Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 34
“ESLO VENIA LIBRE”
BUENOS AIRES,
25. avgusta (agosto) 1960
Kdo jo naš bližnji?
(Nekaj misli k osmenu socialnemu dnevu)
Pokojni prof. dr. Ivan Ahčin, je na smrtni postelji izrazil željo in predlagal, naj naslednji slovenski socialni dan v Argentini obravnava vprašanje socialne pravičnosti in socialne ljubezni med Slovenci. Dr. Ahčin je bil mnenja, da so se mnogi Slovenci v tujini navzeli materialističnega duha, da sicer še poznajo in priznavajo Boga, toda ne izvršujejo več njegovih zapovedi. Zlasti ne dveh, ki najbolj globoko in neposredno posegata v družbeno življenje. To sta pravičnost in ljubezen. Brez teh pa ne more biti pravega krščanskega življenja niti socialnega reda in miru, niti lepo urejene slovenske skupnosti v zamejstvu.
Mislimo, da je treba mnenju dr. Ahčina pritrditi. Poglejmo bežno v našo slovensko skupnost in priznajmo, da marsikaj ni prav. Spomnimo se, kakšno je bilo naše medsebojno razmerje ob prihodu v tujino. Ali nismo bili vsi kot ena družina? Ali si nismo z največjim veseljem med seboj pomagali z vsem, kar smo imeli? Ali ni vzel rojak rojaka pod streho, čeprav ni bilo v stanova^ nju dovolj prostora niti za lastno družino? Ali ni Slovenec Slovencu rad in brez obresti posodil denarja? Ali niso tedaj ljudje z veseljem plačevali Društvu Slovencev enodnevno plačo kot članarino? Koliko bi to zneslo danes? (Od 150 pesov navzgor, pa mnogi niti 10 pesov ne plačajo).
Še mnogo podobnih vprašanj bi lahko zapisali in na vsa ta vprašanja bi bil en sam odgovor: V tistih prvih časih izseljenskega življenja smo se resnično radi imeli, smo si medseboj pomagali, smo imeli smisel za slovensko skupnost. Kako pa je danes? Kdo je danes svojemu rojaku še pripravljen pomagati z brezobrestnim posojilom? Kdo je pripravljen danes rojaka, ki je brez strehe, sprejeti v svojo večjo ali manjšo lastno hišo, ki obstoji dostikrat iz livinga, o-bednice, več spalnic in raznih drugih prostorov? Kdo je pripravljen priskočiti revežem na pomoč ? Kdo se zanima za delo Vincencijeve konference in socialnega odseka Društva Slovencev? Ali je našim ljudem znano, da obe omenjeni dobrodelni organizaciji ne moreta kriti niti četrtine resničnih in kričečih potreb med Slovenci? Ali vedo, da je mladinski sklad pri Društvu Slovencev, iz katerega se vzdržuje naše slovensko šolstvo, skoraj vedno pasiven in ni denarja za nove učne pripomočke?
Kako pa je s slovenskim industrialcem, obrtnikom, trgovcem? Ali izpolnjuje božje in človeške predpise o pravični plači, o dovoljenem dobičku? Ali pomaga rojaku in podpira skupne slovenske potrebe ? Kajti kdor ima več, ima tudi večje dolžnosti do svojega bližnjega.
Kdo pa je pravzaprav naš bližnji? Ali samo moja družina in kvečjemu še moji prijatelji? Ali ni naš bližnji vsa slovenska skupnost z vsem, kar ima in premore: tisk, šole, društva, domovi, reveži... Mnogi mislijo, da jim je podpiranje te skupnosti na prosto dano in da nimajo do te skupnosti nobenih dolžnosti, ki bi izvirale iz načel krščanske socialne pravičnosti in ljubezni. Težak odgovor bodo morali dajati ti naši rojaki svojemu Gospodu in svojemu narodu za to neizpolnjevanje ene izmed glavnih Kristusovih zapovedi.
Dr. Ahčin je zapisal: “Socialna ljubezen je ljubezen med člani določene društvene skupine, ki izhaja iz iste društvene pripadnosti in iste udeležbe na skupni družbeni blaginji. Javlja se na ta način, da po svojih močeh omogočimo svojemu bližnjemu, da se bo v družbi dobro počutil in da bo kot član iste družbe udeležen z njemu pripadajočemu deležu na skupni blaginji in na sadovih, ki iz obče blaginje potekajo.” (Sociologija I, str. 244).
Naj bi te misli pok. dr. Ahčina, ki jih bo razmoltrival letošnji ošini socialni dan v nedeljo 4. septembra in ki jih bo skušal znova spraviti v življenje, našle velik odmev med vsemi zamejskimi Slovenci in Slovenkami. Tako bomo postali trdna in neporušljiva družba, povezana z vezmi ljubezni in bratskega duha.
Dvoboj med Hammarskjoeldom in Lumumbo
Ko je že izgledalo,, da je Hammarsk-joeldu uspelo zresniti kongoškega predsednika Lumumbo in ko sta bila že sko-ro zagotovljena red in mir v Kongu, se je Lumumbi znova zavrtelo v glavi in je pod vplivom svojega ministra za informacije, skrajno levičarsko nastrojene črnke, izjavil, da je izgubil vse zaupanje v Hammarskjoelda, ker da je ugotovil, da ta dela. le v prid Belgiji in Katangi, zlasti, ker nikakor noče pritisniti na katanškega predsednika Čombo, da bi se odpovedal svoji odcepitveni politiki. Istočasno je Lumumba proglasil po vsem Kongu polletno obsedno stanje in začel preganjati “belgijske vohune”. Pod to oznako je spravil vse, ikar se mu kakor koli ne bi pokoravalo. Tako so njegovi vojaški oddelki začeli aretirati civilno osebje ZN, še preostale Belgijce, s kanadskim vojaškim oddelkom, ki je v Kongu pod povelstvom ZN, pa so se celo spopadli, ga razorožili in nekatere vojake tudi težje ranili. Kanadska vlada je protestirala proti takemu postopanju, medtem ko je Lumumba incident označil za malenkosten in poudaril, da belci dogodek namerno povečujejo za nove nastope proti njemu in Kongu sploh.
Medtem se je v Katangi Čombe zaradi Lumumbine grožnje, da bo sam, brez pomoči ZN, zasedel njegovo provinco, pripravil na pravi spopad z Lumumbo. Dal je porušiti mostove, minirati ceste in železnico, ki vodijo iz Ka-tange v ostali Kongo. Prav tako je o-pozoril Lumumbo, da ima sam dovolj vojske, s katero ga bo porazil, če bi ta tvegal napad na Katango. Istočasno je zavrnil ganskega predsednika Nkruma-ha, kateri je Lumumbi ponudil svojo vojaško pomoč proti Katangi, da on ne more govoriti o osvobajanju črncev, ker je njegova država ostala del britanskega imperija in tako ni popolnoma svobodna.
Hammarskjoeld je zaradi nezaupnice, ki jo je iznenada dobil od Lumumbe,
sklical novo sejo Varnostnega sveta. Objavil je tudi, da morejo ZN umakniti svoje čete iz Konga, če bi se taki izpadi, kakršnega so doživeli Kanadčani, še ponavljali. Lumumba je na Ham-marskjoeldovo grožnjo odgovoril, da pomeni navadno izsiljevanje, da je Hammarskjoeld izdal ZN, ker ne izpolnjuje sklepov Varnostnega sveta in da itak ne bo potreboval zaščite ZN, ker more poklicati, po odobritvi svoje vlade, katero koli državo na pomoč. Poudaril je tudi, da Kongo ni lastnina ZN in nikogar drugega.
V napadlih na Hammarskjoelda in ZN je Lumumbo podprla ZSSR z zahtevo, da se morajo kanadske čete takoj umak niti in obtožila Hammarskjoelda, da ni izpolnil naloge, ki mu jo je dal Varnost ni svet, ko ni dal tudi nasilno priklju čiti Katange h Kongu. Hammarskjoel je sovjetom odgovoril, da se ZN ne mo rejo vmešavati v notranje zadeve Kon ga, kar spor med Lumumbo in Čombi tudi je.
Podobne izjavo je Hammarskjoeld d: tudi v nedeljo na novem zasedanju Vai nostnega sveta, ko je dejal, da smatr. da je glavna nevarnost za mir v Kor gu že odstranjena in da so ZN izpoln li svojo nalogo. Belgijske čete namrt odhajajo iz Konga in v dobrem tedn; ne bo več nobenega belgijskega vojak v Kongu. Istočasno je objavil, da pr staja na sovjetski predlog o ustanovitr posvetovalnega odbora, ki bo pomag Hammarskjoeldu reševati problem Kor ga. Ta odbor bo sestavljen iz držav, 1 so poslale svoje čete v Kongo pod zr stavo ZN.
Kongoški delegat podpredsednik G zenga je na tej seji Varnostnega s ve; nato zahteval, da naj bo posvetoval odbor sestavljen izključno iz afro-azi, skih delegatov, med katerimi more st deti Hammarskjoeld, vendar pa mor biti njegova vloga mnogo bolj okmjen. kakor je bila doslej.
Obsodba Trujillove diktature
Zunanji ministri 21 ameriških držav, organiziranih v Medameriški organizaciji, ki zasedajo v mestu San José de Costa Rica, so od preteklega petka do nedelje razpravljali o treh predlogih glede nastopa proti dominikanskemu diktatorju Trujilli, obtoženemu neuspelega umora venezuelskega predsednika Betancourta. Predlogi so bili naslednji:
1)	Venezuela je zahtevala popolno prekinitev diplomatskih odnosov s Tru-jillovim režimom in stroge gospodarske sankcije; 2) USA je predlagala izvedbo volitev v Dominikanski republiki pod kontrolo posebnega medameriškega opazovalnega odbora. Če Trujillo ne bi v doglednem času izvedel svobodnih volitev, potem naj se uvedejo sankcije proti njegovemu režimu; 3) Kolumbija je predlagala, naj sankcije takoj uvedejo, naj pa se pošlje tja opazovalni odbor za kontrolo volitev.
V nedeljo so zunanji ministri izglasovali obsodbo Trujillovega režima in o-dobrili sklep o prepovedi uvoza orožja v Dominikansko republiko. Nato so po-
slali svojo resolucijo v potrdilo Me< ameriški organizaciji, ki ima sedež Washingtonu. Dominikanska delegaci. je zapustila konferenco. Za obsodbo . glasovalo 19 ministrov, proti nihče. D< minikanski in kubanski zunanji minist nista glasovala.
Zunanji ministri so tako prešli am riški predlog o ustanovitvi kontrole; odbora, ki naj bi s svobodnimi volitva: zagotovil miren prehod iz diktatorske; režima v demokracijo. Medameriška o ganizacija (OAS) bo poslala v Domi. kansko republiko preiskovali odbor, bo zasledoval razvoj v državi. Do pono' ne vzpostavitve diplomatskih odnosov i do prenehanja s sankcijami bo moglo pr ti šele po dvetretjinski odobritvi OAi O resoluciji bodo obvestili tudi ZN.
Po obsodbi Trujillovega režima in njt govega podpiranja atentatorjev na B tancouta so nato zunanji ministri v pc nedeljek začeli razpravljati o komun; stični nevarnosti na ameriški polobli r zvezi s komunistično Kubo.
Lakota na
Medtem, ko so se odnosi med ZSSR in rdečo Kitajsko v zadnjih mesecih tako poslabšali — zaradi različnosti ideje o neizbežnosti spopada med komunizmom in kapitalizmom—, da se je večina sovjetskih gospodarskih in tehničnih strokovnjakov ter svetovalcev vrnila v ZSSR, pa se je pekinški komunistični režim znašel še pred novim nepremagljivim problemom: lakoto.
Na nedavnem zasedanju kitajske KP v Pekingu so navzoči nekega navdušenega delegata, ki je začel hvaliti “veliki gospodarski skok” nove Kitajske, javno opozorili, da kitajski komunisti “nismo kakor legendarni opičji bog Sun Wun Kung, ki si more izpuliti las iz glave in z dihom ustvariti celo armado.” Tudi pekinško glasilo KP “Ljudski dnevnik” je objavilo, da obstaja nevarnost lakote “v nekaterih področjih države.” Ker grozi lakota Kitajski letos že tretje leto po vrsti, se je celo med najbolj udarnimi komunističnimi propagandisti začela maja-
Kitajskem
ti vera v pravilnost Maocetungovega ki tajskega gospodarstva.
Deloma so lakote, kakor tolikokrat v kitajski zgodovini, tudi sedaj krive na ravne katastrofe, suša in žuželke v severnih provincah ter povodnji v južnih Toda razmere je še poslabšala tkzv. “tritretjinska” poljedeljska teorija, ki si jo je zamislil Maocetung, po kateri je treba eno tretjino kitajske zemlje vsako leto pustiti neobdelano, eno tretjino prepustiti gozdovom, zadnjo tretjino pa intenzivno obdelovati po japonski metodi.
Tako so kitajski kmetje lansko leto zasejali za deset odstotkov manj polja in ostali del orali globje in skušali močneje gnojiti. Toda v svoji teoriji je Maocetung pozabil, da Kitajski silovito primanjkuje kemičnih gnojil in celo najenostavnejšega poljedeljskega orodja. Zato bo letos mogla Kitajska pridelati kvečjemu 200 milijonov ton žitaric, čeprav ji je Maocetung postavil cilj 300 milijonov. “Ljudski dnevnik” je zato zapisal: “če bo le-
večja — ali morda nekoliko manjša —. v vsakem slučaju bo velika zmaga našega poljedeljstva.”
V obupnem naporu za rešitev tega problema so rdeči gospodarji vrgli med kitajske množice geslo: “Sadi več, da boš žel več” in pognali mase prebivalstva na množično pridelovanje zelenjave. V provinci Kiangsi so pognali iz uradov na polja 480.000 državnih uradnikov, v prov. išansi 400.000 industrijskih delavcev, v provinci Kvantung pa nad 1 milijon delavcev, ki so “na slepo emigrarali z. dežele v mesta.” Da bi zmanjšali pomanjkanje gnojil, rdeči gospodarji priganjajo kmete na večjo rejo prešičev z
geslom: “Več prešičev, več gnoja; več gnoja, več žita; več žita, neskončno lepa bodočnost.”
Na podlagi teh načrtov Peking še pred letošnjo žetvijo že govori o “bogati žetvi prihodnje leto.” Toda v enajstih letih komunističnega gospodarstva se rdeči Kitajski kljub vSem načrtom in dirigiranemu gospodarstvu ni posrečilo zmagati v brezupni tekmi med živilsko proizvodnjo in naraščanjem prebivalstva. V Hongkong tu in tam zaide pismo, ki se je srečno umaknilo rdeči cenzuri, v katerem stoji: “Hrane skoro ni. Če ne bi dobili vaših pošiljk, ne bi že vse leto pokusili mesa.”
IZ TEDNA V TEDEN
Največje vojaške vaje in prve, ki jih )odo imele ameriške pomorske sile skupno s pomorskimi in letalskimi si-ami Argentine, Brasila, čila, Kolumbi-e, Ekvadorja, Peruja, Uruguaya in Venezuele bodo od 29. avgusta do 27. lovembra t. 1. Imenujejo se vojaške va-e “Unitas”. Države, ki bodo sodelova-e s svojimi vojaškimi silami pri njih, odo razdeljene v štiri skupine. V prvi lupini so Venezuala, Kolumbija in 'AD. Vojaške vaje za te tri države se odo začele 29. avgusta in bodo trajale s 12. septembra; v drugi skupini držav ta Ekvador in ZAD. Vojaški nastopi omorskih in letalskih sil teh dveh dr-av bodo v času od 19. do 26. septem-ra; v tretjo skupino so uvrščene drža-i: čile, Peru in ZAD. Vojaški manevri anje bodo od 29. septembra do 22. o-tcbra; v četrti skupini so 'pa Argenti-a, Uruguay, Brasil in ZAD. Vojaške aje zanje bodo od 7. do 25. novembra, 'ojaške vaje navednih držav bodo pod aveljstvom poveljnika ameriške južno-lantske mornarice kontraadmirala Alna Reeda. Pri njih bodo sodelovale tri “like severnoameriške vojne ladje s odmornico, Argentina se jih bo pa ude-izila z letalonosilno “Independencia”, r Šilci “Entre Rios”, “San Juan”, “Bue-os Aires”, in “Santa Cruz”, fregatnima 'djama “Azopardo” in “Piedrabuena” rr ladjo cisterno “Punta Medaños”. rse te argentinske vojne ladje se bo-
0	zbrale dne 7. novembra v bližini pri-tanišča Comodoro Rivadavia ter bodo ačele pluti proti Buenos Airesu. Isto-isno se bodo pa zbrale pred Montevi-'om v Uruguayu, uruguayske in bralske ter ameriške vojne ladje, ki bo-
1	nato skupno argentinskimi pomor-:imi in letalskimi silami začele skup-’ vojaške vaje od Buenos Airesa do 'a de Janeiro. Namen teh vojaših vaj
pomorske in letalske sile navedenih žav seznaniti ter usposobiti za naj-odemejši način vojskovanja proti pod-ornicam, glede zaščite ladijskih konvo-v ter za zavarovanje obale.
Poveljstvo nad argentinskimi pomor-
skimi in letalskimi silami za gornje vojaške vaje je prevzel pomorski kapetan Lorenzo Garraham.
Ameriški senat je odobril zakonski osnutek, ki daje predsedniku Eisenho-werju pooblastilo, da lahko porabi kredit 600 milijonov dolarjev za pomoč južnoameriških državam.
Republikanski podpredsedniški kandidat Cabot Lodge je dal ostavko kot stalni ameriški zastopnik pri Organizaciji združenih narodov. Za njegovega naslednika bo imenovan njegov dosed, pomočnik James Wadsworth,
Za šefa glavnega štaba ameriške vojske je imenovan gen. George N. Decker. Med drugo svetovno vojno je bil član štaba Douglasa Mac Arthurja.
Otok Ciper je kot nova neodvisna država zaprosil za članstvo v Organi-zacji združenih narodov.
Predsednik italijanske vlade Aminto-re Fanfani bo v kratkem obiskal predsednika francoske republike generala De Gaulla in imel z njim važne politične razgovore.
Pred sovjetskim vojaškim sodiščem v Moskvi je bila razprava proti ameriškemu letalcu Francisu Powersu. Njegovo letalo U-2 so sovjeti, kot znano, sestrelili nad svojim področjem ter so letalca Powersa obtožili vohunstva. Obsodili so ga na tri leta zapora in 7 let prisilnega dela. Njegov zagovornik Rus je pa izjavil, da je znižanje kazni in razr ne olajšave, ki jih lahko dobi, odvisno od njegovega zadržanja. S procesom proti letalcu Powersu se je obširno ba-vilo ameriško ter ostalo svetovno časopisje.' Naglasilo je, da je bil ves proces pripravljen tako, da bi ga komunisti lahko čim bolj izrabljali proti Severni Ameriki. Za sovjetsko namero, da bi z letalcem Powersem obsodili pravzaprav Severno Ameriko, pravijo, da se jim ni posrečila. Eisenhower je glede obsodbe letalca Powersa izjavil, da je kažen zelo huda, zatrdil pa je, da na njegovo zadevo vlada ne bo pozabila ter je tudi za njegovo ženo poskrbljeno, da bo naprej dobivala moževo plačo.
Discoverer XIV, Sputnik V
Medtem, ko se v Stockholmu vrši XI. Tednarodni astronautski kongres, ki se a udeležujejo vsemirski strokovnjaki i skoro vseh držav sveta, se je med TSA in ZSSR razvila prava tekma za
pehe v vsemirju.
Amerikanci so pretekli teden uspešno ustrelili v vsemirje satelit Discoverer ČIV in pripeljali na Zemljo že drugo :apsulo iz vsemirja. Za razliko od prve, i je padla v morje, so drugo ujeli z le-alom še v zraku. Medtem kroži okoli mšega planeta že vsem znani satelit ^cho I, ki so ga mnogi tudi v Buenos tiresu že videli s prostim očesom.
Sovjeti pa so pretekli petek poslali 320 km visoko na pot okoli Zemlje Sput-nik V. 4600 kg težko kabino, v kateri 'o potovali psici Belka in Strelka, več rodgan in miši, muhe, rastline, gobe, ■odne rastline in Tazna semena. V 18. trogu okoli Zemlje so usmerili kabino na Zemljo ter je, kakor trdijo sovjeti, Dristala samo 10 km vstran od določene točke. Ves živ in mrtev tovor se je nepoškodovan vrnil na Zemljo.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so sovjeti dosegli velik uspeh, pravijo pa, da se ne morejo znebiti vtisa, da gre sovjetom v prvi vrsti za propagandne učin-
NAROČAJTE I N ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
tošnja žetev enaka lanski ali nekoliko PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD
ke in šele nato za znanost. Amerikanci da veliko bolj podrobno in sistematično delujejo na tem področju.
V USA so za prihodnji mesec napovedali odlet šimpanza v vsemirje, človeka pa nameravajo poslati v kabini na potovanje po vsemirju proti koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
NEZADOVOLJSTVO PROTI CASTRU NA KUBI
Na Kubi se je začelo med mornarico in vojaštvom močno gibanje proti Castrovemu režimu. Do najresnejših nastopov je prišlo na pomorskih oporiščih Cienfuegos in Casablanci, kjer je pod osebnim vodstvom Fidela in Raula Castra policija aretirala nad 300 mornariških častnikov ter najmanj 5000 mornarjev odpeljala na dela na poljih v o-kviru Castrovega Poljedelskega instituta. Castro je ukazal tudi popolno reorganizacijo mornarice in dal oborožiti svojo milico, sestavljeno iz njemu privrženih kmetov, z najmodernejšim o-rožjem, ki ga je, kakor je sam izjavil, dobil iz češkoslovaške.
V pogorju Escambray v srednji Kubi so1 se pojavili protirežimski gverilci, ki so izvedli več napadov na Castrove postojanke. Vodjo teh gverilcev, Pedra Rodrigueza so Castrovi vojaki sicer ujeli in ustrelili, toda poveljstvo je takoj prevzel njegov pomočnik.
OB ŠTIRIDESETLETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA V TRSTU
Pred dobrim mesecem se je slovenski narod spominjal ene žalostnih obletnic. Dne 13. julija 1920. so tržaški fašisti, ki jih je na shodu nahujskal tedanji tajnik, odvetnik Francesco Giunta, navalili v Trstu proti slovenskemu kulturnemu središču Narodni dom in ga zažgali. Požig osrednjega slovenskega doma, čigar lastnica je bila Tržaška posojilnica in hranilnica, so fašisti izvršili v popoldanskih dneh. Policija se ni prikazala, gasilcem pa so fašisti prerezali cevi. Poslopje, v katerem so imeli svoje prostore poleg Tržaške posojilnice in hranilnice še politično društvo Edinost, Slavjanska čitalnica (ustanovljena 1. 1848), Slovensko gledališče, hotel Balkan in kavarna Narodni dom, štiri druga slovenska društva in več trgovskih lokalov ter zasebna stanovanja, je bilo zgrajeno 1. 1906. Stalo je med ulicama Geppa in Galatti, imelo pa je pet nadstropij.
Poslopje je gorelo več dni, zaradi požiga pa sta dve osebi našli smrt. Isti dan so fašisti napadli in opustošili še več drugih slovenskih trgovin, pisarn in skladišč.
Prav gotovo je bil ta požig eden največjih političnih zločinov po prvi svetovni vojni in bo ostal Slovencem še dolgo v spominu. Najhuje pa je bilo, da se tedaj v Italiji, ki je imela liberalno Giolittije-vo vlado, ni našel nihče, ki bi fašistično hudodelstvo javno obsodil. Tedanje oblasti so mimo gledale, kako je množica ob požigu od divjega veselja plesala in ploskala. Giolittijeva vlada krivcev ni kaznovala, saj jih niti ni iskala. Priznala je sokrivdo s tem, da je oškodovancem jugoslovanskim državljanom — plačala odškodnino v višini pet milijonov lir. Italijanski državljani pa so ostali praznih
rok.	škodo so cenili na 12 in pol milijonov lir tedanje veljave ali nad eno milijardo sedanjih lir.
Ko so prišli na oblast fašisti, so bili za svoje dejanje nad vse ponosni. Na stavbo nasproti mestne hiše so vzidali ploščo z napisom, kako je s tistega kraja Francesco Giunta vodil svoje fašiste “k naskoku na Balkan, trdnjavo slovenskih sovražnikov Italije.”
Požig so celo smatrali kot dogodek, ki je odprl fašizmu zmagoslovno pot do oblasti. Nekaj bo že na tem. Kajti, če bi vlada zatrla izgrede in kaznovala krivce po zakonu, bi si fašisti ne upali nastopati tako predrzno.
Nova Italija je v londonskem sporazumu priznala pravico do odškodnine zaradi požiga Narodnega doma. Izplačala je tudi na račun odškodnine 500 milijonov lir delniški družbi “Dom”, ki gradi novo stavbo. Toda odškodnino so dobili komunisti. In to kljub temu, da so nekomunistične slovenske organizacije obvestile, da pred štiridesetimi leti niso slovenski komunisti ničesar izgubili, in da bi odškodnino morala dobiti nekomunistična društva.
Leta so pretekla, fašizem se je zrušil, slovenski narod pa še vedno stoji. Res da še vedno trpi, tako pod komunizmom doma kot v novi demokratični Italiji. Pred štiridesetimi leti se je zdelo, da je vse izgubljeno. Toda čas je dokazal, da je bil ves trud sovražnikov slovenskega naroda zaman. Res da preti tudi danes slovenskemu življu izven Slovenije še veli-
Slovenci na 37. mednarodnem evharističnem kongresu v Monakovem
Mednarodni evharistični kongres v Monakovem je res bil “statio orbis” — srečanje vsega sveta. Kongres je prav gotovo bil ena največjih in najbolj mednarodnih prireditev, kar so jih katoličani kdajkoli organizirali. Udeležili so se ga zastopniki vseh ras in narodov z vseh delov sveta. In v to pisano množico so se vključili tudi Slovenci.
Najmočnejša slovenska skupina je prišla z Goriškega in Tržaškega, štela je nad 400 ljudi. Med udeleženci so bili tudi Slovenci s Koroške in pa zastopniki slovenskih izseljencev iz mnogih delov sveta: Argentine, Brazilije, Združenih ameriških držav, Anglije, iz držav zahodne Evrope in pa nekateri posamezniki iz domovine.
Slovenski izseljenci so se 5. in 6. avgusta dopoldne v samostanski dvorani na Georgenstrasse, torej zelo blizu, kjer je slovenski slikar Ažbe nekoč imel svojo slikarsko šolo, zbrali na svoj lasten sestanek. Sestanka sta se obakrat začela .s sv. mašo in kratkim verskim nagovorom, sledili pa sta za kongres primerni predavanji. V petek 5. avgusta je predaval č. g., A. Ilc, ki kot župnik pastiruje katoliškim izseljencem vzhodnega obreda v Belgiji, o temi “Evharistija in članstvo v cerkvi”, naslednji dan pa je govoril profesor papeške univerze v Rimu g. dr. J. Vodopivec o “Evharistiji in edinosti Cerkve”. Po predavanjih se je razvila živahna diskusija o vprašanjih cerkvene edinosti in o delu za zbližanje in zedinjenje razklanih vzhodnih krščanskih cerkva.
Oba sestanka so zamejski Slovenci porabili tudi za temeljit razgovor o vseh vprašanjih v zvezi z življenjem in ver-sko-narodnem delu zamejskih Slovencev in zlasti o pripravah za ustanovitev Slovenske izseljenske zveze. Razgovore o teh vprašanjih je začel predsednik odbora za ustanovitev Slovenske izseljenske zveze, slovenski dušni pastir v Britaniji č. g. I. Kunstelj. V razpravi o teh vprašanjih, v katero so posegli govorniki iz raznih delov sveta, je bilo predvsem govora o ciljih in namenih brdoče Slovenske izseljenske zveze, za katero je hvalevredno zanimanje med zamejskimi Slovenci, in za katere članstvo so se prijavila že mnoga društva slovenskih izseljencev v raznih delih sveta. O nalogah Izseljenske zveze sta se pojavili predvsem dve misli: po prvi naj bi organizacija imela nekak slovenski predstavniški značaj, po drugi zamisli pa naj bi bila bolj zveza obstoječih slovenskih društev za medsebojno pomoč, podporo in iniciativo. Postavilo se je tudi vprašanje imena zveze. Stari naseljenci, na primer v Združenih državah se, kakor je bilo rečeno, upirajo imenu Izseljenska zveza, ker se nimajo več za izseljence, ampak za prave Amerikance. To ime da tudi ne bi bilo primerno, če bi se Zvezi pridružila tudi društva iz Goriške, Tržaške in Koroške. O vseh teh in podobnih vpraša- * lo,
ka nevarnost: Toda Slovenci, ki žive na Goriškem in Tržaškem so trdno prepričani, da bosta zmagali prej ali slej pravica in svoboda ne samo zanje, ampak tudi za one, ki sedaj ječe pod komunizmom.
njih bodo seveda kočnoveljavno odločala včlanjena društva na ustanovnem občnem zboru, vendar je bil razgovor o njih zelo koristen, ker je opozoril na mnoge stvari, ki jih bo morala reševati bodoča skupna organizacija slovenskih izseljencev.
Goriški in tržaški Slovenci so mednarodni evharistični kongres uporabili za priložnost, da so poromali na znano nemško božjo pot v Alttoettingu blizu Miinchena, kjer so opravili svoje romarske pobožnosti. V nedeljo 7. avgusta pa so se z ostalimi Slovenci udeležili slovesnega zaključka kongresa na glavnem kongresnem prostoru na Theresien-wiese v središču Miinchena. Slovesnih zaključnih pobožnosti se je udeležilo blizu milijon ljudi.
Takoj po zaključku kongresa so se Slovenci zbrali v bližnji cerkvi sv. An-
dreja k petim litanijam, ki jih je ob asistenci slovenskih duhovnikov iz raznih držav opravil vodja tržaške in go-riške romarske skupine kanonik dr. ¡Škerlj. Vsa cerkev je navdušeno prepevala slovenske pesmi, po litanijah pa je združeni pevski zbor na koru zapel še nekaj znanih in priljubljenih slovenskih cerkvenih pesmi tako lepo, da se človek, ki je v dneh tega kongresa mnogo videl in slišal, ni mogel znebiti vtisa, da Slovenci na svetu najlepše pojejo.
37. mednarodni evharistični kongres ni bil samo “srečanje svega sveta”, ampak tudi veselo srečanje zamejskih Slovencev. Po 15 letih begunstva v svetu so se mnogi zopet prvič videli, pozdravili in prijateljsko pogovorili o sebi in znancih ter prijateljih, ki na kongres niso mogli priti, pa so morda v duhu bili s tistimi, ki jim je bilo dano, da so mogli priti na ta kongres, ki je tako učinkovito poudaril vesoljnost Cerkve.
F.S.
BRALI SMO...
PRVA VOLILNA ZMAGA HRVATSKE KMETSKE STRANKE
V	začetku junija t. 1. je predsednik Hrvatske kmetske stranke dr. Vladko Maček napisal v Washingtonu članek pod naslovom “Prva volilna zmaga hrvatske kmetske stranke”. Objavljen je bil na uvodnih mestih v obeh glasilih te stranke v svobodnem svetu: v kanadskem “Hrvatskem glasu” ter v belgijski “Hrvatski Riječi”.
V	članku dr. Maček navaja, da je Hrvatska kmetska stranka dosegla prvo volilno pri volitvah dne 28. novembra 1920. Tedaj je dobila absolutno večino nad vsemi drugimi strankami tako po številu oddanih glasov, kakor tudi po številu mandatov.
Dalje v članku dr. Maček omenja, da je bila Hrvatska kmetska stranka ustanovljena ob koncu leta 1904 in ob začetku leta 1905. Proti njej so nastopili “ne samo skoro vsi šolani ljudje, ampak vse, kar je nosilo meščansko obleko”. Tu pripominja, da so skoro vsi strankini nasprotniki bili “kmečki otroci”. Proti stranki so nastopili, “ker so od bivše fevdalne gospode prevzeli mišljenje, da je kmetova dolžnost obdelovati zemljo, plačevati davke, služiti vojsko — in poslušati gospodo”. Toda zanje pravi, da bi tem ljudem delali krivico, če bi trdili, da v veliki večini niso ljubili svoje hrvatske domovine in svojega hrvatskega naroda. Zmeda je bila samo v tem, da se nihče od te gospode ni vprašal, kaj sestavlja hrvat-sko domovino in hrvatski narod”. Zatem pa nadaljuje, da je “to vprašanje prvi postavil Ante Radič ter v odgovoru naglasil kot sonce jasno dejstvo, da hrvatske domovine ne ustvarjajo šele reke, gore in zemlja, ampak to domovino napravlja hrvatsko hrvatski narod, katerega jedro je hrvatski kmetski stan. In zato je navduševanje za hrvatsko domovino in hvatski narod, pri tem pa zanemarjati ali celo prezirati njegovo jedro — hrvatsko kmetstvo — najbolj milo povedano — neumnost.”
Dr. Maček naglasa, da gornje resnice meščanski svet ni hotel razumeti in je začel s hudo gonjo proti stranki in njenemu ustanovitelju. Ugotavlja pa, da je “ovira za širjenje HSS bila tudi v samem kmetskem stanu, ki je vsled večstoletne podložnosti izgubil zaupanje
Za Združene države Jugoslavije
Slovenske, hrvatske in srbske politične skupine izdajajo v svobodnem svetu več listov, v katerih zagovarjajo svoja stališča, ki jih imajo tako glede odnosov med posameznimi narodi v Jugoslaviji, kakor tudi do komunističnega režima, ki je doma že 15 let na oblasti. Med temi listi izhajata tudi srbski list “Srpski vidici” ter hrvatski list “Hrvatska Zora”. Oba v Monakovem v Zahodni Nemčiji. Okoli prvega lista se zbira zlasti mlajša srbska, okoli drugega pa mlajša hrvatska emigracija.
Emigrantska mladina, tako srbska, kakor hrvatska, ki sodeluje v zgoraj omenjenih listih, pa na razvoj bodočih političnih odnosov med narodi Jugoslavije gleda s svojimi očmi ter za njihovo bodoče skupno življenje dopušča možnosti, ki jih starejša emigracija, zlasti srbska, še ne dopušča, ali pa samo v skrajni sili. Ta nova srbska in hrvatska mladina se je tako znašla v mnogih vprašanjih na istem stališču in se je zato letos tudi politično organizirala.
Sestanek je bil 22. in 23. aprila v Londonu. Rezultat razgovorov in posvetov je bila ustanovitev nove politične skupine pod imenom “Južnoslovenski demokratski savez Budučnost”.
Na ustanovnem občnem zboru je bila sprejeta resolucija o osnovnih ciljih zveze, o njenih metodah, političnih, du-hovno-prosvetnih, ekonomskih ter socialnih ciljih, kakor tudi “osnovna načela Južnoslovenske demokratske zveze Budučnost.
Med “osnovnimi cilji” ustanovitelji nove politične skupine postavljajo na prvo mesto “borbo za svobodo narodov Jugoslavije izpod komunistične diktature”, da bi se jim na ta način omogoči-
lo, “da bi lahko svobodno odločali o svoji usodi”. Nasproti sedanji komunistični diktaturi postavljajo zahtevo po resnični demokraciji in svobodi. Naslednja zanimiva točka v programu je zavzemanje za federativno ureditev Jugoslavije, ki naj bo kot “Združene države Jugoslavije” v bodoče skupen dom in “vsem dobra mati, ne pa nekaterim mati, drugim pa mačeha”. List “Srpski Vidici” to njihovo stališče pojasnjuje takole: “Z drugimi besedami: Treba je vse storiti, da bodo skupnost vsi občutili kot svojo, tako Slovenci, kot Hrvati, Srbi in Makedonci ter bosanski muslimani,, pa celo narodne manjšine, ki bodo znotraj te skupnosti. Nekega dne pa tudi Bolgari”.
Za izhodišče svojega dela za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod komu-
nistične diktature in za ustvaritev takega stanja, da bi lahko v popolni svobodi odločali o svoji bodoči usodi, ustanovitelji Južnoslovanske demokratske zveze Bodočnost jemljejo sedanje stanje. Stoje pa na stališču, da “vrnitve na staro ne sme in ne more biti”. Poudarjajo pa takoj, “da sta življenska praksa in izkušnja zavrgli ter obsodili komunistično doktrinarstvo in dogmatizem. Napredek in blagostanje je mogoče doseči samo v popolni Svobodi”.
Vezanje na preteklost zavestno odklanjajo zato, ker bi radi za svojo akcijo pridobili zlasti mladino, ki sedaj, razočarana nad komunistično ideologijo in komunističnim režimom, zapušča domovino ter beži v svobodni svet. So pa za sodelovanje z vsemi političnimi skupinami, ki ¡stoje na stališču, “da bodo samo stvarno delo in napor, ter stvarne žrtve odločile ter avtomatično rešile mnoga vprašanja bodočnosti”. To svojo pripravljenost izražajo v zaključnem odstavku svoje resolucije.
O uspehu ali neuspehu te nove politične skupine, ki je nastala v jugoslovanski emigraciji v Evropi je danes še prezgodaj govoriti. To sodbo bo dala šele bodočnost. Vsekar je pa razves-ljiv pojav, da sta se skupini srbske in hrvatske mladine i zbrali in našli pri skupnem delu.
vase”. Toda kljub temu je stranka imela pred vojno v Saboru 11 poslancev, močno se je pa začela širiti po prvi svet. vojni.
Svoja izvajanja dr. Maček zaključu- z naslednjimi ugotovitvami:
“Med to vojno so v glavnem plačali krvni davek kmečki možje in fantje. Ker so pa vaši ostale brez moške delovne sile, -so morale kmečke žene in dekleta opravljati najtežja dela vključno celo košnjo in sekanje dreves v gozdovih. Zaradi tega je hrvatski' kmetski stan prišel do prepričanja, da mora vzeti usodo svojih domov in svoje domovine v svoje roke. Prebudilo se je kmetsko samozaupanje. Pognalo je zdravo seme, ki sta ga zasejala učitelja Ante in Štefan Radič in prineslo obilen plod. Nočem tu znova naštevati vseh težav, ki jih je HSS imela in jih še ima od tujih fin domačih neprijateljev ob prvi in nadalnjih volilnih zmagah. Mislim pa, da je treba povedati tole:
Nedavno sem čital članek predsednika srbske socialistične stranke — dr. Živka Topaloviča — v katerem opozarja Hrvate, da naj sprevidijo, da Hrvatska ni več kmetska dežela. To, hvala Bogu, ni res. ge dolgo bo trajalo, predno bo uničen kmetski značaj Hrvatske. Toda značilne so take želje g. Topaloviča. On zelo dobro ve, da mnogi hrvatski “rodoljubi” še vedno ne uvidevajo, da je, četudi potlačeno, toda zavedno hrvatsko kmetstvo, glavna, da ne rečen edina ovira za končno zmago ne samo komunizma, ampak tudi srbskega šovinizma nad Hrvatsko. Čim bolj bo hrvatska emigracija razumela to resnico, tembolj bo mogla koristiti hrvatskemu narodu v domovini in več storiti za svobodo Hrvatske”.
SLOVENSKA OSREDNJA KNJIŽNICA
Slovenci imamo v Argentini številne organizacije in v zadnjem času smo še obogateli in še bomo z domovi. Pohvale vredni vsi napori za skupnost in njen dolgoletni obstoj.
Imamo pa tudi knjižnico, ki ne raste in ne kaže, da jo bomo izboljšali. Društvo Slovencev, ki ima to ustanovo v oskrbi, nima denarja, članarina, ki jo prejme od svojih članov, ni zadostna.
Ali postopamo pravilno s to ustanovo, ki je po našem mnenju ena najvažnejših ?
Nujno je, da napolnimo njene police z dobrimi knjigami, ki bodo vir lepega branja in duhovnega bogastva. Ponudimo naši mladini knjigo, ki jo bo u-sposobila, ohranila ji jezik in pokazala narodno- bit v vsej globini in širini v estetski obliki.
Te misli so nas nagnile, da poprosimo našo skupnost za majhen dar.
Tu je naš načrt:
1.	Kdor bo daroval 100 pesov, si bo lahko izposodil brezplačno v letu 1961, toliko knjig, kolikor bo hotel.
2.	Tisti, ki pa bo poklonil 500,— pesov ali več bo zapisan na vidnem kraju, med naše dobrotnike.
3.	Darovalec 5.000.— pesov ali več, si bo pridobil častni naslov mecena naše ustanove in celoživljensko brezplačno izposojo knjig.
Upamo na splošen odziv. Pričenjamo to akcijo z mislijo na latinski pregovor: “Timeo unius libri” (Bojim se človeka, ki je bral samo eno knjigo.)
Vse naročnike Svobodne Slovenije prosimo, naj nam plačajo čimprej naročnino za tekoče leto, če tega še niso stori-rli. S plačilom naročnine nikar ne odlašajte do konca leta, ker nam s tem samo povečujete težave, povzročate novo delo in stroške.
ARGENTINA
Vse škofije na področju Velikega Buenos Airesa se z vso vnemo pripravljajo na veliki misijon, ki bo od 15. septembra do 15. oktobra. Od 15. septembra do 1. oktobra bo za otroke in bolnike, od 1. do 15. oktobra pa za odrasle. Misijon po pod zaščito Lujanske Matere božje. Njen milostni kip bodo sedaj prvikrat pripeljali iz njenega svetišča v Lujanu v Buenos Aires. Že sedaj so po vseh cerkvah na področju Vel. Bs. Airesa molitve za uspeh misijona, katerega glavni namen je, da bi razkri-stjanjeni svet znova pridobili za Boga.
V	Argentini je bilo v zadnjem času več znakov, da so na delu elementi, ki bi radi motili verski mir v državi, ki je bil ogrožen v zadjem razdobju Peronovega režima in dosegel vrhunec v požigu narodne zastave pred kongresom, ki tem zločinom so ga hoteli podtakniti katoličanom, so podivljano druhal še bolj podkurili za nastopanje proti kat. duhovščini in Cerkvi, da je končno začela zažigati kat. cerkve. Po nastopu vlade osvobodilne revolucije je Cerkev v Argentini znova uživala vse pravice ter popolno svobodo. V zadnjem času so pa listi pisali, da je skupina reformistov v mestu La Plata zahtevala od dekana pravne fakultete, naj odstrani iz vseh predavalnic križe. Na kongresu za šolsko koordinacijo v Tucu-manu je pa zastopnik provincijskega sveta za cordobsko provinco glasoval proti temu, da bi v šolah pri moralnem in državljanskem pouku otrokom omenjali Boga. Zaradi takega zadržanja omenjenega javnega funkcionarja je o-biskal zveznega komisarja cordobske province cordobski nadškof Msgr. Ramón Castellano ter pri njem vložil pismen protest. V njem navaja, da je glasovanje proti sklicevanju na Boga pri vzgajanju mladine napad na pravice o-troka in družine, obenem pa groba kršitev obstoječe provincijske zakonodaje ter velika nevarnost za bodočnost domovine.
V	Buenos Airesu je na državnem kolegiju Domingo Faustino Sarmiento prišlo že ponovno do sovražnih spopadov med nejudovskimi in judovskimi srednješolci. V spodadu obeh skupin je padlo tudi več strelov. Starši judovskih srednješolcev so poslancem v poslanski zbornici izročili spomenico, v kateri jih opozarjajo, da je v zadnjem času čutiti močno nerazpoloženje proti judom. Navajajo tudi, da judovske družine dobivajo grozilne izjave po telefonu. Končno pravijo, da bodo prisiljeni obrniti se na vojsko, če jih policija ne bi zadostno zaščitila.
Santiago del Estero bo za Cordobo druga argentinska provinca, v kateri bo zvezna vlada morala imenovati komisarja. V provincijski upravi se je po pisanju listov razpasla taka korupcija, da je zvezna vlada prisiljena napraviti konec takemu stanju.
Provinca La Pampa je dobila prvo u-stavo. Vanjo je vladna večina vnesla določilo, da jo sprejemajo poslanci pod zaščito Boga, ki je “vir vsega razuma in pravičnosti”. Zaradi tega besedila so opozicionalni radikalni poslanci ostro napadali vladno večino.
Buenosaireška policija je v zadnjem času zopet krepko stopila na prste komunistom. V eni glavnih buenosaireških ulic Corrientes je v neki knjigarni zaplenila kar 16.400 komunističnih knjig in letakov. Dalje je izvršila preiskave v prostorih Argentinske lige za mir ter v Argentinski ligi za človečanske pravice. Povsod so zaplenili velike količine komunistične literature ter zaprli več komunističnih propagandinstov, med njimi zlasti več Bolivijancev in Para-guaycev, ki so delovali tudi na pred kratkim odkriti komunistični šoli za vzgajanje komunističnih propagandistov in teroristov. Policija je zaradi komunistične propagande zaprla tudi tajnico Zveze argentinskih žena.
Argentinska vlada je imela prejšnji teden sejo, na kateri je razpravljalia o osnutku novega državnega proračuna. V zvezi s proračunom je dr. Frondizi izjavil, da je treba pri njegovi sestavi upoštevati dejstvo, da mora država sama dati vzgled v varčevanju in ne samo zahtevati žrtve od državljanov.
V	provinci Misiones bodo imeli proporcionalni volilni sistem. Zanimivo je, da so za tak volilni red glasovali poslanci vladne in opozicionalne stranke, ki so doslej vedno bili proti takemu volilnemu sistemu; poslanci krščanske in socialistične stranke, ki se ves čas zavzemata za proporcionalni volilni red, ki je mnogo pravičnejši kot pa sedanji večinski volilni sistem, so tudi glasovali zanj.
Buenos Aires, 25. VIII. 1960
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3,
Ilovice uz Sfawmije^
Bivši mariborski župan dr. Juvan umrl.
V	Mariboru je umrl biv. odvetnik dr. Alojzij Juvan. Doma je bil iz Vač pri Litiji, po končani gimnaziji je študiral pravo na graški univerzi ter je bil član tamošnjega Slovenskega društva Zarja. Odvetniški poklic je izvrševal v Mariboru, kjer se je vidno kot član SKAS-a udejstvoval v vseh slovenskih katoliških kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah ter ustanovah, politično pa v Slovenski ljudski stranki ter je v njej zavzemal mesto tudi v vodstvu stranke. Vodstvo SLS je dr. Juvanu zaupalo odgovorna mesta. Tako med drugim vodstvo mariborske mestne občine. Pod njegovim županovanjem je med drugim nastalo veliko mestno avtobusno podjetje, se začela modernizacija mariborskega mesta, v predmestjih pa nastajati novi industrijski obrati, veliko že obstoječih so pa povečali. Razvoj in lepota mesta sta mu bili zelo pri srcu, še bolj pa blaginja in koristi občanov. Naj počiva v miru!
V	Šoštanju je umrl na svojem domu starosta slovenskih kiparjev Ivan Napotnik. Dočakal je starost 71 let ter je bil verjetno najboljši slovenski rezbar. Na nadarjenega fantiča je prvi postal pozoren domači učitelj, ki je očeta-kme-ta pregovoril, da ga je poslal na Obrtno šolo v Ljubljano, kjer so mu zatem omogočili študij na umetnostni akademiji na Dunaju. Na njej je dovršil specialni razred pri prof. Edmundu von Helmerju. S svojimi deli je vzbujal pozornost že kot študent. Večji razstavi je priredil v Ljubljani leta 1912. in 1913. Med prvo svetovno vojno je bil na tirolski fronti ranjen. Od krogle povzročena rana se mu pa ni zacelila. Zaradi tega se je odločil za kmetovanje na domačiji, vendar na umetnost ni pozabil. V teh letih je ustvaril zelo veliko umetnin, ki so raztresene po vsej Sloveniji. Zadnjo njegovo veliko retrospektivno razstavo je priredila lani Narodna galerija v Ljubljani.
Po zadnji spremembi uredbe o položajnih plačah sodnikov in javnih tožilcev znašajo sedaj plače predsednikov so-
dišč, sodnikov okrajnega sodišča in namestnika okrajnega javnega tožilca do 6 službenih let 10.000, nad 6 let pa
12.000	din; predsednika okrajnega sodišča in okrajnih javnih tožilcev 12.000 do 14.000 din, sodnikov okrožnega rednega in okrožnega gospodarskega sodišča ter namestnikov okrožnega javnega tožilca do 6 let službe 12.000, nad 6 let službe 14.000 din, predsednika okrajnega rednega in okrožnega gospodarskega sodišča ter okrožnih javnih tožilcev
14.000	do 16.000 din, predsednika okrožnega rednega sodišča in okrožnih javnih tožilcev na sedežu Vrhovnega sodišča
17.000	din.
Položajne plače sodnikov republiškega vrhovnega sodišča in vrhovnega sodišča avtonomne pokrajine Vojvodine, sodnikov višjega gospodarskega sodišča in namestnikov republiškega oz. pokrajinskega javnega tožilca znašajo 17.000 din, predsednika višjega gospodarskega sodišča 20.000 din, sodnikov vrhovnega gospodarskega sodišča in namestnikov zveznega javnega tožilca 20.000 din in sodnikov zveznega vrhovnega sodišča ter določenih namestnikov zveznega javnega tožilca 22.000 din.
Umrli so. V Ljubljani: Edvard Šint-ler, uslužbenec Tobačne tovarne, Marija Florjančič, roj. Škof, Franc Zanoškar, kolarski mojster, Marjana Peršin, Leopold Juvan, upok. pivovarne Union, Pavla Drnovšek, roj. Starki, Julij Golob, krojaški mojster, Ivan išerbak, šolski upravitelj v p., Ana Novak, upok., Jože Štubelj, upok., Frančiška Barle, upok. in Ljubo Hrovatin v Vipavi, Marko Gra-hornik, rudar v p. v. Trbovljah, Alojz Cotman, biv. mesar v Moravčah, Janez, Brezar, usnjarski mojster v p. v Kranju, Anton Bregant, upok. v Gornjem Kerteljevem, Ignac Smole v Šmartnem pod Šmarno goro, Jelka Rems v Črnučah, Jakob čope, vratar na Brdu, Jože Povšič, podpolkovnik v Beogradu, Katarina Berčič v Vižmarjih, Antonija Nus-bek, roj. Vesel v Hribu pri Loškem potoku, Ana Marolt, roj. štamcar v Trbovljah, Ana Peklaj, upok. v Kozarjah in Ivan Kastelic, čevljarski mojster v Litiji.
ROMANJE SLOVENCEV V LOURDES
Kot v prejšnjih letih se ga je udeležilo tudi letos v nedeljo dne 20. avgusta zelo veliko rojakov. Po splošnem mnenju je bilo udeležencev še več kot lani. K temu je vsekakor precej pripomoglo lepo vreme, pa tudi namen romanja samega: priprava tudi slovenskih rojakov na velike misijonske pobožnosti, ki bodo od 15. septembra do 15. oktobra t. 1. na področju Vel. Buenos Airesa.
Romarska pobožnost se je začela ob pol štirih popoldne pred votlino s kipom lurške Matere božje. Pred' votlino se je postavila vrsta slovenskih fantov in deklet v narodnih nošah s slovensko zastavo, slovenski dušni pastir za San Martin in okolico g. Jože Jurak je pa začel moliti sv. rožni venec. Po tej molitvi so se verniki uvrstili v mogočno procesijo, ki se je pomikala v gornjo cerkev, nato se pa zlila v spodnje svetišče. Med procesijo, je slovenska duhovščina z direktorjem Anton Orehar-jem na čelu pela Lavretanske litanije Matere božje, vmes pa so verniki prepevali Marijine pesmi.
V spodnji cerkvi je imel najprej pri
digo o namenu romarske pobožnosti g. župnik Gregor Mali. Povedal je žalostno resnico, da je že tudi precej rojakov, ki se odtujujejo verskemu življenju ter se predajajo materializmu. Vse rojake je naprošal naj bi se še naprej zbirali okoli nebeške Matere, se priporočali njeni priprošnji in pod njenim varstvom ohranjali slovensko skupnost. Rojake je tudi naprošal, naj se tudi oni lepo pripravljajo na velike misijonske pobožnosti na. področju Vel. Airesa, kajti vanje mora biti vključena tudi slovenska narodnostna skupnosti.
Po pridigi g. župnika Gregorija Malija je imel g. direktor Anton Orehar sv. mašo, med katero je bilo ubrano ljudsko petje. Vodil ga je g. žpk. Mali ter so po prostranem Marijinem svetišču mogočno odmevali napevi slovenskih Marijinih pesmi.
Po maši je bila še ponovitev posvetitve Slovencev Brazmadežnemu Srcu Marijinemu, molitev za uspeh buenosai-reškega misijona, nato je pa bila romarska pobožnost zaključena z blagoslovom z Najsvetejšim.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
VII. in VIII. kulturni večer SKA
Sedmi kulturni večer Slovenske kult. akcije je bil 6. avgusta t. 1. zvečer v salonu pri Bullrichu. Predaval je pesnik g. France Papež o “Problemih modeme poezije”. Podana snov je bila izredno zanimiva ter je bila po predavanju živahna debata.
Večer je začel in vodil predsednik Slovenske kult. akcije g. Ruda Jurčec.
Na osmem kulturnem večeru, ki ga je pripravil Filozofski odsek Slov. kult. akcije 19. avgusta v salonu Bullrich, je pa predaval g. Božo Fink.
V nedeljo 13. novembra 1960 ob 16. uri popoldne
Spominska proslava za pok škofa dr. Gregorija Rožmana
Društvo Slovencev
“Človek v jugoslovanskem pravu” je bil naslov predavanju. G. Božo Fink, ki je eden redkih pravnikov, ki se tudi v izseljenstvu zanimajo za razvoj prava in pravne vede v domovini, je prikazal glavne osnove sedaj veljavnega jugoslovanskega zakonika iz leta 1951 in kazenskega postopka.
V primerjavi s predvojno jugoslovansko kazensko zakonodajo je ugotovil, da je ta služila kot glavna osnova tako zakoniku kot postopku. Upoštevane pa so tudi določbe, ki so sad novejšega razvoja pravne vede v zapadnem demokratskem svetu.
Teoretično sta oba zakona moderna, dasi jima ne manjka določb, ki naj bi bile pridobitev komunističnega sistema. Koliko pa imata zakona veljave v komu-nstičnem sistemu v praksi, je poglavje zase.
Večer je začel in vodil predsednik Filozofskega odseka dr. Vinko Brumen.
Razstava akad. slikarice Bare Remec
Odprtje razstave akademske slikarice Bare Remčeve bo v petek zvečer 2.9, v Galeriji Libertad, ulica Libertad 1262. Razstava bo odprta 14 dni.
Cerkveni koncert v spomin prijatelju Slovencev
Ob četrti obletnici smrti ciudadelske-ga župnika Rev. Avguština Elizalde-a, velikega prijatelja Slovencev, je bila dne 17. avgusta v ciudadelski farni cerkvi ob 19.30 slovesna zadušnica. Po cerkvenem žalnem opravilu za pokoj duše pokojnega župnika, velikega socialnega in kulturnega delavca v tem kraju, je bil cerkveni koncert, ki ga je izvajal pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Savellija.
Koncert je obsegal naslednje pesmi: Petelin-Gallus: Kyrie eleison, in Ecce quomodo moritur iustus; Palestrina: O vos omnes; Bach: Wie schoen leuchtet der Morgenstern; Schwab: Salve Maria; Schubert: Ave Maria; Petelin-Gallus Ga-visi sunt discipuli; Gruber: O Deus, ego amo te; Wagner: Jubilate Deo. Solistične dele sta pela gdč- Nuša Kristanova in Ivan Rode, na orgijah je pa zbor spremljala gdč. Anka Savelli.
I. družabna prireditev Društva slov. protikomunističnih borcev je v soboto 13. avgusta privabila lepo število rojakov v obširne prostore kluba Excelsior v kraju Santos Lugares. Poleg srečolo-va s pestrimi darili, odlične postrežbe, dobrih krvavic in pečenic, zabave in sme-
Ako še nimaš
ne
V. aparata, več!
ti ga nudi zd $ 14.000.-
Posluži se., ugodnih cen dolgoročnega odplačevanja!
in
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Olimpijske igre
XVII. olimpijske igre, so se danes začele v Rimu. Italijanski olimpijski odbor je zgradil za te igre, ki se jih bo udeležilo nad 9000 športnikov iz 82 držav, celo vrsto športnih objektov. Vse te naprave so zgradili z denarjem, ki ga je dala nogometna stava — Totocalcio. Stadion Flaminio je menda najlepši stadion na svetu, gradnja je stala milijardo lir. Namenjen je za nogomet, rokoborbo in boks, gledalcev pa more sprejati 45.000 Marmorni stadion za 20.000 gledalcev je za lahko atletiko, krasi ga 70 kipov, ki predstavljajo razne športne panoge. Splošno pozornost vzbuja “Palazzo dello Sport” zaradi drzne gradnje. Prostora ima za 15.000 gledalcev, Kupola iz aluminija je visoka 144 m, igrišče pa meri 100 metrov. Tu bodo igrali tekme v košarki. Tu bo tudi tekmovanje v dviganju uteži. Olimpijski stadion sprejme 100.000 gledalcev. Prednost tega stadiona je, da je gledalec razmeroma blizu dogajanja. Za tekmovalce so zgradili posebno olimpijsko vas, ki bo potem služila za stanovanja državnim uradnikom.
Pred letom že je nek poslanec vprašal prometnega ministra, kako misli urediti promet v Rimu za čas Olimpiade
in kam bo spravil 60.000 avtov, ki bodo hoteli priti v Rim. Minister je jezno odgovoril, da naj ostanejo zunaj, če ne morejo v Rim. Izkazalo se je, da je to res edina rešitev: Vsa motorna vozila bodo ustavili zunaj Rima, za prevoz pa bodo organizirati posebno službo. Seveda bo nekaj izjem...
Pripravili so 272 zlatih, prav toliko srebrnih in 282 bronastih medalj. Posebno spominsko medaljo pa bo debil vsak tekmovalec teh iger in uradni spremljevalec.
V času iger bo v Rimu tudi 18 kongresov raznih mednarodnih športnih organizacij, ki se jih bo udeležilo približno 2300 delegatov.
Vstopice pa so precej zasoljene, dele pa se v štiri kategorije. Za otvoritveno svečanost je vstopnina od 6.000 lir do 10.000, permanentna vstopnica za lahko atletiko velja od 16.000 do 40.000 lir.
Jugoslovani bodo poslali precejšnje število tekmovalcev, izg’ede pa imajo kaker običajno v nogometu in vaterpolu, in tudi Miro Cerar v telovadbi. Žal si je Cerar pred časom poškodoval roko in je moral dalj časa počivati, vendar
trener Gregorka meni, da je dobro nadoknadil izgubljeni čas. Jugoslovanski olimpijski odbor je 1. julija sklenil poslati v Rim 160 športnikov, ni pa še dal imen. Tako je bilo določeno, da bo zastopalo Jugoslavijo v atletiki, 26, v boksu 5, v kolesarstvu 4, v vaterpolu 11, v veslanju 25, v telovadbi 9, jadranju 3, kajaku 3, košarki 12, sabljanju 2, plavanju 4, rokoborbi 6, streljanju 4, nogometu 20 športnikov. Vendar pa ni bilo rečeno, da bodo poslali res toliko oseb.	,
Argentina bi se skoraj ne mogla udeležiti iger, ker je prišlo pismo z imeni tekmovalcev zaradi pošte 24 ur prepozno v Rim. Pa je Mednarodni olimpijski odbor zadevo zadovoljivo rešil. Sovjetska Rusija je bila proti priznanju vpisa katerekoli države, čeprav more dokazati, da je bil vpis pravočasno odposlan, a ni v določenem roku prišel. Argentino bo zastopa’o na tej 01 im-piadi 105 športnikov v najrazličnejših panogah.
Vsekakor bo največ borbe med ZSSR in ZDA za prvo mesto, in morda še Nemčijo ter Japonsko. Uradnega štetja po točkah pa na Olimpijskih igrah ni več, ker je to v nasprotju z “duhom teh iger”.
ha ter dobre volje je za res družabno razpoloženje poskrbel orkester “Moulin Rouge”. Splošno mnenje navzočih je bilo, da je prireditev pod okriljem organizacije borcev združila doslej res množico rojakov, katerih glavnino so predstavljali nekdanji borci s svojimi boljšimi polovicami, potem pa mladina. Srečali so -se stari znanci, prijatelji iz bataljonov in čet in obujali spomine. — čisti dobiček bo društvo namenilo vdovam borcev, sirotam in invalidom.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Jožeta Korošca in njegove žene ge. Fanike, roj; Blažič, v Munru se je rodila hčerka. Pri krstu dne 14. avgusta t. 1. je dobila ime Pavla Magdalena. Botra sta bila Edo -Škulj in njegova žena ga. Ela Škulj, krstitelj pa g. Jože Jurak. Srečni družini naše čestitke.
f Anton Levstik. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo o smrti Antona Levstika, očeta č. g. Franca Levstika, profesorja v Cordobi in njegovih bratov Antona in Alojzija na področju Vel. Bs. Airesa; v domovini je pa pokojnik zapustil ženo Nežo, hčerko Pavlo in zeta Jožeta. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj!
t Melhior Dacar. Na Bledu je umrl Melhior Dacar, železničar v pokoju. K zadnjemu počitku so ga položili dne 31. julija t. 1. na farnem pokopališču na Bledu, kamor ga je spremljalo poleg sorodnikov še veliko domačinov in znancev iz bližnje in dalnje okolice. V Argentini žaljujejo za njim: Njegov sin Rudi z ženo Marijo, roj. Povirk, ^hčerki Zdenka z možem Antonom Pavličem in Marija ter vnukinja Irena, doma pa sinovi Miha, Francelj in Peter z družinami. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajni pa naj počiva v miru.
SAN MARTIN
Akcija za postavitev lastnega doma v San Martinu napreduje prav dobro. V nedeljo 21. avgusta je bil na zborovanju interesentov izvoljen širši odbor, ki ima nalogo nabirati denar in kupiti primerno stavbo v bližini cerkve v San Martinu. Sklenjeno je bilo naj ima ta organizacija obliko zadruge. Za akcijo z,a postavitev slovenskega doma v San Martinu je med Slovenci v tem kraju mnogo zanimanja, vodi jo pa naslednji pripravljalni odbor: Ing. Tone Matičič, Franček Korošec, prof. Zupan, Polde Novak, Franc Lobnik, Anton Pavlič, Franc Uršič, Viktor Grčar, Milan Kržič, Jože Možina in Franc Petkovšek.
Kdor se zanima za nakup deleža, se lahko obrne na kateregakoli člana pripravljalnega odbora.
Dan in kraj ustanovnega občnega zbora zadruge bo pravočasno objavljen.
Vsak teden ena
KRALJ MATJAŽ ...
Vida Jerajeva
Kralj Matjaž, junak slovenski, kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri.
Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so, radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so.
Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to, in pocukam kralj Matjaža za muštace in brado.
SLOVENCI, SLOVENKE!
V nedeljo, 4. septembra t. 1. bo v Buenos Airesu osmi slovenski socialni dan. Vsebina letošnjega socialnega dne je izražena v geslu “Več socialne pravičnosti in ljubezni!” To vsebino socialnega dne je izbral in predlagal pok. prof. dr. Ivan Ahčin, ustanovitelj in idejni utemeljitelj slovenskih socialnih dni v Argentini.
Tudi letošnji socialni dan bo v dvorani Slovenske hiše in se bo začel ob 8 uri s sv. mašo, ki jo bo daroval direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar. Po sv. maši bodo tri predavanja z, naslednjo vsebino:
1)	Pravičnost in socialna pravičnost — č. g. Jože Rant,
2)	Socialna blaginja — cilj pravičnosti — g. Avgust Horvat,
3)	Družbeni pomen ljubezni — g. prof. Alojzij Geržinič.
Opozarjamo vse rojake na to važno zborovanje in jih vabimo, da se ga udeleže v kar največjem številu.
Stalni odbor slov. soc. dni.
. Nato se je začela sv. maša, pri kateri so asistirali gg. ravnatelj zavoda kot presbiter asistent. Ivan Lužovec kot diakon, Francelj Bergant kot subdiakon »n bogoslovec Jurij Godec kot ceremoner. Latinsko mašo je pel deški zbor iz Don Bosca, slovenske pesmi pa pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Štefana Drenška. Med mašo je bilo skupno sveto obhajilo. Po maši je bilo poljubova-nje križa in darovanje za novomašnika. Pred cerkvijo so se pa ljudje podpisovali na pole, ui bodo poslane na Brezje kot vdanostni pozdrav Mariji.
Po končani pobožnosti v cerkvi je bila v ^ prostorih Mladinskega doma pripravljena malica. Kmalu je bilo slišati tudi veselo zdravico in druge pesmi, ki so jih izvajali pevci. Novomašno kosilo pa je bilo pri Tomaževičevih. Skupno sta ga pripravili družini Tomaževičeva in Prešernova. G. Prešern in gospa sta g. novomašniku tukaj nadomestovala starše. Pri^ kosilu so govorili novomašni govornik č. g. Janko Mernik v imenu domačih in v imenu tukajših sal. predstojnikov ter v imenu slov. salezijancev, č. g. direktor Orehar v imenu slov. duhovnikov, g. Gabriel Prešern pa je izrekel čestitke v imenu obeh družin, ki sta novomašno kosilo pripravili.
DON BOSCO — RAMOS MEJIA Nova maša č. g. Martina Štuheca
Bila je na praznik Marijinega Vnebovzetja v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu. Ob 10. uri se je začel pomikati novomašni sprevod iz glavnega vhoda zavoda proti cerkvi. Za križem so šle narodne noše, nato gosti za temi pa dolga vrsta ministrantov nato pa duhovščina z novomašnikom. Pred vhodom je novomašnika nagovorila in pozdravila Mojca Prešern ter mu izročila novomašni križ, Tone Prešern pa mu je izročil šopek. Ko je novomašnik stopil v cerkev ga je š .kora pozdravila slovenska novomašna pesem “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Novomašnik z duhovščino se je podal nato pred slovenski oltar Marije Pomagaj, kjer se je kleče Mariji zahvalil za milost duhovništva, ki mu ga je pri Bogu izprosila. Zatem so se podali vsi pred glavni oltar, kjer je novomašnik zapel pridi Sveti Duh.
Tu je pozdravil novomašnika in mu čestital ravnatelj zavoda č. g. Emilio Ganturuti. Sledila je pridiga g. Janka Mernika, ki je novomašnikov ožji rojak. Govornik je na kratko prikazal poslanstvo katoliškega duhovnika in kratko zgodovino svete cerkve. Po pridigi je novomašnik podelil vsem novomašni blagoslov.	I
Člani in članice Mladinskega Doma so naprosili novomašnika č. g. Martina .Štuheca, da jim je v nedeljo maševal. Sv. maša je bila ob 11. uri v spodnji cerkvi Marije Pomočnice. Ko je g. novomašnik stopal k oltarju je iz številnih mladih grl mogočno zadonela prelepa novomašna “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Med mašo so krasno prepevali slov. mašne in Marijine pesmi. Po maši je g. novomašnik vsem podelil tudi svoj novomašni blagoslov.
Po končani maši so se vsi zbrali v prostorih Mladinskega doma v sobi škofa Rožmana. Ko je vstopil g. novomašnik v spremstvu č. g. Mernika, so ga navzoči sprejeli z mogočnim ploskanjem. G. novomašnika je nato pozdravil predsednik M. D. Maks Jesih in se mu zahvalil za sv. mašo, ki jo je za vse daroval ter mu izrekel čestitke k duhovništvu, ki ga je po trpljenju in bolezni dosegel. Prosil ga je tudi naj se slov. mladine spominja v svojih molitvah, ker mladina mora bojevati trd boj, če hoče ostati zvesta Bogu in svojemu narodu. Obljubil mu je, da se bo mladina spominjala tudi njega v svojih molitvah, da bi tako ostal dober delavec v vinogra-do Gospodovem. Nato je spregovorila podpredsednica M. D. gdč. Julka Bohinc in mu izrekla čestitke v imenu članic M. D. ter v imenu Marijine kongregacije, kateri so skupno pripadali v taborišču. Sporočila mu je, da so dekleta Mlad. Doma zbrale duhovni šopek, ki mu ga poklanjajo. Izročila mu ga je predsednica gdč. Tinea Glavan, tajnica gdč. Ivanka Tomaževič pa mu je izročila slov. šopek. Zatem je mogočno zadonela pesem ‘Zmagala si Devica slavna”. Nato je spregovoril g. novomašnik, ki se je vsem zahvalil za to presenečenje, ki ga je bil deležen. Izjavil je, da vsega tega ne bo mogel povrniti, ampak, da bo molil za vso slov. mladino, da bi ostala zvesta Bogu. Pripravljen je tudi vsak mesec eno nedeljo maševati za vse skupaj, da bi tako ostali duhovno bolj povezani. Vsi navzoči so ta predlog sprejeli s ploskanjem. Izjavil je, da takšnega lepega ljudskega petja že ni slišal 15 let.
Za konec smo g. novomašniku napili in nazdravili, ter mu želeli vse najboljše na njegovi življenski poti.
M. J.
Stran 4.
SLOVENCI
ANGLIJA
V Londonu sta v župnijski cerkvi v Brokleyu 5. julija t. 1. stopila pred oltar Ljubo Sire in gdč. Mary Edith Johnson. Poročne obrede je opravil slovenski dušni pastir v Angliji g. Ignacij Kunstelj. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo!
FRANCIJA
Poroka. V mestu Baule (Seine Atlantique) sta dne 16. julija t. 1. stopila pred oltar g. Marijan Struna in gdč, Maryvonne Le Hingrat, hčerka francoskega generala. Mladi par je poročil Rev. Ignacij Čretnik. G. Marijanu Struni, agilnemu mlademu slovenskemu javnemu delavcu v Franciji, ter njegovi življenski družici želimo veliko sreče ter božjega blagoslova.
PO ŠPORTNEM SVETU
športno društvo “Naš Dom” v San Justu prireja v soboto 3. septembra ob 18 h v športnih prostorih “Našega Doma” v San Justu nagradno izbirni turnir v namiznem tenisu in vabi vsa slovenska športna društva, da prijavijo svoje tekmovalce vodji turnija g. Janezu Krištofu v “Našem Domu”, najkasneje do sobote, 27. avgusta.
Namen turnirja je sestaviti reprezentativno slovensko moštvo, ki bo v septembru in oktobru mesecu igralo več mednarodnih tekem z Argentinci, Nemci in Madžari.
Podrobnosti turnirja na vabilih, razposlanih vsem slovenskim šport, društvom.
Slovenci osvojili drugo mesto na nemškem prvenstvu v namiznem tenisu
Na nemškem prvenstvu v namiznem tenisu je moštvo sv. Bonifacija, znanega nemškega katoliškega društva, osvojilo drugo mesto.
Moštvo sv. Bonifacija je nastopilo s tremi slovenskimi igralci: Iv. Fajfer, R. Piber in J. Rus. Po šest sobotnih, zanimivih srečanjih in borbenih igrah si je sedem moštev, različnih skupin takole razdelilo mesta:
ZOBNI ATELJE JOŽE ZAJC, dent. odont.
ordinira za zdravljenje zob^ in dlesni; vstavlja vse umetno plastično in zlato zobovje ter vstavlja tudi aparate vseh vrst za ravnanje zob (ortodon-tia).
Ordiniral bo od 1. avgusta dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 20. ure v Churruca (Villa Hermosa), na ruti 8, v slovenskem naselju, ki leži tri kvadre od zadnje postaje omnibusa 166.
Dohod: Iz mesta z omnibusom 166, ki ima začetno'postajo na J. M. Moreno in Rivadavia (50 minut); iz Ramos Mejia s kolektivom 182 preko Palomar ja do Escuela de Equitación (40 minut) in od tu s kolektivom 7 in 57 do Churruca (5 minut); iz San Martina z omnibusom 166 ter s kolektivi 7 in 57; iz San Justa in Morona s “Costero” do križišča (cruce) na ruti 8 in od tam dalje proti Churruca z vozili 7, 57 in 166.
Informacije o legi ordinacije v slovenskem baru Evropa, ki stoji ob avtobusni postaji v Churruca.
PO SVETU
ZAHODNA NEMČIJA
Dušno pasirsko službo za slovenske izseljence v škofiji Aaachen je prevzel izseljenski duhovnik Ciril Turk. Stanuje v Oberhausen (Sterkarde, Inselstras-
SEV. AMERIKA
Na univerzi v Bloomingtonu v državi Indiana je končal študije Darko Horn
in rusko literaturo na najbolj znani univerzi v Clevelandu, čestitamo.
Glasbena matica v Clevelandu bo v proslavo 20. letnice svoje obstoja in delovanja uprizorila 6. novembra t. 1. Verdijevo opero “Traviata”.
1. Lanus Oeste	12	—	12
2. S. Bonifacio	9	3	9
3. Ballester	8	4	8
4. N.D.T.	7	5	7
5. Austria	4	8	4
6. Olivos	1	11	1
7. Bačka	1	11	1
Prav posebno sta	presenetila		mlada
igralca iz “Don Bosca” Fajfer m			Piber,
ki sta s tehnično zelo močno igro in borbenostjo prekašala večino znanih ping-pongašev in nudila občinstvu najbolj zanimive in napete partije: Isto tako je J. Rus s svojo izkušenostjo in lepim igranjem pripomogel k tako lepemu uspehu. Ta uspeh naših igralcev nekoliko skali njihov nastop za nemški klub, ko imamo Slovenci vendar svoja športna društva, kot n. pr. “Naš DOM” iz San Justa, ki s svojim odbojkinim moštvom uspešno nastopa in brani slovenske barve na argentinskem prvenstvu ali “Don Boseo” s. svojim nogometnim moštvom zastopa Slovenski klub v nemški ligi.
Nogometno moštvo Mladinskega Doma je zadnje čase odigralo zopet dve zanimivi tekmi. Prvo z Avstria A in Mlad. Dom rez. 0:0, drugo pa z Bačko in Mlad. Dom rez. 0:2 na Mlad. Dom. Prihodnja zanimiva tekma pa bo zopet v nedeljo popoldne na igrišču v San Isidro ob 3. uri med San Bonifatio in Mlad. Domom.
V soboto 20. avgusta je moštvo SFZ odigralo tekmo v odbojki z moštvom L.T.C. iz Ramos. Mejie ter zmagalo z rezultatom 15:9, 11:15 in 15:11. V nedeljo so pa člani SFZ qdigrali tekmo s 77 Fútbol klubom iz Morona, ki prireja ta odbojkaški turnir in zmagali z rezultatom 15:4 in 15:6. Za SFZ so igrali: Knap, Magister, Mežnar, Vivod, Poglajen in Benedičič.
OBVESTILA
Romanje Družabne pravde bo prihodnjo nedeljo (28. avgusta) v kapelo Marije Pomagaj v Adrogue. Romarska sv. maša bo ob 10 in pol, skupno kosilo ob 12 uri. Popoldne bodo litanije. Toplo va-bivo k udeležbi vse rojake.
Družabna pravda
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Deveti kulturni večer slov. kult. akcije bo v soboto dne 3. septembra točno ob 19. uri v dvorani Bulirich, Saran-di 41. Prireditev bo v okviru literarnega odseka. Spored: Svet sodobne književnosti — doma, in v svetu. Predaval bo Ruda Jurčec.
Prihodnji sestanek Zveze slovenskih srednješolcev bo v nedeljo 28. avgusta po sv. maši v Slov. hiši. Na sporedu bo zanimivo predavanje. Odbor ZSS.
Bibliofilska izdaja Dantejevega pekla je izšla v šestih vezanih izvodih. Njena literarna in umetnostno-zgodovinska
prevajalcu rojevale sproti, ter je vsaki podobi priložena še ena originalna skica zasnutek, Bare Remčeve. Na prodaj so še štiri knjige. Cena $ 500.—. Naroča se na naslovu T. Debeljak, Avda. Gaona 2776, Haedo, DFS. Prov. Bs. As. Argentina.
DSPB, Buenos Aires vabi vse rojake k spominski maši za padle na Turjaku in Grčaricah, ki bo v nedeljo 18. sept. ob pol 10 uri v slov. kapeli na Ramón Falconu.
Pevski zbor v Lanusu vabi na zabavno prireditev v nedeljo dne 4. ^septembra ob štirih popoldne s sledečim^ programom: Petje mešanega in moškega zbora; nastop domačega orkestra; spevoigra “Za prazen nič.”
Fantje. Redni mesečni sestanek Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo 4. septembra ob 16. uri v prostorih zveze na slovenski pristavi v Moranu. Na sestanku bodo važna vprašanja. Po sestanku bodo polurne proste vaje kot priprava za novembrski nastop. Prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo. Odbor
GLEDALIŠKI ODSEK Slov. kult. akcije bo v soboto dne 1. oktobra uprizoril dramo Jeana Anouilha: Medeja. Začetek predstave ob 20. uri v dvorani s.s. frančiškank, Arroyo 902, Capital.
Izšla je knjiga “Šopek trnja”, katero dr. Julija Payman v duhu polaga na grob svoje matere ob njeni stoletnici. To so “spomini”, ki iz otroške dobe vodijo v lepo mladost ob roki knjige, ki je pisateljici postala “večna poezija”, žeja po znanju vodi nato pisateljico iz Ženeve v Louvain, iz Belgije v Pireneje, Španijo itd., tako, da je večkrat premerila vso Zapadno Evropo. Knjiga je na razpolago v Dušnopastirski pisarni za 80 pesov.
Zahvala. — Odbor Društva Slov. protikomunističnih borcev se najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so z darili za žrebanje, s pecivom in drugimi
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bu m ar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
dobrotami prispevali v namene I. družabne prireditve. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so se odpovedali zabavi in stregli pri mizah odn. v točilnici in pri ražnju, zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli doprinesli svoj delež, da je prireditev tako lepo uspela. Zahvaljuje pa se tudi orkestru “Moulin Rouge” za sodelovanje.
Odbor DSPB.
POIZVEDBA
Mrs Antoinette Wichich iz Clevelanda nas naproša za poizvedbo za svojo sestro Frančiško Pavlovec in brata Viktorja Pavlovec, oba iz Kilovč na Notranjskem. Oba sta po prihodu v Argentino živela v Buenos Airesu. Od sestre Frančiške, ki je bila v Bs. Airesu kuharica, je Antoinette Wichich dobila zadnje pismo leta 1936, njen brat Viktor se je v Argentini tudi poročil z domačinko. Prav lepo naprošamo vsakogar, ki karkoli ve o enem ali drugem, naj nam sporoči sedanje njuno bivališče, da ga bomo javili omenjeni prosilki v Severno Ameriko.
Radi bi zvedeli za naslov Vasilija Sa-frana. Zadnje njegovo bivališče je bilo v Buenos Airesu. Zanj se zanima in po njem poizveduje njegov prijatelj iz Evrope. Kdor ve za njegov naslov, naj ga" sporoči na naslov našega lista.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
CERKVENI OGLASNIK Sv. maša za pokojnega g. Boleslava Cvetka bo v Slovenski kapeli na Ramon Falcon 4158 v nedeljo 4. septembra ob 8. uri zjutraj. Vabi člane društva ter znance in prijatelje, da se udeleže sv. maše.	Društvo Slovencev
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je 23. julija 1960 v osemdesetem letu starosti, lepo z Bogom spravljen v domovini umrl naš skrbni oče
ANTON LEVSTEK
posestnik.
Njegovo blago dušo vsem toplo priporočamo v molitev.
V	domovini:
Neža, žena; Pavla, hči; Jože, zet.
V	Argentini:
Franc, Anton, Alojzij, sinovi.
Iz domovine je prispela žalostna novica, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, praded in tast
gospod MELHIOR DACAR
železničar v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika je bil dne 31. julija t. 1. na farno pokopališče na Bledu.
Naj v miru počiva!
Žalujoči
V	Argentini: Sin Rudi, z ženo Marijo, roj. Povirk;
hčerki: Zdenka z možem Antonom Pavličem in Marija ter vnukinja Irena.
V	domovini: Bratje Miha, Francelj in Peter z dru-
žinami.
Buenos Aires, Bled, 20. avgusta 1960.
in prejel magistersko diplomo. Prihodnje šolsko leto ibo poučeval ruski jezik
vrednost je v tem, da ima prilogo 16

A F R
Ni dneva, ko ne bi svetovno časopisje objavilo vsaj malenkostnega poročila o kaki afriški deželi. Afriški kontinent je že med drugo svetovno vojno, posebno pa še po njej, stopil na plan. Deloma z namerno pomočjo kolonialnih sil, deloma pa po naravnem razvoju se je med črnim elementom Afrike začel v zadnjih desetletjih razvijati narodnostni čut ter so se začela dvigati posamezna plemena in zahtevati enakopravnost z belimi gospodarji in nato še neodvisnost in samostojnost.
Črni kontinent, ki je doslej spal kakor zavit v črno noč, se je prebudil. Afrika je na zemljevidu velikanski grozd, katerega površina znaša 30,401.326 kv. kilometrov. Na tem o-gromnem prostoru, ki je trikrat večji od evropskega (evropska površina znaša komaj 10.476.977 kv. km), živi, še večinoma v pragozdovih, po pustinjah, pod listnatimi in ilovnatimi kočami,
243.779.000	črncev. Afrika ima dvakrat manj prebivalstva, kakor Evropa (v Evropi je naseljenih 581.850.000 ljudi) ter je tako redko naseljena, da pride povprečno komaj 7,9 črncev na vsak kv. km. V Evropi živi na vsakem kv. kilometru 55,5 ljudi. Treba pa je seveda od za življenje človeka prikladnega o-zemlja v Afriki odšteti nad 10 milijonov kv. km puščavskega področja, tako da črncem ostane za ugoden življenjski prostor nekaj nad 20 milijonov kv. km ozemlja, toda še vedno dvakrat več kakor Evropejcem na evropski celini.
Zemljepisno je Afrika kaj slikovita dežela. Na Severu se raztezajo vroče puščave. Največja je Sahara, ki pokriva skoro 8 milijonov kv. km. površine. Je valovita tako, da se ponekod spušča do 134 metrov pod morsko gladino, dru-
I M A	(1)
god pa se dvigne do 3300 metrov visoko nad morje. Zahodno od Nila se razteza Libijska puščava, ki pokriva nad 1,5 milijonov kv. km prostora. V jugovzhodnem delu kontinenta se razteza puščava Kalahari na površini nad pol milijona kv. km na povprečni viš. 900 m nad morsko gladino. Najmanjša je Nubijska puščava, je pa še vedno tako velika, da bi pokrila vso Jugoslavijo.
Afrika ima pet vrhov, ki se dvigajo nad 4000 metrov visoko. Najvišji vrh je Kilimandžaro 5963 m., sledi mu Mar-garita v Kongu 5118 m, nato Ras Da-šan v Abesiniji 4619 m, temu Bwahit, tudi v Abesiniji, 4503 m in Kamerum v Nigeriji 4075 m. Vse te gore so leto in dan okoli vrhov pokrite s snegom, kljub “vroči” Afriki.
Slikovitost črnega kontinenta povečajo vulkani, katerih najbolj znani, še delujoči so Kamerum 4075 m. ter Nyam-lagira 3055 m in Nyiragongo 3470 m v Kongu.
Južno od velikih puščav se skoro po vsem kontinentu raztezajo pragozdovi, ki kljub stoletnemu izkoriščanju še vedno skrivajo v sebi neprecenljiva bogastva lesa, vseh vrst rudnin in tako dragocenih elementov kakor so zlato, uran itd. Pragozdovi mrgolijo najrazločnej-ših živali, od slonov, levov, žiraf, antilop, nojev, kamel, kač in opic do najbolj pisanih žuželk, v rekah pa se hladijo povodni konji, krokodili in plava na stotine različnih vrst rib. V Sahari je pod debelimi metri puščavskega peska skritih na milijone kubičnih metrov petroleja. Uspeva najrazličnejše južno sadje, od banan, pomaranč in limon pa do datljev in kokosovih orehov ter mnoge vrste začimb.
Skozi te pragozdove si krčijo pot dol-
ge ter močvirne reke. Najboljša je Nil, ki izvira v Kongu in se v Egiptu izliva v Sredozemsko morje. Preteče 6450 km dolgo pot. Druga je Kongo, ki tudi pride na dan v Kongu in se končuje v Angoli po 4600 km poti. Sledi ji Niger, ki izvira v Sierri Leoni in se v Nigeriji po 4160 km dolgem toku izliva v morje. Reka Orange izvira v Basutolandiji in napravi 2100 km dolgo pot skozi Južnoafriško Zvezo do morja.
Zaradi velikih padavin so zlasti v srednji Afriki nastala razsežna jezera. Jezero Viktorija med Kenijo, Ugando in Tanganjiko je 400 km dolgo, globoko 85 m in med gorami 1135 m nad morjem. Tanganjika je najdaljše s 720 km, naj-globje s 1440 m in se razteza v višini 773 m nad morsko gladino. Njasa je dolgo 502 km, globoko 785 m in se modri 502 m nad. morjem. Veliko puščavsko jezero je čad, ki je dolgo 209 km, globoko samo 8 m, je pa nad morjem 240 m visoko.
Dve največji mesti se nahajata v E,-giptu. Sta Kairo 3,000.000 preb. in Aleksandrija 1,200.000 preb. Tretje največje mesto je Johannesburg v Južnoafriški Zvezi 1,052.000 preb., Addis Abeba, prestolnica Abesinije, šteje pol milijona prebivalcev.
Črno prebivalstvo Afrike se deli v glavnem na osem ras, ki se med seboj ločijo zlasti po velikosti, črnci imajo najvišjo in najnižjo raso človeštva. Povprečno dva metra visoki črnci spadajo v tkzv. nilsko raso, ki prebiva na o-beh straneh Nila do njegovega izvira. Največ je tkzv. pragozdnih črncev, ki so srednje velike rasti in žive predvsem v zahodni Afriki. Najmanjši ,so pigmej-ci v Kongu, ki so največ 1,2 m visoki. Poleg teh so še rasa Sudancev, hamitov, bantujev, bušmanov, hotentotov itd.
Kakor po rasah tako se črnci med se-
boj ločijo v različnih jezikih in neštetih narečjih. Arabščina se govori po vsej severni Afriki in Egiptu, abesinščina v Abesiniji, jeziki ali narečja, kakor so berbersko, somalijsko, tuareško itd. pa se med seboj mešajo tako, da je težko potegniti določene meje med njimi. U-radni jeziki so bili doslej in bodo tudi ostali: angleško, špansko in portugalsko.
Kakor po rasi in jeziku, tako so si črnci različni tudi po veri. So katoliki, protestanti, mohamedanci, kopti, verujejo pa še v vrsto najrazličnejših malikov. Med njimi vladajo velike gospodarske in socialne razlike. Najrevnejša država je Somalija, najbogatejša pa Nigerija. Vladajo jim poleg kolonialnih velesil absolutistične monarhije, kakor je abesinska in diktatorji, kakor je Nas-ser v Egiptu.
¡Še pred 100 leti je bila Afrika tako-rekoč neznana dežela. Toda že leta 1880 je bila vsa Afrika razdeljena med evropske velesile. Neodvisni sta bili le Abesinija in Liberija. Leta 1950 so bile svobodne samo še štire druge dežele. Letos pa bo postalo svobodnih nad dve tretjini afriških dežel.
Najstarejša svobodna država je Abesinija. Ustanovila se je že v predzgo dovinskem času. Med egipčansko ekspanzijo je bila nekaj časa egipčanska provinca, toda v 11. stoletju pred Kristusom se je znova osvobodila ter je istočasno zavladala tudi nad Egiptom. V 4. soletju po Kr. je sv. Frumencij u-vedel krščanstvo. Abesinija je znova izgubila samostojnost leta 1936, ko jo je zavzela Italija. Toda zavezniki so jo o-svobodili že leta 1941. Abesinija vzdržuje redne diplomatske odnose z Vatikanom od leta 1957. dalje. Denarna enota je dolar, ki je vreden 40 ameriških centov.
Druga najstarejša neodvisna država je Liberija na zahodni obali Afrike. Leta 1816 je severnoameriški kongres pooblastil tkzv. “Ameriško kolonizacijsko družbo” za prevoz v Afriko ameriških črncev, ki so postali iz sužnjev svobodnjaki. Odhod je bil svoboden. Prvi kontingent se je pod vodstvom Jehudi Aš-muna leta 1822. izkrcal pri rtiču Mesurado, kjer so kmalu nato ustanovili mesto Monrovijo, na čast severnoameriškemu predsedniku Monroe-u. Leta 1841 je bil imenovan prvi črni guverner Joseph Roberts, rojen v USA, ki je nato 26. julija 1847 proglasil neodvisnost države in postal njen prvi predsednik. Denarna enota je dolar, ki je enakovreden ameriškemu dolarju.
Ti dve sta edini ustaljeni afriški državi. Imata že svojo tradicijo. Vsem o-stalim v tem desetletju nastajajočim državam v Afriki pa so meje začrtale kolonialne sile, jim vtisnile svoj kulturni, socialni in gospodarski značaj, velikokrat z nasiljem in krutostjo, kar se sedaj Evropi in vsemu svetu močno maščuje. Vsekakor z osvoboditvijo Afrika ne prehaja v dobo miru, pač pa v čase notranjih kriz in nemirov, iz katerih se bodo šele formirale njihove državne in družbene oblike. Ker je kulturna zaostalost črnega kontinenta, po nemajhni zaslugi kolonialnih sil, izredna, zato se ni čuditi, če bodo v osvobojenih državah v borbi za oblast nastajale nove in nove diktature. Pojem svobode Afrikan-ci danes, kar je povsem razumljivo, zamenjujejo s pojmom neodvisnosti od zunanjih sil. Nepoznanje zunanjega sveta je celó tako veliko, da je v Kongu pred kratkim neki črni poveljnik, ko so mu povedali, da bo prišel oddelek ZN na njegovo področje, vprašal: “Katero pleme pa je spet to?”.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)