ŠE NEKAJ O CELIBATU UČITELJIC. PIŠE UČITELJICA. Mnogo se je že govorilo o tem ; eni so za, drugi proti. In res, če .stvar dobro prerešetamo, najdemo mnogo dobrih in zlih posledic celibata. Ce pa premislimo, da je učiteljica človek in da se človeku naravni zakoni ne ognejo, sklepati pač moremo, da je celibat protinaraven in torej naravnost ovrgljiv. Učiteljica je človek in kot tak pristo- pen ljubezni. Naravno je, da mora o lju- bezni misliti na možitev. Saj pa tudi nihče ne brani stopiti učiteljici v zakon. Se celo predstojniki se zanimajo v slučaju ljubezni ter jo vprašajo, kaj misli. Ako misli sto- piti v zakon, jo puste v miru, če pa tega 224 ni, se ve, očitno ljubkovanje ni dovoljeno. Učiteljici je torej na voljo dano stopiti v: zakon, kakor vsaki drugi ženski. Ali če ? j Ko bi tega »če« ne bilo; kajti če stopi v I zakon, odvzete so ji vse pravice, koje je i vživala poprej, čeravno v nekaterih krajih i še podučuje nadalje. Ona postane provi-3 zoričnu, čeravno je bila prej definitivna. ' Ona podučuje le, ako primanjkuje svobod-1 nih učiteljic. Ona nima pravice do kviu- j kvenii. Ona zgubi pravico do penzije. i Zakaj mora ona vsled zakona zgubiti i vse pravice? Zato ker je običaj, da sej ženske obešajo možkim na vrat. Ali so res! vsi možki tako močni v gmotnem in v ^ duševnem obziru, da mora prav vsaka i ženska biti odvisna od možkega ? Zakaj bi j moral biti vsaki možki primoran vzdrževati ; žensko? Če pa on, čeprav normalno razviti človek, nima telesnih ali duševnih zmož-1 nosti, ali pa ima sicer oboje, pa ga je valj življenja zanesel v nasprotno smer, v koji"^ se gibati ne more? Ali bi ne bilo dobro, i da bi mu v takih slučajih prišlo na pomoč j človeško bitje, da bi ga vzdignilo? Zakaj;^ bi naj le možki povzdignil žensko, zakaj j bi ne mogla povzdigniti tudi ženska mož-| kega ? Ona se zaljubi, ljubezen ne vpraša : i kdo je, kaj je? Dovolj: zaljubita se, svo-i bodna sta oba. IMladenič je v njenih očeh! okrašen se sverai dobrimi duševnimi inj telesnimi lastnostmi. A žalibog je v slabih' gmotnih razmerah, ali ima službico se slabo'; prihodnostjo, ali majhno, ali negotovo. Ne* pride li ona v takih slučajih med dva^ ognja? Naj li pusti gotovo za negotovo, i dobro za slabo, ali naj se odpove ljubezni ?; Kako vse drugače bi bilo, ko bi zamogla' ona še podučevati se vsemi pravicami. Ako ; ne bi imel on nič gotovega, bi imela pa j ona ; ako bi imel on premalo za vzdrže-] vanje družine, bi prispevala pa tudi ona.' Poročila bi se torej lahko ter lahko vzdr-J zavala družino. Kam bi pa šle mlade učiteljice, ko bi* podučevale še kot omožene, bode marši-1 kdo opomnil. Na prvi pogled bila bi ta opomba skoro opravičena ; ali če stvar globlje premislimo, spoznati moremo, da čeravno ne bi bilo to v korist posamezni učiteljici, bilo bi pa gotovo to v korist stvari sami. Tu se zopet marsikdo ne bode ujemal. Kako bi bilo v korist stvari sami, če bi se odvračevalo mlade sveže moči od podučevanja ter jih nadomeščevalo z uči- teljicami, koje bi bile že kolikor toliko utrujene v službi in zraven bi še imele dolžnosti mater, soprog in gospodinj ? Vse prav na prvi pogled — tudi ta opomba ni slaba, ali če še globlje premi.slimo, spo- znamo, da je vse to krivo. Učiteljica nima opraviti z mrtvo tvarino, koji se snov precej spozna, temveč z dušo človeško, kojo je težko spoznati. Zamore li učiteljica tako blagodejno uplivati na svo^e gojence, ki jih komaj pozna po imenih in po obra- zih, kakor ona, koja pozna vso notranjost posameznega gojenca ? Se pa zamore v par letih spoznati notranjost posameznikov ? Gotovo ne ! Zamore li nova učiteljica tako blagodejno uplivati na svoje gojenec, do kojih ne čuti ni nagnjenja ni ljubezni, kakor ona, ki ljubi svoje gojence ? Zamore li nova učiteljica ljubiti ptuje otroke, ki jih komaj pozna? Gotovo ne! Spoznanje, lju- bezen, nagnenje dobi se le sčasoma. Uči- teljica je podučevala, recimo, štiri pet let v enem kraju; komaj je spoznala otroke, njih razmere, navade itd., še le sedaj jih je začela imeti rada. Se le sedaj si je pa tudi pridobila nekoliko prakse. Se le sedaj bi se nekoliko umirila, kajti po dveh, treh letih je morala iti k izpitu sposobnosti. Imela pa je tudi morda kakšno srčno raz- merje. Njene misli bile so torej raztresene ; vsled tega ni se mogla dobro pripravljati na posamezne ure, pa tudi v šoli med podukom so ji misli uhajale drugam. A sedaj po štirih, petih letih bi še le začela blagodejno uplivati na svoje gojence, ker se je privadila in so se ji razmere spre- menilo, a sedaj jih mora zapustiti. Ona se^ 225 poroči. Pride druga, tretja, ravno tako itd. Ali ne bi bilo za stvar mnogo bolje, ko bi vse one učiteljice, koje v resnici čutijo veselje do šole in ljubezen do mladine, ostale tudi v zakonu učiteljice so vsemi prejšnjimi pravicami ? Res, da ima soproga, mati, gospodi- nja preobilo skrbi. Ali to naj bi odviselo od posameznic. Hoče in more li ostati v zakonu še učiteljica naj ostane, noče ali ne more, naj se odpove. (A na vsak način naj bi bila odslovljena s primerno pokoj- 7iino). Ona, ki nima veselja do šole, malo škodi, tudi če se odpove. Vse drugače pa je s tisto, koja čuti veselje do šole in lju bežen do mladine in ki hoče in more ostati učiteljica, pa jo odslovijo, in odvzete so ji vse pravice, koje je prej uživala, a to iz edinega vzroka, ker je stopila v zakon. Ali ni to krivica ? No, saj smo vajeni videti povsod krivice napram ženskam. Ne vem zakaj bi se morala odpove^ dati službi vstopivša v zakon ona, koja ima takorekoč poklic k učiteljiškemu stanu. Ali morda radi nosečnosti? Prazen izgo- vor ! Gotovo otrok ne vidi lastne matere v blagoslovljenem stanu ? ! Zgubi li otrok spoštovanje do matere vsled tega ? Nika- kor ! In pa, govorimo naravnost ! Gotovo se bo učiteljica znala v takih slučajih pri- merneje oblačiti nego priprosta žena. Sicer pa malo pozna otroški svet oni, ki misli, da gojenec zgubi spoštovanje do svojega vzgojitelja radi zunanjosti. Spoštovanje, ki izhaja iz ljubezni med gojencem in vzgoji- \ teljem, se ne zgubi drugače nego po izgubi ljubezni. Vsa zunanjost je le prazna senca, koja potoma izgine. Vse drugače je pri onem učitelju, ki si pridobi takorekoč pri- siljeno spoštovanje svojih učencev. Ti ga v bistvu ne spoštujejo, njemu se le zdi, da ga spoštujejo, a v resnici se ga le boje v njegovi pričujočnosti, za"^njim mu pa, po domače rečeno — fige kažejo. Ti iztaknejo na njem vsako še tako majhno telesno napako. Ako bi slučajno noseča učiteljica spadala k takim vzgojiteljem, tedaj je pač gotovo najbolje zanjo in za stvar, da se odpove službi. — Nadalje bo kdo omenil, da tedaj, dokler bi bila učiteljica v blago- slovljenem stanu, naj bi v božjem imenu učiteljevala, ako se čuti razpoloženo v to in če res uživa spoštovanje in ljubezen. Toda potem, koliko dela da majhen otrok ! Ali naj mati zanemarja lastnega otroka, pa naj si služi kruh, ko je že narava sama preskrbela otroku dva, enega reditelja, druzega oskrbitelja ? Vse prav ! A v pro- letarjatu ? Cele dneve mora mati puščati svojega otroka brez varstva. Pri učiteljici ne bi bilo treba tega, kajti ona bi bila v najslabših slučajih in le nekatere dneve odsotna po sedem ur na dan. A tudi te ure ne bi bilo treba puščati otroka brez varstva, kajti, ako bi bil mož pri domu, bi lahko on nadzoroval otroka med tem časom. Nič smeha ! Vsled tega, ne bi bil še svet narobe. Nikar misliti, da je sra- mota za očeta, če vzdigne otroka, če ga počedi, potolaži itd. Nikako delo ne bi smelo biti nikomur v sramoto v gotovih slučajih, najmanj pa očetu, če izhaja nje- govo delo iz očetovske ljubezni. Človek se privadi vsemu. Sicer bi to bilo le v izjem- nih slučajih. Vse drugače bi bilo v sluča- jih, če bi mož imel primerno službo. Ce bi torej služila oba, gotovo bi- si lahko držala pridno, vestno žensko, koji bi lahko zaupala svojo deco in gospodinjstvo. Po- ročena učiteljica bi torej imela v gotovih slučajih mirneje življenje nego neomožena. Imela bi lastno družino, imela obskrbnico ; kar bi ji ostalo časa pri gospodinjstvu in otrocih, služilo bi je le v razvedrilo. Na zadnje pa bi imela še posebna razvedrila, ko bi kam izšla se svojim soprogom. Ne glede na nejednakopravnost ženstva in na mnenje ljudstva : kam pa hoče in kako veselje ima sam človek, ako nima pri- merne družbe ? Na vsak način bi v ugodnih slučajih poročena, blaga, za šolo vneta učiteljica zamogla vspešneje delovati 226 nego svobodna. — In pa zakaj bi le ženske srednjih stanov morale biti nave- zane le na gospodinjstvo, materinstvo in soprogovo potrežbo, med tem ko ženske višjih in drugih slojev niso navezane na to? Dame visokih stanov izroče otroka oskrbnici. Uboga ženska pa pusti otroka doma brez varstva. Dame visokih stanov se ne pečajo z gospodinjstvom ; vse to prepuste hišni oskrbnici. Uboga ženska »e pa ne peča z gospodinjstvom, kajti ves dan je ni doma. Ona mora »s trebuhom za kruhom«. Visoke dame ne strežejo možu, to prepuste hišini. Ubogi mož pa mora večkrat po dokončanem težkem delu še le ogenj netiti ali druga hišna dela opravljati, če žene ni še z dela. — Če se nahaja v visokih in v nižjih stanovih lju- bezen med zakonskimi, čeravno ni soproga strežnica soprogu, če se nahajajo v visokih in v nižjih slojih dobri otroci, čeravno jih mati ni nadzoruje neposredno in vedno, če se nahaja v visokih in v nižjih stanovih dobro gospodinjstvo,' čeravno ne gospo- dinji neposredno zakonska polovica, zakaj bi se ne naliajali enaki slučaji tudi v srednjih stanovih? In pa, ali so res vsi zakoni srednjih stanov srečni, otroci dobri, vse gospodinjstvo tam vzgledno ? O žal ! V visokih, srednjih in v nižjih stanovih so srečni in nesrečni zakoni. V visokih, srednjih in v nižjih stanovih nahajajo se dobri in slabi otroci. V višjih, srednjih in v nižijih slojih nahaja se slabo in dobro gospodinjstvo. Iz vsega tega je razvidno, da se učiteljici godi le krivica, ko jo prisiljina odpovedati se svoji službi pod pretvezo, da ne more podučevati vsled dolžnosti zakonske žene. — Na vsak način učiteljica ne bi smela biti prisiljena odpovedati se službi vsled možitve. Če bi pa sama to zahtevala, ne bi se ji smelo delati ovir. Kajti če poroči velikega tr- govca, velikega posestnika, bogatega krč- marja, visokega uradnika, čemu učiteije- vati dalje, ko ima veliko premoženja, so- prog veliko plačo, ona pa mnogo skrbi ? Posebno pa, če še nima veselja do šole, niti ljubezni do malih ! A vse drugače je za ono, koja bi poročila učitelja, sred- njega ali malega uradnika, malega trgovca, malega posestnika, ubogega krčmarja, ro- kodelca itd. Preveč bi se ponižala, bo tu kdo omenil, če bi vzela rokodelca. A ljubezen ne pozna stanov. Sicer pa po splošni omiki mora postati jednakopravnost med stanovi. In blaga, od svojih učencev ljubljena in spoštovana učiteljica ne bi iz- gubila prav nič na svoji časti, ko bi po- ročila blagega, obče spoštovanega člo- veka, in bodi si že krojač, mizar, čevljar ali krčmar. Marsikdo se bo se o tem na- muznil, ali to nič ne de. Socijalno vpra- šanje bode gotovo prej ali slej rešeno v tem smislu. Ne da bo uradnik kopal, kmet pisal, čevljar slikal, umetnik šival, dekla sedela, gospodinja pomivala, temveč da ne bo človek vsled stanu preziran. Ali to le mimo-grede. — Vrnimo se k stvari. Omožena učiteljica bi torej ravno tako, ali še vspešnejše delovala, nego svobodna, ako ima veselja in nagnjenja do šole. Tu se bode oglasila večina učiteljic, koje do- reko : Komaj čakam, da se poročim, da pustim šolo, pa da bi še potem podučevala ! Oh, ne, ne ! In pa da bi se mož zanašal na mojo službo ! Da bi ga morala še rediti on pa da bi postopal ! Prišedša trudna iz šole, da bi mu morala še streči, in kopa otrok, da bi jokala krog mene ! Potem pa še dekli ukazovati : naredi to, naredi ono. Oh, to bi bilo življenje, da bi človek moral znoreti. No, tudi to bi se le izjemno go- dilo. Ali če premislimo, da je učiteljica sedaj preveč uprežena v šoli, ker se za- hteva preveč od malih, ter je ona vsled tega preveč utrujena, spoznati pač moramo, da v ugodnejših učiteljskih razmerah ne bi prihajala iz šole skrajno izmučena. V ugodnejših družinskih razmerah pa ne bi soprog zahteval postrežbe od svoje so- proge, temveč bi še on njej postregel. Če 227 bi pa tudi on prihajal izmučen iz ene ali i druge službe domov, bi pa gotovo lahko j vzdržavala eno ali več žensk v lastno po-J strežbo in v varstvo in potrežbo otrok. Se j ve da, poročena učiteljica s prenapolnjeno ¦ šolo, pod vodstvom strogega, pedantnega, morda nevestnega učitelja prihajala bi iz šole skrajno izmučena. A to se godi tudi svobodni učiteljici. Rekel bo kdo : Poro- čena učiteljica ne bo doma našla miru ; tu mož, tam otroci, pa še dekla, jo bodo nadlegovali. Svobodna ima vsaj doma mir. Mir, mir ! A kjer so domače sitnosti, so tudi domača razvedrila. Svobodna ne najde doma sitnosti, pa tudi ne razvedril. Sama mora prenašati vsa gorja. »Gorje, mu kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam«. Sicer pa, kar se tiče družin- skih sitnosti, kaj bi pa mogel reči kak učitelj, ko pride ves utrujen in izmučen iz šole, pa najde doma kako prav sitno čudno, nervozno, ljubosumno zakonsko po- lovico ter kopo otrok krog sebe ? Če te- daj učitelj z vsemi družinskimi, zakonskimi, očetovskimi dolžnostimi zamore vsepšno delovati v šoli, ako je učitelj po poklicn, zakaj ne bi mogla učiteljica ravno isto, če je učiteljica po poklicu ! Blaga, vestna učiteljica po poklicu bo tedaj vsepšno de- lovala v šoli, bodi si že svobodna ali po- ročena. Vsled tega poroka ne bi smela biti ovira učiteljevanju ženske, ako je ženska poklicana_ v_to^_^^. _____________ 228