Prikazi in ocene 
Ankersmit in iskanje teorije historičnega izkustva 
Franklin R. Ankersmit, History and Tropology. 
The Rise and Fall of Metaphor, 
University of California Press, London 1994, 244 str. 
S o d o b n a f i l o z o f i j a z g o d o v i n e , v 
o k v i r k a t e r e s o d i t u d i o b r a v n a v a n o d e -
lo F. R . A n k e r s m i t a , si v s l o v e n s k e m p r o -
s t o r u z a s l u ž i š i r š o p r e d s t a v i t e v . K e r s 
k l a s i č n o r e c e n z i j o t e j p o t r e b i n e m o r e -
m o z a d o s t i t i , d o d a j a m o o s n o v n i i n f o r -
m a c i j i o k n j i g i p r e v o d n a j k r a j š e g a in 
h k r a t i n a j b o l j j e d r n a t e g a p o g l a v j a : »Sest 
tez narativistične filozofije zgodovine«. B r e z 
n j i h si n a m r e č d a n e s n e m o r e m o p r e d -
s t a v l j a t i r e s n e r a z p r a v e n a t e m p o d r o č -
j u . P r a v t a k o d o d a j a m o t u d i k r a t e k za-
p i s o a v t o r j i h ( in n j i h o v i h d e l i h ) , k i so 
o d p e t d e s e t i h l e t n a p r e j o b l i k o v a l i t o 
r a z p r a v o . 
»Odgovor iz Evrope«... 
Že b e ž e n p r e g l e d a k t u a l n i h n a s l o -
vov d e l s p o d r o č j a f i l o z o f i j e z g o d o v i -
n e 1 p o v e , d a so p o n j e n i h e v r o p s k i h 
p o b u d a h , k i s e g a j o n a z a j d o z a č e t k a šti-
r i d e s e t i h le t , p o b u d o p r e v z e l i a m e r i š k i 
filozofi, l i t e r a r n i k r i t i k i i n z g o d o v i n a r -
j i . M i s l i m o n a p o b u d o v r a z p r a v i , ki se 
j e sp rož i l a p o t e m , k o so n e k a t e r i e v r o p -
1 Dominick La Capra , Rethinking Intellectual History: Texts, Contexts, Language (Ithaca, 1983) in 
History and Criticism (Ithaca, 1985); Hans Kellner, »Dreieckangste: Die gegenwartige Verfas-
sung der europäischen Geistesgeschichte«, Martin Jay, »Braucht die Geistesgeschichte eine 
sprachliche Wende? Überlegungen zur Habermas-Gadamer-Debatte«, Dominick La Capra, 
»Geistesgeschichte und Interpretation«, Mark Poster, »Die Zukunft nach Foucault: Arhaologie 
des Wissens und Geistesgeschichte« v Dominick La Capra, Steven L. Kaplan (ed.), Geschichte, 
deken. Neubestimmung und Perspektiven moderner europäischer Geistesgeschichte (Frankfurt/M 1988); 
Robert F. Berkhofer, Jr. » The Challenge of Poetics to (Normal) Historical Practice«, The Rheto-
ric of Interpretation and the Interpretation of Rhetoric (ed.) Paul Hernadi (Durham, 1989) in »A 
New Context for a New American Studies?«, American Quarterly 41 (1989); David Harlan, »In-
tellectual History and the Return of Literature«, American Historical. Review 94 (1989); Joe 
Toews, »Intellectual History After the Linguistic Experience«, American Historical Review 92 
(1987); David Hollinger, »The Return of the Prodigal: The Persistence of Historical Knowing«, 
American Historical. Review 94 (1989); James T Kloppenberg, »Deconstruction and Hermeneu-
tics as Strategies for Intellectual History: The Recent Work of Dominick La Capra and David 
Hollinger«, Intellectual History Newsletter 9 (1987) in »Objectivity and Historicism: A Century of 
American Historical Writing«, American Historical, Review 94 (1989); Joyce Appleby, »One Good 
Turn Deserves Another: Moving Beyond the Linguistic; A Response to David Harlan«, Ameri-
can Historical, Review 94 (1988). 
Philosophy in History, Richard Rorty, J.B. Schneewind, Quentin Skinner (eds.), Cambridge Uni-
versity Press, 1984; Michael S. Roth, The Ironist's Cage, Columbia University Press, 1995; M. C. 
Lemon, The discipline of history and the history of thought, 1995; Dominick LaCapra, Soundings in 
Critical Theory, Cornell University Press, 1989; Joseph Margolis, The flux of history and the flux of 
science, University of California, 1993; W. B. Gallie, Philosophy and the Historical Understanding, 
New York 1968; Nor throp Frye, Fahles of Identity, New York 1963. 
227 
Prikazi in ocene 
ski avtorji skušali razlago omejiti na ozek 
deduk t ivn i mode l , n j e n o h i s to r i čno 
inač ico p a as imi l i ra t i na n e k a k š n o 
znans tveno razlago (Hempe l , 1942), 
drugi pa so se hipotet ično-deduktivne-
mu oz. probabil ist ičnemu modelu že-
leli zoperstavili z iskanjem novejših re-
šitev. Med s lednje tako spada ta tudi 
znana predstavnika angleške analitič-
ne filozofije - Patrick Gardiner in Wil-
liam H. Dray - ki sta »jezik historio-
grafije skušali približati pogovornemu 
jeziku«2 in na ta način pokazati, da sred-
stev za analizo historičnega jezika ne gre 
omejevati na en sam tip oz. model. 
Pravzaprav j e prav Gardiner - z 
Coll ingwodovo asistenco - med prvi-
mi zavrnil tezo o posamičnosti zgodo-
vinskih dogodkov in p o d o b n o kot ne-
kateri d rug i predstavniki analitične us-
meri tve dokazoval, da razlaga v zgo-
dovinopisju ne nap redu je od posamič-
nega k splošnemu, temveč od splošne-
ga k posamičnemu. W. H. Dray pa j e v 
delu Laws and Explanation in History raz-
pravo še d o d a t n o razburkal s kritiko 
H e m p l o v e teze o povezavi his torične 
razlage z ustreznim t ipom generaliza-
cije. Trdil j e , da mora zgodovinar izbr-
skati značilnosti določenega zgodovin-
skega doga jan ja in ne samo ugotavlja-
ti, ka ter im skupnim kri ter i jem to do-
gajanje ustreza. Zaradi tega bi po njego-
vem mnen ju pri razlagi postopkov posa-
meznega akterja preteklega doga jan ja 
morali na jpre j rekonstruirati način miš-
l jenja ustreznega časa. Ali kot bi dejal 
Ankersmitov najpogostejši sogovornik, 
Američan Hans Kellner, rekonstruirat i 
j e po t r ebno re tor ično p rakso oz. zna-
čilni diskurz obravnavanega časa.3 
Toda niti Dray niti Ga rd ine r ni-
sta ponud i l a povsem nove al ternat ive 
H e m p l o v i m izvajanjem. Na to j e bilo 
treba počakat i do srede šestdesetih let, 
ko sta Wil l iam B. Galie in A r t h u r C. 
Dan to začela razvijati t.i. narativistič-
n o fi lozofijo zgodovine. Šele takra t j e 
priš lo do vidnejšega p remika , do prei-
m e n o v a n j a razlage v p r ipoved ter do 
p o u d a r j a n j a t.i. d o k u m e n t i r a n e p r ipo -
vedi, ki »nebistveno« razumevanje (Paul 
Veyne, 1971) p repušča svetu živetega, 
svetu vzrokov in ciljev ... Zgodovina n a j 
ne bi razlagala na ta način, da bi zgolj 
povezovala ali celo napovedovala . Nje-
ne razlage n e bi smele s t remet i le k vsa-
kokra tnem povezovanju posameznega 
doga j an j a z us t reznim občim nače lom, 
zaradi katerega bi to doga jan je na to po-
stalo razumljivo, temveč bi mora l e biti 
to, kar so: jez ikovna (diskurzivna) re-
konstrukci ja p o m e n a , ki ga zgodovinar 
dodel i pr ipovedi . Ali kot bi dejal Dan-
to: zgodovinopis je tudi p o svojem bis-
tvu ni razlaga, temveč p r ipoved , pr i -
poved, k i j e razložljiva iz sebe same in 
j e kot taka sposobna dogodke , o kate-
r ih p r ipovedu je , razložiti brez posega-
nja p o e l ement ih izven sebe. Razumlji-
va in razložljiva pa n a j bi bila vsaka pr i -
poved zato, ker osvetljuje logično struk-
turo nekega dogodkovnega zaporedja . 
Pri tem D a n t o še posebe j p o u d a r j a ta-
koimenovani samorazlagalni značaj hi-
storične pr ipovedi . Po n j egovem mne-
n ju n u d i p r i p o v e d n a oblika zgodovi-
na r ju tudi nekakšno organizacijsko she-
2 Pietro Rossi, »Einleitung«, v Pietro Rossi, (ur.) Theorie der modernen Geschichtsschreibung, Suhr-
kamp, Frankfurt /M 1987, str. 7. 
* Glej v Frank Ankersmit, Hans Kellner (ed.), A New Philosophy of History, Reaktion Books, Lon-
don 1995 (»Introduction: Describing Redescriptions«, str. 1-18) 
228 
Prikazi in ocene 
mo, ki ima p o d o b n o funkci jo kot teori-
j a znanost i . O s n o v n o na logo analitič-
ne fi lozofije zgodovine vidi zato v raz-
poznavan ju logične s t rukture pr ipove-
di oz. v osvetlitvi n j e n e različnosti od 
logične s t ruk ture znans tvenega preu-
čevanja . N a r a t i v n e izjave n a m r e č po 
n j egovem m n e n j u »ne opisu je jo samo 
do ločenega s tanja ali posamičnega do-
godka , t emveč d o l o č e n o s p r e m e m b o 
ter pr i t em razkrivajo tako nasledke po-
samičn ih d o g o d k o v kot tudi vzročne 
povezave z d rug imi dogodki«. 4 Pri tem 
j e bil, p o d o b n o kot Gallie, p repr ičan , 
da m o r a m o ob predstavitvi in zagovo-
ru narat ivis t ične in terpre tac i je v zgo-
dovinopis ju poseči p o ins t rumenta r i ju 
jez ikovne analize. 
Naj jasne je in skoraj sočasno j e te-
m u poz ivu s ledi l H a y d e n Whi te , po 
m n e n j u m n o g i h na jp rodorne j š i pred-
stavnik narat ivist ične šole zadnj ih tri-
deset let. Sklicujoč se na ak tua lno raz-
p ravo n a področ ju lingvistike in semio-
logije p o n j egovem m n e n j u po jmovna 
s t ruktura ni odvisna le od logične struk-
ture diskurza, temveč od tiste »globje 
spoznavne ravni«, na podlag i katere se 
zgodovinar sam odloča tako za lastno 
s t ra tegi jo razlage kot tudi za vrsto in 
način diskurza ter lastni stil, pr i čemer 
velja poudar i t i , da Whi te tovrstno od-
ločitev p o j m u j e kot poetični akt. Izkaže 
se namreč , d a j e p r i n j e m spoj naracije 
in razlage ( k i j e p red n a s t o p o m njego-
ve teor i je omogočal , da smo prvi pri-
pisovali ekspl ikadvni značaj) zamenjan 
s p r e p r i č a n j e m , da zgodovinopis je te-
melj i na poet ični osnovi. 
Na pod lag i te iztočnice se j e ka-
sneje lotil analize vseh važnejših izraz-
4 Pietro Rossi, »Einleitung ...«, str. 14. 
nih načinov v zgodovinopisju 19. sto-
letja ter j i h skušal speljati v sistem raz-
ličnih, vnaprej pr ipravl jenih in razde-
lanih tropov (metafore, metonimije , si-
nekdohe in ironije). P rep r i čan je bil, da 
j e šele z izbiro ene od teh prafiguraci j 
(s pomočjo katere pos tane historično 
polje tudi dejanski objekt analize) mo-
goče izbrati tudi ustrezno strategijo raz-
lage, ki j o j e sam razmeji l na razlago, 
ki ustreza poteku dejanj , na razlago, ki 
sledi formalni argumentaci j i in razla-
go, ki j e odvisna od do ločen t ideološ-
ke implikacije: 
- kot p r i m e r p rve razlage tako 
lahko štejemo tisto, k jer o p o m e n u ne-
ke zgodovine (zgodbe) odloča lastno 
dogajanje , tj. neka narat ivna linija do-
gajanja , ki - v mani r i d rame, tragedi-
je , komedije ali satire - spleta med se-
boj povezane dogodke v neko sosledje, 
- pr incipu d rugega tipa razlage 
zadostimo, če nan izana (pripovedova-
na) dejstva povežemo s katerimkoli ci-
ljem ali razultatom ter j i h na ta način 
spel jemo do generalizacij ali kavzalnih 
zakonov širokega dometa . Na tej pod-
lagi, tako White, nas ta ja jo raznovrstne 
zgodovinarske interpretacije, ki sledi-
j o formalistični, organicistični, meha-
nicistični ali konceptualistični paradig-
mi, 
- p r i t r e t j e m t i p u r a z l a g e so 
obravnavani dogodki odvisni od raz-
ličnih predpostavk ideološke narave, ki 
vsaka na svoj način - določajo »smisel« 
zgodovinskega procesa. V tem pr ime-
ru pišemo zgodovino v skladu z vna-
prej določenim razple tom, ki ga zago-
varja ena od vsakokratnih ideoloških 
usmeritev; ta lahko nastopa: 
229 
Prikazi in ocene 
1. kot potrdi tev vladajočih insti-
tucionalnih struktur (konzervativizem); 
2. kot zgodovina , ka te re cilj so 
s t rukturne spremembe v bližji (radika-
lizem) ali daljnji Liberalizem) preteklo-
sti ter; 
3. kot zgodovina, ki se identifici-
ra z idealizirano preteklost jo (anarhi-
zem). 
Na ta način j e bila historična pr i -
poved znova speljana na narat ivno za-
snovo diskurza, večji del teoretskih raz-
prav v zgodovinopisju in filozofiji zgo-
dovine (predvsem v ZDA) pa j e do za-
četka osemdeset ih let pristal na stališ-
ču, da so vse historične pripovedi bis-
tven in nepogrešljiv interpretacijski ele-
ment . Na podlagi jezikovne dispari te-
te m e d oblikami izražanja na eni stra-
ni in p o m e n o m na drugi so avtorji teh 
razprav tudi s pomočjo strukturalistič-
ne in kasneje poststrukturalistične tek-
stovne analize skušali ubežati senci rea-
lističnega diskurza. Diskurz so vse bolj 
po jmova l i kot pos redn i ško p o d j e t j e ; 
l ahko je interpretat iven in pra in te rpre-
tativen in se v enaki mer i posveča tako 
bistvu interpretaci je kakor tudi p red-
metu, se pravi vzroku lastnega nastan-
ka in oblikovanja. 
To, takoimenovano dialektično na-
ravo diskurza je White zaradi »ideološ-
kih asociacij« ter zato ker » . . . se vse pre-
pogosto podre ja nekemu t ranscenden-
t a l n e m u ali p r i p o v e d u j o č e m u jazu« 
preimenoval \d iatakt ični (diatactical) di-
skurz. Čeprav j e fo rmalno šlo še vedno 
za isto stvar - tj. za po imenovanje di-
namične narave diskurza - , pa White 
d ia tak t ičnemu diskurzu pr ip i su je dolo-
čeno prednos t . Po n jegovem m n e n j u le-
ta ne nape l ju j e na izrazno p revredno-
tenje, niti na p rak t ično klasifikacijo rea-
l i tete t emveč d v o m i v vsa »taktična« 
pravila, tudi tista, ki do loča jo n jegov 
lastni ustroj. Zaradi te apor i j e in velike 
m e r e samoi ron i j e ga ne m o r e m o us-
mer ja t i z logiko. Na tančne je rečeno, po 
eni s trani se logiki od tegu je , p o d rug i 
pa z vz t ra jn im p reve r j an jem, a l i j e s po-
m o č j o log ike m o g o č e d o j e t i b i s tvo 
p r e d m e t a obravnave, teži k »meta-di-
skurzivnim refleksijam«. 
Ankersmit in iskanje teori je histo-
r ično izkustvo 
V iskanju te, recimo j i »substance 
na rac i j e« 5 so tako Whi te , kasne je p a 
Kellner in Roth' ' kot tudi Ankersmit , 
(ki ga tukaj p reds tav l jamo kot »odgo-
vor iz Evrope«) p o z o r n o analizirali go-
vorico na jv idnejš ih predstavnikov kla-
s i čnega z g o d o v i n o p i s j a 19. s to le t j a , 
p r e d v s e m d e l a R a n k e j a , M i c h e l e t a , 
Carlyla in d rug ih . Kot pravi sam An-
kersmit so se lotili p redvsem tistih kla-
sikov, ki so - p red dokončn im razpar -
ce l i ran jem zgodovinopis ja na različne 
poddiscipl ine - ohrani l i instinkt za sub-
l imno. Po tem času j e pre teklos t posta-
la b o l j » u d o m a č e n a « , b o l j o b i č a j n a 
p redvsem pa le ena od možnos t i »več-
ne sedanjosti«. Hkra t i pa gre za usme-
ritev, k i j e ugotavljala, do kakšne mere 
sub l imno še vedno ostaja znot ra j kan-
tovskega sistema. Ali rečeno drugače , 
z Whi tom na čelu so ugotavljali , do ka-
tere točke se posamezni »... aspekti pre-
teklosti u p i r a j o domestif ikacij i ...« in s 
n Izraz. je Kellnerjev. Glej Hans Kellner, Language and the Historical Representation. Celling the 
Story Crocked, University ofWisconsin Press, Madison 1989, str. 310-314. 
h Glej predvsem Michael S. Roth, The Ironist's Cage. Memory Trauma, and the Construction of Hi-
story, Columbia University Press, New York 1995. 
230 
Prikazi in ocene 
t em o m o g o č a j o »... rožl janje p red vra-
ti kantovskega kri t icizma ...« čeprav še 
v e d n o ne p o n u j a j o »... pot i iz dobro 
u re j ene hiše kantovskega t ranscenden-
talizma ...«.7 
Okoli tega vprašan ja j e organizi-
r a n a tudi večina obravnavane knj ige -
m i m o g r e d e , p e t od sedmih poglavij j e 
že izšlo v d r u g i h publ ikaci jah oz. revi-
j a h 8 - s katero nas avtor na podlagi pre-
g leda razvoja ne-kantovske teori je zgo-
dovine, nape l ju j e k iskanju načinov, ka-
ko se izogniti polastitvi (appropr ia t ion) 
in terpretaci je . V okviru tega, sklicujoč 
se na Whita, p red laga neka j »precej ra-
d ika ln ih in d rama t i čn ih korakov«. Pr-
vega p reds tavl ja poskus relativiziranja 
neka te r ih d imenz i j zahodnjaške reali-
stične dediščine, katere del j e tudi »skri-
ta neva rnos t vsega kantovstva«. Mož-
nost i za drugega na j bi ponu ja l a sodob-
na koncepci ja zgodovine mental i te t , ki 
predstavl ja »prekinitev z večino zgodo-
vinarskega p isanja 19. in 20 stoletja«. 
S svojim pr ib l iževanjem tega, kar n a m 
j e bilo tu je in neznano , na j bi ponu ja la 
možnos t bega p red polastitvijo, p o dru-
gi s trani pa sam ugotavlja , d a j e kot ti-
p i čno razsvetljenski projekt , tudi ta v 
bistvu del »kantovskega podje t ja« . Tret-
ji korak sledi n e p o s r e d n o iz d r u g e g a 
in temelj i na razmiš l janju o naši inten-
zivni kontaminaci j i s Kantom, zaradi 
katere »nismo sposobni razmišljati o 
disciplini, katere cilj ne bi bil polasti-
tev«. Po drugi strani pa zgodovino men-
talitet prikazuje kot možnost , ki odpi-
ra vstop v novi »intelektualni univer-
zum pred nami«. Četrto in zadnjo obli-
ko ne-kantovskega mode la historične-
ga razumevanja, ki ne bi težila k pola-
stitvi, pa na j bi predstavljal celoten iz-
bor tekstov v knjigi, predvsem pa zad-
nja tri poglavja, ki na različne načine 
stikajo za nekantovskimi, nemetafor i -
čnimi oblikami historičnega pisanja. 
V nj ih kantovski transcendental i-
zem umest i kot teorijo izkustva in kot 
n a č i n a , n a k a t e r e g a se to izkus tvo 
preoblikuje v vedenje, lastno izhodišče 
pa vidi v historičnem izkustvu preteklo-
sti. Pri tem opozarja na revnost večine 
obstoječih historiografskih teorij, ki nas 
ne more jo voditi pr i našem iskanju, saj 
predvidevajo, »da preteklost nikoli ne 
more biti p r edme t izkustva«. Stališč, ki 
j ih srečamo pri Droysnu, Diltheyu, Col-
lingvvoodu ali Drayu, stališč, ki prese-
gajo razmišljanja, da naše izkustvo pre-
teklosti temelji le na virih, ki nam j ih 
j e le-to zapustilo, j e namreč zelo malo. 
Pa še ta so po n jegovem mnen ju zbra-
na okoli (včasih zelo) različnih stališč 
nemške in anglo-saksonske hermenev-
7 Frank R. Ankersmit, History and Tropology, '¡'he Rise and Fall, of Metaphor, University of California 
Press, London 1994, str. 16-17. 
8 Trije teksti (»The Dilemma of Contemporary Anglo-Saxon Philosophy of History«, »Historical 
Representation« in »Historiography and Postmodernism«) so izšli v prestižni reviji History and 
Theory (Št. 25, 27 in 28 v letih 1986, 1988 in 1989) dva (» The Use of Language in the Writing 
of History« in »The Reality Effect in the Writing of History: The Dynamics of Historiographical 
Topology«) pa v drugih publikacijah (prvi v H. Coleman (ed.), Working with Language: A Multi-
disciplinary Consideration of Language Use in Work Contexts, Berlin 1989, drugi p a v njegovi do-
mači reviji Mededeligen van de Afdeling Letterkunde, Nieuwe Reeks, Deel 52 no. 1, Amsterdam, 
1989). Svojo prvo objavo sta tako doživeli samo dve poglavji : tukaj prevedene teze (»Six The-
ses on Narrativist Philosophy of History«), ki predstavljajo prvo poglavje ter zadnje, ki nosi 
naslov »Historism and Postmodernism: A Phenomenology of Historical Experience«. 
231 
Prikazi in ocene 
tične usmeritve, katerih argumentaci-
j a pa j e pravi loma potekala v dveh ko-
rakih: 
-prvič v opredelitvi načina, na ka-
terega j e »posrednik« (agent) preteklo-
sti, doživljal okolje, v katerem j e živel in 
- drugič na podlagi filozofske ana-
lize načina, na katerega lahko zgodovi-
nar preslika posrednikovo izkustvo pre-
teklega življenja v svojo interpretacijo. 
Pri tem se izkaže, d a j e avtorje te 
usmeri tve bol j zanimala preslikava te-
ga izkustva kakor sama preteklost, zato 
Ankersmit sklepa, da gre tudi v tem pri-
meru p re j za izključevanje kot prepoz-
navan je h i s to r ičnega izkustva. Argu-
m e n t za to najdeva pri Gadamer ju , ki 
je , zavedajoč se po t rebe po »ustrezni 
in razgledani teoriji historičnega izkus-
tva«, trdil, da p o d o b n o kot historicizem 
tudi hermenevt ika ni nič d rugega kot 
nadal jevanje razsvetljenstva. Predvsem 
pa j e zatrjeval, da načina, kako doživ-
l jamo tekst in njegov pomen , ne sme-
m o ločevati od vprašanja, kaj nam ta 
tekst p o m e n i v našem času, kako se na-
slavlja na nas in na naš svet. O b e n e m 
pa j e j a s n o tudi, da Gadamer ja zanima 
predvsem historičnost razumevanja (die 
Geschichtlichkeit des Verstehens) in ne iz-
kustvo historičnosti (die Erfahrung der 
Geschichtlichkeit). 
Iz lekcije o Gadamer ju nato An-
kersmit izpelje dva sklepa. Prvič, pre-
pričuje nas, d a j e za koristna navodila 
za anti-kantovsko teorijo historičnega 
izkustva po t rebno pogledat i k Aristo-
telu in drugič , da se pr i tem ne smemo 
zamujati ob njegovi etiki, ker j e le-ta, 
tako kot etika nasploh, preveč narav-
nana na vsakokratno sedanjost in za-
rad i tega za naš n a m e n n e u p o r a b n a . 
Po drugi s trani pa nas opoza r j a p red-
vsem na to, da pr i Aristotelu še ni ka-
snejšega (po Descartesu) t ip ičnega raz-
ločevanja subjekta in objekta , temveč 
pog led , ki r azum p r i m e r j a s s t runo, ka-
tere moda l i t e t e so različni nihaj i , kar 
pomeni , da razum lahko v vsakem tre-
nutku povzame obliko zunanjega sveta. 
P o d o b n o me ta fo r iko j e 2300 let 
kasneje prevzel tudi Freud, ki j e pe r -
ceptivni apa ra t naše duševnost i (unser 
seelisches Wahrnehmungsapparat) p r imer -
j a l z mis t ičnim zvitkom ter tako skušal 
ponazor i t i način, na katerega se v naši 
podzaves t i ob l iku je n a š a p s i h o l o š k a 
zgodovina . 
V svojem iskanju teori je historič-
nega izkustva se Ankersmit sklicuje na 
oba, še več na podlagi n j u n i h stališč ob-
likuje t ako imenovano aristotelsko-freu-
dovsko koncepci jo h is tor ičnega pisanja , 
svoje de lo pa (eksplicitno) označi kot 
zgodbo oz. (in) navodi lo za p r e h o d z 
metaforično-transcendentalistične koncep-
cije na aristotelsko-freudovsko. Kako si to 
predstavlja , j e de loma m o g o č e razbra-
ti tudi iz prevoda, ki sledi, de loma pa 
tudi iz dveh drug i del, ki j i h j e napisal 
sam (Narrative Logic: A semantic Analy-
sis of the Historian's Language, 1983) ali 
izdal skupaj s svojim ko legom in pr i ja-
tel jem H a n s o m Kel lne r jem (A neui Phi-
losophy of History, 1995). 
Sest tez narativistične filozofije 
zgodovine9 
1. Historične pripovedi so inter-
pretacije preteklosti. 
1.1. Izraza historična pripoved in 
interpretacija sta za razumevanje historio-
9 Za skrben prevod pričujočih te/, se še posebej zahvaljujem Sonji Stergaršek in Matjažu Veselu. 
232 
Prikazi in ocene 
grafije boljši ključ od izrazov opis(ovanje) 
in razlaga(nje). 
1.2. Interpretiramo, kadar imamo 
preveč podatkov (gl. 4. 3) in ne, kadar jih 
imamo premalo. Opis(ovanje) in razlaga(nje) 
zahtevata »pravo« količino podatkov. 
1.2.1. Znanstvene teorije so premalo 
trdne, kajti neskončno število teorij lahko 
razloži znane podatke; interpretacije so pre-
malo trdne, kajti samo neskončno število in-
terpretacij bi lahko razložilo vse znane po-
datke. 
1.3. Interpretacija ni prevajanje. 
Preteklost ni besedilo, ki ga je treba prevesti 
v narativno historiografijo; treba ga je in-
terpretirati. 
1.4. Narativne interpretacije niso 
nujno posledične <sequential> narave; hi-
storične pripovedi so le kontingentne zgod-
be z začetkom, sredino in koncem. 
1.4.1. Historični čas je relativno 
mlad in zelo umeten izum zahodne civiliza-
cije. Je kulturni in ne filozofski pojem. Ute-
meljevati narativizem na pojmu časa po-
meni torej graditi na živem pesku. 
1.4.2. Narativizem lahko razlaga 
čas in z njim ni razložen, (gl. 2.1.3 in 
4.7.5). 
1.5. Pred dvajsetimi leti je bila fi-
lozofija zgodovine scientistična <scienti-
stic>; treba se je izogniti nasprotnemu ek-
stremu, ki gleda na historiografijo kot na 
neko obliko literature. Historizem je juste 
milieu med obema <skrajnostima>: obdrži 
tisto, kar je prav(iln)o tako v scientističnih 
kot literarnih pristopih k zgodovini in se izo-
giba tistemu, kar je hiperbolično v obeh. 
1.5.1. Historiografija razvija nara-
tivne interpretacije sociohistorične realnosti; 
literatura jih aplicira. 
1.6. Natančna demarkacijska črta 
med historiografijo in narativistično filozo-
fijo zgodovine ne obstaja (gl. 4.7.5 in 
4.7.7). 
2. Narativizem sprejema prete-
klost tako kot je. V obliki tavtologije: spreje-
ma, kar je v zvezi s preteklostjo neproble-
matično. Kar je neproblematično, je histo-
rično dejstvo. Oba pomena slednje trditve 
sta pravilna (gl. 3.4.1 in 3.4.2). 
2.1. Potrebno je razlikovati med hi-
storičnim preučevanjem (vprašanje dejstev) 
in historičnim pisanjem (vprašanje inter-
pretacije). Razlika je podobna, čeprav ni-
kakor istovetna, razliki v filozofiji znanosti 
med izjavo <statement> opazovanja in teo-
rijo. 
2.1.1. Rezultati historičnega preuče-
vanja so izraženi v trditvah <statement>; 
narativne interpretacije so nizi trditev. 
2.1.2. Zanimiva razlika ni med po-
sebno in splošno trditvijo, ampak med splo-
šno trditvijo in historično pripovedjo. Po-
sebna trditev lahko služi obema gospodarje-
ma. 
2.1.3. Časovne določitve so izražene 
v trditvah in ne s trditvami in zato niso po-
sebej zanimive za narativistično filozofijo 
zgodovine. Narativistična filozofija zgodo-
vine se ukvarja s trditvami in ne z njihovi-
mi deli (kot so časovne označbe). 
2.2. Med filozofijo historičnega 
preučevanja in sestavnimi deli (trditvami) 
historične pripovedi obstaja afiniteta. Filo-
zofija historičnega pisanja in historična pri-
poved v svoji celovitosti sta v podobni zve-
zi. 
2.2.1. Razen maloštevilnih izjem (W. 
H. Walsh, H. V White, L. O. Mink) se so-
dobna filozofija zgodovine zanima izključ-
no za historično preučevanje. 
2.2.2. Nezaupanje sodobne filozofije 
v (narativistični) holizem ji preprečuje ra-
zumevanje historične pripovedi. 
2.3. Najbolj odločilne in najbolj 
zanimive intelektualne izzive, s katerimi se 
srečuje zgodovinar, najdemo na ravni hi-
storičnega pisanja (selekcija, interpretaci-
233 
Prikazi in ocene 
ja, kako videti preteklost). Zgodovinar bis-
tveno bolj kot Collingwoodov detektiv išče 
morilca Johna Doeja. 
2.4. Ker se filozofija dejanja <ac-
tion > ukvarja samo s sestavnimi deli histo-
rične pripovedi, našega vpogleda v histo-
rično pripoved ne more poglabljati. 
2.4.1. Filozofija dejanja ne more ni-
koli govoriti jezika nehotenih posledic člo-
vekovega dejanja. Kot filozofija zgodovine, 
je filozofija dejanja primerna zgolj za pred-
historistično historiografijo. Ker ni sposob-
na preseči omejitev metodološkega indivi-
dualizma, je liistoriografsko naivna. 
2.4.2. Poskusi Von Wrighta in Rico-
eura, da bi rešila ta problem za filozofijo 
dejanja, niso uspešni. Historični pomen se 
razlikuje od namena dejavnika. 
2.4.3. Jezik nehotenih posledic je je-
zik interpretacije (navadno se perspektiva 
zgodovinarja razlikuje od perspektive histo-
ričnega dejavnika). 
2.4.4. Logični povezovalni argu-
ment je poseben primer narativizma (ponuja 
logično shemo, v kateri je vednost o prete-
klosti organizirana). 
3. Narativizem je moderni dedič 
historizma (ki ga ne smemo zamenjevati s 
Popperjevim historicizmom): oba priznava-
ta, da je naloga zgodovinarja v bistvu in-
terpretativna (t.j. poiskati enotnost v raz-
novrstnosti). 
3.1. Interpretacije stremijo k enot-
nosti, kije značilna za stvari (gl. 4.4). 
3.1.2. Historisti so poskušali odkriti 
bistvo ali, kot so to sami imenovali, histo-
rische Idee, ki je bila, kot so predpostavili, 
prisotna v historičnih pojavih samih. Na-
rativizem je nasprotno priznal, da historič-
na interpretacija projicira neko strukturo na 
preteklost in je ne odkriva kot da bi ta struk-
tura obstajala v preteklosti sami. 
3.1.3. Historizem je neoporečna 
<unexeptionable> teorija zgodovine, če jo 
234 
prevedemo iz teorije o zgodovinskih pojavih 
v teorijo o našem govoru o preteklosti (to, 
kar je bilo metafizično mora postati lingvi-
stično). 
3.1.4. Kolikor pojem zapleta <plot> 
ali intrige nakazuje strukturo ali zgodbo, 
prisotno v preteklosti sami, je ta pojem neu-
pravičena <unwarranted> koncesija histo-
ristovemu ali narativistovemu realizmu. 
3.2. Historične pripovedi niso pro-
jekcije (na preteklost) ali refleksije preteklo-
sti, povezane z njo s pravili prevajanja, ki 
izvirajo bodisi iz naših vsakdanjih izkustev 
sveta družbe, v družbenih vedah, bodisi v 
spekulativnih filozofijah zgodovine. 
3.2.1. Narativne interpretacije so te-
ze, ne hipoteze. 
3.3. Narativne interpretacije se 
nanašajo/aplicirajo na preteklost, vendar se 
z njo ne ujemajo in nanjo ne napotujejo 
(kot je to primer z [deli] trditev). 
3.3.1. Podoba tiditve je očarala ve-
lik del sodobne filozofije historična naraci-
ie-
3.3.2. Narativni jezik je z ozirom na 
samo preteklost avtonomen. Filozofija pri-
povedi je smiselna, če, in samo če, ji je ta 
avtonomija priznana (gl. 4.5). 
3.3.3. Ker se narativne interpretaci-
je nanašajo/aplicirajo in nanjo ne napotu-
jejo (prim. stališče, s katerega slikar slika 
pokrajino), ni stalnosti v razmerju med nji-
mi in preteklostjo. Zahteva po takem raz-
merju izhaja iz napake ravrstitve <cate-
gory mistake> (t.j. zahtevati od historične 
pripovedi, kar lahko velja edino za trditev). 
3.3.4. Narativne interpretacije »te 
potegnejo iz historične resničnosti« in te ne 
ne »pošljejo nazaj k njej« (kar stori trditev). 
3.4. V narativnem jeziku je raz-
merje med jezikom in realnostjo sistematič-
no »destabilizirano« (gl. 5.1.2). 
3.4.1. Epistemologija je relevantna 
za filozofijo historičnega preučevanja, ni pa 
Prikazi in ocene 
pomembna za filozofijo historičnega pisa-
nja ali za filozofijo imrativne interpretacije. 
3.4.2. Epistemologija, ki preučuje 
razmerje med jezikom in realnostjo, kolikor 
je to razmerje stalno in ustaljeno, ne upo-
števa vseh resničnih problemov znanosti in 
historiografije, ki se pojavijo šele po tem, ko 
je bilo tisto, kar zaskrbljuje epistemologijo, 
sprejeto kot neproblematično. Fundaciona-
lizem <foundationalism> se zanima za to, 
kar je v temelju nezanimivo. 
3.4.3. Filozofsko raziskovanje tega, 
»kar opravičuje historično opisovanje«, je 
implicitno zanikanje in klevetanje intelek-
tualnih dosežkov zgodovinarja. 
4. Narativni jezik ni predmetni 
jezik <object language>. 
4.1. Narativni jezik (po)kaže pre-
teklost na način, ki se ne naslavlja ali uje-
ma z deli ali vidiki preteklosti. V tem smislu 
so narativne interpretacije podobne mode-
lom, ki jih uporabljajo modni kreatorji za 
prikaz kvalitete svojih oblek. Jezik se upo-
rablja za prikaz t(ist)ega, kar pripada sve-
tu, ki se od njega razlikuje. 
4.1.1. Narativizem je konstruktivi-
zem, toda ne t(ist)ega, čemur bi preteklost 
lahko bila podobna, ampak narativnih in-
terpretacij preteklosti. 
4.1.2. Narativne interpretacije so po-
dobe Gestalts. 
4.2. Logično imajo narativne in-
terpretacije naravo predlogov (videti prete-
klost z določenega vidika). 
4.2.1. Predlogi so lahko, ali pa ne, 
učinkoviti, plodni, vendar pa ne morejo bi-
ti bodisi resnični ali napačni; isto lahko re-
čemo za historične pripovedi. 
4.2.2. Med spekulativnimi sistemi in 
pravo zgodovino ni notranje razlike; upo-
rabljajo se na različne načine. Spekulativ-
ni sistemi se uporabljajo kot pripovedi-gos-
podarji, katerim naj bi bi se druge pripove-
di prilagodile. 
4.2.3. Pisanje zgodovine si skupaj z 
metafizko prizadeva definirati bistvo (dela) 
realnosti, vendar se od metafizike razlikuje 
zaradi svojega nominalizma (gl. 4.7.1). 
4.3. Narativne interpretacije niso 
vednost/znanje, temveč so organizacije ved-
nosti/znanja. Naša doba, prepolna informa-
cij - in soočena bolj s problemom organiza-
cije vednosti/znanja in informacij kot pa s 
tem, kako pridobiti vednost/znanje - ima še 
kako močan razlog, da jo zanimajo uspehi 
narativizma. 
4.3.1. Z ozirom na narativne inter-
pretacije, je kognitivizem, izvor vseh reali-
stičnih nesporazumov <realist misconcep-
tions> historične pripovedi. 
4.4. Logično, imajo narativni 
predlogi naravo stvari (ne konceptov); o njih 
lahko, tako kot o stvareh, govorimo, ne da 
bi kdajkoli bile del jezika, v katerem so ome-
njene. Jezik se tukaj uporablja z namenom 
konstruirati narativno interpretacijo, kije 
sama zunaj področja jezika, čeprav je in-
terpretacija »narejena iz« jezika (podobno 
pomen besede stol ne more biti zreduciran 
na črke v besedi). 
4.4.1. Narativne interpretacije preč-
kajo znano razmejitev med področjem stva-
ri in področjem jezika - tako kot to isto stori 
metafora. 
4.5. Historična razprava, na pri-
mer o krizi sedemnajstega stoletja, ni raz-
prava o dejanski preteklosti, temveč o na-
rativnih interpretacijah preteklosti. 
4.5.1. Naše govorjenje o preteklosti 
je prekrito z debelo skorjo, ki ni povezana s 
preteklostjo samo ampak s historično inter-
pretacijo in z debato o konkurenčnih histo-
ričnih interpretacijah. Narativni jezik ni 
prosojen in ni podoben steklenemu pisem-
skemu obtežilniku, skozi katerega se nam od-
pira neoviran pogled na preteklost samo. 
4.6. Avtononomija narativnega je-
zika z ozirom na preteklost samo niti naj-
235 
Prikazi in ocene 
manj ne implicira, da naj bi bile narativne 
interpretacije arbitrarne (gl. 5.3, 5.6). 
4.6.1. Dejstva o preteklosti so lahko 
argumenti za ali proti narativnim interpre-
tacijam, vendar teh interpretacij ne morejo 
nikoli določiti (dejstva samo ovržejo-doka-
iejo trditve o preteklosti) (gl. 1.2.1). Samo 
interpretacije lahko ovržejo-dokažejo inter-
pretacije. 
4.7. Narativne interpretacije ivm-
jo lahko lastna imena (npr. Splošna kriza 
sedemnajstega stoletja, Hladna vojna, Ma-
nirizem, Industrijska revolucija). Vendar 
najpogosteje to ni primer. 
4.7.1. Narativna logika je strogo no-
minalistična. 
4.7.2. Imena kot Manirizem napo-
tujejo na historične interpretacije in ne na 
preteklo realnost samo (»Čigav manirizem 
mislite?« »Pevsnerjev.«). 
4.7.3. To še ne pomeni, da ta imena 
krožijo po področju, ki ni povezano s histo-
rično realnostjo samo (primer: ime Maniri-
zem napotuje na trditve narativne interpre-
tacije in v teh trditvah je referenca historič-
na realnost sama). 
4.7.4. Narativne interpretacije ni-
majo eksistencialnih posledic (na primer: In-
dustrijska revolucija v historični realnosti 
ni široka neosebna sila, neopažena in neod-
krita do 1884, ko je Arnold Toynbee napi-
sal delo Industrijska revolucija v Angliji, 
ampak je interpretativno orodje za razume-
vanje preteklosti). 
4.7.5. Tudi če je narativna interpre-
tacija dolgo časa nesporna, od vseh spreje-
ta in postane del vsakdanjega jezika (izgub-
ljajoč tako svojo historiografsko naravo), 
lahko preide v pojem (tipa) stvari. Nara-
tivna stvar (gl.4.4) je postala stvar v real-
nosti. Na tak način izvirajo naši koncepti 
(tipov) stvari. Postopki tipifikacije odločajo 
o tem, kaj je še komaj interpretativno in kaj 
je resnično; ničesar stalnega in absolutne-
236 
ga ni glede razmejitve tega, kaj je interpre-
tacija in kaj spada k inventarju realnosti. 
4.7.6. Koncepti (tipov) predmetov 
(kot pes in drevo) so logično bolj zapleteni 
od narativnih interpretacij, saj predpostav-
ljajo postopek tipifikacije, ki v primeru teh 
še ni prisoten. Interpretacija je logično pred 
našimi (pojmi) tipov stvari. Ontologija je 
sistematizacija interpretacije. 
4.7.7. Metafora in narativna inter-
pretacija oblikujeta osnovo našega jezika. 
4.7.8. Narativizem ni možen brez 
teorije tipov. Brez nje neizogibno gledamo v 
napačno smer. (Tipi) stvari so tedaj bolj te-
meljni kot narativne interpretacije. 
4.7.9. Zahtevati stalni pomen za be-
sede kot so Hladna vojna ali Manirizem bi 
imelo za posledico zahtevati, da se historič-
na debata ustavi. Historično pisanje ne 
predpostavlja, pač pa je rezultat definicij. 
4.7.10. Pojmi, kot je Hladna vojna, 
ki so niz trditev, se logično razlikujejo od 
teoretičnih konceptov. 
4.8. Vzročna razlaga - na primer 
v liniji modela krovnega zakona covering 
law modela (CLM) - deluje izključno na 
ravni historičnega raziskovanja (in na rav-
ni sestavnih delov historične pripovedi): ne 
smemo vprašati za vzrok Hladne vojne, kaj-
ti, na kar ta izraz napotuje, je narativna 
interpretacija. Po vzroku historične interpre-
tacije nima smisla spraševati. Kdorkoli spra-
šuje po vzroku Hladne vojne, v resnici spra-
šuje po prodorni interpretaciji dogodkov med 
1944 in zgodnjimi 90., ne pa po vzročni 
zvezi med dvema ločenima nizoma dogod-
kov. 
5. Trditve historične pripovedi 
imajo vedno dvojno funkcijo: (1) opisati pre-
teklost in (2) definirati ali individualizira-
ti neko specifično narativno interpretacijo 
preteklosti. 
5.1. Logično obe, historična pripo-
ved in metafora, sestojita samo iz dveh ope-
Prikazi in ocene 
racij: (1) opisova?ija in (2) individuacije 
(metaforičnega) vidika. Historična pripo-
ved je trajna metafora. 
5.1.1. Metafora pokaže tisto, o čemer 
govori metaforična izjava, z izrazi nečesa 
drugega (npr. »John je svinja«); podobno 
pokaže historična pripoved preteklost z izra-
zi, ki niso preteklost (npr. narativna inter-
pretacija) (gl. 4.1). 
5.1.2. Zahvaljujoč se svoji avtonom-
nosti z ozirom na historično realnost - v hi-
storični pripovedi je razmerje med jezikom 
in realnostjo nenehno destabilizirano - je 
historična pripoved, podobno kot metafora, 
rojstni kraj novega pomena. Splošno priz-
nano je, da dobeseden pomen zahteva trd-
no razmerje med jezikom in realnostjo. 
5.2. Diskrepanca med (dobesed-
nim) pomenom posameznih trditev historič-
ne pripovedi - če je vzeta ločeno - in (me-
taforičnim) pomenom historične pripovedi 
- če je vzeta celostno - je domet <scope> 
historične pripovedi. To kaže na razliko med 
kroniko (ki ustreza ločeni trditvi) in histo-
rično pripovedjo (ki ustreza celovitosti trdi-
tev pripovedi). Niz arbitrarno pomešanih 
trditev je brez dometa <scope>. 
5.2.1. Historična pripoved je histo-
rična pripoved samo, kolikor (metaforični) 
pomen historične pripovedi v svoji celovito-
sti preseže (dobesedni) pomen vsote posamez-
nih trditev. Biti historična pripoved je zato-
rej stvar stopnje <degree>. 
5.2.2. Historična pripoved je kot raz-
gledna točka: potem ko prehodiš stopnice po-
sameznih trditev, zagledaš prostor, ki na ve-
liko presega območje, na katerem so bile stop-
nice zgrajene. 
5.2.3. Zgodovinarjeva sposobnost, 
da razvije (metaforični) pripovedni domet, 
je najbolj čudovita prednost v njegovem in-
telektualnem arzenalu. 
5.3. Najboljša historična pripoved 
je najbolj metaforična historična pripoved, 
je historična pripoved z najbolj širokim do-
metom. Je tudi najbolj »tvegana« ali naj-
bolj »pogumna« historična pripoved. Nas-
protno je nenarativist primoran dati pred-
nost brezpomenski <unmeaning> historič-
ni pripovedi brez notranje organizacije. 
5.3.1. Narativnega dometa historič-
ne pripovedi ni mogoče vzpostaviti samo z 
upoštevanjem te historične pripovedi. Na-
rativni domet postane obstojen samo, če pri-
merjamo narativne interpretacije z konku-
renčnimi interpretacijami. Če imamo samo 
eno narativno interpretacijo neke historič-
ne topike, nimamo nobene interpretacije. 
5.3.2. Historični uvid se zatorej rodi 
edino v prostoru med konkurenčnimi inter-
pretacijami in je ne moremo identificirati z 
nobenim specifičnim nizom interpretacij. 
5.3.3. Kognitivno vednost <cogniti-
ve knowledge> moramo identificirati z ling-
vističnimi sredstvi, ki so uporabljeni, da jo 
izrazijo (posebne trditve, splošne trditve, teo-
rije itd.); historični uvid leži v praznem na-
rativnem prostoru med narativnimi inter-
pretacijami (je stereoskopsko, tako rekoč). 
5.3.4. Historični uvid je konstituiran 
v in s historiografsko debato in ne s posa-
meznimi stopnjami historiografske debate, 
vsaj ne s posameznimi narativnimi inter-
pretacijami, izoliranimi od drugih. 
5.3.5. Končno si historiografska de-
bata ne prizadeva za potrditev temveč za 
množitev interpretativnih tez. Namen histo-
riografije ni preoblikovanje narativnih pred-
metov v realne predmete (ali njihove poj-
me-tipe) (gl. 4.7.5). Nasprotno, prizadeva 
si doseči ločitev tistega, kar je videti (po)zna-
no in neproblematično. Njen namen ni re-
dukcija od ne(po)znanega k (po)znanemu, 
ampak ravnodušnost do tega, kar je videti 
tako običajno. 
5.3.6. Ta poudarek na nepriznava-
nju in historiografiki debati zahteva od nas, 
da zavržemo pojem kartezijanskega ali kan-
237 
Prikazi in ocene 
tovskega, zamenljivega <interchangeab-
le>, transcendentalnega spoznavajočega 
subjekta. Prednost moramo dati Aristotelo-
vemu vidiku. Kajti za Aristotela sta izkus-
tvo in znanje interakcija med nami in sve-
tom in ne abstrakcija od njega, določena z 
transcendentalistično, formalno shemo. Po-
dobno izhaja historična interpretacija iz in-
terakcije interpretacij in ne sme biti pripi-
sana niti konkretnemu individualnemu ni-
ti transhistoričnemu, transcendentalnemu 
subjektu. 
5.4. Narativni domet <scope> je 
logično neodvisen od domene vrednot; torej 
ni potrebno, da je historična pripoved brez 
vrednot, da bi imela širok domet - to je, da 
bi bila objektivna (na primer: pojem totali-
tarne države, kot so predlagali K. Popper, 
J.L. Talmon, H. Arendt in drugi, ni bil brez 
vrednot, pač paje imela zelo širok domet). 
5.4.1. Zgodovinar je profesionalni 
»outsider«: prepad med njim in historično 
realnostjo, ki jo stalno poskuša premostiti, 
je istoveten prepadu med posameznikom in 
družbo, ki ga poskušata premostiti etika in 
politična filozofija. Zato mora v historio-
grafiji etična dimenzija biti povsod navzo-
ča. Moderna historiografía je osnovana na 
politični odločitvi. 
5.4.2. Metafora in pripoved sta trait 
d'union med je (is) in moral bi (ought) - je 
dognanih trditev historične interpretacije 
lahko spodbuja, kar bi moralo biti storjeno. 
5.5. Leibnizeva trditev o predsta-
vitvenem načelu < Leibniz s predícate in no-
tion principie > odločilen teorem logike hi-
storične interpretacije. Analitično so vse tr-
ditve o historični interpretaciji ali resnične 
ali napačne. 
5.5.1. Modni vidik, da bodo spre-
menljivke kvantifikacije zavzele mesto sub-
jektnega termina <subject term> v trditvah 
(Russell, Quine), za narativne trditve (tj. 
za trditve o historičnih naracijah) ne drži-
238 
jo. Subjektni termin je v narativnih trdi-
tvah negovoreč <unvoicable> natanko za-
radi tega, ker trditve, kijih historična pri-
poved vsebuje, zgolj »zbira«. 
5.5.2. Narativne interpretacije ima-
jo razlagalno moč zato, ker lahko opisova-
nje ) historičnih dejstev analitično izhaja iz 
njih. 
5.6. Za historični skepticizem ni 
prostora. Razumemo lahko racionalnost, za-
kaj imajo zgodovinarji v določeni fazi hi-
storične debate nek vidik preteklosti raje kot 
drugega. Skepticizem rezultira samo takrat, 
če nekdo ni zadovoljen z racionalnostjo hi-
storične debate in so absolutne utemeljitve 
potrebne. Vendar pa v praksi, ne more ta 
zahteva za zgodovinarje biti nikoli več kot 
spodbujanje, da opravljajo svoje delo vest-
no in skrbno. 
6. Korenine historičnosti segajo 
globlje, kot pa dajeta slutiti tako historio-
grafija kot sodobna filozofija (zgodovine). 
6.1. Pojem sebstva (self)je historič-
na, narativna interpretacija - narativna 
interpretacija, ki jo vse druge historične in-
terpretacije predpostavljajo. To je jedro re-
snice v anglosaksonski hermenevtiki. 
6.1.1. Zatorej dejstvo, da narativne 
interpretacije že imajo vlogo na ravni živ-
ljenja človeka kot posameznika, ne more ni-
koli biti argument v prid določe7ii varianti 
narativnega realizma (t.j. vidik, da mora 
historično vedenje biti modelirano na naših 
izkustvih vsakda?ije realnosti). Je obratno: 
interpretativni narativizem je že posegel v 
našo vsakdanjo realnost. 
6.1.2. Koncepti (tipov) posameznih 
predmetov so, logično, odvisni od narativ-
nih interpretacij (identiteta). Potemtakem: 
identiteta je pred individualnostjo in ne 
obratno, kot sugerira pozitivizem (gl. 4.7.5). 
Oto Luthar