Novo mesto, i. aprila 1955 CENA 10 DIN Stev. 13 Leto 6 Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Lastniki in Izdajatelji; Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandante Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva In uprave 127, — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nove OD TEDNA DO TEDNA Diplomatsko vzdušje se je v minulem tednu takorekoč čez noč precej spremenilo. V zraku •o še visele grožnje z vodikovimi in atomskimi bombami, še so odmevale eksplozije bomb in granat okrog Formoze, ko so začeli govoriti o možnosti, da bi prišlo spet do sestanka predstavnikov štirih velesil. Eisenhower je izjavil, da bi bil za konferenco štirih velikih brez posebnega dnevnega reda. Ni bilo treba dolgo čakati in že je predsednik sovjetske vlade Bulganin rekel v Intervjuju dopisniku TASS, da sovjetska vlada pozitivno presoja Eisenho-werjev predlog in da se zavzema za konferenco, katere cilj bi bil zmanjšati .mednarodno napetost. Zanimive so okoliščine, v katerih so bile te izjave dane. Moskva je namreč dolgo zatrjevala, da po ratifikaciji pariških sporazumov o oborožitvi Zahodne Nemčije in vključitvi le-te v zahodnoevropsko zvezo, razgovori med štirimi velesilami ne bodo mogoči, da bo ratifikacija | teh sporazumov avtomatično razveljavila prijateljske pogodbe med SZ in Veliko Britanijo oziroma SZ in Francijo. Razen tega so na konferenci predstavnikov vzhodnoevropskih držav v Moskvi izjavili, da bodo v primeru ratifikacije omenjenih sporazumov na Zahodu vzpostavili skupno vojaško poveljstvo in storili še druge protiukrepe kot odgovor na oborožitev Nemčije. Odziv Moskve na ratifikacijo pariških sporazumov v francoskem senatu ni bil tako oster, kakor je bilo pričakovati. V ospredju je Bulganinova izjava, v kateri niti z besedico ni omenil ratifikacije, medtem ko ostali komentarji z Vzhoda niso tako ostri, kot so obetale prejšnje izjave' in ukrepi. V zveri z možnostjo, da bi prišlo do dolgo pričakovane konference štirih velesil, je treba omeniti sovjetske predloge glede ureditve avstrijskega vprašanja. Sovjetska zveza je vse do nedavna povezovala ureditev avstrijskega problema z rešitvijo nemškega vprašanja. Zdaj, v najnovejših predlogih pa je privolila v ločeno obravnavanje tega vprašanja In povabila avstrijsko vladno delegacijo, naj obišče Moskvo zavoljo razgovorov o sklenitvi avstrijske državne pogodbe, « katero bi Avstrija dobila suverenost in svobodo po dolgih desetih letih čakanja. Avstrijsko vprašanje sodi nedvomno med svetovne probleme, ki Jih je moč najlaže »praviti z dnevnega reda. To pravimo zato, ker se Avstrija noče vključiti v noben vojaški blok ker zavrača takšne vrste sporazume s to aH ono stranjo in s tem onemogoča, da bi se z ureditvijo tega vprašanja kdorkoli okoristil. Zato bi ureditev avstrijskega vprašanja nedvomno pomenila prvi korak v občutnem zmanjšanju mednarodne napetoHi in potrdilo, da jc moč z miroljubnimi pogajanji med prizadetimi državami postopoma rešiti pereča vprašanja, ki Že dolgo vrsto let, od konca svetovne vojne preprečujejo vzpostavitev trdnega miru na svetu, razburjajo duhove in ustvarjajo prikladno vzdušje sa tako imenovano hladno vojno. Tako Je minuli teden prinesel, če že ne preokret v mednarodnem političnem vzdušju, pa vsaj vzpodbuden obet le-tega, ki navdaja ljudi i upanjem, da bo letošnja pomlad prinesla že prve razgovore med vodilnimi predstavniki štirih velesil, tako o ureditvi avstrijskega vprašanja, kakor tudi o drugih perečih problemih, ki zastrupljajo osrračje povojne Evrope In »veta. Ne glede na to. ali «e bodo najprej sestali višji predstavniki posameznih velesil, po««* sunanji ministri In naposled predsedniki vlad. je že obširno razpravljanje o možnosti takšnih sestankov znamenje, ki K* ne smemo prezreti pri presojanju sedanjega položaja v Evropi in na drugih celinah. Občni zbor OSS Noro mesto : Višjo življenjsko raven bomo dosegli le z dvigom storilnosti Občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu 27- marca je obravnaval poleg organizacijskih še vrste perečih gospodarskih vprašanj, predvsem uvajanje novega plačnega sistema, utrjevanje delavskega samoupravljanja, družbeno prehrano in druga podobne zadeve. 2e sama udeležba je pokazala, da se člani sindikata zavedajo pomena svoje organizacije, saj so bili navzoči vsi delegati Udeležili pa so se občnega zbora tudi člani okrajnega kpmiteja ZKS in okrajnega ljudskega odbora ter republiškega sindikata. V preglednem poročilu je predsednik OSS Janko Oven zajel v glavnem delo sindikatov od ustanovitve do danes, zlasti pa delo sin-djjkatov v novomeškem okraju v preteklem letu. Uvodoma je poudaril, da so sindikati imeli veliko vlogo pri utrjevanju delavskega samoupravljanja, vendar so še podjetja, kjer je tako samoupravljanje le na papirju. Kot primer je navedel obionsflco podjetje »Zidar« v Gotni vasi, državno posestvo Klevevž in še nekatera druga. Liep porast kaže število žena v delavskih svetih in upravnih odborih, prav tako večje število mladine v teh organih. Sindikat zajema v okraju 72.12 odstotkov vseh delavcev in uslužbencev ,kar je veliko premalo in se tu čuti šibkost posameznih organizacij. Nerazumljivo je, d« so izven sindikalne organizacije celo kvalificirani kadri. Mnogo premalo so tudi storili sindikati za strokovno in splošno izobraževanje kadrov. Vse leto je bilo le 34 strotkovnih predavanj, katerih se je udeležilo komaj 340 članov. Vprašanje vajenske mladine so sindikalne podružnice skoraj popolnoma zanemarile, saj je komaj ena tretjina teh včlanjena v sindikat- Da posamezne sindikalne podružnice niti. sedaj ob uvajanju tarifnih pravilnikov na osnovi novega plačnega sistema nimajo jasnih pojmov, kaj pravzaprav hočemo doseči s tem novim plačnim sistemom, je pokazala tudi razprava po poročilu predsednika. Prav sindikat bi se moral predvsem boriti za nagrajevanje po socialističnem načelu. Tega dosedaj ni bilo čutiti, pač pa je dokaj močno izbijala težnja za enako pavšalno poviišanje plač. Namesto da bi se v podjetjih borili za resnični dvig strokovnosti, so strokovnost dvigal: le umetno, na papirju, samo da so upravičili zvišan je plač. Kot primer so navedli podjetje Kremen, kjer so lani sprejeli na novo 150 delavcev, ob koncu leta pa so izkazali v podjetju le 38 nekvalificiranih delavcev. Zaradi take nepravilne kadrovske in tarifne politike, so nastale velike razlike v plačah za enakn delo in kvalifikacijo med podjetji. Z uvajanjem novega plačnega sistema imajo zato sedaj največje težave prav v takih podjetjih, kjer so imeli tudi najmanj normiranih delovnih mest. V f» opravi so posamezni dele g a" (delegat NOVOTEKSA in deiioma delegat DOZ) povezovali uvajanje novega plačnega sistema s socialnimi vprašanjem. Posluževali so se znane parole o enakih želodcih, s čimer so utemeljevali linearno (povprečno enako) zvišanje plač za vse. Navajali so, da so prejemki nekvalificiranega do-lavca premajhni za kolikor toliko dostojno preživljanje. Res je, da pri današnjih cenah p*>-trofinih predmetov in ostalih izdatkih, mesečna plača 6 do 7000 din ne daje primernega življenjskega minimuma. Toda rešitev tega vprašanja, ni v večjem kupu denarja, pač v večjih blagovnih fondih ali, z dragimi besedami: ?".v]jenjske ravni ni mogoče zviSati brez dviga storilnosti. Samo v tem je rešitev! Lani se je število zaposlenih v okraju dvignilo za več kot 2000 delavcev. S tem in pa z zviševanjem plač brez zviševanja storilnosti, se je plačni fond znatno povečal, ni se pa za toliko zvišala proizvodnja. To pomeni, da se je z večjim dotokom denarja v roke potrošnikov pbvpraševanje po potrebnih predmetih povečalo, ponudba pa je bila ista ali še i anjša. Tako je realna vrednost prejemkov seveda padla-Pri uvajanju novega plačnega sistema je najmanj težav tam, kjer so že imeli uvedene norme in tako več ali manj nagrajevali vsakega po njegovem doprinosu. Vtem je tud; bistvo novega plačnega siste- ma: vsakomur po njegovem delu. Dvig proizvodnje je v tesni zvezi s povečan jem strokovnosti vsakega posameznika. Kolikor kdo družbi daje. toliko naj v sorazmerju tudi pre-iema. za enako delo, enako plačilo, tako so poudarili na koncu razprave na občnem zboru. Govorili so še o potrebi čimprejšnje organizacije obratnih kuhinj na večjih deloviščih, kjer bi delavci med delovnim čarprn prejemali cenen obrok tople hrane, dalje o sodelovanju članov v društvih Svobod ter telesno vzgojnih organizacijah- Zavrnili so delegata NOVOTEKSA, ki je trdil, da bodo morali dvigniti cene proizvodom, ker da drugače ne bodo dosegli normiranih plač. Obsodili so tudi primere, ko hočejo v posameznih podjetjih nesorazmerno dvigniti plače administrativnemu osebju. Na koncu so izvolili nov 42 članski plenum OSS in pet delegatov za republiškb skupščino, ter sprejeli sklepe za bodoče delo. Pripravljajo se za volitve delavskega sveta Delovni kolektiv medza-družnega lesno-industrijskega podjetja, Ribnica — podjetje je bilo ustanovljeno 1. marca letos — se pripravlja na volitve delavskega sveta, ki bodo 3. aprila. Sindikalne podružnice tega podjetja, ki šteje nekaj nad 200 zaposlenega osebja, so že imele sestanke na katerih so izbrali kandidate, ki bodo kamdidirali v nov delavski svet. Skupno je Hlo predlaganih 30 kandidatov iz vrst najboljših delavcev, od katerih bo izvoljeno 17 za člane delavskega sveta podjetja. Upravni odbor podjetja bo pa štel 9 članov. Morda še dve tri besede o novem Med zadružnem lesno industrijskem podjetju. Podjetje je začelo z rednim delom 1- marca. V sestavu podjetja sta bivše Zadružno trgovsko podjetje in LIP Ribnica, ki je tako prešel iz državnega v zadružni sektor. Ustanoviteljica podjetja je 11 zadrug iz Ribniške doline ter iz velikola-škega področja. Vse te zadruge so s pogodbo vezane z novim podjetjem. Na svojem območju bodo odkupovale les ter lesne finalne izdelke in suho robo ter jo po določeni marži oddajale podjetju. Vse te zadruge bodo imele pravico do soudeležbe pri razdelitvi dobička po procentih koliko so ustvarile prometa s podjetjem. Novo podjetje je že krepko prijelo za delo. Predvsem pa bo skrb podjetja pri nadalj-nem razvojiu lesne predelovalne industrije, ki se razvija v najvažnejšo gospodarsko panogo ter pri dvigu hišne domače obrti, ki nudi kruh in zaposlitev številnim družinam Novo podjetje je prineslo s seboj lepo »doto«, nad 70 mi- lijonov dinarjev osnovnih sredstev in s tem kapitalom se že lahko nekaj začne. Podjetje bo sodelovalo tudi na letošnjem velesejmu z izbirno kolekcijo lesnih finalnih izdelkov ter izdelkov domače obrti. K. O. Počasi, toda zanesljivo prihaja v nošo deželo pomlad, kakor je prišlo pred desetimi leti in z njo svoboda zbor KZ v Črnomlja Kmetijska zadruga v Čr-I nomkjii je imel« 13. marca svoj redni itiui" \,\>uii zbor. J Po poročilu upravnega odbora je zadruga v letu 1953 upravljala s premoženjem v vrednosti okrog 25 milijonov dinarjev, v letu 1954 pa že s 33 miliiijoni dinarjev, doseženi dobiček za leto 1934 pa znaša okrog 2,5 milijonov dinarjev, ki je bil skoraj v celoti presežka dan v investicijski sklad. Udeležba na lastnih sredstvih je bila v letu 1953 3lfl/o, v letu 1954 pa se je povečal na 36 odstotkov. Zadruga se je v lanskem letu pretežno ukvarjala z trgovinsko dejavnostjo, zlasti z razpečavanjem industrijskega blaga. Organizacija prodaje je bila tehnično pa tudi finančno zadovoljiva. Nekako neugodno pa je bilo slišaii da je skoraj ves lokalni odkup in lokalno preskrbo s kmetijskimi pridelki prepustila v celoti trgovskemu podjetju OZZ. ki ni tako živo zainteresirano, da bi ustvarilo možnosti za povečanje odkupa na domačem trgu. Znaton del kmetijskih pridelkov je podjetje naročalo od drugod, denar pa je na ta način odtekal iz Bele krajine. Kot opraviči lo so bili povedani tudi ob- Orehovica v pripravah za 10- obletnico osvoboditve Porast Števila Živine pri nas Letošnji popis živine v nafti državi je že po dosedanjih računih, ki še niso dokončni, pokazal porast števila živine. Sli*v lo k<:ni jc naraslo za 9%, število goveje živine za 4.5%, ovac za 2.5%, prašičev za 4% In perutnine za 20%. Pn Um FM*latk:ii imamo v naši državi okrog 5,250.000 glav goveje živine, nad 11,500.000 ovne, okoli 4,700.000 prašičev in okoli 6,000.000 perutnine. ______ V letošnji rimd se Je kulturno prosvetno delo v Orehovi rt precej razgibalo. Te dni smo zaključili splošno-Izobraževalni tečaj s pretežno zdravstveno Izobraževalnim smotrom. Na tem tečaju so se dekleta poleg predmetov iz zdravstva in sploSno Izobraževalnih predmetov učila tudi vezenja ln umetnega pletenja. Znano Je, da ženska ročna dela krasijo naše domove in »o lep spomin gospodinj na marljivo mladost. Za za- 90 ton aluminija mesečno v Kidričevem Te dni so zakurili v tovarni aluminija v Kidričevem nadaljnjih 30 elektrolitskih peči, od novembra lani pa že deluje 40 peči. V kratkem bodo zakurili še 30 peti, tako, da jih bo obratovalo skupno sto, aH dve tretjine celotne zmogljivosti te tovarne. Izkoriščanje ostalih zmogljivosti tovarne je odvisno od povečanja električne energij t, ključek tečaja bodo dekleta razstavila svoje Izdelke. Da pa bo zaključek bolj pester, bodo obenem z razstavo dekleta sama uprizorila igro, ki Jo pridno vadijo. Ostali vasčani so se lotili Finž-garjevega Divjega lovca. Z vajami so komaj začeli. Ni dvoma, da ne bi do konca vztrajali, saj tolikšno zanimanje za igro mora res pokazati sadove. V začetku lanskega leta smo ustanovili mešani pevski zbor, ki ga uspešno vodi prizadevni šol. upravitelj Marjan Misson.. Zbor je imel v začetku male težave, kd so razumljive, če v kraju prej ni obstojal tak pevski zbor. Nekaj pevcev Je Izostalo, ker so odšli za zaslužkom; te so nadomestili novi. Zbor Šteje 30 članov. Pevske vaje so dvakrat ali celo trUcrat tedensiko. Pevci so vztrajni ln marljivi. Nekateri prihajajo celo 4 km daleč, a Jih to ne moti, da ne bi ob času prihajali na vaje. Zato so že želi izredno lepe uspehe. Za prežei-novo proslavo so nastopili s samostojnim koncertom. Domačini so pokazali precejšnje zanimanje za ta zbor, saj so od blizu ln daleč prihiteli na prvi koncert domačega pevskega zbora. Zapete pesmi so v poslušalcih ustvarile toliko prisrčnega razpoloženja ln 4e večjega zanimanja za zbor, da smo čez 14 dni koncert z dopolnitvijo ponovili. Zbor že pridno vodi pesmi /.a proslavo 10. obletnice osvoboditve. Priprave za obletnico so živahne ln upamo, da se bo ob 10. obletnici osvoboditve Orehovica izkazala v svojem političnem, kulturnem ln zdravstveno prosvetnem pogledu tako, kot Je značilna za polet delovnega človeka, ki z delom in napori gre lepši bodočnosti nanprotk jektivni razlogi, da je razvoj presegel zmogljivost maniipu-lacijskih prostorov, Zadružniki so predlagali začasno odpravo te ov'ire s tem, da se trgovinska poslovalnica s kmetijskimi pridelki, ki je v upravi ZTP, prepusti zadrugi, vključil pa naj bi še odkup lesa in živine. Zadruga sama gradi moderno skladišče, ki bo spomladi gotovo. Zadruga je materialno dobro stoječa. V zadnjih letih je iz debička določila za pospeševanje kmetijstva po 500.000 din letno. V letu 1954 je naročila in izplačala revijo »Naša vas« za vse člane, znižala je tudi prodajne cene strokovnim knjigam in tako omogočila zlasti šolam spopolnitev knjižnic, V tem zasluži prav gotovo pohvalo. Vse te pozitivne strani so močneje povezale zadružnike z zadrugo. Udeležba na občnem zboru je bila tako številna, da je bila sindikalna dvorana kar premajhna. Sredstva za pospeševanje kmetijs-tva so bila, niso pa bila porabljena, čeravno nešteto kmetijskih vprašanj naravnost krioj po rešitvi. Zelo manjka kmetijski sirokov-njaik-agronom ali kmetijski tehnik, ki bi zadružnikom pomagal s strokovnimi nasveti. Soglasna je bila ugotovitev, da brez tega ne bo šlo. Osnovno družbeno vlogo zadruge, kmetijsko pospeševalno delo nikakor ni mogoče prepustiti slučajnemu razvoju. V Beli krajini je predelovalna industrija »Belsad«. ki stalno rabi surovine iz kmetijstva, mora pa znaten del teh uvoziti od diru god. Povpraševanje po tem blagu je torej znatno večje od lokalne ponudbe. To ozko grlo bo treba postopno odpraviti. Sele tedaj bodo sredstva, ki jih je skupnost dala za izgradnjo te industrije, služila svojemu namenu — gospodarsko pomagati Beli krajini. Mnogo jc že bilo razpravljanj o tem, manjkajo pa operativni posegi. Sama zadruga res ni kos vsemu temu. potrebna ji je pomoč. Iz vsebine debate lahko izluščimo osnovno jedro, kako dvigniti dohodke v kmetijstvu Zadruga je razpisaJa štipendije 16 obisk kmetijskih šol. odziva pa ni bilo. Dohodek v kmetijstvu je nizek, delovna sila beži drugam. Reševanje tega vprašanja pa sproži Se vrsto drugih. Splošen dvig kmetijskim pridelkom bi šel v škodo potrošnikov Na ta način ne bi vplivali na razvoj in dvig proizvodnje, temveč nekako začasno stimulirali sedanje zaostalo stanje. Kmetijskih proizvodov pri haj u preanalo na trg, domačega sadja, zlasti, češenj, breskev in visenj iz donutcah sadovnjakov skoraj ni, pozimi pa je treba povrt-nine uvažati od drugod. Marsikaj bi lahko pridelali doma in dl v zadrugi, ki bo lahko podprla poedine primere » podporo in tako vzpodbudno vplivala še na ostale. Treba pa se je zavedali, da ne bo rešen problem samo s propa- tudd dobro prodali, treba bi gando za posojila, če ne rešu bilo le prisluhniti trgu. Pojav Ija se vprašanje, kako dvigniti proizvodnjo pnj istem trudu in stroških kmeta-proizvajal-ča. V naprednejših deželah rešujejo to vprašanje s svinčnikom v roki. Številke povedo, da je treba več načrtnosti v proizvodnji, opuščaji preveliko pestrost, zlasti pa posvečat vso skrb mehanizaciji, pa čeprav skromnejši. Nekateri zadružniki poskušajo sami reševati ta vprašanja, razvoj pa bi bil le prepočasen, če bi vse to prepustili slučajnemu razvoju. Načrt v proizvodnji ovira dediščina od prej, zlasti nizek donos, mehanizacijo .pa poleg tega ovira še močna razdrobi jeno»t zemljišč. Znanja in novejših izkušenj ni mogoče dobiti čez noč, čeprav dobre volje ne manjka. Razvoj lahko pospeši poleg strokovnega kadra tudi dodatno vlaganje kapitala za investicije v kmetijstvu, razen tega pa še primeren regres, ker so cene nekateremu blagu previsoke in pri nizkem dohodku nedostopne. V tej smeri so že pod vzeti ukrepi, ki jih bo mogoče usmeriti s pomočjo nove Zadružne hranilnice. Napredne težnje zadružnikov po boljšem gnoju v gnojničnih jamah, izdatnejši živinski krmi iz silosov, boljši plemenski živini v hlevu, bodo torej dobile močno oporo v ljudski oblasti, pa tu jemo obeneim problema zbiranja denarnih sredstev za hranilnice. Le tako bo lahko opravljala svojo vlogo uspešno, reševala splošno diružbend problem, ki je v Beli Krajiufi nedvomno težji kot drugod. Zivaibna je bila tudi razprava o usodi zadružnega traktorja. V letu 1953 je bil kupljen »Unimog«, služil pa je kmetijstvu le v neznatni meri. Visoka cejoa vozila va visoki stroški vzdrževanja, 90 poleg objektivnih težav, «f>re-menili kmetu namenjeni stroj v prevozno sredstvo za trgovino, ker je bil v kmetijstvu nedonosen. Zadruga je sicer znižala cene za traktorske usluge izpod kritja stroškov, ker pa ni bilo strnjenih kompleksov zemljišč so to razliko požrli premiki na delovna mesta. Pri vsem pa je treba zabeležiti korak naprej. Ko je bil traktor v zadrugi je bilo precej nejevernih Tomažev, ki so videli v njem le strah kolektivizaoije, sedaj, ko ga ni več, pa že povedo, da je dobro obdelal zemljo in da bi se ga dalo koristno -uporabiti, če bi bil s ceno dostopen. Tehnika čeprav počasi, vendar nenehno osvaja svet! Končno so zadružniki še sprejeli sklep, da bo zadruga tudi letos plačala naročnino za »Našo vas« za vse Člane ter tako podprla napredni kmetijski tisk. E. C. Proslava občinskega praznika v Ribnici Prebivalci Ribnice in ostali | žrtev v Sušju pri Ribnici občani so lepo proslavili svoj | Popoldan je občinski praznik, katerega so letos obhajali že tretjič. Na večer praznika 25. marca je bila v domu Partizana v Ribnici slavnostna akademija s pestrim sporedom. V jutru 26. marca je zbudila Ribnica-ne budnica gasilske godbe na pihala iz Ribnice. Ob 8. uri je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Pred spomenikom padlih borcev v Ribnici je bila ob 8. uri žalna komemoracija, ob 10 uri pa pogostitev otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Naj omenimo, da je bila žalna svečanost 26. marca ob 8. uri tud. pred spomenikom padlih minil v znamenju veselja in prazničnega razpoloženja. Tako so Ribni-čani proslavili svoj ljudski praznik, ki se bo slavil na ta dan vsako leto, prenašajoč se iz roda v rod. Veliki dnevi težke ali vendar zmagovite revolucije nad zakletim sovražnikom ne bodo tako nikoli pozabljeni. In prav je tako O. K. u VREME v dneh od 1. do 8. aprila Se nadalje bo hladno ln oblačno vreme; v sredini prihodnjega tedna se pričakuje Izboljšanj« vremena; v jasnih nočeh moč* nejši mraz. Beograjski Partizan v Novem mestu Novomeški odbojkarjl so v preteklem letu t zmago v slovensko-hrva&kl ligi postali član I. zvezne lige, v kateri tekmuje S najboljših moštev i* vse države. Spomladanski del prvenstva se prične že prihodnjo nedeljo. NovonieScanl sprejemajo na domaČih tleh v goste večkratnega državnega prvaka beograjskega Partizana. Ker so se domači za to prvenstvo resno pripravljali, upamo, da bodo tudi proti renomira-nemu nasprotniku častno zastopali barve Novega mesta. Stran 3 DOLENJSKI LIST Štev. 18 Občina Trebnje za 10-letnico osvoboditve Prvi v okraju so izdelali načrt letošnjih proslav — Glavna proslava bo na občinski prazniK 15. maja — Bogat spored mladinskih prireditev — Na spomenik padlih borcev bodo vsekali Imena vseh padlih občanov: borcev in žrtev V občini Trebnje, prvi v okraju, so že izdelali okviren načrt letošnjih proslav, ki bodo skozi vse leto. Občinski svet za prosveto in kulturo je imel posebno sejo o tem vprašanju. Po sklepu sveta je bila 22. marca v Trebnjem širša konferenca, na katero so povabili zastopnike vseh društev in organizacij, kateri so se vabilu tudi odzvali v lepem številu. Na skupnem posvetu so se nato pogovorili o letošnjih proslavah, izvolili poseben 15 članski pripravljalni odbor ter določili okvirne sporede za posamezne proslave. 27. april bodo proslavili s svečano akademijo, po kateri bodo predvajali domači film. Tudi za prvi maj bodo priredili akademijo. Glavna letošnja proslava pa bo praznovanje občinskega praznika 15. maja, ki bo hkrati tudi proslava desete obletnice osvoboditve Tudi ta proslava se bo pričela na predvečer z obsežno akademijo in kulturnimi prireditvami. Na praznik bodo pred spomenikom izvajali obširen kulturni spored, pri katerem bodo sodelovale vse domače kulturne skupine, med njimi tudi novo ustanovljeni tamburaški zbor, Id že pridno vadi. Za prvi občinski praznik ki so ga praznovali lani, so postavili krasen spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, do letošnjega praznovanja pa bodo imena vseh teh vklesali na spomenik. 140 žrtev je dala trebanjska občina za našo svobodo. S postavitvijo spomenika lani in vklesan jem njihovih imen na spomenik do letošnjega praznovanja, se bodo občani častno oddolžili spominu teh žrtev. Na občinski praznik bo tudi okrajni telovadni! nastop in druge športne prireditve. Mladina, M se na letošnje proslave še prav posebno pripravlja, bo pričela s Titovo štafeto, katero bo izvedla skupno z TVD Partizan. Za Titov rojstni dan pa bodo pripravili akademijo pionirji. Pri sprejemu in izvedbi Titove štafete bodo sodslovale tudi druge organizacije in društva. Mladina predvideva to leto Še vrsto drugih prireditev, tako celodnevno športno tekmovanje, izlet na Frato, taborjenje in druge. Na čast praznikom bo mladina kurila kresove. Tudi Društvo prijateljev mladine se pripravlja na proslave, Id bodo vključene v celotno praznovanje trebanjske občine. Na novo bodo preuredili otroško igrišče, za cicibane pa bodo organizirali izlet v naravo. Proslava 22. julija bo predvsem zadeva Zveze borcev in rezervnih oficirjev, sodelovale pa bodo seveda tudi ostale organizacije in društva. Pred praznikom bodo partizanske patrulje spet obiskale znane partizanske vasi in družine. Na zidanici na LLpnikni, kjer je biia delj časa okrožna tehnika med vojno in sedež ok- rajnega odbora OF, bodo pred tem dnevom vzidali spominsko ploščo. Za 29. november bodo odkrili spominsko ploščo vsem talcem, ki so jih fašisti pobili od leta 1942 do kapitulacije za trebanjskim pokopališčem. Obenem bodo za ta dan uredili partizanske grobnice na Grmu pri Ponikvah in na po- pa bo svečano odprtje novega gasilskega doma v Lokovku, razstava po vojni nakupljene ali dobljene gasilske opreme ter velika gasilska vaja a tekmovanjem. V vsem tem obširnem sporedu letošnjih proslav v tre banjski občini, ki je seveda samo okviren in bo še izpopolnjen z mnogimi drugimi prireditvami, pa vendarle pogrešamo dramatskih prireditev, ki jih občani na splošno zelo radi gledajo. Ta veja kulturno umetniškega dela je zadnja leta v Trebnjem nekam zaspala, saj v dveh sezo- kopališču v Trebnjem. Sporednah niso uprizorili nobene Spomenik borcem NOB v Trebnjem za svečano akademijo zvečer pred praznikom bodo napravile skupno vse organizacije. Glavno vsebino vseh kulturnih prireditev bo pripravilo domače kulturno umetniško društvo s svojimi sekcijami. Podobno kot za ostale praznike so predvideli tudi praznovanje 22. decembra, dneva JLA. Na ta dan se bo zlasti pripravila strelska družina, poleg ostalih pa bodo sodelovali še posebno rezervni oficirji. Enako kot ostala društva in organizacije se pripravljajo na proslave tudi gasilci. Sodelovali bodo ori vseh proslavah, njihova glavna proslava nove igre. Pa Je v Trebnjem in okolici dokaj talentiranih in požrtvovalnih igralcev, ki so večkrat nastopili in so prav gotovo tudi danes pripravljeni sodelovati. Manjka samo nekoga, ki bi jih zbral in pripravil za nastop. Res so vsi prosvetni delavci močno obremenjeni že s svojim poklicnim delom in še drugimi nalogami, pa vendar bi se morda kdo od njih le žrtvoval za to dejavnost kulturno prosvetnega dela, za katerega je kot rečeno, toliko zanimanja pri ljudeh. Spored letošnjih prireditev bi bil prav gotovo še bogatejši, če bi ga izpopolnili še z nekaj primernih iger. Poplava fraz Ob »tanju članka »Donkihotstvo ali vsakoletni boj z mlini na veter«, ki ga Je v Dolenjskem Studentu objavil V. B., človek ne more mimo nekaterih vrstic. Pisec nam prav prepričevalno pove o razmerah na vasi, ki Jih gotovo dobro pozna. Postreže nam tudi s Številkami, ki smo jih £e mnogokrat slišali in o njih razpravljali — kakor sploh pogosto razpravljamo o alkoholizmu. Med drugim navaja članek I. S.; » . . . C« hočemo vzgajati, moJi-mo bltd ml vsi, starti ln vzgojitelji *>ber vzgled...» V nadalj-nem govoru predvsem o delavski mladini, o njeni nedelavnosti izven poklica in o Utrih, lci Jim stečejo po grlu. Točno Je, da med dijaško mladino problema alkoholizma skoraj nI, toda poglejmo Se malo naprej. Pred nami stoj« Študentje, Id naj bi skrbeli za kulturni ln politični dvig Dolenjske. Prav Isti študentje pišejo o problemu alkoholltma med delavsko mladino — ne da bi pri tem pomislili na svetu vzgled. Z vsem tem pa nikakor ne mislim podcenjevati problema, ki te pojavlja pri delavski mladini Prav nasprotno. V zvezi z omenjenim postaja problem še večji. Da se vsa delavska mladina ne ukvarja s Sportom ln telovadbo Je popolnoma razumljivo, saj Je osem ur resničnega fizičnega dela dnevno kar dober Sport. Pritegniti pa Je treba one, ki sedijo ves dan za atrojem al j se jim telo prekomerno enostransko razvija. 0 delu prostovoljnega gasilskega društva Otok Otok, prijazna beJokrajnsk« vaa, leži ob Kolpi. Ze od leta 19*4 deluje v vasi prostovoljno gasilsko društvo, ki Je bilo ustanovljeno na pobudo Stanka Primožiča in pokojnega Matije LaSlča ter nekaterih drugih vaščanov. 2« takoj ob ustanovitvi Je društvo pričelo aktivno delati. S »odelovanjem vatcanov Je zbralo precej sredstev in si leta ISO« nabavilo novo motorno brizgalno ln cevi. Kmalu so si kupili tudi uniforme. Nameravali so graditi tudi gasilski dom, a je to preprečila vojna. Okupator Je med vojno pokvaril motorno brizgalno ln skoraj vse cevi. Obleke in pasove pa so člani oddali partizanom. Tudi sami člani so vstopili v partizane, pet jih Je padlo, mnogi so bili v raznih taboriščih, nekateri pa ao pomagali na terenu. Po vojni so se preživeli dlani zopet zbrali t«r sprejeli v svoje vrste več novih Blanov ln članic. Pričeli so spet delati. Glavni cilj jim Je bil: člmprel nabaviti eevt in popravi'« motorko. To jim Je tudi uapelo s pomočjo oblasti in gasilskih forumov. Danes ima društvo le motorno brizgalno, precej cevi, aparat ta gašenje t vodo dn peno ter dve desetini delovnih oblek ln precej drobnega inventarja. Lant so praznovali SO-letnleo ustanovitve društva. Na proslavi je bil tudi član republiške gasilske zveze Alojzij Buh, ki Je čla- nom podelil značke za dolgoletno službovanje in se Jim zahvaUl za vestno in požrtvovalno delo. Navzoč Je bil tudi pokojni brigadni poveljnik Julij Malešlč in sektorski poveljnik Anton Sobar. Dohodek od proslave so namenili za gradnjo gasilnega doma, vendar pa z gradnjo niso začeli zaradi preobsežnosti načrta, ki Je zahteval večje Investicije, a jih lani ni bilo mogoče dobiti. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli aklep, da zgrade večjo orodjarno, da se oprema ne bo kvarila po zasilnih prostorih. Vendar pa niso opustili tudi misli na gradnjo doma, s čemer bodo pričeli takoj, ko bodo imeli dovolj finančnih sredstev. DruStvo je precej agilno, kar dokazujejo uspehi na okrajni vaji v Metliki, na sektorski vaji v Gradacu in pri gašenju požara v Hrvateki. Clanl so se posebno izkazali prt gaSenju požara v domači vasi leta 1953, ki ga je povzročila strela. Med tresk »nJem ln nevihto so lokalizirali požar, ki bi sicer napravil več mUijonsko Škodo zaradi strnjenostl poslopij. O pohvalah 1n napakah posameznikov nimam namen« pisati, to lahko stori upravni odbor POD, č« se mu zdi pravilno. Vendar društvo kot celota uživa prt vaščanlh zaupanje in so nanl ponosni. Zato Selijo vsi vaščani društvu v letošnjem letu mnogo uspehov in napredka. I. U. ••• ■•••••.•<-•• ■•>-•• <••<•< »••«•. POZOR! POZOR! Gostinska podjetja, menza, restavracije, bolnišnice, klavnice, gospodinje In posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI In Jih oddajte našim odkupnim postajam Novo mesto, Črnomelj, Kočevje In Breilce, ki vam Jih plačajo po 14 dinarjev za lkg. Ne peiablte, da so konti dragocena snrovlna aa nalo komično industrijo! »ODPAD« UUBUANA Morda pa bi bilo treba nuditi vsem več narave. Ali je ros, da »novomeško družbeno življenje ne nudil delavski mladini skoraj ničesar?« Ali res obstoji zanjo le Ljudska univerza? Nel Telovadi-šče Je odprto. Taborniška organizacija je vložila precej truda, da bi vključila v svoja vrste čim več delavske mladine. Udejstvo-vanje na kulturnem polju je s strani družbe omogočeno. Ali bi ne bilo dobro pogledati v nekatere delavnice obrtnih mojstrov* Tu Se Jemljejo mladini njen prosti čas, ki naj bi ga porabila za svoje namene; v Izpopolnjevanju znanja, v zabavo in razvedrilo. Treba Je vprašati mladino, kje so vzroki^ ki Jih često vsi ne vidimo. Ko govorimo o novomeški mladini, pa ne moremo mimo dejstva, da Je skrajni čas, da dobimo svoj dom. V zadnjem času je po mladinskih organizacijah završalo. Nobena od teh naj bi ne dottlTa obljubljene sobe v stari gimnaziji. Upamo, da je to daleč od resnice. Ce hočemo misliti na dvig politične zavesti mladine, 1e mladinska čitalnica neobhodno potrebna. Le v čitalnicah ln v organizacijah, kjer je vključena mladina vseh poklicev, lahko pride do resničnega zbližanja. Mislim, da tudi skupni plesi delavske In dijaške mladine ne bi bil« v Škodo ln bi bolj ustrezali kot mnogo slabih plesov po posameznih novomeških luknjah. P. A. Kaj delamo no Dvoru Iz Dvora pri Žužemberku je malo slišati, pa vendar živimo tudi pri nas precej razgibano. Rdeči križ je priredil tečaj za mladinke; obiskovale so ga erav pridno. Tov. Kulovfteva le učila dekleta ročnih del in kuhanja. Tudi tovarišica. ki je prišla iz Novega mesta, je pokazala, kako je mogoče kaj dobrega skuhati tudi na kmetih. Tečajnice so za pridobljeno znanje relo hvaležne. KUD Stane Rozman je zelo delaven. Ženski pevski zbor neumorno vadi. enako tudi godbeni odsek. Clanl »o zelo zadovoljni, da so dobili svojo sobo za vaje. Praznik žena smo lepo proslavili. Zena nI oviral ne sneg ne zameti, da bi ne prišle na oroalavo- Spored je bil zelo pester; pionirji kulturno umetni tfkega društva so uprizorili igro »Požeta njiva«. Režirala je tovarišica Fabjanova, pomagala pa ji je tovarišica Kutovčeva. Pionirji so prav dobro zaigrali. Ženski pevski zbor je zapel 5 pesmi ln to kar brez pevovod-kinje. ki je bila odsotna pa ji ie sneg preprečil vrnitev. Vendar so žene zapele lepo in ubrano- Referat tovarišlce Marije so naše žene nagradile z vnetim ploskanjem, Po proslavi »o žene pri SZDL na Dvoru pripravile malo zabave in čisto po materinsko poskrbele za prigrizek in pijačo. Tudi pecivm, ki ao ga tečajnice pripravile pod vod-Ttvom tovarišlce Kulovčeve. je bilo vse hvale vredno. I gnil nam je godbeni odsek, ki je Že precej napredoval. Za uspeh tfodbe sd prnadeva naš slepi tovariš Stane; rad bt dobil še klavir, da bi lahko vadil petje in igranje tudi mladino. M. Odbiranje semena za setev in saditev Bliža se čas pomladanske setve žit in saditve krompirja. Dolžnost slehernega kmetovalca je, da si priskrbi potrebnih semen in sadik. Najprej bomo sejali oves, ki je v umni živinoreji neobhodno potrebna krma, zlasti za mlado in plemensko živino. Ovsa pri nas pridelamo zelo malo, kajti pridelek je nizek, povprečno 6—8 stotov na hektar. Zakaj? Zato, ker za oves zemljo zor jemo šele pomladi in ker se jemo seme nizke hektolitrske teže (plev-nato). Le dobro pripravljena, jeseni zorana njiva, pognojena 6 hlevskim gnojem, če se-jemo po repi ali kaki drugi okopa vini, z dodatkom umetnih gnojil (300—400 kg nitro-foskala, ki ga raztrosimo po brazdah pred brananjem) nam bo dala dober pridelek, seveda pa moramo sejati izbrano težko kleno seme. Večkrat beremo v časopisih ali strokovnih knjigah o visokih pridelkih žit: 20—30 metrskih stotov in več na hektaT, pri nas pa. kot sem že omenil, komaj 6—8. Na kmetijski šoli na Grmu je bil pridelek večkrat tudi 26—27 stotov. Ce bi se lotili preoravanje raznih zanemarjenih pašnikov, košenic itd., bi na isti površini gotovo dobili več pridelka v zrnu in slami, kot Ea slabe krme, ki jo tam na-osimo. (V tej zvezi priporočam vsakemu knjigo ing. Vinka Sadarja Obdelovanje zemlje, zlasti poglavje na sirani 192-196 in poglavje o uporabi vlače, str. 150-156, ki ki jo imajo v knjižnici vse kmetijske zadruge.) Odbrano seme si bomo v bodoče lahko priskrbeli sami — pred žetvijo narežemo najmočnejše latje, s teb like. ki niso polegle in ki kažejo znake odpornosti proti rji ter Se med posevkom dobro razlikujejo. Če bi tako nekaj let zaporedoma odlbirali pri žitih lat je ali klasje in ta pridelek vedno dobro očistili ter ga posebej posejali, bi imeli dovolj izbornega semena za dom in za prodajo. Preizkušali smo že vse mogoče sorte pa so se naon hitro izrodile, ker se v naravi vse menja — šibkejše podleže, močnejše pa zmaguje. Temu so krive talne, podnebne razmere in podedovalne lastnosti, gnojenje, obdelovanje, odpornost proti boleznim in Škodljivcem itd. Slišijo se glasovi, da uva£inje tujih sort Občni zbor RK Žužemberk V začetku marca so člani K K ZužtMTboerk pregledali svoje deuo, OOćini zbor Je bii skrbno piiprav-SJcn im udeležba zadovoljiva. Najipreu je itnei preosednik RK dr. Debeloak zdravstveno predavanje o krvnih skupinah. Star&em Je rta njihovo željo povedal tudi, kako naj ravnajo z otroci, ki imajo oslovski kašelj- Za tem ao bila poročiJlia o delu organizacije v pretelklem letu. Številen je podmladek. Na gimnaziji Je 179 m na osnovni soli 118 poomladkarjev. Tajnica Je eovedala, da za tombolo RK ni bilo pravega zanimanja, ker smo precej oddaljeni. Hoteli smo organizirati tudi tečaj za predvoja&ko vzgojo deklet. Ker pa Je bil letos knvetljsko-gospo-ddnjatki tečaj, smo predavanje o zdravstvu prenesli na ta tečaj. Preko RK smo izjposlovaLi zdravljenje tuberkulozni dijakinji v Martuljku. RK Je dobil tudi nekaj obleke, ki Jo Je razdelil med najpotrebnejše v osnovni Soli im gimnaziji. Carre pakeU so bili razdeljeni po sporazumu z RK, 2B, vojnimi invalidi, krajevno babico ln zaščitno sestro, ker U naj bolj poznajo razmere in potrebe v občini. Ker pa Je v zvezi s tem prišlo do raznih govoric in negodovanja, so na občnem zboru sklenili, da bodo v bodoče raz-oravijajll o potrebah pred vsem članstvom. Tov. A. Smrke Je poudaril, da Je steviilo članov za tako velik kraj premajhno. Močna organizacija z delovnim vodstvom ln člani bi lmelia v Žužemberku ln v Suhi krajini sploh mnogo dela, zlasti na področju higiene in pri malih asanacljah vasi. Novi odbor se bo moral posvetiti predvsem temu vprašanju. Za novega predsednika Je bil spet izvoljen dr. Debeljak, za tajnico pa tov Lavrlčeva. Sprejeti so bllj vainl sklepi za bodoče delo. Ker bo Žužemberk sedež bodoče komune, bo Še več problemov, ki Jih bo treba reševatt skupno i občinskim Uudaktm cd-borom, predvsem • socialno-zdravstvenlm svetom. M. K. nj uspešno, ampak da le z odbiranjem, preskušanjem in križanjem domačih sort pridelkov lahko znatno dvignemo letino. Ce pa posejemo slabo seme ovsa v slabo, spomladi preorano zemljo, bo pridelek pičel, kajti posevek bo trpel od suše, se bo preslabo vkoreni-nil in obrastel ter bo (če ni zemlja godna, mrvičasta) premalo odporen proti raznim neprilikam. Ker za oves premalo skrbi- mo, ga imamo malo, veliko premalo za vzreio plemenske in mlade odstavljene živine. Oves je namreč nujno potreben za tvorbo kosti in mišičevja, le tako bo žival odporna proti boleznim in raznim škodljivim vplivom. Oves sejemo čimbolj zgodaj, takoj ko je zemlja nekoliko suha. Mnogi kmetovalci iščejo dobro seme ovsa pa ga ne dobijo, ker so kontrolirane zaloge >Semenarne« v Ljub- ljani že zdavnaj razprodane. Torej trierje iz shramb in si iz svojega ovsa izberite najtežje zrnje za setev. Semena potrebujete pri hektolitr-ski teži 40—45 kg 130—140 kg na 1 ha. Potrebna je tudi raz-kužitev s Pantakanom v prahu, da ne bo snetja (200 gramov na 1 stot). Prihodnjič se bomo pomenili še o odbiri krompirja za seme. Fr. Malasek Šmarječani se tudi potegujejo za sedež komune Prejšnji petek je SZDL sklicala sestanke v Šmarjeških toplicah, Smarjeti in Beli cerkvi. Na teh sestankih so razpravljali o nekaterih gospodarskih vprašanjih okraja in njtihove Občinet Glavni del razprave pa se je sukal okoh ustanavljanja komun, zlasti pa, kam naj se priključi občina Smarjeta. Eden prejšnjih predlogov je bil, da bi občini Smarjeta in Skocjan z Bučko sestavljali eno komuno. V tem primeru bi bil za sedež komune najbolj primeren Skocjan- S tem predlogom pa se Smarječani ne strinjajo. Na sestanku v Smarjeti so na razne načine dokazovali, da je za občini Skocjan in Smarjeta. seveda brez Bučke, vsekakor najbolj primerno središče Smarjeta. Za priključitev v Šentjernej sploh niso, ker da jim je predaleč in preveč od rok. pa tudi prometnih zvez nimajo s Šentjernejem. Za sedež v Smarjeti so vsi, v nasprotnem primeru pa želijo raje v Novo mesto kot v Skocjan ali kam drugam. Podobno kot v Smarjeti so razpravljali tudi v Šmarjeških toplicah in v Bel-; cerkvi. V Šmarjeških toplicah se strinjajo, da bi bil sedež bodoče komune v Smarjeti, v nasprotnem primeru pa želijo v Novo mesto. Podobno đo bili tudi v Beli cerkvi zato, da se priključijo ali Šentjerneju ali Novemu mestu, nikakor pa niso za sedež v škocjanu. Razprave o komunah je dokaj tudi v drugih krajih, vendar kot smo že poudarili, je preveč razprave samo o sedežih -in mnogo premalo o vsebini dela in nalogah ter gospodarskih osnovah bodočih večjih občin. Posebno v obmejnih vaseh še niso prenehali z zelo prodornimi razlogi o hitrejšem reševanju sečnih prošenj, nižjih davkih in podobnih »ugodnostih« v tem ali onem kraju. Vnašanje takih razlogov v razpravo o komunah je toliko bolj vredno vse obsodbe, ker bo tisti ki bo takim razlogom nasedel, prav gotovo razočaran pozneje, ko bodo komune zaživele. Komune ne ustanavljamo za kratko dobo niti iz kake posebne želje, pač pa to narekuje naš demokratični razvoj družbenega upravljanja. Zelo nesocialistične so tudi izjave posameznikov, ki imajo pri razpravi povsem lokali- stične težnje, pa se kdo s tem ne strinja, češ: pravite da pr: nas odloča ljudska volja, sedaj pa tega nočete upoštevati. Tem so podobni tudi taki, ki vedo. da je že vse naprej določeno, kam bo šla katera vas in kje bo sedež, zato je vsaka razprava po njihovem odveč. Take izjave, odnosno pripombe so dajali posamezniki tudi v Smarjeti na sestanku, zlasti pa pri odhodu iz sestanka. Povsem razumljivo je. da vseh želja pri ustanavljanju komun res ne bo mogoče upoštevati, saj bi na primer v tem primeru imeli vsaj še enkrat toliko komun, zlasti pa sedežev, kot je sedaj občin- Prav gotovo se biodo morale želje posameznikov in posameznih vasi podrediti skupnim družbenim interesom, kj narekujejo ustanavljanje večjih teritorialnih samoupravnih edinic, ne pa drobljenje sedanjih. Za-kjbn o ustanovitvi komun, ki bo enoten za vso državo, ne bo mogel predvideti izjeme za to ali ono vas samo zato, ker je taka želja posameznikov ali prebivalcev ene vasi. ki je v popolnem nasprotju interesov skupnosti. Stvar volivcev in članov množičnih organizacij pa je. da pomagajo najti najboljšo rešitev pri ustanavljanju bodoče večje občine, tako glede njene velikosti, kot najbolj primernega sedeža, zlasti pa da nakaz"uje njene gospodarske osnlove, razpravljajo o vsebini dela in njeni vlogi pri razvijanju gospodarstva, kulture, zdravstva in prosve+e ter reševanju ostalih nalog, ki bodo pripadle komuni. Prav v tem. v tolmačenju vloge in nalog bodočih komun pa je še vedno premalo razprave. Zaposlitev žensk Gospodarski Vestnik št. 17 Je prinesel pomemben članek pod gornjim naslovom, ki podrobno prikazuje zaposlenost, oziroma nezaposlenost žensk. Številke, ki jih člankar navaja, dajo misliti. Kajti, če Je v letu 1934 iskalo zaposlitve pri raznih posredovalnicah za delo kar 35.960 žena, zaposlitev pa Jih je dobilo le 16.T54, ne moremo misliti drugega, kot to, da dela za žene res primanjkuje. Ce pa pri tem upoštevamo, da Iftče delo prvenstveno ženska mladina v starosti od 18. do 24. leta, se slika precej spremeni ln postane manj problematična. Ce bi se namreč starejše in poročene žene, z otroki ali brez njih, ki jim služba poleg družine nI ravno nujna potreba, zavedale, da moramo spraviti h kruhu najprej našo mladino, bi postalo stanje precej drugačno. Drži do neke mere očitek, da mož premalo zasluži ln da so potrebe v družini večje in večje, da otroške doklade ne zadoščajo za vse potrebe otroka, vemo tudi, da je prav delavec že od nekdaj najbolj oblagodarjen i otroki in da njegova plača v marsikaterem oziru resnično ne zadošča za preživljanje družine, pa mora še mati poprijeti za delo, čeprav ga ima že kot gospodinja več ko preveč. Reševanje takih problemov Je stvar družbe in bi bilo nujno odpraviti Jih čim prej, saj to niso le osamljeni primeri, marveč so te dneva v dan števllnešl. Vendar, če bi take primere natančneje pregledovali, bi marsikje na- Dopisnikl, ki niso mogli priti na vrsto, naj nam oprostijo. — V prihodnji številki bomo spet nadaljevali članek ing. Linzner-ja o gnojenju ««««««««♦«♦•♦♦♦+»«••«•«»«*>>•« Zanimivo predavanje o mentalni higieni otrok v predšolski dobi Mladinski casopi« »Mladina« Uhaja tedensko v LJubljani. Na »Mladino« se lahko naročite v opravi •Mladine«, Ljubljana, Tomlteeva 9/IL — Naročnina: mesečno 40 din, trn mesečna 120. polletna 246 ln celoletna naroc-■Ina 1« «80 dinarjev! V sredo 23. marca zvečer Je predavala v okviru ljudske univerze v Novem mestu dr. Slava Lunaček, na* priznani strokovnjak za Šolsko higieno iz LJubljane, o mentalni higieni šolskih otrok. Polna dvorana staršev, pedagogov, mladine ln ostalih je z zanimanjem sledila aktualni temi, ki Jo Je tovarišica predavateljica obravnavala v preprostih, vsakomur razumljivih besedah. Zanimive, dobro pretehtane misli in zaključki, ki so sad dolgoletnih izkušenj ln napornega študija predavateljice, so poslušalcem odkrile marsikatere napake pri postopanju staršev In vzgojiteljev s šolsko mladino, na drugI strani pa so potrdile pravilne prijeme naprednih starcev in vzgojiteljev, ki Jim Je cilj. da nJim zaupani otrok v Soli ln v življenju napreduje. Predavateljica se Je najprej ustavila pri predšolskem otroku, Pripovedovala Je o nepravilni želji staršev, posebno če imajo edinca, da bt njihov otrok že v rani dobi znal vse mogoče stvari. N» ta način se otrok prezgodaj obremeni v svojih Se ne dovolj razvitih možganih ln pozneje ne more napredovati tako dobro kakor otrok, ki Je užival svojo rano mladost v igri, na zraku ln pre-potrebnem počitku. Otrok se hitro utrudi ln prevelik napor, bodisi telesni ali duievnl, otroka poftko-duje. Telesno zdravje je predpO-Koj za dtiSevni razvoj. Samo telesno zdrav otrok se lahko duševno razvija in uči z opažanjem okolice, ki ga vedno zanima. V šolski "dobi Je telesno zdravja prav tako važno, kakor v predšolski. Nazorni pouk trna vsa prednosti pred verbalnim. Odmor med poukom Je nujno potreben za sprostitev, saj ne moremo zahtevati, da J« otrok vne dopoldne pri miru. Vemo, da Je za duševno delo razvedrilo ročno delo in obratno. Ce to velja za odraslega, velja Se toliko bolj za otroka. Odmori naj bodo po 10 minut med vsako šolsko uro. Isto velj« za učenje doma. Otrok naj te uOt 2 do 3 ure z odmori, kakor v Soli V odmorih naj se otrok razgiba. Tedensko učenje v šoli naj obsega v prvem razredu osnovne Sol« II ur, kar ae pozneje povišuje do M ur kot skrajno mejo v vls.1l gimnaziji. Preobremenitev z učenjem kakor tudi z ročnim d*lom vpliva ni otroka alabo, sa| tak otrok iz-ffubi tek, postane siten In ta»pan ter ne napreduje. Vsaj ted«n«ko en dan naj Ima otrok popolnoma proat aa pecttak. Zaradi tega j« osvojen predlog, da vzgojitelji ne nalagajo Šolskim otrokom nalog čez nedeljo. Ugotovljeno Jo, da so učenci najbolj spočlU v prvih treh dneh v tednu in naj zato pišejo šolske naloge te dni. Predlaga se, da pJSejo največ dve nalogi tedensko, ker priprava na tako nalogo, posebno pa Živčna napetost, zahteva od otroka precej napora. Ker Je otrok prve ure pouka najbolj duševno spočit, naj šolski urniki predvidevajo najtež-^•Je predmete predvsem prvi dve uri. Tudi način učenja naših otrok Je večkrat nepravilen. Otrok naj ponovi snov, ki Jo Je slišal v Soli Se Isti dan, da se mu vtisne v tpomtn. Pozneje, ko se bo za ta predmet pripravljal, mu ne bo težko snovi obnoviti. Ce pa snovi ne ponovi Se isti dan, se kaj rado zgodi, da mu do priprave za predmet Že nekaj dni že izpuhti iz spomina In Je učenje take snovi zelo naporno ln utrudljivo, razen tega pa tudi nepopolno. Da je človek produkt dednih osnov in okolja v katerem živi, velja seveda tudi za otrok«. Razumljivo Je, da nI mogoče zahtevati od povprečno nadarjenih otrok čudežev v šoli, kakor tudi ne od otrok, kjer so v družini nenormalne razmere. Ce se doma starši prepirajo ali če alkohol razbij« družino, Je težko vzdušje vzrok ptrokovesa slabega razvoja. Prav tatko slabo vplivajo na obroka razni drugI vzroki, kot stanovanjska stisk« ln velik« oddaljenost od šole, posebno na one, ki se vozijo. Se mnogo Je bilo misli ln zaključkov, ki so poslušalcem razjasnili poglede v otrokovo vzgojo ln mentalno higieno otroka, ven' dar naj ta kratek pregled zado •tuj«. PoaluSalcl so tovarlšlcl predavateljici hvaležni za njeno lepo predavanje ln žele, da bi jo še večkrat sllsnll. Zlasti ker Ima prav dr. Lunačkov« izredne ra sluge za začetek Sol. poliklinike in za nafto Sol. zobno polikliniko. Dr. Đ. O. šli Se drugačne, žalostnejše reči, ki ženo-mater silijo na fizično delo, jo trgajo stran od družine, od otrok, ki postanejo prepuščeni samim sebi in se brez nadzorstva potikajo okrog. Pijančevanje, kvartanje, posedanje po beznicah in še drugačno zapravljanje časa ln denarja moža, to je v veliko primerih glavni vzrok, da mora tudi mati na delo. Ne, da bi bolje živeli, saj z zaslužkom žene-matere tega ni mogoče, če oče vse zapravi, pač pa ker se ji smilijo otroci, katerim oče ponajvečkrat požene že ofcro&ke doklade, gre na delo še mati. Je pa še druga vrsta Žen, ki čisto po nepotrebnem odjedajo kruh ženski mladini. To so žene, katerih možje dobro zaslužijo in izlahka preživljajo družino. Ne iz potrebe, bolj iz kaprice, si še žena zaželi lastnega denarja, lastnega zaslužka, s katerim bi prosto, neodvisno od moža razpolagala in za svojo osebo omislila to in ono, česar iz moževega denarja morda le nI mogoče omisliti. Mnoge žene nočejo biti odvisne samo od moževe plače, nekateri možje imajo tudi grdo navado, da nosijo ves denar pri sebi in mora žena tekati za njim in moledovati za vsak dinar, posebno če je kaj izven rednih izdatkov. Nekaj drugega je seveda s kvalifikacijo žena. Dekleta bi se po večini rade učile le šiviljske, zadnje čase tudi še krojaške obrti, ki je s kadrom že davno prena-sičena. Rade se vključujejo tudi kot frizerke, pa tudi za brivce so se nekatera že Izučila. Sem in tja se gre učit katera za sleOčičarja in prav zadnje čase tudi za fotografa Pa Je vendar cela vrsta obrti,' v katere bi se mlada dekleta lahko s pridom vključila tudi glede na telesno konstrukcijo in zmogljivost. Saj klobučarstvo ne bi bilo za žensko pretežko, prav tako ne cvetličarstvo, pa ščetkar-stvo, dežnikarstvo, copatarstvo, črkosilkarstvo, keramičarstvo, ra-dlotehnika, urarstvo, zlatarstvo, optika, kemično čiščenje oblek in končno tudi lončarstvo ln pečarstvo nemara ne bi bilo težje od krftmpanja na cesti. In še in še so obrti, v katerih bi dekleta s pridom delale in lepo zaslužile. Vendar se čuti med dekleti do tovrstnih obrti nekak odklon, vsaj v našem podeželju je tako. Vsaka stremi le, da bi čimprej prišla do stalnega zaslužka, In zato silijo v tovarne, kjer moralo dostikrat delati ob zelo neugodnih pogojih in oh zelo nizki plači. Pri tem pa kljub vsemu trudu ne morejo računati, da bodo postale nekoč resnično kvalificirane aH visokokvalificirane delavke. Družbene orgnnlrarlje, zlasti še Jenska društva bi morale v bodoče posvetiti vnrašnnlu zaposlitve žena veliko več pažnje kot doslej. Prnv bi bilo, da bi se take organizacije posvetovale I rnzn'rnl zbornicami: obrtnimi, trgovinskimi. Industrllsklml, kler bi Inhko dobile dragocene podatke. Tnkrat 7,n vselej pa 1* trebn našim dekletom, v kolikor ne nadaljujelo studija nn šolah, povedntl, da Je reSliev zaposlitve žene prvenstveno odvisno ori kvalifikacij, zato naj se ne otepajo z vsemi štirimi učenja v obrtlh. zlasti v kritičnih obrtlh. kler kadra zelo pii-manlkule. Droge žene pa. ki 1r> na zadnje prazna; tudi mene je nsvinjal že marsilkedaj; kar naru krat se mu bom izpeljal ir jaz; potrpel sem dolgo le zavo I jO dobre, pridne, prijazne Flto lijanke. Ubožica dela na vst pretege, nerodni dedec jej pa zapravlja in ljudi odganja« Nekdanja „Cilindrovau krčma v Bršlinu in pisatelj Trdina Vitk se je naselil z Reke šele nekaj mesecev po nakupu hiše — »pozno v jeser«. Datum Trdinovega prihoda pa se da še natančneje ugotiovitL Iz njegovega dnevnika je namreč jasno, da je bil 16. oktobra že prvič v Mirni peči, v »Omiki« pfl piše: »Ze prvi dan, ko sem prišel v Bršliin, sem čul na sosedovem vrtu glasiti se iK tenkih deviških grl ,Hej Slovani" In nisem dni potem, ko sem sedel v Mirnopeški krčmi, mi je zopet zadonela na uho i? dekliških ust deklamacija .« Iz tega lahko sklepamo, da je prišel v Bršliin okoli 8. oktobra Vir*kova hčiša v Bršlinu je sicer pritlična, vendar ne kake koča. Pokojni Zupančič, kj je umrl lani v Cegelnici star nad 90 let. je sodil, da je prav taka. kakor so jih dolenjski graščaki navadnk) zidali za svoje prilež-nlce. Virk je v nji odprl krčmo ln, ker je bila postrežba poceni in dobra, so se kmetje radi zbirali v njel. posebno ob nedeljah in semanjih dneh -Cilinder« je bil vedno oblečen precej »nobel*- Nad imenom 'c' so mu ga dali vaščani. se je hudoval. Bil je suh. visok človek, vendar pust in velik pijanec. Iz ljudi se je rad norčeval Kakor kaže, je zadnja leta zaradi bolezni opustil krčmo. Ze omenjeni Zupančič mi je zatrjeval, da je bita ob njegovem odhodu v Kočevje (1830) še krčma, ko pa se je on čez štiri leta vrnil, je ni bilo več. 9 Virk je bil dtoma z Doba na Gorenjskem. Umrl ie 16. junija 1890. Njegov nagrobnik sem julija 1951 videl na dvorišču novomeškega kamnoseškega podjetja, vendar se je dalo prebrati ie naslednje: »Tukai počiva Fborijan . •. posestnik itz Beršlj. •. umeri 16. junija ... v 71. letu starosti«. Spodaj sta bila verza: Milo kliče iz temine jame Moli o prijatelj zame! Virkmva žena Ana Pire Je bila rojena 1822 na Selih pri Zalogu, št. 2. Njen oče Ivan Pire (1780—1851) je bil poročen z Marjeto Lasič (1779—1858). Poleg Ane. ki je bila najmlajši otrok, sta imela še dva sina in tri hčere: Ivan se je rodil 1797, Anton 1803. Marjeta 1812, Marija 1816, Neža 1818. Po pripovedi Anine prane-čakinje se je Ana spoznala z Vitkom na Reki ln se le tam tudi loročlla. Ana je bila prijazna ženska, vendar je komu rada tudi kaj v »ksiht poveda- la ...« Z bolnim možem je imela zadnja leta precej dela, kajti bolehal je za želodčnim rakom Ko je 19. II. 1891 po možu postala lastnica hiše. jo je kmalu zatem prodala graščakinji Amaliji Langer, vendar si je izgovorila dosmrtno stanovanje. Preživljala se je z veliko njivo. Zadnji lastnik hiše je bil Amalijin sin Pavel Langer. od 1945 pa je splošno ljudska premoženje. Poglejmo si še. kakšna je notranjost hiše! S ceste stopimo v vežo- Pc pripovedovanju Oskarja Fran-za, zadnjega Langerjevega oskrbnika, je bila veža svoje čase hkrati tudi kuhinja. Zidu ki loči sedaj staro ognjišče od veže. namreč ni btU>. Iz veži vodijo na desno vrata v večjo sobo. Tu je bila nekoč pivnica še danes m v dveh stenah vzi done cmarice z gostilniškimi policami- Iz pivske sobe so vo dila vrata i manjšo sobice kjer so hranilj pijačo. V nje; 4o še 1918 bile stare gostilniške kredence. Obe sobi sta danes stanovanjski, vendar je prehod med njima zazidan. Podobna je razvrstitev pro štorov v levi polovici hiše Najprej stopi« v večjo sobo, ki i tria eno okno proti severozahodu, dve pa na cesto- V sili so Virkovi tudi to t*>bo uporabljali goste. Iz nrje se pa precej visoki stopnici povzpnet v manjši prostor, ki služi danes za shrambo. Namesto stropa služijo pobeljene deske s precejšnjimi špranjami, tako da padajo, če brskajo po podstreš-ju kokoši, smeti v shrambo. Le- ta je približno 3 metre dol-sja in 1.6 metra široka. Peči v njej ni. Edino okno pa je oibrnjeno proti Kačji ridi Po ■/.aplsku pokojnega profesorja dr. A. Turka je prav to nekdanja Trdinova soba. Prj oknu je imel pisatelj posteljo, v sredin; mif.ieo in v desnem oglu omaro- Kamra se od tistih časOv ni mnogo spremenila: nova so edino vrarta, stara opečnata tla pa so nadomeščena z betonskimi. Kljub skromni opravi ln ne-orimernemu bivališču pa je bil Trdina prva leta v Bršlinu menda kar zadovoljen. Zbiral ie gradivo za knjigo o Slovanih in pisal Spomine. V samoti pa io ga enkrat na teden obiskovali novomeški dijaki. Od tod ie delal Izlete po vsej Dol en j-;kl- »S svojo pokojnino,« pravi »sem zadovoljil povsem lahko t ministri naj-/ečjih držav«. Ko je prišel Trdina v Bršlin. ie bil že 15 let vdnvec. Zena mu je bila umrla že po dveinpol-letnem zakonu, vmes tudi obe hčeri. Krivdo za to je pripisoval 1 sebi. kajti ženil se ni iz ljubezni. V Bršlinu je c>ostal pozoren na pridnega, skromnega dekleta, ki je služila po raz. nih hišah. Če so podatki, ki jih navaja v novelistično oblikova-aem »Ivanu Slobodinu«, resnični, se je nameraval z Zinko tudi poročiti in vzeti v najem majhno kmetijo kje na deželi. Toda Mudje so dekleta ščuvali, češ da Trdina ne misli resno. Dekle je končno hujskačem verjelo In začelo dvomiti v Trdino. Pi-sateli pa se je ujezil in končal bršlinsko ljubezensko idilo. ->Moje prevzetno srce«, piše sam. »je zahtevalo od milice, da zaupa meni več kakor celemu svetu ... Zdaj vem, da je zahtevalo nemogočo reč« B—T • Za podatke se ponovno zahvaljujem številnim prijaznim informatorjem iz Bršlina, Ce-cjelnice In Podgore. Zupnemu uradu v Prečni, vodji zemljiške knjige tovarišu Dečmanu, predvsem pa tovarišu Oskarju Franzu. ki živi že 37 let v nekdanji Virkovi hiši. Stran 4 >QQLENJSKJ UST« Ste*. Dr. Božo Oblak biono zdravstveno stanje vajencev Na pobudo ravnateljstva šole .kri Ima tri letnike. Učenci so iz i Končno se lahko vprašamo, aH za učence v trgovini v Novem naslednjih okrajev: Novo me- so ti otroci imeli zadostno pre-mestu je bilo decembra 1954 Isto, Kočevje, Kr&ko, Črnomelj, hrano in ali imajo zadosten po- klinično in rentgensko pregle- Trbovlje in Celje-okollca. Predanih vseh 88 učencev te šole, Igled je pokazal naslednje stanje: moški ženske skupaj v odstotkih I. Popolnoma zdravi ........ II. Bolni ali z napakami ...... 1. bolezni srca: aJ razširjenje srca ...... bj druge srčne bolezni .. 2. bolezni pljuč: a) fibroziiT. pljučni koreni b) druge pljučne bolezni.. 3. bolezni živcev ........ 6. slabokrvnost 7. posledice rahitisa 8. kratkovidnost 9. ploske noge .... 10. zobna piškavost — 6 6 6.8 25 57 82 93.2 3 12 15 17.0 1 8 9 10.2 6 9 15 17.0 1 1 2 2.2 1 8 9 10.2 3 8 11 12.5 2 20 22 25.0 1 — 1 1.1 7 4 11 12.5 5 — 5 5.7 9 16 25 28.4 10 19 29 32.9 6 5 11 12.5 7 16 23 26.1 Ce se ozremo na tabelo, opazimo ie takoj alarmantni pojav, da je med 88 učenci in učenkami samo 6 zdravih, vsi ostali pa imajo neko bolezen ali pa zdravstveno napako, nekateri celo po več skupaj. ZAKAJ TAKO? Večina teh učencev je iz pa-aivnih krajev, razen tistih Iz Ceija-okolice. Ni čudno, če zasledimo tolikšno število prebolelega rahitisa, bolezni Živčevja, piškavosti zob, srčnih in pljučnih bolezni, saj so ti otroci v najnežnejših letih preživljali vojno, ki je že itak nizek standard teh predelov še bolj znižala. Tudi povojna doba, ko je življenjski nivo še vedno bil precej nizek, nI dala vsega tega, kar bi mladina potrebovala. Precej teh otrok je vojnih sirot ali pa so se vozili daleč v Solo ali bivali po internatih, kier jim je manjkala skrbna materina roka. Deloma je krivo tudi prepričanje nekaterih staršev, pa tudi trgovinskih organov, da je otrok, če mu ne gre v šoli ali če je kak drug razlog pri hiši, da mora zgodaj zagrabiti za delo, dober za trgovino. Se daleč ne poznajo tisti, ki tako mislijo, kakšno delo je v trgovini. Malokdo se spomni, da je potrebno prenašati težke vreče in zaboje, ki mladostnika lahko pri pretiravanju poškodujejo za vse življenje. Veliko število ploskih nog in razširitev srca kažejo, da so ti učenci v trgovini opravljali dela, ki za njih j niso primerna. Mladostnik, ki [raste, potrebuje določeno nego, ' ker je njegovo telo v razvoju Itn še daleč nedorastlo nalogam, ki jih odrasli Igraje izvrše- Ko) pravi mladino v šentrupertu? čitek? Zanimivo bi bilo tudi izvedeli, koliko teh otrok je bilo pred nastopom službenega razmerja oziroma podpisa pogodbe zdravniško pregledanih in če so bili pregledani, zakaj samo formalno. Gotovo je, da vsi t! otroci niso zboleli le med vajeniško dobo, ampak da jih je precej med njimi nastopilo službeno razmerje že bolnih. ALI SMEMO STANJE POSPLOŠITI? Gotovo ne! V LRS je približno 1300 vajencev in če bi vse pregledali, bi ne našli tako poraznega zdravstvenega stanja. Novomeški sistematski pregled pa je pokazal problem, ki ga je treba z vso skrbjo proučiti ln je opozoril oblastvene in druge organe, da je potrebno posvečati vso dolžno pozornost pri sklepanju pogodb z vajenci in vajenkami, da je treba natančnejših in bolj vestnih zdravniških pregledov teh otrok in da je potrebno vajence in vajenke v trgovini zaščititi pred preveč zahtevnimi nadrejenimi in temu primerno poostriti nadzor nad ravnanjem z njimi. KAKŠNI SO UKREPI? Trgovinska zbornica LRS je reagirala na ta pregled z okrožnico, s katero je zahtevala pregled vseh učencev ln učenk v trgovini na ozemlju Slovenije do 15. februarja 1955. Koordinacijski odbor za preprečeva- KDDinTVD Partizan Žužemberk eno društvo Ze dalj časa je v vodstvu KUD in Partizana tlela misel, naj bi se obe društvi združili. Ta misel se je uresničila na izrednem bbčnem zboru obeh društev. Dosedanji predsednik tovariš Vute je predlagal, da bi združeno društvo nosilo ime Partizan ter bi poleg sekcije za telesno vz0jjo imelo še kulturno umetniško sekcijo- Tovariš Mervar se je dotaknil perečega V 10. št. Dol. lista je šent- problema, da se tudi v Zužem-ruperški dopisnik vse prehu- berku v društvih še premalo do. oziroma napačno obsodil šentruperško mladino češ da udejstvuje kmečka mladina. Opoaoril je tudi na finačnoplat se ukvarja samo z alkoholom, združitve. TVD Partizan skoraj Mladinci se čutimo prizadeti, ker ne pijančujemo, saj naša mlad. organizacija pijančevanje strogo prepoveduje. Res nj delo mladinske organizacije, da organizira veselico, da pa smo jo vendar, je nas k teinu primorala le finančna plat. Potrebovali smo harmoniko, ki nas je stala 59 tisoč din in nekaj fizkultur-nih rekvizitov. Le zato smo se poslužili veselice, da smo si priskrbeli nekaj denarja za nabavo potrebnih stvari, ki služijo razvedrilu in fizkultu-ri. —gn. nima drugih dohodkov razen članarine, dočim KUD z igrami in prireditvami le nekaj zasluži, seveda dosti premalo še za lastne potrebe . Tovariš Vute je menil, da je združitev utemeljena tudi zato, ker kraj še vedno nima primernih prostorov, zlasrti za Jfiz-kulturno delo pozimi. Zato mladina pozimi igra. spomladi in čez leto pa telovadi in si tako bistri duha in telo- Edina rešitev za razvoj in poživiitev kulturnega življenja v Žužemberku je ureditev primerne dvorane in ostalih prostorov. Kdo I udi ob Kolpi so radna bogastva V Dol. listu je bil pomenljiv članek: Dolenjska ni brez rudnih bogastev. Naj omenim, da imamo tudi v Poljanski dolini ob Kolpi v zemlji razne rude, samo poiskati jih je treba. Leta 1939 je Trboveljska druiba iskala tod rude. Odkrili so med Zagozdcem in Podgoro črni svetli premog. Bil sem zraven in inženir mi je dejal, da je to izvrsten premog, zelo redek pa zelo potreben. Vprašal sem, če bodo začeli takoj kopati, pa je dejal, da je prej treba zgraditi železnico, ker bj bil sicer prevoz predrae. Dober premog je tudi nad Brezovico; nekoč ga je že kopal privatnik Kralj, premog je tuai v vasi Kosec, na pašniku pri Lipju pa je najti železno rudo kar na površju. Kaže, da ima Poljanska dolina v zemlji precej bogastva, treba jo je le raziskati. Snega nam je bilo nametalo kar meter in pol. Bili smo odrezani od vseh prometnih zvez in imeli dovolj časa za prebiranje raznih strokovnih knjig. Posebno radi beremo revijo >NaŠa vas* ki prinaša vse, kar mora vedeti današnji kmetovalec ter je vredna vsega priporočila. R J. bo dogradil in uredil dvorano v zadružnem domu? Po obširni in zanimivi razpravi je bil sprejet predlog za združitev obeh društev in izvoljen odbor novega društva-K. M. Dopisujte v »Dolenjski list« trgovske strane nje nesreč pri delu pri OLO Novo mesto, inšpekcija dela pri OLO Novo mesto in okrožna sanitarna inšpekcija z oddelkom za higieno dela so se na skupni seji zedinili, da ne bodo v bodoče priznali nobene pogodbe, kjer ni bilo predhodno izstavljeno detajlno zdravniško izpričevalo in da bodo uporabili novi zakon o socialnem zavarovanju, ki izrecno zahteva pred nastopom službenega razmerja zdravniški pregled. Prav tako bo letos v novomeškem okraju pregledana vsa mladina vseh vajeniških šol, pa tudi če je kjer koli na delu, da se ugotovi dejansko zdravstveno stanje, pošlje bolnike na zdravljenje aH celo prekine pogodba v slučaju, da je delovno mesto zdravju nevarno. Skrb za človeka, posebno pa skrb za mladino, mora biti osnovno načelo socializma, saj je zdravje največja dobrina, ki jo imamo. Številke o delu novomeške bolnišnice v letu 1954 8081 bolnikov — 5551 operacij — 1212 porodov Novomeška splošna bolnišnica s svojimi petimi oddelki je največja zdravstvena ustanova na Dolenjskem. V vseh oddelkih ima na razpolago skupno 382 bolniških postelj. Bolnišnica ima poleg drugega osebja zaposlenih 15 stalnih zdravnikov, med njimi nekaj priznanih specialistov, kot so dr. Baje za kirurgijo, dr. Perko za ginekologijo in porodništvo, dr. Smreenik za tuberkulozo, dr. Kosec za interne bolezni in drugi. V letu 1954 je bolnišnica sprejela v zdravljenje 8081 bolnikov; ti so se zdravili skupno 108.988 dni. Povprečno je bilo sprejeto dnevno 22.14 bolnikov, v vseh oddelkih pa je bilo povprečno po 300 bolnikov na dan. Povprečno se je zdravil en bolnik 13.5 dni. Najdaljšo oskrbno dobo so imeli bolniki na pljučnem oddelku, ki je znašala povprečno 102 dni, najkrajšo pa na ginekološko porodniškem oddelku, ki je bila le 8.2 dni. Velikih in malih operacij je bilo v bolnišnici 5.551. Porodov je bilo 1212 z 1233 novorojenčki. Od teh je bilo 605 dečkov in 628 deklic. Mrtvorojenih je bilo 26, takoj po porodu pa je umrlo le 18 novorojenčkov, od v bolnišnici rojenih otrok je bilo 94 nezakonskih. V bolnišnici je umrlo znatno večje število moških kot žensk in sicer moških 75, žensk pa 45. Od sprejetih bolnikov je torej umrio komaj 1.48% oskrbovancev, kar je spričo dejstva, da mnogi pridejo v bolnišnico, ko je stanje že zelo kritično, takorekoč tik pred smrtjo, število umrlih v resnici zelo majhmo. Obdukcij je bilo v bolnišnici lansko leto 117, od tega dve sodni. Največ bolnikov je prišlo v bolnišnico v mesecu marcu, najmanj pa v januarju. Ambulantnih storitev je bilo lani 8.225, od tega na internem oddelku 1.928, na kirurškem 4.426, na ginekološko porodniškem pa 1.871. Povprečno je bilo ambulantno pregledanih in obdelanih dnevno 22.5 primerov. 99 Okence44 v Petrovi vasi Petrovčani so pa res priza-j devni in pogumni ter zasluži-' jo vso pohvalo. Skupina kmečkih fantov in deklet je navzlic trdemu delu našla še dovolj časa in vneme za igralsko delo. V zelo kratkem ČASU, navezani čisto sami nase, so naštudirali veseloigro Seliein-fiugove »Okence« in dosegli uspeh, ki so lahko ponosni nanj. Polno težav so imeli, poguma pa niso izgubili. »Bo- lje, da delamo nekaj, kar nam je v korist in ponos, kakor da popivamo v gostilni« mi je dejal eden od njih. Na te svoje igralce je lahko ponosno tudi gasilsko društvo Petrova vas, saj edino oni poživljajo kultuino-prosvetno dejavnost v tem kraju. Res bi bilo treba še izpiliti to in.ono — v mimiki, izgovorjavi in podobno, kar ni čudno, saj so bili navezani samo na- Kje je 400 kg bakrene žice? Tik pred vojno je zasvetila elektrika v Žužemberku jn sosednjih vaseh: na Cviblju, Rebri in v Zaliseu. Ker ni bilo dovolj kreditov, Je bilo treba za napeljavo industrijskega toka v (navedene vasi najeti posojilo. Najela ga je občina v znesku 320.000 din pri tedanji Hranilnici in posojilnici v 2uzemberku. Poroki so bili trije. Za začetek vračanja posojila, je moral vsak potrošnik električne energije plačati od vsake žarnice, ki Je zagorela, po 50 dim in po 50 par mesečno od vsakega porabljenega KW. Potrošniki naj bi bili torej dolg v posojilnici sami poravnali. Prišla pa je vojna ln z njo rudi propad klerikalne brini I niče. Sredi oktobra 1M0 Je rajonski monter iz Zaigradca — aH na lastno pobudo ali do ukazu, ni zna-nr> — odmontiral z drogov žico za industrijski tok. Na vprašanje kmetov, čemu to dela. je dejal, da vasem indiustrijski tok nt potreben, sart nimajo nikakršnih električnih strojev. Imenovane vasi so že nekajkrat hotele koletivno nabaviti elektromotorje, da bi gnali mlatilnioo, Cirkularko in morebiti tudi mlin, vedoc, da Jim prihrani elektrika mnogo dragocenega časa. Ko pa so vprašali monterja Podržaja, kje Je tistih 400 kg bakrene žice, ki jo Je pobral in neznano kam odnesel. Jim Je odgovoril: »Pripravite 700 jurčkov, pa jo boste dobili!« Kmetje so večkrat vpra-iali tudi na občini, kaj Je z žico, a jasnega odgovora niso dobili. Predsednik jim Je dejal na eni zadnjih sej kmetijske zadruge: •Prinesite črno na belem, da Je bilo res tako, potlej se bomo pa naprej menili.« Prizadeti potrošniki so prepričani, da Jim Je bila storjena krivica z odvzemom žice, kajti bila Je njioova kolektivna last, saj «0 zanjo tudi nekaj prispevali. Ker dosiej na svoja vprašanja niso dobili pravega odgovora, b) ga radt dobili na t« način, pa žico tudi. B. T. Igralci v Petrovi vasi se, šele v zadnjem trenutku jim je lahko priskočil na pomoč Franc Grahek, eden naj-prizadevnejših kul. delavcev na tem področju, zlasii kot režiser, sedaj študent medicine v Ljubljani. Številen obisk vseh predslav doma je pokazal, da ljudje znajo ceniti njihovo požrtvovalno in vestno delo. Prav tako lepo so uspeli na gostovanjih v Dragatušu, y Doblieah in Semiču. Prav ob tej predstavi se je spet pokazalo, kako nujno je v Petrovi vasi postaviti vsaj skromno prosvetno dvorano v okviru gasilskega društva. Izbran je bil že prostor, razdeljeno delo med člane itd., toda gasilci sami tega seveda ne zmorejo. Potrebna je pomoč vseh organizacij in okraja, ki jo prizadevni Petrovčani vsekakor zaslužijo. Naša lekarna v Addis Abebi V glavnem mestu Etiopije bodo v kratkem odprli reprezentativno jugoslovansko lekarno, ki bo imela zdravila in preparate izključno jugoslovanske farmacevtske industrije. Odkod so bili bolniki? Nad 50% vseh bolnikov je bilo iz novomeškega okraja (skupno 5.233 bolnikov, ki so se zdravili 58.709 dni). Iz črnomaljskega okraja je bilo v bolnišnici 1.586 bolnikov z 20.874 oskrbnimi dnevi, iz kočevskega okraja pa 782 bolnikov s 13.529 dnevi. Ostali bolniki so bili iz drugih okrajev v Sloveniji. Iz drugih republik je bilo bolnikov 190, ki so se zdravili skupno 1.765 dni, iz drugih držav pa 3 bolniki s 16 oskrbnimi dnevi. Plačniki za zdravljenje so v pretežni večini Zavodi socialnega zavarovanja in okrajni ljudski odbori. Na Zavode za socialno zavarovanje odpade 50(/o vseh stroškov zdravljenja v bolnišnici, na okrajne ljudske odbore odpade okoli 28f/o, dočim odpade na samoplačnike komaj 10% vplačil za bolniško oskrbo. Takih, ki so sami plačali celotne stroške oskrbe v bolnišnici, je bilo lani 1.186, od tega iz novomeškega okraja 681, iz črnomeljskega 272, iz kočevskega 35 in iz krškeoa okraja 110, ostali od drugod. Skupno so se zdravili 10.415 dni. Takih, za katere so' ljudski odbori plačali polovico stroškov je bilo 224: 124 iz novomeškega, 55 iz črnomaljskega, 2 iz kočevskega, 6 iz krškega okraja. Zdravili so se skupno 1.833 dni. Celotno oskrbo so plačali okrajni ljudski odbori za 1.975 bolnikov, ki- so bili v bolnišnici skupno 34.129 dni. To pomeni, da so ljudski odbori samo v novomeški bolnišnici plačali za zdravljenje takih, ki imajo po uredbi brezplačno ali po odlokih ljudskih odborov znižane stroške zdravljenja, skupno nad 28 milijonov din. V številu bolnikov in bolniških dni za posamezne okraje, navajamo številke samo za vse štiri dolenjske okraje in se končne skupne številke, ki presegajo navedene po okrajih, nanašajo na bolnike iz drugih okrajev in republik. Gornje številke pa nam povedo, da se Rfcmeroma zelo malo takih, ki niso zdravstveno zavarovani, zateka v bolnišnico na zdravljenje. Vzrok za to je prav gotovo v visokih oskrbnih stroških, ki jih malokdo zmore. To narekuje razširitev zdravstvenega zavarovanja tudi na kmečke proizvajalce, o čemer se je že veliko razpravljalo. Kot poročajo časopisi, so na Hrvatskem v treh okrajih že izvedli zdravstveno zavarovanje zadružnikov. To bi bilo potrebno izvesti čimprej tudi pri nas. Ir-u Lesno industrijsko podjetje CELJE telefon 22-76 Ce želite lepo urediti prostore, v katerih živite in delate, se obrnite na nas! Nudimo Vam družinske spalnice iz vseh vrst furnirja, mehke spalnice, kuhinjske opreme, delovne kabinete, kavče, otomane, trodelne žimnice in vložke za postelje. Razen tega Vam nudimo mehak in trd les, plemenite in slepe furnirje vseh vrst, kakor tudi raznovrstno embalažo. Prodajalna: Zidanškova 15, telefon 26-34 Mnogo trpkih pa tudi veselih dni je šlo skozi življenje našega partizanskega borca, ob katerih se bodisi nehote na-mrščiš, ali pa od srca nasme-ješ. Kadar brskam po spominih na leta v partizanih, mi je posebno toplo pri srcu, ko se spomnim dobrega tovariša Jerneja, vrlega Dolenjca izpod Gorjancev, s katerim sva kakor rodna brata delila skupno usodo, včasih dobro in veselo, še večkrat pa trudapolno, žalostno. Jernej je bil slaba tri leta starejši, sin revnega kmeta, a bogat po dobrih lastnostih resničnega prijatelja, tih in iskren, da si v njem vedno znova odkrival človeka, za katerega je res vredno reči, da ti je dober tovariš. Med prvimi je 1. 1941. zgrabil za puško in odšel k partizanom in že nekaj dni "rieiti, ko sem prišel v njegovo četo, sva si postala nerazdružljiva prijatelja. V patrolo sva hodila skupaj, spala skupaj, v borbi sva ležala drug ob drugem in nažigala po sovražnikih, skratka bila sva vedno skupaj. Tako Je naneslo, da smo v poznem jesenskem vremenu z našo četo občepeli v pravem brezdelju, nedaleč Velikih Lašč Pred sovražnikom smo imeli v dveh močn.h m dolgotrajnih nalivov resda mir, zato pa nas Je tembolj mučil drugi sovražnik — že skoraj zimski hlad in dež, ki se je vsipal kakor za stavo skozi na mnogih koncih puščajočo streho našega zasilnega bivališča. Sovražnik je popustil z napadi, da smo se vsaj utegnili odpočiti, česar zaradi stalnega pritiska v zadnjih dveh tednih nismo poznali. Naša edina aktivnost so bile patrole, ki so odhajale kakor vselej in se vračale do kosti premočene, ne da bi kjer koli naletele na Itabjane ali belce. Videti je bilo. ko da se je zemlja spet umirila in se v jesenskem dežju pripravlja na svoje pusto, enolično prezimova-nje. V začetku decembra je skozi naliv potegnil mrzel veter. Oblaki so se še bolj zgostili, se kakor togo, črno pregrinjalo raztegnili čez vse nebo in nekega Jutra smo se prebudili, pa je zunaj že ležalo skoraj pol metra južnega »nega. Medlo je, da si videl le nekaj metrov daleč. Postalo Je še hladneje in v naši baraki smo močneje zakurili, da se je po njej ves dan valil zoprn, dušeč dim, ki je rezal v oči ln grlo. »Morali bomo po hrano!«, nam je tedaj na sestanku dejal Tomaž, naš kuhar. »Ta prekleti dež nas bo kakor divjad prisilil, da bomo sli bliže k vasem!« Zdaj ni več snežilo, mraz pa Je zdrknil globoko pod ničlo In od Blok je mrzlo vleklo noč in dan, d« ni pomagal ne vol- Jernejeva mula nen Jopič, ne vojaški plašč, s katerimi smo bili na srečo še kar nekako založeni. Bilo pa je toliko boljše, da je bil zrak suh ln sneg trd, da ni puščal izdajalskih sledi pod koraki. Jernej, ki je tedaj dobil dobrodušno in marljivo mulo Li-zo, Bokačev Tone iz Hrastja, France, Drejc in jaz smo bili določeni, da v zgodnjih jutranjih urah odrinemo po hrano. Oblekli smo se kot za sibirsko zimo, oprtali prazne nahrbtnike in vreče, ter se s hladnimi puškami nekako po polnoči spustili skozi strmo hosto. Zadnji je hodil Jernej s svojo mulo Lizo, ki ji je na poledenelem snegu neusmiljeno spodrsava-lo. Slo je počasi, dokler smo se spuščali v dolino, po ravnem pa je tudi Liza pospešila korake in tako smo se bližali vasem, kjer naj bi pri terencih dobili nekaj hrane. Drejc in jaz sva hodila spredaj, France ln Bokačev, prvi oborožen s puškomitraljezom, drugi pa z brzostrelko, sta se držala ob Jerneju in njegovi muli. Med potjo smo molčati, le pod podkovanimi čevlji Je Škripal zmrzli sneg in kdaj pa kdaj Je Liza nejevoljno primila, ko ji je mraz silil v nos. V gluhi, temni noči smo se oprezno približevali prvim vasem. Že od daleč nas je ovohal pes pri domačiji in razkačeno zalajal «• mrzlo noč. Se nekje se mu je odzval njegov vrstnik, mi pa smo na tihem preklinjajoč medtem že prišli med hiše. Psa sta se pomirila in spet je bilo vse tiho kakor izumrto. Pri znanem terencu smo potrkali na okno. Naglo se je prebudil in nas vse štiri spustil v hišo. Zunaj, skrit za kol-nieo in živo mejo za hišo, Je ostal le Jernej s svojo mulo, ki je ni smel postiti brez nadzorstva. Razvezal je vreče na njenem hrbtu in jih pripravil, da bi jih napolnil z dobljenim živežem. Le nekaj kratkih minut smo se zadržali v hiši, toliko, da smo napolnili nahrbtnike z moko. krompirjem in drugim, kar je vrli terenec. stari Jakob, nabral v vasi, potem smo še vprašali po novicah, ki smo jih bili željni prav tako kot hrane, potem pa smo se vrnil! Lizo smo dodobra natovorili, pa nam je še ostalo, da ?mo s težkimi nahrbtniki spet odŠM iz vasi. Čeprav smo težko nosili, je bil zdaj naš korak Se bolj uren. Bili smo veseli, da je akcija uspela brez nezgodo. hkrati pa nas ie tudi ura silila, da smo se podvizali. Do dne, ki ni bil več daleč, bi morali prehoditi še dolgo pot do našega bivaka. Vas je ostala že daleč za nami. Začeli smo se vzpenjati v strmo reber nad cesto. Mula Liza je pod težo bremena počasi sopla v strmino. Jernej jo je vodil za povodec, sam pa je bil oprtan z zajetnim nahrbtnikom. Mraz je za nas pojenjal, saj sta nas greli teža nahrbtnikov in strma pot v breg. Na mah se je Liza ustavila in z dvignjeno glavo začela striči t ušesi. Tudi mi smo se ustavili, mislec sprva, da se je utrudila. V resnici pa je v bližini nekaj začutila, morda kak šum, ki je vzbudil njeno pozornost. Obstala je na mestu in Jernej je ni mogel spraviti naprej. Drejc jo je z roko oplazil po hrbtu, pa se tudi ni zganila. »Nečesa se je ustrašila«, nam je šlo skozi misli, ali pa je res samo utrujena, da noče naprej. Tedaj 1e rezko zadrdralo v noč, da je Liza prestrašena visoko odskočila in se s težkim bremenom na hrbtu vzpel« na /..uliiji nogi. Jernej Jo je bil komajda obdržal na povodcu. Zgrabili smo za puške in jih uperili v smer prota hosti, iz katere nas je napadla zaseda. Spet je od tam zaropotalo, to pot še bliže nas, tako blizu, da so nam krogle sikale tik nad glavami. Kritja nismo imeli, razen tega, da smo se vrgli na tla. Preplašeni Lizi je zdrsnilo, da je z vso težo klecnila v sneg in se ni mogla več pobrati. Ogenj iz hoste je vse bolj naraščal, mi pa smo zvesto odgovarjali. Jernej je v skrbi za svojo žival poskusil, da bi jo spet spravil na noge, toda tedaj se je iz njegovih prsi iz-vil krik: »Liza je ranjena!« Sovražna krogla ji je pribila vrat, iz katerega je v debelem curku brizgala temna kri po snegu. Ob njegovem kriku se je še močneje vsulo po nas, tedaj Je Drejc zaklical: »Fantje, v kritje za mulo!« V besu smo se vrgli za Lizo. ki je nemirno drgetala z glavo na snegu in težko hropla. Iz vsega orožja, ki smo ga imeli, HPO divje usekali po zasedi Jernej je bil najbolj divji. Ko je za hip prenehalo ropotati iz hoste, se je dvignil m z bombo v roki planil naprej proti zasedi. Ničesar ni zinil, a ml smo se pognali m njim. Spet je zalegi jala strojnica iz zasede, toda le na kratko, brez moči, kajti naie bombe so že opravile svojo ln zaseda v h os M ie obmolknila. Jernej je za-viMel «e drugo bombo, kate- rem vzbuhu je sledil nečloveški krik. Tedaj smo bili le še kak meter pred belogardintič-no zasedo. Kakor razdraženi psi smo se vrgli proti belogardistom. Dva sta jo pobrala globlje v gozd, tretjemu pa je Drejc z dobro merjenim strelom prekrižal račune, da je klecnil za grm. Beli mitraljezec se je negibno s čelom naslanjal na vročo strojnico, ki zdaj ni več rezljala, njegov pomočnik pa se je stokajoč zvijal na tleh ob njem, krčevito se grabeč za ranjeni trebuh. Ob zasneženem parobku sta ležala še dva belogardista, prvi z brazgotino na licu in srepo zrl v nas, drugi pa ie obraz tiščal v sneg, po katerem se j.- vlekla široka sraga krvi. Ubilo so ju našo bombe. Mrtvim belogardistom smo pobrali orožje in municijo, ranjenega odvedli s seboj ter se za ceno priljubljene mule Lize srečno rešili iz nevarnosti, fci nam jc pretila. S tovorom hrane, z ujetnikom in brez Lize, smo dosegli bivak šele, ko jo bil že svetil dan. 7. \ \,\7.o nam je bilo visem žal, najbolj težko pa je njeno izoubo prenesel tovariš Jernej in kadar smo jo pozneje vveli v misli, je bilo videti, ko da so se mu on misli nanjo ln na našo r.■;;Sne-guljčiea« v Črnomlju. Premieru se j« uspešno končala, vendar zadnja predstava ni bila enaka prejšnjim dvem. Prva slika ni izpadla kot bi morala, ostale pa so bile boljše. Igralci so igrali dobro, toda okoliščine niso bile ravno najprimernejše. Najprej jim pade zastor na °der, na*° P* Je ugasnila luč. Sama sreča da se je to dogajalo ravno ob koncu slik. Se marsikatera pomatikljivost je bila na odru, ampak spričo dobre igre posameznikov lc-te niso omembe vredne. CfSCenje okenskih šip Ce je okensko steklo zelo umazano (od prahu, dima, muh itd.), ga najprej obrišite z vlažno krp°. tal,->j zatem raetopite malo bele krede v vodi. V raztopino namočimo krpo ter obri-ilmo »teklo- Naito ga samo še obrišemo s suho krpo. Ce so tudi potem šc ostali madeži, jih oćiatite z vodo. v kateri je ne kaj kapljic amoniaka. Steklo s bo bolj lesketata, če ga bost po čiščenju obrisali s krpo. n. močeno v alkoholu ali špirit Ce ne utegnete oken dol*. č'wtiti. operite steklo s top1 vodo. v VjrtSjfb ste na liter vod dali flioo l-t)taksa. Seveda mi rate prej obrisati prah. Oket Se veliko hitreje boste stek' očistile s kepo papirja (najb; lje časopisnega) namočenega 1 špiritu. Mastne madeže bost odstranili, če jih boste očistil b "koščkom Jelenjega usnja. Hrapava stekla čistimo i kloi no kislino, raztopljeno v \1odi Razmerje med vodo in kislino moja biti 8:1. Stekla čistimo s š če tko namočeno v tej raztopi-p.i. ;-aU:m pa |ih "peremo s C Usto vodo. Nazadnje Jih je treba obrisati z Jelenjim usnjem ali mohko krpo- 2hnrzryene Sipe lahko odta-Jssbo * precej slano vodi), ven-pet ne za-•SJSS Jn zmrznejo, jih prav tanko namažemo z glicerinom. Za. 4pMs. da jih zbrišemo s krt> kl stap Jw nekajkrat m*1 "' Ovinku t glicerinom. Z., B. del jo pa odraslim. Za trud bi bili Mokronožani prireditelje pač morali nagraditi z večjo udeležbo. Osemenjevalna postaja Kmetijske zadruge je velika in koristna pridobitev za razvoj živinoreje v mirnski dolini. Nadalje je kmetijska zadruga za vodstvo nekaterih odsekov zaposlila posebnega uslužbenca. Pričakujemo, da bodo ti odseki pod njegovim vodstvom takoj pričeli delovati v korist našega zaostalega kmetijstva. Kmetje, predvsem člani zadruge, pa noj bi upoštevali trud in materialne žrtve kmetijske zadruge za napredek kmetijstva in naj bi tesno sodelovali, saj bo tako sodelovanje in napredek le njim samim t korist. Nošo oprema za hidrocentralo v Pakistanu Po pogodbi, sklenjeni v glavnem mestu Paikistana v Karačuji prejšnji mesec, bodo naša industrijsika podjetja »Litostroj«, »Rade Končar« ln »Montažna« dobavila lin namestila celotno opremo za veliko hidrocentralo Cičoki Ma-lian v Pakistanu. Čeprav Imamo slabše pogoje za izobraževalno delo kot drugod, smo mladinci pričeli delati. Večina nas je takih v teh vaseh, ki smo obiskovali samo osnovno šolo, med vojno pa še to neredno. Naše znanje je bilo zato v marsičem po- 3 milijarde 220 milijonov za mlekarsko industrijo Za izgraditev mlekarske industrije v naši državi je letos predvideno 3 miljarde 220 milijonov din iz splošnih investicijskih sredstev. Ta znesek bo porabljen za tista gradbena in montažna dela mlekarn, ki jih lahko izdelajo domača podjetja. Zraven tega nam je Odobril UNICEF 504.000 dolarjev za nakup strojev in opreme za mlekarne. Predvidevajo, da bodo še letos pričele obratovati tovarne za predelavo mleka na Reki, Novem mestu, Prilepu in v Ljubljani. V vsej državi gradimo 14 takih tovarn. manjkljlvo. To je opazila tudi šolska upraviteljica Adela Ba-dovinac, ki je bila tako med vojno kot po vojni vedno med nami. Organizirala je večerni kmetijsko izobraževalni tečaj, ki je trajal 13 mesecev. Končal se je 13. marca letos z lepim uspehom in velikim zadovoljstvom vseh. Marsikaj koristnega smo se naučili, zlasti iz gospodarstva in kmetijstva. Povabili smo tudi dva kmetijska strokovnjaka, ki sta nam predavala o sadjarstvu in živinoreji, za kar smo jim zelo hvaležni. Poleg tečaja smo naštudira-11 tudi veseloigro »Trojčki«. Tudi to, nas je učila tovarišica Badovinčeva. Igro smo uprizorili že prejšnji mesec. Gledalcev je bilo veliko, kar je dokaz, da si ljudje žele kulturnih prireditev. Skušali bomo tudi v bodoče pripraviti kako kulturno razvedrilo. Za ves trud in požrtvovalno delo se lepo zahvaljujemo šolski upraviteljici Adeli Bado-cinac in učiteljici Veri Jukič. M. Staro navada -železna srajca Ljudje Zumberka se menda najbolj krčevito drže parole, da Je bolje malo trgovati kot veliko delati. Trgovina jim je menda v krvi. Če ne gre zakonito, gre pa nezakonito, pa če ne na veliko, pa na malo. Res je tod zemlja silno skopa in daje pičel dohodek, toda zakon ne pozna izjeme in jo ne more po- Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega lista je ZAVAROVANI znati. Vsekakor se da živeti, zlasti sedaj, tudi brez trgovanja. Pavleta Paviča iz Baliči, okraj Karlovac, so zasačili, ko je v Novem mestu prodajal tekstilno blago. Trdil je, da je blago dobil v darilnih paketih iz inozemstva. To bi mu kdo morda tudi verjel, če ne bi imel že dvakrat opravka na sodišču zaradi nedovoljene trgovine z tekstilnim blagom in urami. Lani je prav tako prodal v Novem mestu kos tekstilnega blaga, letos 2. februarja pa en kos blaga v Metliki. Ker je imel že prej pogojno kazen, ki mu še ni stekla, je bila ta preklicana in je bil obsojen na enotno kazen 45 dni zapora, plačilo stroškov in 400 dinarjev povprečnine. Prav tako POPRAVEK V 11. številki Dolenjskega, lista pod naslovom: »Tatovi lesa pred sodiščem« se je pri izpisovanju podatkov lz obtožnice vrinila neljuba napaka. V navedenem članku je trditev, da sta brata KošorogFranc in Anton ter Rudolf Bartolj na svojo roko prodajali les, last podjetja Zidar iz Kočevja. Obtožnica za Franca Košoroga se namreč glasi, da Je pristal, da sta Bevc in Lipovec vpisala v zaključnico lesa, katerega Je on prodal večje količdne lesa, kot ga Je v resnici bilo. To Je bilo 9. septembra 1953. Franc Kozorog je vedel za to nepravilnost, Sel sam na blagajno po denar ln si ga z osta. lima dvema razdelil. Za to je prejel skupno 6000 din Razprava v navedene zadevi se bo nadaljevala prihodnji mesec. SPORT IN TCLKN A VZGOJA Skupščina okrajne zveze Partizana v Črnomlju 20. marca »o se zbrali delegati lz Črnomlja, Semdča in Metlike na redno letno skupščino. Pogrešali smo le člane iniciativnega odbora Partizana z Vinice, ki niso prisil zaradi slabih prometnih zvez. Porodila Članov okrajne zveze so pokazala, da so društva v minulem letu dosegla lepe uspehe. V društva je vključenih nad 500 Članov, večinoma mladincev. Lani Je bilo organiziranih več tekmovanj tudi zunaj okraja, zlasti tepe uspehe so poželi rokometaši iz Črnomlja. Za proslavo 10-Ietnice SNOS so na raznih proslavah nastopila vsa društva. Telovadno društvo v Metliki Je novembra organiziralo odlično uspelo akademijo, vsi nastopajoči, na čelu z organizatorjem tov. Rajmerjem, so bili deležni vsega priznanja. Društvo v Semiču je pripravilo samostojni telovadni nastop, sodelovali so tudi člani TD Partizan lz Metlike. V Črnomlju Je bil lam zgrajen za gimnazijo mali stadion, za -ka-terega so dijaki in člani Partizana žrtvovali lepo število udarniških ur. Se letos pa bo dograjen stadiion v Loki pri Črnomlju. Društvo v Črnomlju ima zelo malo vadniškega kadira; to je tudi vzrok, da mu še doslej nI uspelo Pionirji so tekmovali na smučeh Navzlic poanl zimi, so vendar tudi pionirji iz Novega mesta pokazali svoje znanje na smučeh. Snežne razmere so bile še kar ugodne. Zbrali so se na Potočar-Jevem hribu za tovarno Novoles. Najprej so morali vsi tekmovati v teku, nato pa v smuku. Razdeljeni so bili v tri skupine. Najboljši so bili; v prvi skupini: Ciril Zupančič 5:37, Schmautz «:25, Ziberna 7:00. V drugi skupini: Burger 7:10, Kos 8:46, Pikel 9:05 in v tretji; Jarc 6:40, Kos 8:45. Istcnič 7:20. Najboljši v smuku; v prvi skupini: Zupančič Ciril 8,8, Zupančič DrsŠO 8,9. Zbačnik 9,0. V drugI fckuDlni: Turk 8,1, Kopač 8,2, Pavlic 8,4. V tretji: Jarc 7,4, Kos 8,5, Čolnar 9,1. Skoda, da * letošnji zimi nismo mogli Izvesti več tekmovanj, saj naai pionirji zelo radi tekmulejo. J. G. pritegniti v svoje vrste mladine iz tukajšnjih podjetij. Splošna vadba tudi nI povsod potekala tako, kot bi morala Na skupščini so sprejeli urnik za letos. V načrtu so zelo pestri nastopi v vseh panogah. Zleta Partizana v Celju se bo udeležilo nad 200 članov in mladincev iz Bele krajine. V Imenu republiške zveze Je skupščino pozdravil tov. Rus. Pohvaljeni pa so bili najbolj aktivni člani: prof. Kolarič Marjan iz Črnomlja, Slavo Rajmer iz Metlike in mladinec Simonlč iz se-miča. o. R. TVD Partizan v Šentjerneju Občni zbor tega društva Je pokazal, da deluje ter da ima vse pogoje za obstoj. Ze lansko leto, ko so začeli orati ledino Vide Jože, Saje Olga in drugi, so Jim z razumevanjem pomagali občinski ljudski odbor, okrajni odbor TVD Partizan in drugi, ki so društvo materialno podprli. seveda po svojih skromnih možnostih, pa vendar, z več nastopi — razen pionirji in mladinci ob šentjer-nelskem prazniku, ob dletih v Novem mestu, Mirni in Ljubljani, z graditvijo tnale smučarske skakalnice po zaslugi Videta Jožeta, z nastopi ob raznih akademijah Kegljaško izbirno tekmovanje v Novem mestu 20. marca so štiri kegljaška društva Dolenjske poslala na izbirno tokmovanje na kegljišče GP pionir v Novem mestu devet društvenih reprezentanc po 10 keglja-čev oz. kegljačic. Tekmovale so štiri ženske in pet moških ekip v narodnem slogu. Tekmovanje ni bilo namenjeno borbi med posameznimi društvenimi reprezentancami, pač pa, da bi vsak kegljač cz. kegljačica pokazal svoje ke"glja£ke športne sposobnosti v lepem lučanju, točnih zadetkin ln športnem ponašanju sploh. Izmed tistih, ki so v teh vrlinah dosegli najboljše rezultate smo izbrali Člane nove moške in ženske reprezentance kegljaškega centra Dolenjske. Ti bodo predstavljali kegljače Dolenjske v vseh prijateljskih in borbenih tekmovanjih dem a ln drugod. V reprezentanco centra Dolenjske so prišli sledeči kegljači: CigoJ Riko, Gorjanci; Glavina Ante, Gorjanci; Barbič Franc. Gorjanci; Vovk Elo, Gorjanci; Meinaršič Viki, Gorjanci; Mrzlak Jože. Gorjanci; Gričar Berto, Gorjanci; Berginc Tone, Gorjanci; Smrke Jule, Toplice; Ke.selič Ivo, Železničar; Jordan Franc, Železničar; Zupančič Dušan, Železničar; Stepec Janez, Pionir; Fllipčič Marjan, Pionir; Rodič Vinko, Pionir; Pokalno prvenstvo Slovenije V izvedbi SD Ilirije Je v proslavo 10. obletnice osvoboditve Ljubljane pokalni turnir, katerega se udeležujejo vsa najboljša moštva: Branik lz Maribora, Partizan iz Novega mesta, Fužlnar iz Raven, AS K Ollmpija iz Ljubljane, OK LJubljana, Kamnik in prireditelj Ilirija lz LJubljane. Dosedanji potek tekmovanja Je Partizanu prinesel nekaj odličnih iger ln zmag, ki »o bile plod smiselne in uspešne igre moštva kot celote. Razen Dolenca se odlikuje novi igralec Bergant, uspeš- ni pa so tudi ostali igralci: Pučko, Lapajne, Simič, Sonc in Medic. Upravičeno pričakujemo od te postave, da nas bo v I, zvezni ligi uspešno zastopala ln' razve-seiUa z ugodnimi rezultati. Partizan je doslej odigral že 8 tekem, od katerih Jih je 5 odločil v svojo korist ter dosegel naslednje izide; 12. marca proti Fužinarju 3:2, 13. marca proti ASK Olimpija 3:1, 19. marca proti SD Ljubljani 3:1, 20. marca proti SD Iliriji 3:0, 26. marca proti Braniku 2:3, 27. marca proti KamnUtu 3:0. Edini poraz Je Partizanu zadal večkratni državni in republiški prvak mariborski Branik, ki Je s to zmago postal naj resnejši kandidat za osvojitev pokala. To Je bllS ena najtežjih tekem, v kateri ;e Partizan že vodil z 2:1, vendar iS Braniku uspelo, da se Je »zrna. '.al« in se rešil skoraj gotovega >oraza. Tekmovanje se nadaljuje. KOŠARKA TVD Partizan Trebnje : Gimnazija Novo mesto »i.i;t (48:33) V nedeljo so mladinci TVD Partizan lz Trebnjega gostovali pn košarkarjih novomeške garnl-/.IJe in z njimi igrali tekmo, ki so Jo odločlU v svojo korist z rezultatom 81:67, kar Je zanje prav gotovo lep uspeh, če upoštevamo, da nimajo niti igrišča, koše pa so si morali nabaviti sami. Na tekmi seveda ni bilo zaslediti ameriške košarke, bila pa Je za začetek na zadovoljivi višini Za Trebnje »o igrati: Petrovič, Opara, Bončina, Germovšek, Kun-Sič, Pavlin ln Pevec. Gimnazijo pa «o zastopali: Kastellc, Plcek. GoleS, Vahter ln Pečeiin. C. B. V reprezentanco centra Dolenjske so prišle sledeče kegljačice: Jerman Slavka, Gorjanci-Kovarik Anica, Gorjanci;' Suštaršič Anica, Gorjanci; Ferlič Marta, Gorjanci; Barbič Berta, Gorjanci; Bele Mirni, Gorjanci; Krnc Anica, Gorjanci; Ljubi Anica, Pionir; Slak Ivanka, Železničar; Žerjal Nada. Pionir; Osolnlk Joža, Pionir; Kerin Ivanka, Pionir; Po končanem izbirnem keglja-škem tekmovanju je ob navzočnosti veiikega števila kegljačev predsednik kegljaškega centra Pere Zvonko čestital k lepemu športnemu tekmovanju, posebno prliznanje pa je izrekel najboljšim ln jim želel, da bi častno zastopali Dolenjsko v tem športu doma in Izven Dolenjske. Poudaril Je, da so kegljači to veliko izbirno tekmovanje ph-ediU v okviru proslav desete obletnice naše osvoboditve. G B Je društvo dokazalo, da prispeva tudi ono svoj delež telesne kulture. Večkrat nas Je obiskala tudi tov. Mislejeva iz Novega mesta ln dajala našim voditeljem dragocene napotke. Na letošnjem občnem zboru so bili izvoljeni: za predsednika: Vide Jože, za tajnico Petrič Vanda, za načelnika Gabrič Mirni, za bla-gajničarko Medle Vera, za gospodarja BoLka Franoi in drugi zaslužni člani. Se nekoliko besed o letošnjih skokih na Videtovi skakalnici na Zgibetovem bregu. Letos so prišli naši vneti smučarji le dvakrat na svoj račun, in obakrat je bilo snega — oreveč. Na prvi tekmi je prejel prvo nagrado z oziram na najlepši stil in daljavo Blatnik Naoko, drugo pa Rangus Darinko. Od pionirjev je dosegel prvo nagrado Gorišek Rudi iz Šentjerneja, drugo pa Gorišek Jože iz Vrhpolja. Na drugi tekmi je zavzel prvo mesto Rolih Marijan, drugo Vide Jože. tretje pa Blatnik Nacko. Vendar Je pokazal najlepši stU Vide Jože, najboljšo daljavo pa Blatnik Nacko. Naš Partizan se ponaša kar z dvema skakalnicama, ena pionirska 8-metrska, druga pa Je 20-metrska. Kljub slabemu vremenu se Je nabralo na obeh tekmah precej gledalcev, pa tudi tekmovalcev, ki so vztrajali v snežnem metežu do konca. Hvalevredna je poteza ob-črnskega ljudskega odbora, ki zna ceniti to oošteno ln zdravo izživljanje mladine ln Je dodelil denarni znesek za nagrade. Vsi prijatelji mladine in stari bivši telovadci želimo, da bi nas TVD Partizan tudi poleti razveselil z lepimi nasto.pl na p rastem ln ob akademijah. V ta namen želimo novemu odboru srečno roko! j. ie bil obsojen na odvzem blaga, ki so ga dobili pri njem ln 4500 dinarjev gotovine. Z glavo skozi zid Alojz Hočevar s Smarjete ** nikakor ne more sprijazniti, da je del tastovega posestva po njegovi smrti podedovala njegova zakonita žena M. E. Najprvo jo je obtožil, da je svojega moža, to je njegovega tasta ubila, kar pa je ovrgla sodna obdukcija. Na vse načine ji odreka pravico do podedovanega dela posestva. Ob neki priliki ji je v zelo ostrem tonu zagrozil, da jo bo ubil. Tudi drugim je pretil, če bodo stopili na njegovo njivo. Bil je že večkrat kaznovan, vendar se še ni spametoval. Lani je navzlic prepovedi logarja posekal v tujem gozdu 5 prm drv in si jih prilastil. Za štiri kazniva dejanja, to je dve hudi grožnji, klevetanje tašče ter posek lesa v tujem gozdu, je bil pred kratkim obsojen pred senatom novomeškega okrajnega sodišča na 8 mesecev zapora, plačilo stroškov ter 600 din povračnine. Sodišče je tudi izdalo sklep, da se ga odda v Zavod za varstvo in zdravljenje. Umrl je Janez KOSAK. — V torek 29. marca so na novomeškem pokopališču pokopali najstarejšega Novomeščana, po vsej Dolenjski znanega in pribljub-Ijenega gostilničarja Košaka. Vrli mož je bil prava dolenjska grča, saj je učakal S5 let. Zahvala Ob nenadomestljivi Izgubi mojega ljubega moža GRGI C ANTONA se naj topleje zahvaljujem vsem organizacijam, društvom in ustanovam ter posameznikom, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Lojzka Divjega prašiča so ustrelili Člani lovske družine v Zleblču Imeli pretekli teden po-:on na divje prašiče v okoliškem :<.«du. Tokrat pogon al bil za-nan. Lovca Viktor ln Janez sla I nekaj »treJi pKtrla odraslega iivjega merjasca. Ko ao ga dali iz kože a* Je videlo, da Je bil deležen v*č strelov vendar pa nieo mojpl »tretl trdoživega Ščetino*. No, slednjič ga je krogla jfSjSU *uro« i*i mu krčala zlv- Bsiit. KINO Kino KRKA Novo mesto Od L do 4. aprila: ameriški barvni film »RDECl GUSAR«. Od S. do 7. aprila: ameriški film »RIVER STREET 99«. Kino Dolenjske Toplice 2. in 3. aprila: ameriški barvni tlim »KNJIGA O DŽUNGLI«. Kino Jodron Kočevje Od 1. do 3. aprila: ameriški film »NA RIVIERI«, e. in 7. aprila: angleški fdlm »ULIČNI VOGAL«. Kino Loški potok 2 in I. aprila: »GOSPOD HULOT NA POČITNICAH«. Potujoči kino Novo nesto predvaja ameriški film »FESTIVAL CH. CHAPLINA«. V petek, l. aprila ob 19. uri v Gabrju, 2. aprila ob 19. uri v Malem ^latniku, 3. aprila ob 15. uri V*8kocJanu ln ob 19. uri v Beli cerkvi. Dežurno zdrcvniSka služba Od 1. do 1L aprila 1955 dr. Vodnik Miro. Dežurna zdravniška služba se začne ob 7. uri zjutraj ln se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. uri zjutraj. MALI OGLASI PRODAM parcelo približno 350 kvadratnih metrov v Novem mestu. Naslov pri upravi lista. (95) PRODAM štedilnik moder, emajliran, zelo dobro ohranjen in leseno zložljivo steno z vrati, velikost 3.50 X 2.30. Naslov pri upravi lista. (93) DOBRO OHRANJEN zapravljivček naprodaj 4. aprila na dvorišču Hotela »Kandlja«. KUPIM rabljeno žensko kolo. Po- i nudbe na upravo lista. (96) SLUŽBO DOBI mizarski pomočnik. Naslov pri upravu lista. (97) OSEBO za pomoč pri obdelavi vinograda po potrebi pol dneva, aprejmem z ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista. (92) let v naši sredi. Hčerka Pina z možem Francijem ln Bože oko. Našemu ljubemu očku Francu Vovku, Branku, Metodi ln malemu Baklju lz Celja iskreno čestitajo za njihov praznik Vovkovi in Cermakovl. Dragemu atu Francu Kolencu lz Šentjanža iskreno čestita k njegovemu prazniku hčerka Beti z družino. Cirili Mazovčevi iz Novega mesta za njen dvojni praznik in ob rojstvu Alenčice Iskreno čestita kolektiv Dolenjskega lista. Gibanje prebivalstvo v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 7 dečkov in 7 deklic. — Poročila sta se: Pleničar Avgust, upokojenec lz Smihela, ln Žagar Berta, gospodinja iz Črnega potoka pri Kočevju. — Umrli so: Petan Frančiška, upokojenka, 55 let, iz Pod-turna. Veber VlHom, S meseca, iz Predgrađa ob Kolpi. Košak Janez, posestnik ln gostllničaT, 95 let, iz Novega mesta. v Črnomlju Pretekli teden so umrli: Mlketlč Jožefa, 9 dn!, iz Črnomlja. Kofalt Ivana, 3 leta, lz Blatnika. Zunič Jožica. 13 dni. iz Lokev. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodite: Pu-gelj Jožefa iz Vel. Kala — dečka-. Komljanc Ana lz Polja pri Tržl- 5ču — deklico; Brodarič Fard iz Gribelj — deklico; Pavlin Štefka lz Soteske — deklico; Bec Darinka iz Kamene pri Šentjanžu — dečka; Turk Terezija iz Novega mesta — deklico; Javšek Jožica iz Novega mesta — deklico; Ucman Marija iz Dolža — deklico; Senica Ana iz Meniške vasi — deklico; Zore Albina iz.Novega mesta — dečka; Podbevšek Mmka iz Novega mesta — deklico; Lindič Martina iz Glina pri Šentjanžu — deklico; Krnc Terezija lz Sel pri Smarjeti — dečka; Ziuman Mihaela iz Mihovega — dečka; Zupančič Terezija iz Vrduna — dečka; Vire Ani ;z Hudega — dečka; Raj k Roza iz Soteske — deklico; Novak Marija iz Blata pri Trebnjem — dve deklici; Murgelj Tončka iz Gor. Kamene — deklico; Thoriev-ky Anica iz Novega mesta — dečka; Bergant Marija iz Zalovič — deklico; Košir Viktorija lz Dol. Straže — dečka; Jarc Ana iz Dolenje vasi pri Mirni peči — deklico; Kočevar Anica iz Gradaca — dečka: Bižal Mira 1z Ljubljane — deklico; Bec Marica iz Pekla pri Trebnjem — dečka; Jamndk Jožlra iz Vel. Poljan pri Kočevju — dečka; Sterbenc Francka iz Gor. Suhora — deklico. — Čestitamo! MALT OGLAS SPREJMEM sobosllkarskega ln pleskarskega pomočnika. Prednost ima samec, ker imam samsko stanovanje. Plača po dogovoru. Služb-, lahko nastopi takoj. Soboslikar in pleskar Ka-rol Klelndienst Javornlk DA Gorenj skem. Registracija motornih vozil CSTITKC Svoji zlati mami *n stari mami želimo za njen rojstni dan še mnogo, mnogo zdravih ln »rečnih Redna letna registracija motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov bo na območju okraja Novo mesto od vključno 4. do 9. aprjla. Lastnike in upravitelje opozarjamo, da pripeljejo vozila na registracijo v času, ki Je določen v obvestilu. Tehnični pregledi bodo kot običajno v Novem mestu pred pošto. Vozila morajo biti pripeljana na pregled temeljito očiščena ln podmazana. Obenem opozarjamo lastnike (voznike), da pregledajo evidenčne tablice, Če niso kakorkoli okvarjene ali zarjavele V teh primerih morajo tablice prebarvati. Vozila morajo biti brezpogojno opremljena s smerokazi, zvratnlml ogledali (pri tovornih atomoblllh na levi strani), brisalci stekel, popolno razsvetljavo, signalnimi napravami, brezhibnim kretalnim mehanizmom, zavorami ln avtomobilskimi šipami. S smernimi kazali morajo biti opremljeni tudi kombinirani traktorji in vlačilci. Vozniki morajo predhodno ugotoviti, kje ima vozilo vsekane številke motorja ln šasije, da ne bo pri tehničnih pregledih z iskanjem teh podatkov zamude časa. Za redno letno registracijo so predpisane te-le takse: 1. Za prošnjo ln rešitev din 80 ln 150 v kolkih, 2. za tehnični pregled 800 dinarjev v kolkih — skupaj 980 din, 3. okrajna taksa: za avtomobile, priklopnike ln traktorje 2095 dinarjev, za motorna kolesa 1095 dinarjev v gotovlnL Lastnik predloži komisiji ca tehnični pregled prometno dovoljenje in Izpolnjeno prijavo za registracijo Tiskovine — prijave za registracijo se dobijo pri tajništvu za notranje zadeve, iz pisarne tajništva za notranja) zadeve Novo mesto, Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 13 Janez Mlinar; Milka Sobar Sobar Milka, narodni heroj, je padla 17. avgusta 1943. Mrak je zagrnil tistih nekaj br.jt vrh slemena. Daleč v dolini so mežikala v noč okna Vršnih sel. Milka je sedela na podrtem zidu in strmela z velikimi očmi v svetlikajoča se okna. Dom. Tako blizu njega je, da bi ga mogla skoraj objeti, pa vendar že toliko mesecev ni bila pri materi. Pa saj je ne mori dorao-to/.je, le od papirjev in številk bi rada zbežala in se z borci vrgla nad Lahe, na preklete fašiste, ki ... »Kaj tako zamišljeno sediš, Milka?« jo tedaj zmoti v premišljevanju komandant. »Veš kaj, tovariš komandant, kar naravnost ti bom povedala. Ne vzdržim več tu kot administratorja, ampak hočem, da me daš v četo, da grem v boj, ker bom tako več koristila narodu. Boš videl!« »Dvomim, Milka, da bt vzdržala vse napore, ki se zahtevajo od borca.« Prav po dekliško je našobila ustnice, nato pa vzdihnila: »Poskusi! Dokazala bom, da tudi žena more marsikaj prenesti!« »Dobro. Torej jutri lahko od-Ideš v četo,« je po kratkem razmišljanju odločil komandant. Milki se je zazdelo, da lučke v Vršnih selih veseleje trepe-čejo. Da, sedaj bo mogla tudi v borbi pokazati, kako sovraži fašiste. 2e dva dni so bila Sela pri Šumberku zavita v težak smodnikov dim. Italijani so pošiljali z vseh strani pomoč ogroženi postojanki. Topovi so nenehno grmeli na položaje. Borci so ležali po lijakih topovskih granat. Bili so izmučeni, lačni. Dva dni že niso imeli v usiih drugega NAJBOLJ ZDRAVI LJUDJE NA SVETU Hunzukuti ali Hunze so ljudstvo v ozki dolini, ograjeni z ne-botičnimi go:rami, v najsevernejšem kotu Indije. Klima v njihovi domovini je poj, leta Izredno mrzla. Nič čudnega pri njdh ni videti bosega človeka, golega do pasu, ko se prebija skozi sneg. O teh Hunziih trdijo učenjaki, da so najbolj zdravi zdravi ljudje na svetu. Evropski zdravniki, ki so nekaj let živeli med njimi, pravijo, da je nekaj bolezni, ki so pri Hunzukutih sploh nepoznane, tako razne motnje pre-: Davnih organov, želodčni čir, rak in venerične bolezni. Prav tako ne poznajo srčnih obolenj. Hunze se le redko kdaj hranijo z mesom svojih koz. Toda čeprav ne jedo mesa, so povsem zdravi, kajti njihovo žito in sadje imajo dovolj vitaminov in mineralov. Važno hrandvo so breskve, eno od redkih dreves, ki uspevajo v tistih višinah. Hunze so visoki, čvrsti in tako vzdržljivi, da lahko prehodijo tudi 150 kilometrov, ne da bi vmes poči vali, zato so izvrstni vodiči na razne alpske ekspedicije. Živijo povsem preprosto, o moderni tehniki nimajo niti pojma. Zadovoljni so s tistim kar imajo, tego pa ni veliko. Hrano jim skopa narava deli tako pičlo, da noben Hunza nima psa, ker bi potem hrano moraj, deliti z njim. Znani so kot izvrstni kovači in tesarji, posebni mojstri pa so v gradnji cest in mostov, kar jim priznajo celo evropski inženirji. In vendar gradijo ceste i>n mostove z najbolj preprostim orodjem, ki si ga je mogoče zamisliti. Čeprav živijo tako »bogu in vragu za hrbtom«, so umsko zelo razviti. Fredvsem pa se lahko pobahajo, da so najboij zdravi ljudje na svetu, kar jim res lahko zavidamo. kakor neprijeten duh smodnikovega dima in prsti. Komisarka Milka se je plazila od borca do borca, za vsakega je imela prijazno besedo ali nasvet. Njih motne oči so se lesketale v novi luči, ko so zagledale Milko. Pred meseci, ko je prišla v četo kot komisarka, so se neverno nasmihali — ne bo vzdržala. Toda že v prvih borbah je pokazala, kaj premore tudi ona. Vsi so jo vzljubili kot tovariša, ki jih je pripeljal srečno že iz marsikaterega težkega položaja. Proti večeru so se Cankar-jevci pripravili za poslednji napad. Milka je s četo mirno čakala na srednjem sektorju. Nad vasjo je rdeče zablesketala raketa. Bataljoni so zdrveli v napad. Iz sto in sto izsušenih grl se je razlegel krik — juriš! — a med vsemi se je jasno odražal tenki glas komisarke Milke. Kakor zvezda severnica brodolomcem na morju, je ta glas borcem kazal smer v napadu. »Mirko, drži se desno, tam je Milka ...« je vpil pomočnik mi-traljezcu med strašnimi poki ročnih granat. Kot mačka je Milka spretno plezala čez nasip. V levi bombo, v desni puško, Vrgla se je na tla. Kakih dvajset korakov pred njo je iz stroj ničnega gnezda ropotal mitraljez. Prižela se je k zemlji, odvila bombo in vrgla. Ze med pokom je zopet planila naprej. Italijani so prepadeni vzdignili roke. Toda Milka je oddirjala mimo. Zopet se je iz-vil iz njenih prsi klic k maščevanju. »Juriš!« Kakor pred strašno boginjo jeze so se Lahi umikali iz bunkerjev. Cankar-jevci z Milko na čelu so drveli za njimi... Sv. Križ pri Litiji. Vsak borec si je dobro zapom/.il ta kraj. Ne toliko zaradi hude borbe, ki je več kot dve uri divjala po čistinah nad vasjo, ampak zato, ker so tu izgubili komisarko Milko. Kakor v vsaki borbi je tudi tu Milka prva jurišala s svojimi borci. Toda sredi najtežjega meteža jo je zadela mina. Omahnila je tovarišu na roke. Za trenutek je borba potihnila. Borci so se zmedli, niso verjeli, da je resnica. Toda na tleh je ležala Milka — mirna, negibna. Njene ozke ustnice so se še v smrti smehljale. Tedaj pa se je iz vseh grl iztrgal klic, krik ranjene živali: »Tovariši, naprej, maščujmo Milko!« Kakor plaz so zdrveli naprej, pred očmi jim je stala Milka, v ušesih so jim še vedno odmevali klici njenega dekliškega glasu: »Juriš, juriš!« Nova strelska družina v Novem mestu Vzgojna svetovalnica K. P. Iz R. Vprašanje: Kako je pri nas s poklicnimi posvetovalnicami, ki so nujno potrebne za usmerjanje mladine v poklice? Odgovor: Pri nas imamo le 3 poklicne posvetovalnice in sicer v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Kot mi je znano se bodo postopoma odpirale tudi po večjih okrajnih centrih, ko bo dovolj izšolanega kadra. V Ljubljani imamo »Zavod za proučevanje varnosti pri delu«, katerega glavna naloga je v tem, da daje nasvete za tehnično zaščito naših mladih delavcev. Pri tem zavodu pa dela tudi poklicna posvetovalnica. Pedagogi, psihologi, zdravniki in ostali uslužbenci ugotaMljajo telesne in duševne sposobnosti mladih ljudi, kakšen je sluh, vid, merijo ročnost itd. Ugotavljajo, kje se bo posameznik najbolj uveljavil. Povedo tudi, ali izbrani poklic ustreza njegovim duševnim in telesnim sposobnostim, ali pa svetujejo, naj si izbere drug poklic. S posebnimi vajami ocenijo tudi inteligenčno stopnjo mladih ljudi Ustanova je potrebna tudi zato, da se bodo naša gospodarska podjetja lahko zanesla na kandidata, ki bo imel poklic pravilno izbran. Posebno velja to za učence v gospodarstvu, ki jih podjetja štipendirajo in j:m nit vseeno, kakšen bo posameznik v poklicu. Mlada učiteljica. Vprašanje: Od kdaj pokret mentalne higiene in kaj danes pomeni.? Odgovor: Gibanje mentalne higiene (duševna higiena, psi-hohigiena) je sprožil že 1. 1908 Amerikanec Clifford Beers. Seveda s tem izrazom ni mislil tega, kar nam danes pomeni. Beers se je boril za boljše odnose družbe do duševno bolnih, boril se je proti napačnim nazorom o duševnih boleznih. Marsikdo je zaradi nevednosti družbe trpel kot duševno bolni. Spomnimo se srednjeveških čarovnic, ki so morale na grmado, ker so s svojim vedenjem vzbujale pozornost, nihče pa jih ni spoznal za duševno bolne. Se pred 100 leti so duševno bolne zapirali v celice, zdravili so jih s šibami, jih mučili, uklepali v verige kot nevarne ziveri, da so umirali v temi in nesnagi. Sele znameniti francoski psihiater Pi-nel (1790) je uvidel, da so te metode nepravilne, in je v svojem zavodu prvi odpravil verige. Beers je bil sam duševno bolan in se je dve leti zdravil. Pri tem je spoznal, kako napačno sodbo imajo ljudje o duševno bolnem. V knjigi je opisal doživljaje in povedal, kaj so govorili ljudje okrog njega, češ »saj ne razume«. Spoznal pa je tudi ljaidi, ki so v njem — bolniku videli človeka. Ker je bil bančni uradnik in je imel sredstva, je po ozdravljenju začel borbo proti nepravilnemu postopanju. Pokazal je javnosti, da je tudi duševno bolni vreden človeškega dostojanstva. Ustanovil je društvo za mentalno higieno. Gibanje se je širilo najprej v ZDA in potem po ostalem svetu. L. 1919 je bil osnovan Internacionalni komite za mentalno higieno, 1. 1930 je bil že Mednarodni kongres v Washingtonu, 1. 1948 pa v Londonu (2000 delegatov iz 50 držav). Iz skromnega društva je nastala Svetovna federacija za duševno zdravje. Danes se s problemi mentalne hig:ene bavi tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Današnja naloga mentalne higiene je predvsem preventivna, lo je preprečevanje duševn'h abnormalnosti in utrjevanje duševnega zdravja že v nežni mladosti. Mentalna higiena znanstveno raziskuje dedne činitelje in okolje, o.?ebne 'n družbene, ki povzročajo ali ustvarjajo pogoje za duševna obolenja, za pomanjkanje vedrine in življenjske zmogljivosti. Morda spregovorim kdaj drugič nekaj več o tem. -an. V Novem msetu Je dosti dobrih strelcev, ki so že dosegli prav lepe uspehe ne samo doma, temveč tudi na drugih tekmovanjih, celo na republiških prvenstvln. Še večje pa je število tistih, ki Imajo veselje do tega športa, a nimajo prilike, da bi dobili v roke strelno orožje in poskusili svoje sposobnosti tudi na tem področju športnega udejstvova-nja. Posebno mladina je navdušena za športno streljanje, ki samo na sebi nudi velik užitek, poleg tega pa je tudi koristno. Dober uspeh novomeških tekmovalcev - strelcev na sindikalnem republiškem tekmovanju oktobra lanskega leta v Celju, ki so brez treninga in s sposojenim orožjem dosegli v moćni konkurenci lepe rezultate, zlasti pa veliko število prijavljenih kandidatov za to tekmovanje, je najboljši dokaz, da obstojajo pogoji, pa tudi potreba po sistematičnem in organiziranem delu na tem polju. Ce k temu dodamo še to, da so nas drugI, tudi manjši kraji močno prehiteli ln da smo v razvoju strelskega športa par let za drugimi, je vsako podpiranje stremljenja za organizirano delo ln poživitev strelskega športa državljanska dolžnost zavednih posameznikov 'in tudi raznih organizacij in oblastnih ter drugih organov, zlasti če upoštevamo velik pomen, ki ga ima strelstvo v izvrševanju obrambnih funkcij naše družbe. Pomanjkanje materialnih sredstev, zlasti dobrega orožja, strelišča, sorazmerno draga municija, pa tudi pomanjkanje ljudi, ki bi bili sposobni in voljni delati pri organiziranju ln razvijanju strel-stva v Novem mestu, deloma pa tudi pomanjkanje koordiniranega dela in povezovanja strelskih družin z raznimi Športnimi in drugimi organizacijami ter organi, vse to so bile težave, ki so tudi v Novem mestu, kakor tudi marsikje drugod ovirale razvijanje strelstva. Od petih strelskih družin v Novem mestu, od katerih so bili pri Strelski zvezi Slovenije registrirane samo tri, v lanskem letu praktično ni nobena izvedla osnovnega programa in so vse več ali manj životarile, oziroma obstojale bolj na papirju. Menda ni niti ena teh družin izvedla niti družinskega prvenstva, zato tudi ni bilo okrajnega prvenstva, pa tudi ne nobenega tekmovalca ki bi lansko leto zastopal Dolenjsko na republiškem, kaj šele na državnem prvenstvu. Sicer najbolj delavna družina »Pionir« se je v glavnem omejevala na streljanje z zračnim orožjem .medtem ko je SD »Gorjanci« Izvedla v lanskem letu nekaj treningov z vojaško puško ob majhnem številu sodelujočih in redne treninge pionirjev v streljanju z zračnimi puškami, ni pa mogla izvesti rednega občnega zbora zaradi premajhne udeležbe. Pri navedenih težavah, s katerimi so se morale strelske družine v Novem mestu boriti, zlasti pri pomanjkanju kadra, in pomanjkanju strokovnjakov, ki bi lahko prenašali svoje znanje in najnovejše izkušnje na članstvo, deloma pa zaradi pomanjkanja orožja, materialnih sredstev in tudi strelišč ne kaže drobiti dela ln sil med številne, življenja nesposobne družine. Boljše je imeti eno družino, ki bo sposobna šore- S«, Jetl ln izuriti množice strelcev v streljanju ter usposobiti kadre ter s tem ustvariti pogoje za postopno širjenje strelstva in ustanavljanje novih družin. Zlasti velja to za družine, ki so osnovane na teritorialnem načelu, medtem ko ni ukinjati ali razbijati onih družin, ki imajo pogoje za samostojen razvoj, zlasti v večjih podjetjih ,kot n. pr. SD »Pionir«, SD »Šilih Ni ko« v tekstilni tovarni, katere zaradi tesnejše povezave članstva na delovnih mestih ln možnosti samostojnega dela ter včasih tudi ugodnejših materialnih pogojev lahko dosežejo isti cilj. Vse to je narekovalo potrebo po ustanovitvi močne strelske družine v Novem mestu, ki bo med svoje članstvo zajela vse tiste, ki imajo veselje do strelstva in ki še niso vključeni v organizirano aktivno delo v obstoječih družinah. Zato je bila sredi februarja letos ustanovljena nova strelska družina. Na svojem ustanovnem občnem zboru je sprejela svoje ime: »Paderšič Vinko«, po narodnem heroju, ln si postavila program, ki ga bo novi odbor z majorjem Dimičem kot predsednikom ter sekretarjema Pleničar-jem Andrejem in majorjem 2a-kulo na čelu ob sodelovanju članstva, družbenih ter političnih organizacij izvajal: organizacija rednih vaj v streljanju z zračno, malokalibrsko ter vojaško puško in vojaško pištolo, postavitev strelišča za sobno streljanje, postavitev pionirskega strelišča, ureditev strelišča za streljanje z vojaško puško, Izvedba družinskih tekmovanj za vse skupine Članstva In sodelovanje na vseh tekmovanjih, ki so za strelske družine obvezna, poleg tega tudi pri tekmovanju za »Zlato puščico« Itd. En mesec obstoja nove strelske družine je pokazal, da bo šlo, kljub temu, da so nekateri napovedovali neuspeh. Po načelu: sprejemati članstvo potem, ko bo mogoče nuditi možnost praktičnega udejstvovanja, to je streljanja, je bilo niti 14 dni po ustanovitvi družine otvorjeno v lepi dvorani v poslopju sodišča prvo sobno streljanje z zračno puško, ki se vrši od tedaj naprej redno. Ze v začetku se udeležuje streljanja povprečno po 30 do 40 članov, tako da bo ob nadaljnem poraslti članstva treba določiti tudi druge dni za treninge. Prva streljanja so pokazala, da so v vrstah družine že strelci, ki imajo sposobnosti, da bodo že letos tekmovali za značko »dobrega strelca« in »mojstra strelca«, s katerim se doslej ponaša le en član družine. Borbe med posamezniki za boljše mesto so iz dneva v dan ostrejše, rezultati vedno boljši in tudi tekmovanja vedno zanimivejša. Tehnika streljanja, ki je bila pri nekaterih v začetku primitivna, tako da si moral zadrževati smeh ko sd gledal čudovite figure in načine streljanja, se je po teoretskem pouku, ki je zvezan s praktičnim delom, že izpopolnila tako, da le sem pa tja dobiš koga, ki seveda razen tistih, ki prihajajo na novo, strelja »po starem« načinu. Po rezultatih se Je članstvo že po kvaliteti in uspehih. Med ase razdelilo na posamezne skupine štejejo one, ki so presegli normo 70 krogov, kar je dosti z ozirom na trdo proženje pri čisto novih puškah. Takih je doslej že 10. Prvi, ki Je presegel to normo Je bil Skube Tone, nato pa sam predsednik družine Dlmič Obrad. Njima so sledili Sovan Joahim, major Jakovljevie Stojan, Podr-žaj Franc, Rlfelj DaniJo, Bele Slavko, Plenlčar Andrej in kapetan Bele Peter, medtem ko Je dr. Pavlic prekoračil normo 80 krogov. Mejo 70 krogov vztrajno na-skakujejo drugI, ki bodo kmalu za njimi: Duran, Kajin, Hren, Si-vak, Radovanovič, Znidaršič, OkrogllČ, Požar, Lenardič, Bučar in drugi. Nekateri začetniki sicer še ne dosezajo takih rezultatov in radi skrijejo svoje tarče v prepričanju, da bodo pokazal! ocenjevalni komisiji takrat, ko bodo dosegli več krogov, vendar so že redki primeri, da bi šel strel iz tarče. Vsi upajo, da bodo na družinskem prvenstvu, ki bo v kratkem, dosegli najboljše rezultate pravtako tudi na med-družlnskih dvobojih na katere se pripravljajo, tako da bodo za streljanje z vojaško puško, ki bo takoj čim bodo razmere dopuščale, temeljfto pripravljeni. Zanimivo Je, da Ima strelska družina le aktivne člane in sprejema pripadnike načeloma le v času rednih treningov, to je v četrtek popoldne od 18. ure dalje za člane in ob sredah za članice ln pionirje, kar je garancija za njen uspešen razvoj. SD »Vinko Paderšič« računa, da bo v kratkem imel več sto aktivnih članov in vabi vse, ki se žele vključiti, k vpisu. Ker bo letoi municija za vojaško puško predvidoma zastonj in ker bo družina dobila večjo količino popolnoma novih vojaških pušk z daljšimi cevmi, ni skrbi, da bi bilo članstvo ob streljanje. Dosedanje sodelovanje zlasti z Vojnim odsekom .komando JLA, lovsko družino in Ljudskim odborom mestne občine ter razumevanje, ki so ga pokazali f. organi oz. organizacije dofi^daj za razvoj strelske družine, je Jamstvo, da bo družina, ob sodelovanju članstva in prizadevanju njenega odbora uspela izvršiti svoj program in pozive« strelski šport v dolenjski metropoli. dr. P. SAMO DO 10. APRILA JE CAS, da se vpišete v PREŠERNOVO DRUŽBO In si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig in udeležbo pri velikem nagradnem žrebanju I ZANIMIVOSTI svite in JI t0lN° falte* PROIZVOD TOVARNA MARIBOR 0 nalogah noyon.esl.ega Partizana Delovanje partizanskih društev je določeno s posebnim statutom, vendar sil v njegovem okviru posamezna društva še bolj natančno začrtajo smernice svojega dela in si zadajo konkretne naloge. To imenujemo delovni plan ali načrt dela, ki ga sprejema društvo običajno na svojem letnem obenem zboru po predlogu posebne komisije. Za tekoče leto si Je novomeški Partizan na nedavnem občnem zboru naložil nekaj obvez organizacijskega, tehničnega, gospodar- Nikica Bule: Prvi let našega reakcijskega letala Razgovor s poskusnim pilotom (Nadaljevanje) Nazadnje sem izšel iz tega poja kci zmagovalec. Bilo je težje, kakor da opravljam neko bojno nalogo. Potem pa sem se začel vzpenjati mirno, kakor da se ničesar ni zgodilo. »Vse je v redu, vse v redu! Letalo se odlično dviga,« sem »poročil na zemljo. »Hvala, Prebejg, hvala!« sem aaslišal vzdih olajšanja, ki ga je major Bešlin prav gotovo namenil meni. »O prosim, tovariš major, prosim!« sem odgovoril veselo. Višina je rastla. Igra ■ »Moskitom« To Je bil poskusni polet. Razen okreta in malo spuščanj . nd bilo drugih eksperimentov. Polet se je odvijal •trogo po načrtu. Letel sem spremljan od enega »Moskita«. Pilot se je trudil, da bi bil stalno ob mejak »Moskiit«, veste, je lovsko letalo. V drugi svetovni voj-&4 j« opravljal samostojne nalogo nad Nemčijo. Toda — čas ga je »povozil«. In sprevidel sem, da se lahko malce poigram z njegovim pilotom. Dodal sem plina in se neko-1 likanj oddaljil od »Moskita«. Kajpak ga j« njegov pilot tu- di pognal in toliko, da me nI ujel. Spet dodam plina, »Moskit« pa tudi, in za menoj. Počakal sem ga; rad bi videl, kako se bo zaobrnil, ko me ujame. Obrnem »reaktivca«, »Moskit« pa za menoj. Ko je že mislil, da me bo ujel, sem povečal nagib, zmanjšal radius, dodal plin in — zginil. Priletel sem tako od druge strani in spet zaobrnil, toda »Moskit« se me drži kot klošč. To je trajalo nekaj minut, dokler pilot ni sprevidel, da je vse njegovo prizadevanje brez haska. Dvajset minut sem že v zraku. Cas je, da se vrnem na tla. 2e na zemlji sem bil naredil točen načrt odleta in pristanka. Seveda, lepo bi bilo, če bi se ti računi ujemali s stanjem v zraku. Toda ... Silno pazljivo sem moral »iti na pot« na zemljo. Petdeset metrov pred od-letiščem sem vzel plin ... Preletel sem črko »T«, točko, kjer bi se moral dotakniti zemlje, pa se je nisem. Kaj naj storim? Nisem bil ne za dodajanje plina, ne proti. Rad bi eno in drugo, naposled se odločim za tretje. Izključim magnete in ugasnem motor. Bal sam se, da odletišče ne bo »prekratko«. V zraku sem sprevidel, da reaktivni motor tudi takrat, ko deluje na »relantu« (odvzetem plinu), vendar vleče, pravzaprav potiska letalo. Menil sem, da je to najbolša rešitev. Počasi potegnem vzvod in čakam. Vsaka sekunda se mi zdi dolga kot minuta. Se bom vendar že dotaknil tal? Saj sem že na koncu, se mt je zdelo. No, naposled pa le začutim t!a, kolesa so zdrsela po betoniranem odletišču. Olajšano sem vzdihnil, vesel kot otrok. Komaj sem čakal, da stopim iz letala, da koga objamem, da se skupaj z vsemi veselim naše nove zmage. Se nisem pošteno zlezel 'z letala, že so me obsuli s poljubi. Sel sem iz rok v roke. Se nikoli v življenju nisem dobil toliko poljubov kot ta dan, ki 1e bil najlepši v mojem življenju. Nisem vedel, bi se jokal ali smejal« Tako ml je pripovedoval poskusni pilot našega prvoga reakcijskega letala Tugom ir Prebeg. V prihodnji številki bomo objavili osnovno razlago delovanja reakcijskega motor- skega ln propagandnega značaja, razen tega pa Je konkretiziral delo posameznih panog. Predvsem bi bilo omeniti obveze glede dela upravnega odbora, ki se ima redno .sestajati veaj enkrat mesečno. Ustvariti si mora točen pregled članstva ter skrbeti za to, da prejme vsak član člansko izkaznico. Se posebej pa se upravnemu odboru pripoix>ča, da poskrbi za čim bolj množično vključevanje v društvo. Pobrigati se mora tudi za redno plačevanje članarine, pobrati mora zaostalo Članarino ln poravnati svoje obveznosti do nadrejenih zvez. Tehničnemu odboru Je naloženo, da ob podpori upravnega odbora vključi v partizanske vrste zlratl v lokalnem, dnevnem ftn strokovnem časopisju. Velikega pomena za društvo bi bil društveni prapor, katerega bo treba v doglednem času nabaviti. Pri govoru o telovadbi Je bil sprejet sklep, da mora redna vadba biti skozi vse leto. V aprilu se imajo opraviti društvene tekme, v maju bo društvo sodelovalo na okrajnih tekmah ln nastopu, konec istega meseca pa na republiških tekmah in pokrajinskem nastopu v Celju. Poletni čas bo društvo porabilo za društvene izlete ln orientacijske pohode, kopalno sezono pa bo Izkoristilo za plavalno tečaje in tekme. Dalje bo društvo proslavilo desetletnico osvoboditve z društvenim nasto- to, da so se hitro slekle in oblekle. Čeprav tako izredno praktičen, si je moral gumb dolgo stoletje utirati pot, da so ga začeli uporabljati tudi takozvani »boljši sloji«. Značilna slika brezposelnosti Ameriški delavci so vedno bolj vznemirjeni zaradi nezaposlenosti, ki pritiska vse huje. Uradne številke navajajo, da je sedaj v Ameriki brez dela nad 3 in pol milijona ljudi. Ta številka je prej prenizka kot previsoka, saj vseh brezposelnih uradne statistike nikdar ne zajamejo. Značilno sliko brezposelnosti v Ameriki daje naslednji primer: V bližini VVashingtona so na cesti št. 19. rabili nekaj delavcev, vsega okoli 50. To je bilo objavljeno v časopis. Prišlo je kar 2000 mož, deloma v osebnih avtomobilih, deloma peš. Nastala je taka gneča, da je morala poseči vmes policija, da se je promet lahko odvijal. Tisti, ki so čakali na delo, so bili brezposelni rudarji ali pa odpuščeni delavci iz raznih podjetij. Pripovedovali so, da so brez dela tudi po 18 mesecev. Tudi to so pripovedovali da so prišli iskat delo celo po ljudmi na hud odpor. Kot po- | 50 milj daleč. Hudo je, če de-ročajo zapiski tedanjih dni, lavoljne roke nimajo kaj de-dostojna ženska ni smela upo- j lati in usta navzlic bajnim za-raibljati gumbov. Gumbe so logam hrane in dobrot, kaj je-nosile le tiste, ki jim je šlo za- I sti. OKROGLE BODIČASTE DOBRA UTEMELJITEV i V CVETLIČARNI JVa množičnem sestanku j »Vzemite tale šopek za svo~ divja boj za sedež komune, jo ženo. Veste, rože ji bodo »Kaj boste pri vas s komuno, vse povedale...« ko nimate nič, še manj kot nič. Se britof imate zanič! Priključite se k nam: pri nas Okradena policija Kraj Verona v ameriški državi Pennsvlvanija ima pet policajev, ti pa so imeli za službene potrebe en avtomobil. Ta avtomobil pa jim je nekdo pred kratkim ukradel in izginil brez sledu. Nekaj o gumbih Obleke si zapenjamo z gumbi (in odpenjamo tudi). Sploh je gumb nekaj, česar ne moremo pogrešati. In vendar poznamo gumbe šele od 12. stol. dalje. Grkinje so si spenjale svoje hitone z raznimi iglami, ki so bile okrašene z dragulji, katera jih je seveda imela, sicer je bila dobra tudi naivadna žica. Rimljani so to počenjali s sponkami in jermenčki. Kratkočasno je bilo v dobi križarskih vojsk. Moški in ženske so nosili, taka je bila moda, silno ozka in tesna oblačila. Obleke so imele za slačenje in oblačenje razpor-ke, ker pa niso poznali gumbov, je bilo treba razporek vsakokrat razparati in spet zašiti. Ce že naše ženske potrebujejo toliko časa za oblačenje, koliko so ga šele takrat. Ko so se v 12. stoletju pojavili gumbi, so naleteli med čimveč mladine, predvsem delav- pom na Loki, v zimskem času pa ske, katere Je do sedaj zajete le bo priredilo društveno telovadno neznaten odstotek. Ker Je stanje akademijo. Vrhu tega namerava telovadnih vodnikov čim dalje društvo s svojimi oddelki sodelo-bolj pereče, tako glede njihovega vati na vseh prireditvah partl-števlla kakor tudi glede njihove zanskih društev okrajne zveze usposobljenosti za vodstvo v po- Partizan ter se udeležiti vseh tek-sameznl panogi, se zadolži tehnlč- movanj po razporedu okrajne nI odbor, da uvede redne pred- zveze in rooubliške zveze Parti-njaške ure ln pritegne med vod- ; zan v posameznih panogah, nike mlajše moči, ki kažejo vc- j odbojka Ima v programu redne selje ln sposobnost za vodniško treninge za ekipe članov, Članic, delo. Tem naj se omogoči tudi mladincev ln mladink. Člansko obisk tečajev, ki Jih organizira moštvo bo tekmovalo v zvezni ligi republiški zveza Partizana. Za : po razporedu odbojkarske zveze. pOMbno skrb naj Ima tehnični j Na društveni upravi Je, da ^o odbor, da se redna vadba v času pravočasno poskrbela za zadostna počitnic ne prekine. Ker Je za te- rinančna sredstva, ki bodo za to lovadeče članstvo uvedena enot- J tekmovanje potrebna. Ekipa člana ln poenostavljena statistika, | nic bo zopet tekmovala v sloven-naj vodniki točno ln vestno vo- | sko - hrvaški ligi. Obe ekipi se dijo statistične knjige, iz katerih j bosta potegovali za pokalno pr-bo načelnlštvo mesečno poročalo j vtnstvo Slovenije. Mladinski ekl-okrajni zvezi Partizanu. p| bosta tekmovali po razporedu Upravni odbor naj s« čimprej odbojkarske zveze. Proste termi-loU vprašanja najemne pogodbe j ne bodo vse ekipe Izkoristile za imamo britof na lepem kraju, na suhem.. .* SKODA Vdoua potoži med pogrebom svojega moža: »Poglej, Pepa, .koliko rož in vencev! Kako bi bil moj rajni vesel, če bi to doživel. Škoda...« NAROBE RAZUMELA »Tako, touarišica, temeljito sem vas preiskal. Nobenih simptomov. In vaše Prce — rad bi ga imel.« »Oh, tovariš doktor: saj sem še prosta* SODELAVSTVO »Očka, kaj pa je to: sode- lavec?« »Človek, ki dela isto ko jaz.« »Potlej je stric Tinč tvoj sodelavec« »Zakaj?« »Saj on tudi večkrat poljublja našo mamico.* »Prav, dajte mi eno rožo.« »Samo eno? Ne bo premalo?« »Ne, druge bi tako ne prišle do besede.« »Gospa Korenckova, danes zvečer ne bom mogla paziti na vašega malega fantka, ker imam sestanek z vašim starejšim sinom.« Igra narave na Dvoru z J Tj A glede doma ter uredi redno plačevanje najemnine. Gostovanje po tujih telovadnicah ln upravnih prostorih hromi delo, obenem pa narekuje društveni upravi ln vsemu članstvu akcijo za čimprejšnjo zgraditev lastnega doma. Za vzdrževanje novozgrajenih športnih objektov na Loki na1 društvena uprava zainteresira mestno občino. Društvenemu gospodarju se nalaga, da čimprej sestavi točen pregled vseh telovadnih ln Športnih rekvizitov ter ostalega društvenega inventarja ter da vodi računa o njpgovl smotrni uporabi Prav tako naj se uredi društvena garderoba telovadnih krolev. Oinanl/rtru naj se načrtno pobiranje vstopnine na vse društvene prireditve. Vstopnina naj postane poleg članarine osnovni vir dohodkov. Za nadaljnji razvol in delo Partizana so važni nekateri propa-Handnl momenti, ki Jih Je upoštevati. Mladini Jp treba oskrbel' primerno razvedrilo z raznimi prireditvami. Urediti le društveno piijatel ]ska srečanji ln fOStOVS nja. Društvu Je poverjena organizacija mladinskega odbojkarskegs prvenstva, ki bo meseca avgusta. Atletika bo v polni meri Izkoriščala nove športne naprave na Loki z rednunl treningi skozi vse leto. Razen lastnih mitingov »o n..meriva udeležiti III. atletskega prvenstva Dolenjske, ki bo v Cr-nomlju, ln tekmovanj po razpisu atletske zveze. Mali rokomet bo nadaljeval n treningi m tekmovanjem v II razredu. V načrtu Ima tudi nekaj prijateljskih srečanj. V ta namen namerava urediti in razširit! Igrišče ter oskrbeti novo opremo. Smučarji se ne zadovolje samo z društvenimi tekmami, marveč bodo tek'iiovall na okrajnih In republiških tekmah ter Izvedi! Gorjanskl veleslalom. Nameravajo se udeležiti tradicionalnega Kajdlgovcga memorlala v Sodra-žirl. Za vzkoJo smučarskih vod-n'kov In tekmovalcev mora društvo organizirati ustrezne tečaje Naloge so dane, obveze sprejete knllžnlco, ki bo nudila vodnikom B* med letom, predvsem pa ob potrebno strokovno literaturo 1 letu, bomo poročali o njih izvršitve društveno Uelo Je jpwuJjrii v*» ____ 4» K, Od blliui in daleč prihajajo ljudje v zadružni dum na Dvoru gltMl.it telička krave I.iske. Tole Ima namreč glavo telečjo, trup pa pasji. Za to Izredno Igro narave ae zanimajo tudi film.ir.ii li LJubljane, kl ga bodo misli liim.it v koprodukciji ._,. I jaasom |