NEVESTA AMERIKE PREDPUSTNA IGRA V TREH SLIKAH, KI SE LAHKO IGRA TUDI V POSTU SPISAL JANKO MLAKAR LJUBLJANA 19 3 4 OSEBE: Baronica pl. Cvilinovska Ana Marija Ksenija njeni Marlen otroci Zdenko 1 Mica Kavka Meri, njena hči Marička Žolna j Ančka i posli Julka ) Prva slika se vrši v New-Yorku v hiši gospe Kavke, druga in tretja pa na stanovanju Cvilinovskih. 564ii c^ooivM 3k 1 Vlogo Zdenka naj igra dekle. f&c Prva slika. (Lepo opremljena soba. Ančka sedi v fotelju, v eni roki drži omelo, v drugi pa modno revijo.) Ančka: To je že preneumno, kako se moda spreminja. Kratko, dolgo, ozko, široko, tako da komaj sproti krajšamo, daljšamo, ožimo, in ši¬ rimo. Komaj sem se navadila klo¬ buk na uho obešati, ga bom mo¬ rala že na oči tlačiti. Kmalu pri¬ demo tako daleč, da dopoldne kup¬ ljena obleka ne bo popoldne več moderna. Marička (pride nekoliko razburjena): Sfrčala sem iz službe. Ančka: Iz službe? Marička: Ali right. 1 Milostljiva me je na cesto postavila. Še danes mo¬ ram basati. Ančka: Še danes? Kaj si pa ven¬ dar naredila ? 1 Izgovori: „01 rajt“. 3 Marička : Nič takega. Brisala sem tisto veliko kitajsko vazo, pa sem jo malo pretrdo prijela, da se je spodnji del odkrehnil in na tla pa¬ del. K nesreči je bila milostljiva v sobi. Vsa togotna mi potegne ostali kos iz roke in se zadere: „Gnoj pojdite kidat, ne pa vaze brisat!“ Seveda ji nisem ostala dolžna. „Jaz še nikdar nisem gnoja ki dala,“ sem rekla, vi ste ga pa že, ko ste za kravjo deklo služili." Ančka: Kaj, milostljiva je služila za kravjo deklo? Marička: Ali riglit, pri nekem grofu. Ko je pa šla grofija na boben, je šla tudi dekla Mica po svetu. Po¬ tegnila jo je v Ameriko in dobila v Čikagi službo pri bankirju Kavki. In ta . . . Ančka: Ta jo je vzel za ženo? Marička: Ali right. Najprej je po¬ mivala posodo, potem je likala par- kete, slednjič je pa postala gospa Kavka. Ančka: To so pa jako važne no¬ vice. Zakaj mi pa že prej nisi tega povedala ? Marička : Ker sem vedela, da bom takoj na cesti, kakor hitro bi pri- 4 šlo milostljivi na uho, da poznam njeno „slavno“ preteklost. Po mo¬ ževi smrti je namreč odpustila vse ? osle in se preselila sem v New- ork, kjer menda samo jaz vem, da je svoje dni krave pasla. Ančka: Kje si pa ti to zvedela? Marička: V naši vasi se vsi še do¬ bro spominjajo Zefine Mice, ki je naredila v Ameriki tako „korijero“. Njena mati je bila šla v Gradec služit. Čez kakih pet let se je vr¬ nila domov vsa bolna z nekaj me¬ secev starim otrokom. Zefa je kmalu nato umrla, dekletce pa je prišlo na občino. Komaj je dobro shodilo, je že šlo v grad služit. Najprej je pasla krave, pozneje je bila pa „povišana“ za malo kravjo deklo. Sedaj se pa nosi, kakor bi bila rojena na kakem knežjem dvoru. Ančka: In to siji v obraz povedala? Marička: Ali right in še več. Bila je tako jezna, da je vse barve spre¬ minjala. Ko se je bila izkričala, je pa postala bolj krotka. Plačala mi je za tri mesece naprej, tudi hrano in stanovanje, samo obljubiti sem ji morala, da pojdem takoj iz hiše, 5 in da ne črhnem nikomur niti be¬ sedice o tem, kar vem o njej. Ančka : Morda si se pa le prenag¬ lila. Tako dobre in lahke službe ne dobiš kmalu. Marička s Je sploh ne bom iskala. S prvim parnikom se vrnem čez lužo domov, kjer imam ženina. Ančka: Tako, omožiti se misliš? Marička s Ali right. Zmenila sem se z Muckovim Miho, še preden sem šla v Ameriko, jaz bi ga bila si¬ cer rada že takrat vzela, pa on ni hotel. Dejal mi je, naj mu našte¬ jem 30 jurjev, pa bo takoj poroka. Ančka: Ali jih sedaj že imaš? Marička: Ali right, blizu toliko. Ančka: Kaj pa je tvoj Miha? Marička: Takrat je delal na žagi. Kaj je sedaj, pa ne vem, ker mi nič ne piše. Ko pridem domov, ga že poiščem. Ančka: Torej je dninar. Jaz bi pa navadnega delavca že ne vzela, rajši bi naprej služila. Marička : J az pa ne. Samsko dekle nima nikjer veljave. Da si le omo- žena, si pa takoj gospa in imaš povsod prednost pred samicami. 6 Ančka: V tem oziru imaš pa prav. V naši vasi je živel neki berač. Rekli so mu Ule. Njegova žena je sebe in otroke preživljala z dni¬ nami, ker je mož vse sproti za¬ pil, kar je po hišah nabral. Domov je prišel komaj vsak mesec enkrat. Ko je pretepel ženo in otroke, jo je zopet pobral. Umrl je v nekem samotnem hlevu. Navzlic temu so se ženske pri pogrebu menile, da je Uleška izgubila veliko časti, ker ji je mož umrl. (Meri pride v salon s precej velikim za¬ vitkom. Ančka skoči kvišku in začne kakor v zadregi brisati stole, nato pa od¬ ide. Marička obsedi in gleda Meri nekako izzivalno.) Meri: Prosim, Marička, nesite tale zavitek vdovi moža, ki ga je zad¬ njič pred našo hišo avto povozil. Saj veste, kje stanuje. Marička: Kar sami nosite svojim beračem zavitke, jaz jih ne bom več. Meri (začudeno pa mirno) : Marička, kaj tako govorite z menoj ? Marička : Ali right, kakor se mi poljubi. Jaz nisem več vaša hišna. Milostljiva mi je ukazala, da mo¬ ram takoj od hiše. 7 Meri: Tako, odpovedala vam je službo ? Marička: Ali right. Opomnila sem jo ponižno, da je svoje dni doma služila za kravjo deklo, pri vašem očetu pa za liišno, pa sem bila pri tej priči na cesti. Jaz vendar nisem kriva, da je morala milostljiva v mladih letih krave pasti in gnoj kidati. Meri: Gotovo ne, Marička. Sicer pa kidanje gnoja ni prav nič sramot¬ nega, na vsak način pa častnejše in koristnejše kakor opravljanje po kuhinjah in salonih. Seveda, mama ne bi rada videla, da bi se to po hiši razneslo. Zato dobite od mene 50 dolarjev, alco zapustite hišo, ne da bi komu kaj o tem govorili. Marička: Ali right, gospodična. Rajši se v jezik ugriznem, kakor da bi komu še kaj o tem zinila. Zavitek pa tudi oddam. (Odide.) Meri: Čudno, da niti posli ne spo¬ štujejo dela. Kravja dekla gleda prezirljivo na pastirico, hišna na deklo, kuharica pa na hišno. Jaz bi si pa v čast štela, če bi mogla vsaj o enem dolarju reči, da sem si ga s trdim delom pridobila. Da 8 je mama najprej pri očetu služila, mi je iz ,.postrežljivosti“ povedala njena v Čikagi odpuščena kuha¬ rica; da je bila v svoji domovini kravja dekla, pa nisem vedela. Oh, ljuba mama, zakaj mi tako skri¬ vaš svojo trdo mladost? Kako bi se rada s teboj menila o časih, ko si morala tako težko prislužen kruh jesti! Z največjim spoštovanjem bi ti poljubila roke, ki so bile nekdaj od trdega dela raskave in žuljave. Kavka (prihiti v sobo silno razburjena); Vsa sem „efoširana“. Oh ti posli! Meri: Kajne „ešofirana“ si hotela reči, ljuba mama? Kaj te pa je tako razburilo ? Kavka; Marička mi je razbila ki¬ tajsko vazo, potem je bila pa še „agorantna“. Meri: Tako, arogantna je bila s te¬ boj? Kavka: Pa še kako. Takoj mora iz hiše, sicer izgubim vso „avto- kriteto“. Meri: Mama, „avktoriteta“ se reče. Kavka: No pa avroktiteta. Saj ni čudno, da se mi v tem razburjenju 9 jezik zapleta. Nekega lepega rine me še kap zadene. Na vesti me bodo pa imeli posli, pa tudi ti, Meri, da veš. Meri: Jaz, ljuba mama? Kako pa prideš do tega očitka? Kinka : Ker me nič ne ubogaš. Ko¬ likokrat sem te že prosila, da bi vzela barona Cvili novskega, pa ve¬ dno govorim gluhim ušesom. Meri: Ampak, mama, saj se mi ven¬ dar tako ne mudi z . . . Kavka: Seveda se ti ne mudi. 24 let si že izpolnila. Kaj hočeš ostati stara devica? Še to sramoto mi naredi. Meri : Ljuba mama, to bi pa vendar ne bila nikaka sramota, če bi ostala sama. Meni se zdi ta misel celo simpatična. Ako se ne omožim, sem popolnoma svobodna, in koliko več tudi lahko za reveže storim. Kar se pa tiče barona Cvilinovskega, f )a res ne vem, zakaj me tako si- iš, da bi se z njim poročila. Saj se niti ne poznava. Kavka: To nič ne de, če se po¬ znata ali ne. Vi dva sta bila že zaobljubljena, ko še nista bila ro- 10 jena. Z njegovo materjo, rojeno grofico pl. Schuldenstein, sva se skupaj odgojevali na Dunaju v za¬ vodu, ki ga je bil ustanovil še ce¬ sar Jožef II. za plemenitaške hčere. Jaz sem prišla vanj le po posebni pro . . . „ projekciji". Meriš Gotovo hočeš reči „protek- ciji“. Toda, ljuba mama, to si mi že večkrat povedala. Kavka: Pa ti bom še, da ti izbi¬ jem tiste tvoje „dekromatične“ na¬ zore iz glave. Res ne vem, po kom si se vrgla. Moj papa je bil cel „astirokrat“, čeprav ne po imenu, zato pa po mišljenju in obnašanju. Moja mama in jaz sva se pa tudi vedno gibali v visokih krogih, med¬ tem ko se ti pajdašiš najrajši z be¬ rači in raznimi temnimi „asisten- cami“. Meri: Prosim, oprosti mi, ljuba mama, da ti moram ugovarjati. Med reveži, ki jih naša „Vincencijeva konfe¬ renca" podpira in s katerimi pri¬ dem jaz v dotiko, ni ne beračev ne temnih eksistenc. To so veči¬ noma pošteni, čeprav ubožni ljudje, ki rajši stradajo, kakor da bi be¬ račili ali segli po tuji lastnini. Vmes 11 so tudi tako lepi značaji, kakor jih zastonj iščeš v naših krogih. Kavka: Seveda, lepi značaji, med berači! Meri: Da, ljuba mama. Tako je na primer med našimi podpiranci tudi mlad profesor, ki ga je našel pater Beno v cerkvi od lakote nezavest¬ nega. Ker se ni hotel izneveriti svojim načelom, je izgubil kruh. Zaradi pomanjkanja je bil že blizu smrti. Sedaj je vsaj za nekaj časa preskrbljen. Pri znancih sem mu dobila nekaj instrukcij, da za silo izhaja. Kavka : Aha, sedaj si se pa izdala, hinavka. Zato se tako braniš ba¬ rona, ker si se zatelebala v tega pritepenca. Moj Bog, kakšna sra¬ mota, milijonarjeva hči in tak be¬ rač, ki ni nič, in ki nima nič. Pred vsem svetom me boš kompr . . . „komparatirala“. Meri: Toda ljuba mama, prosim te, pomiri se; nikar se ne boj, da bi te kompromitirala. Profesorja sem samo enkrat videla, ko se mi je prišel zahvalit za pomoč. O kaki ljubezni ne more biti torej niti go¬ vora. Lepo pa ni, da si se o njem 12 tako zaničljivo izrazila. Pomisli, da je moj oče svoje prve dolarje za¬ služil s pomivanjem posode v neki zakotni restavraciji. Kavka : Prosim te. Meri, ne spomi¬ njaj me tega. Rajši pomisli, da je bil pa zato moj papa, torej tvoj stari papa . . . Meri : Aristokrat od pete do temena. Pa pustiva to, ljuba mama! Glede barona Cvilinovskega . . . Kavka: Oh, Meri, pomisli, da sva se z baronico pl. Cvilinovsko, ro¬ jeno grofico pl. Schuldenstein, že takrat, ko sva se skupaj vzgojevali v zavodu za plemenitaške hčere, zmenili, da se njen sin poroči z mojo hčerko. Nikar me tako ne „balzamiraj“, da bi morala besedo snesti. Meri: Ne, ljuba mama, ne bom te blamirala. Saj sem pripravljena vzeti barona, seveda pod gotovimi pogoji. Najprej ga moram vendar spoznati. Kavka: Zato ti pa že več let pri¬ govarjam, da potuješ v Evropo in se seznaniš z rodbino pl. Cvilinov- skih. Prepričana sem, da te sprej¬ mejo z odprtimi rokami. 13 Meri: In jaz se že leto dni priprav¬ ljam na to potovanje. Kavka : Ali res ? Hvala Bogu! Čez dolgo časa si me danes vendar zo¬ pet enkrat razveselila. Toda, Meri, prosim te, ne odlašaj s potovanjem. Tisti pri . . . prefesar, sem hotela reči, me je začel resno skrbeti. Meri: Pa popolnoma brez potrebe, ljuba mama. Čez dober mesec dni ali pa še prej sem že pri Cvili- novskih, to pa incognito. Kavka : Kaj pa pomeni ta beseda ,,ingoknito“ ? Meri: „Incognito“ se pravi. To po¬ meni, da me ne bodo poznali. Po¬ slušaj me, mama. Ti veš, da nočem moža, ki bi vzel moj denar, mene pa za privesek. Zato moram barona Zdenka preskusiti. Izmislila sem si nekaj prav originalnega, recimo, amerikanskega. Kakor si mi pra¬ vila, niso Cvilinovski v najboljših razmerah in nimajo niti hišne. Člej mama, jaz pojdem in se jim po¬ nudim za hišno. Bom že tako go¬ vorila, da me bodo sprejeli. Kavka: Za hišno! Moj Bog, Meri, ali se ti meša? Milijonarka, pa na¬ vadna služkinja! 14 Meri: Da, mama, navadna služkinja. Sem vse dobro premislila. Na ta način najlažje spoznam Cvilinov- ske, zlasti pa mladega barona. Ako mi bo všeč in me zasnubi tudi kot hišno, no, potem si pa lahko v enem letu tašča barona pl. Cvili- novskega. Kavka s Moj Bog, Meri, to je ... ne vem, kaj bi rekla . . . baron pa hišna . . . čakaj, da se navadim na to misel . . . Seveda, seveda, baron Zdenko te gotovo zasnubi, saj je tudi on prav tako „dejmokratičen“ kakor ti, in ne gleda na plemeniti stan ne na milijone. Meri: Toda, ljuba mama, prosim te, da ne sporočiš Cvilinovskim, kdo se jim bo prišel ponujat za hišno. Kavka: Seveda ne, Meri, prav go¬ tovo ne. Meri : ln še nekaj mi obljubi, mama. Ako me ne bo baron hotel, ali pa, če bo že zaročen z drugo, da mi ' v ' - ' la glede možitve Kavka: Da, Meri, to ti prav rada obljubim. Saj itak vem, da se vrneš iz Evrope kot zaročenka barona pl. Cvilinovskega. 15 Meri : Hvala lepa, ljuba mama! Kajne, sedaj si z menoj zadovoljna? Kavka; Daj, da te poljubim, bo¬ dočo baronico pl. Cvilinovsko. Ančka r (pride): Prosim, gospodična, neka dama je prišla z nabiralno polo za „Vincencijevo konferenco“. Meri: Pridem takoj. (Ančka odide.) Kavka: Čakaj, Meri! Ker si mi na¬ redila tako veselje, ti hočem tudi jaz nekaj ljubega storiti. Tu imaš 20 dolarjev za svoje uboge. Meri: Oh, najlepša hvala! Kako si dobra, ljuba mama! (Odide.) Kavka: Sedaj pa moram takoj pi¬ sati baronici Cvilinovski, da pride Meri k njim in sicer, kako se že to pravi, aha „ingoknito“, to je kot hišna. Čeprav so Cvilinovski pre¬ cej ponosni na svoje plemstvo, bodo zaradi milijonov radi poza¬ bili, da se moja hči piše Kavka, in bodo hitro ugriznili. Meri pl. Cvi- linovska se pač vse drugače glasi, kakor Meri Kavka. In jaz bom mati baronice pl. Cvilinovske in tašča barona pl. Cvilinvvskega. Kakšna čast me še čaka! 16 Druga slika. (S ponošeno eleganco opremljen salon. Na desni pianino. V ozadju zofa, na sredi majhna okrogla mizica, krog nje 4 foielji. Marlen igra na pianinu, Ksenija bere, Ana Marija krpa nogavice. Ko se zavesa dvigne, zažene Kse¬ nija knjigo jezno na mizo, Marlen neha igrati in Ana Marija pogleda od dela na Ksenijo.) Marlen: Kaj te je pa tako ujezilo, Ksenija? Ksenija: Ta naša beračija. Kjerkoli nastopa v romanih plemstvo, ima na deželi gradove, v rezidenci pa palačo, sploh vse, kar spada k ple¬ menitemu imenu. Me pa nosimo zakrpane nogavice. Ana Marija, kaj moraš prav tu šivati, ko veš, da me dela to nervozno? Ali spada tako delo v plemiški salon? A. Marija (mirno) : Zašite nogavice nositi in raztrgane krpati, pač ni sramotno. Grdo pa je nositi raztr¬ gane, ker priča to o zanikrnosti in lenobi. 2 17 Ksenija: Kje si se le navzela teh plebejskih nazorov? Marlen: Kje drugod, kakor v tisti njeni ljubi kongregaciji. A. Marija : Da, v kongregaciji. Pa ni treba o nji tako zaničljivo go¬ voriti ; saj veš, da so bile dame iz našega rodu tudi v nji. Marlen: To je že res, ker je v rod¬ bini pl. Cvilinovskih pobožnost ne¬ kaj tradicionalnega. Toda med kon¬ gregacijo in kongregacijo je velik razloček. Cvilinovske so bile vedno včlanjene v kongregacijah, v kate¬ rih je odločeval plemiški živelj, in so bile meščanke samo tolerirane. V vaši so pa menda celo hčere kmečkih posestnikov, krčmarjev in obrtnikov. A. Marija : Pred Bogom smo vsi lju¬ dje enaki. Ksenija: Motiš se, ako tako misliš. Po mojem mnenju se na primer Bog dobro premisli, preden kakega barona ali grofa zavrže. Sploh se mi pa zdi škoda časa, da bi se s teboj o tem prerekala. Marlen: Prav imaš. Kar pusti ji njene čudaške nazore. Za naju so celo koristni. Kdo bi nama pa ši- 18 val nogavice, če bi ne bilo (zanič¬ ljivo sladko) naše ponižne Ane Ma¬ rije, ko smo že tako daleč prišli, da nimava niti hišne. Ksenija: Jaz pa upam, da tole mi- zerno stanje ne bo več dolgo tra¬ jalo. Maman mi je sinoči skriv¬ nostno omenila, da ima za Zdenka bogato nevesto. Marlen: Katera bi pač to bila? Da mora biti najmanj baronesa, to se samo ob sebi razume. Toda tu v naši okolici pravega plemstva sploh ni. Najbrže bo kaka inozemka. Ma¬ man je še vedno v stikih z neka¬ terimi nemškimi in poljskimi ple¬ miškimi rodbinami. A. Marija: Jaz pa mislim, da Zden¬ ko še ni za ženitev. Star je res že 23 let, pa bi mu jih nihče ne pri¬ sodil niti 18. Poleg tega je pa tudi še preveč otročji in bolj dekle ko fant. Saj se spomnita, kako je bilo na zadnji predpustni veselici, ko smo ga oblekle kot plemkinjo iz rokoko dobe. Nihče ga ni . . . Ksenija: Da, nihče ni vedel, daje fant, in mladi baron Persmodevski mu je kleče zatrjeval svojo ljube¬ zen. Toda navzlic temu . . . 2 * 19 Zdenko (prihiti s časopisom v roki): Ljube sestrice! Veliko novico vam prinašam. Ana Marija, nič več ti ne bo treba prahu brisati in šivati, saj imaš že vse žuljave ročice. Po¬ slušajte, mi dobimo v kratkem hišno. Tu v časopisu je že razpisana njena služba. (Bere) „Gospa baronica pl. Cvilinovska išče spretno, pridno in snažno hišno. Službo nastopi lahko takoj. Poizve se »Slovenska ulica« 2, prvo nadstropje. “ Ksenija in Marlen: Pokaži, Zden¬ ko ! Pa res! (polglasno) Gospa ba¬ ronica . . . Ksenija: Če to ni v zvezi z Zden- kovo ženitvijo! Kadar pride neve¬ sta, moramo vendar reprezentirati, kar je pa nemogoče, če imamo samo Julko. Zdenko : Kakšna ženitev... Kakšna nevesta ? (Baronica pride s pismom v roki.) Vsi otroci : Dobro jutro, maman! Baronica : Dobro jutro, ljub i otroci! Prav, da vas vse skupaj dobim. Imeti moramo važno rodbinsko po¬ svetovanje. Nekaj . . . Zdenko : Maman, maman, ali se bom res moral oženiti? jaz s.e ne bom 20 nikdar poročil, jaz hočem vedno pri tebi ostat}. Baronica: Ljubi Zdenko, ne segaj jni v besedo, tp pj bonton. Res je, da imarn zate nevesto. Seveda pa ostaneš tudi po poroki pri meni. Nevesta pride v našo rodbino^ Zdenko : Rodbino. Potem se pa že oženim, samo da bom vedno pri tebi, moja zlata maman. (Jo objame.) A. Marija : Zdenko, ne bodi tako otročji! Baronica; Pusti ga, Ana Marija. Seveda ti, ki bi me rajši danes ko jutri zapustila, ne razumeš te is¬ krene ljubezni. A. Marija: Prosim maman, oprosti. Jaz bi samo zato šla rada oa hiše, da bi ti ne bila v nadlego in da bi ti kaj pomagala. Če bi kje dobila službo družabnice ali kaj podob¬ nega, bi . . . Baronica: Ana Marija, prepovem ti dalje govoriti. Ti bi si rada z delom kruh služila? Ali hočeš, da se vsi Cvilinovski v grobu obr¬ nejo? Ne pozabi, kakšnega poko- lenja si, da so se Cvilinovski bo¬ jevali že v križarskih yojskali- Za dame v naši rodbini ste bili vedno 21 samo dve poti odprti: v stanu pri¬ meren zakon ali pa v samostan. Zapomni si to! Marlen s Oh, ljuba maman, ne raz¬ burjaj se! Saj poznaš Ano Marijo. Ali smemo vedeti, kakšno nevesto si izbrala za Zdenka ? Ali je baro- nesa ali grofica ? Gotovo je ino- zernka, kajne? Baronica: Inozemka je, plemeni¬ tega stanu pa ni. Prav zato se mo¬ ram z vami pogovoriti. Ksenija: Torej je navadna meščan¬ ka. Toda maman, to bi bila prva mezalijansa v rodbini Cvilinovskih. Baronica: Zal, da je tako, ljuba Ksenija. Moraš pa pomisliti, da dandanes krvno plemstvo nima več tiste veljave, ki mu pri stoja, ampak je na njegovo mesto stopilo finanč¬ no, hm, plemstvo. Marlen: Torej je nevesta iz višjih finančnih krogov, iz plutokracije? Jo morda poznamo? Baronica: Za Zdenka se zanima Američanka ... gospodična Meri Kavka. Marlen: Kavka? Hči tiste Mice, ki je na gradu Schuldenstein služila za deklo? Nečuveno! Ta predrznost! 22 Baronica: Marlen, pazi na svoje izraze ! To ni bonton! Kar se meni ne zdi nečuveno, se tudi tebi ne sme. Ksenija : Ampak oprosti, maman ! Saj je njena mati vendar popol¬ noma nizkega pokolenja in navadna smešna neizobražena ženska. Le pomisli, kako se smejamo, kadar nam prebereš kako njeno pismo. In ta oseba naj postane Zdenkova tašča! Marlen: Moj Bog, in če bi se vsaj pisala Meri pl. Kavka! Tako je pa čisto navadna „Kavka“. In ta naj postane moja svakinja! Baronica: Marlen, Ksenija, ve ste se spozabile. Ali se tako obnaša proti materi? To ni bonton. Ako sem izbrala gospodično Meri Zden¬ ku za nevesto, imam zato važne razloge. Enkrat za vselej vama od¬ ločno prepovem tako zaničljivo go¬ voriti o moji bodoči sinahi. Gospo¬ dična Meri je vzgojena v najboljših newyorških institutih in razpolaga, ker je polnoletna, z dvema milijo¬ noma . . . dolarjev. Ksenija: Z dvema milijonoma? Marlen: Z dvema milijonoma do¬ larjev ? 23 Baronica : Da, in po materini smrti dobi še tretji milijon. Ksenija: Torej tri milijone? Zdenko: Kajne, maman, potem si bom lahko kupil najdražje znamke? Marlen: Tri milijone dolarjev! Se¬ veda, to je pa vse kaj drugega. A. Marija; Sedaj bi se pa lahko pisala tudi Sraka, pa bi jo navzlic teinu z veseljem sprejela za sVa- kinjo, kajne, Marlen? Baronica: Ana Marija,ne bodi sar¬ kastična, to ni bonton! Kakor Ve¬ ste, mi gospa Kavka, nekdanja naša dobra Mica, vsako leto piše za god in za ptažnike. Že dvakrat mi je nekako sramežljivo namignila, da ima za možitev godno hčerko, ki bi jo rada omožila v domovini v kakšno ugledno, če mogoče, ple- menitaško hišo. Jaz sem, seVeda, takoj razumela njeno namigavahje in se primerno informirala. Poiz¬ vedbe so izpadle ugodno. Gospo¬ dična Meri je res nekaka „dolatška princesa". V tem pismu me pa go- S a Kavka naravnost prosi, da bi •VOlila Zdenku Meti vzeti; Zdenk«: Vzeti. Pa maman, ali mdram v Ameriko, da se z njo poročim? 24 Baronica: Ne, ljubi Zdenko. Meri je že na potu v Evropo in pride vsak čas k nam, da se s teboj seznani. Ksenija: Kajne, maman, Zato iščeš tudi hišno, da bomo lahko repre- zentirali ? Baronica: Ne le zato. Meri je, ka¬ kor mi piše gospa Kavka, nekoliko, kako bi rekla, no, nekoliko demo¬ kratičnih nazorov. Rada občuje z ljudmi iz nižjih slojev, spoštuje delo, je jako prijazna do poslov, zlasti so ji pa reveži pri srcu. A. Marija: To so pa jako lepe last¬ nosti, pač več vredne kakor njeni milijoni. Ksenija: Samo da pri teh lastno¬ stih lahko nosiš raztrgane ali za¬ krpane nogavice, pri milijonih pa vsak dan nove. Baronica: Ksenija in Ana Marija, še nisem končala, ne prekinjajta me, to ni bonton. Meri želi, kar je z njenega stališča gotovo razum¬ ljivo, da jo Zdenko vzame zaradi njenega značaja, ne pa zaradi pre¬ moženja. Marlen: Oho, to pa preveč zahteva. Baronica s M a deti! — Zato ptide k nafti incognito, pod tujim iine- 25 nom, ter hoče nekaj časa pri nas — služiti kot hišna. Ksenija: Za hišno? Marlen: Pa milijonarka? Baronica: Da. Meri pričakuje, da se Zdenko v njenem incognitu z njo zaroči, šele potem se bo dala spoznati. A. Marija: Dovoli, mamaii, to je pa precejšnja indiskretnost, da ti go¬ spa Kavka to piše. Baronica: Ne, ljuba moja, to ni indiskretnost, marveč materina pre¬ vidnost. Gospa ve dobro, da se baron niti v mislih ne more poni¬ žati do navadne služkinje. Sedaj seveda je vse kaj drugega, ko vemo, kdo se bo pod to ponižno masko skrival. Ksenija: Da, treba je samo zaroke, in iz priproste bube zleti zlat metulj. Baronica: To si, ljuba Ksenija, lepo povedala. Dobra naša Mica se mi je pa slednjič obtožila še neke, hm, recimo, slabosti. Ker se pred Meri sramuje svojega nizkega pokolenja, ji je rekla, da je bil njen oče vi¬ sok uradnik v Gradcu, njena mati pa sicer iz meščanske, pa jako ugledne rodbine, da je bila z me- 26 noj vred v zavodu cesarja Jožefa II., in da sva medve kot intimni pri¬ jateljici sklenili že pri slovesu iz zavoda., da vzame moj Zdenko njeno Meri. Mari en : To je pa naravnost ne¬ sramno, take impertinentne laži. Baronica: Počasi, ljuba Marlen.— To je čisto nedolžna, hm, mistifi- kacija, ki nas ne sme ovirati na K otu do zboljšanja naših razmer. [e pozabite tega, ljubi otroci, in sprejmite jo kot čisto resnico! Od danes naprej je gospa Kavka tudi za vas moja bivša sogojenka in intimna prijateljica. Upam, da ste me razumeli. A. Marija: Prosim, maman, dovoli mi eno vprašanje. Ali imaš kako sliko gospodične Meri? Baronica: Žal, da ne. Gospa Kavka piše sicer, da je pismu pridejala sliko, pa jo je najbrže pozabila dati v ovitek. (Zunaj pozvoni.) Pro¬ sim, Ana Marija, poglej, kdo je. Julka je menda v kleti. (Ana Marija odide.) Ksenija: Maman, ali pride gospo¬ dična Meri z materjo v Evropo? 27 Baronica: Ne, Meri potuje v sprem¬ stvu rieke prijateljske rodbine, s katero pa, seveda, najbrže ne pri¬ demo v dotiko. A. Marija (pride nazaj nekoliko razbur¬ jena) : Maman, tu je gospodična, ki se zanima za službo hišne. Pravi, da je pravkar prišla iz — Amerike. Ksenija: Iz Amerike? Gotovo je Meri. Marlen: Pa tako hitro? Baronica : Gotovo je ona. Če po datumu tega pisma sodimo, je Meri že v Evropi, in seveda je njena prva pot k nam. Otroci, pustite me samo! Ana Marija, reci Meri, naj pride V salon. Mariett: Ampak, maman, poslov vendar ne Sprejemamo v salonu. Baronica : Marlen * ne požabi, da se od danes naprej v moji hiši spoštljivo govori o delu in s posli lepo ravna. (Proti Ani Mariji.) Stori, kakor sem ukazala. (Vsi razen baro¬ nice odidejo. V saloni Vstopi Marička, pre¬ cej elegantno, pa neokusno oblečena.) Marička i Poljubim roko, milostljiva gospa baronica. 28 Baronica (sladko prijazno) : Dobro jutro, ljubo dete. Kaj pa želite ? Marička g Brala sem v časopisu, mi¬ lostljiva gospa baronica, da iščete hišno, in sem se prišla ponujat. Oh, tako sem nesrečna. Pripeljala seiii se iz Amerike ; . ; Baronica: Ljubo moje dete, kar sedite in zaupajte se tai brez strahu, kakor svoji materi. Marička : Oh najlepša hvala za lju¬ beznive besede, milostljiva gospa baronica. Tako sem nesrečna. Slu¬ žila sem v New-Yorku in si pri¬ hranila nekaj čez 600 dolarjev, pa fni jih je nekdo med potjo ukra¬ del s poselsko knjižico vred. Pri¬ šla setti sicer zato sem, da bi se poročila. Sedaj seveda, ko nimam za možitev potrebnega denarja, ni drugače, kakor da grem zopet slu¬ žit. Oh, milostljiva gospa baronica, prosim, da bi me sprejeli. Spriče¬ val seveda minam, ker so mi bila ukradena s knjižico vred. Pa ver¬ jemite mi, da so me imeli povsod radi, ker sem bila tako ubogljiva, pridna in snažna. Baronicai Kako se pa pišete? Marička: Marička Žolna. 29 Baronica: Torej ljuba Marička, jaz vas sprejmem na vaš pošten obraz. Postali ste mi simpatični takoj na prvi pogled. To pa pri meni odlo¬ čuje. Imate li še kaj opraviti ? Marička: Najlepša hvala, milostlji¬ va gospa baronica. Ako bi smela že danes nastopiti službo, bi šla rada na kolodvor po kovčege. Baronica : Prav, ljuba Marička. Ko se vrnete, bo vaša sobica že pri¬ pravljena. Pa še nekaj, ljubo dete. Cvilinovski smo sicer plemenitega rodu, pa smo na to skoraj poza¬ bili. Zato ne ljubimo tistih dolgih titulacij. Meni recite kar „milost- ljiva“, mojim hčerkam „gospodič- na“, mlademu baronu pa „gospod Zdenko“. Oh, ta ima zlato srce, ga boste že še spoznali. Kuharica Julka mu pravi včasih kar samo „Zdenko“, pa nič ne zameri. Sploh rada vi¬ dim, da se posli pri nas počutijo, kakor bi bili doma. Marička: Najlepša hvala, milostlji¬ va gos . . . poljubim roko. Baronica (pokliče Ano Marijo) : Ana Marija, bodi tako dobra in spremi našo novo hišno ven. Na svidenje, Marička! 30 Marička : Poljubim roko milostljiva. (Odide z Ano Marijo.) Baronica (pokliče): Zdenko, Mar- len, Ksenija! (Vsi prihite takoj. Sled¬ njič pride tudi Ana Marija.) Ksenija in Marlen : Maman, ali je prava ? Baronica: Seveda je, nehote seje izdala. Ime Meri Kavka je spre¬ menila v Maričko Žolna. Torej či¬ sto majhen razloček. Prišla je iz Amerike, da bi se omožila. Med potjo ji je bilo pa vse ukradeno, denar in dokumenti. Kajne, izmi¬ slila si je dobro, ker nima ne po- selske knjižice ne spričeval ? Sedaj pa, ljubi otroci, zlasti ti, moj dragi sinko, glejte, da si pridobite na¬ klonjenost in ljubezen naše v hišno „zaklete“ dolarske princese. Zve¬ zda Cvilinovskih že vzhaja in bo sijala z večjim bleskom kakor ke- daj poprej. Zdenko, moj sin, ponos in up našega slavnega rodu, poljubi me! (Tudi Ksenija in Marlen se obja¬ mete. Ana Marija gleda nanje nekam ža¬ lostno.) 31 Tretja slika. (Pozorišče kakor v drugi sliki.) (Zdenko sedi pri mizi zatopljen v svoje znamke. Takoj nato, ko se zavesa dvigne, pride baronica.) Baronica: Zdenko! (se ne gane.) Zdenko, kaj nič ne slišiš? Zdenko : Oh maman, ne zamerj, da te nisem slišal. Glej kakšne krasne znamke sem dobil. Eno liberijo, dve japonki, eno argentinko in katalonko za pol pezete . . . Baronica: Prav, ljubi Zdenko. To¬ da, sedaj imava nekaj važnejšega, kakor so tvoje znamke. Zdenko: Znamke? Nekaj važnej¬ šega? Baronica : Da, tvojo zaroko z Meri. Zdenko: Z Meri? Baronica: Ali si se že kaj intim¬ nejše z njo seznanil ? Zdenko: Seznanil? Oh da. Vsak dan me pozdravi, jaz ji pa odzdra- 32 vim. Zadnjič sem jo celo vprašal, če ima kake redke amerikanske znamke. Baronica : Ljubi Zdenko, to je pre¬ malo. Ti si moraš Meri tako osvo¬ jiti, kakor so osvajali tvoji pradedje trdnjave, s smelim naskokom. Jaz srčno želim, da se še danes z Meri zaročiš. Zdenko: Zaročim? In še danes? Baronica: Da, še danes. Na ta način prisilimo Meri, da se da spo¬ znati. Ako ostane do konca me¬ seca „Marička“, pridem v jako neprijeten položaj, da je ne bom mogla plačati. Meri si pač lahko privošči to šalo, jaz pa ne. Odkar je ona pri nas, veliko več pora¬ bimo, ker moramo imeti zavoljo nje boljšo hrano. Zdenko (veselo) : Da, vsak dan moč¬ nato jed. Oh maman, kako je bila včeraj dobištorta dobra. Baronica: Vidiš torej, Zdenko, da ni drugače, kakor da se hitro za¬ ročiš z Meri, najbolje še danes. Zdenko (žalostno); Danes? Toda, maman, jaz je ne ljubim. Ana Ma¬ rija je pa reklg, da ni lepo, če se kdo ženi zaradi denarja. 3 33 Baronica: Ljubi Zdenko, ne poslu¬ šaj Ane Marije; saj veš, da ima čisto . . . čisto plebejske nazore. Ljubezen je luksus, ki si ga mo¬ rejo privoščiti samo nižji sloji. V naših krogih se pa sklepajo zakoni po rodbinskih razmerah in potre¬ bah. Ti si zadnji svojega rodu, rodu Cvilinovskih, zato se moraš bogato poročiti, če bi ti tudi srce počilo. Sploh pa trdno upam, da Meri še vzljubiš, če pred ne, pa v zakonu. Saj ni napačno dekle. Zdenko: Napačno dekle! Torej se lahko z njo zaročim brez ljubezni, maman ? Baronica.: Lahko. Ljubi Zdenko, saj ni niti dobro, če je pred po¬ roko preveč ljubezni. Prav rado se namreč zgodi, da jo potem v za¬ konu hitro zmanjka. Kolikokrat se pripeti, da dva pred poroko tem silneje vkup tiščita, čim bolj jih narazen vlečejo, v zakonu pa tem huje narazen silita, čim bolj jih skupaj spravljajo. Zdenko: Spravljajo. Maman, pa bo¬ mo zaroko kaj praznovali? Baronica: Seveda, to se razume samo ob sebi. 34 Zdenko (hitro): Pa bomo jedli tudi dobištorto ? Baronica: Da, ljubi moj Zdenko. Samo ubogaj me! Pa ne bodi tako otročji; zlasti Meri ne smeš nič o torti govoriti. Zdenko (žalostno); Nič o torti govo¬ riti? Pa, maman, povej mi, kako se pa človek zaroči? Baronica : Da, to ti pa moram po¬ vedati. Poslušaj me, Zdenko! Jaz pošljem takoj sedaj Meri, to se pravi, Maričko sem v salon parket likat. Medtem ko bo likala, pa prideš ti noter. Zdenko: Noter? Kako naj pa to naredim, ko sem že notri? Baronica: Kako neki? Saj greva sedaj oba ven. Ko pa zaslišiš Ma¬ ričko, pa pridi nazaj. Zdenko : Nazaj. Kaj naj ji pa rečem? Baronica: Lepo sedi in ji reci, da spoštuješ delo. Nato jo pa povabi k sebi na zofo. Zdenko : Na zofo ? Baronica: Potem ji lahko rečeš, da se ti dopade. Zdenko : (hitro): Pa se mi ne. Zdi se mi tako robata. 3 * 35 Baronica: Ne obnaša se res po¬ sebno fino, ima pač bolj amerikan- ske manire. Sicer se pa gotovo tudi nalašč tako vede, da lažje igra vlogo hišne. Torej, ti ji rečeš, da se ti dopade, in jo vprašaš, če hoče postati tvoja žena. Zdenko: Žena. Kaj pa, če poreče, da noče? Baronica: Ne bo rekla. Še vesela bo, da bo zamenjala gospodično Kavko z baronico pl. Cvilinovsko. Sicer pa mislim, da te ima jako rada. Še pred kratkim je rekla Julki, da bi te najrajši v naročje vzela. Zdenko: V naročje? Ne, tega pa ne pustim. V naročje me smeš samo ti vzeti, moja zlata maman, kajne ? (Ji sede v naročje.) Baronica (ga smehljaje odrine) : Pusti to, ljubi Zdenko! Za pestovanje si pa že nekoliko prevelik. Ko bo torej Meri rekla, da je pripravljena s teboj se poročiti, jo pa objameš. Zdenko (žalostno); Objameš. Ali jo moram tudi poljubiti? Ksenija je zadnjič rekla, da se poljubi, kadar se zaroči. 36 Baronica: No, lahko jo tudi po¬ ljubiš, če jo hočeš. Za zaroko pa ni neobhodno potrebno. Zdenko (veselo): Ni neobhodno po¬ trebno. Hvala Bogu, potem je pa ne bom. Ali sem že zaročen, ko jo objamem, ali moram še kaj reči ? Baronica: Da, ljubi Zdenko, po¬ slušaj! Ko boš Meri objel, stopim jaz v salon in pravim: „Kaj pa to pomeni 41 ? Zdenko: Pomeni? Baronica: Ti pa vstaneš, primeš Meri za roko in rečeš: „Ljuba ma- man, pravkar sem se zaročil z Ma¬ ričko." Ostalo je moja stvar. Pazi pa, da se ne zmotiš in ne rečeš z „Meri“. Tako bi vse izdal. Zdenko: Vse izdal. Mislim, da se ne bom zmotil. In, kajne, maman, da boš potem naročila Julki, naj naredi dobištorto? Baronica: Da, ljubo moje veliko dete, eno čisto samo zate (ga ob¬ jame.) Tako, sedaj pa grem takoj o Maričko. enko : Kaj moram torej narediti ? Najprej pridem v salon . . . Naj¬ bolje je, da si zapišem, da kaj ne zmešam. Torej „pridem“, (piše) nato 37 sedem, „sedem“, potem pravim, da spoštujem delo, „spoštujem“, nato rečem Marički, naj sede poleg mene, „sede“, potem jo vprašam, če se mi dopade, ne, jaz ji moram reči, da se mi dopade, torej „dopade“, potem jo vprašam, moj Bog, kaj naj jo vprašam ... to sem pa či¬ sto pozabil. Oh, kako imajo de¬ kleta prijetno, če se zaroče. Dru¬ gega jim ni treba reči, kakor da nočejo, potem se še objamejo, pa so zaročene. Poljubiti se jim pa niti treba ni, ker ni neobhodno potrebno. Moj Bog, kaj naj jo vpra¬ šam, kaj naj jo vprašam ? (Zunaj se sliši hoja.) Sedaj pa že gre. Torej kaj moram storiti ? (Bere iz listka) se¬ dem, — spoštujem, — sede — do¬ pade —, kaj pa še ? Aha, vprašam, še to moram zapisati, „vprašam“, toda kaj? (veselo) že vem, že vem. Če hoče, da jo objamem. Pa res nisem vedel, da je zaroka nekaj tako hudega. Rajši bi šel k zobo¬ zdravniku. (Odhiti ven.) Marička (pride v salon. Na eni nogi ima krtačo): Dobro, da me je poslala milostljiva sem v salon, sicer bi morala v kuhinji krompir strgati. Čudno, da kuharice ne mo¬ rejo videti hišne, če malo položi roke križem. Ako se ne valja s cunjo in omelom po sobah, jo pa že uprežejo. Pravzaprav se pa v tej službi ne morem pritoževati. Plača res ni posebno velika, če jo primerjam z ono v Ameriki, zato je pa tudi malo dela. Saj ga mi gospodična Ana Marija skoraj po¬ lovico prevzame. — Sploh so pa vsi jako prijazni z menoj. Mladi baron ček Zdenko je pa že tak, da, kakor sladkorček. Za tega se za¬ nima gospodična Meri. Včeraj me je srečala na ulici. Ko sem ji po¬ vedala, kje služim, se je silno za¬ vzela. Toliko, da ni sedla na tla. Ali right! Nato me je pa začela izpraševati o moji gospodi. Silno je bila radovedna. Zlasti o mladem baronu ji nisem mogla zadosti po¬ vedati. Kar zdi se mi, da jo je stara Kavka poslala na oglede. Toda iz te moke ne bo kruha. To se pravi, iz teh ogledov ne bo poroke. Ne verjamem, da bi dala gospa baronica svojega sina hčeri nekda¬ nje svoje dekle, razen, če se po- lakomni milijonov. Ti bi ji seveda 39 prav prišli. (Med samogovorom posprav¬ lja mize in stole, tako da nastane pred zofo prazen prostor. Nato pa začne likati.) Zdenko (pride nekako boječe in stiska v roki listek.) Marička (preneha za hip z likanjem): Klanjam se, gospod Zdenko! Zdenko : Dobro jutro, Marička. (Po¬ gleda skrivaj na listek.) Sedem. (Sede na zofo.) Kaj pa sedaj ? (Pogleda zo¬ pet.) Spoštujem. Marička, jaz delo jako spoštujem. Marička (preneha z delom) : Jaz pa ne. — Ako bi morali tako garati od zgodnje zore do pozne noči ka¬ kor jaz, bi ga tudi ne. O lepoti in spoštovanju dela govore in pi¬ šejo samo taki, ki ne znajo dru¬ gega v roke vzeti kakor pero. Zdenko : Pero. Kaj naj pa sedaj re¬ čem ? (Pogleda na listek.) Sede. Ma¬ rička, sedite malo k meni! Marička, (sramežljivo) : K vam na zofo, gospod Zdenko? To se pa res ne spodobi. Zdenko: Ne spodobi? Prosim, Ma¬ rička le sedite. (Marička sede.) 40 Zdenko (pogleda na listek) : Dopade — vprašam. Marička, vi se meni dopadete. Mančka (samodopadljivo) : Kajne? To mi je že marsikdo rekel. (Čez nekaj časa) Vi se meni tudi. Zdenko: Tudi? Marička, ali hočete, da vas objamem? Marička: Tako, objeli bi me radi? To pa ni kar tako. Jaz sem po¬ šteno dekle in objemal me bo samo tisti, ki me bo za ženo vzel. Zdenko (veselo) : Za ženo. Saj res, to bi vas moral poprej vprašati, če hočete postati moja žena. Marička : Gospod Zdenko, vi se iz mene le norčujete. Zdenko: Norčujete? Ne, jaz mislim zares. Marička: Torej vi mislite zares? Toda, jaz sem le navadna hišna in nimam nič, odkar sem bila okra¬ dena. Kaj bi pa vaša gospa ma- man rekla, če bi to vedela? Zdenko : To vedela ? Pa saj mi je maman rekla, da naj vas vprašam, če hočete postati moja žena. Zato vas je poslala tudi sem v salon, da bi se z vami zaročil. 41 Marička (objame zdenka, ki se bolj pa¬ sivno zadrži): Potem pa le na srce moje, dragi Zdenko! Baronica (pride in pogleda začudeno): Kaj pa to pomeni, Zdenko, Ma¬ rička ? Marička (vstane, stopi pred baronico in potegne Zdenka za seboj) : fo pomeni, da se je gospod Zdenko z menoj zaročil. Baronica: Zaročil? No tako prese¬ nečenje! Sicer v naših krogih ni navada, da bi jemali služkinje za žene, in to bo prva mezalijansa v rodbini Cvilinovskih. Toda ljuba Marička, jaz ne gledam, na pleme¬ nito pokolenje, na stan in premo¬ ženje, marveč na srce in značaj. Moj Zdenko pa prav tako. V tem kratkem času, kar ste pri nas v službi, smo vsi spoznali vaše dobro srce in vašo plemenito dušo. Zato odobravam njegov sklep. Prepri¬ čana sem, da bodete mojemu edincu dobra, zvesta in ljubeča soproga. Dajta, ljuba otroka, da vaju obja¬ mem. (Objame Zdenka, nato pa Ma¬ ričko.) Ljuba Marička, sedaj si moja četrta hčerka; zato nisem zate več 42 milostljiva, marveč tvoja te ljubeča maman. Marička (patetično) : Oh moja pre¬ ljuba maman! (Jo še enkrat objame.) Ksenija, (stopi v salon in začudeno po¬ gleda) : Maman, kaj pa je to ? Baronica: Misli si, Zdenko se je pravkar zaročil z našo Maričko. Ksenija: No, to sem tudi pričako¬ vala. Zadnje čase Zdenko itak ni nikogar videl kakor samo Maričko. Torej, Zdenko, jaz ti prisrčno če¬ stitam in tudi tebi ljuba Marička. To se razume samo ob sebi, da se ne bodeva več vikali. (Jo objame.) Marička: Ljuba moja Ksenija! Baronica: Ksenija, prosim te, po¬ kliči še Marlen in Ano Marijo. (Mar- len pride v salon.) Aha, Marlen je že tu. Kje je pa Ana Marija? Marlen: Je šla ven, pa mislim, da se kmalu vrne. Kaj se je pa zgo¬ dilo, da ste vsi tako navdušeni ? Ksenija: Zaroko imamo. Prosim, Zdenko in Marička. Marlen: Ah, to me pa jako veseli, da je zadnji iz rodu pl. Cvilinov- skih odložil tiste nespametne in za¬ starele predsodke ter si izbral ne¬ vesto iz preprostega delavnega 43 ljudstva. Dragi Zdenko, prav iz srca ti častitam k tvojemu okusu (mu poda roko, nato pa objame Maričko.) Ljuba Marička, moja bodoča sva¬ kinja ! Marička: Ljuba moja Marlen! (Vsi sedajo, Zdenko in Marička na zofo, drugi pa na fotelje.) Marička (proti občinstvu): Kar ne¬ kako povišano se čutim, ker sem se z baronovimi objemala. (Zunaj pozvoni.) Ksenija: No, sedaj je pa tudi Ana Marija tu. Ta bo šele vesela. (Zunaj še enkrat pozvoni, pa močneje.) Baronica : Julka, uboga gluha reva, zopet nič ne sliši. Pojdi, ljuba Kse¬ nija, ji pa ti odpri. (Ksenija vstaja počasi. Medtem se zunaj vrata odpro in zasliši se govorjenje. Jul- kine besede se morajo dobro razumeti.) Julka (za odrom): Prosim, gospo¬ dična, kar v salon stopite, takoj pokličem gospo baronico. Mislim, da so doma. (Baronica hitro vstane in stopi proti vra¬ tom, tako da prehiti Ksenijo. Tu vstopi Meri. Obrne se tako, da ji baronica in Ksenija zakrivata zaročeni par na zofi.) 44 Meri: Klanjam se, milostljiva gospa baronica. Prinašam vam pozdrave od moje mame. Mislim, da me po¬ znate že iz ma min ih pisem. Jaz sem Meri Kavka. Baronica (vsa presenečena): Vi ste Meri, iz Amerike, hči . . . Meri Da, hči vaše nekdanje dekle, ki se je potem v Ameriki poročila z bankirjem Kavko. Ksenija: Vi ste Meri? Marlen: Vi ste Meri Kavka? Baronica: Za božjo sveto voljo, kdo je pa potem ta? (pokaže na Maričko.) Meri (začudeno): Ta? Saj v jo morate poznati. To je Marička Žolna. Pre¬ den je šla iz Amerike, je pri nas služila. Sedaj je pa menda pri vas za hišno. Vsaj pripovedovala mi je tako, ko sem včeraj z njo na ulici govorila. Marička : Bila, prosim ponižno, go¬ spodična, bila. Sedaj sem pa srečna zaročenka gospoda barona Zdenka Cvilinovskega. Ali right. Ako ste vi zaradi njega prileteli v Evropo, ste ga že zamudili. 45 Meri (vsa začudena) : Zaročenka barona Zdenka ? Nemogoče! Marička: Ali right, le čudite se. Vaša mati je ujela milijonarja, meni se je pa baron kar sam ponudil. Z gospo baronico in z baronesami sem se že tudi objemala. Kseiitfa : Mon Dieu! Torej je to za¬ resna hišna? Marleai (pokaže Meri na Maričko) : Mi smo pa vsi mislili, da ste vi ta. Baronica: Saj ste vendar rekli mami, da pridete k nam incognito, kot navadna služkinja. Meri: Gospod baron Zdenko se je torej zaročil z Maričko, ker ste mislili, da sem jaz Marička ? Sedaj mi je vse jasno. Marička: Meni tudi, ali right. (K Meri.) Zato ste se včeraj tako ustra¬ šili, ko ste zvedeli, da sem vam službo pred nosom vzela. Ampak ta je pa dobra, ali right, kar za poč’t. (Proti občinstvu.) Vsi so mi¬ slili, da sam jaz milijonarka Meri Kavka. Od tod torej ta naglica z zaroko in tako objemanje. Baronica (vsa togotna): Vi nesramna oseba, zakaj pa niste povedali, da ste res služkinja? 46 Ksenija: Ta . . . predrznost! Marini : Ta impertinenca! (Zdenko se tiho izmuzne iz salona.) Marička (plane kvišku) : Oho, tako pa ne bodete govorili z menoj, ali right. Ali vam nisem povedala, da se pišem Marička Žolna, da so me med potjo okradli in da moram zopet v službo ? Seveda poprej, ko ste mislili, da sem milijonarka, sem imela „dobro srce“ in „plemenito dušo“, bila sem (oponaša baronico) „naša ljuba Marička 14 , sedaj sem pa „nesramna oseba“. Pa to vam nič ne pomaga. Baronček Zdenko je moj ... (se ozre na zofo) oho, kje pa si P Glej ga paglavca, kar popihal jo je. Le počakaj, tako po ceni te pa ne pustim. (Odide ven.) Baronica (se zgrudi na zofo) : M!on Dieu, ta sramota! Moj edini sin, baron pl. Cvilinovski, se zaroči s hišno! Ksenija: Objemala sem se z navad¬ nim poslom! Tega ne preživim. Marlen : Jaz tudi ne. Vsi Cvilinov¬ ski se bodo v grobu obrnili. Baronica: Mon Dieu, če se to zve po mestu! Jaz se ne upam več na cesto. 47 Meriš Prosim, milostljiva gospa ba¬ ronica, pomirite se. Priznam, da sem v nekem oziru jaz zakrivila to neprijetno zamenjavo, ker sem mami zaupala svojo namero. Prišla bi bila res k vam v službo, če bi me ne bila Marička prehitela. Tako pa nisem mogla izvesti, kar sem se namenila. Verjemite mi pa, da bom vse storila, kar je v moji moči, da se ta nerodna zadeva za vselej zakoplje. Marlenr Za vedno smo kompromi¬ tirani ! Ksenija: Ta sramota, ta sramota! Baronica: Moj ubogi Zdenko! (Za odrom se slišijo Zdenkovi klici „ma- man, inaman“. Nato se prikaže na odru Marička z Zdenkom v naročju, ki se ji hoče izmuzniti.) Marička: Ti bom že dala maman, maman. Glej ga no, poprej me je objemal, sedaj pa že sili od mene proč. Toda za enkrat si še moj že¬ nin, in proti temu ti nobena maman ne pomaga . . . Bodi miren, sicer te bom, čeprav še nisva poročena. (Ga nese k Meri.) Gospodična, tu ga imate, ker je bil vam namenjen. Za 500 dolarjev ga pa odstopim. 48 Maram jaz za tako mevžo, čeprav je baron. (Spusti ga na tla.) Meri: Pustite gospoda barona! Ma¬ rička, tu imate 500 dolarjev, toda samo pod tem pogojem, da takoj odidete in ne zinete živi duši o tem, kar se je tu zgodilo. Poleg tega pa dobite še vsako leto 100 do¬ larjev, dokler boste molčali. Marička: Najlepša hvala, gospo¬ dična! Še v grobu bom molčala. Takoj poberem svoje cape in se odpeljem domov. Sedaj se pa lahko zaročite z gospodom Zdenkom, jaz pa poiščem svojega Miho. Meri: Gospod baron je prost in se najbrže ne želi tako hitro zopet zaročiti. Mislim, da ima ene ne¬ veste iz Amerike popolnoma za¬ dosti. Marička: Ali right, pa srečno in brez zamere! (Se obme proti izhodu.) Zdenko (se vrže baronici krog vratu): Maman, maman! Baronica ; Moj ubogi Zdenko! Marlen: Ta sramota, ta sramota! Ksenija: Vsi Cvilinovski se v grobu obračajo. 49 Meri (proti občinstvu) : Tako se godi, če silijo matere hčerke v zakon, pa ne znajo molčati. Jaz se vrnem sedaj v Ameriko in ostanem še vedno Meri Kavka, kar me pa prav nič ne boli. Marička bi rekla: „Ali right“. KONEC 50 UUBlbb NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000503677 Pravico do uprizoriive dobe tisti, ki kupijo najmanj pet izvodov. Izdal in založil konzorcijJVlentorja v Ljubljani. Tiskala tiskarna Veit in drug, družba z O. z., Vir, pošta Domžale. (Predst. Peter Veit, Vir)