P«štnina plaüana v gotovini bfeaj» v ponedeljek in petek ob 17. Stone mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, za inozemstvo 20Din Račun prl poštnem čekovnem lavodu št. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. t, pritličje, desno. Telefon interurban §tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede proitora in dneva objave oglasev se nvaiujcjo le po možnosti. štev. 12. Celje, ponedeljek 6. februarja 1933. Leto XV. Shod narodnega poslanca Ivana Prekorška na Polzeli P o I z e I a , 6. februarja. Krajevna organizacija JRKD na Pol- zeli je sklicala za nedeljo 5. t. m. popoldne v dvorano p i »Jelenu« javen shod, na katerem je podal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek obširno poročilo o gospodarskem in političnem položaju v državi ter je v svojih stvarnih izvajanjih obravnaval ob splo- Snem pritrjevanju mogočnega zbora brezvestno in razdiralno delo onih, ki jim ni sveta ne domovina, ne narod. Krajevna organizacija JRKD na Polzeli je pod predsedstvom postajenačelnika g. Breskvarja v zdravem razmahu ter Steje že danes 85 članov, ki so nam poroštvo, da se bodo prilike tudi v tej važni občini Savinjske doline iz* boljšale. To je pokazalo tudi nedeljsko lepo zborovanje, na katerem je naS sreski poslanec po svojem poročilu dajal zborovalcem na razna vpraSanja vsa potrebna pojasnila. Predsednik so- sednje krajevne organizacije iz St. Petra g. Ivan Srebotnjak je navdušeno po- zdravil zborovanje na Polzeli ter iznesel staro upravičeno zahtevo, da se zakon- ska določila glede točenja izabele v interesu kmečkega prebivalstva v tem srezu omilijo. Lepo uspelo zborovanje, ki so ga posetili tudi zastopniki iz Braslovč, je napravilo močan utis ter je pokazalo, da želi narod složnega in stvarnega dela na gospodarskem in političnem polju, da narod v vsej svoji notranji poštenosti odločno odklanja in obsoja brezvestno početje tistih, ki so mislili, da lahko kupčujejo in se poigravajo z najsvetejšimi ideali Slo- vencev, ki so zaščiteni le v močni in edinstveni Jugoslaviji. Otvoritev telefonske cen- trale v Braslovčah BraslovČe, 6. februarja VČeraj je bila otvorjena nova tele- fonska centrala v Braslovčah, v trgu, ki je bil v Savinjski dolini najbolj po- treben telefonske centrale in je zanjo vodil dolgoletno borbo. Kljub gospo- darski krizi se je postavitev centrale posrečila (in to celo v zimi), ker sta pri tem sodelovala z najboljšo voljo poštna uprava in občinski odbor. Telefonsko centralo jeotvoril direktor pošte in telegrafa g. dr. Janko Tavzes, ki je prispel iz Ljubljane v družbi svetnika g. Tilna Epicha. Otvoritve se je udeležil tudi §ef mariborske telefon- ske in telegrafske sekcije g. Bračko z g. inž. Podbojem. Gosp. direktor dr. Tavzes se je za- hv&Iil županu in občinskim odbornikom za njihovo stremljenje po napredku, ki so ga pokazali s polnim razume- vanjem važnosti te kulturne dobrine. Povdarjal je, da se lahko dosegajo uspehi edino v sporazumu med vsemi v poštev prihajajočimi javnimi činitelji, in izrazil svoje zadovoljstvo kot 5ef poStne uprave, ki mu je posebno pri srcu napredek domovine v vseh pano- gah javnef?a življenja. Po otvoritvi se je vršil na cast pred- stavnikom po§tne uprave banket, na katerem so bile izmeniane mnoge misli o tesnem sodelovanju med državno upravo in podeželskim prebivalstvom. Samo popolna harmonija med obema činiteljima lahko dovede naäo domo- vino v boljSe Lase in k blagostanju. Občni zbor Rdečega križa v Celju V petek 3. t. m. zvečer se je vrSil v sojni dvorani na mestnem magi- stratu ü. redni občni zbo;r društva Rdeči kiiž v Celju. Druätveni pred- sednik g. dr. .luro Hrašovec jo po uvodnern pozdravu naglasil, kako koristen in potreben je Rdeči križ. Omenil je naloge društva v vojni in v mini. DruStvo prireja samaritan- ske tečaje, podpira vdove in sirote vojnih žrtev ter nudi narodu prvo pomoč v velikih elementarnih ne- srečah. Gosp. predsednik je izrazil željo, da bi se vse prebivalstvo o'kle- nilo Rdečega križa in podpiralo njp- govo plemenito delo." Tajnica gdč. I. Zupaneičeva je po- roCala, da je minulo društvcno leto potekalo v skromnem in tin cm delo- vanju. Vse delo je bilo osredotoCeno na zl)iranje denarnih prispevkov, da je moglo društvo izpolniti svoje ob- veznosti napram glavnemu in po- krajinskemu odboru in pol eg tega šo priskočiti na pomoč, kadar je bila sila največja in pomoč nujna. Rdeči križ je daroval krajevni zaščiti dece in mladine v Celju za božiCnico za ubožne učenco celjskih Sol 1.500 Din, dnevnemu zavetišču 1000 Din, po- možni akciji za brozposelne 500 Din, Dornn srednjcSolskG siroßadi v Beo- gradu 100 Din. DruStvo je pomagalo tudi lnnogim posameznikom z de- narjem ali živili. Vseh članov je 118, med temi (> ustanovnikov, 14 stalnih. 48 rednih in 50 pomožnih članov. Letna elanarina za redne (lane se je s 1. januarjem t. 1. znižala oit 30 na 20 Din. Prispcvek za »Glasiiik Rdc- čega križa« znaša 10 Din. »G'asnik« bo letos objavil tudi več člankov v slovenSCini. »Poletni dan RdeCega križa« je društvo proslavilo 2. julija kot cvetlični Zimski dan RdeCega križa« bo društvo pro slavilo v sredo 8. t. xn., ko bo Dra- matičiu) društvo v Celju upi-i/.orilo pod oki-iljem Rdečega križa dramo Perije Petroviča »Mrak«. Čisti donos si bosta obc društvi delili. Pi ipravc za samaritanski teCaj so v polnem teku. TeCaj se bo vršil v Zdravstve- neni domu tor bodo gg. zdravniki po- učevali udeležence v temeljnih nau- kih zdravoslovja in prve pomoßi v nezgodah. Gdč. tajnica je konCala svoje poroCilo z ugotovitvijo, da je moralna dolznost vsakogar, da po- stane Clan RdeCega križa. Blagajnik g. Kramar je poročal, la jo imclo društvo lani 3.(550.75 Din dohodkov in 3.858 Din izdatkov; pri- manjkljaj znaša torej 201.25 Din. Društvena imovina se je lani zmanj- šala za 201.25 Din na 30.715.05 Din. Na predlog pregledovalca računov g. ravn. Kralja je bil vsemu odboru podeljen absolutorij. Pri volitvi je bil v celoti izvoljen do^edanji odbor, delegata za pokra- jinsko skupSCino pa sta gg. dr. Re- bernik in magistratni direktor šu- bir. Delo gabrskih gasilcev Na Svečnico popoldne se je vršil v ga^silskem domu v Gaberju rednj let- ni občni zbor Prostovoljnega gasil- iiega druStva v Gaberju pri Celju. Iz poroeil naCelnika g. Gologranca in tajnika g. GajSka o izredno požrt- vovalnem in uspešnem delovanju r prctoklem letu posnemamo: DruStvo steje 1 Castnega, 42 izvršujoCih in okrog 300 podpornih Clanov. Lani je društvo sodelovalo pri gaSenju 11 požarov (3 velikih, 6 srednjih in 2 malili), a.larinov iz nagajivosti je bi- lo troje. GaSenja se je udeležilo 98 gasilcev, ki so žrtvovali 442 ur. Briz- galne so obratovale 93 ur in so po- labile znatno koliCino bencina. Dne 28. septembra jo obiskal celjske in gabrske gasilce naCelnik strokovne zveze avstrijskih tovarniških gasil- nih društev g. inž. Stefan Monzig z Dunaja. Občnega zbora so se udeležili tudi podstarosta JGZ g. Jernej Vengust, častni iiačelnik društva gosp. Franc PuSnik in zastopnik okoliSke občine g. SvetliCiC. Podstarosta g. Vengust je vzpodbujal gasilce k še intenziv- nejšemu in složnemu delu, g. Svet- liCič pa se je zelo pohvalno izrazil o vzornem delovanju druStva. v pre- teklem letu. Kcr so letos ni vršila volitev, je ostal odbor nespremenjen. DOMACE VESTI d Narodna skupščina bo inicla pr- vo letosnjo sejo v torek 7. t. m. ob pol 11. dopoldne. Na dnevnem redu je doloCitev dnevnega reda, razen tega pa bodo ministri odgovarjali na ititerpelacijc nekaterih poslancev. d Doklade na železniške vozne Hst- ke. Od 15. februarja dalje se bodo plaCevali dodatki na vozne listke za prvi, drugi, tretji in četrti potniški razred vseh vlakov, ki vozijo potni- ke, no glede na to, ali se lislki kupi- jo na postajnih blagajnah ali pa pri »Putniku«, v državi ali v inozemstvu ali pa, če se listki izdajo v vlaku. Dodatck bo znašal: pri voznih cenah do A-0 Din 1 Din, in pri voznih conah od 40 Dins do 200 Din 2 Din, in pri voznih cenah nad 200 Din 3 Din. Pri listkih, za. katere veljajo ugodnosti, kakor tudi pri voznih listkih za Ce- trti potniški razred se ho plaCevala poloviCna. doklada. (1 Cene špirita. Na osnovi zakona o dižavni trosai'ini je minister financ na predlog državnega komisarja pri centrali za spirit nanovo doloSil ce- nc za spirit in sicer: za Spirit /a pre- delovanje kisa in za industrijske svrhe za hi na 8 70, za Spirit, name- njen za proizvodnjo pridelkov, dolo- Cenih za izvoz v inozemstvo pa za hi na 5 20 Din. Za pogon motorjev se sine uporabljati mešanica 80 oclstot- V. GABERSKI: Konj, pes in golob (Iz žbirko »Brez slave«.) Konj je Clovekov tovariš iz dav- nine, kakoi1 pes. Kedaj si je gospodar stvarstva ujel in ukrotil prvega, in kedaj se niu je pridružil drugi? O tem ne ve nikdo ničesar; v zgodo- vinski dobi že vidimo to trojico, ne- razdružljivo v Uobrih in slabih ča- Hih. Clovek-pastir, nomad, ki je koče- val in s« pomikal s svojo credo za boljšo in soCno pašo, je imel konja in psa. Konj mu je nosil tovore, mu •ajšal pot in krajšal daljave, pes pa mu je bil zopet spremljevalec in bu- «en Cuvar taborišča in Prede na tra- vi-SCu ali v staji. Težeč za zemljo in hraiio in iščoC novih vii-ov žitja. se je zapletel clovek s sosedom v spore in boje; in tudi tu mu je pomagal konj. Iz zgodovi- ne vemo da so hrumeli po« naSih krajih Atilini jezdeci; in Džingiska- novi vojSCaki so se gotovo tudi na konjih pripodili iz iztofinih krajev. Kdo bi trdil, da niso tudi našim pra- dedom, Slovenom, pomagali skrom- ^i sarmatski konji v nove kraje, kjer smo se obdržali do danos? Na ne- rodnih, škripavih in nekovanih vo- zovih so vlekle zgarane živali beraš- ko robo, ali pa so ponosno stopale s sainozavestnim obcutkom, da no- sijo kösega, plQmica, starešino rodu. Slovenec se je tu naselil in je dal zemlji, selišču, gorani in vodam svo- je ime. To ime se danes priča o njem, tudi daleč tarn naokoli, kjer je že dav- no umolknila beseda. V ten novih krajih si je uredil svoj dom. Nizka hiša, potlačena in boječa, blizu nje ali ob njej staja za živino, okoli pa ograda, in v njej perjad. Med perot- nino je zašel golob in se je udomaCil- Plah je priletel, pa sc ukrotil, da si pogumno- deli z drznim vrabcem zr- nje na dvorišču. Za velike vojne narodov so se Clo- veku ob strani borili konj, pes in golob proti golobu, psu, konju in člo- veku. Dočim.piše zgodovina tjudem, ki so zakrivili täko strašno gorje, da mu žo vselej ne vidimo konca, v veliko knjigo sijajne strani, ne ome- nja nikdo teh treh tihih pomoCni- kov, ki so se, morali ne dolžni no krivi udeleževati grozot, ter so svojo nalogo tako ali bolje opravili ko kru- ti človek. Ni dosti konjev, ki bi se bili toli- ko odlikovali, da.bi nam zgodovina o njih kaj malega povedala. Ne gre tu za tistega, ki je pobil kot rtirkač .vse rekorde, in ki ga sedaj spravlja- jo nekam v muzej, da bo skoro po- zabljen kakor se sproti pozablja vse, kaj- je s tega polja. Bolj znan je konj rimskega vrhovnega generala Cezar- ja, ki je nosil svojega gospoda skozi bitkc do zmag, in ki je bil CuHaarglanz Shamponom«, ki ohrani vaäe lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj. »Crna glava« s stalno prilogo aredstva ^Haarglanz« je specialno sred- stvo za nego Jas na podlag-i tri- deseU«tnih izkušenj. 8 ogenj uničil preccj blaga. Škoda je krita z zavarovalnino. c V celjski bolnici je umrl v j>etek 3-; t. in. 12-letni Alojzij Pilko, sin dninai'ire iz Podgrada pri St. Juriju ob juž. žel., v nedeljo 5. t. m. pa je umrla 33-letna zidarjeva žena Tere- zija PotoCnikova. s Sp. Hudiuje pri Celju. N. p. v m.! c Žrtve dveh napadov in nesreče. V Cerovcu pri Rogaški Slatini je v soboto 4. t. m. pastorek Anton Oset napadel svojega očima, 39-letnega posestnika Vincenca ČonCa ter ga s teležnikom težko poškodoval po gla- vi, nogah in rokah in mu s sekiro presekal nos. — 23-letnega brezpo- selnega rudarja Franca Klinarja s Svetja je v nedeljo 5. t. m. zvečer na Babnem vrhu napadel posestnik Iv. Lesjak in ga sunil z nožem v lirbet. — V Novi vasi pri Celju je »J-letni sin1- ključavniearskega. pomočnika Ivan Tratnik v nedeljo 5. t. m. po- goltnil zobčast kolešček neke igrače, ki mu je obtičal v golta.ncu. Otroku so v bolnici ods,tranili kolešček iz poškodovanega goltanca. Vsi poäko- dovanci se zdravijo v celjski bolni- ci. c Nepošten prodajalec preprog. 39- ietnl prodajalec preprog Šteftm Feit iz Pančeva, ki je stanoval v Gaber- ju pri Celju, je v zadnjem času po- neveril neki trgovki v Celju prepro- ge v vrednosti. 30.000 Din, nek emu muslimanskemu prodajalcu preprog v Celju preproge v vrednosti 10.000 Din in baje tudi svojemu stricu, ki je trgovec v Zagrebu, preproge v vrednosti 10.000 Din. Feit si je na- bavil potni list in pobegnil v Avstri- jo. c Praviluik za ogledovanje klavnih živali in mesa. V zvezi z razglasom z dne 27. decembra 1932, štev. 9770- 1932, objavlja mestno načelstvo v Celju: Na podlagi sklepa tukajšnje- ga občinskega odbora z dne 20. jan. 1933. se z veljavnostjo od 1. februar- ja 1933. pobiranje pregledne takse za. mast ukine, pregledna taksa za so- ljeno slanino pa zniža na 10 par pri kilogramu, in sicer ne glede na okol- nost, če se slanina proda v mestu Celju ali pa izven mesta Celja. c Lotno poroöilo in bil&nca usta- liov. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Ustanovne uprave so po čl. 37. razstreljenih domov, nosil je muni- cijo in mitraljeze k zmagi ali pa k porazu. Tisti Crni konjiČ tarn ob vznožju diaigega nasipa za Pijavo mi ne gre iz glave. V svoji rupi čepeč sem po- služal, kako hrume granate nad gia- vo, in sem čakal, katera bo prava. Kje so mi blodile misli! Molčala sva s tovariSem. On se je menda priprav- Ijal za strogi raport v tisti veliki nc- znani kasarni, — kamor jih je bilo že toliko odšlo, in si je nervozno, ampak vestno pilil in Cistil nohte na blatnib, umazanih rokah. Moje oko se je pa lotilo konjiCa pod nasipom. Za murvo je bil privezan in raz- premljen je bil. Na hrbtu je imel prazno stojalo za mitraljezo. Gledal jc pred se, da mu nisem videl v oči, in zdel se mi je notranje neznansko miren. Le z repom se je branil nad- ležnih muh in obadov, ki so ga oble- tavali in zajedali. Blazna golazen! Išoeš in stikaš za krvjo, da bi se je po malem nasrkala^ bogat.ega vira pa ne vidiš. Nalahno je drhtela konjiču koža ob stegnu na trebuhu, kakor bt jo jstezali in raztezali bolni kröi, in iz slabin je polzela pritajeno, ali vztraj- no kri, ki je bila cudovito miada in pa rdeCa, tem bolj rdeča, ker je pol- zela po gladki, Crni diaki. Rane ni bilo videti na Sest korakov; žival je morala biti neznatno uražena. Mord a jo je zadel majhen drobec granate, kakor grab velik. mogoče pa je tudi, da jo je oplazilo, ko so jo raztovar- jali. Tako ali drugače. Kri je uhaja- la, po malern, na nje mesto pa se je silila slabost. Tema in noC ste mi preprečili opazovanje. Kaj je s tistim tihim trpinom, ki so ga bili nekje ulovili, prisilili k zoprni službi in mu določili pot med bedo in pogi- bom? Psov nismo tain zunaj srečevali. Uporabljali so jih nekoliko za i«ka- nje ranjenih vojakov, zlasti v za- sneženih in obraslih krajih, nokaj pa tudi za prenašanje materijala za ob- vezovanje, za pošto in slične usluge. Morda jim bodočnost dodeli leako veßjo nalogo, da pride kateri šo v zgodovino. Da bi bili takega psa kje požrli, tega ne vem. Lakota in skuš- njava pa je bila velika. Razmeroma velike zaslugo imajo Rolobi. Vsaka divizija jf imcla po ne'kaj vojakov, ki so jim bili edina skrb golobi. Ti golobarji so gojill in Cuvali golobe pismonoše v premič- nih golobnjakih. Ob bitkah so nosili po nekaj golobov na hrbtu od višje komande k nižjim tarn v ospredje. In ko je bila telefonska zveza raz- dejana, sovražni ogenj pa tako hud, da vkljub žrtvam in izg-ubam vo- jaštva ni bilo mogoče vzdržati zveze, ki se je stalno trgala, tedaj je priSel fas za golobe. Poveljnik, ki je bil osamljen, brez zvez in stikov, je na- pisal na tenek papir, malo jačji in večji kakor je za zvijanje cigaret, prav drobno svoje poročilo. Papir so trdno zvili in zvitek pritrdili golo^u pod srednja peresa na repu. Golob se je nato dvignil visoko pod nebo, je zakrožil nekajkrat nad jK)stojanko, da se je znaSel. in je zletel tja, od koder so ga bili prinesli. Tako so do- bivale komande v hudi sili poiočila, ki so bila tem važnejša, ker so bila redka in nujna. Iz Zagrajca se spominjain, da nam je bil golob prinesel poročilo iz bit- ke pri Kostanjevici na Krasu, ki je velelo, da so Italijani obkolili in za- jeli v veliki dolini veöji oddelek s komandantom vred. Komandant — major Nigrin iz Ljubljane —. je jav- ljal, da se anorajo predati. In tako je bilo. (Nigrin je bil brat znane naSe igralke Vele Nigrinove v Beogradu.) — Ko smo pa bili z divizijo v boro- vem gozdu. med Prosekom in Sv. Križern, smo morali v neko bitko po- slati šest golobov. 5»t se jih je vrni- lo, eden pa je izostal. Kje, zakaj? Na ono stran pač ni prešel. Ko smo mo- rali izgube javiti višji komandi, smo rekli nekako: »Izgubili 5 sabeij in 62 pušk; eden golob je storil junaS- ko smrt.« Sablja je bila oficir, puška vse drugo; junak je pa bil golob. Tako smo živeli in životarili — Clo- vek, konj, pes in golob. Dolgo je bilo; dolgo smo Cakali, da bi nam tovariS golob prinesel vejico mim in sprave. Ko se je plah pojavil z njo, smo vi- deli, da — ne poganja. „Slager" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč „ „ Istotam „ReKord" manufaktura na obroke. Celje, Dečkov trg 4 a. 1 - Stev. 12. »Nova Doba« G. II. 1933. Stran 3 EM LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) E. Slovenski šolniki orjejo duševno ledino v Bosni in Hercegovini Šolski upravitelj Reš Vinko se jo gotovo prvi izmedj ljudskih učiteljev udejstvoval na gospo- flarskevn polju, 'kakor sem že spredaj poročal. Isto velja. tucli za Reiclia Mihaola, šolskcga upravi- telja v Gabeli v Hercegovini. Kanonik Jeglič (zdaj nadškof), ki je služil v Surajevu od 1882—1898, je predaval na zasebni učitcljski pripravnici ^HČera božje ljubezni« vzgojeslovje ter sestavil »Vzgojesloje va ucitelje in učiteljske pripravnike«, a za redovnice raznih kongregaojj je prevedel »Razmatranja« y Stirih zvezkih. (V. SI. b. leks.) Izmed srednješol skill šolnikov treba v iem po- gledu na prvern mestii omeniti Bedjaniča, o. Hoffevja D. J., Nemaniča, Seunika in Lileka. Prvi je objavil v šestem izvestju mostarske ginmazije za leto 1900. didaktično razpravo* »0 mctodičkomi postupku u nastavi latinskog jezika u prva cetiri razreda gim- nazlje«. O Hoffer je napisal v Gl. zem. muz. raz- prave: »Položaj nekib mjesta kralja Sigismunda od 1426«, »Nala/išta riinskib starina u travn. kotaru«, »Zlato i druge rude u tr. kotaru«. — Nemanic je pi- sal v delu »Die oesterr.-ung. Monai'chie in Wort und Bild« članek: »O jeziku u Bosni i Hercegovini«, a Seunik je priobčil v izvestju Velike gimnazije sara- jevske 1. 1888. članka: »Die Vögel des Trebevic« in »Narodno nazivlje bilja«. Lilek je podal v svoji raz- pravi »Riznica porodice Hranici« prvo kultuino-zgo- dovinsko sliko o sijajnem življenju in bogastvu bo- sansko-hercegovskega plemstva. V razpravi »Iz dru- štvenog i državnog ustrojstva Bosne i Hercegovine u srednjem vijeku« je pa prvi prikazal notranjo ure- ditev Bosne in Hercegovine v srednjem veku kot dopolnilo Klaičevi »Povijesti Bosne«.* L. 1887. je po nalogu Zemaljskc vlade sestavil učbenik' za zemljepis in sta.tistiko Bosne in Herce- govine. V tej knjigi je obdelal statistiko tedanje du- * L. 1901. je napisal Dr. Č. Truhelka v »Glasn, zem. muzeja u B. i H.« članek: »Državno i sudbeno astrojstvo Bosne u doba prije Turaka«, a ni niti z besedico omenil moje gornje razprave, ki sem jo na- pisal žo 1S88—1890 v šolskih izvestjih sarajevske gimnazije. V kaki obilni meri se je poslužil moje razprave, o tern se bo našlo obilo dokazov vj moji rokopisni zapuščini. ševne prosvete v Bosni in Hercegovini v takem ob- segu, kakor se ni takrat niti v enem avstrijskem učbeniku z naslovom »Bürgerkunde« ali »Vaterlands - kunde« obdelala duševna prosveta, pa tudi ne x knjigi: »Zemljopis, povijest i državno u retten je au stro-ugarske monarhije (s Bosnom i Hercegovinom)« ki sta jo izdala v Sarajevu 1. 1915. dr. Mill. Mandit in dr. Milan Prolog.* * V »Predgovoru« se nastevajo vsakovrstni učbe niki, ki sta se jih poslužila pisca tega učbenika, an med temi ni najti moje »Povijesti sr. vijeka za vise razr. sr. škole u Bosni i Hercegovini«, ki jo je izdala Zemaljska vlada za B. i H. 1. 1902. iii katere se je pisec »Povijesti Bosne i Hercegovine« v tern učbe- niku znatno poslužil, na. mnogili mestih ad verbuni. (Dalje prih.) Pravi pot za dosego lepfh b&llh 7Ob kakor tudi istočasna odstraniter ***^™*^*j**»* neokusno barvannga zobnej»» ^^^^^^^"^™ obložka je sledeö: Iztisnito malo količino Chlorodont zobne paste na suhoChlorodont toll no ščotko (L j. specijalna ščetka r. zobčastim "fi'/.om), drgnite svoje zobo od vseb strani, kakor ;udi od zgoraj na vzdol. Pomoeite selo nato ščetk ? vodr>, tor izplaknite si usta tomeJjito, prgraje » Chlorodont ustnovodo. TJnpp.h je presonetljiv! Neo- tusna barva zobnega obložka je izgiuila in ostaii« fam v ustib prijeten 6vež občutek. Zahtovajt« zie(>no Cblorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— ii Din. 13.—. Dobiva se povsod. pravilnika. za uporabljanje zakona o ustanovab dolžne, da predlože do konca niarca vsakega leta kr. banski upravi kot ustanovnemu oblastvu letno poiočilo o svojem poslovanju v ininulem letn obenem z bilanco za to leto, sestavljeno 31. decembra. Ustanove, ki jih upravljajo javne ob- lasti, morajo ustanovni oblasti po- slati letno poiočilo o svojem delu. Vse uprave ustanov v Celju se opo- zarjajo, da pravocasno prodlože bi- ianco in poroCilo, sicer bi jih zadele posledice po § 23. zakona o ustano- vali. <¦ IzQuba. Na Svečnico zvečer je bil v Prešernovi ali Aleksandrovi ulici izgubijen 500 Din vreden zlat poroč- ni prstan. c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniške potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske po- trebščine v veliki izbiri nudi tvi-dka Kramar & Mislej, Celje. Gledališče MESTNO GLEDALIŠOE V CELJU Repertoar: Sreda 8. februarja ob 20.: »Mrak«. Predstava v korist brezposelnih. * V sredo 8. t. m. zvečer bodo upri2ori!i člani Dramatičnega druStva v Celju pod okriljem Rdečega križa v mestnem gledaliSču znano dramo Pecije Petroviča »Mrak«. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim v Celju in oko lici, je pričakovati, da bo občinstvo iz Celja in okolice v sredo zvečer v velikem številu posetilo predstavo. Vstopnice se dobe v predprodaji v drogeriji »Sanitas« v Aleksandrovi ulici. Sport Skakalna tekma na novi Kugyjevi skakalnici pri Celju CELJE, 0. fobruarja. Krasno jutro je pozdravilo v naši Savinjski metropoli k tekmam v smuškem skoku došle drage goste iz üaljne NorveSko, Avstrije, Ljublja- r.e, Maribora, Zagorja in Jesenic. Ne zimsko juti'O, nego jutro polno po- mladi in veselja — in v krasni koti- ček tja pod starodavno razvalino Freienberga prav posrečeno postav- ljena nova skakalnica je čakala sve- čane otvoritve. S skakalnice je po- nosno zrio ime velikega občudoval- ca in oboževalca naših lepih gora dr. Julija K u g y j a tja doli po pre- krasni dolini preko hmeljskih nasa- dov proti nizu naših hribov in holm- cev, vse od Donačke pa preko Boča in KonjiSke gore, Kozjaka in Plešivca tja na naSo Peco in Raduho in izza košatih borov in vitkih jelk je ra- dostno vračala pozdrave ponosno v nebo štrleča Ojstrica. Toda žal se je proti 11. dopoldne nebo pooblačilo in vse močneje je pritiskal jug. Strel iz možnarja je naznanil pričetek slav- nosti in pred zbrane goste je stopil nestor naših smučarjev g. Kodella, ki je po kratkern uvodu naprosil celj- skega g. opata Jui-aka, da blagosloVi novo skakalnico. Po blagoslovitvi je g. opat v vznešenih besedah razložil pomen in lepoto zimskega sporta s posebnim ozirom na Boga in naravo, na čistost duše, ki jo mora imeti vsak pravi sportnik. — Zopet strel iz topiča in g. Gračner kot domaCin otvori skakalnico z izredno lepim in uspelim skokom, kateremu sledi še mnogo eksaktnejše naš gost s severa Norvežan Arne Guttormsen v svo- jem rdeCem dresu. Zatem je sprego- voril še poveljnik 39. pp. g. polkov- nik Golubovič besede globokega po- mena za naš mladi sinučarski sport, povdarjajoč veliki pomen smufar- stva za našo vojsko, za naš naraščaj in za našo domovino, želeč klubu, ki je kot pvvi v našem mestu pokre- nil to vrhnjaško grano v smučarskem sportu, skakanje, vso srečo in uspe- he. Tu je treba pač konstatii'ati, da razen vojske pri otvoritvi prve ska- kalnice v našem kraju in daleč na- okoli, ki je za razvoj našega mlade- ga turizma neprecenljive vrednosti, ni bilo navzočega nobenega drugega zastopnika naših oblasti. Ali je to povzročila morda taktična pogrcška prirediteljev ali drugi nepoznani nam faktorji, ne vemo. Pribiti pa je treba že tu, da žp v tern delu programa or- ganizacijn. ni popolnoma ustvezala. Toda poizkuSnja napravi šelo moj- stra in prihodnjit*, upajmo, bo tudi v tern pogledu boljo. Kmalu po 13. so se zaCele zgrinjati množice in ob Ii. je zavladala na prostoru tišina. Zbranib je bilo okrog 1000 gledalcev. Strel je naznanil za- četek tekein in že je tucli naš »rdeCi vrag« Guttormsen preskočil most, splaval v izredno lepem stilu nad gledalci in z 32-meterskim propa- gandnim skokom, ki je žal končal v padcu, otvoril tekmovanje. Guttorm- sen, trije Gradčani pa mladoletni Pribovšek (Ilirija, Ljubljana) so stai'- tali izven konkurence in dosegli nad vse lepe uspebe, tako tudi tekmoval- ci, ki so tekmovali v konkurenci» če pomislimo, da je bilo vreme skrajno slabo in skakalnica vse prej kakor dobia. Startalo je 13 tekmovalcev v konkurenci in 5 izveu konkurence. Dosegljivih je bilo 240 toCk. Izmed tekmovalcev v konkurenci je zasedel I. mesto simpatični llirijan FranCek Cop iz Ljubljana s 23 lA in 22 m (193.0 točk) v zares lepem stilu. Nje- mu je sledil Celjan Mejavšek Mirko (SPD) z 22 in 19 m (186.6) v prav ta- ko lepem stilu in mnogimi izgledi za bodofnost. Kot tretji se je placiral Ilirijan Šubic Milan (145.4), IV. me- sto je zasedel Man SPD Maribora Pli- veršek Tonček (140.6), V. Stopar Ru- di, SPD Maribor (138.3) in VI. mesto pa edini tekmovalec celjskega Smučarskega kluba Skoberne Frir (133.si), kajti Gračner je pri obeh sko- kih padel in izpadel iz ocene, sedmi pa je bil Favst Križmanič SPD Celje (105.6). Izven konkurence so startali Guttormsen, trije člani akademskega smučarskega kluba iz Gradca dr. Eichholzer (192.1 točke), inž. Erlin- ger (191.(5) in Maks Drofenig (181.6) ter mladi llirijan Pribovšek (152.4). Guttormsen je dosegel z 28, 28 in 32 metri najdaljäi skok dneva in I. me- PIERRE BENOIT: 55 KONIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil B. Rihteršlč Odtlej sem že tolikrat videla prihode vladarjev v velemosta, da sem skoraj pozabila, kako je bilo takrat. Vseeno — lepo je bilo. Z balkona sem gledala prihod v palačo. Beli ki- rasirji, z veUkimi vojvodami spredaj so jezdili (»b vozu. Castno službo je imela prcobraženska stotnija. -OČPtovi kozaki so bili med tern v dveh vojašnicah. Niso se smeli še pökazati na ulici. Najprej »em bila skoraj užaljena, toda hit'ro sem 'razumela, zakaj. Najlepši v Rusiji so, in car jih je ljubosumno skrival *u poslednji udarec slovesnosti. Pod blagim, z belkastimi oblaki posutim nebom, >o bili s sabljami vred viSnjevo-rumeni. Kaiser so je peljal s carjem, carjevičem in nem- Skim Ki'onprinzdm v prvi kočiji. Oblečen je bil vuni- iormo polkovnika vuskih kiiasirjev. Veliki zlat orol ^a njegovem srebrnem šlemu je Siril krila. Pozdrav- ljal je na vso strani in videlo se jo, da je srufion. Fri- derik-Viijem je nosil obleko črnib huzarjev. Za njimi so se vozili nemška in ruska cesarica in cela kopica. nemških knezov in generalov. Predstavljanja ni hotelo biti konca. Svoj priča- kovani uspeh sem dosegla. »Glej, glej, to je moja mala nečakinja,« je dejal Kaiser. Prijel me je za roko in me odvedel k cesarici. Stara koiklja je zlezla iz svojih čipk in nojcvega perja. Objela me je in .mi rekla, da jc zelo ljubila mo jo rajno mater. Za vse «em bila $e mala nečakinja. Ves Cas sta me od strani opazoval;, Friderik-Viljom in Adalbert, Bolj milo skoraj ne morem povedati. Adalbert jjie» zastaven fant, toda kakor se mi zdi, precej trdoglav in za- brbten. Rajši imam Kronprinza, ki je prebrisanec. Bodite prepričani, da se Nemci ne bodo dolgočasili, ko postane naslednik svojega očeta. Vse popoldne sem se pripravljala za večerno sve- čanost. Bai a sem se, da ne bi zbudila dovolj pozor- nosti. Nervo'zna sem bila. Kar na lepem sem se brez vzroka sporekla z gospodično Jaufrovo. Kakor bi bila že vnaprej slutila vse neprijetnosti, ki jih bom v življenju sreCala zaradi tistega zloveščega večera. Nihče si ne more misliti, kako lepe so sveCanosti v Peterhoiu. Kaiser si jc oblekol uniformo, ki je bila še sijajnejša od dopoldanske. Videti bi ga bili mo- i-ali, ko je zagledal uniformo mojega očeta! Kar se tiče bogastva uniform, naj vam povem, da ni Clo- vöka, ki bi se inogel meriti s knezoin Tjumenom. Ob dragem kamenju v verigi, ki je spenjala na levi rami njegov rdefi površnik, so bili dragulji nem§ke cesarice kakor odpadki siromašne meščanke iz Moabita. Ko sem stopila v dvorano, je cosar komaj j)iikril inajhno kretnjo začudenja. Za t»*enutek me je obšel strah, da sem preveč dekoltiiana, toda ta bojazen se jo hitro razpršila ob pozornosti, ki sem jo dosegla. Naj vam povem, da sem si izbrala za ta večer Dou- cetovo oblekö iz safirno-višnjevega baržuna, ki je bila sicer zelo preprosta, toda kakor na telo prilep- Ijcna. Njeno edino okrasje so bili safirji. Kakor otrok sem ž« tedaj mislila, kaj bo' šele jutri! »Kako bodo zijali,« sem si rekla, »ko zagledajo mojo rdefo obleko, ki je ökrasena samo z rubini!« Plesala som. SreČna sem bila, ko sem videla Nemce, navajene na poCasne valCke, kako izgubljajo mero naSega ruskega, tako nervoznega val^ka in kako so prisiljeni, da morajo na eni nogi skakati in lGviti korake, ali pa čakati kakor žerjavi. Plesala sem s Kronprinzem. Laskavo je pohvalil mojo obleko in rekel, da nemški cosar ni popoln vla- dar, ker se mu ni posročilo piegovoriti dvornih dam, dabiseoblekle vtoalete, ki bi imele manj kakor šest barv. Hotela som ga malo podražiti, zato sem mu rekla, naj so temu nikar ne cudi, ker je moja obleka iz Pariza. Odvrnil mi jo, da imam prav, ker ni mesta, ki bi se moglo meriti s Parizom. S tistim nepreplač- Ijivim režanjem, ki sem ga opazila samo pri njejni. iii i je povedal celo vrsto precej mast nib zgodb o tern mravljišPu sveta, in to na tak nafin, da sem taki*at, ko me je vodil naprej na prostor, slišala, kako mu je stara koklja mimogrede šepnila: »Fritz, resneje!« Tedaj mi jo tudi pomahnila z roko, naj sedem k Ti jej. Že zjutraj sem bila zapazila med cesarjevim! Castniki hu/.aija, oblečenega v svetlö rdečo uniformo. Bil je rjavih, skoraj rdečih las, blagih, višnjevih, kratkovidnih in trdili oči. ki so neprestano izpod nanosnika silile za mono. Seveda sem se ves Cas delala, kakor da ga ne vidim. PoSteno bi se bila za- Ciidil«, so bi bil kdo takrat rekel, da bo ta svetlo- rtlefta uniforma nekega dno moja. »Aurora«, je dejala carioa, »moj nečak Rudolf, veliki vojvoda Lautenburški, prosi, da bi sinol z vami zaplesati valček.« Rdeči huzar jo plesal nadvse slabo, Ceprav si je dosti priza(!eval, da no bi tega opazili. Mislii je, da se mora zato opravičevati. Komaj da sem mu odgo- vorila in niti zahvalila se mu nisem, ko j« bilo valčka konec. Potom jc spot sedel za cesal'ico in si neprestano brisal ščipalnik. Tako nesrečen je bil videti, da bi so ga bil moral kamen usmiliti. Stran 4. »Nova Doba« 6. II. 1933. Štev. 12. yto (220 točk), sledili so GradČani s 27, 25 in 24 m, brez padca. Mladi Pribovšek v izredno lepem stilu z 27 m s padcem in 24 Vt brez padca do- seže najboljši rezultat naših skaka- čev. Izredno nadarjenost so pokazali mladi naši skakaCi Čop, Mejavšek in Šubic, ki so prejeli praktična darila in diplome, ter Pribovšek, ki so vsi še samouki in brez izrazitega trenin- ga, videti pa jim je že danes, da streme predvsem po lepem stilu, bolj nego po dolgih skokih. Gradčani po- lagajo bolj važnost na dolžino skoka, Guttormsen pa zopet na brezhibno izvedbo skoka. Sploh pa je ta mladi, komaj 24- letni mojster s severa izredno prija- zen in miren ter nadvse skromen sportnik in bi se lahko marsikdo od njega prav zadosti naučil v znanju in obnaSanju, kajti on se vede vedno kot gentleman in ceni pravi sport nad vse. Je iz Konsberga, 80 km od Osla, in tehnik po poklicu. Pravi, da živi povsem normalno, uživa pred skakanjem prav vse, tudi malce al- kohola, pred tekmovanjem na dolge proge pa absolutno drži dijeto. O na- Sih smučarjih so izraža prav povolj- no in meni, da imamo predvsem ta- lente za dolge proge in za snruk ter slalom. O naäih krajih in ljudeh se izraža zelo pohvalno. Prireditev je potekla v najlepšem redu in brez nesreč ter je pokazala, da je led prebit in da je skakalnica nujno potrebna tudi ostalim klubom, da so nam potrebni izvežbani sodni- ki in strokovnjaki v smuškem spor- tu sploh, ter morda tudi medklub- ski odbor za zimski sport, ki bo lah- ko z uspehom nadaljeval započeto delo. — c Kino Elltnl kino Union. Ponedeljek 6., torek 7. in sreda 8. t. m. ob yl2M. in pol 21.: »GroHca Marlca«. Sijajna Kal- manova opereta v popolnoma novem zvočnem filmu. V glavnih ulogah sloviti Hubert Matischka, Doroteja Wieck, Ernest Verebes, Sariota Ander in Szöke Szakall. Dve zvočni predigri. — Od Četrtka 9. t. m. dalje »Črnt huzar«. V glavni ulogi Conrad Veldt. Dopisi Št. Jurij ob juž. žel. V dneh 1. in 2. februarja je Sokolsko druStvo upri- zorilo veseloigro v 4 dejanjih >Okence«, ki jo je napisala Olga Scheinpflugova in jo je iz češčine posrečeno prestavil na naša tla Sentjurski domačin brat Liška. Uprizoritev je bila prva v Jugo- slaviji, premijera v Pragi se je vrSila pred letom, igra je Sla zmagovito preko čeških odrov, uspela je v polj- skem Poznanju in je prevedena celo v španščino. Široko pisana veseloigra je nepretrgano nadvse zabavna, vendar vseskozi duhovita. Slika nam čudovit doživljaj privatnega docenta prof. dr. Johanka, ki ga v veseli družbi prvič Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro- daja devize in -valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter lradi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj omami alkohol in se v jutru ne za- veda nočnih dogodkov. Ljudje iz nje- gove okolice to izkoriščajo in mu na- tvezijo razne strašne stvari, ki da jih je v noči zagrešil. Dokazi končno pre- pričajo profesorja o resničnosti očit- kov. Jame pisati razpravo, kjer pri- merja človeško duševnost na povrSju ohlajenemu planetu, ki pa mu tajna žareča notranjost bruhne kdaj in kdaj na dan kakor skozi okence. Profesor- jeve zadeve pa se čim dalje bolj za- pletajo, a se spet prav zabavno raz- vozlajo do prav zadovoljivega konca. Težavno glavno ulogo je br. Ipavec podal tudi v podrobnostih tako res- nično in dosledno, da je s svojim na- stopom postavil temelj uspeha vse igre. V najboljših rokah sta bili žen- ski vlogi s. Skokove in Kramperškove. Prav lepo se uveljavili tudi ostali, kakor br. dr. Sedej, inž. Kropivšek, Liška in Pikl. Predstava je pokazala, kako se ba§ v St. Juriju goji dobro kulturno delo skrbno in s požrtvoval- nostjo, ki jo marsikateri večji kraj pogreSa. Žalec. Dramatično društvo v Žalcu bo imelo v soboto 11. februarja ob 20. v prostorih gostilne g. Ivana Vi- ranta občni zbor na katerega so vljudno vabljeni vsi bivši in sedanji sodelo- valci in sodelavke, kakor tudi oni, ki se zanimajo za krajevno odrsko delo. Na razpolago bo tudi kronika celot- nega kulturnega udejstvovanja žalskega odra ob 20 letnici društvenega delo- vanja. Škoija vas. Društvo kmetskih fan- tov in deklet v Škofji vasi bo upri- zorilo v nedeljo 12. t. m. ob 15. v po- sojilnišld dvorani v Vrojntku šalo- igi*o v petih dejanjih in živo sliko »Živa pokopana«. Društvo ss pripo- roča za številen obisk. Naslednja no- vost bo »Carski sel«, ki ga bo dru- štvo upiizoiilo prvo nedeljo v mar- cu. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, ter boljši LOKAL se odda takoj. Naslov v upravi lista. LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'f nstalacijska dela, vodovodc, hišne instalacije, vsakovrstnc črpalne^na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., =============================================^ kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe STAVBNO IN POH1ŠTVENO | B A II I H | || f|| m STROJNO MIZARSTVO F K H H I V JUKI % CHJE, WARIBORIKA CilTft 14 Zaloga raznih mrtvaških krst, polaganje, renoviranje in čiščenje parketnih ta! Izvrševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan C e I j a Za kresijo Telefon 24S kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navetfane stroke spada|ofa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna insoiidwr S 1. marcem se odda 3 sobno stanovanje stalni, mirni stranki. Naslov v upravi lista. Lspo enosobno stanovanie se odda mirni stranki brez otrok. Vpra§a se v Celju, Aškerčeva ul. 3/1 desno. Ob državni cesti v Skofji vasl se da zaradi družinskih razmer zelo ugodno v najeni kovaönica s kornpletnim orodjem. VpraSa se pri županu g. Jos. Kožuhu, Škofja vas pri Celju. Poior! Vse posestnike predvrtov, yrtov indrevesnic opozarjamo, da smo dobili iz inozemstva prvovrsino šoto (Hochmoor-Torfmull). Sota ne sme izostati pri obdelovanju vrta, ker le ta izboljša vsako zemljo, pospeši krepek razvoj korenin, osi- gura bujno rast in obdrzi pri suSi vlago. Sedaj je čas, da jo v kakem kotičku na vrtu pustite obležati in da jo polijete z vlažno gnojnico, spomladi jo primeSate k navadni zemlji, kakor se to z navadnim gnojilom dela. — Vsako količino Sote dobite najceneje pri Javnem skladišču nasl., Celje. Solnčno stanovanje obstoječe iz dveh sob, kabineta in pri- tiklin, se takoj odda v Gubčevi ul. 6 v Celju. Brivnica na Bregu St. 1 v občinskern poslopju se prlporoča ra točno in solidno postrežbo po sledečih cenah : Brezposelni, vojaki in vajenci od ponedeljka do petka striženje las 3 Din, britje 2 Din. V soboto in nedeljo striženje las 1 Din, britjü 3 Din. Stefan Podunajcc brivski mojster Za veselice konfete, serpentine, papirnati krožniki servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini Franc Leskovšek Celle. Glavni trg 16 Velika Ixblra raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepc rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibnery Celje Pri „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17^ Oglašujte! ZVCZNfl TI5MRNfl IN KNJIQOVEZNKfl QEUE - STROSSn/ITERJtV/l ULICfl I IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOCA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERNI CENI "Urejuje Rado PoSnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna, „ Oba v Celju.