ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 1. * 22. OKTOBRA 1914 * LASNI SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 8. Politični kaznjenci na poti v Sibirijo. Slovo ob sibirski meji. ifiiitfiiiiviuuiiiiviiiiiiiiiiiiiTiiiiiftiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiMivtiiiiiiiii ii iiiiiniviviiiiniiiviiiiiivviiiiiiiiiiuiitif iiiiiiiiiiiniif iiiiii viiii vimiivi tiiuiii iiiiiiimiti tiii viiiiiini niinilf mi i ii i iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHitiiniMiiMiiiiiii,i|,tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiii»iiiiti STRAN 86. ILUSTRIRANI GLASNIK 8. ŠTEVILKA •Ml« .....................................................................................11111II11111111111111..............111111111111111111111111111M111111111111111111111'"""" lil 111111111111111III111111M M 1111111 Zadnja morska bitka« veža in vojnih potrebščin, temuč je celo torpedroplan je drsel po gladini s strašno, Slika iz bodočnosti. začft ustavljati angleške parnike Če ni omotično naglico. angleška hotela izgubiti svoje oblasti na toda to jutro, ko se začenja dnevnik Ta dogodba se je primerila 1. 1969. morju, se je morala začeti vojska. kapitana Merilesa, je »Muha« zelo zložno Ali se je zgodilo vse natanko tako, kakor Tukaj se začenjajo dnevniški zapiski rezala vodo pristanišča Kolombo. Kapitan je tukaj popisano, za to je odgovorenj ,ka- kapitana Merilesa. Kapitan je bil poveljnik je stal na poveljniškem mostu in poleg njega poročnik Horton, vitek, dvajsetleten mladenič gladkega obraza. Ko je začela »Muha« hitreje pluti, ko je jelo pod krovom godrnjaje in žvenketaje delovati 24.000 konjskih sil, ni to poročnika Hortona posebno razburilo. On ni bil mornar po poklicu. Izobrazil se je za vojaškega letalca. In kdor je celo leto vodil oklopen aeroplan skozi zrak s hitrostjo 150—200 kilometrov na uro, temu se zde tudi najhitrejši torpedro-plani precej nedolžne in počasne priprave. »Čudno!« je začel kapitan Meriles, »kakšne so bile nekdaj pomorske bitke z lesenimi ladjami, ki so imele največjo hitrost osem vozlov na uro! Jaz se še spominjam starega ,Tatarja', ki je mogel v najhujši sili prevoziti dva-intrideset vozlov na uro!« »Ta ladja je postala kasneje nerabna in so jo prodali kot staro železo,« je odgovoril poročnik; »danes dosežemo tako hitrost, če ne spustimo nobene ploskve v vodo!« Kapitan je pogledal na kazalec priprave, ki je na- Od Rusov zapuščeni strelni jarek. znanjala hitrost vožnje. . .. . , ,__- »Halo! Prehitro vozimo. ''.JfPUkazano nam je, da se čez pitan Meriles, ki je v dnevih razburljivega »Muhe«, ene izmed tistih novih ladij, ki nekaj ur združimo s svojim vojnim bro-in silno pretresljivega boja z angleško so jih nazvali torpedroplane. To je bila dovjem. Če"se dvignemo iz vode, ko bomo hladnokrvnostjo mirno pisal svoj dnevnik. ladja, ki je plavala v vodi na isti način ob Kalturi, "pridemo še dovolj zgodaj. Po-Vendar moramo takoj pripomniti, da je kakor aeroplan v zraku. Pri počasnejši časneje, krmar!« je ukazal kapitan. »Po-kapitan po oni strašni bitki postal za- vožnji je drčalo nje telo skozi valove kakor vesite ploskve!« mišljen in molčeč, tako da smo mogli to vsaka ladja. Če je pa bilo treba hitrost s ^Ukaz,t.,'pritisk na aparat, ploskve so povestico sestaviti le površno, po nie^o- zvišati, so se izpustile v vodo poševne se povesile in »Muha« je plula znatno po-vih kratkih zapiskih. ploskve; telo ladje se je dvignilo iz valov časneje. Nje razmeroma malo telo je drča-Bilo je tedaj leta 1969. in ves'svet je in je slonelo samo na teh ploskvah in lo, če se je^dvignilo popolnoma nad vodo, odmeval od onega velikanskega boja, katerega so že _____________ več desetletij pričakovali in kateri je slednjič vendarle izbruhnil. Sedaj se je morala odločiti dolgotrajna tekma med narodi stare Evrope in med mlado, krepko se razvijajočo Azijo. Minulo je bilo že več deset let, kar sta se Japonska in prenovljena Kitajska združili v tesno o-brambno zvezo in sta izdali geslo: Azija Azijatom! Evropejci, zlasti Angleži, so gledali vedno bolj nevoščljivo ta razvoj. Angleška se je bala za svojo posest v Indiji, zlasti ko so se te naselbine začele upirati. Upor je trajal komaj štiri tedne, ko je japonsko-kitajska zveza izjavila, da priznava upornike za redno armado in da bo ostala nevtralna. V resnici je pa upornike podpirala. Anglija je protestirala. Toda azijska zveza je storila še več. Ne le, da je dovažala upornikom velike množice ži- Nemci urejujejo svoj vojni plen. rlilllII lili IIIIlllllllllllllllllllllllllllll iiiiimrint_______-.................................................................................................................................................................................................................................................... ŠTEVILKA 8. i m III ■ i II II i m II 11 II i iiiiiiiiiu i ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIMIIMMIllllllllllllllltlllllllllllllllllllllill 87. STRAN ............................................................................................................................................................................... llllllllllllllllllllllllllIftIIMIIIIIf tako da je vsa teža počivala na razprostrtih ploskvah, s hitrostjo kakih 140 kilometrov na uro. Blazna naglica! Toda tej primerno je bila ladja tudi zgrajena. Ostra kot britev spredaj in zadaj in brez vsakih vzboklin, ki vožnjo tako zelo ovirajo. Gladka, toda močna oklopna streha jo je varovala pred zračnimi bombami aero-planov-oklopnikov. Grozeči topovi so iz-tegovali iz majhnih stolpov svoje dolge vratove naravnost proti nebu, ogledujoč se po kakem sovražniku v zraku, drugi zopet so strmeli vodoravno v gladino, pričakujoč ladje sovražnice. Spodaj pa so grmeli velikanski stroji, ki so z dvanajstimi vijaki bičali vodo. Tako je bilo ustvarjenih šest torpe-droplanov, ki jih je sedaj ugledala njihova sestra »Muha« v bojni vrsti ob cejlonski obali z »Mravljo« na čelu. »Štirideset vozlov !« je ukazal kapitan svojemu poročniku. ».Mravlja' nam sporoča, da bo plula s to hitrostjo, kadar pridemo do Kalture, in glejte jo, sedaj že plove!« Zaslišalo se je stokanje, bučanje, žven-ket in njegove besede so se izgubile v velikanskem oblaku bele pene. V hipu je čudovita ladja skočila iz valov in letela kot strela preko gladine, veter pa je rezko sikaje in žvižgaje bril preko krova. Novi ukazi, novo dviganje, novi skoki ladij in hitrost se je zopet zvišala, dosegla petdeset in slednjič šestdeset vozlov. Z bajno naglico se je drvila flotila torpedroplanov naprej in je slednjič naletela na svoje glavno brodovje, katero je imelo nalogo, da brani angleško pomorsko gospostvo. Dvajset težkih, gorostasnih bojnih ladij je grozeče ležalo na valovih Indijskega oceana in se je komaj gibalo v šumenju valov. Za njimi je stalo štiriindvajset najmodernejših vojnih ladij-kri-žaric in slednjič za skrajno silo in kot mašilo nekaj starih drednotov. Tudi ti so bili pripravljeni, da store, kar je v njihovi moči, toda v primeri s svojimi velikimi tovariši so bili neznatni in naravnost usmiljenja vredni s svojimi slabotnimi topovi. Moderna bojna ladja »Mastodon« je mogla požreti dva drednota, ki bi v njej plavala, kakor v luki. In vendar so bili ti moderni bojni velikani zgrajeni v tako lepih razmerjih, da je bilo njih veličino komaj opaziti; nihče bi ne slutil, Prizori iz bojev v Karpatih. Avstrijski težki oblegovalni topovi, ki so se odlikovali v boju z'belgijskimi trdnjavami, s svojim moštvom v bruseljski vojašnici. če jih je pogledal, da so dolgi .celih devetsto čevljev. Tako je bilo sestavljeno jedro angleškega brodovja, ki je prežalo tam ob južnem rtiču Cejlona, vsak hip pripravljeno na boj. Nastopila je noč in debeli oblaki so zakrivali ves nebeški obok, medtem ko je preko morja sunkoma pihal nemiren veter, skoro že vihar. Hitri torpedroplani so dobili nalogo, da gredo na prednjo stražo. Počasi in previdno so pluli z ugaslimi lučmi naprej, deset vozlov na eno stran in potem deset na drugo. Kapitan Meriles se je zamišljeno naslanjal na ograjo poveljniškega mostiča, poročnik Horton pa je stal ob razglednem okencu. Tedaj je začelo še deževati. Težek, enakomeren dež, ki pljuskaje pada v morje in valove za nekaj časa pomiri, zato pa tudi vse, kar je nezavarovanega, popolnoma razmoči. Tedaj se je razlegel klic z razglednega okenca: »Luč se je prikazala spredaj. V višavi !« Kapitan Meriles se je ozrl proti navedeni smeri. »Halo!« je zaklical po telefonu artilerijskemu častniku. »Vsi možje k navpičnim topovom! Bomo temu radovednežu pokazali pot!« Zopet je pogledal proti tisti luči, ki je medtem močno narasla in je sedaj navidez mirno visela v zraku. Poleg nje pa t*imi>ti»»ii««iiinniiitni»iitn«»in«imiii«i«i»»i»i«i»««*m>»«»«»i ii»tiii»t»iiiiiiiiiiiiiii»ittiii»iiiiiiiii»»i»i»iiiiiiiiiiii»iiiiiiti>tiiii»iiiiiii«»ii»i*i«»»«i>»t«i«t»»*>>»ii«««»»ii»t»ii»iiit«ii»»»»i»»itiii»ii*tii»«»i»i«»»«««»>«tiii«««i»«i»i»»»t»«ti»»«»«>«««»*iiiiiiittiiii» STRAN 88. ILUSTRIRANI GLASNIK 8. ŠTEVILKA .............................................................................................................................................................................................................................................................I • I • • 11111M111 • I • 1111M111 ■ 11 ••• • I llt)*M(**li ••* (•Uilli*t*l*«««(l«*l l*«**I«l ••»lUialll »•• ••(!<• •* •• I i t •• t • I Moštvo ladje »Cesarica Elizabeta«, ki se v Kiaučau bojuje z^Japonci. .Med mornarji je Ljubljančan Leopold Voje (X)- se je prikazala druga luč in je nekaj sporočala z brzojavnimi znaki. Zabliskalo se je »kratko, dolgo, kratko«. »Aleluja!« je vzkliknil kapitan."»Eden izmed naših aeroplanov! Pa kljub temu naj ga vrag vzame!« Tudi z drugih ladij so opazili signale bližajočega se letala in tuintam so se prikazovale luči. Naenkrat pa se je usula sijajna reka svetlobe z najvišjega trinožnega jambora neke mogočne ladje navzdol in obsvetila z blestečo lučjo široki in gladki ladijski krov. Od tega se je svetloba odbijala navzgor in tedaj so se v temi razločno prikazale oblike mogočnega oklopnega aeroplana. Obsvetljena ladja je bila ladja-matica aeroplanov in jim je služila za pristanišče, če se sme ladijski krov sredi širnega morja tako imenovati. In jekleni ptič se je rad odpočil, ko se mu je ponudila priložnost. Kakor galeb nad penečimi se morskimi grebeni je krožilo oklopno letalo vedno niže in vedno niže'in se je slednjič lahko in varno spustilo na razsvetljeni krov. Luč je zopet ugasnila in tema je odela celo brodovje. Kapitan Meriles pa, stari morski medved, ki aeroplanom ni bil prav posebno naklonjen, je vendar mo- r -ral občudo- ' vati ta lepi prizor. Mislil je nanj še tedaj, ko je po opravljeni službi legel v posteljo in v lahnem pol-spanju čakal, da mine noč. Svetovna vojska. Zgodilo se je, kar smo splošno pričakovali: začel se je drugi del svetovne vojske. Na vseh bojiščih je položaj bistveno izpremenjen. Velika izprememba se je najprej zgodila na našem severnem bojišču. Po dolgem umikanju pred rusko premočjo so se naše čete ustavile, zopet obrnile proti Rusom in jih sedaj krepko potiskajo nazaj. Vzelo kratkem času smo pridobili več kot sto kilometrov izgubljene zemlje, oprostili trdnjavo Przemišl ruskega obleganja in potisnili Ruse še bolj proti vzhodu. Obenem prodirajo naše čete z Ogrskega. — Na jugu, v Srbiji in Bosni, se mora naša armada boriti z manjšimi, izredno drznimi in krutimi srbskimi četami, ki so na več krajih nadlegovale našo mejo. Ta boj je težak in zamuden. Srbija bo v njem izkrvavela. Nemci se lahko pohvalijo z izrednimi uspehi. V dvanajstih dneh so zavzeli Ant-werpen, trdnjavo, ki je veljala za nepremagljivo, in se polastili bogatega vojnega plena. Belgijska posadka se je umaknila deloma na Nizozemsko, kjer so jo razorožili, deloma proti mestu Ostende, ki (Dalje.) • \ /■!*> PODLISTEK Albanska špijonka. Povest iz balkanske vojske. Spisal Ivan Dolinar. (Dalje.) »Kako se je moglo to zgoditi?« »Od začetka je šlo vse dobro. Vaše napovedi so bile resnične; na desnem krilu smo lahko zmagali in smo tudi turške postojanke ob reki hitro zavzeli. Toda ko smo prekoračili Šaro in začeli prodirati naprej, so nas za hrbtom napadle močne sovražnikove čete, ki so bile skrite in se ves čas niso udeleževale boja, ter so nam vzele topove in namerile naše lastne krogle proti nam. To je odločilo.« »Glavno je vendar, da ste ostali živi. Slab vojskovodja, kdor ni nikoli izgubil nobene bitke!« »Ne, ne, Milena! Čemu mi bo sedaj življenje? Od tistega časa, kar sem Vas spoznal, je kakor začarano, kar storim. Še vse mi je izpodletelo, ob čast sem, ob spoštovanje pri poveljnikih, ob zaupanje pri vojakih, ob mir, pogum in samozavest. Od tistega dne, ko sem Vas prvič videl, pa do te ure mi je nesreča na vsakem koraku za petami.« »Ali ni sreča, da ste se rešili, ko jih je toliko poginilo?« »Niti voda me ni hotela — vrgla me je skoro nezavednega na obrežje, kjer sem se toliko odpočil, da sem mogel priti do Vaše hiše. Milena, prokletstvo je nad menoj. Pričakoval sem, da bo ta dan največji in najlepši v mojem življenju, dan zmagoslavja, dan popolne sreče, in sedaj sem najnesrečnejši človek!« Milenino čelo se je zmračilo. »Gospod, ne vem, kako bi jaz bila kriva Vaše nesreče. Vendar, če mislite, da sem jaz vzrok Vašega poraza, da Vas je s tistim dnem sreča zapustila, ko ste se meni približali, si boste pač lahko pomagali. Ločiva se in se pozabiva! Prej se nista nikdar srečali najini poti in naj se ne srečata poslej nikoli več! Bili ste mi ves čas ljub gost — toda tudi oditi Vam ne bom branila, če je tako bolje za Vas.« »Glejte, Milena, ravno to je: jaz ne morem nikamor od Vas. Prišel sem danes pobit, obupan, do smrti žalosten, a ko ste mi poprej položili svojo dobro roko na čelo, sem čutil, kako mi raste moč, kako se mi dviga pogum in mi mir polni srce. Čudna, skoro nadčloveška, moč je v Vas! Sredi med bitko sem videl le Vas in sedaj, ko ležim tukaj, ranjen in sramotno poražen, mi je vseeno, ali sem zmagal ali bil premagan, mi ni za čast, ne za službo, ne za sodbo tovarišev, mi ni za ves svet — le da Vas vidim pred seboj, Milena. Vi ste moja zla usoda!« Milena je sedela poleg njega s pove-šeno glavo in ga tiho poslušala. V svoji lahkovernosti, v svoji veliki ljubezni, ki ga je popolnoma zaslepila, se ji je skoro zasmilil. Ali ni dovolj kaznovan? Ali ni s strašnimi duševnimi mukami drago plačal svoje krutosti ? »Tudi Vi ste moja zla usoda!« je rekla Milena tiho, skoro šepetaje. Major je te besede narobe razumel. Mislil je, da mu s tem nežno odkriva svojo skrito ljubezen. Gorko jo je prijel za roko in hlastno vprašal: »Kaj hočete s tem reči, Milena?« »Ah, nič, nič!« se je zdrznila špijonka. V tem hipu je že zopet videla svojega Vas po bitki. Naši ranjenci. Težko ranjenega vojaka nosijo iz železniškega voza. 89. STRAN ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI GLASNIK moža, ustreljenega od majorjeve roke, in svojega brata, ležečega v mlakuži krvi, ki jo je isti Jordakovič prelil. Njeno sovraštvo je zaplamtelo s prejšnjo vseuničujočo silo. »Ne, ne! Dokler ni zadnji vinar z obrestmi poravnan, se ne spraviva!« si je rekla, na-tihem ponavljajoč svojo prejšnjo prisego. Glasno pa je odgovorila: »Najprej bo treba skrbeti, da se pozdravite in okrepčate, da se Vam rana zaceli, potem se pomeniva o drugih stvareh. Odpočijte se nocoj, z jutrom bo prišla nova moč, nov pogum in morda nova — sreča!« »Milena, brez Vas je ne bo! Vi ste mi še ostali, drugo je izgubljeno!« »Že zopet tako malodušen, dragi prijatelj? Kakorhitro se popolnoma pozdravite, bova skovala tak načrt, da ga tudi hudoben slučaj ne bo več mogel preprečiti. — Torej sladko spite, ljubi gost!« Položila mu je zopet roko na čelo; on jo je prijel in pritisnil na usta, »Vse je od Vas odvisno, Milena, Lahko noč!« Milena je tiho odšla iz sobe. Ko je bila sama, se je sesedla kakor brez moči, si zakrila obraz z rokami in vzdihnila: »Ali ga varujejo peklenske sile, da mu nič škodovati ne more?« Potem je tudi legla, pa ni mogla zaspati, Ko je zjutraj vzhajalo solnce, je stopila po prstih v majorjevo sobo, da vidi, kako mu je. Jordakovič je mirno spal, roke na prsih, prvi solnčni žarki pa so se lesketali v rdečem rubinu ugrabljenega prstana. »Prokleti kamen!« je rekla Milena strastno in je zopet tiho odšla. Ko je prišla v svojo sobo, je zastrla okna, skozi katera je že silil prvi dan, zaklenila vrata, sedla v kot, objela kolena z rokami in se globoko zamislila. Tema, popoln mir in samota ji je dobro dela, Bila je kakor zver na preži, skrita v mračnem zatišju, pripravljena na skok, premišljujoč samo še, kako naj napade svoj plen. Ko je mali Omar lahno potrkal na vrata in ji ponudil zajtrk, se je zdrznila in jezno vzkliknila: »Izgubi se!« »Gospa, saj vendar ne morete . . .« je boječe nadaljeval Albanček zunaj. Milena je skočila, odprla vrata, zamahnila po vdanem Omarjevem obrazu in se zopet zaklenila v sobo. Omar je po- vesil glavo, stisnil zobe, zadušil solzo, ki mu je silila v oči, in na prstih odšel na dvorišče. Milena je nepremično sedela celo uro. Tisoč misli ji je švignilo skozi glavo, razgreto od prečute noči in plamteče strasti, tisoč načrtov se ji je porodilo, tisoč priseg je nanovo prisegla, da ne odneha prej, dokler ne maščuje smrti svojih dragih. In vendar ni bilo nobenega izhoda več. Major je že čutil, da ga preganja nesreča, odkar se je seznanil z njo. Saj je očitaje vzkliknil: »Milena, Vi ste moja zla usoda!« Le njegovi slepi ljubezni se je imela zahvaliti, da ni zagledal špijonskih spletk, ki jih je spletala krog njega. Naj se še enkrat njen načrt ponesreči, naj še enkrat uide pasti, ki mu jo je nastavila — in oči se mu bodo odprle! Tedaj pride dan računa in sodbe. Mileni je bilo malo za lastno življenje, odkar je bila sama na svetu, brez ljubečega tovariša in prijatelja, brez pravega doma, toda umreti ni hotela prej, dokler ni njena prisega izpolnjena. Tedaj je planila pokoncu. »Sama mu bom sodila!« Snela je s stene enega izmed samokresov rajnega moža, ga pregledala, vajena leži ob morski obali nasproti Angleški. Umikajočim se belgijskim četam so bili Nemci hitro za petami. Osvojili so Gent, Briigge in 15. t. m. Ostende. S tem je skoro vsa Belgija v nemški posesti. O tem lepem, bogatem kraljestvu se sme reči: Nekdaj je bilo! — Ravnotako se je v teku tedna marsikaj izpremenilo na Francoskem. Kakor je znano, so Francozi, okrepljeni z angleškimi četami, vedno bolj potiskali Nemce proti severu, proti belgijski meji. Ko so si Nemci osvojili Antwerpen, mogli so poslati mnogo vojaštva proti Francozom ter porabiti težke oblegovalne topove proti francoskim trdnjavam. Osvojili so si trdnjavo Lille, začeli zopet obstreljevati Rems ter prodirajo proti jugu. Kmalu bodo tudi začeli oblegati trdnjavo Belfort. Na severu se dolga bojna črta avstrij-sko-nemške armade od dne do dne bolj Nemci izkrcavajo ranjence. zajeda v rusko ozemlje. Zavezniške čete so že blizu Varšave, močne trdnjave, ki so jo Rusi sklenili braniti do zadnjega. Tu, na Ruskem Poljskem, je pričakovati dolgotrajnih in zelo krvavih bojev. Če smemo sklepati po sedanjih uspehih, bo ta boj za nemško armado, s katero se bratski borijo avstrijske čete, zmagovit. Naskok afrikanskih lovcev. Francozi so pričakovali veliko uspeha od svojih afrikanskih čet, ki so jih poklicali na evropsko bojišče, kajti Afrikanci se odlikujejo po svoji urnosti, spretnosti in neustrašeno-sti. Bore se pogumno, toda disciplinirani nemški armadi niso kos. Neki častnik popisuje naskok afrikanskih lovcev takole: STRAN 90. Naenkrat se je prikazalo pred središčem nemških čet 700 do 800 konjenikov — afrikanskih lovcev! Mi smo takoj spoznali položaj: Naskok na nas!gPrecej se je dalo povelje: » Mirno i ■mil i ......................................ti i m imunimi i ■ imi m ILUSTRIRANI GLASNIK ■ IIIIMIIIIHMMIIMI IHIIIIIIIIIIIIlItllllllltlltllit '•mm minimumi imunim umu 8. ŠTEVILKA IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlUlItlllllllllllllllllllllHItNM streljati, dobro meriti, vedno najprej na konja, potem na-moža!« Vsakemu oddelku naše čete se je določil prostor, kam naj strelja. Seveda so se tudi strojne puške pripravile na delo. Komaj je bil ukaz dan, je zemlja zabobnela od konjskih kopit, orožje konjenikov je žvenketalo, njih vpitje daleč odmevalo. Toda afrikanski švadroni niso jahali tako razvrščeni, kakor se razvrste Nemci, kadar se pripravljajo na naskok. Njihove čete so se začele trgati in so se razdelile, preden so se približali naši vrsti Golob V vojni službi. Kako se pritrdi golobu Krog telesa fotografični aparat. na 800 metrov. Nemški ogenj se še vedno :ni začel. Domobranci so mirno ležali, puške pred seboj in pričakujoč ukaza. Najprej so začele strojne puške streljati, precej počasi, toda zelo zanesljivo, ko so se Francozi približali na 500 metrov. Navadne puške so se sprožile, ko so bili afrikanski lovci oddaljeni le še kakih 350 do 400 metrov. Učinek je bil strašen. Streljanje je trajalo kvečjemu dve do tri minute. Streljalo se ni hitro, divje, streli so padali počasi, toda vedno so bili dobro merjeni. Najprej smo vedno postrelili prvo vrsto; naslednja vrsta, ki se je drvila za njo, se ni vedno mogla ogniti ranjenim konjem in je često padala preko zadetih živali. Pretresljivo je bilo rezgetanje, hropenje in silno stokanje ustreljenih konj, ki so ležali na tleh in bili s kopiti, zopet skakali pokoncu, padali in se stresali. Ravnotako je včasi planil kak zadet konjenik pokoncu, a se je nato zopet zgrudil. Vojaki barvajo belca. Borovnica. Vojaki stražijo železniški most. orožja kakor vse albanske žene, skrila, odklenila vrata in po prstih stopila v ma-jorjevo sobo. Jordakovič je še vedno mirno spal, smrtno truden po težkih naporih preteklega dne. Milena je stopila tesno k njegovi postelji, se zazrla v ta lepi, tako za-sovraženi obraz in za hip postala, mirna in bleda kakor smrt ob bolnikovem vzglavju. Nato je segla pod obleko po orožje, da ga nastavi spečemu vojaku na čelo. — Toda roka se ji je zopet povesila. »Lahka bi ti bila smrt, prelahka, če te zadene krogla v spanju, razbojnik!« si je mislila. »Te oči naj bodo odprte, polne smrtne groze in strahu, te roke, ki ti mirno počivajo na prsih, naj trepečejo in iščejo pomoči, iz grla naj slišim krik obupa — taka bodi tvoja smrt. Tudi ti nisi ubijal Prenk Roda v spanju!« Nato se je zopet splazila v svojo sobo, se zaklenila in zamislila. Proti poldnevu pa je vstala in rekla skoro glasno: »Storila bom več kot more žena in ti bom stopila na glavo kakor strupenemu gadu.« Njen načrt je bil gotov. Potem je odprla okna, da je posvetilo v sobo veselo poldansko solnce, odklenila vrata in poklicala Omarja. Ko se je Al-banček boječe približal, ga je prijela za brado, poljubila na čelo in rekla: »Spraviva se, Omar, in potem mi pri-nesi kosilo!« Albanček je zopet stisnil zobe in zadušil solzo veselja ter odšel tiho mrmraje: »Dobrega srca je ... le duha ji je Alah omračil.« 7. Po zmagi nad srbskimi četami ob reki Šari, ki jim je poveljeval major Jordakovič, so se Turki zopet utrdili na tem mestu in se niso dali pregnati. Srbi so jih vztrajno in besno napadali, toda prav tako besno in vztrajno so se Turki branili. V Bitolju (Monastiru) se je še vedno turška posadka trdovratno držala in ves srbski trud, da mesto zavzamejo, je bil zaman. Srbom je bilo veliko na tem, da se polaste Bitolja — s tem bi si odprli pot naprej — obenem pa so se bali velikih izgub, kajti njihove čete so bile že mnogo trpele in novih ni bilo pričakovati. Major Jordakovič je počasi okreval. Rana ni bila nevarna, toda naporni dan in velika izguba krvi ga je zelo oslabila. Po- veljniški stan je bil zaradi njegovega poraza silno ogorčen. Ne le da je bil izvrsten bataljon skoro popolnoma uničen, izgubljeni so bili tudi topovi, katere so Srbi tako nujno potrebovali, če naj izvrše na zahodnem bojišču poverjeno jim nalogo. Tretji dan po bitki se je oglasil v Mile-ninem dvorcu sam poveljujoči general. Želel je govoriti z majorjem Jordakovičem. Milena ga je peljala v bolnikovo sobo. Ko je general vstopil, je po bledem Jorda-kovičevem obrazu zaplal val krvi, zardel je kakor otrok, ki ga ujamejo pri tatvini. General je bil mračen in je na majorjev pozdrav zagodrnjal nekaj nerazumljivega. Bil je strog mož, izvrsten poveljnik, nagel v besedi in dejanju in vse se ga je balo kakor živega ognja. Še nikdar ni noben njegovih častnikov slišal od njega kake hvale, pač pa so skoro vsi že okušali njegovo jezo. Če se je komu nasmehnil in ga potrepljal po rami, je bil bolje poplačan kot bi dobil kolajno. Če je kdaj komu rekel: »Dobro, sinko moj!« je mož vedel, da v najkrajšem času dobi eno zvezdo več. Kadar je pa bil nezadovoljen, je bil na-mrščen in v očeh so se mu kresale iskre, ki niso obljubovale nič dobrega. (Dalje.) .................................................................................................................................................................................IIIIIIII IIMIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIHIMIIMMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIII iiiiiiii iiii Ml iiiiiiii i ŠTEVILKA 8 ILUSTRIRANI GLASNIK .....................I.........IIIMIMIII.Iimilllllll........Illllllll.....milil.......lllll lllllllllllllllll.....................................................................IMIII lllll........II......IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII.....I lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll« 91. STRAN IIIIIIII lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....lili......lllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM f Dr. Josip Pompe. Namestnik ljubljanskega drž. pravd-nika dr. Josip Pompe je padel na južnem bojišču. »Glasnik« prinaša njegovo sliko. Golob v vojni. (Glej naše slike.) Medtem pa še vedno točni ogenj naše strelne črte. Noben konjenik ni mogel obrniti konja — bili so preblizu sovražnika. Lepa, veličastna konjenica, ki smo jo pred par minutami videli, kako s silo in močjo dirja proti nam, se je izpremenila v nepopisno žalosten klopčič živalskih in človeških teles, v razvalino. Še preden so nas mogli Francozi napasti z novimi četami, je neki drugi bataljon naših domobrancev naskočil francosko desno krilo. Tako se je sovražnik moral umakniti. Od afrikanskih lovcev, ki so se udeležili tega naskoka, smo ujeli 27 nepoškodovanih mož, več kot polovica jih je bila težko ranjenih, ostali so bili mrtvi. prepriča, da je njeno novo breme prav nič ne ovira, in se mu privadi. Poprej je že golob priučen, v katero smer mora poleteti in kam ima priti. Ko se je tedaj žival sprijaznila s foto-grafičnim aparatom, začne svoj poklic izvrševati. Aparat je tako sestavljen, da se sam odpira in zapira Golob v vojni službi. Kletka, iz katere se izpusti golob-fotograf. Golob nam velja 2a znamenje krotkosti in miroljubja ■— in vendar so ga nekatere izredne zmožnosti odločile, da se rabi pri najkrutejšem, najbolj krvavem delu '-— v vojni. Znano je, da golob mnogokrat služi kot pismonoša, ki še tedaj redno dostavlja poš+o, ko so telegrafi pretrgani, telefoni razrušeni, ko vse druge poštne zveze prenehajo. Tedaj se dvigne golob z drobnim pisemcem, se orientira ter hitro in zanesljivo poleti k svojemu cilju. V zadnjem času pa so ga začeli porabljati še na izdatnejši način. Golob je postal — fotograf. Okrog telesa se mu pritrdi tenka kovinasta ploča (glej sliko 1.), na katero se obesi fotografičen aparat, tako majhen in lahak, da goloba prav nič ne ovira pri poletu. Živalica najprej ne-zaupno opazuje svoj novi oklep. Zdi se ji, da ji ne bo mogoče v njem poleteti in se drži tal. Zato so morali sestaviti zanjo posebno kletko, ki se da zelo visoko dvigniti (glej sliko 2.). Ko se kletka dvigne, vržejo goloba v zrak — žival raztegne krila, poskusi boječe leteti, a se kmalu Golob V vojni službi. Povečana fotografija, ki jo je golob izvršil med poletom. V levem kotu zgoraj fotografija v resnični velikosti. ter povzame med potjo kakih šest slik. Slike so majhne, pa ostre in se dado lahko povečati (glej sliko 3.). Golob leti preko sovražnih čet in fotografira njih stališča in gibanje, preko pokrajine, mostov in železnic, mest in trdnjav — in poroča, ko prileti na svoj cilj, mnogo točneje, nego bi mogel najboljši ogleduh ; kajti on ne popisuje z besedo, marveč prinese s seboj zanesljivo sliko. Poveljnikom so take slike seveda silno dragocene, ker ga dovolj natančno pouče o sovražniku. Preden se golob izuri za vojno službo, je treba mnogo vaje in potrpežljivosti. Kljub temu se včasi zgodi, da golob ne prileti na določeni kraj, temveč kam zaide, ali da ga čuječa sovražna straža zagleda in ustreli. Fotografiran je bil v sredi svojih vojakov pred odhodom na vojno polje. Dr. Pompe je dne 8. oktobra stal v sovražnem ognju od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne, ko je bil ranjen v trebuh. Ko je bil prepeljan v bolnišnico v Zavidovič (Zavidovič leži v Bosni ob reki Bosni 70 km severno od Sarajeva), je po preteku dveh ur izdihnil svojo blago dušo. Ves čas se je spominjal svoje drage rodbine in svojih ljubljenih staršev ter do zadnjega upal, da pride še v Ljubljano in potem k staršem v Razbor. Umrl je kot pravi krščanski mož. Še ko se je odpeljal kot črnovojnik v Trst, je bil pri spovedi in sv. obhajilu, kar je pozneje še ponavljal. Slutil je ves čas bližnjo smrt. Pogreba, ki se je vršil preteklo nedeljo ob 3. uri popoldne v Zavidoviču, se je ude- DOMA Mohamedanski begunci iz Novega Pazarja v Krupi v Bosni. (Levo.) Pred Srbi ubegle družine pri kosilu. — starši so bili pobiti od Srbov. (Desno.) Sirote, katerih STRAN 92. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII ILUSTRIRANI GLASNIK iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii IIIIIIIIIIIIIIIIIIMII 8. ŠTEVILKA ležilo vse meščanstvo, ki je globoko sočustvovalo z navzočo pokojnikovo soprogo. Pokojnik je bil z vsemi vojaškimi je govoril pokojniku v slovo častnik črno-vojnik ravnatelj Robert Gutmann tako ginljivo, da so se vsi navzoči jokali. Zve- bo med vsemi, ki so ga poznali, ohranjen blag in trajen spomin! Bodi mu lahka tuja zemlja! f Dr. Josip Pompe, padel na južnem bojišču. f Stotnik K. Nučič, padel na južnem bojišču. f Stotnik Friderik Jeločnik, 2. bos. polka, padel na severnem bojišču. f Dr. Ivan Majerle, padel na severnem bojišču. f Četovodja A.Hlede, Goričan, član orlov, org., padel pri Grodeku. častmi pokopan. Vojaštvo mu je v zadnji stemu sinu slovenske zemlje, vzornemu Slovenec v Čingtavu. pozdrav streljalo preko groba. Ob grobu uradniku, za domovino padlemu junaku , ... »Ulasmk« prinaša danes sliko moštva avstrijske bojne ladje »Cesarica Elizabeta«, ki se sedaj skupaj z Nemci bori proti Japoncem. Med moštvom se nahaja tudi Ljubljančan g. Leopold Voje, sin g. Ignacija Vojeta, uslužbenca državne železnice. Mladi mornar je pisal svojim staršem pismo od dne 4. septembra iz Čingtava, v katerem pravi med drugim: »Prav srčno se zahvalim za pismo in »Slovenca«. Tukaj smo za vojsko zvedeli takoj drugi dan. Sedaj imamo pa že tudi mi vojsko. Ko smo bili v Čifu, smo dobili brzojavno povelje, da takoj odplujemo v Čingtav. Odšli smo ob 9. uri zvečer v spremstvu dveh ameriških torpedovk, ker so nas ruske ladje in torpedovke lovile, a smo jim lepo ušli. Sedaj smo v nemški trdnjavi. Boste videli, kako bodo Japonci, Rusi, Francozi in Angleži tepeni! Srbi so pa že itak dobili, kar so iskali. Zaenkrat mi ni nič hudega. Zdav sem, hvala Bogu. Veseli me, da služim ravno v vojnem času. To je za enkrat moje zadnje pismo, ker odslej ne bo več pošta odhajala. Vi pa mi poizkusite vseeno pisati, morda bom le dobil pismo. Pošiljam Vam tudi trak našega broda za spomin. Kakor hitro mine vojska, se vrnemo v Pulj.« f Dr. Ivan Majerle. Nemški zrakoplovi sistema »Golob« obletavajo in bombardirajo Pariz. Dr. Ivan Majerle, ki je padel na severnem bojišču,*; je bil rojen v Jelšovniku pri Črnomlju leta 1887. in je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani. Na dunajski univerzi je študiral pravo in je bil promoviran za doktorja leta 1912. Vojaško prostovoljsko leto je doslužil v Ljubljani pri c. in kr. pešpolku št. 27. Zadnji čas je bil premeščen k bosenskemu pešpolku v Gradcu. Služboval je kot konceptni praktikant pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Takoj ob začetku vojske je odšel s svojim polkom kot praporščak na bojno polje, kjer je bil prve dni septembra težko ranjen od sovražnega šrapnela; kmalu potem je izdihnil svojo blago dušo, domovini v spas in ponos. Padlega se z iskrenim sočuvstvo-vanjem spominjajo ne samo njegovi sorodniki in najbližji prijatelji, temuč vsi, ki so ga poznali. Vsem nam je še pred očmi njegova zdrava, ljuba prikazen, še vedno slišimo njegove zadnje besede, izrečene z nasmehom in izrazom upanja, ki nam jih je zaklical pred odhodom: »Na svidenje!« .......1.......................................................................■■•••>•........miiHii.................mm...........................................„,„„„......................................................................................>..............i.................................. ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI GLASNIK ...........................................................93......STOAN ...............................................................................................1......1......iiilimiliMiim.........................it......,.............mu,......imunimi.................................................................................................umu..........s^n1-*.! ^ srednjega veka porabljati v vojski smodnik (grški ogenj) in spoznali njegovo silno moč, so jeli prirejati strelno orožje. Je-li res Bertold Schwarz smodnik iznašel, ali ga le prvi skušal porabljati pri streljanju, to naj raziskujejo zgodovinarji. Ti trdijo, da so začeli okoli srede 14. veka porabljati prvo strelno orožje. Baje so v bitki pri Crecy (Kresi) leta 1346. med Francozi in Angleži prvikrat grmeli topovi. Da ti prvi topovi niso bili dosti vredni, spoznamo iz njihovih popisov. Majhen in kratek možnar je sprejel smodnik in pa kamenito kroglo; na ta možnar so nastavili spočetka leseno, z železnimi obroči nabito, pozneje železno cev in na tak način izstrelili kamenito kroglo na sovražnika. Pozneje so topovske cevi napravljali iz železnih dog, na katere so nabili na gosto celo [vrsto obročev. Take topovske cevi se vidijo še v nekaterih arze-nalih in muzejih. Tudi mož-narje so na ta način delali. Turki so baje imeli pri obleganju Carigrada velikanski top, s katerim so hoteli zidovje porušiti, toda top se je njim sa-samim razletel, preden so zid resno poškodovali, Manjše topove in topiče so ulivali iz železa ali brona. V 30letni vojski so Švedi rabili takozvane usnjate topove. Notranja cev je bila sestavljena iz železnih dog in na te doge so nagosto navlekli usnjatih obročev. Vendar se pa ti topovi niso obnesli. V prvih časih so bili topovi najrazličnejše velikosti. Od velikanskega topa in topničarstvo izpopolnila pruski krali Fri • derik II. in Napoleon. Oba vojskvodja sta dobro spoznala veliki pomen dobre arti-Ijerije in sta topničarstvo zbrala v baterije in regimente, uredila dobro in primerno priprego in zlasti poskrbela topovom za posebne vozove in shrambe za strelivo. Odstranila sta iz armade vse one prevelike in pretežke topove, ki so le ma- tudi »bombe«, znotraj votle Ljubljana. Vozovi Rdečega križa pred odhodom na kolodvor, da sprejmejo ranjence. lokdaj resno posegali v boj, pač pa premikanje armade zelo ovirali. Topničarstvo je imelo trojno orožje, poljske topove, havbice in pa možnarje. Slednje je zelo izpopolnil naš rojak Vega. Izdatno je pripomogel pri obleganju Bel-grada (1789) in napravil potem pri Man-heimu nove možnarje, kateri so vse tedanje nadkriljevali. Dočim so s starimi mož-narji metali bombe le 1900 m daleč, je Ve- Slovenski ranjenec bere »Glasnik«. Slovenski ranjenci, nastanjeni v Ljubljani, dobivajo »Glasnik« v mnogih izvodih in [ga zelo radi prebirajo ljati zrnatega. Krogle so bile pri večjih topovih dolgo časa kamenite, za manjše topove so jih ulivali iz železa, včasih tudi iz svinca. V 16. veku so jeli napravljati Bile so to večje ali manjše krogle, napolnjene s smodnikom, katere so se potem izstreljene razletele. Porabljali so jih skoraj izključno za obstreljevanje trdnjav. Metali so jih v visokem loku iz možnarjev. Manjše votle krogle, »granate«, so streljali iz havbic. Iz topov so streljali v poznejših časih izključno le železne krogle in pa »kar-teče«. Iz navadne pločevine napravljena škatla, take velikosti, da se ravno ujema v topovo cev, je napolnjena z 2—3 cm debelimi kroglami; vmes pa je vlito žveplo, ki zabrani, da krogle ne rožljajo, in da se pri strelu ne zmlin-čijo. Škatla je na obeh koncih zaprta z lesenim ali pločevinastim dnom. Pri strelu se škatla raztrga in usuje točo 200 do 300 krogel na nasprotnika, takega strela je mnogokrat En sam strel je v ugodnih razmerah raztrgal in zavrnil celo napadalno četo. Uporabljati je bilo možno karteče samo za manjše razdalje od 300—600 korakov, dočim so s kroglami streljali do 1600 korakov. S težjimi topovi so dosegli sicer še malo večje razdalje, vendar je pa bil strel že zelo negotov. (Dalje.) Učinek enega bil strahovit. ga s svojimi dosegel daljavo 3300 m. Z njimi je ob Reni prisilil več trdnjav k predaji. Smodnik je bil spočetka pravcati prah, toda že v 15. veku so ga jeli naprav- možnarja, ki je imel do dva čevlja v premeru, pa do ročne puške, so se nahajali topovi vsake vrste kalibra. To pa je bilo z raznimi težkočami spojeno. Strelivo je moralo biti za vsak top posebej prirejeno. Cesar Karol V. in za njim njegov nasprotnik francoski kralj Franc I. sta to hibo spoznala in skušala pripraviti kolikor možno veliko število topov enakega kalibra. Tudi lafete so v istem času zboljšali in jih tako priredili, da so se topovi na njih lahko dvigali ali zniževali. Najbolj sta Zgodovina topa. Kanonik Iv. Sušnik. Že v starodavnih časih so rabili v vojskah priprave, s katerimi so metali na sovražnika težke skale, sulice in slično strelivo. Posluževali so se teh strojev — imenovali so jih baliste in katapulte — zlasti pri obleganju in obrambi mest. Kot gonilno moč so porabljali vrvi iz živalskih kit, žime ali las. Ko so pa jeli v poznejših časih ■tailSttl|||||ltlll|(l(ll|lal(l>IIIIIC(**llttl*lll((l(ll(lll>lt*lt*llll(tllllltllt((IIIIC(llllllttllllllll4lllllllllll(lllllllllVlllVIVIIIIII(tlfllltBt(IIIIIIIIIIIBtlll II (■■■(lllll I tt ■■■ 14 ■■!(■■■ tli ■!■■■■■ IIII llltllllXI ((■■■■■■■KflBtllllll(tllll(llllllltlltlltlll(tlllltllttll(ll(Slt<>lll*lllVtSni>lllllllllllllll(tl*llltlltlBVttlllllltlllllltli*ilill(*)l'lltl IIISVCII STRAN 94. ILUSTRIRANI GLASNIK 8. ŠTEVILKA iiitiiiimiiiiiiii Bitka pri Borodinu. (Iz romana »Mir in vojna« L. N. Tolstoja.) (Dalje.) Pijer je, skoro brez zavesti, skočil in zdirjal nazaj k bateriji, kakor bi to bilo edino pribežališče v teh strahotah, ki so ga obdajale. Ko je tekel k bateriji, je opazil, da je streljanje tam ponehalo, dasi so bili še vedno tam ljudje, ki so se z Skrb za naše vojake. Slovenske.žene [in dekleta perilo za naše vojake. nečim ukvarjali. Pijer ni mogel razumeti, kakšni ljudje bi to bili; videl je le starejšega častnika, da leži na okopu z navzdol visečo glavo, kakor bi spodaj kaj opazoval. Ko je prišel bliže, je videl, da nekaj ljudi premetava nekega drugega vojaka, pa tudi tega ni mogel razumeti. Komaj je pritekel do jarka, se je zaletel proti njemu kot trlica suh mož, upadlega, potnega obraza, v modri uniformi in z mečem v roki. Po nagonu se je Pijer ubranil sunka s tem, da je razširil roke in moža, ki je bil francoski častnik, pograbil, tako da ga je držal z eno roko za ramo, z drugo pa za goltanec; častnik je izpustil meč in se oklenil Pijera. Nekaj hipov sta si srepo zrla v neznana obličja, ne vedoč, kaj delata in kaj bi morala storiti. »Kdo je ujet, jaz ali on ?« sta mislila oba. Toda očividno se je častnika lotevala misel, da je on ujet, kajti močna Pi-jerova roka je vsled strahu nehote vedno bolj stiskala goltanec Francoza, ki je hotel nazaj steči. Naenkrat pa je nad njunima glavama zažvižgala krogla in Pijeru se je zdelo, da je Francozu odtrgala glavo, tako naglo jo je sklonil; tudi sam je pripognil glavo in izpustil roke. Ne da bi premišljevala, kdo je koga ujel, je stekel Francoz nazaj k bateriji, Pijer pa po hribčku navzdol, spo-tikaje se preko ranjencev in mrtvecev, ki so ga hoteli zgrabiti za noge, kakor se mu je zdelo. Ni bil še popolnoma v dolini, ko so se pridrvili proti njemu ruski vojaki v gostih trumah ; spotikajoč se, omahujoč in kričeč so se divje in viharno vrgli proti bateriji. To je bil tisti napad, katerega je Jer-molov sebi pripisoval: trdil je, da se je samo njegovi hrabrosti in njegovi sreči zahvaliti, da so takrat zmagali. Francozi, kateri so bili baterijo zasedli, so se umaknili in Rusi so jih vriskaje preganjali tako dolgo, da jih je slednjič bilo težko ustaviti. Ujetnike, med katerimi je bil tudi ranjen francoski general, obdan od častnikov, so spravili z baterije; ravno tako so^od-nesli na nosilih cele množice Pijeru znanih in neznanih Rusov in Francozov. Pijer je zopet stopil med okope, v katerih je preživel več kot eno uro, pa ni našel no- benegaveč izmed prejšnjih vojakov.Okrog je bilo veliko mrtvecev, ki jih ni poznal. Mladi čast-nikješeve-dno sedel, obrnjen v rob okopa, v mlakuži krvi se je zvijal vojak z rdečim obrazom, a nikogar ni bilo, ki bi jihodnesel. Pijer je zopet zbežal navzdol.Še vedno se je jrazlegalo streljanje pušk ter grom topov in dim smodnika je zakrival solnce, ki je stalo že precej visoko. Glavni del bitke pri Borodinu se je izbojeval med Borodinom in Bagratijon-skimi okopi. Razen teh bojev sta se iz- pridno pletejo gorko zimsko Gališke dominikanke pribegle na Kranjsko. vršila še dva, toda manj pomembna nastopa ; na eni strani demonstracija konjenice Uvarova, na drugi pa, za Utico, spopad Ponjatovskega in Tučkova. Na polju med Borodinom in okopi, pri gozdu, na odprti planjavi, ki je bila od obeh strani daleč vidna, so se izvršili glavni boji na najpreprostejši in najenostavnejši način. Začeli so na obeh straneh s streljanjem topov, ki jih je bilo par sto. Potem, ko je dim pokril celo planjavo, sta začeli na desni prodirati dve francoski diviziji proti okopom, iz gozda proti Borodinu pa regimenti podkralja. Od okopov pri Ševar-dinu, kjer je stal Napoleon, so bili okopi oddaljeni eno vrsto, Borodino pa več kot dve, tako da Napoleon ni mogel videti, kaj se tam godi, zlasti ker sta dim in megla zakrivala celo pokrajino. Vojake divizij, ki sta korakali proti okopom, je (Razširjajte Jlustrirani glasnik"i Slovenski Orli-topničarji v,Belgiji. (Od leve na desno:) F.Lončar,bivši načel.horjuljskega Orla L.Finžgariz sorške župnije; F. Krivec, bivši načel, kamniškega orl. okrožja; J. Erjavec,bivši načelnik šentviškega Orla. — Fotografirani v Bruslju.'*"' bilo samo toliko časa videti, dokler nisc prišli popolnoma dol v sotesko, ki jih je ločila od okopov. Ko so pa bili spodaj in so izginili v soteski, se je dim pušk in topov na okopih tako zgostil, da je pokrival celo pobočje onostran soteske. Pač je skozi dim migljalo nekaj črnikastega, morda vojaki, in včasi so se zabli-skali bajoneti; toda ali se premikajo ali stoje, ali so Rusi ali Francozi, to se z okopa pri Ševardinu ni dalo razločiti. Jasno vzhajajoče solnce je s svojimi poševnimi žarki posvetilo naravnost v obraz Napoleonu, ki si je z roko zasenčil oči in zrl proti okopom, s katerih se je raztezal dim, tako da se je včasi zdelo, kakor da se premika megla," včasi pa, kakor da se gibljejo vojaki za njo. Semintja se je med streljanjem začulo tudi vriskanje in vpitje, toda negotovo je bilo, kaj se tam dogaja. Napoleon je potem, na okopu stoje, pogledal skozi daljnogled in je v malem krogu kukala videl dim in ljudi, zdaj Francoze, zdaj Ruse, toda kje je to bilo, kar je videl, tega ni nič več vedel, kadar je pogledal s prostim očesom. Stopil je z okopa dol in je hodil semintja; včasi je tudi obstal, prisluškoval streljanju ali zrl proti bojišču. (Dalje.) ■■flaiiiiitt*«ii>i«ttifeifliitfiiii*iiiBfattii(itfiiita>aiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiit(t*aiBiii*ii«iiiiritiaaiitaaaaaiiifiiiii(>iiiittaatii'iiiiiiaitiiiaiiiiati«icitiiiiiittitaaiiiiiiiiiiiiiiif iikiiii iiiiiiiiiii«iii*i«(iitiiiiiiiiiitiaiiiiaiiiiiii>ti(«iaia«iiiii(i*tti«*it«««aiafliiii«iiiia>aaiHiaaifiiaai«iiti*tBivtiitnau»M ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI GLASNIK 95. STRAN rtiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Francoska afrikanska četa na kamelah. Avtomobilski topovi nemške armade. steklenice pozneje urejevali, so bile pač živali v njih, toda špirita ni bilo več. Polkovnik je sklical moštvo in je vprašal, kaj se je zgodilo s špiritom. Nato se je oglasilo kakih osemdeset mož, ki so povedali, da so na ukaz podčastnika špirit izpili. »Ali ste Vi to ukazali?« je vprašal polkovnik podčastnika. »Jaz,« je mož odgovoril. »Ukazal sem in sem zaradi dobrega zgleda sam prvi pil in največ popil.« »Zakaj pa?« »Špirit je v ognju nevaren. Prazne steklenice je bilo laže prenesti skozi plamen in ognjene iskre, nego polne, in izprazniti jih nismo mogli drugače, nego da smo špirit izpili.« Kasneje je polkovnik ustmeno poročal o tem na dvoru; cesarica Elizabeta je nato navdušena vzkliknila: »Kako junaški so moji vojaki! Kdo bi si še upal piti špirit, v katerem je taka golazen! Ti možje res zaslužijo pohvalo!« Cesarica je hrabre može obilno nagradila. Vojaki pa so se zadovoljno muzali, da tako dobrega žganja še nikdar niso pili. Glumačeva spretnost. Slavni francoski glumač Robert Houdin je prišel leta 1819. v Rim in je bil povabljen, naj pokaže svojo umetnost tudi pred papežem Pijem VII. Premišljal je, kako bi papežu kaj prav posebnega pokazal, kar mu slučaj pomore iz zadrege. Na dan predstave, ki se je imela vršiti v Vatikanu, se je mudil pri nekem urarju; ob istem času pa pride k urarju tudi sluga kardinala L. ter povpraša ali je ura njegovega gospoda že popravljena, ker jo kardinal želi kmalu imeti. prosil je torej, naj mu kdo posodi uro, in ko so mu jih mnogo ponudili, jih je odklonil, češ, da nimajo nič posebnega na sebi in da mora imeti posebno veliko uro. Tako se je slednjič kardinal L. odločil, da mu da svojo. Glumač jo je na vso moč občudoval, toda medtem jo je izpustil na tla. Vsi so prestrašeni zakričali, kardinal sam je prebledel in izjavil, da mu take šale niso po volji. Toda kmalu se je zgodilo še nekaj hujšega. Houdin je na uro stopil, jo poteptal in navzočim pokazal razbite koščke, da jih prepriča, da je kardinalovo uro res popolnoma uničil. Sedaj je prišel najtežavnejši trenutek. Glumač je seveda razbil kupljeno uro in pravo kardinalovo uro je moral vtihotapiti v papežev žep. Bilo je tedaj treba Pija VII. pripraviti do tega, da vstane in pride h glumaču. Houdin si je dal prinesti velik možnar in je začel v njem z veliko vnemo razbijati zadnje ostanke ure. Naenkrat je v možnarju nekaj počilo in prikazali so se rdečkasti plameni. Medtem je glumač ves čas gledal v posodo in pripovedoval, kake prečudne stvari vidi v njej. Iz spoštovanja do papeža si ni nihče upal vstati, dasi so bili vsi sila radovedni, Slednjič vstane Pij VII. in stopi k čarovniku, mnogi gospodje pa za njim. »Jaz ne vidim ničesar,« je rekel papež smehljaje in se je še enkrat nagnil nad možnar; glumač pa je zatrjeval, da se bo uganka kmalu rešila ter je medtem srečno spravil uro v papežev žep. Predstava se je nadaljevala; glumač je ostanke ure raztopil in kepo kovine zopet pokazal gledalcem. »Sedaj se bo ta kovina zopet izpreme-nila v uro,« je izjavil umetnik, »in sicer v Nekaj dni pozneje prinese perica Dickensu račun in pisatelj je začuden opazil, da je v njem zaračunjenih tudi tistih šest srajc, ki so bile ukradene. »Kako je neki to, ljuba žena,« vpraša pisatelj perico; »najprej ste mi srajce izgubili in sedaj naj bi še plačal perilo zanje?« »Kajpada, gospod,« je odgovorila perica; »srajce so bile potem šele ukradene, ko so že bile oprane. Saj vendar ne boste revni delavki njenega skromnega, težko prisluženega plačila pritrgali ?« Pisatelj se je nasmehnil in je račun poravnal. Modroslovec v zadregi. Nekoč je bil slavni modroslovec Imanuel Kant povabljen na obed h guvernerju pokrajine Pruske. Po kosilu so se gospodje menili o ženskah, ki so se zabavale v sosednji sobi; kmalu je tudi Kant posegel v pogovor in je smehljaje dejal: »Ženske so kakor odmev, kajti vedno mora biti njihova beseda zadnja. Podobne so pa tudi polžu, kajti vedno nosijo s seboj vse, kar imajo, in so kakor cerkvena ura, kajti kar one govore, ve celo mesto.« Medtem so pa bile gospe vstopile v sobo, in ker so neprijetno primero slišale, so merile modroslovca z jeznimi pogledi. Kant je to opazil in je nadaljeval: »Za Vas seveda, milostne gospe, ta primera ne velja popolnoma, dasi ste tudi Ve podobne odmevu, ker ste odmev svojega moža; tudi Vas bi primerjal cerkveni uri, ker ste prav tako točne; tudi Ve ste kakor polž, ker nič manj ne skrbite za svoj dom.« Nevarni špirit. Da dvigne splošno izobrazbo in pospeši znanstveno delo v svoji državi, je Peter Veliki ustanovil leta 1724. v Petro-gradu carsko akademijo in jo je oskrbel z bogatimi sredstvi, katera je kasneje carinja Elizabeta še zvišala. V poslopju akademije se je nahajala lepa zbirka raznih naravoslovnih predmetov, mnogo znanstvenih pripomočkov in izbrana, dragocena knjižnica. Pozimi leta 1749. je nastal v tej zgradbi nevaren ogenj. Vojaki iz bližnje vojašnice so naglo prihiteli na pomoč in so junaško pomagali reševati ter so vse najznamenitejše predmete odnesli iz plamena. Med rešenimi predmeti je bilo tudi štirideset steklenic, napolnjenih s špiritom, v katerem so bile shranjene kače, žabe, močeradi, trakulje in druge živali. To se pravi, ko so »Še pred večerom jo prinesem njegovi eminenci,« je odgovoril urar. Nato je pripovedoval Houdinu, da ceni kardinal svojo uro na več kot desettisoč frankov, ker meni, da je nekaj posebnega, edina svoje vrste na svetu. »Toda gospod se moti,« je nadaljeval urar, »kajti še pred dvema dnevoma je bil pri meni mlad Benečan, kateri mi je prodajal uro, ki je bila kardinalovi popolnoma enaka, za tisoč frankov.« Glumač je to takoj porabil. Vprašal je, ali bi bilo mogoče najti tega beneškega mladeniča, in ko je urar potrdil, ga je poprosil, naj kupi zanj dotično uro, toda takoj, naj vreže vanjo tudi kardinalov grb, tako da ne bo sploh nobene razlike opaziti med obema urama, in — naj molči. Vse se je zgodilo, kakor sta se dogovorila. Houdin je razkazoval svojo umetnost pred papežem, ki se je za predstavo živahno zanimal, in na koncu je imela priti glavna točka na vrsto. Glumaču se je šlo za to, da dobi dragoceno uro kardinala L. v roke. Po- žepu tistega, o katerem ne more nihče misliti, da je dogovorjen z menoj.« »In kaj bi rekli, gospod čarovnik,« je dejal papež šegavo, »če bi jaz zahteval, naj se to zgodi v mojem žepu?« »Kar ukažite, Svetost!« Houdin je še enkrat pokazal kovinasto kepo in jo potem na glumaški način urno spravil — ura kardinala L. pa se je našla nepoškodovana v žepu Pija VII., kateri je glumaču naslednji dan poslal zlato, z diamanti okrašeno tobačnico v dar. Vsak delavec je vreden svojega plačila. Ko je slavni angleški pisatelj Dickens popoto-val po Ameriki, kjer je v raznih mestih predaval, mu je nekoč izmed perila, ki ga je dal perici prat, zmanjkalo šest novih srajc. Na njegovo vprašanje, kje da so srajce, je žena začela jokati in zatrjevati, da so izginile na nerazumljiv način; da jih je najbrže kdo ukradel. Dobrosrčni Dickens ji je dejal, da se take stvari mnogokrat dogode, toda v prihodnje naj bolje pazi na njegovo perilo. r>ittiui«ii«*€ffiiiiiiiiiii)Mi(iiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiii(iiiiiiiititiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiit i1i1i1iiii iiiiiiiiiiiiii,ii,iittiittitiiitMiiMi ii t ii Tli* iiii *it i ii t (rt iiin« nirtiii i • i ■ i ■ 111 ti ii iiii 11 ifnini i iii 11 iri«ittrtn ri ti i mrrrti ni ni 11 • tn STRAN 96. ILUSTRIRANI GLASNIK S. ŠTEVILKA •"IIMIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIHIMIIIlItlllllHIHIIIIMIIIIIlin ......lllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllMIlUlIlllllllllllHinilHIlllHIIMMIHIMI' ZDRAVSTVO GOSPODINJA Varuj se bolezni! Vojni čas prinaša navadno nalezljive bolezni. Oblasti skrbijo, da se ne razširjajo epidemije, pa tudi posameznik mora storiti svoje. — Prva pomoč je voda, oziroma snaga, snaga v stanovanju, po hiši, snaga v obleki. Umivaj si večkrat na dan roke z gorko vodo in milom. Če imaš opraviti z inficiranimi stvarmi, si umij roke z limono ali z lizolovo raztopino — če tega ni, zadostuje, da si namažeš roke s čebulo. — Umij se vsak večer po celem životu in se zdrgni z debelo otiračo. — Ne hodi nikdar v posteljo v perilu, katerega si nosil čez dan. Pri nas je še premalo v navadi, da bi za noč preoblekli čisto perilo. — Posebno je treba paziti na javnih straniščih, po železnicah, gostilnah. — Ne podajaj roke neznanim ljudem, ne pij za drugim, ne sedi na kraj, ki je še vroč od sedenja tvojega prednika. — Bodi zmeren v jedi! — Ako veš, da je jed postana, je ne uživaj! — Varuj se muh! Muhe so glavne raz-našalke bolezni. — Varuj se alkohola! Splošno je znano, da se nalezljiva, posebno vročinska bolezen ne prime tako rada abstinenta kakor pijanca, čigar kri je že tako vsa zastrupljena. — Hodi redno spat! Neodpočito telo je bolj sprejemljivo za bolezni. Ne hodi na tešče v megleno jutro, po mokrih tleh — če že greš, vzemi v usta brinjev ali mentho-lov sladkorček. Župnik Kiincle hvali česen kot izvrstno pomoč zoper nalezljive bolezni — česen nosi v žepu ali za vratom, če strežeš od kužne bolezni obolelemu, deni v usta česen ali brinjevo jagodo. — Ako čutiš, da te napada hudo ščipanje, se ne zalivaj z žganjem in močnimi čaji, ki samo povečajo vnetje v čevih. Pošlji nemudoma po zdravnika, tačas pa si napravi na trebuh gorak ovitek: Skuhaj par pesti gomilic in par pesti majarona v litru kropa, zgani rjuho na štiri gibe, namoči jo v vročem čaju, izžemi in zavij trebuh v gorko rjuho; okoli tega ovitka ovij še suh volnen kos. Če se ohladi in ni še zdravnika, deni nov gorak obkladek. — Za slučaj, da ti je to nerodno, stolci brinjevih jagod, skuhaj jih na jesihu, zakuhaj pšenične moke, da se napravi gosto testo, in naredi gorak obliž. Za po poti bi bil dober tudi obliž rožmarinovega mazila ali smrekove smole. — Za uživanje ne dajaj bolniku drugega kakor večkrat žličko mande-ljevega ali lanenega olja, za silo je dobro tudi navadno olje. Požirek mleka, na katerem se je kuhala kumina, tudi ne bo škodil. Drugo odredi zdravnik. — Tudi pri vročinski bolezni ne dajaj bolniku žganja, vina, trjaka in čaja, ki dela vročino. Limonada, mandeljevo mleko, tropotčev sok, odcedek babkovine, česmin, umivanje z jabolčnim kisom in vodo bo bolniku hladilo vročino. Ne odlašaj, temuč pokliči zdravnika, dokler je še čas; kadar se je bolezen razpasla po životu, je navadno že prekasno. Kali nalezljivih bolezni dobimo večinoma v grlo skozi usta in nos. Torej je glavna pred-pomoč, da si izpiramo redno vsaj zjutraj in zvečer usta, grlo in nos s toplo, slano ali s kapljo žganja, arnike, menthola okrepčano vodo. Nos namoči v mali skodeli in poteguj vodo vase, potem tišči s palcem desno nosnico in vleči vodo v levo nosnico, potem tišči levo nosnico in vleči vodo v desno. Za izpiranje ust drži vodo nekaj sekund v ustih. Za izpiranje grla nagni glavo nazaj in grgraj. — Takega izpiranja naj bi naučila vsaka mati otroke pri jutranjem umivanju, to ozdravi in ubrani tudi nahod, pljučne in nosne bolezni, gobice v grlu. Citronat ali limonov sok. Nekatere gospodinje kupujejo rade in veliko limon samo za čaje in limonado, olupke pa zavržejo. To ni prav! Limona se najprej dobro zvalja — zmehča, potem se tenko olupi. Olupki se de-nejo v široko kompotno steklenico od 1/2 litra. Potem se stisne (spreša) v posodo ena limona, vse to se z drobnim sladkorjem zasuje in zapre z lesenim pokrovčkom. Dobro je tudi pridejati drobno narezane korenine vanilije za 20—30 vinarjev. To se pridene citronatu in večkrat premeša. Taka mezga da najboljšo pijačo celo leto za zdrave in bolne. Rabi se lahko mrzla, še bolje pa vroča voda. — Suhi limonovi olupki so zdrava primes za močnata jedila in obare. Dobra juha brez mesa se pripravi tako: Deni v navadni lonec za meso vode, soli, peteršilja, zelene, korenja, repe, kolerabe, majhen košček čebule, košček limbarja, polovico paradižnika, 3—5 grahovih lušin, 1—2 kosca skorje od sira. To vse naj vre 1^2 ure, potem odcedi — precedi, dodeni čiste masti, da prevre, in zakuhaj, kar ti ljubo. Ta juha je zdrava, tečna in poceni. Dobra za zdrave in bolne, za gospoda in kmeta, za petek in svetek! Breskve sadimo jeseni v lonce k cveticam kar na oknu. Spomladi ozelene, drugo spomlad jih presadimo k zidu na opoldansko solnce na stalno mesto. Najboljše so koščice od temnordečih, popolnoma dozorelih sadov. Breskva raste hitro in je zelo hvaležno, zdravo sadje. Srednji štori od navadnega zelja dajo dobro solato, če jih v slani vodi skuhamo, shladimo, zrežemo na tenko, kakor solatno peso, in damo mrzle na mizo z oljem, jesihom, štupo in zrnom zrezanega česna. Paradižniki v loncih. Slab, nagnit paradižnik vtakni (zakoplji) jeseni v lonec k cveticam na oknu, Spomladi ti požene polno sadik, katere presadiš meseca maja na vrt v prav dobro prst k leseni steni ali k zidu na opoldansko solnce, Repni olupki so rabljivi kot pristna pri-kuha ali kot omaka celo leto in za vsako obednico. Suše se na zraku, na solncu pa tudi v kuhinji ali v hiši, kjer ni prahu in muh. S suho juho zaliti dajejo prav tečno in zdravo jed. Brez dišav in štupe nimajo prave slasti. Kuhajo se navadno 3—4 ure. Poprej jih je 12 ur namakati v vodi. Solata iz ohrovta. Skuhaj lepo osnažene glavice ohrovta s štorom v sredi v slani vodi (1 uro). Potem odcedi vodo in ga shladi. Mrzlo zreži na debelo kot glavnato letno solato, polij z oljem, poškropi z jesihom, dodeni malo štupe in daj na mizo k pečenki ali mesu ali meseni klobasi. DROBIŽ pri Rusih zdravljenje veliko težavnejše, dasi so bili v istih lazaretih in imeli enako zdravniško postrežbo kakor prvi. Enake pojave so konstatirali zdravniki v grško-turški in posebno v rusko-japonski vojski pri Japoncih, katerih zmernost je splošno znana. Najtežje rane so se celile pri Japoncih brez vsake težave in razne kužne bolezni, ki nastopajo strahotno ob vojski, se pri njih sploh niso pojavile. Zdravnik Azimour piše, da Arabci in Alžirci daleko presegajo Francoze v odpornosti pri ranitvah in proti nalezljivim boleznim, kljub svoji veliki umazanosti in vsaki higijeni nasprotujočim razmeram. Najtežje ranitve se celijo pri njih v najkrajšem času, četudi jih dobi zdravnik šele pozno v roke in so že vse zanemarjene. Temu je vzrok zdržnost od alkoholnih pijač. Zato je za vojake, posebno pred velikimi napori vojske, zdržnost od alkoholnih pijač naravnost neprecenljivega pomena. Deset temeljnih vojaških pravil. Noben vojak ne zna zapovedovati, če se ni navadil ubogati. — Disciplina čet zvišuje ali zmanjšuje njih številno moč. — Kdor se ne preskrbi z zadostnim živežem, želi biti premagan ali pobit brez meča. — Hrabrost izda več kot število. — Pogum in drznost častnika preide na tisoč vojakov. — Vojak naj se ne uči od sovražnika, temuč naj skrbi, da se bo sovražnik učil od njega. — Kdor se v vojski samo brani, misli morda, da ravna previdno, pa ima vedno več izgube nego dobička. — Dober vojak sovražnika ne oslabi, marveč ga pobije. — Zmagovalec uniči samega sebe, če da premagancu časa, da si opomore. — Najpogub-nejša pošast, katera včasi razsaja med vojaštvom, je prevzetnost in napuh. LISTNICA Celjenje ran in alkoholne pijače. Marsikje je razširjeno mnenje, da ranjencem koristijo alkoholne pijače, če že ne drugače, da vsaj laže prenašajo bolečine in da se rane hitreje celijo. Toda moderna zdravniška veda je dokazala ravno nasprotno, in to na podlagi praktičnih poizkusov in posebno na podlagi opazovanj ranjencev ob časih vojske. Tako je opazil zdravnik Heyfelder v zadnji rusko-turški vojni, da so se pri z d r ž n i h Tatarih in Turkih zelo komplicirane rane in poškodbe zdravile brez vročine in drugih neprijetnih posledic, medtem ko je bilo Tej številki »Glasnika«, katera je zelo obsežna in bogata po slikah in vsebini, smo priložili zemljevid Evrope, izvršen v barvah. S tem smo vsem svojim cenj. naročnikom gotovo ustregli. Zemljevid, izdelan v Katol. tiskarni, je zelo natančen, ima označene tudi manjše kraje in bo dobro služil pri zasledovanju vojnih dogodkov. Ta priloga kakor tudi mnoge slike nam povzročajo veliko stroškov, katere pa radi utrpimo, če le moremo svoje naročnike zadovoljiti. Kdor pogleda bogato opremo lista, bo moral priznati, da ne iščemo dobička; hočemo le ustvariti, vzdržati in razširiti dober slovenski družinski list, ki nam je potreben. Prav zato, ker je naš namen nesebičen, prosimo vse prijatelje lista, naj naročnino točno poravnajo in nam pridobivajo novih naročnikov. Čim več naročnikov bomo imeli, tem mnogovrstnejši, obsežnejši in lepši bo list. Vse, ki se za list zanimajo, prosimo tudi, naj nas podpirajo s peresom in fotografijami, z delom in svetom. V tem kratkem času, kar »Glasnik« obstoji, se je že zelo razširil in priljubil. Vendar naj ne bo nobene slovenske hiše, kjer bi ne bilo »Glasnika«, nobene družine brez slovenskega družinskega lista! Tistim naročnikom, kateri lista še niso plačali, priložimo v eni prihodnjih številk položnico, da takoj poravnajo naročnino. Z 11. številko bomo vsem tistim, ki lista do takrat ne bodo plačali, list ustavili! Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik Josip Klovar. Prilog 33 Ko se seznanite } vsebino }adnje strani, pritrdite }eml/evid na }id! r sa lasnika" štev. 8. Štev. 8. j zemljevidom stane le 20 vin. Pregled površine in prebivalstva Imtioltn o W.HOL!w' Kfadratmh k(lotu«tror K varJrtUn.fc kilumctiuv Države Švedska . Bolgarija. Srbija . . Grška . . Danska. . Švica. . . Norveška Turčija. . Albanija . Črna gora Rosija s Finsko Nemčija..... Avstro-Ogrska. . Velika Britanija. Francija..... Italija ...... Španija...... Ram unija . . . . Belgija...... Nizozemska . . . Portugalska . . 6,825.990 547.888 676.615 318.243 536.464 286.682 504.592 139.693 29.452 40.829 91.943 139305.000 64,926.000 51,390.000 40,782.000 ■39,602.0Q0 34,671.000 10,954.000 7,(502,000 7,490.000 6,213.000 5,960.900 448.091 114.005 87.303 115.975 145.153 41.298 322.909 28.180 28.000 14.180 5,639.00») 4,767.000 4,490.000 4,256.000 2,860.000 3,765.000 2,358.000 1,891.000 e. 800.000 435.000 MMH &tfpmi>- WalJrm ■ J\ —v US&i JBrusse/ \iu«>-f. LorSdM. Li Kobfcni i/nor ,MsrjoYi A rej/t*i Attuem rrr ^--^/fOtuz 7 m h / j Vlrtv S i (J \tor»*us / H *t.U fompitffi icduiAtn /oujjtt 'ftčmtj C lenimi t ^ [BNBEI m Jvtis trufi. 'vvjlouj/ forjeiHtt< JoiJ o Si Vili ti HMes? • G*ri*u\ UCtepeltM ChaTtilonS. VeSipri M^ont j/.pttcrnonl Vjon, trta>n HtuFchifa hsudun fitf*' :nedig Vri««1"' ifessffi® irdfc** C-BJ-V tavenna JZ&) JV' 'a. C ^ > 5 uvw»l .V,l >■!>< 'V Kfr^do^^ ► um. " Redom ----- Kielc«' ..cc Stžpn»M •iS"" KMsni^ •a Jano« FoHrfri K /^'"'•'VUAvvVV eaff****' » a!« dMa S«D>o1 /»•Ai? sasujcjo; Aatkfrif,^ Hoj]'™1 Skrben*? Kod" ,/A«""1 TJcnishiP j. lh» risdKliotackf )'f T ...........J rfttni ftnJro* . . . HjvUV Kaiu« „l,iurl>K' -- '"/f fcirlpfcff rhetido^ in«"-""' ffdpflft* »j,-. Mil'" t«,™ kiu-v«' UAu \«J>fl VRurba — - - rjfrtei:! r' v ^mmianrt "———- ♦ hFeshtiitjmt, Forts uhabel. Letna naročnina „Ilustriranega Glasnika" K 8Izhaja vsak četrtek. ,,Ilustrirani Glasniku je že danes -popreteku 7 tednov - polletna K4'-, četrtletna K2'-, mesečna 70 vin.; za Naročila naslovite na: Upravništvo „.Ilustriranega obče udomačeni, najpopularnejši in najcenejši slovenski dijake, vojake, orožnike in stražnike letna K 6'-. Glasnika" v Ljubljani (Katoliška tiskarna). ilustrirani tednik. Vsebina Usta je zanj najboljša reklama. ...........................................................................................................................It ff IIIIIBtillllllAllttVIVf lllf llltllllllllllllllllllllflt IIIIIIVIICfilltSIVfllllMfltMIVftlltlllVBIfllfllllilllli#IIIAilllSlflllllilllllll>ttMlftlfllMtMIMntflMM44A STRAN II, ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII||||||l|||||||IMM||>(UliUMlH(il>.'iMailIIIIIIIAIlllllllllt tMMMflSKf KIIIIBI>l>lllllllllllll>VMi*BI>ttBAC4IIIMttAllllllllllIlltlVlllllflt>fltJIIISIIBIIIIIIClltli|fir skujočih se držav. na prvi strani!) Verstvo / °/oo Rim.-kat., 122 v 287 Protestante! y Anglikance ,kev" 48 Škot. drž. cei Vojaštvo v mirovnem (ms.) in vojnem stanu (vs.). Vojno brodovje ms. 1,072.518 mož. Vodljivih zrakoplovov 3. Aeroplanov 60. — Za vojaštvo 12'4°/n skupnih državnih izdatkov, za brodovje 19'5°/o. . v ■ ' II/ k...Llpllul UltUTlllll i/.uanvuv, ti U1UUUVJC IyO"Hj. 1 908-2 Rim.-katol. 233 Grško-vzho Evang. 2 Judov 4 0-6 6-0 ms. 424.258 mož, konj 89.877. Rim.-kat Protestant Judov 996 ov 3 1 ms. 47.593 mož, konj 10.435, žandarjev 2519, vs. 180.505, mešč. ga^da akt. 46.417, neaktivna 157.537. - Za vojaštvo 11% skupnih državnih izdatkov. 625 bojnih enot. Težkih topov na ladjah: 2878. Tor- pednih cevi: 1146. i 204 bojne enote. Topov: 1577. Monitorjev: 13. Mornarjev: 15.843. Država upravlja: 20 paro-brodov, 34 šolskih ladij, 234čolnov. Mornarjev 1568. lih 894 Grško-vzhod _ 50 rim.-kato cev 55 Mohamedan Izvežbanih vojakov 1. 1902: 36.726. V tisoči Rim.-katol. Evang. t Judov 1 Brezverce h: 38.100 >62 00 r 100 ms. okrog 760.000 mož. Topov: 4000. Zračno brodovje: 20 vodljivih zrakoplovov, 228 aeroplanov; pilotov: 290. 382 bojnih enot. Topov: 2919. Mornarjev 50.953. šinto- Konfucijanci cristjani isti, budisti, Rim.-kat Evang. 6 Judov < Rim.-katol. i 500 protest ms. okrog 250.000 mož. 46 bojnih ladij. 59 torpedo vk, 59torpedolovcev, 17 drugih ladij. Mornarjev: 76.322. 366-9 15-9 •5 .1 kakih antov d. 695 . 91 ev 111 Grško-vzh rim.-katr Mohamedai Judov 4 —ŽEP- %) Grško-vzl 3 Rim.*ka Mohameda L ev 54 flPU ms. 800.419 mož, konj 160.092. Vodljivih zrakoplovov: 11. ms. 33.230 mož, vs. 175.380 mož. ms. 1,200.000 mož, vs. 2,150.000 mož, 800.000 konj. Topov: 4958. ms. 29.503 mož, vs. I. poziv: 189.095. II. poziv: 102.898. III. poziv: 81,844, brez črne vojske. 112 bojnih ladij. Razen tega 7 podmorskih čolnov, 144 torp. Mornarjev: 77.346. 57 bojnih enot. Mornarjev: 4094. 398 bojnih enot. Topov: 2728. Mornarjev: 49.863. ■■•tiiiiitiiiiiiiMiiiiiimiiiiiniiiHii iiiiimiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiii 8 ŠTEVILKA ii.......................h........... STRAN IV. ILUSTRIRANI GLASNIK ..................um........lumiiiitiMiiii............................................................................................."".......................................■■»»•»'■.................................................................1..... Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edin° moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani, Breg št. 20, veliko zalogo samolas tnih pri znano naj bolj ših in za vsako pnlez -nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaj a i z tovarne neposredno, brez konkurence. wrmvm f f u Cena izvodu 21 vinarjev. (Raz- JSSla je ravnonat prodajalci dobe velik popust. 'Družinska 9ratika $a leto 1915 Ravnokar izišli letnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine na naslovni strani se odlikuje izmed vsek dosedanjih po posebno izbrani, mnogovrstni vsebini in izredni obilici krasnih slik. Omenjamo predvsem obširne popise o grozodejstvu v Sarajevu, življenjepis posl. dr. Žitnika, katol. shod v Ljubljani, belokranjsko železnico, svetovno vojsko itd. Poleg tega pa najde citatelj v „Družinski Pratiki" mnogo zabavnega in poučnega berila ter obilo gospodarskih tabel in pojasnil. Vsakdo, staro in mlado, bo našel v tem letniku družinske Pratike" obilo pouka in razvedrila. in se dobiva odslej prt založništvu v £jubljani Kopitarjeva ulica 6 poleg tega pa tudi v „Katoliški K 1*20, vez. K 1-80. — Namen praktične l-njige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preisku-šena domača zdravila, katera ;e na* moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog t. nam ,Ie v naravi podaril najboljše leke p^ raznim boleznim in ta knjiga nas uči te£ 1 »P°" znavati in pravilno rabiti. fi Zdravilna zelišča. Prirejena?: knjižici župnika Jan Kiinzleja. Cen\ n. To knjižico smemo imenovati zbirke- ^ „v za bolezni, ki najbolj in najpogosl^ ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnat/; .. . marsikatero tako preprosto domači ki pa bolje učinkuje kakor naf( moderni leki, ki jih naštevajo obši vilne knjige. ZeliSta v podobi. Cena60vin.T prinaša v naravnih barvah slike ri lišč, tako, da bo oni, ki raznih zeli; zna, s pomočjo te knjižice iste lahki in našel. Vse tri knjige tvorijo lep katera bi morala tvoriti domačo vsake slovenske hiše. Zločin v Sarajevu. Tragična sm lonaslednika Fran Ferdinanda in njt progo vojvodinje Hohenberg. Z mm kami. Cena 70 v, po pošti 80 v. obsega najnatančnejši popis strašnegi ki je na nedeljo pred sv. Petrom ir iztrgal iz naše srede ljubljenega pri slednika ter njegovo zvesto družic dna pretresel srca vsega čutečega č ši UHER-PREMOG:: LJUBLJ a a. o-i ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI ...............................................................................................................mi.....................iiiimiiiiiiiiiiim....................................... GLASNIK ......................mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimmmim 1111111111111111 11M i muli uiiiiii Milimi mi mili mmm L STRAN limiiiiiiiiiiii 44 Nekaj izvodov krasne brošurice »Zločin v Sarajevu je še na razpolago in se dobiva po pošti za 80 vin. Prodaja se v „Katoliški Bukvami" in v prodajalni Kat. tiskovnega društva (pri H. Ničman) v Ljubljani. Ker se ravno sedaj vrši v Sarajevem sodna razprava proti morilcem blagopokojnega prestolonaslednika in njegove soproge, bo knjižica dobro došla vsakemu, ki se zanima za vzroke sedanje vojske. — Naročite knjižico takoj, dokler ni popolnoma razprodana. VOJSKA v PODOBAH. Pod tem naslovom izda uprava »Bogoljubova« prihodnje dni zbirke lepih slik, ki bodo predstavljale najbolj zanimive prizore bojnega življenja doma in v tujini. Slike bodo izšle v obliki razglednic, ki bo vsaka zase lep spominek za prijatelje in znance. Dobivale se bodo te lepe izvirne razglednice v skupinah po 16 kosov v enem zavitku (kuverti), vsaka predstavljajoč drug prizor. Cena zavitku (16 razglednic) s poštnino vred bo znašala samo eno krono. Kdor pa naroči 10 zavitkov, dobi en zavitek povrh. Naročila sprejema uprava »Bogoljuba« v Ljubljani. Z izdajo teh razglednic bo združen dvojen dobrodelen namen. Prvič se bo pomagal pokriti primanjkljaj za natis raznih tiskovin, ki so se in se bodo še razdeljevale brezplačno med naše v vojsko odhajajoče vojake, drugič je pa čisti preostanek namenjen za podporo pomoči potrebnih rodbin na Kranjskem v roke deželnemu osrednjemu pomočnemu odboru. Potreba je torej velika. Vsak naj pomaga z razširjanjem, priporočanjem in nakupovanjem »Vojske v podobah«, da se razpeča med slovensko ljudstvo kar največ novih razglednic. Naroča se najbolje po nakaznici na upravo »Bogoljuba«. — Razprodajalci dobe primeren popust. iRazširjajte in naročajte najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik Četrtletno OC 6-50 mesečno Oi 2-20 „6lovenec" Posamezne številke 10 vinarjev. |njiga bode nudila dragocene bisere junaštva, poguma in trpljenja, pomanjkanja, požrtvovalnosti, ljubezni in množico drugih dogodkov, katere so rodili težki dnevi svetovne vojske. Knjiga naj bode padlim v spomin — živečim v bodrilo — mladini v spodbudo, saj ognjeni krst svetovne vojske ni kropil samo bojna polja, temveč tudi sloven- V naši založbi bo pričela izdajati v sešitkif) knjiga Svetovna vojska Slike in črtice iz vojske Zbral in uredil \^^Jvan Podlesmk ske domove, nad katere je prišlo te dni brezmere trpljenja in žalosti. — Knjiga bo opremljena s slikami. Redno vsak mesec bosta izšla 2 sešitka; da se prihrani nekaj poštnine, bo vsak se-šitek dokaj obširen. Cena sešitku bo 50 v. Prvi sešitek izide začetek novembra (najpozneje 10. novembra), nadaljnji sešitki pa 1. in 15. vsakega meseca. Katoliška bukvama & Ljubljana Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v Ljubljani, Ko- pitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Katoliška tiskarna Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo v najkrajšem času P° zmerD'k ccnab< li. na ti str. i i ► Črtanje In vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig V vojnem času je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine in bril jan-tov, sedaj po znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi prilike 1 F- ČUDEN, LJUBLJANA samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici .. Naročujte veliki cenik zastonj, tudi po pošti iranko. mmmmmmmrftmma Prodajalna OCatol tiskovnega društva (0- Mičman) priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor; zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, šestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, gobe, kredo, šolske knjige itd. Cenjena naročila se hitro „ in točno izvršujejo .. UMMHM 11 nvnunvnnnvn iinvno n^m i r^^n 11 r^Mn i i f^m 11 ii^vmin^nti nvmif^mni^Mi i ( Ostanki krasnega novega zim- € | skega blaga za obleke so došli na 1 % zalogo, - Ostanki se prodajajo vsa- S 1 ko sredo in soboto za skoro polo- 3 1 vične cene na zalogi pri podjetju S 1 ,HERMES' bratov Vokač v Ljubljani 1 | v Šelenburgovi ulici štev. 5 v prvem lj P nadstropju (nasproti glavne pošte). | i Ostanke pošiljamo s pošto vsak I % dan takoj, ko dobimo naročilo. M i Naslov za pisma zadostuje: Podjetje ^ i zvezdnih tkanin .Hermes' Ljubljana G. a 1 Zahtevajte novi cenik od ostankov! 1