Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII. KRANJ, 2. jgfljfa 1934. Uredništvo In uprava se na- j hajata v Kranju štev. 173. j Telefon Stav. 73. Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din izhaja vsak« soboto j Tednik za gospodarstvo, socialn Posamezna ttevflka i Di% Štev. i« Dopise sprejema, u redni Mv» • de torka zvečer. Rokopisi m j ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. jZ.od*ov«priioirtean*mke i Govorilne ura srednistva j ob ponedeljkih od 10. da- 11. are dopoldne. politiko In prosveto Mesec presvetega Srca Jezusovega Že spet tak verski članek! Kaj to spada v gospodarski list? Dokler bodo drugi politični in gospodarski in drugače zgolj posvetni listi prinašali o veri in verskih rečeh sramotilne in smešilne članke ter beležke, tudi mi ne bomo nehali vsaj ob izrednih prilikah opozarjati na to, da mi katoličani res „hočemo povsod Boga", da se morajo njegovi zakoni spoštovati tudi v vsem javnem življenju! Čim bolj se svet trudi razkristjaniti javno življenje (moderen izraz pravi: laizirati), tem bolj glasno moramo in hočemo poudarjati: vse z Bogom ! ^Železnice se ne delajo z nravnimi načeli", tako podobno je dejal pred kratkim mogočen posvetnjak. Seveda, zato se pa toliko javnih stavb predčasno zruši in pokonča nešteto ljudi, zato neprestane strašne nesreče v rudnikih in drugod, ker se dela tolikrat brez vesti, samo na oko, samo za denar. Ali ne beremo skoraj dnevno o takih nesrečah, ki jih povzroča nepoštenost t. j. pomanjkanje in neupoštevanje nravnih načel? In katero javno načelo naj oživi in potrdi v javnem življenju češčenje presv. Srca Gospoda Odrešenika? Odgovor je točen in lahek: Najvišje nravno načelo, načelo medsebojne, nesamopridne ljubezni. Srce je simbol ljubezni in sedež ljubezni: to velja o človeškem srcu sploh, velja tudi o Srcu Kristusovem. Pravijo sicer, naj naše družabne, zlasti gospodarske odnošaje ureja samo pravičnost, to zadostuje. To bi bilo pač veliko, ako bi vladala splošna pravičnost, a bi bilo vendarle premalo. Saj za človekovo pozemsko blaginjo še ni zadostno poskrbljeno s tem, da ga nihče ne ovira v njegovih pravicah, tudi še ne, da ga vsak podpira le toliko, kolikor je plačan, marveč so različne, tudi v naj natančnejših zakonih nepredvidene razmere, ko človek potrebuje pomoči, do katere nima pravice, ampak mu jo more dati samo ljubezen. Pa Še eno. Da bi zadostovala sama stroga pravičnost, bi morali biti ljudje drugače popolni kakor pa smo, zlasti samoljubja bi ne smelo biti v naših dušah prav čisto nič in tudi ne samoprid-nosti. Kdor pa bližnjika ne ljubi resnično, se bo le prerad in pogosto odločeval po nagibih samoljubja, ki človeka vodi v krivičnost, zlasti kador se mu obeta prav velika korist u * oe nima bati meča, t. j. posvetne pravde in kazenskega zakonika. — Zato je poleg pravičnosti za mirno in srečno družabno življenje potrebna ljubezen, čim več tem boljše, tem trdnejša bo pravica in — še nekaj — tem manj bo pravica bolela, ker pravica je cesto ostra in bridka, ljubezen pa mila in sladka, da govorimo v podobi, ki jo gotovo vsakdo razume. In neizmerna ljubezen Odrešeniko-vega Srca je nad vse svetel in močen vzor ljubezni, pa tudi nje najglolji vir. O tem pa naj dalje govori pridigar. — Vsakdo, tudi najpreprostejši človek pa bo razumel, da bi bilo na svetu nepri- merno boljše, ako bi nam tudi v zgolj posvetnih razmerah svetilo to sonce ljubezni in nas ogrevalo: Srce Jezusovo. Tako pojmujejo češčenje presvetega Srca Jezusovega različne občine in mesta in dežele, ki so se mu javno in slovesno posvetile. Posvečenje družin presvetega. Srca v živo zadene pracelice človeške družbe, in koder se to vrši z vso resnobo, se prenavljajo družine in polagoma tudi družba. Ta prenovitev gre od znotraj na zunaj. Da bi se vršila ta prenovitev človeštva hitreje, se posvečujejo prej imenovana socialna združenja javno; ta prenovitev in z njo dobrodejni učinki v razmerju pravičnosti in ljubezni — gre od zunaj na znotraj, od zgoraj navzdol z močjo dobrega zgleda voditeljev teh združenj. V naših krajih nismo še zreli za tako globoko katoliško mišljenje in prepričanje. Če bi kdo stavil n. pr. v kakem občinskem odboru tak predlog, s kakšno .indignacijo" bi ga odklonili in ga celo razkričali kot nevarnega družabnemu in državnemu redu! Je pa tudi naše javno življenje po tem! Kaj malo je pravice, Še manj ljubezni. Dokazov hočete ? Dovolj jih doživljamo. Križi in težave gorenj, mlekarstva (Občni zbor skupnega obrata v Naklem) Po tej jasni in pregledni obrazložitvi stanja mlekarstva pod skupnim obratom se je razvila dokaj živahna debata, v katero je zlasti pogosto posegal g. Tomaž Križnar. ki je zahteval, da je treba glede na težek položaj kmeta in nizke cene mleka opustiti predrage stroje, razpustiti poslovalnice, odpustiti nekaj osobja, ostalemu pa znižati plače. Njegove očitke je jedrnato zavrnil referent za mlekarstvo pri banski upravi g. Fr. Pavlica, češ, da je režija tako nizka, da nižja skoraj ne more biti, da je dober delavec bolj vreden dobre plače kakor slab slabe, — in kdor dela v času največje »mlečne po-vodnji« 16—18 ur na dan, je že dober delavec — da se je denar porabil samo za neobhodno potrebne investicije, sicer bi ga banska uprava ne dala. Na pomislek g. Križnarja, češ, da se vedno govori o preobilici mleka, on pa da dobro ve, da ga po lokalih že nekaj mesecev primanjkuje, da bi ga bilo treba torej dražje plačevati, odgovarja g. referent, da ga po lokalih morda res primanjkuje, ker so ti meseci pač najslabši za mlečno proizvodnjo, veliko krivde je pa tudi v j nediscipliniranosti članov, ki v tem času pustijo zadrugo na cedilu in rajši sami ponujajo mleko na trgu in po ulicah ba-rantajo za tiste litre, ko pa krave pridejo na zeleno krmo in bo vse plavalo v mleku, se bodo pa spet spomnili zadruge, da ga jim spravi v denar. G. predsednik Novak je debato zaključil z izjavo, da je resna kritika vedno dobrodošla, kaj pa se danes v mlekarstvu da napraviti, pa ve samo tisti, ki skuša. Če pa kdo " nli, da njegove 12 letne skušnje skupnt.nu obratu niso i potrebne, mu svoje mesto vedno rad od- I stopi. Nato je tajnik g. Zupan podal po-I probno poročilo o blagovnem in denar-I nem prometu, ki se giblje v kaj visokih | številkah. Skupni obrat je prejel 2,138.947 j litrov mleka in izplačal zanj 2,821.328 50 ' Din, skupnega prometa pa je imel za j 12,780.46361 Din. Vsi režijski stroški pa znašajo 731.907 10 Din; tu pa je že vštet odpis inventarja v znesku 54.000 Din, na ljubljanski mitnici plačana užitnina v znesku 55.757-80 Din in razne takse in koleki v znesku 32.91644 Din. Splošna cena mleku na drobno je Cin 2-— za liter in Din T60 na veliko, skupni obrat je dosegel povprečno Din 1 66, članom pa plačeval po Din 1*23, razlika torej znaša 043 Din pri litru. Iz te razlike je treba kriti užitnino, ki znaša v Ljubljani OiO Din na liter, vso režijo in še bilančni preostanek, tako da znaša režija komaj 25% nabavne vrednosti mleka, ne pa 100%, kakor so hoteli nekateri (g. Križnar) - brez uspeha -dokazovati. Pozdravljam vsako stvarno in utemeljeno kritiko, ker je potrebna in koristna. Najodločneje pa bora nastopil proti kritiki, ki ni podprta z dokazi in ne stavi predlogov za izboljšanje kritizirane stvari. Tak kritik je podoben gospodarju, ki je naprosil zidarje, da pridejo zidat, preden je pripravil za to potrebni materijal. Tak gospodar je slab, tak kritik pa škodljiv. Vzrok nizkim cenam mleku moramo iskati v nepravilnem razmerju med cenami stvari, ki jih kmet kupuje, in stvari, ki jih kmet prodaja. Da bi bila cena mleku v pravšnem razmerju s cenami železa, cementa, sladkorja, vžigalic, itd., bi morala biti vsaj 2—4 ;Din za 1 1. S tako ceno bi kmet mogel biti zadovoljen. Po poročilih nadzorstva in načel-stva je članstvo računski zaključek ;eno-giasno odobrilo. Med slučajnostni je g. Novak zelo demokratično vprašal g. Križnarja, ali smatra svoja izvajanja za predlog, nato pa zavrnil njegove očitke o previsokih plačah, češ, da je dober delavec dobre plače vreden, slab pa nobene. Kogar pa osobje sedaj, ko je radi pomanjkanja mleka dela res nekoliko manj, bode v oči, naj ga pride pogledat takrat, ko bo dela čez glavo in čez noč — za isto plačo. Na pripombo g. Umnika iz Pre-doselj o pomanjkanju denarja je g. referent Pavlica vrgel odkrito besedo, da denarja manjka zato, ker so ga nekateri nepošteni gospodje, katerim je bil zaupan samo v upravo, znosili čez mejo. Občni zbor je trajal tri ure in pol, ves čas je članstvo vztrajalo v dvorani in z zanimanjem sledilo izvajanjem vodstva. Vodstvo pa je tudi pokazalo vse svoje karte — v zadrugi pač ni ničesar treba skrivati — in dokazalo, v kako obilni meri se zaveda odgovornosti pred vso pokrajino, kamor segajo vplivi njegove nezlomljive podjetnosti in spretnosti. Najboljše izpričevalo in plačilo pa mu je zaupanje in hvaležnost članstva in podjetje, ki se v tako negotovih časih ne samo vzdržuje, ampak celo napreduje. N. — n. V spomin zaslužnemu možu K zadnjemu spisu v „Gorenjcu* pod tem naslovom moremo tudi iz Kokre, ki spada v preddvorskojobčino, nekaj dostaviti. Gospod Edvard Urbančič je tudi Kokrjanom še v dobrem spominu. V Kokri je bila nekdaj znana in dobro obiskana božja pot pri kokrški „ Brezmadežni". Kot velik častilec Marije je Urbančič tudi na kokrško brezmadežno" zložil poseben slavospev. Ne bo odveč, če tudi v „Gorenjcu" posnamemo iz Lavtižarjeve knjige „Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj", kar je zapisano pri opisu župnije Kokra. Tam je zapisano dobesedno: „Tu sem dostavljamo pesem, s katero slavi jako znani preddvorski graščak Edvard Urbančič (t 18. avg. 1890) kokrško Marijo. Ako-prav kljubuje moderni zahtevi do umetnega pesnika, spoznavamo vendar iz nje poetiški vzlet tega nad vse zanimivega moža in pa blago, pobožno srce s starega Kranjca" Urbančiča. Na čistem nebu se dani Višave zarja rumeni, Valovi Kokre pa šume, Šumeči se naprej drve. Kjer vodni šum najbolj bobni, Prijazna cerkvica stoji. In verni romarji neznan' lepo Pobožne, svete pesmice pojo. Kmal pa vetrovi pribuče Oblake čez gore pode, Nebeški strop pretresa grom, Vihar mecesne stare lom' Tam v cerkvi ljudstvo pa kleči Nebeški Devi se zroči, In verni romarji neznan lepo Pobožne, svete pesmice pojo. Od nekdaj je dokazano Po čudežih izpričano Da grecnik milost vsak dobi Pri D'vic' Mariji kokrški. Tam verni romarji izbran' Od daljnih krajev k nji poslan' Nebeški D'vic' na čast neznan' lepo Pobožne, svete pesmice pojo. Nad zvezde gor iz cerkvice Malik* pa nosi pesmice, Nos bistre Kokre vodni grom K Mariji v njen' nebeški dom: In deva v svoji milosti Nad zvezdam' sliši kak' neznan' lepo V kokrški cerkvi romarji pojo. Navedeno pesem je tedanji župnik v Kokri, g. Jožef Lavtižar, — sedaj župnik in duhovni svetnik v Ratečah—Planica — uglasbil in svoje šolarje v tedanji Zasilni šoli, ki je imela svoj sedež v župnišču, tudi naučil peti. G. Edvard Urbančič pa ne samo kot človek, dober katoličan in zvest Slovenec, ampak tudi kot graščak in dolgoletni župan, ki je imel srce za ljudstvo in reveže, zasluži res trajen spomin. Naš čas potrebuje takih mož. • Star gorenjski izraz za »odmev'; po nekod pravijo tudi .mejnik": mejnik leti = odmeva, odmev se sliši. Tedenske novice KRANJ. Tukajšnja strelska družina je bila obveščena, da se vrši v nedeljo dne 8. junija t L — v slučaju lepega vremena — okrožni izlet vseh bližnjih strelskih družin, združen s sto- ' vesno otvoritvijo strelišča medvodefc© J strelske družine in celodnevnim nagradnim streljanjem ter veliko vrtno veselico. — Ker se mora strelski družini v Medvodah — po naročilu upravVljublj. strelskega okrožja — javiti čimprej vsaj približno število udeležencev, posebno onih, ki želijo imeti tudi opoldansko kosilo v Medvodah, prosimo vse brate strelce, ki se nameravajo udeležiti te prireditve, da se najdaije do 1. junija 11. do 10. ure zglasijo pri našem br. tajniku, ki jim bo dal tudi ostala navodila. Služba mestnega Šoferja in ele-ktromonterja je bila podeljena g. Josipu Šilingu. Dosedanji zakupnik ribolova na Kokri g. R. Mayer je prepustil — z o-dobritvijo občinskega odbora — svoje pravice g. Sircu. Prošnja vasi Rnpa za sprejem v šolsko občino Kranj je bila na zadnji občinski seji zavrnjena. G. ban se je toplo zahvalil za pozdr. brzojavko bojevnikov, ki so mu jo poslali z zborovanja v Kranju in obljubil, da bo njihove želje vedno in povsod rade volje podpiral in jih tolmačil na pristojnih mestih. Kranjski obrtniki pripravljajo mestu in okolici za jesen lepo presenečenje: veliko tombolo, ki bo menda prekašala vse dosedanje tombole v Kranju. CERKLJE. Deževen, pa vendar prelep dan smo doživeli v Cerkljah zadnjo nedeljo. 107 otrok je prvikrat pristopilo k mizi Gospodovi. Kar občudovali smo starejši, kako so znali ti mali ljubljenci božji biti pri sv. maši, kako odločno so odgovarjali pri obnovitvi krstne obljube: Se odpovem, verujem; in potem so molili kot iz enega grla masne molitve in vmes vpletali pesmice. Niso bili samo pri sv. maši, ampak so sv. mašo tudi molili, peli, sodarova-li. Tako starejši ne znamo; kar sram nas je bilo naše zaspanosti in dolgoča- senja pri tatoo velikih dejanjih, kjer je toliko življenja in lepote. Mladina nas v tNn gotovo nekaj novega uči. Po sv. bi asi so imeti v dvorani Ljudskega doma prvoobhajanci|«kupen zajutrek, kar se je zgodilo v tej obliki pri nas prvikrat, a v splošno zadovoljstvo. Trud in skrb za to so prevzete predvsem članice Marijine družbe, za kar jim Bog stotero 'povrni. Igrica^Karmelska Lilija*, ki so jo priredili popoldne v dvorani otroci Marijinega vrtca za prvoobhajan-ce, je pokazala, da cerkljanski otroci presenetjivo dobro igrajo. — Ob takih prilikah in prizorih pač tudi starejši pozabimo na vsakdanje težave. Na Zg. Brniku je nagloma umrl Janez Trepan za tetanusom. Že več slučajev take zastrupitve smo imeli zadnja leta. Baje je ta bacil pri nas zelo razširjen. TRŽIČ Izlet v Zagreb in romanje k Mariji Bistrički namerava prirediti 30. junija in 1. julija tržiška skupina Jugosl. strokovne zveze skupno s Kat. akcijo v Tržiču. Pridruži se lahko vsak. Vozni stroški bodo znašali Din 90*—. Ker je potrebno imeti radi posebnega vlaka pravočasno dovoljno število udeležencev, se prijavite vsaj do 10, junija v kaplaniji aH kakemu odborniku Strokovne zveze. Nazaj grede bi se ustavili tudi v Rajhenburgu. Smlednik — Trboje. V jeseni, 15. oktobra vršeče se občinske volitve so bile radi nepostavnega, protizakonitega postopanja volilne komisije od u-pravnega sodišča v Celju razveljavljene. Vršiti bi se imele v teku 30 dni nove volitve. A do sedaj še ni bilo nič. Zdaj so pa uradno razglašene za dan 3. Junija nove volitve. Razglas o teh volitvah je razobešen v veži hiše, kjer je nastavljena pisarna občinskega urada. Po običajnem krajevnem klicanju pred cerkvijo po končani službi božji pa niso bile te nove volitve nič razglašene. Baje vsled zatrjevanja nekoga, ki noče biti kar tako v občini, da te volitve nimajo nikakega pomena. Čemu torej volivce zganjati na volišče brez potrebe. Marsikaj si šepečejo posamezni občinar-ji, ko čujejo take giasove. V preteklem mesecu smo pokopali tu nesrečno utopljenko Ano Defeevec, delavko tovarne v Tržiču! Našli so jo pod vasjo Prebaeero — župnije Šenčur, kamor bi imela biti postavno prepeljeta iii tudi oncii pokopana. Vkijub opozorilu so jo semkaj pripeljali, kjer se je pogreb, na posebno prošnjo brata utopljenke, in na izrecno, pismeno dovoljenje okrajnega načelstva v Kranju, tudi izvršil. Poznanje zakonov in ravnanje po njih določbah je nekaterim deveta briga. Odločuje edino le samovoljnost. Čudno zares! Pravijo pa, da je letos smrt tudi med domačini bolj kosila. L. 1930 je bilo v celem letu .7 mrličev, 1. 1931 trije, 1. 1932 sedem, 1. 1933 štirje. Letošnjih pa je dosedaj že 9, med njimi tudi ena tuja oseba. Dva med njimi imata 77 in 72 let, oba moška, ena 56 in druga 24 let stara ženska. Umrli sta obe za jetiko. Polovica — 4 — pa mali otroci. — Ce pojde tako dalje, kam pridemo do konca leta. PREMSKOVO. V nedeljo, dne 3. junija t. L ob 4. uri popoldne priredijo šolarji iz Planine pri Sevnici na Prem-skovem pri Kranju v dvorani gasilnega doma mladinski koncert. Na programu imajo 20 pevskih točk. Zbor vežba in vodi domačin g. France Gruden, učitelj na Planini. Ker bo imel izlet iz Planine na Premskovo pri Kranju precejšne izdatke, se priporočajo Planinski šolarški za mnogoštevilen obisk. Tudi preplačila hvaležno sprejemajo. Torej na veselo svidenje! KOKRA. Nekaj žalostnega. Na cvetno nedeljo smo se malo pretepli, eden je moral celo poskusiti valove in hladnost Kokre. — Na samo binkoštno nedeljo pa so zopet popivali gotovi gostje v znani gostilni v Sp. Kokri. Že v mraku je bil ravs in kavs, ob pol desetih so pa kar kri puščali. Drugi dan je bilo slediti kri okrog [omenjene gostilne irf še tri km proti Zg. Kokri. Pač škoda, da se ni oživotvorilo od oblasti že dovoljeno ,Kulturno društvo", ki bi gotovo preprečilo take izgrede in nečloveška dejanja. Torte, kreme in še druge reči, vse najboljše se dobi. Za en dinar ali dva Vsak se lahko posladka. Mohor Tone, Kranj. Nov most. Ta mesec je bil dograjen nov žeiezobetonski most na jezerski cesti med km 16—17. Bil je že skrajno potreben. Izvršila ga je tvrdka Slavec iz Kranja. Huda zima je delo precej zavlekla. Grajati pa moramo, da so se nekatera dete vršila ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Tako na praznik „Brezmadežne* in naslednjo nedeljo, kakor tudi letos pred sklepom dela. Menimo, da bi se pri sedanji brezposelnosti vsa dela z pritegnitvijo več delavcev lahko izvršila brez skrunitve Gospodovih dni. mestni občini o Hranin je kralj, banska uprava izdala dne 26. t. m. II. No. 12433/1 odlok sledeče vsebine: Iz nadzorstvene pritožbe, ki jo je vložil Makso Fock in tovariši, se je ugotovilo, da občinski odbor občine Kranj ni sklepal o gradbenem programu kopališča, o celokupnih stroških, ki bodo potrebni za izvedbo gradnje kopališča in tudi ne o načinu, kako bo občina te stroške krila. Prošnja za odobritev najetja po sojila, ki se mora po § 81. zakona o občinah predložiti ministrstvu za finance, mora biti vsestransko obrazložena in utemeljena ter opremljena z vsemi prilogami, označenimi v okrožnici kr. banske uprave z dne 10. marca 1934 II. No. 6572; 1. Ker je iz priložene prošnje za odobritev najetja posojila razvidna samo višina posojila, ne pa tudi višina celokupnih gradbenih stroškov, naj sklepa občinski odbor o gradbenem programu kopališča, o celokupnih gradbenih stroških in o načinu kritja teh stroškov in priloži prošnji za odobritev najetja posojila prepis sejnega sklepa te seje. Otvoritev vrta hotela Stara pošta v nedeljo 10. VI. vrtni koncert s plesom priznane Krekove godbe z Jesenic Za obilen obisk se priporočata Franc in Francka Lieber Se že jasni, kmalu bo lepo! »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke (JNS) z dne 19. maja t. 1. piše: »Zato je ena najnujnejših zahtev Jugoslovanske narodne stranke in vsega jugoslovanskega naroda, da se izda in uveljavi najstrožji zakon proti korupciji ... Zakon proti korupciji mora določati najtežje kazni za vse one, ki so se pregrešili proti državi iz kakršnihkoli zasebnih računov in interesov. Za tovrstne zločince naj se uvede smrtna kazen na vešalih (pravilno: vislicah, jezikovna opomba uredništva); le tako bo mogoče obvarovati državno in narodno premoženje pred grabežljivostjo s strani onih, ki največkrat greše in zlorabljajo svoje poslanstvo ... Zadušite korupcijo, da ne zaduši ona naroda! (Podčrtano podčrtala »Edinost«.) »Pohod«, glasilo jugoslovanskih nacionalistov, z dne 19. maja t. I., piše: „Borba proti korupciji je potrebna in prav gotovo nas je 999%0 v Jugoslaviji in sploh povsod prepričanih, da je treba makar (sicer je to tuja beseda, pa v tej zvezi ne moti; — jezikovna — ne jezična! — opomba ured.) z vešali trebiti vse one, ki se nesramno rede na t uje stroške. Toda borba mora biti vodena (pa ne vodena? — pomislek uredništva) proti točno določenim pojavom, dejanjem in osebam, ne pa proti pojmu korupcije kot takemu.« »Sokolski glasnik«, glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije, z dne 18. maja 1.1. piše: »Svi su kulturni narodi dali svoju reč, stvorili sisteme i ni jedan nije do-veo do cilja, što danas najbolje vidimo u formi današnje krize. Pozvani smo mi Sloveni, da učinimo svoju dužnost, koju dugujemo za naš opstanak, dužni smo, da to učinimo ne u jedan dan, jednu godinu, nego sistematski, da stvaramo, da utiramo puteve na bazi moralnog principa: »Ljubi bližnjega kao samoga sebe." Da tome principu možemo udo-voljiti, potreban je odgoj, treba promi-sliti, ko je bližnji, što znači ljubiti i kako valja ljubiti, znači, potrebno je razmišljati o istinskom moralu, kojemu mora da bude centar naša svest.« »Prelom«, glasilo Združenja botcev 2 dne 10. maja t. I., piše: »Zato je boj zoper korupcijo, vztrajen, neodpustljiv, načrten boj zoper njo, ena izmed glavnih nalog vsakega pokreta, ki hoče dobro državi in narodu." »Mi hočemo in bomo dosegli, da se nam bo godilo v tej naši državi in naravnost idealno; mi nismo zadovoljni, da živimo, mi hočemo živeti srečno v divnl naši domovini: Ker je ta hiša v kateri prebivamo, naša, jo hočemo tudi tako urediti kakor našim željam in potrebam najbolj ugaja in odgovarja, hočemo je tako lepo urediti, da nam bo pravi raj na zemlji. (Podčrtano podčrtal »Prelom«.) »Jutro«, glasilo takozvane napredne misli za »najsevernejšo vejo jugoslovanskega hrasta", z dne 28. maja t. i., piše: »Vsi moramo delati v složnosti stanov v splošno, ne pa osebno korist posameznikov.« — Tudi iz tega časopisa bi lahko navedli navedkov brez števila, iz katerih se že jasno odraža smer .Jutra', da se je namreč tudi »Jutro" odločilo za boj zoper korupcijo in za zadovoljno, lepo življenje blovencev v njihovi lepi domovini. _____ G. minister Novak je poslal pozdrav j in čestitke zborovanju JNS (Jugoslovan- j ske narodne stranke) v Velenju. Na zborovanju so govorili inž. Domanjko, nar. posl. dr. Bogomil Vošnjak, bivši minister in nar. posl. dr. Albert Kramer, narodni posl. Karel Gajšek, bivši poslanec Dro-fenik in nar. poslanec Ivan Prekoršek. Zborovanje, ki se ga je udeležilo 1500 vrlih somišljenikov, dve godbi in šent-andreški tamburaši, Je pozdravil in mu čestital tudi g. ban dr. Drago Marušič. Ponovne občinske volitve se vr- še v nedeljo, 3. junija t. 1. v občinah Trboje — Smlednik in v Šenčurju, kjer je upravno sodišče radi velikih nepravilnosti, ki ljudski volji niso pustile do prave besede, prvotne volitve razveljavilo. Obveljale so za prve volitve vložene in potrjene kandidatne liste, katerih nosilca sta v Trbojah ugledni in povsod spoštovani veleposestnik gospod Burgar Jožef iz Hraš in Bohinc Jernej, mlinar iz Trboj, v Šenčurju pa dolgoletni voditelj ondotne Hranilnice in posojilnice posestnik g. Umnik Anton in Šter Jakob. Da bi vsaj zdaj ljudska volja svobodno prišla do izraza! Razglas o licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje za oddajo gradbenih del za državne ceste št. 51: 1) Poprava opornega zidu v km 12.035, 12.100 in 12.400; 2) Poprava opornega zidu v km 16.100; 3) Poprava opornega zidu v km 21.500 oziroma 21.750; 4) Poprava opornega zidu v km 21.800. I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. junija 1934, ob 11. uri dopoldne v sobi tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek (zneske) odobrenega uradnega proračuna Din : ad 1)43.45635, ad 2) 24.653-36, ad 3) 3 875 13, ad 4) 10-30970; skupaj 82.29454. Predpisana kavcija znaša Din 3.300, za naše in Din 16.000 za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji in na razglasni deski tehničnega razdelka. Zahtevajte vedno izrecno „Ka-threiner Kneippovo sladno kavo" s sliko in podpisom župnika — Seb. Kneipp! Tudi pri Klandru v Rožni ulici se dobi vsak dan sveže pecivo, sladoled, torte itd. _-— Priporoča se Faletič Peter. Štev. 18 »GORENJEC« Stran $ Zborovanje bojevnikov v Kranju v nedeljo 27. maja 1934 Težko je s kaktga načelnega stališča gledati in soditi „Združenje bojevnikov Kraljevine Jugoslavije", ker ta organizacija, oz. pokret, kiju1? tolikim zbo rovanjem in kljub temu, da je njeno glasilo ,.Prelom" doživelo že 19 številk, „še nima končnega in zaokroženoga programa, ker narod še ni zbran" in ker je ,,za ustvarjanje dobrega programa treba mnogo časa, truda in resnega Jpremisle-ka. Za enkrat nam — (namreč Združenju in njegovim vrstam) — nadomešča program* slutnja nečesa velikega'' (Prelom, št. 17.). Zato tudi o zborovanju v Kranju ne moremo reči drugega kakor: Bilo jel Ah pa se je posrečilo ali.ne, pa ne moremo rtči, ker ni merila, po katerem naj merirro posrečena in neposre-čena zborovanja, „iz slutnje nečesa velikega" pa ni mogoče soditi, ali jo je zborovanje potrddo ali povečalo ali odpravilo. Če pa vzamemo za nekak namen tega in vsem drugim zborovanjem te vrste besede ,.Valjarja", ki vzdguje prah po vsem slovenskem javnem mnenju, namreč: „Meni gre za množico, za večino. In Če sta kmet in delovni človek v večini, mi gre zanje". (..Prelom" št. 19.), potem moramo pač reči, da je zborovanje svoj namen doseglo: saj se ga je udeležila , množica", samo v sprevodu jih je korakalo do 3000, znakov „Bo-ja" pa je bilo prodanih 5400 — in vsi ti ljudje, samo „kmet in delovni človek", so prisostvovali zborovanju bodisi na trgu ali pa ob ojačevalcih, ki so bili postavljeni po mestu. Sicer so se vsi ti tisoči po zborovanju mirno razšli vsak s svojimi križi in težavami na plečih v svoje svakdanje življenje in nihče ne more vedeti, čigavi so, pa vendar — I Mesto je ,,d;želo" sprejelo tako, kakor se spodobi za mesto, ki živi samo od prometa s podeželjem. Z vsake hiše je vihrala zastava, le občinska hiša je kazala svoje delavno lice valoveči množici na trgu, kakor da občina nima z deželo nič opraviti; njej sta se pridruždi še dve trgovski hiši Pa nič za to! Ko so godbe — jeseniška, kranjska škofjeloška, cerkljanska, tržiška — pripeljale na Glavni trg dolge sprevode, ki so se vlekli za njimi, je stopil na govorniški oder kranjski meščan g. tovarnar Fock in nagovoril gosto množico: Borci, v imenu kranjskega meščanstva vas najprisrčneje po¿dravljam, v imenu tistega pristnega meščanstva, ki ne pozna in ne bo nikdar poznalo kakršnekoli duševne odvisnosti, v i-menu tistega meščanstva, ki se ne boji ne groženj, ne pietenj, in ne sladkih obljub in ki se zaveda, da daje in mora dajati, kar terjata od njega kralj in domovina. V tem taboru je ogromna večina kranjskega meščanstva in vi ste se zbrali v tej lepi gorenjski metropoli, da čujete svobodno besedo o velikem pokretu na šega naroda, ki je na las podobno onemu iz časov majniške deklaracije, ko je cel narod navdušeno in brez bojazni pred avstrijske soldatesko izpovedal svoj nacionalni konfiteor in se ni bal ne ovaduhov, ki jih je kar mrgolelo, in ne ječ in ne vislic, ker je bil to njegov ideal, ideal svobodne zlate Jugoslavije in ujedi-njenja, ki se je svitalo v zarji Vidovi. Tedaj je narod prisegel zvestobo bodoči Jugoslaviji. Od vasi do vasi, od koče do koče je šla ta prisega; tisočeri in tisočeri podpisi okornih delavnih kmet-skih rok in nežnih ročic slovenskih žena in deklet pričajo danes in bodo pričali na v?ke, da Slovenec ni izdajalec svoje domovine in svojega kralja, da bodo prej trohnela trupla vseh slovenskih mož, žena in dckkt na branikih Jugoslavije, preden bi se mogel sovražnik polastiti enega samega prgišča jugo^lovenske zem-»je. Ta prisega je še danes živa v vsem slovenskem naroda in da ji daste nov pomladni ble^k in sijaj, da jo s svojo voljo in besedo povzdignete k novemu zakramentu svojega naroda, da jo vnovič položite pred kraljevi ptestci, zato vaš pokrit borci, zato vaši tabori sirom slovenske zemlje. In b.lu je nujno potrebno vašega pokreta, k. naj dokaže, da je slovenska veja jugoslovanskega hrasta čila in zdrava, da se ni bati bratu tatu doli ob Kajmakčalanu in Cer planini, da bi njegovi junaki, ki snivajo tamkaj večen sen in ki so dali vse svoje za domovino in kralja v osvobojeni zemlji in nje gomilah, preklinjali izdajaistvo svojih severnih bratov Slovencev. Vaš pokret, borci, se je rodil iz žive potrebe vrniti slovenskemu narod čast, ki so mu jo oblatili oni, ki so mislili, da je prišel čas, ko je treba sebe napraviti za edino nacionalne elemente, vse drugo, kar stoji izven njihovih klik, pa predstaviti kot državi in narodu nevarno. In kdo so bili ti patentpatriotje, ti zakupniki nacionalizma, ti zločesti obreko-valci slovenske poštenosti? Večina jih je bila skrita tedaj, ko je šlo za pri znanje Slovencev v črnih, žalostnih dneh, mnogo se jih je gnetlo, ko so se zabijali žeblji v avstrijske „Wehrschildemnogo jih je šlo v vrste najostrejših kritikas-trov vsega kar je bilo državnega, ko so se leta 1928 pojavili črni oblaki nad bel-grajsko skupščino. Vzem te v roke nj h liste iz onih negotovih dni tistega leta, pa boste videli, kaj jim je bil ideal. Sedaj pa hočejo vse, kar ne trobi v njihov rog. odrivati od narodnega dela, sedaj hočejo biti osvojevalci narodnosti Po njih načelih bi smelo biti v Sloveniji le par tisoč narodnjakov, vse drugo, kar ne kriči neprestano o nacionalizmu, vse kar nima radi dnevnih skrbi časa vpiti noč in dan: „poglejte nas, kako smo nacionalni, samo mi smo narodni", vse drugo naj bi bilo protinarodno in proti-državno. Ustvariti so hoteli samo male n3ci onalne otočiče, to bi bili oni, okoli njih pa samo protidržavno morje — zato, da bi mogli bolje kazati nase, da kljubujejo tem protinarodnim in protidržavnim valovom, in bi to obrambo teh redkih nacionalnih otočičev bolje prodajali za ceno, ki bi bila njim všeč. To so bile nevzdržne razmere, pošten slovenski človek bi se ii\ kmalu moral sramovati svojega slovenskega porekla, pred bratom Srbom bi si bil moral kmalu pokriti svoj obraz, ki so mu ga spačili. Vseeno, če si v dobi osvobojenja, v dobi ujedinjenja, v dobi ustvarjanja nacionalnih dobrin, doprinesel še take dokaze o tem, da čutiš jugoslovansko, da sta ti narod in dinastija vse, vse to pri njih ni imelo nobene veljave, če nisi trobil v njihov rog. Absolutna pokorščina tem ki i kam v vseh stvareh je bila še-le legitimacija za tvojo narodnost. In konec se je napravil temu stanju in tisočera hvala onim, ki so imeli pogum, vstati in udariti ob mizo, da tako ne gre več, da smo bratu brat, da smo vsi sinovi majke Slavije, da je nesmisel oratarju s-lovenske zemlje, našemu meščanu, našemu delavcu in uradniku očitati, da stremi drugam, izven Jugoslavije, da je zločin očitek, da mu ni pri srcu reši tev Jugoslavije, da bi mogel živeti pod tujim jprmom, da bi raje, da mu se iz-rujeta jezik in vera očetov kakor pa da bi bil iskren Jugoslovan. To so bile blodnje nekaterih ljudi, ki jih je bilo treba izruvati, ki jim je bilo treba povedati, da ni samo oni Jugoslovan, ki neprestano vpije in kriči in povdarja svoj nacionalizem, temveč da jc stokrat boljši oni, ki molči in konstruktivno dela, pa četudi samo v svoji delavnici, na svojem posestvu, in kri-čaštvo prepušča njim; kajti tako delo je pravo državotvorno delo, ne pa ono z jezikom, slabimi frazami, ki se pretvarjajo v neprestane deficite, ponesreče ne investicije, velikopoteze načrte, ki zapored vsi skopnevajo v nič in fiasko-Od nacionalistov, ki samo kriče, za njimi pa se vlečejo konkurzi in nepokriti primanjkljaji, narod ne bo živel. Narod slovenski in jugoslovanski rabi tihih, modrih delavcev, dobrih, vestnih gospodarjev, ne pa kričačev, ljudi, ki naj mu v javnosti Z3gospodarijo šele takrat, ko bodo doma pokazali, da so mož;e na mestu, da so umni gospodarji visoko moralnj, ki znajo ceniti delo in varčnost ter tuji javni denar. Vsi drugi nauki so za nas Slovence in Jugoslovane kot mal narod smešni, vse drugo so Stavijskijeve metode. Pa so vam pršli lažipreroki in stav-Ijajo smešne zahteve na narodovo kul-turnost, na narodovo ustvarjajočo produktivno moč, in so prišli izkoriščevalci narodne zaupljivosti ter mu vsekali globokih gospodarskih ran, sami ljudje, ki nimajo pojma o treznem skromnem gospodarstvu; ljudje, ki bi hoteli čez noč da se posvetijo kot gospodarske zvezde, ne vedo pa, da je kamen do kamena palača; ljudje v domači hiši bankro terji, v javnosti in javnem gospodarstvu pa ekvilibristi, kot veleumi; ljudje, ki se v življenju niso nikdar pečali z gospodarsvom ter so šele na svoja stara leta odkrili gospodarske talente, ker je tako nanesla politična situacija; ljudje, ki so bili vedno v6deni, sebi prepuščeni pa so postali vodeni otročaji, nerodneži, ki znajo kvečjemu z besedami ujeti nekaj kalinov na svoje gospodarske limanice. S takimi gospodarji nastajajo korupcije, ki v sebi niso ravno korupcije, po efektu pa so zločini na narodovem premoženju. Narod ne vidi in ne gleda za kulise, narod sodi in obsoja samo po končnih rezultatih. Če je rezultat negativen in slab, pravi narod da se skriva za tem lumparija, čeprav je morda ni, ker pa se je stvar izročila neveščim rokama se je izobličila tako, kakor da bi bila nepošteno završena. Korupcijske afere nastajajo zato, ker se k javnim poslom tiščijo gospodarstva nevešči ljudje, — s trni nezmožni na prvi mah pregledati položaj nasedajo prefriganim lopovom, tujim in domačim. Jaz nisem oni, ki bi komu očital | zlonamerno korupcijo, podkupnine i. t. d. ! temveč sem prepričan, da so ljudje, ki silno lahko nasedajo in se puste zavesti z lepimi besedami v angažmane, od katerih ima narod škodo. Zato imamo dokazov brez števila. S takimi gospodarji \ proč — načelo mora obveljati, da ne | sme v javnosti gospodariti nihče, kdor l se ni kot dobrega gospodarja izkazal sam zase, za svojo okolico, kdor nima svojih lastnih gospodarskih razmer urejenih do podroboosti. Za vse na svetu je treba usposobljenostih dokazov, le za takozvano javno delo, za gospodarstvo z javnimi do- \ brinami pa naj bi bil dober vsak šuš-mar, ki ne pozna drugega kot lepe besede ! in obljube ob času volitev. Vi, borci, se borite za to, da bo 1 v javnem gospodarstvu zavladal red, da bo to gospodarstvo izročeno vešči kon- troli, da bodo javne dobrine dobro vsega naroda. Vsakdo naj d6bi za delo primerno plačilo, nehati pa se morajo si-nekure, da bi se ljudje čisto drugih poklicev posvečali zadevam, ki se jih nikdar v življenju niso učili. Če bo naše javno in zasebno gospodarstvo slonelo na takih načelih, po+em bo kmalu konec vseh korupcijskih afer, konec bo nepotrebnih sumničenj, nami-gavanj in opravičevanj. Potem bo vsakdo vedel, da stoji vsak mož na svojem mestu, da ga ne more nihče prevarati niti podkupiti. Obveljati mora načelo, da iz javnega dela ne sme nihče bogateti, da bo vsakdo odgovarjal za vsak korak, za vsak podpis, in da taka odgovornost ne bo nikdar zastarela. Tako gospodarstvo je neobhodno potrebno, če hočemo ozdraviti naše javne razmere, če hočemo polagoma priti do znosn- ga življenja, do sožitja, do medsebojnega spoštovanja ; potem se bodo nehala sumničenja v gospodarskem, nacijonalnem in državotvornem smislu. Da bomo to čim preje dosegli, zato ste nam vi, borci, porok in ko bo konec lažinaprednosti in lažinacionalizma, potem boste postavili vaša kopja ob noge, ker vam ni za politiko! Vam ni za stanovske razlike in bratomorne boje ter za stvar-janje težkega ozračja, temveč za red, mir in slogo. Našemu kralju, naši dinastiji, naši ljubi Jugoslaviji pa veljaj javna, do nebesnega svoda gromeča prisega večne zvestobe. Dež, ki je začel padati med govorom g. Focka v vedno gostejših kapljah, je množico na trgu in okrog govorniškega odra sicer nekoliko razredčil, zbrala pa se je tem gosteje po vežah in pod nastrešji okrog ojačevalcev, po katerih je napeto sledila govoru naslednjega govornika g. Stankota Vidmarja, ki je po nekaj duhovitih opazkah na račun .Jutra" in »generalov brez vojske", ki se tako boje množic, ki se zbirajo na zborih bojevnikov, da zmanjšajo število udeležencev na celik 235, prešel na rak-rane našega gospodarskega in političnega življenja. V našem ponosnem Kranju se je bohotno razvila industrija, predvsem tuja industrija. O poglavju tuje industrije sem že v početku, na prvih naših zborih, obširno govoril. Dovolj jasno sem povedal naše stališče glede vseh vprašanj, ki so v zvezi s tem. Morda so se po-edini udajali sanjam in upali, da smo pač povedali vse to, da pa se bo v kratkem pozabilo in bo lahko ostalo vse pri starem. Toda gospoda se kruto moti, kar smo povedali enkrat, to je zapisano v našem programu, v našem delavnem programu, pa moram zato nujno opozoriti gospodo, da je stvar več kot resna in so posledice omaJoževanja naših zahtev lahko za nje usodne. Smo vojaki, ki ne govore in zahtevajo desetkrat. Kdor ne uboga pravočasno, bo jokal prekasno. Če hočejo tuja podjetja uživati našo gostoljubnost, zahtevamo od njih, da spoštujejo v vsakem oziru naš narod in njegove pravice. Zahtevamo, da zamenjajo vse tuje nameščence in strokovnjake naši ljudje, zahtevamo, da nam vodilni ljudje nudijo prav vse garancije, da bodo v polni veri varovali interese države in sicer tako finančne, kakor narodne obrambne interese, zahtevamo, da udejstvovanje tujih podjetji ne gre v nobenem oziru na račun ali celo škodo našega narodnega gospodarstva. Če so kje v upravah teh podjetij tudi naši narodni ljudje, zahtevamo od njih, da zastavijo ves svoj upliv, da se naše zahteve brez odlaganja izpolnijo, ker bodo sicer nosili odgovornost za grehe in bodo sokrivi posledic, ki bodo zadele podjetja. Sploh zahtevamo od naših ljudi, da so povsod kjerkoli so, celi možje, da so povsod ponosni in odločni Slovenci, ne pa morda slamnati možje, ki bi imeli maskirati izkoriščanje tujcev in prikrivati škodo, ki se na ta način godi našemu narodu. V interesu tujih podjetij je pa, da brezpogojno ubogajo naše ljudi in izpolnijo vse te upravičene zahteve prav hitro, kajti mi smo trdno odločeni izvesti svoj program do konca in prepričati prav vsakogar, da hočemc biti in bomo Slovenci na svoji zemlji svoj gospod. Upam, da sem tako, kakor vedno, dovolj jasno in brez ovinkov povedal, kako gledamo na to stvar, pa sem prepričan, da me je gospoda razumela. Naj ne čakajo ponovitve teh besed, kajti nam so dejanja bolj pri srcu kot besede, pa borno govorili z dejanji. Zato naj ne pozabijo na globoko modrost našega slovenskega pregovora, ki pravi, da je po toči prepozno zvoniti. No, tovariši, če pa že govorimo o tujih nameščencih, ne smemo biti krivični in zahtevati remedure v tem le od tujih podjetij. Veliko odločnejše še zahtevamo spoštovanje teh zahtev od podjetij, ki so last naših ljudi. Že vemo, da jih je malo, kajti imamo in predvsem imate menda tu v Kranju podjetja, pri katerih so lastniki resnični slamnati možje, torej ljudje, ki za oblast in za javnost fungirajo kot lastniki, v resnici je pa podjetje stoodstotno tuje, to tovariši je pa še hujša zadeva. Kjer bomo dognali tak slušaj, ga bomo tako brezobzirno razkrinkali in žigosali, da bo takim slamnatim možem pošla sapa in bodo napitnine, ki jih prijemajo za svoje izdajalske službe, s podjetjem vred usahnile. Za take službe se običajno poišče kakega patent patriota in ultranacionalista, ki potem še bolj glasno razlaga nacionalni evangelij in prevpije vse poštene rodoljube. Takim tičem bo treba pogledati na piste, da bodo odleteli. Značilno je za taka podjetja, da imajo še vse drugačne razmerje v pogledu števila tujih nameščencev, kakor ona podjetja, ki se ne skrivajo za slamnatimi možmi. Zato bomo v ta podjetja posebno močno posvetili, kajti v svojem laži-patriotizmu sami ne vidijo, da niso še izmenjali tujcev za domačine, s svoji lakajski uslužnosti molijo le vedno roko za napitnino in si niti ne upajo drezati take zadeve. Za Vas, slamnati možje in lakaji, za Vas nezavedni laži-naciona-listi in patent-patrioti je že zrastla palica, s katero bo udarila užaljena narodna zavest po Vaših glavah brez ozira na širokoustenje in kričavost, s katero hočete preslepiti javnost in prevpiti obtožbo. Poznamo Vas, pazite se. Če stopiš psu na rep zacvili. Tako so zacvilili tudi pri nas gotovi ljudje, ki so se čutili prizadete. Morda bo tudi danes kdo zacvilil; prav gotovo bo zacvilil. Grešnikov, če le mogoče ne imenujemo, ampak jim damo priložnost, da se spreobrnejo. Glede korupcije je govoril sledeče: Če se od časa do časa spodtaknemo ob ostudno priležnico gotove kaste ljudi, ob gnusno in kužno korupcijo, naletimo vedno na neverjetno občutljivost. Ta ob- j čutljivost je močno sumljiva, kajti pošten Človek vendar mirno lahko posluša ob- i sodbe korupcije in odobrava vsak pošten boj proti njej. Zato je pač več kot sumljivo, da se gospoda tako strahovito otepa in bluje ogenj in žveplo na borce, ki so se drznili z žarečim železom žigosati to njihovo ljubico. Vse poskušajo, vse store, da bi kakorkoli zvedli naš boj na stran pot. Pri tem jim seveda prav pogosto uide, česar nikakor niso nameravali izdati in marsikaj postane po njihovi zaslugi jasno. Tovariši, korupcija je strašna zadeva. Korupcija je kakor strupena rosa, ki požge vse žlahtno cvetje na vrtu. Tako je korupcija, ki so jo zanesli med naše pošteno slovensko ljudstvo oni zloglasni strahovalci Slovenije, tisti pokvarjeni generali brez vojske, potisnila v ozadje najlepše čednosti našega naroda, to je odkritost, poštenost in resnicoljubnost; nesramno se je našopirila nemorala, zavladalo je zahrbtno denuncijanstvo. Nepoštenost se ne smatra že več kot sramotna zabloda, oblastiželjnost je pohodila vsak čut pravičnosti in ne pozna več nobenih ozirov in pomislekov. Naj le pogledajo ti izgubljeni generali brez vojske na uspehe svojega dela. Kam so zapeljali svoje ovce? Obtožujemo jih korupcije in sicer korupcije, ki je mnogo hujša in pogub-nejša, kot vse denarne prevare in mahi-nacije. Korumpirali so miselnost ljudi, zastrupili so ljudi, da niti ne čutijo več podlosti svojih dejanj, ker so jih oni stalno opravičevali z visokoletečimi frazami in povdarkom, da namen posvečuje sredstva. V resnici pa so bili tudi nameni umazani in nizkotni. Tovariši, kadar je miselnost tako korumpirana, da človek ovadi svojega bljižnega kot proti-državnega, kot anacionalnega samo zato, da sam zleze na njegovo mesto, kadar kdo pade tako nizko, da si izmisli in podtakne protidtžavna dejanja in namene tovarišu, da si na ta način prilasti njegovo službo, ali pa da pahne v nesrečo poštenjaka, ki je slučajno kliki na poti, mkrat, tovariši, je usoda naroda in države na kccki. Kajti vse, kar je poštenega, je potisnjeno ob stran, je potisnjeno k tlom in zgubi zaupanje vase in v državo, medtem ko je klika, ki se tako polasti oblasti, sploh brez vsakega globljega čuta za državo in narod in je pripravljena na vsako podlost in izdajstvo, samo da se obdrži na oblasti in pri polnem koritu. Če pa je korumpiranost napredovala tako daleč, da se najde cela skupina, cela organizirana banda ljudi, ki obtožuje enostavno ogromno večino naroda kot protidržavno, samo za to, da dokaže opravičenost svojega obstoja in oblasti, če je stvar tako daleč, potem je pa dolžnost vsakega pravega patriota, da se dvigne v boj proti taki propalosti, v boj za rešitev državne in narodne misli, za rešitev državnih in narodnih interesov. Tovariši, gotovi ljudje pri nas bi sila radi, da bi pri obravnavanju korupcije zdrknili na obravnavanje posameznih afer in aferic, da bi lahko odvrnili pozornost od največje korupcije, od korum-piranja miselnosti, kajti tovariši, ni korupcija, če kdo v javni funkciji pobaše kak znesek ali celo milijon in več, to, tovariši je čisto navadna tatvina ali poneverba, in je državni pravdnik zato tukaj, da položi roko na take tiče, pa naj sedijo še tako visoko. Tudi tisto, kar se pri nas označuje na kratko »zarada«, je čisto navadna nepoštenost in spada pred redno sodišče. To pa, česar obtožujemo naše korupcijoniste, je stvar, ki spada pred posebno sodišče po zakonu o zaštiti države. Kajti to, kar so delali in deloma še poskušajo delati gospodje, je pač zločin proti državi in narodu, da si težjega težko mislimo. Ni torej lump samo tisti ki je ukradel milijone, še stokrat večji lump je tisti, ki je s svojimi metodami ukradel narodu vero v pravičnost in poštenost in kradel s svojimi metodami narodu državljansko zavest in s tem ukradel državi največjo svetinjo. Takšni lumpi bi morali biti že davno za mrežo in čakati na sodbo, ne pa da svobodno hodijo pod božjim soncem in izzivajo sodbo naroda. V koncetracijski tabor s takimi zavajale! in škodljivci! Mi smo znanim našim strahovalcem Slovenije najbolj očitali to, da so s svojim pogubnim uplivom korumpirali miselnost, da so hoteli imeti vso moralo v javni upravi, da so hoteli vse oblasti in institucije spremeniti v orodje v rokah strankarske klike. To, tovariši je najhujši zločin proti državi, ker je s tem ubito zaupanje ljudstva v pravičnost oblasti, ker se s tem ubija v ljudstvu ljubezen do države in ubija državljanska zavest. Ljudstvo jo proklinjalo uradnike, žandarje, financarje i. t. d., ker so pač ti javni nameščenci bili izvrševalci volje teh izgubljenih generalov. Toda v 90 primerih od sto je bilo to sovraštvo krivično, kajti vsi ti javni organi in nameščenci so pač morali izvrševati ukaze teh mogotcev in nad njim je vihtel paša svoj korobač ter grozil s premestitvijo in preganjanjem, če niso pokazati dovolj vneme. Res je, tovariši, da so bile tudi izjeme tj, ki so pokazale le preveč vneme, ki so pokazale naravnost užitek v preganjanju in zatiranju, v krivicah in hudobijah. Teh, tovariši, pa ne bomo spustili iz oči, vsi takšni prevneteži bodo pač odgovarjali za svoje početje in bodo tudi delali pokoro. Oni to dobro vedo pa so in bodo zato še besnejši, dokler je le kaj upanja, da ostanejo razmere kakor so. Toda obračun bo za to le še strožji. Ne smemo pa radi izjem delati krivico ogromni večini poštenih in dobrih, ki se pač niso upali upreti terorju in se morda še danes tresejo pred korobačem in grožnjami, ker se boje za ljubi kruhek, za svoje in svoje družinice eksistenco. Zato, tovariši, se mora nehati strahovlada teh anarhistov, konec mora biti te okrutne igre z ljudstvom, konec te kramarije in veriženja z javnimi interesi. O gospodarskih vprašanjih. Kakor je pogubna anarhija v političnem življenju, tako ima lahko nedo-gledne strahotne posledice v gospodarstvu. Doba gospodarskega liberalizma se je izprevrgla v dobo gospodarske anarhije, ki je spravila vse svetovno gospodarsko j v nered in izzvala tako katastrofalne po-I sledice v gospodarstvu vseh držav. Za vsako bolezen se iščejo zdravila in tako tudi za krizo, ki jo je izdala gospodarska anarhija. Za nered je najboljše zdravilo red. Za brezglavo in neusmerjeno blodenje je najboljše zdravilo točen, jasen in dobro premišljen načrt. Utrditi je treba smernice vsemu gospodarskemu udej-stvovanju, Izdelati je gospodarski načrt za daljšo dobo, da ne bomo tavali v večni megli na robu propada. Krpanje in mašenje lukenj je zapravljanje, ki ne prinaša nobene koristi in le podaljšuje bolezen. Treba je radikalnih sredstev, treba je velikopoteznih reform in načrtov. Teh pa ne bodo izdelali politikoni, temveč le nepristranski strokovnjaki in gospodarji, ki naj se zbero v stanovskem zastopstvu. Kruha in dela se hoče narodu, ne pa politike. Zato je tudi naša zahteva, da zamenja politiko in politične arene stanovsko zastopstvo, ki bo zmožno spremeniti gospodarstvo in ga postaviti na nove zdrave in solidne temelje. Stanovsko zastopstvo bi izdelalo smernice za vse naše gospodarstvo, dalo bi nam lahko velik in pameten gospodarski načrt za daljšo dobo let, načrt, ki bi se moral potem postopoma in dosledno izvajati. Gospodarjenje kakor je danes je zapravljanje, ker brklamo tukaj malo tam malo, za silo, zato da bomo jutri isto zopet podrli, ker nismo mislili za en dan naprej. V celem svetu se vršijo vse mogoči poskusi, vstajajo vse mogoči načrti, reforme, beremo o velikanskih petletkah, 4 letkah, skratka: vse povsod prodira spoznanje, da je doba gospodarskega liberalizma končana, da je rešitev mogoča samo v temeljiti spremembi, v popolni preosnovi. Ko pa mi zahtevamo tudi pri nas najdalekosežnijih izprememb in preureditev gospodarske in politične organizacije države na novih temeljih, po novih, pravičnejših načelih, so pa gotovi ljudje od ogorčenja kar glave izgubili in vendar so pii nas radikalne reforme morda bolj potrebne kot kje drugod. Morali bi biti brez srca, morali bi biti zahrbtni, brez vesti, če bi se ne bih dvignili, ko gledamo, kako propada vse naše gospodarstvo, kako propada naš človek vseh stanov in poklicev. Korak za korakom se bližamo trenutku, ko bomo morali ugotoviti, da smo samo še berači, ko bo prevladala na celi črti beda in pomanjkanje. Nad nami bo stalo le nekaj po večini tujih bogatinov. Kdaj, tovariši, je bil naš kmet tako na koncu, da ni imel niti za sol, niti za vžigalice, kedaj smo videli našega kmeta shujšanega, oslabljenega radi resničnega stradanja? Kedaj so hodili naši pridni in pošteni delavci prosit od hiše do hiše za kos kruha? Kedaj je bil naš državni in privatni uradnik tako zadolžen, da skoronikakega upanja ni, da se kedaj izvleče iz te zagate? Celo tako daleč smo, da veliko naše mladine strada« in to v letih, ko je mladina najbolj potrebna nege in hrane. Posledica tega je jetika in druge bolezni. Ko vse to človek gleda, pa se mora vprašati: Ali je vse to trpljenje ljudstva res potrebno, ali res ni mogoče, da bi bilo drugače, ali res ni kruha in sredstev za odpravo vse te bede? Komaj si človek zastavi to vprašanje, pa vstanejo pred njim druge slike. Vidim v Ljubljani obilnega človeka, ki nima nobenega podjetja, nobene službe in na-meščenja, pa vendar prejema mesečno okrog 90.000 Din. Vidimo ravnatelje, ki prejemajo sto in stotisoče plače, ali celo milijonske plače letno, medtem ko družine delavcev istega podjetja stradajo in propadajo. Berem o dividendah in deležih, ki jih izplačujejo velika podjetja svojim delničarjem za nič dela, medtem ko odpuščajo in mečejo na cesto uboge delavce, da bo podjetje donosnejše in dividende višje. Vidim ogromne zaloge žita, ki zastonj čakajo inozemskih odjemalcev, vidim velike črede govedi, ki jim je trg zaprt, vidim obilo človeških potrebščin, pa vendar vkljub temu stradanje, beda pomanjkanje. Zakaj tovariši? Ali je potrebno, ali je to res prav? Prav gotovo ne. Naša zemlja je tako lepa, tako rodovitna, tako bogata na vseh pri-rodnih darovih, da bi bila lahko obljubljena dežela, kjer bi se cedilo mleko in med, če bi bili mi vsi dovolj pametni ter pošteni ter če b» znali in hoteli pošteno gospodariti. Mi, hvala Bogu, nismo v tako težkem položaju kakor so druge države, kajti pri nas v resnici ni potreba, da bi kdo stradal, pri nas je potreben le red, poštenost in pravičnost. Potreben je nov red socijalne pravičnosti in poštenosti, ki bo omogočil pravilno razdelitev dobrin, pa ne bo treba nikomur več stradati. Mi smo torej pri nas v mnogo ugodnejšem položaju kakor drugod. Vsled tega tudi reformator pri nas ne bo imel takšnih težav kakor jih je imel in ima n. pr. Musolini ali Hittler pa tudi Roosvelt. Toda razmere so pri nas že tako dozorele, da je pač skrajni čas, da se preseka ta gordijski vozel, z vso energijo prične zgradba novega družabnega ustroja na stanovski podlagi. Ne glede na reforme, ki se morajo nanašati na celo državo, imamo tudi v naši ožji domovini še velike naloge in veliko koristnega in nujnega dela, da popravimo, kar smo pokvarili in kar smo zamudili dcsedaj. Če namreč motrimo naše domače gospodarske razmere, moramo priznati, da ni ravno vsega kriva svetovna kriza, da smo marsičesa krivi tudi mi sami. Čutimo, kako nas budi in tlači marsikaj, pa vseeno ne storimo prav nič in čakamo menda, da bodo vse storili drugi za nas. Takšno upanje pa je ne samo neupravičeno in prazno, takšno upanje je otročje. Bolj kot kedaj je danes v veljavi rek .pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Zato je potrebno, da si sprašamo vest, potrebno, da se otresemo vseh predsodkov, potrebno je, da gremo vase in uvidimo, da zahteva nova doba ne samo novih ljudi, ampak tudi novih pogledov, prostih vseh predsodkov, da je treba torej odvreči vse dosedanje nezmiselne strankarske interese in iti složno na delo za združenje, koncentracijo vseh narodnih gospodarskih sil brez ozira na prejšnjo barvo in strankarsko pripadnost. Zavedajmo se, da bomo zmogli velike stvari le, če združimo vse sile in zberemo vsa sredstva. Mi nimamo velikih kapitalistov, vsled tega so večje stvari mogoče le s konce-tracijo, v zbiranju malih sredstev, je pa tudi važno, da na ta način udarimo temelj bodočemu blagostanju, da bodo široke plasti naroda udeležene v velikih naših podjetjih, da bodo tako največja podjetja last naroda, ne pa majhne skupine kapitalistov, povrhu vsega še tujih kapitalistov. Danes je še rnorda precej takih nevernih Tomažev, ki zmajejo z glavo m pravijo, da so to sanje bodočnosti, da danes še ni mogoče združiti dveh zadrug, ki sta si bili tako dolgo v laseh, in tako dalje. Jutri bodo tudi ti že uvideli, kako so zaostali za časom in da gre čas preko njih, kajti strankarski predsodki padajo in najprej padajo in morajo pasti ravno v gospodarstvu. Če hočemo sebi gospodarskega ozdravljenja, če hočemo narodu zagotoviti gospodarsko veljavo in bodočnost, pojdimo energično in složno na dele. Naši mladi gospodarji ne bodo več razumeli nesmiselnega deljenja in medsebojnih borb in se bodo smejali naši kratkovidnosti Smejali se nam bodo, ker smo se vsa dolga leta pravdah med seboj za oslovo senco in navijali staro razštimano lajno po klerikalcih in liberalcih. Narodni pregovor pravi, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In če kje, je pri nas bilo tako, to čutimo najbolj pri davčni politiki in davčni praksi. Bodimo rato pametni že enkrat, nehajmo s to staro lajno o klerikalcih in liberalcih, strnimo in združimo vse, kar je poštenega, pa zagrabimo energično za delo. Če bomo pametni in uvidevni, pa pošteni in prosti vseh predsodkov, se bodo gotovo spolnile besede našega velikega pesnika Prešerna: »Vremena Kranjcev bodo se zjasnila, jim miljše zvezde kot do zdaj sijale". (Uredništvo se z besedami govornika ne strinja kar počez, ker ve, da v nekaterih vrstah ni niti toliko poštenega, da bi bilo to mogoče s kom strniti, pa vendar njegov govor priobčujemo takega kakor smo ga v nedeljo slišali. Op. ur). Vsled vedno hujšega dežja je bil naslednji govornik, g. Marinko, bolj kratek. Prebral je prav za prav samo izjavo bojevnikov, ki so jo prebrali na vseh zborovanjih tega, na kar je predsednik krajevne organizacije g. ravnatelj Česen zaključil zborovanje, in množica se je ob sviranju godb začela razhajati. Gospodarstvo Propadanje našega lesnega izvoza Z uvedbo gornje carine naš izvoz v Italijo še ne bi bil tako prizadet, ker gotovo je, da bi se v tem slučaju cene lesa v Italiji zvišale. Večja nevarnost je v tem, ker je istočasno dovoljen avstrijskemu uvozu 45% preferenca na carini ki znaša praktično vzeto pri 1 m3 mehkega rezanega lesa Din 80 — pri 1 m3 tesanega lesa „ 54'— pri 1 m3 rezanega bukovega lesa „ 180 — ali z drugo besedo: ako hočemo danes v Avstrijo na italjanskem lesnem trgu uspešno konkurirati, potem smo prisiljeni prodajati 1 m3mehkega rezanega lesa po Din 160 — 1 m3 tesanega lesa po „ 76*— 1 m3 bukovega rezanega lesa po „ 170'— Po teh cenah ni mogoče izvažati našega lesa v Italijo, ker ne bi krili naši izvozniki niti režije pa tudi če dobe les zastonj. Poleg navedenih ugodnosti je Avstrija dobila tudi zvišan kontigent tesanega lesa za 25% m še posebne prevozne ugodnosti 20%, katere so že do-sedaj znašale 100 do 300 lir pri vagonu. Posledica teh carin se pri nas že občuti, tako da se naročila italijanskih kupcev odpovedujejo, oziroma kupuje naš les Avstrija po nizkih cenah, katerega potem kot svoje ga izvaža v Italijo. Po gospodarski krizi je prizadeto vse naše gospodarstvo in mnogi obrati so prisiljeni obratovanje omejevati ali delo popolnoma ustaviti, delavstvo pa je s tem izpostavljeno neizprosni bedi. Vsi ti in enaki pojavi pa so več ali manj le lokalnega pomena. Z nastopom sedanjega lesnega položaja pa je padel ves naš narod v črne dneve in to posebno v Sloveniji, kjer je ogrožen obstoj tisočev delavstva, neposredno pa je prizadetih nad sto-tisoč ljudi, ogrožen obstoj 140 030 gozdnih posestnikov in to v prvi vrsti naših kmetov. Lesni izvoz torej ni lokalno vprašanje, ni vprašanje lesnih trgovcev in industrijcev, ampak interesno, življensko vprašanje celokupnega našega naroda. Zozirom na nastali položaj so se naše posamezne lesne organizacije kot predstavnice lesnega gospodarstva v Dravski banovini združile za enoten nastop ter razmotrivale o položaju v Ljubljani, nato poslale svoje delegacije v Zagreb in v Belgrad, da se ukrenejo potrebni koraki, ki so nujni in neodložljivi. Vsekakor bi bi bila za enkrat najboljša rešitev v tem, da se izsposlujejo iste ugodnosti v carinskem in tarifnem pogledu kakor jih uživa Avstrija. Prva in najvažnejša zahteva našega gospodarskega lesnega sveta bi bila, da se takoj uzakoni izvedba enotne lesne izvozne organizacije po vsej državi, in sicer v smislu že pred časom sestavljenih in predloženih predlogov. Osnutek te organizacije je bil predložen ministrstvu že pred več meseci, vendar pa se z rešitvijo tega ve-levažnega vprašanja delno že iz znanih razlogov zavlačuje. Nadalje bi bilo treba izdati prepoved izvoza okroglega lesa. V novih carinskih postavkah smo opazili, da je carina na okrogel les znatno nižja kakor na drug les. To je napravljeno iz dobro premišljenega načrta Italije, da se pospeši naš izvoz okroglega lesa, 'katerega bi italijanska industrija sama predelala ter na ta način zaposlila svojo industrijo, omejila brezposelnost, ki bi se na drugi strani pri nas povečala z omejitvijo lesnih obratov. Iz narodno-gospodarskega stališča je torej važno, da ne delamo proti lastnim interesom in da izvažamo samo to, kar izdelamo. Važno je tudi klirinško vprašanje. Dosedanje skušnje so pokazale, da sedanji način klirinškega poslovanja ne odgovarja, nasprotno doprinaša našemu izvozu težkoče in škodo, ki je posebno občutna pri valutnih diferencah. Naša lesna trgovina in industrija je podvržena tudi plačilu prispevka za izredno uporabo cest. Ti prispevki se predpisujejo tudi tedaj, ko se je blago kupilo franko postaja. Prispevek bi praviloma moral odpasti, ker je že itak vsak lesni obrat obremenjen s posebno cestno doklado, ki se odmerja na pridobnino in znaša 41%. Pereče je vprašanje javnih dajatev; to so davki, ki našo lesno trgovino posebno obtežujejo. Davki so poglavje za sebe in zato bodemo o teh na tem mestu pozneje še več razpravljali. Pri previsokih bremenih moramo še omeniti našo nezdravo železniško politiko. Današnja prevozna tarifa je bila postavljena že leta 1928 torej v času ugodne gc jpodarske iesne konjuk-ture. Ista tarifa je še danes in to vkljub temu, da so cene lesa padle za 60%- Mesto odgovaijajočega znižanja tarife smo srečno dosegli zadnji čas celo zvišane, tako da je pri daljših progah voznina višja od vrednosti blaga samega. Tudi najemnine prostorov na kolodvorih so tako visoke, da jih danes ne zmorejo lesni najemniki, zato se vedno bolj opuščajo in je vedno več prostora praznega. Današnje gospodarske razmere zahtevajo, da se vse tarife in pristojbine znižajo, prilagodijo časovnim razmeram, ker le tako postopanje je v korist železnici in našemu gospodarskemu razvoju. Ena velikih ovir lesnemu izvozu je prekratka doba in previsoke postavke za kritje potrdil. S konkretnimi predlogi so se naše lesne organizacije obrnile na pristojno mesto, žal brez uspeha. Mesto da bi se doba kritja podaljšala, se je celo rok skrčil od 45 do 30 dni. lstotako so uradni ceniki za zavarovanje valute previsoki in ne odgovarjajo taktičnim cenam in bilo bi treba iste znižati na odgovarjajočo višino. Pa tudi v tem oziru se ni nič doseglo, nasprotno, s padanjem cen se ceniki zelo zvišujejo, tako, da nastaja vedno večja diferenca, ki dela ne malo sitnosti in dela našim lesnim izvoznikom. Nadaljna ovira lesnemu izvozu so naše neurejene kreditne razmere. Današnje kreditno stanje je tako, da onemogoča vsako pozitivno gospodarsko udejstvovanje, vsak napredek, ubija voljo po ustvarjanju, kar zopet ustvarja nezaupanje in s tem pomnožuje brezposelnost, bedo in nezadovoljnost. Lesni izvoz je bil navezan na kredite, ti so prenehali in celo lastne naložbe so zamrznile. Denarni zavodi so pod zaščito, lesna trgovina na drugi strani brez zaščite in vsa dana posojila takoj izterljiva. Ni čuda, da je prisiljen lesni izvoznik prodajati les za vsako ceno, ako hoče priti do potrebne gotovine, katero rabi za plačilo svojih obvez. Iz teh razlogov je zahteva lesne trgovine in industrije upravičena, da se zaščiti nasproti denarnim zavodom, in sicer tako, kakor so tudi ti zaščiteni. Kot posebno važna zahteva naših lesnih podjetij je tudi ta, da se k vsakim trgovskim pogajanjem, ki se tičejo lesnega vprašanja in k vsem to zadevnim konferencam pokličejo izključno lesni strokovnjaki. Nebroj slučajev imamo v praksi, da so mnoge naredbe in zakoni bili nam več v kvar, kakor v korist in baš radi tega, ker se pri sestavljanju teh ne pritegnejo in upoštevajo upuviceni predlogi in pomisleki dotičnih stanov in poklicev, na katere se zakon ali naredba nanaša. Vsa ta eminentno važna vprašanja se že precej časa razpravljajo na raznih sestankih, sejah, zborovanjih in stavijo primerni predlogi, katerih izvršitev bi bila v interesu nas samih. In kaj smo storili pozitivnega v zadnjih letih za zboljšanje našega lesnega gospodarstva ? Nič, ustvarjale so se še vedno večje ovire in zato se ne smemo čuditi, da je naš lesni izvoz, ki v živo zadene najmanjšega našega človeka, zašel v tako žalosten položaj. (Nadaljevanje.) Proračunsko leto 1933-34 Iz pregleda dohodkov in izdatkov proračuna 1933-34 je razvidno, da je znašal celokupni dohodek državnega pro računa Din 6,438 milijonov, to je od proračuna 92%. Izdatki so znašali 5.976 mil. dinarjev ali 85 5% proračuna. Dohodki so se povečali na davkih in železnicah, medtem ko so se izdatki najbolj povečali na pokojninah in to kar za celih 222 mil. dinarjev. Vkljub neugodnim razmeram, katere je prinesla kriza, je zna šal višek dohodkov za 462 mil. dinar- jev. Zanimivo je, da smo za kmetijstvo izdali od predvidenih 65.6 mil. Dig Ic 40 mil. ali 61% proračunske vsote, tako da obremenjujejo izdatki kmetijskega minit* trstva komaj 0.7% naš proračun, dasi je najmočnejša gospodarska stroka v državi. Težkoče v izvozu naših jajc v Avstrijo Naša vlada je intervenirala pri avstrijski vladi, da dovoli večje ugodnos-tne uvozne kontigentne za naša jajca in to iz razloga, ker je ta gospodarska stroka radi ostre konkurence Poljske in Madžarske postala pri nas nerentabilna. Po vesteh iz Dunaja je avstrijska vlada sedaj odobrila kontigente po znižani carini in sicer v višini 14.25°/0 od uvoza iz leta 193i. Normaliziranje uvoza živine iz Jugoslavije v Italijo Radi povečanja italijanske uvozne carine na blago je nastal v našem izvozu zastoj. Poslednje dni se opaža večji izvoz živine iz Jugoslavije v Italijo. Cene na italijanskem trgu so se nekoliko dvignile, pa so radi tega nekoliko boljše tudi pri nas. Naš izvoz svinjadi v Avstrijo in ČSR se še vedno nahaja v krizi radi nizkih cen. Spremembe na žitnem trgu Na žitnem trgu je nastala velika sprememba. Suša v žitnih krajih traja že več mesecev, kar je imelo za posledico, da so se cene naglo dvignile. Cena pšenici je 125*— Din, koruzi 78 — Dinarjev franko prodajna postaja. Ta cena se pa vsak čas menja in ni mogoče vedeti, na kateri višini se bode ustavila. Pred nekaj dnevi je padlo nekaj dežja, pa so zato posli postali zopet nekoliko mirnejši. Dobra domača hrana poceni pri „PETEHCKU" Zračne zveze z Južno Ameriko. Nemška letalska družba „Lufthansa" vzdržuje reden zračni promet med Evropo in Južno Ameriko samo za prenos poštnih pošiljk. Letala odhajajo iz Stutt-garta vsako drugo soboto in prihajajo v Natal (Brazilija) ob sredah. Poleg redne pristojbine je treba plačati za zračni prenos pisemskih pošiljk v Brazilijo Din 20'—; v Argentini-jo, Bolivijo, Chile, Paraguay in Uraguay Din 24'—. Na vsaki pošiljki mora biti označba »Par poste aérienne allemande." Pošiljke morajo biti oddane pošti do 6. in 20. junija, 4. in 18. julija, 1., 15. in 29. avgusta in dalje do vsakega četrtka. Podaljšaj si življenje! Življenie moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti! Kaj je vzrok vsake bolezni ? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja In mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo jo najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot fe pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici jo raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brei ovir« med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje sa delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbiraliSčc: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13. Abt. 91 I Tvrdka .OGRIZEK galanter. trgovina, Kranj na Roženv. klancu, podruž. v poslopju hotela »Stara Pošta« izvršuje predtiskanje, strojno In ročno vezenje, moderne predloge za ročna dela in originalne rnonograme, entlanje in ažuriranje, montiranje blazin, zavese, postelj, pregrinjala, gumbice vseh velikosti in sploh vsa tovrstna dela. Vedno ima na zalogi: volno vseh barv in kvalitet, kelim in smvrna, svilo, DMC prejco vseh številk, kvačkanec, bombaž, krpanec itd. — pribor za izdelovanje vsakovrstnih ročnih del, — izdelane kuhinjske garniture, namizne prte, prtičke raznih velikosti, miljeje, blazine itd. — najmodernejše vzorce za predtiskanje. — modne revije za ročna dela. — Nizke cene! Pripravili smo Vam za pomlad raznovrstne moderne damske in moške modele čevljev v prvovrstnem izdelku in po zmernih cenah. Bogata izbira opank in sandalet od Din 68-— dalje. Priporočamo se za cenjeni obisk: „JADRAN" Jadransko-posavska čevljarna Kranj, Ljubljana, Kamnik, Jesenice •Kolesa I Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri R. Lipar času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka FRANJO POTOČNIK svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj Cene času primerne! AH že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki Fr. Strniša, Kranj Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan boš f MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D. Otomane, divane, modroce in vsa v stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F.Ažmana. Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30. ODDA SE dvosobno stanovanje s kuhinjo, že s prvim junijem in dve meblirani sobi za konec junija. Klane št. 7. Slike, okvirji, ogledala pribor, kuhinjska posoda vsi gospodinjski predmeti Neveste velik popust! HLEBS KRANJ Steklarska delavnica auto šipe, brušeno steklo najcenejša zasteklitev stavb Zahtevajte ponudbe! Opanke sandale čevlje in druge čevljarske izdelke dobiš najupodneje na Rupi 7. Janko Perčič. gorenje/, kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Gorenjcu". — Kdor podpira nas, ga j)odpiramo mi. Popust! Če hotete biti v resnici dobro postreženi, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem: Prepričajte se B. RANGUS, KRANJ Prepričajte se. veUka izbirJ, nr zi„tIliliei src Nakup zlata in srebrn brnlne, očal, toplomerov itd. es dobiš vsa mizarska dela R l\vu najceneje pri Francu Perčiču, Rupa 7. 1231 Janko T(ant J{ranJ Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Telefon št. 65 — Brzojavi: RAST KRANJ Gorenjske mlekarske zadruge (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah! Moderno tiskarsko pod-;etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskarna Tisk. društva v Kranju Usnjarska in Čevljarska zadruga Runo r.^.jo. j. v Jrf/ču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! v Kranju rcRistrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te zadruge! Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci PETER KOBAL KRANJ ' J —.. «u Dravska banovina - Jugoslavija r