Danes na 4. strani: Na dnevnem redu: knjiga in založništvo Četrtek, 29. oktobra 1964 Št. 42, leto XXII. PERSPEKTIVNI PROGRAM IN FINANCIRANJE Osnovna pogoja za uspešno reševanje otroškega varstva Socialno zdravstveni in Prosvetno kulturni zbor sta na skupni seji razpravljala o problematiki otroškega varstva v naši republiki in sprejela sklepe za pospešen razvoj. To je v zadnjih štičih letih že tretja razprava o otroškem varstvu v našem najvišjem predstavniškem organu. Septembra 1961 je Skupščina podrobno razpravljala o tem vprašanju ter sprejela resolucijo o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu, v marcu 1963 pa po analizi enoletnega izvajanja resolucije priporočilo, ki nalaga vsem družbenim činiteljem odgovornost za razvijanje varstvene dejavnosti. Po tolikokrat izdanih priporočilih bi pričikovali, da se bodo občinske skupščine z večjo resnostjo . lotili reševanja tako pomembnega družbenega vprašanja. Po zadnji obširni informaciji o varstvu otrok v Sloveniji, k j jo je pripravil Začasni odbor za proučevanje varstva otrok, in po razpravi v skupščini, lahko ugotovimo, da se stvar ni piiemaknila niti za ped. Nasprotno, daleč zaostaja za splošnim gospodarskim in družbenim razvojem in ga celo zavira. Občine so premalo upoštevale, da so v splošni skrbi za občane dolžne posvečati potrebno skrb tudi otroškemu varstvu, saj vse večje vključevanje obeh roditeljev v družbeno proizvodnjo onemogoča, staršem, da bi v celoti lahko sami skrbeli za zdravo rast in vzgojo svojih otrok. In jim je zato potrebna učinkovita'družbena pomoč. Niso upoštevale, da je družbeni in gospodarski razvoj občine pogojen tudi z urejenim otroškim varstvom in da je v njihovem neposrednem interesu, da bolje poskrbijo za varstvo otrok. Otroško varstvo obravnavajo predvsem kot socialno vprašanje, ne pa kot pomemben faktor dviga produktivnosti in standarda občanov. Tudj delovne organizacije se vse premalo zavedajo, da je organizirano varstvo eden izmed činiteljev, ki vpliva na povečanje storilnosti dela njihovih proizvajalcev. Ne znajo varovati niti svojih osebnih interesov, saj bo storilnost proizvajalcev — staršev' večja, če jim misli ne bodo nenehno uhajale k otrokom, ki so doma ali na cesti brez potrebnega varstva, kaj šele, da bi skušale podpreti skupne interese komune. Ce so komune neodgovorno obšle tako pomembno družbeno vprašanje, potem ni nič čudnega, če je v skupščini že v tretje tekla razprava o istih problemih otroškega varstva. Zato so nekateri poslanci in drugi udeleženci zasedanja podvomili v učinkovitost takšnih razprav. Predstavnik CK ZMS Emil Rojc je dejal, če je dovolj le ugotavljati, vsestransko orisati probleme, ne pa jih tudi v doglednem času reševati. Poslane, Vinko Kastelic je med drugim menil, da bi bilo potrebno gradivo' dopolniti z analizo vzrokov, ki so vplivali na tako neuspešno reševanje teh vprašanj. Ugotoviti bi morali konkretne institucije in organizme, ki niso opravili svojih nalog. Po njegovem mnenju je preozka konstatacija, da so za reševanje otroškega varstva odgovorne zgolj občina in gospodarske organizacije! Če od komun nekaj zahtevamo, bi jim morali tudi povedati, kako naj ta vprašanja rešujejo! kako naj programirajo, rešijo vprašanje financiranja itd. Nezadovoljiva obstoječa sredstva niso kriva za vse boleče probleme varstva in vzgoje otrok ter mladine, ain- OB REPUBLIŠKEM POSVETOVANJU, KI STA GA PRIPRAVILA ODBOR SINDIKATA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO O OBLIKOVANJU IN DELITVI DOHODKA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH STRUKTURA CENE - OSREDNJE VPRAŠANJE Namen posvetovanja je bil, ugotoviti, v kolikšni meri se je novi način financiranja zdravstvene službe uveljavil v bolnišnicah. izmenjati . izkušnje, .predvsem pa poiskati vzroke, ki zavirajo hitrejši prehod na novi sistem, ki naj prinese zdravstvenim institucijam ekonomsko, samoupravno in strokovno samostojnost, koristnikom zdravstvenega zavarovanja pa hitrejše in kvalitetnejše zdravstvene usluge. Zaključki, ki so jih udeleženci posvetovanja — predstavniki vseh staci-oniranih zavodov v Sloveniji — sprejeli, bodo pomoč za nadaljnje izoblikovanje sistema. Problem oblikovanja in delitve dohodka v zdravstvu je organsko povezan s celotnim * razvojem naše družbe. Le, če ga bomo proučevali v takšni povezanosti in medsebojni odvisnosti, ga bomo lahko v celoti spoznali — pa tudi rešili. Dosedanji, v bistvu proračunski način oblikovanja dohodka, ki temelji na plačevanju oskrb- Sporočilo bralcem! Zaradi poplav, pri katerih je bila prizadeta tudi Tovarna papirja v Vidmu-Krškem, ki nas oskrbuje z roto papirjem, smo prisiljeni začasno omejiti obseg Delavske enotnosti, dokler ne dobimo novih količin. Prosimo bralce za razumevanje. Uredništvo nega dne, deluje destimulativno na dejavnost zdravstvenih zavodov. Ker je cena oskrbnega dne dejansko pavšal za vse stroške, ki jih ima konkretna institucija ob zdravljenju, ni mogoče ločiti objektivnih, specifičnih pogojev od subjektivnih slabosti v posameznih • zavodih. Zaradi tega pa tudi ni mogoče primerjati cene oskrbnih dni med posameznimi institucijami niti ugotoviti, zakaj obstajajo take razlike. Končno, pavšalni sistem plačevanja oskrbnega dne omogoča neracio -nalno in slabo organizirano delo ter zviševanje režijskih stroškov. V bolnišnicah so po takem načinu stimulirani le za povečanje posteljnega fonda, ki jim povečuje fibančni potencial, niso pa stimulirani za hitrejše in sodobnejše zdravljenje bolnikov. Posvetovanje je pokazalo, da so zdravstvene ustanove, konkretneje. delavci v bolnišnicah že spoznali, da s starim administrativno proračunskim sistemom dohodka ne morejo več naprej in da je treba čimprej dobiti take oblike, s katerimi bodo okrepili materialno bazo. S tem pa bodo pospešili proces organskega povezovanja zdravstva z družbeiim razvojem, kar bo hkrati spodbuda za razvoj samoupravljanja na tem področju. V praksi je nekaj bolnišnic že prešlo na oblikovanje dohodka po storitvah. Predvsem tako imenovane operativne stroke (kirurgija, ginekologija), medtem ko za konservativne (interna. pediatrija. psihiatrija itd.), nikakor ne morejo dobiti meril za posamezne stcyitve. Vendar pa tudi pri že izdelanih načinih plačevanja v operativnih strokah obstajajo velike razlike v tem, kako so storitve definirane. Zato niso med seboj primerljive, še manj pa so strokovni elementi, ki so zajeti v storitvah, podlaga za dejansko ovrednotenje dela. Medtem ko so v nekaterih bolnišnicah diferenciali storitve in hotelski del samo za operativne stroke, ima mariborska bolnišnica tak sistem plačevanja izdelan za vse zdravstvene dejavnosti. V razpravi so udeleženci na posvetovanju menili, da bo treba najti take normative in standarde, ki bodo za posamezne dejavnosti med seboj primerljivi. Na podlagi teh normativov pa ne bi samo izdelali sistema oblikovanja dohodka, temveč tudi ovrednotili in objektivizirali delo zdravstvenih delavcev v bolnišnicah. Ne bi bilo namreč prav, če bi boljšo notranjo delitev pustili vnemar z utemeljitvami, da je bilo doslej na voljo premalo sredstev in da zaradi tega ni mogoče nagrajevati po delu. Vemo, da so določene meje za možnosti financiranja zdravstvene dejavnosti in da obstaja določena medsebojna odvisnost med temi možnostmi in razvojem proizvajalnih sil. Vemo pa tudi, da je način financiranja zdravstvene službe osnovno vprašanje, ki še ni razčiščeno. Novi sistem naj bi zdravstveno službo rešil proračunskega plačevanja, dal naj bi ji možnost, da bi si sama ustvarila materialno bazo. Zavodi za socialno zavarovanje (Nadaljevanje na 2. strani) pak je problem v pomanjkanju samoupravne odgovornosti, v pomanjkanju načrtnosti in kon-tiniuniranega reševanja vprašanj varstva in vzgoje s strani samoupravnih in političnih institucij v komuni in okraju. Zato obstoji upravičena bojazen, da tudi ob drugačni prerazdelitvi narodnega dohodka in z ustvarjanjem večje materialne baze ne bomo bolj učinkovito obravnavali in reševali problemov varstva. VLOŽENA SREDSTVA V OTROŠKO VARSTVO IMAJO NAJMAN TOLIKŠNO EKONOMSKO VREDNOST, KOT TISTA, KI JIH VLAGAMO NEPOSREDNO V PROIZVODNJO je v svoji razpravi dejal poslanec Ludvik Simončič in nadaljeval, da pogoji za uspešen razvoj otroškega varstva niso samo finančna sredstva, pač pa miselnost in hotenje občanov. Ni dovolj, da ugotavljamo, da sta pravilno varstvo otroka in vzgoja mladine na sploh osno-1 va za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe, pač pa morajo te potrebe osvojiti občani sami, predvsem samoupravni organi v kolektivih in družbenih službah. Na jasnem bi si moral; biti tudi vodilni kadri v gospodarskih organizacijah, -kadar planirajo proizvodnjo in stroje, človeka pa le kot produkt delovne sile. Človek nj le proizvajalec, pač pa je tudi kot upravljavec povezan z neštetimi nitmi našega družbenega življenja in je njegovo počutje na delovnem mestu dejansko odraz skupnih prizadevanj družbe kot celote. Po novih predpisih bodo gospodarske organizacije razpolagale z večjimi sredstvi kot doslej. To jim bo omogočilo večje sodelovanje pri reševanju družbenega varstva na področju, kjer žive njihovi proizvajalci. Gre dejansko samo za spoznanje, da je položaj človeka in njegovo počutje izven delovnega časa povezano z rezultati proizvodnje. Republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič in predstavnik Zavoda za napredek šolstva SRS Vladimir Cvetko sta go- (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Tema: informiranje oziroma obveščanje članov delovnih kolektivov, občanov o delu njihovih predstavniških teles, je v zadnjem času pogostokrat na dnevnem redu. Beograjskemu simpoziju o informiranosti oziroma obveščenosti sledi ta teden podobna razprava v prostorih naše skupščine, kjer bodo poslanci razpravljali, kak?) je ta tematika obravnavana v občinskih statutih, v statutih delovnih organizacij itd. Sicer pa to ni nič čudnega. Ustrezna informiranost je nujen pogoj za aktitfno delovanje oziroma sodelovanje v samoupravljanju. Pomembna je obojestranska informiranost, tako da je proizvajalec informiran o vseh sklepih in namerah samoupravnih in drugih organov (seveda pred dokončnim sklepanjem, da lahko pride njegovo mnenje v samoupravnih organizmih do izraza) in ob tem mora imeti tudi možnost, da posreduje svoja mnenja in predloge ter dobi nanje tudi ustrezne odgovore. Komisija za družbeno samoupravljanje Republiškega sveta sindikatov Slovenije je v analizi osnutkov statutov delovnih organizacij obravnavala informiranje v posebnem poglavju in pozneje tudi konkretneje nasvetovala delovnim organizacijam, kako naj bi to materijo podrobneje obravnavali v statutih. Temu vprašanju je posvetila posebno in potrebno pozornost tudi sedaj ob analizi že sprejetih statutov proizvodnih delovnih organizacij, ko je obravnavala informiranost proizvajalcev v posebnem poglavju, razen tega pa je izdelala še posebno študijo o informiranosti v statutih delovnih organizacij. Iz tega obsežnega gradiva je mogoče povzeti nekatere razveseljive ugotovitve. Na osnovi lastnih izkušenj in razprav so v posameznih kolektivih vnesli v statute boljša, smotrnejša in bolj ori- Pozitivni premiki, vendar... ginalna določila o informiranju proizvajalcev, kot so bila formulirana v osnutkih. Ta «■politična« akcija glede pomembnosti' informiranja, je dosegla svoj namen tudi iz tega vidika, da sedaj v 98 odstotkih analiziranih statutov, omenjajo vsaj načelna določila glede informiranja, medtem ko so osnutki statutov vsebovali takšna načelna poročila prej le v 88 odstotkih. Poprej 20 odstotkov osnutkov ni predvidelo oblik in sredstev informiranja, sedaj tega ne predvideva le že — 11 odstotkov veljavnih statutov. Načeloma so torej doseženi pozitivni premiki. Vendar se s tem ne kaže zadovoljiti. Posebna študija o informiranosti v statutih delovnih organizacij namreč opozarja na nekatere bistvene — vsebinske vrzeli in pomanjkljivosti. Določilo, da informirajo delavce (posamezni organi na določen način) so tem redkejša, za čim konkretnejše določilo gre, o čem naj bo delavec informiran. Vsebinsko določilo torej vsebuje razmeroma majhno število statutov. Zaskrbljujoče je recimo, da o tako pomembnih zadevah, kot je informiranje o razvojnih programih' podjetja, o letnih proizvodnih, prodajnih, nabavnih, uvoznih ih' izvoznih planih podjetij, o ukrepih, ki jih upravni odbor sprejema za realizacijo proizvodnih načrtov, izkoriščanja kapacitet itd., govori konkretno le 8 odstotkov obravnavanih statti-tov. O investicijskih naložbah so dolžni delavce informi-rati po določilih statutov le v 7 odstotkih obravnavanih delovnih organizacij, o planih, rekonstrukcijah le v 3 odstotkih obravnavanih delovnih organizacij. Iz teh vsebinskih določil je mogoče tudi razbrati, da so v 3 odstotkih obravnavanih delovnih organizacij pristojni dolžni obvestiti delavce recimo o spremembah meril osebnega dohodka, komaj v 2 odstotkih o spremembah meril za delitev dohodka med delovnimi enotami, v 1 odstotku o spremembah norm, izkoriščanju kapacitet, izkoriščanju delovnega časa itd. Zelo važna problematika se torej pojavlja s konkretno opredeljeno vsebino le v majhnem delu statutov, tako rekoč izjemoma, in prav to narekuje nujnost, da velja pri spremembi statutov s potrebno pozornostjo obravnavati še naprej — informativnost, in sicer predvsem z njenega aktivnega vidika. K. R. — Nekaj se šušlja, da je v našem podjetju toliko stvari narobe sat, če je to res ... pa sva prišla vpra- Karlkatura; MILAN MAVER ■■■■■■»■■■»■■SBHimeeMMMMRBMBeeeeagBei.eMeeimeameMemeeMMHmi / DOBRA RAZPRAVA NA PLENUMU ObSS MARIBOR-CENTER Se vedno premalo posluha za iskanje notranjih rezerv TOVARNA »IMPOL« V SLOVENSKI BISTRICI IZVAŽA ŽE SKORAJ POLOVICO SVOJE PROIZVODNJE NAROČILA ' A * • • i »S A >W/ • V \Z s štirinajstih trzisc Osnovna pogoja za uspešnti reševanje otroškega varstva (Nadaljevanje s 1. strani) vorila predvsem o organizaciji celodnevnega bivanja otroka v šoli. Med prvimi je poklicana šola, je med drugim dejal Boris Lipužič, da kot družbeno vzgojna institucija daje pobudo in zgled za organiziranje otroškega varstva. Kot eden najaktivnejših soustvarjalcev na tem področju, naj bi tudi že pri današnjih materialnih pogojih, v okviru svojih možnosti, organizirala oblike varstva otrok, in sicer oddelek za otroke predšolske dobe, oziroma kot organizirano varstvo učencev z ustreznim programom v času izven pouka. Pri tem je poudaril, da bi morali biti pri iskanju ustreznih oblik dovolj elastični. Take oblike že uspešno uvajajo v posameznih osnovnih šolah. Ta prizadevanja zaslužijo vsa priznanja in jih je potrebno materialno in moralno krepiti, kajti ne moremo čakati, da bi ustvarili optimalne pogoie. Eden glavnih ciljev perspektivnega razvoja šolstva je odprava izmen pri pouku in organizacija življenja in dela, ki bo omogočilo bivanje učencev v Soli preko vsega dne. Seveda tak program življenja v šoli ne pomeni podaljševanja pouka, temveč, kot je poudaril tovariš Cvetko, mora celodnevno bivanje otrok v šolah v naših razmerah otroku omogočiti in dati spet tisto, kar. bi mu naj v urejenih razmerah nudil dober dom oziroma družina. To pa je: skrb, da otrok opravi vse delo za šolo, kar mu omogoča redno in normalno napredovanje, skrb za razvoj njegovih posebnih sposobnosti in nagnjenj ter njegove samostojnosti in aktivnosti v najrazličnejših obiikah dejavnosti ter skrb za njegovo duševno in telesno rekreacijo, za njegov zdrav telesni in duševni napredek. Razprava v skupščini je odprla zraven omenjenih še mnoga vprašanja, nič manj pomembna, kot smo jih že našteli, ki bi jih morali še posebej učinkovito proučiti; tako Zdravstveno varstvo, otroško prehrano, varstvo otrok s telesnimi in'*duševnimi motnjami, problematiko vzgojnih zavodov itd. OTROŠKO VARSTVO SESTAVNI DEL 7-LETNEGA PROGRAMA DRUŽBENEGA RAZVOJA Občinske skupščine bodo morale izdelati perspektivne programe razvoja otroškega varstva in hkrati s svojimi sredstvi, s sredstvi delovnih organizacij in s kreditnimi sredstvi zagotoviti stabilno financiranje osnovne dejavnosti varstveno vzgojnih ustanov skladno z razvojem otroškega varstva na svojem področju. Pri tem pa jim bo morala z vso odgovornostjo pomagati širša družbena skupnost in republiški organi, da bi se otroško varstvo moglo' hitreje razvijati. V tem smislu jih obvezujejo tudi sklepj zadnjega zasedanja. I. VRHOVCAK Na plenumu občinskega sindikalnega sveta Maribor-Cen-ter so se pretekli teden pogovorili o gospodarjenju v občini. Prišli so do zanimivih zaključkov o uspehih in številnih pomanjkljivostih v gospodarskih organizacijah. Osnovni temi razgovorov sta bili: neizkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in dohodek ter njegova delitev. Odveč bi bilo govoriti, kako pomembno je za gospodarjenje dosledno izkoriščanje strojev. Toda za vse delovne kolektive v mariborski občini Center to ne drži. Nekatere gospodarske organizacije prehajajo iz več izmenskega na eno ul dvoizmensko delo in tako še bolj sproščajo obstoječe zmogljivosti. Primer je tovarna perila PIK, kjer so prešli s troizmensikega dela na dvoizmensko. To opravičujejo z izboljšanjem delovnih pogojev za žene, ki so v kolektivu v pretežni večini. V tovarni čevljev Lilet so opustili drugo izmeno, kar pojasnjujejo s tem, da njihovi stroji po osmih urah dela ne proizvajajo dovolj kvalitetnih izdelkov. V obeh primerih, ki smo jih navedli in morda še v nekaterih podjetjih, se strokovne službe za izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti vse premalo brigajo in o tem razmišljajo zelo površno. Priča smo tudi pomanjkljivim ekonomskim študijam ali raznim šablonskim opravičilom, da je temu vzrok konj uk -turrio tržišče, predmet poslovanja, ozka grla, pomanjkanje energije itd. Pravo nasprotje delovnima kolektivoma Lilet m PIK je tovarna lepenke CERŠAK v Mariboru. Tu so z novim letom prešli na 42-urni deiovni teden.• Uvedli so štiri izmene. S tem načinom proizvodnje so izgube zmanjšali za 96 odstotkov. Proizvodnja se je od januarja do septembra povečala za 48,1 odstotka pri 395 zaposlenih. Število zaposlenih se je od januarja do septembra povečalo minimalno, komaj za 8 novih delavcev in je sedaj konstantno. Torej skoraj pri istem številu delavcev so proizvodnjo občutno povečali. Štirii^mensko delo' je dalo še druge spodbudne rezultate. Zmanjšali so število nadur. Leta 1962. so imeli 49.740 nadur, lani, 55.561 in letos v devetih mesecih-komaj 23.3^5 nadur. Z novim načinom gospodarjenja so ustvarili 355 milijonov dinarjev čistega dohodka. Razmerje delitve čistega dohodka je zelo ugodno, in sicer 54,8:45,2 v korist skladov. Delavci so zadovoljni. Osebni prejemki so se jim povečali, in sicer od lanskih 29.000 dinarjev v zadnjem tromesečju na 41.791 dinarjev v tretjem tromesečju letos. Fluk-tuacije delavcev ne poznajo. S surovinami tudi nimajo težav. Edine preglavice sta jim delali pogonska voda in električna energija. Znašli so se in si prav sedaj gradijo malo hidrocentra-lo, ki bo vskočila na pomoč, če bo iz normalnih virov zmanjkalo energije. Rezultat prizadevanja vsega kolektiva je, da imajo povečane . sklade in po- večane osebne dohodke. Še en spodbuden primer lahko zabeležimo iz občine Center. Kako so v delovnem kolektivu PRIMAT skrajšali delovni teden na 42 ur. Skoraj neverjetno, ampak je res, da so to dosegli z večjo disciplino slehernega zaposlenega. Dogovorili so se, da vsak delavec pride na dejo že najmanj deset minut pred pričetkom dela, tako da je že ob 6. ali 7. uri popolnoma pripravljen za delo. Nekaj so popravili norme, uvedli tri izmene in s tem dosegli, da so stroji. izkoriščeni- 97-odstotno. Voljo do dela, so člani kolektiva pokazali tudi s tem, ko so udarniško pomagali graditi nove proizvodne prostore. Za dokončanje teh je podjetju zmanjkalo denarja. V kolektivu zagotavljajo, da če bi dobili potreben denar od občine, bi izgotovili nove proiz- (Nadaljevanje s 1. strani) so prevzeli odgovornost, da najdejo nove načine finančnega o-sainosvajanja zdravstvene službe. V glavnem pa je odnos med zdravstvom in socialnim zavarovanjem ostal isti kot prej in je odvisen od več ali manj subjektivnih pogledov. V tem pa je tudi eden glavnih razlogov, da z novim sistemom nismo prišli dali kot do pol poli. Struktura cene zdravstvenih storitev se ho morala tudi navzven spremeniti. Cena bo morala vsebovati -tako osebne dohodke kot amortizacijo in, v skladu 7. možnostmi našega razvoja. tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Taka struktura cene bo postavila zdravstvene delavce v položaj, da bodo samostojno ustvarjali dohodek in živeli od kvalitete in obsega svojega dela. Sam delovni interes bo potlej usmerjal ljudi, da se bodo združevali in skupaj bolj racionalno uporabljali sredstva. Vendar pa za notranjo, delitev ni mogoče dati nekih »receptov« od zunaj. Tako sistem oblikovanja kot sistem notranje delitve dohodka, se mora izgrajevati v samih institucijah, v njihovem delovnem procesu. Če bi sugestije, ki so bile dane na posvetovanju, realizirali zunanji faktorji, bi prav gotovo dobili slabe rezultate. Kaiti tudi v zdravstvu so ljudje, ki imajo boljše in slabše rezultate pri delu, zato je treba večio kvaliteto bolje nagrajevati. Tega na ni mogoče urejati sad zunaj. Sč-vedt pa bo treba v samih zdravstvenih institucijah dobiti tudi primerne kadre, zlasti ekonomiste, ki bodo strokovno usposobljeni in v pomoč zdravstvenemu kadru pri uvajanju novega sistema. Posvet je pokazal, da se ob uvedbi novega sistema pojav- vodne prostore in s tem dvignili produktivnost. Pri gospodarjenju v nekaterih mariborskih kolektivih so- še pomanjkljivosti. Gospodarske organizacije iščejo izhod iz gospodarskih težav preveč s pomočjo zunanjih činiteljev,' premalo pa imajo posluha za iskanje notranjih rezerv. Tudi »nagrajevanje strokovnih služb po delu še danes nimajo urejeno. Ce so kakšna merila za delo strokovnih služb, so vezana v glavnem na razna »povprečja in za ocenjevanje strokovnjaka dokaj nerealna. Kljub ' temu, da je to nerešeno skoraj v vseh delovnih organizacijah, je v zadnjem času že nekaj takih, ki dopolnjujejo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, s tem, da uvajajo stimulgtizvneši način nagrajevanja strokovnih služb. M. Ž. ljajo principi alni organizacijski, zdravstveni in kadrovski problemi, ki zahtevajo tako reševanje, da bo možna vsestranska primerjava med strokovnimi vejami in zavodi. Zaradi tega so priporočili udeleženci^ ustanovitev koordinacijske komisije pri Republiškem sekretariatu za zdravstvo. Ta komisija naj bi koordinirala prizadevanja zdravstvenih zavodov, zdravstvenih centrov, Skupnosti zdravstvenih zavodov, Slovenskega zdravniškega društva s sekcijami in drugih strokovnih zdravstvenih delavcev, sindikata in drugih družbeno-političnih organizacij na tem področju. Svojo dejavnost naj bi komisija organizirala preko specializiranih delovnih grup, ki bi po sprejetih programih reševale posamezne konkretne probleme ob upoštevanju iniciative in dosedanjih izkušenj. N. LUZAR V mariborskem okraju imajo na črni listi precej podjetij, ki letošnje izvozne obveznosti neresno in polovično izvršujejo. Pri nekaterih podjetjih je izvoz v takšnem zaostanku, da ga tudi pri najbolj ugodnih proizvodnih pogojih ne bodo mogla v celoti izpolniti. Prav tako lahko preštejemo na prste gospodarske organizacije, ki brez izgovorov izpolnjujejo sklenjene izvozne pogodbe. Med največjimi' izvozniki v mariborskem okraju je letos tovarna »Impol« v Slovenski Bistrici. Izvozne posle s tujim; kupci je tovarna »Impol« v zadnjih letih občutno razširila in povečala. Pred desetimi leti za aluminijaste izdelke, k, so se jih ■lotili v tovarni, ni vedel še nih-'' če v tujini. Danes pa prihajajo v tovarno za zeleno mizo, celo že.belgijski tovarnarji, ki imajo brez dvoma naibolj vplivnb besedo v aluminjski industriji na svetu, s predlogi, kako bi enotno nastopali na tujih trgih, predvsem na ampriškem. Tovarna v Slovenski Bistrici je že pri preusmeritvi proizvodnje od bakra na aluminij izdelala trezne proizvodne načrte. Že takrat, na začetku, so vedeli, da je domači trg za njihov razvoj nezadosten in so potem vedno bolj dosledno silili na zunanji trg. Letos bodo na 14 trgih, kjer že nastopajo s svojimi izdelki, dobavili 40—45 % celotne proizvodnje. Čeprav trpi letošnja proizvodnja zaradi pogostega pomanjkanja surovin pa so do konca meseca septembra že izvozili na tuje trge za 3.109.952 dolarjev svojih izdelkov, kar predstavlja 91 % letnega plana, izvoza. V tovarni menijo, da bodo do konca leta znatno presegli plan. V proizvodnji je letos prihajalo do težkih napetosti, ki so po svoje vplivale tudi na rednost dobav. Tovarna v Kidričevem, ki je glavni dobavitelj surovin za predelavo, je zaradi električnih - omejitev morala zmanjšati proizvodnjo. Ker so v »Impolu« sklenili, da pridobljenega tujega trga za nobeno ceri o ne bodo izpustili iz rok in ker so prav z rednostjo in natančnostjo utrdili svoje poslovne odnose s tujim; kupci, so v nastalem položaju omejevali rajši dobave, domači industriji. Z racionalno izrabo surovin pa so kljub pomanjkanju surovin uspeli zadovoljiti tuje in deloma tudi domače kupce. Delavci v tovarni »Impol« so v desetih letih trgovanja s tujino zbrali pomembne izkušnje. Na trgu, kjer so izračunali, da bodo imeli koristi, so ostali in ga niso opuščali, čeprav so na drugih trgih začasno imeli boljše izglede. Stalnost in rednost sta brez dvoma osnovna činitelja dobrih trgovskih odnosov s številnimi tujimi naročniki. Dve leti in pol imajo trgovske stike s Sovjetsko zvezo, pa pri dobavah še niso imeli niti ene ure zamude. Natančnosti pri izpolnjevanju izvoznih pogodb so se pravzaprav naučili že prej na zahodnih trgih. V izvoznih poslih so namreč dobave v ZDA na prvem mestu. Na ameriškem trgu imajo izdelki tovarne »Impol« takšen glas, da so uspeli izločiti iz ameriškega trga tudi že nemške dobavitelje. Vrednost ameriških naročil je iz leta v leto večja, zlasti odkar so začeli oskrbovat; ameriški trg z aluminijastimi palicami. Devizna inšpekcija, ki se je pred kratkim mudila v tovarni, V njihovem izvozu ni našla nepravilnosti. Vrnjenih pošiljk z ameriškega in ostalih trgov je tako majo, da o njih nj vredno izgubljati besed. Razen tega kupci običajno vračajo tiste nove izdelke, kjer proizvodni postopek še ni do konca razvit. To je šolnina, ki jo plačuje vsaka nova tpvarna. V »Impolu« je ta šolnina izredno nizka. Razen ZDA in Sovjetske zveze je glavni odjemalec aluminijastih izdelkov tovarne »Impol« še Zahodna Nemčija, kjer imajo v Franfurtu že svoje skladišče. Letos so presenetljivo veliko aluminijastih izdelkov izvozil; tudi v Iran in Pakistan, kjer niso računali, da bi lahko izvažali takšne količine. Z. TOMAŽEJ UTRUJENI STROJI Predsedujoči je na zadnjem plenumu občinskega' sindikalnega sveta v mariborski občini Center v poročilu o gospodarjenju med drugim dejal: , ' »V tovarni čevljev ,Lilet1 so opustili drugo izmeno, ker ni proizvajala kvalitetnih izdelkov ...« Kot običajno je sledila razprava. V njej se je oglasil tudi predstavnik iz omenjene tovarne: »Pojasnil bi samo, zakaj smo ukinili drugo izmeno. To smo storili zaradi tega, ker so naši stroji preračunani, da lahko delajo samo osem ur. Stroji so popoldne utrujeni (to je dobesedno op. p.). Če ne verjamete, tako nam je dejal tudi predstavnik podjetja, kjer smo te stroje kupili. Rekel nam je še, če hočemo uvesti še eno izmeno, da moramo kupiti novo serijo strojev. Res je, popoldne se stroji zelo segrejejo:..« Prisotni na seji so se spogledali. Eden med njimi se je le skorajžil in predstavnika »Li-leta« vprašal, naj o utrujenosti njihovih strojev razloži podrobneje. Predstavnik je začel nekaj govoriti, toda na vprašanje sploh ni odgovoril. Verjetno se je »utrudil« z razmišljanjem o utrujenosti njihovih strojev. Ne gre njemu zamera, ker tega ni znal strokovno pojasniti, zamerimo le strokovnjakom v kolektivu, da tako naivno nasedajo nekemu komercialistu, ki mu je glavno, da proda čimveč strojev. Morda ne bi bilo odveč, če bi v »Liletu« žrtvovali en stroj in ga preizkusili, kako obratuje ob vsakem času pa tudi, če teče 16 ur skupaj. Gotovo bi prišli do drugačnega prepričanja, kot ga imajo sedaj. M. Z. STRUKTURA CENE -osrednje vprašanje DOLFE VOJSK: Tudi v zdravstvu je upravičeno in potrebno govoriti o samostojnem oblikovanju dohodka Izvleček iz uvodnih misli na republiškem posvetovanju o oblikovanju in delitvi dohodka v bolnišnicah, objavljamo predvsem zato, ker so odgovor na razne ugovore proti novemu načinu plačevanja po storitvah Doslej se je mnogo razpravljalo o utemeljenosti/ oblikovanja dohodka po storitvah v sta-cioniranih zdravstvenih zavodih. Priznati je treba, da je kljub sprejetim ustavnim določilom, kj načelno dajejo pozitivni odgovor glede formiranja dohodka, in kljub jasno izraženim stališčem skupščine SRS, še mnogo, diametralno nasprotnih mnenj o tem. Ta temeljijo na ekonomskem področju predvsem na izpodbijanju teoretičnih stališč, češ da" so v nasprotju z marksistično koncepcijo in tretmanom produktivnega oziroma neproduktivnega dela. in iz tega izhajajočim naziranjem o oblikovanju dohodka. Na področju medicinske, znanosti pa je mogoče ugovore strniti v glavnem v tele skupine: — v medicini ni mogoče izvodnjo ali delo v industrijskem smislu, temveč za delo' z ljudmi. Tako se ne da odnosa do pacienta istovetiti s proizvodnimi principi v materialni proizvodnji; — v medicini ni mogoče uporabiti pojma rentabilnosti v produkcijskem smislu, ker manjši stroški zdravniške obdelave praviloma ne pomenijo prednosti, temveč škodo za pacienta. Tako usmeritev v rentabilnost zdravstva pomeni ko- mercializacijo dejavnosti. Za to dejavnost družbe torej ne more biti na razpolago toliko sredstev, kot jih rentabilnost naložb narekuje, temveč predvsem toliko, kolikor jih zahteva razvoj medicinske znanosti; — končno gre pri zdravljenju ljudi za neprimerno večjo moralno odgovornost, za individualne in specialne posege, ki so tako rekoč enkratni, zaradi česar lahko odgovorno in resno strokovno delo uokvirimo edinole z etičnim kodeksom, nikakor pa ne s kvantitativnimi eksaktnimi merili kot ocenami in normami dobrega dela institucij ali posameznikov. Potem- takem torej v zdravstvu primarno ne moremo stremeti za dobrimi ekonomskimi odnosi, temveč za mediejnske rezultate, ki so končni cilj te dejavnosti. V nadaljnjih izvajanjih je Dolfe Vojsk odgovoril na te pomisleke in najprej obrazložil, da v socializmu ne organiziramo dejavnosti zaradi profita in akumulacije, kar je značilno za kapitalizem, marveč zaradi zadovoljevanja človeških potreb. Zato je produktivno vsako delo, ki zadovoljuje potrebe ljudi, ki povečuje blaginjo družbene skupnosti. Torej je produktivno delo tudi dejavnost v zdravstvu. Zaradi tega proglaša naša usta- va enake pogoje delavcem na vseh področjih, in je potemtakem tudi v zdravstvu upravičeno govoriti o samostojnem oblikovanju dohodka. Poenostavljanje problema samostojnega formiranja dohodka v zdravstvu, pa nas lahko privede do nasprotnega učinka, kot ga želimo doseči. Kajti, če bi obdržal; sedanji način nekoordiniranega dela in če ne bi vplivali na spremembo miselnost, bi storitve zaradi »rentabilnega« poslovanja neracionalno rasle, zdravstvena zaščita pa se ne bi ustrezno izboljšala. KAJ SO Z RAZVOJEM IN DRUŽBO DANI POGOJI? Obsega zdravstvene dejavnosti pa ne morejd narekovati ambicije in komercialni apetiti, temveč potrebe in iz njih izhajajoči program, kj v zamišljeni konstelaciji pomeni po družbi priznano kakovostno in količinsko zadovoljevanje potreb. Program dejavnosti torej ne more biti samo formalna, po vsakokratnem individualnem preudarku napisana listina brez meril, brez determinant, brez konsekvenc, temveč na patologiji, oziroma potrebah zasnovana potreba družbe v danih pogojih. Vsakokratna družba je dolžena reševati družbeno in individualno potrošnjo v skladu s splošno produktivnostjo dela, upoštevajoč ne samo potrebe, kot bi to posamezni kolektivi, zlasti na področju družbenih služb, želeli, temveč tudi takšno zadovoljevanje potreb, ki ne hromi hitrega družbenega napredka, niti ne osebnih in družbenih pobud na vseh področjih. Potrebe torej, v skladu z vsakokratnimi možnostmi. Zato delovni program ne more biti osnovan na monopolnih vsakokratnih potrebah, niti ne na popoln; lastni presoji posamezne delovne skupnosti, marveč bo morala meritorno poseči vmes organizirana zdravstvena služba, ki bo izdelala okvirne normative in strokovno tehnične standarde, ob tem pa upoštevala doseženo strokovno in materialno slovensko bazo. To pomeni, da bomo začeli z organizirano in sihronizirano zdravstveno dejavnostjo na podlagi meril, izdelanih po strokovni analizi pogojev, upoštevajoč pri tem dosedanjo prakso in smer hotenj. V resnici so to optimalni pogoji za delovanje zdravstvene službe, z njihovo pomočjo pa lahko ugotavljamo vrsto dejstev iz operative, kot na primer insuficienco kadra tlllllllllffillllllilllllMIiM V Deveti deželi je nekoč živelo sedem modrih mož in ker so zares bili zelo modri, so jim deželani zaupali svojo vlado. Vladali so sedem let in pod njihovim modrim vodstvom je Deveta dežela močno napredovala. V začetku osmega leta pa se je izkazalo, da ves dolgoletni napredek ne bo popoln, če ne bodo povečali vrednosti svojega denarja. Takrat so modri možje formulirali to svojo skrb v proglasu, s katerim so pozvali deželane, naj zastavijo vse svoje sile v prizadevanjih za večjo izrednost deželne valute. Pozivu so se najprej odzvali bančni strokovnjaki in zahtevali, naj skrb za valuto prepustijo njim, saj se edini v deželi poklicno ukvarjajo z denarji. Tisti hip so se oglasili tudi gospodarski strokovnjaki in protestirali proti zahtevam bančnikov, češ, vrednost denarja je povsem odvisna od gospodarskih rezultatov, zato so gospodarstveniki poklicani, da odločajo na tem torišču. Spor je bil tako hud, da sedmim modrim ni preostalo drugega, kot da pokličejo v vlado po enega predstavnika bančnikov in gospodarstvenikov. Potem je v Deveti deželi vladalo devet modrih mož. Bilo pa je v tej deželi še veliko ljudi, ki so sodili, da so poklicani skrbeti za vrednost valute in so zahtevali, da tudi njih pokličejo v vlado. In res so jih klicali, zdaj enega, zdaj drugega, in ko je spet minilo sedem let, je v Deveti deželi vladalo 139 modrih mož, ki so imeli 1390 prvih svetovalcev in 13.900 drugih. V vladi so formirali oddelke, v katere so se strokovnjaki zbirali po svojih interesih. Vsak oddelek je imel svoj program dela in perspektivni plan razvoja skrbi za povečanje vrednosti denarja. Bilo je 128 programov in planov g in dva nista bila enajca. Oddelek komunalnih bančnikov se je na primer trudil, p da bi v svojih trezorjih zbral kar največ sredstev, oddelek g deželnih bančnikov pa mu je, zaradi splošnih interesov, J j valuto jemal, kjerkoli je le mogel. Oddelek za tiskanje de-naria se je zavzemal za manjše število dinarjev v obtoku, investicijski oddelek pa jih je terjal vedno več. Oddelek j za uvoz je hotel imeti za vsak zobotrebec, ki so ga kupili p I v tujini, posebno denarno premijo, oddelek za izvoz pa je za vsak zobotrebec, ki so ga izvozili čez mejo, takšno pre-I mijo že dobival. Bilo je 64 oddelkov in vsak si je prizadeval, da bi po 1 I; svoje dvigoval vrednost denarja. Zaradi tega so vsako leto natiskali še enkrat več dinar- | | jev, kot jih je bilo v obtoku leto poprej, saj je bilo-očitno, g g da se z denarjem lahko ukvarjajo le tisti, ki ga imajo. Vrednost denarja pa je kljub tej nenehni skrbi in pri-g zadevanju vseeno padala. g Zavoljo tega se je spet sestalo prvih sedem modrih in g 1 razpisalo nagradni natečaj za najboljše odgovore na vpra- g S šanje: Kako povečati vrednost valute. Za najboljši odgovor g F so predvideli, reci in piši, sto tisoč dinarjev. Na razpis se je javilo veliko strokovnjakov, ki jih je g I pritegnila nagrada, toda vsi so predlagali le tisto, kar je p g bilo že neštetokrat napisano v programih in peršpektivnih g g planih oddelkov. Končno pa je prišel pred komisijo, ki je ocenjevala g I predloge deželanov. Kovačev Mihec, ki se je v glavnem g 1 mestu Devete dežele učil za strugarja. »Dajte mi,« je rekel, »dinar in sveder.« Njegovo željo so uslišali. g S svedrom je izdolbel v kovanec štiri luknje in dejal: = »Prej je bil dinar vreden en sam dinar, zdaj pa je g | gumb; kot tak je vreden petdeset dinarjev.« Vse modre može iz Devete dežele je ta preprosta re- g 1 šitev tolikanj navdušila, da so ukazali, naj vse dinarje g S takoj prevrtajo v gumbe. Kovačevemu Mihcu so za rešitev dolgoletnega proble- j 1 ma, ki je terjal toliko truda vseh družbenih sil v Deveti g I deželi, poklonili dva tisoč gumbov. Pa jih je vrnil. Kaj g 1 naj bi tudi počel z dva tisoč gumbi? JANEZ VČLJČ .........n......................................... Za pridne roke tudi v jeseni ne zmanjka dei na polju V MARIBORSKI »SVILI- INVESTIRAJO V OPREMO Foto M. Šparovec \ Z NOVIMI STATVAMI V NOVE ČASE Ze v uvodu tega spodbudnega zapisa moramo povedati, da je v tekstilni industriji precej tovarn, ki jih čevelj žuli na vseh straneh, so pa tudi take, -ki so že odpravile »večne skrbi«. Ugodnejši ključ družbene pre-porazdelitve namreč pušča tkalcem v svilarski industriji nekoliko več prostih sredstev kot v bombažnih tekstilnih tovarnah. Delno zaradi večjih prostih sredstev, delno pa tudi zaradi pridnosti in pametnega vlaganja lastnih sredstev so v zadnjih letih v mariborski Svili zlezli precej blizu »zelene veje«. Njihov preporod se je pravzaprav začel pred leti. ko so z najetim kreditom modernizirali obrat oplemenilnice. Svilarske tovarne so namreč izrazito modne tovarne, ki se morajo večno prilagajati različnim modnim muham. To je bil prvi začetek smiselnega ustvarjanja pogojev za sodobno tekstilno industrijo. Sčasoma so tudi spoznali, da je sodobno urejena o-plemenilnica za boljše gospodarjenje še nezadostna. Oprema v njihovi tkalnici je bila še bolj zastarela. Stroji v obratu tkalnice so bili iztrošeni do 85 c/c. Na starih statvah, ki so jih v povojnem času pripeljali z vseh vetrov, je bilo nemogoče še naprej dvigati produktivnost. Produktivnost na posameznih statvah je iz leta v leto nazadovala. Na nekaterih statvah so letnice izdelave precej nižje od tiste, ko se je na francoski fronti pojavil prvi tank. Tudi podatki iz zadnjih let so pokazali, da brez zboljšanja opreme ne morejo pričakovati večje proizvodnje. Leta 1960 so izdelali 3.033.000 kvadratnih metrov blaga, lani pa z največjimi težavami 3.449.000 kvadratnih metrov . tkanine. Število zaposlenih se je v teh letih neznatno dvignilo, saj so imeli pred 4 leti 581 zaposlenih, letos na začetku leta pa so jih imeli 612. V takšnem položaju so letos začeli z rekonstrukcijo tkalnice. Nekatere najstarejše stroje so že izločili iz obrata in jih zamenjali z novimi avtomatskimi statvami. V zamenjavi opreme, zlasti starih statev, so videli prvi pogoj za boljše gospodarjenje in za zvišanje doslej nizkih osebnih dohodkov. Rekonstrukcije so se lotili z lastnimi sredstvi. V višini 250 milijonov dinarjev so na Češkem nakupili nove statve, s katerimi sedaj opremljajo obrat tkalnice. Letošnji podatki že kažejo, da je bila orientacija v Svili pravilna. Proizvodnost se je naglo povečala, čeprav obnova statev v tkalnici še ni končana. Leta 1959 so na primer na zaposlenega izdelali 5045 m2 tkanin, leta 1960 so šlj navzgor in pride na zaposlenega 5220 m2, 1961 leta 5553 m2 leta 1962 pa je proizvodnja padla na 5397 m2, lani pa se je zopet dvignila na 5638 kvadratnih metrov. V prvem polletju so letos, kljub zamudi v rekonstrukciji izdelali na zaposlenega že' 3595 m2 tkanin in bodo po načrtu do konca leta že dosegli planirano proizvodnost 6692 m2 na zaposlenega. Zamenjava starih statev z novimi, se torej lepo izplača. S tem bodo ustvarili osnovne pogoje med drugim tudi za boljše nagrajevanje. V tovarni Svila imajo sedaj takšen sistem nagrajevanja, ki omogoča naraščanje osebnih dohodkov po dveh tirih. Višina osebnega dohodka je odvisna od individualnega učinka in kvalitete dela, na drugi strani pa je dohodek odvisen tudi od uspeha in dela ekonomske enote. Masa osebnih dohodkov je namreč odvisna od količinske proizvodnje, od stroškov in od dobička, ki ga pri nekem izdelku dosežejo. Vse naštete činite- Ije vedno upoštevajo pri vsakem izračunu mesečnih dohodkov. Ker so te stvari med seboj prepletene, vplivajo ekonomske enote tudi na strokovne službe, da dosežejo čim večje serije tkanin in manjše število vzorcev, ki zvišujejo proizvodne stroške. Osebni dohodki so v Svili za povprečje v tekstilni industriji kar čudežno visoki. Če jih primerjamo, se ne moremo izogniti trditvi, da pametne naložbe ob pravem času in na pravem mestu pripeljejo do boljših rezultatov. Leta 1961 so bili osebni dohodki v Svili še zelo nizki, saj je znašalo povprečje 27.841 'dinarjev, leta 1962 so se malenkostno zvišali na 29.606, leta 1963 pa na 35.628 dinarjev. Osemmesečno povprečje mariborskih svilarjev pa znaša letos že 44.802 dinarja. V drugem polletju, pravijo v tovarni, v katero prihaja od 612 zaposlenih samo 45 tkalk peš, ostali pa s kolesi, avtobusi in drugimi motornimi vozili, ne bo več delavcev, ki bi imeli ped palcem manj kot 30 tisočakov, ko bodo šteli denar v izolačilni vrečki. Ze sedaj najboljše tkalke zaslužijo 43.000 dinarjev, slabše 40.000. ostale pa 37.000 dinarjev. Veliko je tkalk, ki zaradi dobrega zaslužka gledajo, da statve tečejo neprestano. Mar-■ sikatera tkalka pride na delovno mesto bolj zgodaj in požene stroj že pred začetkom rednega delovnega časa. Naložen denar v stroje pa je ustvaril tudi druge pogoje. Tako kaže, da bodo v tovarni uvedli nočno tretjo izmeno. Tretjo izmeno so v Svili uvedli že letos na začetku leta. vendar je bila do sedaj le bolj maloštevilna. Proti koncu leta pa bodo tretjo izmeno uvedli na vseh novih in tistih starih statvah, ki so bolj produktivne. Z. T. Zakompli- cirana olajšava Gospodarski program razvoja komune za leto 1965 mora biti del perspektivnega sedemletnega programa, torej vključen vanj. Ze pred septembrom so tako strokovne službe pri občinskih skupščinah kot delovne organizacije, začele z delom, saj časa za dober letni program ni na pretek. Ne letnega programa, ne perspektivnega sedemletnega pa ni mogoče delati ločeno. V jeseniški občini so se obojega lotili z velikim elanom pa tudi odgovornostjo. Pa so republiški organi v septembru poslali navodilo, naj počakajo s perspektivnim programom, ker bodo dobili obrazce, ki jim bodo močno olajšali delo, 'saj bodo vanje vnašali le številke. Razen tega bodo podatki, zbrani po enotnem zaporedju in elementih, bolj uporabni. Torej, dvojna korist. V jeseniški komuni so čakali ves september in več kot pol oktobra. Na obrazce čakajo še sedaj. Upravičeno se boje, da jim bodo obrazci delo otežili namesto olajšali. Kajti programa sedemletnega gospodarskega razvoja komune ne moreš narediti v enem tednu, republiškim forumom pa se po navadi zelo mudi. Niti na občinski skupščini niti v delovnih organizacijah tudi ne vedo, kakšne podatke bodo zahtevali obrazci in kaj naj delajo, da bodo kasneje s pridom uporabili. Pa še to: z letnim programom ne morejo čakati, saj je komaj dva meseca do kon-_ ca leta. V komuni ga torej delajo naprej pa četudi potlej ne bo usklajen z zaporedjem obljubljenih obrazcev za perspektivni program. Vedo pa. da bodo 'zaradi zamude, ki je niso sami zakrivili, imeli več dela. N. L. Glasilo Republiškega sveta ZS. m Slovenilo Izdata CZP L1ud ska pravica v Llubltanl Lis' ie ustanovlten 20 novembra 1942 Prebite uradniški odbor klavni in odgovorni urednik VINKO 1'RINKAUS Naslov uredništva m uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul ? ooštnl predal 313- VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672 iprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna Številka stane 20 din - N a roč ntna 1e: četrtletna 250. oolletnF S00 In letna 1000 din - Rokopl sov ne vračamo — Poštnina ola Aana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana po strukturi in zasrTd, opremljenost in regionalno razporeditev zdravstvenega omrežja itd. \ Od tod do klasifikacije oziroma kategorizacije uslug ni več daleč. Kategorizacija v tem smislu je v resnici kvalificiranje zdravstvenih uslug z ozirom na strokovno vrednost. Pri tem ne gre več za ugotavljanje dejavnosti posameznih delovnih organizacij po njihovih individualno postavljenih programih in ocenah dejavnosti, temveč za ugotavljanje odstopanj od optimalne dejavnosti in za analizo vzrokov. V perspektiv; pa mora priti do izraza težnja, da se odpravijo tisti zaviralni momenti, ki pogojujejo največje negativne odklone ali variacije in s tem najnižje kategorizirane usluge. PLAČEVANJE OSKRBOVAL-NEGA DNE NAJ ZAMENJAJO STORITVE Potem ko je Dolfe Vojsk predeči 1. kako je staro oblikovanje dohodka v bolnišnicah po oskrbnem dnevu ovira hitrejšemu uveljavljanju sistema dohodka, je poudaril, da je nujen prehod na sistem oblikovanja dohodka po storitvah. Pri standardih in normativih, ki pomenijo mero medicinske presoje dejavnosti in oceno pogojev, v katerih so posamezne storitve izvršene, je sistem storitev kvalitativna in kvantitativna .rešitev, ki poleg razmejevanja in ocenjevanja mesta in deleža posameznih zdravstvenih kolektivov pri izpolnjevanju nalog zdravstvene zaščite nudi solidno bazo za oceno družbene vrednosti zdravstvene dejavnosti kot celote in s tem tudi za oceno udeležbe v bruto produktu in narodnem dohodku. Torej, pri zdravstvenih storitvah ne gre za ugotavljanje tržnih zakonitosti v smeri komercializacije, temveč gre predvsem za določanje potrebam primerne razporeditve razpoložljivega živega dela, torej za v tej smeri začrtano ekonomiziranje človeškega dela. Tendenca mora_ torej biti v ugotavljanju družbeno potrebnega delovnega časa, ne v smislu statistične kategorije in kvantuma, temveč in predvsem kot kategorije družbene delitve dela na ravni zadovoljevanja potreb družbe. Oblikovanje dohodka po storitvah mora omogočiti, da ugotovimo, koliko zdravljenje v bolnišnicah družbo dejansko stane. Današnji dohodek, z umetno znižanimi strukturnimi "deleži, to je s predpisovanjem minimalnih obligacij glede skla- dov in nato s financiranjem Iz drugih virov, zameglujejo' sliko. Priti mora do povečanega deleža zdravstvenih zavodov pri delitvi dohodka, vendar ne zato, da bi popravili njihov gmotni položaj, ne oziraje se na vse hibe in slabosti, zlasti organizacijske, ki so znane, temveč zato, da bodo delitvena razmerja v skladu z razmerji med posameznimi družbenimi faktorji v delovnem procesu. Tudi zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti ustrezno udeležbo, s katero bodo lahko skrbeli v okviru ustvarjenega dohodka za obnovitev in razvoj delovnih sredstev. Osnovni problem pri oblikovanju dohodka po storitvah, je v nadaljevanju povedal Dolfe Vojsk, pa se kaže v praksi predvsem v tem, kako storitev definirati. Mnogi zdravstveni delavci menijo, da je sprejemljiva le takšna definicija zdravstvene storitve, ki bo v enaki meri upoštevala tako zdravstveni kot tudi ekonomsko-družbeni aspekt. Zdravstveni aspekt definicije storitve upošteva zaključen in enorodni proces zdravljenja oziroma medicin^ i posega in pogm, da tako formirana storitev stimulira optimalno zdravljenje. Ekonomsko "družbeni aspekt pa zahteva, da je storitev možno točno opredeliti, da pomeni zaključen izdatek, dn je naturalno in vrednostno primerljiva in končno, da praviloma ne terja dodatnega neracionalnega poslovanja v smeri večjega administriranja. Na osnovi strokovno solidno utemeljenih naturalnih in finančnih pokazateljev dejavnosti je možno tudi preiti na organizirano zajemanje in spremljanje podatkov. Ob tem je treba opozoriti na zmoto, k; je dokaj razširjena, da se proces decentralizacije da poljubno razširjati tudi na povsem strokovna področja. Praksa nasprotno potrjuje, da je ob decentralizaciji upravljanja racionalna in celo nujna koncentracija nekaterih strokovnih služb. V zdravstvu je na ta način možno tretirati vprašanje administracije, kjer bo moralo priti do enotnih ključnih pokazateljev, obenem pa tudi do enotnega zbiranja podatkov, ki bo služilo vsem koristnikom. Takšnega načina pa si seveda ni mogoče zamišljati ob današnjem primitivnem, ročnem delu. temveč bo to prav gotovo zahtevalo racionalno organizacijo in mehanizacijo v administraciji. FORMIRANJE DOHODKA POGOJUJE NJEGOVO DELITEV Predvsem je treba poudariti, da dohodek n; neka nediferencirana količina, temveč da je odvisen od vrste faktorjev, ki so vezani na delovne rezultate, pa tudi na gospodarska nihanja zunaj kolektiva. Za razliko od neposredne tržne proizvodnje, kjer se je možno odločiti v primeru nerentabilnosti za preori-cntacijo proizvodnje, v zdravstvu te možnosti ni. Do neke mere je celo treba vzdrževati samo zdravstveno potencialne dejavnosti. Iz tega razloga ne more biti nagrajevanje delovnih enot niti skupin niti posameznikov izvedeno enostavno tako, da bj bili le-ti v direktnem odnosu do družbe, temveč so interna merila za delitev dohodka, kot tudi konkretni finančni rezultati, praviloma različni od onih, ki jih družba priznava delovni skupnosti. Zato imajo (udi merila za delitev dohodka deloma splošno družben, deloma pa lastnim razmeram prilagojen interni značaj. Izrednega pomena pri delitvi dohodka — kar narekuje tudi njegovo adekvatno formiranje — je ugotovitev, da je od stopnje izvajanja sredstev za sklade odvisen razvoj posameznega zdravstvenega zavoda, ki DELAVSKA ENOTNOST - Sl se z našo družbeno-politično orientacijo večajo. Potem ko je teoretično razglabljal o obliki delitve dohodka kot rezultatu danih proizvodnih odnosov, je Dolfe Vojsk zaključil: Kar zadeva nagrajevanje delavcev 'v kolektivih, vemo tudi brez raziskovalnih študij, da spada plačilo za opravljeno delo med najosnovnejše delovne pobude. Razvojna stopnja in spremembe v družbenih odnosih pa vplivajo na metode plačevanja oziroma nagrajevanja. V razviti in koncentrirani dejavnosti niso ustrezne iste oblike nagrajevanja kot" v primitivni proizvodnji. Ze kapitalizem je zdavnaj odstopil od urnega plačevanja in prešel preko akordnih in norma sistemov in stimulacij na interes poslovanja podjetja kot celote. V našem sistemu samoupravljanja in doseženi stopnji družbeno-ekonomskega razvoja, so nesprejemljivi preživeli načini nagrajevanja ljudi, neodvisno od doseženih rezultatov celotnega kolektiva, od rezultatov posameznih zdravstveno in gospodarsko relativno samostojnih enot in od rezultatov posameznikov. Vse to pa pomeni, da je pot v kompleksno nagrajevanje zdravstvenih delavcev po delu več kot nujna. 12 — 29. oktobra 1964 I «11« lll»l«lllll««l««lll««llll««lll«lllll«l»nn!«lllini!ll«ll«l!l«»llllllll«lllllllllllllll!l«*!llll«lilin«l!IIEII«»!l«lllll««ll!«lll«»l!«l!lll!llllll«lll««i™il«lllllll«IIIEIIlllS1lll«]illlllll!IIHIIIlllli111!IIEiill!ili Eden izmed očitnih dokazov, da v slovenskem založništvu in knjižničarstvu res ni vse tako, kot bi moralo biti, je pravkaršnje živahno razpravljanje v začasnem odboru za založništvo in knjižničarstvo pri Prosvetno-kulturnem zboru republiške skupščine. Kako se bodo predlogi tega odbora in sklepi skupščinskega zbora odrazili v bodoči praksi, je seveda še vprašanje brez odgovora. Toda, če se danes nekoliko pomudimo ob trenutno najtrših problemih založniških hiš v Sloveniji, bomo videli, kako nujno' je, da načelno in konkretno uredimo položaj slovenske knjige in ji zagotovimo pravilni razvoj. STA DNEVNEM REDU: KNJIGA IN ZALOŽNIŠTVO Od trenutka, ko so postale naše založniške hiše gospodarska podjetja, se je po ekbnomski logiki uvrstila njihova skrb za pridobivanje sredstev v prve vrste vseh programov in prizadevanj. Danes, ko ta skrb mnogok j e prerašča poglavitno in osnovno — izdajanje kvalitetne literature, pospeševanj č nerazvitih knjižnih zvrsti in oniih, za katere povpraševanje na tržišču in v družbi narašča, poglejmo v obraz objektivnim in subjektivnim težavam, ki povzročajo v založništvu take preobrazbe. Čeprav daje naša družbena skupnost založbam kbt celotam določene olajšave (nižje obresti od poslovnega sklada, ugodnejše pogoje pri najemanju kreditov za obratna sredstva, odpis davka od prometa s knjigami), si založbe do danes še niso mogle utrditi svojega gospodarskega položaja, si povečati materialne baze, t. j. osnovnih in obratnih sredstev. Lastnih osnovnih sredstev (objekti, oprema, mehanizacija) nimajo, obratna pa komaj kaj naraščajo, v poslednjem obdobju celo Upadajo. Posebni organizacijska značilnost založniških podjetij namreč je. da se poleg založniške dejavhosti uk- varjajo tudi s prodajo učil, pisarniškega materiala, šolskih potrebščin... in sredstva iz te trgovine so se do nedavna prelivala v založništvo. Z uveljavljanjem načela delitve dohodka po panogah je založniška panoga ostala brez dotoka sredstev iz trgovine (ki je kot sestavni del založbe prav tako uživala olajšave družbe) in neakumu-lativnost same založniške panoge je prišla še bolj do izraza. Čeprav je res, da bo to načelo delitve odpravilo možnost neupravičenega koriščenja ugodnosti v sami trgovini, pa bi gotovo bilo umestno, če bi se v bodoče odvajali 8F OCANA I mmm KR ITI KS S **-------INFORMACIJAJg VEČNO ŽIVA UMETNOST tlllllHIIIII«ll!ll!ll BRECHTOV »GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI« Vsako ponovno srečanje z Bertoltom Brechtom v gledališču je doživetje, ki človeka še dolgo Spremlja ih mu nekako ne da miru. Vzroki za to tičijo najbrž v Brechtovi samosvoji obliki odrskega izpo- vedovanja, ki je zmes klasične igre in spevoigre in v umetnikovem v bistvo segajočem poznavanju človeških nravi, družbe, njenega preoblikovanja in razvoja ter njegova večna prizadevnost, da bi osvetlil življenje s čimveč možnih zornih kotov in čim večjih razsežnosti. Ne nazadnje so tu še Brechtov humor in ironija, posluh za malega človeka in toplina, bogastvo in izvirnost njegovih misli, kar vse razburja gledalca, ga privlačuje in odbija. In končni efekt tega je, da pričenja o Brechtovi pripovedi in izpovedi razmišljati tudi sam. Taka umetnost je ne glede na aktualnost njene vsebine in ne glede na idejo v njej, če se kdo strinja z njo ali ne, večno živa. Zato je menda odveč vsako. razpravljanje, če je delo »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«, ki ga je Brecht napisal v drugačnih časih in za drugačne razmere, danes in za nas še dovolj izpovedno. Ta »ljudska igra« govori o odnosu med gospodarjem veleposestnikom in njegovim šo- ferjem Mattijem, in sicer sredi pisane palete vaškega življenja kmetov, delavcev in posestnikov. Ob Puntili, ki v večni pijanosti želi uveljaviti vse človeško v sebi in okolici, v treznem stanju pa je brezsrčni, kruti kapitalist, Matti' do dna spoznava brezna pokvarjenosti in zlaganosti tega človeka ter družbenega razreda, ki mu Puntila pripada, ter polagoma prerašča iz majhnega, humanega šoferja v borca za svoje pravice in vseh njemu podobnih. Antagonizem gospodarjev in hlapcev je na višku. Že čutimo ne le nagonski upor zatiranja proti krivici, marveč tudi njihovo polagoma se porajajoče osveščanje. Uprizoritev »Gospoda Punti-le in njegovega hlapca Matti-ja« je pripravil v Mestnem gledališču ljubljanskem Janez Vrhunc z dovolj veščo roko, ki je znala izluščiti posamezne značilnosti brechtovskega gledališča (obrobni prizori, glavno dogajanje, songi) in jih hkrati zliti v epsko enotno pripoved. Predvsem posrečeno pa je režiser izbral glavna igralca — Vladimirja Skrbinška — Puntila in Dareta Ulago — Matti, ki sta ponazorila dve povsem različni figuri, ne le 'po tem, kako ju zahteva tekst, marveč tudi glede na njuno lastno razumevanje vloge. Stilno sta si bila včasih preveč vsak sebi (Skrbinšek je dal vsaki misli tudi optično podobo, Dare Ulaga je igral bolj samo z mirno notranjo močjo), vendar oba toliko dognana in uigrana, da ju lahko smatramo kot skupni par kot zanimivo . osvežitev v skoraj že klasični veljavnosti interpretacije Brechtovih del. prispevki iz dohodka trgovine v sklad za pospeševanje založniške dejavnosti, in- bi torej še naprej ostala, sicer posredno, na voljo založbam. Ob slabem gospodarskem stanju naših založniških hiš občutno prihaja do neenakopravnosti med njimi in vsemi onimi zavodi, ustanovami in institucijami...., ki se prav tako ukvarjajo z založništvom. Le-ti dobivajo sredstva zgolj iz družbenih virov, ne nosijo vseh stroškov proizvodnje knjige sami, niti se ne poslužujejo knjigotrške mreže in sploh ne poslujejo po gospodarskem računu. To povzroča diskriminacijo, ki jemlje založbam kot prvobitnim založnikom še moralno moč. Bistveno vprašanje pri tem pa je, koliko je tako »pisano« založništvo z ozirom na našo celotno družbo ekonomskp rentabilno in družbeno potrebno. Zakaj taka drobitev sil? Zakaj več vrst privilegijev? Založbam ene privilegije, drugim založnikom odpis davkov in podobno. Kaj bi sklad za založništvo ne mogel finansirati ustanovi oziroma zavodu neko publikacijo do nastanka rokopisa, sredstva za izdajo te publikacije pa bi dal založbi? Pa včasih bi šlo tudi brez sklada, saj o vsem, kav se danes tiska in zagleda beli dan, Sklad ob prvem rojstvu niti ne izve.'Čeprav vemo, da drži stari izrek »v slogi je moč«, smo v praksi navadno tako daleč od splošnih, drobnih življenjskih resnic! Za gospodarski položaj založb 'je danes torej prvobitno — cena knjige. Tako stojijo založniške hiše pred dilemo: podražiti knjigo na tržišču ali ji poiskati rezerve v dosedanji že itak za tržni plasma previsoki ekonomski ceni. Struktura cene knjige kaže na vrsto zamotanih težav. Stroški tiskarne (tisk, papir, vezava), so udeleženi z najmanj 50 % celokupne ekonomske cene ■ za knjižni izvod, na teh 50 % pa založnik ne more vplivati (20 do 25 % gre za papir, 30 % za vezavo, ostalo »požrejo« tisk in druge manjše faze dela). Ti stroški so variabilni in se večajo s povišano naklado. Toda ker je udelež- ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije DOBER ZAČETEK R. STRAUSS: »SALOMA« 24. 10. 1964 Letošnja operna sezona se je pričela dokaj pozno, vendar s prepričljivim uspehom. -Saloma« Richarda Straussa, ki po pravici še danes velja za eno najzahtevnejših del, je pokazala raven naše Opere v ugodni luči. Če prištejemo še objav- ljeni repertoar, ki mimo standardnih obljublja tudi nekaj sodobnejših (čeprav spet niti enega slovenskih!) del, potem se je sezona 1964/65 pričela zelo razveseljivo — in kar zadeva proslavo Straussovega rojstva, tudi zelo častno. Največ zaslug za uspeh -Salome« grč dirigentu Bogu Leskovicu. Izdelane partije solistov, zvočna ubranost povečanega (in zato »praviloma« nehomogenega) orkestra, predvsem pa muzikalna gradnja in zavzetost, s katero je vodil predstavo, opravičujejo trditev, da je »Saloma« eden njegovih največjih uspehov v naši Operi. Tudi pevci so skušali doseči kar največ. Predvsem je treba omeniti Vilmo Bukovčevo v izredno težavni naslovni vlogi: glasovno sveža in zanesljiva je pevsko-tehnično (ponekod z izjemo dikcije!) in marsikdaj tudi muzikalno gradila svojo Salomo kolikor je mogla bolje; videti pa je, da ji karakter vloge ne -leži«, kar je bilo zlasti očitno ob koncu opere ter v igralskem konceptu, ki je ostal pretežno teatralen in zunanji. — Drugače Samo Smerkolj: njegov Jo-hanaan je bil celovita figura, vrhu tega glasovno tako poln in prepričljiv, kot ga že dolgo nismo slišali. — Za presenečenje predstave je poskrbel Slavko Štrukelj: ta pevec, ki smo ga bili doslej vajeni zgolj v obrobnih vlogah, je pokazal kot Herodes pristno mu-zikalnost, temperament in igro, ki je prepričala, čeprav ni bila vselej na enaki višini. — Seveda bi se kazalo usta-viti tudi ob drugih solistih te predstave, zlasti še ob petih Zidih, ki so svoj težki ansambel odpeli zanesljivo in igralsko dovolj sproščeno — vendar nam prostor ne dopušča. Režiser Hinko Leskovšek je zelo jasno začrtal značaje in situacije, žal pa se je proti koncu preveč izognil Strauss,o-vi -erotični senzaciji«, zato )e opera izzvenela manj prepričljivo kot bi sicer. V veliko pomoč mu je bila scena Maksa Kavčiča, barvno uglašena z muziko in prostorna kolikor je pač na našem odru mogoče; ob njej so kostumi Inge Kostinčer-Bregovčeve učinkovali še bolj nelogično (Paž, Saloma). Koreografija Henrika Neubauerja Plesu sedmih tančic ni dala atmosfere morbidnega uživaštva in pohotnosti, ki je bila nujna, če na-zaključek -Salome« izzveni tako kot mora. B. L. ' ■ ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije »Dolgo življenje kralja Ostvaltla« Velimira Lukiča v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ZAMUJENA PRILOŽNOST »DOLGO ŽIVLJENJE KRALJA OSVALDA« V. LUKIČA V CELJU Kako drago včasih plačujejo gledališča dolg, ki ga imajo že po svoji funkciji, novi sodobni odrski tvornosti! Ta misel me ni zapustita ves večer med gledanjem. -Dolgega življenja kralja Osvalda« v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Zakaj so se Celjani odločili ravno za uprizoritev dela Velimira Lukiča, se zdaj, ko se vrstni predstava za predstavo, v katerih je toliko in tolikd truda in seveda tudi denarja, ni vredno vpraševati. Dejstvo pa je, da -Dolgo življenje kralja Osvalda« — tragikomična farsa, ni ne komična ne farsa. Drobna filizofija, ki nam jo v njej ponuja avtor ob aktualnem in večno ži- vem problemu, je resda preskromna in se lahko vprašujemo, zakaj jo je moral izpovedati v najdražji umetniški zvrsti. Rad bi nas bil opozoril na dejstvo, da sta oblika in vsebina v življenju hudo sprta nasprotnika, posebno še, če jo hpliciramo na vrsto današnjih državnih ureditev (kjralj ima kraljevska znamenja, toda že sama kraljevska znamenja so oblast). Bili bi slepi, če bi ne vedeli, da ima Lukič v mislih tudi našo družbeno ureditev. In tam, kjer je praksa skregana s teorijo, prihaja do vrste deformacij, ki jih skuša Lukič tudi razkrivati (skorumpirano časopisje, kritika, slepa pokorščina in posluš- nost .. ■), osmešiti in tako pokazati obraz resnice. Njegova namera je bila sicer dobra, snov, ki si jo je izbral v -Os,valdu« pa bi pod bolj samosvojim, umetniško dognanim peresom, kot ga je imel tokrat Lukič, lahko porodila resnično sijajno farso, napisano kar na hrbet nekaterih naših sedanjih razmer. Režijo »Dolgega življenja kralja Osvalda« je celjsko gledališče poverilo Miranu Hercogu. Z igralci Marjano Kroš-Ijevo, Sandijem Krošljem Dragom Kastelicem, Helen' Ferenčakovo in drugimi je pripravil živo stilizirano fars« in dobro predstavo. P. ba variabilnih stroškov v strukturi cene tiskanja baje višja od fiksnih, višja naklada ne bo rešila cene grafičnih uslug. Lahko pa jih menda bistveno zmanjša le zelo visoka naklada. Slovenski založniki menijo, da so naše naklade prenizke in si tolikokrat — ob delu, ki na tržišču takoj poide — razbijajo glave, zakaj niso določili višje naklade. Omeniti moramo še nekaj: roto papir za tiskanje časopisov je oproščen prometnega davka, medtem ko le knjižnji obremenjen v povprečju z 20 % obrestno mero. So torej časopisi nujno potrebni in kot taki morajo uživati neke bonitete? Kaj pa knjige? Na preostalo polovico cene knjige vplivajo sledeči izdatki: avtorski honorarji, režijski 'stroški založniških podjetij (transportne usluge PTT. reklama, osebni dohodki) in trgovinski rabat. Če založnik na prvih 50 % ne more vplivati, bi morebiti lahko zmanjšal stroške drugi polovici. Toda — kako? Z avtorskimi honorarji (za originalne tekste in prevode) je pri nas že itak tako kot s pokojninami, k; smo jih nekoč in nekdaj določili in veljajo skorajda neizpremenjene do danes. Pisa-nj sklaobami jugoslovanskih a‘. i rjev - 24.00 Zadnja poročala m zaključek oddaje PONEDELJEK 2. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik , — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Zaplešimo in zapojmo — 9.25 Iz narobne zakladnice — 9.45 Pihalna godba JLA — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pisani orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski na- sveti' — 12.15 »Pred domačo hišo« — 12.30 Kitara, klavir in klavicimbal — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Drobni prizori iz oper «- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Lepe melodije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št. 2 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — madžarska zabavna glasba — 18.45 Družba in čas — 19.00 Obvestila — 19.05 "Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih vokalnih solistov — 20.28 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Nočni, akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 3. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro' — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 igra ansambel Borisa franka s pevci — 8.25 Lahka glasba — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — V sladki tovarni — 9.25 Nekaj ansambelskih opernih pozorov — 9.45 Zvočne' miniature — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti' — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Ljubljanski komorni zbor poje vojaške pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — O slovenskih narečjih — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni- radijski dnevnik — 20.00 Dvajset minut z radijskim pihalnim ansamblom — 20.20 Radijska igra — 20.56 Se-renadni večer — 21.30 Radi' bi vas zabavali v* 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 4. novembra 5.00-8.00 Dobro jutro! — G.Ov —6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja —3.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mariborski komorni zbor poje pesmi Petra Liparja — 9.25 Dopoldanski pele-mčle — 9.45 Mali komorni intermezzo — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti!— 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 »Na kmečki peči« — 12.30 Arije in inter-mezzi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — V sladki tovarni — 14.35 Kaj in kako pojo otroci po Jugoslaviji' in po svetu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Tako poje naša dežela — Pesmi iz Ribniške doline — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke Radia Koppr — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Komorni zbor RTV Za- greb — 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.40 Camille Saint Saens: Samson in Dalila — Radijska , priredba opere — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje