Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Kakor se sliši, bode kronanje Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa za kralja ogerskega v prvi polovici junija meseca. — „Pozor" piše, da je bil te dni svetli škof Str o s srna j er nanagloma na Dunaj poklican, — zakaj? se še ne ve. — Vojaško ministerstvo je ukazalo, da več kot 750 letošnjih rekrutov od enega regimenta se letos ne bo vojaščine vadilo (ekserciralo); vsi drugi brez vaj ostanejo doma. — C. kr. vlada je pogodbo zarad južne železnice se francozko družbo sopet za 99 let, od leta 1870 začenši, podaljšala. Kaj se je to tako mudilo, da je tako zelo važno reč sama storila brez državnega zbora? — Vojska med Francozom in Prusom (Prajzom) je skoraj gotova in to morebiti kmalu. Luksemburg se imenuje tista trta, s ktere se bo vojska izvila, ker prav za prav tiči za tem grmom drug zajec. Treba, da to svojim bralcem razjasnimo. V enem občutku so na Francozkem vse stranke edine, in to v ponosu, da Francoz je prva moč, da on nosi zvonec v ev-ropejski politiki. Francozi res hočejo, naj vsi narodi bodo slobodni, al Francoz mora biti gospod vsem vladam. Zato so se prelile že cele reke francozke krvi in se bodo Še prelivale. Več stoletij skušala je francozka politika, da razruši moč Nemčije. Nemčija je bila mogočna, čeravno ni bila nikoli prav zedinjena; zdaj pa Prus skuša zedinjeno veliko Nemčijo osnovati, in ako se to dovrši, bi na vsak način prišla Francozka ob svoje gospodstvo. Al tudi materijalnih zgub se boji Francoz, ako se Nemčija zedini. Gotovo bi mogočna Nemčija zahtevala nazaj vse dežele, kar jih je Francozka z zvijačo ali po sili vzela, posebno Elsas, kjer so vkljub vsem stiskam Nemci ohranili še zelo svojo narodnost. Pruska ni bila nikdar priljubljena Francozom in je po vojskah Napoleona I. še manj. Zato pa Francoze še bolj to grize, da ravno ta Pruska vsta-novlja novo nemško državo. Francozka in nova Pruska se po takem morate zgrabiti, pred ne bo miru. Ta prilika je zdaj Bismarku dobro došla, ko se je govorilo, da cesar Napoleon kupuje Luksemburg od holand-skega kralja. Prus bi bil brž vojsko začel, ako bi se ne bil Napoleon enmalo vmaknil s tem, da se je raznesel glas po svetu,   da   holandski  kralj   ne misli
prodati Luksemburga. Napoleon namreč želi, da se začetek vojske enmalo zavleče, prvič zato, ker mu je za veliko razstavo v Parizu, ki vabi denarja na Francozko, drugič pa zato, da med tem pripravlja in z novimi puškami na igle oskrbuje svojo armado. Očitno je, da Francozi nočejo druzega, ko to da si pridobijo časa in se popolnoma pripravijo na boj. Ta zavleka pa je Prusom nevarna. — Taka je zdaj s tem Luksemburškim vprašanjem. LuksemburŠka deželica je sicer sama na sebi le majhna, kajti ona meri le 46 štirjaških milj in ima 200.000 prebivalcev. Al pri tem boju bode šlo na eni strani za celoto in čast Nemčije, na drugi pa zato,, da Fran c o zahoče še dalje sam sukati evropejska politiko. Čigava bode zmaga, bode zaviselo od tega, kdo bode pomagal Francozu, kdo Prusu. Avstrija naša zopet stoji na razpotji, da si jej bo težko odločiti^. kamo bi se vstopila.
150