Današn a mladina Ni dolgo tega, kar mi je pismonoša prinesel precejšen zavitek z nenavadno pošiljatvijo: debelo prosvetno knjigo z modernim romanom. Zraven je bilo pismo, naj vendar pregledam, kakšna duševna hrana se nudi mladim dekletom. Mati, ki je našla to knjigo med hčerinimi knjigami, je bila v dvomu, da bi bila ta knjiga primerna za hčerko. Seveda ni kazalo drugega kot knjigo prečitati. In kakšna je bila vsebina? V velikem mestu H. živi mlado dekle, ki je prodajalka v veliki trgovini. Ljubezniva deklica, ki kaj drži na modo, pripravna in marljiva prodajalka. Z materjo stanujeta v predmestju v prav prijaznem stanovanju. Prigodi se pa, da se kompanjon tvrdke poroči s poslovodkinjo. To je mlado prodajalko vrglo z ravnotežja: če se je starejša gospodična lahko tako dobro poročila, zakaj se ne bi ona, ki je mlada in gotovo lepša kakor pa ona. Saj ima vendar šef tvrdke doraslega sina, ki je zelo vljuden napram nji. Prav gotovo mu ni tuja in zdi se ji, da se ji bo zdaj zdaj približal. To se je tudi zgodilo in pričela se je koketna igrača, kmalu je ljubezen kar s plamenom gorela in z njo je prišlo vse drugo, kar je bilo treba s prisego večne zvestobe zapečatiti: poročil jo bo vsem oviram na kljub, zlasti še svojemu očetu, ki bi tega nikoli ne dovolil. Mati mlade prodajalke je vsa ponosna na svojo hčer; saj jo prihaja šefov sin sam z vozom iska^ na izpre- hod in jo zopet pripelje nazaj — seveda vse brez očetove vednosti. In končno, seveda — je nesreča tu in škandal neizogiben. Mladi častilec ji pove, da mora po očetovi želji za več let v inozemstvo, da pa ji bo ostal zvest vedno in večno. Po nekaterih takih zatrjevanjih pa tudi dopisovanje povsem preneha. Prodajalko so odpustili iz službe, otrok, ki se je rodil, je kmalu po rojstvu umrl, mlada mati išče službe drugje, postane pevka v zloglasni kavarni in se izgublja in končno izgubi. S tem se povest konča. Kakšen odgovor naj dam zaskrbljeni materi? Najprimernejši se mi je zdel nasvet, naj mati s hčerjo poraz-govori vsebino te povesti, naj se skupno prepričata, ka j hoče povedati, zlasti pa, da skupno slišita obtožbo, ki jo vrže v obraz današnji mladini in ni« manj — staršem današnje mladine. To je roman, kakor ga v današnjih časih doživljamo vsak dan v prav tej ali podobni obliki, v teh slojih, pa tudi že celo zunaj mesta na kmetih. Mnogotere naših mater so zrastle v preprostih kmetskih razmerah, ki so bile v času njihove mladosti vse drugačne, kot pa so danes, mnogo trše in resnejše namreč. Vsa ta zunanja poli-tura, ta eleganca, ki se dandanes košati v življenju — ne samo v mestu, ampak tudi že na deželi — jim je bila tuja. In danes? Preslepljena in v hčer zaljubljena mati s ponosom in veseljem gleda svojo hčer, ki se oblači po novi modi, ki se je navzela, Bog ve kje, čudnega obnašanja in govorjenja. Kar občuduje jo in zdi se ji za kakega visokega gospoda prav primerna. In če so druge imele tako srečo, zakaj bi je njena hči ne imela? In temu površnemu, razvajenemu otroku se tako prijetno zdi materino občudovanje! Pa se res ozira »samo za kakim boljšim«, kakor ga vsaka ne more imeti. — Saj so pa tudi današnja dekleta tako površno vzgojena, da nobeni stvari ne pogledajo do dna. Prav nič ne pomislijo, da mlad 19—20 leten fant v strasti razvnete in podane obljube in zaklinjanja večne zvestobe niti držati ne more, ker ni samostojen, ker so razmere povsem drugačne, kakor si jih razgreta fantazija predstavlja, ker mu njegov poklic, njegovo delo to onemogoča. Mladi človek, ki ni bil vzgojen k plemeniti samozataji, ampak le za zadovoljevanje vsakršne strasti, ne zna razločiti, kaj je prava ljubezen, kaj le strast in čutnost ter pozabi, da prava ljubezen zahteva tudi premagovanje in žrtve. Kaj-ne, taka ljubezen, ki ni nič drugega, kakor pre-silni, zadovoljitve iščoči nagon, se prav nič ne razlikuje od one ljubezni, ki jo ima mačka do kanarčka v kletki; če je pri mački morilni nagon, je tam pač spolni nagon, ki ne išče drugega kot zadovoljitve prav tako slepo, kakor pri živali. Če se vsemu temu pridružijo še zunanje ovire, tedaj se mladi človek spomni, da ne bo kos dani besedi. Takrat pa, ob uri streznjenja, se skrije sam vase in se odtegne prej tako vsakdanjemu občevanju in sestajanju, prepusti nesrečno in razočarano bitje sami sebi in vsej nesreči, ki ji je zaradi njega nastala. In ko si poišče še zaveznika, ki ga izreže iz vseh neprilik, celo od dolžnosti plačevanja alimen-tov, tedaj je to tista dvojna morala, ki je podla že sama po sebi, a še bolj med kristjani in ki ji moramo vsi napovedati boj. Zelo važna dolžnost staršev je, da vzgajajo svoje otroke v tistih razmerah in za tiste razmere, v katerih so. Da ne nosijo nosa previsoko, da se ne morejo uresničiti in se bodo nekega dne gotovo izjalovile. Zato ni prav nič odveč, če mati svoji hčeri svetuje opreznost zlasti tam, kjer se začne zanjo kdo zanimati, ki je družabno višje kot ona. Saj vemo, da si taki ne delajo vesti, če zapuste dekle v sramoti. Pribiti pa moramo, da je sramota velika sramota, kako malo cenijo današnji moški žensko čast. Zdi se. kakor da niso nikoli imeli matere ali sestre. Seveda pa tega dejstva ne smemo samo ugotoviti, ampak tudi vsi in vse skrbeti, da se izboljša. V prvi vrsti je to naloga naših mater, ki naj svoje sinove vzgajajo k plemeniti možatosti in moški odgovornosti ter v spoštovanju do ženske časti. Dalje je prav tako važna naloga naših očetov, da se prav resno zavzamejo za vzgojo svojih sinov in si ne prikrivajo važnosti te naloge zlasti v današnjih časih. Če pomislimo, da prihajajo otroci v vseh težavah, dokler so še majhni, k materi in k očetu in tudi dobe pomoč. V teh težavah pa naj stoje sami in osamljeni? In starši niti ne vidijo, da otrok potrebuje besedo pouka, pobude. tolažbe, pomirjenja, pa naj mu te besede ne privoščijo? V prejšnjih časih, ko so naši sinovi in hčere ostajali na domu, ko so bili obvarovani pred marsikaterimi zablodami, pač ni bilo treba imeti skrbi zanje. Danes pa, ko morajo že zgodaj z doma za kruhom in je življenje zunaj doma vse kaj drugega kot varno, je pač treba, da so jim starši tudi v tem času vodniki in svetovalci. Nujno je treba, da porazgovore z njimi velika in resna življenjska vprašanja ter jim pokažejo pot, ki vodi kvišku, če ne morebiti k razkošni življenjski sreči, pa vsaj k tihi in veseli vršit vi stanovskih dolžnosti. ga Polno zaposleni duh je najboljše zaščitno sredstvo proti bolezni. Kdor nima določenega poklica, ima zmeraj dosti časa za strah, da ga bo napadla prav takrat razsajajoča bolezen. A čigar možgani so izpoljeni z delom, tega odporna sila ni oslabljena od strahu pred smrtjo Prehran;evarfe po novih načelih Vedno pogosteje se oglašajo po vsem svetu znanstveniki in zdravniki z dokazi, da se naša tako imenovana kulturna hrana v splošnem ne sklada s potrebami in naravnimi zahtevami našega organizma. Vedno očitneje se kaže na premnogih pojavih, da kultura človeka vedno bolj in bolj oddaljuje od prirodnega življenja — torej tudi od prirodnega prehranjevanja. Že izbira živil samih je zlasti v meščanskih in premožnejših slojih pogrešna. Še mnogo bolj v nasprotju z naravo pa je priprava in predelava živil, preden jih dobimo na mizo. Vsi novodobni znanstveniki, ki se pečajo z raziskavanjern živil in životoslovci, ki proučavajo življenske pojave v človeškem životu in z njimi vred tudi mnogi zdravniki, so si edini v tem, da je dandanašnji običajni način prehranjevanja za človeški organizem neprikladen, večkrat naravnost škodljiv, ker preveč uvažuje živalska živila in sko-ro vsa žiyila najsi bodo tega ali onega izvora, s kuhanjem in dušenjem pokvari. Dokazano je namreč, da živila med dolgotrajnim razgrevanjem izgube prevažne prirodne sile in snovi, ki jih je v njih nakopičila solnčna svetloba, ki je vir vsega življenja. Prav te sile in snovi so pa za zdravo in tvorilno življenje tako neogibno potrebne, da brez njih ni zdravja in dolgega življenja. Nova načela, po katerih bi bilo preurediti našo prehrano, da bi se izognili vsem slabim posledicam napačne prehrane, bi se dala strniti v tele poglavitne točke: 1. Najčistejša in najpopolnejša živila za človeka so rastlinska živila, zlasti sadje vseh plemen, domače in tuje, ter vsa zelenjad, ki raste na vrtu in na polju. Le v rastlinah se nahajajo skrivne sile (vitamini), ki mogočno pospešujejo zdrav in čvrst razvoj našega organizma, njegovo čudovito žilavost in vztrajnost ter odpornost proti neugodnim zunanjim vplivom, zlasti proti nalezljivim boleznim. Le v rastlinah se nahajajo rudninske soli, ki so istotako neogibno potrebne za razvoj in obstoj organizma. Le rastline so polne solnčnih sil, ki si jih organizem lahko osvoji in uporabi. 2. Te sile in snovi se pa nahajajo samo v svežih, presnih (sirovih) tako rekoč v živih rastlinah. Čim dlje pa jih kuhamo ali kakorkoli obdela-vamo z vročino, tembolj izgubljajo omenjene sile. Rudninske soli pa izlužimo iz njih in ako zavržemo še vodo, v kateri so se kuhale, nam ostane mrtva, prazna slama, ki jo potem z raznimi dodatki in začimbami naredimo sicer užitno toda je brez redilne vrednosti. 3. Nepoučena splošnost navadno misli, da je meso najbolj tečna in najbolj zdrava hrana. To je pa usodna zmota. Resnica je pa, da je meso izmed vseh živil n a j -slabejše živilo, ki ne daje v resnici nobene moči, nasprotno pa obilna mesna hrana organizem obremenjuje * raznimi snovmi, ki zastajajo v človeku in mu polagoma izpodkopavajo zdravje. Prav tisto lahko trdimo o jajcih, o siru, o belem kruhu, o belem sladkorju, o kavi, čaju, o čokoladi in vseh raznovrstnih sladkarijah. Sloveč zdravnik pravi, da še tako izbrana in dobro pripravljena mesna hrana ne more nobenega oslabljenega telesa ojačiti in pokrepčati, nobene bolezni ozdraviti; more pa vsak ustroj sčasoma izpodkopati in posredno povzročiti marsikatero bolezen. Iz novodobne naravne prehrane so izključene vse ostre dišave (poper, paprika). Uporabo soli je skrčiti do skrajnosti (največ 5 gramov na dan in osebo). Istotako je nadomestiti škodljivo ocetno esenco z rastlinskimi kislinami (citrona). Tudi alkoholnih pijač se je dosledno ogibati. Priporočeni so pa vsi naravni sadni in grozdni sokovi. X- ga Ko pometaš, spravi majhne otroke po možnosti v prostor, kjer se ne kadi. * Zrcala, steklene slike itd. osnažiš najboljše s takozvanim svilenim papirjem, katerega namočiš v špirit. Na kaj pazimo pri pripravllan u sirčve hrane Sirova hrana, ki naj bi jo uživali nekaj vsak dan brez izjeme, sestoji po večini iz zelenjadi in sadja in je neprecenljive važnosti za naše zdravje. Od nje pa imamo vso korist le, če jo znamo pravilno pripraviti. Pri pripravljanju sirove ali presne hrane je namreč potrebno mnogo več pazljivosti, skrbnosti in natančnosti nego pa pri pripravljanju kuhanih jedil, če se na to ne oziramo dovolj, tedaj nam je taka hrana lahko v škodo, namesto da bi nam koristila. Predvsem velja pri izbiri presne hrane pravilo, da vzamemo zanjo samo najboljšo, svežo zelenjad in sadje. Slabe, ovele, nagnite, objedene, črvive ali kakorkoli pokvarjene robe ne dajemo nekuhane na mizo. Izbiramo svežo, čvrsto in zdravo zelenjad, ter lepo namizno sadje brez napak. Pa to še ni vse! Ta skrbno izbrana živila je treba pred uporabo še zelo natančno očistiti, na kar gospodinje včasih pozabijo. Večina živil je več ali manj onesnažena od zemlje, gnojnice, pa tudi od umazanih rok in podobnega ter polna bakterij. Če zelenjad ali sadje skuhamo, se te snovi pri kuhanju uničijo. Pri sirovi hrani pa jih je treba odstraniti s temeljitim čiščenjem in pranjem. Začnimo s solato in ostalo z e -1 e n j a d j o , ki jo uživamo sirovo. Pri tej odstranimo najprvo vse, kar je ove-lega, nagnitega ali že pretrdega (olese-nelega). Nato denemo tako otrebljeno zelenjad za nekaj časa v slano vodo in jo potem še skrbno (pri solati listič za lističem) operemo v tekoči vodi ali pa vsaj v veliki skledi vode. V slani vodi naj se namaka posebno vso tisto zelenjad, v kateri so lahko črvi, gliste in druga golazen. Tako je n. pr. zelje, karfijola, solata itd. Potem, ko smo vzeli to zelenjad iz slane vode jo moramo seveda splak-nili v več čistih vodah, da odstranimo iz nje sol. Za pranje zelenjadi vzemimo čim večjo skledo, ki naj bo polna vode, tako da je zelenjad narahlo v njej. Najbolje je uporabljati za to vedno eno in isto po- sodo, ki je ne uporabljamo za kaj drugega. Ko mislimo, da je zelenjad zadosti oprana jo pustimo še par minut v vodi, ter jo končno prav previdno poberemo iz nje. Na ta način ostane vsa nesnaga, ki se je med tem časom vsedla, na dnu in jo z vodo vred odlijemo. Z vodo torej pri pranju zelenjadi nikakor ne smemo štediti. Popolnoma napačno je tudi, če samo odcedimo vodo in nalijemo nanjo drugo, namesto da bi vzeli zelenjad h posode, ter odlili nesnago z vodo vred. Sadje, ki ga mislimo jesti neolup-ljenega, moramo mokro zbrisati ali še bolje umiti. Če sad ni brez napak (črvo-jedine), tedaj mu taka mesta izrezemo. Zelenjad in sadje, ki ga pa lupimo ni potrebno tako skrbno umivati. Notranjost sadja je namreč popolnoma čista, brez nesnage in brez bakterij. Jagodičasto sadje, ki raste divje (borovnice, gozdne jagode, robidnice) je v splošnem malo onesnaženo. Preden ga uživamo ga le po-škrojimo s curkom vode ali ga za kratek čas potopimo v vodo. Več previdnosti pa zahteva pripravljanje malin in vrnih jagod. S tem, da jih operemo v vodi, dostikrat to sadje še ni zanesljivo čisto; nekateri trdijo, da se uničijo vse škodljive kali na jagodah, če jih namakamo dobre pol ure v rdečem vinu (ki ga pozneje lahko dalje porabimo). Kdor bi se pa navzlic tej skrbni pripravi sirovih živil bal, da bi mu škodovale, naj pomni tole: Že sesekljano, ali na drug način zdrobljeno in pripravljeno zelenjad ali sadje lahko pokapamo s citronovim sokom; organske kisline v citroni uničijo namreč gotovo še morebitne preostale nevarne bolezenske kali. g pj Žzdr. Hugon Turk: Kokošja kuga Dočim ogroža perutninska kolera vso našo domačo perutnino in tudi ptiče, ki jih imamo v kletkah, ter celo v prosti naravi živeče krilatce, se k o -koš j a kuga prikazuje navadno med kokšmi in purami, izjemoma med gosmi. In to je dosti krat edina razlika med perutninsko kolero in kokošjo kugo, ker potek obeh bolezni je silno podoben; za perutninsko kolero je značilna predvsem krvava driska, sicer se pa mora razlika dognati večinoma le pod drobnogledom (mikroskopom). — Pri perutninski koleri so nam dobro znani povzročitelji bolezni — bakterije, pri kokošji kugi pa jih do danes še niso do-zrli, zato govorimo le o strupu (»vi-rus«-u), ki povzroča belezen, slično kot pri steklini. Bolezen se razširjuje naravno navadno s črevesnim blatom, nosnim izcedkom bolnih živali, dalje s krvjo zaklanih bolnikov in telesnih delih (organih) radi te kuge poginole perutnine, mogoče preide strup v telo tudi skozi poškodovano zunanjo kožo. Znaki bolezni so sledeči: Tri do pet dni, izjemoma 2 do 7 dni po okužbi postanejo živali manj živahne, slabo jedo in stanje se hitro slabša, bolniki so čisto otopeli in neprestano dremljejo; nadaljni potek je popolnoma podoben perutninski koleri. Grebeni, bradice se pobarvajo temno-rdeče, konečno postanejo črno-rdeči, včasih je proti koncu bolezni kožica na teh delih posuta s sivkastim prahajem. Okolica oči je enako zabarvana, živali miže z očmi, katere so zatekle. — Če pritiskamo kljun, se iz njega izceja sivo ali rdečkasto žlemanje, katerega opazimo lahko tudi v goltu. V nekaterih slučajih nastopijo tudi male krvne pike v sluznici ustne dupline. Posamezni bolniki stresajo z glavo in pri tem izmečejo slino iz nosnic in kljuna. Prav redkokrat se opazuje tudi driska (proliv), blato je umazano sivo ali zelenkasto, malokedaj in le izjemoma rdeče (krvave) barve. — Proti koncu bolezni drže živali glavo zabrnjeno na hrbet, silno težko dihajo in kmalu se pojavijo otrpnenja, ki se širijo od nog proti glavi. — Vso bolezen spremlja huda vročica in telesna toplina doseže lahko celo 44°, ko se približuje smrt, pade pa pod 30°. — Ves potek bolezni traja navadno 2 do 4 dni, hitrejši slučaji so le izjema, istotako izjemoma traja bolezen 7 do 8 dni. Obolele živali poginejo v pretežni večini, navadno pa vse. Zdravljenje kokošje kuge do sedaj še ni uspelo; za odvračanje in zatiranje te kužne bolezni se uporabljajo vsepovsod veterinarsko-policijske odredbe, tako tudi pri nas, kjer predpisuje tozadevni zakon iz 1.1928. v čl. 34. prijavno dolžnost, če se kje prikaže ta nevarna kuga, radi tega jo mora vsakdo poznati po popisu, da še ogne ne samo škodi med domačo perutnino, ampak tudi strogi kazni. ..Za zadovoljno in srečno žvlienie" Nikdar ni izhajalo pri nas toliko časopisov in knjig kot dandanens. A vendar, ako hoče dober katoliški oče pustiti svojemu otroku knjigo ali časopis v knjigarni ali si ju izposoditi v knjižnici, dela mu nabava več skrbi, kot v tistih časih, ko je bilo na razpolago še malo časopisov in knjig. Le poglej v neke knjigotržnice in prodajalnice časopisa! Cele skladovnice knjig, a med njimi morda komaj ena dobra katoliška! In na drugi strani: deset in deset časopisov, a med njimi koliko jih je resnično katoliškega duha! Nikdar še ni bilo toliko modernih časopisov, a hkraii tako praznih, površnih, in še tako nenravnih, kot baš danes, v dobi go-spoarske krize. Koliko ljudi, zlasti mladih ljudi pa se zanima za resnično poučno knjigo, za dober gospodarski časopis?Ali ne hlasta večina po romanih in po oplzlem humori-stičnem čtivu? Zato pa naj gre po močan glas: Proč s slabimi knjigami in časopisi! V vsako hišo pošteno knjigo in posten katoliški časopis, da nam bo tako zrastel narod čistih src, veselih misli, zdravega duha, poštenega dela ter zadovoljnega in srečnega življenja. Kako bi ljudje ljubili eden drugega, ako bi vsak povedal, kaj misli o drugem? Razno ga Ženski pokret na Japonskem. Kakor nikjer, kamor ni prodrl krščanski pojem o ženi, se tudi na Ja-poaiskem žena ni dvignila do tistega dostojanstva, ki ji po naravnem in božjem pravu pripada. Vendar tam ni bila nikoli taka sužnja, kakor pri mnogih drugih paganskih naredili in pri Turkih. Kot vzornica dobre žene je veljala tista, ki so jo dičile potrpežljivost, ubogljivost, skromnost, združena z ljubeznijo, uljudnestjo in prijaznostjo. Po vplivu zapadne omike, oplojene po krščanstvu, se tudi japonska žena vedno bolj zaveda, da je moževa enakopravna družica, ne privesek. Da bi jih le pretirane težnje in protikrščanski vzori ženstva ne omamile. Zaenkrat se le posamezne ogrevajo za prenapeto osamosvojitev. Večina jo še odlanja. A sužnja moža, in blago, ki bi je stariši poljubno predajali moškim, noče nobena več biti. Njih probujo pospešuje vedno večja izobrazba. Srednje šole so polne deklet. Na državna vseučilišča jim je pot zaenkrat še zaprta, a jim je ne bodo mogli dolgo zastavljati, ker vedno glasneje zahtevajo vstop. »Florjan«. V Domoljubu smo te dni čitali, koliko brzoparilnih kotlov so Blejčanii kupili. Pri tem mi je prišel na misel brzoparilni kotel, ki ga je iznašel naš rojak Franc Jenko. Iznajdbo je študiral in preizkušal dolga leta. Prednosti tega kotla, za katerega je imenovani dobil patentno pravico in ga je nazval »Florjan«, so predvsem te-le: Z najmanjšo porabo drv zavre hrana v pol ure in ostane topla 2 dni. Vsaka nevarnost je odstranjena, ker ima kotel varnostni ventil. Zato se pa lahko kuha brez vsakega nadzorstva. Kar pa »Florjana« predvsem odlikuje je — cena, ki je pri »Florjanu« za povprečno polo- vico nižja od ostalih. Cene Alfa kotlom (glasom »Kmetovalca.) so: za 50 1 — 1250 Din, za 80 1 — 1625 Din, 120 1 — 1850 Din. Cene »Florjanu« pa: za 70 1 — samo 700 Din, za 80 1 — samo 800 Din. za 120 1 — pa že le 1120 Din. Kotel so že v mnogih krajih preizkusili in se izvrstno pohvalijo z njim. Pri nas imajo že vsi le Florjane« in so nekateri Alfa-kcile še dobre — zavrgli. Kmetovalci, ne moremo Vam dosti priporočiti teh kotlov. Vse informacije dobite pri pes. Franc Jenko in pri Z venami in livarni v Št. Vidu nad Ljubljano- ki ima te kotle že na zalogi. i g Krčenje hmeljskih nasadov. V Vojvodini in v Sremu so tudi letos znatno skrčili hmeljske nasade, ki znašajo komaj 1600 oralov. Ta površina je komaj desetina one, iz 1. 1926, ko je dosegla višek 16.000 oralov. Hmeljarji po sili so pač uvideli, da ta kultura ne more donašati stalnih dobičkov. . Dalje poročajo zagrebški listi, da so nekateri vojvodinski hmeljarji že sedaj v predprodaji prodali okrog 5000 kg novega hmelja, t. j-bodoči pridelek po 20 Din(?)^ zai kg. To bo najbrž zaenkrat le »zaželjena« cena. Bolj verjetna je trditev, da imajo v zalogi še okrog 40.000 stotov starega hmelja, ki pa sploh nima nobene cene. Tudi na Češkem krčijo nasade. Tako je občni zbor reimške sekcije Češkoslovaškega hmeljarskega društva v zadnjem tednu soglasno sklenil, da se vsak hmeljar obveže zmanjšati svoje hmeljske nasad