K dogodkom na Balkana: Vladna palača v romunski prestolnici Bukarešti
■
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XII.
Ljubljana, 8. avgusta 1940.
štev. 32 (564) |
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
tehaja ob četrtkih. UrednlltTS la upriTt » Ljubljani, MlkloilCeva 14/111. Poltnl predal St. 846. Telefon it. 83-31. — Račun poštne hranilnice ? Ljubljani It. 15.393. — Rokopisov ne vraSamo, nefranklranlh dopisov ne •prejemamo. Za odgovor Je treba prllolitl ta S din mamic.
NAROČNINA >r« leta to dl«, </• lete 40 din, tm leto 80 din.
V Italiji na leto 40 lir.
V Franclji TO frankov,
*	Ameriki **/« dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENI OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpSna petitna vrsta ali njen prostor (vllina 8 mm In ilrlna 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4'60 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: btseda 2 din. Malt o g I a • 1: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Naš novi natečaj:
FOTOGRAFIRAJTE ZA JDHOŽINSKI TEDNIK'!
(Gl. str. 3. in 4.)
Vendarle napad na Anglijo?
Vzroki dosedanjega odlašanja. - Romuni za sporazum z Bolgari, odklanjajo pa madžarske zahteve
Predsednik angleške vlade VVinston Churchill v družbi avstralskih letalcev
V Ljubljani, 7. avgusta.
Glasovi o bližajočem se nemškem napadu na britansko otočje se od dne do dne bolj množe. Zato bo prav, če s'to možnostjo nekoliko resneje računamo kakor doslej.
Kljub temu ne bo napak. 6e pri razglabljanju o tem napadu malo tudi s svojo glavo mislimo.
Po porazu Francije je minilo do malega že sedem tednov. Svetovni tisk., vštevši nemško časopisje, je med ofenzivo proti Franciji dan za dnem napovedoval, da bo koj po obračunu s Francijo prišla na vrsto Anglija in da bo bliskovita vojna v nekaj tednih prisilila Veliko Britanijo na kolena. Te napovedi so se zdele posebno utemeljene iz tehle razlogov:
1. Anglija je bila po flandrijski bitki in po dunkerški epopeji vojaško tako rekoč na tleh: tehten materialen vzrok za Nemce, da ne kaže napada odlašati.
2. Med Anglijo in Francijo je nastal čustven prepad: Velika Britanija je ostala tako rekoč sama na bojišču, brez slehernega upoštevanja vrednega zaveznika. Morala britanskega imperija je tiste dni doživljala zelo resno preizkušnjo, morda najresnejšo v zgodovini zadnjih stoletij. K temu je treba dodati še okoliščino, da je svet začel izgubljati vero v moč edine nasprotnice totalitarnih držav. In naposled ne gre prezreti momenta, da je z zmago nad Francijo mogočno zrasel duh nemškega naroda: sami tehtni Psihološki momenti, ki so narekovali čimprejšnjo izrabo okoliščin za napad na poslednjega nasprotnika.
3. Anglija je dežela megle. Edina mesca, ki sta bolj ali manj sončna in jasna, sta julij in avgust, morda še prva dva tedna septembra. Za uspešen letalski napad je pa eden izmed glavnih pogojev lep razgled. Ker bi Pri nemškem napadu na britansko
otočje igralo glavno vlogo letalstvo, je tprej tudi časovni moment narekoval naskok brez odloga, tem bolj, k£r bi nastop zime še iz raznih drugih vidikov znatno okrepil britansko defenzivo.
Zakaj kljub vsem tem ugodnim okoliščinam Nemci še do danes niso sprožili svoje velike ofenzive proti Angležem?
Ce hočemo prav odgovoriti na to vprašanje, moramo odvrniti svoj pogled z evropskega zahoda in si ogledati izpremembe, ki so nastale po katastrofi Francije na političnem zemljevidu evropskega vzhoda.
Ravno v dneh, ko je svet mrzlično pričakoval napada na Anglijo, je kakor strela z jasnega počila novica o ruskem ultimatu Romuniji. In še preden se je takšnih senzacij sicer že vajena Evropa prav zavedela, so ruske čete že marširale v prepuščeno jim Besarabijo.
Od tistih dob je ta dotlej mirni del Evrope mrzlično razgiban. Dan za dnem prihajajo novi glasovi o razmerah v Romuniji in o teritorialnih zahtevah njenih sosed.
Eden izmed pogojev za uspešen nemški napad na Anglijo je neovirana oskrba Nemčije z evropskega vzhoda, še prav posebno zato, ker je vsa Evropa zaradi angleške pomorske blokade odrezana od prekmorja. Toda izvoz iz Romunije in preko nje bo vse dotlej v nevarnosti, dokler se tod razmere ne ustalijo. Zato je Nemčija morala gledati, da se najprej spravi s -sveta romunski problem, potem šele bi se lahko začel poslednji naskok na Anglijo.
Toda ni šlo samo za romunski problem; v ozadju je čakala še nova neznanka: sovjetska Rusija in njena ekspanzija na jug in zahod. Sele ko se je tudi s to neznanko stvar začasno nekoliko uredila, so razmere dozorele za tisto, kar se je zdelo zrelo že pred sedmimi tedni.
Da so to pot glafovi o skorajšnjem napadu na Anglijo res tehtnejši kakor vse dotlej, dokazuje tudi še neka druga okoliščina.
Zadnji teden ne mine dan, ne da bi brali o resnih incidentih med Angleži in Japonci. Chamberlainova politika na Daljnem vzhodu se je ravnala po istem načelu kakor v Evropi: po načelu popuščanja do skrajnosti. Britanski tokijski poslanik Craigie je osebni prijatelj bivšega britanskega ministrskega predsednika, prav tako, kakor je bil tudi sir NeviUe Henderson, zastopnik britanske vlade v Berlinu, pre-
Eričan pristaš Chamberlainove mona-ovske politike. (Ta politika je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj se Rusija in Anglija lani nista mogli najti ! na isti črti.)
Po Chamberlainovem odstopu se je britanska politika na Daljnem vzhodu bi'tveno izpremenila. Anglija se Je na lepem začela postavljati na zadnje noge.
Toda Japonska ni mogla več iti nazaj. Njena politika je zgrajena na
nove zahteve nasproti obema evropskima demokratskima velesilama in morda še nasproti Ameriki. V tem je logična in psihološka razlaga najnovejše napetosti med Angleži in Japonci.
V tej okoliščini sami je pa hkrati tudi moment, ki govori za upravičenost domneve, da je res treba v kratkem pričakovati nemškega napada na Anglijo. Ta napad bi imel namreč mnogo več upanja v uspeh, 6e bi se izvedel koncentrično: v Evropi in Aziji hkrati.
*
Okoliščine bi torej upravičevale tezo tistih', — in med njimi so Angleži sami — ki napoveduje je že za prihodnji teden velikansko nemško ofenzivo proti Veliki Britaniji. Odprto bi utegnilo ostati le še vprašanje: kje se bo sprožil prvi napad?
Kdor proučuje narodnosocialistično taktiko, ve, da so Nemci v zadnjih sedmih letih do skrajnosti razvili eno izmed glavnih načel sleherne strategije: če hočeš, da boš v vojni uspel, maskiraj kar se da popolno svoje načrte.
Vse nemške napovedi prerokujejo strahovit letalski napad na angleško otočje. Ta napad naj bi bil uvertura v izkrcanje na angleška tla.
Na ta napad so Angleži kolikor toliko pripravljeni. Vprašanje je, ali so prav tako pripravljeni tudi na druge možne napade, na tiste ki Nemci in Italijani o njih tako rekoč nič ne govore.
Jnllus Streicher, eden izme£ glavnih
CSjhTV	hu| imperializmu: z uspehom te politike
*UI, je te dni umrl. Znan Je,b*1! stoji in pade svetovna veljava te azij-**“sebno kot neizprosen sovražnik ske velesile. Po polomu Francije se je ****». kar je v zvezi s Zidi | zdel trenutek še oosebno ugoden za
Molotov
Britanski imperij ima celo vrsto občutljivih točk. Med najvažnejšimi so Gibraltar, Suez, Aden, Singapur.
Kateri Anglež si upa trditi, da ne bi bil napad, recimo na Gibraltar, skoraj ravno tako nevaren kakor na angleško otočje simo?
Starejša vojaška literatura ni verovala v uspeh naskoka na mogočno
gibraltarsko trdnjavo. Toda ta literatura tudi ni verovala v zlom Maginotove črte.
Realisti med Angleži samimi danes dopuščajo možnost izgube Gibraltarja. Ne dopuščajo le verjetnosti hitrega in poceni zavojevanja te prevažne trdnjave.
Danes je Španija bolj ali manj odkrito sovražna Veliki Britaniji. Napad na Gibraltar bi se torej lahko razvil i s suhega i z morja, da letalstva niti ne omenimo.
Vsekako bi bil naskok na Gibraltar združen z manišim tveganjem kakor napaa na angleško otočje, a uspeh tega naskoka ne bi skoraj nič manj mogočno odjeknil kakor prva poročila o izkrcanju Nemcev na angleških tleh.
Tako smo na kratko skicirali zgodovino zadnjih sedmih tednov in si bežno ogledali možnosti prihodnjih dni. Naša naloga ni prerokovanje; tudi "Sklepanje iz dejstev na posledice prepuščamo bistrosti svojih bralcev. Za sklep bi zapisali samo tole: poletje se bliža koncu, pred vrati je jesen in za njo zima z vsemi svojimi vojnotehnič-nimi in gospodarskimi nevšečnostmi, zato se nam že zgolj iz koledarskih razlogov ne zdi neverjetno, da nas prihodnje tedne čakajo zelo pomembni dogodki.
V nedavnem govoru ruskega komisarja za zunanje zadeve se nam na tem mestu zdi najvažnejše napoved Molotova, da bo sedanja vojna še dolgo trajala in da se bodo vanjo zapletle še druge velesile, tako da se bo iz sedanjega konflikta razvila v pravem pomenu besede nova svetovna vojna.
Ce izvzamemo iz govorov sovjetskih državnikov vse tisto, kar zaudarja po propagandi, smemo na podlagi dosedanjih izkušenj reči. da njih vsebina ni brez tehtnosti. Sovjetska diplomacija si je ustvarila sloves, da je strokovno temeljito podkovana in da precej dobro pozna politične razmere na vsem svetu. Zato se nam tudi gornja
napoved Molotova ne zdi takšna, da bi jo mogli nebrižno prezreti.
Katere velesile bi se mogle še zaplesti v vojno?
Zunaj konflikta sta danes — če Rusijo simo izvzamemo — le še dve velesili: USA in Japonska. O Združenih državah je Molotov sam precej neprikrito namignil, da se bo v dogledhem času udeležila vojne. In Japonska? če logika še kaj velja, bi zapisali tole trditev: Združene države ne bodo — sodeč po njihovi dosedanji politiki — same od sebe nikdar posegle v vojno; vanjo jih bo potegnila šele sila od zunaj. Odkod bo prišla ta sila? Od ondod, kjer je trenje z Združenimi državami najobčutnejše. Interesi USA so najbolj navzkriž z interesi Japonske. Vstop USA v vojno bo torej po naši sodbi posledica japonske ekspanzije.
Na Japonsko je najbrže tudi Molo-tdv mislil ko 'je govoril o nujnosti čedalje večjega oboroževanja sovjetsko Rusije.
Vse kaže, da se bo Romunija z Bolgari mirno sporazumela zastran pre-pustive južne Dobrudže, Mnogo manj verjetno je pa miroljubno pobotanje med Romuni in Madžari.
V Romuniji prihaja čedalje bolj do veljave voditelj kmetske stranke Ma-niu, mož, ki velja — da mimogrede omenimo — za enega izmed najbolj poštenih in nekompromitiranih romunskih politikov. Maniu je doma v Transilvaniji, t. j. deželi, ki jo Madžari terjajo nazaj. Te dni je Maniu podal senzacionalno izjavo: Romunija, je rekel, ne bo nikdar prepustila Transilvanije Madžarski, rajši bo pristala na ustanovitev samostojne transilvanske države pod ruskimU) varuštvom.
Značilno je, da je proti odstopitvi Transilvanije Madžarski nastopila celo železna garda. Mislimo, da se da iz obojega sklepati na novo orientacijo romunske zunanje politike.
Observer.
K dogodkom na Balkana: Znamenita Ahmedova mote ja v Carigradu, zgrajena t 17. stoletju
VSEM LJUBITELJEM FOTOGHAFUE
Nov natečaj
»Družinskega tednika"
Slika je danes postala sestavni del časopisa. Če prelistavate stare časopise iz predvojnega časa in jih primerjate s časopisi naših dni, vidite, da je slika dobivala od leta do leta, od mesca do mesca čedalje boljše in uglednejše mesto v časopisu. To ni nič čudnega, kajti ena sama slika lahko pove več kakor tisoč besed.
»Družinski tednik« se je že od nekdaj zavedal, da mora biti slika med tistimi odločujočimi činitelji, ki sestavljajo vsebino lista. Tudi mi smo od leta do leta dajali kar največ in vse več prostora in besede aktualnim, zanimivim slikam in tako kar se da nazorno seznanjali naše bralce z vsemi perečimi dogodki v tujini.
»Družinski tedniki stopa zdaj korak dalje. Naša želja je, da -pridružimo zanimivim slikam o tujini prav tako zanimive slike iz naših krajev, iz Ljubljane, iz Slovenije, iz vse Jugoslavije. Ko smo to sklenili, je veljala naša prva misel vsem našim prijateljem dobre, sodobne, zanimive fotografije. Obračamo se torej do vseh, ki hodijo po svetu z odprtimi očmi, peš, na kolesu ali v avtomobilu, in znajo tisto, kar zanimivega vidijo, tudi ujeti na film.
Kaj je za nas zanimivo?
Za nas je na primer zanimivo, če pes in mačka jesta skupaj iz iste posode, če živita v prijateljstvu, kajti znano je, da se pes in mačka po navadi postrani gledata, če ne še kaj hujšega. (Gl. n. pr. sliko na 4. strani današnje številke). Zanimivi so dalje vsi kulturni, socialni ali gospodarski dogodki v našem javnem življenju, n. pr. odkritje kakšnega spomenika, prihod kakšne ugledne osebnosti, dalje razni športni dogodki, rekordi, razne tekme, nesreče — skratka vse večje in značilnejše novice s katerega koli področja, razen vojaških zadev.
Kakšna mora biti slika, da je primerna za objavo?
Slika mora biti ostra, lijeta kar se da od blizu, t. j. iz daljave enega, treh ali petih metrov. Najbolje bo, če si boste ogledali slike v našem listu. Videli boste, da so vse fotografirane od blizu, kolikor se pač da. K sliki nam prosimo priložite kratek, a jedrnat in natančen popis dogodka, ki ste ga fotografirali. Skušajte opisati dogodek tako, da boste v tem po-
•	pišu dobili odgovor na tale vprašanja: kdo, kaj, kje, s čim, zakaj, kako in kdaj.
Priložite tudi film, ker ga bomo morebiti potrebovali zaradi povečave, po uporabi ga bomo takoj vrnili. Sprejemali in objavljali bomo predvsem slike o dogodkih, ki niso bile še nikjer drugje objavljene. Slike bomo honorirali po vrednosti, ki jo bodo imele za list. Za vsako sliko, objavljeno v našem tedniku, boste dobili SO, 50 ali 100 dinarjev, kolikor jo bomo pač ocenili. S tem odkupom pride slika z vsemi avtorskimi pravicami v izključno last »Družinskega tednika«, Pod vsako sliko bomo tudi napisali avtorjevo ime. Vse filme, ki jih bomo objavili, pa tudi tiste, ki jih bomo zavrnili, bomo vrnili lcar najhitreje.
Torej na delo! Vsakdo ima zdaj priložnost, da ujame na film dogodek, ki bi utegnil zanimati slehernega bralca Družinskega tednika. Film, sliko in kratek opis dogodka pošljite na naslov: Uredništvo ,Družinske ga tednika‘, oddelek za slike, Ljubljana, poštni predal 345.
Uredništvo »Družinskega tednika«.
Politični deJniL
Ghspoze Molotova na seji vrhovnega sovjeta. Na sedmem zasedanju Vrhovnega sovjetskega sveta je imel predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov velik govor. O vojni na zahodu je dejal, da Rusijo zlasti zanimajo razlogi izredno naglega zloma tako velike države, kakor je Francoska. Kraja vojne te ni mogoče videti. Verjetno je, da stoji svet samo v eni izmed faz te vojne, kjer so si za zdaj nasproti Italija in Nemčija na eni strani, na drugi pa Velika Britanija, ki jo podpi-jrajo Združene države. Sovjetska zveza 'hodi še dalje po poti miru in nevtral-jnoeti in se vojne ne želi udeležiti. Molotov je prav posebno poudaril, da je Rusija strogo nevtralna tudi pri morebitnih zapletljajih, ki bi nastali med Nemčijo in drugimi državami, zlasti ee pa trudi, da bi že v naprej odstranila sleherno možnost spora z Nemčijo. Osnova, ki so na nji zgrajeni prijateljski odnosi med SSSR in Nemčijo, je čvrsta in nima značaja trenutne kombinacije in slučajne kon-
Življenjska tragedija
Bivši ruski general, ki mu neprestano raste nlava
Obseg njegove glave meri zdaj že 80 cm
OKVIRU
M
SLIKE. FOTOGRAFIH, GOBELINE,
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
Sarajevo, avgusta.
V	ulici Kralja Tvrdka v Sarajevu stanuje bivši ruski general Vladimir Markov s svojo ženo. Na prvi pogled je življenje teh zakoncev podobno življenju vseh družin z majhnimi dohodki. V resnici je pa vsa stvar popolnoma drugačna. Zakonca preživljata veliko življenjsko tragedijo, za katero na žalost ni prav nobene rešitve.
Neki star znanec obeh zakoncev nam je o njunem življenju povedal tole zgodbo:
Vladimir Markov je bil nekdaj ruski general. Ko se je preselil v Sarajevo, je dobil mesto v artilerijski šoli. V Sarajevu je ostal do leta 1926., ko je po nesreči eksplodirala neka bomba in ga ranila v glavo. Tu se je začela njegova tragedija. Od tega dne dalje mu neprestano raste glava. Kljub temu je Markov vsa leta delal, dokler je njegov vrat lahko nosil ogromno težo njegove glave. Zdaj se mu je pa glava tako povečala, da lahko samo še sedi ali leži, delati in hoditi pa ne more več.
Pred nedavnim sem ga spet obiskal v njegovem skromnem stanovanju in njegova žena me je ljubeenjivo povabila v sobo svojega moža. Ko sem stopil v njegovo sobo, je Markov sedel v udobnem širokem stolu, svojo ogromno glavo je podpiral z desno roko in
brezizrazno strmel predse. Ko me je zagledal, se je z muko nekoliko dvignil in mi podal roko. Ker Markov težko govori, mi je namesto njega vse podrobnosti njegovega življenja povedala njegova žena. Povedala mi je, kako ju od leta 1926. neprestano zasleduje nesreča. Pri eksploziji je bil njen mož ranjen v oko in uho. Ker je že v vojni dobil več ran — med drugimi je imel tudi hrbtenico ranjeno — sta ga ti dve novt rani še posebno prizadeli. Sicer je zmerom delal, vendar ga je neprestano bolela glava. 2e leta 1929. smo prvič opazili, da mu je zrasla glava. To smo spočetka zapazili po klobukih, ki so mu bili premajhni, pozneje se je pa rast njegove glave zmerom bolj videla. Moj mož je imel zmerom težjo glavo, tako da je leta 1936. merila v obsegu že 73 cm. Zdaj že tri leta ne more delati, samo leži in s težko muko sedi. Nekaj časa smo živeli od njegove podpore in od darov njegovih prijateljev; potem sem pa s pomočjo dobrih znancev dobila mesto stenografinje na železniški direkciji'.
Markova je preiskalo že nešteto zdravnikov. Sprva so vsi mislili, da so vzrok njegove nesreče rane, ki jih je. dobil pri eksploziji; zdaj so pa mnenja, da je k temu pripomoglo tudi vnetje hrbteničnega mozga. Kot posledica tega ima zdaj vodo v glavi,
to je pa neozdravljivo. Zdravniki so izgubili vsako upanje, da bi še kdaj ozdravel. Edino, kar morejo storiti, je olajšanje njegovih bolečin.
Vladimir Markov je bil svoji ženi zmerom dober in nežen mož. Tega mu njegova žena nikdar ni pozabila. Zdaj, ko ga je doletela nesreča, mu njegovo dobroto vrača in ga skrbno neguje. Skuša mu po najboljših močeh olajšati muke, ki jih trpi, in kolikor je mogoče olepšati njegove zadnje ure. Zvečer, ko pride gospa iz službe, mu bere ruske časopise in se z njim pogovarja. Kadar odhaja pa v službo, tedaj priskrbi svojemu možu vsakovrstno zabavo. Takrat Markov navadno bere kakšna stara pisma iz Rusije ali pregleduje stare slike svojih dragih in tako mu minevajo dnevi. Nekateri so govorili, da je Markov svojo glavo že prodal nekemu medicinskemu Institutu za 50.000 dinarjev, vendar to ni res.
Ko sem odhajal, mi je Markov spet nemo podal roko, njegova ogromna glava mu je pa nerodno omahnila na rob stola. Odšel sem.
Dolgo potem sem še premišljeval o usodi teh dveh zakoncev, ki ju je usoda tako tesno povezala do konca življenja. Tragedija, ki jo doživljata oba, je večja in hujša, kahor bi jo mogel napisati najboljši tragik ali romanopisec.
junkture ter ustreza obojim interesom. Odnosi z Italijo so se v poslednjem času izboljšali, zlasti v trgovinskih zadevah. O sovjetsko - angleških odnosih je Molotov dejal, da se v zadnjem času niso bistveno izpreme-nili. Do Romunije je razmerje popolnoma normalno. Priključitev treh baltiških držav je za Sovjetsko zvezo velikega pomena, ker bo odslej na Baltiškem morju razpolagala s pristanišči, ki ne zamrznejo. Komisar za zunanje zadeve je prav posebno opozoril na obnovo diplomatskih stikov z Jugoslavijo; rekel je, da je pobuda za to prišla od jugoslovanske vlade. Pričakovati je, da bodo postali gospodarski odnosi z Jugoslavijo še živahni. O sovjetsko-japonskem razmerju je povedal, da je nejasno, z nacionalno Kitajsko pa prijateljsko. Molotov je precej ostro napadel Združene države, ker nočejo priznati sprememb v Baltiku. O bodoči ruski zunanji politiki je pripomnil, da Rusije ne bo našel noben dogodek nepripravljene, »čeprav krepitev ene in slabitev druge vojne stranke povzroča razne resne posledice ne le v Evropi ampak tudi v drugih delih sveta«.
Nove sovjetske republike. Vrhovni sovjet je sprejel zakon, da se severna Bukovina pridruži samostojni ukrajinski republiki, ki so ji dodelili še nekatere okraje. Iz dosedanje samostojne moldavske republike je po priključitvi Besarabije nastala moldavska zvezna republika. Vrhovni sovjet je sprejel kot novi zvezni republiki tudi Litvo in Letonsko. Prvi so priključili pokrajino Svenčano in one dele Bele Rusije, kjer so Litovci v večini. V obeh novih republikah bodo v kratkem volitve zastopnikov v vrhovni sovjet SSSR. Pričakujejo, da bo še v teku tega zasedanja tudi Estonska sprejeta kot nova zvezna republika SSSR.
Bombaž bomo dobivali s Turškega.
V	Ankari so se začela pogajanja med Jugoslavijo in Turško glede dobave turškega bombaža. Turki so v načelu pristali na izvoz 9000 ton bombaža, od tega 3000 ton takoj. S tem bomo svojo porabo krili za polovico, ker smo lani uvozili nekaj več ko 18.000 ton surovega bombaža.
O	resničnih nemških interesih na Balkanu je objavil dunajski »Sttdost-
Echo* uvodnik, ki v njem pravi, da Nemčija na jugovzhodu nima nobenega namena osvojiti kakršno koli ozemlje. Tudi ne namerava v nobenem pogledu omejiti notranje svobode teh narodov. Ni res, da bi v Berlinu smatrali jugovzhod le kot kolonijo za dobavo surovin. Pač je pa Nemčiji mnogo do tega, da. bi se na Balkanu dvignila produkcija in življenjski standard. že sama zdrava pamet voditeljev narodnega gospodarstva v balkanskih držia/vah narekuje zapoved, da mora biti razvoj produkcije in njena razporeditev v skladu z nemškimi potrebami.
Sprememba romunskih mej. Po sol-nograjskih sklepih naj bi se mejna vprašanja, ki se tičejo Romunije na eni in Madžarske in Bolgarske na drugi strani., urejala na podlagi medsebojnih dogovorov. Kaže, da so se Romuni in Bolgari že sporazumeli in da bo Bolgarska na miren način dobila del Dobrudže. Glede prepustitve Transilvanije Madžarski je pa zadeva, drugačna. Vsi politični in gospodarski sloji v Romuniji nasprotujejo kakršni koli prepustitvi romunskega ozemlja v korist Madžarske. Pravijo, da bi se vse dalo urediti s preseljevanjem narodnih manjšin. Po nekaterih vesteh nameravajo Romuni v skrajnem primeru proglasiti samostojno Transilvanijo pod zaščito SSSR.
Svobodozidarske lože v Jugoslaviji prenehale. Na podlagi posebne določbe ministrskega predsednika in notranjega ministra, da se ima prepoved zborovanj in shodov kar najstrože izvajati proti ložam svobodnih zidarjev, je velika loža Jugoslavije sklenila, da ustavi svoje delovanje in se razide.
Izredne doklade bodo dobili državni nameščenci, delavci in upokojenci. Pri aktivnih državnih uslužbencih bo znašala mesečna doklada v I. draginjskem razredu od 100 do 200 dinarjev, v II. razredu od 80 do 120, v tretjem ga od 50 do 100 dinarjev. Izredno doklado bodo dobivali tudi vojaški uradniki. Tudi pri teh je glede draginjskih razredov določeno isto razmerje.
Povečan uvoz Nemčije iz Jugoslavije. Prejšnji teden so se v Berlinu končala pogajanja stalnega jugoslovan-sko-nemškega trgovinskega odbora o dopolnilnem dogovoru k že obstoječi
trgovinski pogodbi. Po tem dogovoru bo odslej izvoz Jugoslavije v Nemčijo precej večji. Dogovor se nanaša tudi na Nizozemsko. Zatrjujejo, da sta z novim stanjem zadovoljni obe strani.
Novi vojaški ukrepi USA. Ameriški kongres je odobril 6 in četrt milijarde dolarjev za organizacijo in vzdrževanje 1,200.000 vojakov in za razno vojaško opremo. Z že odobrenimi krediti je dosegla letošnja proračunska postavka samo za vojaške namene nič manj kot 12 in pol milijarde dolarjev ali 700 milijard dinarjev. Vojni odbor je že sprejel zakonski osnutek o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Združenih državah. Načrt zadeva 12 milijonov mladeničev v starosti od 21 do 31 let. še to jesen nameravajo vpoklicati 400.000 mož, spomladi pa spet prav toliko.
Zapletljaji na Daljnem vzhodu. Japonske oblasti so prejšnji teden aretirale nekaj angleških državljanov, češ da so sumljivi vohunstva. Angleška je na to odgovorila z aretacijo nekaterih japonskih državljanov, zlasti časopisnih poročevalcev. Angleži pravijo, da aretacij še ni konec in da bodo prišli na vrsto še drugi Japonci na področju britanskega imperija, zlasti japonski trgovci v Indiji. Japonci so medtem izpustili štiri izmed devetih Angležev, kolikor so jih bili aretirali. Angleški ukrepi so naredili na Japonskem hudo kri, zlasti zato, ker si je japonski veleposlanik zaman prizadeval, da bi glede tega prišel v stik z zunanjim ministrom Halifaxom. Po italijanskih vesteh je pričakovati, da bo Japonska prekinila diplomatske stike z Anglijo. Vse kaže. da ravna Anglija sporazumno z Združenimi državami. Tu so namreč prepovedali izvoz ameriškega petroleja, starega železa in raznega drugega blaga na Japonsko. Japonski veleposlanik v Ameriki je zato v imenu svoje vlade protestiral, a ni dobil zadovoljivega odgovora.
Vojna med Anglijo in državama osi se še zmerom omejuje največ na letalske napade. Nemški napadi na angleški otok so čedalje bolj pogosti. Po angleški uradni statistiki so Nemci v poslednjih štirih tednih vrgli na Angleško 7000 bomb. V istem času so angleška letala vrgla na Nemčijo in na zasedeno ozemlje približno 10.000 bomb.
Isto poročilo pravi, da so od 18. junija dalje sestrelili nad Angleško 307 nemških letal, Angleži so jih pa v istem času izgubili le 172. Po nemških vesteh je pa stanje približno obratno, oziroma je razmerje še znatno bolj v korist Nemčije. Nemci tudi javljajo o velikih izgubah, ki jih je v zadnjem času utrpeila angleška trgovska in vojna mornarica zaradi napadov nemških letal. Na afriškem bojišču so na dnevnem redu spopadi med italijanskimi in angleškimi letali.
Z uredbo o prisilni upravi rudniških in topilniških podjetij, ki so jo te dni objavile »Službene novine«, morajo vsa takšna podjetja stalno obratovati in brez posebnega dovoljenja ne smejo ustaviti dela. Minister za gozdove in rudnike sme v ta namen pri takih podjetjih postaviti prisilne uprave, ki izvršujejo vse tehnične posle podjetja. Na osnovi te uredbe sta že dobila pri" silni upravi svinčeno-cinkov rudnik v Trepči, ki je v rokah angleškega kapitala, in bakreni rudnik v Boru, ki je v francoskih rokah.
Razstava slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu je napovedana za prvi september. Razstavo bodo priredili likovni umetniki, ki so organizirani v Klubu neodvisnih. To bo po dolgih letih prva večja razstava slovenske likovne umetnosti v Zagrebu.
Planince opozarjamo, da so naše meje na planinah zaprte. Vsak pre hod čez mejo je strogo prepovedan. Kdor prekorači mejo, pa najsi bo le za nekaj korakov, je v življenjski nevarnosti, ker imajo obmejne straže z naše in z druge strani nalog, da v takih primerih najstrožje postopajo.
Pri oddaji pisem in pošiljk v Severno in Srednjo Ameriko opozarjamo občinstvo na ugodno odpravo z letali družbe »Pan American Airways«, ki vzdržuje trikrat na teden zvezo med Lizbono in Newyorkom. Prevoz traja 3 do 4 dni. Dopolnilna pristojbina za zračni prevoz znaša za vsakih 10 gramov teže za Združene države 17 din, za Kanado pa 18 din. Za ostale dežele in otoke v Srednji Ameriki lahko izvedo stranke za pristojbine pri vsaki pošti. Po redni poti se odpravljajo pošiljke za Ameriko tudi preko Sibirije in Japonske; ta prevoz traja pa 6 tednov.
Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENT1N krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
Novo ime so dali vasi, ki je nastala na področju Srednje vasi v Bohinju. Tej vasi so po zakonu o imenih klrt-jev dali ime Goreljek.
Mlada jablana se je te dni razcvetela na vrtu lesnega trgovca Antona Bohma pri Vuhredu. Jablana je v bujnem cvetju kakor sredi majnika. Zanimivo je, da je tudi spomladi prav bujno cvetela.
Dogradili so pohorsko avtomobilsko eesto Reka—Sv. Areh in jo te dni slovesno izročili prometu. Slovesnosti se je udeležilo nešteto ljudi, med njimi tudi ban dr. Natlačen, mariborski škof dr. Tomašič, general Golubovič, polkovnik Ciler, podpolkovnik Maslaž in drugi zastopniki javnega življenja. Cesta se vzpenja v višino 1250 m in veže obmejni Maribor s prvo in najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, z Ruško kočo in z obnovljeno »Planinko«. Cesto so začeli graditi leta 1931.; dolga je 14 km in ima normalno širino 5 m. Gradbeni stroski znašajo okrog 5,6 milijona dinarjev. Pred Ruško kočo je škof dr. Toma?i2 blagoslovil avtomobile in nanovo zgrajeno »Planinko«, ki jo je lansko leto uničil požar.
Listek „Družinskega tednika11
En postati sem hotel kolesar
Ganljiva zgodba Človeka, ki je hotel delati po načrtu
Za Nizozemsko smo v časi rekli, da ima največ koles. Danes bržčas to ne drži več. Pridite v Ljubljano In prepričajte se. Ce takole kolovratiš po mestu, zlasti okoli križišč, ne mine sekunda, ne da bi videl vsaj enega ali dva kolesarja. Na oddelku za prijavo vozil na upravi policije te bodo poučili, da ima danes vsak četrti Ljubljančan kolo.
Približno tako sem premišljeval, ko sem pri tromostju čakal ugodno priložnost, da bi prekoračil cesto. Dolge kače kolesarjev kar ni hotelo biti konec. In postalo me je v dno duše sram, da nimam kolesa. Prav tisti hip se mi je porodila misel: zakaj si tudi ti ne omisliš takega Pegaza?
Rečeno, storjeno! Previden človek sem in kajpak nisem drvel kar naravnost v trgovino. Pri kupovanju takega motovila Je pač treba pokazati malo več spretnosti. Saj to ni cimet ali poper, ko stopiš meni nič tebi nič k trgovcu in zahtevaš 5 ali 10 kg. Tu ni nobenega problema, a kolo se kupuje drugače, dragi prijatelji in prijateljice, Postavim da bi me malo nezaupljivo pogledali, če bi takole s prožnim korakom stopil v trgovino s kolesi in nebrižno, čeprav prijazno dejal: Dajte mi, prosim, kolo za 12 kg
in mi ga odnesite na dom. Ne, gospoda. Toliko se pač spoznam, da vem, da tako ne gre. Kolo je treba kupovati po načrtu. Saj se danes dela vse po načrtu. Na Ruskem na primer imajo načrtne petletke. Drugod zasedajo dežele po načrtu. Tudi bomba ti prileti po načrtu na glavo če nisi po načrtu v zaklonišču. Načrt je torej alfa in omega vsega.
Premislil sem vse to in takoj se mi je posvetilo v glavi. Trgovec mora vedeti, komu bo robo prodal. Vsako kolo ni za vsakogar. Uredil sem svoje misli po številkah in šel na delo. Najprej sem stopil v drogerijo. Naslednja pot me je vodila h krojaču, slednjič sem pa obiskal še daktiloskopski oddelek na policiji.
Tako poučen o vsem potrebnem, sem pomirjen šel kupovat kdo.
— Želite, prosim?
Strokovnjaško sem po bliskovito ošvignil razstavljena kolesa:
— Tehtam 72 kg v letni obleki, v zimski 321 gramov več. Površnik tehta kilogram in dvajset gramov, zimska suknja točno 6 kg. Širina hlač okoli bokov 84 cm. Dolžina leve hlačnice 85 cm, desne le 84 cm, ker Je desna noga zaradi poškodbe krajša. Dolžina dlani do konca sredinca 17 cm. Obe dlani enaki, ker normalni in do tega trenutka nepoškodovani. Številka čevljev 41. Tudi oba enaka, razlogi prejšnji. Prosim, primerno kolol
— Kako, prosim?!
Trgovec je bil videti malce presenečen. Razumel sem. Menda ni pričakoval tako strokovnjaškega naročila. Ker sem delal strogo po načrtu, sicer ne petletnem — saj je šlo samo za mojo osebo — sem bil na to pripravljen.
Ponovim prejšnje besede in mu izročim listek — vse po načrtu.
— Nič za to, dragi gospod. Razumem, da si toliko številk ne morete zapomniti. Tu na listku imate vse točno zapisano. Laže mi boste izbrali primerno kolo.
Trgovec me nekam čudno premeri od nog do glave. Odmakne se za korak nazaj in vprašujoče pogleda po-pomočnika, ki je krpal precej ranjenega pegaza. Pomočnik se s prstom potrka po čelu, sam Bog ve, zakaj..
— Za šale nimamo časa. Mudi se nam. Glejte, da izginete!
Ostrmel sem. Kaj naj to pomeni? Brž sem uganil. Vse se draži, bržčas se bodo tudi kolesa. In ta mož pač računa da jih bo lahko jutri ali pojutrišnjem draže prodal. Torej spet eden izmed tistih, ki hočejo čez noč obogateti. Nu, pa zdravo! Saj so menda še taki na svetu, ki bi radi prodali.
Tisti dan kolesa nisem kupil. Pač sem pa naredil drug načrt. Kaj bi bilo, sem si mislil, če bi se prej naučil kolesariti? Misel je bila v se kako zdrava in vredna upoštevanja. Kaj ti pa končno kolo koristi, če ne znaš kolesariti?
In beseda je meso postala. Oh, da bi se to nikdar ne bilo zgodilo! Ne vem, kateri peklenšček mi je vcepil to misel. Kar milo se mi stori, ko na to pomislim. Koliko bridkih težav, koliko raztrganih hlač, koliko dragocene krvi bi si prihranil! Kaj se hoče, zabloda je zabloda, ni vsak načrt dober. Da bi te šment, načrt prismojeni!
Sicer pa še nismo tako daleč. Kar lepo počasi. Poslušajte mojo zgodbo. Do solz vas bo ganila, marsikoga pa obvarovala nespametne želje, ki se je polotila mene oni nesrečni trenutek, ko sepi hotel postati kolesar. Naj bo ta zgodbica svetal opomin, plamteč memento mori vsem, ki goje enake
želje. Nisem zloben človek. Nikomur ne želim, da bi se mu zgodilo to, kar se je meni.
Načrt št. 2 sem začel uresničevati. S tem se je začela Golgota, pravi pravcat križev pot. človek je in ostane vse življenje prismoda — tudi če dela po načrtu. Dejal sem že, da nisem hudoben človek. Jeza me pa vendarle pograbi, kada«r pomislim, da vsega tega ne bi bilo treba. V naslednjem boste lahko videli, kaj je načrtna prismoda.
Prijatelj mi je posodil svoje kolo. Odšla sva na samotno cesto. Pouk se
Žs začel. Kdor še ne ve, kakšno je olo, ga bom poučil. Tu sta torej dve kolesi, pretkano pritrjeni na kovina-sto ogrodje, da se vse skupaj ne se" suje. Med obema kolesoma je še neko manjše zobčasto kolo z verigo. Iz tega kolesa štrlita dve zadevi, ki jima strokovnjaki pravijo pedal. Služita kot gonilo. Pri kolesu namreč ni nobenega bencina. Namesto bencina so človeške noge. Nad sprednjim kolesom sta dva ročaja ali na kratko krmilo. Nad zad' njim kolesom je prav majhen usnjat sedež
Krmilo Je zato, da ločimo cesto od hodnika, kandelabra, jarka, sploh vsega, kar ni cesta. Tudi človek ni cesta, čeprav hodi ali se vozi po cesti. Tutu človeka na cesti se je treba ogibati-Za vse to je krmilo. Zapomnite si-krmilo je pri kolesu vse. Zato va» opozarjam, da za božjo voljo ne delate nobenih načrtov, ampak računat« samo s krmilom.	.
In potem sedež. Nemogoč vam pravim. Nikjer nobenega na-sl‘*_ njača in sploh ničesar, kar bi tej kveki dajalo pravico, da se imenuj sedež. Pravijo tudi, da so pod seae žem vzmeti, ki blaže sunke. Reče« vam, da to ni res. To j« grda laž,
VSAK TEDEN DRUGA
2,800.000	dinarjev kredita je odobrila banovina Hrvatska za bolnišnici v Splitu in Šibeniku. Od tega bodo samo za kirurgični oddelek v Šibeniku potrošili dva in pol milijona dinarjev. Za bolnišnico v Makarski bodo pa porabili 300.000 dinarjev.
Čreda lačnih volkov neprestano napada kraje Banjaluko, Ključ in Kotor Varoš v Bosni in prizadeva kmetom velikansko škodo. Navadno napadajo volkovi ponoči in se kmetje v temi niti braniti ne morejo. Prijavilo se je innogo lovcev pa tudi kmetov iz Banjaluke in okolice za lov na volkove. Pravijo, da tako velikega navala volkov v te kraje doslej ne pomnijo najstarejši ljudje.
Tvornico za umetna tekstilna vlakna bo uredila v Novem mestu tvrdka >Novobor« iz Ljubljane. Tvrdka je imela JBoslej v Novem mestu parno žago, zdaj jo pa namerava preurediti
v	tvornico za predelavo lesa, slame in živalskih surovin. Tvrdka je že zaprosila za odobritev te tvornice.
Gradili bodo moderno cesto Ljub-ljana-Stožice. Banska uprava je zdaj že tretjič razpisala za preureditev te državne ceste licitacijo.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, fazno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle I To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine Prosto. Deiiderij Hizerit, Zidani most št. 6.
100 metrov globoko v prepad je pa del 10 letni pastir Rajko Martinovič iz Jajca v Bosni. Pasel je ovce in koze, ki so mu zašle na rob prepada. Rajko jih je hotel obvarovati nevarnosti, pri tem je pa sam padel v prepad in obležal mrtev.
Dva kmeta je zasulo v kamnolomu pri Križevcih, kjer se je nenadoma odtrgal breg in zasul pod seboj ljudi. Kmeta Ivan Nemec in Slavko Crček sta bila že mrtva, ko so ju odkopali, Viktorja Skočeca je pa zasulo samo do polovice in so ga še rešili.
Maksimalne cene za drva v Beogradu je odredil upravnik mesta Beograda na podlagi naredbe o kontroli cen. Maksimalna cena za prvovrstna bukova drva znaša franko železniška postaja 151,50 din, franko skladišče v mestu pa 201 din za kubičen meter. Za bukova drva slabše kakovosti so določene nižje cene. Za žagana drva lahko zahtevajo osem dinarjev več, za cepljena drva pa 43 do 48,50 din več.
Slaba letina pšenice bo letos v južnem Banatu, ker so razne vremenske neprilike v zadnjih mesecih uničile pšenico. Poljedelci, ki v teh krajih po večini žive samo od kmetijskih pridelkov, bodo zato zelo prizadeti in s skrbjo mislijo na zimo.
Železno masko za strojevodje je izumil upokojeni višji revizor lokomotiv skupaj z inž. Gustavom Jurmanom. Masko bi si strojevodje nataknili pred predorom, v katerem se nabira mnogo strupenih plinov in bi jih tako varovala. Mnogo železničarjev si je namreč ravno v predorih nakopalo hude bolezni največ zaradi metana. Masko so že patentirali.
4	miljune dinarjev bo stalo popravilo starih in zgradba novih šol v Vojvodini. V raznih mestih Vojvodine bodo zgradili šest novih šol, ki bodo stale približno 1 milijon dinarjev.
Nove učne predmete na mediciuskih fakultetah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je uvedel prosvetni minister, in sicer je spremenil člene 3., 4. in 7. uredbe o medicinskih fakultetah. Tako se bodo pri stolicah klinične radiologije in rentgenologije uvedli tudi tile predmeti: splošna klinična rentgenologija, rentgenska in radio terapija. Člen 4. se bo spremenil tako, da se bo urologija uvedla kot obvezni predmet, ki se bo predaval v sedmem in osmem semestru.
V	Zagrebu zelo primanjkuje olja, zato je prevzela vso organizacijo iu prodajo olja zadruga Gospodarske sloge. Na ta način hočejo preprečiti še večje pomanjkanje oljčnega olja.
Neznani razbojniki so napadli pismonošo Draganjo na Poljaui Grgura Ninskoga v Splitu iu mu ukradli 15 tisoč dinarjev. Pismonoša je zjutraj prevzel 10.000 din in do štirih popoldne raznašal denar. Ostalo mu je še
15.000	din, ki so mu jih pa zlikovci odnesli. Policija je ukrenila vse potrebno, da bi nevarne tatove izsledila.
Novo nemško gimnazijo v Novem Vrbasu bodo slovesno odprli 1. septembra. Gimnazija bo privatna last in bo imela vseh 8 razredov. Prijavilo se je že okrog 300 dijakov.
Manjšinske šole so uvedli na Hrvat-skem, in sicer za otroke Srbov in Slovencev. Hrvatski ban dr. šubašič je izdal naredbo, da se lahko v vsaki šoli ustanove posebni oddelki za srbske in slovenske otroke, če je v šoli vsaj 25 otrok, katerih starši bi zahtevali pouk v njihovem materinem jeziku. Učitelj, ki bo poučeval v manjšinskih razredih, mora popolnoma obvladati tisti jezik, v katerem bo učil. Naredba pravi dalje tudi to, da sme imeti šola, v kateri je več manjšinskih razredov, svojega upravitelja, ki ga bodo izvolili iz vrst učiteljev manjšinskih oddelkov.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
V
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki |e obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prvspekte ii vsa potrebna navodila pošlje gratis n i veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Delo za pobijanje nepismenosti po
Bosni in Hercegovini je bilo preteklo leto zelo uspešno. Za izpit se je prijavilo nekaj tisoč oseb. Preteklo zimo se je naučilo brati in pisati okrog 30 tisoč kmetov in kmetic. Najbolj se je odrezalo Rakitno v Hercegovini, kjer se je naučilo pisati in brati okrog 1600 oseb, izpit jih bo pa delalo 1256 oseb. Rakitno je pa prekosila občina Široki Brijeg, kjer se je prijavilo za izpite v septembru okrog 3000 kmetov in kmetic. Pri izpitih bo 30 izpitnih komisij.
16 kil saharina so zaplenili orožniki nekemu J. Jakobu na cesti med Lučami in Ljubnim v gornji Savinjski dolini. Jakob je dobil saharin od dveh tihotapcev pri prvem mostu pri Lučah za 7000 din. Ko so ga orožniki hoteli ustaviti, je zbežal s kolesom, a so ga pri drugem mostu ustavili drugi orožniki in ga aretirali.
16.000	din sta našla komaj 6 letna deklica in 8 leten fant, ko sta šla na postajo v Celju pogledat, koliko vagonov mora še razkladati fantov oče, ki je železniški delavec. Ko sta šla otroka po stopnicah, ki držijo s ceste v park pred postajo, je deklica našla na tleh zavitek poln denarja in ga
vi	ženi samo 50 din nagrade. Vso stvar bo razsodilo sodišče.
Srce je imel na desni strani novorojenček Danile Blagojevičeve iz Ma-Ijinca pri Knjaževcu. iio je prišel na svet, je bil lepo razvit, pozneje je pa nehal dihati in umrl. Ko so ga zdravniki pregledovali, so šele ugotovili, da je imel novorojenček srce na desni strani.
Gledališče pod milim nebom gradijo Beograjčani na Kalemegdanu. Prostor za to gledališče je gledališkim igralcem darovala beograjska mestna občina. Že 10. avgusta bodo na tem prostoru izvajali Držičevega »Dunda Ma roja«.
Šola za civilno zaščito prebivalcev obstaja v Zagrebu že dve leti in pol. doslej je to šolo obiskovalo že okrog
37.000	Zagrebčanov. V posebnih tečajih za srednješolce, javne nameščence, zdravnike, gasilce iu ostale so se Za grebčani izurili za primer letalskih napadov, tako da jim ne bo trčba iskati javne pomoči. Šola za civilno zaščito prebivalcev lahko že v dveh dneh mobilizira 35.000 članov.
najin dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Osebne vesti
dm>Axf£ab
Sl LAHKO BREZOBVEZNO OGLEDATE PRI
IGN.VOK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA J
pobrala. Z njim je odhitela domov, da pokaže materi, kaj je našla. Fant je pa skočil za njo, ji iztrgal iz rok sveženj in ji dal 2100 din, sam je pa z drugim denarjem zbežal domov. Obe materi, ena železničarjeva, druga pa preglednikova žena, sta najdeni denar prijavili policiji. Denar je izgubil celjski branjar Cijan, ki je policiji izgubo takoj prijavil. Z veseljem je pristal na lOodstotno plačilo nagrade, ki jo je dobila železničarjeva žena, ker je bila ona izročila denar na policiji. Med obema poštenima ženama se je vnel prepir, in to zato, ker je železničarjeva žena dala pregledniko-
Poročili so se: V Ljubljani: g. Lovro Budišna, železniški kontrolor in gdč. Minka Furlanova; g. Alojzij Dšu-ban, mag. pharm., in gdč. Evica De-klevova, mag. pharm.; g. Lavoslav Viher, banovinski inženir, in gdč. Vida Sekulova, abiturientka. V Mariboru:	dr.	Janez Schrott, šefzdravnik
Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, in gdč. Nada Ra-kuševa; g. Bojan Ribnikar, novinar, in gdč. Vida Pahernikova iz Vuhreda. V Sarajevu: g. Franjo Merše, uradnik tobačne tovarne v Travniku, in gdč. Pavla Koroščeva iz Sv. Jurija ob Ščavnici. — V Šoštanju: g. Tone Arnol, kipar, in gdč. Mici Kaserniko-va. — V Zrečah pri Celju: g. Alojzij šuman, podpreglednik finančne kontrole, in gdč. Marica Godničeva, učiteljica. V Gornjem gradu: g. Boris Prezelj, diplomiran jurist in uradnik v tovarni Motvoz & platno v Grosupljah, in gdč. Mici šarbova. V Skoplju: g. Joža Ulčar iz Gorij pri Bledu in suplent na gimnaziji v Stru-mici, in gdč. Adrijana Bombiličeva iz Prilepa in suplentka ni gimnaziji v Bitolju. Na Brezjah: g. Franc Levstek, trgovec, in ga. Anica Levste-kova roj. Pavšičeva; g. Franci Kregar, trgovski zastopnik iz štopanje vasi, in gdč. Nani Mlinarjeva iz škofje Loke.
V	št. Juriju pri Celju: g. Lojze Kocmur, davčni uradnik v Celju, in gdč. Pavla Slomškova, odvetniška uradnica. V Krškem: g. Jože Zem-: 1 jak, profesor na državni trgovski1 akademiji v Ljubljani, in gdč. Majda Rajarjeva. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: 72let-; na Marija Knezova; Nežika Bezekova,1 upokojenka tobačne tovarne; Jožef' Gorjanc; 79 letna Marjeta Jeršetova;: Matija Pleško. V Mariboru: Ma-; rija Cujnikova; 81 letni Jožef Dufek,' hišni posestnik; 50 letna Ana Birtiče-' va, gostilničarka; 81 letna Uršula čer-! menškova, posestnica. Na Brezovi-; ci: Angel Gruden, orožniški narednik; v pokoju. V Murski Soboti: 12-' letna Nadica Samčeva; 76letni Jožefi Bajlec, posestnik na Bogojni. V C e -; lju: Celestina Confidenti; 49 letni; Jože Trnovšek; 47 letna Zinka Repni-' kova. V Horjulu: 76letna Marija' Lebnova. V Slovenjgradcu: Ernest Trstenjak, profesor v pokoju. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici: 70 letna Antonija Krautova posestnica. Na Hribu sv. Jožefa pri Celju: 70 letni Janez Rojc, cinkar-niški upokojenec. V Limbušu: 81-letna Frančiška Alberti jeva, veleposestnica. V Zagorju: Jurij Jerič,: kretničar državnih železnic. V Zagrebu:	Franci Lapaine, ravnatelj
računskega oddelka Suzorja v po-: ko ju. V Šmarju pri Jelšah: Anton Grebelšek. V Voklem pri Šenčurju : Marijana Globočnikova, posestnica. V Hrastniku: 67letni Jurij Godicelj, delavec v kemični to-: varni.
jo še danes bridko občutim. Doma imam stol, trd stol brez vzmeti, a sedim na njem v primeri s tistim preklicanim sedežem kakor v Abrahamovem naročju. 14» bom sklical svetovne konference vseh kolesarjev, predlagam Pa, naj se ta nestvor odslej ne ime-huje več sedež, marveč bat ali mu-cilnik. Prav vsi mi bodo pritrdili. Oblast bi morala že davno posredovati. Sploh se čudim, da še ni nastopilo društvo mizarjev proti največji sramoti tega stoletja. Jaz za svojo osebo ne bi nikdar dovolil, da bi prišel sedež na tako slab glas.
Prav kratek bom. Sedem na kolo in poganjam oziroma stopim na pedala, kakor mi je svetoval prijatelj. In že Je križ. Pozabil sem na krmilo. Padel sem. Poskusiva drugič, tretjič, ne ^em kolikokrat. Končno je nekako šlo. stvar je preprosta. Ravnotežje je fizikalni zakon, ki je več vreden kakor vse kolesarjenje. No in ravnotežje šem dobil.
Ravnotežje ni vse. Ko sem tako ravnotežno vozil, mi uideta pedala. Na Vse tudi ne moreš misliti.
Poganjaj, kriči prijatelj.
Kaj bom poganjal, ko ne najdem Pedalov. Lovim, lovim, pa me ulove Pedali. Rsk, rsk, je reklo in nove hlače so bile razcefrane kakor turška
zastava.
9~~ Ej, prijatelj, slabo si mi svetoval! haaj pa imaš ,poganjaj‘J . Kdor dela po načrtu, ga raztrgane hlače ne smejo motiti. Nadaljevala “•a. Poslušal sem nasvet in se spu-po položnem klancu. Sredi ceste h« ,en- Krmilo se kar samo zasuče
3	levo in desno. Tudi fizika je sila F?manjkljiva in še vse preveč neraz-h,.an8. Zakon o ravnotežju je zame t"«nehal obstajati. Zakrilil sem z ro-
hh. Prijatelja, ki me je lovil, sem
v	grdi nehvaležnosti neusmiljeno udaril po nosu, da ga je takoj oblila kri.
V	velikem loku, morda v paraboli, morda hiperboli — čeprav sem bil v geometriji najboljši v razredu pri-znam, da ne vem — sem odletel na ; tla. Slabe soseščine sl pač nisem izbral. čisto blizu mene je bohotno cvetel popolnoma svež kravjak, da so se jmi takoj obudili spomini na rodno hišo tam na Gorenjskem.
Pogledam razdejanje. Luknja v rokavu, dlan razpraskana in krvava, obleka zaprašena:	kakor	spokornik
sem bil, ki se je posul s pepelom.
Drugi dan pouka. Napredek odličen. Prava in resnična solo vožnja. Vse je šlo dobro. Ko bi le ne bilo zavor! Zaradi prešmentane zavore in tistega zlodeja, ki se mu pravi krmilo, se je ta dan končal zelo ugodno.
Korajžno sem pognal, po klancu. Imenitno je šlo. Konec bi bil prav tak, da ni vmes posegla zločinska roka gradbenika. Rečem vam, nemogoča cesta. Kje je še človek videl cesto, ki je pravokotno postavljena na druga Nobenega prehoda in sploh ničesar, kar bi omogočalo, da se kolo ustavi. Prijatelj mi je povedal, da je treba zaviti na levo ali desno. Pa sem seveda vozil naravnost. Tisti mah pripelje cesti z desne kmetica z vozičkom, polnim krompirja. Od leve ti pa neka bodoča mati pripelje prazen otroški voziček.
—	Skoči s kolesa! zavpije prijatelj.
Kako naj skočim v polnem diru? Zavora mi je bila neznan pojem. Rojen sem pod srečno zvezdo in sem zato vozil dalje, ne glede na posledice.
S kolesom sem se zaletel v. otroški voziček in krasno zaplaval naravnost na voz krompirja. Odkrito vam povem, da še nikdar v življenju nisem jedel sirovega krompirja. Zakaj sem ravno zdaj vgriznil vanj, mi bo vse življenje ostalo velika uganka. In s kakšno slastjo celo! Kmetica je voziček izpustila, pa me je zaneslo na rob ceste k živi meji. Tisti hip sem tudi že začutil, da sem proti svoji volji zapustil voziček in se po zraku preselil onstran žive meje. Tri zelenkasto rumene, z rdečkastosinjim sijajem obdane zvezde so se mi pokazale pred očmi. Zdi se mi celo, da sem v dalja-
vi	opazil Jupitra s trabanti. Morda je bil Saturn, ne spominjam se več. Rekli boste, da pretiravam. Nikakor ne. Bil je najlepši sončni dan, a sem kljub temu pripravljen priseči, da sem natanko videl omenjene zvezde.
—	Plačajte mi krompir, je nekdo od nekje s prav slabim glasom zašepetal. Moralo je biti zelo daleč.
Imel sem občutek, da se zibljem na gugalnici. Neznansko me je skelelo po vsem životu. Medlo se spominjam, da sem vprašal, po čem je krompir. Skušal sem dokazati, da sem pojedel le enega, in sicer neolupljenega in nekuhanega, drugega pa samo polovico. Poslednje, česar se spominjam, je bil močan udarec v čelo. Nekdo mi je menda vrgel v glavo krompir.
Zavedel sem se v postelji. Desnica Je bila debelo obvezana, na prsih sem začutil velik kos ledu, a tudi na nogah ni bilo vse v redu. Začuden pogledam okoli sebe. Pa ne, da bi sa-
njal? Saj se sploh ne spominjam, da' bi bil legel spat.
Približa se mi belo oblečen človek.; Po zunanjosti je moral biti bolniški; strežaj.
—	Kar potolažite se. Saj ni tako: hudo. Roko imate zlomljeno v komolcu, dve rebri sta nalomljeni, na: desni nogi vam manjka 32 kvadrat-: nih centimetrov kože, zob imate pa: še zmerom dovolj: samo treh manjka.;
V	treh tednih bo vse dobro.
Tako potolažen sem sladko zadre-: mal. Sanjalo se mi je, da sem med: krilatci v nebesih. Sv. Peter me je: dodelil za vrhovnega nadzornika :a: ves nebeški promet. Na tablici, kjer: je z zlatimi črkami blestela moja: funkcija, je bilo zapisano:
DUŠA ŠT. 13,013.013 vrhovni nadzornik za promet Specialist za kolesa!
Ko sem se prebudil, sem opazil pred; seboj modro kuverto. Z levico odprem in čitam:
Zaradi neprevidne vožnje ste obso-: jeni na plačilo globe v znesku 500 din.: Gospodična N. N., zasebnica in po-: sestnica, branjevka, vrtnarica etc., in: gospa A. B. zahtevata za prestani: strah in povzročeno škodo skupaj 3000: dinarjev. Pozivate se tem potom, da gornje poravnate tekom 14 dni. — Podpis nečitljiv.
In glejte, sklenil sem, da ne bom: postal kolesar — premalo zaslužim.
Inke.
Slovenka v Zagrebu
Bilo je med počitnicami. Peljala sem se z vlakom iz Zagreba. Večkrat ;;se spomnim dogodka med vožnjo in \kar hudo mi postane ob tem spominu. | Vlak se je premaknil in kolesa so ;začela enakomerno udarjati ob trač-\nice. Med popotniki je postalo živah-\no. Razvil se je pogovor. Meni ni bilo \do tega, zato sem se naslonila in po-'.slušala druge. Nenadno mi je pogled '.obstal na lepi mladenki, kakšnih 22 'let ji je bilo, in mladeniču iste stalnosti. Oba sta me zanimala poselmo še, ker je fant nagovoril dekleta slovensko. Dejal ji je: »Gospodična, kje ste doma?« Ona mu je pa nekam v zadregi odgovorila: »Ja sam doma u Sloveniji.« Fant se je začudil in ji ponovno stavil vprašanje: »A zakaj potem ne govorite slovenski?« Ona mu je pa hitro odgovorila: »Neznam više slovenački, jer sam več sedam meseca v Zagrebu.« Videla sem, kako je fanta spreletelo, in z ironičnim smehljajem je dejal: »čudno! Jaz pa že četrto leto študiram na zagrebški univerzi, a še vendar znam slovenski.« Po teh besedah je dekletu postalo nerodno. Fant se je pa obrnil proti oknu iti zrl na slovenske gore, ki so se že videle v daljavi.
Komaj sedem mesecev v Zagrebu, a ne zna več slovensko! Ali ni dovolj, da ji tujina vzame lepoto, ki si jo nadomesti s šminko? Najhujše se mi pa zdi, da ji tujina vzame najdražje — slovensko govorico.
I.	*.
Brezsrčnost
Vozila sem se z vlakom iz Ljubljane do Zidanega mosta. V istem oddelku kakor jaz se je vozila iz porodnišnice tudi mlada mati z otrokom, ki mu je bilo komaj 10 dni.
Ker je bila žena utrujena in še vsa iznemogla od porodnih bolečin, se je naslonila tako, da je imela tudi nogi na klopi, svojega otroka je pa položila na drugo stran klopi, tako da sta ona in otrok zavzela skupaj polovico oddelka.
Ljudje, ki so prihajali so si iskali drugod prostora.
V	oddelek je pa stopila tudi elegantna starejša gospa s svojo hčerko in malim psom in si začela iskati prostora. Pogledavala je na ženo in otroka, češ naj ji dasta malo prostora. Ker se pa uboga, bolna žena ni zmenila (jih pač ni razumela) za te poglede, je gospa z jezo vrgla svoje kovčege na njene noge in potegnila otroku blazinico in osorno dejala: «Tukaj ni bolnišnica! Pošteno sem plačala vozni listek za vlak in hočem tudi sedeti!»
Boljši ljudje od nje so brezsrčni »dami« prepustili svoj prostor.
a. r.
Hoja po ljubljanskih ulicah
Dovolite, da se še jaz oglasim a skromnim prispevkom v vašem »Zrcalu naših dni«.
Zadnjič, ko je deževalo, sem moral po nujnih opravkih na Tyrševo cesto. In ko sem tako hitel po ozkem hodniku, sem se moral vsak trenutek ustaviti, ker nisem mogel naprej. Pač lahko sem prišel dalje, samo moral sem stopiti na vozno pot, ker je bil hodnik ves zadelan z ljudmi, ki so anarhično hodili v obeh smereh, z razpetimi dežniki, kajpada.
Ljubljančanke in Ljubljančani namreč očividno ne znajo hoditi, vsaj v dežju ne. Drugače se ne bi ob štirih popoldne vzlic neugodnemu ljubljanskemu dežju sprehajali po dva ali celo po trije v eni vrsti, vsak z razpetim dežnikom, kakor da bi bil ves hodnik njihov.
To sem vam že večkrat hotel napisati, gospod urednik, ker se mi zdi, da so bili pred vojno ljudje bolj obzirni, kakor so danes. Saj bi na koncu koncev človek to brezobzirnost še nekako prenesel, toda zraven tega imajo nekateri mladi ljudje še navado, da z dežnikom dregajo v tvojega, kakor da bi jih kakšna tovarna plačala, da prevrtajo čim več dežnikov.	t
Človek ima vtis, da hodi po kakšni zarobljeni hribovski vasi, ne pa po beli Ljubljani. In tako je zmerom, kadar v Ljubljani dežuje, a to je, sami veste, pri nas skoraj vsak daa.
K. C.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Jezero z marsovsko atmosfero
Jezero Titikaka leži 3812 m visoko
Spomini raziskovalca dr. Trolla
Foto S. Kostnapfel
Pes in mačka sta stara sovražnika, saj še narodni pregovor pravi o nepri-jateljih: ,Gledata se kakor pes in mačka*. Tembolj nenavadno je, kako izvrstno se razumeta volčjak Karo in dobrodušna mačka trgovca g. Jamarja iz Poljan nad Škofjo Loko. Kakor stara prijatelja se igrata na soncu pred hišo in vsi so tega nenavadnega prijateljstva že tako vajeni, da se mu nič več ne čudijo. Ko je pred kratkim mačka dobila mlade, je nastalo vprašanje, kako bo zdaj s prijateljstvom. Pes Karo se je pa takoj znašel v svoji vlogi in postal zaščitnik cele mačje družinice. Mladiče pazljivo prenaša v gobcu sem in tja in jih hiti skrivat, kadar misli, da jim preti kakšna nevarnost. Na sliki vidimo Kara, kako se igra z mlado mucko.
Rio de Janeiro, avgusta.
Znano je, da je v visokih planinah srak redkejši kakor v nižinah; v njem je tudi zelo malo kisika. Zato planinci in raziskovalci, ki obiskujejo tako visoke planine, navadno obole za tako imenovano »planinsko boleznijo.«
Na meji med državama Perujem in Bolivijo v Južni Ameriki leži zanimivo jezero Titikaka. To jezero je pred nekaj leti raziskoval nemški znanstvenik dr. Troll in je svoje spomine in dognanja popisal. Ker leži to jezero na višini 3812 metrov, nastopajo tu razne izpremembe, ki jih ljudje, stalno živeči v nižinah, niti ne slutijo.
V	tej višini je vrelišče vode mnogo niže kakor v nižini, ker je tukaj tudi zračni pritisk mnogo manjši. Prav zaradi tega naravnega zakona nalete odprave večkrat na velike težave, če bi hoteli n. pr. ob Titikakaškem jezeru skuhati jajce, bi bili presenečeni, ker bi bilo po petih minutah še zmerom mehko, kar bi se nam v nižini ne zgodilo. Tudi pri kuhanju mesa bi bili iznenadeni. Voda za juho bi zavrela že pri 90 stopinjah; meso, ki smo ga v njej kuhali dobro uro, bi pa še dolgo potem ostalo trdo.
Tudi z avtomobili je v tej višini velik križ. Ze pri najmanjšem strmcu motor težko deluje in avto se kaj kmalu ustavi, če bi po Titikakaškem jezeru vozil motorni čoln, ki v nižinskih
Najmodernejša vila na svetu
Hollywood, avgusta.
Znam filmski igralec Harpo' Manc se je pred kratkim četrtič poročil in je svoji mladi ženi, neki filmski igralki, sezidal krasno vilo, ki je zelo praktično opremljena. Vsi, ki so jo videli, trde da je najmodernejša vila na svetu.
V	glavnem je vila opremljena z vsemi najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Tako so v vili namesto navadnih stopnic vrtljive stopnice. Soba za telovadbo je na primer tako opremljena, da se iz nje po hiši niti najmanj ne sliši ropot, če kdo telovadi. Poleg postelje je pa vdelano v zid nešteto gumbov, s pomočjo katerih lahko opravlja lastnik celo vrsto najrazličnejših del. S pritiskom na enega izmed gumbov lahko v enem samem trenutku odpre vsa okna v hiši, s pritiskom na drug gumb se spet napolni kopalna kad s toplo vodo in pipa se potem sama od sebe zapre, ko je kad polna.
Kuhinja je tako opremljena, da si je nobena gospodinja niti v sanjah ne bi mogla želeti boljše. Vse je v zvezi z elektriko; gospodinja samo pritisne na gumb in že se delo izvrši. V kleti je pa urejena posebna soba — hladilnik, v katerega gospodinja lahko shrani sadje, meso in druge jestvine, ki se v vročini pokvarijo.
Romantična ljubezen bogate Američanke in siromašnega godbenika
Newyork, avgusta.
Te dni se je poročila Dorothy Franklinova z Davisom Trevorom, siromašnim godbenikom. To je bil epilog dolge romantične ljubezni med bogato dedinjo milijonov in revnim godbenikom,
Davis je bil kapelnik na ladji »Akvi-taniji« in je gotovo stokrat potoval iz
jezerih z lahkoto doseže hitrost 60 km na uro, bi v tem jezeru zaradi višine komaj vozil s hitrostjo 40 km na uro. Poleg tega lahko motor vleče samo eno tretjino tiste teže, ki bi jo vlekel v nižini. Ljudje se v tej višini navadno zelo slabo počutijo, kljub temu da jim narava sama pomaga, število krvnih telesc se namreč v tej višini zelo hitro množi, tako da lahko organizem izkoristi čim več kisika.
Dr. Troll je bil sprva zelo presenečen, ko v tej višini na lepem ni mogel dvigniti zaboja, ki ga je bil v nižini z lahkoto visoko dvignil v zrak. Poleg tega se je silno slabo počutil, misleč da je bolan, čeprav ni mogel ugotoviti nohenih bolezenskih znakov. Sele pozneje se je prepričal, da je popolnoma zdrav in da je vsemu kriva samo prevelika višina in pomanjkanje kisika v zraku. Tudi drugi člani ekspedicije so občutili nenavadno slabost. Nahrbtniki, težki komaj po 10 do 12 kil, so se jim dozdevali težki najmanj 50 kil. Vsak korak v tej višini jim je prizadejal veliko težkoč. Zato so ekspedicije, ki so doslej raziskovale jezero Titikaka in njegovo okolico, doživele že marsikakšno katastrofo. Vsi člani so se kmalu utrudili in so kar na lepem v snegu zaspali, ne da bi si mogli pomagati. Mladi močni ljudje so postali v tej višini že pri najmanjšem naporu malodušni, pa tudi volje niso imeli nobene.
Evrope v Ameriko in narobe. L. 1932. je na ladji, na kateri je bil Davis kapelnik, potoval tudi znani ameriški in-dustrijec s svojo hčerko. Dorothy je
silno muzikalična in se je takoj zaljubila v lepega kapelnika. Oče je sicer mislil, da bo ta zaljubljenost prav kmalu minila, in hčeri ni hotel braniti majhnega ljubimkanja. Toda bridko se je motil. Hči tudi pozneje, ko so prispeli v London, ni nehala ljubiti mladega kapelnika, s katerim se je hotela po vsaki ceni poročiti. Njeni starši so jo silno razvajali, samo da bi pozabila na svojo ljubezen. Toda slučaj je pomagal mladima zaljubljencema, da sta se spet našla. Slučajno so tudi iz Londona v Newyork popotovali s kapelnikom na isti ladji in spet se je ljubezen nadaljevala.
Oče je sicer še zmerom upal, da bo z vztrajnostjo premagal hčerkin odpor Hči je pa med tem s pomočjo raznih
svojih uglednih znancev dosegla, da je dobil Davis stalno službo v Ameriki. Ko je stari Franklin za to izvedel, je sprevidel, da je njegova upornost zlomljena, in je dovolil poroko. Osem let se je bodel s svojo hčerko in je v tem času menda tudi sam sprevidel, da njegov nezaželeni zet ni kar si bodi. Tako je spet enkrat ljubezen premagala vse ovire, in sicer celo — v Ameriki.
Na Javi so odkrili rdeče in višnjevo jezero
Batavia, avgusta.
člani holandske ekspedicije so se pred kratkim izkrcali na otoku Javi, da bi raziskovali planinske predele tega nenavadnega otoka.
Kmalu so odkrili nekaj prav zanimivih reči, ki jih doslej geografi sploh niso poznali. Visoko v planinah so našli dve veliki krasni jezeri nenavadne barve. Prvo jezero ima namreč kakor kri rdečo vodo, drugo je pa nebesno sinje. Seveda so geografi in kemiki takoj začeli iskati vzroke temu nenavadnemu naravnemu pojavu, ki ga doslej še nikjer na svetu niso zapazili. Našli so res zanimive vzroke.
V tej višini sta nekdaj delovala dva vulkana. Ko sta ugasnila, je njuni žreli zalila voda. Zdaj barva vodo jezera vulkansko kamenje na dnu jezera.
Maščevanje prevaranega moža
Budimpešta, avgusta.
V madžarski prestolnici se je pred nedavnim odigrala nenavadna zakonska tragikomedija. Glavno vlogo v njej je igral duhovit zakonski mož, ki se je svoji nezvesti ženi pošteno maščeval.
Neki večer je prišel na policijo raz-
burjen moški in povedal, da se v nekem hotelu skriva zaljubljen par, ki je pred nedavnim zakrivil neki zločin. Ko je povedal, da se piše Janoš Ko-ranj in da je trgovec iz Budimpešte, so mu na policiji verjeli in takoj poslali v hotel dva najboljša detektiva. Ko sta prišla v hotel in potrkala na vrata hotelske sobe, v kateri sta bila zaljubljenca, se sprva ni nihče oglasil. Sele pozneje, ko sta v imenu zakona zahtevala, naj vrata odpreta, sta odprla in detektiva sta zagledala krasno mlado žensko in lepega moškega. Povedala sta jima, da ju dolže zločina in da ju morata odvesti s seboj na policijo. Zaljubljenca sta bila silno začudena in sta končno odšla z njima, češ da se- bo na policiji že izkazalo,
da nista ničesar zakrivila. Na policiji ju je pa čakalo novo presenečenje.
Komaj sta stopila v sobo, že je mlada ženska prebledela, ker je zagledala svojega moža. Tudi njenemu prijatelju ni bilo prav lahko pri duši. Tedaj je pa mož pojasnil, kaj je na stvari.
Povedal je, da ga je žena že dalj časa varala, čeprav ji tega nikdar hi mogel dokazati. Da bi torej dobil priče, ki bi ženo zasačile pri njenem grehu, se je na policiji' zlagal in za zločinko prijavil svojo lastno ženo. Vedel je, da bo prišel zato navzkriž s policijo, kljub temu pa ni odnehal od svojega načrta.
Zdaj se bo moral duhoviti mož zaradi svoje laži zagovarjati pred sodiščem, poleg tega je pa vložil tudi tožbo za ločitev zakona. Oba detektiva, ki sta zasačila njegovo ženo, je povabil za priči, da tako lahko dokaže ženino krivdo.
Levinja je povrgla četvorčke
London, avgusta.
Veliko presenečenje so te dni doživeli v živalskem vrtu v mestu Rams-gatu na Angleškem. Tu je neka levinja povrgla štiri ljubke levčke. Vsi štirje mladički so živi in zdravi, pa tudi levinja se menda dobro počuti.
To je spet poseben rekord med levjim zarodom, posebno pa še med levi, ki ne žive na svobodi.
Premoženje na koncu prstov
Budimpešta, avgusta.
Naprstnik so iznašli Holandci; prvega je leta 1684. dobila v dar Ana van Vedi od svojega moža, Ta naprstnik je napravil van Benschoten, da bi ženski prsti manj trpeli. Zenske so mu bile za to pozornost gotovo zmerom hvaležne. S tem pa naprstnik še ni končal svoje slave. Kaj kmalu je dobil veliko veljavo, tako da ni krasil samo prstov šivilj in gospodinj, ampak tudi prste uglednih dam, ki niso šivale. Večkrat se je zgodilo, da je takšna dama nosila na koncu svojih prstov celo premoženje.
Moškim te dobe so bili naprstniki posebno simpatični in so jih prav radi poklanjali svojim izvoljenkam. Seveda so bili ti naprstniki navadno dragoceni. Siamska kraljica je na primer dobila od svojega moža celo za poročno darilo krasen zlat naprstnik, okrašen z dragimi kamni. Imel je obliko naspol odprtega lotosa, kakršen je krasil kraljevi grb. Tudi nešteto drugih bogatih žensk je nosilo takšne naprstnike., čeprav je vsakdo dobro vedel, da jih ne potrebujejo za šivanje. Zena nekega južnoameriškega bogataša je imela naprstnik, ki je stal nič manj ko 60.000 frankov in je bil celo za te čase najdražji. Tudi maharadža Duleep Singh je poslal neki dami na carskem dvoru dragocen prstan, da bi se ji bolj prikupil.
Kakor vidite, je bil tudi naprstnik nekdaj dragocen in priljubljen predmet in ima prav tako svojo zgodovino kakor vsaka druga stvar na svetu.
Drago poznanstvo
Berlin, avgusta.
V	brzem vlaku na progi Budimpe-šta-Berlin je neka premetena tatica s pomočjo rdečih rož uspavala nekega romunskega trgovca, potlej mu pa ukradla ves denar. Zadeva se je takole odigrala:
Trgovec Lupescu je popotoval z vlakom v Berlin. Nekaj ur je ostal na Dunaju, potem se je pa z brzlm vlakom odpeljal dalje v nemško prestolnico. Spotoma je v njegov kupe stopila elegantna mlada dama. V naročju je držala krasen šopek opojno dehtečih rdečih vrtnic. Trgovec je bil očaran in je takoj začel z damo pogovor. Razgovarjala sta se o rožah in po-
dobnem. Ker je bil trgovec tako navdušen za krasne rože, mu jih je dala dama poduhati. Ti nedolžni pokloni so pa trgovca ]*rav drago stali. Komaj je namreč poduhal rože, je postal omotičen in kmalu trdno zaspal.
Sele čez debelo uro je stopil v kupe sprevodnik in našel trgovca v globoki nezavesti. Takoj je poklical zdravnika, ki ga je komaj spet spravil k zavesti. Trgovec se od trenutka, ko je poduhal opojne rože, ni zavedel. Potlej je pa čutil samo močan glavobol. Največje presenečenje je pa trgovca čakalo, ko je segel v žep. Sele tokrat je spoznal, da ga je mlada lepa »dama« pošteno preslepila s svojimi rožami in s svojo lepoto. Iz žepa sta mu izginili denarnica in zlata ura.
Mlado tatico so ljudje videli, ko je izstopila na neki postaji. Trgovca je kratko poznanstvo iz vlaka kaj drago stalo in ga bo gotovo svoje žive dni obžaloval.
*>
120 operacij je prebila
Dorothy Elmerjeva že deset let leži v bolnišnici, kljub temu je pa zmerom vesela in poje, tako da jo vsi imenujejo slavčka.
Ko je imela štiri leta, jo je povozit avto, ki jo je hudo poškodoval. Takrat je prišla v bolnišnico, kjer so jo do danes že sto dvajsetkrat operirali. Kljub temu je zmerom vesela. Prav zaradi njene vesele narave zdravniki še zmerom upajo, da bo kmalu popolnoma ozdravela, čeprav ima bolno hrbtenico.
Na Holandskem so zaradi pomanjkanja bencina in množine koles uvedli takšenle ,taksi*, nekakšno evropsko rikšo, šofer na kolesu z dvema sedežema poganja kolo, popotnik pa sede na drugi sedež in se da peljati do zaželenega cilja, ne da bi mu bilo
treba z mezincem migniti.
Bojišča na zahodni fronti se počasi spet spreminjajo v polja. Gornja slika kaže, kako nemški pionirji pobirajo mine. ki so jih položili lani za obrami' bo proti sovražniku.
'iranjava Knox, kjer je shranjen zaklad Združenih držav, cenjen leta 1939. na 10.886 milijonov zlatih dolarjev. Zaradi vojne je ta zlata rezerva znatno poskočila, ker je vojna napotila in primorala nekatere evropske države, da ko izvozile dobršen del svojega zlata v Združene države. V trdnjavi Knoxu hranijo zdaj za več ko 6 milijard siatih dolarjev zlata. Samo za prevoz te zlate gmote so potrobile Združene države milijardo dolarjev.
Evakuiranci iz Strassburga so se te dni vrnili na svoje domove. Na sliki vidimo prebivalce tega mesta, ko berejo oznanila in razglase
B.vm.1940.
Če se koga smola drži
Čudni doživljaji ene same noči
Po prepovedanih potih
Newyorfc, avgusta.
Farmar Harry Betson je 55 let živel na deželi in se v tem času niti enkrat samkrat ni izneveril svoji ženi, niti ni obiskal nočnega Newyorka, čeprav je bil o njem že mnogo slišal. V njegovem 55. letu se ga je pa lotila nepremagljiva želja, da bi enkrat preživel noč v newyorških nočnih zabaviščih, ne da bi njegova žena za to vedela.
Preden je svojo zamisel uresničil, je moral seveda najti primeren izgovor Za pot v Newyork. Prepričeval je torej svojo ženo, da ima važno službeno pot in ga vso noč ne bo domov. V nočni Newyork je prišel z najboljšimi nameni, ki so ga pa na žalost prav drago stali. Takoj je odšel v eno izmed najrazkošnejših nočnih zabavišč. Tu je farmar padal iz opoja v opoj. Komaj se je nagledal razkošja in nasrkal vina, je že opazil, kako se vanj upirajo goreče oči prekrasne mlade ženske. To ga je popolnoma zmedlo, šele Pozneje, ko je že sedel za njeno mizo in ji plačeval šampanjec, je izvedel, da je bila mlada žena takoj očarana, ko ga je zagledala, in da bi silno rada preživela ta krasni večer z njim. Seveda si farmar tega ni dal dvakrat povedati, temveč je takoj odšel z njo v njeno stanovanje.
V	stanovanju. svoje mlade prijateljice se je farmar počutil kakor pravi Don Juan. Lepotica ga je oblekla v pidžamo in mu na noge nataknila copate, da bi se njen gost počutil kakor doma. Na žalost je bilo pa farmarjevega veselja prekmalu konec. Nenadno je namreč v sobo stopil mladenič in je farmarja kratko malo vrgel skozi vrata, šele na stopnicah se je ubogi mož zavedel, da je obleko pozabil pri svoji prijateljici in da stoji v sami pidžami na stopnicah. Kaj bodo mislili prebivalci te hiše, če ga najdejo takšnega, in kaj bo, če izve njegova žena za to? Farmar se je kar stresel ob misli na to. Kmalu mu je Pa prišla na um rešilna misel. Skril se bo v dvigalo in bo tam nemoten počakal jutra. Tako je tudi storil.
Toda tudi tu mu sreča ni bila dolgo mila. Proti jutru sta prišla domov neka mlada zakonca in se hotela peljati v dvigalu do zadnjega nadstropja. Zdaj se je začela prava bitka med farmarjem in zakoncema. Kakor hitro sta zakonca pritisnila v pritličju na gumb, je dvigalo začelo padati z ubogim tresočim se farmarjem, ki je dvigalo spet prisilil, da se je vrnilo v zadnje nadstropje. Seveda je vse to trajalo le nekaj časa. Zakonca sta kmalu priklicala vse hišne stanovalce, misleč, da se v dvigalu skriva tat ali še kaj hujšega. Zdaj je prestrašeni farmar v mrzličnem strahu skočil iz dvigala in mimo stanovalcev bežal po stopnicah navzdol. Pri tem je podrl nekaj žensk, ki so omedlele, poškodoval je nekega moškega, ki ga je hotel Ustaviti, in je končno ves truden padel v naročje stražniku, ki so ga bili med tem poklicali.
Sele na stražnici so mu povedali, da se je hudo pregrešil proti policijskim Predpisom. Prvič je kalil nočni mir,
poškodoval je nekega človeka, bil Je nasilen in se pregrešil proti javni morali. Ko je farmar končno srečno prcDil svojo kazen, ga je čakalo še najhujše, to je sklepanje miru s svojo ženo. šele ko ji je prisegel, da ne bo nikdar več občudoval newyorških nočnih zabavišč in lepih mladih žensk, mu je odpustila in sklenila z njim mir.
Žrtve svetovne morije
Newyork, avgusta.
Resnične žrtve današnje vojne so čudoviti kanadski pragozdovi na obalah Tihega oceana s svojimi sitkan-skimi hojkami (imenovanimi po kraju Sitki na Alaski) in Douglasovimi smrekami, ki so jih desetletja in desetletja gojili in negovali. Ta drevesa dajejo namreč najboljši les za izdelovanje letal, in ker imajo letala v sedanji vojni tako odločilno vlogo, ni čudno, da ta drevesa tako rekoč izumirajo.
Posebna nesreča pri teh drevesih je pa, da jih od zunaj ne spoznajo, ali je njih les uporabljiv ali ne. To vidijo namreč šele takrat, ko je drevo že posekano. Samo sedem odstotkov vsega posekanega lesa je pa uporabnega. To se pravi, da uporabijo samo sedem dreves izmed sto posekanih — skoraj cel gozd. Pri tem pa potrebujejo drevesa po dve sto petdeset let, da so godna za poseko!
Tenkovestni stražnik
Filadelfija, avgusta.
Zena stražnika Stephena Recenta iz Filadelfije v Ameriki se je napotila s svojim avtomobilom v mesto, da bi kupila svojemu možu darilo za rojstni dan. Očitno se pa za nakup ni mogla tako hitro odločiti, kajti ko se je vrnila k svojemu avtomobilu, je našla v njem listek. Na njem je bilo napisano, da bo kaznovana, ker je pustila avto predolgo stati na cesti. Podpis: Stephen Recent.
Za zgodbo je izvedelo tudi časopisje, ker je ogorčena žena pri priči odšla k nekemu odvetniku in vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu pretirano tenkovestnemu možu. Sodniku se je Pa posrečilo ogorčeno ženico pomiriti, tako da ni samo odstopila od tožbe, temveč srečnemu Stephenu še pred sodnikom izročila darilo za rojstni dan.
Prvo srečanje dveh velikih filmskih zvezd
Hollywood, avgusta.
Evropski ljubitelji filmske umetnosti skoraj verjeti ne bodo mogli, da se dve tako slavni filmski zvezdi, kakor sta Greta Garbo in Marlena Die-trichova, še nista srečali, še manj pa razgovarjali, čeprav že dolgo vrsto let obe stalno živita v Hollywoodu.
Ameriški listi so pa pred kratkim kot veliko senzacijo objavili vest, da sta se obe zvezdi po dolgem času le spoznali. Cisto slučajno sta se obe
znašli v nekem morskem kopališču, ne da bi slutili, da se bosta srečali. Seznanil ju je neki režiser, potlej sta se pa spustili v dolg razgovor, ki je trajal cele pol ure.
Senzacionalna vest je hitro prišla na uho hollywoodskim poročevalcem raznih listov, ki so takoj hiteli v kopališče, Greto in Marleno fotografirali in ju vprašali, kakšno mnenje imata druga o drugi. Marlena Dietriehova je kratko izjavila:
»Greta Garbo je res ljubka in mila dama.«
Greta Garbo je pa svoje mnenje o svoji slavni tovarišici natančneje opredelila:
»Mrs. Dietriehova mi je res zelo ugajala; očarala me je. Zdaj je moja edina želja, da bi jo videla tudi na filmskem platnu.«
Najuspešnejša lovka zajcev v Avstraliji
Sydney, avgusta.
Kaj pomeni biti najuspešnejša lovka na zajce v Avstraliji, si utegne predstavljati samo tisti, kdor ve, koliko škode napravijo zajci v Avstraliji. Ves avstralski zahod se skuša ubraniti teh nasilnih glodalcev s precej visokimi zaprekami, tako imenovanimi »zajčjimi zidovi«. Ti se ne dvigajo samo nad zemljo, temveč segajo tudi meter globoko v zemljo.
Na nezavarovani strani tega zidu je število teh nesrečnih dolgouhcev posebno veliko. In najuspešnejša lovka na zajce je gospa Nelly Bracheva, zrasla v Esperanceu, daleč od »zajčjega zidu«. Ker je znala že kot otrok spretno sukati puško, ji je oče zaupal pobijanje zajčkov. Izkazala se je vredna tega zaupanja in marsikateri zajec je padel pod njeno kroglo. Da je bila res uspešna v svojem lovu, pa kaže jubilej, ki ga je praznovala pred kratkim: ubila je namreč sto tisočega zajca. Poleg svojega »poklica« ima gospa Bracheva dovolj časa za gospodinjstvo, ki ga vzorno vodi, in za vzgojo svojih sedmih otrok. Trije najstarejši so že tako veliki, da jo lahko spremljajo na lovu.
Duhovito maščevanje
London, avgusta.
Kapetan Falkoner ima v bližini Londona v grofiji Herkoviji veliko posestvo. Ker so vsako nedeljo prihajali iz Londona meščani in na njegovih travnikih prav udobno preživljali nedeljo, je moral kapetan postaviti po travniku tablice z napisom, da je prepovedano hoditi po njegovih njivah. To pa ni prav nič zaleglo. Prihodnjo nedeljo so mu nepovabljeni gostje že spet pohodili vso travo in gozd. Zato si je kapetan izmislil prav duhovito šalo in se z njo maščeval nepovabljenim gostom.
Svojemu pazniku je naročil, naj si zabeleži imena vseh tistih, ki preživljajo nedeljo na njegovih travnikih. Imena pa ni prijavil policiji, kakor bi morda mislili, ampak se je še isti dan odpeljal v London s svojo ženo in s svojim služabnikom. Služabnik je nosil nešteto kovčegov in priprav za letovanje.
V	Londonu je poiskal naslove vseh svojih nepovabljenih gostov in jih kar po vrsti obiskoval. Ce ga niso pustili v hišo, je prišel vanjo skozi okno. Po-
tem je nemoteno razstavil svoje kov-čege po sobi in začel jesti in piti, kakor da je na polju na nedeljskem oddihu. Ko so ga izpraševali, kaj naj to pomeni, jim je prijazno pojasnil, da je samo vrnil njihov nepovabljeni obisk preteklo nedeljo na njegovem travniku.
Kmalu so za duhovito maščevanje, ki si ga je privoščil bogati posestnik, razvedeli po vsem Londonu. Glavno pri tem je pa, da je imelo popoln uspeh. Od tega dne dalje je bil kapetan rešen neljubih gostov, njegove njive in gozdovi so si pa opomogli.
Ameriški prvak — v porokah
Newyork, avgusta.
Amerika, dežela vseh mogočih in nemogočih rekorderjev, ima kajpak rekorderja v porokah. To je 631etni Silvester Ploumley iz Cikaga, po rodu Irec. Ni pa samo prvak v pogledu števila porok, temveč tudi glede kratkotrajnosti svojih zakonov.
Pred kratkim se je ta mož jdSročil že sedemnajstič. Dva tedna poprej se je ločil od svoje sedemnajste žene. Pred desetimi leti se je poročil s svojo peto ženo, medtem ko je pol ure poprej dobil rešitev za ločitev zakona s svojo četrto ženo.
Zakon s četrto ženo je trajal vsega skupaj pet dni, s trinajsto ženo pa komaj eno dopoldne. S tretjo ženo je zdržal najdalje — neprestano leto dni.
Filmske zvezde za prometne signale
Ncwyork, julija.
župan mesteca Thomasvilla v severnoameriški državi Alabami, ki je pred kratkim dobila svoj prvi prometni signal, trdi, da je našel dokončno rešitev vseh prometnih problemov.
»Če hočemo, da se bodo avtomobilisti in pešci ravnali po rdečih in zelenih signalih, natanko vemo, kako naj jih do tega pripravimo: uporabili bomo kratko in malo filmske zvezde za signale.« In tako je priskrbel prozorni sliki filmske zvezde Ann Sheri-danove in zločinca Humphreyja Bo-garta. Ann so obesili na rdečo svetilko, Humphreyja pa na zeleno. »Ann bo vsakega privlačila in tako pripravila do tega, da bo vozil ali hodil dalje,« tako je utemeljil župan svojo iznajdbo. »Prav tako je pa jasno, da bo vsakdo obstal, če bo pred seboj zagledal Bogarta.«
Na vprašanje, ali bo uporabil tudi druge filmske zvezde v takšne namene, kadar bo njegovo mesto potrebovalo še druge prometne signale, je smehljaje se dejal:
»Nu, ravno pred mestom imamo nekaj nevarnih ovinkov. Kaj pravite, ali bi tja obesili sliko Lane Turnerjeve ali pa Dorothy Lamourove?«
Čudna modrost kalifa Omarja
0'	Aleksandrija,	avgusta.
Omar, arabski kalif, je bil po svetu prav tako znan po svoji modrosti kakor po svojih osvajalnih vojnah.
RADEHSKO KOPALIŠČE
po naravni oglttkovl kislini najmočnejše
v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnie
Moderni komforf. tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon Iz Ljubljane, beo^rada In Zagreba do samega kopališča 1
Kljub temu, da je zavzel nešteto dežel, so vendar vsi dobro vedeli, da je zelo človekoljuben. Nikdar ni namreč pustil svojim vojakom, da bi po osvojenem ozemlju plenili in požigali po domovih premagancev.
Leta 649. mu je Amru, eden izmed njegovih poveljnikov, poslal pismo, v katerem je vprašal, kaj naj počne v Aleksandriji, ki jo je bil pred nekaj dnevi osvojil, in kako naj ravna z meščani. Aleksandrija je bila takratno egiptovsko kulturno središče; v njej je živelo nešteto bogatašev. Omar mu je takoj velikodušno odgovoril, da vojaki ne smejo pleniti, vse stavbe morajo ostati nedotaknjene, samo knjižnico, največji ponos Aleksandrije, smejo zažgati.
O	tej knjižnici je Omar dejal tole:
»Sežgite vse knjige, tiste ki so nam potrebne, in tiste., ki jih ne potrebujemo. Tiste, ki so pisane po naših zakonih in po zakonih naših očetov, nam tako in tako nič ne koristijo; tiste pa, ki so proti našim zakonom, .o nam nevarne in jih je treba sežgati.«
Seveda je poveljnik Amru storil, kakor mu je bil Omar ukazal, In je dal sežgati kar 700.000 knjig velikanske vrednosti. Ljudje so pripovedovali, da so te knjige sežigali celih šest mesecev.
Najmanjši narod na svetu
London, avgusta.
Najmanjši danes živeči narod na svetu so nedvomno Karaibi, ki žive samo še na otoku Dominiki, enem izmed angleških Malih Antilov. Angleži čuvajo ta narod kakor pravo redkost.
Čeprav so danes Karaibi na zatonu, so bili v prejšnjih stoletjih prava velesila. Svojo moč so najbolj razširili v srednji Ameriki, prav v času, ko je oni del Amerike odkril Kolumb, torej okrog leta 1502. Pozneje, ko so v to kraje prišli Španci, so se silno trudili, da bi njihovo naraščajočo moč omejili, in se jim je to tudi prav kmalu posrečilo. Španci so ta narod skoro popolnoma iztrebili, tako da jih je danes ostalo komaj nekaj sto in še ti žive brez pravic in so na milost in nemilost izročeni Angležem. Zdaj so se Angleži zavzeli zanje, ker bi Karaibi sicer prav gotovo v najkrajšem času izumrli.
Novela »Družinskega tednika**
SENTIMENTALNI HOTELSKI TAT
Napisal H. B. Kram
»Priznati moram, da me veseli vase zanimanje,« je dejal postavni, rdečelični detektiv in se dobrohotno nasmehnil svojemu sosedu, suhemu majhnemu nadučitelju iz Dijona. »Malo ljudi ima pojem, kako težaven je haš poklic in kakšna bistrovidnost je Potrebna zanj. Ni dovolj, da zločinca ujameš. Pred vsem ga je treba znati pripraviti do priznanja. In poglejte, dragi moj, takšno priznanje izsiliti iz •noža je moja posebnost.«
»Res sem radoveden,« je dejal nadučitelj, ki je bil detektiva spoznal pred dobršno uro v hotelu Cannes-Monte Carlo. »Ali smein upati, da mi boste razložili svojo posebnost?« Poklical je natakarja: »Dva whiskyja!< »Srečo imate, dragi moj,« je menil detektiv. »Danes sem pri volji za pripovedovanje in tako vam bom rad 'zdal ueb j o svoji posebni, in kakor s»iem reči, odlični metodi. Čez pol Ure bom imel namreč priložnost, da h' krinkam enega izmed naših naj-olj razvpitih hotelskih tatov. Tamle, v Hotelu Parisu <
Pogledal je na svojo zlato zapestno Uro. »v osem in dvajsetih minutah bom Ari 'da Zenopulosa prijel v so-o* Št. 115 in pet minut nato napisal njegovo priznanje.«
»Kako se vam bo posrečilo?« je vprašal nadučitelj presenečen.
»Čisto preprosto, dragi moj,« je od-Vrnil detektiv zelo dostojanstveno in
*	dušku zlil kozarec \vhiskyja vase. Ravno to je moja posebnost. Že pred etl sem se vrgel na študij človeškega rta- In pri tein sem opazil, da ima
človek neko prav posebno občutljivo mesto, ki se ga je treba samo dotakniti, da si pridobiš njegovo zaupanje in da postane zgovoren. Tudi zločinci imajo to občutljivo točko.«
»In ta naj bi bila?«
»Jaz jo imenujem: čustvo za družino. Če stari sleparki pripovedujete o njeni stari materi ali pa hotelskemu tatu, kakršen je Zenopulos, o njegovem sinu — potlej postanejo oči vlažne in nič ni lažjega kakor to sentimentalno razpoloženje izrabiti in izsiliti priznanje. To je postopek, ki sem ga jaz iznašel in ki smem biti ponosen nanj. In zato jo bom tudi v.. .< pogledal je na svojo zlato zapestno uro, »natanko štirinajstih minutah uporabil, da tega Zenopulosa pripeljem v varno zavetje stroge pravice.«
»Razumem,« je dejal nadučitelj in se primaknil bliže. »Vi veste, da ima ta Zenopulos sina in ...«
»Ne, ne, dragi moj,« mu je segel detektiv v besedo, »tega ne vem. Toda ker ima burno preteklost, je težko verjetno, da bi vse svoje otroke osebno poznal, razumete? Igral bom torej enega njegovih sinov in tako pridobil njegovo zaupanje.«
»Sijajno,« je vzkliknil suhi nadučitelj. »To bo čudovit prizor. Kako rad bi bil zraven!«
»Nič lažjega ko to,« je odgovoril detektiv zelo dobrohotno. Če si to res želite, me lahko spremljate. Obljubiti mi morate samo, da ne boste črhnili niti besedice.«
»Obljubljam vse, kar hočete,« je dejal nadučitelj razburjeno. »In potlej imate tudi pričo, ki lahko potrdi priznanje tega sleparja.«
»Na to- sem tudi mislil,« je prikimal detektiv in izpil, kakor po pomoti tudi kozarec whiskyja, ki je stal pred njegovim sosedom. »Toda podvizati se morava. Zenopulos bo šel ob desetih na obisk v sobo št. 115, da bi tam bankirju Delmontu iz Lyo-na ukradel biserno ovratnico, ki jo je ta pred dvema dnevoma kupil svoji ženi. Pojdiva!«
Suhi nadučitelj je navdušen poskočil. Potlej je plačal dve večerji, dve čaši piva in dva whiskyja in odšel za Camillom Bariotom v Hotel Pariš.
»
Stala sta pred sobo št. 115. Hodnik je bil le slabo razsvetljen in nikogar ni bilo videti. Detektiv je potegnil vetrih iz žepa, brez hrupa odprl vrata in smuknil v sobo. Nadučitelj iz Dijona je ostal pred vrati, ki so ostala priprta, in tako je lahko vse slišal in ostal neopažen.
Prišla sta ravno o pravem trenutku. Tat je stal pred rumenim predalnikom in očitno stikal za nakitom. Ko je zaslišal korake, se je obrnil in odrevenel. Bil je velik, sivolas, imel je monokel in se je na pogled sploh zdel svetov-njaški.
»Dober večer,« je dejal detektiv prijazno. »Kako se imaš, dragi oče?«
Mož je odprl usta, toda niti besedice ni mogel spregovoriti. Naposled se je le zbral.
»Kaj — hočete od mene?« je zajecljal. Detektiv je zamahnil z roko.
»Ničesar se ti ni treba bati, oče,« je dejal. »Ne, res ne. Prišel sem samo, da bi te naposled spoznal. Naposled ima človek vendar pravico, da svojemu roditelju stisne desnico, čeprav še ni nikoli skrbel za sina.«
»Res ne razumem... «je dejal Zeno-
pulos in se prestopil, kakor da bi hotel k vratom. Toda detektiv mu je zastavil pot.
»Morebiti se spominjaš, ljubi oče,« mu je dejal, »male Suzane iz Rue Ge-rando, ki si jo pred pet in tridesetimi leti tako ljubil, potlej pa brez slovesa zapustil? Nič nisem hud nate, oče, to mi smeš verjeti. Na tvojem mestu ne bi bil drugače ravnal, naposled si imel že takrat pred seboj veliko kariero in je kajpak nisi smel lahkomiselno z zakonom staviti na kocko. In danes tudi si slavni mož, ki si hotel že takrart postati — čeprav samo kot hotelski tat!«
»Hotelski tat? Odločno nasprotujem!« je dejal Zenopulos medlo.
»Ničesar se ti ni treba bati od mene,« je dejai detektiv in se udobno zleknil v naslanjač. »Nimam namena, da bi te tukaj motil pri tvojem poslu, očka. Toda eden tvojih prijateljev mi je izdal, da bi te utegnil najti v Mon-te Carlu. In ker se bavim s podobnim poslom kakor ti — mojn specialnost so tatvine po peronih — sem si mislil, oče in sin bi utegnila postati dobra prijatelja. Nu, ali si se že premislil. Ali pa nameravaš svojega potomca še zmerom zatajiti?«
Zenopulos najprej ni odgovoril. Zdelo se je pa, da se je vdal v svojo usodo. Tudi sam je sedel in dejal:
»Ti si torej v resnici moj sin?«
»Da, res.«
»In ničesar nočeš od mene?«
»Samo kratko pojasnilo,« je dejal detektiv in Zenopulosu ponudil smotko, ki jo je ta vzel in se zahvalil. »Pred kratkim sem namreč z Bariotti-jem —^gotovo si že kaj slišal o njem
—	stavil, da si bil ti tisti, ki je pred mesecem dni obiskal Madeleino Ar-rautovo iz Folies Bergeres, takrat, ko ji je izginila skrinjica z nakitom. Mojstrsko delo, sem si mislil takrat. Upam, da mi boš dovolil dobiti teh tri tisoč frankov. Nu, oče?«
»Dobil si jih,« je odgovoril Zenopulos in se ponovno vzravnal. »Pameten si, sin moj.«
Detektiv je pomežiknil nadučitelju, ki je še zmerom stal pred vrati, ko da bi hotel reči:
»Nu, ali ni moj postopek nezmotljiv?«
Potlej se j j spet obrnil proti Grku.
»In diadem vojvodinje Angoulem-ske? Upam, da si bil tudi tedaj ti. Septembra preteklega leta, v Biarit-zu...«
Zenopulos je prikimal.
»Bolje si poučen, dragi moj sin, kakor bi pričakoval od katerega koli človeka na tem svetu. Razen, če bi bil detektiv. Toda ker nisi detektiv...«
»To pot se motiš, papa,« je dejal Camille Bariot zelo resno. Vstal je.
V	njegovi desnici se je zasvetil samokres.
»V imenu zakona vas aretiram. Vaše priznanje imam in priča pred vrati ga bo potrdila. Pojdite z menoj na komisariat, monsleur Zenopulos.«
*
Nezmotljiva metoda se je bila obnesla. Suhi nadučitelj iz Dijona, priča redkega prizora, se je odločil, da na bo nikoli več dvomil o genialnem delovnem načinu pariške policije.
Zal se je pa pozneje na komisariatu izkazalo, da aretirani ni bil Zenopulos, temveč bankir Delmont iz Lyona. Meneč, da ima opravka z izsiljevalcem, je tudi sam zaigral komedijo, sredi katere se je bil na lepem znašel. In Aristide Zenopulos, ki se ja bil najbrž zakasnil, in, ko je zaslišal v sobi št. 115 glasove, nameravani obisk odložil, je že odpotoval iz Moute Carla, ko sta detektiv z žalostnim in nadučitelj z veselim obrazom zapuščala komisariat. Bil je najbrž manj sentimentalen, kakor mu je pripisoval ujegov zasledovalec.
a.v.;.v
UGANKE?]
KRIŽANKA
6 7 8 9
Pomen besed:
Vodoravno: 1 .kratica za dolžinsko mero; gora na Bolgarskem. 2. dolina na Koroškem; zli duh. 3. števnik; rezilo. 4. slovenski jezikoslovec (1780 do 1844). 5. površinska mera; latina; zaimek. 6. 6. defile. 7. afriška ptica; moško ime. 8. mir; ptica. 9. afriška reka; egiptovski bog sonca.
Navpično: 1. ptica; predlog. 2. gorovje v Dalmaciji; blazen. 3. del obleke; mlevski proizvod. 4. bajna vsota. 5. člen; prislov; inicijalki imen slovenskega pisatelja (1844—1881). 6. član senata. 7. bog ljubezni; trenutek. 8. mesto na Notranjskem; obrtnik. 9. na (nemško); mesto v Italiji.
*
Ko začnete hoditi po svoji poti, to je takrat, ko morate dati svojemu vedenju poseben poudarek, takrat ko postanete iz otroka dekle, takrat se pogosto zgodi, da ne veste, kako bi šle skozi življenje.
Na lepem imate mnogo svobode, raznih priložnosti, da včasih kar izgubite glavo. Iz otroka se na mah prelevite brez pravega prehoda v damo, iz neskrbnih dni zaplavate v izumetničeno resnost in preskočite veselost in mladostno razposajenost.
In prav tu je tista vaša velika na-napaka, draga dekleta. Zadati vam hočem nekaj vprašanj; morate pa dobro premisliti, preden boste nanje odgovorile.
ALI ZNATE BITI...
...NARAVNE?
Naj vas to vprašanje ne vznemirja. To vas vprašam zato, ker sem pogosto videla mlada dekleta, ki so popolnoma pozabile, kakšno je mlado in naravno dekle. Spogledljivost in izumetničenost, priučena pri starejših in posnemana po filmih, je nadomestila naravnost. In prav danes vsi iščemo naravnost bolj kakor kdaj koli prej. Danes so resni časi in vsaka ženski, mora biti takšna, kakršna je. Nobena se ne bi smela zanimati samo za to, kako se bo držala in oblekla, ker je dosti potrebneje, da se loti resnejših in važnejših stvari.
...PREPROSTE?
Preproste v svojem gibanju, občevanju s svojo okolico, govorjenju in oblačenju... Ali znate ravnati z Ijud-
ČAROBNI LIK
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. vas na štajerskem; 2. kokosov produkt, 3. zdravilna rastlina, 4. vas v Savinjski dolini, 5. rimski pozdrav.
PREMIKALNICA
DRSALEC
BREŽICE
SMARAGD
PR O D A J A
MARATON
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, katerih pomen je: zli duh, izdelovalec mlečnih izdelkov, pooblaščenec.
*
ČAROBNI KVADRAT
1.	*	■ • . .
2. .....
3.	.....
4.	.....
Pomen.besed, vodoravno in navpično: 1. gusar, 2. žensko ime, 3. mesto na Poljskem, 4. elektroda, 5. priljubljena izletna točka Planice.
ENAČBA (a—b) + (c—d) 4- (e—f) = x
a = jadranski otok b = japonski denar c = drevo d — kratica za saldo e — sundski otok
f = nov (latinsko v sestavljenkah) x — planina v Srbiji
STOPNICE
1.	a
2.	a	a
3.	b	b	b
4.	b	b	b	g
5.	g	g	g	1	1
6.	o	o	o	o	o r
Pomeri besed: 1. kemijski znak za bor, 2. oblika pomožnega glagola biti, 3. nadnaravno bitje, 4. rastlina, 5. če je dobro, se hvali samo, 6. Slovan.
Za mlada
mi brez predsodkov? Ali se ne oblačite preveč domišljavo, temveč tako, kakor vam je najprimernejše in vam tudi najbolj ustreza. Vedite, da se vam najbolj poda tista obleka, ki se v njej prosto gibate in o kateri ve-ifle, da vam ni treba nanjo posebno paziti.
...VESELE
Čas, v katerem živite, je najvažnejši in najlepši v vašem življenju. Vsak dan je nekaj novega, vsak dan odkrijete kakšno novo stvar in vsaka ura je nov doživljaj. Potrebno je, da se tega tudi zavedate in se privadite vedrini. Kajti, če že zdaj vtisnete v svoj duh resnost in mračnost, se ne boste v vsem svojem življenju nikdar odkrižale teh dveh neprijetnih spremljevalcev. Poleg tega je pa resnost za vaša leta nezdrava. Ta resnost vas ovira pri prostem gibanju, ki vam je pred vsem potrebno, in na vaš mladi obraz začrta prve gube. In temu se morate izogniti!
... SAMOSTOJNE?
Moderno, sodobno dekle, ki mu je neizogibno potrebno, da se v vseh rečeh ravna po mnenju, nasvetu m opori drugega, takšno dekle ne bo nikdar zanesljivo stalo na svojih nogah. Še o pravem času se morate naučiti samostojnosti. Same morate odločevati v svojih lastnih zadevah, naučiti se morate sami gibati, odločati in braniti svoje mnenje... Večno oslanjanje na druge vam bo prineslo samo nesamostojnost, ki se je ne boste mogle nikoli več otresli.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Krompir in stročji fižol v paradižnikovi omaki, solata. Zvečer: Mlečen močnik.
Petek: Omaka iz stročjega fižola, krompirjev pire, sirov zavitek. Zvečer: Praženec, solata.
Sobota: Goveja juha, prepečena govedina, pečen krompir, kumare. Zvečer: Buče v omaki.
Nedelja: Zelenjavna juha, dunajski zrezki, pražen riž, pesa v solati. Z v e -
Rešitve ugank iz oreišnie številke
Refiitev križanke.
Vodoravno, p 0 vrsti: 1. ak, male ole. 2. rod, lotar. 8. irig, da s. 4. jalov er. g
6.	en, lev, or. 6. c, banjica. 7. čez, eden. 8. liter, aiiH. 9 uitai.ns, at.
Refiitev posetnice: elektrotehnik.
Rešitev	čarobnega	kvadrata:	1. takuv, 2.
Arosa, 3.	koinur, 4.	Asuan, 5.	Varna.
Rotitev	premikalnice: Veles,	Perun,	Ve^na
Rotitev enačbe: a — jest n, b = sen, c = loka, d == ka, e = vile, f = le, g laprag, b = prag x = Jelovica.
Rotitev	čarobnega	lika: l.	prt, 2.	prvič,
& %rvavec, 4. livar, 5. čer.
Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob Je torej zapoved zdravja.
Chlorodont
zobna pasta
čer: Stročji fižol v solati, trdo-kuhana jajčka.
Ponedeljek: Kumare v omaki, krompirjevi kifeljčki, paradižnikova solata. Zvečer: Mlečen riž.
Torek; Krompirjeva juha, svinjska pečenka, zabeljena cvetača, solata. Zvečer: Palačinke, kompot.
Sreda; Paradižnikova juha, rižota, solata. Zvečer:	Krompirjeva	so-
lata.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek:	Riževa	juha	z	jajcem,
krompir in stročji fižol s paradižnikom, solata. Zvečer: Rižev narastek, kompot.
Petek: Buče v omaki, ■ krompirjev pire, jabolčni zavitek. Zvečer: Palačinke, kompot.
Sobota: Korenčkova juha', telečji zrezki, kumarična omaka. Zvečer: Polpeti, stročji fižol.
Nedelja: Cvetačna juha, piščanec z grahom, mešana solata, breskova krema", sladke prestice". Zvečer: Jajca na belgijski način'.
Ponedeljek; Zelenjavna juha, ribe v rižu, kumarice v solati, kompot. Zvečer:	Hrenovke v omaki, močnati
cmoki, solata.
Torek: Golaževa juha, mesni zavitek, kompot. Zvečer: Telečja rižota. solata.
Sreda: Kisla juha, krompirjeva potica, solata. Zvečer:	Obloženi
kruhki, solata.
Pojasnila:
i	Korenčkova juha: Dva zvežnja korenja očisti, zreži na koleščke in 'kuhaj v vodi, dokler se ne zmehča. Takrat iz dveh dek presnega masla in ^žličke moke napravi svetlorumeno prer jžganje, dodaj skuhano korenje, osoli j in opopraj in čez deset minut pretlači skozi sito. Juho kuhaj dalje in |po potrebi zali j z vodo, če se je pre-| več zgostila. Preden jo postaviš na j mizo, jj primešaj tri stepene rume-;njak*
" Breskova krema: Potrebuješ pol litra smetane, kilo breskev, dve čaši sladkorne sipe in nekoliko soli. Najprej operi in olupi breskve. Zreži jih na koščke in posipaj s sladkorjem. Pusti dve uri stati na toplem mestu. Potlej pretlači skozi sito in dodaj nekoliko soli. Vse skup primešaj smetani in postavi na led, da se strdi.
" Sladke prestice: 5 dek presnega masla zmešaj s štirimi jajci, 2 deka-ma sladkorja, nekoliko vanilje, soli in kavno žličko ruma. To zmes vlij na 30 dek moke in iz tega napravi dobro trdo testo. Ko je gladko, oblikuj hlebček in ga pusti stati 6 do 7 ur, da se spočije. Takrat testo razdeli na majhne delčke in iz njih napravi prestice. Skuhaj jih v malo osoljeni vodi kakor vsako drugo testo. Potlej jih pomoči v hladno vodo in suši na platnu. Nato pa prestice zloži v dobro pomazano pekačo, namaži jih s smetano in peci v srednje vroči pečici.
4 Jajca na belgijski način: Vzemi 4 jajca in rumenjake loči od beljakov, potlej pa deni med rumenjake 6 dek slanega nastrganega sira, osoli, opopraj in dobro premešaj, da je zmes popolnoma gladka. Potlej nareži kakšnih 12 kosov starega kruha v debelosti pol centimetra in z nožem gornjo zmes namaži na vsako krušno rezino. Beljak nekoliko osoli in iz njega stepi trd sneg. Z njim nadevaj rezine kruha. Potlej rezine pazljivo zloži v vrelo mast, pusti, da zlato zarumeni, toda tako, da beljak ne spremeni barve. Posuj z drobno sesekljanim peteršiljem in postavi na mizo še toplo.
Dve elegantni poletni obleki, porabni za na pot, predvsem pa za poletne popoldneve v letovišču. Prva je iz črtastega krepa, z originalno položenimi črtami, preprostim ovratnikom in pasom z ljubko pentljico. Druga obleka je pa iz lahne, tako imenovane »čiste svile«, z novim, dokaj širokim pasom, zvončastim krilom in nabranim životkom.
Mlečne jedi za pasje dni
V	vročih poletnih dneh se nam mleko prav rado pokvari; tudi če je prekuhano, se nam rado skisa. Toda kislo mleko in celo sesedeno mleko ne zgubita nič svoje prvotne redilnosti. Tudi možnost vsestranske uporabe se s tem ne zmanjša. Iz kislega, sesedenega in tudi pretopljenega mleka lahko pripravite dobre in okusne jedi.
Večina ljudi je zadovoljna, če dobi za večerjo skledo sesedenega mleka, potresenega s sladkorjem in cimetom. Mleko lahko pripravimo tudi tako, da nadrobimo vanj črnega kruha in ga jemo z redkvico. Zelo okusno je tudi stepeno mleko, ki smo mu dodale sladkorja in cimeta, limonove lupinice, vaniljevega sladkorja, kakšnega sadnega soka ali kompota. Vse to denemo v kozarce in jih čim hladnejše postavimo na mizo.
Ostanke kruha lahko za spremembo porabimo za mlečno juho. Star kruh najprej namočimo, prekuhamo in ga pretlačimo skozi sito. Nato ga denemo v lonec in mu med neprestanim mešanjem počasi prilivamo topljenega mleka, dokler ne zavre. Juho lahko osladimo s sladkorjem in posipamo s cimetom, ji dodamo limonove lupinice in sadnega soka. Mlečno juho pa lahko tudi osolimo, ji dodamo naribane in prepražene zelenjave in paradižnikov. Takšna juha je zelo tečna in ima izredno dober okus.
Ali ste že kdaj pripravile iz topljenega mleka mlečno omako za narastek iz sočivja? Mleku dodajte med neprestanim mešanjem moko, tako da dobite gosto zrnato zmes. Dodajte ji po okusu soli, kumine in še drugih običajnih začimb in nekaj surovih, stisnjenih paradižnikov. Vse to zvrnite v pomaščen model za narastke in mu dodajte prepražene zelenjave. Pridenete mu lahko tudi na koleščke zrezanega krompirja. Narastek zlato-rumeno zapecite. S to omako lahko tudi polijete krompir v oblicah. Na mizo ga postavite z glavnato, kuma-rlčno ali pa paradižnikovo solato.
Vitamin v jabolkih
Vitamini so oni sestavni del naše hrane, ki so neizogibno potrebni vsakemu živemu bitju. Vitaminov je več vrst in vsak ima svojo posebno nalogo. Tako ima na primer vitamin »C« nalogo, da prepreči tako imenovano angleško bolezen ali rahitis, ki se po navadi loteva majhnih otrok in prizadeva staršem mnogo skrbi.
Tako se znanost v zadnjih letih zelo trudi, da bi odkrila, kje vse se nahajajo vitamini in kako bi se človek z njimi najbolj okoristil. Ugotovili so, da je največ vitaminov v sadju in da vsebuje jabolkova lupina veliko vitamina »C«. Majhna jabolka imajo pa v olupku še več vitamina »C« kakor
I	i velika.
Jabolka se ne smejo hraniti v prostoru, kjer je temperatura 4,4 stopinje Celzija, kajti ta temperatura uničuje vitamin »B«, ki je prav tako v jabolku. Zato je najbolje, če imamo jabolka spravljena v prostoru, kjer je zmerom enaka temperatura, in sicer O stopinj Celzija.
Bliža se čas, ko bodo jabolka dozorela; zato moramo skrbeti, da bodo dobili naši otroci kar največ jabolk in z njimi tudi dovolj tistih vitaminov, ki so zanje in za njihovo rast tako zelo potrebni.
Ljubka poletna obleka za Izprehode po peščini, prav preprosto ukrojena in zapeta po zredi s skritimi gumbi od ovratnika do spodnjega roba. Posebno praktična je zato, ker Jo tako rekoč ogrnemo vrh kopalne obleke in je ni treba vleči čez glavo. Ovratnik Je desk^ žepki p« zaprti z gumbki.
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Ati veste...
... da je prvi steznik nosila Jožefi-na, žena Napoleona I. Ob neki priložnosti je Napoleon dejal svoji ženi: »Draga moja, opažam, da premalo jezdiš.« Občutljiva dama je takoj razumela, da se je preveč zredila, in izmislila si je steznik, ki se je v vet sto različnih oblikah razširil po vsem svetu.
... da je poročni pajčolan prva nosila grška vojvodinja Ksemena, ko se je na skrivaj poročila s svojim izvoljencem. Pajčolan si je nadela zato, da je ne bi nihče spoznal. Ta poroka je ostala še celih sedem let skrivnost obeh mladih zakon cev in v teh letin mlada vojvodinja niti enkrat ni videla svojega moža. Živela je še dalje kot dekle v očetovi hiši. šele po očetovi smrti so smeli ljudje zvedeli za njeno možitev. Odtlej je poročni Pa> čolan simbol nežnosti, zvestobe in nedolžnosti, kakor tudi velike In gl0' boke ljubezni.
V vaši shrambi morata vladati red in snaga
Na prvi pogled se vam bo morebiti smešno zdelo, da pišemo o tem, kako naj gospodinja uredi svojo shrambo, preden spravi vanjo živila za zimo. Če Pa pomislite, kakšne so shrambe nekaterih vaših prijateljic, ne boste presenečeni, če boste izvedeli, da ima izmed desetih kvečjemu ena svojo shrambo takšno, kakršna ustreza ugledu pridne gospodinje in pred vsem zdravju in higieni.
Mnoge gospodinje mislijo, da ni treba paziti na snago in red v shrambi, tem tako »nevažnem« prostoru, tako rekoč pritiklini. Saj vanjo tako in tako ne gre niht ,> drugi kakor gospodinja sama in kvečjemu služkinja, če jo ima.
Takšno naziranje je pa zelo napačno. Pa ne samo zato, ker pri vhodu vanjo napravi slab vtisk, temveč tudi zaradi jedi, ki jih shranite vanjo od enega dne do drugega, pred vsem pa zaradi zimske zaloge, ki se v nečistem prostoru hitreje pokvari.
Potrudite se, da svojo shrambo spravite v red, in videli boste, koliko koristi boste imeli od tega. Da se boste laže znašli, se ravnajte po pravilih, ki vam jih bomo našteli, in videli boste, da imate lahko z majhnim trudom veliko koristi.
Vsaj enkrat na mesec se lotite splošnega čiščenja, in sicer takole:
Najprej vso zalogo znesite v kuhinjo, obrišite z zidov pajčevine in prah, dobro umijte in zdrgnite police, okna in tla. Pustite, da se vse res do do-
bra posuši, sicer bo shramba vlažna. če vam razmere dopuščajo, pripnite na police povoščeno platno, če tega ne morete, pa vsaj čist bel papir ali vsaj časopisni papir. Vse dobro pripnite z risalnimi žebljički. Razen tega pripnite tudi papirnate čipke, da bo prijetnejše za oči.
Ko to opravite, jemljite posamezne kozarce z vloženim sadjem, marmeladami in zelenjavo, vsakega posebej obrišite in jih razvrstite. Razume se, da morajo biti kozarci z marmelado skupaj, prav tako kozarci z zelenjavo in paradižniki, kozarci s sadjem pa spet skupaj. Razvrstite jih po velikosti. Vsak kozarec mora imeti napis z vsebino in datumom vlaganja, če tega nima, potlej listke nalepite ob prvem splošnem čiščenju. Tako se vam bo zdelo, kakor da ste stopili v lepo urejeno lekarno, v kateri pazijo na red in higieno.
Naposled vam svetujemo, da shrambo čim pogosteje zračite. Najbolje je, če je okno shrambe zmerom odprto. Poleti je primemo, da ga odpirate ponoči, pozimi pa kdaj pa kdaj čez dan, da vam vsebina zloženih kozarcev ne zmrzne. Primerno je, če imate na oknu shrambe gosto mrežo, da ne pride vanjo mrčes s ceste. Kadar kakšen kozarec ali posodo v shrambo vračate, jo zmerom obrišite, da ne umaže papirja, in postavite na prejšnje mesto.
Torej, drage gospodinje, potrudite se, da svoje shrambe zlasti zdaj, ko jih polnite z zalogo za zimo, očistite do poslednjih kotičke'.
Gospodinja mora znati uporabljati klej in mavec
Za vsako malenkostno popravilo vam še ni treba v hišo poklicati rokodelca, ker to ne koristi ne gospodinji ne rokodelcu. Potrebno je, da se gospodinja sama spozna z nekaterim orodjem tako: s kladivom, s kleščami, s pilo, poleg tega pa tudi z mizarskim klejem in mavcem.
Klej se da hitro napraviti. Najprej ga moramo na ognju raztopiti, na to se pa z njim prevlečejo leseni deli, povečini letvice in okraski na pohištvu, ki jih je treba najpreje dobro očistiti od prahu in nesnage in z njih odstraniti stari klej. Ko je predmet namazan s svežim klejem, ga moramo pritisniti na ono mesto, kjer je odpadel in močno privezati z vrvco. S pred-
ČEVLJI ZA POLETNE DNI
Pisani poletni sandali, prikladni zlasti za peščino, so najnovejši ameriški mode'. N:, njih ne vidite nobene zaponke ali gumba. Narejeni so namreč iz elastike in se tesno prilegajo nogi.
Reli platneni čeveljčki s precej debelimi podplati, obrobljenimi z rdeče-belo pikčastim ali pa modro-belo pikčastim platnom. Spredaj so precej odprti in zavezani z ljubko petljo iste kombinacije.
ljubki sandali iz čisto novega tvoriva, *lasPol usnja In naspol platna. Pri-*rJ®ni so z močnimi usnjenimi trakovi j* njomarskomodro-belega usnja. Na "»rtu so zavezani z velikimi metulj-kastimi pentljami. Podplati so prožni.
meta moramo pa odstraniti vse madeže, tako da postane čist.
če hočete pritrditi na steno kljuko ali desko za obešanje obleke ali podobno, uporabite za to mavec (gips). Mavec hranite na suhem v zaprti pločevinasti posodi, ker sicer preveč pije vlago. Iz mavca naredimo z dolitkom vode kašo. Ker se hitro strdi, ga moramo pripraviti šele tik pred uporabo, ko je že vse drugo storjeno. Preden pritrdite desko, napravite v zidu tolikšno luknjo, kakor je deska, jo zmočite z vodo in napolnite s kašo, potem pa pritisnite desko ali kljuko. Ker se mavec med strjevanjem širi, moramo desko ali kljuko ves ta čas pritiskati z roko.
Če naj nam mavec služi za več opravil, morate kašo narediti s pomočjo boraksove raztopine, da se ne bi prehitro str- »a. Boraksovo raztopino naredimo takole: na boraks zlijemo malo vode, vendar pa ni potrebno, da se v njej popolnoma raztopi, ampak tako, da ostane na dnu plast neraztopljenega boraksa. če se iz tega napravi zmes, mavec ne izgubi nič svoje trpež-nosti. Mavec naj bo zmerom doma in pri roki. Z njim zamašimo mišje luknje; uporaben je pa tudi za mnoga druga popravila.
Atneuka nam naceUuic
Ameriška moda je danes tista, ki nam diktira modo. Toda včasih le prav težko razumemo njene predloge. Te novosti so povečini namenjene filmskim igralkam in ženam ameriških mogotcev. Izmed teh novosti smo jih izbrali nekaj takšnih, ki so primerne tudi za našo razumno in praktično žensko.
Amerika nam narekuje...
...preprosto obleko iz muslina brez ovratnika. Namesto njega denite bar-žunast trak, na katerega ste prišile
Najnovejše vozičke, igrače, raznotera kolesa samo dobre znamke
S.REB0U
na vogalu Miklošičeve m Tavčarjeve
cvetlice v barvi, ki je v skladu z barvo obleke. Prav tako okrasite tudi zapestja;
... da namesto cvetlice, ki se vam je zmečkala, naredite iz trakov prav nežnih barv nekakšne cvete. S tem cvetom okrasite reverje kostuma ali pa večerno obleko;
... tako imenovani »španski klobuk«, ki je letos zelo moderen. Da je klobuk še učinkovitejši, pokrijemo lase z mrežo, okrašeno s »španskimi gumbki«;
... torbico s štirimi krili. Zdi se, kakor da bi bili dve navadni torbici zvezani navzkriž. Torbica ima štiri predale, zato je kakor nalašč za tiste, ki tako rade nosijo s seboj vse mogoče drobnjarije;
...začetni črki uvezeni na četrtino žepnega robca, če sta črki lepo oblikovani in lepi, ne potrebujete nobenega drugega okraska.
Razen tega, kar smo navedli, narekuje newyorška moda tudi zelo izrezane čevlje. Ti čevlji so prikladni zlasti za poletje, ko se noga poti. Sicer so pa tudi pri nas že nekaj let zelo priljubljeni.
Originalen popotni kostum, sestavljen iz temnega krila in svetle jopice. Zanimivo je, da postajajo jopice krajše, bluze pa daljše. Krilo in jopica sta iz tenkega, volnenega blaga. Nove so svetle črte, tekoče po šivih krila, vstavljene iz blaga, iz katerega je tudi jopica.
Porabni
če vam manjka olja za solato ali kakšno drugo zelenjavo, uporabite namesto njega smetano, ki pa mora biti povsem sveža. Solata bo zelo okusna in dobra.
Vode, v katrri ste kuhali makarone, rezance ali riž, ne zavrzite, ker jo lahko uporabite za izpiranje in apre-tiranje različnih tkanin. Vodo precedite skozi krpo in v njej izplakujte platnene bluze, zavese in druge bom-bažaste in platnene stvari.
Cvetačnega listja ne smete zavreči. Skuhajte ga namesto zelja in vodo uporabite za dobro okusno juho.
Sladkor pri vkuhavanju kislega sadja za kompot ali za kolače boste prihranile, če boste dodale prgišče kuhinjske sode, ki zmanjša kislino.
Pijačo najhitreje ohladite takole: steklenico z vinom ali kakšno drugo pijačo postavite v zaboj, ki ste ga napolnili s peskom. Pesek potresite s 400 do 500 gr soli in vse skupaj polijte z vodo, tako da bo pesek dovolj vlažen. Pijača bo shlajena, brž ko se sol raztopi, in to traja približno pol ure.
Popolnoma zgrešeno junaštvo je, če mislite, da pri gospodinjstvu ne smete sesti, samo zato, ker tudi vaša babica ni sedela. Danes se učimo varčevati s svojimi močmi, ker jih potrebujemo bolj ko kdaj poprej. Visok stol, posebno vrtljiv, morebiti kakšen star klavirski stolček, je zelo primeren za snaženje zelenjave, pomivanje in celo likanje manjših kosov perila.
pg—|
■ -
V X;W:-S»
mmmmm
Apnenčeva voda prav rada pusti po; posodi veliko usedline. Da se vam to ne bi zgodilo, dajte v posodo školjko ostrige, ki ste jo prej dobro izščetkali. Ko bo voda v posodi vrela, bo ves apnenec ostal na školjki.
Naftalin, ki ga namakate 24 ur v petroleju, vam bo dobro nadomestoval flit. in druga sredstva za uničevanje mrčesa.
Mnoge gospodinje si znajo ohraniti lep sijaj na bluzah, ki so iz čiste svile, umetne svile ali pa kakršnega koli drugega tvoriva. To pa store tako, da dodenejo zadnji vodi pri izpiranju pol kozarca prelčuhanega mleka.
Da vam kristalna čaša ne bi počila, kadar jo polnite z vročo kremo, jo postavite na prtič, ki ste ga preje štirikrat zložile.
Umivalnik in kopalno kad lepo očistite, če jo potem, ko ste jo umile z vimom, zdrgnete s čisto krpo, namočeno v kis.
Ptičev v kletkah ne smete postaviti na sonce, ker jim to škoduje. Samo jutrnje in večerno sonce ptiču dobro de, a vroče opoldansko sonce je zanj pogubno. Zaradi tega mora kletka s ptičem stati poleti v hladu.
Velikokrat se vam pripeti, da pečenko preveč osolite. Najbolje je, če pridenete pečenki nekaj olupljenih krompirjev in prav malo vode. Mnoge kuharice dodajo pa preslani pečenki nekoliko sladkorja.
Sadne madeže iz pisanih tkanin lahko odpravite, če jih takoj pričnete čistiti. Blago z madežem postavite preko lonca in nanj vlivajte počasi vrelo vodo. Pri dobrih, belih tkaninah vam ni treba uporabljati mila. Ko madež izgine, morate tisto mesto, kjer je bil, še enkrat oprati v topli vodi.
če je vaše pohištvo zgubilo svoj sijaj, ga zdrgnite z baržunasto krpo, ki ste jo namočili v takole mešanico: 100 gramov lanenega olja, 50 gramov 90°/.>: alkohola in 5 gramov belega loščila. Najprej raztopite loščilo v alkoholu in šele potem pridajte olje. Vse skupaj dobro premešajte. S krpo lepo in enakomerno namažite svoje pohištvo, samo ne smete preveč drgniti. Ko se ta mešanica posuši, drgnite pohištvo z volneno krpo toliko časa, dokler ne dobi lep sijaj.
Vse predmete iz kavčuka, ki so izgubili svojo prožnost, potopite v deževnico, ki ste ji dodali na 100 gramov deževnice 3 grame amonijaka. Vse te predmete morate pustiti pomočene v tej raztopini 24 ur. Barvastih in pisanih kavčukastih predmetov pa ne smete pomakati v takšno raztopino, ker izgube barvo.
Ljubka igralna oblekica za dečka ali deklico. Narejena je iz hladnega platna; zgornji del je srčasto ukrojen in izvezen s priljubljenimi živalskimi oblikami v križnem vbodu, te se bo vaša malčica pojavila v njej na igrišča, bo gotovo zbudila dosti pozornosti.
ŠAH
Problem st. 61
Sestavil Jesper Jespersen (1902)
e
 _ ^illl
Mat v 3 potezah. ^ ^
Problem st. 62
Sestavil Oton Nemo (1886)
 m. m m
Mat v 3 potezah, (g 80)
Komedija zmešnjav
Igra z damskim kmetom
(Ostende 1907)
Beli:	trni:
Marshall	čigorin
1. d4	d5
2. Sf3	e6
3. Lf4	Sf6
4. e3	Ld6
5. Lg3	c6
6. Ld3	i,Xg3
7. hXg?	Sd7
8. Sd2	Dc7
9. De2	c5
10. c3	c4
11. Lc2	b6?
12. e4	dXe4
13. SXe4	h6
14. Sfg5	Lb7
15. 0 - 0-0	0—0
16. f4	Tb8
17. a3	a5
18. Sfd2	Ld5
19. Se4	b4
20. aXb4	aXb4
21. SXf6 šah	SXf6
22. De5	Da5? (Da7)
23. SXc4	Da6
24. TXh6?	bXc? (Sg4)
25. Tdhl	gXh
26. TXh6 cXb2 šah?(Dal šah)
27. Kd2	Se4šah
28. LXe4	LXe4? (f5>
29. Dh8 mat.
Presenetljiv udar
Iz partije Prokesch—Johner
(Pistyan 1922)
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek & Mikeš
UUBUANA, Franiiikanska ulita nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Wm w
mm. 4 m i
^0% Kk	Sm
d lO mil
28................ Tg4Xg2šahi!
Beli se je udal, ker ne more preprečiti mata: 29. KXg2 Dg4šah, 30, Khl Dh3 šah, 31. Kgl Dg3šah, 32, Khl DXel šah, 33. Kg2 Tf2šah, 34, Kh3 Dhlšah, 35. Kg3 Dg2mat
Rešitev problema št. 59
1. Kf2—e3!	Kh5—h6
2. De4—g2	Kh6—h5
3. Dg2—g5 mat.
1...... h7—h6
2. Ke3—f4	Kh5Xh4
3. De4—hi mat.
Rešitev problema št 60
1. c 4—c5	Ke6—d5
2. Df4—d6 šah	Kd5—e4
3. Le2—d3mat.
1...... Ke6—d7
2. Df4—d6 šah	Kd7—e8 (e8)
• 3. Le2—a6 (h5) mat. -
15. nadaljevanje
Kapitan Je snel čepico. Oba na tleh ležeča sta, tako jasno pričala o smrtti, da se kapitan sploh potrudil ni preiskati, ali morebiti le ni plamenček življenja v katerem izmed njiju.
Pred odprtimi vrati in na hodniku se je gnetla posadka jahte kakor splašena perjad.
Kapitan se je sklonil k jokajoči ženi in ji dejal nekaj v španščini. Dobil je tudi kratek odgovor. Kapitan je ukazoval, takoj nato so pa Kitajca odnesli. Modrikast je bil mali obraz s podčrtanimi lic-nicami.
Zdaj so ostali v kabini obupana, jokajoča žena, mrtvi Španec in Egon Štern. Ni si upal motiti dame v njeni žalosti. V njegovi glavi so se podile misli. Ni razumel, kako se je mogel grozni dogodek v tako kratkem času pripetiti.
Jokanje je na lepem prenehalo, svetlolasa žena je vstala in stopila proti njemu.
»Vi le nekaj veste,« je začela. »Povejte mi po pravici, kaj se je zgodilo med mojim možem in Kitajcem.«
Medtem ko se je trudila, da bi mu vprašanje kolikor mogoče mirno zadala, so iz njenih oči tekle velike solze. Egon Stem je pošteno odgovoril. Svetlolasa dama je za trenutek pomolčala, ne da bi ji nehale teči solze po njenih licih.
Naposled je dejala skoraj neslišno:
;*Kajne, Kitajec vas je posvaril?«
»Da,« je priznal Štern odkrito, »toda v resnici prav za prav nič ne vem! Tisto malo, kar je Kitajec govoril, s tistim vred, kar je zalučal vašemu možu, je bilo zelo zmedeno in raztrgano kakor odlomki iz slabega romana.«
»Kljiub temu bi rada vedela,« je silila.
Njen voščenobledi obraz je bil spačen od žalosti; kljub temu se je še zmerom trudila, da bi čim mirneje govorila.
Egon Štern se je odločil, da ji bo priznal vso resnico; sprevidel je namreč, da se žena s polovičarstvom ne zadovolji. Tega ni občutila kot prlzanašanje.
Tako ji je povedal vse, kar je vedel.
Ni mu segla v besedo, toda solze so ji prenehale polzeti po licih.
Ko je končal svoje pripovedovanje, je primaknila stol blizu mrtveca in ga prosila: »Sedite semkaj, gospod Stem. Vpričo svojega ljubljenega rajnika vam hočem pripovedovati o njem.«
Sama je sedla na tla poleg mrtveca. Kakor velik otrok je čepela tam in gledala navzgor k Egonu Sternu.
Ponosno je zvenel njen glas, ko je začela:
»Moj mož je nameraval rešiti eno najvažnejših, najbolj pretresljivih vprašanj človeštva, bil je tik pred tem, da odgovori nanj. Njegova smrt je rešitev tega vprašanja preložila za dolgo dolgo, morebiti za zmerom.« Globoko je zasopla: »Kdo ve, ali bo kdaj še kakšen človek odkril to, do česar se je dokopal on.«
Kakor pobožen, veren človek izpoveduje svojo vero, tako je nadaljevala:
»Ko sem ga spoznala, sem takoj vedela, da je vsa vsebina mojega življenja, in ko sem potlej še izvedela, o čem razglablja njegova pametna glava, se je moji ljubezni pridružil ponos nanj. Iskal je rešitev vprašanja, na katero doslej še nihče ni znal odgovoriti. On je našel pot do rešitve.« Njene poteze so izražale sanjarjenje.
»Koliko ubogih ljudi umre po nesrečah zaradi izgube krvi. Kako dolgo pogosto traja, preden je mogoče napraviti transfuzijo. Pogosto ni nikogar o pravem času na mestu, da bi svojo kri spustil v žile drugega človeka. Moj mož je našel sredstvo, da se lahko dela brez človeške krvi, tako da bi odslej vsak, tudi najneznatnejši zdravnik v najbolj odročnem gnezdu lahko izvedel takojšnjo transfuzijo krvi, če bi bil on ostal živ.«
Z rahlim gibom glave je pokazala na mrtveca.
»Postal bi bil rešitelj človeštva!« je dejala s trepetajočim glasom. Z očitnim naporom se je branila slabosti, ki jo je napadala.
»Zdaj je bil ravno pri preizkušanju svojega čudodelnega pripomočka, pri preizkušanju nadomestne krvi, izvirajoče od rib, ki se je s pomočjo posebnega postopka dala prilagoditi človeški krvi. Zanj ni imelo smisla še dalje preizkušati to na živalih. Neki opici, ki ji je bil vzel kri, je pripomoček sijajno pomagal. Zdaj je pa potreboval ljudi, da bi svoje izkušnje potrdil.«
Egon Stem je sunkovito zadihal, bilo je kakor hropenje, ker je v grlu začutil čudno sušo.
Svetlolasa žena mu ni posvetila pozornosti. Govorila je hlastneje, na lepem se ji je vročično mudilo.
»Tukaj na jahti je preizkušal svojo iznajdbo. Na nekem starem izčrpanem človeku je napravil svoj prvi poskus. Vzel mu Je toliko krvi,
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
►»A
RAZPOTJU
da je že skoraj izdihnil, potlej mu je pa vzbrizgnil svojo čudodelno kri.«
Zdaj se je celo že nasmehnila.
»Takoj sem vam povedala, da je šlo za starega izčrpanega človeka; tudi brez poskusa bi bil umrl. Drugi je umrl iz istega razloga. Oba sta bila žal že preveč v letih. Poskus ni imel ničesar skupnega z njuno smrtjo. Neumni Kitajec je menda vohunil in njegovi omejeni možgani so videli vse napačno in zmedeno.«
Zagledala se je v praznino.
»Oba sta umrla na jahti. Prvi pred letom dni, drugi pa pred šestimi meseci. Nihče od posadke ni razmišljal dalje o tem. Saj ljudje pogosto umirajo na ladjah. Takrat smo bili na odprtem morju, oba smo spustili v njegovo naročje. Nihče ni vprašal po njiju, bila sta brez sorodnikov.«
Svetla rdečica je zalila njena doslej tako bleda lica.
»Če je pa poskus vendarle vzrok, da sta nekoliko preje Izdihnila, kakor jima je bila usoda namenila, je vendar odlika, nekakšno darilo, če človeštvu žrtvuješ košček svojega življenja, ni res?«
Egon Štern je sedel kakor kame-nit kip Zdelo se mu je, kakor da bi mu bila od groze kri zastala po žilah in omrtvila njegove ude.
Na tako naivno vprašanje ni mogel dati nobenega odgovora.
Naposled se je opogumil in zadal vprašanje, ki ga je mučilo:
»Zdaj je hotel doktor Espada napraviti z menoj isti poskus, kakor s prvima dvema človekoma, ki sta umrla na jahti, kajne? Hotel mi je vzeti kri in jo nadomestiti z ribjo. Ali ni tako?«
»Da,« je pošteno priznala. »Seveda! Saj zato smo vas povabili, da potujete z nama. Vi niste bili izčrpan, star, onemogel človek, bili ste primernejši kakor prva dva. Sama sem vas izbrala svojemu možu. Več dni sem vas zasledovala in opazovala, preden sem vas nagovorila. Tako očitno je bilo, da ste brez cilja. Ob tej priložnosti hočem še pripomniti: da sva vas takrat v Hamburgu zaklenila v vašo celico, ni bilo naključje, temveč namen. Bala sva se namreč, da bi se utegnili v poslednjem trenutku še premisliti. Zaklenila sva vas, da b' preprečila t- možnost. In ko sva vas prosila, da pri hamburškem konzulu ne omenite, da boste potovali na najini jahti, sva to storila iz gole previdnosti...«
Prenehala je, on je pa trepetaje končal:
Iz gole previdnosti, da bi utegnil med potjo tudi jaz izdihniti na jahti. Ker sem brez sorodnikov in in ker je v morju dovolj prostora, bi se težko kdo zmenil zame, če se
ime vaše jahte ni spravljalo v zvezo z mojim odhodom iz Nemčije. To sta bila pametno ukrenila, vi in vaš mož.«
Branila se je.
»Kako postranskega pomena je vse to! Sicer pa ni bilo nobenega vzroka, da bi se mislilo na vašo smrt. Vse bi se bilo sijajno posrečilo in najhujše bi bilo že davno mimo, če se ne bil vmešal podli Kitajec.«
Egon Stem je jezno dejal:
»Nikar ne zmerjajte ubogega možica. Neskončno sem mu hvaležen, življenje mi je rešil, umrl je zame. Poskusi vašega moža so bili izrodki zmešanih možganov. V blaznico je spadal.«
Zena je zakričala, kakor da bi ji bili nož zasadili v prsi.
»Za božjo voljo, tega ne ponavljajte več, ker s tem žalite najboljšega in najpametnejšega moža. Naj plemenitejšega in naj večjega, ki je kdaj živel.«
»Bil je najbrezobzimejši in naj-surovejši, ki je kdaj živel, hočete reči. Njegovo edino opravičilo bi bila blaznost. In vi ste tudi bolni ali pa nad vse hudobni, ker ste zanj iskali ljudi, katerih verjetna usoda vam je bila dobro znana.«
Planil je pokonci.
»Zdaj moram na sveži zrak, slabost me obhaja od studa in groze.«
Egon Stem je zapustil kabino in se ni več ozrl.
Pogled na mrtvega Spanca z mefistovskim obrazom mu je bil postal neznosen, obraz svetlolase žene se mu je pa adel spačen.
XV.
Egon Stem je stal na palubi in zrl z zmedenim, obupanim pogledom v valove, ki so butali ob jahto in jo pomikali dalje.
Spet ga je bila zadela nesreča, spet je zaznamoval neuspeh.
In vendar pri vsej nesreči :nu je bila še sreča priskočila na pomoč, sicer bi mu bil blaznež potegnil kri iz telesa, potlej ga pa napolnil z ribjo krvjo, če bi bil, kar je bilo pač gotovo, pri tem poginil, bi si bil Ricardo Espada kot zdravnik že izmislil kakšno verjetno zgodbo, če bi ga bili vprašali po vzroku njegove smrti.
Toda po njem ne bi bil nihče vprašal, saj je bil v rodnem mestecu podrl vse mostove za seboj.
Ladja je zdaj plula prav blizu španske obale in Egon Štern si je mislil, da se bo že kje zasidrala. Saj sta bila dva mrtveca na krovu in dogodke je morala zabeležiti policija.
Niti slutil ni, koliko časa že stoji tako, in zdrznil se je, ko je stal kapitan pred njim in ga vljudno pozval, naj mu sledi.
V tako imenovani delovni sobi Ricarda Espade ga je pričakovala svetlolasa žena.
Egon Štern jo je nejeverno pogledal. Kako je bilo mogoče, da se ljudje tako neznansko hitro postarajo, kakor se je še pred kratkim ča^om tako očarljiva svetlolaska?
Njene poteze so bile zbegane, uničene, kakor cvetoči vrt, ki ga je bila uničila toča. In ali se ni že srebro prepletalo v njenih lepih plavih laseh kakor razletele nitke »babjega leta«.
Nekaj trenutkov je prenašala njegov pogled, potlej je pa zaklenila vrata, vtaknila ključ v žep in skoraj v istem trenutku je Egon Štern zagledal v njeni desnici samokres.
»Gospod Stem, orožje je zanesljivo,« je dejala kakor v svarilo, »upam pa, da ga ne bom potrebovala. Pred vsem bi vas rada prosila, da trdite, da ne veste, zaradi česa je nastal prepir med mojim možem in Kitajcem, oe bi vas na policiji zasliševali. Nevedneža igrajte, tako kakor ste ga najprej igrali proti meni. To morate storiti zato, ker ne maram, da bi se odkrila resnica. Po nobeni ceni ne maram, da bi se iz tega, kar se je zgodilo, predle senzacije. Ne maram, da bi štorasta radovednost stikala po stvareh, ki so bile svete meni in mojemu ljubljenemu možu.«
Pogledal je mimo naperjenega samokresa.
»Vse bom povedal, kar vem. še več. Povedal bom tudi tisto, kar slutim.«
Njene oči so se mu grozeče zasvetile naproti.
»To bi bila skrajno pretirana temeljitost; s tem ne bi nikomur pomagali, spomin mojega moža bi pa grdo umazali. Svet sodi navadno zelo neumno in tesnosrčno. Jaz pa ne trpim, da bi ena sama senca padla nanj. Slišite, tega ne trpim.«
Njen obraz se je razgrel, živa rdečica se ji je razlila prav do čela.
»Morebiti — če bi res izdali — bi ga imeli za blazneža kakor vi, bi mislili o njem kakor vi, tako nespametno, tako tesnosrčno...«
Segel ji je v besedo:
»Morebiti bi ga pa imenovali tudi zločinca.«
Jeza nad tem, kar so mu hoteli prizadejati, ga je popolnoma prevzela.
Skomignila je z rameni.
»čemu bi se prepirala o tem? Saj nikakor ne morete dojeti veličine moža, ki je moral umreti, ker tesni Kitajčevi možgani niso dojeli njegove veličine, čemu premlevati zmerom eno in isto snov? To me samo žalosti in vrhu tega nimava dosti časa za to. Govoriva torej o
| HUMOR fr. ANEKDOTE |
To ga ne moti
»Veste, gospod profesor, prve dni vas bo v postelji malo tiščalo, čez nekaj dni se boste pa že privadili...«
»To me ne moti, gospod, ali ne bi mogel te prve dni prespati v hotelu?«
Angel
Zaročenec se hvali prijatelju:
»Moja zaročenka je kakor angel!«
»človek božji, saj je čisto poslikana!«
»Ali si že videl kdaj angela, ki ne bi bil naslikan?«
Nenavaden slučaj
Mali Janezek je bil prvič v šoli.
»Kako je bilo?« ga vpraša oče, »kaj te je vprašal gospod učitelj?«
»Vprašal me je, kako se pišem, kje stanujem in to sem mu znal povedati. Potlej me je pa še vprašal, kdaj sem se rodil, tega pa nisem vedel.«
»Toda Janezek, rodil si se vendar 17. marca!«
»Kaj, ravno na moj rojstni dan? To je pa res nenavaden slučaj,« se začudi mali Janezek.
Stroga organizacija
Društvo beračev ima stroga disciplinska pravila, če se kateri izmed članov pregreši zopet; zakone društva, ga za kazen pošljejo na Škotsko, da tam opravlja svoj poklic, kakor ve in zna...
Ob ločitvi
»Obljubi mi, da mi boš pisal is vsakega kraja.«
»Ali me tako ljubiš?«
»Ne, temveč znamke zbiram.«
Razumljivo »Ali me boš tudi decembra tako ljubil kakor v lepem in sončnem juniju?«
»Se bolj, draga moja, še bolj!«
»Se bolj?«
»Seveda, kajti december Ima še en dan več kakor junij.«
Škotska
Bogata teta je poslala svojemu nečaku denar s pismom, v katerem ga je prosila, da bi ji poslal svoja dva sinč-ka-dvojčka, ki ju je zelo ljubila, a ju te dolgo ni videla.
čez nekaj dni je prispel eden izmed njiju m prinesel teti pismo, v katerem Ji je nečak sporočil:
»Da te otroka ne bi veliko stala, sem ti poslal samo enega, ker sta si oba podobna kakor jajce jajcu.«
Ludvik XIV. in tat
Neki nepridiprav je sklenil, da bo ukradel stensko uro iz stanovanja francoskega kralja Ludvika XIV. V trenutku pa, ko je bil na delu, je vstopil kralj. Tat pa ni izgubil prisebnosti, temveč mu je kar moči ne-brižno dejal:
»Bojim se, da ne bi padel z lestve.« Kralj je mislil, da uro snema zaradi popravila, zato je prijel za lestvo, ker se je bal, da ne bi nesrečnež padel z nje.
čez nekaj ur so kralju sporočili, da je nekdo ukradel uro in da tatu ne morejo priti na sled, niti ne vedo, kako se mu je posrečilo priti v kraljevo stanovanje.
»Nikar nikomur nič ne povejte,« je
dejal kralj, »ker sem se sam udeležil tatvine. Držal sem namreč lestvo, medtem ko je tat snemal uro.«
Dva genialna slikarja, ki se nista trpela
Slavni italijanski slikar Raffaello (1483—1520) je bil edinec slikarja in pesnika Giovannija Santija. 2e v mladosti je kazal veliko nadarjenost za slikarstvo. Njegov prvi učitelj je bil r.jegov oče, pozneje je imel pa tudi druge. Mlad, lep, odličnega vedenja, Raffaello ni živel kot navaden slikar, temveč kakor pravi knez. S svojimi deli je neznansko obogatel. Svojim učencem je pomagal z denarjem in nasveti. Bil je zmerom ljubezniv in uslužen. Zato je ob njegovi smrti za njim žaloval ves Rim in vsa prestolnic- se je udeležila njegovega pogreba.
Raffaelo je umrl mlad, bil je komaj 37 let star. Nekateri trdijo, da je umrl zaradi prpkomernega uživanja, drugi pa da zaradi pljučnice.
Ko je šel nekoč v avdienco k papežu, ga je spremljalo petdeset slikarjev kakor kakšnega vladarja. Tudi njegov sodobnik, veliki Michelangelo, je bil pogosto pri papežu v avdienci, toda v Vatikan je šel zmerom čisto sam. Zato je nekoč Raffaella žbodel:
»Vi zmerom hodite z velikim spremstvom kakor kakšen vojskovodja!«
»Vi pa hodite zmerom sami, kakor kakšen — krvnik!« mu je zabrusil Raffaello.
Očitno se genialna umetnika nista mogla trpeti. To potrjuje tudi Michelangelova izjava, da je Raffaello več dosegel s svojim trudom kakor s svojo nadarjenostjo.
važnejših rečeh. Ali hočete storiti, kar od vas zahtevam? Mislim namreč, ali boste molčali, a ko vas bodo zasliševali?«
»Ne!« je odvrnil trdo in neizpodbitno.
Igrala se je s samokresom.
»Strelja izvrstno,« mu je zagotovila kar moči nebrižno, »od tu pa ne morete pobegniti. Saj ste menda opazili, da sem zaklenila?«
Preteče se mu je nasmehnila.
»če pritirate do skrajnosti, ustrelim najprej vas, potlej pa še sebe. Namesto z dvema, bo jahta ,Lobo‘ priplula s štirimi mrtveci v naslednje pristanišče. Meni ni več dosti do življenja, čisto resno mislim, ker mi gre za naj višje, kar imam na svetu: za moža, ki sem ga ljubila in oboževala, ki ga bom ljubila in oboževala, dokler bom dihala.«
Toliko fanatične odločnosti je izražal njen lepi obraz, da je Egonu Sternu le postalo nekoliko tesno.
Potem, ko so mu razložili, zakaj so ga tako gostoljubno sprejeli na ,Lobu‘, je bil trdno prepričan, da je za las ušel smrti, in niti pomislil ni na to, da bi se izpostavil nevarnosti, da bi ga svetlolasa žena kratko in malo ustrelila. In tega je bila zmožna. Niti za trenutek ni podvomil o tem.
Preden bi prišel v njeno bližino in ji izvil orožje, bi bila že davno sprožila.
Kljub vsem žalostnim dogodkom, ki jih je imel za seboj, je na lepem občutil blazno željo po življenju.
Ženin glas je postal roteč:
»Ne mudite naju predolgo, kmalu bomo v naslednjem pristanišču, v Alicanti, in dotlej morava biti na čistem.«
»Vaši zahtevi ne morem ustreči,« je odvrnil, ne da bi se dal premotiti, »moja vest mi to prepoveduje.«
Komaj mu je pustila dogovoriti.
»Vaša vest?« mu je vprašujoče s poudarkom segla v besedo. Zvenelo je skoraj malce posmehljivo.
»Ali ste si pa tudi popolnoma na jasnem o tem, kaj ste rekli? Za vsak primer vam vendar svetujem, da se temeljito še enkrat izprašate, preden še drugič izrečete. Najprej temeljito preudarite, ali ni morebiti ničesar, prav ničesar v vaši preteklosti, kar vam veže roke, če se hočete izgovarjati s čisto vestjo. Izprašajte si najglobljo notranjost svojega srca: Ali niste nikoli storili česa, nikoli česa opustili, kar bi bili prav za prav po svoji vesti dolžni storiti?«
Ali je vprašanje prišlo Iz ust svetlolase žene, ki je hotela varovati spomin svojega ljubljenega pokojnika, ali mu ga je zadal kdo drug?
Ali je to govorila svetlolasa žena ali je bila resničnost to, kar je videl pred seboj? Ali je stal tam, poleg stola, ob katerega se je naslanjala vitka svetlolaska, suha postava moža z vrvjo? Ali je res videl njegov nagubani, od strasti razorani obraz?
Ali so mu njegova usta klicala besede, ki so mu vzele pogum, da bi tako samozavestno govoril o svoji vesti? On, mož z vrvjo, ne-blago strašilo, privid, ki ga je težil s strašno krivdo?
človeka bi bil lahko rešil smrti, ubogega sotrpina, toda tega ni bil storil.
Tega ni bil storil!
Usmiljeni bog nebeški, kako utegne težiti takšen greh!
še zmerom je molčal in svetlolasa žena je oblastno dejala:
»Molčali boste o tem, kar veste.«
Zdelo se je, da njena postava raste, njene oči so se strogo zazrle vanj: »Kajti le tisti, kdor je med nami brez madeža, sme vreči prvi kamen nanj!«
Njen glas je dobil kovinsko ostrino. Zdelo se je, kakor da bi sleherna beseda iz njenih ust zazvonila.
»Vi pa niste brez madeža. Vaša vest je obtežena. Zato si zdaj ne smete lastiti pravice, da bi svojo vest vrgli na tehtnico.«
Možu je bilo, kakor da bi glas iz višin lil vanj in razrival njegovo notranjost, ga tako razburjal, kakor ga ni razburilo še nič v njegovem življenju.
Pobesil je glavo.
Ne, njegova vest ni bila čista. Težak greh jo je težil kakor mlinski kamen.
Mož z vrvjo je spet vstal pred njim. Strašno razločno ga je videl in potepuhov razriti obraz, ki se mu je bil neizbrisno vtisnil v spomin in zdaj zrl vanj, ga je strahovito obtoževal.
»Molčali boste, saj sem vedela,« je zmagoslavno vzkliknila svetlolaska in slišati je bilo njeno globoko dihanje v mučni tišini kabine.
»Molčal bom,« je obljubil s po-beš:	ni	trepalnicami.
»Prisezite to pri najljubšem, kar imate na zemlji,« mu je dejala.
Dvignil je pogled in pogledal ženo, ki -s j> tako oiločno borila zato, da ne bi njenemu oboževanemu možu po njegovi smrti vtisnili pečata blaznosti.
23. nadaljevanje
»In zanjo sem morala basati vreče z živili? Zanjo ste hoteli tisto dolino spremeniti v raj?«
»Jane!...«
»Odgovorite mi!«
»Da, zanjo.«
»Lažnivec.« S to besedo je dala Jane duška svoji razjarjenosti. Drugič v svojem življenju jo je Popadla taka neobrzdana togota. Dediščina po pokojnem očetu. Toda njena strast je bila hujša od očetove, zakaj Jane je bila ljubosumna ženska — ljubosumna celo na svoje prijatelje.
Toda ogenj njene strasti je kmalu utrnil, kakor ugasne sij razbeljenega ražnja. Vsa izčrpana in sočutja vredna se je naslonila Las-sitru na roko, odvrnila obraz in ga skrila y gosto Blackstarovo grivo.
Najsi je bil Venters res otrpel in ohromel od začudenja — ko je naposled Jane Withersteenova dvignila spet glavo in mu pogledala v oči, mu je prsi vendarle spreletela ostra bolečina.
»Jane, nedolžna je!« je vzkliknil.
»Ali smete mar upati, da vam bom to verjela?« je vprašala in ga ošinila s trudnim, zagrenjenim pogledom.
»Nisem lažnivec. To dobro veste, če sem molčal, čeprav bi me bila čast morala siliti, da bi se izpovedal, sem storil to le zaradi tega, da bi vas ne žalil. V Cottonwoods sem prišel trdno odločen, da vam vse povem. Pa mi ni šla beseda z jezika. Nisem hotel, da bi vas kakor koli presenetilo. Nisem še pozabil, kako dobri ste bili z menoj. Nisem se spremenil, moji občutki za vas so ostali enaki in ponosen sem bil in ostanem na vaše prijateljstvo. Toda najsi se vam zdi stvar taka ali drugačna — prosim vas le to: ne bodite krivični. To dekle je nedolžno. Kar Las-sitra vprašajte.«
»Jane, res je. Tako nedolžna je kakor ma’a Fay,« je prepričevalno del Lassiter. Lahen nasmešek mu je hušknii okoli ust, odsvit se mu je utrnil v očeh.
Venters je opazil — in vedel je, da je opazil to tudi Lassiter — kako se je Janina zmučena duša borila s sovraštvom, dokler ga ni naposled premagala in ugnala dvom. sum in prezir...
»Ako sem vas v svoji potrtosti po krivem obsodila, Bern, vas prosim odpuščanja,« je zdajci dejala. »Nis?m več Jane s prejšnjih dni. Povejte, Bern, povejte, kdo je to dekle!«
 »Oldringova hči je; njegov zakrinkani jezdec je bila. Lassiter vam bo povedal, kako sem jo, misleč, da je razbojnik, obstrelil, kako sem ji rešil življenje; vso, vso pisano zgodbo vam bo povedal. Prečudna je, Jane, divja ko kaduljna planota. Toda resnična, resnična ko nedolžnost tega dekleta. To mi morate verjeti!«
»Oldringov zakrinkani jezdec! Oldringova hči!« je vzkliknila Jane. »In nedolžna, pravite? Preveč terjate od mene. če je to dekle takšno kakor trdite, kako more potlej pobegniti z moškim, ki je ubil n j snega očeta?«
»O, zakaj ste to rekli?« je jezno kriknil Venters. Janino vprašanje je zbudilo Besso iz omotice. Oči so se ji razprle, temni krogi so se zarisali krog njih; stopila je pred Ventersa in dvignila roke, ko da bi hotela ubraniti udarec.
»Ali si res ubil Oldringa?«
»Da, Bess, hi pošteno se kesam. Toda saj veš, da se mi še sanjalo ni, da bi utegnil biti tvoj oče. prepričan sem bil, da ti je bil storil tisoč krivic. Ustrelil sem ga v razbesneli ljubosumnosti.«
Globoko ganjena je stala Bess pred njim in molčala. Nenadejano je bruhnilo iz nje:
»Da, bil je moj oče! In zdaj moram nazaj v divjino — zakaj s teboj ne morem dalje. Vse je pokopano — razblinile so se nebeške sanje. O, saj sem vedela, da mi tolikšna sreča ni bila sojena. Zdaj moram odtod, proč od tebe «
»Ako mi moreš odpustiti, Bess, se bo še vse uravnalo,« je s prosečim glasom dejal Venters.
»Nič se ne da več uravnati. Vrnem se v divjino. Kljub vsemu sem ga bila ljubila. Bil je dober z me-
IUmsUcovo.
SPISAL ZANE GREY • PREVEDEL Z. P
m
noj — in tega mu ne bom nikoli pozabila.«
»Če se vrneš k Oldringovi tolpi, pojdem za teboj — in tam me bo dohitela smrt,« je hripavo izdavil Venters.
»Ne, ne Bem, ne boš me spremil. Sama bom odšla. Najbolje bo zate, da pozabiš... Samo sramoto in bolest sem ti nakopala.«
Ni jokala. Toda ljubki cvet življenja je usahnil na njenih licih. Bila je videti potrta in žalostna. Vsa svežost je na mah izginila; roke so se ji mlahavo pobesile, glavo je sklonila, vsa vdana v brezupno usodo.
Zdajci je pa stopil Lassiter korak naprej; najprej je resno pogledal Jano, potlej Ventersa, naposled je pa obvisel njegov mili, svetu pogled na obupani Bessi.
»Rekel bi, da je že vsak povedal svoje. Zdaj je Lassiter na vrsti. Nič srečnejšega se ni moglo zgoditi ko to srečanje. Bess, stopite k meni.«
Mehko je položil roko na njeno nadleht in jo obrnil tako, da je vsem pokazala lice. Potlej je odprl svojo roko; na dlani mu je ležal svetal, malce obtolčen zlat medaljon.
»Odprite,« je dejal Bessi z nekam čudno polnim glasom.
Bess je nebrižno ubogala.
»Stopita še vidva bliže,« je nadaljeval Lassiter. »Poglejta si to sliko. Ali mar ne poznata te žene?«
Jane je samo ošinila s pogledom sličico in obnemela.
»Milly Ernova!« je začudeno vzkliknila.
Venters je z utripajočim srcem, ves blažen od neke prečudne slutnje, spoznal v malce obledeli sliki oči Milly Erno ve.
»Da, to je Milly,« je po tihem ponovil Lassiter. »Bess, ali niste tega obraza še nikoli videli? Ne? Res ne? Skušajte se vendar spomniti !«
»Te oči, te oči,« je šepnila Bess. »Ne, ne morem se spomniti — vem pa, da so to tiste oči, ki sem jih tolikokrat videla v sanjah...«
Lassiter je položil svojo močno roko okoli njenih pleč in sklonil glavo.
»Mislil sem si, da boste spoznali te oči. To so popolnoma enake, prelepe oči, ki zro v vas, kadar se pogledate v ogledalo ali v gladino čistega izvira. To so oči vaše matere, zakaj vi ste... hči Milly Er-nove. Elizabeth Erne, tako je vaše ime. In — da veste — Oldringova hči niste! Vaš oče je bil Frank Eme, mož, ki je bil nekoč moj najboljši prijatelj. Poglejte, ta slika vam ga pokaže. Bil je lep mož, najpoštenejši in najhrabrejši gen-tleman v vseh Južnih državah. Frank je bil potomec stare rodbine. Po vaših žilah se pretaka poštena, plemenita kri, dekle, in krvi ni moči zatajiti.«
Bess mu je zdrknila iz naročja, padla na kolena, pritisnila medaljon na srce in se s hrepenečimi očmi zazrla v nebo.
»Saj... saj... ne more biti res.«
»Bog bodi zahvaljen, da je vendarle res,« je odgovoril Lassiter. »Jane in Bern, oba sta bila poznala Milly. Ali mar ne spoznata matere, v hčeri?«
»In kdo ste vi?« je šepnila Bess.
»Hm. No da, Millin brat sem in vaš stric! Stric Jim! Pieteto zabavna reč...«
»O, saj ne morem verjeti... Pustite me, naj klečim. Bern, pusti me, naj klečim. Resnico zrem v tvojih očeh in jo berem na licih miss Withersteenove... Resnico vidim. Daj, da zvem vse, daj, da kleče poslušam. Povejte mi, rotim vas, povejte mi, kako se je vse to zgodilo!«	,
In Lassiter ji je pripovedoval v zgoščenih besedah žalostno usodo Milly Emove, ki je umrla, ko so ji ugrabili poslednji up in poslednjo tolažbo — njeno hčerkico. Pripovedoval je, kako je Dyer iz slepega sovraštva do Franka Erna izročil otroka razbojniku Oldringu, da jo onečasti in z njeno sramoto stre očetu srce. Dalje je pripovedoval da je Oldring — in sam je bil slišal to iz njegovih ust — v enem primeru kršil pogodbo z Dyerjem: dekleta ni vzgajal v ne-časti in sramoti, temveč v čistoti in nedolžnosti. Zakaj Oldring je hotel otroka po Dyerjevi smrti vt-niti očetu.
Ko je Lassiter končal, je skočil Venters pokonci in vzkliknil z glasom grenkega kesanja:
»O, Bess, vem, da govori Lassiter živo resnico. Ko se je Oldring do smrti zadet zgrudil na kolena in je z nečloveškim naporom hlipal, je dejal: ,Zakaj niste počakali? Bess je...‘ Potlej se je mrtev zgrudil. In od tistih dob me neprestano zasledujejo njegove oči, še zmerom mi zvene njegove besede v ušesih.«
»Elisabeth Erne!« je zaklicala Jane Withersteenova. »Ljubila sem vašo mater — in v vas je spet oživela.«
Kar se je slišalo neverjetno iz ust mož, je v glasu, v pogledu in
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna lOS. REICH LJUBLJANA
vedenju Jane oživelo za Besso v prečudovito resnico. Temni strah, brezupna razdvojenost, preteči oblaki temote, vse se je razblinjalo, vse je izginjalo v zarji sreče. Bess se je vzravnala in rdečica zdravja ji je spet zalila lica. Opo-jena od nenadejane spremembe svoje usode je padla Jani na prsi.
»Zdi se mi, ljudje božji, da bi kazalo spregovoriti resno besedo,« je naposled omenil Lassiter, »čas hiti!«
»Res je,« je precej odgovoril Venters. »Vse sem bil pozabil... čas, kraj in nevarnost. Torej sta tudi vidva na pobegu? Tudi Jane Wi-thersteenova je dala slovo svoji domačiji, Lassiter?«
»Za večne čase,« je odgovorila Jane namesto Lassitra.
»Ponosni dom Withersteenov je samo še prah in pepel,« je pribil Lassiter.
»In Dyer...«
»Rekel bi, da tam, kjer je Dyer zdaj, ni več priložnosti, da bi ugrabljal otroke.«
»Kar mislil sem si. In Tuli?« je z ostrim glasom poizvedoval Venters.
»Tulla ni bilo zraven, ko me je bes obsedel. Zdaj dirja bržčas že s svojimi jezdeci za nami.«
»Ali se bosta skrila kje v sedlu, dokler ne bo nevarnost odhrumela mimo?«
»Taka je bila Janina misel. Jaz pa mislim, da te nevihte ne bo tako kmalu konec. Namenila sva se k vama v Dolino presenečenja, zdaj vaju pa srečava na begu...«
»Nikoli več se ne vrneva tja.« Z naglo besedo je pripovedoval o najdenem zlatu in o načrtih za najbližjo bodočnost. »Morava tvegati, zakaj Bess ne sme več ostati v tej divjini, koder je preživela svojo žalostno mladost. Novo življenje jo čaka in mene žene dolžnost, da ji tega novega življenja niti za trenutek ne prikrajšam.«
Jane Withersteenova je stala poleg njega in se je lahno dotaknila njegove roke.
»Prav imate, Bem. Nikar ne odlašajte. Le čez mejo, stran iz Utaha, stran iz te divje dežele. To ste dolžni storiti. Moje molitve bodo z vama.«
»Hvala vam, Jane,« je odvrnil Venters, trudeč se, da bi se mu glas ne tresel. »Vaše molitve bova potrebna. Velika je nevarnost, Jane. Najini muli sta počasni. O, da bi bila že ta neskončna, odprta kaduljna planota za nama!«
»Nevarnost je že minila, Bem. Malo nagle ježe — in kdo vama more potlej še do živega?« je mehko dejala Jane.
Venters je strmel vanjo. Ali so mar skrbi omračile Jani um?
»Oba sta jezdeca od nog do glave — in jezdila bosta za vajino življenje,« je Jane nadaljevala s j precejšnjo mehkobo. Se malce tišji' je bil njen glas; ko da bi govorila sama s seboj.
»Jane!« je ves zbegan kriknil Venters.
»Preprosta stvar, Bem. Black -stara in Nighta vama dam.«
»Ta dva vranca?« je nejeverno šepnil Venters.
»Nič besedi več. Lassiter, razsedlajte konja in osedlajte muli za naju.«
Sele takrat, ko se je Lassiter podvizal, da izvrši Janin ukaz, je Venters doumel, kaj se prav za prav dogaja. Skočil je k Lassitru in mu zadržal roke, razvezujoče jermenje in stremena.
»Nikar, nikar! Kaj vendar počenjate?« je skorajda besno kriknil. »Ali ste zblazneli? Konja potrebujeta vendar sama! Tuli vama je za petami.«
Potlej je obmolknil in pogledal Jani Withersteenovi v oči. V tistem trenutku se je povzpela do višine, ki je zmerom hrepenela po njej. Njemu, ki je bil skalil mir njene hiše, njemu, ki ji je nakopal neizprosno sovraštvo njenega naroda, ki bi ga morala prekleti, njemu je namenila svoj največji, najplemenitejši dar, neskončen v popolni nesebičnosti. In Venters je zdajci, prevzet spoštovanja do žrtvovanje te čiste ženske, sprevidel, da mora to darilo ponižno sprejeti.
»Jane,« je zajecljal in nagnil glavo. »Zdaj ne morem govoriti. Manjka mi besed. Vendar razumem vse. Z neskončno hvaležnostjo sprejmem Blackstara in Nighta.«
»Nikar ne zapravljajta dragocenega časa,« je kratko dejal Lassi-ter. »Priseči ne morem, toda zdi se mi, da se tam daleč na kaduljni rebri nekaj premika. Morda se motim. Treba je pa po vsaki ceni urno na pot. Blaekstarova stremena sem pritegnil; dvignite Besso v sedlo.«
Jane Withersteenova je iztegnila roke. »Elisabeth Emova!« je vzkliknila — in Bess ji je padla okoli vratu.
Kako neznansko prijetno je bilo Ventersu pri duši, ko je uzrl Besso v Janinem naročju.
Zdajci je odtrgal pogled od te dvojice in skočil Nightu v sedlo.
»Lassiter, kdo ve, ali se še kdaj vidimo!« je spregovoril Venters z globokim glasom.
»Ne bi rekel, ne bi rekel, sinko moj. No, Bess Oldringova, zakrinkani jeedec, Elisabeth Emova, brž, brž splezajte v sedlo! čul sem, da znate jezditi. Ni ga jezdeca, ki bi ne ljubil konjiča. Znaj, dekle, da še ni zrasel konj, ki bi ugnal Blackstara.«
»Res je, Lassiter, doslej še ni bilo konja, ki bi Blackstara prekosil,« je s starim ponosom pribila Jane.
»Premnogokrat sem se že čudil
— kako je Venters zmogel tisto čudovito dirko... Ali je bil mar Wrangle hitrejši, dragi sinko?«
»Ne, Lassiter,« je odgovoril Venters; in za to laž ga je nagradila Jane s čudovitim nasmeškom.
»No da; moj konjski nos zadene zmerom v črno. Sicer pa: kaj klepetam in zapravljam dragoceni čas? Pri moji veri, res ni kar od muh, če v eni sami uri najdeš čedno in mično nečakinjo, pa jo že kar spet izgubiš! Zbogom, Elisabeth... zbogom!«
»O, striček Jim, zdrav mi ostani in... srečen!«
»Elisabeth Emova, bodi neskončno srečna!« je zaklicala Jane.
»Zdra/vstvujte... zdravstvujte!«
S prožnim zaletom je skočila Bess Blackstara v sedlo.
»Jane Withersteenova... zbogom! ...Ostanite zdravi... zbogom!« je hripavo vzkliknil Venters.
»Bem... Bess... jezdeca s škrlatne kadulje... zdravstvu j ta!«
22. POGLAVJE
Jladec Visefo skate
S	solznimi očmi je gledala Jane Witherst*enova za Ventersom in Elizabeto Emovo, ki sta jahajoča na vrancih kmalu izginila za ka-duljnim obronkom.
»Odšla sta,« je menil Lassiter. »Zdaj sta rešena. V njunem bodočem srečnem življenju ne bo minil dan, da bi se ne spomnila Jane Withersteenove in strica Jima... Dejal bi, da vzemiva pot pod noge.«
Pokorno sta se muli obrnili in začeli stopicati z drobnimi, previdnimi koraki skozi skalnato preseko. Vekajoča psa je pa moral Lassiter privezati na vrvico, da bi ne zdirjala za svojim bivšim gospodarjem Jane je bila v čudnem razpoloženju. Ni je obhalajala mlahavost ali brezbrižnost, in vendar so bile njene misli tope in brez zanimanja. Njeno telo je bilo še prožno in krepko, dušo ji je pa vendarle zajela utrujenost. Ta ura ob vhodu Slepilnega sedla je bila vrhunec njene boli — plima njenega srda — njena poslednja žrtev — visoka pesem njene ljubezni
— dopolnitev miru...
Kakor navita lutka je stopala za Lassitrom no strmi stezi navzdol po prahu in sprstenelem grušču. In medtem ko so drvele nedolžne lavine mimo nje ali se je usipalo kamenje okoli njenih nog do kolen, se vendarle ni bala. Občutek, da je utesnjena med strmimi skalnatimi stenami, globoko skrita pred sončnim žarom, pred lesketajočo se kaduljo, jo je navdal z nedoločno tolažbo. Lassiter je na-pustil stremena na eni izmed mul in povabil Jano, naj sede v sedlo in jezdi ob njegovem boku. Opozoril jo je le, naj pazi, da si mula ne bi na ostrem kamenju obtolkla trdih kopit. Tako je jezdila med temačnimi in na mestih lesketajočimi se stenami. Tišina in mir in hlad — po vsem canonu! Potlej so se sence umaknile žarki sončni svetlobi — in kmalu sta prišla do goščave vitkih dreves; ko sta prekoračila ta gaj, sta se znašla ob potoku, žuborečem med bohotnim zelenjem.
Zdajci se je cahon stesnil; nazobčane stene so kipele vse više proti nebu; in z visokega traku nebeškega svoda nad njunima glavama je pripekalo sonce. Preseke so zijale v pustem skalovju, globeli so se odpirale zdaj na levi, zdaj na desni, dokler se ni sedlo razširilo v ogromno pahljačo sekajočih se caiionov.
Dalje prihodnji«
C2
FO
0«^
5-S»
»Mr* mundl
Gospod Subito..
strežaj v norišnici
„Lufia“, Maribor, Glavni frjj 24. — Vzorci brezplačn
MALI OGLASI
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, na|cene|e
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
OtroSki voziček,
kolo ali šivalni strol najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje
Narodni dom
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med In medico dobite n a) ce n e) e v
MEDARNI
Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
Ii tdravllnlb telile. Čudovit uipeh prt ranah. ope klinah, otuljebjlb, rolko, turih In voetjlh Itd. u nego dolenCkot. pri kolnem »nat Ju, lipulfailh In hra •t»h n« temenu, M n> pokana pran, bradavice.
DoM M » lekarnah la drogerijah.
MNOLAIKA Javit« bmIot. Moj Je t ured-nlHvn.
laliji K. Bratuift, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkut a a. t Ljubljani: za Ussamo odgovarja O. Mihalek — vsi t LJublJanL
FRANJO PIRCNUŽ
kone elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Ootpotoetaka ceata 1«
Telefon 28 71
Na ulogl Imam redno »so priprave In apa rate ta gospodinjstvo, kakor tudi vaa avet-lobna telesa, t J. od tarulce do leatenca *ve-tovnoinane tvrdke »Slemena«. Iivriujem tudi električno napeljavo u razsvetljavo |n pogon
ja ŠPORTNI TEDNIK j
Novi prvaki v atletiki
Slovenska atletska zveza je preteklo soboto in nedeljo priredila prvenstveno tekmovanje, ki je bilo obenem priprava za skorajšnji troboj med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Z dolženimi rezultati smo lahko zadovoljni, čeprav smo v posameznih disciplinah pričakovali boljše. Prav posebno se je odlikoval član mariborskega Železničarja Zorko, ki je v skoku v daljino dosegel 6'73 m, kar bi bil slovenski rekord, 6e bi merili z jeklenim merilom. A tudi nekateri drugi atleti so pokazali lep napredek, z veseljem moramo ugotoviti razmah atletike v Mariboru. Mariborski klubi so poslali na prvenstvo močno zastopstvo, ki se je izvrstno uveljavilo in doseglo 4 prva mesta. Zal se tekmovanja niso mogli udeležiti nekateri najboljši.
Novi slovenski prvaki so postali:
V teku na 400 m z zaprekami Polšak (Primorje) v 60.9, v skoku v višino Zorko (Železničar) 170 cm. v metu diska Lužnik (Maraton) 36'09 m, v teku na 200 m Račič (Ilirija) 23, v skoku v daljino Zorko (železničar) 6'73 m, v teku na 800 m Košir (Planina) 2:01.2, v metu krogle Hlade (Železničar) 12'77 m, v teku na 5000 m Kien (Primorje) 16:10.8, v teku na 110 m z zaprekami Lužnik (Maraton) 18, v metu kopja Mavsar (Planina) 55'25 m, v teku na 1500 m Kien (Primorje) 4:13.8, v teku na 100 m Račič (Ilirija) 11.2, v metu kladiva inž. Stepišnik (Ilirija) 49'50 m v teku na 400 m Klinar (Planina) 51'7, v skoku ob palici Oroszy (Rapid) 3'40 m, v troskoku Smolej (Planina) 13‘56 m, v teku na 10.000 m Kvas (Bratstvo) 35:27.4, v štafeti 4X100 m Ilirija 45.3.
V Zagrebu je na nedeljskem mitingu Concordije postavil Kotnik (Con-cordia) v teku na 5000 m nov jugoslovanski rekord s časom 15:26.4.
V plavalni ligi je tekmovanje do ponedeljka napredovalo za dve tekmi. Jug je prejšnji četrtek nastopil na Sušaku. Tekma je bila izredno važna,
ečali
ker sba se srečala dva najresnejša tekmeca za prvo mesto. Temu primerni so bili tudi rezultati. Najboljši je bil seveda Branko Žižek, ki je progo 400 m prosto preplaval v 4 minutah 50.7 sekundah, kar je najboljši letošnji čas v Evropi. Odlični so bili dalje prvi trije na 200 m prsno, ženska štafeta Viktorije na 4X100 m prosto in obe moški štafeti. Malo je verjetno, da bi imel kateri koli klub v Evropi štafeto, ki bi lahko dosegla čas 9:27.6 ali 9:29.7. Olimpijsko štafeto je odločil za Jug šele Žižek. Kot poslednji mož šta-je plaval proti Curtiniju, ki je 10 m naskoka. Žižek je pokazal, da spada tudi na 200 m dolgi progi med svetovno elito. Curtinija je ne le dohitel, ampak je do cilja celo pridobil dobre 3 m prednosti, štoperica je pokazala čas 2:12.6, kar Je tudi za morsko vodo več ko prvorazredno.
Posamezni rezultati so bili nasledi nji: moški: 400 m prosto Žižek (Jug) 4:50.7, 2. Defilipis (V) 5:03.2; 100 m hrbtno L. Ciganovič (J) 1:13, 2. Marčič (J) 1:13.9; 100 prosto Curtini (V) 1:00.8, 2. Defilipis (V)	1:02;	200 m
prsno Grkinič (V) 2:51.6, 2. Barbieri (J) 2:52.8, 3. Kohn (V) 2:54.2; 4X200 metrov prosto Jug 9:27.6, 2. Viktorija 9:29.7; zenske: 100 m prosto Jazbec (J) 1:18.9; 200 m prsno Pozniak (J) 3:22.6, 2. Boršič (V) 3:25; 100 m hrbtno Wimmer (V) 1:29.7, 2. Bartulovič (J) 1:29.8; 4X100 m prosto Viktorija 5:25.8. V waterpolu je nepričakovano zmagala Viktorija s 5:2.
Končno stanje je bilo 55:54 za Viktorijo, torej isto razmerje kakor med Viktorijo in IUrijo.
V soboto je Jug nastopil proti ZPK. Izid je presenetil. Zagrebčani so Du-btovčanom odvzeli nekatera prva mesta, kar ni nihče pričakoval. Sladka voda je pač nekaj drugega. Jug je zmagal z razliko 61:48 točkam, v wa-terpolu pa s 3:0. Rezultati so bili: moški: 400 m prosto Žižek (J) 4:58.8, 100 m hrbtno Schell (Z) 1:16.6, 100 m prosto 1. štakula (J) 1:03.2, 200 m prsno Dvoržak (Z) in Barbieri (J) v mrtvem teku 2:58.6, 4X200 m prosto Jug 10:01.4; ženske: 100 m prosto Brkič (Z) 1:20.2, 200 m prsno Fischer (Z) 3:26.8, 100 m hrbtno Bartulovič (J) 1:32.8, 4X100 m prosto Jug 5:50.2.
Stalno tekmovanje je zdaj naslednje: Jug 247 točk (4 tekme), ZPK 221 (5) Ilirija 196 (3). Viktorija 110 (2). Jadran 98 (2). Po povprečku je najboljša Ilirija ki ima 65.33 točk, slede Jug 61.75, Viktorija 55, Jadran 49, ZPK 44.20. V waterpolu vodi Jug s 6 točkami.
V nogometu je bilo preteklo nedeljo precej živahno. V Ljubljani je Mars priredil pokalni turnir na čast klubo-vima igralcema Stanetu Žigonu in Ivanu Vrhovcu, ki sta za svoj klub odigrala 200. oziroma 250. tekmo. V prvi tekmi je Mars premagal Jadrana s 4:2, v drugi Je pa Kranj zmagal nad Korotanom s 5:1. V srečanju poraženih je Jadran premagal Korotana s 3:2. Pokal je dobil prireditelj. Mars je zaigral prav dobro in nepričakovano visoko porazil gosta iz Kranja z 8:0.
Ljubljana je gostovala na Rakeku nasproti tamošnjemu Javorniku. Zmagala je s 7:2. V Beogradu sta igrala prijateljsko tekmo Jugoslavija in BSK. Igra Je bila slaba in gledalcev ni mogla zadovoljiti. Zmagala je Jugoslavija s 3:1. V Skopi ju si je Jugoslavija iz Jabuke z zmago nad Skopskim SK v razmeru 4:2 priborila vstop v srbsko ligo. Na Sušaku je bila prva kvalifikacijska tekma za vstop v hrvatsko ligo med zagrebškim Železničarjem in Orientom. Zmagal je Železničar z 2:1. V Varaždinu je ondotna Slavija porazila Concordijo s 4:2.
Na motociklističnih dirkah v Varaždinu so nastopili tudi Ljubljančani in Mariborčani. Junak dneva je bil Ludvik Starič, naS »leteči Kranjec«, ki je dv&krait zmagal in dosegel najboljši čas dneva.
Posteljno pene
kemično čiščeno po din 12’—, V5‘— 35'—, 55'—, gosje perje, sivi In beli puh, po kon-
ol
1914-1939
MED DVEMA VOJNAMA
ali:
25 let svetovne zgodovine
(Gl. štev. 19. in naslednje)
KAJ SO STRMOGLAVA?
Nadaljevanje z 9. strani
Kakšne cilje napadajo strmoglavci?
Ako pogledamo njihovo osnovno nalogo, vidimo, da gre tu za majhne, stoječe ali pa gibljive cilje. Na fronti in v zaledju je cela vrsta po dimenzijah sicer majhnih, toda izredno važnih ciljev: baterije, kolone moto-me-haniziranih enot, tanki in oklopni avtomobili, železniška križišča, mostovi, cestna križišča, industrijski centri, bunkerji itd. Bunkerji na Poljskem, ki so bili edina poljska obrambna linija, so bili izredno važni cilji nemških strmoglavcev. Debelina bun-kerjeve »strehe« je znašala okoli 120 do 150 cm, debelina stranskih sten iz armiranega betona pa 80 cm. Ker so bili bunkerji zelo dobro zavarovani in jih ni bilo mogoče razbiti s topništvom, so se Nemci zatekli k strmo-glavcem, ki so dano nalogo rešili s strahovitimi učinki svojih 250- in 500 kilskih bomb.
Strmoglavci v pomorskem letalstvu
Prav poseben pomen pa imajo strmoglavci v pomorskem letalstvu, kjer tvorijo sestavni del tako imenovane vkrcevalne aviatike. Ze sam značaj pomorskih ciljev, majhna razmerja plavajočih bojnih enot in njihova hitrost, vezana z veliko gibčnostjo, nujno zahtevajo uporabo edinole strmoglavcev, ker samo oni morejo doseči točno in učinkovito zadevanje, pri tem je pa nevarnost zanje minimalna. Toda čeprav se je bombardiranje v strmoglavem letenju z 250- in 500 kilskimi bombami izkazalo izredno učinkovito proti podmornicam, rušilcem, lahkim in »žepnim« križarkam, je njegova uporaba proti velikim bojnim ladjam, ki imajo močan oklep, še vedno problematična, kajti v kolikor je oklep debelejši — in to je potrebno zaradi čim večje prebojne sile — v toliko je polnjenje z eksplozivom manjše.
Kako se vrši napad v strmoglavem letenju?
Strmoglavci lete v višini 3000 do 4000 m, odkoder si vsak izbere svoj objekt za napad. Ko pilot cilj ugotovi, se mu približuje in potem malo pred njim v ostrem zavoju strmoglavi nanj s hitrostjo, ki se zaradi zemeljske težnosti (gravitacije) povečava do brzine 700 do 800 km/h in več. pri čemer se naklonski kot padanja giblje med 75 in 98°. Ko je strmoglavec 200 do 300 m nad objektom, ki ga hoče zadeti, vrže, odnosno spusti bombo direktno v cilj. V trenutku spuščanja ima bomba že začetno hitrost, ki je enaka hitrosti letala v strmoglavem letenju. Povečanje hitrosti padanja bombe pa poveča tudi njeno prebojno, odnosno udarno silo. — V istem trenutku, ko spušča strmoglavec bombo, pilot že izvlači tako olajšani aeroplan iz pikiranja, ga jame strmo dvigati in se oddaljevati od mesta eksplozije.
Pri strmoglavljenju na cilj mora pilot vedno računati s smerjo vetra, kajti veter utegne nevarno in brezkoristno zanesti bombo. V poslednjem stadiju strmoglavega letenja, to je takrat, ko se letalo nahaja v točki spuščanja bombe, je aeroplan najboljša tarča sovražnemu protiletalskemu topništvu in protiletalskim strojnicam. Topništvo je tu sicer skoraj nemočno in neučinkovito zaradi majhne višine in velike hitrosti letala, edinole strojničarji, ki hladnokrvno pričakujejo strmeglavca v trenutku, ko je cilju najbliže, da vrže nanj bombo, se morejo uspešno braniti in ga s koncentriranim strojničnim ognjem uničiti.
Tri prednosti
Dobre strani bombardiranja v strmoglavem letenju so predvsem: 1. velika točnost zadevanja, ker pada letalo takorekoč navpično na cilj, ki je viziran s celjm aparatom (kar je izredna prednost pred klasičnim vodoravnim bombardiranjem); 2. učinkovitost obrambe proti tako napadajočim letalom je minimalna, kar po-vzioča sorazmerno majhne izgube teh letal, in 3, odpada potreba velikega števila bomb in bombnikov, potrebnih za razrušenje cilja z istim efektom, kakršnega lahko doseže en sam strmoglavec.
Ena najtežjih hib tega načina bombardiranja je pa v tem, da morejo
kupite naicenelše zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SIVIR, Marijin trt 2.
Prevzamemo v popravilo tudi atare odeje.
Posaarje glasuje za vrnitev K Nemčiji. Sudetska nemška stranka na Češkoslovaškem se pri volitvah okrepi. Prezident Masaryk odstopi zaradi vi-
Dr. Beneš	Kraljica	Astrida
soke starosti; njegov naslednik postane dr. Beneš. Angleški kralj Jurij V. proslavi 25 letnico svojega vbadanja. Smrtna nesreča belgijske kraljice Astride. Italijanske čete presto-
ADesinsKa vojna
pijo mejo Abesinije, začetek italijan-»ko-abesinske vojne. Zveza narodov proglasi sankcije proti Italiji. Nemčija uvede obvezno vojaško dolžnost.
Dalje prihodnjič.
»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦M«
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strltarleva ul. O
pri frančiškanskem mostu
Vsalamina otaia, daljnogledi, toplomeri, aaromitri, oforomelri. ti. Vanda ubira ur. ilainini m srebrnine. Simo kvalitetna opilka:	Ciniki	brerpiafino	•
Radio Ljubljana
od8.YIII.do14.YIII.l940.
ČETRTEK 8. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Rad. orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Kmečki trio 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Operetna glasba (Rad. orkester). — Konec ob 23.00 uri.
PETEK 9. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Za planince 20.10: Zenska ura 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kitaro igra g. Stanko Prek. Konec ob 23. uri.
k ve 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe 12.00: Valček za valčkom 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Cimermanov kvartet 15.00: Prenos pevskega in instrumentalnega koncerta z Jesenic 16.30: Pol ure za dijake 17.00: Kmet. ura 17.30: Slovenske narodne s spremljevanjem Radijskega orkestra 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Vijolinski koncert gdč. Inke Dernovškove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 21.15: Radijski orkester 22.00:	Napovedi,	poročila
22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 12. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Rad. orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Malta (g. Viktor Pirnat) 20.10: Stari štajerski gradovi 20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
TOREK 13. AVGUSTA:
SOBOTA 10. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plo^e 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Za smeh in kratek čas! 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovet di 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Rad. orkester 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave 20.10: O potrebi počitnic 20.-30: Pevski koncert ge. Majde Dugan Lov-šetove, pri klavirju g. prof. Čedomil Dugan 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 14. AVGUSTA:
NEDELJA 11. AVGUSTA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Dueti harmonik (gg. V. Jenko in M. Mihelčič) 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frauč. cer-
napadati posamezne cilje le majhne skupine strmoglavcev, s čimer je dana široka možnost lovskim letalom, da napadajo ali te majhne skupine ali pa posamezna letala.
Tehnika je z uspehom prebrodila težkoče, ki so se pojavile in se še pojavljajo v zvezi s strmoglavim bombardiranjem in s strmoglavci. Toda kljub vsemu moremo pričakovati, da se bodo strmoglavci v najbližji bodočnosti še bolj izpopolnili in da bodo prišli v sestav zračnih brodovij vseh držav, majhnih in velikih, tudi tistih, ki so doslej pomen in vrednost tega novega orožja premalo upoštevale.
Tugomir Tory
*
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Harmonika solo (g. Ivo Podobnikar) 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura 18.45: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Podporni sklad za onemoglost, starost in smrt (g. Milko Pirih) 20.30: Pevski zbor »Cankar« 21.15: Godalni kvartet s kitaro 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
Kako pravijo strmoglavcu in strmo^ glavemu bombardiranju drugod:
Ko pridete iz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si najprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s kremo Nivea ali z oljem Nivea! Šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela.
He podcenjujte
soncal
srbsko-hrvatski: avion z a bombardo-vanje u obrušavanju — bombardo-vanje u obrušavanju;
angleški: dive bomber — dive bom-bing:
francoski: avion de bombardement en vol pique — bombardement en vol pique
nemški: Sturzkampfflugzeug — Bom-benangriii im SturzHug;
Italijanski: aeroplano da attacco in picchiata — bombardamenlo in pic-chiata;
španski: bombardeo en picado.