214
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III.   ?Za obdelan les, torej tudi za ?elezni?ke pragove se uporabljajo kakor za ?agan les cene specijal-nega cenovnika II. in c. kr. ravnateljstvo se prosi, da odstotne odpuste, kateri se nahajajo v izjemnem cenov-niku V. in kateri so zdru?eni z minimalnimi koli?inami, po refakcijskem potu v prili?nem obroku odtegne."
V   utemeljitvi tega predloga se opozoruje, da so ?elezni?ki pragovi u?e obdelan les ter imajo veliko ve?jo vrednost, kakor les za kurjavo ali oblikovec; ker se za ?elezni?ke pragove po izjemnem cenovniku V. in posebnem cenovniku z dne 15. februarja 1884. pla?uje ni?ja ?elezni?ka vozarina, kakor za oblikovec, treba bi bilo skrbeti po predlogu III. za spremeno te nepravilne klasifikacije tem bolj, ker se ka?e preveliko samozata-jevanje lastnih interesov, ?e se preva?anju tega blaga, katerega se tudi mnogo rabi na lastni progi, dajejo prevelike prednosti. Odstotni odpusti po refakcijskem potu, kateri se dajejo po izjemnem cenovniku V. ?elezni?kim pragovom in ?aganemu lesu, bi se lahko, ne da bi se ?kodovalo prometu, odpravili, ker bi posebni cenovnik II. za obdelan in ?agan les tudi brez refakcij na velike odpo?iljatelje pa? zadostoval, da bi se les, kateri je za oddajo, spravil v vrednost in se odposlal. Vsled teh refakcij se pa? te?ko ?ivahnej?i promet dose?e, marve? se le zgodi, da oddajejo nekatere firme po?iljatve na svoje ime, kar ni potrebno. Ce bi se tarife za oblikovec po predlogu III. vzprejele, bode to spodbujalo ?age k ?ivahnej?emu delovanju, ker bodo la?je dobivale hlodove, promet se bode navzlic refakcij mno?il ter c. k. ravnateljstvo si bode prihranilo denar in delo.
IV.   ?C. kr. ravnateljstvo se prosi, naj dela na to, da se zdru?no s c. kr. priv. ju?no-?elezni?ko dru?bo v osrednjem listu (Central-Blatt) ?t. 5, z dne 13. januarja 1883. razgla?ene prednosti pri ?elezni?ki vozarini za oblikovec ua progi Trbi?-Lesce v Gorico uporabljajo za brusnico lesnih tabel tudi tedaj, ?e se oblikovec v to porabi,  da se izdelujejo iz njega lesene u?igalne ?ice^'.
V  utemeljitvi se omenja, da je c. kr. priv. ju?no-?elezni?ka dru?ba zdru?no s c. kr. ravnateljstvom razglasila za oblikovec do 4 metre dolgosti od postaj proge Trbi?-Lesce v Gorico tarifo 15 kr. za voz in kilometer -|-- 4 gold. m. p po poti kartiranja pod pogojem, da je to lesovje namenjeno za brusnice lesnic tabelj za pa-pir??ino, katere le?ijo v dostavnem okraji na Gori?kem.
Firma na Gori?kem, katera ravno isti oblikovec z istih postaj v Gorico dobiva, a jih ho?e rabiti za izdelovanje u?igalic, je prosila c. kr. priv. ju?no-?elezni?ko dru?bo, da bi jej dovolila za enako blago in enako relacijo to tarifo tudi tedaj, ?e izdeluje iz njih u?igalice. C. k. ju?no-?elezni?ka dru?ba na to pro?njo ni odgovorila, zaradi tega so odpo?iljatelji lesa,  kateri oddajejo
les obema firmama, prosili c. kr. ravnateljstvo za dr-?avno-?elezni?ko poslovanje, naj bi se enaka tarifa uporabljala pri po?iljatvah lesa enake kakovosti tudi tedaj, ?e se za razli?ne izdelke uporabi. To pro?njo je c. k. ravnateljstvo odbilo, ?e?, da se lesovina veliko ceneje dobiva kakor lesene u?igalne ?ice.
Predlog ?tev. I. se tako, kakor je bil stavljen,  ni vzprejel,   a vzprejel se je enoglasno predlog odseka za tarife, da se bode klasifikacija nem?kih dr?avnih ?eleznic ne glede   na sklepe drugih ?eleznic vpeljala ter izvela. Po tem predlogu se bode predlagalo,   da se naslednje, zdaj specijalnemu cenovniku u?tete vrste lesa pri avstrij-sko-ogerskih ?eleznicah uvrste v razred C:   1.  Okrogla deblovina ali drogovi (tudi surov,  obsekan les) do 2'5 metra dolg.   2. Panjevi (?torovina), razklan les (polena). 3. Dra?je in vejevje (fa?ine). 4. Krajniki, kateri pri ?aganji lesa odpadejo, ne ?ez 6 metrov dolgi.  5. Naslednje pri jamah uporabljeno lesovje: deblovina, stebri, ?elezni?ki pragovi,   pre?nice,   krajevni?ke deske,   krajevni?ki koli,   vse do 6 metrov dolgosti,   kakor  tudi tanke de??ice do 1*5 metra dolgosti. ? Predlagateljev namen je bil, dose?i, da bi se surova deblovina do 6 metrov dolgosti, brez razlo?ka, ?emu se rabi, uvrstila v razred C. Drugi in tretji predlog   se je le glede  odprave re-fakcij vzprejel,  vzprejel  pa se je  enoglasno  naslednji predlog odseka za tarife:
?C. kr. ravnateljstvo se ?ivo prosi, da po upodobljenih dozdanjih izku?njah ob ?asu ukrene, da se te re-fakcije kolikor mo?no odpravijo".
Ker je gosp. K. Luckmann odpravo refakcij pri lesu ?e le tedaj nameraval, ko bi bil za menj vredne vrste lesa, posebno za les za kurjavo in oblikovec vpeljan za izjemni cenovnik 1., ni bil zadovoljen, da se je glasovalo le ob enem delu njegovih predlogov ter se je dr?al svojega predloga zaradi splo?ne vpeljave izjemnega cenovnika ?t. I.
Vladni zastopnik se je izjavil proti vpeljavi izjemnega cenovnika ?t. I., ker bi za posamne relacije povi?ali se dozdanji podstavki.
Ker se je prej omenjeni predlog odseka za tarife vzprejel, je izjavil predsednik, da predlog gosp. K. Luck-manna odpade.
Ta pa je omenil, da je odsek za tarife priporo?al vzprejeti le en del njegovih predlogov, da naj bi se ?e glasovalo o onem delu njegovega predloga, kateri zahteva splo?no vpeljavo izjemnega cenovnika za nekatere vrste lesa. Na to je odgovoril predsednik, da gosp. K. Luckmanna predlog odpade, da mu je pa na voljo dano, pri prihodnji seji zopet staviti predlog, kar tudi namerava storiti.
Od predloga ?t. III. in IV. je predlagatelj odstopil.
Kone?no opomni gosp. poro?evalec, da bi bilo dobro, ?e bi udele?eni krogi v tarifnih zadevah izrazili svoje ?elje, da bi se moglo o njih posvetovati in bi se opravi?ene prito?be odpraviti mogle.
Zborni?ni predsednik gosp. J. Ku?ar izreka gosp. poro?evalcu za vztrajno zastopanje trgovskega in obrtnega stanu pri dr?avno-?elezni?nem svetu zahvalo.
Gosp. V. Petri?i? izreka ?eljo, da bi se v odseku posvetovalo o tarifah.
Gosp. K. Luckmann meni, naj bi se taka posvetovanja vr?ila ?e le tedaj, ko bodo zbornici doti?ne ?elje znane.
Zborni?ni predsednik gosp. J. Ku?ar opomni, da bodo udele?eni krogi pa? koj izrazili svoje ?elje , ko hitro izvedo o vsebini tega poro?ila.
Zbornica vzprejme poro?ilo ?lana dr?avno-?elezni?-nega sveta g. K. Luckmanna z zadovoljstvom v znanje, ter se popolnem strinja z zahvalo, izre?eno po zborni?nem predsedniku.
215
IV.   Gospod zborni?ni tajnik poro?a o pro?njah firm Avg, Tschinkelnovih sinov in K. Molineja; v teh pro?njah se prosi za zni?anje dozdanjih vozarinskih podstavkov. Gosp. poro?evalec ?ita pro?nje, nana?aje se na gosp. K. Luckmanna poro?ilo o posvetovanjih dr?avno-?elezni?nega sveta, v katerem poro?ilu se omenja voza-rina teh firm ter predlaga v imenu odseka:
Zbornica naj blagovoli obe pro?nji najtopleje priporo?ati C. kr. ravnateljstvu za dr?avno-?elezni?no poslovanje na Dunaji.
Predlog se enoglasno vzprejme.
V.   Gosp. V. Petri?i? poro?a o vpra?anji, naj bi se li ne izdala naredba, s katero bi se v zmislu zakona z dne 23. junija 1881., dr?. zak. ?tev. 62, prepovedalo onim trgovcem, kateri imajo pravico samo tr?iti z ?ganimi opojnimi teko?inami, imeti v zalogi v svojih pro-dajalnicah ?gane opojne pija?e v nezama?enih sodcih in nezape?atenih steklenicah.
Dunajska ?ganjarska zadruga je c. k. finan?no mi-nisterstvo med drugim tudi prosila, naj bi se nadzira-teljem zaukazalo, da smatrajo kot prikraj?anje posebne pristojbine, katera se mora pla?evati za to?enje, u?e tedaj, ?e se dobijo v prodajalnicah trgovcev na podrobno, prodajalcev me?anega blaga, branjevcev itd. odprte posode z ?ganimi opojnimi pija?ami.
?e?, ?e smejo trgovci, kateri imajo pravico samo tr?iti z ?ganimi opojnimi pija?ami, se s tem gotovo pospe?uje neopravi?eno to?enje na drobno; nastane toraj ?e vpra?anje, bi li ne bilo umestno, da udele?eni mini-sterstvi izdasta naredbo, s katero bi se vsem trgovcern, kateri imajo pravico samo tr?iti z ?ganimi pija?ami, prepovedalo pod ostro kaznijo, da ne smejo v svojih, ob?instvu pristopnih prodajalnicah imeti v zalogi ?ganih opojnih pija? v nezama?enih sodcih, to je, tako zama-?enih, kakor je v trgovanji navadno, in ne v nezape?atenih steklenicah. Dalje, da nastaje tudi vpra?anje, bi se li ta prepoved ne raztegnila tudi na ona prostori??a, katera so s prodajalnico v neposredni zvezi.
C. k. de?elna vlada obra?a se do zbornice, naj izrazi svoje mnenje o gornjem vpra?anji. ? V tem slu?aji izdal bi se ukaz, kateri bi omejeval trgovino z ?ganimi opojnimi pija?ami, kar pa po mnenji odsekovem nikakor ni priporo?ljivo, kajti zakon z dne 23. junija 1881., dr?. zak. ?t. 62, pa? ne potrebuje poostritve. Po omenjenega zakona ?. 2. je to?enje in podrobno prodajanje ?ganih opojnih pija?, kakor tudi trgovanje z istimi, kedar se trgovina ta vr?i v zaprtih posodah, dr?e?ih samo po en liter ali po menj podvr?eno posebni dav??ini. Po ??. 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje; po ??. S. in 17. so pa za prestopke postavljene ob?utljive kazni. Po mnenji odsekovem skrbi zaKon zadosti, da se trgovci odvra?ajo od nezakonite uporabe obrtnih pravic, in to tem bolj, ker bi bil tak prestopek zakona, ?e bi z vso natan?nostjo v to poklicane osebe ?uvale, le zelo redek.
Nikakor se odsek ne more sogla?ati s tem, da bi se onim trgovcem, kateri imajo pravico, samo tr?iti z ?ganimi opojnimi pija?ami, nalagale ?e druge neprilike s tem, da se jim prepove, imeti v zalogi ?gane opojne pija?e v nezama?enih sodcih ali nezape?atenih steklenicah v svojih prodajalnicah, ali ?e celo v prostori??ih, z onimi v neposredni zvezi. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se nikakor ?e ne doseglo, da bi se vendar ne prestopal ukaz.   Odsek torej stavi predlog:
Slavna zbornica naj se izre?e proti izdavi daljne naredbe, katera bi omejevala trgovino z ?ganimi opojnimi pija?ami.
Ta predlog se je enoglasno vzprejel.
(Dalje prihcdni?.)