Štev. 41. PoStnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1922. IV. leto. m Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne štev. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40* 1— Polletna naročnina . . . . „ 20'_ Četrtletna naročnina......10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. ..... • • Oglasi po ceniku. Uredništvo: Ljubljana, Dalmatinova cesta 3/111. Rokopisov ne vrača, a ko se en priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Kaj je novega pri O. Z. Objavljamo v izvlečku zaoisnika 8. in 9. seje širšega odbora z dne 25. avgusta in 26. seut. t. L. da bodo čitatelji točno informirani o nadaljnem delu O. Z. 25. avgusta. Po uvodnih formalnostih prečita predsednik L i 11 e er dopis Osred* njega društva poštnih uradnikov, katero želi ponovno pristopiti s 1. sept. t. 1. k Osrednji Zvezi. Pristop te organizacije se sprejme brez ugovora. Nato poroča predsednik Lilleg o draginjski anketi, ki se je vršila dne 10. avgusta t. 1. pri predsedništvu pokrajinske uprave in na katero ie bila O. Z. z dopi» som tega predsedstva z dne 8. avgusta t. 1. št. XIV. 14707 oficijelno povabljena. Te ankete sta se udeležila za O. Z. predsednik Lilleg in tajnik Bekš. Kakor navadno vse druge ankete proti dragimi, tudi ta sesta» nek zastopnikov producentov in konsu» mentov ni imel nobenega pizitiv. uspeha. To pa zaradi tega ker se draginja samo na osnovi zakona proti pobijanju draginje ne da odpraviti brez posebnega pravilnika k temu zakonu in so tako državne kot av= tonomne oblasti naorarn naviialcem cen brez tiste moči. ki bi v sedaniih prilikah mogla resnično kaj izdati. Nadalje je predsednik Lilleg podrobno poročal o naši ak« ciii. ki smo jo uvedli radi avdiience pri Ni. Vel. kraliu. Avdiienca žalibog ni bila do-voliena. pač na ie O. Z. izopslovahi. da ie znana spomenica, ki jo prečita tajnik Bekš, Doživljaji leta 1919. Popisal J. Z. (7 ) Edinokrat ie bil prišel neki tovariš davčni kolega (ime ie imel slično rajnemu avstrijskemu cesarju), s kojim sva služila pred 30 leti v Ljubljani, sedal pa je bil kot vpokojenec v Celovcu in hkratu translator pri vladi. Druge stranke — prišle so celo iz Beljaka — so vse pripovedovale, da si ljud» stvo želi Jugoslovanov, a bo» se jih pi= sarniška inteligenca, ki ima slabo vest in bi izgubila eksistenco; trgovci in dežela» ni, posebno Beljak, pa so iih kar oričako» vali. Zato so bili tembolj iznenađeni, ko so se utepli v tiste kraje Italijani, o ka* terih nihče ni niti sanjal. Sploh je bila med ljudstvom in oblastmi tako globoka pre» seka. da bi današnji zemljevid izgledal povsem drugače, ako bi ga bili delali ljudstvo poznavajoči »udje in ne šolani la j i k i. Pogovor se le vedno sukal okoli ko* misije, ki so jo nam bili napovedali; po* prišla v roke dvornemu maršalu. Sledi na* to predsednikovo poročilo o deputaciji uri ministru dr. Žerjavu, ki so se ie udeležili on, drugi podpredsed. Tumpej in tajnik. Ministru dr. Žerjavu se ie točno obrazlo* žilo bedno stanje državnih nameščencev in so se nanj kot ministra za socijalno po* litiko stavile zahteve v smislu dvornemu maršalu predložene spomenice. V nadali-nih izvajanjih se predsednik Lilleg dotak* ne sestanka vseh predsednikov pokrajin* skih zvez z dne 23./S. v Zagrebu, nakar prečita tainik dotični zapisnik, ki ie bil od vseh navzočih delegatov soglasna odo* bren. V smislu dopisa Zveze pošt. organizacij se sklene, da ie treba sporedno z resolucijo, ki je bila sklenjena 23. avg. v Zagrebu, uvesti posebno akcijo za dovolitev enkratnega nabavnega prispevka v trimesečni izmeri osebnih prejemkov. Tajniku Bekšu se naroči, da sestavi takoj potrebno vlogo. Delegat Primožič se zalivali predsed* niku za njegovo inicijativo in smotreno postopanje, kar vzamejo delegatje odob-ruje na znanje. Na vprašanje delegata Držaja, ako ie predsedstvu znano, da se je s strani neke politične stranke kritiko-valo postopanje češ, da O. Z. radi ukinjen j a maksimiranja draginjskih doklad za državne nižje uslužbence ni zaprosila za posredovanje, izjavi predsednik Lilleg da mu o tem ni ničesar znanega in se mu zdi taka kritika, tudi če bi se res izvaiala. setil nas je bil tudi namestnik deželnega glavarja, zatrjujoč nam, da bo postavile* na komisiia vse natanko preiskala in se nikomur ne bo storila krivica. Navzoči kmetje so kakor ovce stali pred njim: nekateri so se bali, drugi ga niso razumeli. Na moje vprašanje, čemu se je privedlo v Celovec ljudi brez povoda in razlogov in čemu so prijeli mene, ki mi ne morejo ničesar dokazati, je mož odgovoril: »Als Revanche für Laibach.« Na moj ugovor, da se koroških Slovencev niti primerjati ne more s kranjskimi Nemci, je molčal in zopet ponovil, da bo komisija vse točno preiskala. Ta bi bila morala nastopiti še isti teden v četrtek; v nesrečo pa je bil takrat 1. maj, splošen praznik in zakasnila se je za ves teden. Drugi četrtek se nas je pa nabralo toliko, da nismo prišli vsi na vrsto, v komisiji ni bilo prave edinosti, navzoči višji uradniki so se po pravici sramovali raznih Soldatenratov, — tiste dni je imel v Celovcu glavno besedo mož, ki so ga oblasti iskale do tiralici — in neumestna, ker se O. Z. obrača redno na vse politične klube. Koraki, ki jih je pod-vzela O. Z. po poročilu predsednika Lilie* ga, se odobre soglasno. Delegat Zima predlaga, naj se O. Z. obrne na centralno vlado s prošnjo, da se kontrolna komisiia zoper draginjo ponovno vzpostavi. Po pojasnilu predsednikovem. ki je mnenja, da bi nam taka komi* sija v današnjih prilikah ne donašala prav nobenih koristi, se o predlogu delegata Zime glasuje. Predlog propade z veliko večino. K slučajnostim se oglasi delegat Kobe, ki omenja pred kratkim v »Slovencu« pod naslovom »Razbojnik in drž. nameščenec« priobčeno notico. V tej notici pravi namreč pisec, da razbojnik ni oropal nekega gospoda, ker se ie le ta legitimiral za drž. nameščenca. Delegat Kobe je mnenja, da ie ta notica za državne name* ščnce žaljiva ter predlaga, naj pošlje O. Z. vsem listom potrebno ooozoritev. Na» sprotno Kebetovemu predlogu predlaga delegat Otoničar, da izreče O. Z. »Sloven* cu« zahvalo. Oba delegata umakneta slednjič ob splošni veselosti svoja predloga. Delegat Benedičič interpelira predsedstvo radi raznih pripomb, ki si jih v zadnjem času dovoljuje uredništvo »Naše* ga Glasa« pri posanmih člankih in ki do* sledno podčrtavajo možnost postranskega torej gospodje niso bili preveč vneti, ne preveč pridni v svojih poslih. Mi pa smo čakali in čakali; častniki se za nas niso brigali, bili smo jim celo nadležni, edino strogi gosp. profos so bili prišli pogledal neko »diplomo«, ki jo je bil narisal slikar na steno, sestavil pa pisec teh vrstic in smo jo vsi podpisali. Glasila se je: »O priliki osvojevanja Koroške internirani Jugoslovani, maja 1919.« VI. Med tem, ko so drugi mislili na svoj dom, je mene skrbelo, kaj bo s pohištvom. Zadnji dan aprila sem oddal ključe postreščkom, potem pa smo šli v vojašnico in od tedaj nisem vedel ničesar. Znano mi je pa bilo, da so v Št. Martinu kar ponoči metali stranke iz stanovanj in porabljali priliko, da so v splošni zmedi pridno kradli. Zato sem silil v častniškega namestnika Pichlerja, naj mi da prosto, da pogledam, kako je doma; komisija mi je to dovolila in šel sem v spremstvu nekega hamburškega pomorščaka na svoje zaslužka, za katerim nai bi šel vsak drž. nameščenec, ki si hoče izboljšati svoi «motni položaj. Vpraša, zakaj urednik »Našega Gla< sa« ni bil istega mnenia tudi na protestnem shodu leta 1919 ter predlaga., naj se izroči strokovno glasilo O. Z. v roke drugemu uredniku. Opozarja gospoda predsed* uika. da bo njegova organizacija sicer primorana izvajati proti gl a» silu O. Z. oster bojkot, ako se njegovemu predlogu ne ugodi.' Delegat Držaj soglaša z Benedičičem in izjavi, da je »Naš Glas« zajadral zopet v stare vode. Kjer le more uščipne nižje državne nameščence. Takšno pa bi sta= novsko glasilo ne sme>» biti. Zato bo glasoval za Benedičičev predlog. Ako gosp. G. obdrži uredništvo še nadalje, tedaj jamči, da odpove vse nižje drž. uslužben-stvo »Naš Glas«. Na pojasnilo predsednika L i 11 e g a in tajnika tiekša, da za takšen sxlep širši oobor Ü. Z. absolutno ni kompetenten, dokler ni čul mnenja časnikarskega odse= ka, se sklene, naj O. Z. čimpreie Pozove časnikarski odsek, da skliče sejo. Navzoči upravnik »Našega Glasa« vzame ta sklep na znanje. / Delegat Kukar prosi v imenu Hranilnega in posojilnega konsorcija. naj O. Z. s posebno vlogo čimpreie pritisne na pokrajinsko upravo, da izposluje konsorcuu potrebni kredit. Načelno se nam zdi seveda nepravih no, da bi morali državni nameščenci iška* ti posojilo pri kateremkoli zavodu, ker j e oržava obvezana, da plačuje svoje name; šuence stanu primerno, vendar pa je vsal-i orug izhod v teh časih popolnoma nemogoč. Predsednik Liileg obljubi, da se bo O. Z. v smislu Kukar je ve prošnje v naikraj; sem času zavzela pri pokrajinski upravi. Po toplih zahvalnih besedah delegata Kukarja na predsedstvo O. Z., kj stori vse, kar je v dosego rešitve vprašanja dr* žavnih nameščencev le mogoče, zaključi medsednik Liileg sejo ob pol 23. uri. 26 septembra. Pred prehodom na dnevni red se spominja predsed. Liileg v toplih besedah umrlega agilnega polkov* ruka v p. J os. Milavca, ki je kot predsednik Zveze vpokoienih častnikov to zvezo kot delegat zastopal pri O. Z. Pozval je navzoče, da se dvignejo s sedežev in zakliče* jo v spomin blagemu pokojniku: »Slava«. Temu pozivu so se vsi navzoči delegati odzvali. Predsednik pozdravi navzoče zastop* nike južne in državne železnice, ki p riso« stvujejo informativno današnji seii. na ka* teri se bo razpravljalo vprašanje o novem načrtu službene pragmatike in pa o vlad* nem načrtu, ki razvršča državne name* ščence v posamne kategorije in položaje.. Zapisnik 8. seje širšega odbora se odobri in overi Predsednik imenuje za overova-telja zapisnika današnje seje delegata Lavriča in Zimo. Upravnik »Našega Glasu« prečita na* to zapisnik 3. seje časnikarskega odseka, ki je razpravljala o uredniškem vpraša* nju. Ker manjšina (zastopniki nižjih drž. nameščencev) niso prodrli s svojim pred* logom, da bi se odvzelo uredništvo »Našega Glasa« dosedanjemu uredniku ter oddalo drugemu, bolj objektivnemu tova* rišu, so trije člani časnikarskega odseka (Rojec. Benedičič in Gaberščik) izvajali konsekvence in odložili mandate. Tajnik Bekš prečita vlogo sekcije Saveza financijske kcntrole Društva drž. uslužbencev. Društva sodnih poduradni* kov in slug. Društva državnih policijskih nameščencev. Društva davčnih izterieval* cev. Društva jetnišničnih in kaznilničnih paznikov in Društva poštnih poduradni-kov. v kateri te organizacije energično zahtevajo, da je uredništvo »Našega Gla* sa« uredniku brezpogojno odvzeti, ker bi sicer te organizacije ne mogle prispevati za vzdržavanje strokovnega glasila. Predsednik otvori o vprašaniu ured* ništva »Našega Glasa« debato. Predvsem konstatira, da ie način postopanja nižjih uslužbencev nanrain uradnikom vse oh* sodbe vreden in da se ne more drugače kvalificirati kot teror. Zlasti se obrača proti zastopnikom ncuradniških kategorij in niiiiovim očitkom, ker ravnokar oreči--tana vloga poudarja, da uradniki časni* karskega odseka nepremišljeno in slepo odobravalo vse. kar G. proti nižilm držav* nim uslužbencem naniše in priobči. Enako podčrtava v energičnih besedah nepre* mišljeno izjavo člana časnikarskega odseka Benedičiča, ki je na zadnji seji časnikarskega odseka izjavil, da bo delal kot tajnik, organizacije državnih policijskih nameščencev nroti interesom strokovne* ga glasila O. Z., ako bo G. še obdržal uredništvo in sicer v isti meri in z istim navdušenjem, kakor ie deloval nri svojih tovariših doslej za nrosneh glasila O. 7.. Predsednik da na znanje, da je prev* zel do izvolitve definitivnega urednika in-terimistiüto uredništvo tajnik O. Z. Bekš. Delegat Držaj kritikuje način pisave »Na* šega Glasu« pod uredništvom dosedanje* ga urednika. V daljšem izvajanju skuša ugotoviti, da se je »Naš Glas« v obče obračal proti interesom nižjih državnih uslužbencev, četudi bi jih moral ščititi zl isto vnemo, kakor je ščitil uradniške ko* risti. V veliki meri ie to tudi zakrivil tajnik O. Z«, ki ni storil svoje dolžnosti s tem, da se v strokovnem glasilu ni zadosti zav* zel proti ukinjen ju maksimiranih dokladi. Nasprotno, tajnik O. Z. je vedno ščitil samo urednikovo osebo, v nemar oa ie pu* ščal 30.000 miksimirancev. To je dok£ da je imel bolj pred očmi prestiž ene osebe, kakor pomanjkanje in bedo vslcd m a* ,^1.!1‘ranja rodbinskih doklad prizadetih mzjih uslužbencev. Kar je pisal G. o po« stranskih zaslužkih, presega vse meje. Način njegovih izvajanj in komentarjev k posameznim člankom ni nič drugega, ka* kor poniževanje in zasmehovanje nižjih uslužbencev. Izjavlja in poudarja, da nje* gova organizacija ne bo prispevala O. Z, »Našecvf 6T SC VDrašanje uredništva dnktr GJasaVe razčisti popolnoma in detoer^ne bo odstavljen njegov sedanji Predsednik Liileg zavrne z ostrimi besedam, to zadnjo Držajevo izjavo in naglasa, da tako O. Z. kot njeno glasilo ni* sta bila nikdar proti interesom nižjih uslužbencev, kar dovoljno značiio vse re-. dthif kV katerih °- Z- snovno pou* (,;‘:!a nk[!VJCO, maksimiranja rodbinskih ctoklad nižjim državnim uslužbencem. Delegat Otoničar obžaluje, da ie pri* šlo med zastopniki nižjih državnih uslužbencev m med zastopniki uradniških ka* tegorij zaradi strokovneea glasila O. Zj do nesoglasja in to v času. ko nam ie tre* ba razpravljati o službeni pragmatiki. 1 ainik O Z. Bekš izjavi na to kratko, da danes nc bo reagiral na izvajanja delegata Držaja, ker docela odobrava Otoni« carjevo stališče, pač oa si pridržuje ora* ' vico odgovora na prihodnji seii širšega odbora v obliki primernih predlogov. Predsednik Liileg sporoči delegatom, da je dosedanji urednik Fran Govekar nadaljnje uredništvo »Našega Glasu« definl* tivno odklonil in da bo naloga časnikar* skega odseka voliti drugega urednika. Kcit ie postalo s smrtjo polkovnika v p. Milav« stanovanje, dalje po svojo plačo itd. Zgo- ! vorna gospodinja iz pritličja hiše, kjer sem stanoval, j c prestrašena začela pripovedovati »o tatovih«, in takoj sem vedel, kaj to pomeni; ker nisem mogel dokazati, sem javil policiji le to, kar sem zvedel od drugih, saj mi je bil že župan Ure namignil, da mi nosijo knjige iz stanovanja. Ker se pa za moje knjige ne briga posestnik ali posel, sem takoj vedel, da so vmes tisti znanci, ki so se od nekdaj zanimali za moje stvari. Prva je bila gospa, ki je urejala stanovanje: posodil sem jej bil nekaj kuhinjskih potrebščin; drugi se je zanimal poštni uradnik H. za moje fot. aparate, tretji pa bivši poštni asistent, pozneje novinar pri »Drauposti«, za moje knjige. Še v Mariboru, kamor je bil B. pozneje »pribežal«, sem se začudil, ko je v »Drauposti« citiral »Dreizehnlinden«, dandanes precej redka knjiga, ki sem jo kupil leta 1890. Mož je bil namreč posebne vrste poliglot: v družbi Čeha je bil iz Budjevic, poleg Italijana je govoril o svojih službah v Poreču, Trstu in Dalmaciji, med Korošci je Lil »Deutschbühm«, nam Slovencem je pa pripovedoval, da je sošolec Masary-kov. Res sem ga pozneje v Mariboru po kavarnah ob nedeljah dopoldne videl pisati jako »visoka« pisma: predsednikom, škofom, proštom, poverjenikom in podob* nim gospodom je pisaril in tožil o krivicah, ki se mu gode. Ker je imel kot novinar dobro pero in namazan jezik, so mu gospodje nasedali kakor kalini na limanice; ako si ga p o z n a 1, se ti je priskutil prvi večer. Posebne vrste zabavo sem imel ž njim pozimi 1918/1919 v Urejevi gostilni pod Križno goro (v Celovcu). Ker smo stanovali blizu skupaj, je vedno prisedel k meni in pričel z Masaryköm, šel mimo Ljubljane v Trst, končali pa smo v Dalmaciji; tedaj sem ga opetovano speljal po trikrat na led: najraje je hvalil Čehe »mi sme Čechy«, potem je pričel žlobudrati italijansko, za tem je politikova! o bodočnosti Jugoslavije, in bil je navdušen Jugoslovan, končno $a je prisedel kak Ko- rošec in udaril je na koroško struno: »Gelt, wir sind Kärntner!« Tak mož je bil pozneje pri »Drauposti«. Pozimi 1918/19 je stanoval blizu naše vile Deutschmann v pritlični hišici s sobo in kuhinjo; pozneje pa je v Mariboru pripovedoval o lepem stanovanju, ki ga je imel v Celovcu, dasi je bilo njegovo mariborsko stanovanje, za ropotijo, ki jo je; imel, trikrat preveliko. Pribežal je bil meseca junija leta 1919. v mariborski stanovanjski urad, kjer sem tedaj služil, in posrečilo se mi je bilo, dobiti mu prav. udobno domačijo zanj in njegovo družino. Uspevati pa ni mogel; nezanesljiva eksistenca in še bolj nezanesljiv značaj sta ga prisilila na češko nazaj, kjer je končno dosegel zaželjeni mir. Vsaj škofom, predsednikom in poverjenikom ne more veđ pisariti. (Dalje) ca pri časnikarskem odseku izprazni eno ÄrSv"eS!cLaDp: kanskega odseka Franc Rojec in Franc Gabrščik pa demisijo prekliceta m s rej-meta mandate ponovno. Na vprašanje, kdo naj prevzame odgovorno uredništvo »Našega Glasu«, se javi za prehodnjo dobo tajnik O. Z. Beks. vendar s pogojem, da se mu pred oddajo v tiskarno izroee, "a ter'“nutotoSa. da se že končno vzpostavi pravovarstveni odsek m le navzočih nekaj pravnikov, se volno v ta odsek vladni svetnik dr. Božidar Sporn, poštni nadkomisar Mirko Matjašič in oko« Ušni nadzornik policijske straže Fran Poe» K. Z. potrebne amandmane. O naši vzgoji.* *) O tem članku otvarjamo debato ter opozarjamo nanj vse praktične šolnike. Op. ur. Ko smo pisali slične članke in omenjali tud šolo, so nekateri cen. čitatelji menili, da študij preveč omalovažujemo, kajti nekaj razlike mora biti v posamnih službah. Da ne bo nesporazumljenja, treba naše stališče pojasniti z vzgledi. šole, kakršne so dandanes (ljudska, srednja, visoka) so potrebne v prvi vrsti bogoslovcu, ki se ž njimi v resnici pripravlja za svoj stan. Odštevši ljudsko šolo se pripravlja v g i m n a z i j i z latinščino, veroukom, zgodbami in liturgiko za poznejši poklic, ker brez tega znanja ne more postati duhoven. Zato so že misijonarji prvih stoletij po Kristu po Evropi ustanavljali take šole, to je: šole za izključno potrebo teologom. Ko se je jelo razvijati trgovstvo za časa križarskih vojsk, odkritij tujih zemlja, so pa zahtevali trgovci, raj se šola preobrazi tako, da bo tudi njim koristila. Odločujoči šolski krogi pa tega niso dopustili in trgovci so odnehali ter si ustanovili lastne izobraževalnicc, iz katerih so se razvile današnje realke. Na tej višini je ostalo naše šolstvo do današnjega dne, kajti meščanske, kmetijske, obrtne in podobne šole so samo več ali manj dragi prehodi in okraski, bistveno se pouk v njih ne razločuje. . Osemnajsto in devetnajsto stoletje pa je tako napredovalo v industriji, tehniki, trgovstvu in prometu, da daleč nadkriljujejo ostale poklice; teolog, pedagog, jurist in podobni gospodje so kot »častitljivi« možje ostali sredi tehnikovih koles, trgovčevih skladišč in kadečih se dimnikov, kakor stoji srednjeveški pisar s svojim gosjim peresom za ušesom kot smešna potvora sredi modernih kompto-arjev. Takih mož z gosjim peresom za uhom je po naših slavnih državnih pisarnah vse polno. Vzgojila jih je gimnazija z vseučiliščem. Gimnazija je namreč primerna tudi še za jurista, ki v rimski in grški zgodovini spozna življenje onih ljudstev in mož, na kojih vedi sloni vse današnje pravništvo. (Ali po pravici ali krivici, o tem ne govorimo.) Vendar pa se jurist od teologa bistveno razločuje, čeprav imata skupno vzgojo v srednji šoli. Ko namreč prestopi teolog v bogoslovje, ga ne sprejme v svoje okrilje samo učitelj, temveč tudi vzgojitelj. Duhoven se v resnici pri-pravlja na svoj stan, med tem ko se jurist na vseučilišču ne uči temveč samo posluša. V LaSU,rPx S0’ posebno na nemških vseučiliščih, odločevale in odločujejo razne menzure, salamandri in podobne skrivnosti, u so se, kakor vse, kar je slabega, prenesle tudi med nas. Tema dvema torej bi še privoščili take srednje šole, kakršne so; za tehnika, inženjer-ja vseh vrst, trgovskega akademika in druge visokošolce pa ti zavodi niso več primerni, ker rabijo preveč let, njih šolsko obilježje pa zaostaja najmanj za 100 let za današnjim modernim življenjem. To je pribito in tega ne more nihče utajiti! Današnja šolska vzgoja priuči bodočega pisarničarja v zanimivih predmetih, ki pa niso vselej koristni, še manj pa potrebni. Zato tudi vidimo pri poznejšemu uradniku, kako je mož smešno neroden. Ne pozna druzega nego številke in paragrafe v pisarni, ter svojo »Stammkneipe« izven uradnih ur. Prav kakor so ga privadili na vseučilišču. Nasprotstvo za t a k študij pa se med uradništvom širi v Prvi vrsti zato, ker opazuje nižje uradništ-vo dan na dan, kako mora delati in tudi dobro izvršuje stvari, odločene akademikom, dasi nima akademič. in večkrat tudi ne srednješolske izobrazbe. Med akademiki zopet velja načelo: toliko let sem jo tolkel po šolah in toliko spričeval in izpitov imam, zato mi pristoja ta in ta razred. Odločuje torej študij, ne pridnost in delo v službi. Kar prvi dela brez šol, tega poslednji ne naredi, skli- cujoč se edino na šolo: priznanje pa zahta vata oba. Zato tudi ne priznamo sposobnost za drž. službo samo onim, ki imajo gotov» šolsko izobrazbo, temveč tudi onim, ki so i svoji službi na svojem mestu, brez ozira nr študij. Tako delajo zasebniki povsod, edin» država zahteva šolsko izobrazbo po šabloni Ker pa je dandanes študij zelo drag, (to, kat' ž njim dosežeš pa je dostikrat dvomljivi vrednosti) nam treba tudi v tem novodobni uredbe od strani občinstva (ne šolnikov)} kajti velikost obleke in obuval ne določati krojač in čevljar, temveč — naročniki it plačniki. Spomenica O. Z. ministru dr. Žerjavu. Predsednik in tajnik O. Z. sta zaprosila 8. t. m. ministra za socijalno politiki; dr Žerjava, ki se ie tedaj mudil v Ljt.bljani* za avdijenco. Ker g. minister prošnji vsled preobilice drugih poslov ni mogel ustreči, mu je O. Z še isti dan dostavila sledečo pismeno spomenico: »Gospod minister! Ker nas vsled preobilice važnejših političnih poslov pred svojim odhodom v Beograd ne morete sprejeti, si Vam dovoljujemo predložiti svoje želje pismenim potom. Z velikim zadoščenjem jemljemo na znanje, da ste ravno, gospod minister, počeli z energično akcijo za pobijanje draginje v smislu sklepa svoječasnega kronskega sveta. Vendar moramo ob tej priliki poudarjati, da razmeroma neobčutno padanje cen živ-Ijenskih potrebščin danes še ne vpliva toliko na izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev, da bi ti nameščenci brez ta-' k o j š n j e g a znatnega zvišanja draginiskih doklad mogli odoleti življenskim nepriiikam.' Podpisana O. Z. se je na včerajšnjem sestanku z gospodom poslancem prof. Reisncr-jem bavila z .jrašanjem službene pragmatike in ugotovila, da gre delo v tem oziru dobro izpod rok. Obenem pa je morda tudi ugotoviti, da: službena pragmatika kot taka v materijelnem, oziru ne more vplivati na izboljšanje življen-' skih razmer državnih nameščencev. Zato smatramo za neobhodno potrebno, da vzame vlada neodložno v pretres zvišanje dra-ginjskih doklad, katero edino bo moglo zavreti splošno nezadovoljstvo in bedo, ki vlada med državnimi nameščenci. Gospod minister! Znana Vam je resolucija, ki so jo sklenili zastopniki vseh pokrajinskih zvez v Zagrebu dne 23. avgusta t. 1. Poudarjati moramo, da je ta resolucija obvezna za vse pokrajinske zveze, ki, dobro uvažujoč neznosne razmere državnih nameščencev, v svojih zahtevah ne morejo popu-, ščati. Ni odveč, ako ob tej priliki naglašamo, da so nameravali koncem meseca avgusta Hrvatje na svojo roko izvajati konsekvence, ki bi na posebni način mogle skrajno opasno vplivati na funkcijo državnega aparata na Firvatskem. Ne štejemo si v zaslugo, da je ta pokret tisti čas preprečila ravno Osrednja Zveza za Slovenijo, nakar je prišlo do znane resolucije. Zato si Vas, gospod minister, dovoljujemo najudaneje prositi, da blagovolite spraviti vprašanje zvišanja draginiskih doklad vsem državnim aktivnim in vpokojenim, tako civilnim kakor vojaškim nameščencem v ministrskem svetu takoj v pretres, ker bi, morale organizacije v slučaju, da se njihovim zahtevam ne ugodi, odklanjati vsako odgovornost. Gospod načelnik X. je informativno go- , voril s predsednikom podpisane zveze in izjavil, da bi se v svrho zvišanja teli doklad mogel najti izhod na ta način, da bi se ali zvišale osebne draginjske doklade za 100 %, 'ali pa dovolil vsem državnim nameščencem enkratni nabavni prispevek, ki bi znašal za samce 4.000 Din, za oženjene brez otrok 5.000 Din, za oženjene z otroki pa 6.000 Din. Potrebno kritje za ta razmeroma večji izdatek bi se našlo v zvišanju trošarine za 1 Din pri vsakem litru alkoholnih pijač, kakor je to O. Z. finančnemu odboru 24. sept. t. L že brzojavno predlagala. Na tej osnovi bi se dalo ugoditi zahtevam zagrebške resolucije vsaj deloma. Opozoriti si Vas dovoljujemo, gospod minister, da se bo vršil v prihodnjih dneh v , Beogradu kongres delegatov organizacij drž. nameščencev iz vse države, katerega naloga bo, da v smislu zagrebške resolucije uveljavi zahteve državnih nameščencev. Pokrajinski savezi so izčrpali vsa razpoložljiva moralna sredstva, da preprečijo v teh za državo izredno težkih razmerah kak pokret, opozarjali so vlado na bedo državnih nameščencev v neštetih spomenicah in resolucijah in prišli končno do zaključka, da skuša vlada odložiti takojšnje izboljšanje gmotnih razmer državnim nameščencem na nedogleden čas. Zato nam vlada ne bo mogla šteti v zlo, ako pred končnimi koraki apeliramo na skupščino v Beogradu, ki odločajo o nadaljni akciji. Dovoljujemo si Vas, gospod minister, o tem sklepu obveščati s ponovno in najnujnejšo prošnjo, da blagovolite v zaprošenem smislu uporabiti pri vladi ves svoj vpliv«. (Slede formalnosti.) Kongres delegatov se vrši po 13. t. m. od Glavnega Saveza iz Beograda došli br-izojavki šele 29. septembra, čeprav smo ga zahtevali za 15. september. Vestnik. Dve rani. Ko je pred 2 letoma vlada uredila plače učiteljstvu, je v gotovih krogih, tudi med uradniki, nastal vihar, češ da se protežira en i stan proti drugemu. Ko pa smo letos dobili na-, novo urejene plače, se je zgodilo Isto: določilo se je namreč sodnim pravnikom višje plače nego "-n juristom. Znak discipline In noblese je 'c nekaj glasov se je oglasilo contra. . zopet takol Jedva čujemo, da bl do-..oun,e plač, že zahtevajo sodniki zase posebno regulacijo. Vprašamo torej, s kakšno pravico in po kakšnih načelih? Po našem skromnem mnenju je jurist — jurist, naj služi pri sodišču, vladi, financl ali kjersibodl. Nasprotno: jurist pri politični oblasti, finančni upravi, prokuraturi itd. je v resnici uslužbenec, ki dela za državo, ker so te veje državne uprave državi tudi potrebne. Ni pa tako pri sodiščih! Ondi se oglašajo stranke v zasebnih stvareh in nikakor ni pravilno, protežirati stan, ki dela le za stranke proti stanovom, ki so ustanovljeni radi države, oziroma javne koristi. Kdor dela in odloča narobe, je dokazal svojo nevednost ali pa seje med uslužbence vodoma razdor. To je ena rana, ki jo mora službena pragmatika odpraviti. Druga rana je protekcija radi študija. Poznamo iz politične karijere med uradništvo došle uradnike visokih činov in visokih plač, gospodje pa nimajo ne studija, ne izpitov, ne kvalifikacije. Službena pragmatika nas je razdelila natančno po dovršenih šolah, a samo one, ki služimo od vsega početka; za «politično« karijero veljajo drugačna načela, slična onim v svetovni vojni, kjer so iz zaledja na fronto pošiljali vojake »za kazen« med ono patrijotično vojaštvo, ki je prelivalo kri za domovino, oni zadaj pa so le postopali. — Kje je pravica?! Kako jih boste uvrstili? Pravočasno moramo torej poskrbeti za protizapah takim slučajem v novi pragmatiki. Društva in zveze, storite svojo dolžnost! B. D. (Ce tudi naši sodniki ne pripadajo OZ., ker so centralno organizirani, in štejemo v njih vrstah komaj par naročnikov, smo vendar mnenja, da je segel pisec nekoliko predaleč. Vsak dopis, ki nam dospe iz sodniških krogov in ki bo sknšal stvarno ovreči mnenje g. B. D., bomo radi priobčili. — Op. ur.) Postranski zaslužki. »Udruženje državnih nameščencev in vpokojencev« v Kranju je poslalo O. Z. sledeči dopis: »O postranskih zaslužkih državnih nameščencev se je že veliko govorilo in pisalo. Državni nameščenci žive res v taki bedi, da s prejemki, ki jih jim daje država, nikakor ne morejo izhajati in so prisiljeni sl drugod iskati zaslužka. Toda kako ga dobiti? Tu nekoliko uva-ževanja vrednih pomislekov: 1.) Vsi, pa brez izjeme, prav vsi državni nameščenci, ječe pod bremenom neznosne draginje in vsi bi bili potrebni postranskega zaslužka. Tu pa nastane vprašanje, ali je mogoče dobiti vsem tak zaslužek? Odgovor je prav lahek in nepobitno resničen. Nel 2.) Državnemu nameščencu obrtna, trgovska, industrijska podjetja, kjer bi se tak zaslužek najlažje dobil, ne zaupajo, ker se ga boje radi odmere davkov. 3.) Kako naj gre državni nameščenec po 7- do Burnem delu za državo, ko bi se moral oddahniti, zopet v privatno službo? Kje je čas za postranske zaslužke, osobito pri nižjih nameščencih? 4.) Kako naj državni nameščenec služi dvema gospodarjema in obema dobro? To je nemogoče. Eno službo mora gotovo zanemarjati. Najbrže državno. 5.) Mnogim manjka tudi potrebne sposobnosti za kako privatno službo. Da bi pa opravljali — posebno uradniki — kaka navadna hlapčevska dela, zopet ne gre. 6.) Postranski zaslužki se dobe — in še ti težko *-le v večjih mestih, v manjših podeželnlh krajih pa takih zaslužkov sploh ni. 7.) Ali so vsi postranski zaslužki z ugledom državnega nameščenca in z avtoriteto države združljivi? 8.) S postranskimi zaslužki se vzgaja korupcija. — Oziraje se na prej navedene točke so v interesu ugleda državnih nameščencev in države same nameščenci na svojem rednem mesečnem družabnem sestanku dne 30. septembra t. L sklenili odposlati O. Z. sledečo resol učilo: Udruženje državnih nameščencev in vpokojencev v Kranju najodločnejše protestira proti priporočanju, oziroma zagovarjanju postranskih zaslužkov. Državni nameščenci so v državni službi polno zaposleni in kot taki zahtevajo, da jim nudi država kot službodajalka vse življenske pogoje. Ogromna večina državnih nameščencev je proti postranskim zaslužkom in zahteva, da jih država plača tako, da jim bo zasiguran življenskl obstoj. — To resolucijo pošiljamo Osrednji Zvezi s prošnjo, da se zavzame za naše pravične zahteve in prepreči, da bi v »Našem Glasu« Izhajali članki, kateri bi priporočali, oziroma zagovarjali po- stranske zaslužke. (Soglašamo! Sedanji začasni urednik zaključuje s tem dopisom debato o postranskih zaslužkih ter prosi dopisnike, da to uvažujejo. — Op. ur.) t Ivan Kavčnik. Po dolgi, težki bolezni je umrl dne 30. septembra 1922 predsednik višjega dežel, sodišča g. Ivan Kavčnik. Sin kmetskih staršev, si je priboril spričo svoje nevpogljive volje, izredne marljivosti in vsestranske izobraženosti celo v bivši Avstriji tak ugled, da je postal dvorni svetnik pri najvišjem sodišču na Dunaju. Za moža, ki nikakor ni zatajil svoje narodnosti, to v tistih časih in razmerah, ni bilo lahko. Po razsulu Avstrije se je kot zvest sin svojega naroda vrnil takoj domov in posvetil vse svoje velike zmožnosti pravosodstvu. Ustvaril je tako-rekoč iz nič višje deželno sodišče v Ljubljani in postal njegov prvi predsednik. Kot tak je neumorno deloval do svoje prerane smrti. Sam marljiv in vesten do prevzetih dolžnosti, zahteval je isto tudi od drugih. Pri tem pa je bil vedno pravičen in ni zahteval nikdar nekaj nemogočega. Vsak je imel do njega prost dostop. Za upravičene zahteve je bil vedno dovzeten. Pomagal je rad, kjer in kakor je mogel. Kar je obljubil, je tudi storil. Ce ni mogel ustreči vselej in vsakemu, ni bila to njegova krivda, marveč krivda razmer. Uradništvo je imelo v njem vedno svojega dobrega zaščitnika in mu bo radi tega ohranjen med nami vedno trajen in hvaležen spomin. Počivaj v miru, blaga duša! Težko prizadeto rodbino pa naj tolaži zavest, da je legel ž njim v grob mož poštenjak. P. LISTNICA UREDNIŠTVA. Od g. J. S., podpr. f. k. v K., smo prejeli nad vse laskav dopis, ki ga doslovno objavljamo v tem kotičku. Glasi se takole: »Št. 39 »Naš Glas« od 5. okt. 1922, če tudi se ne strinjate z vsem z g. dopisniki, — je vreden poljuba in okvirja. Ako bi bil pred par leti (začetkom) krenil na to, državi koristno pot discipline, gotovo bi bil pridobil znatno število naročnikov in preprečil s potegom ■mren iz oči gnusno zadikovanje nižjih državnih nameščencev. Ali je to disciplina, če da gospodar hlapcu na njegovo prošnjo ali pritožbo robato, surovo psovko ali dejansko zaušnico na levo stran, pa v zahvalo bi moral nastaviti še desno? — To je barbarsko tiranstvo! — En izgled: Koliko je že izboljšana plača pismonošam, nižjim financarjem in zadevnim slugam vsled raznih, vedno povišcvalnih finančne In poštne stroke zadevnih pristojbin in tako??? — Raznim elementom pa je skoz to dani povod za navijanje cen v svrho ogromnega dobička, ker se v s e obesi le na konsumenta, reveža, od milosti drugih odvisnega! Revež pa je pri sorodnikih, dobrotnikih, prijateljih in znancih širom domovine vsled pretiranih poštnih pristojbin pozabljen, ker že ne zmore plače in povrnitev poštnine v svrho potrebnega vračanja —!—! To so same krute zaušnice državnim nameščencem. Vso fizično, phsihično telesno moč, plačo, zaslužek in ves zasebni imetek sem posodil službodalcu, pa ml od tega vsega še 2% obresti ne vrača. Kje je pravica? Izvolite razčcgnltl po možnosti vidika In misli te vrstice, pa bode dovolj gradiva za prihodnjo številko »Našega Glasa«. Z odličnim spoštovanjem J. S. — K. 7. oktobra 1922.« — J. S. naj nam oprosti, ako priobčujemo ta časteči dopis v takšnem žanru. Ima svojo originalnost, ki bi jo Izgubil ako bi nastavili škarje. Pa je tudi poučen, da naročniki zvedo za urednikove prijetnosti. Ivan Jelačin, ----- Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. l____ Tvrdka ustanovljena leta 1888. ~~ " IsV' Solidna in točna postrežba. “18 Henrik Kenda Ljubljana, Mestni trg. 17. — Pletenine in različno modno blago. — - Solidna postrežba, stalne cene. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150.000.000' C'S, 6o priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novt sad, Ptuj, Sarajevo, Split, TrsL Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani Odgovorni urednik Joža Bekš. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.