NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

33 9 230

030003572  cobiss







ETYMOLOGISCHES

\\ I K N

W I L II E L M B R AU M U L LE E
1886

Bei Wilhelm Braumuller in Vien sind naclistehende werke
zur slavišclien philologie und gescliiohte zu haben:

Verglelcliende grammatik der slaviselien spracken. 4 Biinde.

I. Band. L a ut le lir e. Gekriinte preisschrift. Ziveite ausgabe. 1879.

20  M.

II. Band. Stammbildungslehre.  1875. 15 M.

III. Band. W o r t b i 1 d u n g s 1 e lir e. G ekronte preisschrift. Zweite aus¬
gabe. 1870. 18 M.

IV. Band. Syntax.  Zweiter abdruck. 1883. ' 30 M.

Lexicon palaeoslorcnieo-graeco-latinum emendatum. auctum. 1862—1865.

27 M.

Momunenta serbiea spectantia historiam Serbiae Bosnae Kagusii. 1858. 12 M.

Apostolus e codice monasterii šišatovacensis. Mit facsimile. 1853. 6 M.

Chronica Nestoris. Vol. I. Textuui russico-slovenicum continens. 1860. 6 M.

Subjeetlosc satze. Zweite auflage. 1883. 2 M.

Kopitar, B., Kleinere seliriften. I. 1857. 3 M.

Monuiueilta spectantia ad unionem ecclesiarum graecae et romanae edita
ab A. Theiner et Fr. Miklosich. Cum tabula. 1872. 2 M.

ETIIOLOGISCHES

W O II T E II B U C H

DEll

8LAVISCHEN 8PRACHEN

WIE N

W I L H E L M BRAUMD L L E II

1886

05co«ai

Vorwort.

Bei der anordnung des stoffes icird von j mer form ausgegangen, die allen ivortern
derselben sippe zu grunde liegt, daher stelit  vert- cm der spitze von asi.  vmteti, nsl.
vrteti, s.  vrtjeti, p.  wiercie6, r.  verteti>, d. i.  verfet, ebenso von  vortu, ivoraus asi.  vrata,
p.  wrot, r.  vorota; unter  melz- erscheinen zusammengestellt asi.  mtaza, nsl.  molzem
(mouzem aus  mlzem), s.  muzem (aus  mlzem), r. abiceicliend  meli.zju, das als kirchen-
slavisch angesehen wird: das verbum felilt dem r., ferners  molzu, ivoraus s.  mlaz ušiv . ;
unter  gordu fasse ich zusammen asi.  gradi), č. hrad, p.  grod, r.  gorod - i>: in demselben
verhilltnisse stelit  cholpu zu asi.  hlapi), p.  clilop, r.  cholopi.; so stelit  enz- an der spitze
einer wortreilie, in welclier asi.  veza-, nsl.  veza-, c. vaza-, p.  wiaza-, r.  vjaza- auf-
treten;  gond- ist der ausgangspunlct filr asi.  gada, nsl.  godem, c. lmdu, p.  gedg,
r.  gudu. Die grunde filr diese aufstellungen sind im ersten bande meiner Verglcichen-
den Grammatilc der slavischen sprachen dargelegt.

Ich iveiss nicht, ob diese leliren bei den spracliforschern auf zustimmung zu rechnen
hab en: dass jedoch jener theil der in diesem buche vorgetragenen satze, ivelcher sich auf
die vocalsteigerung bezieht, anfechtungen begegnen wird, ist vorauszusehen. Ich iverde
daher hier in aller kurze die grunde darlegen, die mich hindern mich der neuen lelire
anzuschliessen.

Wemi verlangt wird, dass die urspriinglichen ivurzelgestalten iiberall aus den glcichen
formen genonimen iverden, enticeder alle aus ivurzelbetonten oder alle aus suffixbetonten,
dass daher deri mige, der das  i von  imds als ivurzel ansielit, audi  s von  simi,s als solehe
gelten lassen milsse, nicht im ersten falle  i, im letztern  as (es) in  dsmi, so kann man
die forderung nur dami als berechtigt ansehen , tvenn man  Črni und  dsmi auf dieselbe
iveise entstehen lasst, d. i. wenn man voraussetzt,  dsmi sei aus  s ebenso entstanden ivie
6 (ai) aus  i, d. i. durch vorsetzung eines  a, nicht aber dann, icenn man dafiir ha.lt,
as sei ursprilnglich und habe in der form, die das suffix betoni, sein  a eingebiisst. Der
verlust des  a in  simi,s und die erhaltung der vmrzelgestalt  i in  imaš hat beide formen
in geioissem sinne einander nahe gebracht. Die ivurzel filr „gehen“  i oder  e und die
ivurzel filr „sein“  as (es) sind lautlich zu verschieden, als dass sie gleichen gesetzen folgen
Iconnten. Durcli formen ivie  cTCcOat und  iržsve icird man nicht zu stammformen wie m,

IV

©v gedrangt, man ivird vielmehr von  crsx, <pev ausgehend sich den moglichemveise einer
spateren zeit angehorenden ausfall des  e aus dessen accentlosigkeit erlcldren, ivie den
abfall des  a (e) in  smsis. Wenn die gegner der gunatheorie meinen,  X«uov sei aus
Xsfewv durch die ivirkung des auf die stammsilbe folgenden accentes entstanden, so ist
es den vertheidigern jener theorie gestattet zu sagen, die entstehung des  si in  Xsfewv
aus  t in  aittojv sei der ivirkung des auf die stammsilbe fallenden accentes zuzusclireiben.
Wer auch nur die moglichkeit zugibt,  i und  as seien gleich ursprunglich ,  e und  s daraus
hervorgegangen, dem erscheint die proportion  e : as = i : s als unrichtig • selbstverstčindlich
gilt dasselbe von der proportion  bodhati : patati = bubudhus : paptus. Formen wie
pi-pr-mas von  par (per) sollen uns berechtigen, die liguiden consonanten  — und das gleiche
soli von den nasalen gelten  — auf dieselbe stufe zu stellen wie  i und  u, obgleich r,  1 so
wie  n, m ilire silbebildende eigenschaft dem ausfall eines  a (e) verdanhen, die dem  i,
u urspriinglich zukommt. Der fiir diese laute erfundene ausdruck „sonant“ gevodhrt
die moglichkeit einer beguemen, weil mschanischen regel, nach voelcher aus urspriinglichem
ar (er) und  ai (ei), au (ou) durch ausstossung des  a (e) die sonanten  r, i, u hervor-
gegangen seien, ivahrend nach der dlteren, von mir festgehaltenen lehre von  ar (er), i, u
auszugehen ist, ivornach  ilclrgam von  d ar g (derg) ein  a, e eingebusst,  bubudhus von
budh keines aufgenommen hat. Auf diese envdgung kommt es an, alles andere ist bei
ddesem streite nebensachlich.

Man sagt, vom prdsens auszugehen sei das natiirlichste, daher von  Xstxo), denn das
starke prdsens sei nicht blos ein tempus miter den tempora, sondern der haupt- und
kernpunlct des vei'bs selbst, bei dem jeder sofort an das prdsens denke, da der mensch
doch zundchst nicht in vergangenheit und zukunft, sondern in der gegenivart lebe: dieser
bemerkung darf vielleicht entgegengestellt werden, vom nom..  kavi-s, dhSnu-s auszugehen
sei natiirlich, nicht etioa vom gen.  kavčs, dlienes, dat.  k a vaj e, dhenave, denn der nomi¬
nativ spielt unter den casus mindestens die rolle, d.ie dem prdsens unter den tempora
zukommt.

Man meint ferner, dem kurzesten stamm zu lieb sei die gunatheorie erdacht ivorden,
ivornach vor  i und  u ein  e „einspringen“ soli, ein vorgang, der sich auf dem papiere
sehr hiibsch ausnehme, der aber dadurch nicht in sich ivahrscheinlicher werde, dass man
sich daran geioolint, hat, ilin als moglich, ja als wirJclich zu denken. Man stosst sich an dem
„einspringen u  eines  a (e), das jedoch in vielen fdllen nachgeiviesen iverden kann: man
beachte vorgange im germanischen: got.  bau-an aus  bu-an; nhd.  haus, alid.  hus; weib,
ahd.  wlp und merke č.  saud, soud aus  s ud, ccjtit aus  cltiti, bejt' aus  byti. In allen
dlesen formen hat sich der diphthong aus einem langen vocal durch „einspringen“ eines
vocals entiviclcelt, eine erscheinung, die auf die vermuthung fiihrte, steigerung beruhe auf
delinung, guna setze einen langen vocal voraus:  ve’da ivilrde demnach mit  vid durch  vida
vermittelt. Diese ansicht hat ivenig fiir sich, viel eher wird man sagen dilrfen, dass das
„einspringen“ eines vocals nicht nur durch die Ičinge, sondern auch durch den accent
hervorgerufen iverden kann, ivie in den romanischen sprachen betontes  8, 5 vor einfacher
consonanz diphthong i ort mrd: it.  ticnc, cuore, fz.  il tient, cocur usw. Diese anfuhrungen

— v —

zeigeri, dass das „einspringen“ eines vocals nichts ungewohnlich.es ist: dass  haus, soud,
tiene nicht etwa als steigerungen anzuselien sind, versteht sich von selhst.

Eine hestdtigung der ansicht von der ciufsteigenden lautbeivegung in  ferni, d. i. dei
entstehung des  e aus  i bietet die vocaldehnung im slavischen, namentlich bei der bildung
der iterativen verba, denn dass  svitati (svitati) auf  svit (svlteti, svsteti), ai.  gvit, lit.
svit, dass  -bydati auf  bud (budeti, btdeti), ai.  budh, lit.  bud beruht, wird ivohl nicht
bezweifelt iverden:  i und  y sind die langen won  I, t und von  u, t; ebenso entsteht  tekati
aus  tek (tešti), ai.  tak aus dlterem  tek, lit.  tek. Zu den fdllen der dehnung, die die
grammatik aufzahlt, ist noch die dehnung des  i vieler verba hinzuzufiigen: sie tritt ein
in  vid-ja d. i.  vld-ja (asi.  vižda) aus  vid, lit.  veizd aus  veid, gr.  siS neben ai.  vid,
lat.  vid; stig-na d. i.  stig-na aus  stig in  stiza aus  sttgja, gr.  cier/oi neben  sctijjsv,
got.  steigan, alid.  stlgan neben ai.  stigh usw. Der in vielen fdllen gemeinsara-euro-
paische iibergang des  I in  ei wird als steigerung angesehen, die j.edoch von  vid asi.
ved, preuss.  vaid, gr.  oiS, ai.  ved, von  stig gr. lit.  staig, got,.  staig lautet.  I wird,

ivie man sieht, in einigen sprachen zu  ei, im slavischen zu  i gedehnt. Dass dieses  i
nicht auf  ei (ai), sondern auf  I beruht, zeigt, wie mir scheint, das dem slavischen  i
entsprechende, durch dehnung des  il entstandene und wohl allgemein als stellvertreter
des  u angesehene  y. Die sache ist schivierig: es hommt dabei vornehmlich auf die
ivortclassen an, von denen die einen dehnung, die andern steigerung aufweisen. Diese
lautlichen processe der dehnung und der steigerung sind sorgfdltig auseinander zu halten.

Audi die ansicht, die veranderung des  e in  o in w'6rtern i me  cpopo?, boril aus  <pep<*>,
bera sei a,Is steigerung aufzufassen, wird selbst bei den wenig zahlreichen anhangern der
gunatheorie schwerlich beifall Jinden. Die erlcldrungen dieser erscheinung sind sehr ver-
schieden. Manche m einen,  e sei gleich o, da beide vocale ai.  a gegeniiberstehen: diese
ansicht icird von denjenigen nicht gebilligt iverden, die ein urspracliliches  e als enciesen
ansehen. Andere behaupten, hoclitoniges  a sei zu  e, tieftoniges hingegen zu  o geworden:
dieser ansicht steht der umstand im ivege, dass die anzahl der nach derselben erhldrbaren
formen keine sehr bedeutende ist. Andere endlich sagen,  o sei ablaut des  e: diese
deutung mbclite ich aus dem, grunde zurucJciveisen, dass dieser Grimm’sche ausdruck ivohl
nicht s anderes besagt, als eine lautanderung iiberhaupt, wir aber in jedem einzelnen falle
erfahren wollen, ivelcher art die lautanderung ist. Die verdnderungen der vocale sind
dreierlei : 1. schivachung:  zaroti, zireti schauen von  zer; 2. verstdrhung, die entweder
steigerung oder dehnung ist,: steigerung in  svetu Melit von  svit; duhu geist von  dueli;
dehnung in  svitati von  svit, dyhati von  duch; S. lautfdrbung, die, von benaclibarten
lauten abliangig, iveder schwdchung noch verstdrhung zu sein braucht: asi.  jogo aus
jogo, ai.  dirgha lang aus  dcrglia, zend.  daregha, asi.  dlugu, dlxgT> aus  delgii; ai.
purna voli aus  perna, zend.  perena, asi.  pluntl, pitna, aus  pelnu. Ich lialte nun dafilr,
dass die veranderung des  e in  o zur ziveiten Icategorie , speciell zur steigerung gehort.
Die grunde fiir diese ansicht sind: 1 .  o ist geiviclitiger , schwerer als  e; 2. die
veranderung des  e in  o geht parallel mit der veranderung des  i in  e, ai und des  u in
o, au, d. i. vor snffixen, vor denen  i und  u gesteigert werden, geht auch  e in  o iiber.

VI

Hinsichtlich des geimcktes der vocale  e und  o bemerkt Bopp 3. 282. folgendes: „Da o
ein sckivererer vocal als  s ist, so erinnert die ivahl dieses vocals fiir das sonst in den
betrejfenden ivurzeln vorherrschende  e an die in den entsprechenden griechischen abstracten
sich zeigende vocalsteigerung, ivenngleich o ebenso ivie e nur eine entartung eines ursprUng-
lichen  a ist.“ Wenn Bopp an derselben stelle meint, im Ut.  už-mata-s vorvmrf sei das
alte  a beioahrt, ivalirend es sich beim verbum  (metu) und den meisten andern bildungen
dieser ivurzel zu  e entartet habe; wenn er ferners sagt,  metu verhalte sich zu  už-mata-s
ivie im gr.  Tpemo zu  eipcz~ov; wenn er endlich 1. 14. im. got.  bar ich trug den voahren
ivurzelvoccd erbliclct, so mrd diese anschauung hcutzutage mit redit als irrig angeselien.
Was den parallelismus der veranderung des  e in  o und der vocale  i und  u in e,  ai
und  o, au anlangt, so liat Bopp denselben in der angefithrten stelle anerlcannt.

Die steigerung des e zu o ist im slavischen die cdlerhdufigste, ivas man leicht begreift,,
,wenn man erhannt hat, dass die  e enthaltenden icurzeln die allerzahlreichsten sind:
brodil: bred; dortt: der; gonu: gen; grobu: greb; gromu: grem; hodu: ched; konti:
ken; molu: mel; plotu: plet; roku: rek; voru: ver; zoru: zer usw. Man vergleiche
mit dlesen bildungen  cvetu: levit, kvbt; lepu: lip, Ibp; svetu: svit, svbt und  duhu:
duch, d-bch; rudii: rud, rbd; sluhu: sltich, sh>ch usw.

Im, lit. entspricht dem slav.  o der vocal a:  išmana-s verstand:  (men); mar- (slav.
moril) in  marinti eig. todten:  mer (mirti); taka-s fusssteig:  tek (teketi) usw. Wie
im lit., so ist auch im got.  a die steigerung des  e: dem asi.  logu steht  laga aus  lig
(leg) im causale  lagjan gegenuber; dem asi.  vozu vaga aus  vig (veg) in  vagjan: die
angefuhrten causalia sind auch im got. denominativa. ■Ein dem got.  satjan entspre-
chendes causale fehlt im slav.:  a in  saditi ist nicht got.  a. Im gr. Jinden wir  (Spsgo-?:
(3pep.ii) ; Bogo-i;: 8ep.w; 8op-a : Sep; croko-?: azek usw. Wenn man im ai.  bhar ein ursprach-
liches  bher (daher  bhrtas) erkennt, so icird man in  bhara tragend, das tragen, last eine
steigerung sehen, wie sie im slav. .  boru, im gr.  <popo? eintritt. Man vergleiche ai.
gara verschlingend: slav.  ger, žer; ai.  prastara streu: slav.  storil, stolu von  ster, stel;
ai.  vara hemmend: slav.  vorii in  zavoru von  ver; ai.  vara ivahl: slav.  volu in  dovolil
von  vel um.

Die steigerung des e zu o findet. audi vor der doppelconsonanz  rt, lt, nt stati,
wobei  t durch jeden andern consonanten vertreten sein Jcann, daher  morzti von  merz,
smordu von  smerd, vorzu von  verz; molzu von  melz, polzti von  pelz, voki- von
vehi ušiv.: diese formen icerden nach der regel  tort, trat, trot, torot behandelt, daher
asi.  mrazil, smradu, vrazii; mlazu, plazu, vlad- usw.;  zolto (got.  gultha aus  galtha)
von  zel (W.  gher) mrd asi.  zlato. Ferners  hlondu von  hlend, lonkti von  lenk, svondil
von  svend usw., ivoraus asi.  hladu, lakti, svadti usw. Durch diese veranderungen unter-
scheidet sich das slavische von den venvandten sprachen, so bietet lit.  malža- in  pamalži
karve und in  apmalžiti fii.r asi.  mlazii; valdlti fur asi.  vlad-; gr. b\v.cc, zug filr asi.
vlaku aus  volku von  volk, D.v .; ciop '(■/],  p.o,  stovS^, koij-k/).  Im ai. verhalten sich
gardha gier zu  gerdh (grdhjati) verlangen und  vardha das fordern zu  verdh (vrdhati)
verstarleen ivie  bhara zu  bher: jene s ist venvandt mit  goldfi, ivoraus asi.  gladil hunger,

VII

ein  geld voraussetzend ; dieses hdngt zusammen mit  volek, ivoraus asi.  vlad.-, dum cin
veld, lit.  veld, vild, zu, grunde liegt.

Neben dem  o als erster steigerung des  e nehme ich  a <jls ziveite steigerung des-
selben vocals an. Dieselbe tritt cin in  ges (lit.  ges): gas- in  gasiti Ibschen;  kez in  čez-
nati: kaz- in  kaziti verderben;  sed: sadu, saditi stellen;  skver: skvaru hitze;  vel:
valu ivelle;  ver: varil liitze ušiv.

Die gleiclie steigerung erkenne ich im Ut.  men: išmona einsicht:  met. išmota
ausivurf und im ai.  blier: bliara last;  mer: pra-mara das sterben;  sperh (sprhajati:
ver gl.  pelz, spelz) begehren:  sparlia begehrenswerth.

Manches ivort erscheint in metnem buche unter zwei schlagwbrtern ; dies diirfte bei
den composita als ziveclcmassig erkannt iverden: so jinden sich  kozoder, kozodoj, lcozo-
prsk nicht nur unter  koza, sondern da.s erste auch unter  der-, das ziveite auch unter
de- 2, das dritte auch unter  persk- erklčirt. Das gleiclie tritt bei einigen schallnach-
ahmenden uidrtern ein: so ist  blebetati nicht nur unter  belbu, sondern auch unter  ber-
bota- (besser  berbu) gestellt. In gar vielen fdllen beruht das schivanlcen darauf, dass
es mir niclit gelingen molite das einzig richtige zu jinden: p.  dziarstvvo steht unter  deis-
und, vielleicht mit iveniger redit, unter  žerstva; b.  guber unter  guba und unter  kovirii ;
c. kaniti unter  gani- und unter  poganu; paprica und  perprica sind als zwei schlagiobrter
aufgefiihrt;  čudo erscheint unter  čudes und unter  tjudo (tjudes) gestellt: manche von den
unter  čudes und,  tjudes vereinigten formen dilrfennach den lautregeln unter beide schlagivorter,
manche miissen entiveder unter  čudes oder unter  tjudes gestellt iverden. Die in so vielen
fdllen hervortretende unsicherheit in der deutung ivird niemand uberraschen, der bedenkt ,
dass hier zum ersten male der versuch gemacht wird den ivortschatz der slavischen
sprachen etgmologisch zu erkldren; man ivird es wohl begreiflich jinden, dass so hdufig
nur das ivahrscheinliche gefunden, in vielen fdllen nur auf formen vemviesen iverden
komite, ivelche zur erkldrung fiihren zu konnen schienen. Ich hojfe, es iverde ein leichtes
sein zu sehen, ivas ich filr sicher, was ich fiir ivahrscheinlich lialte und ivo ich nur den
weg zeige , der zur deutung fiihren kann. Was ich bei voiederholter durchsicht der schrift
als verfehlt erlcannte, erscheint in den nachtrdgen und berichtigungen seite 414 verbessert.
Dem dort gesagten kanu noch folgendes Mnzugefilgt iverden:  alkati, alikati liegt dem
lakati 159 zu grunde, letzteres bietet die slavische lautfolge: ein  olkati besteht niclit;
dasselbe gilt von asi.  alint fiir  alns und  lani., lit.  Ione ist entlehnt , ein  olns gibt es
nicht: anders verlidlt es sich mit asi.  lalcrtb, das auf  olkutf beruht.  bred-: c.  brydnu6
dial., sik.  brdnuf, p.  brnač setzen einen stamm  briid- voraus: vergl.  druga-, druvi-,
krtick-. kud- 2:. nsl.  zabednoti steht vielleicht fiir  za-dubni-ti: vergl.  duno. čer-
ljustt ist mit  skorlupa zu vergleichen, beide worter sind composita: das ziveite glied des
ersten hiingt mit  luska, das des ziveiten mit  lupi- zusammen. Das erste glied von  čer-
1 j uš ti kann ich mit  kora, skora nicht vermitteln.  čudos, čudes: richtiger ist es von
čudes auszugehen, da ivohl  e in  o, nicht aber  o in  e iibergeht: dasselbe gilt von allen
dhnlichen ivortern, ivie  kolo, nebo ušiv., daher auch  okes (nicht  očesj, iges (nicht  ižesj,
uches (nicht  ušes) usw.  čuda, čudu usw. beruhen auf dem als thema fungierenden

VIII

nominativ  čudo: man vergleiche  kamen und  kamon, ivoraus  kamv. dlfiboku: man
beachte kr.  diunbok und  gumbok in Istrien durch anlehnung an  glomboku, das jedoch
'im kr. befremdet. Man Jcann vermuthen, das ivort sei wie  dumbrava durch Rumunen
aus dem hulgarischen sprachgebiete nach dem norden gebracht voorden oder sei slovenischen
ursprungs.  grem-: gromula, r.  ogrdnri. riesengrosse ušiv. sind nicht unter  grem- zu
stellen.  jad- 1: bei c.  jicen, pojicny, p.  obiecy macht der ausfall des  d schivierigkeit.
Fiir  ljub- soli  ljub- stehen: im adj.  ljubi) ist steigerung eingetreten. Neben  oresica jindet
sich und zwar hdufiger  orisnica. pes- 1 . mul  pes- 2. vergleiche man mit  picb-, pis-. pe-
stuntt: tunti ist suffix voie in r.  peturni von  pe-: pestunu hčingt vielleicht mit  pit- zusamnien.
plu-: p.  platwa ist d.  platte, platte aus mlat.  plata, platta. psalutyi’i: die mit  ž
\ anlautenden worter beruhen auf dem d. ivorte: das nsl.  žoltar stammt unmittelbar aus
dem magy.  rud-: im nsl.  ridži ist das dem nsl. unbekannte s.  dj durch  dž ersetzt.
ridži jindet sich nur im osten des nsl. sprachgebietes.  seru: Idr.  širochmaneč: olei
širochmanči graue ivolfe volkslied.  sondtl: bei c.  čuda terrae judicium  kraj k soudu
naležici ist d.  zaudner anzumerken: die gegebene erklarung bedarf genauerer priifung.
skverk-: asi.  svnčbki und nsl.  svreek sind unter  sverk- zu stellen, nicht unter  skverk-.
telk- 1: r.  tolokno soli turk.  talkan von  tal zerreiben sein.  tjut-: man vergleiche s.
dok se poljem tatar očutio volkslied.  vitu: (Slavi) cum saluti difjiderent, sancti Viti
se guondam tributarios covfessi pro ejus honore a duce vitae sunt relicti. Monumcnta
corbejensia, ed. Jaffe 42.  volosu: man vergleiche audi Jclr.  solota fiir und neben

slota, jenes befremdet gerade so wie  volosi) aus  vlasi. fiir Vi/Av.oc, \  6 ayio; \\i.amoc, 'o  [iou-
/.oaoc;. Nestors  skotij bog r L ist zu vergleichen mit dem hi. Leonhard, dem viehpatron der
deutschen alpenldnder.

Was den umfang des tverkes anlangt, so ist lceine von den slavischen sprachen
ausgeschlossen voorden, selbst das kašubische und das polabische haben beriicksichtigung
gefunden. Die dem slavischen von fremdlier zugekommenen ivorter wird man beachtet
fvnden; ebenso jene slavischen ivorter, vodebe in fremde sprachen eingedrungen sind.
Welche sprache als die entlehnende, welche als die gebende anzusehen sei, lehrt der
zusammenhang: hinsichtlich des verhaltnisses des slavischen und des litauisclien vermeise
ich auf A. Briickners vortrejfliches buch.

Buehstabenfolge.

a b c č d e e f g h ch i j k 1 m n o p r s š t u v z

ž u (i) y (u) I (i.)

A.

a asi. sed; si: a by byta sbde si hic
fuisset.  a ce quamquam.  nsl. a. a li oder.
b. a sondern, und. Verstdrkend:  toja hic.
tija hi.  onja Ule.  5. a. as, a si. at’, a
le. až aus  a že. a ni. a no aus  a ono.
a ne bo denn.  a by. ae ohschon: vergl.
asi.  a ce. p. a. a le. albo aus  a li bo. I
a ni. a wo, a wa. a za. a že, až. albo-
wiem. a by. acz. klr. a. a le. abo. až.
a by. wr. abo. a by. a vož. až. r. a.
a vo st vielleicht.  — lit.  o ein mittelding
zivischen „und“ und „aber“.  ale. arba.
ai.  a. at (vom pron.  a) dann, da, ferner.

aba b. s. nsl. r. grobar icollenstoff.
— tur k.  aba.

abije, tu abije asi. sogleich.

abolko : asi. abtako, jabh>ko apfel.
ablanb, jablanb apfelbaum (aus  abolnb).
nsl. jabelko, jabolko, jabolka, jablan. b.
abh.ka, jabh.ka. kr. jabelko. s. ja-
buka. jablan populus pgramidalis.  6 . ja-
blo, jablko. jabloii. p. jabllco. jablon.
polab. jobliin. os. ns. jabluko. jablon.
klr. jabloko. jablon, jablona. wr. jabko.
r - jabloko. jablont. — preuss.  ivoble. wo-
balne. lit.  obulas, obeliš. lett.  abols.
ahd.  apful. ir.  abull. Das wort ist frem-
den ursprungs. Man denkt an Abella in
Campanien und meint aus malum abella-
num habe ir.  abull usw. ebenso hervorgehen
konnen wie pfirsich aus malum persicum.

abota nsl .fatuus mar c.  — Vergl. ahd.
apab verkehrt, das dem slav.  opalcs urver-
wandt ist.

t abrotica, aborat nsl. aberraute, ab-
raute.  č. brotan. — magy.  abrut, abruta,

das jedoch unmittelbar aus dem d. entlehnt
sein kann. ahd.  avaruza.

ada, anda nsl. igitur habd.  s. ada
kako ? freilich.

adcrfatti: as. adrtfats. — gr.  aos/.saTov.
adu : asi. ad r t holle.  b. klr. ad.

r. ad’L. — gr.  ažv)?. Dafilr asi. auch  pi>kl'B,
nsl.  pekel usw.

afedronu: asi. afedron r B, apendroira
latrina.  afredonib sg. i.  — gr.  assopctv.
Dafilr asi. auch  prohod r b.

afeny plur. f.  klr. vaccinia nigra.

— rm.  afin§. magy.  afonya.

ali O ml : b. afion, olion. s. afi-
jun opium.  — tiirk.  afjun aus dem ar.
gr.  8xiov.

afurisa- : asi. afurisati, aforesovati
excommunicare.  b. aforesvam. — rm.  afu-
risi vb. gr.  dsopt^stv.

agareililiti: asi. agai-enin-b a^apnjvo?.
agnendtt: asi. jagneda. populus nigra.
nsl. jagned, jagnjed, jaganica. s. jagned,
jagnjed, jagneda. č. jehneda populus
alba.  sik. jehnčd kdtzchen an bdumen.

—  magg.  jegenye espe.

agnu: asi. agmcb, jagnbct agnus,
ap.vo?. agne, jagne. agnica. nsl. jagnje.
i  jančiž sornm.  b. agne, jagne. agnit, bagnit
se lammt.  s. jagnje. č. jehne. jebniti
i  se lammen.  p. jagnie: ahnec aus dem klr.

.  ns. jagne. klr. ahned.

. * a gresta: č. p. klr. agrest stachelbeere.

nsl. agres. s. ogresta, greš. p. agrest.
klr. agrest, agrus. wr. agristnik. r. agrus r b.

—  magy.  egres. rm.  agrišl. alb.  grest.g.
-, mlat.  agresta. nhd. osterr.  agras.

l

2

alu

agurida

agurida b. unreife traube.  — rm.
aguridg. ngr.  dfouptSa von  <žyoiipoi; aus
aiopo?. Vergl. tiirk.  engur, pers.  angor.
agtlltt: b. agi.l hurde.  r. a uta dorf.

— tiirk.  aggl.

achčija: b. s. ahčija, ašoija kodi.  —
tiirk.  ašdž§.

acll : r.  achnutb, acliatr. seufzen.  klr.
achkaty.

achuru : b. ahir stali.  s. ahar, har.

— tiirk.  achgr aus dem pers.

airu 1.: r. airt, ir r i> kalmus.  klr.
ajer, ir. wr. jaer, javor. — lit.  ajerai.
tiirk.  ager. gr. 8xo pov.

airti 2.: asi. airt, ajcri, aer.  s. ajer
mik.  — gr. a-gp.

aistu: r. aista) ciconia,  roda. caplej.
p. hajstra art fischreiger.  klr. ha j st er, aster
schvoarzer storch.

ajguru: b. ajgir hengst.  s. ajgir.
p. ogier. klr. oger; evir, vor, vur. wr.
voher. — tiirk.  ajggr.

ajva: s. avajlija art apfel.  r. klr.
ajva guitte.  — tiirk.  ajva.

aliovu : s. akov eimer.  — magy.  akd,
wovon s.  akov und rm.  akgu. Das magy.
ako ist slav.  okov.

akrida asi. locusta.  klr. okryda.

— gr. av.plc.

akrovistija, akrovtstvije asi. praepu-
tium.  — gr.  axpo(3tmta.

aksagli : asi . aksagr. exagium.  — gr.
eijdf iov. ngr. a£od. it.  saggio usw.

aksamitu : asi. aksamita, sammt.  č.
aksamit. p. wr. aksamit. kr. oksamet.

— lit.  aksomitas. gr. &a\uioc. mlat. xami-
tum, samitum. nhd. sammt. Aus dem d.:
nsl. žamet. os. somot. lit.  samata. lett.
samts.

aladlja: r. aladtja, oladbja art kuchen.

— lit.  aladžios. gr. skabia von ’£k<x tov.

alaj b. s. gefolge, geprange.  —
tiirk.  alaj.

al amaranti : asi. alamanin% alama-
nus akag.cnbc,.  alamaninu ortta. s. ala-
manka art jlinte, ivohl eine deutsclie. Wohl
Kumanen:  kao alamani (pojedoše). — alb.
alaman. tiirk.  alaman.

alasu: s. alas fischer.  — magy.  halasz,
nicht gr.  iXte6?.

alavastru : asi. alavastro alabaster.

■— gr. &}.d(iaci:poq.

aldovu: nsl. aldov opfer.  aldovati.
— rm.  aldaš. aldui vb. Aus dem magy.:
*aldd: aklani segnen.  aldoz opfern.  ajdo¬
ma s kauftrunk, daher nsl.  aldomaš honora-
rium. klr.  odomaš beivirthung ung. rm.
id d (anaš.

alilngija asi. alleluja,  čtXXr ( Xo'Jta. ali-
lugijart. — Aus dem gr.

alkati , atakati, alča, ataoa asi.
hungern.  al%&> m.  alča hunger.  alčbm,
hungrig.  alčtba. Aus einem vorauszusetzen-
den  olkati ergibt sich  lakati, lača zogr. und
sonst.  nsl. laknoti. lakom. b. lakom,
č. laknouti. lakom. p. laknac. laczny.
lakomy. lakoma.. (os. lakač ist lauern.)
r. alkatb. alčnyj. laknutb, lakomyj. —
preuss.  alkins niichtern. lit.  alkanas.
alkti. lett.  alkt. rm.  lakom. alb.  la-
chemus. Vergl. magy.  lakoma gastmahl.
K almazu : r. almazr. diamant.  klr.
almaz, kalmaz. b. s. almaz. — tiirk. pers.
ar.  almas, elmas aus dem gr.  dodp.as. asi.
adamast.

t  alliiUŽllio: asi. almužbno eleemosyna
glag.  nsl. almožna. almoštvo. č. al-
mužna. p. jalmužna fiir dlteres  milo-
sierdzie. ns. volomužna usw.  — magy.
alamizsna. lit.  jalmužnas. ahd.  alamuo-
san aus lat. eleemosyna. gr.  ehevjp.oauvr].
asi. dafiir  milostynja. b.  pomana (aus
pomena), das auch rm. und zig. kennen.

aliil: asi. atam hirsch.  alnija, ata-
nija hirschkuh.  alništb. Daneben  lanija. la-
ništb. č. lane, lan. p. lani, lan. r. lani.,
-- preuss.  alne. lit.  elnis liirsch,, elenthier.
elnčine hirschkuh: daneben  Ione hirschkuh.
lett.  alnis elenthier.

al tuliti : b. altan gold.  s. aldum.
r. altym> art rechenmiinze.  — tiirk.  altgn.
Y-  al unu : nsl. alun alaun.  p. alun.
klr. halun. r. galuna. — lit.  alunas. Aus
dem d.: mlid.  alun, lat. alumen.

alu 1.: asi. ah. neguitia.  akni. glag.
nsl. jal neid.  jalen.

alu

3

aravona

alu 2.: b. s. al roth.  r, alyj. —
tiirk.  al.

aluguj : asi. ah.guj, alguj aloe.  —
gr.  al.ovj.

aiua b. s. sondam.  — tiirk.  amma.
ama- : nsl. amati ein fass visieren.
— Aus dem d. :  ama, orna. mlaf.  ama.

amanetu : b. s. amanet anvertrautes
gut.  r. amanati. — tiirk.  amanet aus dem ar.

ambartt : b. s. ambar scheune, speidier.
nsl. h ambar. klr. ambar, vinbar. r. am-
bari.— magy.  h ambar. alb.  ambar. tiirk.
ambar. ngr. dp.Tzdpi.

ambisti : s. ambis abgssus. Vergl.  am-
bisati se bersten.  — gr.  a^uccoc.

amboles- : b. ambolesam, ambolesu-
vam neben  bolesam usw. pfropfen.  — ngr.
[J.tcAi pfropfreis.  p.Ttokta^G).

aminu: asi. amini. amen.  wr. amin.
klr. amin. r. amini.. — gr.  ap.Vjv. Dagegen
č. p. ušiv.  amen: lat. amen.

aillira asi. admiral.  — gr. dy.upaq.
Aus dem ar.

amtlbonu : asi. ami.boni. arnbo.

p. klr. ambona. — gr.  ap$wv.

X ana-: nsl. anati se meiden lex. niare.

—  Aus dem d.: mhd.  anen entbehren.

anafora, nafora asi. hostia.  s. na¬
pora, navora. — gr. uvaaopd. alb.  nafor.

analogu: asi. analogi., nalogij pult.
b. analogij. klr. analoj. r. analogij,
naloj. — gr.  avakofiov.

X anasonu: b. s. anason anis.  r. anisi,.

— tiirk.  anisun aus dem gr.:  aviaov, avrjOov.
s.  aniž, anež mik. tisi.  janež usw. stammen
unmittelbar aus dem d.

anatema asi. anatbema. anatematisati.
b. natema. natemisam vb.  klr. anatema,
anachtema, anaftema. — gr.  avaGspa.

antlraksn: asi. andraksi, anifraksi
anthrax.  — gr.  cžvOpac.

anepsij asi. consobrinus.  — gr.  avstjaoc.
angarija, garij a b. frolme. — gr.  a-ppa-
peia v on  crp/apcc, das pers. ursprungs ist.
tiirk.  angarie.

X angšteru : nsl. angšter bombglius

meg.  — Aus dem d.: nhd.  angster. mlat.
angustrum.

anltertt: r. ankeri. art maass.  — Aus
dem d.: nhd.  anlcer. mlat.  ancheria.

anterija b. s. unterkleid.  wr. an-
darak ist d.  — tiirk.  'anteri.

X antvila nsl. truh.  hantvela meg. su-
darium.  vantilica. os. tvjela. ns. hant-
val'. — Aus dem. d.: mhd.  hanttwehele.
ah d.  hantilla. nhd.  handzwehl. Vergl.  tu-
valija.

anugelft: asi. ani.geli., ang"eli, ag-eli.
engel.  č. andel. p. angiol, aniol. ns.
janžel'. klr. anhel. r. angeli.. — gr.
agvs/.o;. asi. auch  si.li>, šestokrilati.ci.,
nsl.  krilatec fr is.

aniikjura: asi. ani.kjura, anikira
ancora.  r. jakors. — lit.  inkoras. lett.
enkuris. gr.  crpcu pa. alb.  ankur§. p.  an-
kier stammt unmittelbar aus dem d.

anutaln: p. klr. antai fdssdien.  p. an-
talek. — magy.  antalag art fass.

anutimisu: asi. ani.timisi, antimen-
sium.  p. antymis aus dem r.  — gr.  av-

TipiVGlOV.

aprili : asi. aprila aprilis.  r. apr tsh, usw.
— gr. azpiiioc.

apta, avta s. atticb sambucus ebulus.
aptik.— gr. a:/.vr i:  mr.ia. tooraus audi d.attidi.
Hieher gehort  nsl. habat, hbat attidi.  kr.
habat. s. habat. č. chebdi, chebz. sik.
ckabzda. p. chebd, hebd. ns. chabže
reisig.

araka b. wagen.  r. arba. — tiirk.
'araba.

%  arasu : nsl. aras cilicium mar c.  č. ha-
ras. p. aras, haras. — Vergl. nhd.  arreis,
rasch bair. it.  rascia. p.  rasza. cngl.
arras von der stadt Arras in den Nieder-
landen.

aratosu : s. aratos ga bilo! verfludit!
aratosiljati. — gr.  dpaioc.

aravica nsl. leuconium meg.  pavola
ali aravica. p. klr. harus. r. garusn.
— magy.  bara.

aravona klr. arrha.  as. aravunt.
s. ravna mik.  klr. aravona. — ra. ar-
vung. alb.  arravonias verloben. gr.  appot-
appa(3wvia£w, dalier b.  armasam, ar-
masvam verloben.  armasnik, armasnica.

l*

arbanasinu

4

arbanasinu: asi. arbanasinu alba-
nus , apPaviTK)?. arubanasinu bebru. b. s.
arbanas. — magy.  arbonas. Vergl.  aru-
nautinu.

arburu: s. arbur, arbun, arbuo, j ar’
buo mastbaum.  nsl. arbelo, jarbolo, jam¬
bora usw.  — magy.  arbotzfa. it.  albero.

ardOTtt : S. ardov dolium.  nsl. hor-
dov. b. vordov. klr. ordov. — Aus
dem magy.  hordo. Vergl. gr.  dpSdviov.

arenda p. klr. r. pacht.  — m. arindg.
magy.  arenda. mlat.  arenda praedium
in censum seu rendam datum,  arendare.

aresa-: b. aresam, aresvam, resam
gefallen.  — gr. ape<r/.<j>: apsca (rjpeca').

ar ganil: s. argan machina scansoria
mik.  — it.  argano. gr.  dpyavov.

argatinii: s. argatin taglohner.  b. ar-
gat. klr. argat. argatar arbeitgeber. — rm.
alb.  argat. gr.  Ipvcavjc. tiirk.  §rgad.

argosa-: b. argosvam voneinem kirch-
lichen amte suspendiren.  — gr. *dp fi&vu) von
ip^op.

argutla, argitla s. clavus.  — Vergl.
it.  rigola.

arehimanudritu : asi. arhimanudritu,
arhiinadritu, archimandrita. as. arbhimu-
dritb. — gr.  dp^igavšpiTV)?.

arištc s. arrest.  — Aus dem nhd.
arkanu: b. p. klr. arkan tau, strick,
schlinge zum pferdefangen.  — tiirk.  arkan.

armada nsl. heer.  as. armata. p.
armata. klr. harmata flotte, kanone usw.
— it.  armata.

armaganu : b. s. armagan, s. auch
ormagan, geschenk.  — tiirk.  armagan.

arma ra, almara č. schrank.  p. al-
maryja, o!maryja. kr. ormar. s. or-
mar, orman. nsl. almara, almarica, or¬
mar, omara, vomara usw,  — nhd.  almer.
lat. armarium.

armeninu: asi. armemnu, armeninu.
neben  ramenim. armenus.  p.ormian. s.jer-
menin. — gr.  dpgivio?.

arnautinu: b. arnautin arnaut.  s. ar-
naut, arnautin. klr. arnaut. arnautka art
heidekorn.  — tiirk.  arnaut, arnavut. gr.
apva^Tvj? aus  dp(3avf vr t Q. Vergl.  arbanasinti.

ašte

K. arnožl: nsl. arnož brustlatz marc. ci-
licium gutsm.  — it.  arnese.

arslanu: b. arslan, daneben  raslan,
ldwe.  s. arslan neben  lav. — magy.  arszKn,
oroszMn. nsl. s. oroslan. tiirk.  arslan.

aršinii : b. aršin, rušin elle.  s. alb.
aršin. r. aršinu. — tiirk.  aršgn.

aržetii : nsl. aržet, aržat saccus marc.
gutsm.  varžet. — Vergl. mhd.  eser, nhd.
aser sack zum anhdngen. Hieher gehort
auch  liajžer steierm..

asinukritu: asi. asinukritu a secretis.
asigbgritb. — gr. a.crp/.prpup.

*  askli: r. asku> arca.  jaščiku. klr.
jaščyk. pšjaszcz. — ahd.  ask esche, boot,
schiissel. and.  askr. askja vas ligneum.
Das and. wort ist durch das r. in das p.
eingedrungen.

X asla nsl. brand bei tounden, in an-
deren gegenden  drav. — nhd. assl.

asnačl: klr. wr. asnač arbeiter auf
schijfen.  — Vergl. got.  asneis miethling.
ahd.  asni, asneri tagelohner.  arnari messor.
finn.  ansio meritum.

aspalitit : asi. aspalitu bitumen glag.

— gr. aacjuksos.

aspida, aspidit: asi. aspida, aspidu
serpens.  r. aspidu. klr. hasped, jas-
ped schlange , teufel. — gr.  dame. mhd.
aspis.

aspra, me-ist aspri plur. f:  b. s. geld.
kr. jaspra. — gr.  dorcpov (vogicga), eig. iveiss,
daher silbergeld. alb.  aspr§. gr.  Svjvapiov
Xsu’/.iv. mlat.  numus albus. nsl.  belič.
fz.  un blanc.

astalu: s. astal tisch.  — Aus dem
magy.:  asztal, das slav.  stolu.

X astrjchu : p. astrych, jastrych pavi-
mentum.  s. jastrik mik.  — ahd.  asterich.
mlat.  astracum. gr.  2sTp«xov. Das p.
stammt aus dem d., das s. aus dem it.

usmilili itn : asi. asunuhitu, asynu-
kitu, asinugitu. — gr.  dcu-p^uiov.

ašovtt : s. asov eiserne schaufel.

— magy.  dšo.

ašte: asi. si. nsl. če. eche, ecce
/ris. klr. ašč. Wahrscheinlich aus  atja:
dann ist jedoch p.  acz davon zu trennen.

ašuti

ašuti: asi. ašuti>, ošutb, osuti, ješuti
frustra. č.  ješut, ješit. ješutny, ješitny.
p. jeszutnosč. — lit.  ensus. Dafur asi. audi
bezuma, ispyti.

ata-: s. atati aclit, geben.  — Ver gl. nhd.
achten.

atamanft: r. atamani kosakenober-
haupt.  klr. ataman, otaman, vataman,
hetman. p. ataman, hetman. — d. haupt-
mann, looraus zunddist  hetman.

atliinganinft: asi. athinganini, aci-
ganini athinganus (zingarus).  — gr.  a6s-
yyavOi;.

atu: b. s. at pferd.  — tiirk.  at.

avarinti: asi. a varini avarus.  turci
i avari. Bet Nestor  obrini. — gr.
&$upoq.

avli ja b. s. hof.  — gr.  auhij. alb.  avli.
f  aviiva: asi. aviva, avat t,  abbas. Da-
neben  as. apatb. nsl. č. p. opat. klr.

baba

abbat, opat. r. abbati. — ahd.  abbat.
lit.  abatas.

azinustvo: asi. azimtstvo usus panis
non fermentati.  klr. adzymka. -— gr.  drogov.

azu : asi. azi, jazi ich.  nsl. ja, jaz.
b, az, azi (az zi), jaz usw.  — lit.  až, daraus
aš. leti.  ez, daraus  es. ai.  abam aus
agbam mit palat.  gh; clagegen gr. iyio usw.
Man geht von  ezi aus:  ezi, jazi, azi.

azilbuka: asi. azibuka alphabetum.
azibukovbniki alphabetanum.  b. azbuki.
klr. azbuka. — rm.  azbuke. Dafiir  p. abe-
cad-lo, daher  r. abecadlo.

azili O: asi. azt.no, azno, jazno corium
detractum.  jaznari, vjursisi op. 2. 3. 26.
— ai.  ajas bock.  ajina fell. lit.  ožiš
geisshock. lett.  azis. z aus palat.  g.

ažderti : b. s. ažder schlange.  s. až-
daha, oždaha. — tiirk.  ažder aus dem pers.
azili a s. fibula mik.  — it.  asola.

B.

l)a 1. b. sondern.  č. p. traun.
klr. freilich.

ta 2.: asi. bajati, baja/a?mkm, incan-
tare, mederi.  bajašte nadi boleštiimi. ba-
jej i divy tvor§j. bajaltniki. obavati. ba-
lij. balovanije medicina.  nsl. bajati fabu¬
lam lex. incantare bel.  bajavec ung.  bajilo
incantatio dain.  balij. balovanije fris. Vergl.
balusati plaudern.  b. baja zauberspriiche
hersagen, dadurch heilen.  bajilka zauber-
spruch.  bajačka zauberin.  s. bajati zaubern.
bajač. bajalica. č. bati reden,  baje fabel.
p. bajad fabuliren.  baja fabel.  bajka. os.
bač marchen erzdhlen.  klr. bajaty erzdh-
len, zaubern.  baj erzahler.  bajka. wr. ba-
jic reden.  baj. r. bajati. reden neben diod.
baitt, bati.. baenniki unreiner geist. Hieher
gehort  asi. h&sm, fabula, incantatio.  s. ba-
sma zauberspruch. e.  bdseh fabel.  p. bain.
ns. basnica. klr. basiia klatsdi.  r. basni.,
basnja. rm.  basng. Ferners  asi. balija
zauberer.  bakstvo heilmittel.  balovati cu-
rare,  SspaTrsustv. r. balovatb verzarteln.
Vergl. wr.  bali liigner. Ebenso  nsl. baho-

riti zaubern.  bahorica bel.  s. bahoriti.
č. bachoriti. bachorka aberglaube.  r. ba-
choritb reden,  bachorja. bachart sclmdtzer.
baeliarb, znacharb. arzt dial. Die icorte
bernhen auf einer durcli  h erweiterten w.
ba: cpY)gt fari. Daher auch nsl.  bahati, ba¬
hati se prahlen. ns.  bachtas se. Man
beadite auch r.  basitb logui, mederi.  ba-
čitb logui.  balakatb. klr.  balakaty. r. ba-
jukatb ist onomatop.  — magy.  baj magia.
bajolni incantare.

baha asi. altes weib, grossmutter.
nsl. baba. h. baba. babiški von  babica,
babja, babuvanit’5. baba-šarka pocken.  ba¬
bici magendrucken , daher  babičesuvam vb.
5. baba. babinec vorlaube bei der Icirclie.
p. baba. habiniec. klr. baba. babnja
collect.  babinec. wr. baba. baba-jaga
hexe.  babinec fiir r.  papertb. babzno feig-
ling.  r. baba. baby/itr plejady. — magy.
baba. rm.  bab§. ngr.  (3a[3c<. nsl.  ba-.
bučka und magy.  babdcs kellenmrm. Ver-
schieden s.  babka alte miinze, č. ungrischer
pfennig.

babd

6

baba b. vater.  s. baba. r. ba-
baj ušiv.  — tiirk.  baba.

babra-: klr. babraty kriebeln.  p. ba-
brač, bablač tciildm.  — magy.  babralni.

babuntt: asi. babuni aberglaube:  ba-
buni hiessen die bogomilen.  zaboboni. as.
babuna. (5. pobonek.) p. zabobon gotze,
aberglaube.  klr. bobona, zabobony. wr.
zababony. r. zabobony unsinn.  — magy.
babona. rm.  boboane plur. verzauberung.
Man darf nicht an  babja vera, sondern
vielleicht an das gebirge Babuna zwisclien
Prilip und Veles denken : bogomili vl
Babune.

baburtl: s. babur baier.  — Aus dem d.
baea-: b. bacam kiissen.
baei- : s. baciti iverfen. Daraus  b.
baca i ib. f tir  hvralja. V er gl. č.  baciti puffen.
r. bacnute schlagen onomatop.

baei-: p. baczyc schauen.  ubaczyč
uszyma flor.  klr. bačyty. wr. bačic.
bacili: as. bacili, pelvis.  bačio mik.

— it.  bacile.

baei 1.: s. bab senner,  stanar. bača.
bačija sennerei.  b. bačilo ovile.  č. bača
oberschčifer.  sik. schdfer.  p. baca schdfer.

— magy.  bacs, bacso. bacsi. rm.  bač dlte-
rer bruder, kdsemacher. alb.  bač dlterer
bruder. Alb. oder rm. ursprungs.

baei 2. : b. bač art steuer.  baždar zoll-
einnelmer.  s. baždar aicher.  — tiirk.  badž
gobe, zoll.

bada- : č. badati nachforschen.  sik.
ahnen.  p. badač.

bademfi : b. s. badem mandel usw.

— tiirk.  badem.

bag-: č. bahnouti lust bekommen.  ba-
žiti. klr. baha begierde.  bažyty, bažaty.
žabah. wr. bažač. r. bažonyj geliebt.
zabažits.

bagaši: as. bagašt art maass. Das wort
stammt aus Montenegro und konnte alb, sein.

bagno p. sumpf. č.  os. bahno.
ns. bagrie. klr. bahno. bahryna. wr.

■ balina. r. bagno. bagums. — lit.  bognas
fichtenbruch.

bagra s. art meerjiscli.  — Vergl. gr.
©dfpo?.

balega

_bagru: asi. bagra purpur.  bagreni.
bagriti. klr. bahor. wr. bahra. r. bagra,
bagritt.

bagurtl: r. bagoris harpune.  klr.
bahor.

baji-: s. bajiti sčiugen.  — rm.  b§i vb.
bajrakii: b. bajrak falme.  s. barjalc.

— tiirk.  bajrak.

bajstrnktt : klr. bajstruk bastard.
wr. bajstruk. bastrja. — Wohl aus dem
lit. :  bostras, das vielleicht mit dem aus dem
kelt. erklarten d. bastard zusammenhdngt.

bajta nsl. Mltte.  sik. magy. bojtar
schdfer.  klr. bojtar ung.  — it.  baita. Vergl.
magy.  pajta hiitte.

bakea , bachča, bakša r. garten.
s. b. bahča, bašča. alb.  bahče. — tiirk.
bagča.

jt baklja nsl. fackel jambr.  s. faklja,
vaklja. p. \vachla. — faklya. rm.

fgklie. ahd.  facchula aus lat. facula.

baktirtt 1.: p. bakier in  na bakier
czapka die miitze auf ein ohr.  klr. na
bakir schief.  wr. na bakir. r. na be-
krenb.

baktirtt 2.: b. bakn.r kupfer.  s. ba-
kar usw.  — tiirk.  baker.

bala: s. bale plur. f. rotz.  balav.

—  rm.  bale geifer.

balabantt: s. balaban dick, busshart.
klr. balaban art jagdfalke. r.  balaban r L
ivolliger falke. Vergl.  wr. boloban grosser
topf.  — tiirk.  balaban diclc, busshart.

balalajka r. art laute. Vergl.  klr.
balabajka schellen.

balamuttt : č. balamutiti faseln.

p. bahunucič. klr. balamut betriiger.  wr.
balomut fiir r.  zabavnika, r. balamut r i
schvoiitzer.  balamutnyj. — rm.  balamut
dumm. lit.  balamutas. lett.  balamute.

balandja nsl. capulus:  balandja sa-
bljc jambr.  — Vergl. it.  pendagli.

baleakft : b. s. balčak degengriff usw.

— tiirk.  balč§k. Vergl. s.  zbaoč.

-k bakla : os. balda, falda falte.  r. falda.
p. falda. — Aus dem d. : falte.

balega s. viehmist.  klr. baloh und
balyga, belega. — rm.  balegg.

balina

7

barva

balina: ns. balma maiicuchs an bitu¬
men.  — Aus dem d. palme.

balta nsl. beil der Gičen.  b. bal-
tija. s. balta. klr. wr. balta. r. balta
dial.  — tilrk.  balta. magy.  balta. rm.
baltg. ngr.  [wcaXta<;.

baluvantt: asi. bah>van r j>, bolnvam.
klotz, sdule. Abweichend  balvohvakstvo in
einer r. quelle.  nsl. bolvan idolum.  bolva-
nin ethnicus habd.  s. balvan balken.  č. bal¬
van bloclc.  p. balwan grosse massa, gotze.
balwochwalstwo. klr. bolvan klumpen.
wr. bolvan hblzerne situle neben  balvan
dummkopf.  r. bolvam> sdule.  — magy.
balvany. lit.  balvonas gotze.  * lett.  bul-
vans ausgestopfter vogel.

bambarkova -: b. bambarkuvam

girren.

bandera nsl. b. fahne.  s. bandi-
jera usw.  — it.  bandiera. tilrk.  bandira.

bandura p. klr. wr. r. laute.  —
it.  pandora. lat.  pandura. gr.  iravšoupcc.

baugavu: s. bangav lahm. — zig.
pango.

banja asi. bad.  baiibčija. b. banja,
banjam ni. s. banja. klr. r. banja. Vergl.
c. bane ivanne, kanne.  p. bania bauchiges
gefdss, kiirbiss.  os. ns. bana. klr. bana
kuppel, saline.  —■ magij. %  banya. rm.  bae.
alb.  banj§. lit.  bonka Jcrug.

banova-: klr. banovaty sidi sehnen.
bana sehnsudit.  myni banno mir ist bange.
b. banuvam vb.  kr. banovati se. — rm.
b§nui vb. magij,  bdnni.

K  bantiža- : nsl. bantižati verbannen.
kr. bandižati, bantiti. s. bandižan, ban-
djen. — it.  bandire. venet,  bandizar.

bantova- : nsl. bantovati verletzen.
b. bantuvam vb.  klr. bantuvaty. — magy.
bantani. rm.  bgntui vb.

bantl: kr. ban ban.  b. ban. bano-
vica mil. 1JQ 4  258. Das ivort, urspriinglich
ivohl kr., mag von diesem volke zu den Bul-
garen und Serben gedrungen sein. Wenn es
pers. ist, so ist es durdi vermittlung der
Bilrken . den Slaven mitgetheilt worden.  —
'magy.  ban. Hieher gehbrt wohl audi  p. ban
pfennig. rm.  ban art miinze.

bara neben  vada b. badi, jlussbett.
s. bara pfiltze, wiese. č.  bafina. — gr.
[j.izipa. it.  baro.

bara- : b. baram tasten, beriihren,
suchen.

baranu : asi. baram. ividder.  č. be-
ran sik. p. ns. klr. wr. baran. os. bo-

ran. r. baran r i>. barašekt. — magy.  ba-
rdny. lit.  baronas: daneben  baranka

miitze von lammsfell. lett.  barenin. Vergl.
mordw.  boran liammel.

^ karata- : nsl. baratati, barantati ein ge-
schdft machen.  s. baratati. — Aus dem
it.:  barattare. mhd.  parat tauscli.

barbunu : s. barbun, auch  brada-
tica. — gr.  [jaapgiiouvt. it. ven.  barbon.
d.  barbe. Vergl.  barvena.

bardakti: b. s. bardak lerug.  — tilrk.
bardak.

bare, bar, barem b. wenigstens.
s. bare, bari, bar, barem. nsl. bar, ba¬
rem tantum habd.  — tilrk.  bari. rm.
barem. magij.  bar.

/ bareliatu: klr. barebat, barclian, ba-
rakan art stoff.  p. barchan, barakan usio.
— tilrk.  barrakan.

J  bariku: nsl. barik, barelc indeclin.
liistern:  so ga barik Jarnik.  — Wolil
aus dem d.:  begierig.

barilo asi. fass.  nsl. baril jambr.
kr. barilica. s. barilo. bario. p. baryla.
klr. barylo. wr. barila. r. barilo. ba-
rilokn.. — mlat.  barillus. it.  barile. ngr.
(3ape)a. rm.  barelkg. nhd.  barok kurd.
baril, varil. Damit verbinde idi  b. burija,
burilka fass.  s. bnre. burad collect.  —
alb.  buril.

> barka nsl. s. r. schijf.  — ngr.  [3ap'/.a.
alb.  vark§. tilrk.  barča. mlat.  barca.

barna klr. dunkelbrauner odis.  bar-
nastyj. sik. barnavy. — rm.  b§rnae. magy.
barna.

barsuku: b. barsnk dadis.  r. bar-
suk%. p. klr. borsuk. — tilrk.  porsuk.
lit.  borsukas. Vergl. magij.  borz.

A barva č. farbe.  nsl. farba. p. barwa,
farba. os. barba. ns. klr. barva. klr.
farba. wr. cbvarba, farba. — Aus dem

bedro

barvena 8

d. farbe. ahd.  varawa. lit.  parvas, par-
bas, kvarbas.

barvena: p. barwena barbe, cgprinus
barbus.  os. barma. klr. r. barvena. —
ahd.  barbo. nlid.  barbe, barme. Vergl.
barbunu.

barvinuku : e. barvinek barmnkel.
p. bamvinek. klr. bervinok. r. barvi-
noki. — Das ivort beruht auf  pervinca.
magy.  bervčng, borveny. lit.  barvinkos.

barzavu: b. barzav, barziv und  bo-
zav fur  siv, sur, što ima bely i čriny
vlakna razmeseni ger.  — Vergl. alb.  barth,
bardhi weiss, daher rm.  barz§ storch.

baskaktt: r. baskaki abgaben.  klr.
baskak steuereinnehmer.  p. baskak vor-
gesetzter.  — tur k.  basgak.

basma b. s. druck, bedruckte lein-
voand usw.  — tiirk.  basma.

bas taliti: s. bastah bajulus.  as.
bas tak h. — Vergl. gr. ftcana^dtprfi. it.  ba-
stagio.

ba,smuku : r. bašmaki schuh.  klr.
b. bašmalc. Vergl.  wr. bacbmači, bacbily.
— Mirk.  bašmak.

bašnja r. turm.  — Wohl aus dem d.:
bastei, bastion, und nicht tiirk.

bašta, daher  asi. baština das erbe.
nsl. badenik heres jambr.  b. bašta vater.
baština. batjo. s. ikonomt i bašta im
kloster.  baština fundus.  bato. klr. bafko.
wr. batčina. bacja. r. batja. batbko. —
magy.  bdtya. rm. alb.  bašting. Der stamm
batja ist tiirk.

baši: b. baš erster.  baš-delija. s. baš
vordertheil des schiffes.  baš-knez usw.  —
tiirk.  baš ltopf, oberhaupt.

batmanu: r. batman 'h neben  bezmeni
ein bestimmtes geivicht: daneben  bezmeni.
klr. bezmin. p. bezmian usw.  — nordtiirk.
batman. and.  besman, bisman usw.

batogtt: asi. batogi stock, knilttel.
č. batob. p. batog. klr. batoh, batucb
peitsche.  r. batogi stock.  — lit.  botagas,
votagas. lett.  pataga peitsche. rm.  batog
stockjiich. Dunkel. Vergl.  batu,

batu 1.: nsl. b. s. p. bat. r. boH
stock.  — Vergl. magy.  bot. rm.  b§t, bgt§.

batii 2.: r. botn boot dial.  p. bat.
— and.  batr.

banka-: nsl. baukati bellen bel.  s. bauk-
nuti schrecken.  bauk baubau onomatop.
k" bavluna: č. bavlna baumioolle.  p. ba-
welna. os. bavlma. klr. wr. bavolna.
klr. bavuna ung.  nsl. pavola. — Aus dem
d.: baummolle, dessen zioeiter theil meist
du/rch das slav. ivort ersetzt ist. lit.  ba-
vilna neben  bumbule.

bazaru: b. bazar, pazar markt in
mehreren slav. sprachen.  — tiirk.  bazar.
)< baza nsl. art.  — Vergl. ahd.  fasel
proles.

K bažantu : č. p. klr. bažant fasan.

os. bažan. r. bažantu neben  fazami, nsl.
bezjan jambr.  — magy.  fatzan. ahd. mhd.
fasan, fasant. lat.  pbasianus. gr. dja-
<jiavo?. lit.  pazonas.

5<v bažuli: nsl. bažulj, bažilek, fažolj
phaseolus.  b. fasul. s. pasulj, fasul, fasuo.
č. fasol, fazol. p. fasola. klr. pasulja,
fasulja ung.  — magy.  faszuly, fuszulyka.
alb.  fasul. Die ivorter mit  ž stammen aus
dem d. mhd.  phasol. lat.  phaseolus.
ngr.  cpaaoškt.

bebe b. ldeines kind.  — tiirk.  bebek.
k bebrti: asi. bebra, bbbrn, bobri
biber.  nsl. beber meg.  breber. b. bibir.
s. dabar. bobar mik.  č. p. bobr. os. bobr,
bjebr, bibor. ns. bobr. klr. bobr.
r. bobri. — rm.  breb. lit.  bebrus, be-
bras, debras, dabras. lett.  bebrs. lat.
fiber. ahd.  bibar.

bečeva r. strick zum schiffzielien.  klr.
bečivka. Fremd.

beei-: s. bečiti stieren.  as. beeiti
se, scheint „widerstreben u  zu bezeichnen.

beei 1.: nsl. beč art kleine miinze.
kr. po pet beeih in Poljica.  — rm.  beč
istr. it.  bezzo geld.

beei 2.: b. s. ostnsl. usw. Wien, ivofiir
andere Slaven andere namen haben:  nsl.
neben  beč dunaj, č. viden, p. wieden. —
Vergl tiirk.  bedž.

bctlro asi. schenkel.  nsl. s. 5. bedro,
as. nabedrtnica. p. biodro: vergl.  bie-
drzeniec pimpinelle.  os. bjedro. klr.

berbenica

begii ^

bedro: vergl.  nabedrahy art kleid.  r. be¬
dro, bedra.

begii: b. s. beg, bej fiirst, hm' usw.

— tur k.  beg.

bejendisa-: b. bejendisuvam vh.  s.
begenisati billigen usw.  — tur Je.  begenmek.

beka-: nsl. bekati meg.  beketati

blolcen.  s. beknuti. e. b e četi. p. bekac,
beezeč statt des encarteten  biekae. os.
bječee. klr. bekaty. r. bekati.. Man
merke  p. odbeezeč abbilssen.

bekjaru: b. bekjar junggeselle.  s. be-
car usw.  — tiirk.  bekar.

belbtt: č. blb tolpel.  blblati, brblati,
brbrati. p. boibotač. klr. bolbotaty.
r. bormotatb. — m. bglbgi stammeln. Vergl.  j
b. blttaja schuedtzen.  brkborja vb.  s. ble¬
betati. č. bleptati, breptati. — lit.  ble-
benti. onomatop. Vergl.  berbota-.

belntt: b. blen f. phantasie.  blenu-
vam, bltnuvam phantasieren.  blbnuvam
bulg.- lab.  kr. blen. s. brni, bunika nach
tert, trt. bunovan adj.  buncati ime aus dem
schlafe reden.  č. blen, blin bilsenkraut, toll-
kraut.  os. blin. klr. belena. r. belena
bilsenkraut.  — magy.  bilin, bilind, belčnd.
lett.  blenas possen.  b. bleno bilje mil. 449.
509. ist mir dunkel, es diirfte jedocli liielier
gehoren:  magija sa moj te črtni oči, bleno
bilje moje belo g rti o. p, bielun bezeichnet

gleichfalls das tollkraut: vergl.  klr. bilun
stechapfel.  os. blek ist bilsenkraut. Man
vergl. noch  nsl. blancovati phantasieren.
Der genuss der pflanze beivirkt scliuindel,
kopfiveh, raserei und sogar den tod. Man
beachte in Shakespeare’s Hamlet die erzdh-
lung vom tod des konigs, wenn  henbane
»bilsenkraut “ gelesen wird.
f  bendima nsl. vandima meg.  mendiba,
bendiba iveinlese.  — it.  vendemmia. alid.
vindemon vb.

)C benetki plur.  nsl. Venedig.  as.
bbneti.kb, daneben  mneci plur.  s. mle-
tak, mletci. č. benatky nach čech. orts-
namen.  — A us venetiae.

benevreke s. plur. beinkleider.  b. be-
nevreci plur.  — rm,  bernevečl plur. alb.
brendevek.

beno ns. magen eines rindes.
ber: asi. bera, btrati, brati legere.
Durcli steig.  bon., durcli dehn. iter.  birati
aus  berati, nsl. -borati, -birati, p. bierac.
nsl. berem, brati. b. bera vb.  grozdo-
ber. vinoberma. ober. obernik. kr. zi-
brati ung.  s. berem, brati, berba. berač,
č. beru, brati, berač, bernč. p. bior§,
brac. zbior. ubior anzug.  biernia steuer.
os. bjeru, brač. bjerna. ns. bjeru, brak
klr. beril, braty. wr. beru, berci: dieses
entspriiche einem  asi. brsti fitr  borati: dem
asi. dbrati steht  dzerci gegeniiber.  bradze-
nyj ist  asi. brant. r. beru, brats. brani,,
uzorčataja tkanb. Auf  bort beniht  asi.
stbora, versammlung.  b. otbor. otbor-
momci. razbor verstand.  obor obrab, zbor
versammlung, rede.  zborja, zborjuvam,
zborvam reden. (Vergl.  s. divaniti; gr.

; rm.  kuvint conventus, rede.  kuvinta
reden),  zboriste, s. sabor, saborisati. bora,
nabor falte.  saborit gefaltet.  č. sbor. po-
bor steuer.  p. pobor. klr. bory falten.
nabor. vybor, izbor loahl.  r. boru, steuer.
bory falten.  borina. pereborka. oboryšt.
ubort putz. Auf  birati sind zuriickzufiihren
asi. pabiru,ku> racemus relictus.  nsl. pa¬
berek, paperek (aus  paberek). b. ba-
berki. birač neben  berač, beračka. bilka
kerbliolz (rabisch).  obir beute.  č. sbirka.
nabery falten.  občrek. pabčrek. pabero-
vati. p. bieracz. pobierki. wr. dobirki.

r.  bilka kerbholz.  nabirka, nabirucha, na-
berucha korbehen  dlja sobiranija. gribovu,
i jagodi,. Hieher gehort  bermen: asi. breme
biirde.  obremeniti, nsl. b. breme. s. breme.
č.  bfemč. p. brzemie. os. bikmjo.
ns. bi-emje. klr. bremja neben  oberemok.
wr. beremo, r. beremja, bremja. bremen-
nyj dial .— rm.  zbor wort.  zburi redenberuht
auf  b. ausdriicken , pobirči, pogirči, pogirei
'dhren lesen auf  pobirati, sobor sgnode.

ai.  bbar. bbarman. Daneben arm.  berem
trage. gr.  <pspo). ©spo:. ijspp.a (bremen).
lat.  fero. got.  bairan. air.  berim fero.

berbenica : klr. berbenyca fass, be-
sonders fiir kaše.  — magij,  berbence. rm.
berbineg.

berbota-

10

bernestra

berbota- : nsl. brbotati, brbotiti

plappem.  brbljati, brbrati. b. beblja vb.
s. brbljati, brgljati, brboljiti, brbolati, brbo-
sati, brbukati und  blebetati. r. bormo-
tatb murmeln.  — lit.  burbuloti. Lauter
onomatop. icorter ohne geschichte. Vergl.
belbii.

bere- : nsl. brcnoti stossen.  s. brc-
nuti beriihren. Vergl.  probrcnuti se coa-
gulciri.

berdi-: nsl. brditi scharfen.  brdit
sekarf.

berdja: asi. brežda trachtig.  ora-
žije svoje kaleta v% breždiiba. ženalrr.
obrežditi. nsl. breja. s. bredja. č. brezi,
klr. bereža. r. berežaja. berd scheint
mit  ber, fordus mit fer zusammenzuhangen:
nsl.  noseča, d.  tracbtig, lett.  neščia.

berdo: asi. brado hiigel.  nsl, brdo
promontorium, lieium.  b. brado hiigel,
iveberkamm.  s. č. brdo. p. bardo. ns.
bard o. klr. berdo steile, iveberkamm.
r. berdo weberkamm.  — magy.  borda. Vergl.
rm.  b§rgl§, birgl§, brggl§ schaft des iveber-
1  blattes. Man denkt an got.  baurd brett.
berdimtt : asi. bradun^ gladius; da-
neben  r. berduna., bordum,. — Vergl. mlat.
bordonus.

berdyšl: p. berdysz, bardysz helle-
barde, streitaxt.  klr. berdeš. r. ber-
dyš% partisane.  — lit.  bardišius.

bereketu : b. berelcet iiberfiuss.  s. be-
ricet usw.  — tiirh.  bereket.

berg-: asi. brega, brešti pflegen.  bra-
g r i>še sup. nach  tert, trat. nebrčšti ver-
nachlassigen:  nebrešti zapovedij. nebrežt-
livL. klr. berečy, berebčy, berehty huten.
nezaberežlca unvorsiclitigheit.  r. berečt.
uberega. berežb erhaltung.  berežatyj, bre-
žatyj Miter.  berežlivyj. brežnyj. nebreža,
dial. Man beachte  borozno vorsichtig dial.
— got.  bairgan. ahd.  bergan. lit. vnrd
birginti. von Mikucki angefiihrt.  breg!, ufer
scheint mit  brega, etioa „schutzen“, zusam-
menzugehoren.

bergti: asi. breg r b ufer.  nsl. breg.
b. breg. kr. brig. s. brijeg: vergl.  bre-
gunica mauerschivalbe.  č. bfeh. p. brzeg.

pobrzeže: pobereže aus dem Idr.  os. broh.
pobroh, ns. brog. klr. bereh, bereb:
vergl.  berehulja bachstelze.  r. beregr. —
magy.  bereg. alb.  breg. got.  bairgabei
gebirge. ahd.  berg.

bergull : nsl. brglez. (s. brzelj art
vogel.)  č. brkel pirol.  p. bargiel berg-
meise.  r. berglezr, stieglitz dial. Die ivorter
bezeichnen verschiedene vogel.

berka- : asi. zabrakati (iskypenije)
ivohl „impedire“.  brTbčtha, cincinni.  bračtlra
indumentum, crumena.  brrčtkati (udove)
heisst mp'.y£\)e.v> einbalsamiren.  b. brakam
einstecken, greifen, mischen , loiihlen, venoir-
ren, in unordnung bringen, beunruldgen,
runzeln.  bračka runzel.  s. brkati in un¬
ordnung bringen. Im  p. usw. fehlt der
stamm, daher ist die lautfolge unsicher.
Vergl.  nsl. zburkati se.

ber kil : č. brk sclmungfeder.  brkati
jliegen.  s. brčje pero schvjungfeder. Vergl.
p. bark oberarm, achsel.  barczye. klr.
bork rohr, federhiel.  barki schultern, ivohl
p., und  borki. Vergl.  s. brk knebelbart.
— magij,  barko.

berkynja: b. brekinja pok. 1. 64.
s. brekinja sperberbaum.  č. brek arlcs-
baum.  sik. brekyna, brak. klr. bereka
elsbeerbaum: derselbe baum heisst  klr. brja-
kinja. — magy.  berekenye, berlcenye:
vergl.  barkoeza.

berli- : nsl. brliti limis oculis aspicere
meg.  brliv limus.  brlez kurzsichtiger mensch;
art vogel (leicht zufangen).  brleti, s. brljav
stumpfsinnig.  brljak sturnus.  č. brlooky,
brylavy plčirraugig.  p. brlok iibersichtig.
berlo: p., klr. berlo stoek.  č. berla.
berlogll : asi. bralogi, ivildlager.  nsl.
brlog schlechtes lager.  s. brlog lager der
schiveine.  č. brlob. p. bariog lager von
ivirrstroh.  os. borlo elendes lager.  klr.
berloba und nach dem  p. barloh. wr. mer-
loba. r. berloga, merlogT, mcrloga. —
magij,  barlang. alb.  borlok. rm.  birlog,
bgrlog, br§log.

bernestra: asi. branestra mtjrica glag.
s. brnistra genster. Vielleicht aus genster
entstellt.

bersklettt

11

berskletii: klr. beresklet evonymus
verrucosus.  r. bereskledt, beresklett evo-
mjmus: daneben  beresbrekt, beresdrem.;
ferners  brusklem«, burusklem. und  meres-
kleti. Dunkel. Vergl.  č. brslen spindelbaum.
klr. bruslyna.

X. bcrsky: nsl. breskev, breskva pfir-
sich aus  breskev, kr. briška ung.  s. bres¬
kva. č. breskev, broskev. p. brzoskievv,
broskiew. os. breška. klr. breskyna,
broskva. r. broskvina, bruskvina. asi.
b. kr. s. praskva. — magy.  baraszk, ba-
raczk, ivoher  klr. borockva. gr.  pikov
"spar/.ov oder  p.r,Sr/.6v. Die slav. ivorter
stammen aus dem d.: die ahd. form fehlt.
Diese lautete mit  pf an, dem slav.  b und
p gegenilbersteht.  r. neu  persikt.

berstu: asi. bresti, ulmus.  nsl. brest,
b. brest, das audi filr „Urke“ vorlcommt.
brcstab.k birkenhain.  kr. brest, s.brijest.
p. brzost. klr. berest ulmus effusa: da¬
neben  beresto birkenrinde.  wr. berescen
mit birkenrinde bedeckter topf:  r. bere-
stenb. r. beresfrn ulmus campestris.  be-
resta, beresto birkenrinde.

K beršti: č. brst bdrumrz, bdrenklau.
p. barszcz. os. baršc. klr. boršč art
siiuerliche suppe von rothen riiben ušiv.:
vergl.  borčevka bdrenkraut.  wr. baršc
und  boršč, jenes  p., dieses  r. r. boršči
heracleum sphondglium.  — lit.  barščiaipfow. .•
audi der sing.  barštis wird angefiihrt. lett.
barkškes. magy.  barcs. rm.  borš. nhd.
boršt.

berti: č. brt /., brt to. ivaldbienen-
stock.  brtiti fiir  oul delati. p. bard f.
bartnik. klr. borf f.  bort m. r. bortb/.
bortnikt. bortenb fiir  ulej dial.  — lit.  bar-
tininkas. rm.  bort§.

berza: asi. breza birke.  brezoki. april.
nsl. breza, breza sdiedcige lcuh. Mit  breza
verbinde idi  b. brez maskirt, eig. scheckig,
und  brczaja maske.  s. breza. č. briza.
p. brzoza. os. breza. ns. braza. klr.
wr. r. bereza. wr. berczovik mdrz.  r.
berezozolt april, birkengrUn.  — rm.  brez
sdieckig, iveissgefledtt. preuss.  berse (d. i.
berže). lit.  beržas. lett,  berzs to.  berz ef.

bezjaktl

osset.  barse (barze). ai.  bhurja art birke
aus  barja. ahd.  pirieba. nhd.  birke.
and.  bjork. z ist palat.  g.

berziK asi. br r i>z r t schnell,  brnžij comp.
brxzati schnell laufen.  brnzeja syrtis: da¬
neben  brnžaj fluentum aus  bergu. nsl. brz.
brže comp.  b. bn.z, br r i>že comp.  brrtzam
eilen.  brežina, brizij stromsdmelle. Neben
br r tzo findet sicli  bri.go. s. brz. brzica, brz-
dica stromschnelle.  brgo neben  brzo. č. brz;
brzky neben  brusky schnell.  nebrž ja sogar
ist  asi. m. braže sondern eher.  p. barzy
schnell.  barzo neben  bardzo sel ir.  os. borzy
bald.  klr. borzy schnell.  barz fiir  duže
sehr ist  p. wr. borzo fiir  šibko. barzyj
hoflich ist dunkel.  barždžej schneller ist
hinsichtlidi des  a p. r. borzyj. z deutet
auf palat.,  g (brtgo, brgo) auf velar.  g
oder  gb.

berukii: s. berak hain.  — magy.
berek.

beseda asi. wort, rede.  židovtska
beseda, besedlivn. besedy dejati. nsl.
beseda, s. besjeda. č. beseda, p. bie-
siada gastmahl.  klr. bešida sprache.  be¬
seda hochzeitsgefolge.  r. beseda gesprdeh.

— magy.  beszed. beszelni. alb.  besedue
discorrere.  besedim colloguio.

beskydy klr. die Karpaten.  p. beskid
neben  bešciad, beszkid, bieszczad.

bestvi-: p. bestwic reizen.  s. be-
stiluk dummheit.  — Auf lat. bestia zuriick-
zufiihren.

besukit: nsl. besek vogelleim.  —

it.  visebio.

bešiktt: b. bešik iviege.  s. bešilca usw.

— tiirk.  bešik.

bešteril: nsl. bešter schon:  bešter
dan, beštra punca. In der gleichen bedeutung
dešter, auf dem  bešter beruht.  — it.  destro.

betegu: nsl. kr. s. beteg krankheit.
klr. beteha. betežnyj. zabetekaty. — rm.
beteg. magy.  beteg krank.

bezgavka, bizgavka nsl. drttse:  okoli
srama na dimlali lex. Auch jetzt in Steier-
mark bekannt.

bezjaktl: nsl. s. bezjak tolpel: so icird
ein theil der Slovenen genannt,

bezu

12

bidč-

bezii: asi. beži ohne.  nsl. brez.
b. bez. os. bjez usw.  — lett.  bez. Dem
preuss.  bbe, lit.  be, ai.  bahis, liegt  bež
zu grunde. Slav.  z ist palat.  gh.

beeiva: s. bječva strumpf.  kr. bičva
verant. Durikel.  — rm.hi&v&kniestrumpfistr.

begu : asi. b eghjlucM.  prebegi iiber-
laufer.  beguni flilchtling.  podibčžište. be-
stvo jlucht aus  bežbstvo. -bčgnati. bežati,
-begati. nsl. -begnoti. bežati. b. beg.
begam vb.  bčgač. s. bježati. č. -bčhnouti.
bežeti. -bihati. p. biec, biege. biegnač.
biežeč. biegae. klr. bičy (bihty, bihey).
biliaty. biglyj. bibavica, bibanka ruhr.

r. begi. bčžatb, begu, bežišb; dial.  bjagu,
bjagiši. begate. beglyj. — rm.  bgženi vb.
pribeag. magij,  izbeg. pribeg. lit.  begu,
begini, begti. begunas. lett.  begt.

bel egu : asi. belegi zeichen.  s.

biljeg. kr. bilig. biljeg ziveikampf. Alte
entlehnung.  — magy.  belyeg, bilyog
usw. alb.  beleg zeichen , ziveikampf. tiirk.
bilgii.

bel il: asi. beli weiss.  belbcb. belu-
zlivi iveisslich.  bčliti. belbčij. belbmo.
nsl. bel. beliti, belman staar.  podbel huf-
lattich.  polbelič heller.  zabel speisenfett.
b. bel. bela drob lunge.  belest iveisslich.
belokosten elfenbeinern.  belja iveissen.  be-
leja weiss iverden.  beltik eiiceiss.  s. bij el.
bjelaš schimmel.  bjelasati iveisslich sein.
č. bily. biliti. belasy ivasserblau.  belino
splint.  podbel. Ver gl.  sik. beleš art kuchen.
p. bialy. podbial huflattich.  os. bjely.
ns. bjely. bjelman staar.  bjelizn splint.
klr. bilyj. bil splintholz.  bilmo der graue
staar.  zabil icomit man einer speise eine
iveisse farbe gibt.  bilka eichhornclien.  wr.
bjeloglova frauenzimmer.  r. belyj. bele-
sovatyj iveisslich.  belb splint.  belka eicii-
hornchen.  beluga, beltmo. bela, belka art
alte miinze.  — magij,  bel splint.  beles.
rm.  b§lan. bgli vb.  bilealg iveisse schminke.
podbeal. alb.  baljoš. lit.  balti iveiss
iverden.  baltas iveiss. lett.  bals blass.  balts.

ai.  bhala glanz. gr.  <pako c, licht, iveiss.

berili a-: nsl. birmati, firmati firmen.
kr. bermati. berma. č. birmovati. p. bierz-

moivač. os. bjermovač, fyrmovač. —
magij,  bermalni. ahd.  firmon.

besu: asi.- besi daemon.  nsl. bes.
b. bes teufel, wut,h , ausgelassener mensch.
s.  biješ vouth.  bi jest, obijest iibermuth.  č.bes
boser geist.  p. bies der bose.  klr. bis
teufel.  r. bčsi daemon.  — lit.  besas teufel.
Das ivort berulit ivohl auf der iv.  bi, daher
auf  be-si: vergl.  p oj a, peti aus  pi. Das
gleiche gilt vom lit.  baisus filrchterlich.  baisa
schrecken.

bi-: asi. biti, bija schlagen.  bilo glocke.
bivnlivi. bič peitsche. Durch steig.  boj
peitsche.  podiboj. razboj raub.  razbojniki,
uboj todschlag. iter.  -bivati, -bijati. nsl.
biti. bič. bitva. boj. podboj thiirpfosten:
pri podbojih mojih dveri: daneben  podvoj.
naboj, razboj. b. bija vb.  bilo balken,
stange.  bič. boj krieg.  razboj. razbojnik,
ubija, ubivam vb.  s. biti. bilo puls.  bitka,
bič. bičalje. • boj. uboj. č. biti. bitva.
bitec schlager.  bidlo stange.  bič. podvoj
filr  podboj. p. bič. boj. bojewisko, bo-
jowisko, bojisko. podwoj. os. bič. bič
schldgel.  bidmo stange a,us  bidlo. ns. bič.
bijar schlager.  klr. byty. bylo stengel.
byč peitsche.  boj. zbij. bojisko, bojišče
dreschtenne.  rozboj. wr. bilo, r. jazyki
u kolokola. r. bite. bilo Idutebrett.  bitva.
pobiteci sieger.  bi tu platte.  biči. boj. boj-
kij krdftig.  — lit.  razbajus. razbajninkas.
magy.  baj. bajnolc. rm.  bilg, dilg balken.  bič.
izbi schlagen.  rgzbi dissolvere.  rgzboj krieg.
rgzboište schlachtfeld.  batžokuri spotten hat
■ein pendant am  wr. bajdy bič. rm.  baj
und  klr. baj plage stammen zundchst aus
dem magij.

bibici : sik. bibic neben  nsl. gibec
kiebitz.  — to«< 0. blbiez. Vergl. rm.  libuc.

Klici: nsl. bieje, bičovje juncus collect.
meg. lex.  — Aus dem. d. : ahd.  binuz„
mhd.  bino7,, binz/ (dieses liegt dem  bicb
zu grunde). nhd.  binse.

bičkija b. messer.  s. schusterkneif
usw.  — tilrlc.  bičk§.

bide- : asi. obideti verletzen, ver-

achten.  preobidovati: zu  obideti III. 2.
passt nicht das partic.  obidašti. obidivi.

bigosti

obida unrecht.  obida, si>tvoriti. <$. obida.
Daher durch steig.  beda necessitas, peri-
culum.  bediti zioingen.  pobediti besiegen.
nsl. bbgeni, d. i.  bejeni, asi. beždeni.
b. beda ungliick.  bedja verleumden.  s. bi-
jeda verl&umdung,  as.bedtba frohne.  č.bida,
bčda elend.  p. bieda elend.  biada! i vehe!
os. ns. bjeda! wehe!  klr. obyda. bida
elend.  wr. obiždač. r. obidete, obižate.
obida, obižda, zabida. beda. zabeda. po¬
buda sieg.  nabedite. — rm.  obid§. po-
bedi vb. lit.  beda noth.  abida unrecht.
lett.  beda ungemach. Vergl. got.  beidan
ertragen , dessen bedeutung nieht passt.
baidjan zwingen.

bigosu: p. bigos art ragout.  — lett.
biguse. Man denkt an das d. beguss.

A  bile plur. f.  nsl. ofjicium mortuo-
rum.  — lat.  vigiliae.

bileziku: b. bilezik fessel.  s. be-
lenznka ušiv. Altere entlehnungen sind:
asi. bebLČugT. ring.  s. bioeug. — rm.
bglčug usw. tiirk.  bilezik armband.
j  binkušti nsl. pjingsten.  — magij,  pun-
kost. Auf ein ahd.  zi pfingustin pente-
coste zuruekzufuhren.

A bire ns. pjingsten.  — Aus dem d.:
ahd.  flra feria.

biritjfl. : asi. birište praeco, lictor.
nsl. birič trub. apparitor, lictor meg. lex.
lictor habd. birro, zaffo somm.  č. birič,
alt  biruc. os. bjerc. ns. bjeric. klr.
biryč aufrufer.  r. biriča, birjuČTS. —
Vergl. it.  birro, sbirro apparitor. lett.
berice.

bi rova- : klr. biruvaty komi en (bei
den Huzulen).  — magy.  birni Iconnen, be-
sttzen. rm.  birui vb.  biruincg maclit.

biru: asi. birt c ensus.  bir%6ii steuer-
einnehmer.  nsl. bir dos.  biršag mulcta
jarnbr.  b. bir, birija steuer.  s. bir col-
lecta parochi.  klr. bir, byr f.  byrčyj.
birovik far  vojt ung.  r. birčij scherge.

rm.  bir. lett.  beri kornabgabe. Das
ivort ist fremden ursprungs: vergl. magg.
bčr lohn.

'h  bisaga: s. bisage plur. guersack.  nsl.
besaga. b. bisagi, disagi. p. biesaga.

13 blaenit

klr. besaby. — lat.  bisaccium. fz.  be-
sace usw. Daneben ngr.  (koaju, otaazi. rm.
desadžl.

biseru: asi. bisert, bisri. neben  bi¬
stri., bisurt perle und perlen.  biserije,
bisro collect.  bisi^em.. nsl. b. s. ač. bi¬
ser.' klr. byser. wr. bisjurki. r. bi¬
sera glasperlen. alb.  biser. Das  p. bisior,
bison ist bgssus.

■f  biskupti: asi. biskupi. bischof.  nsl.
škof. s. č. p. wr. biskup. os. biskop.
ns. biškup. — Aus dem d.: ahd.  biskof.
alb.  upešk. magy.  piispok. nsl.  pušpelc.
lit.  viskupas. lett.  biskaps. Diese formen
sind romisch; bgzantinisch  jepiskopi., jepi- ,
skupi., piskupt.

bisterlna: asi. bistertna neben  visti-
jarija vestiarium.  —• gr.  (kaTtožpiov.

bitisa- : b. bitisam zu grunde richten.
s. bitisati zu grunde gehen.  — tiirk.  bitrnek.

/ bitova-: č. bitovati beute machen.  bi-
tunlc beute.  — Aus dem d.: mhd.  biute.

bitva s. rothe riibe, daneben  blitva,
nsl. blitva marc.  klr. blytva runkelrube,
erdbeerspinat.  s. blitva und  klr. blytva
beruhen auf  bleta, icoraus it.  bieta, ahd.)
biesp, pie^a aus lat.  beta: dieses liegt dem
s. bitva zu grunde.  nsl. pesa stammt aus
dem d. Die sache ist mir nicht ganz klar.

blagu : wr. blagij dumm.  r. blagoj.
nablagovate sja. blaži, albernheit.  blažite
possen reissen.  blažete von sinnen kommen.
p. blahošč schlechtigkeit setzt ein  klr. blahyj
voraus.  — lit.  blogas schivach. lett.  blags.
magg.  balga albern.  blagu hat velar.,  blazna
palat.  g oder  gh.

^ blaukytu: č. blankyt bldue.  p. bl§-
kit. klr. blakyf. wr. blakitnyj. — Aus
dem d.: ahd.  blanch. nhd.  blank.

blavatu: p. blawat kornblume.  blawy.
klr. blavat. r. blavatka dial.  — Aus dem
d.: ahd.  blao. mhd.  bla, blawes. lett.
blavs bldulich.

blavorti : s. blavoi - , blor, bloruša art
schlange.  — rm.  balaur.

blazini: asi. blazn’ 1 ., blaznb error,
scandaluni.  blazniti decipere, scandalum
praebere.  blazniti se errare.  nsl. blazen

bledbučii 14 blizu

stultus liabd.  blazniti adulari meg. drgern;
impedire lex. blasphemare liabd.  proti bogi
blazniti ung.  zblazniti offendere meg.  blaz
niti se sich drgern trub.  preblazniti se errare.
zblazniti somm.  b. blaznja tduschen, drgern.
blaznja se sich einbilden.  s. blazniti lieb-
kosen.  sablazan. č. bldzen narr.  bMzniti.
p. blazen. blaznič. os. blazn. ns. bla-
zan dummstolz.  klr. wr. blazen, r. bla¬
ženi dial. fur  neuči. blazni, soblazni drger-
niss.  blazniti dial.  — lit.  bloznas schelm.
rm.  blazn§. s§bl§zni vb. Vergl.  blagu.

y blecllUČij : asi. blehičij ,  blihičij
faber in russ. quellen.  č. blecha. p. blach.
blacha. r. bljacha platte.  — Aus dem d.:
ahd.  bleb.

/ bleki nsl. variolae.  p. flak feist-
darm.  klr. fl'aky, chlaky. — nhd.  fleck,
flecken.

blend-: asi. bleda, blcjsti errare, nugari,
scortari.  bl^dt/raus. blediva Xv)po<;. bledi-
niki. Durch steig.  blondti: bladi (error), le-
nocinium.  bladi dejati, bladiti errare.  bla-
dini. bladivi. bladtniki. nsl. bledem,
blesti blaterare meg. lex. delirare.  (blod).
blud error liabd. libidine somm.  bluditi
tduschen, sich tduschen:  ki dva draga bludi.
zabloda error trub. Dem  zabloja (s čim
se svinjam jbd zabloji: obloditi, vbloditi)
liegt die vorstellung „vermisclien“ zu grunde.
b. bljudno schamlos lat.,  bludnost Vinga
aus dem  s. s. bludni sin. bluditi hatscheln.
č. bledu, blesti faseln.  blud irrthum.  blou-
diti irre gehen.  bloud ein irrender.  p. blad,
bledu. bladzič, dial.  bledziesz deliras. Auf
bled beruht wohl auch  pletliwy, ime č.  pletu
in einer venvandten bedeutung.  os. ble-
dži6 faseln.  blud. bludžič irre machen.
ns. blud irrlicht.  klr. blud herumirren,
unzucht.  zablud. r. bljadi hure.  bljado-
vati. bludi. bluditi unzucht treiben. Vergl.
ubljudoki blendling.  — rm.  blendg, blind§.
bolinzi von sinnen kommen und  bolunda-
ric§ datura stramonium, loelche pflanze auch
turbarie heisst, beruhen zundchst auf magy.
bolond narr. lit.  blisti dunleel werden.  pri-
blinde abenddčimmerung.  blanditi mit den
ang en blinken. Entlehnt:  bludas schalk.

blusti, blustu liederlich icerden.  bluditi. leti.
blenst nicht redit sehen.  blinda unstdter.
blandites umhersclivoeifen. Entlehnt:  bludit
irren.  zablodit, verwirren. got.  blandan
sik misceri. d.  blind steht dem slav.  blend,
blandjan (blenden) dem  blond - (bladi)
gegenilber.

blcsastu: s. blesast dumm. Vergl.  za-
blehnuti se, zablešiti se sich vergajfen.

bi d-: asi. blejati, bleja blolcen.  b. bleja
vb.  s. blejati, klr. blejaty, blijaty. r. ble¬
jati, blejandati dial.  — lett.  blet. Vergl.
lit.  bliauti. lett.  bliaut. gr. fkc;/f. mhd.
bkejen. Damit lidngt zusammen  asi. ble-
kati. blekotati. nsl. blekati. blekaš, kozel
ki rad blekeče. blekotati. s. blek. ble¬
kati. bleknuti. č.  blekati. os. blekač,
bjekač, blekotao stammeln.  r. blekotati.

blčdii: asi. bledi blass.  nsl. bled.
oblednoti. b. bleden. s. blijed. č.  bled/,
p. blady. bladnač. os. ns. bledy. klr.
bl'idyj. wr. bl'adyj, bledyj. r. blednyj.
bledoj dial.  — Vergl. ags.  blat. ahd.  pleiza
livor.

bičku: p. blak erbleichen.  poblaknač
sich entfdrben.  os. blak. klr. bleknuty.
wr. blaknuc. r. bleknuti. bleklyj blass dial.

bli-: s. blijati den durchfall haben.
Vergl.  b. bliknuva aus den ufern treten.

f  blicu: r. blici pilz dial.  — nhd.  pilz.
ahd.  puliz aus lat.  boletus.

blizna asi. narbe.  s. blizna: kad
se u tkanju prekine jedna žica. č. p.
blizna narbe.  os. bluzna: 1 ivohlfalsch.  ns.
bluztia. klr. blyzna narbe.  wr. bluzna
fehhourf im iveben.  r. blizna dimne stelle
in der leinwand.  — magy.  bilizna, belezna.
Vergl. lat.  -fligere. got.  bliggvan schlagen.
asi. blizi behi rpornh-ffica ojfensus fui.
č. ubližiti offendere und  p. ubližyč.
bliznica s. chalybs mik.
blizu: asi. blizi, blizi nahe. comp.
bližaj, bližini adj.  bliziki: blizičistvo
nahe.  -bližiti, richtig  -bliziti nahern, loenn
nicht jenem der compar.  bliže zu grunde
liegt.  bližika verwandter. Hieher gehort
auch  blizntci zmlling.  nsl. blizo. bližnji,
bližati. b. blizo. blizičko. blizik. blizo-

15

bod-

bljud-

sed nachbar.  približa vb. noben  nablizu-
vam se: jenes vom comp., dieses vom posit.
bliznak zmlling.  bližnja zunllinge gebdren.
s. blizu, -bližiti. blizne. blizanac. č. blizo.
blizky. bližni. bližiti. bi iz, bliža nčilie.  bliž-
nec. p. blizu, blizki, bližni. bliž, bliža
nahe.  -bližyč. bližniak. bližni?. klr. blyž.
blyznja. wr. blizic sja neben  bližie. bliž¬
nja. r. blizt. bližiti,. blizneci. z beruht
auf palat.  g oder  gh. Vergl.  blizna.

bJjud-: asi. bljuda, bljusti beobachten.
bljusti se sich bilten,  bljusteli, nabljudi-
teli. wr. bljusč. r. bljusti.
y bi judo neben  bljuda, bljuda, bljudva
asi. patina.  b. bljudo. s. bljudo irdene
schtissel.  bljud to jest plitica ziv.  p. bluda.
os. ns. blido tisch.  klr. r. bljudo.— alb.  blud§.
to.  blid. lit.  bliudas. lett.  bljoda. got.
biuds. ahd.  biet, piot. nhd.  beute dial.
Die entlehnung des ivortes aus dem d. geschah
in der ersten periode: es setzt den staram
biuda voraus.

bij ustju: asi. bljusti Tiedera helix.
nsl. bljusč rib.  s. bljušt art geivdchs.
P- bluszcz. ns. blyšc. klr. bljušč: da-
neben  bljuš solanum dulcamara.  r. bljušči,
pljušči.

bljutukavii: b. blutkav, blitkav un-
schmackhaft.  s. bljutav: daneben  bljutiti
unpassend reden.

bljuzni-: p. blužnie lastern.  klr.
bljuznyča lastevndes weib.  wr. bljuznic
schioatzen.  — lit.  bluzmti.

bij ti: asi. blsvati. bljuvati, bljuja
vomere.  bljuvotina. nsl. bljevati. bjuvat res.
b. blivam, blivna vb.  blivoč das erbrechen.
s - bljuvati, bij ujem. č. bliti, bliji. bivati.
P- bluc, bluje. blwač. os. bleč. ns. blu-
vaš. kij,, ]j]' U vaty. r. blevati.

bloku: r. bloki Jcloben.  p. blok,
blocb. Zif. blukas. Aus dem d.: hlode.

bi onka-: p. blakac herumsdmeifen.
wr. blukač sja. blukuiiač sja. Vergl.  blend-.

bloška: klr. bloščyča wanze.  — Vergl.
lit.  blake. lett.  blakts und  p. pluskwa.

blueha: asi. bliha Jloh.  blišica art
schddliches thier.  nsl. bouha (bolha: bei
meg.  bulba). b. bliha. blihorka nacht-

hemd.  kr. belha fiir  blha Veglia.  s. buba.
e. blecha, alt und  sik. bleba. p. pchla
aus  pleba, plur. gen.  plech. pleszka. os.
peha, bka, tka. ns. peha. klr. r. blo-
cha. klr. plur. gen.  blycli. — magy.
bolha. lit. lett.  blusa. Vergl. alb.  plest.

blisk-: asi. blisnati aus  blisknati
gldnzen.  blisteti, blištati aus  blisketi.
Durdi steig.  bleski, obleski glanz. Durdi
dehn. it.  bliskati, bliscati (blistati.) nsl.
bliskati se, im ivesten  buskati se: asi.

* blisknati, b. bliska se. b. blisne,
blišti, bliska se gldnzt, blitzt.  blesilc
blitz, dalier  blesne, blesti, blešteje se.
bleska, bleskavica blitz.  s. blijeska, bli-
ješnjak das blinken vor den augen.  č. blesk
j'ur  asi. bleski, ae. blštčti. blsket, jetzt
bleskot. sik. čo sa blišti. p. blask,
oblask. klr. blesk. wr. bliskac. bliščeč.
r. blesnuti, icenn aus  blesknuti. bleski.

— Vergl. rm.  bleask thiersede. lit.  blizgu,
blizgeti. Vergl.  bllkštu, bliškau, blikšti
erblassen.  bleščoti ist entlehnt. Von  bb.sk-
kann wohl kaum getrennt iverden  blist-:
asi. blisteti, blisteti. s. blistati. r. ble-
stbti. blistati. blestka flitter. Verwandt-
schaft mit  brezg ist nicht univahrsdiein-
lich. Durdi den vocal unterschieden ist
blisk aus  blusk-. č. blyšteti schimmern.
blyskati. os. zablyščič. p. blysk. bly-
nač. blyszczeč. blyskač. os. blysk. bly-
skač. ns. blyslt. klr. blysk. blyščaty.
blyskaty.

bo asi. y«p enim.  ibo, ibono y.od yap.
In  neboni ist  bo mit dem pron.  na ver-
bunden.  s. č. bo. r. bo. ibo.

bobota-: nsl. bobotati scimatzen. Das-
selbe loort. ist  s. bobotati beben.

bobu: asi. bobi. nsl. b . usw. bohne.

— Vergl. lat.  faba. rm.  bob. magy.  bab.
Die frucht stammt von den siidivestlichen
ufern des ltaspisdien meeres.

boc.l nsl. b. s. Jlasche.  — alb.  boc§.
gr.

bo d-: asi. boda, bosti stechen.  bodi
dom;  czoAok nsl. bodem, bosti. b. boda vb.
bod. bodež stechen.  bodil stachel.  bodilec.
bodilka. bodliv. s. bodem, bosti, bod art

16

bokali

boga

stickerei.  bodalj art kraut.  bodač. bodlja
stacheln an gevoachsen.  bodva dreizack der
fischer.  bocnuti einen stieh geben.  bacati
leise stechen.  Mdalj art pflanze und  bhdalj
stachel zum antreiben eines tliieres beruhen
wohl auf dem iter.  badati. č. bodu, busti.
bod. bodlak. p. bode, bošč. bodak. bod-
lak. bodziak. bodliwy. badel ist pflanzen-
stengel: man merke  bodlo schreckbild.  os.
bodu, bose. klr. bodu, bosty. r. bodu,
bosti, bodlalci. — preuss.  badd in  em-
baddu-sisi. lit.  badau, badlti. lett.  badlt.
magy.  bodacs. bodak. alb.  §mbodets
stachel.

boga b. stier.  r. bugaj usw .— tilrk. buga.

boga-: nsl. bogati gehorchen ist, wie
schon Popovič meinte, das d. „folgen“, trotz
der verbindung mit dem accus.  prebogati
nicht gehorchen:  moj sin me nikdar pre¬
bogat ni volksl. meg. schreibt  folgati. p. fol-
gowač, folžeč nachgeben.  folga. klr. folga.
fol'govaty. č. folkovati.

bogatjTi: r. bogatyn> held,  ar. an-
fuhrer einer heeresabtheilung bei den Tata-
ren.  klr. bohatyr held: falsch „reich“.
wr. bogatyrii falsch „reich“.  p. bohatyr
aus dem klr. — mong.  bagatur, batur, tilrk.
babadgr tapfer aus dem pers.  bebadur.
Das ivort findet sich in der form  bator
tapfer im magy., aus welclier sprache es in
das kr. s.  (batriti) usw. eindrang.  nsl.
pagadur guaestor habd. scheint ein it.  paga-
tore vorauszusetzen.

bogu : asi. bog% gott.  bogynja gottin.
božiti se. bogati, reich.  ubogi,, nebogm
arm.  nsl. bog. bogat, nebore. bogajme
almosen.  božič weihnachten, eig. der kleine
gott, gottessohn somm.  b. bog. bogat,
božjak bettler.  bogomil fromrn lat.  boguvam
glucklich sein. Man merke  vizbogo in die
hohe:  ta se izdiga vnzbogo. s. bog. bogat,
nebog, ubog. božjak bettler.  bogac. bogalj
kruppel.  bogomolja. č. bub. bohaty. zboži
vermogen.  nabožny. uboby, neboliy. nebož-
tik elender, seliger.  p. bog. nieboszczyk der
selige beruht auf *  nebožtcb, eig. der arme.
os. bob. neboh. zbože habe, vieh: vergl.
subožny trUchtig.  ns. bog. bogi arm.

zbožo vieh, eig. habe.  zbožny selig.  nabogi.
klr. boh. ubohyj. zbože. božyty ša, bob-
maty ša. božba schivur.  nebožka die ver-
storbene (die arme).  nebor neben  neboh.
wr. ubobij. neborak. zbože getreide.  ne-
boščilc der selige.  r. bogi. bogatyj.
ubogij. božitt gott anbeten.  božitb sja
schworen.  božba. — lit.  bagotas. uba-
gas. neburakas ein arrner.  nabagas. no-
bažnas fromm.  bažlti s schiodren.  bažnl-
čia. Entstellt ist  nabaštininkas der selige.
lett.  nabags. ubags. baznica. rm.  bogat.
bog§cie. bogataš. alb.  bugat. vobek. —
asi. bogati servire ist nicht hinreichend be-
glaubigt.  nsl. zbogati se an brauchbar-
keit verlieren ist dunkel:  seme se zboga,
če ga kmet dolgo ne premeri, zboga se
vsaka reč, tudi dušne moči. Man beachte
nsl. zbog. zboga wegen.  s. zbog. Andere
trennen  bogu gott (ai.  bhaga) von  bogu
(ai.  bbaga) ivohlstand, reichthum.

boehu : nsl. boh speckseite marc.
p. boch rumpf.  — ahd.  bahho.

bochtimi: p. bochen brotmecken.  ns.
bochen. klr. bochon, bueban, bochonec
laib brot.  wr. bochon. č. buchen.

boja b. farbe.  bojadisam vb.  s. boja
usw.  — tilrk.  boja.

boja-: asi. bojati s & filrchten.  bojazni,
furcht.  bojaznivi,. nsl. bojati se, bati se.
b. boja se vb.  s. bojati se. č. bdti se,
bojim se. obavati se. bazen, bdzliv^.
p. bač sie, boje sie. os. boječ so. klr.
bojaty sja. boj furcht.  bojast. bojazh.
obava. r. bojati, sja. bojazni,. — preuss.
biatwei. biasnan furcht. lit.  bijoti s, bi-
jau s. bajus furchtbar.  baime furcht.  bai-
diti scheuchen. lett.  bite s. baida schreck-
niss.  baidit dngstigen. ai.  bhi, bhajate. In
bojati, bojq erscheint das  i zu  oj gesteigert:
boj-ati, boj-a: dasselbe tritt bei  stoj-ati,
stoj-a ein: w.  sti. pi hat im praes.  poj-a,
im inf.  pe-ti: vergl. asi.  doja mit ai.  dha,
dhajati und gr.  0 y] : eOrjoa.

boju: b. boj statur.  bojlija ušiv.  —
tilrk.  boj.

bokali: s. bokalj beclier :  bokar ist
eine kanne von fdience.  č. pokal. r. bo-

bokoru

17

bolna

kali neben  pokali. nsl. bokal. — nhd.
pokal. it.  boccale. gr.  (3aux,aXiov.

bokoru : s. bokor biischel.  — Aus dem
magy.:  bokor.

bokva s. ivegerich , plantago.
boku: asi. boki latus.  bočiti s§: bo¬
čiti se i piiti s§. nsl. bok habd.  s. bok.
č. bok. bočiti seitivarts geken.  p. os. ns.
bok. klr. bok. pravoboč rechts.  obok,
oboč bei.  wr. bok. r. boki. bočitt

sja, bočenitb sja.

bolboli-: b.blabolja, blib olj a schwdtzen
bog. mit der zunge anstossen.  klr. bala-
bol’ka trommel.  r. balabolita schwatzen.  bala-
bola, boljabola schivatzer dial. Vergl. lat.
balbus.

boldyri: r. boldyn ivasserblase.  klr.
boldyr. wr. buldyf.

bol6-: asi. boleti schmerzen leiden.
bok m. hrank:  bok bada. bok/i krankheit:
vi bok vipasti. boknica. bolčžds hrank.
(Vergl.  ziledb f. malum).  boledovati. bo¬
lezni.. sndobokstvo vermandtschaft.  nsl.
boleti schmerzen.  bolehav, bolehost lex.
b. boleja, boleduvam, boluvam hrank sem.
bolnav. bolka schmerz.  bolest, bolež. bo-
leva. s. boleti, bolja. bolest. č. boleti,
bolest. p. boleč, bolešč. klr. bol’ity.
bolizri. bolešči. bolyholov ivasserschierling.
r. boletb. bolt. bolezni., bolesti. (nicht  bo-
lestb). boljačka. — rm. bolnav,boalg. mg rgz-
bolesk werde hrank. Vergl.got.  bal vjan gudlen.
bo Igu: asi. blagi gut.  blagosloviti
benedicere: das wort ist tcohl nach

dem lat. gebildet.  blažiti, blaženi, bla-
Synja. nsl. blag. blago hab’ und gut.
h- blag; blago srice. blagatki selig lat.
blaža 'preisen.  zablažvam glilck wunschen.
blaguvain essen.  blago Jleischessen.  blagden
jleischtag.  blaža fleisch essen.  blag. kr. blago
vieli.  blagovit reich mar.  s. blago geld,
vieh.  blažen, blagovati schnausen.  blagdan
grosser feiertag.  č. blahy. blažiti, bla¬
ženji. m. blagoslovi vb.  blazin. In den
nun folgenden sprachen mrd die regel  tort,
trot, torot nur theilmeise eingehalten. Die
regel tritt ein  p. blogi gliickselig.  pobloge
dač dial. fu>'  poblažač. blogoslawie preisen.

bloženie segnen.  ns. bložko heil.  klr.
ne z boloha nicht aus ubermuth.  wr. ba-
laze adv. gut aus  bolozč. r. bologo und
daraus  bolgo adv. gut.  boloze. Die regel
tritt nicht ein, indem  tort wie im asi. in
trat Ubergeht.  p. blagač besdnftigen.  po¬
blažač. os. blahovač lieben.  klr. blahyj.
blakaty Jlehen.  r. blagi j. blaze dial.  po-
blažits nachsichtig sein. Man vergleicht ai.
barh mit praep. „stdrken“.

bolij, boltši asi. mtijor.  bolje, bokma,
bokmi; bokšimi, bokšbmi. bokstvo. nsl.
boljši, bolje melius.  s. bolji. boljma. bolji-
nak. č. und  p. in PN.  r. bokšdj gross.
bokšij comp.  bokšina. bokšucha alteste
tochter. Vergl. ai.  bala.

boljariml: asi. boljarini in verschie-
denen guellen „unus e magnatibus u .  s. sikni
boljare mali i velici. Das wort, meist mit
bolij zusammengestellt , hdngt loalirschein-
lich mit dem mgr. fidChdoM proceres bulgari
und  jjo/eaSoiv zusammen. Damit ist zu ver-
gleichen  byk: ubijem bysti bylii svoimi
er ward von semen grossen getodtet.  b. bo-
lerin, bojarin. boleru vam vb.  s. boljar.
p. bojar, bojarz, bojarzyn krieger, vor-
nehner herr.  klr. bojaryn, baryn. wr.
bojare. r. bojarini, barini. Vergl.  boja-
ryšniki fur  glog r.. — alb.  bular. rm.  bojer.
magy.  bojar. lit.  bajoras. lett.  bajars.
Vergl. turJc.  bojlu hodi.

bolna 1. : nsl. blana hautchen,

pergament,  (blanja brett ist verschieden.)
č. blana haut, splint.  oblana. Vergl.  bra¬
li ice nete, netzhaut.  p. blona fellchen.
bloniarz glaser.  klr. bolona, obolona haut,
daneben  blana pergament,  bolonkar glaser,
daneben  blanar. bolon, zaboloh bast, splint.
wr. bolona fensterglas, daneben  blon, brjuš-
naja pleva. r. bolona auswuchs an bdu-
men.  obolonka neben  blona hautchen.  bo-
lonb, zaboloiib alburnum, splint.  bolonka
fensterglas.  — rm.  blang pelzfutter beruht
wohl auf der vorstellung „haut“. lit.  balana
splintholz.  balanka fensterscheibe. Bei der
bedeutung „fensterglas usw.“ erinnere man
sidi, dass sich dieselbe auf die zeit vor ein-
fuhrung der glasfenster bezieht.

2

bolna

18

bor-

bolnsi 2.: b. blana rasen.  č. blana
au.  p. blonie au, gemeindetrift.  os. blorik
wiesenplatz: vergl.  ns. blomje n.  klr. bo-
Ione, oboione blachfeld, daneben  blonja.
obolon stiick acker.  wr. bolona offenes
feld, daneben  oblona. r. bolono, mosta,
vi, gumne dial.  bolom,e glacis, daneben
blonoe.

/ bol ta nsl. fornix jarnbr.  b. bolta.
s. bota camera mik.  — rm.  boltp. magy.
bolt. it.  volta gewolbe. ahd.  gwalter bair.

bolta-: r. boltato beivegen, schiitteln,
scimdtzen.  boltuni, sclmdtzer.  wr. boltac.
Ein  asi. bbotati aufzustellen geht niclit an,
weil  nsl. b. um. formen feliten.

bolto: asi. blato sumpf.  nsl. b. s.
blato. č. blato. p. os. ns. bloto. klr.
boloto: balta stammt aus dem rm.  r. bo-
loto, dial. auch  bolyto. — rm.  baltp, plur.
bpltsi. alb.  baltp. ngr.  13ožXty).  [3dXxo;.
Vergl. lit.  bala torfmoor. Auf demselben
worte beruhen magy.  balaton to, tava, s.  ba-
latin und plattensee:  asi. blateno, woher
blatonoski,: kocobo knezi, blatonoski.:

d.  moseburch urbs paludarum.

bolz-: nsl. blazina federbett.  kr. bla¬
zinica glag.  s. blazina, blazinja kopf-
kissen, polster.  p. r . fehlt das voort, daher
kem  bloz-, boloz-. — preuss.  po-balso pfilhl.
balsinis kissen, d. i.  pobalžo. balžinis. ai.
barhis opferstreu.  upa-barha kissen.  upa-
barbana dečke, polster. zd.  bareziš dečke,
matte. arm.  barj. kurd.  balghi kissen.
r. dial. ist  bolozno tolstaja doska.

boiiibull: p. babel wasserblase.  klr.
bombel’ aus dem p. č.  boubel. bublina.
Vergl.  b. nabibnuvam anschivellen.  s. bo-
buk, klobuk na vodi.

boiuMnti: asi. baboni, trommel.  bab-
nati. nsl. boben, bubati habd.  s. bu-
banj. bubnuti. č. buben. p. beben.
os. ns. bubon. klr. bubon: vergl.  bubnyk
vnedehopf.  wr. bubnič undeutlich reden,
barabanič. r. bubeni. — rm.  bombpi vb.
lit.  bubnas: vergl.  bambeti. bubenti. lett.
bambet und  bambuls, bambals kafer.

bonka-: p. baltač, baczyc brilllenivie
eine rohrdommel.  bak. b. biča schnarclien.

bor-: asi. brati, bor j a neben  brati se,
borja sp kampfen.  zabralo aus  zaborlo pro-
pugnaculum. Daher  bori, kampf  (borom,
naz.) und  borno: brano kampf.  b. borja
se kampfen.  klr. boroty. Hieher gehiirt
auch  borsaty sich herumschlagen.  r. bo-
roto, boroto sja. Auf  bori, beruhen  asi.
borište kampfplatz.  boriti, boriti se. boroco.
ikonoboiica. boroba. poboriti. pobarjati

mit dem dat. helfen:  bogi, pobarajeti jej.
poboroniki helfer.  nsl. boriti se. borba,
b. borja se vb.  borba, boričkam se vb.
s. boriti se. borba. e. zabradlo gelander.
zbradlo schanzen.  p. bruc sie, brul sip.
zbroč, zbarae iibenvdltigen.  kaš. brac sp.
os. vobroč, vobarač wehren.  ns. lioba-
raš, baraš ivehren.  klr. borba. bory-

katy š. zaborolo bolhoerk.  r. boroba. za-
borolo. zabor r o. Auf  brano sin d zuriick-
zufuhren  asi. braniti kampfen.  nsl. bra¬
niti vertheidigen.  b. branja schUtzen, ab-
wehren, verbieten.  zabrana schutz.  svetec
branitel. s. braniti tcehren.  brana miihl-
wehr.  č. bran ivaffe.  braniti vertheidigen.
brane wehr am teich.  p. bron waffe.  bro¬
ni# os. ns. bron. klr. bronja waffe.

boronyty beschiitzen: daneben  braii. obo-
rona. wr. bron waffe.  bronič vertheidigen
neben  branie beschimpfen.  r. borono. bo-
ronito: daneben  brano kampf; schimpf.
branite hindern; schimpf en.  pobranka kleiner
streit.  — rm.  ppdure sati branište. zpbrea,
plur.  zpbrele, gitter, gelander. lit.  baru,
barti schelten.  barnis/. zank.  braniti rauben,

entlehnt. lett.  barte s zanken. ai.  bhara
kampf. and.  berja. Hieher iverden wohl
die ausdrucke fUr „egge u  gehbren: das fried-
liche iverkzeug mag ursprtinglich dem kampf e
gedient haben.  nsl. s. brana. kr. brano-
vlaki wage (am uiagen).  č. brana. p. os.
ns. brona. klr. borona. boronyty eggen.
r. borona. boronovoloki knabe von sieben
bis vierzehn jahren, eig. der die egge nicht
zieht, sondern regiert. magij,  borona, borna.
Man beachte auch č.  brana thor.  p. brona
neben  broma und  brana, brama. klr. brana,
brama. wr. brama. — lit.  bromas schlag-
baum.

boraža

19

botva

borilžil nsl. buglossum marc.  s. bo-
ražina art gemilse.  č. borak. p. borak.
klr. burak rotim ruie.  r. baraki.. —
lit.  burokas, barokas. it.  borraggine. lat.
borrago. nlid.  borretsch. rm.  borantsg.
^  borda: asi. brada bart.  bradati., nsl.
brada. b. brada, bradica beim hahn.  za-
bradka weibermutze.  zabraždam vb.  pod-
bradnik. bradavica (bradovica) marže,, das
andere von  brada trennen.  s. brada, bra¬
davica. č. brada. bradyf barbier.  brada¬
vice. p. broda. brodavka. polab. briida.
os. broda. brodavka. ns. broda. bro-
dajca. klr. r. boroda. borodavka. —
preuss.  bordus. lit.  barzda, barza. lett.
barda, barda. lat.  barba. alid. nlid.
bart. urf.  bardha.

bordy : asi. brady, brad^vt axt.  nsl.
bradlja, bradel, gen.  bradla, Jcrumme spitze
der zimmeraxt rib.  b. bradva. s. bradva.
os. brodacica. Daneben besteht eine entleh-
nung aus dem d.:  nsl. parta bartbeil.
p. barta breitbeil.  klr. bartka. — alid.
barta: nsl.  barda ung., Mr.  barda, rm.

bardg beruhen auf magy.  bard.

borgu: č. brak neben  brh schober.
p. brog. os. brožen scheune.  ns. brožna.
klr. oborob scliober.  wr. oboroh. — lit.
baragas aus dem r. Vergl.  berg-.

borjacl : nsl. boijač eingefriedeter
raum beim hause, im IVesten.

boršino : asi. brašbno speise:  brašbno
1  pivo. nsl. brašno cibus meg. viaticum.
b- brašno mehi.  brašnik mehlkasten.  kr.
brašno cibus.  s. brašno mehi.  brašan-
cevo frohnleichnamsfest von  brašance eucha-
nstia: vergl. lit.  k ris ta us kunas Chnsti leib
u nd lett.  kunas dena und  maizes dena
(maize brot, nahrung) nach dem d., dem
auch  brašančevo seme entstehung verdankt.
brašančevo ist auch den bulg. katholiken
bekannt.  os. ns. brošma frohnleichnams¬
fest.  klr. borošno mehi.  r. borošno fiir
rzanaja muka dial.

borvu: asi. bravi. animal.  nsl. brav
schafvieh, schbps.  s. brav. č. brav schmal-
vieli. dial.  brovek. r. borovi, gesclmittener
eber.  _ a lb.  brav§. ahd.  per, paruc.

borzda: asi. brazda furche.  brazdma.
nsl. brazda, b. brazda, brezda. s. brazda,
č. brazda, p. os. ns. brozda. polab. bor-
dža. bordza er eggt.  klr. borozda neben
brazda. wr. borozna. r. borozda; dial.
fiir  borona. — rm.  brazd§. magy.  bo-
rdzda, borozda.

boru: asi. bori., wie es scheint, pinus.
borije collect.  nsl. bor. borovec pinus sil-
vestris; juniperus liabd.  borovnica heidel-
beere:  barunica valv.  b. bor tanile,  borika
fichte r.-.hv.Tj.  borina Icienspan.  kr. bor larix.
borovica tanne.  s. bor fohre (Iciefer).  boro-
vica ivachholder. č .bor kiefemvald.  borovice
pechbaum.  boruvlca. p. bor fichtenivald.
borowiec loaldbeivolmer.  borowka heidel-
beere.  klr. bor ivald, besonders nadel-
wald.  r. bori, nadelwald.  boroviki, art
pilz.  borovika vaccinium.  — magy.  boroka
roachholder. lett.  baravlka grosser brauner
pilz. alb.  borigg.

y bosiliku : s. bosiljak basilienkraut.
nsl. božiljka, požiljka. b. bosilek. p. ba-
zylik. -— rm.  busiok. magy.  biszidk neben
bazsalyikom. alb.  boz§l’ok. lat. basili-
cum, gr.  |3aatXiy.ov. Das slav.  s bestimmt
den ursprung des ivortes. Dem griech. ent-
stammt  klr. vasyl'ok. r. vasileki.. —
rm.  bašelok istr. tiirk.  fesleken, woraus
s.  velsagenj usw.

bosu : asi. bos r i> barfuss.  nsl. b.
s. usw.  bos. — lit.  basas. lett.  bass. rm.
obosi ermiiden. ahd.  bar.

bote-: asi. boteti pinguescere:  tučtni
■sireči. razbotevi.še. klr. botity. wr. raz-
buceč. r. botbts, butett.

boti- : r. zabotiti, beunruhigen.  za-
bota unruhe.  zabotlivyj. bezzabotnyj. klr.
zabota muhe. Vergl.  nsl. obotava zogerung.

botijaiiu: p. bocian storch.  os. ba-
čon. ns. bošon. polab. butan, wr.
bučan. r. bocan r t aus dem p. č.  bo-
čan, sik. auch  bokan, gehen nicht direct
auf  botijanu zuriick.

botva, botvyna klr. mangold.  p.
bofrvvina, botwina iveisse beete, beissltohl.
wr. botva, botvina, bocvinlca beta dela.
r. botva, botovb fiir  svekla. botvinte. bo-

2 *

botve-

20

bredokva

tovb stengel dial.  — lit.  bačviniai. leti.
bačvinš kohl von beetenblattern. ahd.
pioza, pieza. nhd.  beete. lat.  beta.
it.  bieta: vergl.  bitva.

botvd-: p. botwieč modem.  — Vergl.
nhd.  butt, verbutten.

botu: č. p. wr. bot stiefel.  nsl. bote
somm.  b. botuš. p. bot. r. boty art
fussbelcleidung.  botaly. —■ fz.  botte. lit.
batas. schived.  bota. mhd.  boz 7 .

boža- : b. bozaja saugen.  boška weib-
liche brusi,  boskam: suka boška prež sički
te dni bulg.-lab.  klr. buživok, perezymo-
vane tela.— Wahrscheinlich tiirk.ursprungs:
vergl.  bozav, buzag§ kalb.

bozdllganu: b. bozdugan streitkolben.
s. buzdoban usw. Vergl.  klr. oždygan. —
Mirk.  bozdogan.

božliru: asi. bcžuri crocus.  b. s. bo-
žur paeonia officinalis.  — ra. bužor. alb.
božur. magy.  bazsarozsa.

, b raČQ : s. brače plur. iceintreber.  —
Aus dem d.: mhd.  bratsche griine schale
der niisse und hulsenfriichte.
y bravina, bračini asi. seidene kleider :
vi braeine i vi grivnahi zlatahi. bra-
čint adj.:  zavesiva se braeinemi. zave-
sorni. r. braki hosen.  — Vergl. lat.  braca,
bracca. gr.  jUpobiai. ngr.  (3p<m. alb.  brekg.
Vergl.  bene vreči: s.  benevreke. ahd.  bruob.
nsl. breguše im osten,  bregeše calzoni somm.
im icesten.  kr. brageše: it.,  braehesse.
r. brjuki ist d.

braga: p. braha aus dem klr.,  braja
brantioeinmaische.  ns. bražka. klr. braha
schlempe, brantivein, art dilnnbier.  wr.
braha, r.  barda, gušea. r. braga art
getrank von gerste und hirse.  bražniki>
schmelger.  — Ut.  brogas. lett.  braga. Man
denkt an ein mit „brnhe“ verwandtes d. icort.

brajda nsl. kr. rebenlaube.  — mlat..
braida, bradia, bragida campus vel ager
suburbanus, in Gallia dsalpina, ubi  breda
vulgo appellatur. Das loort, soli deutschen
ursprungs sein:  breite.

braklenii: klr. bralclen neben  čorno-
klen feldahorn.  bra ist dvmkel: vergl.  ma-
klenti.

braku 1.: asi. braki. ehe.  bračiti se.
kr. brak verant.  klr. brak. r. braki.

<  braku 2. : č. p. klr. brak brack.
p. brakowač. os. ns. brach. wr. bra-
kowač. r. braki. — lit.  brokas. lett.
brakis. nhd.  brack aussehuss.

branč^: s. bran če branchiae mik.
brenči. — it.  branchie.

K  branjovici: nsl. branjovec fragner.
— Aus dem d.

braštoldvi-: h. braštolevja plaudern.
bratrfi: asi. bratn, brati bruder.
bratrija, bratija collect.  pobratimi, brato-
tvorjenije aSehcpoToua. nsl. brat. bratr,
bratrija fris.  bratre res.  b. s. brat.
č. bratr. p. brat. bratr. braterski. polab.
brot. os. bratr. klr. brat. braterstvo.
r. bi - ati. — magy.  barat. got.  brotliar.
ahd.  bruodar. preuss.  bratiš, bratrlkai.
lit.  bratiš, brolis. broterelis. lett.  bral is.

brava b. s. thilrschloss.  — turk.
parava.

bred-: asi. breda, bresti waten.  ne-
prebridomi. Steig.  brodi furt. Iter.
durch dehn. fehlt: vergl.  broditi mit  vo¬
diti. Einem slav.  bredati entsprdche lit.
braiditi fortwcthrend umher ivaten.  nsl.
bredem, bresti, zabresti sich verirren.
b. brod. s. brod. broditi, č.  bredu, bristi.
brednouti. brydnuč dial.  slk.brdnuti. brod.
p. brnac, voohl fiir  brznač. brod. brodzič.
os. brod. klr. bresty. brod. r. bredu,
bresti, brodi. — rm.  brod. bruding furt.
lit.  bredu, bristi. brada, bradlti. lett.
brist. braslis furt.  bradat. Damit steht.
ivahrscheinlich in zusammenhang  nsl. bro¬
diti blaterare, delirare.  č. bred fallende
sucht.  p. bredzic schicdtzen.  pobredzič
fehlen.  brednia mdrchen.  ubrdac sobie sich
etivas umnderliches einfallen lassen.  klr.
bredria, durnyča. brodaha. wr. bredzič
schuidtzen.  bredzen. brodim vagabundiren.
r. bredi irrereden.  breditb. breda schivdtzer
dial.  bredni. sumasbrodi. bresti hertim-
irren.  brodjaga vagabund.
bredina r. eibe dial.
bredokva : asi, bndokva lactuca.
j b. bridokvi plur.  r. bredovka, bredov-

brecha

21

bri¬

nja kohlriibe. Das wort scheint das gr.
OptSd; lattich zu sein.

bredla-: asi. brehati latrare.  nsl.
brehati Jceuchen.  s. brektati schnauben.
6. brechati bellen.  p. brzechač, brze-
chotač, brzechtač. klr. brechaty. wr.
brechač. r. brechats.

breehukii : nsl. brhek prdchtig.  —
Aus dem d.: mhd.  brehen glanzen.

brcmburu : h. br%mbu.r kafer: wohl
„der summende“. Vergl.  s. bumbar. bum-
barati. klr. boinbar maikafer.

breme-: p. brzmieč tonen.  b. bromča
summen.  —■ Vergl. gr.  (3pep,w.

brcne- : nsl. brneti summen:  beda,
muha. p. brznieč. -— Vergl. ai.  bhran.

kreni j e: asi. branije lutum.  telo
brentno in einer nichtruss. guelle.  r.brenie,
and abioeichend  bernie, lehm.  bernbje ev.
dobrilovo von 1164.  nsl. brn Jlussschlamm.

brenk- : p. n abrzek ly angesehvoollen.
r. nabrjaknutt anschioellen: vergl.  s. na-
brenditi. p. nabrziniec anschioellen.  —
lit.  brinkti, burgčti schwellen.

brenka- : nsl. brnkati klirren: vergl.
brincati, brneti, brndati. asi. breknati.
brecati. brečati: vergl.  brezdati. b. brtnča,
brtmča vb.  kr. bruneati. s. brečati.
č. brnčeti. bfinčeti neben  bručeti. p. brzek
geklirre, artfliege.  brzekac. brzeczyč: vergl.
zbyrzec. brzdakač,brzdeczyč. polah, braci.
klr. brjak. brenkaty. wr. brjaknud brin-
kač. brjazkač. r. brjak ati,, brjačatt: vergl.
brenčatb, brj^nčatt.

7- brenta nsl. art gefdss.  — it.  brenta.
rm.  brenta istr. mhd. nhd. dial.  brente,
d kresa: nsl. živa bresa donnerstag vor
dem faschingdienstag  debeli četrtek, an dem
viel gegessen ivird.  — Aus dem d.:  fressen.

kresijami : asi. br r x.šljan r r. epheu:  li-
stije brtšljanovo. nsl. bršlen, bršlan, brši-
ljek. b. brašlen. s. bršljan neben  brštan,
brštran. č.brslen, bršlen. Die lautfolge und
e ergibt sich aus  č. bfečtan, p. brzestan. —
n iagy.  boroszlan, borostvan. rm..  borošlan,
brošten. ngr.  Ttpoucbt«vrj, x.wo65. Ein bota-
niker wird die bedeutungen „hedera, euo-
ngmus, sambucus“ auseinandenoirren.

brevino: asi. brtvbno balken.  nsl.
brv, brvno, bruno. b. (brtvno). s. brv,
brvina. č. bfevno. p. bierwiono, bierz-
wiono. bierzmo. klr. berva, berveno.
wr. berveno, berno. r. berveno, bervno,
berno neben  brevno. — magy.  berena. rm.
bgrn§, br§n§. Filr  p. envartet man  brzw-,
fur  č. brev- 5 im  r. jindet sich  brevno
neben  bervno. and.  bru pons.

hrezga r. schivatzer.  brezžatb vb.
hrezga- : klr. brezhaty verachten.

r. brezgatb ekel empfinden.

brMa: asi. obrčda locusta: daneben
abredtmi pl. instr. }  abredije und  jabrč-
dije. Dagegen  p. kaš. brzod, obrzad
frucht.  brzadza obstbaum.  — Vergl. lit.
bredelis. abredelis art pilz. lett.  bre-
dene. a ist vorgesetzt ivie in  apony; das-
selbe gilt von  o. Form und bedeutung dunkel.

brezg- 1 .: asi. probrezgnati dammern,
licht iverden.  brezgT>, pobrezgTi. probrezgu.
morgenddmmerung: falsch  proprazgn. nsl.
brezeti, brezdeti: solnce za goro brezi,
brezdi. č. brežditi; daneben  zabresknouti
se. bresk ddmmerung,  ač. zabreždenie.
zabrežek. p. obrzasknac. brzask. brzesz-
czyč sie. brzeždženie diluculum jlor.  polah,
brezgpje. klr. brjask glanz, aus dem p.

r. brozgi., razsvett utra. brezžitn, brezžit r b
sja es ddmmert.  — lit.  brekšta der tag bricht
an.  breško, apibreškis. Vergl. mhd.  brehen.

ai.  braj. bhrajate es glanzt. zd.  barazaiti.
W. ist  breg, dessen  e dem ai.  a entspricht;

fiir  g ist  zg und fur dieses Me und da  sk
eingetreten.

brezg- 2.: asi. obrezgnati, obrtzgnati
acescere.  č. bresk herber geschmack.
p. brzazg, brzask, obrzazg, obrzask. zbrzazg-
nač fur  skisač. klr. nabrezbnuty, na¬
bij asknuty sauer iverden.  nabrezble moloko.

r. obrezgnutt.

kri- : asi. briti, brij a tondere.  britva,
bričb rasiermesser.  nsl. briti: burja brije,
b. briča vb. mil. 243. 244.  bričač 319.

s. brijati. britva. britva schlechter barbier.
č. britva. p. brzytwa. os. britej. ns.
britvej. r. britb. britva. — magij,  bere-
tva, borotva. lit.  britva. Vergl. rm.  brič,

bridu

22

brusi-

bričeg rasiermesser. Als w. gilt  bhar,
zend.  bar schneiden.

bridu: č. bfid das hassliche, ekelhafte.
bridky hasslich.  p. brzyd. przebrzydly.
klr. bryd, obryd ekel.  wr. brid neben  bryd
icie klr. unflat.  brida, .obrida das ekelhafte.

briduku: asi. briduku. acerbus :  ne
sladikt, n r t i jeste bridrtki. jadt bridtka
ili kračintna. bridostt. acrimonia.  nsl.
bridek asper, amarus; acutus lex. hahd.
bridkost afflictio, eig. bitterkeit.  s. bri-
djeti juclien,  britka sablja im volksliede.

o.  britky scharf.  klr. bryfkyj. r. brid-
koj dial. fiir  rčzvyj und  ebolodnjj. obrid-
nutb fiir  nadoests.

brig- : nsl. zbrignoti amarum fieri
ung.  asi. brižiti affligere.  s. briga sorge.
b. briga aus dem  s. brižoven Vinga.
Hieher rechne ich auch  brinuti se sorge
haben, woher  b. brina se sorgen Vinga.

brili: klr. bryl' hut.  — lit.  brilus.
lett.  brile.

V  brižolica s. braten. ■— nhd.  briso-
len bair.

brjuchu: č. brich bauch.  sik. bruck.

p. brzuch. os. ns. brjuch. r. brjucko:
vergl.  razbrjuchnutb mollem fieri.  nsl.
brjuhati, bruhati vomere rib.

brjuzga r. der schilt.  bijuzžatt vb.
broj asi. zabil.  nsl. broj habd.  b. broj.
broja zahlen.  brojnici, brojenici plur. rosen-
kranz.  s. broj. brojiti. brojenice plur.

broji-: č. brojiti ungestiim sein, unruhe
stiften.  rozbroj zvoietracht.  p. brojic boses
thun.  os. brojic verstreuen.  ns. brojiš
vergeuden.  klr. brojity boses thun.  wr.
brojic. zbroj muthivilliger mensch.  nsl.
zbroji verimrrung.

X, bronza b. s. klr. r. bronze.  nsl.
bronec, brunec, brane. p. brone. — alb.
brunze. nhd.  bronze. fz.  bronze. it.  bronzo.
bronzino erzfarben. ngr.  p/rcpouvti^. r.aod.lj.-
'>oq. Vergl.  asi. brozenn., wie es scheint,
fuscus, und  nsl. bron aes meg.

bronu: asi. brom. ive-iss. Man ver-
gleicht ai.  bradhna falb.

brosi- : klr. brosyty ivegiverfen.  r.
krosits.

X brosky: nsl. breskva kohlriibe.  s. kr.
broskva kohlriibe unter der erde.  p. bro-
skiew neben unhistorischem  brzoskiew. —
Aus dem lat.:  brassica, it.  brasca, nhd.
barsche, pforseken.

brosni : wr. brošk sdiimmel.
brotjil: asi. brošts purpura.  b. brošt
farberrothe.  s. broč. p. brocz: tak lud
malopolski nazywa marzane. klr. broč,
broča, krapp.  bročyty. r. vergl. das unver-
roandte  brusk%; bruskovyj roth.  — m.
broč aus dem klr.

brotu : ar. brotr. brot azbuk.  broti-
janica, ivie es scheint, cella penaria.  brett-
janik' 1 ,. brettjanica. — Aus dem d.

>( brOTaru : p. browar brauhaus.  klr.
wr. brovar. ns. bruvar brauer.  — Aus
dem d.:  brauer.

brudi 'plur.  ar. bart, wie es scheint:
vlasy imeja zlaty i brudi. brudtmi.
bl-udtt: p. os. klr. brud unflat.
bruj wr. die unfahigkeit den harn zu
halten.  brujič harnen.  bruli plur. harn.
bruka s, schande und spoti,  brukati se.
brilkti L: č. brouk kiifev.  os. ns.
brak. Vergl. it.  bruco raupe; dagegen  asi.
r. vrub%. -— lat.  bruchus. gr.  ppou/o;.
rm.  vrub.

bruku 2.: p. wr. bruk steinpflaster.
— lit.  brukas. lett.  bru£e. Aus dem d.:
brucke, steinbriicke.

bl*uky : p. brukiew brassica napo-
brassica.  klr. brukva. wr. bručka.
r. brjukva. — lit.  brukas. ^Aus dem d.:
brake, wruke kohlriibe.

bruli-: h. brulja, brusja obst herunter-
schlagen.

bruminu : nsl. brumen fromm.  os.
bruma nutzen.  fromny fromm. ■— Aus dem
d.: ahd.  fruma nutzen. mhd.  vrum tiichtig,
gut. Vergl.  premil.

brunu : os. ns. bruny braun.  asi.
brunatbnu,. č. bruna, brunat. brunatny.
p. brunatny. brunak braunschimmel.  —
Aus dem d.: ahd.  brun.

brusi-: nsl. brusiti ausmerfen:  morje
vankaje brusi blato crell.  b. brusja poma
decutere.  — rm.  brusi jaculari.

brusina

23

brusina, bruslina č. preiselbeere. Ver gl.

r. brusnica, brusnika vaccinium vitis idaea.
p, brusznica fiir  brusnica.

brusna asi. guaedam pars corporis.
brntit: asi. bruti clavus.

/ brunja: asi. brinja panzer.  č. brn
aus  brni*. os. brončka. klr. r. bronja.
Ver gl.  r. bront, bronja, kolosi na ovse dial.
— j>?*etiss.brunjos. /eič.brunas. bruriurupu-
cis schildkrote. ahd.  brunja. got.  brunjo.

brus-: asi. brisnati radere, corrum-
pere.  sibrysati abradere.  obnsnati neben
obrusnati. Durch steig.  obrusi, ubrusi
sudarium, durch dehnung  brysati. nsl.
obrsnoti streifen.  brysati war ursprunglieh
iterativ.  obrsača abwischtuch.  b. bnsnja
rasieren.  bnsnač, brisnič. brisa icischen.
prebnsalka serviette.  ubrus. kr. pribrsnuti
corrumpi mar.  obrus. s. ubrisati. ubrus.
č. obrus, ubrus. p. klr. wr. obrus. r. obrusi,
ubrusi. — lit.  abrusas. magy.  abrosz.
Hieher gehort 100 I 1 I audi  brusu. nsl. b.

s. č. p. os. ns. brus wetz-, schleifstein:
vergl.  s. brus petra.  č. brousiti. p. bru-
si6. klr. brus schleifstein und balken.  wr.
brusse coli.  r. brusi schleifstein, balken.

bruselu: asi. briseli, bmselb testa.
briseleni aus ziegel gemacht: W. ivohl  brus
in  brisnati streichen, wischen.

briisti: nsl. brst f. knospe.  brsteti
knospen.  s. brst junge sprossen.  brstiti
abfressen.  klr. brost’. brostaty š knospen.
vybrost sprossen der bldtter.  broška spross-
ling. e.  sik. brost.

britvi : asi. brivt, obmvt, bnveno
brane.  nsl. obrva. b. brivi fiihlhorner:
vežda braue.  s. brv, obrva neben  vjedja.
č. brv, brva. p. brew, gen.  brwi. klr.
brova neben  byrva, obervo, obyrvy. čorno-
bryvyj. r. brovb: vergl.  belobrysyj. — lit.
bruvis. ags.  bru. ahd.  brawa. gr.
oijput;. ai.  bliru. npers.  abru.

bruzda: asi. brizda frenum.  brizditi.
Daneben  bnsta. nsl. brzda, brzdati,
brozda ung.  klr. r. brozda. — lit.  bruz-
duklas, asi.  *brizdalo, brizgilas zaum.
ahd.  brittil: vergl. wr.  britač ein pferd
zdumen.

buj

bryk-: p. wybryk aufsprung.  klr.
vybrykom.

bryla: p. bryla klumpen.  klr. bryia,
bryl': ocej bryl' po ven srebia.

bryndza p. brinse, art kaše.  e.
brynza. sik. bryndza. klr. bryndža.

— Aus dem rm.:  brinz§. magy.  brondza.

bryzga-: p. bryzga6 spritzen.  klr.
bryzgaty, bryskaty, bryznuty. wr. brys-
ka6. r. bryzgatb neben  pryskatb. Vergl.
s. brizgati milch absondern.

buba b. seidemourm.  s. buba unge-
ziefer; krebs (krankheit).  — alb.  bub§.
Man vergleicht gr.  (3op.(3u^.

bubregu : asi. bubregi niere.  b. s.
bubrek. b. auch  bibreg usvo,  nsl. bubreki.
bumbrek jambr.  kr. bubrig. — tiirk.
bubrek.

buča b. ausicuchs.

buča nsl. kiirbiss. ■— Vergl. d. gotsch.
bietschen.

(/n buda: č. bouda hude.  p. buda. budo-
wa6. budynek. os. ns, klr. buda. wr.
buda fiir  kibitka. budovac. r. budka.

— lit.  buda. lett.  buda. Aus dem d.:
mhd.  buode. nhd.  bude. Das ivort mrd
von germanisten fiir slav. gehalten.

budala b. s. dumm usvo .— tiirk.  budala,
budlci : s. budac truthahn.  budija f.
bil gaj r. stier.  klr. buhaj. p. buhaj,
bugaj. — tiirk.  buga.

y bllgtt: asi. bugi armband in glag.
guellen.  — Aus dem d.: ahd.  buog ober-
gelenk des armes. and.  baugr spange.
Vergl.  pobugičij art amt, loiirde.

buch-: nsl. buhnoti anschivellen.  s. na-
bubnuti. č. buchati. bucbnouti platzen.
p. bucbnab. r. bucbnuti.

bucha- 1.: klr. buchaty stossen.  č. bu-
šiti schlagen.  b. bušnica faust. Vergl.
s. probušiti durchbohren.  — rm.  prgbuši
conculcare.

bucha- 2.: b. buham wie ein uhu
schreien.  buhal uhu.  — rm.  bufnicg. Ono-
matop.

buj asi. tlioricht, ivild:  konj divij ibuj.
bujavi. bujaki. bujstvo. bujati JU. J.  nsl.
bujica torrens.  b. bujen geicaltthatig,  s. bu-

24

buril

bujur-

jan heftig.  bujati anschwellen.  č. bujny mld.
bujeti. bujak filr  byk. p. bujny- iippig
ivachsend.  bujač sclarfirmen:  gdzie buja myšl
czlovriecza. wybuj emporschiessen.  ns.bejny.
klr. buj, bujij thoricht; wild, tapfer:  bnj-
bolova. bujnyj iippig wa.ch.send.  bujak stier.
bujtur icilder stier, auerochs.  r. buj, bujij
thoricht..  bujnyj geivaltthdtig; iippig wach-
send.  bujann. buj ati emporschiessen.  — lit.
bujnus geil. rm.  bujak ausschtveifend.
magy.  buja geil.  bujasag. bujalkodik. tiirJc.
bujumak gross werden. Die evtlehnung fallt
in die erste periode.

bujni'-: b.bujurdisam befehlen.  s. bu-
jur usw.  — turkt  bujurmak.

bilka asi. turba.  bučati mugire.  nsl.
buka Idr m.  bučati, b. bukam, buča brilllen,
summen.  s. buka gebriille.  buk das tosen
des ivasserfalls.  buknuti, bučati, bukati.
bukavac rohrdommel.  č. bučeti. klr.
bukaty. r. bučatb. bučeni. apis terrestris.
bunčatb. — lit.  bukti. ai.  bukk. Vergl.
buk. p. ist  buczeč morsch loerden.

b likata klr. studi.  r. bukatka dial.

— rm.  bukatg.

bilki eri: p. buklerz schild.  — mlid.
buckelsere. fz.  bouclier.
d  buky, buknve asi. buche.  bukva biichse.
nsl. bukev, bukva. b. buk. s. bukva.
bukvica buchecker.  č. buk. bučina buch-
wald.  bukvice bucheichel.  p. buk. bukiew
bucheichel.  bukvvica betonie.  os. ns. buk.
klr. buk. bukovyna. bukva buchecker.  buk-
vyča betonie.  r. bukn. — lit.  buka. magy.
bilk, bik steht dem d.  biiche nahe. Daneben
asi. buky, gen.  buknve, buchstabe, implur.
schrift, buch.  bukvam abecedarium.  nsl.
bukev, bukva, implur. buch: so im mesten,
im ost.en  knjiga, bukovski jezik latein meg.
b. bukva. bukvar. s.bukvar. polab.biikv&i.
klr. bukva. r. bukva. bukvars. — rm.  buke.
bukvar. Das ivort ist in beiden bedeutungen
deutschen ursprungs:  *buka : ahd.  buohha
buche;  buoh n. buch. got.  boka buche fehlt:

dagegen  boka /. und  bok n. buchstabe, im
plur. schrift, buch.

biilatu: r. bulatn stahl.  klr. butat.

— t.Urlc.  pulad aus dem p.

/ bu Iga p. uter flor.  — ahd.  bulga
lederner sack. ,

P  linija, bula: č. boule beule mn korper.
bulka aufgeblasener korper.  p. bula grosses
rundes brot.  klr. bulka semmel.  — Aus
dem. d.: ahd.  bulla (*bulja) blattev. lett.
bulka.

bulva: p. buiwa erdapfel.  — lit.  bulbe.
b mi i ste, bunjište s. kehrichthaufen.  —
Aus dem ngr.  gouvsv berg (haufen) mit
slav. suffix.

{  blllltu: nsl. punt aufruhr.  zbuntati se.
puntar, b. buntuvam aufiviegeln.  s. bun-
tovnik emporer; daher auch  buna. buniti
aufwiegeln.  uzbuna. b. buna. č. punt
versdmbrung.  p. bunt. klr. bunt auf¬
ruhr.  buntovaty. wr. bunt. r. buntr..

— lit.  buntas. Aus dem d.:  bund.

sl bil ra v n : r. buravn, buravls bohrer.
buravitb bohren.  — Aus dem d.: ahd.  bo-
ron: avi> macht sdmierigkeiten.

buri-: č. bouriti aufregen.  bou?ivy,
bourlivy ungestum.  burič friedensstorer.
p. burzyc. klr. buryty vermirren.  wr.
burič. Vergl.  r. burkatb werfen.

burijann: r. burbjann steppengras.
b. buren, buren. sik. burian. p. burzan.
klr. burjan. -— magy.  burjan. rm.  buru-
jan, burijan unkraut.

b lir j a asi. sturm:  burja vetrn jestb
z%h>. nsl. burja. b. s. bura. p. burza.
klr. burja: vergl.  borva nordivind.  r. burja.

— lit.  buriš schauer.

burka - : nsl. burkati larmen habd.
p. burknač, burczeč murmeln.  klr. bur-
čaty. r. bui’knutb, bureatb.

burlaku: r. burlakn arbeiter auf den
Wolgabarken.  klr. burlak., — lit.  bur-
iokas russischer oder polnischer herr. lett.
burlaks gemeiner Kusse, strusenzieher.

burma b. s. ring usw. Vergl.  b. brnnka
masche.  — tilrk.  burma.

blirštyntt: klr. burštyn. p. bursztyn.
wr. bruštyn bernstein.  — Aus dem d.
blirta b. bauch.

buril: r. buryj fuchsroth:  burn voln.
klr. buryj graubraun.  p. bury dunlcel-
grau.  — lit.  buras grau. tilrk.  bur.

25

buril

buri

buri: os. ns. bur bauer.  s. paor.
p. gbur. — A us dem d.:  bauer. ahd.
gipur.

busija s. hinterhalt.  — tilrk.  pusu.
busu 1.: kr. bus buchs.  busovje stauden.
— it.  bosso.

busu 2.: s. bus, busen rasen.
bustt 3.: r. busyj grau dial.  buselt
(busla), buselt storch.  klr. bušok, buško;
buzok ung.  wr. buselt. V er gl.  barzavtt.
busy plur.  r. falsche perlen.
buti-: nsl. butiti stossen.  b. butam,
butna anruhren; in Vinga beivegen. Vergl.
p. bucič sie prdhlen.

blltora, butara nsl. last meg. gepack.
klr. butora. r. buton, dial.  — magy.
butor einrichtung.

buza 1. b. s. art getrank usw.  —
tilrk.  buza.

buza 2. b. mange.

buba-: asi. bi,bati, bi, bi j a stammeln.
b. bi.blja vb. Vergl.  btbrja vb.

bile el a: asi. bedela biene.  nsl. včela,
čela, črnela, čebela, žbela. b. bčela.
s. pčela, čela. č. včela. p. pczola,
pszczola. polab.cčla. os.pčola. ns. cola.
klr. pčola, bdžola. r. pčela. Onomatop. :
bule-, die summende.

■Xbučiva; asi. bičava, bnČLvr, fass.
nsl. boč hblzerner kasten um eine guelle.
b. bi,čva. ba>čka: vergl.  Irakel, bi,klica,
bildija. kr. bačva krautfass.  s. bačva.
bakviea: vergl.  bečka bierfass, aus dem 6.
e. bečva battich.  bečka fass.  p. beczwa.
beezka. klr. bočka. r. bočka. boče-
noki. bočar b fassbinder. ■ — magy.  boeska.
rm.  boškg. lit.  bačka. lett.  buča. Wahr-
scheinlich aus dem d.: ahd.  botahba. mhd.
boteche. nhd.  bottich.

bllll- 1.: asi. bi,deti, bi.žda ivachen.
vx,zbi,nati envachen.  budra, bi,ždri> ivach-
sam. Durch steig.  bud, daher  buditi ivecken.
Durch dehn. iter.  -bydati. nsl. bdeti,
buditi. b. budneja ivachen.  budni večer,
budnik vorabend eines festes.  budja ivecken.
buden ivach.  bednik christabend, eig. vigi-
lie.  s. badar lebhaft.  badnji dan christ-
abend.  badnjak. č. bdlti. bedlivy. buditi.

snabdeti. Vergl.  obouzeti anfeinden.  obuza
verleumdung.  p. budzič. klr. bodryj.
budyty. izbudžaty. wr. bodzer: asi.

budra. Vergl.  buduražič ivecken.  r. bdeto.
bodryj. bodriti,, boderu hrdftig dial. —
preuss.  bude vigilant. lit  budeti ivachen.
busti, bundu envachen.  budrus. budinti
ivecken. Vergl.  bausti zuchtigen. lett.
bust envachen.  budit ivecken. ai.  budh
scire. zd.  bud videre. Vergl.  bljud-.
bud- 2.: nsl. zabednoti zustopfen.
f  bfuluui : nsl. bedenj grosse kufe.
cadus jambr. habd.  bdenj hohler baum fiir
bienen rib.  kr. badanj. č. bednaf. sik.
bodndr. p. bednarz. os. bjetnar. klr.
bodila fass.  bodnar, bondar botteher.  wr.
bondaf. r. bondarr,, bondyrr,. — magij.
bodony. bodnar. Aus dem d.: ahd.  bu-
tinna, mhd.  biite, bliten, nhd.  btitte, daher
biittner.

b tleli-: s. balinuti unverhofft, kommen.
udariti baliom schrecken.  nabahnuti an-
fahren.  nsl. nabebniti. — rm.  z§psi in-
opinate deprehendere.

bttehll 1.: b. buh das laugnen.  činja,
livaštam buh, struvam, činja inkjar laugnen.
asi. zabušiti celare , eig. „in obrede stellen“.
s. bali das laugnen.  udriti u bah negar
con giuramento Stulli, wohl falsch.  zabašiti
laugnen.  zabašuriti tajne. — alb.  me ram
gmboh laugnen.

budili 2.: asi. na bi,ln, oko)?, omnino,
penitus.  su buhu. buhumi,. buhuma. bušb.
bušija. s. u bab omnino Stulli.  prem da
je u bab mao. baš gerade.  — alb.  bas.

budili til: asi. bi,hi,ti, loohl „getrappe“:
buhutu i tatom,, s. bahat, bahta; bakat,
bakta trappen.  balitati, baktati.

bilk-, durch steig.  buk: asi. vuzbučati
clangere. Vergl.  buka.

bllku : asi. bi,k r L calx. Ziveim.al nach-
getviesen: in den lebenden sprachen unbeJcannt.

bulgarinu: asi. blugarinu bulgar.
b. blugarin. s. bugarin. r. bolgarinu.
— tilrk.  bulgai'. magy.  bolgar. Man denkt
an dne Wolga , schiverlich mit recht.

btlrti : asi. bi,n, milii genus.  nsl.
ber. s. bar. č. ber, bru und  bčru

butari

26

fench.  p. ber. os. bor. ns. ber. klr.
bor, bru. — mctgy.  bor in  borkoles, bormo-
har. Man vergleicht got.  baris gerste.

butari: asi. bo>tart fass.  r. une mi
imčti kaplju vazni neželi Vrtars uma.

b lizika- : e. bzikati, bzičeti summen,
daneben  bziti, bzim. p. bzikač. Vergl.
nsl. bziknoti anspritzen und  klr. bžuk ross-
kčifer. Onomatop.

blizu: b. biz hollunder.  Irrze coli.
b^zovica. nsl. bez, bezg; bezovec, bez¬
govec. s. baz, bazag und  zova: dieses
vielleicht fiir  bzova. č. bez, bzu und
bezu. bzovy. p. bez, bzu, bzowy. polab.
baz. os. boz. ns. bez, baz. klr. boz. bo-
zyna, bzyna. wr. beza. bzovyj. r. boz%.
buzina. — lit.  bezaš. magy.  boclza, bozza.
rm.  boz.

buzykl1 : r. bzyk r B das biesen des rind-
viehs, wenn es bei grosser hitze von bremsen
gestochen Mn und her rennt.  pošli byzy na
skotinu dial.  klr. bydž6vka, bydžkavka
rinderbremse.  nsl. bezgati. — lit.  biznoti.
lett.  bizot biesen. Vergl. nhd.  biesen. ahd.
pison und  buzika-.

by-t 1 . asi. byti ivachsen, iverden, sein.
bylije das sein.  byls, bylije pjlanze.  bylije
arznei:  bylije piti, vračevsno bylije. bytije
byše, byšašti futurus. iter.  byvati.
dobyti, dobyvati erhalten.  dobyt r tk'B. izbyti,
izbyvati befreit iverden.  iznebyti interire.
pobyts victoria.  prebyti, prebyvati bleiben.
prebyte, prebyt%k r b p.ovrj. pribyt r iki.. ubyti
deficere.  ubytxk^. zabytb oblivio.  raznebytiti,
unebytiti. Das imperfect  behi. beruht auf
bvekr. beje qui erat,  beše qui erit scheinen
nach  beh r b gebildet.  nsl. biti. buiti fris.
bil f.  bilo halm.  bilje collect.  bitvo neben
betvo, betva eine kleinigkeit.  dobitel vict.or
habd.  prebiti ertragen.  zabiti, meist  po¬
zabiti, vergessen ušiv.  b. bil partic.  bile
gift, urspriinglich pjlanze.  bilka kraut.  bi-
ljarin apotheker.  dobija erhalten.  dobivlca.
dobiča beute.  dobitek vieh.  kr. batvo
halm.  s. biti. bilje krduter.  biljka halm.
biče vermogen.  zbilja mrklichkeit.  č. byti.
byl stengel.  byli pjlanze.  bydlo voohnung.
bydliti. byt ivesen.  zbyt uberjluss.  nazbyt.

by-

bytelny, bytedlny dauerhaft.  dobytek haus-
vieh.  pribytek. oubyt schvoindsucht.  zabyly
toll.  p. byc. byle holziger straneh.  byl.
bylica artemisia.  bylina kraut.  bydlo vieh,
vermogen.  bydlič ivohnen.  dobytek, obora,
chudoba hausvieli.  byle wenn nur ist  by
und  le: byle poczciwie, eboč malo. nie-
bylica ist r.  nazbyt. os. byč. bydlo
usohnung.  ns. byš. bydlica, bulica beifus.
bydliš, budliš ivohnen.  dobytek. klr. byty.
nebylyča unding.  bylynka. byt stand.  do-
bye beute.  bydlyna, bydla hornvieh aus
dem p.  wr. byč. bydlo hornvieh.  nazbyt
gar sehr.  r. byte. bylt das geschehene.
bylie krduter.  bylina halm; marchen.  by-
valb, byvali>ščina das geschehene.  nebylb
chimare.  byta> stand.  dobyči> beute.  zabok
fiir  vbyli> in der that.  asi. bije, boje, obala,
utoctocct; : eine dunkle bildung, da  ije kein
primdres suffix ist.  — alb.  dobitun. do-
bii f. sieg. rm.  dobitok vieh. 2. Aus
by (bhu) entsteht durch die ziveite steig.
baviti machen , dass etivas iverde, sei; auf-
halten.  asi. izbaviti, izbavljati befreien.
izbavtnilcjb. izbavitelb. nsl. zabaviti (dete),
zabava retardatio habd.  b. bavja unter-
halten:  bavja detca. baven lančjsam.  do-
bavja verschaffen.  izbavja befreien.  p. ba-
wič iveilen, zaudern.  zbawič »salvare.  po-
bawa. zabawa. os. zabavič. klr. bavyty
unterhalten. Vergl.  zabaryty aufhalten.
wr. bavič. bavila zauderer.  bavidlo spiel-
zeug.  r. bavitb zuruckhalten.  dobavite hinzu-
fiigen.  izbavite befreien.  otbavitb ivegnehmen.
zabava unterhaltung. Vergl.  baritb sja
zogern dial. Hieher dttrfte gehoren  s. bo-
raviti leben.  zaboraviti vergessen.  b. bo¬
ra vja (trtgovina). zaboravja vb.: etwa
bv-or-av-. — rm.  izbgvi vb.  zgbavg. zeuit
vergessen. alb.  zbavisem genesen. '6.  bada
ist ivahrscheinlich  by-n-da: de ist zu beur-
theilen ime in  i-de; der stamm, erhdlt nasale
verstarlcung ide  lega, seda, obrešta von  leg,
sed, ret. Andore denken an einen accus.
ba aus  bva (bvam) und  de. asi. bada ero.
badehrb. bady futurus.  nsl. bodem, bom.
kr. zadobene er erhdlt ung.  b. brsda ero.
bo.deh eram.  izb r tdna genesen.  b%dvit (bidvit

27

centa

byku

mil. 519) aus  b%dnuvat. zbtdne se, zbr>dva
se (aus  zb%dnuva se), s. budem. bidem
fiir  budem aus dem b.:  bidoše. č. budu.
zbednjl massig, bescheiden.  p. bede. zbede.
zbedny ivas man losioerden kann: ver gl.
niezbedny Msslich.  wr. dobudki. Hieher
ziehe ich  klr. budden, r. buddenb icerkel-
tag, eig. „ivas immer fiir ein tag“.  — rm.
dobindi. izbindi vb. preuss.  bou. lit.
buti: ver gl.  bnnu bleibe.  buitis ivesen: slav.
bytb. bukla heimat: slav.  bydlo. butaš haus:
slav.  byto. bovlti s sich aufhalten: slav.
baviti. lett.  bavite s. ahd.  buvan. ai.  bhu.

bykii: asi. byk% taurus.  nsl. b. s.
bik. č. byk. p. os. ns. klr. byk. r. byk%.
Onomatop.  — mrm.  bik. magy.  bika.

l>yra-: asi. byrati herumirren. Nicht
sicher beglaubigt.

bystrti: asi. bystrT> schnell:  bysfar&
nogama, hell, klar:  očima bystn>. bystrina.
nsl. bister, b. bister liell, klar:  bistri kla-
denci. s. bistar. č. bystry. p. os.
bystry. ns. bytšy. klr. r. bystryj.

byvolu: asi. byvol r £ biiffel.  nsl. b.
bivol. s. bivo. č. buvol. sik. byvol.
p. bujwol, bawol. os. buvol. klr. baj-
vol, bujvol, bujlo. wr. bavol. r. buj-
volu., bujlo. — magy.  bival. rm.  bivol.
alb.  bual. Das aus Indien stammende thier
soli um 600 durch die Aivaren nach Europa
gebracht worden sein. Es erhielt seinen euro-
pdischen namen von den Griechen:  (Joiijžako?.

C.

Cafu: nsl. s. caf scherge.  p. caff.

— mlat.  zaffo.

cagalja s .framea mik.  — it.  zagaglia
ivurfspeer der Mauren.

<  caclui : č. cach, cacby Achen.  —

Aus dem, d.:  ze Achen.

X  cajna, canja nsl. korb lex.  — ahd.
(zeinja), zeina. nhd.  zane karnt. usw.
got.  tainjo. it.  zaino, zana. finn.  tiinu.

cakoninu: asi. cakonini. tzaco:  cako-
nim> ježt jestb. cakom>skyj, cakovtskyj je-
zyk r f> tichonr. 2. 441. 447.  — gr. XCxv.m.

•  calonu: p. calon, calun art dečke.
kr. čalun. č. čaloun. — mhd.  schalune.
it.  celone.

g  calta, calda č. art kuchen.  os. calta.

— nhd.  zelte. ahd.  zelto. it.  cialda.

capa 1. nsl. fetzen.
capa 2. os. pfote.

capa 3. s. ligo.  capun rallvm.  nsl. ce¬
pin, cempin art hacke.  šapa. — nhd.  zappin
dial. tiirk.  capa. it.  zappa. ngr.

Vergl.  klr. sapa. sapanie kukuruzov. obsa-
paty mit der  sapa behauen.  č. sape art
ivaffe.  rozsapati zerfleischen.

capII: nsl. cap. č. cap bode, ividder
aus dem r.  p. klr. cap. — magy.  czap.
rm. alb.  cap.

carina: klr. earyna schlagbaum im
dorfe, daher  carynnyj. — alb.  carin § art
steuer: wohl von  cart aus  cesari. Dagegen
klr.  čara. caryna feld.  — rm.  caring aus
lat.  terra.

cel)-: nsl. cebnoti, cebati fusstritte
geben. Vergl.  becnoti.

k cebulja: č. čebule, cibule zioiebel.
p. čebula, cybula. os. cybla. ns. cybula.
klr. cybula. r. cibulja dial.  nsl. čebula,
čbula, čebul, žbul. — lit.  cibule. lat.  cae-
pulla. it.  cipolla. mhd.  zibolle, zwibolle.
Daneben das unmittelbar aus dem lat. stam¬
mende  s. kapula neben  čipula. alb.  kjepe,.

)(  cedulja s. zettel: daneben  čitula. 6. ce-
dule. os. cedla. r. cedulka. — nhd.
zettel. mhd.  zedele. it.  cedola.

cedili : č. cech, cecha zunft.  r. cecht.
— nhd.  zeche.

cembra, čebra p. brunnenkasten.  cem-
bry baumstdmme.  klr. cymbryny. — nhd.
zimmer. ahd.  zimbar bauholz.

X cemperti : nsl. cemper atom, stdub-
chen:  tako je veter lan vzel, da ga ni cem-
pčra ostalo. — Vergl. nhd.  zimperlich, das
vielleicht eig. „kleinlich“ bedeutet.

centa: asi. četa miinze.  č. četa geld-
stiick.  p. cetka jlitter.  klr. čatka tiipfel.

cera

28

česan

r. cata gddstilck.  — lit.  četa goldener oder
silberner buckel auf dem gtirtel. rm.  c§nt§
bractea.  cintui vb. Vergl. got.  kintus heller.

cera p. klr. wr. gesicfitsfarbe.  —
it.  ciera.

cerk- : nsl. crčati zwitschern.  b. cri.ča
vb.  č. crkati zirpen: vergl.  asi. crnkt-
tenije stridor.  b. črnkam spritzen.  č. crceti
rieseln. Auch der ausdruck fiir „verreclcen“
ist onomatop.:  nsl. crknoti, crkati. b. črtka
se. s. crknuti, crči.

x cerky: asi. crbky, črtki, vb, gen.  cri,-
ktve, kirche; daneben  cirkovb sin.  nsl.
cerkev, cirkev, cirkva. b. ctrkva mil.  72,
daher audi  crtkva; daneben  črtkva, cer¬
kva. kr. crikva. s. crkva. č. cir¬
kev ; daneben in ON.  cerekve (kostel).
p. cerkiew griechische kirche,  cerekiew
flor.  (košciol). kaš. cerki, cerkev neben
koscel. polab. carktiv, ckrkki. os. cyr-
kej. ns. cerkvjej, cei'kvja. klr. cerkev,
cerkva, r. cerkovb: kirka protestantische
kirche.  — rm.  cerkovnik. D as ivort ist
d. ursprungs:  kirka. ahd.  chirihha. and.
kyrkja. Das d. ivort wird mit  y.upiay,6v
kirche in zusammenhang gebracht.

ceru: asi. cer r r> terebinthus, richtig
cerrus.  nsl. b. s. č. cer. — magy.  cser.
alb.  čer. lat.  cerrus.
y cetvaru: klr. cetvar, cytvar. r. cy-
tvarb. b. citvar. p. cytwar. — magy.
czitvar. nhd.  zitwer. ahd.  zitwar. mlatr
zedoaria, zeduarium. it.  zettovario. ar.
zedwar.

cddi- : asi. cediti seihen, colare.  nsl.
cčditi. ceja. b. cedja vb.  s. cijediti.
cijedj. č. cediti, p. cedzič, cadzič. os.
cydzič. ns. cejžiš. klr. čidyty. wr.
vycudzic. r. cediti,, dial.  caditb. ceži,.
— rm.  procidi vb. lit.  skedžiu, skesti
verdiinnen.  sklstas diinn. lett.  škidrs, šklsts
dunnflussig.  skaidit diinn machen got.  skai-
dan. W.  skid. ai.  čkid. cediti aus  sce-
diti durch steigerung.

Celfl : asi. celi, ganz. Auf der vor-
stellung flnteger 11  beruhen die vorstellungen
„heil, gesund“ und „kus$en“, urspr. etwa
„einem heil zurufen, griissen". got. ha,Us!

1. integer :  asi. celizna ungepfliigtes land.

nsl. cel. b. cel (cal). cčlina brachfeld.
kr. cil. cilina. s. cijel. č. cely. celistvy.
celina. p. caly. clič heilen.  wyclic sie
genesen.  cele, calec hartes erdreich.  os.
cyly. ns. cely, cyly. klr. čilyj. čilkyj.
wr. calkorn, vcalik aus dem p. r.  celyj:
eelyj dial.  celizna. II. heil, gesund:  asi.
celi ki, boleštumu. celiti OspaTcsuetv. celbba,
cely, celtvi, sanatio.  celjati. celeti sanari.
isceliti, iceliti, iseliti zog.  b. r fur  1 : cer j a vb.
cer arzenei.  klr. iscilyty. r. celiti,, celbba.
III. kiissen:  asi. celovati, celyvati daira^scO m.
celovt, celyvi, kuss.  nsl. celovati habd,
b. celuvam (ctluvam, caluvam), celuna vb.
celuvka kuss.  s. celiv. č. celovati. p. ca-
lowač. klr. čiiovaty. r. celovatb. —
preuss.  kailustiskan acc. gesundheit. lit.
čelas neben  celas und lett.  cels, eals entlehnt.
rm.  celin§. got.  hails. ahd.  lieil. Man ver-
gleicht ai.  kalja und nimmt epenthese an.

cena asi. b. preis.  nsl. cena. poce¬
niti se ivohlfeil iverden.  s. cijena neben
scijena im Westen.  cijeniti, daneben  scije-
niti schatzen, meinen, %mpf.  č. p. cena.
klr. čina. r. cčna. — lit.  kaina Mikuckij.
cene antheil.  cenavoti, čenavoti schatzen.
lett.  cena : entlehnt. rm.  precelui schatzen.
zd.  kaena. gr.  irotvvp lat.  poena. cena
vielleicht doch aus  sečna.

■/ cesar! : asi. cesarb kaiser.  cesarica,
cesariti glag.-kiev. In einer b. guelle  ca-
sarb, in einer s.  Cbsarb. kesari, ist Caesar ;
doch auch  kesarbstvo mladen.  nsl. cesar,
kr. cesar. s. česar (č fur  c befremdet).
č.  cisar. p, cesarz. klr. čisar. — lit.
cesorus, cecorius. magy.  esaszar durch
č fiir  c, loie sonst: daraus tiirk.  Časar der
kaiser von Oesterreich. Auf  cbsarb beruht
carb der kaiser von Russland und der sul¬
tan.  b. car. caruvam vb.  carština : vergl.
carevica mais.  s. car. Carigrad. č. car.
carobrad, carkrad. p. car. r. cbsarb
tichonr. 2. 29.  car b. — rm.  cerigrad. os.
kbežor, ns.  kejžor, lett.  kjejzars sind
d.  kaiser. Das d.  kaiser, ahd.  keisar,
got.  kaisara wird auf lat.  caesar zuriick-
gefiihrt, nicht auf gr.  /.aicap. In das d.

cesta

29

cofa-

soll der name um den beginn unserer zeit-
rechnung eingedrungen sein.  cesart 1cann
mit  keisar nur unter der voraussetzung
identificirt iverden, dass urspr.  s wie im
lat. so audi im d. tonlos war: dagegen  gonez.
Die entlehnung aus dem d. ist natiirlidier als
die aus dem gr. Das wort mrd in das slav.
aufgenommen worden sein, als es schon „im-
perator 11  bedeutete.

cdsta asi. platea.  nsl. cčsta strasse.
rimska cesta. s. č. cesta iveg. č.  scestny
irrend.  p. pocestny reisender zof.

C e tj a: asi. cesta ivegen gratia.  s. ciječ.
ceri: asi. cevi., cevbca rohre.  nsl.
cčv. b. ceva. s. cijev. č. cev. p. cew,
cewa. os. cyva. ns. ceva. klr. čivka,
r. cevka. — rm.  cev§. magy.  csev, cseve,
cso. lit  šeiva, šaiva. lett.  saiva.

i cibara nsl. art pflaume.  —- nhd.  zeiber
in Tirol.

cica b. zitze.  cicam vb.  p. os. cyc.
ns. cic. klr. cycka. wr. cyca. r. titbka.
— rm.  cic§. alb.  cice, tkitkr:, sise. magy.
csecs. Daneben  nsl. cecati, cecki. č. cec,
ivomit  asi. stsati zu vergleichen.  nsl. cu-
zati sangen, daher  cuzek fiillen.

ciganintl: asi. ciganinn, aciganim.
zigeuner.  nsl. cigan. b. s. ciganin. s. ciga-
nisati, ciganiti. č. cikan, cigan. p. os. ns.
cygan. klr. cyhan. cyhančuk. wr. cyhan.
r. cygam>. — lit.  cigonas. gr.  a0ej"p.vo<;.

Ciglllka b. violine neben  gidulka. ci-
gular, cigularin.

k cigllltt: nsl. cigel ziegel.  s. cigla neben
opeka, č.cihla, tihla. p. cegia. os.cviiol.
ns. cygel. klr. cehki, cvhia. wr. cokla,
r. cigelb, cigelbnja, cageknja dial., sonst
čer epi ca, kirpi&n, das tii/rk. ist.  — lit.  cige-
lis. rm.  ciglg. ahd.  ziagal aus  tegula.
magy.  tegla, ivoher klr.  tekla, ist ivohl rm.
tegkg alb.  tjegule.

cik- 1.: nsl. cičati mnseln prip. 18.
b. cikna einen laut von sich geben.  s. cik-
nuti zi rufen.  ciknuti krachen: ver gl.  u
cik od zore prima luce.  r. cykatb.

cik- 2.: nsl. ciknoti, cikati sauer
werden lex., nach etivas schmecken. Vergl.
cvič sauerdorn.  cviček saurer ivein. *

cikuta b. schierling. -— lat,  cicnta.
rm.  kidvutg.

/ čili: nsl. s. cilj ziel.  č. cil. p. cel,
cyl. celowač. klr. cil'. r. celb. — lit.
celius. magy.  czel. nhd.  ziel. ahd.  zil.

>/ cima nsl. keim.  cime gnati, cimeti
Iceimen.  scimiti. — alid.  ckim, ckimo keim.
Versdiieden ist  drevesa se čimijo krell;
ebenso  s. cima, perje do glavice und magy.
csima strunk: vergl. lat.  cima, summitas
olerum vel arborum. it.  le cime deli’ erbe.
rm.  lcim§ keim kann von dem d. worte nicht
getrennt iverden , obgleich deutsdies im rm.
sonst kaum zu finden ist.

1  cimbalii: p. cymbal zimbel.  klr.
cymbaly. — Aus dem d.:  zimbel. lat.
cymbalum. gr.  zop,(3aXov.

X cimerfl : nsl. čimer insigne jambr.
s. čimer aushangschild ; ein bestandtheil des
pjiuges.  sik. čimer. p. cabr riidcenbraten.
klr. cymer ivappen ung.  — rm.  cimiriii
zeichen. magy.  czimer kennzeichen, ivappen,
geiveih, viertel von einem lamm. mhd.
zimere, zimber ziemer , ruckenstiick des
hirsches.  zirnier helmschmuch.

' činu : nsl. cin zinn neben  kositer,
(b. olovo blei, zinn.)  s. cin neben  kalaj, kosi¬
ter. č.  cin. p. cyna. os. ns. eyn. klr.
cyn. wr. cyn blei.  — lit.  cinas. d.  zinn.

cip-: r. cypka, cyplok r i>, ciplenoki,
huhn.  klr. cypl'a. Onomatop. — Vergl.
pisk- und  nsl. ciba im ivesten.

cipa b. haut.  — alb.  cipe. ngr. xC,vk'j.
hiiutchen. zig.  cipa.

cipeia s. schuh.  nsl. cipeliš, čepe-
liš. b. čipica pantoffel.  kr. cipalj schien-
bein ung.  — magij,  czipd, czipello. lett.
cebules. rnlat.  zipellus.

čiru liku: p. cyrulik chirurgus.  klr.
cyrulyk, cyrjulnyk. — lit.  cierulnikas.
lett.  cirulneks. Aus dem lat.

Cize plur. f.  nsl. kleiner ivagen mit
zivei rddern.  s. čeze. — magy.  cseza. lat.
cisium. Vergl. nhd.  zeiselwagen dial.

Cio č. zoll.  p. os. ns. wr. clo. —
Aus dem d.

cofa-: p. cofač, eofnač žuruckziehen.
kaš. copac. na copel zurilck.  os. cofač.

ns. cofaš, copaš. č. coufati, couvati. —
mhd.  zofen. nhd.  zaufen bair.

coklja, cokla, cokol nsl. holzschuh.  kr.
cokula. s. cokla radschuh.  cokule. — mhd.
zockel. nhd.  tsclioggl dial. it.  zoccolo.

C01lgy: p. cegi, cažki, obcggi plur.f.
kneipzange.  — Aus dem d.

COpuru : nsl. coper zauber.  — Aus
dem d.

CUCa, kuca nsl. iveibliche scham.  —
magy.  czucza geliebte. alb.  cucg mčiddien.
Vergl. s.  cura.

eukuru: nsl. cuker zudcer.  b. za-
har. s. cukar neben  cakara, zahara und
šečer, č. cukr. p. cukier. os. cokor.
ns. cukor. klr. cukor, cukur. wr. cuker.
r. sachara. ■ — AUe diese ivbrter haben den

čaru

gleichen ursprung: die mit  cu- stammen aus
dem d.

curti: nsl. cureti rinnen :  iz soda,
sod curi. kr. curiti. z curom teči. s. cu-
riti. Vergl.  p. ciurknač. klr. vyčurity aus-
rieseln.  — lett.  čuret. rm.  cgrgi vb.

C valu: č. cval galopp.  p. cwal, czwal,
szczwal.

cveku: nsl. cvek zweck.  č. cvek,
cvok. sik. cvik. p. cwiek. klr. cvjak.
— magy.  czovek. mhd.  zwec.

Cviči- č. cvičiti iiben.  p. čwiczyo.
očwiczy e durchpeitschen.  wr. cvičič stdupen.

Cik-: nsl. ceket gezivitscher.  č. cek-
nouti, clcdti mucksen.

Cipa-: č.  opati stopfen.  p. začpač.
os. cpič.

C.

Ča-: asi. čajati ivarten, erwarten, hoffen.
čajaznt hoffnung.  ot^čajati desperare.  s. ča¬
jati. p. czaič sie lauern.  r. čajatb. čaj.
čajati aus  čejati.

čadu: asi. čad'L, čadb rauch.  očaditi
se. očadelr. lividus.  nsl. čad dampf.  čada,
zakajena, dimasta krava, čadin schivarzer
ochs.  s. čaditi russig iverden.  čadja, čadj f.
č.  čad. očadnouti. očadly. p. czad. polab.
codit rduchern.  ns. caza russflecken.  klr.
čad, čad'. učad'ity fur  r. ugoretb. wr.
čadzič. r. čad%. čaditb. — rm.  čacg nebel,
alb.  čagj^. russ. Vergl.  kadi-.

čiiduru: b. čadtr, šatir, šatra, šator
zelt.  s. čador, čator, šator, šatra. č. šatr.
p. szatra. klr. šator. r. šatert, čadra.
nsl. šator habd.  šoter meg.  asi. šatbrr. in
jungen guellen.  — magy.  sator. lit.  šetra.
tiirk.  čadgr.

čach- : wr. čaclmuč auszehren.  r.
čaclmutb. čacliotka. klr. vyčaclmuty.
čachotka.

Čajka asi. monedula.  č. čejka kibitz
(od klasu čej). p. czajka. klr. r. čajka.
Vergl.  čavka.

Čaka- asi. čakati neben  čekati ivarten
(in jungen guellen).  nsl. čakati, b. čakam

vb.  s. čekati. 5. čdka hojfnung.  čakati,
čekati. p. czakač, czekač. os. čakač.
ns. čakaš. klr. čekaty. wr. čekač.
Vergl.  ča-.

Čaklja s. haken.  — magy.  csaklya.

čaleru: nsl. čaler betrilger.  čalaren
ung.  s. čalovati betrilgen.  čalovno. klr.
čalovaty ung.  — rm.  čelui vb. magy.
csalni. csalard. Man bringt ein d£ag.  čalim
list bei.

čaiuara : p. czamara art kleid.  —
Vergl. it.  zimarra.

čaplja asi. nsl. s. storch.  č. Čap.
p. os. czapla. klr. čapla, capla. r. čaplja,
caplja, dial.  capura.

Čaprakil : p. czaprak schabracke.  r. ča-
prak r L. nsl. čaprag. — lit.  šabrakas.
lett.  šabraka. magij,  csdprdg. tiirk.  čaprak.

ČapicI : s. čapci krallen.

Čara 1..- r. wr. schale.  p. czara.
klr. čaročka. — lit.  čerka trinkbecher.
Man vergleicht and.  ker.

Čara 2.: č. čara strich.  čarati, os. čara.

čaru: asi. čara, čara zauber.  čarove
.art budi op. 2. 3. 736.  čarovati zauberv.
čarodeicb. kr. čaranje, s. čarati, č. čary.
čarMejnik. p. czary. czarowač. kaš. ča-

času

31

čemer!

rzyc, čarzec. klr. wr, čary. r. čari,. čaro¬
dej. — lit.  kiru, kirti; keriu, kereti ver-
zaubern: slav.  čari) beruht wohl niclit auf
čer-, me  žart auf  žer-: ehen auf dehnung.
lit.  čerai ist slav.

Časti: asi. čast topa stunde, augen-
blick, zeit.  nsl. čas zeit.  b. čas augen-
bliclc, stunde , zeit.  s. čas augenblick.  č. čas
zeit.  p. czas. os. čas. ns. cas. klr.
čas. r. čast; dial.  časitb warten.  — m.
alb.  čas. lit.  česas.

Čaša asi. nsl. b. s. poculum.  č. čiše.
p. czasza. czešnik mundschenk.  klr. r.
čaša. — rm.  čašk§. magij,  csese. Vergl.
preuss.  kiosi becher. lit.  kiauše schadel.
lett.  kausis schadel, schale: man denke an
becher aus schtideln oder in schddelform.

čatiirnja: S. čatrnja cisterne.  — magy.
csatorna. Aus dem it. Daneben  kr. gu-
sturna, bišterna. asi. isterna.

čaTiika: s. čavka dohle.  čava. klr.
čovka ung.  (kavka), (nsl. kavka). —
magy.  csdka. rm.  čok§, četikp. (lit.  kova).
Vergl.  čajka.

čavttlu: nsl. čavel nagel.  s. čavao.
— Wohl nicht von it.  caviglia, .sondern von
cliiavo.

čeellltt: asi. čehlt velamen.  b. Čeh tl
schuh.  čehlarin Schuster,  č. čechel schiveiss-
tuch: vergl.  kzlo, kuzlo. p. czechel, cze-
chlo, gzlo, giezlko hemd, leinivandkittel.
zglo, ždžglo leichentuch.  kaš. ždžglo,
žglo, zaglo. ns. zglo, zgelko hemd.  klr.
čochla. r. čeeholt dečke. dial.  čechlikt.
čecholokt. — Man vergleicht preuss.  ke-
kulis badelaken, got.  hakuls pallium. Ob
č. kzlo und  p. gzlo usw. mit  čechlil, čbchlt
zusammenhangen, ist zweifelhaft,.

čecllfi: č. čech Čeche.  nsl. čeh.

os. čech. ns. cech. r. čecht. — magij.
cseh. Man dachte mit unrecht an  ken (četi).

ček-: čečetka, čečatka art vogel.  sik.
čečka. p. czeczotka. r. čečett. — lit.
kekutis iveidenzeisig.

Čelada nsl. helm.  — alb.  čelatg. it.
celata aus  caelata.

Čeljadl : asi. čeljadb familia.  čelja-
dint. b. s. čeljad. č. čeled’. p. cze-

ladž. poczeladnik zof.  ns. čeljaž. klr.
čelad'. čel'id' huz.  wr. čeljadzin. r. če¬
ljadb. — magy.  csaldd, cseled. lit.  čele-
dininkas. Vergl. lit.  keltis genus. lett.
cilts geschlecht: daher  čel mit dem collectiv-
sufflx  jadb.

Čeljusti: asi. eeljustb maxilla.  nsl.
b. s. čeljust, č. čelist. p. czelušč fauces,
ostium fornacis.  polab. celeust unterkinn.
os. čelesno. klr. čelusf fauces, ostium
fornacis.  r. čeljustb. Man beachte  č. če-
lesten, čelesen, čelistnik praefurnium.  sik.
čelustnik und vergl.  kr. čeljupine fauces.
Vergl.  čelo.

ČelllU 1.: asi. členi, neben  člant,
čltnt (člbnovniht) tichonr. 2. 360. glied.
nsl. člen, členek, članek, s. član. č. člen,
član. p. czlon. os. člonk. ns. clonk.
klr. člen. wr. člonlci. r. člent. — rm.
člen socius.

čeliiu 2.: asi. čltnt kalin.  nsl. čoln.
s. čun. č. clun. sik. čin. p. czoln,

czolno. os. čolm. ns. čoln. klr. čolen,

čolno. wr. čolen. r. čelnt. —■ rm.  čin.

magy.  csolnalc. Man vergleicht ahdn  scalm
navis.

Čelo, einst auch  čelos, čeles, asi. stirn.
čelbnikt praefectus (verschieden ist  načelb-
nikt, r. načaknikt). čelesbnt praecipuus.
čelesbnaja m  čapoGtvia mladen.  nsl. čelo. na-,
čelnik stirnblatt.  b. čelo. čelbinka. s. čelo.
sučeliti se, sačeliti se. č. čelo. celiti, oučel.
p. czolo. naczelnik (na czele). os. colo. ns.
colo. klr. colo. r. čelo stirn, die vollen ge-
treidekorner, die beim worfeln vor den andern
niederfallen.  čelo, očelokt os fornacis.  —
mrm.  čelnik, lett.  keljis, ivahr-

scheinlich von  kel: kllu, kilti sich erheben.
Man fuge hinzu  r. čelesnikt die offnung
des ofens:  čelo der obere theil der offnung
des ofens.  nsl. čelčsnik, čelešnjek span-
leuchter.  čelešnjek ofen-, fenstergitter, sitz
am ofen. Vergl.  čeljusti.

cemeri: asi. Čemerb gift.  čemeritt.
čemerica helleborus.  nsl. čemer gift, zorn.
čemeren affiictus.  čemerika helleborus.  črna
čemerilca veratrum nigrum.  b. bilki cemer-
livki mil. 154.  kr. čemer nausea.  s. čemer

čenda

32

čer d a

gift:  grko kao čemer, čemerika. e. čemer
die ungrische krankheit.  Černetiče niesumrz.
p. czemierzyca, ciemierzyca. os. čemje-
rica. klr. čemet helleborus.  wr. čemer,
lconskaja bolezni. r. čemeri> art krank¬
heit, gift, ivomit einst die Eussen pfeile ver-
gifteten.  čemerica. — lit.  čemerei, čeme-
rlčos. magy.  esemer, csomor. ahd.  hemera.
Man vergleicht auch gr. v.d\j.apoq, ai.  ka-
mala lotus.

čenda as. art stojf.  — it.  cen d a,
eendal venet.

Čendo: asi. čedo kind.  (čendo prol.~
rad. 18).  č§dh leute.  ištedije, štedije pro-
genies.  jedinočedi, inočedi p,ovoysv7j<;. do-
močedteb. bratučedi. nsl. čedo prip. 73.
b. s. čedo. č. ščedi kind.  klr. čado.
wr. čado filr  r. zloe ditja, uprjameci.

r.  čado. Wenn man  čedo mit d.  kind als
veruiandt ansdhe, iviirde man jenes filr ent-
lehnt halten.

Čelistu: asi. češki dicht.  češta fruti-
cetunt.  nsl. često. češče. dsl. čensto.
b. s. često oft.  p. czesty hdujig.  ns.
eesty. • klr. r. častyj.

Čelisti : asi. čestb theil.  pričestiti com-
municare.  pričestije communio.  nsl. pri¬
čestiti se petret.  pričeščati. prečiščavati
filr  pričeščavati. b. čest theil, gliick.  če-
stit glilcklich.  čestitja gratuliren.  zločestija
ungluck.  sveto pričestene filr  komka com¬
munio.  s. od česti zum theil.  zločes unglilck-
lich.  cest, čim se pričeščuje. čestit glilcklich.
čestitati, č.čest, alt čiest', theil.  oučas tschick-
sal.  častka. štesti gliick.  št'astny. p. czesč.
szczescie (siičestie). uczestwo. uezastek.
os. čase. klr. čast. učast. ščastje; šestja
ung.  wr. čase. ščasce gliick.  pričase com¬
munio.  r. časti, učastb echicksal.  priča-
stitb. seastie, ščastie. nesčastie. — rm.  pri-
čestanie communio. lit.  ščeste gliick.  ne-
čestis ungluck. Urform  kend-ti. W.  skind:

ai.  čhind, čhid. lat.  seindo. gr. c/jZp>.
č§stb urspr. theil.

Čep- : nsl. čepeti hocken.  počepnoti,
počenoti. č. čapeti. os. čapač so.

čepri : asi. Čeprb deliciae.  klr. če-
puryty verschonern.  nečepurnyj. wr. če-

purnyj. čepurič sa. r. čopornyj geziert.
čepuritb sja, ščepuriti sja. čepyžitb sja.

čepuru: s. čepur strunk.  b. čepor
knoten.  (čekor ziceig).  čepesti rogove ge-
iveihe des hirsclies.  asi. ceporii zweig.
čepm-ije. čepurakh nodosus.  wr. čep, de-
revo sukovatoe.

Čepu: nsl. b. s. č. čep zapfen.  p. ezop:
vergl.  ezep zioeiter magen der iviederkauer.
os. čop. ns. cop. klr. čop. — rm.  čep.
lit.  capas. magy.  esap. Die ableitung
der slav. worter vom nhd.  zapfen ivird be-
ziveifelt.

čepi: r. čepb, cepi. kette: das erstere
asi.  klr. čipy. wr. čep. Vergl.  p. przy-
czepie ankniipfen.

čepici: asi. čepbCh haube (spat),  nsl.
čepa, čepica, s. čepac. č. čepeč. p. ezep,
czepiec. os. čepe. klr. wr. čepeč. r. če¬
peči. — lit.  čiapčius, šepšis. magy.
esepesz. Die ivorter sind verwandte des
mlat.  capa, icoher auch  čapka, šapka.

Čerda 1.: r. dud. die reinliclikeit lie-
bend.  nsl. čeda sauberkeit.  čeden rein-
lich, im ostem verstandig.  čednost modestia
meg.  čediti putzen.  pocediti, nečediti be-
schmutzen aus  čreda usw.  čriditi reinigen
in Kožna Dolina, Kdrnten.  čriediti koruzo
mais jdten in Belje. Doch bemerke man,
dass im  1 Vesten, im Gorzischen,  čeden, nicht
čreden, gesproclien wird, wo man doch  čreda
lierde,  črčšnja sagt. Daraus scheint sich
zu ergeben, dass man im nsl. zivischen  čre-
diti und  čediti aus  čenditi zu unterscheiden
hat. Das letztere steekt im  asi. nečedbski,
č. čadsky pulcher, venustus, eximius. Zu
čenditi ist vielleicht das  nsl. čeden in der
bedeutung „reinlich“ zu ziehen.

Čerda 2.: asi. čreda vices, grex, lierde.
čredbniki hebdomadarius.  črediti beuirtlien
ist vielleicht „nach der reihe zu trinlcen, zu
essen geben“.  nsl. čreda, čeda series, ordo,
grex: daneben  krdelo aus  kerdelo. črediti
einander in der arbeit ablosen.  b. črida
herde.  kr. čreda ung.  črid ordo.  s. krd
herde:  čreda reihe ist asi.  č. stfida, tfeda,
trida ivechsel, ordnung.  sik. črieda, krdel
herde.  p. czrzoda, alt,  trzoda herde.  czve-

čerdu

33

čern-

reda gesindel ist r.  oczrzedž, otrzedž vices
zof.  os. čroda. klr. čereda. čeredar hirt.
očered’. wr. čeredž der reihe nach.  r. če¬
reda, čeredt series.  očeredb. čereda herde
dial.  — preuss.  kerda zeit. lit.  kerdžius
hirt. got.  hairda. alid.  kerta ivechsel.
nhd.  herde: d fiir  t durch ndd. eivfluss.
Vergl. zend  karedha herde. magy.  csorda,
das auch in dcis s. eingedrungen. rm.
k trd. čiread§. čirezar viehhandler. Formen
wie  krdelo beruhen auf dem dlteren  kerd-2
Das ivort, dem d., lit. und slav. gemein-
sam,, hat, wie  5 zeigt, mit ai.  §ardkas schar
nichts zu thun. Die urspriingliche hedeu-
tung von  črčda ist ivechsel, reihe. Man
beachte r.  čereda in der bedeutung v zeit“
und  os. redomha, ns. redovna herde von
jungvieh:  redi. ordnung.

derdtt: asi. čreda, firmus: ein ziveifel-
liaftes ivort, nur einmahl asi. vorkommend.
Man vergleicht got.  liardus.

čereil-: s. čerenac art netz.  č. če-
fen, čereh. p. cierzeniec fiir  czerzeniec.

— magy.  csereny.

čerčnft: s. čerjen art korb oberhalb
des feuers.

čerga 1.: b. s. zelt, teppich.  klr. džerha.

— rm.  čergg. alb.  čergg wolldecke. magy.
cserge. zig.  cserga. Jcurd.  džerge. tiirk.
čerge.

Čerga 2.: klr. wr. čerha reihe.  r. čerga
dial.  — lit.  čerga. Fremd, man meint tiirk.

čerk- 1.: r. čerkata ausstreichen.  klr.
čerknuty.

Čerk- 2.: nsl. črčati zirpen,  črček grille.
črč gezirpe.  črčanka klapper.  b. črtča vb.

čerljuštl : asi. čreljustbm. branchia-
rum.  Čreljuštbnja brancina,  s. krljušt, kre-
Ijušt, kraljušt schuppe scheint  ljuska zu ent-
halten. Vergl.  s. krelje plur. f.  č. slcfele.
p. skrzele. ns. lcžele, slcsele.

Čermi ga : asi. čremiga dolium.  —

Man denkt an gr.  zipago;.

čermu: asi. črčnri. zelt.  — ahd.  skirm,
skerm schirm, daher  čermu aus  skermu:
Man vergleicht ai.  Čarman.

čermucha L: nsl. črensa, crensa
prunus padus: daneben  srcmsa, sramsa,

srjamsa. s. sremza. č. strem.cba neben
dem abiueichenden  čermucha. p. trzemcha;
czeremcka ist r.  klr. čeremcha, očeremcha.
wr. čeremcha. r. čeremcha, čeremuclia.
— Vergl. lit.  šermukšle, šermukšne sorbus
aucuparia.

Čermucha 2. : nsl. čremož bdren-
lauch fiir  čremoš. s. vergl.  srijemuša,
srijemuža art ivildivachsendes zugemuse.
p. trzemucha, trzemcha. r. čeremša, čere-
mica, čeremučka. — lit.  kermuše. Vergl.
ags.  kramsa. ir.  creamh. gr.  '/.pcp.ucv.
tiirk.  sarmusak.

Čermi und mit  v fiir  m červi: asi.
čnm-. čri)Vi> wurm. I.  čerm-: die bedeutung
„roth“ beruht darauf dass einst in allen liin-
dern mit geivissen vaurmern roth gefdrbt ivurde:
scharlachschildlaus.  črtmbnt roth:  črtmb-
noje more. počrnmbneti. črtmbnovati se.
nsl. črmljak, čmrljak eidotter.  klr. eerm-
nyj : daneben  kermen fiir  červeč potentilla
argentea. č.  čermak rothkehlchen.  r. čerm-
nyj, dial.  čeremnyj. čerm- ist nicht selten
in ON.  — lit.  kirmis wurm. lett.  Kirmis
neben  cerrns. lat.  vermis. ai.  krmi. zd.
kerema. II.  červb: asi. črtvb, črt vij.
črtvent, črtvljent roth.  črtvasbnt. črtvitj
rothen.  črtvun. julius.  nsl. črv. črljen.
b. črtvij, červij, čtrvij. črt v en. črtveneja
se vb.  črtvja, črtvisvam rothen.  s. crv.
črva vmrmloch.  crven, crljen. č. červ 7  alt
črv. červeny 7  alt  črveny. červec scharlach-
laus.  p. czerw. czerwiec polnische schild-
laus, junius.  czerwony, alt  czyrzwony.
czenvotocz. polab. cS,rveny. os. čeH r .
červjeny. ns. cerv. cervjeny. klr. červ.
čyrva collect.  červeč coccus polonicus,
junius.  červenyj 7  červlenyj 7  červonyj. wr.
červeč junius.  červonyj. r. červi., dial.
čerevt. červa collect.  červect. kermes,
Zusammenhang durch die rothe farbe.  —
magy.  cserebogar.

Čern- 1. : asi. črenovLirt (zalit), čre-
novitbcb, člonovbnt backenzahn. č.  tfeno-
vec: vergl.  tfenov miililstein.  p. trzon.
trzony, trzonowe zeby. os. čronovc fiir
čronovc. ns. cčonak. klr. čerennyj (čer-
vinnyj) zub. Vergl.  čemu 2.

3

čern-

34

čeršta

čern- 2.: r. čerenoki pfropfreis.  —
Vergl. preuss.  kirno straneh. lit.  kirnas
iveidenruthe.  keras straneh.

čermi 1 .: asi. črani, selten  eram.,
s cincar z.  nsl. črn. črnob beifuss.  b. črr>n
neben  cron. članica morus.  čn>nobor. s. crn.
č. černy. černobyl beifuss.  p. czarny. czern.
polab. 6Srny. os. čorny. ns. carny. klr.
čornyj, černyj. černyča. černobyl'. čorno-
klyn. r. černyj. černedb. černoklen^. černo -
talb. — rm.  černi vb. mrm.  cericg morbus
oculorum,  ooy.ap.tvoi;, daher asi.  članica. Man
vergleicht preuss.  lcirsnan. ai.  kršna.

Čemu 2. : sik. čren maxilla.  — Vergl.
skranja aus  škornja und  čern- 1.

čern u 3.: r. čereni, čreni, crem>
art pfanne.  p. trzon focus.  asi. čerenb,
crerrii pfanne.  p. czeryn unterlage des
feuerherdes ist voolil r. Mehrere von diesen
formen sind problematiscli.

Čermi 4.: asi. črem. manubrium.  nsl.
črne plur. messerheft, durch die wirkung
des accentes fiir  črene. b. čeren filr  čren.
s. člen filr  čren griff.  č. štren, stfenka
neben  črenka, trenka. p. trzon. os. črony
fiir  črony. ns. cfonki. klr. čeren, če-
£eno. wr. čerenki. r. čerem.. — Im
lit.  kriauna mrd metathesis und ein seeun-
ddres  au angenommen.

čerp-: čr%pa, čreti, črv.ti aus  čerpti,
ivofiir spdter  črapsti ; čripati neben  čre-
pati haurire.  čripbčij pincerna. iter.  po-
čripati, počripati neben  počrepati. nsl.
črpati, črepati. b. črrpja mit trank be-
ivirthen.  kr. začrite haurite.  s. crpsti,
črpati. č. čerpati aus  črp-. čriti . iter.  na-
čirati. p. czerpač. czerp schbpfkelle.  czer-
pak. os. čreč. čerpač. ns. pocreš. po-
ceraš. klr. čerpaty : daneben  čerety, čerty.
čyraty. wr. čerepač. r. čerpatb. čerpčij.
čerpycknutb. — magy.  eserpa. lett.  čerpaks.

cerpu t asi. črep r i> scherbe.  nsl. črep.
črepina, črepinja: vergl.  crčmina. b.čen.p
artsčrep. č%r uplca muschelscha le fiir  čerapka.
kr. crip. črip 'im ig.  s. crijep scherbe, dach-
ziegel.  č. stfep, trep. čerepy dial.  p.trzop.
czerep hirnschddel,  čerepacha scliildkrote
sind r.  os. črop. ns. crop. klr. čerep.

čerepucha krote,  čerepacha. r. čerepr,.
auch dachziegel, cranium.  čerepacha. — ahd.
skirpi, skirhi f. n. lit.  čiarpe dachziegel.
čerepakas. magg.  eserep. alb.  čerep.
rm.  čerep hirnschale. mrm.  cereap, cireap,
cirap fiir furnu. friaul.  creppe, crep.
Vergl.  p. skorupa scherbe, scliale fiir  če-
repy und  klr. čebrja ung. preuss.  ker-
petis schadel. lit.  kerpu, kirpti schneiden
liegt abseits. ai.  karparas sekale, topf.
Vergl.  skerb-.

čersja: asi. Črešbnja cerasus aus  čre-
ša-bnja. nsl. črešnja, češnja, čerešnja venet.
b. čereša neben  čerešja. kr. črišnja. s. treš-
nja. trijesla wilde weichsel.  č. strešne,
tfešne. čere.šna dial.  sik. čerešiia. p. trzeš-
nia: czerešnia ist r.  os. tšješna, tšješeii.
klr. r. čerešnja. — Magy.  cseresznye. črešb¬
nja ist deutschen ursprungs: ahd.  chirsa aus
chersa. mhd.  kerse: roman,  kerčsia mit
deutscher betonung. kr.  čersa. s. kriješva,
kriješa beruht auf  kersia aus  kerčsia. Im
alb.  kjerši hat das suffix  i aus  ia den ton
an sich gezogen. lit.  čeresna. rm.  či-
rasg. tiirk.  kires, kiras.

čersli-: asi. er e s liti pur pur a. tingere, nur
bei Alexeem. Man vergleicht lit.  keršas bunt.

čerslo: asi. čresla plur. lumbi:  ište-
dije črčskb tvoihrb. č. tfisla inguina.
p. trzosla lumbi, genitalia.  r. čreslo aus
dem asi.  — Vergl. ahd.  herdar, got. plur.
hairthra eingeiueide: demnach wdre  čerslo
aus  kert-tlo hervorgegangen.

Čerstvit: asi. čr r bstv% solidus: daneben
čvriste. nsl. črstev. b. čevrast. s. čvrst,
č. čerstvy, alt  črstvy. p. czerstwy alt
und hart (vom brote).  os. čerstvy frisch.
klr. čerstvyj. wr. čirstvyj fiir  čistyj,
svčžij. r. čerstvyj neben  čverstyj. Man
vergleicht got.  hardus, daher  čerd-tvx wie
mer-, mer-tv r j..

čersu : klr. čeres, čereslo giirtel.

r. čereša, čcrczii. p. trzos. — lit.  čia-
riaslas. ar.  čres7. tichonr. 1. 260. setzt
ein asi.  čresrt voraus.

Čeršta : asi. črešta tentorium.  ar.
čerešča. Daneben  očn.šta. Man darf viel-
leicht an ai.  krtti haus denken.

čert-

35

četa

čert-: asi. čresti, očrLsti aus  čersti
(či"Ltašti naz. 98).  čritati incidere.  eri ta
strich.  nsl. črtati: vergl.  črka buchstabe.
s. ertarnuti einen strich machen. č.  čer-
tati. klr. ob čersti abschalen: daneben
občerty, občyraty. čerta. čertež. r. čerta.
čertits ausstreichen.  čertežr. plan.  — rm.
čirt§. lit.  kertu, kirsti. karta schicht. lett.
certu, cirst. ai  krt findere. Hieher gehort
audi I.  čertatlo: nsl. črtalo cidter aratri.
b. črLtalo. , s. črtalo, ci’talo. č. čerta-
dlo. Abioeichend  ns. čerstadlo, čerstalo,
čer stava. n.  čert-tlo: b. čeraslo fiir und
neben  čereslo aus  čreslo: čerčslo bedeutet
auch morserstossel.  č. čerislo, sik. čere¬
slo aus  čreslo. p. trzoslo. os. čroslo
fiir  čroslo. ns. cfoslo, sfozlo. klr. če¬
reslo. r.čirjaslo dial.  — Mit  čertalo stimmt
iiberein lit.  kartokle pflugsecli, ivahrend
preuss.  kersle haue zu  čert-tlo passt. magij.
csoroszlya.

Čertogfl : asi. en,toga, cubiculum.

klr. eertok. Entlehnung der dritten pe¬
riode:  b. čardak. s. čardak. r. čer-
dak%. — tilrk.  čardak aus dem pers. gr.
T^apScži«.

eertu 1.: nsl. čret sumpfige voaldung.
klr. očeret, očaret schilf im wasser.  wr.
čerot. r. čereta. očereta schoenus. Hiiufig
in ON.:  5. stritež usvo.

eertu 2. : č. čert, alt  črt teufel.  p. czart.
os. čert. ns. cart. klr. čort, čert. wr.
Čort, čorty neben  čerci, čercik. r. čerta.,
eorta. — lit.  čiartas. Dunlcel: mit  černa.
besteht Icein zusammenhang, man kann  nsl.
črtiti hassen vergleichen.

červju: asi. črevij calceus.  čravars
sutor.  nsl. črev olj, čevelj, čercvelj im
Westen.  čriuje res.  s. crevlja, čreva,
č. strevi, trevi m.  strevic, trevic. sik.
črieva, črevik, črevic. p. trzewik.
polab. criv. os. črij aus  čriv. ns. efej.
klr. čerevyk. wr. čerevik. r. čerevika.,
dial.  čeverika., čerika., alt  čerevi. — lit.
čerevika, čiaverlkas. m. čerevičl plnr.
b.  cra.vul hamasdie, ngr.  T^£p(3ou)aa, esp-
poibta, <j£pj3ouAa, woher  r^sp|3ouXiavo£ bei Con-
stantinus Porphi/rog. zakon,  červule schuh,

alb.  crule lappen, scheinen arab. ursprungs
zu sein:  serbul schuh.

červo intestinum:  asi. črevo s. čre-
ves: črevo, črevtee chorda.  nsl. črevo,
čerevo, čevo. b. čra>vo. kr. crivo. s. cri-
jevo. č. trevo, strevo. čereva dial.  sik.
črevo. p. czrzewa, trzowo, trzewo, strzewo.
czerevo ist r.  polab. crevii. os. črevo,
ns. cfovo, črevo. klr. wr. čerevo. r. črevo.
Dial. ist  čerevo auch  izgiba, reki. — Vergl.
lit.  skilvis. lett.  škilva.

čes-: asi. česati kammen.  glava tesloja
otčesneta,. česlr. kam,m.  česnovita. luka.,
česna,ka knoblauch.  češuja schuppen  Xew'šs?.
Vergl.  češmenije sarmenta fiir  čes-. nsl.
česati, česen, česnek knoblauch.  česlo scepter
dain.  b. česa striegeln.  česalka. česan, čes¬
nov luk. češulka. kr. česrati (vunu). s. če
sati. češalj. češljati. česno. očenuti herab-
reissen beruht auf  Čeh aus  čes. Vergl.  češ-
Ijuga distelfink.  č. česati, česl e miihlrechen.
česnek. pačes iverg.  čechrati carminare.
p. czesač. ezosnek. paczeš/. hede.  czechac
sie, czocbač sie. czechrač, czochrač. os.
česač. pačosy icerg.  ns. cesaš. ceslina
schuppe.  klr. česaty. pačosy hede.  čes-
nok. češuja. rozčechnuty: vergl.  rozčach-
nuty. čychraty, čucbraty, čystryty, čer- 1
saty. r. česati. kratzen.  česa,, česota. čes-
noka>. češuja. — rm.  cesel, ceselg striegel.
cesgla vb. lit.  česnagas. čiasnakas. Mit
čes- hdngt wohl  kosa haar zusammen.

česmina asi. prinus.  nsl. česmina.
češmika, češmigovec berberis vulgaris.
s. česvina art baum.  r. česmina stein-
eiche. Man vergleicht  asi. čresmina fiir
ilex, das jedoch schlecht, beglaubigt ist. Das
akademische lexicon bietet  čresmina. de-
revo. čerešnja.

CCS pa, češplja nsl. zivetschke: im, Osten
unbekannt.  — Aus dem nhd.  zwetsclie, dial.
zweschpe. č. švestka, das mit sebasta,
pruna sebastica zusammengestellt wird.

četa asi. agmen.  četati se. sa>četati.
s. četa truppe.  četedžija. č. cetfiir  hromada.
klr. četa. r. četa. — rm.  ččtg. alb.  čet§.
tilrk.  čete. magij,  esata pugna, daher  nsl.
čata insidiae.  p. czata lauer.  klr. čata.

3 *

četina

36

čombru

Četina s. nadel (an baumen).  č. Ce¬
tina. p. cetyna, drobniutkie galazki z jo-
dly. klr. čatyna zweig  (lemk). — rm.
četing juniperus communis. magy.  csetina
junger tannenziveig. Der wahre anlaut scheint
sk zu sein.

četyi’i: asi. četyri n. f.  četyrije m.
(ide  tri, trije nach  kosti/, gostije m.).  čet-
vredi.nevi.nT), četvregubr., četvrenog r b. čet-
vr r Lgi> diesjovis.  četvri.to. p. čwierc viertel.
čwierzy6. os. štvorty. ns. stvorty. stvjerš.
r. četvertb, četveretb, četi., četvergr,. —
magy.  csotbrtbk. csotcir viertel.  tertinyak.
lit.  čiatvertis. čvertis. čiatvergas. rm.  čes-
vgrt. nhd.  startin dial. lit.  keturi. ltetvir-
tas. lett.  četri m. aus  četuri. čverte. got.
fidvor. gr. -Vczpzc. lat.  quattuor. air.
cethir. ai.  čatvaras. čaturtha.

čez-: asi. čeznati defieere:  oto straha,
ištezovati. iter.  ištazati, unmclitig  ištezati.
b. čezna vb.  iščezvam vb.  s. čeznuti sich
sehnen.  klr. ščeznutv. wr. čeznuč schwin-
den.  r. čeznutb.

čibisli: r. čibisi. Idhitz.  os. kibita,
kibut. —• mhd.  gibitz.

čibukii : b. s. čibuk pfeife.  klr.
cubuk. r. čubitkr,. p. cybuch. — Mirk.
čubuk štab, pfeifenrohr, pfeife.

Čigotu: asi. čigoto lictor.
čikčiry r. art Jiosen.  s. čakšire. —
turk.  čakšgr.

cikli: s. čik, čikov cobitis fossilis.
sik. čik. klr. čyk. — ma gy.  cslk.

činti: asi. čina. ordo.  bečinovati. nsl.
činiti facere.  bobovi občinki rejectament.a
habd.  b. činja thun.  s. čin gestah,  na¬
čin art und iveise.  činiti machen.  čini liexe-
reien.  činj zid gehort niclit hieher. 6-  činiti
thdtig sein.  oučinek tkat.  p. czyn arma
flor.  czynič. naczynie geschirr.  ns. cynis.
klr. čynyty. wr. načinne gefdss.  r. činu
rang,  ar. zeit.  činitb. — rm.  čin. činov-
nik. pričing. magy.  csin. csinalni. alb.  po-
čing vagliatura: vergl.nsl.  občinki. Man ver-
gleicht preuss.  er-kmina er erledige, befreie.
čipo h. ohne ohren.

Čir-: č. čirek Jcriekente.  p. czyranka.
wr. čirka. r. čirok r r>. onomatop.  čirkatb vb.

čirilia-: r. čirikati., čilikatb zmtschern.
čiru: asi. čin. geschwur.  nsl. čiraj,
čirjak idcus meg.  b. čirej. s. čir. p. czy-
rek, czerak. klr. čyrjak, čyrka. r. čirej.
čirbjakrs.

čista asi. uterus.  — Man vergleicht
mlat.  cista vagina, gr.  zucrOo? cunnus, vulva.

Čista: asi. čisto vem.  čistiti reinigen.
čistilište ai^aaga.  čistbcb zinn. Neben  čistiti
findet sich hiiufig  cestiti. nsl. čist. čistiti,
b. čist. čistja vb.  s. čist. č. čist/ oči-
stec fegefeuer.  p, czysty. onieczyšcič ver-
unreinigen.  czyszczec fegefeuer.  polab.
caist. os. čisty. ns. cysty. klr. čystyj.
r. čistyj. nečistih der bose.  — magy.  tiszta
rein. rm.  preeesta. lit.  slustas, klstas,
skaistas hlar. Entlehnt  čistas. člsčius fege¬
feuer. lett.  škists rein, ldar. Auszugehen
ist von einer iv.  skid, ivoraus  (ščisto), čisti.
und  (scesto), cesto.

čisticl: s. čistac ziststachgs.  č. čisteč,
cist. Ver gl.  ns. cysč buschkraut.  nsl. počist
cataputia.  — lat.  cistus. nhd.  zist.

Čiži: nsl. čižek. č. čiž zaisig.  p. czyž.
os. čižik. ns. cyž. klr. čyž. r. čiži,.
— rm.  čiž. magy.  cziz. preuss.  czilix
vielleicht fiir  czisix. Daraus mhd.  zlse /.
zTsec. sclnved.  siska.

človeku: asi. človeka mensch.  člo-
večica ancilla danic.  nsl. človek, b. če-
lek, čjolčk. s. čovjek. č. človek, člo-
večice. p. czlowiek, czlek. czlowieczyca.
polab. clavak. os. človjek. ns. clovjek.
ciojek. klr. čolovik. r. čelovčlci.; dial.
čelelci., četoekn., čilyk r b, cylbek%. — lett.
cilveks: demin.  cilvecinš, kilvekelis.

čobotu: r. čobotu, čebot r b stiefel.  klr.
čobot. p. čobot. — ntUrk.  čabat aus
dem pers.

čolga-: p. czolgač sie Jcriechen.
čombru : asi. čabri. satureja darf
vorausgesetzt iverden.  b. čomber mil. 385:
čubrica miinze ist ivohl s.  s. čubar. 5. čubr.
p. czabr. r. čubns. — m agy.  csoinbor.
rm.  čimbru. Ein altes  št§bn> liegt folgenden
formen zu grunde:  č. čabr, cibr. p. cabr.
klr. ščabryk. čabryk, čebryk, čebrec. wr.
čabor. r. čaben.. Sčebreci. — lit.  čobras,

37

čibrtl

čopli-

čiobras, cebres. Alle diese voorter beruhen
auf  tjumbn, štumbrs, čumbri. aus gr.
06p,(3po<;.

čopli-: b. čoplja meisseln.  — rm.

čopli vb.

eoporu: nsl. s .kerde.  — magy.  csoport.
čorba nsl. b. s. usw. suppe. Vergl.  r.
ščerba. — tiirlc.  čorba.

cot-: nsl. čotast hinkend.  s. cotav.

— it.  zotto.

C Vi-: asi. čuti noscere.  čuvtnn.. čuvt-
stvo. čuvitvo sensorium.  nsl. čuti hbren,
icachen.  b. čuja, čuvam hbren.  pročut,
rasčut beriihmt.  s. čuti, čujati koren,
flihlen.  čuvati hilten.  čuvar, čuvadar hiiter.
č. čiti. čily fiihlend, munter.  čich gefiihl.
dial.  počut’. p.czu &filhlen.  czuwa (nvachen.
czuch icittern.  kaš. čuc hbren.  os. čuč.
čuchač schniiffeln.  ns. cuš fuhlen, riechen.
klr. čuty. čuvaty. wr. čuč hbren.  ču!yj.
r. čujati. fuhlen, dial.  čuti. hbren.  čuchatu.
čuba, šuba 1 . č. schaube.  p. czuba.

— nhd.  schaube aus  schube. it.  giubba.
fz.  j upe.

Čuba, čoha, šoba 2. nsl. lippe.
Člldos, čudes: asi. čudo ivunder.  čuditi
se. nsl. čudo. čudež, čuditi se. b. čudo,
plur.  čuda, čudesa, čudja se vb.  s. čudo,
plur.  čuda, čudesa, sik. čud. os. čvodo.
klr. čudo. wr. čudo, čud, plur.  čudesy.
r. čudo. čudaku.. — lit.  čiudas. čiuditi s.
magij.  csoda, csuda. alb.  čud?, čudij. rm.
čudat. mrm.  čud?, se čudisi vb.  čudios.
Neben  čudo besteht  študo. p. čudo, daher
lit.  cudas. r. ščudo. Wie  divi. mit  diviti
se, so hcingt  čudo mit  čuti zusammen.

ČUgil-: č. čihati lauern.  čižba. p. czy-
hač, czuhač ist r.  klr. čyhaty.

Čuk- : s. čučati hocken, kauern.  nsl.
čučeti prip. 255.  č. čučeti. Vergl.  p. ku-
czeč, czupič.

čuka-: b. čukam hammern, klopfen.
čllkunu: s. čukundjed urgrossvater.
čuku : nsl. čuk nachteule neben  s. čuk.

— alb.  čuki cucco. Vergl.  č. čuvik dial.
rm.  čuvik, čovik?.

čil p-: s. čupav struppig.  čupati rupfen.
čupa, čuperak biischel.  čuba schopf der

henne.  č. čup. čupryna schopf.  p.czupryna.
wyczubič. klr. čup. čupryna. čuprynd'ij
haubenlerche.  vyčubyty beim schopf nehmen.
wr. čuprina. r. eupruni stirnhaare.  ču-
pryna: dial. vergl.  ar. čuprina art rilstung.
— lit.  čiupiinas. lett.  čupra. čupis ist
ivohl d.  zopf. alb.  čup?. Mit  čup- ver-
binde ich  čub-: č. čub schopf.  p. czub.
czubaty. klr. čub. čubatyj. wr. čub.
čubka. čuban. r. čubt dial.  čubatyj. —
Man vergleicht got.  skuft hauptliaar. alid.
huba haube. Man beachte wegen des  č
s.  čuba schopf.  čubast behaubt.  čubača
schopf henne.

člipi-: b. čupja brechen.

Čupni klr. peitsche.  — zig.  čupni.
Čurilo : r. čurilko, kozodoj capri-
midgus.  — Der PN. %upikXoq.

čurrna s. remigium mik.  — it.  ciurma,
fz.  chiourme aus  xiXeuop,a.

čiiru: r. čun> grenze.  čerezčnn. iiber
die maassen.

Čvanu: r. čvams prahlen.  čvaniti. sja.
klr. čvannyj stolz.  načvanyty ša.

čvara: klr. čvarnyj grasslich.  p. po-
czwara fratze, gespenst.  czwarzyč sie um-
stande machen. Man meint in  poczwara
senen  potivora, č. potvora und  očwiara, miter
anderem „hexe“, vermengt.  — lit.  počvora.
magij, ist  patvar zivist, das auch human,
ist 233.

čverka-: nsl. cvrčati.' s. cvrčati,
cvrčati zirpen.  čvrčak, evrčak art insekt.
č. cvrknuti. cvrčeti. cvrkati. — Vergl.
magij,  trucsbk, priicsok, ptriicsok grille.

čiban tl: asi. čtbanu sextarius. Daneben
čbanu, čvanu, čuvani, čvanovati. čvaničij
pincerna.  žbani.ci. lecijthus. s.  džban, žban,
žbanj. c. čban, dzban, žban. p. dzban,
zban. klr. žban, zban. čvaneč. wr.
žban. r. žbani. žbanuška. — magy.  cso-
ban, czobany. rm.  zbank? ventosa. lit.
zbonas, izbonas, uzbonas.

Clbrii: asi. Čbbri. labrum.  nsl. če¬
ber. čebrica. b. čibur: čabir mil. 148.
s. čabar. č. čber, dčber, džber, žber.
p. džber, čeber. os. čvor aus  čbor. čvje-
ren zuberstange.  klr. čeber. wr. čeber.

38

čit-

čik-

ar. čebri. r. ceban, cebarka dial.  —
rm.  čub§r, čib§r. magy.  cseber, csobor,
csoborlo. lit.  coberis neben dem dunklen
kibiras. ahd.  zubar, zwibar gefdss mit
zivei handhaben, andere meinen „ein von
ziveien getragenes gefdss“.

člk- : r. pročknuti sja aufbrechen (von
knospen).  počka knospe. Ver gl.  s. čkati,
čačkati stochern.

čimel i : nsl. čmelj, šmelj hummel.
č. črnel, štmel, smel schmele.  p. czmiel;
trzmiel, ščmiel, cmiel ivaldbiene.  os.čmjela.
ns. tšmjel, tšmjeri mooshummel.  klr. črnil',
džmil', žmiL wr. ščemel, smel'. r. šče-
meli. dial.  čmelt, šmelb. Daneben  nsl.
čmrlj. s. strmelj crabro. Ein dunkles
wort.

Clinč- : nsl. črneti (čmij e) schmerzempfin-
den. Vergl.  r. skomitb in gleicher bedeutung.
W.  skem-, daher  nsl. čim- aus  ščbin-. r.pri-
ščemitb einklemmen.

eipagti: asi. čipagi pectorale.  s.čpag,
špag tasche.

diparogtt: asi. čbparogi ungula.  č.
čpar, špar. Vergl.  s. čaporci krallen.

Cit- : asi. čbta, cisti, selten  čisti. Die
iv.  čbt- kommt vor in den bedeutungen
„zahlen, lesen, ehren“. iter. durch dehnung
Citati, čbtenije. počstenije neben  poštenije.
pričitenije ^©oc. čbti: počiti, pričbti.
zvezdočiti. čitivi. čbtij: kniga čbtija. čbtbcb
lector.  idoločbtbcb. čistb zogr.,  čbstb vene-
ratio.  čhstivi. Čistiti colere.  čistini, čisme
numerus.  čislo numerus aus  čbt-tlo. nsl.
poštenje, štčti, štejem zdlilen, lesen, bei habd.
štem. štivenije zalil meg.  število, čast. ča¬
stiti. čislo zalil lex. rosenkranz habd.  v či¬
slih imeti, čislati achten.  b. četa ziililen,
lesen,  početen geehrt.  poštuvane verehrung.
počitam filr etivas halten.  čet zalil,  počet
ehre.  počest ehrfurcht.  čistit ehrioiirdig.
česten. s. štiti, čatiti, Citati lesen,  čast
ehre, gastmahl.  čazbina. časni, nečastivi
teufel.  opoštiti ehre machen.  č. čtu, čisti

zithlen, lesen.  Citati, počet zalil,  oučet ab-
rechnung.  čest, gen.  cti, ehre.  ctiti aus  čstiti.
poeta, ucta. ctny, alt  čestny. etnota, enota,
čislo. p. czt§, czyš6 lesen,  czcionka bucli-
stabe:  asi. *čbtenka. czytač. poezet. czešč,
gen.  czešci, czci, ehre.  czta, uezta schmaus.
czcič ehren.  nieczcič. poezta. ezestowač
und, durch anlehnung an  čenstu, cz(jstowae
beehren, beivirthen.  cny ehmourdig.  zacny.
enota tugend.  ap. czstny. czsnota. czyslo.
kaš. tčec ehren.  čestovac. polab. cMe er
zahlt.  os. sčenje: asi. čbtenije. čitač. česč.
čislo. ns. cesč. počiš ehren:  asi. * počistiti.
pocny. klr. čytaty. čest enota aus dem p.
čyslo. čotky korallen.  ščety art rechen-
maschine.  čytavyj achtbar.  wr. česč, gen.
čsci, tsci, ehre.  čescič beivirthen.  počcivyj
ehrlich.  učta schmaus.  bezecnyj filr  r. bez-
čestnyj, enota sind p.  učcivo. r. čtu,
čestb lesen, ehren.  čitatb. sčeti, ščeti rech-
nung.  četki rosenkranz.  čestb ehre.  čtitb
ehren neben  čestiti. čestovatb beivirthen.  po-
čestb gastmahl.  potčevatb, potčuju, pošto-
vatb ist  asi. počbtovati. čismjanka dial.
čislo, poeti dial.  počitaj fast ist ein imperat.
■—■ lit.  čiastis ehre.  čiastavoti beivirthen.
Daneben  čiasnis gastmahl.  pačesnis. česna-
voti, čiasnavoti. cnata, cnatlivas aus dem p.
Urvenvandt  skaititi zahlen. lett.  častit be-
ivirthen. rm.  četi vb.  činst§ aus  čbstb. čin-
sti vb.  bečisnik: asi. *bečistiniki. čislui
vb.  počitanie. magij,  tiszt amt: vergl.
magy.  tiszta und asi.  čisti. ai.  čit. Mit
čbt stehen vielleicht in zuscimmenhang  b. čitav
integer.  s. čitav neben  čiti. kr. čitovat.
rm.  čitov. čitav ivilrde darnach etiva „ge-
zdhlt“ bedeuten: man vergleicht lit.  ketas
durus, sanus. Die gerade zahl ivird  r.
durch  četi ausgeclriickt, dial.  četka, das
gegentheil ist  nečeti, ivorter die mit  čit in
verbindung gebracht iverden konnen: doch
ist dagegen anzufuhren  p. četno (licko),
daher lit.  cetas. klr. cet či liska. cataty
ša. wr. ci cot ci liska.

da

39

dave

D.

(la asi. ut tva. Manchmahl  do: do i
ueenici tvoi vidcjtL zogr.  nsl. da. b. da.
dano utinam.  koj da je iver immer es ist.
klr. dakto ans  dekto ušiv.  p. niedaktory,
lada ktory. Wahrscheinlich von einem pro-
nominalstamm  da. Man fuge hinzu das
hervorhebende  da: r. pokida, pokidova,
poki quousque.  potyda, potydova, poty
eousgue.  os. itoda, što quid.  džeda ubi.

da-: asi. dati, damb aus  dadmb geben.
iter.  dajati, davati. dažda datio.  danb vecti-
gal.  dam donum.  daroviti, dariti, darovati
schenken.  nsl. dati, dam. davati. udaja
vermahlung.  dača tribut habd.  dar. darmo.
darovati, darežlji v freigebig.  zadavelc arrha.
b. dam, dadna, davam vb. ptc.  prčdaden.
dažba. dan steuer.  dar. darom olme entgelt.
darja vb.  darba. kr. dača ung.  s. dati,

dam, dadem. davati, dajem, davam. na
udadbu. nadodadba zugabe.  odaja. dača
todtenmahl.  dar. e. dati, ddm. davati. dan.
dar. darmo. dacny. p. dač, dam. dawač.
daii. dar. zadar umsonst.  darmo. kaš.
zdavanie trauung.  os. dač, dam. davač.

dan. dar. darmo. ns. das, dam. davas.
dan. dar. darmo. klr. daty, dam. davaty.
danie gift (in Podolien).  dan. dar. darom,
daroma, darmo. darunok. wr. dač. ptc.
datyj, dadzenyj. dar. darunok. otdarunok.
darma, darmo. r. datb, damx. davatb.
dača. daždbbogx gottheit der Russen: wohl
„geber des reichthums“.  danb. dam. darom/i.
daritb. — rm.  danie. dgždie, daždie. dar.
indar, zadar. d§rui vb.  preda vb.  tr§danie.
alb.  darovit schenken. lit.  duti, dumi,
dudu. dunis. dutis gabe.  pardumi verkaufe.
lett.  dot, domu, dodu. ai.  da, dadati.
gr.  Sw, Siomgi. lat.  da, dat.

(lada b. kindermagd.  s. dadilja. —
tiirk.  dada. v

(ladostt: klr. dados lumpt einer zigeu-
nerbande.  — zig .  dados vat er.

(laga p. dolch. Vergl.  nsl. deglin
habd.  č. dčka, dyka. — magij,  dakos.
it.  daga. Manches ist dunlcel.

(lacliu: sik. p. klr. dacli dach.  —
Deutsch.

(lajaku: s. odajačiti, odalačiti priigeln.

— tiirk.  dajak.

daj i ca, daidža s. onkel.  — tiirk.  daj§.

dakle, daklem, daklen, dake, dak
s. igitur, itaque.  — Man vergleicht rm.
dalcg si, postquam.

dal-: asi. dalja entfernung.  daljeje
comp.  daljaje comp. naz. 225.  daknr., da-
lek r b, dalečb entfernt.  udaliti entfernen.  dalb-
stvo. daltnb der in der ferne ist. comp.
dalbnjaje naz. 273.  dalina Idnge:  dalina
i širina bus. 662.  nsl. dalje comp.  daleč,
dalja entfernung.  b. dalek, daleč. s. da-
leko. č. dal die iveite.  dalcky. p. dal m.
dala/. dalszy comp.  daleki. polab. dolek.
nadolej. os. ns. daloki. klr. dalekyj. wr.
daleko. r. dalb f.  dalbše comp.  dalitb.
dalbnij. dalekij.

(lil laku: b. s. dalak milzverhdrtung.

— tiirk.  dalak.

(lainga b. zeichen.  s. danga, dagma.
r. tamožnja. ar. tamga; daher auch  r.
denbgi geld.  — tiirk.  damga, tamga. lit.
tamožna.

dara: ns. nedara ungesundheit, schiid-
lichkeit.  p. niezdara, niedolega.

darda nsl. kr. s. e. p. verutum, ivurf-
spiess.  — magij,  darda. rm.  darde. Vergl.
ahd.  tart. it.  dardo.

dava b. s. process.  — tiirk.  da’va.

(lave asi. olim.  davbn r b antiguus.  nsl.
dave, davi kurz zuvor, heute friih.  davešnji.
davno. b. odeve in der friih.  ot davna,
ot damna. s. davno. č.davny. p. dawny.
klr. davi, davida, daviky heute friih, einst.
daviča. r. dave, davja, daveča, daviča
vorher.  davnij. davno, davnišnij.

davi-

40

denkti

(lavi- : asi. nsl. s. daviti iviirgen.
b. davja vb.  č. daviti, p. dawic. os.
dajič. ns. daviš. klr. davyty. r. da¬
vita. —- lit.  doviti qualen, antreiben. got.
af-daujan abmatten. ahd.  touwen. daviti
ist verwandt mit nhd.  tod, todt.

davori asi. davori muhe o Stefani
dtni što patilit o te vasi,. Es scheint eine
interjection zu sein.  s. davori!

de r. 'partikd zur bezeichnung der rede
eines andern:  ona, govorita, ja de ne pojdu
de, chote de chošt delaj. Daher  deskate,
das  de-skazatt sein soli.  de wird mit  de¬
jati, in verbindung gebracht. Ver gl.  mola.

debelil: asi. debela dick. Daneben
dobela. dobelbstvo. nsl. b, debel. s. de-
beo. klr. debelyj stark , fest.  r. debe-
lyj. Ver gl.  dobra und  udobeleti tichonr.
2. 97.

deblo nsl. s. stamm. Vergl.  steblo,
(leglltl : č. debet, gen.  dehtu, harz;
ivagenschmiere.  p. dziegiei birkentheer.
klr. dehot’, dohof; dechec ung.  wr. dzeb-
ci6 betheeren.  r. degotb. — lit.  degutas,
dagutas. magy.  deget, dohot. rm.  degot,
dohot. lit.  degti brennen. ai.  dah.

dekanu: č. dekan decanus.  p. dziekan.
delb-: asi. dlaba (dlabsti) scalpere.
izdlabati. nsl. dolbem, dolbsti, izdoben
boli.  zdubavati. b. dlaba, dlabaja vb.
dlabej einschnitt.  kr. delbem, dlist aus
dlebsti. s. dubsti. dubenica. č. dloubati
(podlubati, podlabati). vydlab aus  dolb-,
durcli steig.  dlubna. sik. dlbsf. p. diu-
bac. klr. dolbaty. dolbalo, dolbač specht.
wr. dlubač, dolbib. r. dolbite. Auf doVo
beruhen nomina durch  to, das an  delb
und an das gesteigerte  dolb antreten kann.

I.  delbto, daraus  nsl. dleto, dletvo. gletva
steier.  izdlctiti. b. dleto, delto bog. fur
dlato. gleto. bleto, kleto. s. dlijeto, glijeto.

II.  dolbto, daraus  asi. dlato meissel.  b. dlato.
č. dlato. p. dloto. os. b v locko. ns. blodko.
r. doloto. dolotite. — rm.  dalt§. alb.  dalt.
ags.  delfan. ahd.  telpan. preuss.  dalp-
tan, entsprechend dem slav.  dolbto.

(lelgil 1.: asi. dlaga lang.  podlagu,
podlaga secundum: fz.  au long, le long,

selon. m. deling§. Darauf beruht  polaga,
nsl. dolg. dlg rib.  poleg, polgi. b. dlag. na
dlaž. kr. polag, poleg: vergl.  odlag ausser:
nimamo kralja odlag cesara ung.  izlag.
s. dug: alt  pokgr-. č. dloulry\ -dloužiti
verlangern neben  -dlužiti verschulden.  dlhy
dial.  p. dlugi. podlug. wedlug. wzdluž.
polab. dhugy. os. dolbi. dolž. ns. dlujki,
dlejki. pšedlejžyš. klr. dolhyj. vzdolž,
upodolž. wr. dolbij. vodlnh. r. dolgij.

— magy.  podluska. ai.  dlrghas: gh velar.
zd.  daregha. gr. bduygq. Man vergleicht
lit.  ilgas. valug aus dem, p.

(lelgn 2.: asi. dlaga schuld.  dlaž s
schuldig.  dlagovati. nsl. dolg. dolžen, dul-
govanje meg.  dugovanje habd. negotium.
b. dlag. dlažen. dlažneja schulden.  dlaž
schuldig bulg. - lab.  s. dug. č. dluh.
p. dlug. kaš. dargac schuldig sein.  polab.
d&ug. os. dolh. ns. dlug. klr. wr.
dolb. r. dolga, zadolžate. — magy.  do-
log sache. got.  dulgs.

(lelija b. s. krieger.  s. deli kilhn.
■— turk.  deli.

(lelmiio: as. dlsmno, ivoraus  dumno,
duvno. — gr.  AsAgtvtov, lat.  Delminium.

delpinu: s. kr. dupin. — lat.  del-
pbinus.

dely, delavt, gen.  dlave, asi. fass.
dlove pat.-mili. 160.  dtlevi, didtvi naz.
57. 143.  b. delva grosser irdener topf.

— Vergl. lat.  dolium. In  prinesite kame-
nije detevi hom.-šaf. 9. scheint verwechs-
lung von mit r.ohpip stattgefunden zu
hab en.

(lcmiru: s. demir eisen.  demirli. —
turk.  ddmir.

denglica: b. deglica. p. dziegiel
angelica , daraus  klr. dzengel'. os. džehel.
klr. djahyl'. wr. džahil'. r. djagilb.
djaglica.

dengna: p. dzi§gna f.plur. n. mund-
fdule.

denkti: č. dek, dika dank.  sik. djak.
p. dziek, dzieka. os. džak. ns. žjek.
klr. djaka. wr. dzjaki. vdzja<5nyj, aus
dem  p. vdzenčnyj. — preuss.  dinckun acc.
lit.  delca. nhd.  dank. ač. dieč f. delibe-

dentela

41

dere

ratio vergl. mit mhd.  dinc(g). klr. d'ickyj
etica „schiedsrichter“ ist  r. detskij.

dentela: nsl. detela lclee.  b. dete-
lina. s. djetelina. č. džtel, jetel, jete-
lina. p. dziecielina. os. džečel. ns.
žichelina: ziveifelhaft.  r. djatlina.

dentlu: asi. detli, deteli picus.  nsl.
detel, gen.  detla, detela. s. djetao. e.  datel.
p. dzieciol. dziegiel. kaš. dzecol. os.
džečelc. ns. žešelc. klr. djatel', djaklyk,
jetel'. r. djatelb. — Vergl. lett.  dimt
drohnen.

der-: asi. dera, dbrati scindere.  dreti
aus  derti rauben. Durch erste steig.  raz¬
dori schisma • durch ziveite steig.  udari
impetus.  udariti schlagen; durch dehnung
razdirati aus  razderati: daraus  dira, dirja,
dera scissura loch.  dračb saliunca.  nsl.
dreti, derem, ltozoder. voloder. drtjc colica
lex.  predor durchbruch.  udar schlag.  uda¬
riti neben  udriti. udrihati prilgeln.  razdi¬
rati, daneben  razderati. podirki fetzen. Elan
beachta  oderati se durat.:  kaj se tako nad
detetom izderješ? dera loch ung.  draka
rauferei.  b. dera schinden.  derač. udar.
udrja, udarja vb.  razdiram: vergl.  dirjam
berUhren Vinga.  draka gestriipp.  kr. udo-
i'ac, uderac schlag ung.  udriti. s. dri-
jeti, derati reissen.  razadrti juk. 59.  pro-
drše 493.  dera riss im zaune.  izder. Alt
živodert. razdor zmetracht.  odora beute,
geivand.  udorac angriff.  dernuti. udar. uda¬
riti, udriti. dirati, darnuti berUhren.  dira
loch.  odor, odiv plunder er.  drnuti ein wenig
essen.  drljati eggen.  draea dornstrauch.
č. deru, drati reissen.  dru, driti schinden.
drf feilstaub.  padrt'. drtina. dran diinnes
brett.  udefiti. nador hiollen am korper.
1'Ozdirati. dira. deravec art pflanze.  drač
rčiuber.  dravy: drati und  drič: driti. odra
morbilli.  konedra. p. držeč, dre. dar-
nac. zadral, zadarl. wydartek. obdartus.
odartki raub.  na udry. ždzier. zadzier an-
riss.  zadra sckieferchen.  odra maser,  dzior,
dzier grobsier abgang von jlachs oder hanf.
zderzyč. drah, dranica diinnes brett.  wy-
dranina' raub.  rozdzierač. dziora, dziura.
dracz, ždzierca. draka rauferei.  polab.

d&ra loch.  os. drec. zadora hader.  dyrič
schlagen.  vudyr. drač schinder.  ns. dres.
rozdora ausgespreizte sache.  deris schlagen.
žjera loch.  klr. derety, derty, draty. nadra
ivundgeris-sene stelle.  zador zioist.  dranyca,
dernyča. nadyraty. obdyrstvo schinderei.
dira, dura, dara loch.  draka schldgerei.  drala
daty reissaus nehmen.  dert grobes mehi.
wr. dzerc, drac, dzeru. nadzertyj. zdzerca.
zadzera. dzeruha grobes geivebe.  dor bretter
coli.  zador zank.  vzdzirač. vydzirstvo raub.
džura aus  dira. dziravyj. r. dratb, deru.
sdern, sderši dial.  derjuga. dranb. dranica.
dertica. odern, odranb schindmahre.  obdera.
razdori, žadom, žizdom dial.  dom, dem
fur  rospašb, počinoki. derba fur  nova pa-
šija. dermo fur  kali, pometi, dernutb
dial.  udari, udarite. udyritb dial.  diratb.
dira, dyra. izdirka. obdira. — m.agy.  odor.
zador stanker.  dranicza. derecze: vergl.
darocz sackleinivand, daher  s. doroc. rm.
odor kleinod: vergl. it.  roba aus raub.
dračing. lit.  diriu, dirti. derna, zu dem
p. drah in keiner ndhern beziehung steht.
lett.  dlrat. got.  tairan. cihd.  žiru destruo.
gr.  Sep: ospco, ostpto, šopa. ai.  dar (drnami).
dara. zd.  dar. Aus dem  poz, paz fur
po, pa und  der entsteht  asi. pozdem, po-
zderije, pazdem stipula, stupa.  nsl.
pazder, pozder; pezder /. age.  b. paz-
der, pizder m.  s. pozder. č. pazdero.
pazder/.: vergl.  padrt abfdlle des flachses.
p. paždzior m.  paždzierz f.  os. pazdžer.
ns. pazdžere. klr. pazdžirja. r. pazdira.

— magij,  pazdorja. rm.  pozdgrge. Ebenso
č.  padera schinder.  r. padara, podara
stiirmisches ivetter: daher  p. paždziernik
october.  wr. pazdzernik.

dera nsl. lohn ohne kost:  pri deri delati.

— nhd.  dar/, bair. Vergl. lit.  dereti dingen.

derba- : č. drbati kratzen. Lautfolge
unsicher.  — magij,  durboncza fricatio.

derbi-: č. drbi debeo.  os. dyrbječ.
ns. derbiš. — ahd.  durfan. mhd.  diirfen.
Hinsichtlich der bedeutung ist d.  mtissen
und nsl.  morati zu vergleichen.

dere ns. gut.  os. dere. Vergl.
mhd.  d sere passend.

42

dervo

derg-

derg- L: asi. deržati aus  dergeti halten.
drezava v.prpic• reich.  nsl. držati, dežela
neben  držela ung.  zadrga schlinge.  b. dnža
vb.  drižanka concubine.  s. držati, država
besitz.  nadržkati hetzen.  č. držeti. nadrž
ivasserhiilter.  zadrhel schlinge.  p. dzieržec.
dzioržawa besitz.  os. džeržec. ns. žar-
žas. klr. deržaty. deržava. r. deržatb.
zaderežka dial. fiir  zaderžka, ebenso  za-
doržatL fiir  zaderžatb. asi. podragi fim-
bria, imitatio;  podražati imitari gehoren
vielleicht hieher: os.  podrohi saum. Man
vergleicht ai.  darh, drnhati festmachen. Mit
asi. derzi und mit lit.  diržas riemen,  pa-
diržis, diržnas stark ist  deržati unver-
ivandt.  gh von  darh festhalten ist velar,
ivenn es mit  drižati zusammenhdngt. Hieher
ziehe ich audi  asi. stdrignati retinere.
r. dergatb, dergnutb, dernutb zerren.  sudo-
roga krampf aus  -dorga (ein  asi. -draga
gibt es nicht).  dergota hrampf.  wr. dzer-
hanuč. dorhač. p. dziergah Jcnoten schilr-
zen.  dzierg, zadzierzg. zadziergnac, za-
dzierzgnač zukniipfen.  kaš. zadzerzgnanc.
zadzerzga. polab. derzol. derg halten ist
vielleicht von  derg zerren zn trennen.  —
ndl.  tergen. nhd.  zergen.

derg'- 2.: nsl. drgnoti reiben.  drgaj-
šati stark reiben.  zdrgnoti corradere lex.
drgljati krabbeln.  sodrga das zusammen-
gescharrte.  b. dr r i>gljo Icratzer.  drigna
se krdtzig iverden.  klr. derliatj hecheln,
raufen.  č. drhati raufeln.  drhlen raufe.

derkaei: klr. derkač rallus crex.
p. derkacz, nicht p.  wr. dzerhač neben
drač. r. d er gači.

derkoll: asl.dri.kol upriigel.  drikolije.
č. drkoli. Ursprung und lautfolge unsicher.

deri- : asi. drolenije toooc, a/.dCovd.a
jactatio.  deri- hčingt vielleicht mit  dera
zusammen. Vergl. formell  s. drljanSiti vb.
beharrlich betteln.

derncku: S. dernek markt, messe.  —
tiirk.  dhrnelč.

dernka-: nsl. drnkati klirren.  b. dn.n-
kam ivolle schlagen, sclmiitzen.

derntt 1.: asi. droni rasen.  nsl. drn.
5. drn. p. darh. kaš. dzarna, darna.

os. dorn. ns. dern. derno. klr. derne.
odernyty. r. d črna., dernina. — lit.  dirti
rasen abstechen. Vergl.  der-.

derntt 2.: nsl. dren cornus mascula.
b. dren. drenka. s. drijen. č. drin.
p. deren. derenia aus dem r. :  krzew ruski
albo podolski, os. dfen. klr. deren. de-
renky die frucht davon.  r. dereirt. —
ahd.  tirnpauma. nhd. dial.  dernlein, djer-
lein, terling.

derpa-: b. dripam, dropna ziehen,
schleppen, reissen.  di”bpn r it lunatigue.  s. drp-
nuti, drpati, drpiti reissen.  nsl. drpati,
drpkati brockeln.

ders-: nsl. drstev, drsten, drstelj Jcies,
sand zum hesselreiben. Vergl.  č. drsnaty
rauh, grob aus  drst-, p. dziarstwo, zdziai’-
stwo: daneben  drzastwo hies.  nsl. č. und
p. dziarstwo konnen mit  ders- vereinigt
iverden. Abiveichend ist  r. dresva.

dersa- : nsl. drsa streifen.  drsavnica
schleifbahn.  drsnoti. spodrsnoti se labare
lex. Dasselbe bedeutet  drčati. dričavnica.
s. drsati se, drsikati se.

dersti-: b. drxstja ivalken.  drišta
ivalke, icalkerei.  — m. d§rst§, dirst§ ivalke.
d§rsti vb.  dresteliaru. 'tptartaka dan. 31.
alb.  drstil. n gr.  drsteli pu. Vergl. nsl.
drstiti streichen (von fischen).

derstrtt : asi. dnsstri. — gr.  Sopo-
ctdko').

derstmtt : č. drsen rauh.  drsnaty,
drstnaty holperig.

dcrttt: s. dert sorge.  — tiirk.  derd.
dervo : asi. nsl. drevo baum.  s. dri-
jevo. č. drevo, drevce spiess.  p. drzewo.
drzewce. os. drevo holz.  ns. drovo.
klr. derevo, drevo, dervodžubka neben
džubderevo specht.  derevnja. derevity, de-
reveriity erstarren.  wr. drevo. r. derevo,
drevo, drevolazn dendrocolaptes.  drevo fahr-
zeug.  — lit.  derva kienholz. and.  tyrvi
kienholz. Neben  dervo besteht der stamm
drtivo: asi. drtva holz.  nsl. drva. b. drovo
baum.  drnva holz.  s. drvo baum.  drva
holz.  č. drva. p. drwa, gen.  drew. drewno
neben  drzewno stiick holz.  drewnja neben
dem  r. derevnja holzplatz.  drewutnia, drwal-

43

dč-

derzga

nia. polab. dr&va, klr. drova, dryva,
dyrva. wr. drovy. r. drova. Urspritng-
lich ist  dervo baum,  driivo, meist plur.,
holz.  — Dem  dervo steht ai.  daru, zd.
dauru, gr.  Šopu aus  cšpu, and.  tyrr fohre,
air.  daur; dem  druvo, ai. zd.  dru, gr.
SpO?, got.  triu gegenuber.  r. derevnja dorf
erinnert an lit.  dirva acker.  klr. dyvde-
revo, daraus  dyndera stechapfel. Vergl.
p. dziedzierawa, ivofiir andere  dzieiklzie-
rzawa bieten.  klr. božderko gotterbaum.

derzga: s. drijezga art pflanze. Man
vergleieht  r. dereza robinia frntescens.

(lerzu: asi. druži., druzuku kitim.
druznati, druzati. nsl. drz. drzen. b. druz-
nuvarn vb.  č. drzy. drznouti. p. darzki
neben  dziarski rasch, mutliig.  kaš. dzirzi.
klr. derzkyj. r. derzkij. — lit.  dristi
sich erkuhnen.  drasus kilhn zeigt  s und
eine andere lautfolge. rm.  djrz, dirz. in-
drjzni vb.

(lesen : asi. deseti, zehnter.  deseta f.
subst. zehn.  dva desjti, (lesete zivanzig.  tri
deseti, desete dreissig.  petb desete filnfzig.
nsl. deseti, deset. č. desdty. deset, de-
sitka. p. dziesiaty. dziesicč. dziesiatka.
polab. desoty. desat. os. džesaty ušiv.
— lit.  deširut, indecl.: Hiter und liie und
da noch jetzt  dešimtis f. ivie  deseti., de-
setkas ist entlelmt. lett.  desmit aus  des-
mit(i)s m., zuioeilen f. arm.  tasn aus
tesn. zd.  dasa. gr.  Beza. lat.  decem. air.
deicli(n-). cymr. dec. Man beaclite, dass
in  dev§-te und  dese-te das suffix  tu an
en (em) antritt: vergl.  pete, sedmu und
osmu aus  penk, sebd und  ost.

(lesna . asi. zahnfleisch: icohl  desna,
nsl. desne neben  dlasna. kr. desna mandi-
bida.  s. desni plur. f.  desna Stulli. č.  dti-
snš, ddsen, dasno; alt  dasn šfauces.  p. dzia-
slaplur.fauces.  os.džasna: daneben  džasno
gaumen.  ns. žesno. klr. jasny. r. desna
filr  b. vdnci. — Man vergleieht mit unrecht
ai.  daj, dane beissen.

desintl: asi. desi.m., dosr,nu redit dex-
ter.  b. desni. s. desni. — Ut.  dešine.
got.  thaihsva. ai.  dakšina. zd.  dašina.
lat.  dexter. gr. cab.oc. Damit hangt viel-

leicht  asi. desiti, dositi finden.  s. desiti
trejfen.  udes ungluck zusammen.

deševu: klr. r. deševyj xcohlfe.il.
deva s. kameel.  č. fava. — tiirk.  deve.
(leven: asi. devete neunter.  deveti,
neun.  nsl. deveti, devet usw.  dsl. de-
venti. b. devet. s. deveti, devet. č. de-
vaty, devet', p. dziewiaty, dziewie6. polab.
defoty. devat. klr. devjatyj. devjanosto
neunzig.  r. devjatyj. Man beachte  tri
devjatb bogatyrej volksl.  — lit.  devlni m.
lett.  deviiii m. Dem  d steht  n gegenilber :
preuss.  nevints. ai. zd.  nava. gr.  ivvsa.
lat.  novem. air.  noi(n). got.  niun. arm.
inn. Man merke  s. devesilj art pflanze.
p. dziewi§csil. dzieiviosl eberucurz, daneben
dziewiesil, dziewiesiol, dziewiečsil riese
mit neunfdltiger manneshraft.  r. deve-
silu inula helenium: wohl unrichtig.  klr.
dyvosyl echter alant.  b. babini devetini
alter vceiberschioatz. Vergl.  s. nevesilj art
pflanze. lit.  debesila kdnigskerze.  devln-
macis, devinspieke neunkraft.

dd- 1.: asi. deti ponere.  kamo se delu
jesi? dejati agere. Den praesensformen liegt
de oder  ded zu grunde:  dej a, dežda aus
dedja: lit.  dedu. odeždenu vestitus ist sin-
gulčir. iter.  ddvati. In den ableitungen
durch  u kann  de seinen vocal verlieren:
obudo thesaurus. prinada, additamentum. Die
W. hat ausserdem die bedeutung „dicere“:
deješi li? ain’f guid ais?  dej li? wie ain’ ?
audi filr den plur.  ne dejte ist „sinite,
lasset“:  ne dejte detij prihoditi. dobro-
deja f.  detb tliat.  detelb actio.  dodejati
molestum esse.  nadejati se sperare.  nadežda
spes.  odeti vestire.  odežda vestis.  prideti
ajferre.  pridevuku cognomen.  nsl. deti,
djati (dejati), denem ponere.  po zlu deti
pessumdare.  djati, dem facere, dicere:  težko
mi de (filr  deje), deven (diven), djan.
nedel feiertag.  nedclec abgeschaffter feier-
tag.  devati. pridevek zuname.  nadjati se,
nadejati se hojfen.  nada encartung.  iz ne-
nade, iz nenada. nado stalil,  naditi. ode-
tel/. dedce,  odetev, odetva, odevka. zdblo
incantatio.  prid commodum: daneben  prud.
nič prida človek, priditi, pruditi prodesse.

de-

44

dedu

priden, sodi impar. meg. ist ivold  sodov, lih,
liš ali s6da? p a ar unpaar ? dsl. ne de krada
noli furavi.  nadezen sp as.  b. dena, de-
vam legen.  ne dejte bi slepi seid nicht
blind.  dodeja, dodevam hindern.  nadeja
se, nadevani se hoffen.  nadežba. nadja an-
stiicken.  odežda mil. 65.  prid mitgift.  ne
dej lass mich in rudi.  nedelja sonntag,
ivoclie.  kr. dim dico.  dir, nudir (dej že),
s. djesti, djenem, djedem (nicht  asi. dežda)
aufschobern.  dede, ded fac, fac:  dej dej.
nadjeti, nadjesti, nadjevati figere.  nadev
fiillsel.  nad, nada lioffnung.  nadati se hoffen.
nado stahl.  naditi stdhlen.  odjeti, odjesti,
odjenuti, odijevati bekleiden.  odječa. odijelo.
pridjeti, pridjesti, pridijevati. pridjevak.
sadjeti, sadjesti, sadijevati aufschobern.
nedjelja sonntag.  č. diti, deji thun.  diti,
dim sagen.  naditi, nadeji fiillen, reflexiv
hoffen.  nddeje hoffnung.  nenaddly unver.
muthet.  nazdati se hoffen.  obnaditi kodeni.
oditi, odšji bedecken.  odev. zditi, zdžji thun.
p. dzia6 (dejati), koiodziej. dzieje geschichte.
dzienica geivirke der bienen.  dzianica fiir
tkanina, opona, placbta zof.  nadzieja.
nadžba z nienadzka. odziedza. odziež. od-
ziew. odziewa6. polab. s&dat thun.  vazdet
sa sich anziehen.  os. dže6 sagen, nur im
impf.  džach, džeše. nadžeč so, nadžijed so.
nadžija. zdac so scheinen.  ns. žas, žeju,
žejom sagen.  zložej. nažes se. zdas se
scheinen.  klr. d'ity thun, stellen.  od’ity,
od'ijaty ankleiden.  nadija. z nenad'ijky.
nenacka pisk.  ponadyty ša hoffen.  nadyty
kodern.  odjahaty anziehen.  odjah, odeža,
od'ija kleid.  de partikel fiir  r. inoli,. wr.
dzejka/i'n-r. molva. prinada koder,  nadzeža,
nadzeja hoffnung.  nenacki. nedzela. r. deti.,
devatb. dej that.  nadežda, nadeja, zlodej,
de in der bedeutung n inquit u .  nadejati, sja.
nadežda. odeža, odeva neben  asi. odežda.
Hieher gehort  zadežitr. fiir  zadeti.. vzdy-
nutb, vzdytb erheben. Vergl.  asi. sadi. vas,
judicium.  r. sudeja fiacon.  — lit.  deti,
demi, dedu. deveti kleider tragen.  dedineti
legen.  abdas kleid.  iždas schatz.  indas
gefdss.  uždas ausgabe.  priedai darangabe
beim kauf sind zu beurtheilen me  asi. obi.do,

nsl. prid. lett.  det. Ein im lit. ausgestor-
benes wort ist  * dčklas, das ursl.  de-tlo lauten
und etioa das „hinzugefugte“ bedeuten ivllrde,
man bezeichnet damit eine aushilfssteuer:  to
co nazywalo si§ w Polszcze pomocne, mialo
w Litwio imip dziakia. klr. djaklo. sudas
vas ist entlehnt.  nodeje hoffnung.  nedele.
lett.  det, deju. magij,  nadol stdlilen. rm.
nad§ appendix.  n§di vb.  n§dožde. n§d§i vb.
zadi§, zagi§ praeligamen.  odeždie. dodijal§
beldstigung.  n§d§ždui vb.  odeal§ dečke,
alb.  uzdaje fiducia. got.  de-, deths. ahd.
ta-, ai.  dha.

d d- 2., eigentliche W.  di, erscheint in
dieser form vor consonanten, in der form
doj vor vocalen: I.  d(b asi. dbte kind,
eig. sdugling von  *deti.. deti. coli. kinder.
dctbca deminut.  detištb. nsl. džte. deca.
detič. dekla. dsl. deten to. b. dete. de-
tence. deea. dščina, dečurlija coli.  s. di-
jete. djetence. djetešce. djeca. č. dite.
dčtina dečko aus  detisko. p. dziecie.
dzieci. dzieciucb, dzieciuk. polab. deta.
deva. devka. os. džečo. ns. žese. klr.
dytja. dytyna. d'ity plur.  ditva, ditvaha,
di tvora coli.  wr. dzetva coli.  r. ditja.
deti plur. Mit  de scheint verivandt zu
sein  asi. deva, urspr. das kind, der sdug¬
ling iveiblichen geschlechtes.  dovaja. nsl.
devica, dhjčla meg.  b. devojka. s. djeva.
djevojka. č. device, p. dziewica. dzieiv-
stwo. os. džovka. ns. žovka, ževka.
klr. divka. divča. divosnub brauticerber.
d’ivosljuby brauticerbung.  -wr. dzeva.
r. deva. — lett.  det saugen.  delaš solin,
got.  daddjan aus  dajan. ahd.  tajan. tila
zitze. gr.  0'/): š0v;aa. 0 rfh-.  ai.  dha, dha-
jami. II.  doj. dojiti: asi. doiti saugen.

nsl. kozodoj caprimulgus habd.  dojiti
melken.  dojka. b. doja saugen.  s. dojiti
saugen, saugen.  dojka. č. dojiti saugen,
melken.  p. dojič. kaš. dojnica. polab.
diiji. os. dejib melken.  podoj. ns. dojiš,
dojka. klr. doity melken.  dbjnylc. dojka
zitze.  vydoj. r. doitb. doivo alt.  — rm.
d oj kg. magij,  dajka. dajna.

dedu:  asi. dedi, avus.  dedi,ni, avi.
nsl. ded. dedina erbschaft meg.  b. dedo,

delo 45

deda. s. djed. č. dšd. dčdina. dedič
erbe.  p. dziad. dziedzina. dziedzic. polab.
ded&n des erben.  os. džed. ns. žed.
klr. cTid, gid. didyč. dedina dorf,  selo.
dede vater.  difko teufel. Vargi,  djadko onkel.
wr. dzed. dzedy die ahnen  (p. dziady).
dziedziniecpkife in dar kirchefur dia armen
(altan).  r. dedt. ditka taufel.  djadja
ohaim.  — lit.  dedas greis.  dede onkel. Vergl.
gr.  Oeioc. t/ ( 0y]. magy.  ddd.

lldlo, plur.  dela, dblesa, werk.  delati
laborare, lapides caadara.  drevodelja Zimmer¬
mann.  nsl. delati, drevodeljab.  delo.
delati mit dar axt behauen. s.  djelo. dje-
ljati schnitzeln.  č. dilo, dSlo. delati machen.
p. dzialo arbeit.  dzialo geschutzstuck.  dzia-
lač bauen.  dzielo. polab. dolti ns. zelo
werk und werg.  klr. dilo. r. delo. Die ab-
leitung des ivortes  delo von  de scheint falsch
zu sein: ein  dcdlo kommt nicht vor.  delati
liatte urspriinglich die bedeutung „eine kilnst-
liche arbeit verrichten, steine, bdume be-
hauen u . Dies fulirt auf lit.  dailus zier-
lich, ivoher  dailinti gldtten: darauf deuten
auch einige von dan angefilhrten bedeu-
tungen. Damit stimmt rum.  delnik elegans
Uberein. Allerdings liat die ivortfamilie
nach und nacli eine allgemainere bedeutung
„arbeit, arbeiten“ arhalten. Daber  asi.
nedelt aspY°S- nedelja sonntag, der nicht-
arbeittag.  nsl. b. nedelja. s. nedjelja.
č. nedfile. p. niedziela. polab. nedela,
os. nedžela. klr. nedila. r. nedelja. —
lit.  nedele, nedel dene. latt.  nedela. Der
name fttr sonntag bezeichnet zugleidi die
woche. im  asi. nsl. b. č. os. r. lit.; ebenso
im Uit.

d (lili 1.: asi. delt iheil.  deliti theilen.
nsl. del deliti, predel, predal. b. del.
ddlja vb.  delba. s. dijel. č. dih deliti,
p. dzial. os. džel. ns. žel. klr. d'ilyty.
wr. dzel. r. deli,, delita. Der vocal  e
soli durdi assimilirende einivirkung eines  i
oder  j der folgenden silbe entstanden sein.
Das dem  e zu grimde liegende  e ergibt in
der steig.  o: asi. dola t.heil:  tri doly zlata,
p. dola schicksal.  niedola. klr. dola iheil.
r. dol ja. — Mit  deli, hiingt zusammen got.

dijavolii

dails. ahd.  teil. Mit  dola sind verbunden
lit.  dala, dalis. daliti. W.  del. it er.  dela.
delt: dagegen got.

delu 2.: as. delb hii g el.  klr. dil.

— rm.  del.

(lelja, delbmi, dekana praep.  asi.
ivegen.  nsl. za naših pregrehov delo
propter nostra peceata res. Daneben  deli:
za tega deli. d61a venet.  kr. dilj. klr.
dila. wr. dzele. r. delja. — lit.  del.
d61ei. delja mrd mit  delt verglichen: da
slav.  delja und  dlja denselben sinn haben,
so ist vielleicht an  dtl- zu denken.
ddsi-: c. desiti schrecken.
d e veri: asi. deveit levir.  nsl. dever,
gen.  deverja, bruder des mannes.  diver
afjinis lex.  b. dever. s. djever. č. devef.
sik. dever. p. dzievvierz. klr. diver, d'ivyr.
wr. dzever. r. deveri.. — lit.  deveris,
gen.  devers. ahd.  zeihhur. gr.  oar^p. lat.
levir. ai.  devar (devr).

(loža nsl. situla meg. kabel.  kr. diža
verant.  dižva ung.  č. diže, diž badcdbse.
p. dzieža. kaš. deza. os. džeza. ns.
žeža. klr. diža. wr. dzeža. ar. deža.

— magy.  dezsa. lit.  deže. nhd.  ddse,
osterr.  desn f. dunkel.  os. tyza. ns.
tej za.

diha s. art stoff.  — turk.  diba.
dijakom!: asi. dijakont diaconus.
dijakt. dijačtskt. nsl. dijak litteratus.
dijački jezik die lateinische sprache.  djačiti
singen, jodeln.  b. dijakon. kr. žakan.
jačiti singen.  jačka lied.  s. djakon. djak.

o. jahen. žak. p. diak, dziak, žak. kaš.
žak. klr. dak. wr. dyjakon. dzjak.

r. dijakt, dijakt, diakt. — magij,  diak,
deak. rm.  diak. turk.  dijak diacon, latei-
ner.  diakča lateinisch. mhd.  dlake. č.jahen
stammt von ahd.  jaguno, jachono. gr.  šia-
y.ovo;. ngr.  šidzo?. lit.  žekas.

dijavolii : asi. dijavolt, di.javol '1  teu¬
fel.  kr. djaval, gen.  djavla. b. dijavol.

s. djavo. djavolisati. č. d'4bel. das ddmon.

p. djabel, dyabel, dyabol. dyasek, dya-
szek. os. ns. djabol. klr. dyjavol, da-
vol und  dabol. wr. dyjavol und  dja¬
bel , džabel: jenes bgzantinisch, dieses

(lika

romisch.  r. diavokt, dijavoli, dbjavokb.

— ahd.  tiufal. asi. neprijazni) ist ahd.
unholda, got.  unhultho f. Man beachte,
dass den Slovenen  dijavoh. fehlt: sie ge-
brauchen  vrag, zlodi 7  hudič.

(lika nsl. glanz.  dieiti. s. dika stolz.

— Ver gl. magy.  dicso, dicser Idblich. Dunkel.

(likela, dikelt asi. ligo.  b. dikeli
plur.  — tilrk.  dikel. gr. 'Uv.eMa. ngr.
Sr/.sXa, Sr/.sAt.

(likica b. hausgerdth. — gr.  Siooua.
(lila nsl. brett.  sik. dil’. p. dyl.
dyle 7  podloga, ns. dela. klr. dyle coli.

delyna. — lit.  tile. ahd.  dilla. Vencandt
mit  asi. tblo hoden. ai.  tala.

dilberu: s. dilber schon.  b. dulber.

— tilrk.  dilber.

dimijo: s. dimije art hosen von ge-
fdrbtem zeug.  — turk.  dimi barchent.

(lina : asi. dina. k% dine Trpo? tov Ssiva.
idete vi grada. k r t dind ant.-hom. 143.
ton dina azbuk. »So konnte ivohl kein ge-
lehrter grieche ubersetzen.

(linari: asi. dinart, dinarij denarius.
nsl. denar 7  dnar geld.  s. dinar kleine
mihize.  — rm.  denariii. Theils lat. denarius,
theils gr.  ovjvapiov.

dipla asi. pallium, fistula.  b. dipla
falte.  diplja vb.  s. diple, dipli art dudel-
sack. Vergl.  nsl. dibla blaserohr.  — rm.
dipl§. gr.  Srekoui;. šrakot?.

dirckti : b. s. direk saule.  — turk.
direlč.

dirja spur.  dira. diri untersuchung.
dirja die spur verfolgen.  izdirja vb.  podir
nach:  podir neje nach ihr col. 220. 221.
podire nach, nachher:  podiija mi nach mir.
naj na podirja. podiren der letzte.  dirnik
queue bog. Vergl.  s. dira durchzug eines
heeres.  — rm. dir§ spur, zug, anfiang.

dirjati, derjati nsl. traben.  dirja trab-
fahrt.  dir. v der. direk.

div-: asi. divij icild.  divija stultitia.
divijati icild sein.  divijaku. ein icilder. Auf
diki. beruht  dičina. nsl. divji neben  dovji.
divjak. b. div wild.  diveč, divič idld-
pret.  s. divlji. divljak. divljač ivildheit,
ivildpret.  č. divi. divoky. p. dziwi,

djumenu

dziki. dzik ivildschivein.  dzicz ivildheit.
polab. daivi. os. džiky. ns. živy. klr.
d y v yj, <J y k yj- člyk, dylcun, dykyj kaban
wildschwein.  wr. dzilcij. dzik. r. dikij.
Hieher gehoren vielleicht die pfianzennamen
č. divizna konigskerze: dagegen spridit  klr.
divenna. klr. dyvderevo, dynderevo. r.
divala scleranthus.

divani!: b. s. divan ratlisversamm-
lung.  s. divaniti reden.  — tiirlc.  divan.

divi! 1.: asi. divi, divo umnder:  *di-
vos, *dives. divtrns mmderbar.  diviti se
sidi ivundern.  b. divja se vb.  s. divan,
diviti se. č. div. roztodivny. p. dziw.
dziwny. os. dživ. ns. živ. klr. dyvyj.
dyvo. dyvesa grillen.  dyvnyj. dyvyvaty
se sich ivundern.  wr. dziv 7  dkivosy ivunder.
dzivnyj. dzivič. dzivič sja. 'r. diva,, divo.
divitb. — lit.  dlvai. diviti s. Man ver-
gleicht  dhi wahrnehmen. Die urspriingliche
bedeutung ist n schauen“ :  5. divati se. os.
dživac. klr. dyvyty sja.

(livu 2.: b. div. s. div riese.  — turk.
div teufel, riese. pers.  dev.

(lizginu: b. s. dizgin zilgel.  — turk.
dizgin.

(liže nsl. menstrua.

(ližina asi. zehend.  nsl. dežma. dež-
naati. s. č.  dežma. klr. dyžma. —
magij,  dčzsma. ahd.  dezemo. lat.  de-
cima. lit.  decmonas. Vergl.  kaležb 7  križi..

djadja r. des vaters oder der mutter
bruder.  djadbka fiir  pestuni..

dje : asi. žde: t r Lžde idem.  sikožde
eodem modo.  togdažde. Falsch  ždo: to-
goždo ejusdem.  nsl. tulikaj. s. takodjer:
asi. takožde že. p. tožstvvo ist r. Vev-
schieden ist  že in  tenže.

djeeerma s. art weste.  — tilrk.  lie-
čerrne.

djoldjtt: nsl. djoldj sindon jambr.
klr. džundžovyj 7  djundjovyj leimvanden.
— rm.  žolž. magij.  gyolcs.

(Ijulgerinn: b. djulgerin 7  djulger.
s. dundjerin 7  dundjer Zimmermann.  — tilrk.
diilger.

(ljumentt: b. djumen steuerruder.
s. dumen. — tilrk.  diimen. it.  timone.

(Ij useku: b. djušek matratze.  s. dušek.

— tilrk.  diišek.

dlaki-: č. dldbiti drilcken.  sd kihati,
p. dlabih, dlawi6.

dlaga: č. dlaha schiene.  dlažha pflaster.
dlažiti. os. dložic. pflastern.  p. dlažyc
mit filssen traten.

dlaka asi. nsl. s. haar.
d lasku: č. dlasek, dleska, kleštka
junge scliote.  p. klesk aus  dlesk.

dleskil: nsl. dleskati. dlesk schnalz-
laut,kernbeisser.  podlesk schnepfe.  5. dlesk,
dlaslc. sik. dlask, glask, glezg. p. klesk
dlesk. Vergl.  p. klaskač.
dlttboktt: asi. dh.boki tief.  b. dlibok.
dlibina. dlibočina. kr. dibok. dibina ung.
s - dubok. ns. dlym tiefe.  dlymoki, glu-
inoki, dlumoki tief.  os. iiat dafilr  hlu-
boki, asi. glaboki.

(11 liga : b. d liga rodile.  — tilrk.  dalga.
do asi. h is.  dože, dože i und daraus
doži, dori. daže. nsl. do. dardu bis res.
b. do. dori. dor. dom. deri. dorde usiv.

— alid.  zuo (got.  du), lit.  da, air.  do,
zend  -da, gr.  -Ss, lat.  do.

doka asi. opportunitas.  bezdobs zur
unzeit.  dobri gut. comp.  dobreje, debreje.
doblb tapfer.  podoba decor.  podobije simili-
tudo.  podobtni similis.  podobati decere.
podobiti similem ostendere.  udobi. facile.
udobmi, udobizn -hfacilis.  udobizna. udo-
bliti sufficere:  udobljati III. 1.  udabljati
vincere berulit auf  dobit. nsl. doba zeit,
alter.  prevdobi meti.  dober, podoba, ne-
podoba verzerrtes bild.  pre v dobi zu fruh.
b. doba. dobir. podoben, s. doba indeclin.
dob/, alter.  dobar. č. doba. dobry. nadoba
gefdss.  podoba, podobizna. podobny. ozdoba
schmuck.  p. doba. dob. dobry. wydobrzcč.
dobroh. nadoba. podoba, podobah, po-
dobny. zdoba verzierung.  ozdoba. os. do-
bry. nadoba gerathe.  podoba. podobny.
vozdebic,zdebicwmerai.vozdoba,vuzdoba,
vudoba verzierung.  ns. doba. dobry. do-
bros f.  spodobaš se. klr. doba. dobryj.
vdobrucliaty giltig machen.  ne bezdob niclit
umsonst.  ozdoba gestalt.  zdoba schmuck.
wr. doba. dobry. r. doba. dobryj. na-

dolu

doba. nadobnyj. nadobdtt, nadotb, nat bfiir
nadobe. podoba. podobnyj. sdoba. udob-
nyj. uzdobitb, usodobitb, usodomitb, pripra¬
vite. usudobitb ermiiden.  — rm.  podoabg.
alb.  udob leicht.  dobi mdglichkeit. lit.
dabšnus zierlicli.  dabinti omare,  azdaba
schmuck, entlelmt. lett.  daba natura, got.
daban passen. Vencandt mit lat.  faber.
fabre, Man vergleicht mhd. nhd.  tapfer.

(lokošl: s. doboš. klr. dobuš. p. do-
bosz tambur.  — magy.  dobos. dob. rm.
dob§. ■

(lochutoru: asi. dohitori rcor/.icd-
asiov kissen.

dolama b. s. art kleid.  r. dolomani,
dolinam. — tilrk.  dolama.

(lol<;-: asi. odoleti, udoleti, predoleti,
sidoleti, odolovati iiberwinden mit dem dat.
neudobni. odalati. Mit  e filr o:  odeleti,
udeleti, sideleti. Daneben  udileti. Ver-
schieden ist  udobleti. nsl. odolati Ukrain.
b. nadolja: vojska me^nadoli mil. 87.  na-
deleja Vinga.  predeleja. kr. odoliti (srcu),
č. odolati. odol iciderstand kat.  zdoliti dial.
p. dolac geicachsen sein.  zdolah, zdalah,
zdolywac. zdolič co. udolny fdhig.  klr.
odol'ity, odol’ivaty. nedola ungemacli.  wr.
zdolač. vzdolec, uzdolih gesund sein.  ne¬
dola misslingen.  r. odolestt, odolitb. raz-
doletb stark icerden.  nevzdolitb nicht ge-
ivachsen sein. Die ivahre bedeutung von
doleti ist „gewachsen sein parem esse“, daher
der dat. Hieher ziehe ich  nsl. nadloga,
nadlega drangsal.  č. nedoluka krankheit.
p. doleka geivalt aus  dolega. niedolega,
niedoleka schivache.  klr. nedoluha gebrech-
lichkeit.  nadoluba ersatz.

doli ja s.zutrinkbecher .— tilrk.  dolimoM.
dolili: asi. dlanb flache hand.  nsl.
b. dlan /. s. dlan m. č.  dlan, dlanč.
p. os. ns. dlon. polab. dl&n. klr. dolona,
ladona. wr. dlon aus dem p.  r. dolom.
und daraus  ladont, audi  toki. na gumne,
ravnina. — lit.  delna.

dolu: asi. doli loch, grube.  dolu, dolh.
podoliki fimbria.  nsl. dolina, dol. zdolc,
ozdolaj. b. dol. dolina, dolu, dole. s. do.
dolina, dolje. e. dul. podolek saum.  p. dol.

donibti

padol. podole. podolek. polab. divi. os.

dol. ns. dol. doloj. klr. dol hoden.  doli.
wr. dolov hinunter.  r. doh>. dolu, doloj.

— got.  dal. ai.  dliaruna stiitze, grund.
gr.  00 X 0 ; grube.

domku, urspr.  dombn>: asi. daln.
arbor  špuc, ij6Xcv: dal)T> amigdalbsk-B. da-
brava arbores.  nsl. dob. b. d r i>b. s. dul).
č. dub. duben april.  p. dab, gen.  debu.
debien. zadebič. polab. dob. os. ns. dub.
klr. dub. dubynka gallapfel.  dubyty gerben.
wr.duhecprugel.  dubeč starr werden,frieren.
r. dub eiche, gerberlohe.  dubitt gerben.  —
rm.  dimb, dimbova, dimbovits§ jlussnamen.
dubi gerben. lit.  dubai gerberlohe. Avf
alterem  dabri berulien  s. dubrovnik ON.
b. dtbrovka germandree.  os. dubrovka
darrgras. Mit  dabu. lidngt zusammen das
schiver erkldrbare  daborva, icoraus  asi. da-
brava bdume, ivald.  nsl. dobrava; dubrava
hab d.  dombrava ON.  b. dobrava, s. du¬
brava : daneben  zeleni dumbrov pjesn.

kač. 159.  č. doubrava. p. dabrovva: os.
dubrava. ns. dubrava ON.: beideformen
iveichen von der regel ah: ebenso  polab. do-
branka gallapfel.  klr. dubrova. r. dubrova,
ersteres ide das klr. ivort vielleicht fiir  du-
borova, letzteres ivohl asi.  — rm.  dumbravg.
dumbravnik art pjlanze: č.  doubravnik.

— dimb hUgel ist magy.  domb. preuss.
dumpbis gerberlohe. Vergl. got.  timbrjan,
timrjan, as.  timbar. ahd.  zimbar brenn-
holz. Mit  dabn verbinde ich  s. dubiti auf-
recht stehen: vergl. nhd.  sicb bšiumen. dubak
gdngelvcagen.  dupke aufrecht.  dubilo hohler
(tuf rechter staram als ivasserbelidlter. Formell
entfernt sich  klr. dybky in  na dybky spjasty
sja sich baumen.  r. v r t dubki, dybomi.
stati> und  p. klr. r. dyby fussfesseln.  p. dyba
pranger.  — rm.  diba duba klotz. lit.  dlba
pranger.

(lomil : asi. donrt haus, heim.  nsl.

dom. domov heim.  b. dom. kr. dom.
vdomoviti. s. dom. udomiti. domazluk
was bei hause bleibt, nicht feil ist:  domaz
ist dunkel. Vergl.  klr. domaz zu hause
gemdsteter ochs. č.  dum. p. os. ns. dom.
klr. dom. doma, domaki dalieim.  r. donri..

dongu

Aus dem adverbialen  doma stammen  asi.
*domašti>, woraus  domaštbnb, domašbnt liiius-
lich.  nsl. domač, domači. b. domakin
hausherr ist s.  s. domači, domačin, č. do--
rndci. p. domaczy fiir  domacy. os.
domjacy. ns. damacny. klr. domašnyj.
r. domašnij. — alb.  domakjin reicher mann.
Ein fremdes suffix ist an  donn. angetreten
in  s. domadar hausherr.  p. domator stuben-
hoclcer.  klr. domatar, domontar. wr. do-
matur.

(ione- : nsl. doneti, doni hallen.

do liga: asi. daga arcus, iris.  dagatt
bunt (das man mit lit.  dažas tunke, farbe
vergleicht).  nsl. duga iris habd. meg.  doga
daube.  b. d^ga daube, regenbogen.  s. dviga
regenbogen.  duga daube.  č. duha bogen,
regenbogen, daube.  p. dega schramme.
daga brett im hoden eines fasses, auch
daube.  duga, genauer  duha, bilgel iiber
dem kummet ist r.  klr. duha regenbogen.
r. duga bogen,  ar. regenbogen.  — rm.  doag§
daube. alb.  dog§. rnagg.  donga, duga.
gr.  vtoy«,  vročice, nhd.  dauge, daube.

mhd.  duge. daga und die venvandten todrter
bedeuten urspriinglich bogen, regenbogen: die-
sem  daga assimilirte sich das  — schioerlich
aus dem d.  — entlelmte ivort fiir „daube“.
Dies geschah im b. s.  č. p., icahrend im
nsl. klr. „daube u  durch  doga bezeichnet ivird.

dongu: asi. dag-n starke in  nedagi.
krankheit.  nedagovati. nedaŽMTL. nsl. ne-
dožje. nedožen unpasslich.  b. nedugov/wr
nedtgav: što zagina ot nedugova žena von
einem schivachen iveibe mil. 160.  nedugav
verk. 369.  č. duh gedeihen.  dužny kraftig.
dužiti. dužeti stark icerden.  neduh krank¬
heit.  neduživy. znedužneti vit.  p. nada-
žac gleichen schritt halten.  dužy gross,
dužeč, zdužač aus dem r.  klr. dužyj
riistig.  nedulia. nedužyj Jcrank.  nezduha
altersschivčiche.  duže sehr.  zdužaty stark
iverden.  zadužaty ilbenvaltigen.  vydužaty
genesen.  wr. duž kraftig.  dužeč. v duži bei
krdften.  nedužij. r. dužij. neduga krank¬
heit.  nedugatt Icrank sein.  nedužno. izne-
duga. razneduga. zaneduga. Mit  dj fiir  d:
djužij. vydjužitb ertragen.  odjužetb genesen.

donica

49

drasa-

nadjužati, besdmeren.  — lit.  daug viel.
daugis. Entlehnt  dužas dick. got.  dugan.
saugen. Dar vmrzelvocal hat sidi in  deg'i.
stric,k erhalten:  d ega, voluj. nsl. dega jodi-
riemen. Die veranderung der bedeutung ist
dieselbe ivie bei  sila.

donica p. reibenapf.  ns. donica bei
Linde.

doilži" : p. dažyč streben. Vergl.  dongi..
dora asi. klr. r. antidorum, za  Stopa,
doratti s. dorat braun (von pferden).
1). dorjan. — tiirk.  doru.

dorbii: wr. dorob korb :  dorobiti, fur
r - koi’obitt> biegen.  — lit.  darbis hblilung
eines bmim.es NosoviS. Dam.it vergleiche
man  klr. dorobajto, odorobajio, odoroblo
schachtel.  r. udorobt f.:  vt>  udorobr,
utslu (vodu) loj ati, izborn. 1073  (asi. *ado-
robt). d,ud.  udoroba schlechter topf.

dorg- : č. dražiti aushohlen.  draž.
dražba. p. drožyč: in  dražye liat, an-
lehnung an  drongu stattgefunden.  r. do-
rožka.

dorga: asi. draga thal.  nsl. draga
furche in iviesen, thal, engpass, art jisch-
netz.  s. draga thal. Dagegen č.  dr4ha,
draba iveg.  p. droga weg.  os. droha
spur, strasse.  ns. droga. klr. wr. doroba.

r. doroga. bakčeva doroga milchstrasse.

dorgu: asi. drag kosibar.  nsl. drag.
draginja theuerung.  b. drag. dragičik.

s. drag. č. drahy. drbž /. p. drogi,
os. drobi. ns. drogi. klr. dorobyj. wr.
dor^bov theuerung.  r. dorogij. — magy.
drilga. rm.  drag. lett.  dargs. dardzinat.

dorvu: asi. sts-dravn gesund.  si,dra-
vije. nsl. zdi’av. zdravje. b. zdrav,
zdrave, zdravec art pflanze.  ozdravja vb.
ozdravlja vb.  pozdravja griissen.  zdravica,
nazdravja vb. Vinga.  zdravisam griissen.
s. zdrav, zdravac. č. zdrav. sik. pozdra-
vek schmaus.  p. zdrow. os. ns. strovy.
strovje. klr. zdorovyj. zdorovlje. r. zdo-
rov r t kraftig,  zdorovyj gesund, gross neben
zdravyj. — magy.  pu z d ar ek, puzdrek
geburtsschmaus. rm.  zdravpn gesund. gr.
copaptT^a scgphus mero plenus. W. ist icalir-
scheinlicli  der, ai.  dbar lialten, befestigen,

icoher  dbanna vertrag, festsetzung.  dor-vu,,
eig. fest, ivare so mit lat. firmus venvandt.
dota nsl. mitgift. — it.  dote.
drabanttt: nsl. d rab ant, grabant sa-
teZfesjambr. kr. grabant ung.  sik. p. dra-
bant. — magy.  darabant. Daneben  č. drfLb
kriegsknecht.  p. drab. os. drab reiter.
klr. drab lump. Bei dlesen udrtem denkt
man an nhd.  traben: man beachte jedoch
hinsichtlich des  drabant audi rm.  d§r§ban,
dorobants vom tiirk.  derban ursprilnglidi
„thorwart“.

drabl : p. drab grosse icagenleiter.
drabina leiter.  kaš. drabka. klr. dra-
byna. wr. draby art icagen; rippen,
knochen.  drabina. Man denkt an nhd.
„treppe“. Verschieden ist  č. drabec deiclisel
am pfluge.  — lit.  drobina.

drag- : asi. nsl. s. dražiti reizen. č.  dra¬
žiti, dražniti, d raž d iti. klr. dražnyty. wr.
dražnic. Daneben  b. draznja vb.  p.dražnič.
ns. drazniš. r. drazniti, neben  razdražiti,.
Die slav. urform festzustellen mil mir nicht
gelingen. Dazu kommt  nsl. drastiti meg.
draždžiti, draščiti. — Vergl. rm.  indgrži
aus  indr§ži reizen.

draga: e. draba menge.  drabny an-
sehnlich.  drahne času. p. dragnie.

draga-: p. wzdraga6 sie sidi loeigern.
Linde bietet, audi  ivzdregač sie, olme es zu
belegen.  č. zdrabati se.

drakunii: asi. drakuna, drache.  nsl.
dralcon meg.  drak trub.  s. drakun mik.
č.  drak. klr. drak. r. drakonr,. — gr.
Spa/.tov. ahd.  tracbo. nhd.  drache. bair.
drack.

drali: klr. dral' drillbohrer.  — Aus
dem nhd.

drami : nsl. dramiti tcedcen. Vergl.
s. drmnuti schiitteln.

drapa-: nsl. s. drapati kratzen. č.  dra-
pati. drapkati demin.  p. drapač. os. dra-
pač. drapa kratze.  ns. drapas. klr. dra-
paty kratzen, reissen, nehmen.  wr. drapač.
Hieher gehdrt  p. drapiež raub.  klr. dra-
pižnyk rduber.  wr. drapežestvo.

drasa-: č. drasati, drasnouti aufritzen.
Vergl.  der-, drask-.

4

drask-

50

dronearl

drask- : nsl. draška ritz.  b. drasta,
drasna schinden, kratzen.  draskanica. dras-
kolja vb.  p. drasnac aus  drasknač. — lett.
draskat. Vergl.  drasa-.

(Iravil: nsl. drav entziindung (bei einer
ivunde).

drecha S. b. kleid. Vergl.  os. drasta.
ns. drasta, drastva.

drek- : s. drečati pla/rren.  dreka,
drenselu: asl.dreseh. traurig.  dresT>kx.
drelih,. nsl. dreselen traurig.  zdresljiv
murrisch. Vergl.  klr. drjacklyj zitternd.
r. drjacklyj alterssclucach.

drenzga: asi. dr§zga aXero<; icald: loc.
drezde. druždtnt fiir gleichfalls naclmeis-
bare  dr§ždtni> aj.c&^c mladen:  luži vtdružd-
nii Spiip.oi aXswSet<; mladen. Vergl.  klr. drja-
bovyna morast und den s. ON.  drezga.
Von  drezga stammt vielleicht der ON.
os. draždžany, drježdžany. č. dražd'any
Dresden.

dretvil s. bindfaden.  nsl. dreta,
e. dratev, drat draht.  p. dratwa pech-
draht.  ns. drjetva, drot. klr, dratva. wr.
drot. r. dratva. drotx. — lit.  drota, driota.
magij,  dratva. . rm.  drot. ni id.  draht.

drev-: asi. drevije, drevlje comp.
einst, vorher.  drevuib, drevi mu. pristinus.
č. drive, dfiveji vorher.  dfivni, dfevni.
p. drzewie, drzewiej. nsl. drevi ist lieute
abends.  drevešnji.

drezg'-: s. dreždati III. stehenundioarten.
drdku: č. dfik rumpf.  nsl. dreeen
gedrungen. — Vergl. magij,  derek.

dreni- : asi. dremati, dremlja schlum-
mern.  nsl. dremati, b. dremja vb.  s. dri-
jemati. č. dfimati. p. drzymae aus  drze-
ma6. os. dremae. ns. dremaš, klr. dri-
maty. r. dremate. — ahd.  troum. ai.  dra.
alb.  drimis, d§rmis.

dr< ize: nsl. dreze, dereze fusseisen.
drezgavu: b. drezgav rauli, heiser ;
nach bog. crepusculaire.

dripa, dripel b. fetzen.  dripav adj.
č. dripa. Das wort, ist mit  der (dera) ver-
ivandt.

drist-, drisk-: nsl. drista, driska jlus-
siger stuhlgang.  drist foria lex.  struska

meg.  b. driskam, drisna vb,  drisi.k. driska
diarrhde.  drisliv. s. dričkati. č. dfistati,
stfiskati. tfiska, dfizga. p. dryzda6. dry-
zdaczka; daraus  trztaczka. trzuskač. Vergl.
drzyst hahnenfuss und  trznač vielleicht aus
dryzdna6. os. drisnyc: vergl.  drest laich-
Icraut,.  klr. drystaty. kožodryst sclinee-
gl'6ckche,n.  dryslyvči art pflaumen.  wr.
drysta6. dryslivyj. Vergl.  drost artpjlanze.
r. dristatb. drisnja. — lit.  trlsti, tridžiu
am durchfall leiden.  tride, trieia durchfall.
lett.  dirzt.

drjagyll : wr. drjakil' trtiger.  — Aus
dem d.: ahd.  tragik

drol)- : asi. drobtin, minutus.  dro¬
biti center er e. iter.  -drabljati. nsl. drob,
drobec ea '.ta.  droben, drobtinja. drobnjak
art pjlanze.  drobelj, dromelj, gen.  -eljna,
stiick.  b. drob leber.  drobove eingeiveide.
drobja vb. iter.  -drobdvam. drobnik leber-
kraut. Mit  e: dreb scherhaare.  dreben.
drebolija. kr. drobnjaban. s. drob einge-
iveide.  droban, č. drob giinsegekrose.  drobny.
drobet bissehen.  drubež. p. droby einge¬
iveide.  drobka, podrob geschlinge.  drobny.
drobiazg, drobiozg. os. drob das klein,
die eingeiveide.  drobjaz. drebic. ns. dro¬
biš. klr. drob, gen.  drobu, hausgejliigel.
drobnyj. drobjazolc. odrob herz, rnagen,
leber beim gefliigel.  darab aus dem ■ magy.
r. drobx. drobb. drobina. drobnyj. drobite.
drebezgx. — rm.  drob neben  darab. zdrobi
vb.  zdrumek vb. magy.  darab. Vergl. lett.
drupu, drvrpt brockeln. got.  gadraban.ans-
hauen.

droei-: asi. drobiti se insolcntem
esse. Vergl.  r. droeitb veriveichlichen.  dro-
kuška venveichlichung dial.

droga: drogi r. art ivagen; daher
drožki drosehke.  klr. drožky. — rm.  droška.
p. dorožka litimt sic.h an  r. doroga an.

dronei-: asi. draeiti gudlen:  draeiti
telo. p. dreczyč. wr. drenči ti aus dem p.

droilgari: asi. dragam, drungam
drungarius, qui drungo seu turmae militari
praeest. gr. corpicc. lat.  drungus. Das
ivort ist deutsch: ags.  drunga. Vergl. air.
drong coetus.

51

drongu

ilrongu: asi. dragi, stange.  nsl.
drog. b. drig. č. drouli. p. kaš. drag.
klr. druk stange.  dručok od spysy neben
drukal guerbalken.  — magy.  dorong. Vargi.
nsl. dregati stossen, stechen, wenn es aus
dreng entstanden:  predregnoti, loohl  -dreg-.
Dam it ist venvandt  asi. prodražiti durch-
bohren. Dagegen ist davon  p. dražyč, dru-
žyc eingraben, zu trennen.

drontri-: p. dretwič, tretwič starr
machen.  dretwilc,tretwa, stretwa krampffisch.

droplja nsl. s. trappe.  č.drop. p.di’op.
ns. gropyn. klr. drop; (lrofa, drafa, drocbva.
wr. drop. r. drachva. draliva ist ivold
nicht b.  — rm.  drop. Die slav. ivorter sind
ebenso dunkel wie d.  drappe, trappe.

dropu: s. drop, trop, tropine treber.
nsl. tropine. V er gl. ahd.  trebir. .
drotfi: ar. droti. mirfspiess.
drozdu: s. drozd neben  drozak aus
drozg drossel.  asi. drozgi. nsl. drozg,
drozd. dršč turdus viscivorus.  dršeica tur¬
dus pilaris.  b. drozen. č. p, drozd. os.
drozn, drozna. ns. drozn, drozyn, drozyna.
klr. drozd, druzd, gen.  drozda. r. drozdi.

— lit.  straždas. lett.  strazds. ahd,.  drosca,
droscela. m/td.drostel. nhd.  drossel. lat.
turdus.

droždije plur. f.  asi. faex. Daneben
droštija plur. n.  nsl. droždže, drože, droži
neben  troska, troskov; drošče habd. s.
drožda; drožd m. mik.  č. droždi n. sik.
droždč plur.f.  p. droždža, meistplv/r.  drož¬
dže. os. droždže. ns. droždžeje. klr.
droždži neben  drošči. wr.droždža. r.droždi.

— rm.  droždij. preuss.  dragios. lit.  drum-
stas. ahd.  trestir. Aus  drozg-, droslc-.

drngft: asi. drugi amicus, alius.
druži,ba. družbka. podrugi. podružije. dru-
gojde alio loco.  drugojci, drugoišti, dru-
govišti alio tempore.  nsl. drugi, drugoe,
drg o&aliotempore.  sddrug. b.drug.drugide.
drugojače. s. drug. drugi, družba, drugda.
drug'de,drugdje,drugovdje. drugod, č.druh.
druliy. družba, p. druk, drucb brautfiihrer
aus dem r.  družba, polab. dreugy. os.
druhi. družica, družba, ns. drugi, družica,
družba, klr. druli. drubyj. družica, družba.

du-

wr. drubij der ziceite.  drubij ein anderer.
r. drugi, drugij. — lit.  sudrugti sich ge-
sellen.  draugas. magy.  druzsa namens-
veiter.  dorozsba, druzsba. W. icolil  drug,
ivoraus durch steig.  drugi.

d rum 1)0,j b. brummeisen, mauldrommel.
nsl. dromlja. s. drombulja. č.  drumbla.
p. drumla, dromla, dremla. klr. drymba;
doromba ung.  — magy.  doromb. nhd.
drommel, trommel.

drumu asi. strasse , iveg.  b. s. rm.
dram. — gr.  Spop.oc.

drusa-: b. drusam, drosam schutteln.
drusalka. drusik. druslcam vb.  drusliv.

druzga- : nsl. druzgati, drozgati ser-
driicken.  s. zdrozgati. p. druzgacb

druga- : nsl. drgetati, drbtati. zdrhniti
se erzittern.  s. drhat. drbtati, dršeem boben ,
schaudern.  drlitalicepb«'. gallerte.  č. drhati.
(dričati, di-lcotati). p. držeč, držaczka.
drgae, drgnač neben  drygač, drygnač. po-
drygač. drygotač. dresz, dreszcz, dresč,
droszcz, drocz f. kalt.er scliauder: ■ man
encartet  drež, gen.  držy. wezdrga, wez-
drgnienie, wezdryganie sie schauder.  za-
drgnač, zadržeč. os. ržeč zittern.  ns. džas.
klr. drožaty. zdrobnuty sa. vzdrobaty. drož,
drošč, droždž. Neben  o findet sich  e und
durch dehn.  y: drebot zuckung.  drybaty.
dryžaty, zdrybnuty sa. drybota. dryž,
dryži. drybli gallertartige lake.  dryžyfdst
wippsterz.  drbl’ity. Singidar  drahlyj zitternd.
wr. drobkij zitternd.  drybi, vzdrybi zittern.
drybač, dryhnuč. dryžač. r. drognutb.
drožatb. drožb. drygatb. prodrožbe. pridry-
givatb. vzdragivatb. — preuss.  drogis rohr.
lit.  drugls jieber:  r. drožb/. asi. sidrignati
se horrere:  se befremdet; so auch nsl.

druvi- : p. drwič albern reden.  wr.
drvič, drivič.

dry,jakuvl: p. dryjalciew tlieriak.  —
nhd.  tberialc. gr.  Ovjpiaz.šv. tilrk.  tprjak.
Befremdend ist  r. drijakva c gclamen.  p. dry-
jalcie\V scabiosa.

(lil-: asi. dunati blasen.  nsl. (liti. na¬
dut tumidus habd,.  dulec mundstilch.  b. duja:
votir duj e, duva. s. duti. dulac dudelsaclc-
rohre.  dulo, zadnica. č. douti, duji. os.

du6. ns. duš. klr. duty. dulo schmiede-
balg.  r. dutb, dunutb. — got.  dauns odor.
ai.  dhu agitare. gr.  6š(o brausen.

(lučaja: č. dučeje catarractes. Vergl.
p. duczaja rolire,  duczajka scrobs, grube.

duda, dude nsl. dudelsack.  dudanje
lex.  s. duduk. e.  duda. dudy. p. dudy.
duda, gajdi, multanki. dudarz. os. duda.
klr. r. duda sclialmei.  — magy.  duda. lit.
duda. lett.  dudut. Vergl. tiirk.  duduk.
(lil dva klr. schierling.
dudil 1.: s. dud maulbeere.  r. tut,7>.
tjutina. — tiirk.  dud.

dlldu 2.: č. dud iviedehopf.  p. dudek.
— magij,  dutka. Ztč.dudutis. Vergl.  vudodu.

dueli a : asi. pazuha sinus,  pazušbnica
yjTO)v. nsl. pazuha habd.  pazduha ala meg.
pazdiha, paziha. b. pazuha, pazuva, pazva.
s. pazuho. č. pazucha. Vergl.  paže bra-
chium.  paždi achsel.  paže. podpaždnik.
pazouch nebenziveig.  p. pazucha. os.
ns. paža. ns. podpaža achselhohle.  —
lett.  paduse. lit.  pažaste achselhohle soli
pa und ai.  hasta sein. Das ivort scheint
aus  paz (vergl.  po) und  ducha, ai.  doša,
došan vorderarm , ar m, zu bestehen. Urform
daher  paz-ducha. Dunkel ist  paže um.

duchanfi : s. duhan tabak.  klr.
duchan. — tiirk.  dir/an.

(luka as. dux.  klr. (luka, duk, dukar
angesehener mann.  dukačy. — rm.  duk p.
ngr.  šouv.a?. it.  duca.

(lukjauu: b. dultjan laden.  s. du-
čan. — tiirk.  dukkan.

duma asi. consiliura.  dumati: in
r. guellen.  dsl. duma wort.  b. duma.
dumam sagen.  produmam, produmvam vb.
p. duma nachdenken, diinkel, ldaggesang.
dumah denken.  przydumek: aus dem r.
klr. duma gedanlce.  dumha rath.  zadumaty.
wr. duma denken, hochmuth.  r. duma ge-
danke, rath.  dumatb denken.  dumu dumati.
volksl.  dumeca., dnmca, dumnikt, dumači.
rath.  zadumčivi. nachsinnend.  — lit.  duma
meinung.  dumčius rath.  padlima. lett.  pa-
domsrai/i. domat denken.  duma istfremd:
got.  dom sinn, urtheil. dhd.  tuom tliat ,
urtheil, gericht. and,,  ddmari richter. finn.

dupelu

tuomari. tuomita. Da den ivortern ai.  dha-
man zu grunde liegt, so muss  duma etn
fremdivort sein, denn  dhaman iviirde slav.
dem- ergeben. Trotz seiner geringen ver-
breitung  — es ist nur b. und r.  —■ ist das
ivort in der ersten periode entlehnt ivorden.

dumu : as. dumi, dominus, sacerdos.
dumna, duvna nonne.  — Aus dem mlat.
domnus.

(luiiaTU : asi. dunavi>, dunaj Bavou(3ioc,
Bavoup«; danubius.  nsl. dunava; dunaj im
Westen Wien.  b. dunav. s.dunav, dunavo,
dunaj. č. p. klr. r. dunaj. — ahd.  tuo-
nuowa, tuonaha. magg.  duna. Fremd,
ivahrsckeinlich keltisch.

(lunja nsl. bett, tuchet.  s. dunja. —
magg.  dunha, dunyha. nhd.  dune, daune.

(lup- : asi. (lupinacavitas.  dupi> m,cavus:
dab't dupbiiT,. dupi.ka loch.  dupli., dupli.
hohl:  duplo drčvo. duplja hohle.  dupljeni.
cavus.  duplina, si.dupi.eiti infigere.  izdupi.-
čali, rimosus.  nsl. duplo, duplja loch im
baume: daneben  deplo, depla. b. dupka
loch.  dupčast. produpčuvam durehbohren.
s. dupe after.  duplja baumliohle. 6.  doupa
hohlung.  p. dup neben  duh, dziuh hohlung
in einem baume.  dup, dupka, duh der liin-
tere.  dupel, dziupel, dziupla baumhohlung.
dupniasty hohl.  poddupny. wydupnie6, wy-
dubniec innerlich hohl iverden.  os. dupa
loch.  klr. dupa steiss.  duplo baumhohle,
grotte,  jaskyha. hilodupeč todtenvogel.  wr.
kurdupyj/ur r. kurguzyj. r. duplo. Vergl.
nsl. v misli zadubljen. — lit.  dubti, dumbu
hohl roerden.  dauba schlucht.  dube grube.
dubti, dubiu aushohlen.  dubus tief und
hohl. lett.  dubu hohl iverden. Ein dem
lit.  dub- entsprechendes  dttb- kennt das slav.
nicht. Venvandt ist got.  diups tief.

dupelft: nsl. trojdupel dreifac.h habd.
s. dupli. klr. duplovyj ung.  dub cit,
dyplyk doppelschnepfe.  wr. dupl'astyj.

r. duplovatyj. — magg.  dupla. Alles un-
mittelbar oder mittelbar romaniscli:  duplus.
Ilieher sind zu stellen  asi. dipla art mantel.

s. diple art musikinstrument.  b. diplc-
nica art schivert:  što se diplit. — rm.
diple. ar. dupljatica lampe.  nsl, duplir

53

dtich-

dupi-

ivindlicht.  s. dublijer, duplir ivachskerze.
Dieses ist mit it.  doppiere zusammenzustellen.
(lupi- 1.: s. dupiti schlagen, stossen.

b.  dupna vb.  (kon).

(lupi- 2.: ns. dupiš taufen.  polab. dopa.
— Aus dem nd.  doopen. got.  daupjan.

dur-: nsl. oduriti se sich entfremden
Ukrain.  odurjavati abominari ung.  kr.
oduriti hassen.  s. durnuti se, drnuti se
toll iverden.  d uriti aufbrausen.  p. dur
eigensinn.  durak, duren thor.  durny, dumny.
zadurzye dumm machen.  klr. dur, odur
betčiubung, tJiorheit.  durnyj. durman, dur-
žiie. wr. durnyj. z duru aus thorheit.

c. durnyj. durmani datura stramonium.  —
Ut.  durnas. durnrope tollrube.  durnžole toll-
kirsche. Ob das nsl. kr. ivort zu dem s.
p. usw. zu steklen , ist zioeifelhaft.

dura-: kr. durati dauern ung. s.  du¬
cati. durača. durašan dauernd.  — mlid.
duren, turen. lat.  durare.

dur geli : nsl. durgelj, gen.  durgelna,
drillbohrer.  — ahd.  durihhil, durchil durch-
lochert.  nsl. auch  frugelj.

(lušmanimi: b. s. dušmanin, dušman
feind.  — tiirk.  diišmen.

(Iva asi. zivei.  nsl. b. s. usvo.  dva.
polab. d&vo. asi. dvašbdy, dvašti, dvaštb
ziveimahl.  b. dvažd, dvaš. kr. dvojdupno
ung.  s. dvažde. klr. dvaždy, dvojey,
dvojky. wr. dvoždy, dvojči. r. dvaždy.
dvašči. — lit.  dvokti bis nach Nosovia.

dveka asi. ruminatio.  dvekovati. nsl.
dvečiti. b.divka kauen.  divčaufr. divkljo.
Vergl.  gvača vb.

dvig-: asi. dvignati heben.  dvigati,
dvizat-i. podviga kampf.  nsl. vzdignoti,
vzdigati, vzdigavati. podvizati se. b. digna,
digam vb.  s. diči, dizati. č. dvihnouti, dvi-
hati. p. džwign^6, džwigač. ns. zvinuš.
klr. dvylmuty, dvyhaty. r. dvignutb, dvi-
gatb. — rm.  podvig negotium, in iilteren
guellen.

dviri: asi. dvu-b thiir.  dvbrbnica

pfortnerin.  nsl. dveri im Osten,  duri, do-
vri, davri im Westen.  davre aus  dvtre rib.
s. dveri altarthur aus dem r.  č. dvefe :
dfvi aus  dvfi. odfvi. p. džwierze. drzwi.

polab. dv&r. dvarnaiea stube.  os. durje
aus  dvjerje durch ausfall des  je. ns. žurja
aus  dzvjerje. klr. dveri. wr. dzverki.
r. dverb. — Ut.  dur Is. got.  dauro nur im
plur.  daurons. ahd.  turi. gr.  0ipa. lat.
fores. magy.  verocze ostiolum aus  dvsrtca.
Wer von einer iv.  d ver ausgeht, tvird in
dvbrb schiodchung des  e, in  dvori steige-
rung desselben erkennen.  asi. dvori haus.
nsl. b. s. dvor. č. dvur. p. dwor. klr.
dvor. wr. dvor. r. dvori. — lit.  dva-
ras; dvarSnis gutsbesitzer, entlehnt. rm.
dvornik, zvornik, vornik. magy.  udvar.
udvarnolt. Vergl, zd.  dvara n. ai.  dur,
d var f.  dvara n.

džema , dzjama klr. jleisdibruhe.
— rm.  zeamg aus gr.  l^ega.

(Izeru : klr. dzer molke.  — rm.  zer.
džamadanti : b. s. džamadan art
kleid.  — tiirk.  džam’adan.

džamija b. s. moschee.  — tiirk.  džami’.
džamii: b. s. džam glas.  — tiirk.
džam.

dželatiilii : b. dželatin henker.  s. dže-
lat. — tiirk.  džellad.

džepu: b. s. džep tasche.  — tiirk.  džcb.
džida s. p. wurfspiess.  — tiirk.  džida.
džigerti: b. džiger lunge.  s. bijela
džigeriea. •— tiirk.  džijer lunge, leber, herz.

(lžilitti: s. džilit ivurfstab.  p. dzi-
ryt. — tiirk.  džilit, džirit.

džindžlira klr. enzian.  gindzura, gen-
zura. — rm.  intsur§; daneben  džentsian^-.

džube b. art oberkleid. s.  džupa. —
tiirk.  džiibbe. Ein iveitverbreitetes wort
dunkler herkunft: it.  giubba, giuppa usw.

(lili)-: asi. dybati. b. debja be-

schleichen.  debliv lauernd.  č. dbati achten.
dba sorge.  nedbaly. p. dbač. dybač auf den
zehen schleichen.  nadyba6 ertappen.  ns.
dybnuš treffen.  klr. dbaty. nedbalyj. dy-
baty gehen.  wr. dbac sorgen.  dybač auf
den zehen sehleichen.  r. nedbatb. — lit.
daboti. atboti lauern , sich lauernd herbei-
schleichen, acht geben.  boti.

dtigna : asi. digna, dignja cicatrix.
(Ilich- : die w.  duh- tritt auf I. als
duh-, n. durch steig. des  ti als  duhi,

dum-

54

d tiska

III. durch dehnung des  ti als  dyha-. I.  dihnati
athmen.  dihorb, tihorb iltis. II.  duha athem,
geist.  duhati, dušti athmen.  produha. vazduha
luft.  duša athem, seele. III.  dyhati, dyhaja,
dyša iter.  -dyhnati neben  -dihnati. nsl.

I.  dahnoti, dehnoti. thor, dihur iltis. II.  duh.
duha geruch ung.  dušek zug.  naduha asthma:
dasselbe wort ist  natiha, nediha, nedulia
und  nahod schnupfen. III.  dihati, pridih-
tiniti. dih. dišati riechen.  b. I.  -dahna
vb.;  daharn durat.  dah athem. II.  duh. du¬
hove pfingsten.  duhlo luftloch.  duham, duhna
vb.  duhnuvam vb.  duša. duša vb. riechen,
iviirgen.  dušav asthnatiscli. III.  vizdiščm
seufzen.  diham, diša vb.  dihna, izdihvain vb.
kr. ii.  duha geruch.  s. I.  dahnuti. dahtati
schnauben.  tvor aus  thor. II.  duh. vazduh.
duhati, zaduha. duša. dušiti, lil.  dišati,
dihati, dihnuti. dihtati. č. I.  dech athem.
nadcha. deehnouti, dehnouti, tchnouti. tchof.

II.  duch. dusati schnauben.  dušiti iviirgen.
duše. rdousiti iviirgen. III.  dychati, dych-
nouti. dychteti. p. I.  dech, gen.  dechu,
tchu. tchnac. tchoi-z. II.  duch. wozduch
ist r.  dusič. dusza. III.  dychač, dychnač.
dych. dysza luftrohr.  polah. II.  deusa
seele.  os. I.  tkhor. II.  duch. Ul.  dy-
chač, dychnyc. ns. I.  tvor. II.  duch.
dušyš. III.  dychaš, dychnuš. dych. klr.

I.  nadocli, nadcha katarrh.  chor. II.  duch.
dusyty, dušyty. duša. III.  dychaty. dych.
natychaty einhauchen.  wr. I.  tchnud, tych-
nuč, tchač. dochlja athmen.  pritchlyj. za-
tcha. natcha. II.  duch. producha. dusič.

III.  dychač,dychnuč. tychac. r. 1.  vizdochi.
dchnutb, dochnutb. zadchlyj. chorb. n.
duchi. duchota. naducha schnupfen.  voz-
duchi. duša. dušitb. III.  dychatb. dy-
šatb. otdychi. — rm. I.  dihor aus  dihorb.

II.  duh. neduh. v§zduh. III.  odihni, ho-
diniuS. magij . 1 .  doh geruch.  natha schnupfen.
II.  dusnolc. duska. lit. I.  dusti. duša dunst.
dusauti. duseti. n.  dausos /. plur. obere
luft. Hieher ziehe ich  dvesiu (dviu-b, durls).
dvase. Entlehnt  dukas. dusia. lett. i.  dusu,
dust keuchen. In der 2. und 3. classe der
verba erhiilt sich der W.-vocal; dasselbe gilt
von den formen wie  dihtati: alles von die-

ser regel abiceichende ist analog gebildet.
Formen ivie  dušiti beruhen auf  dus-, ivdhrend
dušiti die form  duh- voraussetzt. Wie  du¬
šiti ist e.  dusati schnauben zn erJclaren.

dum- : asi. dima, dati blasen. iter.
durch dehnung  -dymati. kr. dimati. s. na-
dam blahung.  nadimati se. č. dmu, dmouti.
dymati. p. dme, dač. dma.-dymač. polah,
d&rne bliist.  klr. dmu, duty. vzdymaty ša.
wr. dmač. r. dmitb. nadmennyj. poddy-
myši, was  dymatb voraussetzt. Hieher sind
zu stellen 6.  dmcchnouti, dmuchnouti, dmy-
chati. p. dmuch wehen.  dasač schnauben.
das zoni.  klr. dmuchaty. wr. dmuchač.

— lit.  dumpti/euer anblasen. ahd.  damph.
ai.  dham, dhma.

d fina: asi. dma, dma art krankheit.
nsl. dna colica meg.  č. p. dna gicht.  klr.
ist  dna gebarmutter.

dfinastru : r. dmastri, dnestri Da-
naster, Dniester.

dlllieprl: r. dm cprb Danapris Dnieper.
asi. denepbrb in etiner s. guelle.  dbnaprb.

d UHO 1.: asi. dmo hoden,  bezdina,
bezdmaja abgrund.  nsl. dno. h. dmo.
dmzeme abgrund.  dmište stamm.  izdanka
nebenschooss, ivenn fiir  izdmka. s. dno.
izdan scatebra.  izdanak kniittel.  bezdana.
č.  p. os. ns. dno. č. oddenek erdstamm.
polah. d£mu grund.  d&n&v, dhneu hinein.
os. zdonk baumstamm.  vozdonk stammende.
klr. dno. dnuka, dni, u dnu innen.  r. dno.
pridosta dnu. — lit.  dugnas fiir  dubnas.
bedugnis abgrund. lett.  dibens, dubens.
bezdibens.

(luno 2.: h. dinjah neben  gizno leer-
darm.  os. ns. deno buchmagen. Vor , n
ivird ein consonant ausgefallen sein, da sonst
das wort  dno lauten iviirde. Vergl.  beno.

(luska: asi. diska brett.  nsl. deska,
daska. h. diska. s. daska; cka aus
dska mik.  štica. č. p. os. deska. polah,
bliža daisko das heilige abendmahl , eig. der
gbttlichetisch.  klr.doska.doška. wr.doska.
doška. r. doska, dska. dščica. čani kufe
fiir  ščani, dščani. skatertb aus  dskatertb.

— magij,  deszka. gr.  Skv.oc, lat.  discus.
Uralte entlehnung: doch auf welchem wege?

diišter-

55

dime-

ahd.  disk, tisk tisch. rm.  disk scheibe,
teller. Vergl.  misa.

dušter- : asi. dišti tochter.  dtštertša.
nsl. hči, hki, šči. b. dtšterja, korka. s. šči,
lcci, cer. č. dci, cera. p. cora. klr. dočka.
dona, donka, donta, donča. wr. dočka.

r. dščerb, dočb. — lit.  dukte; dukra aus
duktra, duktera. got.  dauktar. dtlšti aus
dukter. ai.  dukitar. Hieher gehort  asi.
pastorbka, pastor r tky, paston>kyni stief-
tocnter. Dieselben ausdriicke jinden sicli  nsl.
pasterek, pastorek; pasterka, pastorka.

s. pastorale. č. pastorek. klr. pasto-
rok. Ste sind gleichen ursprungs mit  asi.
padišterica. wr. padčer, padčerka, r. pad-
čerica, und mit lit.  podukre, podnkra. pa¬
storbka entstand, bevor  kt in  št, č, 6 und
c iibergieng: es muss daher auf  pa-dukter,
padkter zuriickgefilhrt werden. Dev mitt-
lere consonant ist, nachdem 'h geschivunden
voar, ausgefallen, dahe/)'  padter, ivoraus
paster: man vergleiche  šla aus  šdla von  šbd.
Daraus ergibt sich, dass  padčerica und das
von Jungmann angefiihrte  pacorek jungeren
ursprungs sind. Aus dem f.  pastorbka ist
das m.  pastor r bk r b entstanden, neben dem
sich  r. ušiv.  pasynok r B findet. Abweichend
ist  b. pastrok stiefvater.

d uzdi : asi. dbždb regen.  nsl. deždž,
dež. b. dižd. s. dažd. č. dešt. p. deždž,
deszcz. polab. d&zd. os. dešč. ns. dejšč.
klr. doždž, došč, dož. r. doždb, gen.  dož-
dja. — Aus  duzg-, drisk-.

dymija: asi. dymije inguina:  pobo-
lit'L dimijami misc.-šaf. 141.  prilagaj na
dimije 159.  dimje aus einem glag. brevier.
nsl. dimle, richtig  dimlje. p. dymie, dy-
mionka schambug, leisten.  dymienica beule:
dieses ivolil von  dum: wyd§cie i napuch-
nienie. Vergl.  odymač sie. klr. nadymy
leistenbruch, eig. anschioellung.  dymynyča
geschmiir unter der haut. Vergl.  dum-.

dymtt : asi. dymT. rauch.  nsl. b. s.
dim. č. dym. p. os. ns. klr. dym. polab.
d&im. r. dym r b. — lit.  dumas. podume. lett.
dumi. ahd.  toum. gr.  0up.6?. lat.  fumus.

dyliju asi. pepo.  nsl. b. s. dinja.
č.  dyn kiirbiss.  p. dynia melone.  klr.

dyria. r. dynja kiirbiss.  — lit.  dinis
entlehnt. magy.  dinnye melone.

dyšeli: p. dyszcl deichsel.  klr. dyšel.

r. dyšlo fiir  oje. — lit.  dlselis. ahd.  dlhsala.

dibri : asi. dbbrb ihal:  dbbrs ognbna.
nsl. deber in ON.  e. debr. p. debrza.
klr. debr. wr. dzebra. — magij,  debre
graben. Alan vergleicht gr.  ictopo?.

dil-: asi. prodbliti ivie  prodlbžiti pro-
ducere. č.  dliti zogern.  prodleti zogern neben
prodliti verldngern.  p. prodlič. os. dlič
verlangern.  vudlejič. klr. prodlyty. vy-
dl'aty. zadlaty ša. r. dlitb. dlina. udlinjatb.
dil- beriihrt sich vielfach mit  dh>gT>, daraus
erkldren sich die „ldngs, neben u  bezeichnen-
den praepositionen: vergl.  po dkbgu usw.
asi. podlje aus  podtlije neben:  podlje nacli
der lange im gegensatze von  preky. podblb
neben.  nsl. dle (dlje) langer. Vergl.  vadle,
v'bdle, vedle, valje, velje, vale, vade sogleich,
eig. daneben.  vadije bis.  vse v dilj, vse
v en dilj in einem f ort.  kr. vadljen stativi.
valjelt, veljek stalim, continuo.  vsedilje
frank,  udi!j subito Stulli.  poli neben; daraus
pu: pu njega. s. valje allsogleich.  č. dle,
podle, vedle. obdčlny langlich.  sik. podla,
p. dla; wedle, rvedla; podle, podla. kas.
pol. os. dla. pola. ns. podla, pola, pla.
bogajla. klr. dla. dl'i. lila. gl'i. vedla,
vodla. podla, pela, pola ung.  byla. bla.
kola. vozli, vozla, vodil, na vodil, na vogli
mit der oberfldche der hand.  wr. dli. po¬
dle, podli, vodle. dli. dlja. vodli. r. po-
dolbnyj. dlja, glja, zija, zli, vozle, podld,
podole, vodli, vodlivn. vozli, vozliv r b. po-
dlinnyj. Vergl. dial.  zali fiir  točno, podlinno.
Hieher gehort  s. diljka langes feuergeivehr.
Auf  s. dulj, dugulj lange liat  dugi einfluss
geiibt.  dug hat im comp.  duži und  dulji,
duglji. — lit.  palig gemdss ist entlehnt:
p. podlug. JVenn h aus  e entstanden, dami
karm damit  dalja ferne und  delja ivegen
verbunden werden.

dimd-: asi. odbmeti se resonare.  nsl.
odmevati mit und ohne  se loiederhallen.  od-
meti antivorten.  odmev iviederhall, im Westen.

s. odmelo cognomen mon.-serb. 30. 2.  — -
lett.  dimt, demu drohnen.

dini

56

enz-

(lllli: asi. dbnb tag.  dt.nt.sb heute.  nsl.
den, dan. dnes, dans. b. den. dnes, dneska.
s. dan. danas. č. den, den. p. dzieri.
dziš, dzisia, dzisiaj. polab. dkn. os. džen.
ns. zen. klr. den. dnes, dneska. wr. dzen.
r. denb. — preuss.  deinan acc. lit.  dena.

ai.  dina. Dev name fiir ivoche ist  nedelja,
im č. p. os. ns. jedoch eine verbindung des
pron.  ta und  dbnb, die, ivie es scheint, die
wiederkehr desselben tages bezeichnet: č.  ty-
den. sik. tyžden. p. tydzien. os. tydžen.
ns. tyžen.

E.

e, je kommt meist in ableitungen und
mit andern pronomina verbunden vor:  asi.

jese, jevo ecce.  nsl. eto ung.  b. e, eto,
evo, eve sieh da. Vergl.  edikoj tališ.  kr.
evo; oto ung.  s. evo. eto, ete. eno, ene.
Vergl.  č. hyn dort.  lien, ken. Lenka, hevka.
p. ken sieh.  Lajn. kajwo usw.  kas. Levo.
ns. Lav, kov. klr. ot. cej hic ist,  ot sej. otak.
ose ozero. oš, oš da.  ken, ken dort, iveit.
kendeka, kendeky. kentova dort.  kento,
kenanto jungst.  ket, hef weg, fort.  kcv hie-
her.  kode, kezde, kezdečka neben  ozde.
wr. jetyj. jeto. jetudy. ede. kenyj, ketyj
dieser.  poketudy. otketudy. odketul. r. 9va,
avota ecce.  okose. 9tuda. 9tulb. 9dakoj tališ.
ekij, ek oj. entota. eto. evo, eva dial.  evto.
vose, voto, vota, votačka sieh da.  vosej,
voseta jungst.  e ist vielleicht der ai. pro-
nominalstamm  a in  ajam, ena, aja, at, ajos,
atas, atra usw.

ekelitnica nsl. annunciatio B. Mariae
Virginis.  ebektnik martius.  — Vergl. mhd.
ebennakt tag- und nachtgleiche, daher zu-
nčichst der name des monats.

C krilat: b. ebrik, ibrik Jcrug.  s. ibrik.
sik. ibryk. p. imbryk. — magy.  ibrik.
tiirk.  §br§k.

eglentt : s. eglen gesprach.  jegleni-
sati. — tiirk.  ejlenmek.

eleija b. s. gesandter.  — tiirk.  elči.
enged- : nsl. engedovati concedeve. —
rm.  ing§dui vb. magy.  engedni.

eilZ-I asi. vezati binden.  uvesti, uvez-
nati kronen.  uvesti, gekront.  vezeti haerere.
Vergl.  gnezdo potica vezeta und  vezeni.
acu pictus.  veslo band aus  vez-tlo. uveslo
kranz.  si.vezbnb, si.vezbni. gefangener. Durch
steig. des  cn zu  on: vazi. band.  naazi. amu-

letum.  si>az r b, ST.vazi.. aza,vaza, si.vaza band.
azil., vazkb knoten.  aže, vaze strick.  ažika
consanguineus.  az r bki> enge.  azina, fjzota
enge.  aziti einengen. Hieher rechne ich audi
gažvica vimen.  nsl. vezati, vezndti stecken
bleiben.  vez band.  poveslo garbenband
(vergl.  verz), vezel umgestilrzt ist dunkel.
voz povoz, povdza band. voza ker ker.  preoza,
prevoza iiberband.  voznik gefangener.  ožel
knoten, knorren.  suženj sklave.  vože seil.
ozek, vozek enge.  vožina enge (mit unhisto-
rischem  ž). gož riemen, der den  ročnik und
cepec zusammenhdlt.  gožka. b. veža bin¬
den.  veza sticken mil. 23. 339.  veslo bund
vbst.  vezlo band bogov.  v r bzel knoten.  vrbže
seil.  g r bžva gerte, turban.  kr. sužanj.
s. vezati binden.  vesti, vezem sticken.  vez
stickerei.  vezilja stickerin.  uzao knoten.
uzica strick.  uže seil.  uzak, uzan eng.  užina
enge fiir  uzina. sužanj gefangener.  gužba
Jlechte aus reisern.  č. vazati binden.  vaz
band, Ume:  majici j meno od vazanl. obaslo.
svizel band.  vezeti stecken.  vaznouti stecken
bleiben.  veziti festhalten.  vezen gefangener.
pavuz iviesbaum.  p?lvuzny, prlbuzny ver-
icandt.  uzel. ouzky. oužina enge.  soužiti
einengen fiir  ouzina, souziti. houž, koužev
wiede.  p. wiazac. wiezič geschlungene arbeit
machen.  wieznač stecken bleiben.  wiaz band
und, nach dem bast, riister.  powiasio stroh-
band.  wiezien. wezel knoten. Vergl.  waza
honigioabe.  wazki eng.  wežyč einengen.  po-
waz, pawaz. przybuzekstwo ist č.  gažwa
lederne kappe am dreschjlegel.  kaš. vian-
zac. vežeščo fiir  r. privjazb, svora. polab.
vjozat binden.  vozli, vože strick.  vozki,
os. vjazač. vjaznyč. v jaz vime.  vuzol biindel.
vuzki. ns.vjezaš. vjez ulme.  kužki, kuvjezk

ergenti

schleife.  klr. vjazaty; jazaty ung.  vjaz-
nuty. vjaz band, riister.  vjazen gefangener.
vjaznyca kerker.  pavuz. uzol, vuzol. uza,
juza fessel.  uzkyj.' uzyna ;  vuzyna. obuza
biirde.  pauzyna stange.  vužva kettenring
an der  faz. kuž seil.  hužov, hužva.
kužo vita, uževka, užyvka. wr. vjaž, das
auch „sumpf“, „worin man stecken bleibt“
bedeutet.  vjaslo, perevjaslo. vjazeri. vjažmo.
perevuzid einengen.  huz knoten.  huzac zu-
schniirren.  zvuzic, zvužac einengen.  r. vja-
zatb. vjazti, veztb stricken.  vjazlo art amu¬
let.  vjaslo, perevjaslo. vjaznutb. vjazi, sumpf.
vjazi riister.  vjazldj klebend. Vergl.  vja-
ziga. vjazenb. venzelb ist p.  wezel. uza,
juza. nauza amulet,  nauznilčt fiir  kol-
<lunx. uzmk r r>. uzel r b. užiščc. priim,, pri-
vuzdi., priguz r b. ar.  uzment fretuni.  uzkij.
uzl,  uzina enge.  uzitb. zauzovato. guž r b

faca s. gesicht.  — it.  faccia.
faeoletu: p. facolet schnupftuch.  nsl.
faconetel. facaleg. č. faculik. klr. face-
lyk ung.  — it.  fazzoletto, fazzuolo.

fajda b. nutzen.  s. fajda. fajdisati.
nsl. fajda ivucher.  — tiirk.  fajda. alb.
fajdg.

fajdati: p. fajdač cacare.  zafajdač.
wr. fendac, zafendae, zaclivendrič be-
schmutzen.  — d.  feuchten.

fajka p. pfeife.  nsl. fajfa. — nlid.
pfeife. Vergl.  pipa.

fakillja: č. fakule, fakl efackel.  nsl.
baklja. s. vaklja. — d.  fackel. ahd.
facchala. . lat.  facula. magy.  faklya.
Vergl.  baklja.

falatu: nsl. s. falat stiick.  klr. falat.

— magy.  falat.

tali-: nsl. faliti fehlen.  s. faliti, valiti,
falinka, valinka fehler.  os. fal mangel.  —
mhd.  velcn aus fz.  faillir. nhd. bair.  falen.
tal ja : p. fala ivelle.  klr. chvyl’a.

— Man denkt an das d. icort.

talil: nsl. fal voohlfeil.  — ahd.  feile
neben  fali.

faru

strick. Hieher gehbrt auch  e. vaz das band
der knochen,  vaz (sije), sik. vazy plur.
genick.  klr. vjazy, poperek, chrebet.
— Vergl. preuss.  winsus hals, d. i.  vin-
žus. lit.  vižti vižinas bundscliulie fiecliten.
viža. apvižtas umvounden.  viž aus  vinž.
ankštas enge beruht auf  anž-tas: enž-, anž-.
lett.  gužas riemen, entlehnt. rm.  v§nzok.
v§nži sich biegen.  ggnž jiechtruthe.  vgndž
biegsamkeit.  luižb§ kesselhaken. magy.  po¬
zna aus klr.  pauzyna. guzs loiedenband.
guzsba. gr. o-'f/e>. lat.  ango. got.  aggvus.
ai.  ak-ii eng. W.  engh mit palat.  gh und
mit  e filr  a anderer sprachen. Von  enz
ist trotz des  g ničlit zu trennen  ongori, wo
gh velur ist.

ergentt: b. ergen, jergen ledig.  —
tiirk.  ergen.

espapit : s.espap tvaaren.  — tiirk.  esvab.

fallšl : č. faleš, falše falschheit.  nsl.
folš. fošen invidus.  p. falsz. os. balš
bei Linde.  ns. falšny. klr. falsyvyj. wr.
falš. r. falbšo.. falbša. — d.  falsch. lit.
palšas.

failtll: nsl. fant bursche.  — nhd. bair.
fant. it.  fante lenobe , soldat zufuss. Abseits
liegt  nsl. kr. fantiti se sich rdehen.

fara b. rasse, venvandte.  — alb.  farg.
rm.  fgrg ^sved. langob.  fara nachkommen-
schaft, familie.

farforu r. porcellan.  b. farfor. far-
forija. p. farfury. — ngr.  ©aptpoupi. tiirk.
fagfur porcellan, titel des kaisers von China
bei den Arabern.

farizi: ab. fariz pferd.  kr. fariz.
as. farist, parizi. ar. fai’b. — ngr. qy.pr t c.
tiirk.  feres.

taru 1.: nsl. far priesier.  fara pfarre.
farman pfarrkind. 6.  p. os. ns. fara. os.
faraf. klr. wr. fara. — ahd.  pfarra. lat.
parochia. gr.  napor/ia. rm.  paroch. s.
parok. klr.  parachvyja.

faru 2.: p. far leuchtthurm.  r. farosx.
— it.  faro. gr.  <papoq. Auf epavog  (®avaptov)

febra

58

fuk-

beruht  s. panos feuersignal.  r. fonart. wr.
chvonar. tiirk.  fener. b. fener. s. fenjer.

felbra p. jieber.  wr. clivebra. — it.
febbre.

fela 1 .  nsl. species.  s. fela, vela.

— rm.  feliti. magij,  fcl die hdlfte,  sokfele
vielerlei.

fela- 2.: b. felam vb. niltzen.  nefe-
len. — mrm.  felisi vb. gr. 'isskoq.

felecru: klr. felcer chirurg.  wr.

chveršal. — d.  feldscher.

ferbega-: nsl. ferbegati se verzichten.
ferbežen audax.  — mhd.  sih verwegexi.

fcredže b. art Jcleid.  s. feredža.
r. fereza, ferozt. — tiirk.  feradže.

fcrkatla asi. navicula.  — gr.  ®epxasa,
<pspyaSa. it.  fregata.

ferzi: r. ferzb konigin im schachspiel.
b. ferz. — turk.  ferzi.

fezini: nsl. fezir stirnband derfrauen
javibr.  — d.  visier. it.  visiera.

liga nsl. feige.  č. fik. p. os. ns.
figa. klr. chvyga neben  smokva, r. figa.

— ah,d.  figa. lit.  piga.

lig'11: č. figi, figel schabernalc.  p. figiel.
klr. fygla. wr. figla. r. figlja.

fiintt: klr. fijin der neugetaufte.  fin
ung.  nsl. pilun firmling Ukrain.  — rm.  fin.

(i lani : p. filar pfeiler.  č. pile?. —
ahd.  phllari aus dem lat. pilare.

fildžanu: s. fildžan, findžan tasse.
p. filižanka. klr. fynža, fylyžanka. —
turk.  fildžan, findžan. magij,  findža.

filinfi: r. filims strix bubo. Nicht auf
kviliti zuritckfiihrbar: andere denken an
ahd.  mvila.

lil ti: b. lil laufer im schaphspiel.  fil-
diš elfenbein.  s. fildiš. viljev, filjev zub.

— tiirk.  fil. fildiš (elefantenzahn).

finfi: as. fin bfein.  s. fini, vini. vino-
ves. nsl. fajn. klr. fajnyj. p. fejn. —
ahd.  fin. nhd.  fein. magij,  finom. fz.  fin.

liola, fiala č. veilchen.  p. fiolek, fia-
lek. os. fijala. klr. fyjalka. r. fialka.

— Aus dem d.  veil, mhd.  viel, viol. lat.
viola.

Atilu: b. fitil, fetil. s. fitilj, vitilj
docht.  vitiljača. klr. fytyl’. r. fitilb lunte.

— rm.  fitil. mrm.  tpnuks. alb.  fitil. gr.
cpiiT-rga, <pinkAt. tiirk.  fetil docht, lunte,
charpie, diinner aus palmenfasern gedrehter
strick. rm. besteht neben  fitil das aus dem
asi. sveštilo, s. svještilo, entstandene  feštilg.

fletimi: nsl. fleten, bleten sauber.  fict-
noba. ns. neplek. — mhd.  vlat sauberkeit.

fodultt : b. fodul stolz.  klr. fudu-
lyja. — tiirk.  fodul.

fortllllil b. sturm.  s. fortuna, frtuna,
vrtuna. — it.  fortuna. tiirk.  f§rt§na.

fota klr. art giirtel,  obpynka. p.
fota. — tiirk.  fota badeschiirze. rm.  fot?.
magg.  futa.

1‘otivu: nsl. fotiv bastard: daneben
fabule. klr. fatuv, fatliv bastard, hiecht.

— magij.  fattyu.

frajirtt: klr. frajir geliebter.  frajirka.
č. frejif. p. frajerz. — d.  freier.

frailttt : r. Hantn stutzer.  p. frant
schlauer schallc.

frasu: p. fras, frasunek Icummer.
frasowac sie. klr. prasunok. č. freso-
vati se. — Aus dem d.

friga-: nsl. kr. frigati frigere.  s. pri-
gati. — it.  friggere.

fromentinu: nsl. fromentin mais.
kr. varment. s. frmentin, furmetin, ur-
motin, rumetin. — it.  frumento, fermento
iveizen, dagegen  formentone mais.

frongtt : asi. fragn francus vpdjjot;:
daneben  fr egu., fragn lbv r i.. italii naribata
se frazi. b. fruški aus dem s.  as. frugb.
s. fruška gora tpptrpfo/.dipicv. r. frjagn bei
Nestor.  — rm.  frink. Neioere entlehnungen:
b. frenski. s. frenga. r. frem>cuga
op. 2. 3. 725.  — mlat.  francus. gr.  $pdyyo;.

frula s. pfeife.  p. fujara. klr.
frela, flojara, fujara. — magg.  furulya.
mrm.  flujar?. fluer?. rm.  fluer, fluer?.
alb.  flojere: friij, frij blasen.

frilka- : č. frkati, frbeti knistevn,
schnurren.  s. frka. r. fyrkatb. Ono-
matop.

ftasa-: b. ftasani ankommen.  s. sta-
sati aus  ftasati. — gr.  ^Odvstv, aor. 'iatizza.

fult-: nsl. fuknoti, fubkati pfeifen.
č.  fubeti, foukati.

funiku

59

tilniku: asi. funika, palma.  — gr.  foivtc.
furdyga klr. lcerker.
furka, hurlta b. spinnrocken.  — mrm.
alb.  furk§. mhd.  furke. nhd. bair.  furkel
gabelstecken. lat.  furca.

fliruiiu: b. furana, furna ofen.  s.
furana, vuruna. —■ tur k.  furan. ngr.
?oupvo z,, lat.  furnus. Vargi.  nsl. frnača
hiitte zum dorren des molzeš.

gaj

tuštaml : b. fuštan. s. fuštan, fištan
art frauenrock.  — alb.  fuštan. it.  fusta-
gno nach der stadt Fostat.

fužina nsl. schmiede.  — it.  fucina
von lat.  focus.

fufa- : asi. fbfati blaesum esse.  b. fefliv
stotternd.  fnflja vb.  klr. foflavyj lispelnd.
nsl. fefljati schnattern. Vergl.  asi. kakavi.
blaesus.

ga ns. hervorhebende partikel:  komuga
»yjoš? fiir iven ndhst ditf  os. ha: ko-
mulia ? 1 vem f Daneben  dga, dha.

gabil-: p. gabač reizen.  nagaba an-
fechtung.  klr. vyhabaty misshandeln.  wr.
habac.

guban it : nsl. gaban mantel.  s. ka-
kanica. — tilrk.  kapaniča aus dem slav.
Europ.: it.  gabbano usw.

gabela s. zoll.  p. gabela. — it.
gabella steuer. mlat.  gabella. ags.  gaful
von  gifan.

gada-: asi. gadati conjicere.  nsl.
uganoti. b. gadaja mutmassen.  gad a o icahr-
sager.  č. hadati rathen, sagen.  p. gadač.
gadka. gadacz, gadula schivatzer.  na dohad
auf gut gliicli aus dem klr.  ns. godaš.
klr. liadaty ivahrsagen, denken.  hanuty, uha-
nuty, uhad. hadka. wr. badac. hadka.
otbanuc. r. gadatt rathen.  dogad r £. do-
gadka. zagadka. — lett.  gadat sorgen.
lit.  goditi errathen. Neben  gadati besteht
asi. gatati conjicere.  b. gatam vb. Vinga.
gatkam vb.  gatanka rathsel.  s. gatati
ivahrsagen, hexen.  gatnja erzahlung.  —
ra. ggt§i und  ingiči vb. Neben  gadati
und  gatati existirt  ganati, das wohl aus
gad-nati entstanden ist.  asi. ganati rathen.
nsl. vganka meg.  vganjka. zaganka habd.
rathsel.  klr. nahanka andeutung. Ver-
ivandt ist  asi. ugoniti. nsl. ugoniti. vonka
rathsel.  gonetanje habd.  zagonati rathsel
aufgeben.  s. gonetati, gonenuti rathsel
aufgeben. Vergl.  nenuti se. p. zgodi de-
crevit zof.  r. ugonutt. otgoni, otgadaj.

ugonka dial. Verbind.ung dieser worter mit
ged- ist zu suchen. %

gadi-*: asi. gaditi tadeln.  gadbirn/oe-
dus.  nsl. gaditi. gaden ekelliaft.  b. gadja
ermahnen bulg.-lab. 100..  s. gaditi ekel-
haft machen.  gad, zgad ekel. č.  haditi
tadeln.  klr. hadyty sja, liydyty sja ekel
empfinden.  wr. badzic verunreinigen.  pre-
hadkij neben  prebidkij. hadošb schmutz.

r.  gaditb beschmutzen.  gadkij ekelhaft. Diese
voorter hangen zusammen mit benennungen
fiir geivurm, kriechenden thieren, schlangen,
benennungen, die nicht selten aufthiere iiber-
tragen ivevden, denen nichts ekelhaftes an-
haftet.  asi. gada. kriechendes thier.  nsl.
gad viper.  gadina vipernloch.  b. gad krie-
chende thiere, insecten.  gad, gadina gefliigel.
č. had viper.  p. gad. gady, weže. gadzina
kriechendes thier, geioiirm, federvieh.  hadyna
aus dem r.  polab. god. os. had schlange.
ns. gad gift, giftiges geivurm.  klr. had,
hadyna, hadjuk, hadjuba. wr. had, hadzina,
hadziuka. r. gada reptile. Vergl.  gyd-. —
ra. gadin§. lit.  godas natter. magy.  ga-
docz erinnert cm lat. gadus.

gaga- : nsl. gagati habd.  gaglati lex.
gingrire.  gagatati mutire lex.  kr. gagati.

s.  gagalica art vogel.  wr. haha6. r. gaga.
gagaknutb. Vergl.  r. gogotatb und  gaknutb.
s. gaknuti. — ra. g§g§i vb. lett.  gagat.
Man filge hinzu  s. gagula art ivasservogel.
r. gagara silbertaucher.  gagka, gavka art
ente. Onomatop.

gaj asi. hain.  nsl. s. gaj. č. haj.
bajiti hegen.  p. gaj. gajic. os. haj. ns.

60

gaja-

gaj. klr. haj. Ver gl.  hajity aufhalten.
hajilka, hajivlta friihlingsspiel und frilh-
lingslied der madchen in den ostertagen.
wr. haj, r. gaj. — lit.  gojus. Ver gl.
r. zagatt claudere dial., daher  gaj vielleicht
„gehege“.

gaja-: ar. gajati krahen trigl.  s. ga-
kati. gačac art kriihe.  — ai.  ga.

gaj bil nsl. kiijig neben  kobaca. kr.
gajba ung.  s. gajba, kajba. kebati aucu-
pari.  — it.  gabbia aus lat.  cavea. ngr.
~(d\iTj,a mastkorb.

gaj(la b. dudelsack.  s. gajde, gacUje.
sik. gajdy. p. klr. gajda. — tiirk.  gaj da.

gajtanu: b. s. gajtan schmcr.  r. gaj-
tanu. — tiirk.  gajtan. *

gajtikostl: nsl. gajtikost aviditas
lex.  — ahd.  git gierigkeit, geiz.  gltag.

gaku: r. gaku haken. č.  p. wr. kak.
— ahd.  hake.

gal-: asi. proga]ina, etiva „loch“.  r. eis-
freie stelle im Jlusse; loaldlichtung.  klr.
balyty fiir  rozjasnyty. probalyna.

gali- 1.: asi. galiti escsilire, dem  igrati
nahe stehend.  b. galja liebkosen, anloclcen.
galen, prčgalen verzartelt.  s. galiti sicli
sehnen.  wr. halic lust machen.  r. izga-
ljatt sja die zdhne zeigen, spotten.  — Man
dachte an it.  gallare sicli freuen.

gali- 2.: č. haliti einhullen.  nsl. raz¬
galiti se sich eniblossen.

galica asi. dolile,  klr. halyca, halka.
wr. halica. r. galka. — rm.  gaitsg. Vergl.
galii.

galija asi. nsl. kr. s. p. galea. —
it.  galea. rnlat.  galea. mgr. '[c/Xia.
galja: p. hala alpemoeide.
galka: e, halka kugel, galle.  haluška.
p. galka. klr. haluška. wr. halka. r. ga-
luša. — magij,  galuska, haluška. rm.  galkg
driise. Aus einem d.  galle „geschwulst“ in
der bedeutung „kugel“.

galii: s. gao schmutzig.  galiti se schivarz
voerden.  galin rappe.  galonja schivarzer ochs.
galic rabe.  galičast schioarz.  klr. halyč
corvi. Man beachte  galica. Man vergleicht,
trotz des  r s. gar russ, russige farbe.  ga-
riti russig machen.  garov schivarzer hund.

gati

gani-: č. haniti tadeln.  hanba. p. ga-
nič. ganiba, gaiiba, gamba. ganiebnošč.
hanba, pohanbic sind klr.  kaš. gume.
os. hanič. haniba, hanba, hamba. klr.
hanyty. hanyba, hanba. hanmo. wr. hanic.
han. hanba. hambic. — lett.  ganit beschmutzen.
Vergl. magj.  ganeš mendum. Ich babe ehe-
dem bei  ganiti an  poganu, gedacht, in toelehem
falle  ganiti beschmutzen bedeuten ivilrde;
vielleicht besteht venvandtschaft mit  gaditi:
vergl.  gadati.

gantaru: nsl. gantar lagerbaum im
keller.  č. kantnef. p. ketnary. ■ —• nhd.
bair.  ganter. it.  eantiere. magj.  gantar.

ga pl: p. gap maulaffe.  — mlid. nhd.
gaffen.

garbinu: nsl. grbin siidioestmind.  s.
garbin. — tiirk.  garb sonnenuntergang.

gardunu: s. gardun, kardun carduus.
gardaševica carminatrix.  gardati, garda-
šati neben  gargati. nsl. krtača biirste.
č. k ar ta č kehrbiirste.  r. kardatb dial.  —
ahd.  karta, kardetsche. bair.  kardel.
rm.  kard. lat.  cardus, alt  carduus.

gare plur.  nsl. karren , leiter.  — Wohl
aus dem lat.

garje nsl. krdtze.  garjav rčiudig meg.
garka-: r. garkatb. klr. harkaty

knurren.  — lett.  garkt.

gaslo r. parole,  p. klr. haslo. č.heslo
name: vergl. č.hesnoutiverlauten.  p. godlo
verabredetes zeichen, losungsivort.  kaš. godlo,
fiir r.  zovu, kliku, leitet auf den stamm  god:
hinsichtlich des č.  heslo vergl.  hezky aus
*goždbsku.

galja: asi. gašti, wohl dual., tibialia.
nsl. gače plur.  b. gašti hose.  gaštat adj.
s. gače. č. hace badetuch.  gate aus dem
magij.  p. gacie entlehnt.  klr. hači. r. gači
neben dem entlehnten  gašei: dial. audi  gati
kleidung plur. f.  — magj.  gatya aus dem s.
lit.  gacčs aus dem p.:  *gace.

gilt lin liku: p. gatunek gattung.  klr.
gatunok. — ^4ms dem d.

gati: asi. gatb damm.  s. gat. č. hat.
hatiti dčimmen.  p. gač. os. hat. hačič.
ns. gat. klr. hat. hatka. wr. hač. r. gatb.
Vergl.  zagatb claudere dial.  — magj.  gat.

gav-

61

ged-

gar-: asi. ogavije molestia.  ogaviti
nexare.  nsl. ogaven herb.  č. oliava grenel.
ohaviti verunstalten.  ohavny ekelhaft.  —
Man vergleicht ai.  gu, gavate schreien;  gu,
guvati cacare und lit.  apgauti, -gaunu,
-gaiviu decipere.

gara klr. nebelkrahe.
gaventla: p. gaweda sdmdtzer.  ga-
wedzid.

garenztt: nsl. gabez ivallivurz sym-
phjtum tuberosum.  s. gavez. klr. havjaz.

gavedl: p. gawiedž gesindel;  drob.
c. haved': das wort bedeutet audi „gefliigel“.
dial.  havSt. klr. havednja. — lit.  goveda
Hienge: dasselbe bedeutet  r. dial.  gavez- b.

gavka-: klr. havkaty bdim.  wr.
bavkac. r. gavkatt, gamkati..

gazda nsl. hausivirth.  s. gazda. gazda-
luk, gazdašag vermogen.  č. klr. gazda.
P- gazda. gaždzina. •— magy.  gazda.

gazil-: nsl. gaz, gaza schneebahn.

gaziti icaten.  gazi mi es stosst mir auf
Ukrain.  b. gazja vb.  s. gaz. gaziti,
asi. izgaziti perdere, eig. conculcare.  —
Hiagy.  gaz.

gburu: p. gbur bauer.  kaš. gbur,
bur. — Aus dem d.

gdunije, kidonije asi. ah PN.  gdunja.
nsl. tunja. b. dunja, dulja, djula. kr.
tkunja, kunja. s. tkanja, kunja, tunja,
dunja, gunja. mrkatunja aus malum cydo-
nium (kudonium): sp. melocoton. č. gdoule.
p. gdula. klr, hdula, dula. r. gutej.
dulja. guni>. nsl. kutina, kita. č. kutna.
p. lcoktan. os. kvi6, kvjetna. ns. kvjada.
klr. guteja. — alb.  ftua. Dia wurter
beruhen auf gr.  zuBomov, auf lat.  cotonea
und  coctanum, it.  cotogna, ahd.  ckutina
und auf nhd.  quitte. DafUr  r. audi  ajva
und  armud, p. pigwa. Vergl.  klr. dulja
art birne.  r. dulja birne. lit.  dula.

ged-: die bedeutung dieser W. ist
„warten“, „erwarten“, „wiinsehen“ und dient
dem ausdrudte der vorstellungen „zeit u , „be-
stimmte zeit“, „sich ereignen“. Vergl.  ča
(čaj ati) und  časi,. Durdi st eig.  god-: asi.

goditi, gode byti genelm sein.  godt.ni.,
prigoždt genelm.  negodovati univillig sein.

prigoditi se sidi ereignen.  godi. seit &pa.
bezgodtm. zur unzeit eintretend.  godina
zait, stunde.  na gode mediocriter.  nsl. go¬
diti se. kaj se baja? was gesddehtf venet.
godi mi liabd.  pogodu mi je. kaj godi, kaj
goder guidlibet.  pogajati conjeda.re habd.
confabulari lex.  vgajati zu gefallen sein.
pogodba contractus habd.  god zeit meg.fest-
tag:  prazniki in godovi, negod unzeit.  godeti
reifen.  goden flugge.  u zgodo frilhtrub.  za
godi, zgoda, zgodaj friih.  prezgoda zufriih.
b. dogodi se, zgodi es ereignet sidi.  godja,
ugodevam gefallen.  pogaždane aussbhnung.
godja, zgodja, godevam, zgodevam ver-
loben.  godež, godevki verlobung.  godenik,
godenica. godina jalir.  kr. zgodati se
sidi ereignen.  godno friih.  godina regen.
godinati regnen ung.  s. goditi besdiliessen.
god: koji god wer immer.  iz zagodja bei
gelegenlieit.  gadjati zielen.  god festtag, jalir.
godina jalir.  odgoditi aufsdiub geben.  č.ho¬
diti, hazeti liat die bedeutung „voerfen“, daher
vyhoz ausiourf: die bedeutungen der iibrigen
č. ivorter iveidien von denen der ivorter der
andern sprachen nicht ah.  nehoda iibel.  na¬
hoda zufall.  pohoda usw.  liodny tauglieh.
hod zeitjfest.  hodovati gasterei halten.  hodina
stunde.  hezky, dial.  herslcy, hiibsch:  asi.
*goždt.skx: man denkt an  aM.hasan venustus.
Vergl.  bodlati zuriditen.  p. godzid auflauern,
streben, aussohnen.  przygoda.wygoda. godny.
gody fest, liochzeit, loeihnachten.  hodotvad
schmausen ist c. oder Idr.,  hožy, cbožy klr.
goda zufall.  godzina stunde.  godziny nhr.
os. hodžid sidi geziemen.  hodž anstUndig.
hod, liody, weilmaditen.  hodžina stunde.  ns.
zgod, zgož zu danke.  godny gitnstig..  gody
loeihnachten.  gožba gelegenlieit, loitterung.
klr. bodyty aussohnen.  hodjaščyj zioeck-
mdssig.  bodi es ist genug davon:  asi. gode.
vylioda, vyhod'. hodnyj loiirdig;  hodem«ert/t.
pohodžu exspectabo.  nehod. nezboda un-
einigkeit.  vboddja (ugodije) giinstiger platz.
liožyj anmuthig. Vergl.  hožma in einem
fort.  hod, hod jahr.  vtohod im vorigen
jalir.  hodyna stunde, schbnes wetter.  lio-
dovaty schmausen: vergl. daraus  p. hodnvvad
und  cbodowad. hocTdvla erndhrung, zucht.

62

gen-

gejena

wr. kodze genug:  asi. gode. hodzina. zkož
passend.  liožij, zhožij , vliožij tauglich.
zahodze zu friih.  r. goditi zielen, zogern.
goždatb sja passen dial.  godnyj tauglich.
negoda. ungluck.  pogoda. nepogoda. vygoda
vortheil.  negodovati, gožij tauglich.  godi
zeit, jalir.  peregoditb, perečasitb. vygoditi
envarten.  godi- und  gada- heriihren sich in
der hedeutung „rathen“.  b. dogaždam se,
dogoveždam se rathen.  pogodja cin rdthsel
auf Ibsen.  č. pohodnouti, pohadati rathen.
r. otgonuts, ugonuti errathen aus  otgod-
nutb. otgoneti zagadku tichonr. 1. 269.
Vergl. jedocli  gada-. Oh  č. heslo, kaslo,
hlaslo, p. godlo, liaslo parole hieher gehort,
ist dunkel: vergl.  gaslo. ns. godlaš be-
schimpfenlcannmit  p. godlo zusammenhangen.
Aus  vn. to goda mili man  togda erklčiren.
nsl. nagajiv lastig ist dunkel.  — m ^gy-  gagy
gastmalil. alb.  godit treffen.  godij accordo.
rrn.  ogod ruhe. lit.  gaditi S sich ereignen.
pagada. gadas vereinigung.  gaditi berath-
schlagen.  gadnus tauglich.  adnas iverth ist
wr.  liodnyj. gadlne zeit. lett.  gadite s sich
ereignen.  gads jahr.  niezgada uneinigkeit.
Aus  ged entsteht durch schivdchung des  e
Žid: asi. zidati, Žida, daneben  Žida naz. 109.
274. cunctari, exspectare, specidari. iter.
zadati dial. ant. aus  žedati. zidati. nsl.
ždeti, ždim brutend hocken.  oždevati mo-
rari.  č. ždati, ždu icarten.  p. ždae
■flor. zof.  -žyda6. kaš. ždac. klr. ždaty,
iždaty, ždu. -žydaty. wr. ždae. žedac,
židač. r. ždati, ždu. vyžda envartung.
-židatt. — preuss.  geide exspectant. lit.
geisti, geidu desiderare.  geida verlangen.
geidus, gaidus desideratus. lett.  gaida. gai-
dit. cihd.  glt gierigkeit. W.  gliidh. Hieher
ziehe ich  asi. Žide, žtdo: knžido, kyjžde,
kyjždo, kotoryjžde guilibet.  nsl. cliisto
(kyjžido), comusdo fris. Auf  Ictžbde,
k r ižido beruht č.  každy jeder.  p. každy.
os. koždy. ns. kuždy. klr. lcoždyj,
každyj; kožnyj, kažnyj. r. každyj. —
lit.  kožnas.

gojena, geona asi. gelienna, -fesvva.
as. djeona. asi. rodbstvo bevulit auf der
vencechslung von  yssvva mit  ^evsot. Em

urspriinglich hebraisches icort, das in der
fz. form  gene in die deutsche sprache ge-
drungen ist.

gel: b. gel, jela, ela komme.  s. gela,
ela. klr. hyla. — lurk.  gelmek kommen,
impt.  gel. ngr. Pa  a.

geld-: asi. žh.deti aus  želdeti begeh-
ren.  žlndt das geivilnschte.  s. žudjeti.
požuda. žudan durstig. Aus  geld durch
steig.  golda.: asi. glada, hunger.  gladovati.
gladostb gier.  nsl. glad. b. glad. gla-
duvam vb.  gladen. s. glad. č. klad.
p. glod. polab. glad. os. hlod. ns.
glod. giožis begeliren.  klr. holod. golo-
dzy preisselbeeren ist dieser sippe fremd.
wr. lilodzi fiir  r. golodno. r. goloda,.
— lit.  gardus ivohlschmeckend. ai.  grdil,
grdhjati. gardha gier. got.  gredus mrd
auf  gardus zuruckgefuhrt.

geleta č. sik. melkkUbel.  nsl. golida
melkschajf.  p. gieleta. klr. geleta fass.
geleta milchgefass.  giletka, diletka cirt
mass.  — magy.  galdta milchgelte. rm.  g§-
letg. ahd.  gellita. mhd.  gelte. nlid. dial.
gelten (fiir bhl). mlat.  galeta. Ursprung
dunkel.

gel ero: klr. gelevo bauch.  gelevač
diclavanst. Vielleiclit auf  gelvo beruhend.

golu : nsl. gel gelb trub. lex.  — ahd.
gelo, gen.  giihvcs. lit.  gele. Mit diesem
wort stehen in verbindung  č. hyl dompfaff.
p. gil gimpel.  klr. hyf. r. gilb, geli roth-
sterze.

gonili: s. gcm pelikan.  — magij,  gem
reiher.

gen-: asi. žena, gnati (durch ausfall
des  i aus  e), gi.nati, ga.nati treiben. Durch
steig.  -gona., woher das iter.  goniti, gontci.
nsl. ženem, renem, grcnem, gnati, ogon
ackerbeet.  razgon furclie zivischen aclcer-
beeten.  gonič treiber.  b. gonja vb. Vergl.
žgan troupe.  kr. zrenimo ovce frank.
s. ženem, (gnana), gnati, dorenuti fiir  do¬
gnati. gon. prijegon pugna.  nagon antrieb.
goniti, ganjati. gonjati herc. 128.  č. Ženu,
hnati. hon jagd.  nahon. ohon, ohiiiika
scluvanz.  uhon. pruhon. lioniti. pohonie
treiber.  p. žone, gnac. przegnač neben

ger-

63

dem unhistorisclien  ženic, przežonač. gon.
wygon viehtrift.  zagon ackerbeet.  gonič,
goiiba. zgon der letzte atjiemzug steht fiir
skon: ken-. polab. zine er jagt.  v&zzinat
au fj a gen.  os. linač. hon jagd.  vohon schivanz.
vuhon viehtrieb.  zahon geioende, jlur.  honič.
ns. gnas. gon feldvaeg.  kug o n trift.  zagon,
vogon, hogon schivanz.  klr. Ženu, hnaty.
hon lauf.  kony geivende, art maass.  vyh6n
trift.  zhon. zakon. lionyty. hanjaty. honyty
sa: nsl.  goniti se. r. gnati., Ženu. gony
stadium.  dogona,. pogona., gonjatb. goneči..
gončaja sokaka. — rm.  goni vb.  pogon,
poggnič. prigonit!&. goan§. gonitsg. prigoang
streit. magy.  pagony revier. lit.  genu,
ginti treiben fur slav.  žena, gnati, niclit
z §ti. ganiti hiiten ist  goniti, gančiakas ist r.:
goneij. paguniks hirtenjunge. leti.  dzenu,
dzlt ist lit.  genu, ginti. gans lvirt.  gani
iceide.  ganit hin im d, her treiben, bilten ist
slav.  goniti. zd.  jan, mit  aipi verjagen.
Vergl. ai.  han schlagen, todten.

ger-: asi. žreti, Žbra vorare. iter.  -žirati.
nsl. žreti, žrem. požirati, požir schluck.
požirak. požrčšen gefrassig.  kr. požerati.
požeruh. s. ždrijeti, žderem. žderati.
žderalo. ždrkljaj schluclc.  o. žeru, žfiti,
žrati. pažera. pažerak. žradlo. žravy. žrout.
žirati. žiravy. p. žrzeč, žreč, žre. požer
futter.  žrawy. žarlok. obžarca, obžerca.
-žerač. os. žeru, žrač fressen.  žfeč, žreju
saufen.  ns. žras, žeru. žreš, žreju. po-
žeras. klr. žerety, žerty, žraty, žru,
žeru. nenažera nimmersatt.  obžora. wr.
žere, žru. žcrlo. žerlač. žratva. r. žratt,
žru. žora. prožorlivyj. -žirati,. žerychatb, žiry-
chatb. — rm.  žder mar der. lit.  gerti trlnken.
gira, girldas trunk. Hieher gehort  opšrus
dachs. lett.  dzert. ai.  gar (girati, gilati)
verschlingen. Hieher gehoren  gerdell, ger-
dla, gerdlo, gertanl neben  gerklanu. 1) ger¬
dell: p. gardziel schlund.  2) gerdla: asi.
gradiča turteltaube.  gi"bličištb; kagrtličištb.
nsl. grlica, b. gradiča: daneben  gra.ga.lica.
gra.la.bica, gurguvica. s. grlica, č.hrdlice.
p. gardlica, garlica. klr. horlyča, orlyca.
r. gorlika,. gorlica. gorlja tichonr. 1. 42.
— magy.  gerlieze. 3) gerdlo galt in

gerbu

altester zeit; in einer spdleren periode icurde
daraus  žrelo; noclt jiinger ist  žrado. a)  ger¬
dlo : asi. grado kehle.  ogra.li, monile.  nsl. grlo.
karlo, horlo res. kehle, schreier.  ogrlje. na-
grline ženske habd.  zagrljen heiser.  b.grado.
ogradica, ograde halsband.  gradan. s. grlo
gurgel, hals, stimme, milvdung.  ogrlje.
6. hrdlo kehle, hals.  p. gardlo, garlo.
os. hordlo, horlo kropf der vogel.  ns.
gjardlo, gjarlo. klr. horlo kehle.  horla
erdspalte.  horlo miindung.  wr. horlo. hor-
lač. horlan schreier.  r. gorlo kehle.  hirlo
miindung, eig. klr.  ogorke halsband.  — rm.
g§rl§. lit.  gerlcle aus  gertle gurgel neben
gurltlis kropf. lett.  gerkle. gurldis. pa-
dzirkle gurgel. b)  asi. žrelo, ždrelo stimme.
ožrelije, oždrelije. nsl. žrelo neben  že-
relo schlund, flugloch.  ožrelje lappen am
hals des rindviehes.  žrelec guelle.  s. ždri-
jelo engpass fauces.  oždrijelje. č. žfidlo
guelle.  lifidlo. fiedlo. sik. žrielo. p. žrzo-
dlo guelle.  ns. žredlo guelle.  klr. žerelo,
džerelo neben  žorlo. ožerele. wr. žerelo.

r. alt und diod.  žerelo neben  žerlo. ože-
reli.e. žereloka, lialstueh. dial.  žirjalo. č.hfi-
dlo beruht auf  herdlo. c)  asi. žra>lo.

s. ždrlo. č. ožidli halskrause.  os. žorlo
guelle.  klr. žerlo, žorlo fiussbett.  r. žerlo.
4) gertani: asi. gradam., kratanb kehle.
nsl. grtanec (goltanec), č. hrtan neben den
unhistorisclien formen  cliftan, kftan, hyr-
tuii. p. krtan. krtunič sie, krztusič sie.
krztoh adamsapfel.  klr. hortau. r. gor-
tant. 5) b. graddan, grade!un, grclun.
s. grkljan. — rm.  g§rg§lan.

g er a: č. nadhera stolz, pracht.

gerbu: asi. gradba. riicken.  gra.bežb
gorbskyj. pograbljena,. nsl. grb. grbav,
zgrbljen corrugatus lex.  grbanec runzel
Ukrain.  b. grab riicken.  grabnek riick-
grat.  graba, grabuška buckel.  gra.bja se
sich biiclcen.  grabiškom. s. grba hocker.
grbati se sich biiclcen.  č. hrb. p. garb.
garbaty. pogarbič. os. borb. vuborbie.
ns. gjarb. klr. horb hiigel.  horbun bucke-
liger mensch.  r. gorba., audi hiigel.  gorbyli>.
gorbuša buckellachs.  gorbitb sja. — Vergl.
preuss.  garbis berg. rm.  g grb. gerbc. ggr-

64

gerdanti

bov. g§rbovin§. ggrbač. gr§b§. alb.  g§rb§.
magy.  gorbe. Ver gl. ahd.  chramph gelcriimmt.

gerdanu: b. gerdan lialsband.  s. djer-
dan. klr. gardy, namysto s monet srib-
nych. — Mirk.  gerdan.

gcrdekii: b. gerdek. s. djerdek
lagerstatte.  — tUrk.  gerdek.

gerdu: asi. gridi superbus.  gn.de-
livi. gridtniki. grideti. griditi. gridynja.
b. grideliv stolz.  gridomazen schmutzig.
s. grdan hasslich.  grdj i schlechter.  č. brdy
stolz.  hrdina lield.  vzhrdeti, zhrdati, krzeti
verachten, eig. stolz sein. dial.  zgarda.
p. gardzič, wzgardzad verachten.  liardy
stolz,  bardzic stolz machen sind fremd.
os. hordy stolz.  ns. gjardy. klr. hor-
dyj. poborduvaty. gardyj ist fremd.  wr.
vzhordzed stolz icerden.  hardyj stolz,
pogardzič verachten,  vzbarda verachtung
stammen aus dem p.  bordynja. r. gordyj.
Daneben  nsl. grd hasslich,  ogrdnoti anelceln
volkm. 39.  grdeti se (meni se grdi) ekel
empfinden und alb.  gerdij nausea,  n gerdit
ekel empfinden. Die bedeutungen des ivortes
sind schioer zn vermitteln.

gCrckinu: b. gerekin sperber.  — n gr.
lepa* i.

gergevtt: b. gergev stickrahmen.  s.
djerdjef. — Mirk.  gergef.

germektt: p. giermek icajfentrdger.
— magy.  gyermek Imabe. Ut.  jermekas
ist ein unterlcleid.

gernu: asi. grini, gn.ni.ci. lebes.
gn.nilo, grini] i, grmih ,fornax.  b. gn.nec
topf.  gn.ne. grinence. grinčarin. s. grnac.
as. gri>ni>čan>. č. brneč, hrnčif. p. gar-
niec. garnczarz. horno topferofen ist klr.
polab. g&rnfik. os. it orne, hornyk. ns.
gjarnc, gjarnik, gjanc. klr. horn esse,
herd.  horon schlund des blasebalgs.  hornec.
hornja n.  boršča n.  hončar. bornylo esse
der sclimiede.  r. gorni herd.  gorneci:
garneci ist p.  goršeki. gončart. gor-
nilo ofen.  — lit.  goreius. magi/.  gbron-
eser. rm.  chornu. chornetsg. cborneI§:
ch aus klr.  h. alb.  girčak.

geroM : nsl. gerob vormund lex.  —
bair. d.  gerbab.

gert- fassen:  asi. gristi. opai; pugillus
aus  gert-ts. obignstiti. pregrišta. prigrišta.
nsl. pogrnoti (mizo), razgrnoti aus  -grtnoti.
iter.  -grinjati. prgišče faustvoll und daraus
priše, perišče n.  prijišča: suffix  a: das
fem. ist die alteste form.  b. prignna vb.
prigrštam vb. aus  -gristi, s. grst die hohle
band.  pregrist/, aus  -gršta. grnuti, grtati.
ogrtač umhdngekleid.  č. hrnouti zusam-
menscharren.  uhrnek summe.  brst prohršti,
probrštli n.,  prohršle/. p. garnač. garšd
aus  gjaršd. przygarš6, przygaršnie n.  przy-
garnač und  przy grzonač sind nicht identisch:
jenes beruhi auf  gert, dieses auf  greb. (gar-
tac), przygartywa6 und  przygarnia6. os.
horšč. horstlca. pšiboršla. ns. gjaršd. g;j.r-
nus gerben ist das d.  gerben. klr. hor-
nuty. -bortaty. boršt. wr. bornuč. hor-
tae, daneben  -harnyvač,-bartyvač. prigoršči.
r. gorstb. sgorstati. dial.  prigoršnja. — alb.
grušt faust. rm.  giršt.

gCS-: asi. gasnati exstingui.  gasiti
exstinguere.  neugasimi, neugasaje, ne-
gaše inexstinguibilis.  nsl. gasnoti. gasiti,
b. gasna vb.  gasja vb.  s. gasnuti. gasiti,
č. basiti. p. gasie. polab. gos impt.
klr. basyty. r. gasiti.. — W.  ges (lit.
gesti intrans.,  geslti, gesinti trans.), tvoraus
durch steig.  gas-. lett.  dzist intrans.,  dzest
trans. Vergl. ai.  jas, jasate erschopft sein,
jasajati erschdpfen. zd.  zah erloschen. Slav.
g ist velares  g.

gi-: daraus durch steig.  goj-. goilo se-
datio.  goini abundans.  izgoj exlex.  nsl.
gojiti ernahren.  b. goja masten, cs.  y.w!ST
rar/uvoov. Vergl.  ugojnica /,E'.y/v. s. goj
pax.  ‘gojiti masten mik. pjlegen.  ogoja pflege.
gojan. d. boj abundantia.  hojny. boj iti
mehren, heilen.  p. gojič heilen.  hojny frei-
gebig.  polab. giijik heiland.  os. hojic. ns.
žyš heil icerden.  gojiš heilen.  klr. boj arzenei.
lio.jnjj freigebig.  1 lojity. wr. hojic. r. goiti,
bevuirthen dial.  zagoiti heilen.  izgojstvo.
Die bedeutungen der Mer angefiihrten ivorter
sind schtcer zu vermitteln.  — lit.  giti, lett.
dzlt heil iverden.  dzidet. Die W.  gi ist
identisch mit der W.  živ. ai.  gaja haus-
stand. zd.  gaja leben.

65

gidija

gidija b. bursche.  s. djidija spitz-
bube.  — tur k.  gidi.

gildija r. kaufmannsgilde.  p. gielda,
galda. — Aus dem d.: nhd.  gilde. and.
gilde urspriinglich opfer, opferschmaus.

giligavu: nsl. gingav tener, deses,
lautus habd. jambr. lex.  s. gingav triige.
sik. denglavy. klr. dženglyvyj. — magy.
gyenge. rm.  džingaš.

gjeisija: s. djeisija kleidung.  — tiirk.
gejsi.

gjemija b. schiff.  s. djemija. —
tiirk.  gerni.

gjemtt: s. djem zaum, gebiss. —
tiirk.  gem.

gjoga: s. djoga, djogat schimmel.  —
tiirk.  gog liimmelblau, bleifarbig.

gjOllU: s. djon solde.  — tiirk.  gon
leder.

gjozumu: b. gjozum, giozum, gio-
zoin dill, balsamite, sarriette usw. bog.

— gr. rfivocgoc, miinze.

gjule b. kugel.  s. djule. — tiirk.  gtile.
gjulfi: b. gjul rose.  s. djul. —
tiirk.  gul.

gjumrukti: b. gjumruk zoll.  s. djum-
ruk. — tiirk.  gum ruk, aus gr.  y.ojp.p,špy.tov.
lat.  commercium.

gjuregija: s. djuvegija brdutigam.

— tiirk.  gojegu.

glaba-: s. glabati nagen.
glad-: asi. gladiti gliitten.  gladilca,
glatt:  pati, gladilci. nsl. gladiti, gladek,
b. gladja vb.  gladile. s. gladiti, gladak.
glacnuti glatt iverden.  č. hladiti. hladlcy.
p. gladzič. gladki, glaskac streicheln.  os.
hladžič. hladki. ns. glažiš. gladki, klr.
hiadyty. hladkyj. r. gladite, gladi, glatt er
iceg.  gladkij. gladyši. — lit.  glodus neben
glitus. glostlti. gl&d&t glatt machen. ahd.
glat. lat.  glaber. urf.  ghladh-. Man ver-
gleicht audi ags.  glidan gleiten und asi.
ušiv.  glista spulivurm, regemourm.

glamisku: as. glamsko srebro, wie
man meint, das reinste silber.

glailda s. kropf. — it.  ghionda aus
glonda, lat.  gians.

glaztl 1.: p. glaz kieselstein.

glenu

gliizfi 2.: r. glazi auge.  glazete.
wr. klazic schauen.  p. glaz bei Linde.
Vergl.  nieglažny plump.

globa p. erdscholle.  klr. hlyba.
r. glyba. — Aus dem lat.  gleba.

glečl: b. gleč email (auf porzellan),
firniss.  gleeosvam vb.  s. gleta, gledja
silbergldtte, glasur.  — Aus dem d.
glektt: klr. hlelc topf.
glemyždl: č. lilemyžd' landschnecke.
— lit.  glime. glimejžd bei Nosovič. lett.
glems, gleme. glemezis.

gleild-: asi. gledeti, gl§dati schauen.
pogledi. nsl. gledati, gledani, gledirn.
gled. pogled, krivogled paetus habd.  gle¬
dalo. iti v ogledi auf brautschau gelien.  le,
pole ecce aus  glej, gledi. sem le huc.  tam
le Uri usw.: vergl. fz.  voila. dsl. glenda.
b. gledam schauen, pflegen curare.  gledi
mil. 115.  gled. ogledalo spiegel.  s. gle¬
dati. č. bledeti, liledati. uhled. uldedči:
u aus  on. p. gladač. os. hladač. ns.
gledaš. klr. hl’adity. olilad. old’ady braut¬
schau.  wr. hljadzeč. subljady. r. glja-
detb. usugljady brautschau.  — rm.  oglindg
spiegel. mhd.  glinzen, glanz. ahd.  gllzan.

glenu: p. glon knollen brot neben
glen. — Man denkt an das d.  knollen.

glešti: nsl. glešt, gleštvo vermogen.
gleštati haben. Vergl.  gleštati se sich be-
tragen.

gl oz-: b. glezja verziehen.  razgleza
verderbtheit.

glezml: asi. giezirt, gleztnb, gležni,
falus.  nsl. gleženj, gležen, dležen. b. gle-
zen. s. gležanj. č. blezen. p. glozna.
ns. glozonlc. klr. hlezna, Vergl.  r. po-
gleznutb sja ausgleiten.  — rm.  gležn§,
glezng.

glenu: asi. glenn (f Aiyg.ec, f\efixovr h
yvjj.it; pituita, suppuratio, succus.  gleni,
relcnše gnevbnoje. nsl. glen schleim, art
rinderkrankheit rib. schlamm, ivasserfaden.
dlen ung. fiir  glen. kr. dlen ung.  č. blen
schlamm sik.  p. glan bodensatz.  glon
lehm entspriiche einem  asi. * glenu,; glom
schleimiges wesen.:  asi. * gl emu. os. hlen
schleim, schlamm.  r. glenb saft. Mit

5

66

glevi-

glen r t vencandt sckeinen  klr. hlej boden-
schlamm.  hlevkyj lettig.  wr. hlej fiir r.  ib.
na dne vody. r. glevi, gleva scldeim der
fische dial.  — lit.  glivas, gleives, gleimas.
lett.  glevs zah.  glive schleim, schlamm.  gle-
mas sclileim.

glevi-: nsl. gleviti kauen.
giichtt: nsl. glih, lih gleich, eben,
gerade.  ns. glich. — ahd.  gilih.

glina asi. argilla.  glinena. nsl. b.
glina. č.  hlina. p. glina. kaš. glinea.
polab. glaino. os. hlina. ns. glina. klr.
hlyna. r. glina. — Vargi. ngr. fkfyri) und
slav.  gnila.

glipa-: asi. glipati, ivohl nur in r.
quellen, schauen.  klr. hlypaty. r. glipatb.

glista asi. taenia.  nsl. glista. b.
glista, glistja, glistija. s. glista, č. hlista.
p. glista. os. hlista. ns. glistva. klr.
hlysta. r. glista. — ma l)H-  giliszta, ge-
leszte. Vargi,  glad-, lett.  glidet scMeimig
werden.

gliva nsl. baumschivamm.  s. gljiva.
č. hliva. klr. hlyva. — magy.  gelyva,
golyva eiclienschivamm, kropf.  klr. holva
kropf. Vergl.  goliva.

gljagu: klr. glag Lab.  glagaty, gla-
džyty neben  klaga, ldagati, kl'adžyty und
klali, kl'ahaty. r. gljakt. glaganyj syri.
p. klag lab.  sklagac sie. sik. klag. —
Aus dem rm.  kiag aus coagulum und zwar
in der oltaren form  kljag.

globa asi. mulcta.  b. globa, globja
vb.  s. globa, giobiti. Vergl.  klr. hloba
zank, gram.  — rm.  gloabg. globi vb. alb.
giobg vermogen, busse.

globa: b. glob hohle (augenhohle),
grube mil. 5.  kako riba vo globina 489.  iz-
globvam aushohlen:  s.dubiti. razglobja tren-
nen:  se razglobi glava mil. 245.  kr. zglob
articulus verant.  s. zglob gelenk, icofiir
sonst  zglavak. zglob ehepaar.  uglobiti ein-
fiigen.  zglobiti zusammenlegen.  razglobiti
trennen. Vergl.  ogloblje am icebestulile das,
ivorin das  brdo steht.  č. hlobiti firmare,
verztvecken. Vergl.  kliib gelenk.  sik, klb.
p. globib zusammendrucken.  zglobie, zgla-
biač. zaglobib vernieten.  rozglobi6, rozgla-

glumil

biač trennen.  wyglo bič aushohlen .— Vergl-
preuss.  poglabu er umarmte. lit.  globti,
globoti umfassen.  glebls armvoll. ags.
clyppan.

gloda-: asi. nsl. glodati nagen.  nsl.
poglodki octavschmaus nach der hochzeit.

b. gložda vb.  s. glodati, glockati. glocnuti.
č. hlodati. p. glodac. ns. glodaš kratzen.
klr. hlodaty. r. glodatb.

glogu: asi. giogTj crataegus.  nsl. b.
s. glog. č. hloh. p. glog. os. hlo-
honc, hlovone. ns. glog. klr. hloh.
r. glog%, gloclii.

glomboku: asi. glabokr. neben  ghb-
bok r L tief. compt.  glablij. nsl. globok,

(b. dktbok. s. dubok). e. hluboky.

hloube, liloub. Vergl.  ohhrbeh brunnen-
sclirank.  sik. hlbka. p. gleboki. gle-
bia, glab, glob. polab. globiiky. klr.
hlubokyj, hlybokyj. hlyb tiefe.  r. glu-
bokij. dial.  glybokij, glybkij. preglubyj.
glubb. glomb- durch steig. aus  glemb: jrm-
bhate gahnt aus  jrambh (jrembli). — rm.
gl§mboaka. glpbočeni. hliboka. holboka ON.
Man vergleiclit gr.  yX6 lat.  glubo. as.
klioban bersten.

glornbu: č. hloub m. strunk, kohl-
strunk.  p. giab to. gen.  glaba, gleba.
ns. giub.

glomozu: e. hlomoz getose. Vergl.
hi omožiti abnutzen.  wr. hlomozd bedeutet
r.  chlanrb, chlamosta schutt.  chlamostitb
aufschichten.  •

glota asi. turba.  s. glota die armen,
familie.  klr. hlota gedrange.  — rm.  gloat§.
nsl. soli  glota fiir eine art unkraut vor-
kommen.

glumu: asi. gl umi. scena,  gluma im-
pudicitia.  glumiti se. glumbct, reln,še na-
rodbiiyj igrbcb. glumbniki. nsl. glumiti
se scherzen.  glumač histrio habd.  kr. glu-
man garrulus mar.  s. glumač schauspieler.
klr. hlum scherz.  hlumno spottisch.  hlu-
myty plagen.  wr. hlum fiir  r. durb. elito
kazeč na hlum, a ty beri sobe na um
spriclnv.  hlumič fiir  r. portitb. r. glu-
mitb scherzen.  oglumetb fiir  oduretb. —
rm.  glumg scherz.

67

glupti

g'l upu: asi. glupi dumm.  nsl. glup
taub.  oglupiti betauben ung.  gljumpast stu-
pidus habd.  b. glupec. glupav. glupavina.
č. hloupy. p. glupi. polab. gleupy jung :
ver gl. s.  lud thoricht:  ludo dijete; unreif:
s -  ludo, mlado zelje. os. hlupy. ns. glupy.
klr. hlupyj. ohlup, jolup tolpel.  hlupa,
hluclia polnoč, nehlup, neholop erzdumm
(nicht einfach dumm).  wr. razielup dumm-
kopf :  raz U1lc i Jcfo-'  jolup. r. glupyj. —
Ut.  glupas. lett.  glupis.

gl IIZ(1 fl : klr. lihi z d sinn. Vergl.  hluz
spott.  wr. bezhluzdze ivahnsinn.

glucll- : asi. oglihnati taub iverden.
Durch steig.  gluhi taub.  nsl. gluh. b. gluh:
gluha ta gora. gluhar auerhahn.  s. gluh.
gluhnuti. 6.  lilechnouti neben  hluchnouti.
hluchy. p. gluchy. gluchon, gluszec.
dial.  zagalusyd. polab. gleucKy. os. hluchi.
ns. gluchy. klr. hluchyj. hluchman. hluš
einode.  hluchan auerhahn.  wr. hluš. r.
glochnutb. gluchoj. glušb. glucharb, glu-
šaki auerhahn.  — lit.  glušokas, glužokas
auerhahn, entlehnt.

glut-: asi. -glinah, -glititi, -glitati
verschlingen.  gliti schlund. iter.  -glitati,
wie von  glet-. nsl. -golnoti, -goltnoti. gol¬
tati deglutire rib.  gutnuti prip.  golt sclilund.
dugogut gutturosus habd.  goltanec guttur
meg. faux lex.  golturja ingluvies lex.  samo-
golten avarus meg.  b. -glina vb. bidg.-lab.
-glitna, -glinuvam, -glistam, glitam vb.
glitik schluck.  s. gunuti aus  glinah,
gutati. gucati. gucnuti. č. hltati. hltiti. hit.
p. vergl.  glytus, pijak dial.  klr. hlotaty.
iter.  hlytaty. hlot schluck.  os. hiltač. wr.
hlynuč, hlytač. hlykae, hlyknuc, lilokač.
r - -glonutb. glotatb. glotychatb. golti. —
rm.  g§t aus  glgt. g§tits§.

g'llb- W.  asi. uglinati, iter.  uglibati
vnjigi.  glibeti im Jcot.he stecken. Durch steig.
glob-, daher  (ugiebiti), nglebljevati infigere.
nsl. zagelbniti, zagulbniti trub. filr  za-
glnoti. s. glib kotli fUr  asi. * globi, uglobiti
einfiigen geliort nicht zu  glib. p. uglnač.

giuallfi: nsl. gmali ruhe.  p. gmach
gemach.  wr. gmach. — ahd.  gimah beguem-
lichkeit, ruhe, zimmer, ivo man ruht.

gneti-

gmata- : č. hmatati tasten. Vergl.
hmot materie und  p. macač.

gmatva-: p. gmatwa6, matwač durch
einander mischen.

giuctlnu: nsl. gmeten hiibsch, fr oh.

— mhd.  gemeit freudig, schon.

gmil-: s. gmiljeti, miljeti kriechen.

glttinu: p. gmin gemeine, menge, ge¬
sel decht.  — ahd.  gimeini mit befremdendem
slav.  i fiir d.  ei.

glllOZg- : č. hmožditi schiitteln, zer-
breclien.  zmožditi aus  hmožditi. Vergl.  nsl.
gnježdžiti zusammendriicken.  s. gmežditi
kneten.  — magy.  mozdit beivegen ist dieser
sippe fremd.

gliada nsl. gnade.  os. hnada. —

Aus dem d. der kirchensprache.

gnedu: č. hned, inhed, hned’, hnedky
gleich, stracks.  p. hnet, knetki, wnet,
wnetki, chnet. os. ned. klr. hnet, hnefka.
r. vneti, nedavno, nsl. hnado, im Westen.
Dunlcel.  g ist zweifelhaft.

gnet-: asi. gneta, gnesti driicken;
ungenau  gneta. iter. durch dehnung  gne-
tati und daraus  gnitati. nsl. gnetem,
gnesti kneten.  gnetalo knetscheit. Man
merke  s. gnječiti kneten in der gleichen
bedeutung.  č. hnetu, hrusti. p. gniote,
gniešc. ns. ghešiš. klr. hnetu, hnesty.
hnet druclc.  lniityty nach dem iter.  wr.
hnešč. r. gnetu, gnestb, gnesti, gneti.

— preuss.  gnode backtrog fiir  gnote. ahd.
chnetan ist icohl venvandt trotz des  t.

gnedu: nsl. gned art trauben mit
braunlich rothen beeren.  č. hnčdy braun.
p. gniady. klr. lmidyj. liuidan subst.  r.
gnedoj.

gneti-: asi. gnetiti anzUnden, anfachen:
ognb. podigneti fomes.  podigneta: učiteli
badati imi podigneta. nsl. netiti (ogenj)
fovere rib. habd.  netilo fomentum habd.
znetiti ung.  podnet, podnetek. podničevati
lex.  kr. unititi luč.  nitilo iJerani,  č. pod¬
net. zanet. nititi feuer schuren.  p. niecič.
klr. hhityty das brot durch anfachung der
Jlamme brdunen.  zahnit braunen des brotes.
hriičenyj gedorrt.  zakriitka diirres reisig.
wr. zalinčt lierd. Vergl.  r. zagneta neben

zagnivka. podgneH. ognetbe filr  ogarki
dial.  — Man vergleicht preuss.  knaistis
brand; ferners ahd.  gneista funke, das
jedoch auf das dunkle  ganehaista zuriich-
gefiihrt ivird.  netiti ivird als die u/rform,
g als ein unerklarbarer zusatz anzusehen
sein: var gl. s.  gnjurac taucher;  gnjiriti
neben  njiriti oculos defigere; klr.  hnuzdati
ziigeln.  gmata-, gmatva-. gmil-, mil-, gnezdo.
Man beachte doch auch klr.  pokinityty
unter  kil.

giubii: asi. gnovi. zorn.  gneviti. gne-
vati se. nsl. gnev. gnjivati se hab d.
b. gnčv. gnčvam se vb.  s. gnjev. č. hnev.
p. gniew. os. hnev. ns. ghiv. klr. hniv.
r. gnevTj. Das wort scheint, trotz der be-
deutungsverscKedenheiten, mit  gni zusammen-
zuhangen: dafiir spricht  gnev r b ca-piaparem.
1271 .

gnezdo asi. nest.  gnezditi se. nsl.
b. gnezdo. s. gnijezdo. č. hnizdo. p.
gniazdo. polab. ghozda pltir.  os. hriezdo.
ns. gnezdo, klr. hnizdo: daneben  hnizno.
r. gnezdo. — ai.  nida aus  nisda. Vergl.
lit.  lizdas. lett.  ligzda. Schivierigkeiten
maclit  e filr ai. 1 .

gni-: asi. gniti faulen.  gnili., Durdi
steig.  gnoj pus.  gnojutbzoiinenitT. xo7ipwvu-
\i.oc. iter.  -gnivati. nsl. gniti. gnoj. b.
gnija vb.  gnil. gnoj. s. gnjio. gnjiliti,
gnoj, gnjoj. č. hniti. hnuj. p. gnič.
gnoj. polab. gniij. gn&ly. os. hnič.
hhily. hnoj. ns. gniš. gniiy. gnoj. klr.
hnyty. hnyly. hnoj. r. gnitb. gniloj. gnoj
pus , schmutz.  — rm.  gunoj. magy.  ganaj.
gnila findet sidi filr  glina argilla:  asi.
snsadi, gnilem.. s. gnjila topfererde.
r. gnila dial. Dagegen auch  b. izglineja
putresco Vinga. Dieses beruht wohl nicht
auf einer venvechslung.

gnida nsl. b. s. niss. č.  lmida. p.
gnida. polab. gnani cd plur.  os. hriida.
ns. gnida. klr. hnyda. r. gnida. —
Ut.  glinda aus  gninda. lett.  gnldas. ahd.
niz filr  hniz. ags.  hnitu. Die anlaute
stimmen nicht.

gnjati!: nsl. gnjat, gnat schinke.  kr.
gnat. s. gnjat schienbein. č.  hndt glied,

go

knbclilein, schenlcel.  p. gnat, kosci wielkie,
knochen olme jleisch.

gnjavi-: nsl. s. gnjaviti iviirgen.
gnonbi-: p. gnahič, gnehič driicken.
gnnsu : asi. gnusi, schmutz. Daneben
gnusi.; ferners  gnesb, gni.sb und in mass-
gebenden guellen auch  gnas - L. nsl. gnus,
gnjus elcel.  b. gnusja se ekel empfinden.
gnusen, gnusota. s. gnusan. č. hnus und
hnis. hnusiti, hnusiti ekel erregen.  hniseti
eitern. slk.himsfdulniss.  p. gnušny faul,
trdge.  wr. hhus. r. gnusnyj. gnjusi. ist
torpille, artfiscli.  — lit.  gniusas ungeziefer.
/rm.  gunos, agunos. magij,  gonosz malum.
Form und bedeutung einiger idirter lassen
zusammenhang mit  gni (gniti) vermuthen.
Verschieden ist  r. gnusitb ndseln.

g'0, že verstdrken die comparativpartikel
ne: neben  nego findet man  neli und  negoli.
negoli ivird zu  negili, negli, nekli. negT&že,
negželi aus  negože. Meine ansicht,  go, ga
in  jego, jega usw. sei mit dem Mer belian-
delten  go identisch und  jego kein casus von
j r b, sondern liervorgehobenes  j%, hat keinen
anklang gefunden.  nsl. prejner (prejmer)
bevor.  poprej neli je nebesa videl bevor er
den himmel šali spang.  nego, neg. s. nego,
no, negoli. wr. neiiho filr  r. neužato.
asi. neže, neže li quam.  kr. ner aus  neže:
pri ner gusa dojde bevor der rduber lcommt.
j r b ivird mit  že ein relativum:  asi. iže gui.
jamože quo.  jelbmaže. že tritt an inter-
rogativa und an negative partikeln an:  čbto
že. niže. nikoliže. ničbto že. ni ot% kogo
že. uže jam:  ne u nondum.  dože, dože i,
doži bis.  blago že, nsl.  blagor, ist gr.  sk/s.
In diesen fallen dient  že dem vorhergehen-
den ivort: dasselbe hat jedoch auch ein e
selbststandige bedeutung:  čbto že vidiši sa-
čbcb vi. očese bratu svojemu xl  Sš (3Xe-
Ttsti; usw.  tvoriti že i učiti Ttoteiv -s vm
BiSaozeiv. nsl. kdor qui  (kdo quis).  ništar,
ništer ni!dl.  že neben  vre jam:  uže. bla¬
gor. dejder, deder ivolilan . b. dori, dor,
dur bis: asi.  dože i. kr. jure, jur, jurve
jam:  uže. kudgodre frank.  s. jer, jera:
asi.  ježe. tadar. č. nejen mladi než i ti
starci, včtšl než (nežli) on. vim, žes tu

gobino 69

byl: asi.  ježe. kdožc? quis %  ji i jam.  až
Ms (ai.  a gha). tyž idem.  tamže ibklem.
dejže mu, dej. niže, niž, niželi, nižli quam:
a sl.  neže. juž jam.  až. tenže idem.  daj
že gib doch.  os. než ah.  klr. že: asi.
ježe. až. pojdu ž bo ja aber da iver de
ich gehen.  roby ž mache doch.  wr. nižli.
r. neželi. že, žt>.  — lit.  negi nicht doch.
neigi: asi.  niže. gi, iveniger gebriiuchlich
r -ds  gu. kasgi ? iver ?  iš kurgi ? iš gi kur ?
woher?  taigi also.  ingi, ing durch  gi ver-
stUrktes  j aus  in in.  nugi, nug, nu de.
preg, pre bei.  jaugi, jau schon.  nu gi!
nun denn!  ogi und aus  o und  gi. leti.
jaug’ jam. Hieher ziehe ich audi  zi. Diese
partikel icird im  b. kr. und  s. den prono-
mina personalia und demonstrativa und den
von diesen abgeleiteten adverbia angefiigt,
ursprilnglich wohl um dieselben zu ver-
stdrken: die fest geivordene verbindung
erhielt sich ohne die ursprungliche bedeu-
tung, und griff iveiter um sich.  b. azi aus
az zi; jazi. nazi aus  nas zi. tize, tizeka
tu.  vazi aus  vas zi. on%zi. ovbzi. t'Lzi.
tak r Lvzi. togizi. tolkoz. frtdez, tbdeva hac.
kr. ondazi. ovzi. Ebenso  nikojzi hit.  s.
njojzi eif.  njezin neben  njen ejusf. Ebenso
svojizih junaka, kojizi su lakomni na blago,
jedni zi ljudi, u jadnoj zi Crnoj gori. ja
sam zi vidio tu zemlju. D as im ai. den
praepositionen  a, ad, upa, anu usw. angehdngte
gha fiihrt zur vermuthung, dass slav.  nizi.
aus  ni und  zi entstanden sei: man vergleiche
auch slav.  izT> mit lit.  iš (iž). So rnbgen
auch noch andere slav. partikeln erklart
iverden :  naz im  nsl. nazoči amvesend, ivenn
nicht  na vzoči die ursprungliche form ist.
asi. paz aus  pa in  paznogtts ungula.  paz¬
duha, pazuha sinus,  poz in  pozderijc stupa:
vergl.  p. pozwoli6 einivilligen.  prczu aus
perzu: prczT> praeter.  proz: s. proz raj i
pakao. klr. pruz okno. Man vergleiche asi.
vt>zt> undvT,- oz aus  o. p. ozdoba, zdoba
zierde.  os. vozdebib, zdebič verzieren.  vo-
zdoba. Man beachte  vuzdoba, das aufein  vy-
zdoba zurUckgeht: daneben  vudoba, d. i.  vy-
doba. klr. ozdoba, zdoba. p- ozdoba. ozdo-
bie, kas. ozgamba (chleba). — lit. moge

gogota-

so entstanden sein:  preš (prež) aus  pre bei.
s. nagovijestiti erinnern ist vielleicht  nago
und  vijestiti zu theilen und  nago ah aus
na und  go bestehend zu er Mar en.  razgo-
vijetan deutlich.  nsl. zagovcditi se, zdo-
govediti se filr  zavediti se. b. dogovež-
dam se neben  dogaždam se vermuthen. Mit
gha mag  6. aza, azda, zda, zdali venoandt
sein.  p. aza, azaž, azali, izali nonne.  je,
je im  nsl. nejevolja unmlle,  asi. nejesytb
vultur, pelecanus sind mir dunkel: sie hdngen
nicht mit  go zusammen. Vergl. gr. -'i.
ai.  gha dient zur hervorhebung des vorher-
gehenden ivortes. zd.  zi. Wenn  gha ivirk-
lich mit  go, že; lit.  gu, gi venoandt ist, dann
ist  gh velar: damit stimmt nicht iiberein.
Dazu kommt ai.  ha, hi, zd.  zi und slav.
zi, ivorter, die auf palat.  gh deuten. Man
vergleiche yi in  var/t, oir/j. Die sache ist
dunkel, daher Injpothesen gestattet.

gobino, gobina asi. fruges.  kr.
gobino far verant.  ar. gobina ubertas.
gobino. — magy.  gabona getreide. Man
darf iveder an lit.  gabenti befordern,
bringen, noch an Mielckeh  gabiauja gottin
des reichthums denken.

gobidzu: asi. gobi.dzT,, gobbz-L adj.
abundans, fertilis:  vremena gobbza. suh st.
ubertas.  ugobbziti ferax reddere.  gobizni. di-
ves.  gobbzina abundantia.  gobbzovati abun-
dare.  gobijdzjuje sin.  č. hobezny vit.
klr. hobzuvaty reich sein.  hobzyty vermeh-
ren.  — Mir scheint das icort deutschen
ursprungs zu sein: got.  gabigs, gabeigs
reich zu  giban. gobbz'b hat urspr.  gobbdzb,
gobbzb aus  gobbgju. gelautet: vergl.  ku-
nengtt.

godlja nsl. umrstsuppe.  pogodelj.

godovabli : asi. godovablb seide.  č.
hedvab m.f.  bedbav. bydbov. berbabi d/ml.
sik. hodbab. p. jedwab m.  (jako by jed
na se tablo.) klr. jcdvab. wr. jedvab. —
ahd.  gotawebbi n.  gottwebe geivebe zu
gottesdienstlichenzwecken: andere denken beim
ersten theil an das urspr. ar. it.  cotone ušiv.
isl.  godhvefr.

gogota- : asi. gogotati gracillare:  go-
gotati kurbsky uti gcdli.  nsl. gogotati glo-

goch- 70 golvinja

dre lex.  wr. liohot. r. gogotatb schnattem.
Hieker gehort  klr. hoho! Jclangente.  r. go-
golb. — lit.  gaga, gageti. gagenti. gago-
nas. Vergl.  chochota-.

goch-: asi. gošiti parare. Vergl.  klr.
hošyty lauern.

golavll, gololb r. cgprinus orphus (art
fiscli).

golb- 1. : nsl. golbati nagem. Vergl.
s. glabati.

golh- 2. : klr. holobla, zakoloba keil.
hlabdi art schlitten.  oholobla, ohlobla, okla-
bl'i femerstange.  r, oglobija deichsel.  p.
holoble, obloblc galbeldeichsel ist Idr. Alles
dunkel, nur der form nach zusammengestellt.

golemu: asi. goldm r b gross.  goleinbnt.
b. golemu.. golemec. s. golem. e. kolemy.
ar. golemyj. Dunkel ist r. dial.  galjama
vid.  golomja holie see. s.  galama menge.

goldni: asi. golem. crus.  nsl. go¬
len unterschenkel.  s. golijen. č. boleri,
p. goleii. nagolenok, nagolenica. klr.
hofinka. r. golenb. Man denkt an  golt.

gol golu: asi. glagola., glagolati reden.
glagolivt. oglagolovati, oglagolovaja. nsl.
glagol, glagolati fris.  č. blabol schall,
rede.  wr. blaholad fiir r.  rezko govoritb.

r.  glagolu. wort neben dem dial.  gologo-
litb scherzen. Vergl.  nagah. parole,  golgol-
ist das ai. intensivum  galgal von  gar
schlingen.  ghargharas geknister. Vergl.  ger-.

golija 1. asi. art schijf.  nsl. galija.

s.  galija, golica; alt  golija. p. galija.
— magij.  gallya. it.  galea. gr. -jd/Aa.
mlati  galea. mhd.  galle. Identisch  galija.

golija 2. b. koki.

goljati!: ar. goljadb, oljadb, Ijadb art
schiff.  — gr.  /eX«vStsv. fz.  cbaland.

golu!: klr. oholony, oblony geschivulst
des zahnfleisches bei pferden.

golomh!: asi. gol^bb, gen.  golabi,
taube.  golabint adj.  nsl. golob. b. gtltb.
gtltbarnik. s. golub. č. holub. p. go-
lab. holubek herzehen ist fremd.  polab.
gtilob. os. holb. ns. golb, golub. klr.
holub. holubyj himmelblau.  r. golubb.
goluboj. prigolubitb liebkosen.  — preuss.
golimban blau. Vergl.  gulbis. lit.  gulbe.

lett.  gulbis schivan. lat.  columba. Man
beachte  klr. holubel' dobel (art jisch)  ;
ferners  b. gtlabi, mamuli mais, der  s. go-
lokud heisst: alles dunkel.

golomen : r. golomja entfernung, baum-
stamm und  ogolomja ohnm.acht sind ver-
schiedene stilmme.

goloti: asi. golotb eis.  glttčnt cry-
stalli, nur einmal nachgewiesen.

golsu: asi. glasu, stimme: gen.  glasu
sin. und  glasa, glasiti rufen.  glasovati, nsl.
b. s. glas. č. hlas. p. glos. halas larm
ist klr. oder wr.  os. blos. ns. glos.
klr. holos. obolosyty, ohlasyty. (lieviholos,
nevihlas der umvissende: asi.  neveglast).
balas liirm.  wr. halas. r. golost neben
glasitb. — rm.  glas. glgsui vb. lit.  gar-
sas schall.  atgarsis, p. odglos. garsauti
beriihmt sein.  alasas ist klr. oder tor. Wtoalir-
scheinlich  gels. Vergl.  nsl. naglasnica ein
brot, das die hebamme dem pathen und der
pathin bringt.

golva : asi. glava kopf  glavotežb. vtzgla-
vije, vtzglavbnica, vtzglavica. oglavt ca-
pistrum.  glavizna capitel.  nsl. glava, po¬
glavar, poglavnik oberhaupt.  paglavec
eigensinniger knabe, ziverg.  preglavica, črna
žena brez glave. b. glava, glavina icein-
stock.  poglavarin, glavatar. glavulek. glavja
miethen, dingen, besolden.  oglav. s. glava,
glavatica truda,  oglav. oglavak hilgel. č.
hlava. oblav. p. glowa. oglow. wezglo-
\vie. zaglowek kopfkissen.  zlotoglow gold-
stoff.  šrebroglow. polab. glS,va. os. lilova.
ns. glova. zaglovk. klr. holova. hlava
ung.  oblav. klavyca. hlava capitel.  liolov-
nyctvo mord hucul. alt  holovščyna mord.
zabolovok, zablavok kopfkissen.  r. golova.
glava kopf, capitel.  — magy.  galocza. rm.
galvating cranium. preuss.  gallu, galwo,
glawo. pergalwis genick. lit.  galva. ap-
galvis halfter. lett.  galva kopf.  galava
dltester, entlehnt. Man vergleiclit and.  kollr
kopf.

golvinja: asi. glavbnja titio.  nsl.
glavnja, glovnja, oglovna. b. glavnja,
glamnja. s. glavnja balken brennholz.
glavnjica od žita uredo mik.  č. klavne.

sik. klaven kohle.  p. ns. glownia. klr.
holovria. r, golovnja titio , lolium temu-
hntum, ustilago. Man vergleicht ahd.  ckolo,
nhd.  kohle und denkt an ai.  jurv versengen.

golu 1.: asi. goli. nackt, bloss.  nsl.
gol. golehen, golahrni gam nackt.  golazen,
golo mesto v gozdu. Vergl.  golim weihe.
k. gol. goličik. golota. Vergl.  goleč schmerle
(fisch). s.  go. č. koly. hole baumloser
berg.  holota armer teufel.  p. goly. gola
offener ort.  ogol kahler ort.  zgola ganzlich.
os. holy. ns. goly. klr. holyj. holf. blbsse.
kolota. holma, zliola gam.  holoinšiti nackt
niachen.  holokoš in stiefeln oline socken.
hololedy glatteis.  holomoroža trockner frost.
holomozyj kahlkbpfig. Vergl.  lialava wald-
blosse mit  galja, ns.  gola. wr. holotva
arme leute.  holita armuth.  holopuzyj. zhola
vollkommen.  r. gokt. golt nacktheit.  golo-
ledica. golyši>. — rm.  gol leer.  goli vb.
magy.  gulacs. Hielier ziehe ich  kr. go¬
lica madchen neven 1850. 159.  č. holec,
kolek, kolka madchen.  liolomek lediger
mensch.  os. kole bursche.  ns. gole. gole
kind. Bei diesen voortern voird an bart-
losigkeit gedacht: die ausdrileke filr „mdd-
chen“ beruhen auf denen filr „knaben“.

golu 2.: p. ogol allgemeinheit.  ogo-
lem, ogolnie im allgemeinen, iiberhaupt.
klr. vohul erntearbeit filr einige schock
getreide.  ohulom. navhul. hal. zakalom.
v zakali. zahal'nyj allgemein.  wr. ohul,

r.  obtn, gurtx. r. oguli,nyj, optovyj. —
Ut.  aglu, aglumi in bausch und bogen adv.

golufft: nsl. goh.f, gen.  golufa, go¬
ljuf, golj uf betriiger.  golufija, goljfija betrug.
golfati, golufati, goljfati betriigen.  kr. galuf.

s.  golufanje insidiae mik.  — Vergl. ahd.
gelf fvaus:  u ist eingeschaltet. Von it.  ga-
glioffo, sp.  gallofo schelm., ngr.  y cOd<foq
schmeichler sind die ersten umnittelbar, das
letzte mittelbar dem d. entlehnt.

goli : asi. golb ast.  nsl. gol /. abge-
hauener junger baum.  č. h ul gehblz. Vergl.
količka obstknospehen.  p. golanka baum-
knospe.  os. hola icald.  ns. gola. klr. kola
starlcer ziceig.  kolka ziveiglein.  wr. kolle coli.
čiste,  kolina ast.  holen filr r.  suckoj i obbi-

gomonu

tyj venilci,. r. golbja zioeig.  — magy.
galy, gaj. Damit verbinde ich  galonzl:
č. haluz f. ast.  p. galaž. os. haloza,

kalza, kaložka. ns. galuz. klr. kaluž,

holuza, koluzbja ung.  r. galjuka dial.
goliva: klr. holva kropf.  č. halva.

— magy.  golyva, gelyva. Vergl.  gliva.

gOUlba 1.: nsl. gobec maul.  s. gubac
spitze des vordertheiles des schiffes.  gubica
theil des thiergesichtes.  č. kuba maul.  na-
hubec kopftuch. dial.  gemba aus dem p.
kubička mundehen, kuss, osculum..  p. geba
maul.  gebunia. gamba kinnbacken.  kaš.
gamba. ozgamba (ehleba) stilck: vielleicht
oz aus  o, icie  prež aus  pre. os. kuba.
ns. guba. klr. kuba lippe.  r. guba. —
magy. sik.  gamba jlahbe, ivurstmaul. lett.
gembas mund.

gomila 2.: asi. gaba schivamm, pilz.
nsl. goba. guba habd.  gobanja neben  glo-
banja; glubanja habd.  b. gnba. č. houba.
p. hubka feuerschivamm ist fremd.  klr.
huba. Damit hangen einige „aussatz“ be-
deutende uoorter zusammen:  asi. gabavn

leprosus.  (b. g%bav soli „jieischig“ be-
deuten).  s. guba. gubavilo. — lit.  gumbas
geschmdst, pilz. magy.  gubo gallapfel.
gubacs, gubies knopper.  gubaš aussdtzig.

gomilica nsl. art heilkraut, loohl „ka-
mille“ TJkrain.  kamilica. — mlat.  cama-
rnilla. gr.  ^ap.aijj.r ( Xov,

gomolja asi. maža. č. hamule mehl-
brei.  homolka,homulka. p. gomolka quark,
kliše in form eines butterstiickes.  os. homola,
homula klumpen.  (ns. goniola hirsekolben).
klr. homolka kdselaibchen.  r. gomola masse.

— magy.  gomolya.

gomolu : p. gomoiy oline spitze.  č.
homoly, komoly. — lit.  gumulis das ge-
stutzte. Man merke  glumis rind ohne horner.
Vergl.  komolob.

gomontl: p. gomon Vir m, hader.  go-
monič sie. č. homon. komoniti se. klr.
homon se hali.  bezkomone stille.  komonity
scliallen.  udkomon echo.  r. gomom,. gomo-
nits. ugomonitb beruhigen.  ugomona. stille.

— a 9 s -  gamen frbhlichkeit. and.  gaman.
got.  gaman genoss; gemeinschaft.

gomota 72 gor-

gomota: č. homota, hmota, hinot
■materia, corpus.  hmotny. — Man denkt
an gr. '(eg.u) impletum esse.

gond- : asi. gacla, gasti cithara canere.
gaslb aus  gad-tlb cithara.  gadi.ct. gadbba.
nsl. godem, gosti, gosli geige. Vargi,  gon-
drati, godrnati murren.  gostoleti zivitschern.
s. gT.duvam die violine spielen.  gT>dular,
giidularin. g%dulka violine. Vargi,  gundelj
maikafer.  s. gudalo fidelbogen.  gudjeti
geigen.  gusle. as. poguslo cognomen.  č.
hudu,housti. hudec. hudba. housle. p. gede,
gašc. g§dziec. gadek. gedžba. gesl. Lit.
scheint gusl&hexerei.  gušlic zaubern.  wieszczy
albo gušlny zof.  gušlnik. os. hudad ivahr-
sager.  hudžba musik.  husla geige.  ns.
hudok icahrsager als ungebrauchlich bezeich-
net.  guslovaš zaubern scheint fremd.  klr.
budit, husty musiciren.  bud’ity hallen.  ohu-
dyty tadeln.  pohudka. hudak. husl'. hus-
lar. Vergl.  huty girren. Vergl.  huduk juni-
kdfer.  gudžulaj mistkafer.  wr. busci, hušč,
hudzeč. r. alt.  gudu, gusti. dial.  gustb
fiir  vytb. gudetb. guditb. gudoki,. gusli.
— rm.  gindak scarabaeus. lit.  goslus
gauklerisch.  gosllbe. lett.  gaudu, gaust
ldagen.

gon deli: p. gadziel/. gilnsel.  — Aus
dem nhd.  gtinsel, das man mit consolida
zusammenstellt.

gonez-: asi. gouesti, gonbsti, gonez-
nati, gonbznati servari. Durch steig.  *go-
noz%, daher  gonoziti, gonažati servare , da-
neben  goneziti. iter. durch dehnung  gone-
zati. — gof.  ganisan, ganas errettet iverden.
ahd.  ginesan. Das der regel der slavischen
primaren verba folgende verbum ist in der
er sten periode entlehnt ivorden.

gond-: asi. gonbti genilgen.  — Vergl.
lit.  gana genug.  ganeti. lit.  gana. lett.  gan.

gong-: asi. gagnati, gagnati murmeln.
gagnivb, daneben  balinati. nsl. gdgnjati.
b. giignja vb. (Verschieden ist  s. govnjati
ividersprechen.)  č. huhnati. p. g§gač,
gegnac, gagnač schnattern.  gega. kaš.
gegotac, gangotac nči.seln.  klr. buhnati,
vubnaty, huhnavity ndseln.  wr. huhnuč.
hubna. r. gugnivyj stammelnd.  — rm.

g§ngav. gr.  yo-fY6^o>. ai.  gunj summen,

brummen.  g palat.  g.

go n O bil nsl. schade.  ugonobiti ver-
derben mag. encurgen, zu grunde richten.
č. banobiti misshandeln.  klr. Lonoba plage.
honobyty neben  bnobyty bedrucken.  ubono-
byty besclmichtigen.  r. dial. jindet sich
gonobitb sammeln.

gonstti: asi. gast r b dicht.  ogasteti.
nsl. gost. gošča dickicht. Vergl.  gostosevci,
gostožerci das siebengestirn.  b. g r ist. gustak
dickicht.  s. gust, e. husty. hušt. p. g§sty.
gestwa. gestwina. gaszcz. husto reiclilich,
hušciawy dicht sind klr.  os. busty. ns.
gusty. klr. hustyj. bustvyna. hušča. r.
gustoj. gušča.

gonsi : asi. gasb gans.  gaska. gaštij
adj.  nsl. gos. goska. b. g r bska. gT.sčen
krak. s. guska. č. hus. houser. p. geš.
gasior, g§sior. polab. gos. os. hus. huso:
asi.  *gase. husor. ganzor ist d.  ns. gus.
klr. hus. r. gusb. — rm.  ggnskg, g§sk§,
ginske, gisk§. ginsak. alb.  gus§. lit.

žasis, žansis. lett.  zoss, zuss. finn.  lianbi.
gr. yfp. lat.  anser. ahd.  gans. ai.

h^sas. arm.  sag aus  gas. Der anlaut
ist  gh, das fiir das lit. als palat., fiir das
slav. als velar anzunehmen ist. An entleh-
nung des slav. ivortes aus dem d. mochte
ich nicht denlcen. Vergl.  gordu.

go n tu : p. gont, gonta schindel.  klr.
gonta. r. gontu, dial.  gonotx, gonotb.
gontatb findere.  nsl. gontar.

gor- : asi. goreti brennen. iter. durch

dehnung  -garati, nsl. goreti, ugar brache
(dem envarmen ausgesetztes feld).  b. go¬
rja vb.  gorešt heiss.  goreština hitze.  gori-
cvet lichtrose.  ogarka, ogarek 'kerzenstumpf.
ugar braclie.  s. gorjeti. ugar. gorocvijct.
č. hofeti. uhor. koralka brantivein dial.
p. gorzeč, gorač. goracy heiss.  goraczka
fieber.  gorz kehlsucht , begierde.  gorzalka
brantivein.  ugor. os. bodeč, vulior brand-
flcck auf dem felde.  ns. godeš. klr. hority
brennen.  gor alb a. brantmeinbrennerei.  bar
fettdampf , schlacke.  zhar das angebrannte.
vybar, vyharysko brandstčitte:  har- beruht
auf der iter.-form.  r. goretb. gorjačka.

gora

73

gorelka brantvoein.  goricveti. goricbvostka
rothscluvanz.  gari. brandgeruch.  o g ara dial.
peregari. ugari. — magij,  ugar brach-
acker. rm.  ogor, pgmintul lukrat. Mit
goreti verbinde ich ivorter, die die vor-
stellung „bitter, unglucklich“ bezeichnen.
asi. gorij pejor.  gorje malum: kein com-
parativ.:  gorje mrd mit got.  kara sorge
verglichen.  gorjestt amarities.  gorbki ama-
rus.  ogortčiti se neben  pregnčiti. gorbčica
herba amara.  gorjulia sinapi.  nsl. gorši
mit der befremdenden bedeutung „optatius“ ;
besser.  gorje! weh!  gorek amarus, miser
habd.  gorčica, gorjup. gorup amarus som.m.
Hieher gehort das in seiner bildung dmikle
grenek bitter.  ogreniti acerbare lex.  b. gorak
bose:  gorka rana Vinga.  gorki elend: daneben
gorki bašta lieber vater.  gorki slazi. gorko!
weh!  gorči es ist bitter.  gorčina. gorčiv bitter.
gorčivina. s. gori schlechter.  gorak neben
grk bitter.  goraknuti neben  grknuti: go-
raknuti und  grknuti beruhen auf  gorknuti,
das im r. gedvldet ivird.  grk ist auf  grk¬
nuti zuruckzufiihren.  č. hore gram.  hore-
kovati. borec bittervmrz.  horky heiss, bitter
neben  horky heiss.  p. gorzej. rozgorzyč
exacerbare.  gorszy drger.  gorszeč. gorzki.
gorzkawy. gorczyca senf.  gorycz bitter-
keit.  goryczka enzian.  polab. £orky. os.
gorjo trUbsal.  borki, borčič. borlivy. bierko
bitter,  bierknyč bitter iverden sind mit  s. grk
zu vergleichen.  ns. gorej, goršy drger.  go¬
riš drgern.  gorki bitter.  klr. horyj. bore!
ivehe!  horšyj. horšaty. horkyj bitter.  boreč
bitterkeit.  wr. horšyj. r. gore gram.  go-
revatb sich grdmen.  gorestb. goiakij. gor¬
čica senf.  gorčanka enzian.  gorbknutb bitter
iverden.  gorbklyj. — preuss. vergl.  garre-
wingi brilnstig. lit.  garaš vapor.  gorme
hitze.  garkity senf. lett.  gars calor. lit.
arelka, orielkas, v&relkas brantivein.  gar-
stičios, garstlčei senf. rm.  hurelkp. do¬
gori vb. Mit der W.  gor verbinde ich auch
b. graniv ranzig, r.  progorklyj. granesva
ranzig iverden. Die ivorter beruhen auf
einer form  gran- aus  gorn-. b. pregrak-
nuvam heiser iverden ist vielleicht auf  pre-
gorknuvam zuruckzufiihren und bezeichnet

gordtt

nicht eine beschaffenheit der stimme, sondern
das gefiihl des brennens in der kehle.

gora asi. berg.  gore oben.  gorbnb der
oben ist.  gorbnica. nsl. gora berg.  gor
hinauf.  gori oben.  b. gora ivald.  gorski
bergig, beivaldet.  gornica sommerzimmer.
s. gora berg.  gore. č. bora, hura berg.
dial.  hora ivald.  p. gora. pagorek hitgel.
polab. £ora. os. bora. pahork. ns. goi’a.
klr. bora. buhor hiigel.  wr. uzhorok, r.bu-
gori. r. gora. gornij. gornyj. gornica.
ugorok'B. prigoroki. — preuss.  garian
baum. lit.  gire ivald. Vergl. magij,  gor-
nyik und rm.  gornik adparitor. rm.  po¬
gori dejicere. ai.  giri. zd.  gairi.

gorazdfl : asi. gorazdi peritus. PN.
■popcroSs? in der vita Clementis.  č. horaz-
diti schelten,  reptati: magy.  garazda jur-
giosus.  klr. harazd gliick; gut adv.  karaz
glucklich.  wr. horazdyj, hrazd schnell.
brazdo sehr.  r. gorazdi geschickt:  knižbnici
gorazdi alt.  oiix gorazdi na vse. goraz-
ditb machen.  ugorazditb ausdenken dial.
gorazdo, gorazdi sehr dial.  gorazno sehr.
gorazže, goražae stdrker.  negorazdok r b
schivachsinniger mensch.  — mgr.  yopasSost-
cgc. magij,  gorazda zdnkisch.  klr. horazd
bus. 809.  gorazno pam. 174. Die verschie-
denen bedeutungen dieser ivorter Jeanu ich
auf eine grundbedeutung nicht zurilckfuhren.
Ebenso ivenig will mir die etgmologische
erkldrung gelingen: ehedem dachte ich an
got.  ga und  razda sprache.

gordtt : asi. gradi murus.  graždb sta-
bulum.  gradarb hortulanus.  ogradi, ograda,
pregrada, vinogradi. nsl. grad schloss.
graditi, graja baumaterial.  b. grad stadt.
gradina garten.  gradja bauen.  graždanec,
graždanin. s. grad festung.  gradja. garda
zauimerk ist aus dem rm. zurUckentlehnt.
6.  brad burg.  ohrada. hradba. p. grod
burg.  grodzanin, ungenaugxodz\.&nm, schloss-
beicohner.  ogrod. horod ist klr.  kaš. ogard.
vagarda: * ograda, vagard garten.  gar-
dzeč: p. grodzič. polab. gord. os. hrod.
brodž stali,  zahroda. ns. grod. groziš
flecliten.  grož stali.  klr. horod garten.
horod stadt.  zahoroda: daneben  zahrada

74

goreli

friedhof,  zahradyty, zahradnyk und  gražda
kufig und  grežda (orežda) gebaude.  gard
ivassenoehr ist fremd.  gradyna: jetzt unbe-
kannt.  r. gorodrt. ogorodi, gemiisegarten.
goroditt. goroža zaun: daneben  ograda,
dvor. graždanin r L. zagrada, skotnyj dvori..
Trotz der abiveichenden bedeutung mogen
hier platz finden:  kr. nagraditi erstatten
ung.  č. nahrada entscliddigung.  naliraditi.
p. nagroda, nadgroda nagrodzič, nadgro-
dzič. klr. nahoroda, vynahoroda, nadho-
roda. wr. nahoroda. r. nagraditb. —
lit.  nagrada lohn. magij,  garad. gargya.
rm.  ograd, garda. gr§din§. gr§dinariu.
gražd. grgdište, ggrdešti neben  horodište
in ON. alb.  gerd zaun.  gražd krippe.
ograje feld. lit.  gardas hiirde.  gardis
lucht des pferdes.  apigardas. got.  gard s.
Das wort ist schivierig. Aus  ghardha Ičisst
sich  gordi, erkldren , tvenn  gh velar ist,
ivofiir zd.  geredha spridit. Das lit. bietet
jedoch neben  gardas die form  žardis, žar-
dene rossgarten, eingezčiunter weideplatz,
preuss.  sardis (ivohl  žardis), das zu  gord r L
nicht passt , vielmehr ein slav.  zordt envarten
lasst. Es ist ein zweifach.es  ghardha anzu-
nehmen, das eine mit palatalem, das andere
mit velar em  gh. Ver gl.  gonsi.

goreli plur. eiter in den augen, aus
einer r. gaellp tichonr. 2. 406.  b. gurelci
mil. 534.  gurelko der triefaugige, fiir  gor-.

gorcllii : asi. grahi, faba.  nsl. grah
erbse.  grahor, grašica wicke.  b. grah.
grahol graupenhagel.  s. grah fasole.  gra¬
hor wicke.  č. hrach. p. groch. polab.
gorch. os. hroch. ns. groch. klr.
horoch. oroch. r. gorocht. Verschieden ist
gorošitb tadeln.  — alb.  groš§. ngr.  ypayo?.
tur k.  gra/, ggra/. lit.  garšva, lett.  garšas
ist giersch aegopodium podagraria.

gramada asi. haufe.  stgramaditi. nsl.
gramada trub. boh. liabd. congeries meg.;
kaum richtig  gromada. b. gramada neben
gramada. gramadja vb.  s. gramada ON.
č. hromada. hromdžditi hdufen.  p. gro¬
mada. os. hromada. ns. gromada ge-
meindeversammlung.  klr. hromada. hro-
mozditi se. wr. hromada. hromozda. za¬

gosti

hromadzic. r. gromada. gromozdi,. gro-
mazditb. — magy.  garmada. rm.  grpmadg.
lit.  grumadas, grumodas. gi’amozdai: icr.
hromozda. lett.  grumada zusammenkunft.
gottsdi.  grumade grenzstein.  gra steht dort,
wo  raz, gro dort, ico  roz. Das wort ist
dunkel.

gornica: b granica. granica art eiche,
bel di)b. s. granica. — rm.  granitsg,
grgnitsg, girnitsg. Vergl.  b. gorun art
buche. rm.  goron, gorun, gorunište. Die
urform  gornica beruht auf dem leider uner-
weislichen gedanken, rm.  goron sei r. ur-
sprungs.

gornostaj : e. hranostaj hermelin, da-
neben  chramostyl. sik.hranostaj. p. grono-
staj: hronostaj, hornostaj aus dem klr.  klr.
hornostaj. r. gornostaj, vielleicht fiir  goro-
nostaj. Ein dunkles wort.

gospodi: asi. gospodo dominus (deus).
gospodini.. gospodari,, gospoda gasthaus.
gospožda domina.  nsl. gospod, gospon
aus  gospodin liabd.  gospodar, gospoja,
gospa. b. gospod (gott).  gospodin. go¬
spodar, gospodarim gospodarica, s. gospod
(gott).  gospodin.-gospodar, gospoda collect.
gospodja, gospoja, gospa. 5. hospodin.
hospoda herr, frau , herberge, alt  hospota.
p. gospodzin, gen.  gospodzina, gospodna.
gospodarz. gospodza. gospodyni. hospodar
ist fremd.  os. hospodar. hospoda herberge.
hospoza ivirthin.  ns. gospodar, gospoda.
klr,hospod'Opt!!). hospodyn. hospoža, hospa.
gospodar fremd.  wr. hospodar. spoža.
spožynlcy mit abfall von  ho. r. gospodi,
(gott).  vospodt. gospodini,. gospodarb, go-
sudart, sudari,. gospožini, deni, marienfest.
gospožinki, spožinki. spaža (asi.  gospožda)
fiir  bogorodica. — rm.  hospodar. magij.
gazda gehort, nicht hieher. lit.  gaspada her¬
berge.  gaspadorius. lett.  gaspaža frau.
Der ziceite theil des wortes ist trotz  d fiir
t ai.  pati, lit.  pati, gr.  toči? : der erste theil
jas in  jaspati ist dunkel.

gosti: asi. gosti, gast.  gostim,«, pla-
tea.  gostimnica cauponium.  gostiti gast sein.
gosttba. nsl. gost. gosti držati lex.  gosto¬
vati se lex.  gostij inwohner.  b. gost. vika

gotinil 75

na gosti, gostenin. gostenka. gostja, gošta-
vam vb.  gozba gericht.  s. gost. gošča /.
gozba gasterei.  č, ho st. hostinec herberge.
p. gošč fvemdling, gast.  gošciniec herberge,
landstrasse, reisegeschenk.  polab. £iist. os.
hosč. hostny adj.  ns. gošč. klr. host
hostyty. hostyneč. r. gosts. gostineci
geschenk.  gostbba visite. Damit hdngt audi
pogosti. Idrchdorf, bezirlc, lett.  pagasts,
zusammen. Ebenso  pogosttja friedhof dial.,
in der bedeutung „kirchdorf“ ursprunglich
loohl „der ort, wo fremde, gdste zusammen-
kamen“.  — alb.  gošt gastmahl. lett.  goste
sclmaus.

gotinti : asi. gotini, gotithini. —
Aus dem gr.  70 x 6 : 1 ;. Man beadite, dass Ut.
gudas in Preussen die pol. Litauer, bei
den Zemaiten hingegen die sudlicheren Weiss-
russen, und dass lett.  gudi die JVeissrussen
bezeich.net, ein volk, das nun die ehemaligen
ivohnsitze der Goten inne hat:  gut- (gotti,
guttones) gote.

goto vil : asi. gotovi, bereit.  gotoviti,
gotovati, gotovaja, nicht  gotuja. gotovizna
nahrung.  nsl. gotov. b. gotov, gotovja

kochen.  gotvač. gotvarnica. s. gotov,
č. hotovy. p. gotowy. os. hotovy. ns.

gotovy. klr. hotovyj. r. gotovyj. —

preuss.  pogattawint. lit.  gatavas. lett.
gatavs. alb.  gati, gadi. m. gata. Vergl.
got.  gataujan.

goveildo : asi. gevedo ochs.  goveždb
adj.  nsl. b. s. govedo, č.  hovado. os.
hovjado. ns. govjedo. govježina. klr.

hovjado. hovjadyna. r. govjado. — lett.
govs kuh. ahd.  chuo. gr.  (Poti;) (3cF. ai.
gav (nom.  gaus). asi. gov-edo.

gove-: asi. goveti, goveja, govlja reli-
giose veren,  goveznb reverentia.  govenije,
govejanije. govenbni. goveini. b, goveja
fasten.  govene, govejane. zagovezni anfang
der faste.  kr. boga hvaleči go vit njegovu
slast mar. s.  ugoveti befriedigen.  ugoveti
marcescere scheint aus dem adj.  ugoveo
erschlossen zu sein, das auf  go und  veo
(ved-1'b) beruht.  č. hoveti pflegen.  sho-
veti nachsicJit haben.  pohoveti. os. hovič
giinstig, dienlich sein.  klr. hovit.y fasten.

grabi-

hovija faste.  zahovity zu fasten anfangen.
zahovin y fastenabend.  r. govetb verehren;
fasten neben  postitb sja. zagovetb sja. raz-
govetb sja. govejny die grosse faste.  —
lit.  gaveti fasten neben  pastininkas. užga-
venios fastnacht. lett.  gavet. Das icort,
beruld auf ahd.  gawilijan, dessen  1  schon
im neunten jahrliundert  ei gelautet liaben
mag.  goveti fehlt nsl. und s., es findel sich
in anderer bedeutung im č. Das eigent-
liche ivort fur „fasten“ ist  postiti; goveti
hat ursprunglich ivohl „heiligen, heilig lialten“
bedeutet. Die Litauer haben  gaveti von
den Russen,  postiti von den Polen erhalten.

govoril: asi. govori Idrm.  govoriti,
govorblivi. Vergl.  gvon aquae bulla.  nsl.
govor, govoriti sprechen.  b. govorja vb.
vorja vb. mil. 74. 465.  otgorja 37.  zgo¬
vorna družina eintrachtige genossen.  raz-
govarem trosten.  razgovornik. s. govor,
govoriti, govorkati. č. hovor. p. gowor,
gawor. gwar gemurmel, gescJuoiitz.  gwara
schwatzer.  gwara, hwara rede.  wygwarny,
strojny. gaworzyč stammeln, Idrmen dial.
os. hovrič dumpf tonen.  klr. hovoryty,
hvaryty, ohvarjaty verleumden.  wr. hovo-
rnja. r. govoritb. W. scheint  g ver zu
sein, daher auch  asi. g von bulla aguae,
r. govor dial. in derselben bedeutung.

gOVlllO: asi. govbno stercus.  nsl.
govno, govnjač, govnač mistkafer.  b. s.
govno. č. liovno. p. gowno. kaš. govhol,

r.  žuki. os. liovno. ns. govno, klr.hovno.
hovnaha mistkafer.  r. govno. Vergl. nsl.
govne, ovčji pašnik.

graba nsl. graben.  — mlid.  grabe,
alid.  grabo m.

grabi-: asi. grabiti rapere.  grablja,
grabeži, rapina.  grabežbniki. nsl. gra¬
biti. grabljeph« - . rechen.  b. grabja, grabna,
grabnuvam, grabvam rauben.  zgrabča er-
greifen.  grabež. grabijo, grebulka rechen.

s. grabiti greifen, rajfen, rechen.  grablje,
č. hrabati scharren.  h rabe, sik. hrable
harke.  p. grabič raffen.  grabie rechen.
polab. groble harke.  os. hrabač, hrabje.
ns. grabaš. klr. hrabyty plUndern.  hra-
bež pfand.  hrabaty harken.  hrabfi, r. gra-

76

grabja

biti, pliindern.  grabli. grabazdati. — rm.
grabg eile. alb.  grabit rauben. magy.
gereblye. lit.  grebti. grabas das zusammen-
geraffte.  grebeja harkerin.  grabineti: da-
neben  graiblti. apgreibt fassen. lett.  grabt
greifen.  grabat greifen, harken.  grabi- ist
ivohl auf  greb- zurilckzufiihren.

grabja: č.  h rab e graf.  p. grabia,
nacli dem  č. brabia. burgrabia, margrabia.
os. hrabia. ns. groba. klr. hrap graf,
h rablja., hrabja. wr. grap. — lit.  gro-
vas. lett.  gravs, graps. Die illtesten slav.
entlehnungen beruhen auf ahd.  gravjo.

grabru: nsl. gaber iveissbuche.  gra-
ber, grabrovec ON.  b. gabtr. s. gra-
bar, grab. č. habr, brab. p. grab. os.
hrab. ns. grab. klr. lirab. r. grabt.
grabina. — Ver gl. preuss.  wosi-grabis. lit.
skroblus liainbuche.

gratlu: asi. gražda, gradi hagel.
b. s. grad. e. hrhd. p. grad. polab.
grod. klr. hrad. r. gradi. (nsl. hat filr
gradu toča. os. krupa. ns. kšupa.) —
Man vergleicht lat.  grando, gr.  */aXa£a,
ai.  hradunl.

graja, zgraja p. haufe.
graja-: asi. grajati krachzen.  graj can-
tus.  vranograj titel eines baches.  nsl. gra¬
jati tadeln.  graja tadel.  s. grajati krdch-
zen, sprechen.  graja gekrdchze, rede.  č.
brana trauergeldute.  r. grajatb. gratb, graju
scherzen dial.  grači. — rm.  graj rede.
gruji vb. lit.  groti, groju krachzen. ahd.
chraan. W.  gra aus ai.  gar rufen. Damit
sind venvandt  asi. grakati, gracati krachzen.
b. grača vb.  s. grakati, graktati und  grok-
tati. ns. grakaš zanken.  wr. grak. r.
grakatb.

grali: klr. grali mistgabel. Vergl.
č. brale pieke.

gramata asi. schrift.  p. ramota aus
hramota, das klr. ist.  klr. hramota.

r. gramota, gramata. —- lit.  grom ata. lett.
gramata. gr.  Ypctp.p.ava.

gramu: asi. grami, caupona. Vergl.
grombnica.

graua 1. nsl. ziceig.  klr. branok.

s. grana. puška granalija, po kojoj

greb-

su grane izvezene, buduci se razgra-
nalo koljeno Judino. Man vergleicht and.
groin /.

grana 2. nsl. purpurkleid meg.  —
mhd.  gran f. scharlachrother farbestoff.
mlat.  grana.

grano, grairi., granesb m.  asi. iv./pc,
versus. Urspr.  granos, granes.

grani : asi. gram. ecke :  na eetyri
grani. četvoregrani. viereckig filr  četvre-.
stgranovati knigy. č. hrana kante,  hran
grenze.  rozhrani, rozeosti kat.  p. grah
scharfe ecke: vergl.  gron, wyniosly brzeg
ložyska. os. hrana, hran. klr. hran
ecke, zeile, grenze.  r. granb. Mit  granb
ist zu verbinden  asi. nsl. s. granica grenze.
č. hranice. p. granica. klr. hranyča.
r. granica. — magy.  grhnicz, unmittelbar
aus dem d. rm.  granitsg. spatmlid.  gre-
nize, greniz. Der einlieimische d. ausdruck
ist  mark, ivoraus  os. ns. mroka.

grapa b. blatternarbe.  grapav. grapa-
vina. klr. rapavyj blatternarbig.

grata, krata s. crates.  nsl. gretune
korb zurn mistfuhren.  p. kraty plur.,  za-
krata gittergefčingniss.  klr. grata, krata
gitter.  wr. krata. — lit.  kratai. it.  grada
geflochtener fischbehdlter. lat.  crates.

grata- : nsl. gratati, ratati iverden.  —
mhd.  geraten von erwiinschtem fortgange
sein, daraus nsl. iverden, geschelien.

greb- : asi. grebli, gresti schaben,
kratzen, kdmmen:  vlasy gresti. prigrenati
corripere.  greljent, grebem.cb kamni,  izgrebb
trama,  pogrebi, stgrebije. grebbcb ruderer.
greblja ruder. Durch steig.  grobi, grube,
grab.  groblja, iter. durch dehnung  grebati
und daraus  gribati. nsl. grebsti, grenoti :
vkup greni ung.  zagrenoti vergraben.  po-
grebati. greben hahnenkamm.  pogreb. Za¬
greb bollioerk, Agram.  greblja, ogrebljao/eu-
kriiclce.  grob. groblja steinhaufe.  voda seje
razgrebala, zagrebala. b. greba rechen.  gre¬
blo. greben, ogribka kratzschaufel.  grob.
grobište. s. grebsti kratzen.  sugreb. gre¬
ben. ogreblje flachsraufe.  grob neben  greb.
kr. zagribati mar.  griblja sulcus.  č. hfebu,
hresti, hrebsti. hfbžti begraben liegen.

hreblo. lifeben. shrnouti, dial.  shrbnouti.
polifl)iti. pohreb. hrob. p. grzesfe graben.
odgrzonae neben  odgrzešc. podgrzonac: asi.
grenati. grzeblo. grzebien. zgrzebie hede.
grob. polab. piigribst. grebin. os. hre-
ba6. hrebja. hreblo kriicke.  ns. grebaš.
greben, grob la. klr. lirebsty. hreben.
hrebla. ohrybky, ohrabky dan abgeharkte.
hrob. r. gresti, grestb. vygrebatt aus
vygrebatb. pogreba, izgrebi, ogrestbe dial.,
ogrebliny. grebecb der recht, rudert.  gre¬
bem,. greblo, greblja. grob r b. groblja, su-
grob'i). — magy.  gereb. gereben. rm.
grebl§ redien.  gropnits§. alb.  grevis
sdiarren.  gropg grube. rm.  groapg. ngr.
^pš^avoc steile. lit.  grebiu, grebti harken.
greblls lcamm.  grabas sarg.  pagrabas. lett.
grebt aushohlen.  pagrabs keller. got.
graban. Hieher geliort nicht  asi. greba
se, greti se, ogrenati se naz. 244.  ogre¬
bati se abstinere.  r. grebovatb aversari
dial. Hier moge envahnt iverden  č. hrbi-
tov, fbitov durdi verguickung mit  hreb-.
dial.  hfibitov, britov friedhof.  sik. mit
anlehnung an  hrob hrobitov. nsl. britof.
— nhd.  friedhof. mlid.  vrlthof eingefrie-
digter raum um eine kirche.

grekti: asi. gridcb, gr-bčim, grieche.
gr r bkynja. nsl. grk. b. g ra k. s. grk
grieche, kaufmann.  č. brek, rek. p. grek,
greczyn. gryka, greczycha buchiveizen.  gry-
czak griesbrot.  hreczka ist klr.  os. gricha
grieche.  klr. hrek. hrečka buchiveizen.

r. grelca, grečina. greea, grečicha, gre-
čucha buclnoeizen.  — magy.  gorog. haricska.
rm.  grek. hriškg, hiriškg buchiveizen, aus
dem klr. alb.  ggrk, grek. ggrkihg grie-
chin. lit.  grlkas grieche.  grikai buchiveizen.
lett.  grekis. grilci. got.  lcrelcs. ahd.
cbriach, chriech.

grem-: asi. grmeti, gramlja donnern.
Durch steig.  groma donner.  gromovbnilca.
iter. durch dehnung  gremati, daraus  grimati.
nsl. grmeti, grimati 'poltem,  grom. harm
res.  b. grami es donnert.  grmja schiessen.
gram. gramel. gramež. grom blitz Vinga.

s.  grmljeti. grom. Vergl.  gromila neben
gomila aus  mogila haufe.  gromula sehr

grenda

grosser mensch.  gromoradan ingens: schall
und raum.  č. lifmeti. hfmot. hrom. hri-
mati. hromnice sing. donnerkerze, gegen
ungemtter geiveihte kerze; plur. lichtmesse,
da an diesem tage dergleichen leerzen geiveiht
iverden.  p. grzmieč. grzmotae. grom. grom-
nica sing.  gromnice plur. Vergl.  gromniec
grosser undstarker iverden.  dogromi čvollends
schlagen.  pogrom, rozgrom zerstreuung des
feindes.  kaš. grzem donner.  polab. gra-
mat. gr&m. os. hrimac. hrom. ns. gri¬
mas schleudern.  klr. hremity. hrymaty.
hrymnuty. hrom. oliroma geivaltige grosse.
ohromkyj ungeheuer.  hromny6a; im plur.
lichtmesse festum candelarum.  wr. hrime6,
hrjanuč aus  grenati, *gremnati. hrinuč,
lirimnue aus dem iter.  r. gremetb. grja-
nutb. groma, gromitb niederdonnern.  gro-
mychatb donnern.  ogroma riesengrosse.  —
preuss.  grumins. lit.  grumena. Mit  švent-
grauduline (graudulis donner),  gramlčes
lichtmess ist p.  gromnice zusammenzustellen.
Man vergleicht gr.  /pep.^o). -/pogo;. slav.
g ist velares  gh.

grenel- : asi. greda, gresti kommen.
nsl. gredem, grem gehen.  kr. grem ung.
s. gresti, gredem mik.  grede part.  uzgred
im vorbeigehen. Vergl.  r.nagrjanutb irruere.
p. greda pferdegetrapp setzt ein  asi. grada
voraus, ist daher von  grend - fern zu halten.
Man vergleicht got.  grids /. gressus. lat.
gradior.

grenda : asi. greda balken.  nsl.
greda balken, beet.  gred hilhnersteige.  b.
greda balken. v.peza.  grendi pid. 2. 45.
s. greda. č. brada balken, beet.  p. grzeda
stange, htihnerstange , beet.  polab. gfoda.
os. hfada balken.  ns. greda hilhnersteige.
klr. hrjada beet.  hrydy (hrjady) geriist.
grynda fur  polyčlca und fur  grendel ist
aus dem rm.,  gerenda aus dem magij,
entlehnt.  r. grjada. — magij,  gerenda.
rm.  grind§. ngr. gpbna Hahn 2. 187.
■/pvnii. preuss.  grandico bohle. lit.  granda,
grindis diele.  gristi, grindžu mit planken
belegen.  pagrindas. greda stange. lett.
gride diele.  grada beet. Man vergleicht
and.  grind gitter.  nsl. gredel; gredelj,

grenz-

78

gen.  gredeljna, pflugbcdken, grendel, grilndel.
gridelnica ivagkloben.  kr. gredalj. s.
gredelj. č. hridel. p. grzadziel. os.
kredžel’. klr. kradil. r. grjadilb, gradilb,
gredilt ist furclie.  — magy.  gerendely. rm.
grindej. ahd.  grindel, gr in ti j, crintil obex.
ags.  grindel. nhd. dial.  grintl, in Kdrnten.
01  gredelj slav. oder d. ursprungs ist, kanu
ich nicht entscheiden.

grenz- : asi. greznati einsinken.  gre-
zeti. greza koth. Durch steig.  gronz-: po-
graz r L immersio; daher  graziti einsinken
machen.  nsl. pogreznoti. grez f. morast:
v blatu ili v zagrezi habd.  pogroziti ver-
senken.  s. greznuti. č. hfeznouti neben
bfiznouti in figi.  hrouziti, pohrouziti ver-
senken:  hrižiti tauchen ist unhistorisch.  sik.
hruzf. Hieher gehort vcohl  hriz, hi-iž, krouz
cgprinus gobio.  p. grzeznač neben  grzaznac:
unhistorisch  greznao, graznae. grzeski, grza-
ski sumpfig.  brazisty ist klr.  grazie, minder
genau  gražyč, tauchen.  gredzidlo gesenke
am grundgarn: die gleiche bedeutung haben
die unklaren formen  grazel, grežy, grzežy.
graž schlamm ist icohlgr  azju. hrušk j sumpfig
ist klr.  os. hruz. ns. grcznuš. klr. hrjaz-
nuty. hrjaž kotli,  lirjazjuka. hruzyty kneten.
liruzylo senkblei.  hruznuty versinken, nach
hruzyty. hruž schlamm.  hruzkyj. r. grjaz-
nutb. grjazb. gruzilo senkblei, alt baptiste-
rium.  gruznutb einsinken.  gruzitb tauchen,
belasten.  gruzi. last.  gruzkij, gruznyj be-
lastet, schioer.  — lit.  grimzdau, grimsti
sinken  (grenz-). gramzdlti sinken maclien
(gronzi-). lett.  grimt, grimstu sinken.
gremdet senken.

gre- : asi. greti, grejati wdrmen. iter.
-grčvati. nsl. greti, grivenje lex. Vergl.
greti se es lenzt und  graneti: luč skozi
špranje grani. b. greja vb. ivarmen,
leuchten:  stance bese izgrelo, izgreva die
sonne icar aufgegangen, geht auf.  zvezda
greje, mesečina ogreja. s. grijati. gra-
nuti ejfulgere.  kr. srnice je grijnulo ung.
č. h id ti, briti, breji. p. grzač. grzač sie,
pocic sie. grzanka. iter.  -grzewač. os.
breč. ns. gčeš. klr. hrity. brinka ge-
rostete brotscheibe: p.  grzanka. Vergl.  bra-

griptt

njak gliihende kohle.  ohraška fieber.  wr.
uhrivo von der sonne erivarmte stelle.  r.
gretb. — Vergl.  gor-.

gre cini: asi. grehi, sunde.  grabi. naz.
aus  grčhi>. grešiti. nsl. greli. grešiti,
b. greh. grehuvam vb.  grešba. grebota.
s. grijeh. č. hrich. p. grzecb. polab.
grech. os. hrech. ns. grech. klr.
liricli. vzbrieh ausgelassene ackerstelle.  r.
grechi>. — preuss.  grlkan. grlkenix. grikaut
beichten. lit.  grekas. grešiti, lett.  greks.
rm.  greš. greši, agrgši, aggrši vb.  grešeale.

greva-: nsl. grevati reuen:  greva
me, griva me. grevinga, grivinga reue:
*reuung. Daneben  kusati se, das an  asi.
kajati se erinnert.  — ahd.  hriuwa, riuwa.
Jilnger ist  nsl. reva elend.  reven elend adj.

greza, greza 1. r. traum.  grezits
traumen, faseln.

greza, grezt 2. asi. u Xrj materia,
mp/vmc,  grezbni GcAspoc. Man fuge hinzu
vizgreziti turbare.  sugreza. stgreziti s§
commisceri.  sigrežati duša mp/fia vrp  t|/u -/fp
antch.; daneben  s^greždati. Die sippe scheint
mit  grenz- nicht zusammenzuhangen: naz.
schreibt conseguent  grez-.
grčzdej b. pfropf.
gribit: č. hrib pilz.  p. grzyb. os.
hrib. ns. grib. klr. bryb. wr. hrib.
r. grib r b. — lit.  gribas, gribulca. lett.
grlba. rm.  hrib, hrib g, hiribg. magy.  hirip.
griči: nsl. grič hugel.  s. grič steile.

— Vergl. alb.  ggrč spitze.

gridl: r. gridb, gridiirt, gridenb, gri-
dan r t leibivdchter.  griditi. gridbba collect.
gridnja, gridbnica, gridnica tvohnung der
leibivdchter, audienzsaal.  gridnja speise-
zimmer dial.  p. hrydnia rauchstube zum
trocknen des getreides: aus dem klr.  klr.
hrydnyča stube chrest. 134.  — and.  gridb.
lit.  griniče gesindestube.

grilldžola: klr. gryndžola schlitten.
Vergl. lit.  grežule, grjžule deichsel.

gringlinu: nsl. gringlin cldoris jam.br.
grendolc lex.  — nhd.  grilnling.

gripu: kr. grip nete. b. s. grib.

— mr m.  grep. alb.  grep hamus. gr.
Ypwoc, slšo? Swi6ou Atacta V. 1. 44.

79

griva

griva asi. nsl. b. s. mahne.  6. hriva.
p. grzyva. os. hriva. ns. griva. klr.
hryva. wr. liriva. r. griva. —■ ai.  griva
nacJcen. zd.  griva. Mit  griva ist zu verbinden
asi. grivbna, urspr. halsband, woraus sich
die dltere bedeutung von  griva ergibt: arm-
band.  meseci grivbnbni p/rjviraoi. b. grivna
armband : viti grivni na raka. s. grivna
armband, sensenring. Vergl.  grinja schnur.
č. hrivna mark.  p. grzywna. os. hrivna.
klr. hryvmi zehn kopeken.  wr. hrivna.
r. grivna hals-, armband , art geioicht, alt
miinze:  po šestb rezanb na grivnu emlite
op. 2. 3. 74.  — rm.  grivng. lit.  grlvenka
lissring.  grlvina zivanzig groschen. Also
halsband, armband, zahlungsmittel: utun-
tur (Britanni) aut aere aut annulis fer-
reis ad certum pondus examinatis pro numo
Caesar.

groM: asi. sin g. instr.  grobijži apSrjv
omnino.

grocll-: asi. grohoti schall.  grohotati.
nsl. grohati, grohotati se. s. gronuti aus
grohnuti. grohot. grohotati,grohitati. č.hro-
chati, chrochati. hrochotati, chrochotati.
klr. hrochnuty ša. r. grochi dud.  gro-
chatb dial.  grochoti. — rm.  grohot.

grombtt: asi. grabT, roli. Der nasal
ist den andern sprachen meist durch den
einjluss des d. verloren gegangen : audi

die bedeutung anderte sich.  nsl. grub, eig.
ivohl dick; doch im Osten  gruba ženska
ein hiibsches frauenzimmer.  b. grubja ver-
unstalten:  lice grubit mil. 346.  s. grub
grob, hasslich.  č. hrubv gross.  obhroubly
grob.  p. gruby, hruby grob.  os. hruby
Vergl.  ns. gropny. klr. hrubyj dick, grob.
hrubodžub kernbeisser (der einen dicken
schnabel kat).  r. grubyj dick, grob.  gru-
bitb barsch begegnen.  grubnutb se steif sein.
— lit.  grumbu, grubti holprig icerden neben
grubus grob. lett.  grumbu, grumbt runzlig
loerden. magy.  goromba dick, roli. Man
vergleidit mlid. nhd.  grob, das die slavischen
loorter beeinjlusst kat.

groildi: asi. gradb hrust.  nsl. grudi
habd.  b. grtd zitze.  grndi hrust,.
xp avri.  s. grudi. č.  hrud'. p. gredzi zof.

gruda

klr. hrud'. hrudy. žoltohrudka goldammer.
wr. hrudzi. r. hrudb. Vergl.  sik. hrud
erliohung.

groilgti: asi. grag f b art voerkzeug.
groni-: ns. groniš sagen.  polab. gor-
nit sprechen.

gronstoku: asi. grastolcb grausam.
groši: nsl. b. s. groš groschen.  p.
grosz. os. kros. klr. hroš. r. groši.

— magy.  garaš. rm.  grošitsg. lit.  gra-
šis. alb.  groš. ngr.  fpoai. Romanisch.

grotu 1.: asi. groti xšvou, calyx.  nsl.
grot infundibulum molare habd.  nekaka
posoda v mlinu art trichter.  s. grot. grotlo
schlund.  klr. hrot art horb in der mulile.
Man merke č.  hrota, hrotek melkgelte.  —
Vergl. ahd.  grant, krant gefdss fitr flilssig-
keiten. magy.  garat, garad gosse.

grotu 2.: p. grot pfeilspitze. č.  hrot.
r. gr o ti umrfspiess.

groza asi. horror, graus, schauder.  gro¬
ziti drohen.  nsl. groza, groziti se drohen.
b. groza, grozen hasslich.  s. groza, groznica
fieber.  č. hruza. hroziti. p. groza. os.
hi’oza. ns. grozyš. grozba. klr. hroza.
lirozyty neben dial.  horozyty. r. groza
drohung.  grozitb. — Vergl. lit.  gražoti toinken.
grastis /. drohung. rm.  groaz§.

grozd u: asi. grozdi neben  grezdi,
grozni neben  grezni leeintraube.  nsl. b. s.
grozd. nsl. grozdovlje, grzdovlje. č. hro-
zen. Vergl.  p. grono. klr. hrozno, hrozlo,
hrono. r. grozdi, grezni. — magy.  gerezd.
grlica: wr. bruca geschrotete gerste.

— ahd.  grutzi. nhd.  griitze.

gruda asi. erdscholle.  grudije neben
gruzdije. nsl. gruda, gruden december.
b. grutka mil. 513.  kr. gruda, grudan
december. Vergl.  grumenje collect.  s.gruda,
grudva. č. hruda. hruden. p. gruda,
grudzieri. klr. hruda. hruden. wr. hruda.
r. gruda haufe; dial. gefrorner strassen-
koth.  grudenb. — lit.  grudas. grodas. gro-
dinis november, december,  groudis. uzgrau-
denti kart machen. lett.  grudlt stampfen.
and.  grjot. ahd.  grior, sandkorn, kies. cdb.
grudg. Hieher ziehe ich auch  s. grumen
klumpen aus  grudinen. r. grum scholle.

grucha- 80 gutau

gruclia-: s. gruhati krachen.  gruvati.
p. gruchač girren.  gruchotač rasseln.  grudi,
klr. gruchnuty poltem,  r. gruchnutb sja
dial.  — Ver gl. leti.  g čut einstiirzen.

gruni: klr. hruh, hrunok, hrunyk
hugel.  č. grun, grun dial.

gmsti-: asi. si.grustiti se sich gra-
men.  gruštenije. nsl. grustiti se taedio
capi ung.  se mi ni grustilo spang.  jed se
mu grusti. uzgruščen pertaesus liabd. Vergl.
grezi se mu delati, gresti mi se es grauset
mir.  kr. grušča taedium verant.  s. grusti
mi se taedet me Stulli.  grsti mi se. klr.
hrust trauer.  r. grustb gram.  grustitb,
grustovatb. Vergl.  nsl. grudem nage.  —
lit.  grudžiu, grusti stampfen, durch ermah-
nung zu riihren suchen.

gruša, hruša, krušbka asi. birne.
nsl. gruška, hruška, b. lcruša. s. kruška.
č. hruška. p. grusza. polah, greusva
birne.  greuk bivnbaum.  os. krusej, krušva.
ns. kruša, kšuša. klr. hruša. r. gruša.
— preuss.  ltrausy. lit.  gruše, krauše,
kriauše.

grušči: nsl. grušč schutt, schotter.
gruča: nsl. grča knoten im holze.
č. hrče ausvouchs. Die lauffolge ziveifelhaft.

gruda- : p. grdač schlagen toie der
icachtelkonig.

grumeždl : asi. grsmeždb gramia.
In r. guellen  gremeždb, gromeždt. Damit
scheint verwandt  nsl. krmelj, krmeljiv; krme-
želj, krmežljiv. s. krmelj augenbutter.
Vergl.  os. kšemjel’ baumsaft.

grumu: asi. gramn gebiisch, in einer

r. guelle  vx gromu savekove. nsl. grm.

s. grm, grmen; grm auch art eiche.  —
Vergl. lit.  krumas. lett.  krums.

gryz-: asi. gryza, grysti beissen.  gryža

t. orsio stomachi. iter.  gryzati. nsl. griz

biss. meg. habd. cholera lex.  pizdogriz ra-
nunculus.  hudičev griz teufels abbiss.  griža
ruhr.  b. griza vb.  grižja sorge.  grižja

se vb.  s. grizem, gristi, griskati demin.
griz, griža bauchgrimmen.  č. hryzu, hryzti.
p. gryze, gryžč. gryžba nagen, leibschneiden.
gryzota, zgryzota kummer.  os. hryzač.
ns. gryzaš. klr. hryzu, hryzty. hryza,

hryža gram.  hryž, hryza bauchschmerz.
zhryža, kummer.  wr. hryzu, hryzc. hryž
bauchschmerz.  hryža zank, daneben  zhri-
zota schelten.  r. gryzu, gryztb. gryza bauch¬
schmerz.  — magy.  gerizd, gerezd. m.
ogrinži foenum a pecore relictum.  griž§
sorge. preuss.  grenzings bissig. lit.  graužti,
graužiu nagen. Unvenvandt ist  grežti mit
den zahnen knirschen.  grižas darmivinde ist
entleimt. lett.  grauzt, grauzu. Vergl.  grezt
schneiden.  graize reissen im leibe. W.  grugli
mit palat.  gh.

gul»a kr. guba lodix verant.  s. guba.

r.  guba pelz.  — magg.  guba. Man fuge
hinzu  b. guber teppich.  guberka packnadel.

s.  guber art bettdeclce.  klr. huba, liu-
baha, huna.

gudi-: b. gudja, guždam legen, stellen.
Daneben  gaždam. gvaždam Vinga.

guga-: nsl. gugati schaukeln.  gugav-
nica. r. gugatb sja. gugala.

gllglja: klr. gugla art kleid bei den
Huculen.  b. s. gugla. — tiirk.  kokola.
ngr. v.cuvjJ..

guguta-: s. gugutati girren.
guja s. schlange.

guka-: b. gukam girren.  kr. s.
gukati. p. huknač, hukač, huezeč aus
dem klr.  huk lilrm.  klr. huk, zhuk.
hukaty. hučaty. r. guku,.

guli- : nsl. s. guliti schinden, schalen.
Vergl. klr.  hulyj hornlos.

gulja-: p. -hulač miissig gehen.  hultaj.
č. sik. hultaj. klr. hul'aty. huftaj, hoftaj,
holtaj landstreicher.  wr. hultaj. r. gu-
ljatb. gulbba. guljalcb. gulbtjaj. — rm.  hol-
tej coelebs.

gulozinti: s. gulozan gefrassig.  —
Aus dem it.  guloso.

gumbtl : nsl. gumb knopf.  gumbaš-
nica stecknadel.  kr. gumb. s. gombar.
klr. gornba ung.  gombyčka. — magy.
gomb. alb.  komb. gr. y.o<m u, Vergl.

rm.  bumb.

guinu: nsl. pogum, pogom muth.
pogomen, pogumen muthig.  zagomec komu
biti einem geivachsen sein.  — Vergl. ahd.
gomo mann.

guillino : asi. gumtno area; auch
amOr^ri.  nsl. gumno, gubno: duukel ist
jegno. b. s. gumno. č. humno. p.
gumno. os. huno. ns. gumno garten.
klr. wr. humno. r. gumno, guvno dial.
Man fiihrt ein lit.  gubenis (Mi¬
gnili: nsl. gunj, gunja. s. gunj
art oberlcleid.  č. hounč kotze.  p. gunia.
klr. huba. r. gunja lumpen.  — lit.  gune.
magy.  gunya Ideid. rm.  gun§. alb.  gung.
ngr.  -foova. it.  gonna. mlat.  gunna.

gura, gula: nsl. schlechtes pferd.  —
nhd.  gurr f. bair.

glira-: s. gurati stossen.
gurka-: b. gurkam Icnurren.
gUŠa b. hals, unterlcinn, kropf.  gušna,
pregušna umarmen. Vergl.  gusle neu-
gebomes kind.  s. guša kropf. Vergl.  klr.
guši beulen.  — magy.  gusa kropf. rm.
gušg. alb.  gušg hals. Vergl. lit.  gužas
beule und lett.  guza kropf eines vogels.

guštertt: asi. gušteri lacerta.  nsl.
guščar, kuščar, kuščarji halsdriisen,  vratne
žleze. b. gušter. s. gušter. kaš. guš-
čer štor. Man vergleicht  asi. jašters,
č. j ester, klr. jaščerko, r. jaščerica. —
ngr.  YoutJTcpiV(a soli tolpa sein.  j^oaiepo?,
PocrcepMJa eidedise.

guta nsl. apoplexia jambr.  kr. guta
ung.  s. guta art krankheit.  klr. guta ung.
— magy.  guta. rm.  gut§. lat.  gutta.
it.  gotta. Vergl.  nsl. s. kaplja apoplexia,
s. gučula, it.  goccia und nhd.  tropf, trop fen.

guz- : s. guz clunis, hinterbacken.  gu-
zica after.  guzat adj.  guziti se. naguzljez
rUckganger (krebs).  crnoguz, crnorep art
fisch.  p. guz beule, knorren.  guzica neben
kustrzyca, gastrzyca steiss der vogel,  gu-
zik knopf:  huzyca, kustryca sind fremd.
klr. huzyca, huzno gesass.  buzer hoden,
grund.  nazadhuž rilckioarts.  bojahuz feig-
ling.  trjasohuzka bachstehe.  bilokuzeč,
bilodupeč steinpicker. Daneben  gudz, gon-
dzolalc beule.  guz knopf e.  gudzavyj knotig.
wr. podhuza hintergeschirr.  guzno der
hintere.  r. guzka bttrzel.  oguzoln., ugu-
zoki.. podguzokrt. gologuza dial.  trjaso-
guzka neben  trjasiguzica bachstehe.  belo-

gvozdij

guzka pggargus.  kurguzyj kurzgesdiwanzt.
Vergl.  guzik r t knopf dial. Das b. bietet
fiir  u, lasst daher auf eine form  gazx
sdiliessen:  gT>z anus.  gT>zno leerdarm.  gu,ziš-
kom auf dem hintern rutschend.  trisig^-
zica bachstehe kač. 588. Darauf fiihrt
audi  nsl. gozec, ženske spodnje krilo, goža
hinterbacken. Anders  zguzane šare. —
Vergl. lit.  gužas knorren.

gvaltu : p. gwalt gewalt. č.  kvalt.
klr. gvalt. wr. hvali r. gvalbda,, dial.
gvalta. — lit.  gvoltas. Aus dem d.

gveroku: s. gverok strabo.  gvirati
caecutiendo guaerere, oculos defigere.  — it.
guercio. ahd.  twer, quer.

grozda: asi. zvezda stern.  dzvezda
sin.  nsl. b. zvezda. b. auch  dzvezda.
s. zvijezda. č. hvezda. p. gwiazda.
kaš. gviazda. polab. gjozda. os. hvjezda.
ns. gvjezda. klr. zvizda, žvizda. r.
zvezda: daneben dial.  ogvezditb so schlagen,
dass es dem geschlagenen vor den augen
jlimmert.  — rm.  z§veazd§. lit.  žvaigzde,
žvaigžde, žvaizde. lett.  zvaigne. zvaigzne.
Aus slav. z und lit.  ž ergdbe sich pal.
g, gh als anlaut des ivortes, wenn nicht
das  g des p. usw. entgegenstiinde.

gvintil: klr. gvint schraubengeioinde.
— lit.  ginta. rm.  gint. Aus dem d.

gvizda- : asi. zvizdati pfeifen.  nsl.
zvizdati. žvižgati, žvižgati, zviščati. s.
žvižga, zvizdati. zviznuti. zvižduk, daneben
zvijuk. č. hvizdati neben  hviždeti. p. gwiz-
dač neben  gwiždžec. gwizdnad, gwiznač.
os. hvizdae neben  hviždžič. klr. zyzhaty.
wr. zvizd. r. zvizdati.. Neben  gvizd- findet
sick  gvizg-; svistati, svislt. W.  zvizd, zvizg.

gvozdij, gvozds (plur. nom.  gvozdi,
gvozdije) nagel, eig. keil.  gvozdija, gvoz-
dvija/. (nom.  gvozdij, gvozdvij). prigvoz-
diti, prigvaždati. prigvožgii (-ždii) lam. 1.5.
nsl. gojzditi verkeilen.  zagvozda habd.  za-
glozda, zagozda lex. keil.  b. gozdij nagel:
bei andern  gvozd, gvozdej. s. gvozdb,
gvozdij nagel , in urkunden.  gvozd aus der
erdehervorragender stein.  gvoždje eisen, eig.
eiserne nagel,  gvozden, alt  gvozdem., eisern.
č. hvoždoj durchschlagholz.  p.gvvoždž, goždž

82

gvozdi

nagel.  gwozdzik, goždzik, audi gemiirznelke.
polab. £iizd. os. koždž nagel.  ns. gozdž.
klr. kvkzd. kvozdjk nelke.  wr. kvozd.
r. gvozdt. zagvozdka. gvozdika gevmirz-
nelke.  — lit.  gvazdikai, gazdikai. lett.
vaizdiks nelke. rm.  ggvozdi vh. alb.
goždg nagel.

gvozdi: nsl. gozd, gojzd, venet,  kost,
wald.  s. gvozd, m urkunden.  e. kvozd
berg (vergl.  gora berg, wald).

gul)- asi. ginati aus  gibnati biegen,
neigen, falten, bewegen.  gibežb. Durch
steig.  gubi: dvogubi, sugubi duplex. iter.
durch dehnung:  gybati beioegen.  sigy-

bati falten.  gybiki biegsam.  nsl. ganoti,
genoti bemegen.  nagnoti neigen.  ognoti se
ausweichen.  guba falte.  nagubati falten.
triguben dreifaltig.  gibati, ogibati se. gib
biegung.  gibek gelenkig.  zagiba dain.  zgi-
bica junctura liabd.  gibičen lex.  gibanica
neben  gubanica art kuchen.  devetogub
blattermagen.  b. gina falten.  pregvam
se aus  pregon vam se. ginka, zginka
falte.  zgibam kriimmen.  s. nagnuti. sagok
(sigibohi) se sagom (sigibomt) do zemlje
lied.  gibati, gib ruga mik.  zgib. gibak.
gibanica, nagibati, naginjati neigen.  č.
knouti biegen.  kbity regsam.  pfikeb gelenk.
hebky. kybati bemegen.  pokyb. zakyb ein-
bug.  p. giač aus  gnač. gietki biegsam
aus  *gnatiki. gibac beugen.  gibnac 'e Linde.
os. hnuc. kibač. ns. gnus. gibaš. klr.
knuty. uhnuty. knutkyj (p.  gietki). kybaty.
kybkyj. zkyb bug.  zakynati biegen.  zakyn,
vyhyn bug. Durch metathese er ki tir t sich
bliaty aus  kbaty, hybaty: korovaj bkaty.
ophaty biegen aus  okbaty. rozobhaty aus
rozokbaty. wr. naknuc, nahinač. vyhibač.
bha6 aus  kbač, kibač. r. gnutb. nagi¬
bate, naginatb. guba kleiner golf.  sugubyj.
gibate, sgibi, zagib r b falte.  ogibi. gibkij,—
lit.  dvigubas. leti.  gubt sich biicken. magy.
goboncza art mehlspeise.  rm.gibui kriimmen.

gud-: b. gidel kitzel.  gideličkam,
gidelična kitzeln.  — rm.  gidil. gidela vb.
alb.  gudulis vb.

gttgra: asi. gigrica kornvourm misc.-
5af. 162.  s. gagrica. — magij,  gerge-

gyb-

ricze. mn.  gggeritsg, g§rg§lits§, dar aus
klr. gurgulyea grdberumrm.  gergelyča korn¬
vourm.

gulkfl: asi. ginki, glika scliall, larrn.
gluki ist das č.  kluk. nsl. golčati reden.
golč rede.  b. gliča larmen.  glič. glička
bulg.-lab. 26.  gličliv. č. klučeti. kluk
schall.  p. gielk, zgielk. r. golki. golčatb.

— rm.  gglčav§ zank. lit.  gulkščoja es
verlautet. Vergl. magij,  gercsdva zank.

gllmuz-: asi. gimizati kriechen. iter.
gimyzati; daher  gimyžs insekt.  nsl.
gomzeti voimmeln.  gomaziti triih. lex.  gomaz
insekt lex. Vergl.  golazen kriechendes un-
geziefer; schade an getreide durch mause.
b. gimžja voimmeln.  s. gamziti, gamizati,
ginizati kriechen. Vergl.  gmiza glasperlen.
č. kemzeti, kemzati, kemžiti, kmyzeti.
kemzot geioimmel.  kmyz insekt.  p. giern-
zič jucken.  os. kemzač krabbeln.  klr.
kymžity ivimmeln.  komzyty. Vergl.  nemza
ungeziefer.  r. gomozite unruhig sein,
voimmeln.  gomoza. gimzitb.

gurdtt: r. gordi schlingbaum.
gtlrgeei: s. grgeč flussbbrs.  — magij.
gorgicse. Die lautfolge ungeioiss.

gfirka-: asi. gnkati somom edere.
č. krk. krčeti. krkati. wr. karkač. Vergl.
nsl. - grgati, grgrati, grgotati kakor golobi
lex.  b. gurguvica, gurgntka turteltaube.
grigirane geklingel.

gfiz: p. giez, gzik art bremse.  gzič
stecheh.  zegzic mit brunst erhitzen.  zagzič
anspornen.  kaš. gzika ivespe.  klr. gedz,
gedzel', gedzen, gedzyk bremse.  gzyty ša,
gedzaty, gedzelyty ša oicrtpav. gyželyča
vosskdfer.  gydzaty ša unruhig iverden ung.
kedzeii jura.  wr. hiž. Vergl.  r. zgi neti.

- rm.  giz§- neben  bizg.

gyb-, kein  gilb-: asi. hybnati, seltener
gynati, zu grunde gehen. iter.  gybati,
gyblja, gybaja. gybelb. Durch steig.
von  gub: gabiti zu grunde richten.  pa-
guba. nsl. gmoti, pogibati. zginjati ver-
schioinden.  pogibel/. gefalir.  zguba verlust.
gubiti. b. zagina, zaginuvam, zagin-
vam vb. (dagegen  zaginuvam biegen).  za-
guba. gubja zu grunde richten.  kr. zgu-

83

bazuka

gy (] -

bitak verlust ung. nach  dobitalc geicinn.
s. ginuti. gubiti. č. hynouti. bubiti. bu-
beny mager.  p. gibnad, ginad. iter.  ginac
ist unhistorisch.  gibiel, gibiela abgrund.
pohybiel ist fremd.  gubid. kaš. ginanc.
zaginac, zadzinanc. polab. pttz£§,ine:
asi.  pogyneti, vielleicht mit  poz filr  po.
os- biny6. hubid. ns. ginuš. -gubiš.
klr. hybnuty, hynuty. bybity wohl durat.
hybel’. zabyn tod.  liubyty. wr. bybel.
zabina. bubid. r. ginute. pogini verlust
dial.  gabite, paguba. — rm.  pagubg. po¬
gubi vl>. lett.  gublt ivegschaffen, entlehnt.

gyd-: 6. byzditi ekel verursachen.

obyzda. zohyzditi verunstalten.  zbyzditi
besudeln.  p. hyd, ohyda, ocbyda ab-
scheu;  oliydny schimpflich;  hydzid, chydzid,
entlehnt. os.  bida hass.  bydžid. klr.
byd, obyda ekel.  bydyty ša. ostobyd'ity
langiveilig iver dan.  wr. obida. liidzid.

bidkij. bidlivyj. obidnud. r. gidkij dial.
Laut und bedeutung erinnert an  gad-. —

rm.  hid garstig, ivas man mit fz.  hideux
in verbindung bringen will.

gyka- : klr. hykaty ša schluclizen.
r. giki clamor.  gika qui clamat.

gyma-: asi. gymati belasten, mit  o
und  po.

gyri- : č. byriti schvodrmen, schvelgen.
obyraly frech.

gyriea: kr. girica artfisch.  — Vergl.
lit.  guire, guiris.

gyzda asi. apparatus.  gyzdavi super-
bus, nur in jilngeren sildslav. guellen.  nsl.
gizda lioffart.  gizdati se superbire habd.
b. gizdja schmiicken.  gizda v pr čichtig.  gizda-
vina. s. gizda schmuck.  gizdati schmiicken.
— rm.  gizdav.

gyža 1.: č. byže, byza ;  hyžde kopf
am knochen des schienbeins, oberschenkel;
vergl.  kyčel hilfte.  p. giža, gižela; da-
neben  giezek, giczel. ns. gižla schienbein.
Vergl.  guz-.

gyža 2.: asi. uva immatura.

H.

liaba klr. welle.  — magy.  hab.
liaharu: nsl. bahar c arnifex.  liagar
meg.  — mhd.  hahsere.

liajdamaku: klr. hajdamak krieger
in den steppen, rauber.  p. hajdamak.
— tiirk.  hajdamak eine herde vieh treiben.
Vergl.  cbajde.

h ajdu: nsl. h ajd, ajd heide.  — mhd.
heiden.

bajka s. jagd.  hajkati. — Man ver-
gleicht tiirk.  haik-armak incitare und ver-
bindet damit auch r.  nagajka peitsche, klr.
nabajka, p.  nahaj: dagegen ist  klr. hajtova
jagd,  hajtovaty magy.  bajtani.

bajnalu: p. hajnal, bejnal, ejnal
morgengesang.  — magij,  hajnal morgen.

bakli: č. hali haken.  p. kak. —
ahd.  hake.

halerl : p. halerz heller. č.  balef,
halir. ns. halaf. klr. barih — nhd.
hellei*, mhd.  ballsere, zu Schivabisch Hall
geprdgter pfennig.

liamišija kr. bosheit.  nsl. hamieen.
hamidija ung.  klr. hamyšnyj.— magy.
hamis falsch, bose. nhd.  hamisch.

liartova-: p. wr. hartovad. klr. bar-
tuvaty ftir r.  kalite eisen hdrten.  p. har-
cid. — Aus dem d.

liarlei : nsl. harec, bare kampf.  kr.
harac. č. bare. p. bare. klr. herc
scharmiitzel.  barduvaty. r. garcovate
ein pferd tummeln.  — mhd.  barz aus
harze, d. i.  berze, herzu daher eig.
eine interj. magy.  harez. rm.  bare.
h§rceli vb. Man vergleicht mit unrecht
nhd.  hetze.

hasini: nsl. hasen f.  hasno, hasek
nutzen.  kr. basan f.  s. basna. basniti.
p. hasen gewinn.  klr. ebosen, gen.  chosna.
— magy.  baszon.

haveri: č. bavdf bergmann.  p.

hawiarz. — d.  hauer.

bazuka č. art kleid.  — niagy.  ha-
ezuka. mlat.  cazaca.

6 *

hebla

84

chabi-

hebla, heble č. art kleine miinze.  —
mhd.  helbelinc, helblinc.

liegede: s. egede din deutsche geige.

— magy.  hegedu.

helce nsl. messerheft. č.  jilce, jilec.
p. jelca, jedlca griff arn schioerte.  — ahd.
helza.

helja: os. hela. ns. bela holle.  —
Aus dem d.

liellda: s. heljda buchiveizen.  — tiirk.
hčldč. nsl.  hajdina ist d.

herbata p. thee.  — lit.  erbata. Vom
lat.  berba.

lierbu: 5. berb, erb ivappen, erbe.
p. klr. herb. — lit.  erbas. Es ist das
d.  erbe.

hetka p. equa vilis.  — Man vergleicht
it.  ette kleinigkeit. lat.  betta.

hetmanu: p. hetman feldherr.  klr.
hetman, ataman, vataman, otaman. č. os.
bejtman hauptmann.  — d.  hauptmann.
lit.  etmonas, atmonas.

bo varil: p. bewar heber. č.  hever.

— vhd.  beber. p.  lewar und r.  1 iveri.
sind tvold roman.: mlat.  levarius.

bioi: b. bič, ič nichts.  klr. hyč, ni
hyč. — tiirk.  bič, bidž eticas, mit dar ne-
gation „nichts u .

llintovtt : nsl. hintov icagen.  b. s.
intov. č.  byntov. klr. hinfuv, cbynt'i\v.

— magy.  hinto. tiirk.  bintov.

biru: nsl. bir larm.  klr. byr ruf,
kunde.  hyrešnyj beriihmt.  — niagy.  bir.
lures.

hoferil: č. bofer imcolmer,  podrub.
nsl. ofer inguilinus.  — nhd.  bofer der zum
gesinde des hofes gehort.

bil-: klr. zabuty den laut  „hu“ von
sicli geben.

liucilltt: klr. hucul Huzule.  — Wahr-
scheinlich rm.  hoc, hocul dieb, rduber, ur-
spriinglich schimpfivort.

hilfu: p. buf, elmf, uf, ufiec, hufiec
schaar.  — ahd.  liufo, bouf haufe, schaar.

hurinu: p. burmem, cburmem, hurma
schaarweise. Vergl. klr.  hurba. r.  gurnba
schaar.  v burman, hurmanom auf einmal,
haufemoeise.  — Vergl.  burtu.

llU1‘til: p. burt, hort, urt hiirde.  bur-
tem in bausch und bogen.  hurtownik gross-
handler.  klr. hurt herde schioeine (von
schafen  turma, von nndvieh  čereda), ge-
sammtlieit.  hurtom im grossen.  zaburt ins-
gesammt.  wr. burtom in einem.  hurtov-
ščik. r. gurti, herde, rinderherde; gross-
handel.  gurtonri.. — lit.  urtas hiirde. Dlesen
ivortern scheint tiirk.  jurt zelt zu grunde
zu liegen: die bedeutung des p.  hurtem usw.
ivilrde sich daraus erklaren. b. r.  jurta.
Weniger ivahrscheinlich ist die vergleichung
mit dem d.  hiirde, ahd.  hurt, plur.  hurdi,
trotz des p.  burt hiirde.

busa.ši: klr. husa šzioanziger. — magy.
huszas.

byceli: p. bycel, hecel, chycel henker,
schinder.  klr. hycel'. wr. hieel. č. hycel.
— Aus dem nhd.  bitzel, htitzel dial. schles.

liyjaba, blaba klr. vergeblicli.  — magy.
hiaba.

CH

oliaba-: nsl. habati se abstinere.

eliaberu: b. s. haber meldung.  —
tiirk.  /aber.

ohabi-: asi. babiti pessumdare. Vergl.
pohabi, crudus, stultus.  pohabtstvo. oba-
bljenyj židovine. nsl. babiti, sbabiti be-
schadigen.  b. habja vb.  s. babati pan-
num deterere.  haba noxa. č.  ochabiti
kraftlos machen.  cbabnouti schlaff iverden.

(X).

pochably schivach.  schably schlaff. Daneben
hab alte kleider. Vergl.  pochaby ivahn-
mtzig.  klr. ochabyty verderben.  ocbab
unbrauchbarer bodenstrich.  wr. nacbaba.
r. pocbabiti, venvdhnen.  pocbabnyj fiir
chudoj dial. schamlos.  ocbabenr. art kleid.
— alb.  habit verderben.

ohabi-: asi. babiti, ohabiti s§ absti¬
nere. č.  ochabiti se. nsl. habati schonen.

chabina

85

c h ari

Hieher geliort  ohabi>n% frei:  da ste ott
k r i>bli oliabni gram. 26.  oliaba volles eigen-
thum 18. 19. 26. usw. Daher rm.  akaret
ohabnik zinsfreies gut.  r. bedeutet  chabitb
fassen.

chabina č. p. rutke.

cliadži s. pilger.  — tur k.  Kadže.

chaja- : asi. bajati curare.  obajati non
curare, mittere.  s. hajati curare.  r. ne
ehaj mitte, eig. noli curare. Verscliieden
s in d  klr. ochajaty reinigen,  r. chajatt
tudeln.

clvajde: b. s. hajde! auf!  — tiirk.
hajde.

cliajdina, kajda, heda, jedansl. buch-
iceizen.  kr. ajda. os. kejda. — nhd.
beidekorn, heiden : die frucht ltam aus
mohammedanischen landern, von den heiden,
d. i. nichtchristen. s.  beljda ist tiirkischen
ursprungs. magy.  hajdina neben  pohdnka
und  tatarka.

(•hajduku: s. hajduk rduber.  b. liaj-
dut, bajdutin. p. hajduk, sluga dwor-
s ki. klr. hajduk hajduke, scherge.  r. gaj-
dukuj. — tiirk.  hajdud rduber, ungrischer
soldat zu fuss.

cliak-: s. zahaknuti anblasen živ.  hak
hauch.

cliaku : b. hak recht,, sold.  s. hak,
ak. klr. hak d er dreissigste theil, als
enverb des  lyeman das dreissigste schaf.  —
tiirk.  hakk.

ehal- : r. nacbabi, frecher mensch.

cliala s. schmutz, abort.  halav. b. hale.
— tiirk.  xala.

chalaltt: b. balal erlaubt. (gegensatz
von  haram). s. halal segen.  — tiirk.  balal.

chaleva, cbaljava r. stiefelschaft.  p.
cholewa. os. kholovy hosen.  ns. cho-
lovy. klr. cholava. wr. cholava. —
zig.  holav.

chalja: nsl. halja, haljica kleid.  b.
balina. kr. halja. s. halja, baljina.
č. halena, balina. — rm.  hainc.

clialka: b. s . halka ring.  — tiirk.
balka.

chalonga: asi. haloga saepes.  balaga. :
plemena i halazi napl-tniše s§ hristijarri

lam. 1. 28.  nsl. haluga seegras guts.  kr.
baluga frankop. unkraut ung.  s. haluga
herba • caverna.  klr. chaluba, r.  zaulokt
chrest. 405. Die urspr. bedeutung ist un-
bekannt.  wr. chaluba ist hiitte.

chamalinfi: b. bamalin trager.  s,
hamal. — tiirk.  bammal.

cliamtt : nsl. hain kummet  (bomot).
klr. chamy. — magy.  bam pferdegeschirr.
rm.  ham. ahd.  chamo. mlat.  cbamus.
gr. -A-ggog.

cliandra r. hgpochondrie.  — Wohl
aus dem d.  kypochondrie.

chandžartt: b. s. handžar art dolch.

— tiirk.  /ančcr.

chantt: b. s. han haus, gasthaus.  —
tiirk.  '/an.

cliar-: p. wycbarze6 ausrduspern.

wcharzee einschliirfen.

chara-: s. karati spoliare, devastare.
nsl. harati priigeln.  kr. har depopulatio.

— ahd.  barjon, herjon mit heeresmacht
iiberziehen, verheei‘en.

charaču: b. s. harač kopfgeld.  klr.
cbarač. — tiirk.  "/aradž.

charalugii : r. charalugi stahl. —
d žag.  karaluk.

cliaramija b. s. rduber , dieb.  —
tiirk.  barami.

cliarainti : b. haram verboten, verjlucht.
s. haram fluch.  — tiirk.  haram verboten.

charaša- : klr. charašaty versehneiden
(schweine).  — Man vergleicht gr.  ^apacraeiv.

cliarha : b. s. harbija spiess.  kr.
harba. -— tiirk.  barba hellebarde.

chardžu: b. hardž, bare auslage.
s. harač. klr. charč f. lebensmittel.  cbar-
čeviia speisehaus.  r. charč r i,. — tiirk.
/ardž.

chartttija: asi. barttija charta.  s.
hartija. r. karta, dial.  chartbja. — rm.
bfrtie. gr. /ppv.o'/.

chari: asi. bari, gratia.  b. haren
werth, schon.  nehar unthdtigkeit.  neharen
trage.  kr. har lob, nutzen.  s. liaran
dankbar.  klr. cbarny] schon ung. rein-
lich, tiichtig.  necharnosf schmutz. Vergl.
r. garnyj zur hochzeit gehorig.  — gr.

chasa

86

chlamu

yb-p'.c. Man vergleiche  klr. haren fahig.
harnyj hubsch.  nezhamvj garstig.  bezhar
ilbermass.  wr. harnyj. harnuč anhang-
lich sein.

chasa č. p. pobel.  ns. chasa schaar.

Man vergleicht ahd.  hansa schaar.
chastiru: b. hasir strohmatte.  s.
hasura. — tiirk.  Kasgr.

liaštri": kr. haštriti bdume beschneiden.
— Vergl. lat.  castrare.

ehata klr. wr. r. hutte, zimmer.
p. chač „slowo ruskie“ Linde.

chataru: s. liatar territorium , fines.
hatarb mon.-serb.  hotan ambitus.  klr.
botar grenzraum, bei den Huculen und Ver-
chovinci  chotar, gen.  -rja, grenze filr  ko-
panka „ot vykopanobo tut l’isa“ nauk.-sbor.
1870. 63.  — magy.  hatdr, das als slav.
gilt. d. dial.  boter, battert. Ilieher gehort
nsl. kotar territorium habd.  kr. kotar
territorium verant.  s. kotar zaun um den
heuschober.  č. kotar. — Man vergleicht
ahd.  lcataro (gataro) gatter, gitter, als
thor oder zaun, ivahrend andere an ahd.
buntari abtheilung eines gaues denlcen.

ehazna: b. s. bazna schatz.  — tiirk.
-/azine.

c h azilni: s. bazni'! bereit!  — tiirk.
hazgr.

ehed- : daraus I.  št. d und durch stei-
gernng II.  hodi.. I.  šbd: asi. šbdi. šbli.
sišblbCb ftapsmolip.io?. šbsti part. praet.
pass. Mit vorgeschlagenem  i: vizi šbdi.,
previzišbdi: anders  obišbdi. ošblbniki.

prišblbcb advena.  prišblbstvije. prišbstije,
prišbstvije. prišbstvovati. Man merke  ušbdi,
ušidi, ušidb fliichtling.  nsl. šel, im
Suden  išel. prišelec. našestje inventio.  pri-
šestje, prišestek adventus.  prišesten kiinftig.
pošast/, miasma, gespenst: „was umgeht u  ;
schnupfen. Hieher gehort  prešuštvo, preštvo,
šuštvo ehebruch, eig. transgressio.  prešust-
vati. prešešten ehebrecherisch.  b. šil. do-
šiste ankunft,  kr. uzašastje gospodinovo.
obnašašče. odšastak. s. išao. č. šel filr
šedl; slufiir  šdla. išel. pošti, prišti ankunft:
asi.  prišbstije. prišti kiinftig aus  prišbd-tja.
vesti. vyšti. zašti. zešti: asi.  -šbstije. p.

szedl. szla aus  szdla. doszly. weszczla,
ivstapila anec. 5:  vizšbla, vi>ššbla. šcie,
szcie, išcie: asi.  šbstije. obejscie. ušcie,
ujscie. poszcie, pojšcie. wešcie. wyšcie.
przed-išca vorgdnger:  predi-šbdbca, mit
vorgeschlagenem  i. os. šol, šla. klr.
išol, išla. posest! miasma.  wr. pošesč
epidemie unter pferden.  r. seli, dial.
auch  išoli. otšelsniki. šestvie. II.  bodi:
asi. bodi gang:  bnzohodi konb. iter.  ho¬
diti, baždati. hodati procurare.  bodataj
legatus.  nsl. hod. hoditi, obhajati com-
municare.  obhajilo/estum, communio. Vergl.
prihaj erste spur von kratzen. Vergl.  hodnik
grobe leinioand.  b. hod. zahod d<pe§pwv.
bodja. othaždam, otvaždam, othodem,
othadčm vb.  s. hod. hoditi, hodati. ho¬
dulje stelzen.  obodnja reihe.  uhoda spion.
č. chod. uchod fiucht.  choditi. pochodne
faclcel.  chuze gehen.  ochoz, ochoze proces-
sion.  vychoz ausgang.  prichozi fremdling:
prihodji. p. chod. chodzič. ehadzac. cho-
dziivac, chodzowa6. chodza gang.  pochožy
fremdling ist r., obgleich r.  pochožij in der
bedeutung abweiclit;  zachožy ankbmmling.
polab. cKiidit. os. khod. k h o d žic. Vergl.
khodota hexe, alp.  ns. chod. chojžiš.
pochorha fackel aus  pochodha. klr. cho-
dyty. vchožaj nachstellung.  wr. vyjsce.
zajsce. r. chodi. choditb. -chaživatb. cho-
dataj. inochodi pass.  chodbba. prochožij
voriibergehend. Vergl.  pošova epidemie dial.
— rm.  ngskodi ausdenken.  iskoadg kund-
schafter. lit.  dakadas: p.  dochod. zokadas.
Ursprachlich  sed. ai.  sad. gr.  sB: oBo?.
chero : S. nahero, naherce schief.
(■beri- : r. cheritb ausstreichen. Fremd.
chilijada: asi. hilijada tausend.  b.
hiljada. s. hiljada. — gr.  y//.idc neben
tysašta, jezero, taužent.

chira: s. hira kaseivasser.  — alb.  /irrg.
chlača: nsl. hlače hosen.  hlačice lange
striimpfe der frauen.  s. hlača strumpf.
hlače beinkleider.  — mlat.  calcia tibiale.
mhd.  kolzo, golze eine fuss- und bein-
bekleidung.

chlamu : r. chlami schutt dial. schlechte
kleider.  — Man vergleicht lett.  slanas haufe.

chlapa-

87

choch-

chlapa-: e.  chlapati. p. chlapac
schlappern.  s. hlaptati. Ver gl.  č. slopati.
sik. chlopal asi. Mepi.tati. č. chlep-
tati. os. šlapač. p. chleptac, leptac.
klr. chlebaty, clileptaty. s. hlapiti, lapiti
schnappen.  wr. chlebad essen.  r. chle-
batb schlilrfen.  pochlebka dial.  clilebovo
suppe.  p. chlipad, chlypa6. sik. chlepat’.
hlaptati, laptati schlampampen. Onomatop.

elllaptt; nsl. hlap dampf.  s. izla-
piti verriechen.

dilasta-: asi. vi>shlastati, vi>shlastiti,
ohlastati, oblastiti frenare.  nsl. ist  klastiti
schnappen.

chlembi: asi. hlebi. f. catarrhaeta,
>'-OT5:ppdy.TYjc, fores:  hlebi nebesbnyje. klr.
chl'aby, otvor. r. chljabb damin. Vergl.
wr. chlaba regenguss.

chlend-: asi. ohledanije negligentia.
ohl§nati debilem fieri.  klr. chl'anuty. za-
chl'aty. Vergl.  uchlabnuty, uchlanuty er-
mUden.  ochlasty, ochlanuty. Durch stei-
gerung  hlond-: č. chlouditi debilitare.

ehlest-: r. chlesnutb neben  chlysnutb
einen hieb versetzen.  chlysd. p. chlosta.
chlostac neben  chlustad. wr. chloscic.

clilebu: asi. lileb r b panis:  hlebi.ni.
ukruht. uhlebiti eibare, in cibum distri-
buere.  nsl. hleb. b. leb. s. hljeb
brot, laib.  č. chlbb: vergl.  pochlebiti
schmeicheln.  p. chleb: vergl.  pochlebiad
schmeicheln.  os. khleb. ns. ldeb. klr.
chlib. r. chlebi,. — lit.  klepas. pagle-
bininkas schmeichler. lett.  klaips. got.
hlaifs (hlaiba-). (Hinsichtlich des  ch vergl.
asi.  horongy, got.  hrugga). and.  hleifr.
finn.  leipft. blbbi. stammt aus dem germ.:
es ist eine ent.lehnung der ersten periode.

dildvft; asi. hlevi, stali,  hlevina h,aus.
nsl. b. hkv. g. chlev. p. chlew. polab.
chlev. os. klev. ns. chlev. klr. chliv.
r. chlevt. — rm . lett.  klevs, klava.

got.  hlija czrjvr;. TVahrscheinlich germanisch.

chlipa-: asi. hlipati schluckzen.  nsl.
hlipati keuchen.  hliplje se mi es stosst mir
auf.  kr. pohlipno sehnsuchtsvoll.  p. chlipac,
ehlypač schlilrfen.  os. slipac schluckzen.
wr. chlipad. r. chlipatb. nsl. hliptati

nach luft schnappen. Vergl.  b. hlihtja vb.
kr. kliktati (ldikčem). Man merke  chlapa-.

chlompa- : asi. hlapati mendicare:
daneben  hlepati. hlepiti. hlepiti. hlipati,
hlabati. hlupati. hljupati. hlipati. hapati.
hupati. Die richtige form festzustellen ist
zur zeit unmoglichj da die guellen von ein-
ander abiveichen (der zogr. und der Ma-
rianus haben  hlapati: der letztere daneben
hlabati) und die lebenden sprachen den
forscher im stiche lassen. Vergl.  chlipa-.

ehloiltlu : asi. hladi, rutlie.  hladije.
nsl. hlod. č. chloud stock.  chloudi griines
tannenreisig.  polab. chlod. wr. chlud.
r. cliludi dial.

dilop-: asi. hlopokb strepitus.  nsl.
zahlopiti. b. lilopam klopfen.  r. chlo-
patb. chlopi.. chlopota. zachlopka klappe.
Da,mit vergleiche man b.  zaklopka, zahlipka
declcel.  zahlupja, zahlipja zudecken, eigent-
lich ivolil „mit gerdusch schliessen“.

chlu- : asi. fliessen.  b.hlujna vb.

r. chlynutb. Abseits steht p.  niechluj, niech-
luja schiveinischer mensch.

cliluba: č. chlouba prahlerei. Vergl.
p. chelpa, chluba.

chltica-: b. hhbcam schluckzen.
dlliip-: r. chlopbe, oehlopi.e flocken
von ivolle oder werg.  e. chlup. sik. chlp.
p. chlupaty haarig.

chmeli: asi. hmelb hopfen.  nsl. s.
hmelj. b. hmel. č. chmel. p. chmiel.
pochmiel rausch.  polab. dimil. os. khmjel.
ns. chmel. klr. dimil, chmel. r. dimek,
pochmeke. — rm.  hemej. Das slav. ivort
scheint finniscli zu sein: finn.  humala. and.
humall, humli. magy.  komlb. nordtiirk.
^omlak. tiirk.  kumlak.

choberll : s. hober, ober, uhor berg-
kuppe, kamm des hahnes.

ehobotu : asi. h ob ot r b sc hivanz.  ho-
botonica polgp.  nsl. hobotnica meer-
spinne.  s. bohot, hobotnica. č. cbobot
ende eines dinges.  r. chobod elephanten-
riissel.  — magy.  habarnicza, habarcz polgp.

diodi- : asi. hohotati cachinnare

nsl. hohotati. č. chech. chechot. cbechtati.
chochtati. p. chech. chychot. os. kha-

chochulii

chont-

chot. khackotad. ns. chachaš. r. cho-
choti. chockotatb. — magij,  hahota. rm.
liohot. V er gl.  gogota-.

choehfllti: č. chochol, šošole busch.
os. khochol. ns. ckochol haube der vogel.
wr. ckochol. r. ehocholi. chocklatyj.
dial.  vochly, vockljaki, vochljuki.

ohol- 1.: k. okolno stolz per.-sp. 1.174.
kr. ohol ung.  s. ohol. r. cholja nettig-
keit.  cholitb putzen.

ckol- 2.: p. eliten ad, ochlonad, ochla-
nač verschlingen.  pochlon vielfrass.  chlah-
sko, odchlah grundloser schlund.  wychlo-
nad von sich geben.  kaš. 'vodchlanje.
Vor  n lcann ein consonant ausgefallen sein.

Choldti: asi. hlada, lcilhle.  nsl. h.
s. hlad. č. chlad. p. chlod. cholodziec
gericht von mangoldblattern ist r.  cholo-
deci. polah, chlhd. os. khlod. ns.
chlodk. klr. cholod. chladnyj ung.  wr.
otchlan, r. prochlada. r. cholodi. cholo-
deci Iceller: b.  zimnik. ocholodi etivas Iciihl.
dial.  chladb. prochlada.. ochladetb. — alb.
fladit. Ver gl. got.  kalds.

clioleliol- : č. chlachol adulatio.  chld,-
choliti besanftigen.

cholptt: asi. hlapi, diener.  nsl. hla¬
pec knecht.  b. hlape knabe.  č. chlap
leibeigener.  chlop a roba, muž a žena dial.
p. chlop bauer.  klr. cholop chrest. 44.
chlop, chlopčuk aus dem p.  wr. chlop
sclave neben  cholop umuissender mensch.
r. cholop i sclave.  chlapi bube (in den
karten).  — lit.  klapas bursche. leti.  kalps
knecht. magy.  kolop ob er in den karten.

cholstu : asi. hlasta caelebs in r.

guellen. Gleichbedeutend ist  hlaki, daher
hlačbba caelibatus.  nehlaka jindet sich in
der bedeutung „gravida“.  r. cholostoj.
choloki. Man vergleiche  chlastiti trigl.
cholostitb castriren.  klr. cholostyty. — rm.
fl§k§u bursche ist asi.  hlaki. Vergl. got.
halks ar ra. Die zusammenstellung un-
sicher.

choltt : č. pachole knabe.  p. os. pa-
chol. p. pacholek, pacholik, parobek
služacy. ns. pachol, pacholo. klr. pa-
cholyk, pacholok. Wahrscheinlich  pa-cholu.

chomjaktl: r. chomjaki ratte mus
cricetus.  p. chomilc hamster , ivohl aus
dem r.  klr. ckomyk. Dasselbe thier ivird
homestan. sein, das in einer r. guelle vor-
kommt: ahd.  hamastro ist kornwurm, urspr.
ivohl  hamster. ns. semstad ist junge ent-
lehnung. Die ratte und der hamster kamen
mit den Hunnen aus dem fernen Nordosten.

cliomontu: asi. hornati joch, kummet.
nsl. homot neben dem d.  komat. b. homot,
homut (mit dem art.  homote-t). (s. homut
handvoll).  č. chomout. p. chomat, cho-
mato. os. khomot. ns. chomot. klr.
chomut. r. chomuti. — lit^  kamantai.
Das ivort, sclieint slavisch zu sein.

ehompi-: asi. ohapiti amplecti.  hapati
fassen  SpotcaecOat slepe. Vergl.  ochapiti se
in r. guellen.

d )011  (logu: asi. hadogi(hodogi slepi.)
peritus.  hižavi und  hiždavi sind ivohl
h^dožavi. p. chedogi sauber. Daraus
wr. cliandoga der reinliche.  nechandožnyj.
vychandožyd reinigen.  r. chudogij klug,
geschickt.  — Das ivort ist d.: got.  handugs
iveise.

chonchna-: asi. hahnati murmurare.
nsl. hohnjati schniiffeln.  huhnjavica schnupf en
liabd. Vergl.  s. hunkati, unjkati ndseln.
klr. chuchnaty.

clioilt- : die W. erscheint in der
form I.  hont, II.  hit, III.  hot. i ist
schvodchung des  on, a; o scheint nach dem
verstummen des  i eingesclialtet ivorden zu
sein :  wr. chod, gen.  choci und  chci.

I.  hont. č. chut’ lust.  chontka. chutny.
pochutnati kosten.  p. clujc: chuč ist
č. oder klr.  chetny. chutny, chutnošc. za-
ch§cid. przycheta. przychutniwa6. os.
khutny. klr. chutkyj hurtig.  wr. chuc ob-
gleich. II.  hit: asi. hiteti (selten).  nsl.
hteti, hčem neben  čo aus  hišta. 3. pl.  hčejo,
čejo, čedo. don, dem aus  hišta venet.
b. šti aus  hišta. stene voluntas.  poštenka
appetit..  ftel aus  hiteli. s. htjeti, deti,
kteti, teti. du /Ur  hdu. nedati ausschlagen.
č. chtiti. chcu, chci. chtič begierde.  p. chciec.
chcenie. chciwy. chcaczka: *hištaštbka.
polab. ca volo.  os. chdec, chcu. ns. kšeš,

chova-

chop- 89

cu. wr. chceč. r. chtetb dial. Selten sind
form,en wie  asi. hyšteti mladen.  klr. chyta
fiir  ochota. r. chytja diod. fiir  chotja.

— rrn.  poftg gier.  pofti vb. III.  hot: asi.
hoteti, hotb desiderium, meretrix, tpaovfe.
pohota. nsl. hoteti, hočem, noteti. če hoč
si vis.  oti ali ne oti du magst wollen oder
nicht.  hot, hotnica kebsweib.  hotiv, hotivec
bastard.  hočljiv begierig.  kr. hoš li, neš
li du magst icollen oder nicht:  š fiir  hoš.
s. hoču. hočak. č. chot brautigam, braut.
ochota lust.  p. pochoč. ochota lust.  klr.
chot begierde.  ochoc begierig.  chočaj-chočaj
sive-sive chrest. 388.  wr. choči vis.  choč
lust.  choč, choč, choš obgleich.  r. cho-
tčtb. pochott. choča laune dial.  chota ob¬
gleich ist wohl die alte 2. sing. impt.; in
chotja ist  a angetreten.  ochota, ochvota.
ochočij, ochvočij.

(‘hop-: b. podhopkvane springen.  p.
chopnač.

chopi- 1.: asi. chopiti, hapljati, hapati
beissen.  b. hapja, hapna vb.  hapka.

chopi- 2.: č. chopiti, chapati fassen.

P- pochopič zof.  chopač, chapač. ns. cho-
piš anfangen.  wr. chopač. r. chapati.,
chapnuti,. Ver gl.  chompi-.

chora: asi. hora regio.  b. hora land,
leute.  horenin landmann.  kr. hora. —
gr.  p«.

chorata: b. horata, horta ivort.  cho-
ratja vb.  — tiirk.  gorata scherst.

chorhrfl : asi. hrabri tapfer, kdmpfer.
asi. hraber, b. rabil' verh. 225.  s. hrabar
tapfer; fiir  vojno maritus. č.  chrabry.
p. chrobry. os. khrobly dreist.  zakhro-
blič, skhroblič kuhn machen.  klr. choro-
bryj neben  chrabryj mig .; letzteres auch
bei pisk.  r. chrabryj, ar.  chorobri. dial.
cliorobryj. chorobrostb grobheit.  chraboritb
sja. m. hglpbor alacer.

dl oreh- : r. chorochoriti sja bramar-
basiren.

cho rinil: asi. hrami, hramina domus.
nsl. hram steinhaus.  b. s. hram kirche.
č. chram. p. chromina. ns. chrom ge-
bčiude.  klr. chorom. chram kirche ung.
r. choromy, choromina. chrami kirche.

chorna : asi. hrana cibus.  hraniti be-
mahren.  ns. hrana, hraniti. b. hrana,
hranja nahren.  othranja. erziehen.  s. hrana,
hraniti beicahren, nahren.  5. ohraniti. p.
chronič. pochrona. kaš. charna nahrung.
polab. chorna nahrung.  chornit. klr. ocho-
rona, ochrana. chranyty ung.  pochorony
begrdbniss.  wr. ochorona. chronič aus
dem p.  sochrana aus dem asi.  r. choro-
nitb begraben.  chranitb beicahren.  koronitb
dial. rm.  hran g, h§ran§. hr§ni vb. zd.
har beschiitzen.  hareta genalirt.  hor in  hor-na:
vielleicht durch steigerung aus  her.

chorongy : asi. horagy fahne.  nsl.
karogla, cerkvena zastava. b. horugvi
bezs. 1. 159.  hongva. frugličar fdhnrich
mil. 518.  kr. horugva, korugva. as.
korugva. č. koruhev. korouhle, choruba
dial.  p. choragievv'. choražy. os. khor-
hoj. klr. korohva. choruhov ung.  r. cho-
rugvb. korogva dial.  chorunžij fdhnrich
aus dem p.  — leti.  karogs. lit.  karuna.
Man hat an tiirk.  kurjuk, kujruk sclmanz
und an die rossschiveife als fahnen gedacht:
Richtig ist in dem icorte das got.  hrunga
stange erkannt ivorden.

choroši: r. choroši geliebter.  choro-
šij schon.  klr. vychorošuvaty ša. p. cho-
rosz ist r.  charasinii: p. charasny gut dial.

cliovp- : s. hrape plur. f. unebenheiten.
hrapav uneben.  p. chropawy holprig,
uneben.  chropiec uneben werden.

chortl: asi. hon chor.  klr. koro-
vod reigen.  wr. korohodzič. r. choro-
vodi. dial.  karagodi. — tiirk.  -/ora. gr.
yopoc.

C ho ril sil, churusu: r. chorsi, gen.
chorsa, chirsa, chirosa, eine gottheit der
Russen. Man fiihrt ein osset.  chorsu gut an,
ivomit man auch r.  chorošij in verbindung
bringt.

chosta: nsl. hosta geholz.  hostnik fur
meg.  kr. husta lcarnarut.

cllOTa-: č. chovati venvahren.  p. chow
zucht.  chowač. os. khovač. ' ns. chovaš.
klr. chovaty. wr. chovač. r. dial.  cho-
vatb. — Ut.  kavove vermahrung. lett.  kavat
beicahren.  kavet aufhalten.

90

chozjaiH.il

chozjaintt : r, chozjaini hausherr.  —
Vergl. tttrk. / odža greis, herr, meister.  b.
s. hodža turkischer geistlicher.

chraka-: asi. hrakati screare.  ohraki
sputum.  nsl. hrakati. hraček screatus
habd.  hrakelj. hrcati, hrkati schnarchen,
sich rauspern.  b. hrača vb.  hrački. lirkam
schnarchen.  kr. hrkati tussire, jetzt  krhati,
s. hrakati. rkati. č. chrkati. sik. chra-
kat'. p. charkad. chrachad, charchač.
ns. charknuž. klr. charkaty. . wr. na-
liarchač. r. charkats. chorkatt. chraki.
ochraki. — alb.  g§rkhas, ggrkliis schnarchen.
rm.  h§rki, h§rk§i, hork§i usw. vb. magy.
harak. harakolni. Vergl.  hortyogni. Ono-
matop. Hieher gehort  s. hrčak hamster.
sik. chrček. — magij,  horcsok, horcsog.
rm.  h§rdog.

chralupii: asi. hralupi hohl (von
bčiumen).  hraliiplb. b. hralupat.

chrapa-: sik. chrapat. p. chrapad
schnarchen dial. Vergl.  klr. chrapy nares
chrest. 284.

chreM: s. hreb, hrek stamm.  kr.
hrev iJerant.

chreMttt : asi. hrobtti riicken: da-
neben  hribbti und  hribi., nsl. hrbet. hrib
hiigel.  s. hrbat. č. chfbet, hrbet,
rbet, hribet, ribet dial.  p. chrzybiet,
chrzypt, chrzept, gi’zbiet. grzeb. kaš.
krzebt. polab. grib&t. os. khribjet. ns.
kšebjat. klr. chrebet, chrybet, hyrbet.
wr. chribit. chrebcina. r. chrebeti.

chrend-: asi. hrenati esurire. č.
chfadnouti languescere , tabescere.

chreildil : asi. hr§di neben  hradi
crispus. Ziveifelhaft.

(•hren st- : asi. hrestiki, hr§stavi>ci>
knorpel.  nsl. hrustavec. hrustanec, hrst-
ljanec Vkrain. Vergl.  hrustati dentibus con-
terere.  b. hruštelka: vergl.  hruškam, hru¬
sta vb.  kr. hrust ung.  s. hrusta vica, hrska-
vac knorpelkirsche.  č. chrusf, chrustka,
chrustavec, chrtdl knoipel.  chroustati. chnist
das knorpeln.  sik. chrustačka, chrustadlo.
p. chrzastka, chrzestka, chrzeslka. os.
krymst. klr. chrjašč. christky chrest.. 283.
r. dirjašdi, chruščoki, chrustoki. Vergl.

chrizma

chrustets. — lit.  kremsle. lett.  krim-
slis, krumslis, skrumslis. ahd.  chru-
stula, crustula. Die ivorter berulien auf
hrenst (asi. p. r.) und  hronst (s. č.): nsl.
b. iveichen ah. Der os. ausdruck erinnert
an  c. chremstati, sik.  chrumka, und ist
als eine junge onomatopoetisclie bildung
anzusehen, was auch vom lit. und lett. gilt.
Der Mer auftretende ivechsel von  on (a)
und  en (§) Jindet sich auch sonst:  tysa-
šta und  tysešta.

ehrep- : asi. hrepetati hinnire.  hra-
pati stertere.  nsl. hrepetati raucum esse.
hropsti larmen, rocheln, keuchen, heiser sein.
hropot getose.  s. hropiti, hropati. č. chro-
peti, ehropteti, chrdpati, chrapteti. chru-
pati. p. chx’apied, chi - apad. chropotad,
chrobotad. os. krapac, rapad krachzen.
ns. chrapaš. klr. chi’apyty. wr. chropot.
r. chrepotatb. chrapdtt. ■— rm.  hropot.
Vergl.  chrapa-.

(•hrepene- : nsl. hrepeneti sich sehnen.
elireti-: nsl. hretiti se ekeln:  hreti
se mi es ekelt mir.

chrdntt: asi. hreni cochlearia armo-
racia.  nsl. hren. b. hren. s. hren.
č. chren. p. chrzan. polab. chfon. os.
kijen aus dem d.  ns. kšen. klr. chrin.
wr. chren. r. chreni, dial.  chreni. — lit.
krenas. rm.  hren. mhd.  kren, chrene.

Ohridu : asi. hridi rupes.  kr. hrid,
stijena sgrtis.  s. hrid, hrida.

chrip- : asi. hriplivi heiser.  nsl. hlipa
heiserkeit.  hripav, hriplec raucus meg.  hri-
pati, hlipati keuchen.  s. hlipati. č. chfi-
pdti guietschen.  chripe nasenlocher: os.

khrapv. sik. chrypka. p. chrzypied, chry-
pied. ochryply. chrapied. chrypka, chrapka,
ochraply. krzypota dial.  klr. chryplyvyj.
wr. chripka. r. chripett. chripota. —
Vergl. nhd.  grippe. Vergl.  chrapa-.

chrizma: asi. hrizma imguentum,

pipov. pohrizmiti (/upti^tv. nsl. krizma.
b. kiizmja vb.  kr. s. krizma. krizmati.
č. križmo. p. ehrzyžmo, krzyžmo.
ahd.  chrismo. lat.  chrisma. gr.  xpTcrp,a.
hrizma stelit, als romisch dem  muro, miro
p.upov als griechisch gegeniiber.

chrobaktt

91

chvala

chrobaku: klr. chrobalc, chorbak
neben  chrob, hrobak, hrabak, robak regen-
ivurm, kafer.  č. cb robak, robak. p. chro-

bak, robak. kaš. robak. — lit.  rubokas.
cliromu: asi. hromi hinkencl.  hrombcb.

hramati. ohrimnati hinkend iverden.  nsl.
h. hrom. s. hrom. hramati. č. chromjh
p. chromy. chramač. polah. chriimy. os.
khromy. ns. chromy. klr. chromyj.
chromaty, chramaty (chmaraty), chromyty
m ng.  chromnuty. wr. chromyj. r. chro-
inoj. — Man vergleicht ai.  srama lahni.

clironštl: asi. hraste scarabaeus.  hra¬
sti bruchus.  nsl. hrošč maikdfer.  (b. hru-
štak schlupfkafer). č.  chroust kafer, bruchus.
P- chrzaszcz neben  chrzabaszcz. chrast
bruchus flor.  polah, chrast kafer.  klr.
chrušč. r. chrušči mehlkdfer , berezovyj
žulci. Das wort beruht auf der W.  hrenst,
hrensk und bedeutet urspr. „den sumnien-
den“:  p. chrzestač, clirzastac; chrzesz-
czeč. č. chrestati. chrusteti. nsl. hre-
stati. hreščati, hruščati. r. chrjastetb.
chrustetb.

chruk-: nsl. hrukati clamare habd.
°r. hrjuknutb.

ehrup- : nsl. hrupeti vugire.  hrup
tumultus meg. r.  chrupnutb rumpi.

chrttče : sik. hriče filr S.  sum loels.
— magy.  harcsa. klr.  harča ung.

diru vat-: asi. hrivatini croata.  hnva-
tini sova, spida tichonr. 2. 441. 448.
asi. hrvat. b. hrivatin rauber.  p. kar¬
tat. r. chrovate nest.  — magy.  horvat.

alb.  h§rvat. Daber soli auch das wort
oravatte, fr.  cravate, it.  croatta, cravatta,
stammen: man nimmt an, die Deutschen
hdtten diese halsbekleidung von den Kroaten
entlehnt.

el mi za ml, chiirzanu : asi. hrizani
flagellum.  — mgr.  y«p^«tviov.

chudtt: asi. hudi parvus.  huditi mi-
nuere.  nsl. hud schlecht , bose:  huda obleka,
obutev, hudič teufel.  hudobnica fleber meg.
s. hud schlecht.  č. chudy schlecht, schlimm.
p. chudy mager.  chudak armer mensch.
chuderlawy. chudoba, bydlo. polah.
cHeudy. os. khudy mager, arm.  ns.

chudy. klr. chudyj mager.  chudoba
vermogen, hornvieh, eig. armuth, geringes
vermogen.  wr. chud der arme.  r. chudoj
schlecht; dial. teufel.  chudoba geringes ver¬
mogen.  — lit.  kudas mager.  kusti ab-
magern. lett.  kuds, kods. Man vergleicht
unrichtig lit.  šudas nierda.

eluiell-: č. chuchati hauchen.  p.
chuchač.

eliuk-: nsl. s. hukati liirmen.
elmla: asi. hula blasphemia.  huliti.
h. hula. hulja tadeln.  s. / hula tadel.
huliti. klr. chula verleumdung.  r. etuda
tadel.  chulitb. — rm.  hul§.

elmiua: b. burna art seifenerde, argile.
— ngr.  ca^ouvo^top.a.

elmnavu, kuna vil : asi. hunavi be-
ivohner von  Xoyva(3(a in Albanien.  hunavi
zajecb jeste tichonr. 2. 441. 448.

chlip-: nsl. hupati clamare.  s. hup-
nuti. Vergl.  ar. chupsti sja sich riihmen.

clmrma: s. urna dattelbaum aus
hurma. h. furma. r. kurma. — tur k.
■/urma.

elm sta p. tuch, tiichel, kleidung.
klr. chusty ivdsche.  chustka, fustka. wr.
chusta. r. chusta. chvustka dial.  —
lit.  kuska.

ckllta p. hiltte.  č. hut-. — ahd.
hutta.

cliutoru : klr. chutor meierei.  r. chu-
tori, dial.  futori, kutori landhaus.  p. fu-
tor. klr. futor. — Man denkt an tiirk.
(arah),  kutr, gegend, grundstiick, acker.

drva: č. pochva, pošva scheide.  p.
pochwa, pochew, poszwa. klr. pochva.
Daneben c.  pochva pferdezeug.  p. pochwa
schvoanzriemen. Bei mik. findet man  s.
pohve, pofe in beiden bedeutungen.

ekvala: asi. hvala lob.  hvaliti. nsl.
hvala, hvaliti, zahvaliti danken.  zahvala,
ohvalen, ki svojo hvalo rad sliši. h. hvala,
fala. hvalja, falja vb.  falba. zafalja, zafa-
lem danken.  s. hvala, fala, vala lob, dank.
hvaliti, faliti. zahvaliti. Man vergleiche  na-
valice, navol, navd, naval geflissentlich und
u nefalj, u fal, nehotice ohne zu ivollen. č.
chvala. nasehval geflissentlich.  p. chwala.

chvasta- 92

os. khvala. ns. chvališ, chvalba. klr.
chvala. chvalyty. wr. chvala. r. chvala.
ehvalitb. — magy.  hala dank. rm.  fal§.
lit.  kvola. kvollti, čvollti. Vergl. ai.  svar
tonen, besingen. Aus einer urforrn  sver
ergibt sich  svar wie aus  ver - var.

chvasta-: S. hvastati nugari mik.

r. ckvastatb prahlen.

V h vatli: r. chvato muthiger mensch.
p. chwat aus dem r. — Man vergleicht
and.  hvatr scharf.

dive- : č. chveti, chviti schvoanken.
p. chvviač, chwiejač, ochwiewač bewegen.
Vergl.  cliwierutač rutteln.  ns. chvjaš
ivehen.  r. chvejatb azbuk Vergl. p.

fujavvica.

chvilja: e. chvile weile, zeit,  ne-
chvile uble toitterung'.  p. chwila. os.
khvila. ns. chyla. klr. chvyla. (chvyl'a
ivelle).  wr. chvila sturm.  — ahd.  wlla
(hwil). got.  hveila.

clivoja: nsl. hoja nadelholzdste, iceiss-
tanne.  kr. s. hvoja zweig.  č. chvuj,
chvoje nadel der kiefer.  chvuj e neb sosna,
borovice. p. choja kienbaum.  os. khojna
kiefer.  ns. chojna reisig von der kiefer.
klr. clivoja, foja tangel. *  chvojina fchte.
wr. chvojovyj tangel-.  r. chvoja tangel.
dial. aste.  chvoj nadehvald.  — Vergl. lit.
skuja tannennadel, fichte. Die W. ist viel-
leicht  h vi.

ckvovova-: asi. hvorovati 8ottov«v

impendere.  — Man vergleicht lit.  sverti
ponderare,  svarus gravis.

clivorstu: asi. hvraste sarmentum,
gebiisch, eiche.  hvrastije, hrastije <ppuyava.
nsl. hrast eiche.  b. hrast. hrastal§k ge¬
biisch.  hraste gebiisch.  fraste ziveige.  s.
hrast. 5. chrast, chvrast gestrauch.
chrast gerausch.  p. chrost gerausch,
gestrauch, reisig.  ehrošcina. Vergl.  chwar-
stac rasseln.  kaš. chlost. os. khrost
gerausch, gebiisch.  khrošcic rauschen.  klr.
forost, chvorostyna diirre ciste: vergl.  ne-
chvorošč artemisia.  wr. clvvorost. chrust.
r. chvorostb reisig, gebiisch.  chvorostbe.

— magy.  haraszt eichwald. rm.  hrest
gebiisch. Urspriinglich gerausch, dami ge-

chillz-

strduch urie nsl. s. usw.  šuma: befremdend
ist die bedeutung „eiche“. Die W. ist wohl
hverst (p.  chwarstač), woraus  hvorst% u,sw.
Neben  chvvarstač besteht  chwarszczec aus
hversk-, daher  os. khroskot gerausch.  —
Man vergleicht ahd.  hurst rubus,  horst
silva und  hris zweig, reis.

elivostu: asi. hvosta. cauda.  kr.
livost vercmt.  č. chvost. chvostnouti sanft
schlagen.  p. chvvost. chwostac. chvvoszczka
pferdeschvoanz (pflanze),  polab. clitist ofen-
ivisch.  ns. chošč katzensturz (pflanze).
klr. chvost. dryžyfost, tripofostyk bach-
stelze.  wr. chvost. r. chvostn. chvošth.
pferdeschuanz. Mit  hvosfrn stehen tvahr-
scheinlich in zusammenhang  1) p. chwast,
fast unkraut: vergl.  chvoszczka. 2) nsl.
hvoš strohivisch dain.  č. chvoštS, jetzt
koštS besen.  os. khoščo besen.  — Vergl.
nhd.  quast laubbilschel.

chvruka-: b. hvri.kam, fnkeimfldegen.
nsl. frkati, frknoti, frčati, s. vrknuti. —
rm.  sfgrk schivungfeder. Vergl. nsl.  frfetati.

clivruli-: b. hvrilja, fritja, vrilja
w erfen.  s. vriji ti, vrljati. e. chrleti. —
rm.  sv§rli, zvgrli vb. Ob  chvruliti oder
chvtirliti, ist unsicher.

ehulb-: p. chelbac rutteln. Vergl.
chelbač,. chlupič.

cllflhntt: asi. hHmn hiigel.  nsl. hol¬
mec hiigel meg.  holm (houm im IVesten,
hum im Osten) ON.  (b. hh>m tkal).  s.
hum, um. alt  hlbmbCb, jetzt  humac ON.
č.  chlum, sik. chlm ON.  p. chelm ON.
os. kholm, ns. cholm, chlum. klr. cholm.
Vergl. das verddchtige  selom hiigel, berg ,
im Igorliede.  r. cholm'b. cholmik r b. chol-
misty. dial.  cholomok r b. — Das ivort ist
ivahrscheinlich germanisch: and.  holms kleine
insel in einer bucht oder in einem flusse.
agsch. engl.  holm. schwed.  kolm. finn.
kalma. magij,  halom. rm.  h§lm. hglmui
vb. gr. ON. yflh\i,o$.  ykou[j.ouT^i.

Chttlst-: p. chelšcič sausen, sprudeln.
h ul stil: r. cholstb leimoand.  p. chu-
sta ist diesem ivorte fremd.

chttlz- : p. ochelznač, okielznač, ochel-
stač zčlumen.  rozchelznač.

chtirstizu

93

chursu/u: b. hirsizin rduber.  s.rsuz,
rsuzin'. klr. ckarcyz. — tur k.  y§ rs§z dieb,
schurke.

ehttrttt: asi. hrbti vertagus..  nsl. s.
hrt. b. krit. č. chrt. p. chart. os.
khort. ns. chart. klr. chort. r. chorti.
—- preuss.  curtis. Ut.  kurtas.

cliut-: die W.  httt erscheint in einer
zvoeifachen form: iter.  hytati durcli deh-
nung, woraus auch  hytiti; und in der ge-
steigerten  k vati: ver gl.  kvasi aus  kus.
Die bedeutung ist r oper e, jacere, festinare:
nuf der vorstellung „rapere“ beruht die be¬
deutung „sclinell“ und „listig“. 1 .  hyt:
asi. hytiti rapere.  hytri listig.  prehytriti.
iter.  -hytati ?  -hyštati. hyšteni rapax von
einem subst.  hyštb aus  hyti-i. nsl. vki-
tati rapere:  Alenčico vhitali volksl.  kititi,
kitati werfen.  hiteti eilen.  hiter schnell.
b. kitir klug.  hitriiia. s. hit.ati ergreifen,
iverfen, eilen.  hitar schnell.  c. chytiti,
chytati ergreifen.  chytry flink, listig.  .p.
chycič, chytač neben  chwycič, durch den
einfluss von  ch vratne, chwytač ergreifen.
pofacič zof.  chytry listig; auch fur  szybki.
Ver gl.  chyžy hurtig, nicht aus  *chyšcy.
c kysko fiir  cliyžo aus  *hyžbslco. os. khicic
ergreifen.  khjetry, alt  chitry, hurtig.  ns.
chyšis iverfen.  ckytšy rechtschaffen.  klr.
pochyt beivegung pisk.  chytryj listig.  chyžyj
rapa: c. chyžyty rapere.  chyžak latro.  wr.
chižij flink.  r. chititb rapere.  pochiščatb.
chitryj listig.  chiščnyj rduberisch.  — lit.
kltras klug. lett.  kjltrs karg, reinlich.
tl.  hvat-: asi. hvatiti ergreifen. iter.  hva¬
tati. nsl. hvatati betasten.  b. fat faust.
fatja, iter.  hvatam, fatam, hvaštam, faštam
aus  hvati-, fati-. hvana, fana fiir  hvatna,
fatna vb.  s. hvat klafter.  hvatiti, hvatati.
& chvat anfall.  chvatiti, chvatati. p.
chwatac neben  chwytač. ufacic. os. khvat
eile.  khvatač eilen.  ns. chvat glieder-
reissen.  chvatas. klr. chvatyty, chvatati.

ehy-: asi. pohyli gebeugt:  pohyli
liccmo. krumm:  nosomb pohyli: *hynati.
nsl. hilja, krava z nazaj zavitimi rogi. hula
bug.  podhuliti se sich ducken.  prihuljen vor-
ivčirts gebeugt.  b. uhilen curvus verk. 6.

chyni-

kr. ukiliti deflectere.  prihil humilis.  č.
chyly. ndchylny. chyliti beugen, neigen.
chouliti neigen.  p. chynač neigen.  ochy-
nač si§ untertauchen.  cliylac beugen.  przy-
chylič. schyl neige.  pochyl abhang.  os.
khileč neigen.  skhilič niederbiegen.  klr.
chylyty beugen.  nachylčem aus neigung.
pochylyj abschiissig.  wr. chilyj biegsam.
chilič. podchilič. nachinuc, nachinač. vy-
chinuč, vychinač. r. chilitb. pochilitb sja
sich biegen.  ckinutb sja fiir  naklonite sja.
In  chilyj neben  chvilyj schivach;  chilt
krankheit ist  1 fiir  r eingetreten:  chilete,
chiretb krank sein. Neben  p. chynač be-
steht  szynač, č. šinouti. Vergl.  chyra.

cilj’b-: p. chybao sie sich Mn und
her beivegen.  chybki neben  szybki schnell.
č. chybati nutare. Man vergleicht lit.  su-
boju, suboti neben  supu, supti schaukeln.

clijba: asi. podhvbbin, adulatorius.
nsl. hiba tadel.  hibati. kr. podhiban do-
losus.  č. ohyba fehlschlagen, schade.  chyba
toho praeterguam.  chybiti verfehlen.  po-
chyba zioeifel.  šiba.1 schalksnarr.  sik,
chyba ausser.  p. chyba fehlschlagen, scliade;.
es sei denn, ausser.  cbybic. pochybny. os.
khiba ausser.  ltkibic. ns. šybaly ver-
schmitzt.  klr. chyba feliler, mangel; ausser.
chybyty das ziel verfehlen.  wr. chiba
ausser.  podšibci, podšibič,podšibač tduschen.
ehibie sich irren.  bezchibno unfehlbar.  r.
chiba dial. ausser.  ošibatb sja irren.  po-
šibelb irrthum.  — mago/. hiba feliler, das
als magy. angesehen mrd. mn.  pohibg
praetextus.

cliyl-: nsl. na hilje gledati schielen.
s. liiljak. hiljav. nahiljivati halbblind sein.
Daneben  nsl. škileč, č. šilhati. Diese zwei
ivbrter beruhen auf ahd.  sceleh, scelch, sci-
leh: dasselbe gilt wahrscheinlich von  na
hilje usw.

chyli-: b. hilja sc lacheln.  ohilivane
col. 138.

chyni-; nsl. hiniti, prehiniti betriigen.
hiniti se, hliniti se sich verstellen.  hinavec,
hinavščina trub.  hinavšina meg.  himba,
hlimba gleissnerei, list.  svetohlinec scliein-
heiliger.  kr. hina list.  hiniti, hinjiti. kim-

94

i

chypii

ben falsch.  s. Lina. liimba živ. 50.  obinja
heuchelei. V er gl.  r. dial.  chinitb/iir chulitb.
ehypii: nsl. Lip augenblick.
cliyra: asi. hyra debilitas.  ckyraveti.
prockyreli vilis.  nsl. hirati dahinsiechen.
č.  ckvory, chory krank, mager.  p. cher-
leč hrdnkeln.  chyrlak, slabowity. chory
krank.  choroba lcrankheit, auch fiir  dja-
bcl, kat. polah. chory hdsslieh.  chor&c
teufel. (Vergl.  budil.) os. khory. ns.
chory. ckofeš. klr. chyryj. ckyra krank-
heit.  chyrlyj. zachyrity, zachorovaty. chvo-
rota. choroba. raschvority. wr. chira
krankheit.  chiryj. sckireč. chvoryj. chvo-
rač. r. chiryj. chirja krankheit.  priehi-
retbe sich krank steklen dial.  zachiretb sja.
chvoryj, choryj. ckvorb krankheit.  ckvo-
roba. prichvornutb sja. — rm.  hirav bleich.
Wer von  bur (sur) ausgeht , wird in  hirati
ein iter. erblicken,  hvori als eine steigerung

ansehen , analog der in  hvat-, kvasi aus
but, kus eintretenden:  buri ivčire allerdings
die regelmassige steigerung von  bur.

eliyru : sik. chyr kunde.  — magy.  bir.
chyzinu: asi. byzini: hyzini (zybi)
veverica šaf. tichonr. 2. 441.

cliyzu: asi. hyzi haus. Dane.be\i

hyzina. hyža, hyžda, hyžbnica. nsl. hiža,
hiša. pohištvo, his (kis), gen.  hiša, wein-
keller von holz.  kr. luža, hiša. liižiti ivirth-
schaften.  bistvo ehe: magy.  hazassag. s. biža
mik.  bižina. č.chyše. slk.cbyža. p.cbyž,
kyž. chyžyk. cbyža. polah. viza. os.
khježa. klr. chyža liiltte ung.  r. cbiža,
chižina strohhiltte. dial.  cbižka kilche.  —
magy.  hiška. Aus dem germ.: ahd.  kus;
got.  hus in  gudlius, daher auch mayy.  baz.
Die entlehnung fdllt in die erste periode:
dafiir scheint das tonlose  s in einigen
sprachen zu zeugen.

i 1.: nsl. verstarkende partikel:  asi. vtoj
že vreme. nsl. torej: asi.  tože i. tedaj,
zdaj. ondaj. kaj. včeraj, b. tij ita.  kr.
onudaj. s. onaj. ovaj. Vergl.  č. potomaj,
potom, tedovaj, tehdy dial.  p. tutaj, tuta
hic.  onegdaj. dziesiaj: asi.  dwib st a i. klr.
tuj hier.  — ai.  id ;  Im: beide partikeln
dienen zur hervorhebung des vorhergehenden
mortes;  id ward spater durch  eva verdrdngt.

i 2.: asi. i et.  nsl. i. ino ;  no. h. i usw.
Daneben  asi. ja, nur einmal nachweisbar.

i 3.: asi. iti vre;  ida das sich zu  i
verhiilt ivie  jada zu  ja. viniti. diždb ideti
pluit.  nsl. iti, idem. nedem, nejdem non
eo.  vziduva ascendit res.  h. ida duvat.
kommen; perf. gehen.  idište to leto. otija
abeo Vinga. Das b. bietet viel singuldres:
iduvam. najduvam. otivam vb.  obidilo
sedumdeset grada peragravit, obiit mil. 266.
s. iti, isti, idem. doči, dodjem aus  dojti,
dojdem, durch metathesis, daher auch  ici,
idjern. otici, otisti abire.  č. jiti, jdu.
sik. isf. p. išč, alt  i6, ide. obejč, obejšč.
odjie. uč, ujšc. wejč, wnič, wejšč. wzic,

wznid. wynič. najda fund.  polah, ait
gehen.  aidhl: *idli. nait finden.  vS,nait
ingredi.  vbinait egredi.  os. bič, jdu,
du. donč, dondu. nanč. nadene, votenč.
vunč entgehen.  ns. byš, jdu, du. dojš,
dojdu. klr. ity, idu. wr. iči, išči, idu.
pojči, pojsči. uvojči. rozyjd das iveggehen.
r. iti, falsch  itti, idti, idu. — lit.  eimi, einu,
eiti. lett.  emu, eimu, et. ai. gr. lat. got.  i.
slav. scheint von  i, id, ivoraus  jt, jtd, d. i.
i, id ausgegangen voerden zu sollen, trotz
des lit. Es sei mir gestattet, hier eine be-
merkung einzufiigen: wenn  i gesteigert wird,
so tritt ein  a vor dasselbe: W.  i gehen:
*aimi, emi ich gehe, neben  imds wir gehen.
Der gesteigerte vocal ist betoni, der unge-
steigerte tonlos. Wenn tvir von der W.  as
sein,  dsmi ich bin neben  sinas wir sind haben,
so hat sich  a in der betonten silbe erhalten,
iviihrend es in der unbetonten abgefallen
ist. Der fall  emi ist von dem fall  dsmi
verschieden. Im ersten  (aimi) ist  a ange-
treten; im zioeiten  (asmi) ist es ursprung-
lich; im ersten ist  i (imds) der ursprung-

lca

95

inderaktt

liche vocal, im zieeiten  (smas) ist der tor-
sprungliche vocal abgefallen. Das resultat
'ist dasselbe.  smas halte ich fiir cine bildung
nach der analogie von  im^s. Wie  dsmi zu
smas, v&rhdlt sich  patati zu  paptus: man
vergleiche  bodhati (baudhati) zu  bubudhus.
Der schluss von  asmi, smas ailf wurzel-
haftes  ai, e in  Črni ist mor unter der voraus-
setzung richtig, dass beide gleich ursprilng-
lich seien, was nicht bemesen ist: aus diesem
grunde halte ich an der theorie vom  guna fest.

ica : klr. yča halbe (art mass).  —
'>nagy.  itce.

idolu: asi. idolt idolum.  wr. idol
teufel.  r. odolišče ryb. 1. 85. dial. — gr.

-s

SIOIOAOV.

igalo s. meeresufer.  — gr.  aiftakos, das
auch ngr. ist.

igla asi. nsl. b. s. nadel.  kr.. igla,
jagla karnarut.  s. iglica ili jaglica art
fisch.  6. jebla. p. igla. polab. jagla.
os. jehla, johla. ns. gla. klr. Kolka; an
baumen  ililjca. r. igla. — preuss.  ayculo
nadel. magy.  igle regilops.  iglicze hau-
hechel.  igla ist  jbgla.

igOS, ižes: asi. igo joch.  nsl. podiž
jochpolster.  igev, igve art jochholz, im
1 Vesten,  igo, gen.  igesa, kravji jarem, ige-
serica, verižica, ki veže igo na oje. č. jho.
kaš. jigo, vjigo. r. igo. — magy.  iga.
Ut.  jungas joch beim pjiuge.  jungti, jungiu.
lett.  jugs. jugi, judzu. ai.  juga. juj vb.
gr.  '(u-fov. lat.  jugum. jungere. got.  juk.
igo ist  jugo.

igodija asi. mbrser.  r. igotb. —
gr.  ifSvi.

igra, igri. asi. spiel.  igrati. igrbcb.
igrbnilei). nsl. igra. igrati, igre: gercam
plur. dat. Vergl.  gurati se. b. igra. igraja
vb.  igračka, s. igra spiel, tanz.  igrati, igrač.
S- hra. brati, auch  na kousle bi'ati. p. igra,
gra. grač. gracz. polab. jaigroja ich spiele.
os. jbra. brad. herc. ns. gra. graš. gerc.
klr. ihraty, liraty, bryšče unterhaltung.
wr. hrač. r. igra. igratb. gratb, grajatb
dial.  igratb, petb dial.:  igraeti. pesni. —
magg.alt  igrecz tibicen.  igricz: ugral hiipfen,
ugrocz hansimrst ist jinn. lit. Sem.  graiti,

grainu, graju. gročius ist p. Die W. des
icortes ist wahrsclieinlich identisch mit der
W.  gra einen laut von sich geben, daher
„singen, tanzen, spielen“.

ik-: s. ikavka riilps.  icati: iče mi se
rnlpsen.  os. liikač. ns. hykaš. hykava.
klr. jikaty. jikovka. zaika stammler.  r.
ikatb. ikota. — rm.  ikni vb.  č. jikati stottern,
ikavec dial., sik.  jakati gehoren zu  jenk-.

ikona asi. r. bild.  — rm.  ilcoang.
gr.  sizoiv.

ikra 1.: r. p. voade.  sik. ikro. —
preuss.  iccroy. yttroy. lit.  ikras. lett.
ikrs. magy.  ikra, ldb-ikra.

ikra 2.: asi. nsl. p. klr. s. rogen.  č,
jikra. os. jerk. ns. jerk, jerclnpercb.

r. ikra dial.  ikro collect.  — litr^S. rai. leti.
ikra. magy.  ikra. rm.  ikre.

ilidža s. ivarnies bad.  — tur h.  glgdža.
ilfi: asi. il r i, lutum.  nsl. il, jil. b.

jelovica. č. jil limus.  p. il. (os. jil.)

klr. il. r. iln. — Man vergleicht gr.  iX6g.

ilirnii: r. ilemn, ilimn ulmus. dial.
ilbma. nsl. lim. č. jilem, jilm. p. ilin,
ilma. ns.lbm. klr.vlcm, Fom. — ahd.ti lm-
boum neben  ulmboum: elm- gilt als germ.

imela asi. imela viseum, loahrschein-
lich aus  emela. imelbnikt. nsl. imela,
j omela. b. imela (ivohl falsch fur epheu).

s. imela, mela mistel.  imelaš. č. jernela,
jemelo. jmel, jmeli. sik. omela. p. je-
miola, jemiolo, jemiel. jemiolueba mistler.
ns. jemjelina, jemjelica. klr. imela, omela,
namelyna. Verddchtig ist  ivylha filr mis¬
tel.  r. omela. — magy.  imolya. preuss.
emelno f. lit.  amalas, amalis (falsch
mispel). lett.  amuls.

imen : asi. im§ name.  nsl. ime.
namreč aus  na ime reči, namuč namlich.
b. s. ime. č. jmč, jetzt  jmeno. sik. najme,
najma. p. imie: miano aus  imiono. polab.
jajma, jajmti. os. mjeno. ns. mje, mjeno.
minaš nennen.  klr. imja, imna, imeno,
imenna, mene, menna, mne, myno, na-
meno. wr. r. imja. imen aus  inmen,
anaman. ai.  naman. gr.  čvoga.

inderaktt: p. inderak unterrock.  —
Ut.  underjaks. Aus dem d.

in dri

96

istes

illdri nsl. alio loco ung.  nindri nir-
gends ung.  indri kann auf asi.  im.de be-
rulien: aus diesern ist jedoch  nindri uner-
klarbar. Vergl. d.  nirgend.

illij, inije asi. v k pexo<;, richtig wohl
pruina.  nsl. imje, ivje, jevje, imec. b.
inej. s. inje. č. jim. klr. inej. r. inej.
zainitb sja. Hieher gehort  indivetb von  inej.
— rm.  inie das erste eis. lit.  Jnis reif.

inkoustu: č. inkoust, ingoust tinte.
p. inkaust. — mlat.  encaustum. gr. ip/.m-
ctov, vjoraus auch it.  inchiostro. fz.  encre.
engl.  ink.

ino- asi. in  inodbslcb. inodalbm. lon-
ginguus. Ein dunkles wort.

inu 1.: asi. 1) im. unus in  v'i> ina
continuo.  viinsm. ezisv/jc. inače, jedinače
adhuc.  in r bgdoja simul.  inočedi., jedino-
čed-n jj.ovovav^c. inodušbno, jedinodušbno.
inoroga. monoceros.  inoplošb continuo: nsl.
sploh. inot§žb continuo.  inok% solus.  moki,
jedinokn monachus.  inoki. divij p.ovicc, 8va-
oq.  inogT., ineg r b Ypu4, govtoc, nach dem
leben ausser aller gesellschaft:  č. noh,

p. nog, r. nog r i bei Linde.  2) gnidam,
matih. 27. 47.-sav.  ženy iny luc. 8. 2.
nsl. veno, preveno neben  vedno, daher viel-
leicht alles auf  jedinii beruhend.  b. sejno
in einem fort,  sejino neben  sejidno. Vergl.
vinagi immer: vielleicht  vi in^-gi: go. s.
inokupno simul.  p. ino neben  jeno, jedno
nur. Vergl.  klr. inochodect passganger.
inochod' chrest. 177.  r. inoki.. — preuss.
ains. lit.  venas. lett.  vens. aizven fort
und fort. got.  ains. lat.  oenus, unus.
illll 2.: asi. in r L alius.  inorodbCb aA/.o-
inoslavbm. IrepoSo^o;. Hieher gehort
inoča neben  inošta, inoštima aemula: s.  inoča
nebenfrau.  s. ini. č. jiny. p. iny flor.
inny und mit dem comparatiosuffix  inšy.
klr. ynčyj. wr. inšyj. r. inoj. dial.  inšij.
idnoj fiir  inoj. inska Nichtrussin.  in r s aus
jbm>. Ableitungen von  im.: 1) asi. im.de
alio loco, daneben m r bž&e.  s.indje. p.indzie,
indziej. klr. inde. 2) asi. inade, inadu.
č. jinudy, jinud; jinady, jinad. p. in§dy.
r. inudy dial.  3) asi. im.gda, inogda
aliguando.  nsl. mit  da: irida. p. inegdy,

inedy. klr. inohdi, inodi. wr. inohdy.
r. inogda, dial.  inoldy; inda, inoždy. 4) asi.
inaki. anders beschaffen.  inalctvi.. nsl.
inako. inače, nače. b. inak. č. jinalcy.
p. inak. inaczej. klr. inakyj. nače gleich-
sam.  wr. inakšij. r. inakij. inakovyj.
inače, dial.  naea. vynupory. inogda. 5) klr.
inkoly, inkol fiir  r. inogda. 6) asi. r.
inamo.

iniidiku: klr. indyk, hyndyk trut-
hahn.  r. indyk r b, indjuki.. indjuška. sik.
indyk. p. indyk, jedyk, jedor. s. indiot,
indiota, intusa. — lett.  indiks, induks. Vergl.
indicus. Von  india: r. am,dijanim> (go-
lubb) tichonr. 2. 448. aus  asi. jedijanim..

irej, vyrej, vyraj klr. ein fabelhaftes
land, das irdische paradies.

ircha: nsl. irha, irh, jerh, jerih weiss-
leder<  s. ira. č. jircha. p. ircha, irzcha,
giercha. os. jircha. klr. ircha. r.
ircha, irga. —- magy.  irha. rm.  erh§.
Aus dem d.: ahd.  irah. mhd.  irch, erch
bock, bocksleder, iveissgegerbtes leder: lat.
hircus.

iška-: asi. iskati suchen.  si.niskati
enoerben.  nsl. iskati, b. ista vb.  s. iskati,
biskati. 5. jiskati. Vergl.  viskati lausen.
sik, iskat. p. iskač. klr. iskaty, iskaty,
škaty. r. iskatb. iščikn. neben  isteci.

klčiger.  iščeja spilrhund.  — lit.  ješkoti.
lett.  eskat. ahd.  eiscon. ai.  iččhati:
praesensbildung durcli  sk.

iskra asi. nsl. b. s.funke.  č. jiskra.
p. iskra, skra. zaiskrzyc, zaskrzyč. polab.
j&skra. os. ns. ikra. klr. iskra: vergl.
jaskravyj. wr. skra: vergl.  jaskorka.

r. iskra, dial.  zra aus  zgra. — magy.  szikra.

ist-eje : nsl. istje ofenmitndung.  šteje
plur. f. innere ofenwand. Vergl.  isnjelc
mauer iiber der ofenthilr.  os. ješče n.
nosč. ns. ješče plur. f. ofenloch.  č. ništej
herd, feuerstatte.

istos, istes: asi. isto, jesto, gen.  istese,
jestese, ren, testiculus.  obistije renes.  nsl.
obist f.  kr. ista fiir  bubrezi in einigen
gegenden.  — preuss.  inxcze niere. lit.  ink-
stas. inkstis, inščia. lett.  ikste. lksts: vergl.
ekšas das innere, eingeiveide. and.  eista

istiiba

97

J a

testiculus. Man vergleicht audi lat.  exta
aus  encsta ;  gr. ep/Mza, s'(w.q.

istiiba: asb istiba, izba tentorium.
nsl. izba, jezba, jispa, jespica zimmer.
b. izba hiitte, keller. s.  izba zimmer;  pe¬
čina liolde. č.  izba, jizba stube.  jizdebny.
jistebka. naizbi, puda hoden.  p. izba,
izdebka, izdbica, izbica. polab. jfizfiba
(j&zba). os. jspa, spa, jstva, stva. najstva
platz iiher der ivohnstube.  ns. špa. klr.
istopka, izdlia, jezdebka. r. isthba, izba
hiitte, diod. kiiche.  istebka, istopka, istoboki,
izobka. pristtba, prizba. — alb.  isb§ keller.
rm.izbg o fen. kuman.jyi.ba, camer a. tiirk.
izbe keller , grube, versteck. Das wort ist ivohl
d. v/rsprungs: ahd.  stuba heizbares gemadi,
stube, badezimmer. and.  stofa. preuss.
stubo. Das wort ist auch im roman,
bekannt: it.  stufa, dar aus ngr.  orooipa.

sp.  estufa. fz.  etuve. Es findet sidi audi
lit.  stuba, dar aus vielleidit finn.  tupa.
lett.  istaba. Aus  stuba entstand das magy.
szoba, das b. s. und tiirk. vorkommt.

i, saku: r. išaki maulthier. — tiirk.
ešdk esel.

ito- : asi. in  itorodbni iOafevvj«; legiti-
mus. Vergl.  itozemtct indigena.

itogu: r. itogi iibersddag, endsumme
einer seite.  — Man vergleidit schived.  intaga
recipere; richtig denkt man an r.  i togo
„und dessen“ d. i. der betrag dessen macht.

iva asi. salix.  nsl. igovina fiir  ivo-
vina. s. iva badmeide.  č. jiva erdkiefer.
p. iwa sahliveide.  kaš. vjiva. os. jiva.
ns. viva. klr. r. iva. — preuss.  inwis
eibe. lit.  Iva, jeva. lett.  Ive, eva. ahd.
Iwa. ir.  eo. mlat.  Ivus. fz.  if aus
dem d.

iveri!: nsl. iver assula, segmen ligni.
s. iver holzspan.  č. ivera, jivera. sik.
very. p. wior. wierzysko, kupa wior.

kaš. vier. klr. iver, iver span: daneben
vor, gen.  voru: vergl.  vernyna. wr. iven.e.
r. iverens, vereni. splitter.  i ist toahr-
scheinlich ein vorsdilag.

i Verini!: asi. ivermi Georgier.  ive¬
rmi ovL.ni tichonr. 2. 440.

i vica b. band, gtirtel.  s. ivica das
ende (am tudi).

izjiunu: r. izj umi rosinen.  klr.
ožurn art frudit, geioiirz.  — tiirk.  tizum.

izoliii: asi. r. izoki cicada , junius.
r. audi  vysoki, das mit  izoki zusammen-
gestellt loird.

izvistl: asi. izvisth calx viva.  r.
izveste. — gr.  otafteaTO?.

izu: asi. izi aus.  nsl. b. č. usw.  iz.
Man beachte  ižde koni neben  iskoni ab
initio.  — lit.  iš aus  iž. lett.  iz. izi wird
aus  jtzi erkldrt: vergl.  go. So wie einst
das praefix  vy audi dem asi. usw. bekannt
icar, so ist audi das praefix  izi im č. ušiv.
in einzelnen spuren neben  vy naduveisbar.
č. zbyt uberfluss: asi.  izbytilci. zbyti, po-
zbyti verlieren: asi.  izbyti liberari.  zpo-
vidani. zouti exuere. Vergl. auch  zbyzditi,
zobyzditi. zotaviti se. zpolevati. p. na-
zbyt zu stark.  zbawie salvare: asi.  izba-
viti liberare.  pozby6. Vergl.  zdrada dolus.
zdradzic, wyzdradzič verrathen: lit.  išdro-
dlti. zostae. przyzwolic neben  powolič. wy-
zwolenie. zdan, wydany. zobrebae der
reihe nach abhauen.  zubožec. pozwiera6.
os. vuzuč: *vyizuti. klr. zbavyty, po-
zbavyty. izbuty liberari.  dozvolyty. pozvo-
lyty. iznaty eximere.  ispuli schredc.  wr.
zdrada, izrada. r. pozvolitb fiir  poizvo-
litb usw. Manches kann beziueifelt iverden,
da  z auf  izi, si und  vizi beruhen kann:
p.  špiewa6.

ižiea asi. stamen, name eines budi-
stabens.  — Vergl.  žica faden.

J.

ja: das in maneken nomina, ivie es
sdieint, deminuirend vorgesetzte  ja ist ivohl
das ai.  a: alauliita rothlidi,  laubita votli.

apita bis zum gelben angelangt, gelblich.
and a blUulidi.  aghrni gluthstrahlend. Das-
selbe  a glaubt man im 'ai.  agajanas, gr.

7

98

jabediniku

<i>y.eav6<;, ferners in  co/po; erkannt zu haben.
Vergl. lett.  dzeris betrunken mit  edzeris
angetrunken.  ja in ON.  perejaslavbct, pere-
jaslavh, neben  preslava ist dunkel.  asi.
brada japrodymena prol.-rad. 105.  ja-
gagnivB. klr. jaducha. jaduchlyvyj keu-
chend. Vergl.  r. javodr., struja, bystrina.
jabulont, boloni. v r L dereve. wr. jakorič
fiir r.  ukorjatb. ja et: asi.  igo ja remyki.
£uy'o<;  y.ai b\>.aq.  je in  nejevera) incredulus ist
mit  jem identisch: vergl.  asi. ima vera,
nsl. verjeti.

jabedinilffi: r. jabedniki art beamter,
verleumder:  poklepca i jabednika.. jabedni-
čestvovatb. jabeda chicane.  klr. jabeda
verleumdung.  jabedy verdrehungen.  jabe-
dyty. jabednyk. — and.  ambsetti. asclm.
sembiti. fihn.  ammatti amt. got.  and-
bahti. ahd.  ambahti.

jačaiea asi. haustrum, in einer r. guelle:
aus  jačaja.

jačaja asi. atpž) junctura, so coloss. 2.
19. šiš., todhrend slepe,  ječbja (ečnemi)
bietet.

jaecja, večeja r. kleine runde offnung.

jad- 1.: die W.  ed ivird im silben-
anlaut  asi. jad-, daher  jamt, jasti neben
izemt, izbsti; sraemi, sanbsti. Neben  obeda.
prandium,  obedati prandere besteht  obaja-
dati se gidosum esse.  jadb, jažda, jastva,
jastije, jasto, einmal  jato, cibus.  jadtca.
jasli krippe:  jad-tlb. nsl. jem. jed, jelo
rib.,  jestva, jestvina, jeliš essen.  obed,
obedo und  objesten, ješč vielfrass:  jed-tja.
nejčščen ungeniessbar.  ujed kolik.  b. jam,
jedeš. jastije (jestije). jasla (jesli). kr.
jisti, jim. jilo, jistvina. s. jem, ijem neben
jedem; jesti, jisti. jelo. naijedati anbeissen.
iziješan essgierig.  jestiva plur.  jasle, jasli.
č.  jisti, snisti. jidati. jidlo. jizlivy gefriissig.
jestojska esca vit.  jicen schlund: vielleicht
auf  ja(d)-tja beruhend.  pojicny vielfrass.
jesle. pajed' um sich fressendes geschiviir.
p. ješč, jem, jadl. jadač. obiec y fresser:
vergl. c.  jicen. jedza. jadlo, jedlo. jedzy-
sko. jasla: jad-tlo. šniešč: sinesti. polab.
jest inf.  viibod morgenbrot.  os. ješč, jem.
jedlo, jasla. ns. ješč, jem. jeza, jež, je-

jad-

dlo. bobed und  se hobjesč. klr. jisty.
obid. zjid’ raubanfall der bienen.  jida, jiža,
jidlo, jistvo. jidltyj beissend.  jistovnyj.
Daneben  jasty, jastva ung.  jasli. wr.
ješč. jeda. jedž. Daneben  jadž futter-
gras.  r. čstb. eda. eža. estb. estva, ja¬
stva. obedi, mittagmahl.  ob'tčdki iiber-
bleibsel.  obi.educha gefrassigkeit.  — ra.
jasle, jesle. magy.  ebed. jaszol, jaszlo.
pajot phagedaena. lit.  esti, edmi, edu.
edis frass. Vergl.  eskus gefriissig. lett.
est. edas. azaids mittagmahlzeit. ai.  ad.
gr.  s8. lat.  ed. got.  it. ahd.  e^^. Das  e
der W.  ed ist im slav., lit., lett. gedehnt.
Dasselbe tritt im slav. ein bei  lez (moker
lazi.), sed (woher  sadi.), sek: seka. Mit
der W.  jad- verbinde ich  asi. jad% gift.
otijad r B gegengift.  jadoviti. giftig; ebenso
jadi.no v.ccjvrft.  jaždati se cautere uti.  nsl.
jad habd.  razjaditi se sich erzUrnen.  b.
jad zorn, kummer.  jadovo dri.vo mil. 475.
jadna pesma 176.  jadovit. jaduvam se vb.
jadosuvam vergdllen.  kr. jad zorn.  jado¬
vit giftig.  s. jad kummer.  jadovati sich
grdmen.  jadikovati loehklagen.  jed, ijed, jid
galle, gift, zorn.  ijedak zornig.  jedovit giftig.
jediti, naijediti erzUrnen.  č. jed gift.  p.
jad gift der thiere.  rozjad ingrimm.  zajadly
ergrimmt.  jadzič: rana sie jadzi, nie chcie
sie goič. os. jčd gift. Vergl.  zajedmie
so sich vereitern.  klr. jad gift neben  jid.
jidovytyj. r. jadi, gift.  jadovytyj giftig,
dial. schmackhaft. Vergl.  jadno wunde.
Man stellt  jadi. mit ahd.  ei/, geschiviir, eiter-
beule, gift zusammen.

jad- 2.: asi. jada vehor:  eda ist wohl
jada zu lesen; daneben  vi>zedi i-Koni.^e.  jada
ist durativ. In mehreren sprachen tritt das
intensivum  jahati aus  jasati ein. Das subst.
lautet  jazdn, jazda, daher  jazditi vehi, das
ide  nositi aus  nos- iter. ist, daher  jažda
-to vehi.  nsl. jahati, daneben  jezditi, po-
jezda (pojesda) beivirthung des gerichts-
lierrn beim, umritt.  b. jaham vehi, daher
vjaham, jakna, javna, vjahna ein pferd
besteigen.  jazdi vehitur bulg.-lab.  jczdja vb.
s. jahati, jezditi. č.  jedu, inf.  jeti. je-
chati, sik. jachaf, jechaf, urspr. und dial.

99

jada-

silne jeti. jezd ritt, fahrt.  jizda. jezditi,
p. jade, jedziesz. wyjeli, wyjechali. wzjaw,
wzjechaw zof.  jachač, jechač. przyjal,
przyjechal zof.  -jazd, jazda, jezda ritt,
fahrt.  ježdzič, ježdžač, ježdžowač. polab.
jezdi reitet.  os. jed, jedu. jechač. -jezd.
jezdžič. ns. j e s, jedu. hujesk ausfahrt.
jezdžiš. klr. jichaty. vodjizd abfahrt.  jizda
fahrt.  jizdyty. jiždžaty. jizdeč, jizdok reiter.
wr. jedu. jechač. jezda. r. edu (jedu).
čchatb. ezd r t, ezda. ezditb. čzdum.— W.  ja.
ai. zd.  ja. lit.  joti. joditi, asi.  jazditi. lett.
jat. jadlt, jadinat iter.  jada verhčilt, sich zu
ja wie  ida zu  i. ja ist slav. erhalten im
asi.  prejavrbše, prejavbšumu matih. 14. 34.
marc. 5. 31. und im  c. jeti. ja aus  ja erhdlt
sich asi., nur theiliveise h. s. Č. p., sonst
wechse.lt es mit dem reflex von  je ab.

jada- : 5. jadati scrutari.  — Man ver-
gleicht lit.  ud (usti) odorari.

jadro 1.: asi. velum: unrichtig malus,
gubernaculum.  jadrilo. jadrina. nsl. jadro
tvub. meg. habd. lex. art vorhang.  jadrati,
(b.pod solunska jadrina mil. 410. ist dunkel.)
kr. jidro. s. jedro, napeti jedro (jedro).

jadro 2.: asi. sinus.  vx nčdra. nsl.
nedra, nadra plur.  nadrije. nader unter-
hals des ochsen.  nadrinjak. b. nčdro.
kr. nidra. njidra mik.  nadra ung.  s. nje-
dra. č.  nadra. p. nadro. zanadra, za-
nadrze busen eines kleides.  kaš. jadro
grosses netz.  os. ns. nadra hruste.  klr.
hidro, nadro. wr. zanadra. r. nedro.
vnedrjatb insinuare.  jadro beruht auf  jedro
— Vergl. magy.  nadra neben  madra gebdr-
mutter.

jaga baba, baba jaga r. alte hexe.
wr. baba jaha. iba boses weib, hexe.  klr.
jabyj bose.  jehera filr r.  jaga. Urform  jega.

jagma: s. na jagmu reissend.  jagmiti
erraffen.  nsl. silum jagmiti rauben.  jag-
naiti se sich um etwas reissen.  na jagmo
um die wette.  jagmiti wetteifern.  — tiirk.
jagma rani.

jagoda asi. beere; glag. gena.  jago-
dičije mori.  nsl. b. s. jagoda. s. ja¬
godica gena. č.  jahoda. p. jagoda,
os. jahoda. ns. jagoda. klr. jahoda.

j ant ari'

r. jagoda. — lit.  uga beere. lett.  oga:
sujf.  da. Vergl. nsl.  jagla breikern.  kr.
jagal ung.  s. jagla. č. jahla. p. ja-
gly. os. jahla. ns. jagla.

jajc asi. ovum.  ns. b. jajce deminut.

s. jaje. č. vejce; dial.  vajco, demin.  vajko.
p. jaje. polab. j oj ti. os. jejo. ns.
jajo. klr. jajce. r. jajce, dial.  ico.
Man Ičisst  jaje aus  avje entstehen, ohne
den ausfall des  v rechtfertigen zu konnen.

jakori: r. jakorb anker.  — lit.  inka-
ras, inkoras. lett.  enkurs. aschived.  ak-
kari. m. angir§. d.  anker aus dem lat.
s. lenger ist tiirk.  lenger, it.  1’ancora.

jal- : asi. jalova unfruchtbar, gelt.  ja-
lovica. nsl. jal, jalov, jalovec bocklein.
b. jalov, jalovica. s. jalov. č. jalovy.
jalovice. p. jalowy. jalowieč. jalowica,
jalowka. polab. joliiva. os. jalovy.
ns. jalovy. wr. jalovka. r. jalaja, ne-
telb dial.  jalovaja. — Vergl. ahd.  galt,
nhd.  gelt. lit.  olaus m. olava f. ledig. lett.
jelš unreif. lett.  alava ist slavisch, ebenso
lit.  olava, olaus.

jalovici: č. jalovec wachholder.  p.
jalowiec, jalowaty. os. jalorc aus  jalove,
ns. jalovehe. klr. jaloveč. jalyča fichte
ung.  wr. jelenec. r. jalovecb. dial.
elenec r b, elovec%. — Man vergleicht ein lit.
jalus subamarus.

Jalti nsl. jal neki.  jaliti se simulare.
jal en dolosus ung.  — Vergl. tiirk.  al fr aus.

jama asi. nsl. b. s. p. os. ns. klr.

grube.  č. jama. polab. jomo. r. jama.
dial.  njama.

jandova, endova r. krug.  wr. jan-
dovka. — lit.  indauje, das bei Kurschat
fehlt, von  indas.

janieariim; b. janičarin janitschar.
s. janjičarin. klr. janyčar, jančar, nečar.
— tiirk.  jčničeri.

jantar! : r. jantarb bernstein.  (klr.
burštyn. wr. bruštyn). — Man beachte
magy.  gyantdr electrum, resina neben  gyanta
resina. Das r. wort ist lit.  jentaras,
jintaras, gentaras. lett.  dzintars. Man
kennt audi ein mlat.  gentarum und ein
d.  kentner.

7 *

janti

gartenhauer.  — mlid.  jan reihe, strich, reilie
gemahten grases.

japa-: č. japati contemplari. Man
vergleicht d.  gaffen, wofiir dial.  jappen
vorkommen soli.

japa nsl. s. vater.  — magy.  apa.
japundže b. s. art mantel.  p. opon-
cza. klr. oponča, opanča. r. japanča.
— tiirk.  japundža. lit.  japanča.

j ari Čl: klr. jaryč, jarej igel.  — m. arič.
j ar igli: asi. j arig r t cax.x,os cilicium.
jarma asi. lana.  b. jarina ziegen-
■ivolle.  s. jarina wolle von lamm&rn.  r.
jarina weisse ivolle.  — preuss.  eristian
lamm. lit.  eras, bei Szyrwid  gieras, lamm.
erena lammfleisch. lett.  jers. lat.  aries.
Die scheidung zivischen  j aru und  jarina ist
bei den thiernamen schimerig.

jarmulka: p. jarmulka, jamulka

mUtzchen.

j aru interj.  s?0s utinam.
jarusil: r. jarusTb stodmerk. Man
denkt an nhd.  erker aus  arcus: p. alkierz,
nsl. jaker.

j aru 1.: nsl. jar friihlings-. Mit an-
ivendung auf thiere und getreidearten , in
jenem falle im friihjahr gevcorfen, in diesem
im friihjahr gesaet.  jara rž meg.  jarina
sommerfrucht.  jarica ador, far lex. gallina
annotina.  jarik hahn TJkrain.  jare, jarše,
jerše agnus annotinus.  b. jare. jarec
caper.  kr. jarac hordeum.  jarčeni jagal
gerstenkorn ung.  s. jar, j ari sommer-.  jarica
sommenveizen.  jare junges stiicJc ziegenvieh.
jarac bock.  jarad collect. č.  jar fruhling.
jary. jarina. p. jar friihjahr:  od jaru.
jary: jare zbože, ktore sie sieje na wiosne.
jarki, jarka, owca drugoi - oczna niedojona.
jarzyca. jarzyna gemiise.  jarzec gerste.
jarlyk einjahriges lam,m ist das d.  jahrling.
os. jerica. ns. jarica. klr. jaf friihjahr.
v jary im friihjahr.  jaryj. jare pole. jar-
nyj. jareč gerste.  jaryna friihlingssaat,
gemiise.  wr. jar, jarovye chleba. jarina.
r. jara, jarovoj clilcbx. jan,, jarecr, ein-
jdhriger biber.  jarka: vergl. jedoch ehstn.
jar schafbock.  — magy.  jčrcze, gercze,

ercze. jerke. zend.  jare. got.  jer. ahd.
jar. gr. a.

j aru 2.: asi. jai"i> amarus, iratus:
jarymi> olcomb. jarostb. jariti se. razrjariti.
nsl. jara ti lamentari lex.  jara kača meg.
b. razjarja se vb.  s. jara hitze (vom

ofen).  jariti se. sjariti schiiren.  č. jariti.
p. zajarzyč hell leuchten.  os. jara sehr.
ns. jery sprode.  klr. jaryj grimmig.  jaro-
vaty. jarkyj licht.  jarup, l'utyj: vergl. nsl.
gorjup. Man beachte  vodjaryty sja sich
erholen.  r. jaryj zornig.  jarkij hell, licht.
jarnyj, gorjačij. jarovyj, bystryj. jara, by-
strina reki. jarizna, zlosti,. jariti, sja. Man
vergleicht lat.  ira; ai.  irasjati, loulirend
andere auf tiirk. ivorter hiniveisen:  jaruk hell.

jarttku : nsl. jarek graben.  b. jar.
s. jarak, jalak. jaruga. č. sik. jarok.
p. jaruga. klr. jar, jarok, arok. jamba
chrest. 172.  r. jara steiles ufer.  jaruga
schlucht.  eriki, bach.  — tiirk.  ar§k. jaruk.
nordtiirk.  jar. kuman.  or. magy.  arok.
rm.  jerug§ loassergraben.

jiiryga r. scherge, saufer.  klr. ja-
ryba. jaryžnyk.

jarimtt: asi. jarbnn , joch.  nsl. ja¬
rem. b. jaram, jarmo. s. jaram. č.
jafmo. p. jarzino, klr. r. jarmo. —
magy.  jarom. Man denkt an gr.  ap: apa-
prizio und vergleicht p.  ko-jarzy6 verbin-
den.  (igo).

jas- : asi. pojasr, giirtel.  pojasati.
nsl. pojas, pas. svete marije pasec regen-
bogen.  b. pojas. s. pojas, pas. č. pas.
za pasy šli sie rangen.  p. pas. zapas, za-
pasy das ringen.  os. ns. pas. klr. pojas.
r. poj asa,. — lit.  justi, jusmi. pajusti cingi.
justa giirtel. lett.  jost, j ust. josta. gr.
: £(hvvup,t. zd.  jaobh. jagto gegiirtet.
jasentl: nsl. jasen, jesen esche.  b.
jasen mil. 346.  s. jasen. č. jasen, je¬
sen. p. jasieii, jesion. kaš. jason.
polab. josin. os. jasen. ns. jasen. klr.
jasen. r. jasenb. — preuss.  woasis. lit.
usis. lett.  osis. Vergl. ahd.  ase. slav.
ja ist  ja.

jasika b. s. espe, populus tremola.
nsl. jasika, jesika. s. jasika. č. osika.

jasinu

os. vosa, vosyna. ns. vosa. p, osa,
osika, osina. klr. osyka, osyna (trepeta),
osove, osykove kolje. Vergl.  jasokor.
wr. jasokor, erlclart durch  jasnyj koroju.
r. osina. — preuss.  abse. lit.  apuše, apu-
šis. lett.  apsa. ahd.  aspa.

jasinu : asi. jasini alanus.  r. asini,
asetineci. jasini veverica jestt, in andern
guellen  jasini jelenb jestb. s. jasi i tatari
danil.  — magy.  jasz.

jasirl: r. jasirt gefangener.  p. klr.
jasyr. — tllrk.  esir.

jasltola: p. jaskolka schwalbe.  jast-
kolczyn flor.  ns. jaskolica, vjaskolica.
Dagegen  os. lastojčka.

jaskril: p. jaskry blendend.  jaskrawy
funkelnd. Vergl.  skrzawy, skrzacy, iskrzacy
sie und  iskra. sik. jastriti scharf sehen.

jašku: r. jaški, asi vb  kasten:  sitjani
jaški. jaščiki. klr. jaščylc. p. jaszcz,
jaszczyk aus dem r.  — and.  askr. aschtved.
seskja.

jaskynja: č. jeskyne hohle.  p. ja-
skinia.

jastogu: s. jastog astacus. Daneben
falsch  zastog. — alb.  stako. tiirk.  istakos.
gr.  ac-cccx,o<;.

jastrembu: asi. jastreba, accipiter.
nsl. jastreb, jastrob, jastran. s. jastrijcb.
č. jestrab. p. jastrzab. os. jatšob. ns.
jašceb, jaeeb. klr. jastrjab, jestrub. Vergl.
rastrub art f alke.  r. jastrjabi, jastrebi..
Vergl.  sik. jastriti scharf sehen.

jasinu : asi. jasbni licht, Mar.  nsl.
jasen, izjasniti. b. jasen. s. jasan. č.
jasny. p. jasny. jasnia. os. jasny. klr.
jasnyj. — Vergl. lit.  aiškus deutlich.
jašteru: asi. jaštem lacerta.  nsl.
jaščerica (jaščarica meistenvurz).  s. jašte-
rica hitzpustel auf der zunge.  č. ještžr,
ještšrka eidechse.  ješčer draco vit.  sik.
jaščerka. p. jaszczui, jaszczura, jasz-
czurka aus  jaszczor. kaš. jaščerzeca,
vješčerzeca. os. ješcel eidechse.  ješ6er
otter.  ns. jašber. klr. jaščirka, j as curka,
jaščolka. wr. jaščerka jaščef, žaba, bo-
lčznb vi. gorle. r. jaščerica. jaščen. —
Vergl. preuss.  estureyto. Vergl.  jašturu.

j aš til ni: r. jaščun haselmaus. Vergl.
szczur mus rattus.  lapka na szczury.

jata č. p. hutte: daneben  chata. —
Man vergleicht nsl.  pojata hutte.

jato asi. agmen.  nsl. jato habd.
s. jato trupp vogel; art  bratstvo. p.
jato grex.

jatvengti: r. jatvjagi Jazmngus: die
Jazvoingi sind ein den Preussen, Litauern
und Letten venvandtes volk.  p. jačwiž,
jadžwing, jazwing. klr. jatvjazy chrest.
188.  jatvyky ON.

jatulmliniea: asi. jati.huli.nica locus,
ubi monachi  delaj ati na utehg.. Vergl.  e.
jatky. p. jatka fleischvaarenhandlung.
klr. jatka. jatka soli das d.  liiitte sein.

javr. ave, vi jave asi. manifeste.
javiti, aviti zeigen.  nsl. javiti bezeugen.
javljati se habd.  b. javja vb.  javevam
se vb.  javen offenbar.  s. na javi ivachend.
javiti, javan. e. jav, jev offenbarkeit.  na
jev, v jev. jeviti. jevny. p. jaw, na jaw,
jawia, na jawie offenbar.  jawa icachen.
jawič. jawny. os. zjevič. ns. zjaviš.
klr. na javi in loirklichkeit.  wr. java
erscheinung.  r, na javu ivachend.  na javi,
na vidu. vi javb. vi jave. vnave. unave.
javnyj. — rm.  ivi vb. aus  j g vi. lit.  ovis
icachen.  oviti s sich sehen lassen. ai. zend.
avis offenbar.

javka-: nsl. javkati 'dchzen.  s. jau-
kati. Onomatop.

javoru: asi. javori platanus.  nsl.
b. javor ahorn. s.  javor, jahor. č. javor.
p. jawor. os. ns. javor. klr. javor, (čorno-
klyn). wr. javor, jaer. r. javori. —
Ut.  javoras, &voras: aornas aus dem d.
magy.  javor, juhar, ihor, ihar. Vergl. d.
ahorn, das mit lat.  acer venvandt scheint.

jazg-: p. jaždž, jaszcz, jazgarz kanl-
bars.  kaš. jaždž. č. ježdik. — lit.
ežgis, ežegls, egžlls, jegžlls, ekšlls.

jaz Vil asi. foramen, fovea, vulnus.  jaz-
viti vulnerare.  jazvina latibulum.  nsl.
jazba hohle.  jazbina dachsloch.  s. jazbina
dachsloch.  č. jlzva ivunde, narbe.  zjizviti
vergiften.  klr. jazva. wr. jazva. r.
jazva spalt, umnde. dial.  jazvo. jazvina.

jazvtt

jazba. Ver gl.  ezva, neotvjazčivyj dial.  —
rm.  jgzuing, vizonie. Vergl. preuss.  eyswo
vulnus. lit.  aiža rima. lett.  aiza. aizat.
Einige worter hangen wohl mit  jazvu zu-
sammen.  z von  jazva vulnus ist palat.  g
oder  gh.

jaz vil: asi. jazv r b, jazvbct crinaceus,
richtig dachs.  jevrej jazvbcb (unrichtig  ja-
zovert) jesta, tichonr. 2. 441. 448.  nsl.
jazvec, jazbec; jazbac venet.  (b. bars%k.)
s. jazavac. č. jezvec. p. jažwiec. kaš.
jops. r. jazvect. jazvo fiir  barsukn,. —
rm.  ezine, ezune, ezure, vezure. Vergl.
jazva fovea: der dachs lebt in hdhlen unter
der erde.

j azil: asi. jazrt canalis, stomachus.
nsl. jez ivehre.  jeziti. b. jaz. s. jaz,
jaza ableitcanal.  vodojaža. zajaziti ver-
ivehren. č.  jez. p. jaz. klr. jiz. zajiz
schleuse.  wr. jaz aus dem p.  r. ez r b,
ezh fischzaun.  — rm.  jaz agger.

jazi: p. jaz rothauge (Jisch).  s. jaz
cvprinus ballerus.  klr. jazyca, vjaz giesen.
Vergl.  č. jes, jesen cgprinus jeses.  — Ut.
eše escher, blei. magy.  jasz, jdsz keszeg.

jel) - : nsl. jebati futuere.  prijebiš
(otrok) adj. indecl. unehliches kind.  s.
jebsti, jebeni. p. jebač. jebur. r. etb
aus  ebtt. Dagegen  č. jebati schlagen, riffeln.
os. jeba6 betriigen.  ns. jebaš schlagen .—
ai.  jabh, džabh futuere.

jetla asi. si.  — Man vergleicht ai.  jadi.

jedinii: asLjedimsJedurb unus.  jedin r t
k^žbdo unusguisgue.  na jedine. jedina, jedi-
noja, jedbnoja, jedinošti, jedinašti, jedinaštt
semel.  j edim.de. j edinak r t. j edinače, jedtnače
iv.,  nsl. eden, en. edini, edinost elend meg.
venomer, vedno, veno, preveno continuo.
nijeden: neen ist  *neben, noben, nobeden,
nibeden, oben geworden.  enak. jednoč semel
habd.  ednok, enok semel. In  pasja para
nijedna ist  nijedna verstarkend.  b. edin.
vedn%št bulg.-lab.,  jedn'£Š, vedm.š einmal.
vimtgi ist asi.  vi ina mit  gi: daneben  ved-
nnga, vednig einmal.  edin sehe ich auch
in alt  jede kyj, junger  edi koj irgend einer.
kr. jednuč ung.  s. jedan unus.  jedin uni-
cus.  j ednom, j ednob, j ednoš semel.  č. j eden.

jediny. jednaky. jednati. p. jeden. jedziny.
jedzinak flor.  jedyny. jedynak. jedurny.
jednač. kaš, vjedno continuo.  os. jen.
jenak. ns.jaden. klr. eden, odyn, oden.
edynyj. odynak. odynyctvo einsamkeit.
odnakyj. wr.odzin. r. odin'i.. dial.  ednyj.
edinoždy. odineci., alt  jedinect, wildschwein :
vergl. gr.  govio?, it.  cinghiale und fz.  san-
glier von  singuli. — lit.  jednoti.

jedla: asi. jela abies:  jelt soli popu-
lus sein.  nsl. jela, jelva, jel tanne.  jedla
meg.  jelovina nadelholz.  b. s. jela. kr.
jalva ung.  5. jedla. p. jodla, jedla,
polab. jadla. os. jedla. ns. jedla, klr.jal,
jalyna, jalyča. ji! ung.  r. elt. — preuss.
addle. lit.  egle, lett.  egle aus  edle, edle.

jedva asi. vix.  nsl. jedvaj habd.
odvo venet.  b. jedvam, idvam, odvaj.
kr. jedva ang'. s. jedva. č. jedva. p.
jedwa, jetzt  ledwo. r. edva, odva. —
lit.  advos, vos kaum. Hieher scheinen auch
folgende ivorter zu gehbren:  č. ledva kaum,
mit muhe.  p. ledwo, ledvvie. os. ledy,
ledym, ledma. ns. ledba, 1’ebda, lebdym.
klr. ledva, ledve, ledvy, ledvo, poledva,
zaledvy. wr. ledve, ledvi, ledva, na ledvi.
r. ledva, ledve. — lit.  ledvai.

jefiinoku: r. efimok r L joachimsthaler.
p. joachymik. — Aus dem nhd.

jechidina: asi. jehidtna s/pSva vipera.
jehinida. — Aus dem gr.

jeleni: asi. jeleni, hirscli.  nsl. jelen,
(b. rogač.) s. jelen, ljeljen. 6.  jelen,
p. jelen, jelatko. os. jelen, jelenatko.
ns. jelen, helen. klr. oien, olenok. olena.

r. olenb. — lit.  elnis.

jelčj, jelej, olej asi. oleum.  nsl. olej,
olje, ulje, oli, gen.  olja. kr. ulje. s. olaj,
ulje. č. p. olej. os. v oli j. ns. volej,
klr. olij, oloj, olyvo. wr. olej. r. elej,
olej. — magij.  olaj. rm.  olej. alb.  uli.
lit.  alejus. lett.  Sije. got.  alev. ahd.
olei, oli. asi.  jelej, r.  elej sind gr.  etatov,
mehreres ist d.

.  jelinti: asi. jelinn, elinn paganus.

s. jelin. — alb.  elin. gr. DArj.

jelito č. p. darm.  os. jelto eingeioeide.
ns. jelito der grosse magen beim rindvieh.

103

jeltikti

wr. jality testiculi. Vergl.  r. litonja der
ziveite magen der wiederkauer.

jelttku: wr. jelkij bitter.  jetknuč bitter
toerden.  jeloč. Man denlct an den geschmack
des tannenpechs.  — Es voird lit.  jalus, lett.
els bitterlich angefuhrt.

Jelici: p. jelec, inala rybka rzeczna.
jellelia: asi. jelbha erle.  nsl. jolha,
joka. jelša, jolša, olša. jošje, jalšje. k.
jelka, jelkak erlenivald.  s. joka, jova.
jelša, jošje, jelašje. e.  jelše, olše. sik.
jolša, lejša. p. olcka, olsza. polab.
viilsa. os. ns. volša. klr. olcka, volcha,
vulcka, Meka. r. olbcka, volbeka. dial.
elcka, elocka. — preuss.  alskande. lit.
elksnis, alksnis. lett.  elksnis. alksnis aus
alsnis. Slav. urform  elsa: vergl. lat.  alnus.
ahd.  elira, ivofiir got.  aliza angesetzt ivird.

jem-: die W.  jem ergreifen erscheint
in der form  jbm, ivoraus im anlaut von
silben  im oder  jem ivird, ivahrend im inlaut
jb sich meist erhd.lt: daher  ima, inf.  jeti
aus  jemti; zainn>, zajemi.; vintma aus
vimjunči. jbm ist perfectiv; das durative
verbum lautet  imeti mit ungesclmachtem  i
habere, das iter.  imati aus  jemati, im praes.
imaj^ oder  jemlja. prij§tovati. najemi.,
najma. najmiH. zajemi., zajma. neobinbni,
unfassbar fiir  neobi.jet r £. jetva capitivitas.
priimka lagueus.  imoviti. reich.  imovitbCb.
simbim versammlung.  simbmište. rakojetb,
rakovetb manipulus.  obujeti. imi,že uimeti,
se umi,, izeštbni. s^aipeTo?: izem-tji,. vera
jeti, vera jemljeta, jese jemu vera. neje¬
veri, ineredidus.  jetoverbm, guifidem habet.
razembnica [nr/.e/mov: raz-bm-bni>, etwa „der
iheilt, zerschneidet“ slepe.  nsl. jamem ist
asi.  *jbma. izmem. zajmem. primem, vza¬
mem, vzemem, vzeti sumere. dur.  imeti,
imetek habe. iter.  -jemati, -jimati. najem
miethe, lohn.  senjem neben  sejmen, semenj
markt.  zaiijka schlinge:  za-imi,ka. posneti
imitari.  ječa gefdngniss:  jem tja. verjeti,
verjamem stelit fiir  vero jeti, vero jamem;
daher  nejevera, nejovera unglaube;  neje¬
veren ungldubig,  nejeverec, neben  neove-
ren lex.:  *nejeverbm. rokovati/, dain.
obinoti, obinem umarmen beruht auf  obima.

jem-

otevati aus  oteti fiir asi.  otimati. Vergl.
podjamnost list.  b. imam. imane vermogen,
vieh.  imot habe.  imoten. zema, zemna su¬
mere, iter.  zemam, zimam, zevam, zem-
vam. otnema, otnemam ivegnehmen.  primka,
prinka schlinge.  najem, zajem, nemover,
neinovčren. jemča se voagen.  kr. jati an-
fangen.  obujati complecti. Vergl.  podjam-
nik insidiator. s.  -jeti. imati mit  ne:
nemati. jemati, najam mietlie.  sajam markt.
ujam miillergebuhr.  rukovet, rukoved. je-
mac biirge.  č. jmu, jiti. jtnam, j miti.
jimati. najem. snem. snatek verbindung :
*sT,net r bk r b. majetek. majetny. movity. ujma
verringerung.  rukovet griff.  vemu soli nicht
durch den ausfall von  z entstanden sein.
vzacny ist voohl  v'tz-em-tj'b. sik. jat er¬
greifen.  p. ime, jac. imieč, mam. imač.
sejm. majatek. majetny. jetca, j§ciec der
gefangene: unhistorisch  jeniee. jeiictwo: asi.
*je-m statt  j§ti>. jecy angenehm zu essen (zu
nehmen):  jem-tja. odjač, odjimač scliiitzen.
zdjač (odjač). ujma, ujatelc abbruch.  kaš.
zcljic: asi.  soneti, vzantlc: asi. *  vi,z§ti.k%.
polab. met. jaimat: asi.  imati. v&zt: asi.
vi>zeti. os. jmu, ječ. rnječ, mam. jimac.
sejm. rukvač griff.  ns. zeš (vzeš), zeju:
asi.  vuzeti, Vbzbma. mješ. najam miethe.
humenk ausgedinge.  klr. jmu, jaty, naty,
imnaty. imity, maty, maju. imaty. vynaty.
objaty, obnaty. vzjaty. roznymaty. pod-
ipnaty, p6dojmaty. najem. najmyt. ne
jme viry non habetfidem.  imovira vertrauen.
Virutno glaublich.  nemovir unglaubiger:
nsl.  nejeveren, imošči habe.  rukojatka.
wr. nač. imae. vzjadzeno fiir asi.  vi>zeto.
jomkij, lovkij. imu veru. ujma. majontok
habe aus dem p.  r. jatb, njatb, imu, mu.
imatb, emlju dial.  emi kralle.  emec -hfeiler
mensch.  jatvo/emg. izjaščnyj. alt  veru jati.
imoverbe. verojatnyj glaublich.  veroimnyj
leichtglaubig.  imovernyj loahrscheinlich.  pri-
emsy plur.: neubildung.  vynjatb, vynutb,
vynimatb, vymatb. naimi,, naemi,. najmit r b
mieihling.  neinri, neimkaja skotina. vujma,
divo. vzdymatb. maetnostb ist p.  — rm.  n§-
jem miethe.  n§jemi mieihen.  primi vb.  ujmire
'iv.ox<xmq.  a se ujmi vč. preuss. imma, imtivei.

jende

lit.  imu, imti, jimti, emiau. imčius der
gernnimmt.  saimas istp., ebenso  išvezmenti
eximere. lett.  jemu, jemt; hemu, nernt.
enemt. parhemt. r.emejs nehmer. ai.  jam
halten.

jeildč: asi. jedo prope.  j§dcčedim>
verna. ■—■ lat.  endo, indu, indigena. got.
inna: innakunds hausgenosse.

jenclro : asi. jedro nucleus, testiculus.
nsl. jedro kem.  1). jedro, jedi.r voll-
kornig, kraftig, tiichtig:  jedra pšenica.
Vergl.  jadka, jedka kem, beere.  s. je-
dar dicht und fest.  jedrati fest iverden.
jezgra kem steht icohl fiir  jezdra, dieses
filr  jedra. č. jadro. jadrny kernig, derb.
jadra, ledvinkovy hracli fisole.  p. jadro
der essbare kem.  jedrny, jedrzny kernig,
kraftig.  polab. jodrii. os. jadro kem,
hode.  ns. jedro kem.  klr. jadro hode,
kanonenkugel.  wr. jadry hoden.  jadricy,
jadrenki. r. jadro kem, kugel, hode.  ja-
dry, očiseennyja zerna. jadrenyj hart,
kraftig, saftig.  jadrčtb hart iverden.  na-
jadritt sja (o ehlebe). — ai.  arnja ei, hode.

jeildrtt: asi. jedro, jezdra cAtus.  uj<y
driti eilen mlad en.  jedropisoco sin.  nsl.
jadern schnell.  kr. djedjerno munter ung.
Vergl.  jendro. p. Hieher gehort auch
jendr-: jedrzyc, jedrnic, erfrischen.  klr.
jadernyj lebhaft ung.  wr. jadrenyj/mcA,
kilhl.  r. jadretb, ukisatb. godi jadram
tichonr. 2. 393.  zajadrenelo, sdelalo sl
svežo, ujadretb, okrepnuti,. Vergl. b.  jedil'
grah fiir  nahut. ■— Man vergleicht ahd.  atar
acer, celer.

jenk- 1.: asi. j§čbmy, j^ČLment gerste.
jecbmyki. ječbni, ječam,, ječbmeni hor-
deaceus.  nsl. ječmen. b. cčemik, ečju-
mik. s. ječam, ječmen, jačmen. č.
ječmen, sik. jačmen. p. j§ezmieri, jecz-
myk. kaš. jičme, gen.  jičmenia. polab.
jačmen. os. ječmjen. ns. jačmen. jac-
mušk. klr. jačmen. r. jačmenb.

jenk- 2.: asi. ječati gemere.  jekli vi
aegre loguens.  nsl. ječati seufzen.  ječati
stammeln.  jecav; jecavec balbus meg.  jec¬
ljati. jecljajiv. Durch steigerung  jok iveinen.
jokati, jokati se. b. jekna vb.  ječa: je¬

zero ječi. jek mil. 528.  jektja seufzen:
vergl.  jehtja erschallen.  s. jeknuti iichzen.
ječati hallen.  jeka. odjeknnti imderhallen.
č. jek schall.  ječeti. jekot gebrause.  zaji-
kati, zajokati, zajakati auf'seufzen.  zaji-
kati se balbutire.  p. jeknae. jeczeč. jekač
sie, j akad sie stammeln.  zajakač si§ stottern.
odjek. kaš. jičec. os. jakotac stammeln.
ns. jekač rufen.  klr. jačaty schreien wie
der schwan.  wr.jenkač stblinen, aus dem p.
— Man beachte lit.  inzgeti. lett.  ingt,
Igt. Vergl.  ik-.

jenti‘0 1.: asi. jetro leber.  nsl. s.
jetra. b. (drob, žiger). č. jdtra. p. (wa-
troba, das mit  jentro venvandt ist), doc,h
jetrznica leberumrst.  polab. jotra. os. ja-
tra leber, daneben  bjele jatra, pluca lunge.
ns. jetša leber, daneben  mjeke, Ijaškejetša
lunge.  jetšnica. (klr. pečinka.) (r. po¬
čeno.) — gr.  erespov das innere. ai.  an-
tara. Vergl.  on.

jentro 2.: os. jetro blatter, pocke.
asi. obijetriti ardere facere.  obijetriti se
ffiXs'(-p,o«'vc’.v ardere, richtig  zooSsOai sitem.
jazva obij§trjajašti se. Vergl.  slova radi
nutritb se srbdbce naše. č. objitfiti eitern
machen.  rozjitfiti. p. jatrzyc, objatrzyč
schivdren.  najatrzyč erbittern.  os. jetšic
so. ns. jetsiš se eitern.  wr. zajatrjač,
r.  razijaratt. — Man vergleicht nhd.  citer,
ahd.  eiz,. Das nomen  jetro bildet wahr-
scheinlich den er sten theil von  č. jitro-
cel, jatrocel, auch  ranocel, sik.  skorocel.

: — magij,  atraczel. rm.  otrgcel, atracel
stammen aus dem slav.

jentry: asi. jetry fratria. Ein m.
jetri findet sich nicht:  svekn, svekry.
nsl.jetrva. b.jetnva. s.jctrva. p.jatrew.
klr. jatrovka, jatrocha. wr. jatrov, ja-
trovka. r. jatrovb. — Ut.  gente, gentere,
gen.  gentes, genters; inte (vergl.  dukte,
mote). lett.  jentere, gr.  etvarspe?. lat.
janitrices: nach  jetry enoartet man  sv>,
j ant-. — ai.  jatar die frau des bruders
des gatten, vielleicht aus  jantar.

jenzii: asi. jeza, gen.  jeze, morbus.
jezestivi. nsl. jeza zorn.  s. ježnja
schauder.  jezi v gefUhrlich.  p. jedza furia.

105

jenzykti

wr. jenza aus dem p. Man vergleicht  r.
jaga. klr. jaha.

jenzykil: asi. jezyki zunge.  nsl.
jezik: vergl.  jezlati garrire.  b. s. jezik,
kr. jazik. č. jazyk. p. jezyk lingua,
populus: vergl.  jezor ( verachtlich) und

ozor. kaš. ježek, janzek. polab. jozyk.
os. jazyk. ns. jezyk. klr. jazyk zunge,
spion.  r. jazyki. — preuss.  insuwis.
zend.  hizva f.  hizu m. lit.  ležuvis, arm.
lezu und air.  ligur sind an  ligh lecken
angelehnt: das gleiche gilt vam r. dial.  Ija-
zyki. jezyki scheint wie lat.  lingua auf
dnem ursprachlichen  denghva (mit padat.
gh) zu heruhen.

jeralaši: r. jeralaši a,rt kartenspiel.
- tiirk.  aralašdurmak mischen. Man denkt
an sp.  guerrilla, an fz.  guei-re k l’as, de
guerre lasse.

jerbastt: nsl. jerbas, verbas korbchen.
jcretiku: asi. j erotiki), jeretigi hae-
reticus.  jeretižica. — magy.  eretnek. Aus
dem gr.  odpeti/, 6c.

jergevanu: s. jergovan spanischer
holunder.  sik. orgovan, bez vlasky. —
tiirk.  ergevan. magij,  orgonafa.

jerštl: r. erši, erši, jarš, dial.  ereši
kaulbars.  klr. jorš, joršyk, jorčyk. —
sclmed.  gers. Vergl. lit.  ešeris.

j črtil: nsl. jert, irt nusshdher.
jcrttdanu : asi. jeridani jordanes:
daneben  ijeridani, ioridani. klr. ordan
ort, ico das wasser geiveiht icird.  — gr.
topSdvrjc- Vergl.  ijerigani opyavov.

jes- : asi. jesmi, jesmb sum.  jestb, je
es t;  nčstb, ne non est aus  ncjstb, noj. part.
'praes.  se (sa), sy, gen.  sašta. saštije, s^štb-
stvo obda essentia.  nsl. som sum;  nejsem,
nčseni non sum.  b. sim. sišti derselbe,
echt.  s. šušti ipsissimus:  šušti djavo, aus
dem asi. č.  jsem usw.  — lit.  es: esmi.
got.  im. lat.  es. gr. ic. Von  jes stammen
ob  isti und  pristni : I.  asi. isti, istovi,
istovtni qui vere est, ver us:  istaja vera.
istina veritas. Hieher gehort auch  isttcb
reus, debitor.  isti beruht auf  jes-ti, jbs-ti,
das auch in  jestbstvo obala auftritt.  nsl.
isti : k istomu zdencu. do ista. ta isti der

jezero

selbe.  tisti jener.  zister zioar :  za isto že.
istina. istinga capital, mit d. suffix.  b.
isti. za isto funcahr.  istina. vistinski mil.
28.32.  s. isti selbst.  za isto. istina. č. jisty,
isty. jistina. jistota. jistec der icahre eigen-
thiimer, der eigentliche schuldner. (Vergl.
iška-), p. ist, isty. za iste. ten isty. išcizna
eigenihum.  jestestwo, jestenstwo, jestwo
aus dem r.  istota wesen.  istnošh, jestnošo
dasein. Vergl.  niestota eine unglilckliche
person.  klr. iste Capital.  istnyj. istyna.
naist’i wirklich.  istec kldger chrest. 45.  r.
istyj. isno genau.  istina. istichonnyj ganz
so ivie er ist.  estte (jestbe) vermogen, aus
jes-ti. — rm.  istit gerade, (ust. lett.  Tsts,
Istens loirklich. II.  asi. pristni genuinus,
cognatus, ivahrscheinlich aus  pri-jes-ti-tni,
priisttni, pristtni. pristniti. prisbnb ver-
loandtschaft.  pristno semper.  nsl. pristen
echt, leiblich.  nepristen oča stiefvat&r.  spri-
sten passend.  spristovati passen.

jeseni: asi. jesenb herbst.  nsl. b. s.
jesen. č. jesen. p. jesien. (os. na-
zyma, ns. nazymje.) klr. oseh. r.
osenb. — preuss.  assanis. got.  asans
sommer, ernte.

jesetru: s. jesetra stdr.  p. jesiotr.
klr. osetr. r. osetri. ostrjača Ideiner štor.

— rm.  isetru. preuss.  esketres. lit.
eršketras, asetras. Vielleicht venoandt mit
ahd.  sturo, sturjo.

ješa 1. asi. utinam.
ješa 2. nsl. esse. — Aus dem nhd.
jeste asi. adhuc.  nsl. ješče, jošče,
ešče, išče ung.  iše, še. este fris.  b. ošte,
jošte. s. jošte, jošt, još. č. jeste. p.
jeszcze. polab. ist. os. hišče, hiščen,
hišeer. ns. hyšč, liyšci, hyščer. klr.
ešče, išče, šče, išy. r. ešče, išča, ešto,
isto, iša, oššo, oso. Dunkel.

jetika nsl. schivindsucht.  b. ohtik.

— lat.  hectica. gr. kv.ze/.g.

jertinu : s. b. jevtin ivohlfeil.  — rm.
eftin. gr.  eu0Y)vo?.

jezero 1 . asi. nsl. b. s. č. see.  p. je-
zioro. os. jezor. ns. jazor. r. ozero.

— rm.  jaz§r. preuss.  wyzere. assaran.
lit.  ežeras. lett.  ezars.

jezero

jezero 2. nsl. kr. tausend.  — magij.
ezer. pers.  hezar. Das pers. wort ist
den Magyaren durch TiirJcen mitgetheilt
icorden. Vergl.  tysašta.

ježi: asi. ježb igel.  cakoniirt ježb.
nsl. b. s. č. p. os. ns. jež. polah. jiz.
klr. již, jižo, jižak. jižyty ša sich strauben,-
r. eži>. ežitb sja. — lit.  ežis. ahd.  igil.
ar m.  ozni. Slav.  ježb erklart sich aus
jezji., dessen  z filr Ut.  ž palat.  gli voraus-
setzt. gr. v/fioc,. č.  jehlak und Idr.  ihlan
art seeigel hčingen ivohl mit  jekla und.  ihla
zusammen. Mit  ježb venvandt sind  nsl. jezica
stachlige schale der kastanie.  p. ježyna
brombeere:  ožyna ist r.  ježowiec stachel-
schivein.  klr. ježyna, ožyna acker-, brom¬
beere.  'užyna. r. ožini), ožina, eževika.

jiljl, jiljiko č. aegidius.  — mhd. nhd.
gilge. p. dagegen  idzi, idziego; idzy,
idzego, ivie von  gidius.

jonzva, jenzva: p. jažwica stichling.
jufti: r. juftb, juchtbjucht.  č.juchta.
p. juckt, juchta. — nhd.  juckten: die
studie werden paarvoeise (r.  juftb paar)
gegerbt Grimm.

juga-: nsl. jugati, juhati schaukeln.
jugalica schaukel. Vergl.  guga-.

jugu: asi. jugi. siidivind, sild.  nsl.
b. s. jug. 6. jik thauwetter.  rozjiženi.
klr. juh. juha. r. jugi). — nhd.  jaug
dial., aus dem slav. Wie d.  mittag fiir
Siiden gebraucht wird, so ivird nsl. eine ab-
leitung von  jugi., južina, fiir „mittagmahl,
vesperbrot, jause“ angeivandt.  b. s. užina.
polab. jeuzaina. klr. užin. wr. vužin.
r.užkrb. paužina. —magy.  uzsonna, ozsonna.
Baker nhd. dial.  jause. Vergl. lit.  petus
siid, mittag , mittagmahl.

juelia: asi. juha jusculum.  nsl. s.
juha. č. jicha. p. ns. jucha. klr. wr.
jucha. r. ucha; ucho. — preuss.  juse.
lit.  juše; entlehnt  juka. lat.  jus. ai.  jušan.
nhd.  jauche, aus dem slav.

juktt: b. juk last.  p. juki packsattel.
objuczyč. •vvyjuczyo. klr. vjuky. vjučyty.
r. vbjulrb. najukatb. — tiivk.  jllk.

j Ull fl 1.: asi. j uni, jung.  junaki., ju-
nota, junoša jungling.  *junaky: junakvica

106 ju

puella.  junbCb taurus.  junbčb. junica puella,
juvenca, junix.  juniti se. nsl. junak lield.
junec (giinec, gjiinec) ochs.  b. junak, juna¬
štvo, junaština. s. junak, junac. č.jonak,
jinoch junger mann.  junec. p. junak,
junoszka. delijunak tollkuhner mensch.  ju-
niec. kaš.junc. polab. jeun&c. klr. junaka,
r. junyj. junoša, dial.  junyši). juneci.. —
lit.  jaunas. jautis ochs.  jaunikis. lett.
jauns. ai.  juvan, gen.  junas.

jun tl 2.: klr. jun schlammbeisser.  r.
vbjuni..

j upa: r. jupa, jupka art kleid.  p.
os. jupa nsl. jopica. ns. jopa. — lit.
jupa. c. župice. mlat.  jupa. it.  giubba.
ar.  aldžuba. Vergl.  župana.

jlirgelltu: wr. jurgelt bezahlung.  p.
jurgielt. — d.  jahrgeld.

j uril: wr. jur mutluville.  klr. na-
juryty ša bose toerden.  r. juritb eilen
machen.  b. najurevam angreifen.  s. od-
juriti davonjagen.  p. jurzy6 sie sich ent-
riisten.  wyjurzy6, parkot z siebie wypuš-
cic einen bocksgestank von sich geben.
rozjurzyč, do jurnošci pobudzič geil
machen.  jurny, jurliwy, jurzny geil. Dass
diese ivorter mrklich zusammengehdren, ist
nicht sicher. Beim b. worte denkt man an
entlehnung aus dem tilrk.  jurujuš. b.  jur-
juš. s.  juriš.

j ur liku: klr. jurok, vjurok bergjink.
jlltry os. ostem.  ns. jatšy, vjatšy.
kaš. jastre. — Vergl. ahd.  ostara ostem.

jutil: r. jute campanie (auf dem

schiff).  prijutiti. aufnehmen.  prijuti. asyl.
ujuta.

ju, ja, je asi. Anlautendes yb voird  i:
iže; nach consonanten erhdlt es sich:  na
rib aus  na nji., wie  lcorib aus  konjx. Die
bedeutung ist demonstrativ und relativ: im
letzteren falle ivird  ji> meist mit  že ver-
bunden:  p. jen, jenže. Der interrogative ge-
brauch beruht auf dem relativen. Man merke
r. dial.  imja fur  imi; b. und  s. gi fur  ihi>,
j q ; č. p. usw.;  jen fur  ji> ivie  ten fur
ti. usw. Das neutr.  je ivird adverbial ge¬
braucht:  s. jer, jera voarum.  nsl. ar iveil
habd. aus  jer. p. iže fiir  ježe. č. po-

ka-

107

nevadž, p.  poniewaž. Die possessiva aus
ji sind:  asi. jegovi (selten).  nsl. njegov
und  njen aus  jego und  je, jeje. b. negov,
nejen: njein bulg.- lab.,  nejzin. nivni eorum.
s. njegov, njen, njezin; im Westen auch
njej: k njejemu mužu ad ejus maritum.
klr. ielrnij eorum.  wr. ichnyj. r. evo-
nyj. ejnyj, eini; ichi (ielia, iclio), ichij,
ichnij, alles dial.  1) r. doi hucusgue
dial. ist dunkel.  2) asi. ide ubi, guo-
niam aus  jide. dontdeže doneč aus  do
njideže, selten  do ideže. Neben  ide findet
sidi  ižde, iždeni, iždeže, doribždeže. r.
id & ubi dial.  3) asi. jadu qua aus  jo-ndu.
č. doiiudž, doiiuž, doniž auamdiu, doneč.
Daneben mit kurzem  a: doriadž, donedž,
donšvadž. p. dojad. odjad. os. doniž
aus  doiiuž. ar. donjudažb. 4) asi. iga
aus  j'iga guando: daneben  jega, jegy.

5) asi. jegda. 6) asi. jaki,, jakovi gualis.
jaky neben  oky uti adv.  aki. aky. ace.
jačb in  j a če guo.  nsl. ako si.  s. Man
merke  jako jetzt:  jakorodee vollcsl. č.  jaky
ist interrogativ fiir  kaky. Dasselbe ist im p.
(jaki), wr.  (jakij, ikovo) und in r. dia-
lekten  (jakovyj) eingetreten. lit. lett.  joks.

kabelja

7) asi. jele, jeli guando.  jeli osa luc. 9. 10.
zogr.  jelb, jelbma, jelbini guantum.  jeliždy.
p. ile wie viel: vergl.  tyle. 8) asi. jeliki
guantus.  jelikašti guot modis.  č. jelikož.
p. ilko. jakokolwiek. jelko, jele, jeli. 9) asi.
jamo guo.  č. jam, jamže. 10) asi. jetert
gnidam,  (ederi assem.): das wort loird

nominal , selten zusammengesetzt declinirt
1. tim. 5. 24. 2. cor. 10. 12. slepit, šiš.
č. netery ist wohl  nektery. Dagegen mag
ns, votery mancher,  voterga manchmal mit
jeterx zusammenhangen. Mit  ji> mochte ich
jaki potens verbinden,  jačaj potior.  nsl.
jak. jačiti fortificare habd.  b. jak. na-
jakna vb.  jakost. s. jak. Es liegt ein
bedeutungsiibergang vor wie im gr.  oio? Te.
Man vergleicht lit.  jegti vermogen.  — ju
entspricht dem ai. zend.  ja. gr. oq. got.
ja (jabai). lit.  jis. juog, hdufig  jok, dass,
in declarativen sdtzen:  juog, jok fiir asi.
ježe, p.  že, dem es im gebrauche gleich
steht:  žinau, juog žmogus tur dvejes ausis.
p.wiem, žeezlowiek ma dwojeuszy. juokgi,
jukgi tamen , p.  przeeie, wszakže, gehort
hieher: in diesem ivorte ist verdoppelung
der angehdngten partikel anzunehmen.

K.

ka- : asi. kajati se bereuen.  okajati de-
flere.  okajaniki unglilcklich.  kajaznb, po-
kajaznb reue.  kaznb, pokaznb strafe: die
ivorte sind nicht von einander zu trennen.
kazniti strafen.  nsl. kajati se fris. habd.
kajati tadeln , verunstalten.  pokazen poena
fris.  b. okaja, okajuvam bedauern.  oka-
jan. kaja se. kajen reumiitliig.  kr. kajati
se streiten ver ant.  s. kajati ulcisci.  ka¬
jati se bereuen.  č. kati ausschelten.  kati
se bereuen.  kazen strafe.  p. kajac sie.
pokajanie/itr pokuta zof.  pokajie sie. kažn.
kažnic corripere. dial.  kajac sie fiir  bač
sie. os. kač so. klr. kajaty. kajaty ša.
Wr. kajič strafen.  ltajin venvilnscht.  kaznič
ziichtigen.  r. kajatb tadeln.  kajatb sja
bereuen, beichten.  kaznb. kaznitb. — rm.
kgi. pok§i vb.  kgints§. kazng. kgzni vb.

magy.  kajal increpare, schelten. alb.  kait.
lit.  lcoznlti tadeln.

kabala r. schuldbrief.  klr. zakaba-
lyty zu seinem unterthanen machen.  — Vergl.
vdat.  caballa steuer.

kabantl: p. kaban. kabanina, chaba-
nina. r. kabani eber.  — ntiirk.  kaban.

kabattt: č. kabat ivamms.  b. ka-
vada. s. kavad. p. os. ns. klr. kabat.
r. kabati. — magy.  kabat. gr.  y.a(3aSi
und lett.  kabata schubsack.

kabelja: č. kabele schacht, tasche.
sik. kobela. p. kobiel f.  kobialka kober.
os. kobjel f.  kobjelka biigelkorb, kober.
ns. kobjela kober.  klr. kobelja kober,
liischke. Vergl. das deutsche  kobel m. art
fass. Abseits liegen  p. kobiel bogenhrum-
mung.  klr. koblyča bogen.

kabulu

108

kajmaku

kabli I fi: b. s. kabul anhahme, empfang.

— tilrk.  kabul.

kača-: nsl, prekacati kaj eine iiber-
tretung begehen. Im Osten.

kacida s. helm Vuk.  kacita mik.: vergl.
kačiga mik.  —• Ein vielleicht mit lat.. cassis,
cassidis zusammenzustellendes voort.

kača nsl. schlange.  kača ljutica vipera.
kači-: b. kačja hangen.  otkačja los-
Tiaken.  zakačja anfangen.  kačja erheben;
kačja se steigen. Vergl.  kačam, kacna
sich setzen:  ptici kacali. s. kačati sich
auf die oberfiiiche des ivassers iverfen (von
fischen).

kačulka b. art miltze.  — rm.  k§čjul§.
kačika: č. kačka ente.  kačer enterich.
kače entlein. Daneben  kachna, das audi
Kathchen bedeutet.  p. kaczka. kachna
Kiithchen.  os. kačka. ns. kača. kaše
entlein.  kaša Kathe aus  kat-. klr. kačka.
kačoi’. v/r. kačka. — mcigy.  kacser. s.
kačka art kinderspiel. rm.  kačk§ ein spiel
der mčidchen. Die namen besagen eig. Kath¬
chen : vergl. d.  mieze, liinz usw.

kadelbu : č. kadlub holzernes geschirr,
baumrinde zu erdbeeren.  p. kadlub ein
aus einem stiick ausgehohltes holzernes ge-
schirr, baumrinde zu erdbeeren.  klr. ka-
dolb, kadub scheuerfach, altesfass , aschen-
behdlter.  wr. kadolba, derevo vydolblen-
noe i vstavlennoe v% rode kadi vi zem-
Iju dlja stoka vody. r. kaldoba aus  ka-
dolba Mikuckij. Der zweite theil ist  delb-;
den ersten mrd man geneigt sein mit dem
pronominalstamm  ki zusammenzustellen.
kadifa: b. kadife. s. kadifa sammt.

—  tilrk.  kadife.

kadija b. s. richter.  ■ —- tilrk.  kadg.
kadukii: p. kaduk fallende Sucht,  pa-
dž^czka, paduch; teufel, im ausruf.  klr.
kaduk. wr. kaduk unglilek, der bose geist.
na kaduk, r.  pakostno. r. kadilki der
bose geist.  — lit.  kadukas epilepsie. lat.
caducus.

kadu-: asi. kaditi rauchern.  kadilo,
kadiltnica. nsl. kaditi, kadilo, kadilnica,
b. kadja vb.  s. kad. kaditi. č. kaditi,
p. kadzič. kadzidlo. os. kad. kadžič.

r. kaditb. — alb.  katnits§. rm.  kgdi vb.
lit.  kodilas. Vergl.  čadl.

kadilna: b. kadma. s. kaduna
tilrkische frau.  — tilrk.  kad§n.

kadurti : b. kidar. s. kadar ver-
mogend. ■ — tilrk.  kadir.

kadykii : r. kadjki larynx.  zaka-
d yčnyj.

kadi: asi. kadi cadus.  nsl. kad.

s. kada. č. kdd’. p. kadž. os. kadž.
klr. kad', kadka. wr. kadka. r. kadi.
kadovi. — lit.  kodis. alb.  kats§. rm.
kad§. magy.  kad. kddar. Aus dem lat.
cadus, gr.  xa8oc, wohl durch ein germ. me-
dium: nhd.  kad selten. Die allgemeine
verbreitung des ivortes bei den Slaven be-
iveist nieht, dass es urslavisch ist.

kafaru : p. kafar ramme, rammblock.
r. kaperi. — Vergl. rm.  k§prior rehbock,
sparren.

kafezu: b. s. kafez kafig.  — tilrk.
kafes.

kaftan li: b. s.  e. p. kaftan. r. kaf-
tam> oberkleid.  — tilrk.  kaftan.

kaganu 1.: r. kagan 'hfiirst: audi von
Vladimir?, gebraucht. Vergl.  b. Borita-kan.
— g r ■ y. aw d' >:c -i yA' n l^ 's-Drfi. lat.  chaca-
nus, chaganus, caganus. ntilrk.  kayan.
pers.  khan. Zuerst bei den Avaren im
VII. jahrhundert.

kaganu 2.: r. kaganeci lampe.  klr.
kahaneč. č. kahan. kalianec. p. kaga-
niec, audi maulkorb.  kaganek. kagan.

kadiva: b. kalive. s. kava kaffee.
p. kawa. č. kava. — tilrk.  kalive.

kaišl : b. s. kaiš riemen.  — tilrk.
kajgš.

kajba nsl. kafig.  čajba. kobaca. —
it.  gabbia aus  cavea.

kajdisa- : b. kajdisam (perfectiv)

todten.  — tilrk.  kgjmak.

kajctu: p- kajet heft.  s. cage. —
tilrk.  kag§d.

kajha nsl. kerker. — nhd.  keicbe bair.

kajikil: b. s. kaik. klr. kajuk. r.

kajaki. - tilrk.  kaj§k.

kajmak n: b. s. kaj mak sahne.  r.
kajmaki. — tilrk.  kajmak.

109

kaj sij a

kalupu

kajsljil b. s. aprikose.  sik. kajsa.
— gr.  •/.»ista. magy.  kajszi-baraczk. tttrk.
kajs§.

kajstra klr. grosse tasche.  p. wr. r.
tajstra. č. tanystra. — lat.  canistrum.
Vergl. rm.  trast pa.

kaka-: r. kakatb c acare.  s. kaknuti

okekati se usw.

kakfi: p. kak pranger. — preuss.-d.  kak.
kalaj b. s. zimi.  — tilrk.  kalaj.
kalamii: s. kalam, kalem pfropfreis.
kalamiti pfropfen.  — gr.  'zaAapoc.

kalaillita s. magnet.  — it.  calamita
von lat.  calamus. .gr.  y.aXap lvx.

kalamjanka r. art stoff.  — nhd.  ka-
lamank. mlat.  calamancus.

kalamluru: č. kalander, kalandra.
p. kalander. s. kalandra bei Linde hauben-
lerche. — it  ealandra. Vergl. lat.  calan-
drius. gr.  '/.cžkavSpa. agr.  /apašptoi;.

kalauzu : b. s. kalauz wegweiser.

p. kalauz. kalauzowac. — tilrk.  kglaguz.

kal a vatu : s. kalavat. b. kalafat
das kalfatern.  r. konopatitb. - tilrk.  ka¬
lafat, kalfat.

kalavre S. art kurze hosen.  b. ka-
levra schuh.  — tilrk.  kalura.

kalci, kalfiine b. schuhe.  s. kalfiine.

■— it.  ealzo. lat.  calceus. ngr.  zaAfCoi-
vtov. -zdpfCa. rm.  kgltsun.

kal daru nul : b. kaldarbm steinpflaster.
s. kaldrma. — tilrk.  kaldgrgm.

kalduni kr. lunge.  e. kaldoun ein-
geiceide.  p. kaldun ivanst.  os. ldialdona.
as. kalduna. klr. kaldun. — nhd.  ltal-
daunen, kaldunen. mlat.  calduna.
kale b. s. schloss.  — tilrk.  kaka.
kaleži: asi. kaležb kelcli.  nsl. kelih,
b. kalež Vinga.  kalifi. kr. s. kalež. č.
kalicli. p. kielich. os. khelick, khe-
luch. ns. keluck. klr. kelych, kelich.
wr. kelich. r. keljachb, lceljuchb dud.

- — alid.  chelich aus  calicem. preuss.
kelks. lit.  kilikas. Die dlteste form ist
kaležb, dessen  ž me das von  križb auf
ahd.  z beruht:  križb, alid.  chruzi, genauer
cliriuzi.

k alfa b. s. geselle.  — tilrk.  kalfa.

kali- : asi. kaliti hiirten.  b. kalja vb.
s. kaliti kiihlen  (gvoždje). klr. kalyty.
wr. kaljanyj hart.  zakalafi hiirten (eisen).
r. kalitb. raskalitb gliiJiend machen.  — rm.
kgli vb.

kaliga asi. solea:  dbnbsb sapozi, aju-
trej ušitbci i kalige (kaligy). belbeb vl
kaligaht. r. lcaligva schuh dial. Vergl.
kaliga tasche. č.  kalhota, kalihota. — Aus
dem lat.

kalika, kaleka r. elend, fremd.  klr.
kalika kriippel.  kalifiene. p. kaleka. —
tilrk.  kalak. Aus dem pers.

kalina asi. op. 2. 3. 596.  b. ka¬
lina. s. kalina rainvleide.  c. kalina schnee-
ball.  p. kalina hirschholunder.  os. lca-
lena. ns. kalina, klr. kalyna. r. kalina.

kalkanu : b. kalkan schirm.  p. kal-
kan runder schild.  — tilrk.  kalkan. gr.
•zazzdvt.

kal operil: s. kaloper frauenblatt bal-
samita vulgaris.  r. kalufer r b. — rm.  ka-
lapgr. Vergl. klr.  kanuper, kanufer, das
rainfarn, nacli andern frauenkraut bedeutet.
kalupef plantago ung.

kalosu: klr. kalos gut.  — gr. v.akbq.
kalugeru: asi. kalugerb mbneh.  b.
kaloger. s. kaludjer. kalugjerica, kalu-
drica, koludrica. klr. kaluher. r. lcalo-
gerx. — ngr. v.akč^žpos. rm.  kgluggr.
alb.  kal oj er.

kalu: asi. kakt kotli. VApAibeschmuizen.
nsl. kal lacuna habd.  kaliti trilben.  poka-
ljati beschmutzen.  b. kal. kalilo, kalen,
okalem vb.  kalenica schilssel, wohl „aus
lehm gernacht".  s. kao. č. kal. kaliti,
okal mehltrank.  kalištfi. p. kal. žakal
macula.  zakalafi. ns. kališ, kališdo pfiltze.
klr. kal. kalaty. r. k alb. Vergl.  p. zakal,
zalcala kothklumpen.  zakalec unausgebacke-
nes stilek teig.  č. zakal. — magy.  ziikla,
zaklas schlief. Man vergleicht  kalu mit lat.
caligo. ai.  kala schwarz. Hieher zieht man
fz.  galoche, woraus  c. kaloš.

kalupi!: b. kalup modeli,  s. kalup,
r. lcalypb dial.  — tilrk.  kalgb. c. kadlub
gussform verdankt sein  d dem unter  ka-
delbu angefilhrten ivorte.

kam ata

110

kanja

kamata kr. s. zinsen.  klr. kamata
provision.  ar. kamato. — gr. vAp.c/.ioc
labor, guaestus. rm.  kam§t§. magy.
kamat.

kamba nsl. art klammer am joche.
s. kambe compedes eguorum mik.  zakam-
bati konja. — Ver gl. gr. vA\fsr\ res curva.

kamdžija b. s. peitsche.  r. kam-
čuki. č. kančuch. sik. kanouba. p.
kanczuk, kariczug. klr. kančuk. — tiirlc.
kamdžg, k a inč g. magy.  kancsuka. nhd.
kantschu. schwed.  kantschu, kantschuk.

kamedl: r. kamedb gummi.  — gr.
zopp.t, y.op.pi§iov.

kamila asi. camelus.  nsl. kumila
ung.  gamila. b. s. kamila. — rm.  k§-
milg. mr m.  g§mil§. mhd.  kemmel. lat.
camelus. ngr.  zapeka, zap/jki.

kamilavka b. s. r. cuculus monachi.
— ngr.  xap.T)Xa6xY), zap.rjXa6y.iov. rm.  kami-
lavkg.

kamina asi. ofen.  nsl. komen herd.
komin jamhr.  b. komin. s. komin herd,
kiiche, rauchfang.  č. kamna ofen.  komin.
p. komin rauchfang.  kaš. kumin. ko-
minik. polab. komn&i. klr. komyn.
wr. komin. r. komini, kaminu., diod.
kom eni rauchfang.  kameleki, ugoli dlja
soru. — preuss.  kamenis. lit.  kaminas.
magij,  kemencze. kemeny schornstein. rm.
kamenits§ ofen. ngr.  zapivt herd. mhd.
kamin. lat.  caminus. Ver gl.  kamnata.

kamnata, čumnata nsl. kammer. 6.
komnata, komnata. p. komnata. klr.
komnata, komnata, kovnata zimmer.  r.
komnata, aus dem p.  — mlat.  caminata
mit einer feuerstatte,  caminus, versehenes,
heizbares gemach. ahd.  chaminata. Vergl.
kamina.

kamon: asi. kamy, kameni, s tein.
kamyki: kamyk% gore schivefel.  kameni
adj.  nsl. kamen. b. karnik, kamik.
kamen. s. kami, kamen, kam. kamičak,
kamenčič. kamikati, kamkati jammern:
kami majci! č. kamen. kamyk. p. ka-
mien. kamyk. kamieč vb.  polab. komai.
komeneny. os. kamjen. ns. kamen, ka-
mušk. klr. kamen. r. kamenb. kamyk%.

— lit.  akmu, gen.  akmens. gr. »-/.[jm-k
ai.  a§man. kamon mit beioahrung des
urspr.  k.

kampu: nsl. kamp theil:  jabolko na
tri kampe razrezati, kampišče lager lex.
5. zakampi abseitiger ort.  — nhd.  kamp
feldstilck. lat.  campus.

kamucha: b. kamuha damast.  r.
kamka. p. kamcha. — Mirk.  kem/a.

kaimlšl: b. karnis schilf.  s. kamiš.
r. kamyši. p. komysz. — tilrk.  kam§š.

kanaku: p. kanak halsband.  —

ntiirk.  kanak.

kanati!: b. kanat na zdane. s. ka-
net art balken.  — gr.  zavili, tiirlc.  kanad:

r. kanati bedeutet seil, tau.

ltanava 1. s. gebrochener hanf.  — ngr.
y,avva(3iov. Junge entlehnung.

kanava 2. klr. kanal, gosse,  rov.
kanave n. s.flaschenkorb. — it.  canava.
kandali b .fesseln.  p. kajdan. klr.

kandaly. p. r. kajdany. — tilrk.  kajd,
kajda.

kaildeclia- : ab. kandehati cantare.

s. kanjerisati praecinere. Vergl.  as. kanerb-
banije. wr. kanarchač fur  r. na raspevi
prositb. Man denkt an lat.  canere.

kandelora s. lichtmesse.  vodokršte,
što u Bosni reku marina a u Ercegovim
kandelora. — it.  candelora.

kaildjittt: r. kandyki hundszahn.
č. kandik. — Man vergleicht gr.  czavSo^.

kani-: asi. kaniti treiben, ermuntern:
dušo na blagoverije kaniti. nsl. kaniti
im sinne haben habd. Vergl.  prekaniti,
vkaniti betriigen.  kr. vkaniti betriigen.
b. kanja einladen, auffordern.  kanja se sich
rilsten.  s. kaniti monere mik.  kaniti se sich
anschicken.  okaniti se sich einer sache ent-
schlagen.  č. kaniti geifern gehort nicht
hieher.

kanja nsl. geier.  kanjec. s. škanjac,
kobac. nakanjiti se die stirne runzeln, sich
umioblken: vergl.  sompti. č. kanč. p.
kania. kaniuk. os. ns. kana. klr. kaiia.
kanuk. kaimka. (Man merke  kana regen-
bogen.)  r. kanjuki. kanjučitb. — rm.
kaje, gaje. m agy.  kanya.

kanta

111

kara

ltantil b. kr. s. art krug, daher tiirk.
kanta. — Ans dem. d.:  kante. Vergl. r.  kan-
deja, asi.  kanatica, mlat.  cannata, ngr.
xavara.

kantaru 1.: s. p. kantar leitseil.  —
magy.  kžlntdr. tiirk.  kantar.

kantaru 2.: b. kantar, kentar. s.
kantar. — tiirk.  kantar zentner, wage.
it.  cantaro. gr. v.vnrpi ptov.

kantore s. guattuor tem,pora mik.
sik. kantry. p. kentopory aus guattuor
tempora.  — Aus dem, lat. magy.  kantor:
kdntornap guatember.

kanža b. haken.  s. kandža. — tiirk.
kandža. ngr. y.mz(a.

kanu 1.: r, kam>, kanyš r b truthdhn.
kanja hiihnchen.

kanu 2.: nsl. kan kalin, kalim,.

kanast. — mhd.  kan.

kanudilo : asi. kanxdilo lam,pas.  b.
k%ndilo. s. kandilo. as. kanbdelo. r.
kandilo. kandeli, f.  — gr.  xavSv;Xi. rm.
kandelg, kandilg.

kapa asi. cappa.  nsl. b. kapa. s.
kapa. kaporka schopflerche.  kaporast.
č. kape. p. kapa. os. ns. klr. r. kapa.
— lat.  cappa. ahd.  cliappa. magy.  kdpa.
Mit  cappa venoandt sind  6. kaptour.
p. kaptur. wr. koptur. r. kap ari., ka-
pom. kaptura ,ferners  p. czapka. r. šapka.
s. čepac. p. czepiec. nsl. šapel ist mhd.
scliapel, tscliapel. klr. kapeluch. p. ka-
pelusz usw.

kapa- : asi. kapati. kanati triefen.

kaplja tropfen.  nsl. kapati. kanoti. ka¬
plja. Vergl.  kapnik: drevo kap pobija,
da rasti ne more. b. kapja, kapna vb.
kapčug stillicidium.  okapanik, s.  koji je
skapao periit.  s. kapati. kanuti. kap,
kaplja, kackati demin.  č. kapati. kap-
nouti, kanouti. p. kapac. kana6. okap
dachtraufe.  kapia, kapla. kapka. kapieč
vergehen.  kaprawy triefčiugig von einem
subst.  lcapr-. polab. kopic tropfen.  os.
kapac. kapka. ns. kapaž. kapnus. klr.
kapaty. kapnuty, lcanuty. kaplja, ka-
pravyj. kaprovokyj. r. kapatb. kapa,
kaplja.

kapaku: b. s. kapak deckel.  — tiirk.
kapak. Man vergl. s.  kaptar art schutz
der bienenkorbe. magy.  kaptdr bienenlcorb.

kapama klr. art speise,  fistočka. —
rm.  kapama eingemachtes. tiirk.  kapama
geddmpftes fleisch.

kapara nsl. angeld.  s. kapara. ka-
parisati. — alb.  kaparr. kaparros vb.
it.  caparra.

kapcunu: r. kapcuno., kapculc %kapp-
zaum.  p. kawecon, kawecan. —
dem d. fz.  cavesson. it.  cavezzone.

kapestra klr. halfter.  — rm.  ke-
pgstru.

kapi ja b. s. thor.  — tiirk.  kapu.
kaplanu 1.: nsl. kaplan capellanus;
auch  jupitrov kaplan trnih.  č. kaplan,
p. kaplan priester.  — Aus dem d. lit.
kaplionas.

kaplanu 2.: kr. kaplan leopard.  —
tiirk.  kaplan. gr.  y.awXcžvtov.

kapsa č. p. os. ns. tasche.  klr. kabza
geldbeutel.  — lat.  capsa behčiltniss, toolier
nhd.  kasse, it.  cassa.

kapni a s. zmebel,  črni luk, kromid.

— lat.  *caepulla, it.  cipolla. Vergl. alb.
kjepg.

kapusta asi. gabusia.  nsl. kapusta.
s. kombost. č. kapusta kohlriibe.  p. ka¬
pusta kohl, sauerlcraut.  klr. kapusta sauer-
kraut.  kapust kohlriibe.  r. kapusta kohl.

— ahd.  kumpost. nhd.  kompest, komst
aus lat.  coinposita. lit.  kopustas. lett.
kaposts. magy.  kdposzta.

kapusu : nsl. kapus kohlkraut.  s.
kupus mik.  — ahd.  cliapuz,. Vergl. nsl.
glavatica kopfkohl.

kapu: nsl. kap, kapel, gen.  kapelna,
gobius.  — nhd.  kobe. lat.  gobio.

kapi : asi. kapb idolum.  kapište gotzen-
bild, gotzentempel  avSptai;, i;oava, ^oavov, po>-
l>.6q,  as(3asp.a. — rm.  kapište.

kapici : p. kapiec haussdiuh.  klr.
kapec.

kara 1. asi. streit.  karati strafen.  ka¬
rati s g streit,en.  nsl. karati tadeln.  ka¬
rati se. karliv zankisch.  b. karam se.
s. kar. karati ausschelten.  č. kara. ka-

kara

112

karilu

rati. p. kara, karza. karač. klr. ka-
raty. wr. kara. karat. r. kara. karati,.

■—- lit.  kora. Ver gl. preuss.  ltarya heer ,
krieg. lit.  koras krieg. lett.  karš kader.
Man beaclite got.  liarjis heer. apers.
kara heer.

kara 2.: č. kara karren.  p. os. ns.
kara. — ahd.  cliarra, charro. lat.  cai-rus.
Mit  carrus hangen zusammen  p. r. kareta,
klr. karyta. os. kkorejta. ns. karejta.
lit.  kareta, nhd.  karrete bair.  s. karuce.
klr. karuca. ngr.  ziapo-ri^a. alb.  karrotsg.
Ver gl.  karu.

kara 3. im  b. karavlah. s. kara-
ltosa. karavlah. p. kary. klr. karyj.
karohAidyj. r. karij sdmarz (von pferden).
karaguši, falco chrgsaetos.  — tiirk.  kara
sdmarz.

kara-: b. kaVam treiben,jagen, fiihren,
fahren, bringen.  dokarva se es ereignet sich.

karamflltl: b. karamfil nellce.  s. ka-
ranfil usw.  — tiirk.  karanfgl aus gr.  *a-
puo<puXXov.

k ar ati da ŠT : r. karandaŠT, bleistift.

b. čer karandaš. — tiirk.  karataš.

karaš! : s. karaš Jcarausche. č.  ka¬
raš. p. karaš. os. kharas. ns. karaš,
klr. karaš. wr. korostt. r. karasb. —
magy.  kdrdsz. lit.  karosas. lett.  karuse.
nhd.  karausche, dlter  kar a 7 ,. lat.  carassius.

karavultt : b. karavul wache.  s.
karaula. klr. kalavur loachmann.  karau-
lyty ivachen.  r. karaulu.. — tiirk.  karavul.

kar bil : č. p. karb kerbe.  klr. karb.
karbuvaty kerben.  karbovanec silberrubel.
r. karbovatb. — nhd.  kerbe. Ver gl. lit.  iškar-
blti zerschneiden.  sukarpiti verschneiden.

kareofil: p. lcarczof, karczoch, kar-
ciof artischoke.  č. artičok (s.  lcardun
pitomi bei Linde).  — it.  articiocco, car-
cioffo. arah.  ardlii šauki: šauk distel.
alcharšufah fehlt in den besten ar ob. voSrter-
biichern.

kardašl: b. s. kardaš bruder.  p. kar-
dasz, kordasz, kierdasz. lcordasztwo. —
tiirk.  kardaš.

karga, korga r. krake.  b. garga
rabe.  — tiirk.  karga. gr.  -/.dpy<a.

kari- : ar. kariti trauern.  s. raska-
riti se. lcorot, korota trauer.  as. karhba
cura.  r. karitb vonviirfe machen.  — Vergl.
got.  kara. ahd.  chara. Andere ziehen and.
ksera klagen herbei: der ersten erkldrung
steht slav.  a fiir got.  a entgegen ; fur die
letztere spridit slav.  a fiir and.  se: vergl.
varengu.

karika s. reif, ring an der pinte,  ka-
rikaea, kariklija runde miitse.  sik. ka¬
lčka. klr. karyka ring.  — magy.  karika.

karkašl: kr. karkaš kocher.  — tiirk.
tarkaš, dem im it.  carcasso neben  tarcasso
entspricht.

kari uku: r. karluka, hausenblase.  p.
č. karuk. — Man leitet das ivort vom engl.
carlock ah; man mochte eher vom slav.
wort ausgehen.

karmami: r. karmam, tasche.  wr.
kormannik dieb.  — ntiirk.  karman. Nicht
lat.  crumena.

karmina nsl. s. todtenmahl;  s. audi
dača. — Aus dem lat.:  carmina diabo •
lica, quae super mortuos nocturnis boriš
vulgus cantare solet.

karnari : nsl. karnar ossuarium.  —
ahd.  charnare. mlat.  carnarium.

kameri!: nsl. karner trub.  krnir,
kanj er kleiner sack.  č. karner. — nhd.
bair.  karnier. it.  carniere.

karpuzu : s. karpuza melone, kiirbis.
r. arbuzi,. klr. harbuz. p. karpuz,
garbuz, harbuz, arbuz. — tiirk.  karpuz.

ltartina r. bild.  — Man vergleidit
ngr.  yapx! papier, richtiger it.  carta.

k ar topi ja: r.kartoflja, kartocblja, kar-
toclia ušiv.  klr. kartofli, gartochli. p.
kartofel. s. krtola. — nhd.  kartoffel,
dlter  tartuffel. it.  tartufolo. alb.  kartol§,
kamnu: nsl. karun feldkiimmel marc.
— lat.  carum. gr.  7.dsov. nhd.  karve.

karu: klr. lcary, tačky. — rm.  kar
ivagen. Vergl.  kara.

karilu: p. karzel, karle zicerg.  polab.
kari mann.  č. karle zwerg.  karlilc. kar-
latko. klr. karlyk. r. karlo, karla. —
ahd.  karal mann. lit.  karla ziverg. Man
vergleidit engl.  cliurl bauer, kerl, tolpel.

kas-

113

kaza-

kas- : asi. kašlb, kašblb husten.  kašt-
ljati. nsl. kašelj, kašljati. b. kašlica.
kašlja vb.  s. kašalj. č. kašel. p. ka-
szel. polab. kosal husten.  kosli hustet.
os. kašel. ns. kašel'. klr.kašel'. r.ka.šeli,.—
lit.  kosiu, koseti. kosulis. lett.  kaset,
kasa. alid.  liuosto. ai.  kas.

kasa- 1.: č. kasati aufschiirzen.  ka-
sanka schiirze.  p. os. kasač. ns. kasaš. —
magy.  k&szoldd sich aufschiirzen, sich riisten.

kasa- 2.: s. kasati traben.  kas trab.
os. kejsa6.

kasaptt: b. kasap, kasapin jleischer.
s. kasapin. — turJc.  kassab.

kasten h:  b. s. kasten, kastile ab-
sic.htlich.  s. nakastiti beabsichtigen.  —
tiirk.  kast.

kastri-: b. kastrja baume beschneiden
s. haštriti amputare.  — Ver gl. it.  castrare.

kaša: asi. kašica brei.  nsl. b. s.
kaša. č. kaše. p. kasza. klr. r. kaša.
klr. odnokašnyk. — magy.  kasa. rrn.
riškaš§. lit.  koše.

kašika s. holzVoffel.  — tiirk.  kaš§k.
kaštiga-: nsl. kaštigati strafen.  lta-
štiga. s. kaštiga. — ahd.  chastigon. lat.
castigare. mrm.  kgštigg.

kaštttrft: s. kaštar herb, sauer.  —
Man vergleicht gr.  x=ctt pop, etioa „spitzig“.

kata : asi. kata di.ni, tdglich , y.aO’y]p.e-
pav. dsl. katadnešni. kata godina usio.
b. kata den. kata nedelja, kata godina
Vinga.  s. kata godinu. — gr. v.oad.  xa0’sva.
•/.aGo. it.  cadauno erkliirt man aus usgue
ad unum.

ltatana s. Soldat zu pferde.  — ma#?/.
katona, das nicht slav. ist.

kataulci: s. katanac anhdngeschloss.

■ — it.  catenaccio.

katarka s. mast; alter  katarta. —
gr.  Kaiapri. rrn.  katarg. Ver gl. s.  kata
rište fahnenstange.

katavasija r. ■m-Afj.c.c.  — Aus dem gr.
katerga : ab. katriga art schiff.  as.
katrtga. r. katerga, katorga, kateri,. —
gr.  -/.ctTSpfov. tiirk.  kad§rga.

katranu 1.: klr. katran vortuch.  —
magy.  katrinka, katrincza.

katranu 2.:  b. s. katran schiffspech.

— tiirk.  katran.

katrida, katriga kr. cathedra.  — Aus
dem lat.

katunu: asi. katuni, castra.  b. ka-
tunin nomade.  s. katun regio pastoria.

— tiirk.  katan, kutan schaf liiirde. Die
zusammenstellung ist ziveifelhaft.

kattt 1.: č. kat henker.  p. kat: ver gl.
katusz marterstube.  os. klr. wr. kat. —
rm.  kgtuš§ handfessel. lit.  kotas.

kattt 2.: b. s. kat stockiverk.  —
tiirk.  kat.

katttrtt : b. kattr maulesel.  s. ka-
tura. — tiirk.  katgr.

ltaurtt: b. s. kaur, kaurin nicht-moslem.

— tiirk.  kafir, gavur.

kara: nsl. kavka dolile,  kavkati. č.
kavka. p. kawa. os. kavka. klr.
kavka. wr. kavka. kavka6. — lit.  ko-
vas, kova, k&va saatkrahe.  naktikova nacht-
eule.  asi. čavnka. s. čavka. Vergl. ahd.
chaba, cha. Man merke  r. kavka froscli.
Alles onomatop. asi.  kavnka concubina
ist gr.  zorna amasia.

kavaktt : b. kavalc pappel.  — tiirk.
kavak.

ltavaltt 1.: č.  kaval stilck. dial.  gaval.
p. kawal. wr. kavalok. — lett.  gabals.
Vergl. preuss.-d.  kabel loos, loostheil.

kaval tt 2.: b. s. kaval schalmei.  —
tiirk.  kaval. Vergl. gr.  '/.auAo<; stengel, stiel,
federkiel.

kavaztt : b. s. kavaz polizeidiener.  —
tiirk.  kav vas.

kaverzy r. r&nke.  — Man vergleicht
mlid.  kawerzln kaufmann. rrdat.  cavcr
cinus.

kavga b. s. streit .— tiirk.  kavga.
kaviarft: p. kawiar. klr. kavjar.
b. hajvar. s. hajver. — tiirk.  /avjar.
kavkaltt: ar. kavkali, kovkali. becher.

— gr.  zauza/aov.

kavuntt : r. kavuirr, zuckermelone.

p. kawon kiirbis.  — tiirk.  kavun.

ltaza- : asi. kazati zeigen.  kazanije
TMAap.rfa.  nakazi, institutio.  nenakazani
ar.aArjjioc.  prikazi, grikiv/.nh fabula,  nsl.

8

kazalcu

114

ken-

lcazati zeigen.  prikazen f. visio.  kazen
schein Ukrain.  b. kaža, kazuvam sagen.
s. kazati sagen. č.  kazati zeigen, befehlen.
p. kazač befehlen.  slcažn urtheil.  os. ka¬
zač. ns. lcazaš. psikazn. klr. kazatv
sagen, befehlen, zeigen.  kazka sage.  wr.
kazač sprechen.  kaže fiir r.  moli, de. r.
kazatb zeigen.  skazka. ukazrt. lcazovyj ko-
necx schauende.  — rm.  lc§zanie predigt.
prikaz, prilcgži affligere. lit.  kozelničia
ist p.

kazalni : b. kazale, r. kazak r i> lediger
mensch, kosali.  p. kozak. — tiirk.  kazale
leicht geriisteter soldat, freiivilliger, lediger
bursche dzag.

kazali fi: b. s. leazan kessel.  klr.
leazan. r. leazarn>. — tiirk.  leazan.

kazi- : asi. kaziti delere, perdere.  islea-
ziti. raskaziti. kaženile r B, minder riehtig
lcažnilcb, eunuchus.  kaznict eunuclius, tri-
bunus.  prokaza lepra.  prolcazivi. leprae:
prokazivn. nedag'b, improbus.  isleaza detri-
mentum.  nsl. kaziti, skaziti adulterare
mag.  naleaznost spang.  naleazen der ein ge-
brechen hat.  nekazen arg meg.  b. mdcaz
ungliick.  s. naleaziti mik.  nakaz miss-
geburt.  č. kaziti, kaz felder.  pfeleaziti
hindern.  p. kazič. nakaza beschadigung.
przeleaz hinderniss.  skaza verderbniss.  kazič
fiir reprobare flor. ist ivolil falsch. os.
kazyč. skaza. ns. kazyš. klr. kazyty.
lcazybrod februar.  wr. kazi e. r. ka¬
zite verstiimmeln, verderben.  prokaza. —
rm.  nekaz tribidatio. W. von  kaz- kanu
leez- (čeznati) s ein.

kazukii: s. kaznk pfahl.  — tiirk.
kazgk.

kebabii : klr. leebab braten.  r. lea-
bav%. b. kebab, čebab. s. čebap. —
tiirk.  leebab.

kebz- : nsl. kebzuvati aufmerken ung.
klr. ne kebzuvaty niclit ivissen.

keca : p. kiecza art rock.  s. 6eča
filz.  — magij,  leecse art mantel. tiirk.  leečč.

kečiga, kečilca, čiga s. štor.  nsl.
kečiga, k e,ca. — magy.  lcocsčige, kecsege.
rm.  lc§čug§, čeg§, čig§. ngr.
p.  czeczuga.

k ('(Ime ml: nsl. kedmen art kleid.  —
magy.  leodmon.

kedurti: p. lceder, kieder art larclien-
baum.  klr. kedryna zirbeikiefer.  kedruša
nusshaher.  — rm.  leedru ceder, aus dem gr.

kefa sik. klr. biirste.  — tiirk.  leefe,
magy.  leefe.

kefalija, čefalija as. praefectus.  —
Aus dem gr.

kefali: klr. kefal', loban mugil ce-
phalus.  — ngr.  zscpaAo?.

kefu: b. leef, keif gute stimmung.  s.
čef, čeif. — tiirk.  leejf.

keleptt: klr. leelep streitkolben.  — lit.
kelepas. magij,  leelep klapper gehort niclit
hieher.

kelija, leela asi. cella.  kelart. b. leelar.
s. čelija. klr. leeleja. r. kelbja. — tiirk.
leilar. gr.  zskktov. zsAAapioc. zskkapiov.
b.  filer tagzimmer. nsl.  kelder, čeudar
stammt aus dem d.:  leeller.

keliija: p. leielnia kelle.  — Aus
dem d.

kelii: b. kel grind.  s. cela glatze.
— tiirk.  ledi.

kellt-: klr. leel'tuvaty verbrauchen.  kel-
čyg, lcel'čyk auslagen ung.  — magy.  kolt.
lcoltsčg.

k e in er u 1.: b. kemer gew'6lbe.  s.
čemer. — tiirk.  kemer. gr.  zap.ap a.

keineru 2.: b. kemer giirtel.  s. če¬
mer. — tiirk.  leemer. zend.  kamara.

ken- : I.  asi. durch steigerung  leon-;
čen durch schivdchung des  e: črna, četi,
mit praefixen, anfangen.  načetilei.. načelo;
durch dehnung  načinati fiir  načenati. nsl.
začnem, začeti, začenjati, počinjati. b. po¬
čena, aor.  načn r bh, načeli, it er.  počnuvam,
počenvam, počvam neben  nadevam und
začinam. početale. počelo, kr. počati, po¬
četi. s. početi, počinjati. početak. č.
počiti, počnouti, počnu. počitek, poči-
nati. počinek. p. poezač. wszczae. po-
czatele. poczynač. os. spočeč. ns. na-
ceš. nacynaš. klr. počaty. počatok. po-
čynaty. počyn. vščal ša, nastal. wr. usčač,
usčinač. začovši ist p.  r. počate. dial.
čanutb. učnutb. počatokn. počinatb. po-

115

kesi-

kenigv

čini. začini. p. szczat in  oszczatek (co
se oszczedzilo), w szczat, do szczetu, ze
szczetem ganzlicli, vollig, ist ivahrscheinlicli
asi.  si-če-ti ende, rest:  twych nieprzyja-
ciol szczat nie zostanie: ver gl.  kon-bCb.

klr. do naščadu ganzlich.  wr. ščent filr
lconect: do ščentu ist p. II.  asi. kom.:
iskoni ab initio.  iskontni, iž(d)ekoni.ni
tichonr. 1. 22.  koni in  napokontni.
sikonati s§. zakoni, konbcb ende.  lcont-
čbiib. koničati. nsl. na pokon endlich
trub.  dokonati trub.  konica spitze.  zakon
ehe (ahd.  ewa gesetz, ehe).  zakonica meg.
zakonska žena eheiveib.  zakončič ehelicher
solm lex.  b. na pokon. konec ende, faden.
zakon. kr. konci zwi.rn.  kon bei.  doko-
njati perficere.  s. od kona do kona vom
anfang bis zum ende.  iskon anfang.  do¬
konati. konac. konpo.sč, apud, spčiter  kod:
ver gl. ngr. novicL  zakon, na pokon zu-
letzt.  č. pokon. na pokon. skon lebensende.
konati. konec, zakon. dial.  do kna nic,
do konce nic. p. konač. koniec. zakon,
zgon verscheiden filr  skon. polab. kiinac.
os. konc. zakoii. vukon verriclitung.  ns.
kon schein, frist.  konc. zakon. klr. (kon
ecke).  konaty. koneč. zakon brauch.  wr.
kon reihe.  pokon bis zu ende.  konač sterben.
r. iskoni. koni reihe.  spokoni. konatb.
pokom sitte.  koneci. zakoni, konovodi
parteifilhrer.  — rm.  končeni vertilgen.  po-
činok. lit.  zokanas. alb.  zakon sitte.
ngr.  ^co/.ovisv. zakana bei den Pečenegen
im d Chazaren.

kenigy : r. kenbgi imnteriiberschuhe.

— sdhived.  kftngor schnilrstiefel.

kopen uku:  b. kepeneg art mantel.
sik. kepen. klr. kepen. p. kopieniak.

— tiirlc.  kepenek. magij.  kopony.

kcptaru: klr. ]cyptar kurzer drmel-
loser pelz.  — rm.  pieptar brustjacke von
piept aus lat.  pectus.

kora-: s. zakerati hčikelig sein.

keramida asi. ziegel.  b. keremida,
kj eremit. r. keramida. — ngr.  y.sp ag.ioa.
tiirlc.  keremit.

kerati: asi. keratb siligua, numus
gnidam.  — gr.  zspanov. fz.  čarat. d.  karat.

kerM: r. kerbb/. biindel flaehs, lianf.

— sclrned.  Icarfve. and.  lcerf, kjarf. finn.
kerpo.

k er epu:  s. kerep iiberfuhr, platte.

— magy.  kereb, kerep.

kereliOTtt: č. krcbov kirchhof.  ns.
kjarchob. — Aus nhd.  kirchhof.

kermušl: os. kermuš kirmes.  ns.
kermuša. č. karmeš. p. ldermasz. klr.
kermeš. wr. kermaš. r. dial.  kirmaši.

— nhd.  kirmes, lit.  kermošius kirchmesse.

kerova-: p. kierowač lenken.  kie-
runek. klr. kyrovaty poromom. — d.  keh-
ren. ahd.  kerunga.

kerpičl: b. kerpič. s. čerpič. r. kir-
piči ungebrannter ziegel.  — tur k.  kerpič.

kerstt: asi. čresi, daneben  črezi, ur-
sprUnglich subst.  kroze. prečresa latitudo.
nsl. krez. črez, čras im Westen,  črez, ung.
čerez mit eingeschobenem  e, čez. počreznica,
vrv ki se dene pod breme. b. kriz. kr.
skroz ung.  čriz. s. črez: vergl.  lcroz.
skroz, alt  kroze, skroze, skrozb. č. skrze,
skrz, skroz. sik. krez, cez. p. skroš,
wskroš, wskloš durch und durch.  kaš.
cez. klr. čerez, črez. kerez Metlinskgj
selten: daneben  krož. kruž. skruž. skroz.
skroš und  slclež, osklež. wr. čerez, skroz.
na skroz. r. čerezi. črezi. skrozi. sltrezb.
skrostb. srosb, srezb. čerelezatb filr  pere-
lezatb.— ■ preuss.  kirsa. lit.  skersas adj.
quer.  skersžakis guersack.  skersaj adv.
let.t.  skjers. gr.  zipaco;. Das wort ist
schivierig. Vielleicht liangt  skroz- mit  skvoz-
zusammen: darauf deutet r.  vskroznoj neben
slcvoznoj liin.

kervailti : b. kervan, karvan kara¬
vane.  s. karvan. r. karavani. — tiirlc.
kervan.

kerllešl: ar. kerblešb, kerelešb art
kirchenlied.  r. kurolesi ungereimtheiten.
kurolesitb possen' treiben.  s. krliješi rosen-
kranz.  č. krleš kirchenlied.  os. kkjerluš.
ns. kjarliž aus  kerliž. klr. kerelejsa. kefleš
chrest. 240. eine fabelhafte stadt.  —- mhd.
kyrieyse zipis ekirioov, nicht yppaJS).r t q.

kesi-: s. kesiti die zahne iveisen.  kesi-
zuh, kestozub neben  pestozub der lach-

8 *

116

kesija

lustige.  — Fremd: man denkf mit unrecht
an ein ttirk.  kesinti spott.

kesija b. beutel.  s. kesa, česa. p.
kiesa. r. kisa. — tiirk.  kese. lit.  kieska.
ketenu: s. k eten jlachs.  — tiirk.  keten.
ketina nsl. Icette.  — ahd.  chetina. lat.
catena.

ki: asi. durch steig.  koj: pokoj ruke.
pokoište. pokoiti beruhigen. Durch deli-
nung von  koj prepokajati. počiti, poči-
nati, počivati ruhen.  počtvenije ruhe.  nsl.
pokoj, koj iti erziehen habd. trub., nicht
fiir  gojiti, sondern eig. stillen: vergl. č. p.
počinoti, počivati, počinek. čil, ščit aus-
gerastet.  b. počina, počivam, počinu-
vam vb.  s. pokoj, počinuti, počivati, čil
lcrdftig.  č. pokoj, kojiti ruhig machen.
počinouti, počivati, p. odpoczynač, spater
odpoezač, odpoczywač. pokoj ruhe, zimmer.
kojič besdnftigen, sdugen, stillen.  uspokojac,
uspokajač, uspakajač. os. čily riistig.
pokoj, pokojie. ns. pokoj. klr. pokoj,
supolcoj. spočyvaty. spočyvok. wr. supo-
koj. r. pokoj ruhe, zimmer.  počite, poči¬
vate. — lit.  pakajus. rm.  ogoi sedare.
Man vergleicht ai.  či schichten, sammeln.
kaja voohnung, menge, falls es in dieser
nicht drunter und driiber geht.

kibita os. kiebitz.  klr. kyba. —

Wohl nicht slavisch.

kibitka r. art vcagen, zelt.  — Vergl.
tiirk.  kibit ltaufladen.

kibrit li: b. kibrit. s. cibrit schivefel-
faden.  — tiirk.  kibrit.

kichra: nsl. kibra, čičerka, čiček, ci-
zara kicher, zieser.  č. cizrna. p. cieciorka,
ciecierzyca. — ahd.  chihhura. mhd.  ki-
cber. alb.  kjikgrg. it.  cece, cicerchia.

kijainetii : s. kijamet sturm der ivelt,
das iveltende.  — tiirk.  kijamet.

kili mil: r. kilimi, teppich.  b. kilim.
s. čilim. p. kilim. klr. kylymok icollene
bettdecke.  — tiirk.  kilim.

kilo b. art getreidemass.  s. kila.
p. kiliata. — ngr.  x.cXe<;. magij.  kila.

kimakil: S. kimak, kimka wanze neben
čimavica mik.  — magij,  esimaz. it.  ei-
mice. lat.  cimex.

lej ose

kinei: kinč nsl. schatz habd.  — magy.
kines.

ki nji-: s. kinjiti martern.  — Vergl.
magij,  kin qual und tiirk.  kgnamak guiilen.

kinusii: asi. kin%s r i> census.  r. kin-
sora>. — gr. v.rpccc aus lat.  census, daher
audi d.  zins, nsl.  činž, č. činž, p.  czynsz,
klr.  čynš, lit.  člže.

kipa r. biindel.  — schived.  kippa.
lit.  kipa.

kipu: nsl. kip bild.  b. s. kip bild-
sdule.  — rm.  kip bild. magy.  kep ge-
sicht, bild, form. Das wort ist ivahrschein-
lich tiirk. ursprungs: vergl. uigur.  kep, keb
forma, imago usw.

Idrija b. s. mietlie.  kiridžija. —
tiirk.  kira.

kiru: p. kir schlechtes tudi, trauer-
flor.  — Vergl. tiirk.  kgr grau.

kisteni: r. leistem. eiserne kugel an
einem riemen, deren sich strassenrauber be-
dienen.  p. kiicien keule.  — lit.  kestenus.
kitovrasu: r. kitovras r i> centaurus.

— gr.  otevcaupo?.

kitu: asi. kitu. cetos.  s. kit. klr.
lcyt. r. kit r L. kiti>-ryba. — gr. v.jtoq.

kiveru: s. kiver miitze.  b. kivur.
p. kiwior. r. kiveru. — Dunkel. rm.
kivgrg.

kivoril: asi. kivori) ciborium.  — gr.
xt(3<j)piov.

ki votli: r. kivoto bundeslade.  klr.
kyvot, kyot. r. kivoto, kieta. — gr.

kizili r. mispel, richtig herlitze, liorn-
kirsche.  — tiirk.  k§zgl roth.  kgzglbaš
Perser. Vergl. magy.  kazul Perser.

kjaru: b. kjar. s. čar geivinn.  —
tiirk.  kar.

kjebe: s. čebe dedce.  — tiirk.  keb e.
kjeinaiic: s. čemane geige.  — tiirk.
keman.

kjilitu: s. čilit anhdngeschloss.  —
tiirk.  kilit aus dem gr.

kjoravti: b. lejorav blind.  s. čor.

— tiirk.  kor.

kjose b. diinnbart, bartlos.  s. čosa.

— tiirk.  kose.

117

klen-

kjoše

kjoše 1. mnkel.  s. cole. — tiirk.
koše.

kjufteta: s. čufteta plur. fleischknddel.
— tiirk.  kiifte.

kjuminu: ar. kjumint euminum.  nsl.
kumin, kumič, eimin, kmin, tmin, kum,
kumna, čumna; komin jambr.  s. komin;
čemin, eimin, mčin mik.  č. kmin.
p. kmin. klr. kmyn. wr. kmin. r.
ldmin'b, krnim«, tmim>, timon r L. - ahd.
chumin, chumil. m. kimin. alb.  kji-
mino. gr.  '/.up.ivov. lit.  kminai, kvTnai.
magy.  komeny.

kjuprija b. brucke.  s. čuprija. —
tiirk.  kopru.

kj liski j a: s. čuskija hebel.  — tiirk.
kiiski.

klabadanii: b. klabadan rauschgold.
s. klobodan. — tiirk.  k (dah dan.

klad- 1.: r. ldadu, klastb verschneiden,
entmannen, kastriren fiir  skopite, cholo-
stitb. klastb žerebca. kladeneci« eunuch
fiir  skopem«; das zum verschneiden dieuende
messer: so audi  meerb kladenec r b. klr.
neklan in  nelilan kaban ist ein altes partic.
fiir  -kladen.

klad- 2.: asi. klada, klasti legen,
stellen.  priklad r b beispiel.  naklada zinsen
in r. guellen.  nsl. klasti dem vieh futter
vorlegen.  klaja viehfutter.  naklasti. skla¬
dati se iibereinstimmen.  sklada fuge.  pri-
klad. b. klada legen:  klada ogxn. it er.
klavam, podklaždam vb.  s. klasti. neskla-
dan iinvertriiglich.  kladiti se icetten denom.
Vergl.  klasti langsam und dick Jliessen.
6. klasti. uklad ordnung.  p. klase, kla
dowač. klad ein stiick liolz.  polab. klode
legt.  os. klase. ns. klase, poklad
schatz. Vergl.  huklady die drei hohen
feste der Christen.  klr. klasty. poklad
schicht.  poklaža schatz.  ldadbyšče fried-
hof.  wr. klase, kladka. klanne stellung
vom partic.  klan. sklannyj. r. klastb
stellen, begraben.  klad^b schatz.  kladb last.
klaža legen.  ldadbišče friedliof.  ukladrb
steuer.  — rm.  ldedi liaufen.  poklad.
lit.  klod: išklostimas erklčirung, p.  wy-
klad.

kladivo asi. nsl. č. hammer.  — Man
vergleicht lit.  kaldinti, lett.  kaldit hdmmern.
Leider felilt das wort im p. und r.

klaku: asi. klak% lcalk.  s. klak.
klačiti mit lialk iveissen. Dagegen mit unver-
dndeter lautfolge  os. ns. kalk. — ahd.
chalch, aus dem lat.  calcem. lit.  kalkis.
lett.  kalkis.

k lamu: č. klam liige.  Idama ti. p.
klam liige, spoti,  klamač. klr. klamaty.
Vergl. nsl.  klama venvorrener traum.

klarilci: nsl. klanec hohliveg.  s. lda-
nac engpass. Das ivort fehlt p. usw.  —
Man rergleiche lit.  kalnas, lett.  kalns berg.

klapa-: s. klapati strepere.  os. kla-
pac. klr. klapaty. — Vergl.  klepa-.

klapi-: S. klapiti traben.  — Man
vergleicht gr.  -/.aX-d£co.

klas liji; asi. tibialia.  b. klašnik.
s. klašnja art strumpf.  — Man vergleicht
mlat.  calcia tibiale. it.  calza.

klečlka: b. klečka pflockchen, reisholz.
klic art baum pok. 64.  s. kleka ivach-
holderstaude.  č. kleč knieliolz.  klr. kleč
fiir  klen. ldečane maienlaub am pfmgst-
feste.  r. kleči« fiir  tolstoj obruboki. und
stebeli« li,na. klečanbe. — magg.  klecslta
sicca ligna dial.

ki ek-: asi. klappern:  kl/bčetu zaby
euchol. sin. 81. Daneben  klečbtati: tresa-
vieju klečbštjaštja zaby sin.

klekflta-: asi. klelebtati clamare.  klegi«-
tati clangere.  klegota convicium.  klečbtanije
geschrei des adlers.  nsl. klikčati (ivohl
kliktati) schreien (vom adler).  s. klik-
tati. č. klektati. p. klekotač, glekotač.
klr. ldekotaty. r. klegtatb. — lit.  ldegti.
lett.  klegt. klegat. Onomatop.

klen- : asi. kl§ti, VhrciSj, fluchen, reflexiv
schworen.  kletva. iter.  -klinati aus  ldčnati.
nsl. kleti, kolnem, kletva. b. klima vb.
iter.  -klevam. prokletija. s. kleti, kunem.
kletav, kletva. zaklin. č. ldčti, klnouti,
kinu und  kleji, klnuč dial. (einsilbig). iter.
-klinati, klivati. klatba. p. klac, klnač,
kine. klatwa. polab. klime flucht.  os.
kleč, kliju. klatba. ns. kleš, kleju,
klr. klasty, klenu. wr. kljatva. r.

klenk -

118

kljastb, kljanu. iter.  klinatb. kljatva. kljatba
dial.  — rm.  proklet. preuss.  ldantit, das
ein denom. ist.

klenk- : asi. kleknati niederknieen.
poklecati sich biegen, hinken.  klečati knieen.
nsl. kleknoti. klekati. klečati knieen.  kle¬
cati, naklecevati hinken.  drevo se je ras-
klecalo. b. klekna, klekam vb.  s. kleči,
klecati ivanken.  klečati knieen.  č. klek-
nouti. klekati. klečeti. klecati hinken.  p.
kleknač. klekač. ldeczeč. kaš. kleknanc.
os. klaknyč. klakač. klacač hinken.  ns.
kleknuš. sldekaš. klecaš hinken.  klr.
kl’aknuty. klakaty. ldačaty. wr. klenkač
aus dem p. neben  klakač. ■— leti.  klencet
humpeln.

kleriku: p. \<i§k r bpflugsterze.  č. kleče,
kleč. Ver gl.  klenk-.

klensa-: č. klesati, klesnouti hinken,
stolpern.  p. ldesnač. kleska niederlage.  —
lit.  klemšoti ungeschickt gehen.

kleilll: asi. kleni, acer ahorn.  nsl.
klen. s. klen, klijen und  kun: dieses
aus  klini.. p. klon. os. klon, klen.
ns. klon. klr. klen, klen. neklen acer
tataricum.  klej weissbuche.  r. kleni,
nekleni, nakleni wie klr.  — Ut.  klevas.
nM.lehne. ahd.lm-,  limboum. and. blynr.

ki ep- : b. klepmii uši hangende oliven.
nsl. klapeti: komur ušesa klapijo. klapouh
mit herabhangenden ohren (schimpfioort).
Daneben  hlapeti. Ver gl.  klapati gradi ad
passus cpiasi singulos declinando caput.  b.
uklepvam (von den ohren) vb.  č. klapati,
co klapi dial.  klepu se herabhangen.  klepo-
uchy. klr. klopouchyj, vyslouchyj klapp-
ohrig.  klapouchyj. ltaploucbyj, s korot-
kymy uchamy. Ver gl.  r. pokljapyj. lta-
pluchij der kleine ohren hat.

klepa-: asi. klepati tundere, pulsare,
oi)p.aiv£iv. klepalo lautebrett,  ovjiranpov: kle¬
palo klepljeti. zaklenati (aor.  zaklepohi)
claudere: das verbum bezeichnet urspr. nur
den mit dem schliessen verbundenen schall.
iter.  -klepati, zaklepi claustrum. Iiieher
gehort auch  kleptca sclilinge, eig. das
schliessende (magy.  kelepcze). Durch steig.
klop-, daher  klopoti strepitus.  klopotati.

klepa-

poklopi operculum.  zaklopi claustrum.
oklopi ligamen.  zaklopiti claudere.  klopbca
schlinge.  nsl. klepati dengeln.  sklenoti. od-
klenoti reserare habd.  sklopiti compingere.
zaklenoti. zaklepati, klepetati, poklop.
poklopiti. oklop Icurass.  klopotec, klopotati,
b. klepja dengeln.  klepe crikva. klepka
augenlid, nicht augemoimper.  klepač augen-
lid.  klepalo (vergl. rm.  klipi blinzeln.  kli-
pel§ augenblick).  klopam verleumden mil.
187.  poklopja schliessen:  oči. kr. sklo¬
piti claudere.  s. klepati, klepnuti schlagen.
klepalo, klepet getose.  klepetati, klop zu-
sammenstoss.  sklopiti, klopac ivasserblase
(vom gerdusch beim platzen); calceus ligneps
mar.  oklop kiirass.  poklopac. klopotati,
klopka. (klonja art falle).  zaklop schloss
und riegel.  č. klepati klopfen.  oklep ab-
gedroschene garbe.  sklenouti voolben, urspr.
schliessen.  priklop klappe.  sklop fallthur.
klopiti umstilrzen.  sklonka schlinge, wohl
demin. von  *sldop-na. klepce avicapa.  p.
klepač, kuc. sklep gevcolbe.  paklepy, pa-
klepie. klopot unruhe, urspr. Idrm.  oklepca,
želazo do lowienia zwierzat. polab. viiklup
bund stroh.  os. klepač, klepač. (sklipnyč
zusammenknicken).  ns. lilepaš. klapaš.
klr. klepaty. klepalo, klopot kummer.  po-
ldep anklage.  ltlapca fangekafig.  wr. kle¬
pač. klopot kummer.  klopotač, r. klepatb
schlagen, schmieden, verleumden.  sklepi ge-
ivolbe bei den ofen; dial. das zusammennieten.
(kljapcy. klepeči dial.)  zaklepa nietnagel.
sklepi verleumdung.  kropoti kummer.  kro-
potatb verbindet man mit got.  hropjan rufen.
Man fuge hinzu  zachlopnutb. cklopotatb.

— magy.  kelep klapper.  kalapal hdmmern.
kalapacs hammer.  kelepcze ratsche, falle.
rm.  klopot. lit.  sklepas. geivolbe, daher
sklepti loolben.  klepoti verleumden.  klapata
muhe. lett.  klapata. Andere verbinden
poklopi operculum. mit preuss.  au-klipts
verborgen. Mit  klepati venvandt sind  asi.
kleveta calumnia.  klevetati, klevetlivi.
b. kleveta, klevetja vb. e.  kleveta ge-
schivatz.  klevetati. klr. kleveta verleum¬
dung.  klcvetaty. r. kleveta, klevetatb.

— rm.  klevet^. Vergl.  kljapti.

klevertu

119

klevertu: asi. klevrete opiSouko;, cuv-
SouXo<;, cuvTpooo? conservus.  r. kleveretu.
gesellschafter.  — Aus dem lat.  collibertus:
colliberti nec inter omnino liberos nec in-
ter omnino servos accensebantur, sed me¬
diani quandam inter utrosque conditionem
tenebant. klevertu setzt ein gr.  y.oXXi(kp-
to5 voraus.

kleverti: r. kleveru, klee.  klr. kle-
ver neben  komanyča. — schived.  klofver.
klez- : klr. ldeznuty eine ohrfeige geben.
ki e: s. oklijevati zaudern.
klej asi. hira.  nsl. klej theer.  b. klej
harz.  naklejevam ankleben. č.  klej, kle,
kli leim.  kli gummi.  sik. kl'uf himen,  klia,
glia, kliih, kli v'; c.  klik, daher  kližiti
leimen.  p. klej. klejic (vergl.  naklecič
kleben). os.  klij. klijič. klr. klyj. vbd-

klejity. r. klej. kleitb. Aus  nsl. kelje,

prikeliti soli hervorgehen, dass zvoischen  k
und  1 ein vocal (wohl  n.) ausgefallen: man
beachte  r. podreberse neben  podrebrie.
— rm.  klej. magy.  kilih. lit.  klejai.
klejuti. Vergl. nhd.  klai der zaheste thon.
mniederl.  klicken. r. klejmo margue faite
avec une matiere gluante, timbre.  klr. klej-
myty. r. klejmo stammt aus dem schived.:
man vergleicht schived. and.  kleima.

klenu: s. klijen sgualius dobula.  č.
klene iveissfisch.  p. klen. — rm.  klean.

k leska- : p. klaskač neben  kleskač
und  kleskac, klaskač klatschen.  klesk kern-
beisser.  os. kleskac schlagen.  ns. klas-
kaš. klr. kljasnuty. wr. kljask. Vergl.
č.  tleskati. r. kleščyneci).

klesti-: nsl. klbstiti abdsten.  oklestiti
castrare arbores lex.  č. klest m. klest/.
ziveig , reis.  klestiti behauen; verschneiden,
entmannen.  p. klescič verschneiden, wal-
lachen; daher  klešnieč hodenzehrer (eine
pjlanze).

kldšta asi. zange.  klestiti, nsl. klešče
plur.  b. klesti plur.  sk les te vam vb.  s.
kliješte plur. f.  kliješta plur. n. o.  klest'.
p. kleszeze. polab. klesta. os. klješče.
ns. klešče. klr. klišči. r. klešči. —
rm.  kleašte. lit.  kliše krebsschere. Mit
diesem icorte mag venvandt sein  nsl. klešč,

kljub-

klošč zecke neben  klop. č. klišt. p.
kleszcz. os. klješč. ns. klešč. klr. ldišč.
r. kleščtb. — Vergl. magg.  kollancs milbe.

ltlčštra nsl. kummetholz, kummethorn.
— nhd. bair.  kloster. Man verbindet  kle-
štra mit  klešta: os. klješče.

kldtl: asi. kletb domus.  kleta cavea.
kletxka cella.  nsl. klet keller.  kletka,
krletka kdfig.  priklet m. vorhaus.  b. kletka,
kr. krletka frankop.  s. klij et kammer.
krletka, Škrlj etka. č.  kletka, kleče kdfig.
priklet m.  p. kleč leimhaus.  klecič elend
bauen.  klatka kdfig.  kleta, klita schlechtes
bauicerk.  os. kletka. ns. poklet meise-
kasten.  klr. klit kammer.  klitka. wr. kleč.
r. kletb. prikletb. dial.  kletka. — preuss.
clenan hiltte, nebengebdude. lit.  kletis.
prlkletis. kletka, lett.  klets. magy.  kalit,
kalitka kdfig. nhd. dial.  klete. Vergl.
got.  lilethi’a zelt, hiitte.

klima- : s. klimati nicken, ivackeln.
b. klimam, klimna vb.

klinu: asi. klint keil.  nsl. b. s.
klin. č. klin. p. os. ns. klin. klr.
klyn. r. klinu.. — lit.  kllnas. rm.  klin.
magy.  koloncz aus  klinscb. Fremd ist dieser
sippe wr.  lclinec treber vom hanfohl, das
auch mit preuss.  clines, Ut.  kllnai kleten
nicht zusammenhangt.

klipil: s. klip maisahre. Vergl.  kli-
pak holzprugel.

kli rosu : asi. klirosn clerus.  as. kli-
rosb. klr. krylos. krylošanynx. r. kli-
ros r b. klim. krilosu. — gr.  po^.

klisura asi. s. engpass.  — ngr.  y.Xst-
joupa. lat.  clausura.

ltlisil: s. na oklis am ende schmdler.
kljača: p. ldacza, ldacz stute.  klr.
klača, r. kljača.

kljakavu : b. klekav verstummelt.  s.
kljakav. Vergl. s.  kljast, klijen, klijenit.

kljapii : r. kljap-t knebel.  kljapyš r b
schlinge.  pokljapyj nosu. plattnase.  — Fiir
eine W.  klemp fehlen sichere daten. Vergl.
klepa-.

kljuk- : nsl. u kljub adv. trotz.

kljubovati trotzen.  os. klubu činič zum
possen thun.

120

kloni-

kljudi-

kljudi- : č. kliditi raumen, reinigen.
odkliditi. pokliditi. nakliditi bestellen, ver-
pflegen.  klid ruke.  neklida unruhestifter.
Vergl.  klouditi sauber macken.  ldoudny.
p. kludzič sie fur  wylazič Zarysy 61.  wy-
kludzič fortschajfen.  os. kludžič raumen.
skludžič bandigen.  neskludny ivild.  ns.
kl’ud ivinkel.  hukl’udny niedlich.  klr. ne-
klužyj plump.  nevldužyj. r. kljudt ord-
nung.  kljužij gut.  kljuže besser.  ukljuditb
suadere azbuk.  ukljužij behende.  nekljužij.
Im asi. liest man  kljuditi deridere und
sikljuditi scortari; im  č. (že) sie o nem
zle kludi fur  radi se.

kljuk-: asi. ldjučb haken, scliliissel.
kij udari.. zaključiti schliessen. Damit hdngt
kljuka, okljuka dolus zusammen; daher
ar. perekljukatb betriigen.  nsl. ključ,
sključiti kriimmen.  kljuka Minke,  naklju-
čiti se sich ereignen vergl. mit  lučiti. b.
ključ, klic. otklič. zakliča, otkliča vb.  s.
ključ haken, schlussel.  kljuka und  kuka
liaken.  č. klic. prikličiti. klika kaken.
p. klucz. kluka. polab. kleuc. os. kluč.
kluka. sklučič kriimmen.  ns. kluc. klr.
kluč. klučyty. kluka. r. ključa, ključa
tichonr. 2. 131.  kljuka bdton d bec recourbe
fur  kočerga. — ma iiy■  kulcs. kolesar,
m. klučariil. Mit  kljuk- verbinde ich
einige ivorter, bei denen die vorstellung
„passen, sich ereigtien“ eintritt.  asi. klju-
čiti se, priključiti se convenire.  ldjučimi con-
gruus.  priključaj zufall.  klr. ključyty sja.

kljuka- 1.: asi. kljukati strepitare.
nsl. kljukati pochen.  b. kljukam vb.  s.
ključati wallen.  ključao siedend.  r. ključi
gnetle, eig. die lautsprudelnde.  voda ključi
vishodjašči tichonr. 2. 146.

kljuka- 2.: s. kljukati far dre.
kljllkva r. moosbeere.  klr. kljukva.
ki jušen t: asi. kij use jmnentmn.  nsl.
kljuse. Vergl.  klevsa schlechtes pfevd.
klisati galoppiren.  b. kljuska il amble.
s. kljuse pferd.  č. kliše jumentum neben
klus troh.  klusati traben. Vergl.  klisa stnte.
p. klusie cahallus vilis neben  klus. klusač.
kaš. klusa. os. klusač. klr. klusuvaty.
kljus- und  klus- sind wolil zu trennen.

kljuska: p. kluska, klusek kloss, art
speise.  —- Aus dem d.

kiju-: asi. klbvati picken.  kljuni.
schnabel:  klbvati beruht auf  kliti, in  kljuni,
ist  ii gesteigert.  nsl. kljuvati, kljunoti.
kljun. b. k h, v a, kkbveš vb.  kit val.
kkbvač, wohl „specht“.  kltvun schnabel.
s. kljuvati, kljuj specht.  kljun, ključati
picken.  č. Iclvati, klvu, klvam. kluvati aus
kliuvati, klivati. klouti, kluji aus  kliuji,
kliji. *klunouti aus  kliunouti, klinouti.
klubati, klibati. p. kluč, klwač. os.
kluvač so sich necken.  ns. kliivaš se.
klr. kluvaty. kl'unuty. klun schnabel.  kle-
vak hauer. Vergl.  kleveč hauer.  wr. klu-
vač. kluv. klukač picken.  kleveč hammer.

r. klevatb, kljuju. kljunutb. kljuva, schnabel.
klev't das anbeissen.  — lit.  kliuti haken
bleiben.

klobuku: asi. klobuki, pileus.  nsl.

s. klobuk. č. klobuk neben  kobluk.
p. klobuk neben  kobluk. kaš. klobuk,
polab. kltibuk. klr. klobuk mbnchskappe.

r. klobuki,. — tiirk.  kalpak. Spatere ent-
lehnung:  b. s. kalpak. p. kolpak. klr.
kolpak. r. kolpaki,. lit.  kalpokas.

klokotu: asi. klokoti, sprudeln.  klo¬
kotati Y.y.ff&Qi tv. s. klokotati. č. klo¬
kotati. klokati. klokoč. r. klokotatb.

Vergl.  p. glogotae. r. Idektatb vom ivasser.
— rm.  klokoti vb.

kloku: os. ldok pfeil.  ns. klek.
Vergl.  č. kluk stumpfer pfeil mit einer
kuppe.

klombo: asi. klabo knduel.  nsl.
klobko. b. kktbo. s. ldupko. č. kloub
kloben flachs.  klubko. p. klab. kl§bek.
os. klubk. ns. klub. klr. klub: vergl.
klub huftbein.  r. klubi.

klompi: asi. klsjpb bank.  nsl. klop.

s. klupa.

kloni- : asi. kloniti neigen. iter.  kla¬
njati. nsl. kloniti, b. klonja se. klanjam
se. s. kloniti se meiden.  klanjati fur
klanjati se. poklanjati neben  poldonjati.
zaklon zuflucht.  klonuti sinken.  č. kloniti,
ldaneti. p. klonič. ldaniae. os. klonič.
kloneč filr  klaneč. ns. kloniš se. klr.

klonica

121

klonyty. klanaty ša. wr. klonid ša. kla¬
na« ša. r. klonite. ldanjatb sja. uskloni,
abschiissigkeit.  — rm.  poklon, pokloni vb.
lit.  klonioti s. lett.  klanlt. klanite s sich
verbergen. Man denkt an eine verivandt-
schaft mit  sloniti, lett.  slit, slinu anlehnen,
wogegen schon die verschiedenheit der bedeu-
tungen eingeivendet iverden kann.

klonica nsl. ivagenremise. Ver gl.  koles,
klonu: b. klon ziveig.  klonče. —
ngr.  y.Xovoi;.

klopu: r. klopi, bettivanze.  nsl. ist
klop zecke.

ki 08-: asi. klosi.ni. claudus, laesus:
klosmi. okorni,, oldosbniti claudum reddere.
b. klosen. r. klosnyj.

kioštern : nsl. klošter Jcloster.  kr.
koluštar, vielleicht durch einfluss von  kolu-
drica. č. klašter. p. klasztor. wr. r.
kljastor aus dem p.  — ahd.  chlostar. lat.
claustrum.

klOTŽe nsl. abschluss.  — ahd.  chlusa.
mlat.  clusa. it.  chiusa.

k luni ha r. klumpen.  p. klab. —
Aus dem d.

klunja: klr. kluna scheune.  wr.
kluria. r. klunja.

k lun uku: klr. klunok rdnzel.  paku-
nok ist d.  pack.

ki llša r. dohle, gluclchenne.  — Vergl.
lett.  klukšet glocire.

kluvija asi. vogelbauer.  — ngr.Vko u(3£.

agr.

kluk- 1.: r. kluknutb sja den schluchzer
haben.  nsl. kolcati se. b. hh,cam vb.
— lett.  klukucet.

klllk- 2.: b. kkbeam stmsen.  s. ku-
cati klopfen.  — Vergl. lett.  klukset pal-
pitare.

kluk- 3.: asi. klecati pusillanimem
esse.  kkbcaaše, sireči, ne domyšljaše se
mladen. Die lautfolge ziveifelliaft.

klllkll: asi. kl r i,k'i, trama,  si.lvli.čiti
c rispare.  b. k h, čista plur. iverg.  s. ku-
čine plur.  as. ldbkb. č. kluk Jlocke,
werg: daneben  klček, kloček. p. klaki
liaarzotten.  klr.kloky. kločej asi.  '^kl-bčije.
klale. wr. kločče. klyčid vermirren, filr

k obeli

kločič. r. kloki. blischel.  kločitb. — rm.
k§lcl werg.

ki uta-: p. kltac verscldingen zof.  klr.
koltaty. č. klutati glutire. Vergl.  glut-.

kmentti: nsl. č. p. kment feine lein-
wand.  — Vielleicht doch mhd.  gewant.
kine lili č. lanen stamm.  ns. kmeti,
kmeti: asi. kmete magnat, richter.
nsl. kmet bauer.  b. kmet ortsaltester
mil. 86. 144. 185. 313.  s. kmet vorneh-
merer bauer, schiedsrichter, bauer auffrem-
dem grund.  as. kmete subjectus, vasallus.
č.  kmet grundbesitzer • senex.  p. kmied
haupthiifner; vetulus zof.  kmiotek bauer.
klr. kmet freibauer,  muž znamenytyj.
ar. kmetb magnat.  — rm.  kumet. preuss.
kumetis bauer. lit.  kumetis instmann.
Man vergleicht comes: dagegen spricht jedoch,
abgesehen von der form und der bedeutung
in den meisten slav. sprachen, die allgemeine
vevbreitung eines lat. ivortes; noch unwa.hr-
sclieinlicher ist die ableitung des wortes vom
gr. vm\j. ^Tr]?.

kneja: p. knieja forst.
knjastu: kr. knjast claudus ung.  s.
kljast.

knotli d. p. wr. lcnot docht.  klr.
gnot. — Aus dem d.: ahd.  chnoto. magy.
kanot. lit.  knatas.

knOTa-: p. knowač einen baum beliauen,
ersinnen.  klr. knuvaty sclimieden, anzetteln.

knutii: r. knukb knute.  p. klr.
knut. •— and.  knutr nodus, urspr. etwa
peitschenknoten, knotenstrick, geflochtene
peitsche; and.  knyta bedeutet manchmal
flagellare. lett.  knuta knuttel liegt abseits.

knyši: p. knysz mehlkloss.  klr.
knyš. r. knyši>, kniši,. — Dunkel, wohl
fremd.

kobaca-: nsl. kobaciti se, kobecati
se burzelbaume machen Ukrain.

kobaca nsl. s. hllhnersteige.  — it.
gabbia aus cavea. Vergl.  gajba.

kobalo: nsl. o kobalo sedeti rittlings
sitzen.  — Vergl. it.  a cavallo.
kobelja-: s. kobeljati rollen.
kobeli: r. kobelb mdnnlicher hund.
p. kobel.

kobeta

122

kokotil

kobeta: p. kobieta iveib.  klr. kobita.
wr. kobeta.

kobuzu: r. kobuzi, kobezt artfalke.
klr. kobuz, ltebuz. p. kobuz, kobus. —
Man vergleicht mlat.  capus falke.

kobyla asi. stute.  nsl. kobila. Vergl.
kobilar goldamsel.  b. kobila. Vergl.  ko¬
bilica tragholz.  s. kobila. e. kobyla.
kobylka heuschrecke, heupferd.  p. kobyla.
kobylka. polab. kubkla, kiib&l. os.
kobla. ns. kobula. klr. kobyla. koby-
lyča. kobylka locusta.  r. kobyla. —
lit.  kumele. lett.  kumefš fullen. rm.  ko-
bilg. magy.  kabala, kabocza heuschrecke
aus  kobylica.

kobza r. klr. p. kobza pandora.  —
tilrk.  kopuz.

k Obl: asi. Ivobb auguriim:  nesti do¬
stojno namenjati lcobij i zvezdi tichonr.
2. 301.  kobljenija tvorešte. nsl. kobnoti
uberfallen:  sodni dan če na nje kobniti
crell.  b. ke mi bidit nešto koba (sproti
glava) mil. 327.  prokobevam vorhersagen
bog.  s. kob begegming.  ukobce entgegen.
čovjelc lijepe kobi. kobiti den untergang
ahnen.  skobiti filr  sristi mik.  č. poko-
biti se gelingen.  r. kobi> nest. dud. filr
chudoe delo, zlo. prikobitb filr  vorožitb
lavr.-op. 86.  kobenitb zuckungen haben.  —-
rm.  kob§ omen.  kobi praesagire.

koblCl: nsl. kobec, skobec geier.
s. kobac sperber.  p. kobiec lerchen-
falke.  klr. kobeč. r. kobeci. kobčiki.
Vergl. č.  koba rabe.  — magy.  koba art
habicht.

kocenu : nsl. kocen krautstengel.

s. skocati se kart iverden.  kočiti se steif,
starr iverden.  p. kocanki 7  kocenki ruhr-
kraut. Venvandt mit diesem ivorte mogen
sein  asi. kočani membrum virih.  s. ko
čan, kočanj krautstengel. Vergl.Vočetziegen-
ivolle.  klr. kočan, kačan strunk. Vergl.
kočerega steckriibe.  r. k o čem lcohlkopf
mit dem strunk.  kočenetb steif iverden.  —
lett.  kacens, kacans kohlstrunk. rm.  ko-
čen strunk. magy.  koczon, kocsan, ko-
csdny, kocsony. Vergl.  gacsaly stengel.
ngr.  jj&T^dvi. Man citirt ein tilrk.  kočan.

kočerga : p. koczarga ofenkriicke.
klr. kočerba neben  kučurha und  kočuba,
p.  kociuba. wr. kočerha. r. kočerga. —
lit.  kočerga, kačarga. rm.  kočorb§. Vergl.
kočuba.

kočeva- : r. kooevatb ein nomaden-
leben fiihren.  p. koczowač. — ntilrk.  kjuč.

koci- : s. kočiti hemmen.  kočiti se
steif thun.  kočenje rigor. Man vergleiche
kočenina gallerte.  nsl. uslcočiti se sicli
zusammenziehen.  — magy.  kocsonya.

kočija nsl. b. kutsche.  s. kočijo plur.
č.  koč. p. kocz. koczysz. klr. kočyja
ung.  — rm.  kočie. magy.  kocsi. alb.
koči. it.  cocchio. nhd.  kutsche soli aus
slav. lande stammen.

kočuba: p. koczuba, kučaba, kur-
czaba, lurrcaba neben  šufla. — nhd. koth-
schaufel an der radlehne. Vergl.  kočerga.
kodlo : klr. kodlo geschlecM , geziicht.
kotami: nsl. kr. kofan truhe ung.

— it.  cofano. fz.  coffre.

koga p. art fahrzeug.
k O (dl -: asi. raskošb voluptas.  s. ras-
koš ivonne.  raskošit schivelgerisch.  č. ko¬
ckati delectare, amare.  rozkoš. p. ko-
chač. rozkosz. ns. košyš liebkosen.  klr.
kochaty lieben.  rozkoš pompa.  wr. ko-
chač kiissen.  rozkoš. r. roskošb luxus.

kochta klr. art frauenkleid.  wr.
kopta. p. kofta, koftyr. r. kofta. —
sclrned.  kofta. Wenn das r. wort aus
dem p. stammt, dann dilrfte es tilrk. ur-
sprungs und aus dem r. in das schived.
eingedrungen sein.

kok- : b. kokučka neben  kostilka kem.
s. kokica gerostete maiskorner.  kukinja
schlehe, art schrott.  — magy.  kdkčny schlehe.
kukojcza sandbeere. gr. y.6y:/.o<;.

kokma asi. art gefdss.  as. kukunaa.

— ahd.  chuhmo, chuhma. lat.  cueuma.

koko ra vil: asi. kokoravt kraus.  s.
kokorav struppig. Vergl.  b. kokorko stutzer.
kokorka.

kokotil: asi. kokoti hahn.  liokošb
henri.e.  nsl. kokot. kokoš, kokotati krahen.
b. kokoška. s. kokot gegaclcer, hahn.  ko¬
koš. č. kohout, dlter  kokot. kokoš m.

k o kilti

123

kolenda

p. kogut. kokosz. kohut, cietrzevv. os.
ns. kokot. kokoš. klr. kohut. kokoš m.
hahn bei der flinte.  r. kokote das krdhen.
kočeH hahn.  kokošb bruthenne.  kokotatb,
Vergl.  koka ei.  — m agy.  kakas hahn.
rm.  kukot. kokoš. ngr.  kokoto?. ai.
kukkutUs. finn.  kukko, and.  kokr sind
ivohl parallele lautnachahmungen.

kokutl: klr. kokot, kohot', k okt, gen.
k6lita, plur.  kohfi, kralle.  vkohtyty. Vergl.
kykot' verlcumrnerter finger, daumen.  wr.
koko6. r. kogotb, - kogtb. dial.  kokotok r b.
Man vergleicht schived.  kaft-ar die fdinge
der bienen.

kol- : asi. klati, kolj ^stechen, schlachten,
todten.  raskokt, raskola, daher  raskoliti.
iter.  -kalati. nsl. klati, koljem, kalati
spalten.  zakiljati iter.  zakol geschlachtetes
thier.  kalanka, platenica, platnica, breskva,
ki se da rasklati. b. kolja vb.  klane
das schlachten.  s. klati, koljem, kalati.
prokola theil eines gespaltenen ganzen , daher
prokolati (imperf.).  zakolj das schlachten.
č. klati, koli. kolouch spiesser.  kalati. kla-
vati. rozkol sp alt.  p. klo6. -kolnac. -koli-
wač. kolka fischgrate.  klotnia streit aus
koltnia. klotliwy. os. kloč, kloju. kalac.
ns. klojš. kalaš, unhistorisch.  klr. koloty,
kolju. kolot streit. Vergl.  przykolona fisch-
kbder.  wr. kolod, kolju. r. kolotb, kolju.
-kalyvatb. kolotie, koloni,e (kol-n-ije), ko¬
lotb (kol-tb) stechen.  kolkij. Wenn  kolty
schmerigkeiten hieher gehort, steht es filr
koloty. — lit.  kalti, kalu schmieden.  kal-
vis schmied. lett.  kalti, kalu. rm.  r§s-
koal§ aufruhr.

kolajna s. medaillon.  nsl. kolanja.
— it.  collana.

ko lami: b. s. kolan sattelriemen.  —
tilrk.  kolan. m.agg.  kollang band ver-
gleiche man mit tilrk.  kolan.

kol astra: klr. kolastra biestmilch: da-
neben  kulastra, kurastra, kuvastra. sik.
kurastva. Aus der sprache rumunischer
hirten. ■ — magy.  gulasztra, gulaszta. rm.
korastg. lat.  colostra. nsl. kolada lex.
ist zweifelhaft.

kolb-: r. kolbjag r b: varjagu. ili kolo-
bjag r b ein skandinavischer stamm.

kolbosi-: č. klabositi plaudern.  —
lit.  kalbu, kalbeti reden.

kolčakii: b. s. kolcak. r. kolčak r t.
— tilrk.  koloak armschiene.

kolčanu : r. kolcam, kocher.  klr.
kolčan chrest. 404.  p. kolczan. — tilrk.
kolčan.

kolti-: nsl. koldovati, koditi betteln.
kodež aus  koldež. koldiški des bettlers.
klr. kolduš reisender: daneben  koldun

zauberer.  koldovaty zaubern.  koldovstvo.
r. koldovatb zaubern.  koldum. zauberer:
dial. der murmelt.  — magy.  koldtil betteln.
koldus bettler.  kodorog herumirren. Das
icort istfremd. Die bedeutungen sind schiver
zu vereinigen.

kol tla : asi. klada block, balken.  nsl.
klada block; bis 1848 eine art volksgericht
j bei den Slovenen Steiermarks.  s. klada.
č. klada. p. os. kloda. ns. lcloda. p.
klotka, kloteczka vorhdngeschloss ist von
kolda fern zu halten.  klr. wr. koloda.
^r. koloda : iiberraschend  kalda dial. ■—

ma,gy.  kaloda. rm.  k§l§d§ti. ngklad sti-
pes. lit.  kalada. lett.  kalatka. Vergl.
ags.  bolt, d.  holz, ivofilr got.  bulta voraus-
gesetzt wird.

koldenzi: asi. kladezb guelle: daneben
kladenbCb. kladjazna voda in einem r. denk-
mahl: asi.  kladežbnu.. b. kladenec mil.
4. 103. 251. 354.  kr. kladenae mar.
mik.  s. kladenae, studenac. klr. lcolo-
d’až. wr. kolodzež. r. kolodjazb neben
kladjazb Nestor,  kolodezb, kolodez r b neben
kladenecb. — koldenzi, koldendzi scheint
germ.  kaldinga- vorauszusetzen. and.  keld
puteus .von  kaldr frigidus. finn.  kaltio.
Vergl.  studena..

kolenda: asi. koleda neujahrstag:  ko-
leda enuarja. koledbnikT. : so hiess ein buch
op. 2. 3. 736. Neben  koleda findet man  ka-
landi., kalan r bdi, kalendy. Das wort bezeich-
nete einst auch das christfest.  nsl. koleda.
koledo habd.  koledovaty weihnachtslieder
singen.  kolednik, kolednjak, ki v koledo
hodi: eine  indo-slovanska božica ist unnach-

kolendra

124

koleri!

weisbar.  b. kolede, kolende, kolada. s.
koleda. kolendati. č. koleda. koledovati.
p. koleda neujahrsgeschenk.  koledowač.
klr. koljada iveihnachtsfest, -lied.  wr. ko-
Ijada collectur.  koljady iveihnachtsfest.  r.
koljada neujahrsgeschenk.  koleda dial. fur
sočelbnik r b. ašee kto tb  pervyj denb genb-
varja na koledu idet%, jakože pervii po-
ganii tvorjachu tichonr. 2. 305.  — magij.
koleda collectur. rm.  kolind§. alb.  ko-
l§ndr§. lit.  kaleda, kaledos. kaledinin-
kas. kaleduti. Alle diese tuorter beruhen
entiveder auf dem gr. v.a~hd'iox'. oder auf
dem lat.  calendae: an eine slavisclie gott-
heit ist nicht zu denken.

kolendra : p. koledra coriandrum.
r. koriandri,. — d.  koriander, kalander.

koles, kolos: asi. kolo rad, kreis.
kola plur.,  kolesbnica currus.  okol r i um-
kreis.  okolo adv.  okolsnb adj.  nsl. kolo.
kola, kolesa plur. ivagen meg.  kolobar um-
kreis:  bar ist dunkel: vergl.  kolobti. koleja,
kolovoz ivagengeleise.  kolovrat spinnrad.  ko-
lehati rund ausschneiden.  okol eingefriedeter
iveideplatz, caula.  b. kolelo rad.  kola plur .„
obikolja, obikalem umzingeln.  okolčast rund.
okol. kr. kolesa plur. verant.  kolovoja
auriga.  kolobar (sunčeni). s. kolo. kola plur.
kolalija mit titrk. suffix.  kolomija, kolovoz
geleise.  kolovoz august.  kolovrat ivasser-
wirbel.  kolut scheibe.  kolnica schuppen.  oko
aus  okol lager.  e. kolo, koleso. kolesa
plur. n.; sing.f. calesse.  koleje. kolodej. kolo-
maz ivagenschmiere.  kolovrat spindel.  ukol
bestimmte arbeit. Vergl.  oldik umiveg.  p.
kolo. kolasa kalesche sing. icie von *  kolesa,
kolnia, szopa. kolomaž. kolowrot. kolce
(* kolbce) ring: daher  koleza ringrennen,
kolezuga ringelpanzer.  okol umkreis. Vergl.
kolstka ohrring.  polab. kulti. os. kolo.
kolodžej. kolmaz. ns. kolo, kolaso rad.
kolej. koložej. kolorot. kolna. klr. kolo,
koleso. kolasa: vergl. p.  kolija. kolodij.
kolomyja. kolovorot drehbaum.  kolyvorot
spinnrad.  koltky, koltičky, kulcyky ohr-
ringe.  okol hiirde, vieh.  wr. kolo. kolo,
ohne accent, ringslierum.  kolesy plur.  ko-
leja. koldobina filr r.  vyboina kolesa, ole-

sica fur r.  okolesica umsehiveife.  r. kolo,
koleso. koljaska. koleja. kolomazb. kolo-
vorotb, kolovratb ivirbel.  kolovorot^ bohrer
dial.  okoli), okolyš r b. okolica, kolbeo. kolb-
čuga. kolontarb. —■ preuss.  kelan rad.  ca-
lene scheune ist ivohl  kolbnja. lit.  kalesa.
kalvarats. magij,  kollar. kalamaz. ltolya.
akol. rm.  koln§. okol. okoliš. alb.  okol.
nhd.  kalesche. kolitzscli Haltaus. fz.  ca-
leche. Von der form  asi. kolačb art kuchen.
nsl. s. kolač. č. koldč. p. os. kolacz. ns.
kolač. klr. kolač. r. kolači,. — magy.
kaldcs. alb.  kaljač. Abiveichend. turk.
b. rm.  kolak. lett.  kalači. Vergl. r.  ku-
lič't mit gr. v.okhiž, panis rotundus.

koles- : asi, kolesnati se mit  pri be-
rtihren. iter.  -kolesati se. Gleichbedeutend
ist  kosnati se. r. prikolesiti dial. ist ad-
vehere von  koles, kolos.

kole -: klr. koEty erstarren.  oko-
lity bersten.  wr. koleč. r. okoletb.
Vergl.  kolu.

kolek- : asi. kolebati,kolčbiti schaukdn,
schiltteln.  kr. hoYi\Aia l wiegefrankop.  s. ko¬
lebati se schwanken.  kolijevka iviege.  č.
kolebati, kolebka. p. kolebae, cholebac.
kolebka. ns. kolebaš, r. kolebatb. Da-
neben  klr. kolybaty. r. kolybelb, dial.
kolomelb. Damit ist zu verbinden č.  ko-
lisati, richtig  kolysati. p. kolysač, koly-
cbač. klr. kolysaty, kolychaty. kolyska.
wr. kolysa schaukel.  kolyska. r. kolysatb,
kolychatb. kolyska. W. ist  kol.

koleno asi. knie.  kolenbniki,, wie es
scheint, venuandter.  pod r bkolčnbnyje žily
icaiSo^ova gopia. nsl. koleno. b. kolčno,
pokolence knieend.  s. koljeno. ■ č. ko¬
leno. pokoleni geschlecht.  p. kolano. polab.
ktilon. os. koleno, ns. koleno, klr. ko¬
lino. poklme geschlecht.  r. koleno, koleno
ist  kol-eno. — lit.  kelis. magy.  kolonez
knoten cim holme.

koleni : nsl. koler kragen.  s. lto-
lijer. p. kolnierz koller.  klr. kolnir.
r. kolnerb (kovnerb) dial.  b. koril. —
mhd.  kollier: dieses liegt den slav. udrtem
zu grunde. fz.  collier. lat.  collare. Damit
verbinde man auch as.  kolarinb halsband

koliba.

125

k omari

koliba b. s. č. p. koliba liiitte.  klr.
kolyba usw.  — tiirk.  kaliba aus gr.  ■x.aX6f3r;:
die TitrJcen sind die verbreiter des gr. wor-
tes. č.  clialupa. p. koliba, ehalupa. ns.
chalupa.

kolimogu: asi. kolimogi zelt.  as.
kolimogb. č. kolimaba, kolmaha kleiner
gedecJcter ivagen.  p. kolimaga. klr. ko-
lymalia grosser lastivagen.  kolymah zelt.
wr. kolomažka. r. kolymagi. kolymaga
ivagen; im plur. lager:  vo kolymagy,

rekše vo stany. — lit.  kalmogas. Man
denkt mit unrecht an  koles- und lett.  mahja
haus, zelt.

kolina nsl. blutvourst, plur. sautanz.
Das ivort ist nkht von  kol-, kolti ableit-
bar.  — Man vergleicht it.  colone intestinum
crassum.

ltolivo asi. v.6X upov, cslioc, 'Arpoc.  s.
koljivo gekochter iveizen (beim todtenmahle
und aru patrontage).  klr. kolyvo geweihter
iveizen.  wr. kalivo. r. k olivo. — gr.
xoXu(3ov. rm.  kolivg.

kolkolu: asi. klakofo. gloclce.  polab.
klakiil. klr. kolokol' kuhglocke.  r. kolo-
kol r i, glocke.  kolokolitt Iduten, laut reden.
— lit.  kankalas aus  kalkalas. kankalica
glockenblume. Vergl. ai.  karkari art laute.
gr.  xapy.afpw. golgolu, plapolu ušiv.

kolllica : č. klanice runge.  p. os.
klonica. ns. klonica. klr. klonyča, wohl
aus dem p., dafiir  r. stremjanka.

kolobu: r. kolobi et,was rundes.
kolomatu : s. kolomat einfassung.  —
ngr.  /.akaganr) rolirgejlecht.

kolota- : č. kolotati bevoegen: vergl.
koldceti rollen.  p. kolatač schleudern.,
pochen.  klr. kalatyty plappern.

kolperl: p. kolperz kaulbars.  — Aus
dem d. Derselbe fisch heisst auch  jaždž,
jaszez, jazgarz.

ko Isti: asi. klasi. dhre.  nsl. klas.
stoklas, steklas trespe.  klasen ein bestimmter
monat petret.  b. s. č. klas. p. os. klos.
polab. kl&s. p. wskloš gegen das haar.
ns. klos. klr. kolos. r. kolosi. —■ magy.
kaldsz. W. vielleicht  kol, dalier  kol-si,
das stechende.

kolteril: nsl. kolter culcitra lex. tapes
rib. bettdecke. č.  koltra, koutra. p. kol-
dra, czoldro. klr. wr. koldra. — mhd.
kolter, kulter. bair.  golter, gulter. it.
coltra, cultra. lat.  culcitra.

kolti -: asi. klatiti schiitteln.  nsl. kla¬
titi. klatiti se vagari.  b. klatja beuiegen.
s. klatariti se vagari.  č. klatiti, p. klocič.
Vergl.  przyklota ausgedroschene garbe.  os.
kločič. ns. klošiš. klr. kolotyty venoirren.
kolot gekrach.  kolofbvka guirl.  prykolotolc.
Vergl.  skolotyny buttermilch.  wr. kolocič.

r.  kolotits. — rm.  kl§ti vb.  klgtina bevoegen.
klatiti steht vielleidit durch ein nomen  lilat-
aus  kolt- mit  kol (kolti) in zusammenhang.
Ut.  kratiti, lett.  kratit schiitteln passen nicht
zu  koltiti. p. klocič sie streiten,  klr. ko-
lotyty, r. kolotlivyj hangen ivahrscheinlich
mit lit.  kaltinti beschuldigen zusammen.

kolu: asi. koli 'pfahl: vergl.  kolb-
solm vallus.  nsl. kol. nakol, n ak olj e pfahl,
pfdhlefilr geivachse. Vergl.  prakol. b. kol.
nakolja vb.  s. kolač. č. kul. p. os.
kol. ns. kol. klr. kol. r. koli. zakoli
art fischzaun.  — lit.  kolas. Man vergleicht

ai.  kila. ahd.  chil.

kom- : s. komati, komnuti stossen.
komaj b. beinahe, fast Morse. Von
einem Armenier ivurde mir tiirk.  liomaki
in der bedeutung „vielleicht“ mitgetheilt.

kornara, kamara asi. camera.  nsl.
komora, s. komora, kamara. komordžija
packknecht.  č. komora, p. komora neben
dem jiingern  kamera, ns. komora, klr.
komora, kamera. wr. komora. r. ko¬
mora, kamora, kamera. — lit.  kamara.
magy.  kamora, kamara. komorna, komor-
nok. rm.  k§mar§, komoar§. ahd.  cha-
inara. gr.  xap.dpa. alb.  kamare. tiirk.
kamara. lat.  camera gevoolbe, ivolbung
eines zimmers.

komarea s. art fisch.  ovrata, it.  orada,
komarda s. Jleischbank.  — mgr.  xa-
pdpSa art zelt. mlat.  camaradum.

ko man: asi. k omari, stechmilcke.  nsl.
b. s. komar. č. komar. p. komar, ko¬
mor. os. komor. klr. komar. r. ko¬
mam.

komatu

126

konderu

komatu : asi. komata stiick.  b. ko¬
mad. s. komat, komad. — gr.  xopp.aTiov.

kombla- : č. kublati zart hehandeln.
p. keblac: trzeba je (jagnieta) keblae i
z nimi sie piešcih. os. kublac mit dem
nothigen versehen. Ver gl.  kublo bauerngut.
ns. kublaš zeugen, nahren. Vergl.  klr. kublo
nest.  r. kublo nest, ivirthschaft.

kombostu: s. kombost gelcocJites sauer-
kraut.  — nlid.  kompost, aus dem lat.

komenga: p. komigga, komiega block-
schiff.  klr. wr. r. komjaga. — preuss.-d.
komegge, komege.

komolu: klr. komolyj olme liorner.
r. komolyj, komelyj, komlatyj. č.  ko-
moly. dial.  komobi. — magy.  komoly.
Man vergleicht ahd.  hamalon verstummeln.

komolici: nsl. komolec ellbogen. Man
denlct an  kom-: komati.

komoili: č. komori pferd.  p. ko-
monnik, komonik zu pferde.  komunny,
r.  dobrokonnyj. klr. komori pferd.  ko-
menne reitpferdesteuer.  komonnyk reiter
chrest. 169.  r. komom. alt und dial.
Damit scheinen einige pflanzennamen in
verbindung zu stehen:  nsl. s. komonika

beifuss.  p. komanica steinklee.  klr. ko-
mana, komanyha, konušyna klee. Vergl.
p. koniczyna steinklee.

komoraei : kr. komorah, morač foe-
niculum. Man leitet das ivort von  wn:sp.x-
paOpov ob.

komorgu: asi. komorogt, komorgi,
'/.spapuov, uSpfa: so loohl nur in r. guellen
fur  asi. *komragTi.

komostra kr. veriga, o kojoj visi
lopiža vrh ognjišta mar.

kompa: p. kepa jlussinsel.  os. ns.
kupa. klr. kempa, kumpyna, aus dem p.
Vergl.  kupyna maulivurfshiigel.  — Ut.  kam-
pas. preuss.-d.  kampe, kampe.

kompa- : asi. kapati buden,  kapati
se getauft iverden.  kapels bad.  nsl. ko¬
pati. kopel f.  b. kT>pja vb.  s. kupati.
č. koupati. koupel f.  p. kapah, kapiel f.
polab. kopat. os. kupah, kupjel f.  ns.
kupas, kumpas. klr. kupaty. kupil' /.
r. kupatt. kupeli. f. taufbecken.

kompina: asi. kapina rubus.  nsl.
kopina brombeerstaude.  b. ktpina. s.
e. kupina. (p. kepina, k§pa zusammen-
geioachsene biische, ziceige usio.)  r. kupina
grosse iveissschminkimrz.

kompona: asi. kapona, kapoirt ivage.
b. kip oni plur.  — rm.  kump§ng. alb.
kumbong, kambang. magy.  kompona.
ngr.  x«|jwtavac. lat.  campana, statera unius
lancis.

kompi: p. kap, komp, kump m.
sckinken.  — lit.  kumpis m.

ltomšija b. s. nachbar.  — tiirk.  komšu.
komusu: kr. komus, divlji pas kar-
n ar ut.

kom/a p. chorhemd.  č. komže. —
mlat.  camisia. ngr. y.6.\>x(.a. magy.  kdmzsa.

komu 1.: s. kom, komina nussschale,
treber.  komušina. okomak. komiti, komi-
šati, komušati schdlen (kukuruz).  kr. suze
bi joj 'zpale kot grah iz komoške jacke
104. — lett.  kamlns, kaminis tannen-,
eichenborke.  b. komina dan. alb.  ko-
mine vinaccia.

komu 2.: klr. kom schneeklumpen.
r. koma. kugelformige sache.  komelb. —
lett.  kams Jcloss von erbsenmuss.  kamolis.
lit.  kamulls globus.

komuka- : asi. komadcati communi-
care.  komika covnmmio.  b. komkam se
vb.  komka. konkain se vb.  konka com-
munion, hostie. Alseits steht  r. komkatb
essen.  — alb.  kungim communion. Das
ivort, beruht auf lat.  communicare und muss
unmittelbar aus dem lat. stammen, ivenn
nudit ein entsprechender ahd. terminus ver-
loren gegangen ist,.

kon- : b. kondisam kommen.  konak her-
berge.  s. konak. •— turk.  konmak ivolmen.
konak herberge. ,

konaru: č. konar ust, knorren,  velka
haluz. p. klr. konar.

ltondaku! asi. kondaka, contacium.
p. kondak, aus dem r.  klr. kondak. r.
kondakoi. — gr.  zovtciouov.

konderu : as. konderi,. s. kondijer
trinkglas.  b. kondir. krondil. krondir.
kr. kundir. sik. kondvjer. — magy.  kon-

kons-

kondj 127

der, kongyer. Man vergleicht lat.  can-
tharus.

koildj nsl. congius habd.  — it.  cogno.

kondja s. art haube.  sik. kont. —
magy.  konty.

kondri: asi. kondrjavi. kraus.  nsl.
koder haarlocke.  kodrav, kundrav lcvaus.
kodrajk meg.  b. krsdrjav. letdrica. krsdrja
krduseln.  s. kudrav neben  kun dr o v, ku-
drov. kundrac. Vergl.  kunadra jlocke.  č.
kader krauses liaar.  kadefavy kraus.  p.
kedzior. kedzierzawy. os. kudžer. ku-
džerjavy. ns. kuže! - , klr. kuder, kudry.
kudravec neben  kyndzeravyj, aus dem
p.  pokundosyty zausen. Vergl.  konty haar-
bund der ungrischen frauen.  wr. kudzerki.
r. kudn>, kudert; kudri. kudrjavyj. —
magy.  kondor, kender hanf gehort nicht
Meher. Mit  kondri venvandt sind zundchst
asi. kadeh, trama.  nsl. kodelja iver g.  b.
k r i,delja. s. kudjelja rupfe.  č. koudel
werg,  srst' zvifeci. p. kadziel kunkel.
os. kudžel. ns. kužek klr. kundel',
kudl'atyj pes. wr. kudzelja. r. kudelb,
lcudelja. — lit.  kodelis. lett.  kodels
kunkel.  kodalja točke (jlachs). Ich ver-
zeicline liier noch einige mit  kond- venvandte
vodrter:  č. kudla zotte.  kudliti zausen.  p.
kudla. kudlič. klr. kudlo. wr. kudla.
bezkudlyj haarlos.  r. kudlo. kudlatitb.
— lit.  kudla. Audi bei den folgenden
ivortern ist die venoandtschaft mit  kondri
kaum abzuleugnen:  1) nsl. koželj spinn-
roclcen. č.  kužek p. kuželny, aus dem r.
klr. kužek r. kuželt. Vergl.  kužem ge-
hechelter jlachs.  kužljavyj kraus.  — magy.
guzsaly. 2) nsl. k 6 št ra v, kuštrav, ras-
kodran ungekammt neben  kušter. s. kuž-
drav, kuštrav kraus.  kušljo. kušljav. kuš-
ljati. č. klr. kuštra. klr. kuštratyj.
3) č. kueera haarlocke.  klr. kučer. ku-
eeravyj, kučerjavyj neben  kureavyj kraus.
r. kučeri und  kurčavyj. — Wohin rm.
kajer pensum lini gehort, ist dunkel.

konkoll : asi. kak o h,, kakolic.a rade.
nsl. kokolj. b. kankal verk. 367. neben
ki,kal, ki,klica. s. kukolj. 6. koukol.
p. kakol trespe.  os. kukel. ns. kukel',

kukol'. klr. kukol'. r. kukolb. — preuss.
cunclis. lit.  kiikule, kukalas. kokulei.
magy.  konkoly.

konoha nsl. keller meg.  s. konoba.
asi. konobars pincerna šaf.-glag.  p. ka-
naparz kellermeister.  — mlat.  canaba, ca-
nava keller. gr.  y.ava(3a.

konobtt: asi. konobu,, konoba, ko-
nobb, konobls pelvis.  konoba jestb s^sad^,
vi, njembže voda dri,žiti, se. r. konobi,
irdener topf, ivaschbecken.  — mlat.  cona-
bus fiir  pelvis. Man vergleicht ahd.  napf
fiir dlteres  knapf.

konoplja asi. nsl. hanf.  s. konoplje,
č. konope. konopka hdnfling.  p. konop.
konopie. os. konop. ns. konop, ko-
nopje. klr. konopla. wr. konop. r. ko¬
noplja, konopelb, konop. — rm.  k§n§p§.
preuss.  konapios. lit.  kanapes. lett.  ka¬
li epe. gr.  y.ivva^!q. lat.  cannabis. ahd.
lianaf. Die Slaven mdgen die sache und
das uiort in ilirer urheimat , Osteuropa ,
kennen gelernt haben, daselbst auch die
Deutschen, die nach einer neueren ansiclit
das wort, demselben volke verdanken konnen,
von dem es die Griechen unmittelbar oder
mittelbar erlialten haben.  konop kann iveder
aus  banaf, noch aus  jcžvvaj3t? entstehen.

konopft: asi. konopbCb. b. konop.
s. konop, kanab hanfstrick.  — tiirk.  k§n-
rieb oder mlat.  canapus : s.  kanab ist

sicher tilrlc.

kons- : asi. kasati beissen.  kasu stiick ,
bisschen.  kasiti pat.-mih. 72. scheint „ab-
brechen“ zu bedeuten.  nsl. kos, bei habd.
kus. skositi, razdrobiti. Hielier gehdren
' ivohl auch  kositi mittagmahlen,  kosilo
fruhstiick,  predkosilnica. b. kasarn, ot-
ki,sna reissen, abbrechen.  ki,s stiick.  kr.
kus ung.  s. kusati mit vollem loffel, urspr.
wohl „ganze stiicke“ essen.  č. kousati. kus.
kousek. p. kasač. kes. kasek. kus ist r.
os. ns. kus. klr. kusaty. kus. wr. kus-
nuc. kus. r. kusitb, kusats. kusi,. kus-
menb stuclc dial.  kuskij dial. von den jliegen.
— magy.  koncz stiick. lit.  kasnis bissen.
Vergl.  kandu, lett.  kodu beisse, daher
vielleicht  kond-su.

konsti

128

konsti: asi. kast cauda mutilatus.
nsl. kosorepka Imrzschroanzig.  s. kus. ku-
siti. kusov stutzhund.  č. kusy. kuska
dial.  polab. kos. os. kuši. klr. kucyj ge-
stutzt.  kocofost schioanzmeise.  kusokrylci
kurzfliigler. Vergl.  kucan teufel.  wr. kucyj
gestutzt; teufel.  kucolapyj Icurzhand.  r.
kuskij. — magy.  kusza.

konšta: asi. kasta zelt.  nsl. koča
hiitte.  b. ktšta haus.  poktitnina. s.
kuča haus.  kučer liirtenhiitte.  p. kucza
hutte, aus dem r.  klr. kučky laubhiltten-
fest:  kušča ist fremd.  — Vergl. nhd. dial.
keusche.

konta-: asi. stkatati sepelire, com-
ponere.  b. kttain aufhewahren.  skttam
sparen.  skttnik sparer.  skttvam nisten.
č.  skutiti zusammenscharren. Vergl.  p.
kutwa knicker.  klr. kutaty verhiillen.
wr. kutač verbergen.  r. kutatt. — Vergl.
preuss.  ktinst (knnt) bilten. Ein schivieriger
stamm. Verscliieden ist b.  dokttna, doktt-
nuvam leicht berilhren. Mit einern stamm
konta- bringt man 6.  p. pokuta in verbin-
dung. Ist die ansicht richtig, so ist  p. po¬
kuta wie so mancher andere christliche ter-
minus č. ursprungs; dann darf vielleicht
audi an lit.  kent leiden gedadit und in
-konta, -kata eine steig. gefimden icerden.

kontoši: nsl. kantuš. b. kontoš art
kleid.  kr. kontuš. s. kuntoš. p. kon-
tusz. r. kuntošt. — tilrk.  kontoš. magy.
kontoš.

kontti: asi. katt winkel.  nsl. kot.
kotnik, kočnik stockzahn.  b. ktt. s. kut.
kutnjak. č. kout. p. kat. os. klr. wr.
kut. Vergl.  klr. pokut liausgott.  r. kut/r>.
— Vergl. magy.  kuczik, kuczkd ofen-
voinkel.

kontivl: č. konev kamne.  p. koncw.
konewka. polab. kunai. kunvaiča. klr.
konva. konovka. wr. konovka. r. ko-
novt dial.  — preuss.  kanowe. ahd.  ckanna,
das filr d. gehalten wird: dalier  os. ns.
kana, lett.  kana. asi. konatica, kana-
tica, s. konata ist mit ngr.  zavdra zusammen-
zustellen;  nsl. s. kanta, magy.  kanta, rm.
kantg mit d.  kante dial.

ltop-

koni: asi. kont pferd.  nsl. konj.
konjederec, polkonj ein mgthisdies ivesen.
b. kon. konar. konušnica. kr. konjič
cicada ung.  s. konj. konjušar. konjo-
barka. č. kun. p. kon. koniuszy. kon-
nica reiterei.  konik, konicz klee.  konowal
rossarzt:  wal ist mir dunkel.  polab. kun.
klr. kon. konucli. konušna. konoval. wr.
konucb. r. korih, konjucht. konovalt. —
magy.  kancza: c.  konice. lit.  kuinas

ivallach. lett.  konevalgs.

kop- 1.: asi. kopati, kopysati graben,
rudern.  kopači, filr  vinart. pokopati be-
graben.  rebra raskopana. kopije, kopište
lanze. Vergl.  kopyto (ahd.  buof). kopyttce
calceamenti genus.  kopytbnikt art pjlanze.
kopanja art mass. iter.  -lcopavati. nsl. ko¬
pati : oči iskopati. kopač, kopača haue.
iter.  -kapati. kopito, kopanja trog.  b. ko-
paja vb.  prokop. kr. kopitca soccus verant.
s. kopati, koplje lanze.  kopito, kopanja
holzerne sdiiissel. č.  kopati, prikop. kopa-
nice brunnen.  kopi. kopyto. kopisf (ko-
pyst) spatha lignea knetsdieit.  p. kopač,
kopije zof.  kopijnik. kopyto. kopysč. os.
kopač. kopyto. ns. kopaš. kopyto. klr.
kopaty. kopeii august.  kopie. kopyto. ko-
pyst keilformiger haken des  ralo. kopystka
spatel, ivurfstab der loeife.  wr. kopišee
filr r.  kladbišče kirchhof.  kopša filr r.  mo-
gilbščikt, mogilbnyj ducht. kopyt huf.
r. kopatt. perekopt. kopkij. kopbe. ko¬
pejka. kopyto. — lit.  kapokle haue.  kapas
grabliilgel.  kapine. kapočius todtengraber.
kopeika. lett.  kapat. kaps grah. magy.
kapa haue, daraus  kapal vb.  kopacs grab-
meissel.  kopja lanze.  kapta (kopyto) leisten.
kopotnyak. kapcza (kopitca) soccus. Vergl.
kopdtd krebsschere. rm.  kopie. kopito.
tilrk.  kopia.

kop- 2.: č. kop, kopet rauch, dampf.
koptiti berussen.  p. kopieč, gen.  kopcia.
kopcič. ns. kopš: asi.  *kop’i.ti. klr. lco-
pot, kypt (kopt) russ.  koptyty rduchern.
koptity rauchen.  wr. kopoč, kopot. r.
kopt rauch.  kopotb russ; dial. filr  pylt.
koptitb rduchern.  koptetb russig iverden.  —
lett.  kupet rauchen. Vergl.  kopru.

129

korabi

kop-

kop- 3.: asi. kopi.no terra.  nsl. pre¬
kopa schneeloser fleck.  prekopen schneelos.
kopno terra exsiccata habd.  kopnoti ligue-
fieri (de vive).  kopneti thauen.  skopneti
kakor sneg meg.  b. ot snnce ke skop-
neše (grudka snežovica) mil. 363. schmacli-
ten:  kopni seno nošeno, kak kopnejet de-
vojka za junaka. s. kopno, kopnjeti.
č. kopno fester hoden.  klr. kopno thau-
loetter.  kopžn schneelose stelle.  k6priity
thauen.

kopa 1 . r. h orno piger.  kopotkij lan-
guidus.

kopa 2. I.  nsl. schober.  b. kopni plur.
č. kopa haufe.  kopec erdhaufe.  p. kopa
(siana). kopic schobern.  kopiec, kopisko
erdhiigel.  kopowisko versammlungsort der
gemeinde.  polab. kupa. os. kopi6 haufen.
kopica haufe.  skopjeii kleiner heuschober.
ns. kopic aufgeworfener hilgel.  skope
grenzhUgel.  kopen, skoperi henhaufe.  klr.
kopyty aufhaufen.  kopeč erdhiigel.  ko-
pyča schober.  skopaty sja, z6braty sja.
r. kopa. haufe.  kopiti, skopiti sparen.  sko-
pidomi, špar er.  kopica grenzzeichen. lit.
kapej hiigel.  kapčius grenzhUgel. rm.  ko-
. pitsg heuschober. ll.  kopa p. os. ns. klr.
r. schock.  — lit.  kapa. leti.  kaps. kopa ist
ursprunglich „liaufe“.

kopanu: b. kopan loascliblduel.  —
gr. -/.ormoc, stdssel.

kopoa nsl. hefte.  kupčica in dedek,
b. s. kopče. -- tiirk.  kopča. magij.
kapocs.

kopi lil: asi. kopili bastard.  b. ko-
pile, kopele. kr. kopilo verant.  s. ko-
pile bastard-, tiichtiger kerl.  klr. kopyl
bastard.  r. kopeli, alt.  — ngr. '/.cr.fK'.
knabe. rm.  Ivopil kvabe bis zum zivolften ,
kopilandru jilngling bis zum zwa,nzigsten
jahr. alb.  kopilj arbeitsknecht, bastard,
Das ivort, ist alb. ursprungs.

koporanu: s. koporan ari kleid.  —
Ver gl. ml,at.  capero.'

kopota- : klr. kopotaty, tupkaty

st.ampfen:  kopočet nohoju chrest. 285.

kopru: asi. kop n. anethum dill. Damit
scheint venvandt  kopriva nessel.  nsl. koper.

kopriva, kropiva. b. kopi.r, kopriva,
s. kopar. kopriva. č. kopr. kopriva, po¬
kriva. p. kopr. pokrzywa. ON.  ko-
przywnica. polab. kupraiva. os. kopšik.
kopšiva. ns. kopsina. klr. krop, oltrdp
neben  koprij. kopryva, kropyva. r. kropi,,
kropiva. — magij,  kapor. lit.  krapas.
Die W. mag „riechen, ausdii,nsten“ bedeu-
ten: vergl.  nsl. gnoj se kopi, da se dim
vidi; ferners lit.  kvepeti; kvapas geruch;
lett.  kupet, kvept, kvepet gualmen.  kve-
pes. Zu  kopm mbclite ich aueh steklen
asi. b. koprina seide,  s. koprena fur

mahrama tuchel, eig. seidenes tiichel. Hi,er
seien Nestors  kropijnyja vetrila erwahnt.
f — rm .  kopring. k opri mag urspr. eine
pflanze bedeutet hahen, die gesponnen vmrde,
ide das bei d,er nessel  kopriva der fall ist.
Andere denken beim s.  koprena an mlat.
capero.

ltopsa, kopsica s. coxa.  — rm.  koapsg.
alb.  kofšg.

kopunu: nsl. s. kopun kapaun.  b.
kapon. č. kapoun. Dagegen  p. kaplon,
kaplun. klr. kaplun. r. kaplurn.. —
lit.  koplunas. rm.  kapon. inagy.  kap-
pan. alid.  cbapplio. mhd.  kappun. lat.
capo (caponem). gr.  y.axwv. 1 in  kaplon
ist dunkel: man denkt, an p.  kaplan, ca-
pellanus.

kora asi. rinde.  korice cinnamum.
nsl. kora habd.  okornost duriti.es lex.  b.
kora. korav steif, hart.  ukoravja vb.  kr.
okoran. s. kora. kore scheide. Vergl.
kornjača schildkrdte.  č. kora; kordb soli
aueh „rinde“ bedeuten.  p. kora. klr.
kora. kory6a zim.mt.  wr. koroč trocken
iverden.  r. kora. korica. korets hart
iverden.  — alb.  kore mser. ngr. v.6py..
Vergl. lit,,  karna lindenbast,. W. vielleieht
ker, gr.  y.čtpw.

koraki : asi. korabi,, koraldi schiff.
korabici, korablici. korabličij. b. korab.
kr. korablja. s. korab, korabalj. č.
kordb. p. korab. klr. korab, korabelj
korobel’. r. korabli. — rm.  korabie. lit.
karablius, karoblis. d,,  karabke. Das
wort ist, entlehnt: gr. Kapaftoc,. ngr.  xapa[3t.

130

k oral j e

alb.  karav. mlat.  carabus bel Isidorus aus
dem siebenten jdhrhundert. sp.  caraba.
and.  karfi.

ltoralja as. coralium.  nsl. grola
kugel, kiigelchen.  ns. klaris. s. kraliješ.
krališ. krliješi rosarium.  koralja mik.  p.
koral. klr. korak wr. krala. krali hals-
schmuck.  r. koral tki. krali dial.  (koralkr).
— lit.  koralus, karelkis. lett.  krele.
magy.  kolaris, klaris. Jat.  coralium. gr.
y.opaX/aov. nhd.  koralle.

korbači: s. korbač art peitsche.  p.
karbacz. č. karabač. — tilrk.  kgrbač.
nhd.  karbatsche, seit dem siebzehnten jahr-
hundert bekannt. Daraus fz.  cravache.
schived.  karbas.

korbi-: r. korobitt krummen.  skorb-
nutb sich krummen, merfen, icird zivischen
r und  b ein o verloren haben.  skorblyj ist
jedoch steif, diirr.  klr. korobyty ža.

korbija: asi. krabij, krabica aus  kra-
bijica Jcorb.  nsl. škrablja schachtel.  kra-
bulja ung.  s. škrabija schublade.  č. kra-
bice, krabka biichsa.  krabuše behaltniss.
p. krobia, krobka schachtel.  klr. korob
Jcorb,  korobka schachtel aus rinde.  kara-
buška ivachszelle. Vergl.]crnhynglasschrank.
wr. koroba korbchen aus rinde.  r. ko-
robt Jcorb,  jaščikt na telege, korobija.
korobka. korobica. korobulja. Daneben
krabija, bei Nestor  krabica. — lit.  kara-
bas diite. lett.  karba. Vergl. magy.  ka-
rabo, garabo. ahd.  chorb. lat.  corbis.
Jiinger sind die entlehnungen mit  krb oder
korb: s. krbulja. krbanj, 6. krb; s. korpa,
nsl. korbača. korbulo; č. korba; p. korb;
ns. korbik. — lit.  karbas. karbija. lett.
karba Icastchen neben  kurwis.

korčunu: b. kračun. sik. kračun
iceihnachten.  s. kračunište ON.  klr.
kerečun, kerečuri večer iveihnachten.  r.
koročun , i, christabend. — magij,  ltardcson.
rm.  kryčim. Dagegen bedeutet  wr. koro-
čun Jcrampf und vorzeitigen tod, so wie der
daemon, der das J.eben verkiirzt: vergl.
kortu. VieUeiclit war  kračuna, urspr. eine
todtenfeier.

kor k oj

koremu: b. korem magen, bauch.
iskormušvam ausweiden.  — Die bedeutung
lasst, an tilrk.  kargn bauch denJcen. alb.
kurm korper und gr.  y.opjju' rumpf, leib:
y.op|r6<; s tu  avOpdiTtoo truncus Duc. Atacta IV.
1. 243. liegen abseits.

koren : asi. kore, korenb wurzel.  ko-
renije zauber.  korenittcb zauberer.  nsl.
b. koren. s. korijen. č.  koren. p. ko-
rzen. polab. korin. os. korjen. korušk,
das auf ein alteres  kory deutet.  ns. ko¬
ren. klr. koren. r. koreni.; dial. audi
korb. Die mittel des zaubers toaren  bylije
und  korenije: man denke demnach nicht
an lit.  kereti.

korgirj: asi. s. kraguj sperber.  nsl.
kragulj. s. kraguljac. č. kraliuj. p.
krogulec. Abiveicliend  r. kraguj. os. škra-
liolc. — tilrk.  karagu, k§rgu.

kori-: asi. koriti demilthigen.  kortba.
pokor r b. pokorivt. ukom. ukorizna. iter.
-karjati. nsl. koriti zilchtigen.  pokora busse.
pokoren, neokoren ungehorsam.  b. korja
tadeln.  pokora busse.  pokornik. nepokoren,
prekor zunahme.  ukor vomvurf.  s. korba.
ukor. č. koriti demilthigen.  pokora, pfi-
kor injuria. pv\k.ovn,widerstand.  p. korzye.
ukor. pokora, przekor streit.  os. kori e.
klr. koryty. koryty ža s  svaryty ža. wr.
korič. r. koritb. ukom., ukora, ukorizna.

— lit.  pakarnus. rm.  okar§ probrum.
ok§ri vb. alb.  korit vb. Mit  koriti ist
vielleicht zu verlnnden  asi. koristb beute.
koristiti se. nsl. s. korist nutzen.  č. korist.
Mit yfiir  i: p. kory3e beute.  klr. korysf
nutzen.  wr. korysc. r. korystb beute,
geioinn; dial. interessen: dial. stelit  korystb
auch filr  zavistb.

korizma nsl. s. guadragesima.  —
alb.  krešmp. lat.  quadragesima.

kork-: klr. korokula Jcnorren.  koro-
kuluvatyj knorrig.

korkoMel: klr. korkobeč regenbogen.

— rm.  kurkubeu.

korkoj b. truthahn.  s. čurak. eura,
čurka. — rm.  kurkoj, k ur kan m. kurk§ f.
alb.  čurkp. lit.  kurkinas. kurka. ngr.
noupnavo c, y.oi>py.oq. Nicht vom slav.  kuril.

korltora-

131

koritom-: č. krak orati gackern.  p.
krekorač. klr. lterekority, hraty sja,
homoiiity.

koritu : asi. krakn in  pokradlo schritt.
dlbgokraln, art insekt.  nsl. krača waden-
bein, schinhen.  okrak pes suillus liabd. Da-
neben.  korak lex.  korakati Ukrain,  koračiti
meg.  It orač meg. res.  ltoračaj liabd,.  ras-
krečati. dsl. krak. b. krak fuss.  kračja
se ausschreiten.  kračul. raskrač. kr. korak
ung.  s. krak langes bein.  krakati, kora-
čati. p. krok schritt.  kroczyč. krocz
kleiner troh.  okraczy6 umfassen.  os.
krok. ltročič. kročel. klr. čoboty s
koročkamy buk. 194.  wr. korok. raz-
kireka krummbeinig.  r. okoroka. gerdu-
cherter sehinken. Man fuge liinzu  okara-
čitb. okaračt. korokatica, karakatica tinten-
fisch.  karačka weiter schritt. Von der regel
entfernen sich  asi. okročiti cingere.  s. kro-
čiti. škrok schritt.  č. krok. rozkrok. kro-
čiti, daher iter.  kračeti. okraeka. ltročej.
p. okrak. okraczyč. rozkraczvo. kraczaj zof.
kaš.kracaj, (os.rozkračeč ist iter.).  ns.kša-
eaš. klr.krok.karjačyty sja. wr. krok. ltro-
čič. kireka. r. raskarjaka krummbeinig.  —
ra. krak. krakatitsp meerspinne.  krcpči vb.
Vergl. lit.  karka vorderfuss des schiveines.

kori ju: asi. krali. konig:  kralbnčmi.čb-
sltynri> ljudem r b svetle. 32.  b. kral verk.
213. 230.  kralče mil. 52. 183.  s. kralj,
č. kral. kralik. p. ltrol. krolik. Daneben
kralka die zcline in den karten.  os. kral.
ns. krak klr. korok korolyk. Daneben
krak kralyja reich.  kral'čyk. kraka lionigin
und  krok krolyk. wr. ltorolevač neben
krulewač. r. korolb. korolica. korljazi
Franhreich, eig.  carolingi, alid.  karlinge,
bei Nestor aus  koroljazi von  korljag-b oder
korljazb karling. Daneben  kralja dame (in
d,en karten) und  krolb. krolikt kaninchen.
— rm.  kraj. krgjas§. kr§jits§. kr (.ji vb.
magy.  kirdly. alb.  kralj. tiirk.  kgral,
kral. gr.  -/.pet lit.  karalius. karale-
lis zaunkonig.  karalikas kaninchen neben
kralius. lett.  krallts. korljii aus Karl,
dem namen des geivaltigen Karls des Grossen,
ivie schon Dobrovski) erkannt hat. Andere

korpu

erblicken in dem dem slav.  korljii zu grunde
liegenden Karl den „pater familias". Die
č. form  kral drang in das os. und ns.:  kral,
kral', die p.  ltrol in das klr. und r.:  krol,
ltrol; krolb. Hier sei auch  6. kralik, p.krolik
kaninchen encahnt, das sich an mhd.  klini-
clln aus cunic.ulus, it.  coniglio, anschliesst.

kormola: asi. ltramola lami, aufruhr
'i'/foc, cidau;.  kramoliti, kramolovati. Vergl.
nsl. ltremelj sermo.  kramljati logui.  b.
ltramola larm.  as. ltramola. klr. ltoro-
moly rdnke.  r. ltramola aufstand.  —
mlat.  carmula mitigata. seditionem exci-
tare, quod Bojarii carmulum dicunt. car-
mulum levavit.

ltorui.vslo: p. kormysla plur. dial.
koromyšl, koroniosto (W.  nes) schulterjoch :
aus dem r.: man envartet p.  ltromyslo.
klr. koromyslo. wr. ltoromisel. r. ltoro-
myslo. koromysel r b schulterjoch.  ltoromyslo
audi jlegel, fieau.  koromyslo, koron^slika,
libellula.  koromyslx bar (sternbild). ■—
An gr.  z.psp.a(jtr;pt ist nicht zu denken.

korimta klr. gehornt  (vovča). č.
kurnota. p. kurnuty, kurnasisty. — rm.
kornut. Aus der sprache uoandernder rumu-
nischer hirten.

k Orni: nsl. kranj Krain, Krainburg.
kranjec. — lat.  carnia; čarni, ein von
Aguileja bis nach Kdrnten lvinein luolmender
Keltenstamm. magij,  kraniez.

korontii: magij,  koront Kdrnten aus
ltorafrb, das in dem ein celtisches volk be-
zeichnenden  carantani steekt. Der name
lautet bei Nestor  chorutane (horatane):
davon stammt  korošec Kdrntner, vielleicht
fllr  koročbcb, asi.  *lioraštanin r b.

korotn: s. ltorot, korota trauer.  koro-
tovati. klr. korotaty, karataty. r. ltoro-
tati,: molodoj volta, svoj korotati Mr. 2. 32.
korovu: sik.orovunkrautmagy ,hor6.
ltorpavu: klr. koropavyj asper.  ltoro-
pavka krote,  pohanlta. nsl. krapavica.
— lit.  karpa, lett.  karpa voarze. Das thier
ivird auch  r. korostavaja ljaguška, nsl.
krastavica, krastača genannt.

korpu: nsl. krap, karp cyprinus car-
pio.  s. krap neben  šaran; korp mik. ist

9  *

kors-

132

korukii

falsch.  č. kapr. p. karp neben dem
Idr.  korop. os. kharp, karp. ns. karpa.
klr. korop, korop el', korap neben  karp,
šaran. r. korop r i>, karpi. — lit.  karpa.
lett.  karpa. run.  krap. lat.  carpo. ahd.
charpho. Ein europaisches wort dunklen
ursprungs. Das fremde wort folgt nur
theilvoeise der slav. lautregel:  korop, krop
und  kapr; daneben  karp.

kors-: klr. korosna fischhamen. Vergl.
r. korošnja, krožni art tragkorb.

kors ta 1.: asi. krasta scabies.  nsl.
b. krasta kratze.  s. krasta, krastavac
gurke.  e. krdsta, chrdsta. krastav^, chra-
stavy. sik. krasta, chrasta. p. krosta.
klr. korosta. korostavka krote.  r. ko-
rosta. dial.  korostva. — rm.  krastavets.
alb.  kastravets. lit.  karšti striegeln. mhd.
kratz. nhd.  kar seli rauh.

korsta 2. arca, sarg, nur in r. quel
len  karamzin 1. 488. dial.  kersta fiir
mogila. kovčežbet, rekše koristiea lam.
1. 21.  — Das voort ist finn.:  kirstu arca,
aber audi carcer.

korstčll: asi. krastelt f. (suff.  -ek),
kras tak, krastek colurnix.  krastela collect.
Hieher gehort wohl audi  s. rastelj. č. ckfa-
stel, kfastel, okrasta], kfdstal, ckrlstel,
kristel sdmarrioaditel, rallus, ortggometra.
ekrastati. p. ckrosciel, chrušciel: anleh-
nung an  ekvorstu. klr. korosfil’. r. ko-
rostek. — rm.  k§rstej, kristej. Der vogel
ist nach dem. laute benannt, den er von sich
gibt : č.  okrast, ckfest, okrast ein sdiall
diesern ivorte dhnlich;  p. ckrzastnac. Bei
diesem ursprunge ist  k neben  k begreiflich,
befremdend allerdings  korst-, korst-.

koršunu: r. k or šunr. falco milvus.
Vergl.  sik. kršdk.

kortft : asi. kratrsku kurz.  -kratiti,
nsl. kratek. s. kratak. č. kratky. p.
krotki, krotkoekvila, krotofila. kroci6. os.
ns. krotki. klr. korotkyj. wr. korotok
neben  kracie. r. korotkij. korotitB. vkratcS.
— lat.  curtus, daraus ahd.  okurz. Vergl.
lit.  kert in  kirsti, kertu liauen: vielleidit
aus  kert d,urdi steig.  kortu.

karta: asi. krati.: dva kraty zwei-
mal.  nsl. krat. e. krat; dial.  krat.
p. os. kro6. ns. krot. klr. krot, krof.
vo stokrot, wr. kro6. r. krati, lcrata.
— lit.  kart, kartaš mahi.  karta schicht.
lett.  kart mahi.  karta schicht.

koru!) a-: S. korakati den kukuruz
auslosen.  — rm.  kariinb, kgrimk stengel.
b. soli  koraka hohl bedeuten und tilrk.
sein.  gndna koraka brustkasten. Vergl.
klr. zakorablyj neben  zakoruzlyj starr,
steif.  zaslcorazlyj verschroben.

korana, kruna asi. krone.  nsl. krona,
s. korana, kruna. krunisati. č. korana,
p. korona, klr. korona, korana. — magy.
koronka. ahd.  korona. lat.,  corona.

korv-: b. nakravja se krdftig roerden,
r.  razdokretb. kraven dick, fett.  s. kra-
viti aufthauen madien.  kravi se es thaut
auf.  r. otkorovčtB, otkrovetb aufthauen.

korva : asi. krava kuh.  nsl, b. s.
krava. s. kravosica, kraosica art schlange.
č. krava. p. krowa. polab. korvo. os.
krava. ns. krova. klr. korova. r. ko-
rova, krava. — preuss.  cnrwis ochse. lit.
karve. Man merke  p. karw fauler ochse.
kaš. karva. Man vergleicht zend.  grva.

korvaj : asi. kravaj art kuchen. Vergl.
nsl. kravaj ec kleien fiir den sauerteig.  kra-
vajček. b. kravaj. s. kravalj. p. ko-
rowaj, aus dem r.  klr. korovaj grosses
hochzeitsbrot.  bezkorovajnyj syni,, bezkoro-
vajčuk bastard.  wr. karavajnica. r. koro¬
vaj, karavaj. — lit.  karavojas, karvojas.

korzina r. korbdien aus baumrin.de.
klr. korzyna. — Man denkt an sdmed.
korg, wohl mit unrecht.

korž- : r. koržavets durescere.  klr.
korž art troclcen gebackener kuchen.

koruda : asi. konda gladius.  s. korda
neben  čorda. nadordisati mit stibel versehen.
r. korda. č. p. kord. ns. korda. —
tilrk.  kard. pers.  kar d. Nicht unmittel-
bar vom zend.  kareta. Wohl entlehnung
der ersten periode. lit.  kardas. magy.
kard. Vergl. r.  kortiki.

koruku : p. korek kork.  — Aus
dem nhd.

133

kosti'

korjrto

koryto asi. trog.  nsl. b. s. korito,
č. p. ns. klr. r. koryto. polab. kor&itii.
os. korto. — magij,  koritto dial. alb.  ko-
ritg. Man denkt an die W.  ry. Vergl.
preuss.  pracartis trog.

kori: r. korb masern.  korjavyj. klr.
kor, kur, gen.  koru. p. kur filr  kor,
docli audi plur.  kury. — lit.  karaš, plur.
karai.

kovici : asi. korbcb art gefass.  kom
luc. 16. 7.-zogr.  nsl. korec hgdria meg.
napf; art getreidemass.  č. korec scheffel.
sik. korbdien aus baumrinde zu erdbeeren.
p. korzec. korczyk, lcoruszek. polab.
kor&c. os. ns. kore. klr. koreč art
schilttmass.  wr. korec holzerne schdpfkelle.
r. korect art schopfgefdss.  ar. modius.
— magij,  korecz art mass. lit.  korčius.
kort, č. korec sind entlehnt: gr. v.čpoc,.
sik.  korec deutet auf  kora: man vergleidie
koryto.

kos- : asi. kosnsiti, kosnati se beriihren.
iter. durdi delmung  kasati s§. pokosimo.,
prikosbmb aptus: daneben  pokošuri, dessen
š filr  kock- spricht.  klr. kosnuty ša, ka-
saty ša. r. kosnutb sja, kasatb sja. Da¬
neben ein dunkles  prikolesnati se. klr.
pokošen, vitr pokošen, viter odvitnyj,
dohbdnyj chrest. 108. 481. Vergl.  koles-.

kosa 1 . asi. liaar.  kosmi) capillus
kosmata. nsl. kosem flachsbund.  b.
kosa. dtagokos. kosmu, kosmam scheren
vb.  s. kosa. kosmov hundsname.  kosmat,
č. kosm zotte.  p. kosa wlosow. kosm.
kosmaty. os. kosa. kosm. kosmaty. ns.
kosmaty. klr. kosa. kosm. kosmač.
wr. kosmocce. r. kosa. kosma. — rm.
kosits§. magij,  koszmete, poszmete stachel-
beere:  č. kosmatka rauhbeere. lit.  kasa.
W. ivahrscheinlich  kes, vooher  česati kammen
und durch steig.  kosa. Vergl. lit.  kasti
graben, scharren.  kasiti kratzen. lett.  kast
harlcen.  kaslt schaben.

kosa 2. kosom. asi. sense.  kositi tichonr.
1. 270.  nsl. kosa. kositi, kosci name eines
sternbildes.  b. kosa. kosja vb.  kr. po¬
kositi, pokašati ung.  s. kosa. kositi, koz-
baša. kosijer, kosor art messer.  č. kosa.

kositi, kosif. p. kosa. kosič. kaš. ko-
seščo sensenstiel.  polab. kiisa. os. ns.
kosa. klr. kosa. košen juli.  kosaten

sdmertlilie.  r. kosa. Vergl.  kosatilm
sdnoalbenstein.  — magij,  kasza. ltaczor.
kaszds, sik.  kosa, Orion. rm.  ltoasg.
kosi vb.  kosaš. alb.  kosg. ngr.  -/.octd,
•/.oči, v.ozd.a Crusius.

kositeru : asi. kositem, kasiteri zimi.
nsl. s. kositer. kr. kositar, gen.  kositra.
— rm.  kositorju. kostori vb. gr. Y.aQaks.poc,.

ko stani: asi. kastanb, kastan%
kastanie.  nsl. kostanj, b. kosten, kesten.
s. kostanj, kesten. č. kaštan. p. kasztan.
klr. kaštan. r. kaštanm — lit.  kaštanas,
kastanija. magy.  gesztenye, das man aus
it.  castagna ableiten tvill. alb.  keštenj§.
rm.  kaštan. kgstang. ahd.  chestinna.
mhd.  kestene, kastanie. lat.  castanea.
gr.  /.aerravea. Mirk.  kestane, woher das b.
und das s.  kesten.

kostelu: asi. kostekb, kastelb castel-
lum, turris.  b. kastel. s. kaštel, ka-
štio sdiloss.  kostolac ON. č.  kostel
kirche, jttnger  kaštel citadelle.  p. košciol
kirdie, jttnger  kasztel citadelle.  klr.
kostol. wr. kosčel katholisdie kirche.
r. kosteh). — ahd.  chastel. lat.  castellum.
kosteta in der bedeutung „kirche“ liat sidi
von Bolimen nach Polen und so iveiter
verbreitet. *■

kostrubtt: č. kostrba. kostrbaty zottig.
p. kostrubatta klr. kostrub. kostrubatyj.
r. kostrubyj. kostrubatyj.

kostrullja : klr. kostrulbja kasserolle.
kostrici: č. kostfec steissbein.  r.
kostrec'b kruppe.

kosttlrfi: r. kostem, gen.  kostra, holz-
haufe.  nsl. koster sdieiterhaufe: ziveifel-
haft. Man denkt an and.  kostr. Vergl.
klr. koster sdiober.  č. kostroun gestell
zum troeknen von klee; ferners  klr. kostur
kniittel.  kostyl kriicke.  r. kostyh. kriicke.

kosti : asi. kostb knochen.  kostem.,
kostbka tveinbeerkern.  finikova kostbea.
Vergl.  koštb: telomb koštb gracilis.  nsl.
kost. kosten, kocka vourfel aus  kostka.
koščajiv knochig Ukrain.  b. kost neben

kostiru

134

koš!

kokal. kosten: kopje kostenovo mil. 270.
kosteliv oreh steinnuss.  kr. kocka, koc¬
kati se. s. kost. kostolom. koštunj (orali),
koštunjav hart.  košljiv. koplje koštanica
volksl.  okošt stark von knochen. Vergl.
kostilo. košcela art baum und frucht.
č. kost. kosten spiess.  kostka beinchen,
kem, loiirfel.  kostčnice, kostnice beinhaus.
p. kose. kostka. košcian, košcien, kostur
elfenbeinerner štab.  kostnač. kostera, kos-
tyra wiirfelspieler.  polah, lctist. os.
kose. kostka knochel, icurfel.  ns. kose.
kostlaf beschivdrer.  klr. kost knochen,
kem, icurfel.  koščij mager, skeleti,  košča-
vyj knochig, hager.  wr. koscerria bein¬
haus.  kostyrnik kartenspieler.  r. kostb.
kostka icurfel.  koščej skeleti.  — magij.
koezka icurfel. Man vergleicht lat.  costa.

kostiru : nsl. kostreba art' pflanze,
borstenhirse.  h. koštreva. s. kostrika,
koštrika. kostriž sonchus mik.  č. kostfava
trespe.  p. kostrzewa. os. kosčerva,
kostfava. ns. kostfova trespe.  kostrovka
anis.  klr. kosterva, kusteryva, kustryca
festucu ovina.  wr. koscer bromus secali-
nus.  r. kosten, trespe.  kosten, gras dial.
kostra trespe.  kostryka brennnessel.  — lett.
kasters trespe. rm.  kostrej ivilder bober.
Diese pflanzennamen beruhen theiliveise auf
einer form  kostiru, kostirva. Damit mogen
einige namen fUr „aehel, schebe“ zusammen-
hangen:  klr. kostryea. wr. kostra.

r. kostra, kosterja, kostrika. Man ver-
gleiche  s. kostrijet ziegenicolle.  klr. kos-
tryk kaulbarsch.  — rm.  kostr§š pdrsing
(art fisch).

kosu 1.: asi. kosveiri sekief.  s. koso
adv. Vergl.  kosa montis genus.  olcositi an-
fahren.  uskos, usprkos zum trotz.  č. kos
schrage lage.  napokosy, šikmy dial.  p.
kosy, kosaty sichelformig gekriimmt.  ko-
šla, košlavyj krummbeinig.  ukos schrage
lage.  vvskos, na ukos uberziverch. Vergl.
kosierka schiirschaufel.  os. kosa schrage.
Vergl.  kosycllo doline,  klr. kosyj. koso-
hor abhang.  wr. kosovač. kosomordyj
schief'miiulig.  r. kosvennyj. kosoj sekief
feindselig, teufel.  kosobenja krvmm.  koso-

lapyj krummbeinig.  kosorogu. bergabhang.
kost. kositi,. krilmmen. Vergl.  kosica schlafe
und  s. kosijer ivange živ. 74.  — rm.  ko-
stiš schief.  kosti ist icahrscheinlich mit  kosa
sense venoandt.

kosu 2.: asi. kosa, amsel; falsch psit-
tacus.  nsl. b. s. č. p. os. ns. kos. klr.
kos. r. kos^.

košeglavici: b. košoglavec ungehbrt.

koši ja b. s. ivettrennen.  — tiirk.  koš§.
košmak vb. ngr.  -/.ocnj, noatov.

koštll-: nsl. koštati kosten constare.
(In beiden bedeulungen des d.  kosten.) č.
kost. koštovati. p. koszt. kosztoivac. ko-
štunek. klr. kost. koštovaty. wr. kost.
r. koštx. koštovati, aus dem p.  — mhd.
kosten. and.  kosta. lit.  kaštuti. ka-
štunkas. ngr.  '/.oot^io. Aus dem lat.

koštdj : klr. koščij diener chrest. 477.

koštrunu: nsl. koštrun, kaštrun, ka-
štron hammel.  — it.  castrone. bair. d.
kastraun.

koštuna asi. fabula:  haldejskyja ko-
štuny op. 2. 3. 726.  koštunbstvo. koštu-
niti. b. lcoštun schlaukopf.  koštunka. ko¬
stanja intrigiren.  klr. koščun spotter.  r.
koščum, possenreisser. Beziehung zu  kostb
ist moglich. Vergl. ngr.  y.ot^ouva puppe,
marionette.

koštl r. nekoščnoj teufel.  nekošnoj
unmenschlich.

košulja asi. hemd.  nsl. b. s. košulja
neben nsl.  robača im Osten.  č. kosile,
p. koszula. os. košula, košla. ns. košula.
klr. košula, košela. wr. košula hemd.
r. košulja art pelz, dial. hemd.  —- alb.  k§-
suljcj. Man vergleicht lat.  casula.

košuta asi. hirschhuh.  nsl. b. s. r.
košuta. č. košut boch.  — rm.  čjutg.
alb.  sutg.

koši 1.: asi. košb korb.  košara, ko-
šarja, košbnica axupiq. nsl. koš. košulja
soli im Westen in der bedeutung „geJloch-
tener behalter filr haselnusse“ vorkommen.
b. koš. košara schafstall.  košnica. koše-
rište bienenkorb.  s. koš art scheune von
flechtiverk.  košar. e, koš, kuš korb.  p.
kosz. kosznica dial.  koszalka. koszara,

koši

135

kottlu

zagroda za bydlo lub oivce. klr, koš.
košara pferch.  kosci' lindenbastkorb, binsen-
korb.  wr. koš. košara pferch.  r. koš.
koša. košelb. košara, košela, košulja Jcorb.
— lit.  kašius, kašus. kašele bastkorbchen.
lett.  kašelis. kosuls bienenstock von borke.
magy.  kas. košar. kasornya, kosornya stali
von jlechtiverk.  kosolya landliche iviege.
rm.  koš. alb.  koš.

koši 2. : r. košb gepdck, nomaden-
lager.  klr. koš. — tiirk.  koš.

kotil- : nsl. kotati rollen.  prekotnoti
umioalzen.  kota Urad.  kotač na zibki Ukrain.
koturati, koturnoti: daneben  kataliti, ka-
taljati: krogla se katalja. s. kotač, to-
čak rad.  kotur, kolut scheibe.  koturati
rollen.  kotrlj trochus mik.  kotrljati mik.
Vergl.  kotalac hohlung des schliisselbeines.
6. kotiti, kaceti umiverfen.  kotouč ring.
kotaliti ivdlzen.  p. katulač sie dial.  klr.
kot rollen.  kotyty, lcačaty rollen.  pokot
seitenabhang.  okačnyj, zaokruhlenyj. Vergl.
kataty niederscldagen.  wr. kočič, kačač
rollen.  kotka rollen.  r. katitb, katatb
rollen.  kačatb schaukeln.  lcačb, kačalka
iviege.  kačelb. kačeja seelcrankheit.  katkij
rollend.  pokatb, skatb abhang.  ki bugru,
ko razkatistu volksl.  — lit.  kočioti ivdsche
rollen. Als urspr. vocal sehe ich o an,  a
scheint aus dem iter. zu stammen.
kotariea s. korb.

ko tj uga: sik. klr. (huc).  kofuha hund.
- magy.  kutya. Vergl.  kučika.

kotopaml : ar. kotopani vorsteher.
as. kotopanb. — mlat.  catapanus. gr.
■/.OTSicavs?.

kotol‘a, kotcra asi. streit.  koterati
coarguere.  kotorati se streiten.  klr. r.
kotora.

kotoma nsl. lagopus,  bela jerebica,
katorna steinhuhn, im JVesten.  — Man ver-
gleicht it.  cotornice.

kotrigu: nsl. kotrig articulus habd.
kr. kotrig ung.

kotu 1 .: asi. kotbCb cella.  nsl. koteč
hara, hiihnerJiaus, sdmeinestall.  kočak. s.
kot, kotač kleiner stali,  kočina. kotobanja
hiihnerkorb.  č. kot geringes haus.  koteč

behdltniss.  p. kociec, daraus  kojec, steige,
kiifig. Vergl.  kotara, kotarha tatarische
hitite von fiz.  klr. koječ aus dem p.
kuča schiveinestall gehort nicht zu  kotu.
wr. kotucli umzaumter ort filr hiihner.  r.
kotcy, zagoroda izi tyčini. kotuchi hiitte.
— magij,  kotecz hiitte. rm.  kotets. alb.
kotets, kutets, kočak, kučak gallinajo.
lit.  kutis. ahd.  cbuti. Das voort ist im
d. sehr verbreitet.

kotu 2. : asi. kotelb kater.  kotika
katze:  vlahi kotika. koška, kotva anker.
koturb art thier.  nsl. kotiti junge iverfen.
kotva anker. Vergl.  mačka katze, anker.
b. kotak. kotarak. kote. kotka. kotjaytm</e
iverfen.  s. kotiti junge iverfen, daher  kot
brut.  č. kot, kocour kater.  kote. kočka
katze.  kotva anker.  p. kot, koczur. kotna/.
trachtig.  kočič sie. wykot ausbruten.  ko-
te\v, kotwia. polab. Kut&i, kiitva. kuto.
os, kocor. kočka. kotvica. ns. kot. koše.
klr. kot, kocur. kotva, kotka, kčšlta. ob-
kot zeit des lammeriverfens.  r. koti. koška,
kotiti, sja. kotva. — preuss.  catto. lit.
katas anker.  kate. katvičia. lett.  kakjis.
pihd.  chazza. rm.  kotok. magy.  kaczer.
and.  kottr. finn.  katti. ngr.  -Actta,

■/.ivcp.. Ein gemeineuropaisches wort unbe-
kannten ursprungs. An der zusammengeho-
rigkeit dieser ivorter ist nicht zu ziveifeln,
ivenn auch  kocur, kočka aus  kotu schiver
zu deuten sind.

kotyga, kotuga asi. tunica:  kožbna
kotyga. — Vergl. mlat. it.  cotta. mlat.
cotuca. ahd.  chozza. Wohl aus einer
unnachiveisbaren germ. form. Suffix  yga
wie in  krikyga. klr. ist  kotyha art
fuhrwerk.

kotllfi: asi. kotbli ltessel.  nsl. b.
'6.  kotel. s. kotao. kotluša irdenes geschirr.
p. kociel, kociol. kotliczek. polab. liii-
tal. skutal gefdss.  os. kotol. ns. koti,
košek klr. kotel. r. koteli. — preuss.
catils. lit.  katilas. lett.  katls. Das wort
ist germanisch: got.  katils. ahd.  chezzil,
^chezzi. and.  kati. magy.  katlan. rm.
kotlon. Die entlelinung fiillt in die erste
periode.

kova

136

krad-

kova b. art gefdss verJc. 34.  klr.
ltofa. — Mirk.  kuva, kola, koga čimer.

kovriga r. kreis, art rundes brot.
wr. kovriha. — rm.  kovrig bretzel.  ko¬
vriga kriimmen. Man vergleicht tiirk.  ge-
vrek. Abseits liegt s.  kvrga gibber.

kovšu: r. liovšt, kuvšint becher.  klr.
kovš, kuvšyn. wr. kovš, kukšin. p.
kousz, liusz, kauszyk. — lit.  kaušas. lett.
kauss. Man fiihrt cin nd.  kowse an.
Dieses mag den angefilhrten voortern zu
grunde liegen: nordt.  kupšin ist dann r.
ursprungs.

kovueegu: asi. kovičegt arca.  b.
s. kovčeg. klr. kovček. r. kovčeg'i>.
— Man vergleicht gr. v.a uxtov nap’ rjpiv,
•/.u/ul; Se napa toT? cctfdh;. lat.  caacus. rm.
kauli, daher cin suffix  egi anzunehmen.
Ver gl. asi.  ko vtkali poculum. >

koTj ll: r. kovylb pfriemengras.  klr.
kovyl', kovyla. s. koviljc. r. kovyljatb
ist hinken.

kovini: ar. kovtri, ko vrt. r. ko¬
ven teppich.  klr. koverec. p. kobic-
rzec. č. koberec. — rm.  liovor, wr.  ko-
belec. lit.  kauras. Vergl. b.  guber grobes
tudi, teppich. s.  guber bettdecke. Das
wort ist im r. so alt, dass engl.  cover fern
zu halten ist.

koza asi. ziege.  koztlt ziegenbock.  ko¬
zij, kozblb adj.  kozij rogi. kozičina. nsl.
koza. kozel, kozoprsk october (brunft der
ziegen). Vergl.  kozlati sich erbrechen.  b.
koza. kozij. kozina. s. koza. kozji, ko¬
žar. kozina, koziti se junge iverfen (von
der ziege).  kozoder, kozomor schlechtes
ivetter.  č. koza. kozel, kozdk ziegenhirt.
p. koza. koziol, koziel bock, holzbock, bock-
'pfeife (dudelsack).  kozly bode, kutsdiersitz.
kozodoj, lelok caprimulgus europaeus. Vergl.
kozula doppelter angelhaken.  polab. kuža.
os. koza. kozol. kozlo zicklein, dudelsack.
ns. koza. klr. koza. kozel. kozly, lio-
zlyky dachsparren: rm.  k§prior. kozodoj
ziegenmelker.  wr. koza. r. koza ziege,
dudelsack  kozeli. kozly bock, kutsdier¬
sitz.  kozodoj. — magy.  kozak art pilz.
lett.  kaza.

kožar im!: r. kozarini chazarus /d-
&poq.  — magy.  kožar.

kozarM: nsl. kozarec becher.
kozolll: nsl. kozol (ivohl  kozov), ko-
zulj, kozlec korbehen aus baumrinde.  (sik.
liozub, lcrb kamin).  p. kažub, kožub.
klr. liozub, kozubenka. r. kuzovi. —
Ut.  kuzavas, kuzabas. magy.  kazup.

kozyri: r. kozyrb trumpf.  vykozy-
rjatb. p. kozyra. wykozerowad. — tur k.
koz. gr.  x,6£tov.

kozillCi: nsl. kozol gedeekte harpfe.
kozlec (kozuc) ungedeekte harpfe, schutz-
bau auf dem felde filr getreidegarben:
v stogu ali kozolci, kozolci stuhlgestell.
klr. kozeleč gestell.  — magy.  kazal heu-
schober.

koža asi. haut.  kožuhi pelz.  nsl.
koža. kožuh, kožuhati schdlen.  b. koža.
kožuh, kožuhar. s. koža. kožuh, kožo
der schlechtes ivetter.  č. kože. kožich. kož-
nik uter.  p. koža. kožuch. kažemiak aus
dem r.  polab. kuža. os. ns. koža. ko¬
žuch. klr. koža. kožuch. kožan Jleder-
maus.  kožemjaka gerber.  wr. koža. ko¬
žuch. kožan fledermaus.  r. koža. kože-
lupi dial.  kožedert boser mensch.  — lit.
kažiamelias. lett.  kuža haut (ungeiodhn-
lich).  koza hillse von niissen.  kažoks. rm.
koaž§ rinde, hillse. magy.  kozsdk. zosnik
kilrschner aus  kožušbniki. vgr.  »o^oz«.

k ra č. masse, stilek, klumpen.  kfenice.
kra ledu, dial.  krenec. p. lira eisscholle.
klr. ikra grundeis.  r. kra ili ikra ledja-
naja na vode. Vergl.  nsl. kora, srež bei
Linde,  kra ist dasselbe ivort wie  r. klr. ikra:
vergl.  igra, gra. Andere ausdrucke filr
,',eisscholle“ sind  klr. kryha, krcla, r. dial.
kryga.

k rad-: asi. lirada, krasti steklen.
kražda diebstahl.  kradbba. kradežbniki.
nsl. krasti, kraja furtum meg.  b. krada vb.
liražba. kr. ki - adomce dam.  s. krasti,
kradoin heimlich.  kradja. č. krasti, kradež.
p. krašč. kradmo furtim.  kradziež. polab.
krodne. os. *kras6 (kradžech), kradnyd.
s kradžu clam.  ns. kšadnuš. lišajžu
heimlich.  klr. krasty. kradež. kraža.

krada

137

kr alko dieb pisk.  wr. kradžba. kradzeža.
r. kraste.. kradbba. kraža.

krada asi. rogus, fornax, altare.  nsl.
holzstoss.  klr. krada sclieiterhaufen chrest.
101.477. Vergl.  klr. koroda niedriger baum-
hlotz mit  kolda.

kraj asi. rand. Hieher gehort  iskrb,
iskry, priiskrb nahe adv.  iskrbnb, slcrbnb
nahe adj.  krajneštnb a^psta-ro? prol.-rad.
86.  nsl. kraj. isker proxime habd.  skrad-
nji aus ilnd neben  skrajnji letzter.  b.
kraj. kraj Dunava cm der Donau.  na
kradni meani kač.  kr. iskr istr.  skrad-
nji. s. kraj rand.  kraj (ohne accent),  ukraj
neben,  iskraj vom rande.  krajina : die-
ses wort ist auch in der bedeutung „krieg“
nicht von  kraj zu trennen: vergl. b.  pre-
mežde gefahr.  okraj ati, okrajčiti um et.ioas
herumgehen statt daran zu gehen, zaudern.
č. kraj. p. kraj. krajina. os. kraj. ns.
kraj, kšaj. klr. kraj. kraj sela am ende
des dorfes.  krajnyj. wr. kraj. kraj neben.
r. kraj rand; dial. wald. Als praep. dial.
krej, kri. iskrennyj nahe liegend.  ukraj,
ukraina grenzland.  — magy.  kraj rand.
rm.  kraj. Vielleicht von  krajati, das durcli
dehnung aus  krojiti entstanden, daher urspr.
schnitt, anschnitt.

krampu: nsl. kramp karst.  — nhd.
krampe.

krama: č. kram kram.  p. kram.
os. klamar kramer.  ns. kšamar. klr.
kram. wr. krama. r. krami,, kra-
marb. — lit.  kromas. magy.  karam, kal-
mar : daher sik.  kalimar. mhd.  kram zelt-
decke, krambude.

krap-: nsl. krapi, krapci art mehl-
speise.  — nhd.  krapfen. mhd.  krapfe art
backiverk. ahd.  chrapfo.

krapaku: p. krapak, karpak, kre¬
pak Karpaten.

krasa asi. schonheit.  krasiti schmilcken.
krasbrn,. s. (krasa), krasiti, krasan. kras-
nik. 6. krasa. Mit  krdsiti schmalzen vergl.
man nsl.  zabeliti, p. krasa. Vergl.  wieprz
niekraszony. os. krasa. ns. kšasa. klr.
krasa. krasyty schmilcken, fčirben.  krasjuk
schoner jilngling.  krasula barenspinner.  r.

kreng-

krasa. krasitb schmilcken, farben.  krasucha
scharlachfieber.  krasula scheckige kuh.  krasno-
guzka harlekinspecht.  — lit.  krosas farbe.
lett.  krasa schonheit, schone farbe. Uber-
l raschend ist rm.  krastenik fiir mondkalb,
missgeburt. Man hat mit  krasa and.  kros
lob, ruhm verglichen.

krasovolij as. bestimmtes mass.  kraso-
volb. p. krasowola loeinschale.  klr. kraso-
vula. r. krosovulb, krasoulja becher.  —
ngr.  y.pacoyoaX'.. Vergl. mlat.  crusibulus.

krasti: nsl. kras Karst. Urkundlich
carstum.

krebulici: nsl. krebulec, krebulica,
krefulica, krofulica kerbelkraut.  klr. ker-
vel'. r. kervelb. — Ut.  kervelis. lett.
kjerveles. ahd.  kervela. mhd.  kervele.
lat.  caerifolium, chaerefolium. gr.  / u atpš-
<puXXov. Hieher gehort  s. trbulja. č. tfe-
bule. p. trzebula, trebulka. klr. tere-
bula. magg.  turbulya.

Itrccavu : s. krecav kraus.  — rm.
krets.

krcčl : s. kreč kolk.  — tilrk.  kireč.
kreda, krajda nsl. kreide.  s. kreda,
č. kfida. p. kreda. os. kryda. klr.
wr. krejda. — lit.  kreida. ahd.  crida.
lat.  creta.

kremen : asi. kremy silex.  nsl.

kremen. b. kreiirbk. s. krem, kremen.
č.  krem, kremen, kfemel. p. krzemien.
polab. krem&i. os. kšem. ns. ksemen.
klr. kremen. Vergl.  kremezkyj riistig.  r.
kremeni,. Vergl.  kremlb. — rm.  kremene.
lit.  krams. lett.  krams.

krempclu: nsl. krempel klaue.  —
nhd.  krampeln osterr. von  krampe haken.

krems- : nsl. kremsača schlechtes bed.
r. kromsatb, kromšitb schneiden.  krymsalo
filr  kresalo dial.

kr en g-: p.kregi, kregiel, kraglik kegel.
krežel rockenstock, ivocken.  polab. kra-
gilc kringel, krengel.  ns. kružel’. klr.
krulili, kružel’. wr. krebla kegel.  r.
krendolb fiir  krengelb. — Die ivorter sind
d.:  kegel, haben sich jedoch an  krongb
angelehnt.

138

kresa-

krengeli

krengell : r. krengelb, krendel bknngel,
bretzel.  p. kregiel. ns. kryngel. — nhd.
kringel von  kring, krang.

kreni- : asi. kreniti se inniti.

kreilt- : kronati deflectere, beivegen,
eig. drehen. Durch steig.  krati gedreht,
daher fest gedreht, strajf\ hart, grausam.
prikrati strenge.  kratiti drehen:  rame
kratiti; korenb iskrativi. nsl. krenoti,
kretati ein schijf lenken; modice movere
habd.  nevkreten ungelenk.  krote seliv.
krotovica zusammengedrehtes , venvickeltes
gam rib., schlinge.  krotica na preji, kroti-
čiti se Uhrain.  krecati, ravnati oje gehort,
wie  c zeigt, nicht zu  krent-. b. krena,
krevam heben.  iskmtja herausreissen.  kr.
z glavnin kretanje ung.  k bogu da skru-
tiš od svojih noga hod budin. 61.  s. kre-
nuti, kretati beivegen.  skretanj in einander
gedrehte tabakblatter.  krut dick; nach Stulli
fortis, saevus.  č. krut drehung.  vykrut.
kruty gedreht, drall.  ukrutny streng.  krou-
titi drehen.  vykruta vonvand.  p. krza-
tae sie sich tummeln.  krzet dreliung, wen-
dung.  skrzet emsigkeit.  zakrzet. kret drehung.
krety gedreht.  kracie, krecie krummen.
kruty stark zof. und  skrutny grausam
sind r.  os. kruty (gedreht), fest, hart,
streng.  krucic befestigen.  skrutny ernst.
vukrutny streng.  ns. kšuty fest, steif.
votkšusiš abdrehen.  klr. vykrjataty ša
sich herausmnden.  kritaty ša sich unruhig
hin - und lienoerfen.  vykrut. krutarstvo
ausjiucht.  krutyj geumnden, steil.  okrutnyj
ungeheuer.  krutyty drehen.  krutyholova
ivendehals.  kručyna steiler pfad.  wr.
krjatač, pokrjanud beivegen.  krač, krač
absturz: jenes vom adj., dieses vom verbum
auf  -ti durch  i>. krucic. r. krjanutb,
krenutb, krjatatb, kretatb beivegen. Abivei-
chend:  krjači^ drehen.  krutoj zufest gedreht,
steif.  krutaja gora. krutb, kručb steiflieit.
krutitb. krutigolovka jynx torguilla.  ki'u-
tojar steilheit.  krutenb ivirbel.  okrutnyj
flink.  — lit.  krantas steiles ufer: slav.
krati, pakrute ufer. lett.  krasts steiles
ufer.  kruti steil abhangend. Vergl. rm.
k gr ni vb. drehen.  krinčen grausam. Man

merke  krata: pokruta: asi. pokrutanski
panificis in s. und r. (juellen.  č. pokruta
brotchen.  pokroutka rundes brotchen.  p.
pokreta filr  placek kuchen, eierplatz zof.
os. pokruta. ns. pokšuta. Wahrscheinlich
krata, eig. also gerundetes, gemundenes.

krentina: p. krzecinka ginster: da-
neben  krzecina katzenminze. Vergl.  č. kru-
čina ginster.

krepa- : nsl. s. krepati verrecken.  klr.
krepnuty. — it.  crepare.

krepdlo, krepel nsl. prilgel.  krepe-
liti. kropelka rib. neben  krpelj. s. krpele,
kreole verbindungsiverk der jochpaare ochsen.

kres- : asi. knsnati erscheinen.  viskris-
nati von den todten auferstehen. it er.  viskm-
sati, d. i. wohl  vrskfsati. b. visknsna,
visknsnuvam vb.  kr. skrsnuti evanes-
cere.  kot tinja skrsne. uskrsnuti črne. 49.
skrisati mar. aus  -kresati, s. vaskrsnuti,
uskrsnuti. vaskrs, uskrs. vaskrsenije,
uskrsenije. p. wskrzesnač. klr. voskres-
nuty. voskres lebensfrische.  r. voskres-
nutb. voskresi. asi. kresiti aufenvecken:
das ivort beruht auf einem nomen  il: krčs-
(vbskresbnyj dbnb naz.) aus einem iter.
*  kresati. b. vrskresi go, vbskrčsevam
vb. bulg.-lab.  s. krese se Varnice soli
bedeuten „die funken verschwinden“.  č.
kfisiti aufenvecken, lahen,  kfisati se sich
erholen.  p. krzesic ivecken, lahen.  klr.
voskresyty. Mit  kres- sind. ivahrschein-
lich folgende ivbrter venvandt:  asi. kresi
Tpo“ip vielleicht „sonnenwende“.  nsl. kres
ignis festivus habd. lex. johannisfeuer rib.
gori kakor kres. kresovati, kresiti scintil-
lare habd.  kresnica lichtschnake meg.  kre-
savka noctiluca habd.  s. kriješ johannis¬
feuer. cicada mik.  kresovi, krijesi zeit der
sonnenivende.  krijesnica fiir  svitac johannis-
ivilrmchen. Verschieden ist  r. kresi leben
dial. Man beachte  ne bytb na kresu das
geiounschte nicht erreichen,  ne toržestvo-
vatb. Vergl.  kresu.

kresa- : nsl. kresati feuer schlagen.
s. kresati, samokres. Vergl.  okresati, skre-
sati ziveige abhauen. č.  kresati, kres.
p. krzosač, krzesae. krzos feuerschloss.  za-

139

kresnica

kres Jcerbe ist ivohl klr.  os. kšesac.
ns. kšasaš, tšasaš. klr. kresaty. kre-
sylo, kresyvo. kris flinte,  strilba. wr.
kresač. kres. r. kresitb. kresalo dud.
Die scheidung von  kresa- und  kres- (kres¬
niti) ist nothivendig.

kresnica b. art Jisch, s.  kumica.
kresta s. kamin (des hahnes).  — rm.
kreast§. lat.  crista.

kresu: č. kres kreis.  okres. okršlek.
p. kres. okres. — ahd.  ciirei'/,. nlid.
kreis.

kreši- : s. krešiti, krešivati gedeihen.

—  it.  crescere.

kresu: nsl. kreš cardamvm.  kreša
kresse.  — ahd.  cbresso, cliressa. nlid.
kresse.

krezombu: s. krezub zahnlitckig.
Vergl.  r. karzubyj dud.

krezy, kryski p. gekrose; krause.
os. krjoz. klr. kryza krause.  krusky,
krušky gekrose.  — mlid.  kroese. ahd.
clirosi; krause.

krega- : nsl. kregati ausschelten, zanhen.
krog. — lit.  kregeti grunzen.

kreguku : b. krelrtk bruchig, zart,
fein.  krebkav zart.  č. kfehky bruchig,
miirbe.  (p. krochkošd). (klr. krichkyj,
kruchkyj, krychyj miirbe).  wr. krevkosc.

—  rm.  krebtu zart. Ob  kreg- oder  kroli-
(krecli-) die W. ist , ist mir nicht klar.
Vergl.  asi. kraždevati mollescere.  č. kreh-
nouti bedeutet „starr werden“.

krek- : asi. kreknati rigescere.  —
Vergl. lit.  krekti coagulari.

k rekli : s. okrijek, žabokrek, žabo-
ltrečina ivassermoos, zannichellia palustris.
nsl. krak, krek, žabje jajca, žabokrečina
froschlaich.  okrak froschlaich, ivassermoos)
č. okrebek ivasserlinse.  p. ltrzek, skrzek
froschlaich.  os. kšek ivasserlinse.  ns.
kšek entengries.  klr. zabokryč. wr.
k vok fiir  klok. r. krjalci, ukrjak, klek%,
kliivb froschlaich.  — lit.  kurkolai. kurkla.
lett.  kurkulis. froschlaich. Die ivorter
scheinen trotz der so sehr ahiveichenden be-
deutungen venvandt. Vergl. e.  žabinec
conferva und  žabiny sperma

krija-

Man nimmt eine verivandtschaft von  kreki
mit d.  laich (*hleih) an.

krepil: asi. kropi,, krep r i,k r r> fest.
krepiti, iskrepnati erstarren.  nsl. krepek,
krepost tugend , audi bei den katholischen
Bulgaren.  okrepnoti, okrenoti liart werden.
krepen erstarrt.  skrepeniti erstarren (vor
kalte).  b. krepja befestigen.  klr. noge
okrepehu Jacke 277.  s. krepak. č.
kfepky. p. krzepic, krzepczyč. krzep-
nad erstarren, gerinnen.  (os. skšepnyč
vorfallen, von ivideriviirtigem).  klr. krip-
kyj. r. krepkij. krepostb festung.  krepb
harte.  krdpnutb steif iverden.  krepyšb geiz-
lials. Die urspr. bedeutung des ivortes  krepi,
ist starr, fest. Man vergleicht d.  kraft.

kreska-: b. kreštja schreien.  kresnic
geschrei.  s. kreštalica hdher. Vergl.  kreja.

k resi O : č. kreslo armstuhl.  sik.
krieslo. p. krzeslo. klr. krislo. wr.
kreslo. r. kreslo; dial. rahmen.  — preuss.
ereslan. lit.  kreslas: vergl.  krasti s sich
auf einen stuhl setzen.  krase, kresie stulil.
lett.  kresls.

kri- : durch steig.  -kroj: okroj v.vf.a.
prokroj. ukroj/aset«. kroiti schneiden.  okroj
vestis.  okrojnica. Durch dehnung von  kroj kra-
jati. nsl. krojiti zuschneiden.  krajati habd.
krajao schneider habd.  krojač, b. kroja vb.
iter.  skrojavam. s. kroj. krojiti, krojač,
as. okroj. e. kroj. krojiti, krajeti. p.
kroj. krojie. krajac. wykrawač aus  -kra-
jawac (vergl. r.  probaivatb sja). krawiec.
krawacz. skrawek. os. krač aus  krajac.
krave. ns. kšajaš. kšajc PN.  klr. kroj.
pokroj schnitt.  krojity. krajaty. kraveč.
kraval'nyk zuschneidemesser.  wr. krojie.
kravec. r. pokroj. ukroj. kroitb. kra-
veci>. kravčij, krajčij. — rm.  kroi vb.
lit.  kraučius. lett.  kraucs.

krica r. kritze.  klr. kryea stahl,
kritzeisen.  — Aus dem d.

krija- : as. okrijati ivieder zu sich
kommen.  kr e v ati foveve  (lijati, levati). 5.
kfeji, krati genesen.  okMti, okfivati. os.
vokšeč, vokševad erguickt iverden.  vokševič
erguicken.  klr. krijaty genesen.  wr. kri-
jae, okrijač genesen.  r. vskrivitb sja con-

ranarum.

krik-

140

krišltt

valescere dial. vielleicht fiir  vskrevitb sja.
Fretnd dieser sippe ist ivohl  s. okarjati se
recreari. Ich fuge Mer noch an  krevati
guiescere.  nsl. okremati convalescere.  b.
krevam lieben  (krent-) mil. 448:  krevaet
dete to na ncč 518.  kirtali ke te kre-
vaat 335. machen:  ne nakrevaj mi jadovi
450.  krevam se sich erheben.  kravja stdrken
wrk.368.col. 131. 144. 151.  kraven fett:
kraveni lica bulg.-lab. 26. Vergl.  korv-.
Bedeutung undform machen schmeriglceiten.

krik-: asi. krikrb clamor.  kričati cla-
mare.  nsl. kriknoti. krik. krič. kričati,
s. kriknuti. kričati. č. krik. krikati. kri-
četi. p. krzyknač. krzyczeč. krzyk

krzykač. os. kšičeč. ns. ksik. klr.
kryknuty. kryk. kryčaty: daneben  kyrčaty,
kyrkaty. wr. kriksa. r. kriknutb. kriki,
kriči, kričatb. krikivatb. — lit.  krikle
kriekente. Gleichbedeutend ist  klik-: asi.
kliknati schreien.  klicati, klikati, kličati.
kliki, kličb. nsl. klicati rufen.  b. kli¬
kam ob.  s. kliči rufen ivie die Vila.  klr.
klyknuty. klykaty. klyk. ldyč. r. klik-
nutb. klikati., kliki, kliči. — lit.  ldikti.
m. klikni vb. An  krik- und  klik- reihe ich
jene ivorter an, die, einen schall bezeich-
nend, dieselben consonanten und in ivenig
zahlreichen ausnahmen dieselbe lautfolge
Meten.  1) krak-: asi. krakati krdchzen.
nsl. krakati, krokati. č. krakati. sik.
kraka. p. os. krakač. kaš. krak cor-
vus.  klr. krakaty, karkaty. krakun rabe.
krakva stockente.  wr. krakač, karkač,
karchač, kyrkač. krakva ivilde ente.  r. kra¬
kati., karkatb, kurkatb, krjakatb. krakva.
karkuni rabe dial.  krjakva, krjakuša. —
lit.  krokti. krakti, karkti. lett.  krakt,
karkt. kerkt. ahd.  hruoh krahe. and.
krakr rabe. lat.  crocire. 2) krek: asi.
krokati coaxare.  krekitati. krečeti cicada.
nsl. krečati habd.  s. krečati. kreknuti.
kreka. krek etati. č. krečeti, škrečeti.
kreček hamster. Vergl.  krehotati. kre-
chaf taucher.  p. krzekač ranzen, briinf-
tig sein.  krzekotač. Vergl.  grzechotač.
krzeczek hamster.  krzeczot gerfallc.  klr.
krektaty. krečet weisser edelfalke.  wr.

krektač. r. krečeti. krochali. mergus.  —
magij,  kerecset art falke. preuss.  kerko
taucher. gr.  -/.pezo). 3) krenk: p. krze-

czeč, krzakač, clirzacliač knurren.  klr.
krjak heerschnepfe.  krjaka laubfrosch.  r.
krjakatb. krjachtčtb. 4) krok: nsl. kro¬
kati krdchzen.  krokar rabe.  krokot. č.
krokati. 5) krukti: asi. kraki corvus.  p.
krak. krukač. klr. krukaty krdchzen.
kruk. Vergl.  krjulcaty guaken.  wr. kruk.
r. kruki. — lit.  krukti. kraukti. krauklis
krahe. lett.  kraukls. got.  lirukjan. Man
vergleicht ai.  kroga geschrei.  krocati sclireit.
Mit anderer lautfolge:  ns. kurcaš. klr.
kurčaty. — lett.  kurkt. 6) kttrlc-: asi.
kriknati krdchzen.  nsl. krketati. s. krk-
nuti. krčati. krkljati. krkoriti. č. krkati.
ns. kyreas: vergl.  cerka ivilde ente, kriek¬
ente.  r. kerkatb. karkatb. čirkatb. —
lit.  lcirkti, karkti. kurkti. rm.  krokni,
karkni vb.

krilu: asi. okrili chlamijs , zaionte-
t atj[j.a. Vergl.  kri-.

krinica: asi. kniga glagoljemaja vre-
mem.nikb sirččb krinica. nsl. krnica
(karnica) gurges meg. lacus lex. Vergl.
krnica presskufe, backtrog.  p. krynica
cisterna aus dem r.  klr. krynyča neben
kyrnyča brunnen.  wr. krinica guelle.
r. krinica dial.

krinft 1.: asi. krini, krina modius:
krina zlata, krinica olla, hijdria, catinus.
okrini pelvis.  b. krina getreidemass.  s.
krina labellum.  krinca scutella mik.  krinčica
kleine schale.  as. u krine .kd. kbbli.
6. okfin napf.  p. krzynow vas ligneum.
os. kšina, kšina, kšinca. ns. hokšin niulde.
kšinica reibenapf.  klr. krynovka brat-
pfanne.  r. krinka topf.  okrini schale.
Vergl.  skrinja.

krilili 2.: asi. krini lilium.  b. krem:
div krem ivilde lilie.  s. krin. klr. kryn.
r. krini. — gr.  ocpivov.

kripcvici: nsl. kripevec filzlaus vip.
krpčlj. s. krpelj, krpijelj und  kriijelj.

krišltt : asi. okrišli tabernaculum.

č. okršel, okršlek. olcrsl orbis vit. circui-
tus.  nsl. okrešel ON.

141

kroma

krišpa-

krišpa- : nsl. krišpati crispare.  s.

nakrešpati mik.  . mhd.  krispen. lat.

crispare.

kriv isti: r. krivici,. — lett.  krevs
krivs Russe.  krevini ehstnische kolonisten.
Nicht vom lit.  kirba sumpf abzuleiten.

krivil: asi. krivi, solde/, krumm.
krivi,da. krivina. nsl. kriv krumm. scliul-
dig reus.  krivica, krivkati spdhen.  krvina
pri saneli seitenkrilmmung.  krevljati hinken.
kravolja hirtenstab.  b. kriv. krivja
kriimmen , beschuldigen.  okriveja krumm
voerden.  krivica, krivina, krivdina. krivak
krummer hirtenstab.  krivulak col. 134.  raz¬
kriva fratze.  s. kriv krumm, schuldig.
krivda, krivudati sich schlangeln.  krivak
art miinze.  krivošija. č. kriv. krivda.
krivolaky schrdge.  krivolačiti. p. krzywy.
krzywda. krzywulec, krzywula von natur
krunim.es holz.  kaš. krzyv. polab. kraivy.
os. kšivy. kšivda. ns. ksivy. klr. kry-
vyj. kryvda. wr. krivyj. krivda. r.
krivoj. krivda, krivota. krivulja, krivite.
— mi.  krivec, lit.  kreivas schief.  krivda,
krivida entlehnt.

krizma, križma, lirizma asi. chrisma.
nsl. križma, krizma, krizma. hrizmanik
stiick leinioand, das die pathen dem tduf-
ling geben.  s. krizma firmung.  krizmati.
č. k fužino chrisam.  p. krzyžmo, chrzyžmo.
klr. kryžma voeisses leinivandstuck bei dar
taufe, pathengeschenk.  — magy.  korosma,
kolosma pathengeschenk. ahd.  clirisamo,
ckrizmo. lat.  clirisma. gr. /f.oo.o..

križa-: s. križati zerschneiden.  križka.
č. križala apfelspalte. Vergl.  klr. počykry-
žyty zerstiickeln, me redvplidrend. Vielleicht
doch mit,  križi, venvandt.

križi: asi. križi, Jcreuz.  nsl. križ.
b. križna nedelja. s. križ, nicht, im theo-
logisclhen sinne. Vergl.  kriškar a,rt miitze.
č. križ. p. krzyž. os. kšiž. ns. k žica,
klr. kryž kreuz am rilcken.  kryž, krest
fiir r.  chorugvt. zakryžyty sa schiooren.
na okryž. wr. kryž. r. kryži>, aus
dem p.  — Dar aus preuss.  scrlsin sin g. acc
und lit.  krlžius kreuz. Aus  križi, rm.
kirž§ hirten-, bischofstab , kriicke, und,

auf diesem klr.  kyrža hirtenstab. Das
wort, beruht auf ahd.  chruzi n., das im
achten oder neunten jahrhundert aus lat.
cruci entstanden ist. Man erivartet asi.
krjužt: auch  ž fiir  z, tz ist, befremdend.
(Vergl. jedocli  duŽB, kaležt). križb ist im
neunten jahrhundert von den pannonischen
Slovenen angenommen ivorden.  križb findet
sich gegemvartig nur bei den katholischen
Slaven als erinnerung an den deutschen
ursprung ihres christenthums. Die grie-
chischen Slaven gebrauchen das auf  xpt<Jto<;
zuruckgehende  kristi,: dieses wenden auch
die Lett,en an:  krusts; auch lit.  krikštas
ist dar auf zuruckzufiihren. Vergl.  kr isti,,
kr j udu : os. kšud peitsche.  ns. kšud.
krjukil: klr. krjuk, kruk, hak haken.
wr. krjuk. r. krjuk t. krjučitb neben  kor-
jučiti,. p. kruk. — lit.  krake. Vergl.
anord.  kroltr. schioed.  krok. fz.  croc.

kroellilll : r. krochalb taucliergans.
Vergl.  č. kfekaf, kfehar. — lett.  kroka
taucher.

kroehmali: p. krochmal stdrjce.  klr.
krochmal. r. krachmalb, kruchmalb, aus
dem p.  — Aus dem d.:  kraftmehl.

kroka r. eintrag, einschlag.  — gr.

y.poy.Y).

krokva č. klr. dachsparren.  p.
krokwa, krokievu wr. krekva. — lit.
kraikas daclfbrste. lett.  krakjis die horner
am dachgiebel.

kroma, pokromb asi. rand.  krom e
procul, absque:  krorne idi. kromeštbni,

(r.  kromečbm,), kromčši.ni, i^dnepoc,  ukromu
res insolita.  ukromt singulatim.  ukrombni,
abgesondert,.  s. okrom ausser.  č. kromč,
krom. soukromy abgesondert,.  sik. kreme,
krema, krem, okrem. p. kromia, kro-
mie, krom, okrom ausser.  kronika brot,-
krume.  os. kroma rand.  zkromny am
rande befindlich.  ns. kšoma. klr. krom
das abgesonderte.  kroma scheideuiand.  kromi,
krom, okrom, krem ausser.  okromja. z
okrema. okremyj, okremnyj, okremišnyj
abgesondert,.  sukromyj. kromyty trennen.
prykromyty bandig en.  ukroma. zakrom
speicherraum.  wr. krom, okrom.

r.

kromidi

142

krnela

kroma ravd, abgeschnittenes stilck brot.
krome, okrome, okromja. pokromt tuch-
ende.  zakromi,. sukromi,. okromesimej adi,
var. 74.  ukoromb to eide.  — Ver gl. lett.
Iv roma kleine schicht, oberhalb des gekocjiten.

kromidi: asi. kromidi, ztoiebel.  kro-
midije personificirt.  b. kromit. s. kro-
mid. kromiti luk. — ngr.  xpop.6St.

krompir!: nsl. krompir, kramper.
Icartoffel.  č. krumpir. klr. krompel'. —
nhd.  grundbirne, dud.  grumbire.

krompu : asi. krapi, klein.  krapcti
contrahi.  sikrapiti abbreviare.  nakrapi.m,
■jtcox6Xo^oc zum theil verstiimmelt prol.-rad.
krapoduŠMiT,. č. krupy rudis gehort nic.ht
hieher.  p. krepy kurz und dick.  krepo-
wa6 zusammenbinden.  — m. krgmpitsg
fehler liegt abseits. Man vergleicht. lett.
krumpet verschrumpfen.

kroneilia: asi. kračina cholera, bilis ,
ira, epilepsia.  naglokračinbstvo. klr. lcru-
čynyty sa. r. kručina kummev.  kr učeni tb
sja. — rm.  krgncen grausam,.

krongu : asi. kragi, Icreis.  okragi, cir-
cum.  kragh., okrogli, rund.  kragovati, kra-
gl o vat'i,,kr;i gno vasti,. kražilija plur. n.,  kraži
lice plur.f. orion : der zusammenhang dieser
tobrter mit ihrer bedeutung ist mir dunkel.
nsl. krog. okrogel, krožica becher.  krugla
kugel d. mit anlehnung an  krog. s. krug
scheibe.  okrugao. č. kruh. okrub. okrou-
bly. p. krag. okrag. kražyč. k raž. kra-
žec. okragly. kraglič. os. kružič. klr.
kruh. kruhlyj. kružaty rund abhauen.  kru-
žalo. kruževo spitzen.  wr. kružač. r.
krugi,. kruglyj, okruglyj. kruglyši,. kru-
žits. Ver gl.  kruževo spitzen.  — rm.  kring.
krug aus dem, r. magy.  korong. kuruzslo.
kereng kreisen ivill man von  korong ivegen
seiner hellen vocale trennen: man weist audi
auf magy.  kerit Mn, trotz der verschieden-
heit der bedeutungen. ahd.  hring ring. Dem
asi. ivorte liegt eine W.  kreng zu grunde.
krontii: p. okret sdiiff.
krontiiky : p. pokratki nieren.
kropi-: asi. kropiti besprengen.  kro-
plja, kropa tropfen. iter.  -krapljati. Da-
neben  skrop-: poskrapati lam. 1. 38.  nsl.

kropiti, škropiti, škrofiti. s. kropiti, škro¬
piti. č. kropiti, krope, krape tropfen.
krapati, krapeti. p. kropič tropfen.  kro-
pia, kropla. okrop bespritzen.  os. Ver gl.
krjepa grosser, dicker tropfen.  krjepič. ns.
chrapa. klr. kropyty. kropla, krapla. kra-
paty trdufeln.  wr. kropla, kropka. r.
kropiti,, krapatb trdufeln.  kraplja tropfen.
krapi, tiipfel.  — rm.  stropi vb. lit.  kra-
pint.i. kraplkle sprengtvedel: slav.  kropidlo.
Man vergleicht ai.  krpita toasser.

kropu 1.: asi. ukropi, siedend.es toasser.
nsl. os. krop. e. ukrop. p. ukrop. ns.
hukšop. klr. ukrop. wr. ukrop. r.
ukrop r b. Man merke asi.  topli, ukropi, und
ukropi, fiir  oSa-a. Vergl.  kropi-.

kropu 2.: p. okrop grduel.  okropny
terribilis flor.  — Man vergleicht skand.
hrappr violentus.

krosno asi. toeberstuhl.  s. krosna/.
neben  ra/,1)oj. p. os. krosna. klr. krosna
rahmen.  wr. krosny iceberstuhl.  r. krosny.
krosno dud.

krošnja: asi. krožnica korb.  nsl. s.
krošnja. b. krosna iciege.  č. krosna
korb.  klr. krošnja, korošnja art fischnetz.

r. krošnja, korošnja korbchen aus tceiden-
ruthen. Vergl.  krošni der obere tlieil des
ruckens.  — alb.  krošnje. Vergl. nhd.
krachse. bair.  krachse, kraxe.

krotil: asi. kroti,ki, zalim, kirre.  kro¬
titi. nsl. krotek. b. kroti>k. krotkina.

s.  krotak. č.  krotkf. krotiti. p. krotki,
krocič. klr. krotkyj. r. krotkij. kro-
titb. Vergl.  ukroticlia damasonium.

krovatl: asi. krovatb bett.  b. s. kre-
vet. klr. krovaf neben  koroval r. kra¬
vati,, kleti,, vi, kotoroj spjati, baby dial.

■—- gr. y.pd$$azoc. ngr.  xp£(kai. lat.  gra-
batus. tiirk.  kčrevet.

krugla asi. becher.  nsl. krugla trub.
meg, dain.  kruglica lex.  as. krugla. č.
okrouhlik milehnapf gehort zu  krongu. —
magij.  koroglya biichse. ahd.  crugela.
Da,mit ist zu verbinden:  p. kruž. polab.
kreuz. ns. kružk. r. kru/ka. lit.  kru-
žas. Dabei mocht.e man an mhd.  kruse
denken. preuss.-d.  krus.

kruchta

143

kruchta č. p. emporldrche, gruft.  —
ah,d.  cruft. mlat.  grupta. gr.  xpu:ro).

krulila nsl. grallati meg.  — magy.
kuruglya ofenkrilcke. ahd.  chruccha.

kruli- 1.: nsl. kruliti, okruliti trun-
care meg.  kruljav hinkend.  kruljavec.

kruli- 2.: nsl. kruliti, kroliti grunzen.
krupa asi. mica.  krupica. krupa pbše-
ničtna. s. krupa hagel, eig. kom, hagel-
korn.  č. kroupa graupe, hagel.  krupo-
biti. p. krupa graupe.  krupič schroten.
krupi sie es graupelt,  os. krupa. ns.
kšupa. klr. krupa grUtzkorn.  wr. krupa.
r. krupa. — lit.  krupa, kropa. magy.
korpa ldeie, schuppen (auf dem lcopfe).  egy
korpanyi so. rm,  krupi griitze. Ver gl.
uhd.  graupe, alt:  Isgrupe hagelkorn.

krapu: s. krupan gr oh.  r. krup-

nyj grob, grobkornig.  ae. krupy rudis.

kruta r. besclilag an heiligenbildern.
p okru ta kleid.  ukruta anzug , putz, sclimuck.
ukrutb art iceiblicher kopfputz.  krutits s ja
sicli ankleiden, putzen.  prikručatb ankleiden
(die braut).  prikruta, skruta mitgift, urspr.
kleider. Aus der vorstellung „mitgift“ ent-
wickelte sich bei  pokrutu die vorstellung
loos, theil,  dolja. okrutitb sja heirathen.  kru-
titb sja fur  taskatb sja lasst an  krat- mn
krent- denken.

krti-: asi. mit gedehntem vocal  kryti,
manchmahl  kriti, decken, verbergen. partic.
kruvcnu. Dur eh st eig.  pokrovi., nsl.-kriti.
partic.  pokriven lex.  kriv dach.  b. krija
vb.  zadskrija verhullen.  otskrija enthiillen:
fur  kry trat  sukry ein.  pokriv dach, dečke.
skritom, skrišem, skrišema heimlich.  skri-
šen adj.  pokrov. s, kriti, k risom, kridi-
mice, krimice heimlich.  krov. č.  kryti.
kryt dach.  skryt, skryš verbergungsort.
krov. p. kryč. kryjomy. pokryva. polab.
kraije deckt.  ptikrit inf.  os. kryč. kryv,
krov. ns. ksyš. klr. kryty. kryša dach.
kryška deckel.  wr. kryč, kroju. r.
krytb. kryša. krovt. — rm.  pokrovic§,
magy.  pokrdcz.

krftčulja: sik. krčula. — magy.  kor-
csolya schlittschuh, iveinbock. rm,.  korčie

krupa

hintere wagenleiter, schragen.  nsl. s.
krealo haben eine andere bedeutung.

krtici: asi. krbcb, kra.čij faber.

kruga: s. krga schopfgefdss von kiirbis.
Vargi.  č. krlianice topf.  — Man vergleicht
lit,  kragas krug.

kriich-: asi. kruha, kruliotuka mica.
krulri.ku fragilis.  krubuti, maža.  kru¬
šiti frangere.  nsl. krhati, krhnoti: man
fiihrt audi,  krehnoti an.  krhek fragilis
meg.  krhet fragmen meg.  krhelj, gen.
krhlja. b. k ruša abreissen:  ruce te si
krušit mil. 76.  kr. prekršiti Ubertreten
infringere.  s. krhati, kršiti, krhat frustutm.
krhti adj.  krhtiti mik.  p. krszy6 zer-
brockeln.  krocha alt, aus dem r.  klr. kryška
brocken.  krychkyj bruchig.  kryšyty zermal-
men.  krochot, krychta fragmentum.  wr.
krochi wenig.  kroška. krohkij (fiir  kroch-
kij). kryšid. r. krocha stiickchen.  kro
chotina. krochkoj/iir eerstvyj harf,  krošitb.
kroševo. — lit.  krušti. Vergl. rm.  tgršitsg
sarculum, voenn aus  k§ršits§. Durch steig.
kruhu, ukruhu frustum.  krušbCb metallum.
-krušiti brechen.  nsl. kruh brot.  s. kruh.
č. kruch stuck.  krušeč knollen solz.  skrueha
zerknirschung.  krušiti zerbrockeln.  skrušiti,
skroušiti. p. kruch. kruszec erz.  skrueha
zerknirschung.  kruchy, kruchki miirbe.  kru-
szyč. kszyč. os. kruch. skrušič. klr.
kruch. krušeč. krušyty. kruchyj, krucli-
kyj miirbe.  wr. kruch. ukruch. kruš f.
kruchij, kruchkij. r. kruchu. krušecu.
krušitb. — lit.  krušti. kruša, lett.  krusa
hagel. W.  krus. Man beachte  č. kršnak,
kršhavy livkhand.  kršhavice linice hand, als
die iceniger brauchbare: it.  man ca, stanca;
sp.  zurda die taube; fz.  gauche die icelke.

krtin ja: s. krnja scheide. Vergl.  č.
krnš ldinge.

krtipa: asi. krupa lappen.  krupati
(krupanije), krupiti (iskrupljenu) flicken.
nsl.krpa. krpati: oči se mi krpajo, dremlje
mi se. b. krupa. krupja vb.  s. krpa.
krpiti. (klr. kyrpa ist haarflechte).  wr.
karpač langsam arbeiten ist vielleicht p.,
ivo es jedoch nicht nachgeiviesen ist.  r. kro-
patb, dial.  krepatb sudeln, pfuschen.  —

>

144

kristu

krupell

rm.  k§rp§ jleck.  k§rpi vb.  k§rpač. alb.
k§rp§. Ob r.  kropatb zu dem asi.  kripati
gehort, macht die verschiedenheit, der bedeu-
tung ziceifelhaft: fdllt dieser zusammen-
hang , dami ist audi die urform  krupa.
beseitigt. lit.  kirpti scheren liegt, abseits.

krupell 1.: nsl. krpelj filzlaus. Laut-
folge anbestimmbar.

krftpell 2.: p. karpiel, brukiew art
kohlrUbe.

krupuku: r. kropkij zerbrechlich.  —
Man vergleidit lett.  krupis ein gebrechlicher.

krttsma-: asi. krbsmati. s. krsmati
tardare. Lautfolge hgpothetisch.

krttsell: nsl. kršelj filzlaus neben
krpelj. s. kršijelj. — rm.  k er čel schaf-
laus. Lautfolge unsicher.

kruši: s. kri fels, stein.  — Man ver-
gleicht lit.  pakriušis steiler bergabhang: bei
Stvlli ist  kršiv fragilis, praeruptus.

krutu: asi. krr>t r i> m.aulwurf.  cako-
nim> krati.. kratoryja in r. quellen.  nsl.
krt. k. kratica. kratičina. s. krtica,
č. k ret, dial.  krt. p. kret. os. lcnot
aus  krot. ns. klet, škret. klr. krot,
kret, krut. kertyča, kyrtyca. kertyna.
kerktyna ung.  nakretyty neben  nakertyty.
Vergl.  čertoryja ON.  r. kroti. kroto-
ryja. — lit.  kertus neben lett.  kurmis.
rm.  kirtits§.

kruvi: asi. kravb blut.  kravavi.
kravavica. nsl. krv, kri. krvav, krva¬
vica. krvolok blutdiirstiger mensch.  so¬
krvica mit blut gemischter eiter.  b. krt v.
kravav. kravnik mdr der.  kravnina geld-
st.rafe fur mord.  s. krv. krvnik, krvnov.
krvolok. krvosalija sclmere arbeit.  č. krev,
gen.  krve. krvavy. soukrvice blutiger eiter.
p. krew, gen.  krwi. krewny. krwawy. su-
krwica. polab. k rži, karat aus  kry. os.
krej, gen.  kreje, krvje. ns.kšej, kšev, gen.
kšvje. klr. krov, krov, kerva. krovavyj.
zakervavyty, zakrovavyty. kervari blut-
kraut.  wr. krov, gen.  krivi. krevnyj,
krovnyj. krvavyj, krivavyj. r. krovb.
sukrovica. krovososi vampgr.  — preuss.
crauyo. krawia. lit.  kraujas. kruvinas
blutig.  kruvinti.

k niz-: klr. kryžna utka, kryžanka
stockente.  s. krža, kržulja loilde ente.
Vergl. s.  krdža.

krygti: p. kryg brechzaum, lupata.
Man denkt, kaum mit redit, an d.  krieg
tendicula, uti habetur in balistis.

krysa r. klr. ratte.

kri ar. krsnuti, krenuti emere.  kri-:
oti ukrijenaago svjaščenija, d. i.  kuple-
nago, krmii.-pav. 84.  — Man denkt an
ai.  kri.

kr isti jami: asi. krastijani, krastija-
niiTi>, hristijanini, hrastijanini christ.  nsl.
kristjan, daraus  kriščan und  krščan. b.
krastjanin. s. krščanin Serbe der rdmi-
sdien , hriščanin der griediiscken kirdie.
č. kfesfan. p. ehrzešcianin, krzešcianin.
os. khšesčijan. ns. kleščijan christ , mensch
klr. clirystyjanin. chrystinyn in der be-
deutung „man“ (sagt), audi im munde des
juden.  lcrestjanyn unterthan.  r. krestbja-
ninx landmann.  — preuss.  crixtianai. lit.
krikščonis. magy.  keresztyen, kereszteny.
ahd.  christan. Diese ausdriicke beruhen
auf christianus,  /ptc-navc?. Daneben findet
man  nsl. krščenik dirist:  krščenica be-
deutet „magd“, womit. der r. ausdrudc fur
„landmann“ zu vergleichen ist.  s. kršče¬
nik ist selten.  — lett.  kristlts cilvelcs.

kristu 1.: asi. krasti kreuz neben
krest r i>, kristi, hrasti, hristi Christus.
ližii krbsti ostrom.  krasti ti, krasta ti, hri-
stiti, kr r j>stiti, hrštati taufen, bekreuzen.
nsl. krst taufe.  krstiti, krstni ca charsamstag
bei Linde. In fris.  krest taufe.  krisken ge-
tauft.  krist Christus:  cruz Christus ist wohl
ein fehler.  b. kn.st kreuz.  krastja, krašta-
vam taufen.  prekrastja bekreuzen.  krasnik
gevatter.  kraštenik. kra.stat gekreuzt.  s.
isukrst. krst kreuz.  krstiti. krstiti se.
krstača. č. krest, gen.  kfestu, krtu, sik.
krst, taufe.  kititi, p. krzest, ckrzest, gen.
krztu, chrztu. krzcič, chrzcič. krzesnak,
chrzesnak. kaš. krzcec. os. khšest,
gen.  chštu, jetzt  khščenica, kščenica, khšči-
zna, sčizna taufe: daneben  dupič taufen.
ns. kščiš neben  dupiš. klr. krest, chrest,
chryst kreuz, taufe.  krest,yty, chrestyty,

kr is tu

145

rstyty. na ochrest, na okrest kreuz-
iveg.  krestom, kryžem ležaty. vodochrešči,
vodoršči wasserweihe.  ščenyj getauft.  ščyna
taufschmaus.  chrestyny, ii-šyny. wr. cbrest,
krest, gen.  cbrestu, kstu, kreuz, taufe.
ckrescič, ckriscič bekreuzen, taufen.  ksciny,
chrisciny, chrezbiny. r. kres ta, chresta.
kresteci. krestitb, kreščenyj, dafilr dial.
kstitb, kščenyj. kstiny. vodokrešča, vodo-
kša, vodokšina. — magy.  kereszt kreuz,
daraus  keresztelni. rm.  kr§snik ltuster fur
krgstnik. k§rstink§ fischergabel. preuss.
crixtit\vi. crixtisna. crixtnix tdufur. lit.
krikštas taufe.  krikitlti. lett.  krusts kreuz.
krustlt, kristit taufen.  krustiba, kristiba.
krustdena himmelfahrtstag: die Letten sind
von Osten her bekehrt ivorden. elist.  rist
taufe. finn.  ristia bekreuzen. and.  kristna.
mhd.  kristenen, kristen. Ein entsprechen-
der ahd. ausdruck felilt: dessenungeachtet
muss das ivort als pannonisch aufgefasst
werden.

kristfi 2.: asi. okrasta adv. praep.
circum.  okrxstbnb adj.  polab. v&k&rst
umkreis, um herum.  r. okresta. — Das
wort ist von dem aus dem deutschen stam-
menden  kres, okres zu trennen. Vergl.
preuss.  scritayle curvatura, rota. lit.  skri-
tas orbis. lett.  kart circum.

krit-: p. krzta, krta, krztyna, krzyna
brocken, bisschen.  do krzty vollstandig.  č.
skrita. Mit der W.  krtich- (krszyč) ist
das te ort unvencandt, ide  f zeigt: doch
aucli  krta, ferner dial.  do skretesu, do
jizna, zupelnie.

ksyk': p. ksyknač zischen.  ksyk,kszyk.

kstaltu : p. kszalt gestalt.  wr. kštalt.
č.  krtalt. nsl. stavt. ns. štalt. — d.
gestalt.

ktitoru: asi. ktitors, btitora, funda-
tor.  — gr. y.xhi»>p von v.vX<±>, ivoher audi
siditisati condere.

ktjTl: r. ktyrb asilus.  —~ Vergl. gr.
<pOstp laus.

kllkara ar. navis longa.  r. gabara.
— gr.  y.op.(3aptov. mlat.  gombaria.

kube b. s. kuppel.  — tiirk.  kubbe.

ngr.

kuglja

kuburti: b. kubur futteral.  s. ku-
bure. r. kubura. — ngr.  •/.ougTtoupiov.
tiirk.  kubur.

klicu: b. kuc hinkend.  okuceja vb.

— ngr. v.ooi^o^.

klica r. haufe, heusdiober. č.  kuče
masse.  p. kuczek. nsl. kača garbe.  —
lett.  kuee haufe.

kuča-: p. kuczcč, kucznač hocken.
siedzieč w lcučki. — Vergl. lett.  kuknjot.
kuci-: s. dokučiti erreichen, verstehen.
kueopiru: klr. kučopyr jledermaus.
kllčlka asi. canis, spat.  nsl. kučka,
kujsa. b. kučka. kučma. kuče. kr. kucak
ung.  s. kučak. kučka. Vergl.  kucov.
p. kucziuk hundename.  r. kučki plejaden.
Vergl.  nsl. cucek, cucič. s. cucak. klr.
cucyk. cucena. r. kutja und magy.  ku-
tya. — alb.  kuč. Vergl.  kotjuga.

kučima: as. kuouna pileus.  kr. klr.
wr. kučma art miitze, pelzmiitze.  kr. audi
kičma. p. kuczma. r. kosma dunner
filz. magy.  kucsma. rm.  kučmg, kušm§.
Vergl. s.  kukmarka gehaubter vogel.

kil (lesu: r. kudest, kudesniler. zaube-
rer.  kudesits hexen.  kudesitb sja sidi mas¬
kiren.  kudu. zauberei, teufel.  asi. ku-
dešbm., kudešbnilcT) mimicus.  klr. kudešb-
skaja bladenija chrest. 243.  r. dial.  okud-
nik r b fiir  kudesniki. deutet auf einen zusam-
menhang mit  kud- in  kuditi.

kudi-: asi. kuditi, prokuditi tadeln,
beschimpfen.  prokuda. prokudtnikt. pro-
kudbliv-s. prokuž(d)a tichonr. 1. 184.  nsl.
kuditi. s. kuditi. r. prokuda schelmischer,
m,uth ivilliger mensch.

kuta, kuchva klr. Jeufe.  p. kufa.

— ahd.  cbuofa. mlat.  čopa aus  cupa.
as.  kupa fass. rm.  kof<3. Vergl.  kupa
poculum.

kuga nsl. s. pest.  — nhd.  koge dial.
kugla s. kugel.  kuglana. č. kula,
koule. p. kula. kulač rollen.  os. kula.
ns. kula. klr. wr. kula. r. dial.  kulja.

— mhd.  kule, nebenform von  kugele. lit.
kulo. kulka. sduved.  kula.

kuglja: p. kugla gaulcelei.  kuglarz.

— ahd.  goukal. mhd.’  goukel, goug,el.

10

kuchari

146

kuliku

kncharl: asi. kuhan, kock, spat.
nsl. kuhati, kuhinja, kuhnja, (b. gotvja
Icochen).  s. kuhati neben  variti, kuhar,
kuhač. kužina aus dem it.  č. kuchati
ausiceiden,  variti hochen.  kuchaf. kuchyne.
kuchta sudelkoch.  p. kucharz. kuchnia.
kuchta kUchenjunge.  (warzyč, gotowač
hochen).  os. kuchar. (varic), kucheh. ns.
kuchaf'. (variš), klr. kuchar. kucharyty.
kuchha. kuchta. (varyty). wr. kuchaf. ku-
charicha. kuchta. r. kuchar - !, dial. fiir  po-
varo. (strjapatb, gotovitb kušante)., kuchnja
aus dem p.  — magij.  koknya, konyka. rm.
kuhnie, kuhne, kcknc,. preuss.  kukore.
lit.  kukarka. kukne. lett.  kukna. ahd.
chohhSn aus coguere (kokere).  chuhhina.
Das fremde  kuhati hat das einheimische
variti ušiv. nur theiliveise verdrangt.

kuja- : asi. kujati murmurare.  kyjba
'Qr)kov-j-lz.  nsl. kujati se sclimollen, osti-
narsi, im Westen.  jezljati ali kujati se.
skujati se schmollend roerden.

kujurudžija b. goldschmied.  s. ku-
jundžija. — tiirk.  kujumdžg.

klika 1.: p. dokuka beldstigung.  do-
kuczyč lastig icerden.  dokuczač, dokur-
czač mit anlehnung an  kurczye. klr. ku-
čyty (komu), mni skučno. wr. dokuka.
r. kučitb sja mit bitten beldstigen.  dokuka.
skuka lange weile. Vergl.  s. skučiti in die
enge treiben.  r. kučno fiir  tesno dial.

kuka 2.: asi. kukonosa, krummnasig.
b. kuka haken.  kr. kučica fibula.  s,
kuka. kukac. okuka uiindung eines flusses.
ns. kokula haken.  — got.  hoha pflug. lit.
kukis misihaken. Man fuge hinzu s.  kvaka,
os.  kvačka haken.

kuka-: asi. kukavica kuckuck.  nsl.
kukati. b. kukam vb.  kukavica. Vergl.
kukumevka. s. kukati, kukavica, ku-
kavni traurig.  č. kukati, (koukati gucken).
p. kukuika. kaš. kukučka. os. kokula.
ns. kukava. klr. kukaty. wr. kukovač.
r. kukovatb (kukatb murmeln).  kukuška.
— lit.  kaukti heulen.  kukoti. lett.  kaukt
heulen.  kukot. alb.  kukavitsg. ngr.  nouv.o?.

luikla 1. b. d. puppe.  — tiirk.  kukla.
gr. v.air/j.a.

kukla 2.: b. kuklička art Icopf-
bedeckung, kappe.  gugla. s. kukulj, ku-
kuljica. gugla. č. p. kukla. r. kukolb
dial. Vergl.  kalugern hez'b kuklara. —
ahd.  cucula, cugula aus mlat. nhd.  kugel,
gugel. magy.  kuldya, csuklya. gr.  •/.ou-
■/.ouA«, tiirk.  kokola.

kakija- : s. kukljati, kuljati hervor-
ivallen.

kukumaru : s. kukumar neben  kra-
stavac gurke.  nsl. kumara. — alb.  ko-
komare. nhd. dial.  gugkumer. lat.  cu-
cumis, sing. acc.  cucumerem.

kukumari : asi. kukumarb poculum.

— gr.  '/.ooy.sup.dpiov.

kukurdči : asi. kukurečb art pflanze.
nsl. kukuvjek (wohl  kukurjek) helleborus
niger lex.  b. kukurek. s. kukurijek
niemurz.

k uk urina- : b. kukurigam krahen.
s. kukurijekati. p. kokoryka6. klr.
kukurikaty. r. kukorekatb. kokoreku
tichonr. 2. 3. 50. ■ — lat.  cucurio. magy.
kukurekol. ngr.  y.ou‘/.oupiC«. Onomatop.

kllkuruzu: b. s. kukuruz mais.  klr.
kukurudzy. r. kukuruz - !,. nsl. ku-
ruza. — magij,  kukoricza. tiirk.  kokoros.

k u k il ta , guguta neben  čikuta s.
conium maculatum.  —• lat.  cicuta. rm.
ku k ute,. Dagegen p.  cykuta.

kuklCl : nsl. kukec ivurni.  — magy.
kukacz made.

klila b. s. thurm.  — tiirk.  kul 14.
kulaku : r. kulaka, faust.  p. kulak.

— magy.  kulyak faust. ehst.  kulak faust-
schlag.

kulašl : b. s. kulaš fahles pferd.  —
tiirk.  kula fahl.

kulehjaka r. art kuchen mit fisch.

— Man denkt an finn.  kula fisch.

kulešT : s. kuliješ art gericht.  klr.
kulis dimne mehlspeise.  wr. kuleš.

kulidl: r. kuliča, art rundes brot.

— Vergl. gr. vS/Orf

kulika- : r. kulikatb saufer sein. Wohl
onomatop.: vergl. d.  glu glu.

kuliku 1.: r. kulik - r> schnepfe.  p.
kulik, kulig mowe.  č. kulik, kulich.

kuliktt

147

klr. kulyk sirandlaufer.  — Ver gl. lit.
kaullti ivinseln. lett.  kulains blaubeer-
schnepfe.

kil liku 2.: p. kulik fastnachtschicar-
merei.  — Vergl. lett.  kulos lekt fastnacht
laufen.  kulneks fastnachtsbruder.

kul je s. bauch.  kuljav schwanger.
Vergl.  kuljen magenivurst.  kulenica. kr.
kulin. — Man darf an ngr.  /.tokov denken.

klil liku: s. kuluk frohne.  — tiirk.
kul sclave.  kullgk.

kuli: r. kult sack.  klr. kul', p. kul.
s. kuljar. — Vergl. gr.  -/.ouasoi;, -/.dkzbc.

kullbaka: p. kulbaka sattel.  — lit.
kulbokas in anderer badeutung. Man ver-
gleicht tiirk.  kaltak.

kullga-: č. kulkati hinken.  (p. kula
der auf kriicken geht.  kuleč, kulawiec).
kulchae. kaš. kulzac. klr. kul'haty.
(kul'ity). wr. kul'hač 7  kulae. kul'ba. Vergl.
kuldyvač hinken. r.  kulbgatb. kuljavyj.

kulisa: p. kulsza hiiftbein.  — Aus
dem lit.:  kulše, kulšis.

klima- : č. koumati erfahren.  wr.
skumač, uskumač ergrilnden.  r. rasku-
mekatb ist mit r.  nameknutb, smeknutb
zu vergleichen:  mek-.

kumaj, komaj nsl. kaum.  s. ku-
maj: a ja sam se ltumaj maknul bogiš.
46. 371.  — ahd.  cliumo. mhd.  k time.

kumanillfl : asi. kumanini humane.
kumaniin. pai"bdusb. as. jezyka tatarbska
i kumany danil. 115.

kumaši: b. s. kumaš. r. kumači
ari stojf.  — tiirk.  kumaš.

kuml)ara s. bombe.  b. kombara.
— tiirk.  kumbara.

k u mesu: nsl. kumes in die hbhe:  ku-
mes gledajoči hebr. 12. 2.  kumes se držati
sich gerade halten ung. Ein dunkles ivort.

kumini: asi. kumim, kumirb idolum.
kumirbnica. kumirište. r. kumirb aus
dem asi. Man vermutliet finnischen ursprung:
kumarsaa verehren, schiverlich mit redit,
da es so alte entlehnungen aus dem finn.
nicht gibt.

k limitira asi .friedhof.  nsl. eintor,
cintorom. kr. cimi ter, eintor. sik.

kupa! o

eintor. p. cmentarz. klr. cmvntar,
cvyntar. — Aus gr.  y.oi[j.r ( -rr ( ptov, lat.  coe-
meterium. magy.  czinterem. rm.  cintirim,
čintirim.

kumka r. art sdiale.  — Man vergleidit
d.  kumme. sdnoed.  kum in  spil-kum.

kumnattt: klr. kumnat sdnoager.  —
Aus dem rm.

kumystt: r. kumysT, stutenmileh.  klr.
kumyz. p. komiz ;  jetzt  kumys. — nordt.
kumiz.

klina asi. felis (falsch ). nsl. kuna
marder. (Nicht hieher gehorig  kunec ka-
nindien). Vergl.  b. kunadečji, od kune.
s. kuna marder.  p. kuna. kunica die
steuer, die in Russland ein in ein anderes
dorf heirathendes mddehen dem liofe zahlt,
eig. geld.  os. ns. kuna. klr. kuna. ku-
nyča geld.  wr. kuna marderfell.  kunica
me im p.  r. kuna marder.  kunica, kun-
nyja denbgi, ivie im p.  — preuss.  caune
marder. lit.  kiaune. lett.  cauna. Marder-
felle waren sehr geschatzt und vertraten die
stelle des geldes:  ad marturinam vestem
anhelamus Helmold.  marturinarum pensio
inducta a Colomanno rege 1111.

kimdakli: b. s. kundak schaft. der
jlinte.  — tiirk.  kundak. ngr.  ximsbu.

kunja- 1.: s. kunjati scMummern.
klr. kunaty, kujaty. r. kunjatb dial.
č. okounčti se cunctari liegt abseits.

kililja- 2.: sik. okunjaf sa sich schd-
men.  — Vergl. lett.  kaunet besehdmen.
kaunete s sich schamen. got.  haunjan er-
niedrigen. ahd.  bonjan.

kupa asi. poculum.  nsl. kupa. ku¬
pica. kr. s. č. kupa. — magy.  kupa.
fkopiicze. rm. alb.  kupg. ahd.  cliuofa.
mlat.  čopa, cupa. ngr.  v.oi^a. Hieher ge-
horen icolil audi  p. kubelc beclier.  kubak.
ns. kub. kubk. klr. kubolc. r. kubok r L.
magij,  kopa und  kobak will man aus dem
džag.  kopa, kabak erlcldren. Vergl.  lcufa.

kupalo : klr. kupalo, kupajio das
fest der geburt Johannis des tdufers: daher
kupavka johanniswiirmchen.  kupalo chrest.
382. Vergl.  kresi: kres-. wr. kupala /.
Johannes der tdufer (24. juni): „  sam boli

10 *

148

kuril

kupi-

kupal ša“ volksl.  r. kupalo ranunculus
acris.  vesna oti blagovesčentja do kupah
nici op. 2. S. 587. Man merke  kokkuj,
kupalo, seliskaja igra 23.  iulija. Ver gl.
jinn.  kokko.

kupi-: asi. kupiti kaufen.  kupi, ku¬
pi j a, kuplja kauf, handel.  kupilište markt.
kupilo, iskupati, kupovati. nsl. kupiti,
kup. b. kupja, kupuvam vb.  iskupitel
erloser.  s. kupiti, kupnja. č. koupiti.
koupo. p. kupi6. kupia, kupla. kupidlo
kaufpreis.  os. kupic. ns. kupiš. klr.
kupyty. kupla. vykup. wr. kupla, ku-
povla. r. kupiti, kuplja. — magy.  ku-
pecz. rm.  otkup. prekupec. prekupi vb.
lit.  kopčius. lett.  kupča. got.  koupon.
ahd.  choufon. and.  kaupa. Jinn.  kauppata
liandel treiben. Das slav. ivort ist aus
dem d. in der ersten periode entlehnt.

kupu: asi. kupi haufe.  sikupiti.

kupljati. nsl. kup, im Westen  kip, gen.
kupa. v kup beisammen.  kiipiti. b. kup.
s. kup. kupiti, č.  kupa schober.  p. kupa
haufe.  kupic hdufen. dial.  kupa viele.
(os. ns. kupa erholiung).  klr. wr. kupa
haufe.  r. kupa. sovokupitt. — magy.
kup kegel gehort ivohl nicht hieher. lit.
kupti auf einen haufen legen.  kaupas.
kaupti hdufeln.  kupa. lett.  kopa. Ver gl.
ahd.  hufo, kouf haufe.

kupici: s. kupac art getreidemass.
— nhd.  kumpf.

k ur (lisa -: b. kurdisvam, lcurdisam
errichten.  — tur k.  kurrnak..

kurentu : nsl. kurent, korent, korant
fastnacht.  kore, gen.  koreta. Ver gl.  klr.
kurent frohliche hoclizeitsarie.

kurenl: r. kurent gesellschaft.  klr.
kureii strolihiitte, heeresabtheilung bei den
Zaporogern.  kurili, šalaš, šater. — dzag.
kuren geschlossener kreis, ivagenburg.

kurganti : r. kurgani grabhugel.  p.
kurhan. — pers.  kurkhane aus dem nordt.
kuman.  kurgan burg.

kuri- asi. kuriti, kuriti se fumare.
viskuri vapor.  nsl. kuriti heizen. č.
kouf staub.  koufiti dampfen.  sik. kurit
pec. p. kurz staub.  kurzyc staub machen.

kurzawa. kurzy6 sie rauchen,  palic tyton,
padac (o šniegu). os. kur raucli, staub.
kuri c rauchen, stauben.  ns. kur. klr.
kuryty rauchern.  kurity rauchen.  kurava
chrest. 396.  kurevo. pečkur ofenheizer.  vyno-
kur branntweinbrenner.  kuračyty kohlen
brennen. Vergl.  kur geruch.  kuren gestober.
r. kuri, kurevo rauch.  kuriti rauchen.  —
lit.  kurti. lett.  kurt, kuret heizen.  kurens.
kurigti: asi. kurigi pronubus.
kurilii : asi. kurili tgpus  tuito?.  ku-
reliki habitus typus imago

£!v.wv. privyj kureliki itpoiTSTOTOV. koreliki
maske.  — Man vergleicht ein mit gr.  x.opi) in
der bedeutung „puppe“ verwandtes  •/.opa/.icv.

kurka b. pelz.  s. kurjak, 6urak. —
turk.  kiirk ivolfpelz.

kursarl: asi. kunsart rciuber: da-
neben  hunsart, husars, gusart. Vergl.  liusa
insidiae.  gusa praedones. \msoviiti pliindern.
liusiti T:povap.s'j£tv. b. korser. kr. kur-
sar. gusar, gusarin. gusa latro.  s. kur-
sar. gursar. gulsar. usar, gusar. gusa. —
Damit hčingt zusammen magy.  hiiszdr (vergl.
chajduku): č. husar. p. husar; huzar.
husarz, usarz polnischer husar.  klr. husa-
ryn, husar, huzar. nhd.  husar. Das ivort
hangt iveder mit dem germ.  hansa noch mit
chazaren zusammen: es ist gr.  v.oupcdpvjp.
turk.  kursan. it.  corsare.

kuršumu : b. s. kuršura blei, blei-
kugel.  — tiirk.  kuršun.

kurta, kurtka r. p. art kleid.  č.
kurtka. — Nicht vom lat.  curtus, sondern
vom turk.  kiirte kurze jacke. magy.  kurtka.
lit.  kurta. Aus dem lat. stammen sik. p.
kurta kurzschwdnziger hund. klr.  kurtyj
kurz.  pokurtyty ablciirzen.

kurtalisa- : s. kurtalisati befreien.
b. kurtulisam vb. -— tiirk.  kurtarmak.

kuru: asi. kun hahn.  kurica. kure.
nsl. kur. b. kurnik hiilmerhaus.  č. kotira,
kura. kure. p. kur. kura. kuras. kur-
czak. kurcze. polab. keura. keurupotka.
os. ns. kura. klr. kur. kury. kurochvat
hiihnerhabicht.  wr. kurka. r. kuri. kura.
kurolapyj kurzsichtig.  kuram truthahn.
Vergl.  kuroslepi anagallis. — rm.  kurkg.

kuruva

149

lit.  kurens, kurkins truthahn.  kurka trut-
lienne. lett.  kur kje. Mit  kuri. Tiangen,
wie es scheint , benennungen verschiedener
vogel zusammen:  asi. kuropitina caro atta-
ginis von  kuropita. č. kuroptva rebhuhn,
ivachtel.  koroptva, korotev reblmlm.  p.
kuropativa, me man meint, aus  kuro
pardwa: r. pardva scolopax gallinago.

polab. lceuriipotka. os. kurotva rebhuhn.
ns. kurvota. klr. kuropatva, kuropatka
rebhuhn.  kuropka schnepfe.  wr. kuro-
patva rebhuhn.  r. kuropatva, kuropatb,
kuropatka, kuropaška, kurochta. — lit.
kuraplca. lett.  kurata feldhuhn. Dass
der erst.e tlieil des ivortes  kuri ist, ist
icahrscheinlich, der ziveite ist dunJcel. Man
mochte an  pit denlcen und annehmen, diese
vogel seien nach ihrem kurzen, dem der
henne ahnlichen fluge so benannt ivorden:
a im p.  -patwa usw. ivčire in diesem falle
aus irgend einer analogie zu erhldren.

kuruva: asi. kuriva hure.  nsl. s.
č. kurva. b. kurva. prekurvuvam vb.
p. kurwa. os. klr. kurva. wr. kurva.
kurvjaga. kurvel'. r. kurva. — magij.
kurva, kura. rm.  kurvg. kurvie. alb.
kurvg. ngr.  '/.oippa. ahd.  huora.

kusi- asi. kusiti '(ziie^ca. gustare.  ku¬
šati, iskusiti, iskušati versuchen tentare.
iskusbni. kusiti beruht  ait/ - kusti: viskusi.
nsl. vkus geschmaclc.  kušati verkosten.  isku¬
siti versuchen.  b. kusna kosten,  kušam
versuchen.  ulcusjuvam essen bulg.-lab. 105.
s. okusiti kosten,  kušati. iskušati, okušati
essen.  č. kusiti. okusiti. p. kusic. po¬
kuša. klr. kusyty versuchen.  kušaty
kosten, essen.  r. iskusitb. iskusi. kušatb
essen, trinlcen.  — lit.  kusiti, kusti tentare:
die vocale stimmen nicht. Dagegen preuss.
enkausint. ahd.  ckiosan. got.  kiusan,
das dem slav.  kus entsprdche: slav.  kus-
iviirde got.  kaus- lauten. gr.  ysuw. ai.  juš
envahlen. Alan erivartet  gusiti und denkt
bei  kusiti an entlehnung aus dem d.

kuskuntt: b. s. kuskun schmanzriemen.
— turk.  kuskun.

kustura S. schlechtes m.esser.  — rm.
kusturg. magij,  kusztora taschenmesser.  |

kutija

k ustil: r. kusti strauch.  klr.

kust. kušč.

kusuril: b. s. kusur mangel.  — tur k.
kusur.

kusti: b. kus gestutzt , kwrzgeschwanzt.
kusi vrabec mil. 21.  kuso petle 370.  p.
kusy. Dagegen  nsl. kosorep der kurze,
schlechte kleidung anhat.  b. kus ist ver-
schieden von  kis. klr. kocopyr, kučo-
pyr fledermaus gehort nicht hieher.

kuša: č. kuše armbrust.  p. kusza.
kušakll: r. kušaki giirtel.  s. kušak.

b.  kosale. — turk.  kušak.

kllšlja- s. kušljati neben  kršljati mit
za im ivachsthum zuriickbleiben.  — Vergl.
Ut.  kušlus schicdchlich (von pjlanzen) und

c.  krsati tabescere.

kilta: č. p. os. ns. klr. wr. pokuta
strafe, busse. Vergl.  konta-.

kuta-: r. kutatb einhulleny Vergl.

konta-. sik. ist  kutaf č. lirabdti, eruere.

/ '

magy.  kutat, ivofiir auch  katat, mrd als
ugrisch angesehen.

kutasu : r. kutasi guaste.  klr. p.
kutas. — Vergl. lit.  kuta. tilrk.  kutas.

kilti-: asi. kutiti machinari.  prekutiti
omare lam. 1. 95. athan. 44. 10; 44. 14.
ukutiti y.azoccv.sjd'Cev/.  ukuštenije v.zzciazokrj
slepe. 1. timoth. 2. 9.  č. p. skutek tkat,
mirkung.  polab. keutait maclien.

kutija 1. neben  kucija, kučija asi.
tritieum coctum c um metle, auch filr  lco-
livo z.6>.u(3oy. nsl. kuc-kruli: peko ga na
večer pred božičem; na božič ga jedo na
tešče, da bi žene imele srečen porod, da bi
krave in svinje se obrejile itd. Eine noch
sehr der bestdtigung bedilrfende nachricht.
p. kucyja iveihnacht.  klr. klitja iveihnachts-
gericht aus gekochtem iceizen.  wr. kuccja
filr r.  sočolbniki, kolivo, kutbja. r. ku¬
tija, kutbja art kuchen aus iceizenmehl und
honig, der nach einem begrdbniss gegessen
ivird, daher auch  pochorony; dial. dicke
griltze.  — lit.  kočios, kucos plur. art
abendessen in der iveihnacht aus honigivasser
und gekochten erbsen. Unerklart.

kutija 2. s. biichse.  — gr.  kootiov.
tilrlc.  kutu, kutg. rm.  kutje. alb,  kutija.

kutkudeka-

150

kvit-

kutkudcka- : b. kutkudeča gacksen.
klr. kukudakaty. r. kudachtatb, kuda-
katb. Idi fuge hinzu  s. kakotati. č. kda-
kati. p. gdakač. ns. daltaš. klr. kuko-
taty. — Ver gl. magy.  kodacs. Onomatop.

kutlu: s. kutao, gen.  lcutla, grosser
schopfloffel.  — Vargi. gr.  -/.out aka und
b.  kutel ldeine schaufel.

kuzlo: č.  kouzlo, kouzl Jiexerei.  kuzlir
žauberer.  kouzelny, kouzedlny. kouzliti
hexen.  os. kuzlo. kuzlar. kuzlač. Wahr-
scheinlich vom ahd.  koukal, gougal, icoher
nhd.  gaukler. Vergl.  kuglja. Verschieden
ist  p. gusla, lit.  goslius.

kvaka-: nsl. kvakati guaken.  č. kva¬
kati krachzen.  p. lcvvakac guaken.  klr.
kvakaty. r. kvakatb. — lit.  kvaketi.
Onomatop.

kvapi-: č. kvapiti eilen.  p. kwapič
sic. klr. kvapyty sja. kvapno eilfertig.
skvaplyv6sf. pokvap eile. Dagegen  wr.
kvapio sja mit scheelen augen ansehen;  r.
pokvapitb stillare:  pokvapitb ložkoju izu,
potira; und  p. kwap flaum.

kvaril: nsl. kvar schade.  kvariti be-
schiidigen.  b. pokvarja vb. Vinga.  s.
kvar. klr. kvaryty. — magy.  kar, das
aus  kvar entstehen komite. Man vergleicht
mit unrecht  p. poczwara monstrum.

kvik-: nsl. cvičati fritinnire, ejulare
lex. habd.  b. kviča ivinseln.  č. kvik.
kvičeti guieken.  kvičala krammetsvogel.
Vergl.  ko vikati. sik. ku vikati, ču vikati,
ltuvik, čuvik kauzchen.  p. kwiknač, kwi-
kac, kvviczec. kwiczol. Hieher gehort audi
kuvviek vogelpfeife.  kuwiekač. os. kvi-
čec. klr. kvycaty. kvyčyča. kvyčola.
kuvikaty. r. kvičatb alt.  kvikva neben
kvakva rohrdommel. Daneben  cvikatb. —
lit.  kvlkti. lett.  kvekt. magy.  kuvik, csu-
vik eule. Vergl. nsl.  kvekati, kvečati.

kvil-: asi. cvileti plangere; daneben
cviliti. Durch steig.  cvel- in  cveliti affli-
gere.  nsl. cviliti, b. cvilja Iclagen mil.
298. hinnire 193.  kr. zacviliti (sirotu):
wolil  cveliti. s. cviljeti weinen.  cvijeliti
iveinen madien.  cvelati se brdhnen.  č. kvi-
liti jammern,  kveliti. p. kwilic kogo.

kwilic, lcwielic ivimmern.  rozkvvielič, roz-
kwilič zdrtlich riihren.  os. cvilit: gudlen.
klr. kvyl’ity iveinen.  zakvylity. kvil’. kvy-
lyty. čvilyty. r. kvelitb, kjalitb reizen.
raskvilitb riihren.  kvilitb sja, kvelitb sja
ivimmern.

kvoka-5 nsl. kvokati, klokati glucken.
kvočka, kloka. b. kloča vb.  kloka, kvačka,
kovačka. s. kvocati, klocati. kvočka.
č. kvokati. koktati. p. kwokač. kwoka.
klr. kvokaty. kločka ung.  wr. kvoktač.

r.  kvokatb. kvočka. kvoktatb. klochtatb.
Vergl.  klyša. — magy.  kovakol. rm.  kloči,
klok§i vb.  klokg. Onomatop.

kvonka- : p. kwekac krankeln. Man
vergleidit  nsl. pokvečiti verkriippeln.

kvirk- : s. kvrknuti, kvrčati knurren.
cvrknuti, cvrčati. nsl. cvrkati, cvrčati,
p. cwierknac, čvvierkač, čwierczeč. Die
p. formen zeigen, dass audi im p.  kvl in
6vi ilbergeht.

kvit- : asi. cvbta, cvisti; cvbteti bliihen.
(ivhth jlos. Durch steig.  cvetu., cveti.m. ein
monat, etiva april. iter. durch dehnung
-cvitati. nsl. cvesti, cvetem. pocvitovati.
cvet. razcvetati se. b. cu.ftja (riditiger
cu.fta), c r bfna, daneben  čuta, dessen  u aus
r bv entstanden ist.  cut entspridit dem  asi.
cvbt r b. cvet. cvetja fdrben.  s. cvasti,
cvatem; cvatjeti neben  cavtjeti. cvat. cvi-
jet. č. kvisti, kvštu. -kvčtati, -kvitati.
kvet. Auf altem  kvbta beruht  ktvu, tkvu,
kstu. stkviti se hdngt mit  kvbt nidit zu-
sammen.  p. kwitnač, a^kwisč, kwte, kvvcie
(cvbteti.). kwtlo ; daneben  -ktčwie statt
-kčwie. ksta aus  kwta durdi einsdmb eines

s. kwiat. kwiatlo. kcieč ist asi.  cvbteti.
kaš. kvitnanc. polab. kjot aus  kvjot.
os. kceč, ktu aus  kvtu. kvjetk. ns. kvisč.
kvjet. klr. cvysty. -cvytaty. vycvysty,
vyčvisty. zacvysty, začvisty, zacvytaty,
začvitaty. 6vit neben  kvit. zakvičaty mit
bltmen schmilcken.  wr. kvisč, kvitu. kvet.
kvecen: daneben  cvisč. r. cvesti. cve-
titb. cvet r b; dial.  k ves ti. kvet r b. kvitoku.
und  tvet r b. In viele formen ist  e ftir  i
und  b aus  cvetu, eingedrungen.  — lit.
kvetka.

ktt

151

ktt

ktt l. urspr.frage-, spdter auch relativ-
pronomen. nom.  kito, gen.  kogo usic.  sik.
volakdo: ver gl. magij,  vala (slav.)  ki.
1) b. ka wann, wenn.  ot ka seit wann.  dok
bis.  či dass.  s. doku, doka, dok bis.
kova wann.  č. či fragend.  p. doki,
poki. klr. zak, zaky bis.  zakym, zakyn
ivahrend.  vkočy-vtočy dann-ivann.  čy, cy
fragend.  doky. vodky woher.  ko by auf
dass.  koj ide, ivenn.  wr. poki. r. poka.
c\ fragend.  2) asi. koteryj, kotoryj, urspr.
uter, dann quis.  nsl. kteri, kateri, keri,
šteri. nešteroč manchmahl.  kr. koteri ung.
č. ktery. p. lctory. os. kotry. ns. ko-
tary. klr. kotoryj, kotryj. r. kotoryj.
— lit.  katras. lett.  katrs jeder von ziveien.
gr. -/.izepog. ai.  kataras. 3) asi. nikida.
nsl. gda. s. kada. č. kda, kdy. p.
kiedy (*kidy), gdy. ckočki, chočkiedy.
nigdy. os. hdy, dy. ns. gdy, dy, gdyga,
dyga. klr. nyhda, nyhdy. nigda ung.
wr. nehdy. r. pokida, pokidova bis wann
dial.  — lett.  kad. 4) asi. kide. nsl.
gde. nekje; nikir nuspiam ist  ni ki de
že. b. de. dode, dodeto. dorde bis ist
doze do. Man merke  kaj wo.  kr. kadi,
kdi ung.  č. kde. p. gdzie. dial.  kaj,
kiej ico.  kaž aus  kajže. kany, kansi, kesi
ico.  os. hdže. ns. žjo. klr. de. riihde.
r. gde, dial.  kade. 5) asi. kade, kadu.
nsl. kod, kodi. koder, nekod, nekddik.
odked. b. kide to. do kid. nikide. s.
kudije, kuda, kud. Ver gl.  drukuda. č.
kudy. dolcud neben  dokad und  dokavad.
p. kedy, kad. klr. kudy, kuda neben
kady. pokudova fiir  poky. Man merke
kudoju mit der instrumentalform.  ked’ ist
ivenn.  wr. dokudy. r. kuda. Man fuge
hinzu  kojdy, pokedb. otkedova dial.  —
preuss.  isquendau. 6) asi. nikoga, nikogy
nie.  b. koga, kogava, ga ivann.  nekoga,
nekogi, nekogaž. 7) asi. kigda, kogda
ivann:  tigda, togda. č. kehdy. p. nigdy.
niegdy. r. kogda, dial.  kagdy und
koldy. 8) asi. kaki, kakovi gualis.  nsl.
kak. kakši. nekšen. nekakšen. b. kak,
kakiv. nikakiv gemein. č.  j sik v, alter
kak, kako. p. jaki, jakowy, alter  kaki.

os. kajki. ns. kaki. klr. jak. nijakyj.
r. kakoj. — lit.  koks. 9) asi. koli. ko-
ližbdo: jamože koližbdo guocungue. Ver gl.
kolt krati guoties. (lit.  keli). nedokolb-
stvo. nsl. koli, dokoli. dokelič, doklič,
doklej usw.  doklam. b. otkole. dokle;
otkolešen. s. doklen, donekle: hieher
gehort  kolje, dokolica musse, zeit,  dokolan
zeit wozu liabend. Schvoierig ist  dakle, da-
klem daher. e.  -koli, -kolivek fiir -cungue.
kdokoliv. dokel, dokud. p. -koli. -kol-
wiek. -kohvie. kiele, kiela, jetzt  ile aus
jile, kile ist ivahrscheinlich dem  wiele ? wie
vielf nachgebildet :  kielo, kilka. Dasselbe
gilt von  tyle. ns. doku!, nikul', nikula:
votkul’ ist vooher.  klr. koly. kolyš. do-
kol’, dokola und  dokal’. odnykal'. vodkyl',
vodkyla ivoher.  zakyl’ ivahrend.  zakla wie
lange.  wr. koli? ivann ?  poku!, ne otkul'.

r.  dokole, dokoli.. pokuleva dial.  pokaliča
fiir  poka. pokuli. fiir  pokuda. kolt ist ide
viel.  kaš. kule. r. neskolbko. — lit.  pa-
kol' so lange als.  10) asi. koliki guantus.
nsl. koliko, im Osten  kelko. b. kolko.

s.  kolik. č. kolik. p. kielko, kilko,
daneben  kilo, kila. klr. kolyko, kolko.
kockyj ivie gross.  r. kolbko, skoltko.
11) asi. kamo. nsl. kam. s. kamo. č.
kam. p. kamoš. 12) asi. kolbmi guanto.

13) ktt wird  asi. mit  žbde aus  žbdeti (vergl.
lat.  libet), ivoraus  žbdo, verbunden.  kižbde,
kižbdo guivis. Darauf berulien  č. každy
jeder.  p. každy, lcoždy, kuždy. kaš.
kazki. ltazdulny. kaliždego fiir p.  kaž-
dego. os. koždy. ns. koždy, kuždy.
klr. každyj, koždyj, kažnyj, kožnyj, kuž-
dyj. wr. koždyj, kožen, ltažen, kažnyj,
kažinyj. r. každyj, kažnyj, kažinyj,
kadožnyj. Ver gl.  ged-. — lit.  kožnas.

14) Mit dem dat.  si: p. k to.4, ktosiš irgend-
wer.  gdzieš. kamoš. ns. kamsy. 15) Mit
že im sinne eines relativs :  nsl. kdor. niko¬

mur. ničesar, ničemur, daher  ničemuren
vanus habd.: vergl.  ns. comny brauchbar.
Ohne relative bedeutung  ns. kenž usw.
16) Mit  to: asi. kito. nsl. kdo, venet.
kaduo, im Osten  što. nihče, nišče. b. Zur
relativirung :  koj guis,  koj to gui.  č.

ku

152

ku

nikto, nikte. p. ni k to, nikt. os. što. klr.
nichto usw.  17) asi. ce i neben  ca i quam-
quam. Man beachte lit.  kai-po, kai-p, kai-
po-gi ivie,  p. jak-že: p soli aus  k ent-
sprungen sein. V er gl.  č. ač. p. aoz. asi.
či neben  ci. č. či usio.  klr. čy, cy
fragepartikel.  18) asi. kij, kyj, gen.  ko-
jego, plur. nom.  cii. nikyj. b. koj. edi-
koj irgend einer.  kr. ki. s. koj. 6. ky,
l«i, kd. p. ki dud.  r. kij, koj. okoe
fiir  koe čto. 19) asi. čij cujus.  nsl.
čij. os. čeji usw.  20) ku icird in mannig-
faltigen formen anderen ivortern, meist pro-
nomina und imperativen, angefilgt:  asi. sej ci.
tojci Ulico,  tojdontca guoniam.  nieju neque.
nyneču, nyne nune.  nsl. povsodik allent-
lialben.  precek- neben  preč. semkaj hieher.
vunkaj. tukaj, tukaje hier.  tamkaj, snočka-
nji von  snočlta gestern abends.  zdajci sta-
tim.  pojdočki, pojdbč. b. jazeka ich.  delta
ivo.  seganalt jetzt.  tuka bulg.-lab.  tule. ot
tatak jenseits.  vinika. tamkašen. kr.
ovdclta. sinočke. danaska. vanlta hinaus.
doltljek bis ung.  s. od tolelta, od tolek.
večera,ske. menika, tebika miki, tihi.  vanka.
p. tamolc. č. tedlta jetzt.  sik. prvejka.
tutoka, tuto. p. owszejki ivirklich.  preozki,
precz. znowuk, znowu. os. kač bis.  ns.
vence, teke, teker, tek audi.  klr. da-
viky, daviča heute fruli, vorlier.  po-
sltorjejča, sltorijše. dajko, ppjdyko. vonka.
tutka, tut, tuj. wr. tamoka, tamočka. ni-
čehusenka. r. posmotrika. spatennki inf.
daveča. nynče, nynečko, nyne. očonsko.
tepereiisko. teperiča. teperetko. tudaka.
tudakast. nčtuka. tamlta, tamoka. tuliča
hier.  ču. mnečintlti miki.  mneko. gdelta.
gljadi-tlco. Dass lit. imperativformen wie
bulti, buk esto die partikel  ki enthalten,
darf als richtig gelten: dass der ur-

sprung dieser partikel im pronomen  ku zu
suchen ist, ist hochst ivahrscheinlich. Das
lett. kennt eine solehe form nicht; ebenso-
ivenig das preuss. Das iiltere Ut. bietet
einzelne impt. ohne  ki, das heutige, ivie es
scheint, nur  eimc, eiva, daher  duolt gib,
ejk geli,  irnlt nimm;  ejkiem lasst uns gehen
mit der partikel vor der personalendung,

ebenso  duokiet gebet usw.  21) Aus  ki
entsteht  čl, das dem neutrum dient.  asi.
ČBto, selteii'  što, ničs naz.: gen.  či.so, česo,
česogo. ničtto niclits. Auf  ničsže beruht
uničtžiti, uničižiti š^ouOsvoov. nsl. nič:
ništar niclits liabd. ist  ničttože. ništer trub.
ničemuren nichtig.  zaništrovati verachten.
quid ist  kaj, nihil im Siiden  niltaj, daher
zanikaren nichtsivilrdig.  b. što. kr.
ča, daraus  ca. nač ung.  s. što, šta (oda
šta). č. če. niče ist  niči, ničeso, ničsso.
proč cur.  co ist  čtso filr  t[š]so. nic aus
ničso, ničse. zničiti. p. co, czso. nic,
nico, niezse, niezs. ocz. zacz. ni na cz.
wniwecz. nikczemny. niszezeč, niszczyč.
niszczotny. nizcošč. polab. nic. os. što
(iver), ivas.  nic. ns. co, nico, nic. nac
ivorauf.  klr. ščo. ničo. nyč. na-nyč, naiii-
vič, naniščo, viiiveč. znivečyty. nyčyty. ny-
čoman. iiičtožnyj. wr. vnivič. nikčemnyj.
r. što, ščo, čo, šo, ča. čevo: vergl. č.  co. —
zig.  nista. lit.  kas. ltasden filr p.  co-
dzien. lett.  kas. kadel iveshalb. Mit dem
pronomen  kil ist man geneigt einige ivortern
vorgesetzte silben in zusammenhang zu brin-
gen: die mit  ktt verbundenen ivbrter „schlies-
sen eine staunende frage in sich als aus-
druck der verwmderung, sei es nun nach
der guten seite kin als lob oder um etioas
nach abivčirts ungeivbhnlich gering oder gar
verachtlich darzustellen“.  asi. kagrili-
čištb neben  gri>ličisti> pullus turturis.  klr.
ltavoron saatkrahe,  nsl. ltavran, gavran;
ltovran ung.,  s. gavran, č. havran, p.
gawron, os. havron, ns. karvona, ltarona,
klr. bajvoron neben  vrani.. Hieher zieht
man auch  s. ltuveo uberreif, bei dem man
an  veo, asi.  v§li>, w.  vend, denlct.  s.
naknada ersatz,  naknaditi ersetzen,  na¬
doknaditi: vergl.  de-, nadti. s. kovrčica
liaarlocke , das mit p.  warkocz vergleichbar
ist.  s. ko vrtanj runde,  ko vrtač krapfenradl.
klr. ltovertaty, kovernuty lenken.  kovorot,
sltovorot leitung.  kovorotnyj, kovorotlyvyj
lenksam.  s. kovrean ivohl „zusammen-
gerollt“:  vreati aus  vrt, ivie  bocati aus
bod. klr. kovorot feldthor,  r. kdvo-
roti; kovi - oty aus  kovoroty filr  vorota.

kil-

153

ku-

r. koleducha glatteis.  p. kablak, klr.
kabluk bogenformige krilmmung:  oblak,
nsl. s. kaluža, luža pfutze, č.  kaluže, ka-
luha, p. klr. kaluža, kaš. kalesko pfutze,
r. kaluga, kaljuža neben  luža. r. ka-
nura hohle:  sobačbja kanura, neben  nora,
p.  nora, nura. os. koreblo starke rippe,
ns. korabja: rebro. r. kaulokn, zaltau-
lokn, zakoulok r B, zakovulokn, enge gasse:
r.  zaulok r L. In einigen verben tritt  ku
nach art eines praefixes ein:  s. nakostri-
ješiti das haar strduben.  e. nakomitati
se in mirf kommen: daneben  nahomitati
se, nackomltati se und  kmitati se, hmitati
se sich schnell Mn und her beioegen. klr.
komet kopfiiber. č.  skodlučiti, vykodlu-
čiti und  rozloučiti. os. zakomdžic; za-
komda verzogerung;  votkomdžic. klr. po-
kmityty, pryknaityty neben  zamiiyty. pry-
kmitnyj neben  zamitnyj. krnit brat.y icahr-
nehmen.  lanituvaty. prykmeta merkmahl.
Ver gl.  meta-. r. zakumžitb fiir  zaoblačitb
sja: mig. Vergl.  nakumcki Jur  dogadki:
mek. kaverzy ranice darf mit  verzti (plesti
lapti) verbunden iverden; ebenso  kovyrzitb:
man vergleiche jedoch  kaverzy. klr. sko-
viryty sa sich iverfen (von holz):  zviryty
ša. klr. kovjaznuty starren;  kovjaza der
leicht friert.  nsl. kostruži grobe kleien.

ku 2.: asi. le r L ad:  nsl. usw.  k. p. ku
niemu, ku mnie, dial. fiir  do niego usw.
polab. ka. klr. k, ky fiir  k: ky Petru,
ik: ik praznyku. id: id cbaty ad casam.
d myni ad me.  b. k und  knk ide  sns
fiir  s r b: knk boga bidg.-lab. 88.  k wird
ersetzt durch  deto (ka.de to): deto Avraama
zu Abraham 45 • durch  kade (kade): kade
orel Sol. 105;  kam, kamto, kanto (kamo):
kam teli zu Umen.  kanto brado. Man
Uisst  ka aus  kam entstehen.

ku- 1.: asi. kova, kuja, kovati schmie-
den.  okova compes. iter.  pokavati, nicht  po-
kyvati. kova das geschmiedete.  kovbnika
culi aoiaevriz.  kovalb schmied.  kovaknica.
kovalbnja, nakovalbnja amboss.  kovačb.
kuznb geschmiedetes.  kuznbcb schmied. Vergl.
kuvbCb art gefdss. Mit  kil idr d, ide mit
dem d.  sclimieden, daher  rankesclnnied

(dem Franzosen dient  trame), die vorstel-
lung der hinterlist verbunden, daher  kujeta
zalaja, Ibstb, kova zalyj, daher  kovaiana,
kovarbnika zavoupyo.;, lcovarbstvo astutia;
daher auch  kaznb list:  kazni sapletati.
kaznika lažama. kaznovati, nsl. kujem,
kovati, prikavati ung.  nakov, nakovalo,
daraus  naklo, kovalnik amboss meg.  kovač,
b. kova beschlagen.  kovavam. podkova. ko¬
vač. kovačnica schmiede.  nakovalnja. s.
kujem, kovem, kovati, kov. nakov amboss
mar.  nakovanj. kova schopfeimer.  kovač,
kovaran falsch.  e. knji, kouti; kovam,
kovati, kov. ko var. lcovarna. nakov, ko-
vadlo, kovadlina, nakovadlo. okov eimer.
okuj schlacken.  podkova. dial.  koval, kužna,
p. kuc, kowač. przykuč, przykuwae. ko-
wadlo. podkoiva. kužnia schmiede.  polab.
piidku hufeisen.  os. kovač, kovar. ko-
varna. nakov. podkova. ns. nakova
amboss.  kovas. koval’, kovalna, podkova.
klr. kuty, kuju; kovaty. okuty, okuvaty.
koval’, kovalo, kovalna schmiede.  kovač.
kovarnyj rdnkesiichtig.  kužna schmiede.
kuzneč. kojity schmieden, anzetteln.  wr.
kuč, kuvač. koval', kuvadlo. Vergl.  kutna
Idrm.  r. kovatb. kovyvatb. okovi, art
mass. o\tovy fesseln.  kovanb. kovnja. kovalb
schmied, hexenmeister.  kovalbnja. nakovalb.
nakovalbnja. kuznb. kuznec%. kuznečiki,
grgllus.  kovecn. kov r r, complot.  kovarnyj.
koznb hinterlist. Vergl.  ar. kujaki art
kilrass. Hielier gehbrt icohl auch  č. p. sku-
tek idrkung: vergl.  klr. lcutaty beidrken
und in der form  asi. načetnk r b. — magij.
kovacs, kacs. ako vas aguarium.  patko.
rm.  potkoav^, koval, kovač, nokovanf, ni- )
kovan§, nikoval§. alb.  kovač, patakoje,
potkua, poktua. lit.  kauti schmieden;
kdmpfen.  kužne, padkava. leti.  kaut,
kauju schlagen. ahd.  houwan.

ku- 2.: asi. kyti, lcvati, kyvati movere
caput.  knjašte (kyjašte) glavami. b.
kivam vb.  č. kyvati. p. kinač. kiwač,
kiwnač. skin wink.  os. kivač. ns. kivas,
ki vnuk kivkas. klr. kyvaty. kyven, majik
august.  wr. kiv. kivač. r. kivatb. Vergl.
nsl. kimati. b. kimna vb.

ktl-

154

kumotru

ku- 3.: klr. kovaty schreien ide der
kuckuck:  zozula kuje, kovala. — ahd.
huwo eule. ai.  ku.

kublu: asi. kibln modius.  nsl. kebel,
kabel, kobel schaff.  keblica liabd.  b.
k'i.b'r.1, kr. kabav ung.  s. kabao: ver gl.
ltoba kiibel.  as. kbblb: u krinč .kd.
ktbli. č. kbel, gbel, bel. p. kubel,
jiinger  kubel, kufel, kibel. klr. ltybel',
gbol. wr. kubel. r. kobebt, kubelu.,
kobh>. — mhd.  ktibel, das fiir germanisch
gilt. lit.  kubilas. lett.  kubls, kubuls.
magij,  ltobol.

klidmantt: ar. ktdmam,. r. kod-
man r t art kleid.  kr. kadmen verant.  —
magy.  kodmen pelz.

kttch L: asi. k r ihnati, durch dehnung
lcyhati niesen.  kyliavica. v r i, ltnhnoveni
vkbbvujetn. čth r b sternutatio in r. guellen.
nsl. kehnoti. kihati, kihnoti. vicih ati, im
Westen.  b. kiham, kihna vb.  s. kihati,
kihnuti. č. kychati, kychnouti. Daneben
ivird  ksiti angefiihrt.  p. kichač. os.
khichac. ns. kichaš. klr. kychaty,
čclmuty, čychaty. ltyehavyča. wr. kichač
neben  čehač. čoch niesen.  r. čichatt,
echati., čichnutb. eichota. čišatb. — Man
vergleicht mit unrecht lit.  čud.

k tleli- 2.: asi. loosen (ide es scheint) :
prekršiti durch das loos geidnnen pat.-mih.
129. 142.  letšb. ttšenije sors. Vergl.
kucli- 1.

kliku: asi. k'bk r b, kodcnja, kyk r r>,
kyka haupthaar.  nsl. kečka. b. s.
kilta zopf.  č. kyka. kečka. kštice, dial.
kšica aus  krbčbčica. Daraus vielleicht auch
p. ltrczyce, ltryczyca zof.  r. kilta. — rm.
kik§. Vergl. lett.  ltaulta crista.

kukinii: asi. kidcr.ni> tibia, crus.

Vergl.  č. kyčel coxa miter  gyža.

klil- 1.: asi. prokleti, prokliti Jceimen
fiir  prokodeti. prokrditi. nsl. kal f.  klica
keim.  kliti, kaliti keimen.  s. klica, klilo
mistbeet.  klijati, klijem keimen. lisduc junges
gras.  č. kel, kli; kel, ltle, kla keim.
klic. kleti, kliti, kleji, klim; kliti se, kliji
se keimen.  p. kiel. kielek. os. koloch
keim.  ns. kles se keimen.  klr. koleč ,

keim.  Itolče keime. Vergl.  wr. klelt, r.  žiznen-
naja sila v r L zerne.

kul- 2.: s. kaljac der zaim des pferdes,
nach dem das alter des ihieres erkannt ivird.
č. kel, ltlu hauer.  p. kiel, kla. kielec
hakenzahn.  klr. kol, kla. iltly. klo, plur.
kla, ltlova, klovaky. ltlovyj zub eckzahn.
Vergl.  klanci ivolfszdhne.  wr. kel, kla.
r. kly plur., dial.  ikly. klyk r b. — rm.  kolts.
Das Wort ist nicht mit  kolja venvandt;
noch scheint es identisch mit  k r i>l- keim.

kitil)- : p. ltielb m. griindling.  klr.
ltolbel', kolblyk. r. kolba. — alb.  kulb
art silssvoasserfisch.

klili) asa: asi. kktbasa wurst.  nsl.
klobasa. kr. ltobasa. s. kobasica. č.
klobasa: fiir nsl. envartet man  ltolbasa,
fiir s.  ltubasa, fiir  č. ltlbasa. p. ltielbasa.
os. ltolbasa. ns. kalbas. klr. kolbasa.
wr. ltelbasa. r. kolbasa. — lit.  ltilbasas.
magg.  ltolbasz.

kulka: asi. \p\bk& poples.  nsl. kolk
hufte.  kuk perna liabd. coxa posterior bel.
ltučet. skolčiti se sich das liiiftbein ver-
renken.  b. ltkblt mil. 374. 534.  iskh.če-
vam verrenken.  kr. s. kuk liiiftbein.
p. kulsze aus dem lit.  — preuss.  ltulczi
Mifte. lit.  ltulšis, ltulše. Vergl.  kulisi.

ltlllp-: kaš. ltelp. os. ltolp m. schivan.
klr. kolpeč fischadler.  r. kolpikn pla-
talea leucorodia.  — Vergl. preuss. lit. lett.
gulbis schivan.

kul tj a: r. kolca lahm.  ltoltynogij
neben  kolčenogij. kaldyka hinkender mensch.
kaldychatb, koldychatb. koldyba. Man
vergleicht got.  halts. sclnved.  halta.

kulturni: p. lcoltun iveichselzopf, aus
dem, r.  č. koltun, spletenina dial.  klr.
koltun. r. koltmrb. — • lett.  kaltons. lit.
kaltun. kaldunai. kaš. klatan ist das
nd.  klatte.

kitlz- : p. ltielzač, kielznač, chelznač
bandigen.  kielzno. klr. kolznuty, cholz-
nuty. Vergl.  uacholstaty. cholztalo, cholzto
gebiss.  wr. kel zač zdumeh. Vergl.  chillz-.

klimo trii : asi. kxmo tn patlie.  Icbmo-
tra, kupetra, ivohl aus  kapetra, pathin.
nsl. boter, botra neben  koter, kotrej meg.

kuna

155

kitrk-

č. kmotr. kmotra, kmotfenka. kmoch,
kmuchaček. p. kmotr. kmotra. kmocha,
kmosia, kmochna. os. kmotr. kmotra.
ns. kmotš. ar. kmotri. Ver gl.  koka dial.
— rm.  kum§tru. kum§tr§. alb.  kumptgr.
preuss.  komaters. kimotra ist lat.  com-
pator. Das ivort verdanken die Slaven
deutschen glaubenspredigern, die sich des lat.
compater statt des diesem nachgebildeten
alid.  gevatero bedient haben mogen.  kimotri
ist sin pannonisches ivort. Mit  kimotn
ist zn verbinden  asi. kumi. kuma. nsl.
s. kum. kuma. b. kum. kumašina. p.
kum. pokum. klr. kum. wr. kumic
sja. r. kumi. kuma, kumocha ivird dial.
das fieber genannt.  — magij.  koma. lit.
kumas. lett.  kums. Man merke tilrk.
kuma -pellex, human, amasia.

kuna: s. kina art farbepulver.  —
ttirk.  kgna hennakraut. gr. y:taq.

kuncngft: asi. kinegi und, mit dem
sufjkc  ju, kincdzn, kinezb fiirst.  kine-
gyrii. nsl. knez. kneginja. ' s. knez.
kneginja. č. knez fiirst, priester.  lcnine
furstin.  kniže prinz.  p. ksiadz priester.
ksieski. ksiaze fiirst. Befremdend  ksie-
žyc mond, monat.  len ivird  ltš. lcniaž
fiirst aus dem r.  kaš. ksadz, ksandz
priester.  polab. linaz fiirst.  knagšina
filrstin.  os. knez herr, pfarrer.  krieni
herrin.  ns. knez herr.  krieni. klr. knaz
fiirst, ortsčiltester, br&utigam.  kiialiyiia fur¬
stin, braut.  wr. kriaž brdutigam.  ksenz
katholischer priester, aus dem p.  r. knjazb
fiirst.  knjaginja. — Aus dem, slav. stammen
Ni magy.  kenez, kinez, kpezus. rm.  knez
eliedem der regierende fiirst der Moldau
und Walachei. alb.  knez. gr.  zv šli;  c
Mich.  — kunengu beruht auf einem ger-
manischen ivorte:  * kuninga, alid.  clmning,
and.  konungr, aus einem alten  kuni in der
bedeutung „lcbnig“. Die erkldrungen aus
dem slav.  „konj, konati“ sind falsch. Aus
dem germ. unmittelbar fliessen preuss.  ko-
nagis; lit.  kuningas priester, ehedem herr,
kunige, kuningene, kunigajkštis fiirst, far
menil m.ond bei szyr. 149. nach dem p.
ksiežyc; lett.  kungs herr,  kundze herrin,

ken-inš Iconig,  keninene ; ehst.  kuningas;
lapp.  gonagas. Dem satze, dass das suffix
endzi, enzl germanisch ist, iverden lit.
formen ide  klivingis, šlivingis varus mit
unrefht entgegen gestellt.

kun ji ga: asi. kiiiiga litteva, plur.

liber (vergl.  buky, got.  boka, lat.  littera,
gr.  vpap.p,«). kiriigičij -/pagiraTio?. nsl.
knjige plur. buch.  s. knjiga brief.  č.
kniha, ehedem  kniby, buch.  ksenec magen
ist p.  p. ksiega. ksieni e<ymagen, buch:
die bildung ist nicht klar.  kš aus  kh. os.
kniha. ns. knigvy. klr. knyha. r.
kniga. — lit.  kninga, kniga, in preuss.
Litauen nur im plur. Die urform ist
kininga, kiningva, kninga, kningva.
magij.  konyv. Das ivort ist loolil wie  buky
fremd, doch ivoher  ? chines.  king ist abzu-
iveisen. Eher wdre and.  kenning nota heran-
zuziehen.

kupu: 5. kep, k pa hundsfott.  p. kiep,
kpa vulva,  kpač aushunžen.  kpie. os. vergl.
zaepie verschmtihen.  klr. kep dummkopf.
wr. kep, kpa, kopa dummkopf.  kpic scher-
zen.  na kpi zum spott.

ktirca-: s. krcati neben  to variti be-
frachten.  krcat genug.  — it.  carcare, eari-
care. rm.  §nk§rlta vb.  c ilberrascht.

k ure- : nsl. krčiti roden,  krč (krč
krampf),  krčevina rodeland.  s. krčiti, č.
krč strunk.  krčiti. p. karez. karczowao
roden.  klr. korč straneh.  vykoreuvaty.
wr. korčevLe. korčiga. r. korči. korče-
vina strunk dial.

ktird-: nsl. krdelo herde trub. s.  krd.
sik. krdel. klr. kyrd', kyrd'il’, kerdel’ rudel.
— rm.  k§rd. Vergl.  čerda. Man denlct an
das ahd.  chortar, kortar herde.

kfirclltl 1.: č. krch lirik.  sik. krch-
riak, kršriak linkhand.  krchiiavy, kršhavy.
os. korch linice kand. Vergl.  č. krsati de-
ficere,  krs pumilio und  kruch-.

kvlrchu 2.: klr. na korch vier finger
tief.  wr. korch faust.  korchač. r. korchi
handbreite.  asi. krišbnja faust.

kurit- 1.: asi. kri,citi contrakere.  sign-
čiti se contrahi.  nsl. krč. * b. grča vb.
griča runzel.  zgričen zusammengeschrumpft.


kftrk-

156

kurnu

s. gre krampf.  grčiti einziehen.  skvrčiti.
č. kreč, sik.  krč. krčiti krummen.  skrčiti
zusammenziehen.  pokrčiti runzeln.  p. kurcz.
klr. korč. zakorčyty krummen.  wr. ko-
rečič. korčakom, korčikom. r. k.orčb,
korča, korkota krampf.  korčitb. — magij.
gorcs. rm.  kgrčej, zg§rčej: ver gl.  zgirk,
zgirč knorpel. alb.  gerč. Vergl.  asi.
stgrtzditi.

ktlrk- 2.: asi. kriičbma schenke, berau-
schender trank.  krbčbmbnikt, krtčbbtnikt.
nsl. krčma, krčmar. b. krtčma schenke,
geschenk.  pijat krtčma čol. 145.  s. krčma,
č. krčma : kerzma (kercma) in einem denk-
mal des vierzehnten jahrhunderts  „cypkus“.
p. karczma. os. korčma. ns. kjarcma,
kjacma. klr. korčma. wr. korčma neben
karčma. r. koroma: alt  korčmy variti
i piti. korčmitt sdufer.  — lit. preuss.  kar-
czemo krug, schenke. lit.  karčjama. rm.
k§rčm§, k§rčum§, kr§čm§, krgšnnj. magij.
korcsma. nhd.  kretscham. Die verbin-
dung mit Mrk.  /ardž auslagen ist trotz des

r.  charčevnja speiseJiam zuriickzuweisen. Mit
krtčbma mag zusammenhangen  asi. krtčagt,
krsčaga (suff.  cgt, ega) x.spap.icv, tcvOoc.

s. krčag: koršov aus dem magij.  č. krčah.
korčak ist zunachst p.  p. korczak aus
dem r.  klr. koršov ung. aus dem mayy.
r. korčagt, korčaga. — magij,  korso. Man
fiihrt ein Mrk.  lcolčag an.

kttrklama: s. krklama v on pelzen ab-
geschorene ivolle.  — tur h.  kgrkmak scheren.

ktlrk u: asi. krtkt hals.  s. nositi
na krkače huckepack tragen.  č. krk. p.
kark, krczyca genick.  nosi karkuszu. dial.
lcirkak. klr. na korkoši vzjaty; kark,
karok aus dem p.  wr. karok aus dem p.

— rm.  ko.rk, kgrk§. ai.  krka kehlkopf.
Vergl. lit.  karka oberarm.

kurkyga: asi. krtkyga currus , lectica.

— Vergl. lat.  carruca. ahd.  carruch.
Suffix  yga wie in  lcotyga.

kurlyg'tl : klr. kyrlyh, gyrlyha schd-
ferstab.

k urina : asi. krtina tepi ;j.vy] (falsch
xpwpa) steuerruder.  krtmiti strnem,  krtmilo.
krtmbčij steuermann.  nsl, krma puppis

habd.  krmilo; aus dem magy.  korman, ko-
romaniti, koromanež, im O sten.  s. krma.
krmar, krmiti; aus dem magij,  korman,
kormanoš. č. korma, aus dem magij.  klr.
korm, korma, kerma ruder.  kcrmuvaty
steuern.  kormnyk, kermanyo. r. korma.

— magy.  kormany. kormanyoz steuern,
regieren.  kormanyos. rm.  k§rm§, korm§.
kormgni steuern.  kgrmui herrschen.  klr.
keruvaty, wr. kirovac lenken,  kirunok
lenken sind d:  kehren.

kllrmezu : b. ktrmtz, hrimiz schar-
lachroth.  p. lcarmazyn. r. karmazint.

— Mrk.  k§rm§s. kur d.  krmez. d.  kar-
mesin. ai.  krmidža. Vergl.  čermi.

kiiruiu: asi. krtmt, krama, krmlja
futter, nahrung.  krtmiti futtern, irdhren.
nsl. krma. krmiti. b, krama muttermilch.
krtmja sdugen.  krtmače saugling.  s. krma
f utter.  krmača sati.  krmiti, č. krm. krme.
krmiti. p. karm. karmia. karmid. os.
korm. kormič. ns. kjarmiš. klr. korm.
kormyty. kormnyk: karmnyk maststall

ist p.  r. kormt, dial.  koroma,, kormlja.
kormnikt, dial.  koromnikt. kormitb. —
lett.  karms uiohlgendhrt.

kurni št: nsl. krniš gesims, im Westen.

— nhd.  karnies. it.  cornice.

kurnu: asi. krtnt cm' aures amputa-
tae sunt.  serebro kornoje in einer r. guelle.
krtnonost piviip.^ioc. okrtniti amputare.
nsl. krnja vacca mutila Ukrain.  krnjast
schartig.  krnjak, prašeč skopljen bei Linde.
Vergl.  b. otkorna vb.  okrtntlo mil. 81. 86.
s. krnj, krnjav splitterig.  krnjiti. krnja-
dak stummel. Vefgl.  rnjo der eine auf-
geschlitzte lippe hat.  o. krniti verschneiden.
klr. kurnosyj stumpfnasig aus  krtnonost.
kornouchyj mit sehr kleinen oliren.  kurdu-
pyj, kurguzyj schvoanzlos.  kornadka baum-
strunk.  kornaz eber ung.  wr. kornač.
kornatyj. kornacid. Vergl.  karpanosyj. r.
kornyj fiir  nizki j. kornatb kur zen.  kur-
guzyj mit kurzem schivanze.  kurnosvj, kor-
konosyj, karpanosyj. kornouchij. Vergl.
kurbatyj gedrungen.  — ai.  klrna aus  kar na.
Man vergleiclit  karn findere, dessen  n jedoch
dem partic. angeliort, und denlct an  jr-nati

157

kusmetu

kttrp-

zerbricht,  gir-na zerbrochen neben dem unbe-
legten  kr-nati todtet,  klrna getodtet. rm.
kgrn stumpfnasig. Wenn schon in den an-
gefiihrten udortern  kurnu grosse verčinde-
rungen erlitten hat, so dass man die erlcld-
rung einiger der angefilhrten ivorter be-
streiten kann, so sind die vefdnderungen
der ausdrilche filr „eber , verschnittenes
mannliches schwein u  noch viel grosser und
daher die erklarung noch anfechibarer.  sik.
kurnaz. p. ldernos, kiernoz, (kierda ist
wieprz niekraszony), knur. kaš. knors.
os. kundroz neben  kjabor und  kuno. ns.
kjandros. klr. kornaz, kornos, knoroz,
knur. wr. soli  knur „nicht verschnittener
eber“,  knorezi, r. nutreci, bedeuten; das-
selbe soli vom r.  knorosi gelten. dial.  knuri,
ist  borova.

kurp-: nsl. krplje schneeschuhe.  s.
krplje plur. f.  6. krp 6 schneereifen.  krp e c,
krbec bastschuli.  kraple schneeschuhe.  p.
kierpce art beschuhung . kurp m. bastschuli.
klr. kerpeč. Vergl.  kurbany filr  postoly.
r. kurpy schuhe dial. Daneben  krapoški
beschuhung. — preuss.  kurpe. turpelis filr
kurpelis. lit.  kurpe. lett.  kurpe schuh.
Man vergleicht mit  kraple ahd.  chrapka
uncinus und mit  krplje ngr.  -/,po6 r.aha. Neben
den regelrechten formen wie  krpe, kierpce
finden sich ganz abieeichende.

kurpeta : s. krpeta art teppicli.  —
magij,  lcarpit. it.  carpita.

kurs- : č. krsati deficere.  krs ver-
schrumpfter baum.  s. kršljav. p. kar-
šlak, das bei Linde fehlt, ein im icachs-
tlimn zuriickgebliebener baum.  — lit.  karšti
altern. lett.  karst. ai.  krs attenuare.

kurt- 1.: asi. kri, teni j e stridere.  p.
karcič ausschelten, bandigen.  klr. kartaty
rilgen, aus dem p.  r. kart;ivyj sclinarrend,
vielleicht filr  kortavyj. Vergl.  b. kritja
kratzen.  p. korci6 beissen, nagen.  — rm.
kirti tadeln. lit.  karte ti bitter schmecken.
Die zusammenstellung ist zimi theil hypo-
thetisch.

kurt- 2.: r. kortyški plur.f. schultern;
dial.  nogavki ili podvjazki na nogacln
jastreba. — ahd.  harti schulterblatt.

kur te-: b. naki’iteva mi es verdriesst
micli.  klr. mini kortno ich langiveile mich.
wr. karceč, karcič verlangen.  r. kor-
. tett dial.

kurtolu: s. krto, gen.  krtola, korb.
kr. kartil verant.  — lat.  cartallus. gr.
v.upmha;.

kllrtfl : s. krt sprode. Man vergleicht
lett.  kurtet holzig oder schmammig iverden.

kurzno: asi. krizno pelz.  nsl. krzno,
krznar, s. krznar, č. krzno. r. korzno.
— ahd.  chursinna, clirusinapefej-ocA;. mlat.
crusina, crusinna, crusna. Entlehnung hat
stattgefunden, aber ob das d. oder das
slav. entlehnt hat, kann nicht entschieden
iverden. magy.  gerezna. p. kusznierz,
klr. kusner, wr. kušner sind das nhd.
kurschner.

kttri: asi. km radix.  č. ker, gen.
kri, kfe, staude.  kfdk, krik. krovi coli.
p. kierz m.  krze n.,  krzew m.  lcrzewie.
wkrzewič einivurzeln.  krzak. os. ns. ker.
klr. krjak, krak. — Ut.  keras. lett.  cers.

kus- : asi. kysnati nass iverden; sauer
iverden.  kyseli sauer. Durch ziveite steig.
kvasi fermentum:  tvorjeni kvasi dv.ipa..
kvasbniki vinolentus.  kvasiti netzen; sduern:
žila govežda nakvašena ocbtoms. nsl.
kisnoti, kisati, kisel sauer.  kislica rumex.
kvas. pijana kvasnina ram. 1. 249.  b.
kisna ivdssern.  kisel, kisil sauer.  kisilica.
kvas sauerteig.  kvasja netzen.  s. kisnuti
nass iverden; sauer iverden.  kiseo. kisa
regen.  kisati se eingeiveicht iverden.  kvas.
kvasiti netzen.  č. kysnouti, kysati. ky-
sely. kvas sdure, schmaus.  kvašan conviva.
kvasiti epulari.  p. kisnac, kisač. kisiel.
kwas sdure, saurer trank, feindscliaft.  os.
kisaly. kvas sauerteig , liochzeit.  ns. kvas.
klr. kysnuty. kvas. r. kisnutb. kislyj.
kiselb. kvasi kvas , sauerteig.  lcvasitb.
kvaša, kvasnutb. — lit.  kvosas alaun.  lcvo-
slti beitsen.  kiselius. lett.  kiselis. magy.
kiszil. keszolcze. kovasz. rm.  kisnovat.
Man beachte die bedeutungen nass iverden,
sauer iverden usw.

kusmetu : b. kismet schicksal.  —
fiirk.  kgsmet.

kusnentinu

158 la-

kusnentinu: asi. ki,snetim,, kostam,-
tim. usw. Constantinus; ddher  k r bsn§tiilb,
kostan r btiiib, kostan/btinovr, grad r i> neben
česan, gradi. Constantinopolis.

kusu: b. kis kurz.  — tilrk.  kgsa.
kttsinu: asi. kism tardus.  k'i, sne ti.
krtšnja. iter.  -krt sne vati. nsl. kesno. kes-

ntti, kesnina hcibd.  b. knsno. zalvnsneja vb.
kr. kasni mi se. s. kasno, dockan, docne
aus  do ki,sna, do ki,sne. r. kosnyj. Bas
nsl.  kes reue,  kesati se bereuen ist icohl
nicJit hieher zu ziehen.

kuz-: asi. raški,znati (mscr.  raskze-
netn) inflammari. Vergl.  os. kezat coire
cum femina. Unsicher.

kužu: b. kezim raein mčidchen.  s.
krzlaraga frauenhilter aus  kezlaraga. —
tilrk.  kgz.

kyei-: asi. kytiti stolz machen.  neky-
eivi, alienus afastu.  b. kitliv. r. kieiti,.
kičem, der stolze.  kičlivyj. kičižitb sja stolz
sein dial.

kycima: s. kiema dorsum.
kyd- : asi. kydati tcerfen:  imena ky-
dati beschimpfen.  nsl. kidati mist aus-
tcerfen.  (b. kina ausreissen:  na utra ki-
nam treva mil. 37).  kr. razkidati, raz-
kinuti. s. kidati, kinuti ausmisten č.  ky-
dati tcerfen.  p. kidač tcerfen, icenden.

os. kidat tcerfen.  ns. kidaš. klr. ky-
daty. wr. kidat. r. kidati., kinutb.
kinatb dial.  kinutb sja nasci.

kyj asi. liammer.  s. kijak kniittel.
č. kyj. p. os. ns. kij. p. kijanka, przy-
rzad do prania bielizny. klr. kyj. wr.

r.  kij. — preuss.  cugis. lit.  kujis, kugis
liammer.  tič tvahrscheinlich  leti. y fiir  i,.

kyka- : r. kikati, schreien ivie der
sclncan dial.  klr. kykaty, pohulcuvaty.
— lit.  kukti. Vergl.  asi. skyčati latrare.

s.  skika.

la-: 1. asi. nsl. lajati bellen, schimpfen.
asi. latelb sin.  b. laja vb.  s. lajati, la-
vež. č. lati. laje, laje, laj. p. lajat

kyla asi. hernia.  nsl. kila. kilav,
b. iskilvane. ltilen. s. kila. kilav. č.
kyla, kyl. p. kila. kilawy. klr. kyla.
wr. kila. r. kila. -— lit.  lcuila, kula.
lett.  kjila. rm.  kilg. gr. -/:ffr t . Dos
dunkle icort, ist dem ahd.  hola unvenvandt.

kyma- : nsl. kimati mičken,  kimelj
prodaje, komur se drtmlje UJcrain.

kypt-: asi. kypeti sieden, ilberlaufen.
iter.  -kypati in einer r. gaelle.  nsl. ki¬
peti. b. kipja vb.  s. kipljeti. č. kypeti.
p. kipiet. polab. lt&ipi. klr. kypity.
r. kipttb. kipjatolrb. — lett.  kupt gahren.

kypru: asi. kyprb foraminosus:  zem¬
lja kypra usa.še tichonr. 2. 392.  kypn,
aky gaba. č. kypry nicht kart, elastisch.
os. kipry schivach.  klr. kypry poros.

kyšt -: klr. kyšity tcimmeln.  wr.
kišet. r. kišetb. kišma, kišmja adv.  —
lit.  kušeti sich regen. lett.  kuset, kusat.
kyšlka: p. r. kiška darm.  klr. kyška.
kyta asi. zweig.  nsl. kita, kitica
fasciculus habd. nervus, cartilago lex.  b.
(kita) kitja sdmiuckeri.  nakit sclmmck.  kitka
neben  kiska: kiska cvete blumenstrauss.
Auf  kitka berulit  kiča schmilcken.  kičest
astig.  kitka, kitica am pferdefuss.  kr. kita
ramus.  s. kita strauss, guaste.  kitica krone
am pferdefuss.  nakit putz.  č. kyta bilndel ,
busch: dagegen  ky ta keule, schinken, scklegel.
sik. kyst'. p. kita federbusch.  kišt guast,
eine alte bildung: w.  kyt, kyt-tb. Vergl.
okišt eiszapfen.  os. kit traube.  ns. kiska,
lcistka liandvoll, selitvam.  klr. kyt, kyta
guaste.  kys i pinsel. Vergl.  lcytka bilndel
von strok.  wr. kitka bilndel von lieu.  r.
kita strauss.  nakita schmuck.  kistb traube,
stengel, guaste.  kistenb. — m agy.  kita
bilschel. Vergl.  kieseg kaarschmuck. rm.
kiti schmilcken. lit.  kutas, kuta. Vergl.
p.  kicz, kiezka fasciculus.

schelten.  laja, zlaja eine hetze liunde.  os.
lajat. ns. lajaš. klr. laty, lajaty. laj
gebell.  wr. lait. r. lajati,, laj dial.  za-

la-

lava, šumnaja tolpa. ■— lit.  loti. lett.
lat bellen . neben  r&t schelten.  ret bellen.
got.  laian. ai.  ra.

la- 2. : asi. lajati insidiari.  lajatoli..

— lett.  Javite s schleichen, den madchen
nachstellen. Ver gl.  č. lakati captare, al-
licere.

kul-: klr. ladovaty, ladkaty hochzeits-
lieder singen. Man darf hiebei auf einige
dunJcle, theiltveise ziceifelhafte ivorter hin-
iceisen:  klr. lado gemahl.  č. lada kat.
2272.  s. lado, lado le mile ein refrain.

lada nsl. lade.  polab. lodo. klr.
lada ung.  — Aus dem d.  lade. magij.
lada. ra. ladg.

la danil : r. ladarn, ladanum.  klr. la-
dan. — gr.  AoeSavov. Semitischen ursprungs.

ladu: č. lad ordnung, einigkeit.  laditi
stimmen (bei instrumenten).  ladny hiibsch.
p. lad. ladny. klr. lad : meni jde ščoš
v lad es geht mir von statten.  nedolad
unordnung.  rozlad uneinigkeit.  ladyty aus-
bessern.  vyladyty zu stande bringen.  wr.
lad iibereinstimmung.  ne v lad. ladnyj.
ladzič. r. ladx. neladucha. laditt. lad-
nyj. Ver gl.  Jagoda.

lafa p. lohn.  b. lefe. klr. lafa,
lefa sportel.  wr. lachva. r. lafa vor-
theil.  lafitb. — tiirk.  'ulufe.

lafra nsl. larve.  — Aus dem d.
lafll: s. laf gesprach.  — tilrJc.  laf.
gr.  Xa©:a.

lagoda: asi. lagoditi convenire.  la-
godbrn. cupp-srp^pivo; conveniens. Daneben
lagojno adv.  b. lagodja erhalten.  č. la¬
boda lieblichkeit.  lahoditi schmeicheln.  p.
lagodny mild, sanft.  lagodzic. os. laboda
anmuth.  labodny schivach, glimpflicli.  ns.
lagožiš schmeicheln.  klr. laboda friede.
labod' sanftmuth.  labodom sadite.  laliodyty
zu ivege bringen.  zalahoda vergleich.  labo-
dyty. wr. lahodnyj. labodzio. r. lago-
ditb. — Ver gl.  ladu. Nosoviii fiihrt ein lit.
lagoti an. rm.  lagodi spondere.  leggdu-
jal§. Dagegen  nsl. lagoda, lagota mufh-
icille.  lagoden, lagoj bosliaft.

lagmnu: S. lagum mine.  b. lagT.m.

— iigv. Aajobg.'.. tiirk.  lag§m. Man ver-

159 lakova-

gleicht mit diesem. ivorte mit unrecht s.  la-
lcomica canal.

lilgunu: r. laguni, ari gefdss.  — Vergl.
gr. 'hdprioc.

lagviea asi. poculum, lagena.  nsl.
lagev m.  lagva tima habd. č.  labev lagel.
p. !agiew. lagwica. os. labej jlasche.  ns.
lag-fa. r. lagovka diod. — nhd. bair.
lage f. fdsschen. ahd.  lagella. lat.  lagena,
lagellum.

lachana b. kraut.  ar. lacbana kohl.
— tiirk.  labana. gr.  kakavov.

lachtt: p. lacb kleidung.  lacb, lacb-
man lumpen.  klr. lacb, lacbman. r.
lachmy. locbmotbe. lacbono lappen.

laj-: klr. lajistyj schvarz.  — Vergl.
rm.  lae.

lajcha-: nsl. lajhati decipere meg.  laj-
bar habd.  lajbaren, krivičen, lajbarija meg.
č. lejchef, lejcbvef. — mhd.  leicben be-
triigen.

lajno asi. stercus:  svinje lajno, lajna
človeča. lajna latera.  nsl. lajno stercus
meg.  lejno rib.  lajnje schleimige excremente
meti.  kokošji gnoj. b. lajno kuhjladen, mist.
č.  lejno dreck.  p. klr. wr. lajno kotli.

lak-: asi. lakati, laknati hungern:
daneben  alukati. ali,ca, akbčb liunger.  la¬
kota libido,  lakomi. cupidus.  lačbni. esu-
riens.  lačbba liunger.  nsl. laknoti. lakota,
lakom, lačen. b. lakom gierig, habsucli-
tig.  lakomstvo. s. lakom, lačan. č. lak-
nouti. lakota. lakomy. lačny niichtern.  p.
laknae, lacznač. lakoč leckerbissen.  lakomy.
laczny. os. lakomny habsiichtig.  lacny
durstig.  ns. lacny. klr. lakdtnyj nascli-
haft.  lakom liistern.  wr. lakomyj. — rm.
lakom, lakomig. alb.  lakgmi habsucht.
magy.  lakoma gastmahl. Das wort soli dial.
und aus  lakmarozni abzuleiten sein: aus
dem fehlen des ivortes bei Kresznerics schliesst
man, dass es zu jener zeit noch nicht be-
kannt ivar. lit.  alkti. lokamnas fremd. lett.
alkt. Vergl.  alka-.

lakoiuicsi s. infundibulum.  nsl. lako-
mica, lakovnica.

' laltova- : lakovati habitare, in urkun-
den aus rm. gebieten.  — magy.  lakni.

160

laska-

lakttrdija

lakurdija : s.lakrdija tvori, tandelei.
lak reji sati. b. lakerdija. — tur k.  lak§rd§.

lakuti: asi. lalvi.ti, olla. — Man ver-
gleicht lit.  lakas irdener krug.

lala s. hofmcmn.  — tiirlc.  lala.
lale b. tulpe.  s. lala, lale. —
tiirlc.  ialč.

lalu: r. lal% rubin.  s. lal roth.  —
tiirlc.  lal.

laluku: asi. lah.ka., laloka palatum:
let ustbnb i lalocb izv. 667.  prijezyčbnica,
iže jeste laloka 669.  nsl. laloka mandi-
bula habd. kinnbacke.  lalok palear.  laloki
mund.  kr. laloka kinn ung.  č. lalok,
lalouk unterkinn, halsivamnie.  p. lalok.
r. laiki, lavlaki zahnjleisch.  lyly, nižnjaja
častb lica d/ud.

la lilija, lamja b. arf schlange:  sura
lamija mrošojedna mil. 29.  — gr. \a\).ia
art fisch.  Xajxta art gespenst. ngr. \a\v.y.,
Aajrvta fiir  gtoc/siov.

lam ubada: asi. lamtbada lampe.
b. as. lambada. r. lampada. p. klr. lampa.
nsl. lampa usw.  — gr. it.  lampa.

alb.  lampad§, Iamp§. mhd.  lampe.

lani, lanb, lanija asi. hirschkuh.  lane,
laništb hirschkalb: daneben  ak&nb (i -thema)
liivsch;  altnij liirschkuh.  s. lane hirsch-
kalb.  lanad collect. č.  lanš, lan hirsch¬
kuh.  p. lani, lan, lania. klr. lan, lana.
r. lani.. — preuss.  alne. lit.  elnis. Ione aus
dem slav. lett.  alnis. Ver gl.  alni, jeleni,
lanita asi. r. tvange.
lan o č. leine. — Ver gl. nhd.  leine.
ahd.  lina.

lan n: č. lan landhufe.  p. klr. lan.
r. lam> dial.  — rm.  lgnnišoare. Man
vergleicht mlat.  laneus, das deutsch ist,
ehoa lehn, lehen.

lamel: asi. lantcngi, lani.culn, kette.
nsl. laneo. b. lani)c Vinga.  s. lanac.
č. lancucb. p. lancuch. klr. lane, lan-
cuh, lancuch. lancušok. wr. lanculi. r.
lancugi. dial.  — rm.  lane, lanculi, leneug.
lit.  leneugas. magy.  lanez. mhd.  lan,
lanne kette.

lap-: p- lapie, dial.  wopie (lopie), fiir
latwo, predko leiclit, schnell dial.  klr. ne-

lapšyj nicht gut.  r. lapi>, lapy mehr,  bo-
lee op. 1. 56.  — lit.  labas, lett.  labs gut.
Die zusammenstellung ist problematisch.

lapa nsl. pfote.  b. lapadec gčinse-
fuss (pflanze).  p. lapa. klr. laba. wr.
lapa hand.  r. lapa. — V er gl. lett.  lepa.
got.  lofa flache hand.

lapa-: b. lapam schlappern. Ver gl.
os. lapac. ns. 1'apaš.

lapi-: s. slapiti erhaschen.  č. lapati
haschen.  polapiti. p. lapač. ulapid na¬
pere.  oblapib amplecti.  oblap. lapka na
myszy. os. Iapa6. ns. lapas. klr. la-
paty. nelapšyvyj unempfdnglich.  wr.
•lapač. Iapi6. r. dial. ist  lapitb jlicken.

— lett.  laplt flicken. Die ivorter sind nach
den bedeutungen zu trennen.

lapota- : nsl. lapotati plappern.  r.
lepetatb.

lapša klr. wr. r. art nudeln.  klr.
lokšyna. lašky. sik. lokša. magij,  laksa,
laska. — tiirlc.  lakše.

lapta-: kr. laptati die laute  (lavut)
spielen aus  lavtati. Vergl.  lauta.

laputu : kr. s. lapat, gen.  lapta, stiiclc,
jleck.  p. lapeb. wr. lapo6. r. lapotb.

— lit.  lopas. lopiti jlicken. lett.  laps.
and.  lappi. ahd.  lappa.

laputi : r. lapotb bastschuh.  klr.
lapot’, lapti, lyčaky, z lyka chodaky. p.
lapcie. — lett.  lapčas.

larl: r. larb ar col  cista, dial. grah.

— and.  lar. j Umi.  laari. Gegen den sla-
vischen ursprung des wortes spridit dessen
geringe verbreitung.

lasa 1. r. liinglicher jleck.  — Vergl.
lit.  lasu, ljašeti tropfeln. lett.  lase tropfen.
lasains gesprenkelt.

lasa 2.:  asi. lasica vnesel,  nsl. lasica,
ulasica habd.  podlasica lex.  s. lasica. la-
sast adj.  č. Jasice, laska. p. lasica,
laska. ns. lasyca, laska. klr. Iasy6a.
lastka schneeivibsel.  r. lastka. — Vergl.
d. Pelg Lassitz Sc/meller 2. 491. Man
vergleicht lett.  loss, losains gelb, gelb-
braun, fahl.

laska-: asi. laskati adulari.  laska
adulatio.  laska.čij, laskočb adulator.  b.

laskota-

161

lazu

laskaja vb.  s. laskati. lastisati. č. Idska
hbflichkeit, liebe.  p. laska gunst.  iasid
sie sich sclimiegen.  ulasid sanft machen.
klr. laska. laščyty. Vergl.  lastyty huld-
voll sein.  wr. laska, prilaščic schmeicheln.
Vergl.  lasid ša schmeicheln.  r. laskate,
laska. Vergl.  lasite dial. fiir  laskate sja.
— Ut.  loška. lett.  laska. Man vergleicht
and.  elska liebe.

laskota-: p. laskotac, lechtac Mtzeln.
os. laskotad. ns. laskošiš, klr. laskoty.
laskotaty. Vergl.  luckta-, leg- 4.

lastari: asi. lastarb Icnospe:  lastare
mlade da gryzetb aus einer s. guelle.  b.
lastar. s. lastar junges reblaub; daher
lastati sich belauben.  — rm.  Igstariti, vl§-
stare. n gr. fikaaid  pi.

lastovica asi. schicalbe.  nsl. lasta-
vica, lastovka: man filhrt auch  vlastovica
und  Llastoviea an.  b. lastovica mil. 227.
448. 522.  lcstovica. s. lastovica, lasta-
vica, lasta. č. lastovice, vlastovice, vla-
štovice. p. lastowka, clilastowka dial.
os. lastojčka aus  lastojca, lastovica, klr.
lastovica, lastovka, lastovja, lastovenja
junge schicalbe.  r. lastočka. Man beachte
asi. lastuna falcula.  ar. lastuna cgpselus
apus.  — rm.  lgstun hirundo riparia.
Vergl. lit.  lakstTti Jlattern. lett.  lakstit.

lasu: p. lasy gierig.  klr. lasyj, lacli-
nyj. lasošči leckerbissen.  lasuvaty naschen.
lasun. zalasje ndscherei.  wr. lasyj. la-
siki leckerbissen.  nalasovad ša. r. lasyj.
lasa fiir  lakomka. lasovate dial.  — Man
vergleicht lit.  api-lasus wdhlerisch. Hieher
gehort vielleicht asi.  laskosrrtdi., zusammen-
gezogen  laslcr^di., edax, gulosus.

lat-: č. lace icohlfeillieit.  laciny icohl-
feil.  p. lacny leicht, dial. fiir  cliudy,
cienki, nie syty. klr. lacnyj, lacwi leicht.
lačno icahrscheinlich.  lat- findet sich auch
in p.  latwy. wr. latvyj. ulatvič. nala-
tovac sa fiir  r. legko nažitb sja. — Man
vergleicht lit.  letaš exiguus. lett.  lets
facilis.

lata: fi. lata jleck.  Mtati flicken.  p.
lata. latac. klr. lata. lataty. wr. lata.
latac. r. lata. s. latica zivickel.

latinu : asi. latirn. latinus.  latina
collect.  p. lacina lateinische sprache.  r.
latyn%. latynjaninr>. Aus dem lat.

lat j Ulili : kr. lačuni egclamen euro-
paeum.  s. lačuh voeinreis mit trauben.

lato Vil: nsl. s. latov iiberreiter ( finanz-
ivčichter).  — magij.  14t6.

latunii: r. latunr. messing.  — nord.
latun. fz.  laiton. Vergl. it.  latta iveisses
blech und  laty 2.

latu: č. lat latte.  nsl. latva, letva.
letvenjak. kr. latva ung.  s. letva. p.
os. klr. lata. ns. lata, latva. — lit.  lota.
it.  latta. ahd.  latta.

laty 1 ., lativb, latva asi. olla. Vergl.
laHka: varjalia v r t lat r Lkali r t. p. latka
lebes.  r. ladka teller.

laty 2. plur. f. panzer.  latnikr., dial.
latyš r i, kiirassier.

lauta b. laute.  klr. lavuty. — rm.
al§ut§. ngr.  AapouTOv. tiirk.  lavut. Damit
hdngt nsl.  lapt Igra liabd. zusammen. magy.
lant. Unmittelbar aus dem d. stammen
p.  lutnia, r.  ljutnja. Vergl.  lapta-.

lava asi. bank.  b. lavica gesims.
e.  lava, lavice. p. klr. wr. lawa. os.
lava. ns. lava. r. lava brett, steg.  lavka.

— lit.  lova. lett.  lava. rm.  lavicg.
magg.  locza. finn.  lawa. Vergl. sclnoed.
lafve, das vielleicht slav. ist.

lavtlica nsl. lerche, im Westen.  —
lat.  alauda. it.  lodola.

lavka-: nsl. Javkati nachlese halten.
lavra asi. r. laura.  — gr.  ),aipa.
lavru: b. lavr lorler.  p. wawrzyn.
klr, lavr. r. lavrt. s. lovor, lovorika.

— lat,  laurus. lit.  liauras. gr. \aepoq.

lazu ja : č. Mzn6 bad.  p. lažnia. os.
lazda. ns. lažna. klr. wr. lažna. r.
laznja dial.

lazuru: p. č. lazur azurblau.  r.
lazurb. — tiirk.  ladžuverd, daraus gr.
la^oupiov, mlat.  lazulum usw.

lazu: nsl. laz gereut, neubruch.  s.
laz neubrucli,  mala njiva. č. laz: prv6
leto laz vzkopacliu, drulieho leta radiem
vzorachu. p. lazy klotze.  gorolazy, ob-
lazy. klr. laz ivaldiciese.  r. lazina gereut

11  ■

le

162

Ieg-

dial.  — rm.  laz rodung.  izlaz gemeinde-
iveide gehort nicht kieher. magy.  laz, laza.
alb.  laz. Vergl. ahd.  las in  ca-lasueo com-
marcanus.

le (le) nsl. nur, nur zu:  le idi. ako
leprav se dotaknem ev.-tirn.  kr. le, leh.
Vergl.  č. le doch, ab&r.  leč sondern, ausser.
p. byle co was immer:  by, le, co. lecz
aber, sondern.  lepak aber, hingegen , tvieder.
kaš. le nur.  klr. lem, leme, leno, les
aber. Vergl.  leda.

lebdi- : s. lebditi fovere, curare.
lebedl : asi. lebedb/. schioan.  nsl. b. le-
bed. klr. lebed'. wr. lebedž. r. lebedb,
lebjadb. — rm.  lcbed§, leb§d§, lepgdg.
Daneben  nsl. labod. s. labud. č. labut.
p. labedž, labeč, kaš. labadz, daher  asi.
*labadb. lebedb beruht auf  elbiz, labadb
auf  albiz: die ziveite silbe wird urspr.
einen nasal enthalten und auf  d ausge-
lautet haben. Dos wort hčingt mit lat.
albus, gr.  aX®o; iveisser ausschlag zusammen.

leča nsl. kanzel.  — ahd.  lecza aus
lectio.

lecijanu : nsl. lecijan, lecjan, lcjan
enzian.  s. lincnra. — rm.  dintsur§, din-
zur§, enzurg, enšure. d.  enzian aus  gen-
tiana. 1 ist dunkel.

leda č. ivas immer filr ein ding.
ledakdo der er ste beste.  leda co, ledco,
lečo und mit  si: ledasco, ledsco und  leda-
cos, ledcos, lecos. ledakdy. ledakudy usw.
p. leda, lada. ladaco. ladajaki. ladasz-
czyca. klr. led' so einer.  ledaj lump.
ledyj schlecht.  ledajakyj. wr. ledakto
iver immer.  ledojko filr  r. chudo. ledaščij,
ledaštyj. r. ledaščij dial.,  ljadaščij
schlecht.  ljadr. unfall, teufel.  — lit.  ledo-
kas, ledelcas schlecht.  lajdokas. leti.  laj-
dulcs. Man vergl. č.  lajda, lada dime.  laj-
ddk. p. lajda, lajdak liederlicher mensch.
klr. wr. lajdak. r. lajdalra. nsl. ličkaj
ivas immer filr ein ding, vanitas.  ličkala
wie immer beschaffen, eitel trub.  — Man ver-
gleicht  leisti, laiditi non curare. Vergl.  le.

ledu: asi. ledi. eis.  ns. b. s.

led. kr. led. ledven adj.  č. led. leden
jdnner.  p. lod. polab. led. os. lod.

ns. lod. pollož f. glatteis  (po-ledb). klr.
l'id, gen.  ledu. r. led r b, gen.  lbda. li.dina.
Vergl.  koleducba glatteis. ■— rm.  poledice, f\
polevic§, polegnic§ glatteis. preuss.  ladis.
lit.  ledas. lett.  ledus.

leg- 1 . Die W.  leg sich legen, briiten
erleidet in den praes.formen nasale ver-
starkung , die audi in andere formen ein-
gedrungen:  l§ga. inf.  lešti, selten  legnati.
uleže (vetra), leg ist pft. r  dur.  ležati, it er.
legati. Dur ch steigerung  -log^, dar aus
-ložiti legen , dessen iter.  -lagati lautet.
ležahi., ležaga v.rp.  o; sin d kiinstliche bildun-
gen nach  •/.sioSai. priležbnn, prileži vt>  fleissig.
legalo . lože lectus.  ložesno uterus
beruht auf einem tli.  logos, ložes. Filr die
bedeutung „bruten“ wird meist die form
leng angeivandt:  ležaja gallina.  nsl. ležem,
leči. ulenči, ulenžem gebdren,  vilenči aus-
briiten, im Westen.  leglo das lager des wil-
des ; brut rib.  polog nestei, kesselthal.  prčs-
log abacker, brachland.  zalog pfand habd.
zalogaj, založaj bissen:  kar se enkrat založi
v usta. vulog (ulog), griža, vuložlivec po-
dagricus.  legar iveinhefe ist d.  b. legna
vb.  leglo lager.  legam vb.  legalo, polč
gat schrdg.  zalag bissen.  ulogarka kriippel.
kr. podligati ung.  s. leči, ležem, legnem
sich legen, briiten.  ležati liegen.  zaležaj ver-
ivahrloster iveinberg.  leglo brut.  lijegati.
zalijegati hinreichen.  log: leži logom, ulozi
gliedersucht.  ložiti oganj. loža lager (des
hasen).  zalogaj, zalagaj, parlog verivahr-
loster iveinberg,  uparložiti venvahrlosen:
parlog stammt aus dem magy.:  parlag, das
aus dem slav.  prelog entst.anden ist.  č.
leči, leliu. lehati, lehati sich legen.  noc-
leh. oulelil, oulob, prlloh, iihor brach-
acker.  polohy declivis.  lože. podloba, pod-
laha. lihnouti (leg) gebdren.  sik. laliol
legte sich.  p. lec, l§gnač. zlac in die
ivochen kommen.  zalac. zalažek brut.  le¬
žeč. legač (legati). ložyč. polegly abschiis-
sig.  legowisko. loža. lcžucli faulenzer.  przy-
log. rozlog. dial.  uogawy aus  wlogawy,
kuIaA¥y, ulomny. wlogaty mit dem spath
behaftet.  wlogacizna, lože. ložysko. lag,
l§g (asi. *  lag'b) briiten.  polab. lagne legt

163

leg-

sidi.  os. lac, lahu, lahnyč (asi.  *legnati).
ležeč, lehač. lohlo. ložo lager.  ns. 1’agnuš.
legaš. ložysdo. klr. lečy, l'ičy, lihčy,
laey, l'ahty, lahu, lažu. lahaty. zal'aliaty.
nal'ahaty lasten.  nalahaty na nohu, chra-
maty. lahovy die zeit, wo man allgemein
schlafen geht.  lahma (leg). ležaty. loh. obloh,
obluh, gen.  oblolia, brachfeld.  poloh, šino
na pokosaeb. pereloh abacker.  lohovysko.
lože. ložyty. ložnyk bettdecke.  polohyj, po-
clivlvj sanft sich senkend, schrag.  wr.
lehči. lehma liegend.  lehač. vylenhač ša
faul iverden.  ložič. r. lečb, dial.  legči.
noelegii. legavyj chien couchant.  Ijagomu.
(asi.  *legonib) abends.  ložitb. lože. ložesna.
logovo, logovišče lager.  razloga, neigung.
otlogi, geneigt.  perelogt bradie.  uloga,.
Zioeifelnd ziehe ich hieher  loga, vertiefung ,
ložžite aushohlen,  ložžina, ložbina, wr. log-
čina, b. slogove grube. Abseits liegt  lja-
gatt hinten ausschlagen.  — preuss.  loaso
(lože) dečke,  lazinna er legt.  lasto bett.
listis heerlager: alles , loie es scheint, ent-
lehnt. lit.  atlagai lange brach gelegener
acJcer. lett.  parlags. rm.  olog paralgticus
(ulogi,). pgrloga. z$log pfand.  podlog, plo-
tog. prilež occasio.  obloži vb. magij.
luluna cubando.  lezsdk. lazsnak dedce.
garlag, parrag, pallag abadcer, daher s.
parlog, klr.  palag ung.  zalog, zalag pfand.
polozsna, polozsnyali, porozsnyak nestei.
alb.  loznik (losnik) manto.  leg beruht auf
'idg.  legli mit velarem  gh: gr. Xiyoq,  Xšx-
Tpov. Xiypq. Xoyf ustv gebčiren. lat.  lectus.
lectica. got.  ligan. ahd.  ligen.

leg 1 - 2.: asi. lbgota levitas.  lbgynj,
ltza, polbza (pohbdza sin.) utilitas.  lbzč
licitum.  lbg r bk r b leviš.  Ibgtčina. nsl. lagek,
lahek, lelielc. compar.  laglje. lehkič viel-
leidit.  odlahnoti leiditer iverden:  odlahnolo
mu je. polagoma allmdhlidi.  zlagoma
beguem. Vergl.  lahoten debilis habd.  zlahko
ivohlfeil.  zlaščati se ivohlfeil iverden aus
zlahčati. olajšati, poleheica erleiditerung.
odlašati aufsdiieben:  hč wird  še, dieses  š.
b. lelt leidd . lekom mil. 97.  poleka 133.
polegička wohl „leise“ bulg.-lab.  kr.
lagahan mar.  polaščina erleiditerung ung.

legenti

s. lak. lakom beinahe. compar.  Jakše, lag¬
lje. lahnuti, lanuti leiditer iverden.  laga¬
han, lagan. č. Ihota aufschub.  lhostejny
langsam.  Ize adv. leicht , moglich.  (plzeii
nutzen ist falsch).  lehky. obelha sdiimpf.
p. Igi: zima Iga, dziš jest Igo es friert nidit
dial.  obelžeč sie sich bessern, erleichtert
iverden dial.  zelžeč. compar.  lžej. Iza, lža
(lbze) moglich.  obelga, zelža sdiimpf.  obel-
gao schmahen.  lžyč sdianden.  ulga, ulženie
erleiditerung.  ulžyč leiditer machen.  lekki,
letki, lechki. lekczyč. lekkie, letkie lunge.
polab. lttky. os. lohki. ns. laški. 1’aške
leber (unriditig).  klr. l’hota, volhota,
polha, nelha, nilha man kann nidit.  leh-
kyj. lehke lunge  (pečenka leber).  wr,
l’ha. nellia, nelza man kann nidit.  ulha,
r.  lbgota. Ižeč leiditer iverden.  poleha er¬
leiditerung.  vilkota, otlilia aufthauen.  lbhkij.
nelbhkija die eingeiceide ausser der lunge.
r. h>ga, lbzja, ilbzja moglichkeit.  polbga,
polbza. nutzen.  lbgota, ilbgota, volbgota.
legki. otlyga dial. aufthauen ist wohl klr.
legkoe, legkija, legka lunge.  nelegkaja
teufel. ■— ahd.  lunga mrd zu  ling leidd
gezogen: vergl. sp.  livianos, pg.  leve, engl.
liglits. Die lunge ist leiditer als die
leber usw. ags.  lungre hurtig.  lbgu.ki, aus
leguki,. lit.  lengvas. got.  leihts. ahd.
liht (lenht). gr. eXayfq. lat.  leviš. ai.
(lagh), langhati springen.  raghu, lagliu.
Vergl. gr. iXeyymit  p.  ohelga sdiimpf.
g ist velares  gh, poltza aus  polbgja eine
junge bildung.  sik. lahko beruht vielleicht
auf  leng.

leg'- 3.: s. odleže, odlegne se, raz¬
leže, razlegne se resonare.  odleči se, odli-
jegati se.

leg'- 4.: klr. lehofity kitzeln.  č.
lektaty. Vergl.  laslcota-, ltichta-.

legal'tvl: p. legart faulenzer.  — art
ist das d.  hart in  bankhart usw., it.  ardo
in  bugiardo usw.

legavu: nsl. legal’ lager lex. hitziges
fieber, etiva lagertgphus.  p. legar lager-
holz. — d.  lager. Vergl.  logoru.

legenti: s. ledjen becken.  b. Iehen,
lej en. — tur k.  leken. gr.  Aezavvj, daher

n*

lechenii 164 lenchu

auch  asi. lekanja, klr. lochaha, r. lo-
chant.

lechenii: nsl. v leken zu leilien.  —
nhd.  leihen. ahd.  lthan,

lej (ii : p. leje, lee, lic, powodki leit-
seil.  klr. l’icy plur.  — lit.  leicus. d.
leitseil.

leke b. fleck.  zaličavam beschmutzen.
s. leče sommerfleck.  — Mirk.  leke. gr.
Xexi s?.

lekorica: č. lekorice sUssholz.  p.
lukrecyja. — d.  lakritze, aus gr.  ^Auzipp^a.

leleku: S. lelek, ljiljak storch.  klr.
leleka. r. leklekt. -— tiirJc.  leklek, lej-
lek. att.ljeljek. XsXexi, Aeikšou. Vergl.
č. lelek ardea nycticorax.  p. lelek aluco.
klr. leleka auch bachstelze. Vergl.  leljaku.

leli polel, lelum polelum p. von
manchen fiir gotter der altan Polen ge-
halten:  sa ktorzy Logom slowiai’iskim lela
i polela przydaja.

lelija, lelja nsl. Ulic.  p. lelia. Vergl.
lilija. — Aus dem lat.

Jeliku 1.: klr. lelyk schmetterling.  —
Ut.  leilas. '

leli ktl 2.: č. lelik zopf dial.
leljaku: klr. lelak ziegenmelker.  r.
lelek'i>.— lit.  lelis. leti.  1 Gl is. Vergl.  leleku.

lem-: asi. durch steig.  lonm, wohl
„bruch“, locus paludosus.  lomiti brechen.
nsl. lomiti, lomevati. kr. rukami lama-
nje ung:  s. lijemati schlagen.  lom gebiisch.

č. lomiti, lomot, lomoz gekrach.  kimati,
lamka flachsbreche.  p. lom brechen, ge¬
krach.  las wylamany fiir condensa, sonst
puszcza. wylom, wylam bresche.  lomič.
larnač, lomač. polab. liimit. os. lemič.
lamad. ns. lamaš. klr. lom das brechen.
lom sturm, der bdume bricht.  lomyty. lo-
maty. lomota reissen in den gliedern.  r.
lomi. lomota.. lomitb. lomatb. lomyckatb.
— magy.  lom soli in alten worterbuchern
„pridna in arborum ramis congelata“ bedeu-
ten.  lomoz: vergl. rm.  moloz schutt. preuss.
limtvei, lembtvey frangere. Vergl. ahd.  lam
lahni, gebrechlich.  lomi. sumpf ist vielleicht
von dieser W. zu trennen: man denJct an
lett.  lama palus. Zu  lem rechne ich  asi.

lemešb pflug.  nsl. lemež pflugsehar.  b.
jemeš mil. 531.  s. lemeš, ljemeš, jemješ.
č. lemeš. p. lemiesz. klr. lemyš. wr.
lemeš. r. lemecha.: lemešt ist eine art
alte miinze.  — magy.  lemes, lemez. lett.
lemesis.

lemecha : wr. lemecha art brei.  p.
lemieszka.

lemenzl : ač. lemiez, lemiezha tignum.
os. lemjaz leitersprosse.  ns. lemjas, rem-
jas. — Man vergleicht lit.  lemenls, lemu,
gen.  lemens, baumstamm.

lend- : asi. ledina terra inculta.  ob-
ledineti. nsl. ledina novale, ager liabd.
b. s. ledina, č. lada, lado. os. lado. ns.
ledo. wr. lado. ladzina. r. ljada. lja-
dina. — magg.  lednek voalderbse: 5.  led-
nik, sik.  ladnilc. rm.  lindin§. Man
vergleicht schwed.  linda brachfeld. nhd.
lehde wilst liegender grund wird durch
nndl.  leegte auf „liegen u  zuriickgefiihrt.

leiltlTi: asi. ledvb, ledvija f. im plur.
renes, lumbi, dorsum.  ledviim. lumborum
adj.  nsl. ledovje, ledje, ledica, ledvica,
s. ledja riicken. Vergl.  ledenjača spanischer
thaler, nach dem tilrk.  direkač, direklija.
e. ledvi, ledva, ledvina. p. ledžwie, oledž-
wie. Vergl.  l§džwiec, ledzian, ledžwiedž
aracus niger.  os. ledžba. ns. lažvjo.
klr. Iidvy. ledvyči. r. ljadveja, ljaška
schenkel.  — nhd.  lende. ahd.  lenti. Vergl.
lat.  lumbi.

lenellil : č. ledi edelmann, bei dalem.
p. lech, lacb: beides unpolnisch.  zlaszeč
zum Polen iver den.  lach ist dem Gor eden
der beivohner der ebene.  lacki polnisch ist
r. ljadskij. klr. lach Pole.  laška Polin.
lachva, lašna collect.  wr. lach. ar. Ijaelrb.
ljadbskrb. leškij zap. 2. 2.. 105.  — rm.  leh,
16š. alb.  ljahi Polen,  ljahiot. tilrk.  leh.
magg.  lengyel. lit.  lenkas. lenke. lenkiš-
kas; bei Szyrwid  lynkai, lynku zieme
Polen. Die urspr. form des ivortes ist  lenchii,
das asi.  le In. lauten iviirde. Die form  lech-b
mag sich bei den Ledven ausserhalb Polens
erhalten haben, daher das lit.  lenkas. lach
ist den Polen aus r. guellen und aus dem
klr. bekannt geicorden.

lenk-

165

lešterba

leilk- 1.: asi. leka, lesti biegen. iter.
lecati: plodi nizlecajeti vetvi; bčsi sčti
Iečati. Durch steig.  laki bogen, regen-
bogen.  oblak. laka. (krumm), pravus.  silaka.
inflexus.  lakota hamus.  laka Tpoiroc. nsl.
leknuti se erschrecken.  prelekniti se sich
hrummen Uhrain.  uleknoti: ulekne se vsaka
vlabna ali prožna stvar, lecati desperare
meg.  lecati se sich strecken.  sleknoti se
sich senlcen.  zalek aufschlag.  zaleknoti rib.
nalecati belost,  lok. slok ist nicht etiva
„gekriimmt“, sondam „mager“.  locen, lo-
cenj, locanj bogen, doline,  vkrivljena pa¬
lica pri pletenicah, koših, ličen, lecen aus
locčn schlinge.  izloknoti ausbiegen (ziveifel-
haft).  b. lik bogen.  slekav gekriimmt
bulg.-lab. 56.  kr. lečka schlinge.  s.
uleknuti se. lecati se unpass sein.  luk
feder, elater.  obluk der vordere sattel-
knopf.  lukav schlau. e.  leknouti, lekati
schrecken.  lek schreckeh.  liceti, naleceti
fallen legen.  leč netz, schlinge.  luk. lučištč.
loukot. oblo uk. p. lekač schrecken:  lek.
oblak, lakotka bogenkriimmung.  luk, lu-
czek sind r.  palf^k krummer biigel. Man
merke  kablak, kabluk bogenformige kriim-
mung.  przešlagly (o szyi przylekowatej):
*preslekh>. kaš. leczk bogen. Vergl.  legly
krumm.  os. lac, laku schlingen legen.  sla-
kač krepiren.  vobluk bogen.  ns. lec fangen.
lecyš cine falle aufstellen.  sleč krepiren.
lekaš erschrecken.  klr. lakaty schrecken.
popol'akaty. nal'akaty ša. l'ačnyj bange.
luk. obluk. kabluk. luka bug,  zhyb. za-
lulia kriimmung eines Jhisses.  perelukyj
buckelig. Vergl.  zakabla, zakabluka haken,
theil des stiefels.  lukavyj arglistig.  wr.
lekač. zleki schrecken.  liklivyj furditsam.
nevliklivyj. r. Ijaknutt sja erschrecken.
ljakij krumm.  ljalca. luki. obluki. luka
kriimmung.  lukavyj listig.  priluka koder.
— lit.  linkti sich biegen.  jlinkas meerbusen.
ilinkis, ilinkme einbiegung.  lenkti biegen.
Durch steig.  lankus biegsam.  lankas reif,
biigel.  lanka, p.  laka, dolina; einbestimm-
ter meerbusen.  lankoti. išlankoti, išlankštiti
zur seite biegen. lett.  likt krumm icerden.
likt, licu beugen.  lenkt auflauern.  llks

krumm. Durch steig.  loks krummholz.
ločit, lucit beugen.  lukat. ahd.  lenck in
irlencho luxo. lat.  lincpiier, obliquari.
rm.  obllnk. s. lečanik spulrad mrd mit
lit.  lenktuve, lanlctis, lett.  lanktes haspel
zusammengestellt. preuss.  lauks, lit.  lau-
kas, lett.  lauks feld vergleicht man mit ai.
loka freier raum.

leillt- 2. : p. šlaknač nass iverden,

zmoknsjc i ziebnač na slocie. šlakva, slota.

lenšta: asi. lešta linse.  nsl. leča.
leča res. Bei Valvasor  zkerne lenze brom-
beere.  b. lešta. s. leča /. leče n.  klr.
lenča aus dem p., dem jedoch dcis ivort
jetzt fehlt:  soczewica. — magy.  lencse.
lit.  lenšis, laišis. lett.  leča. ahd.  linsi.
lenšta beruht auf  lentja, lat.  lens: lent.

lentij asi. linteum. Vergl.  b. lenta
band.  klr. lenta. r, lenta, dial.  lenda.

—  lit. lett.  linta. gr.  Aevitov.

lep-: r. lepestb stiick. dial.  lepem.,
lepem!: nsl. lepen blatt.  b. lepen
schierling.  os. lopjeno blatt.  ns. lopjeno.

— Vergl. lit.  lapas. lett.  lapa blatt.  le-
pens neunkraft ; ferners got.  laufs, plur.
laubos. ahd.  loub und c.  lupen, lupen.

lepi da b. messerklinge.  — ngr. ist
AeiuBa messerschale.

lepta, lepita asi. kleine miinze.  klr.
lepta. — gr.  Asutov.

lepta-: č. leptati schlabbern: daneben
sleptati und  chlemtati. p. leptač deutet
auf  liptati ; daneben  chleptač. — Vergl.
ahd.  laffan, gr.  Acreteiv usw.

leptugtt: asi. leptugi, leptusi pur-
pura, wohl „f'eines gewebe“.  — Vergl. gr.  As-
Tctoii YKi ioom.it  leptusi zusammenhangen kann.

leptyri: S. leptir, lepir, leper schmet-
terling.  — Vergl.  lep etati jlattern.

lerdervo: klr. lerderevo Idrchenbaum.

—  ler ist das d.  larche larix.

lesk- : nsl. razlesknoti aufknacken.
Vergl.  p. leszczotka gespaltenes holz, die
thiere damit zu voallachen.

leso ar. wohl „see“. preuss.  layson.
lešterba: nsl. leščrba, lešrba lucerna.
ližerna lex.  — Aus lat.  lucerna, ivoher
auch s.  lukijernar. Vergl.  lukerna.

lesti

166

le-

lešti: p. leszcz neben  kleszcz brachse.
klr. lešč neben  Tašč. wr. lešč. r. leiči,.
— Vergl. leti.  lestes butten.

lešl 1.: e. leš samischleder.  p. lesz
albo zarnesz. — cihd.  loški. mhd.  losche
rotlies leder.

lešl 2.: b. s. leš leiche, aas.  s. leši-

nar aasgeier.  — tilrlc.  leš. ngr.  Xecn.

let-: asi. nsl. leteti fliegen. iter.  letati,
nsl. let: v let se pustiti. b. le tj a, letam,
litam vb.  izlekna verk. 367,  otlekna vb.
s. letjeti. leto jlugloch, bei mik. ala.  lijetati.
č. letčti. letati, litati. p. lecieč. lot jing.
latae. os. lečeč. letač. ns. lešeš. letaš,
klr. lefity. lynuty ctns  letnuty. l'itaty. 1'itušča
jledermaus.  wr. let. r. letčtb. poleta, letati.
fiir  letatb. — lit.  lekiu, lekti; durch steig.
des  e lakas jing.  lakioti. lett.  lekt. le-
kat. slav.  let aus  lekt: vergl.  netopyrb,
pents, plet-.

leti-: p. polecid, polecad empfehlen.
zalety, zaloty. wr. zalccič. — Ut.  leca-
voti, palecavoti, entlehnt.

letvami, ltvana nsl. ivochnerin.  — it.
lettuana.

le liga b. meile.  — gr.  Xe6 jr\. mlat.

leuca (apud gallos).

leventa s. etwa „stutzer“.  b. levent.
leven. leventuvam vb.  klr. leveneč.
lehin, ledin. leginity mannbar icerden.
r. dial.  levenecb. — tilrlc.  levend. niagg.
legeny. leventa bei Zriny. gr.

levkoj r. levkoje.  — gr.  Xeir/.oiov.
le/-: die W.  lez hat als verbum
gedehnten vocal me  ed, W.  ed, essen:  leza,
lesti kriechen. Aus  lez durch steig.  -lazu.
(izlaz r b, sulazT.), ivoher das iter.  laziti, selten
-ležati, lestvica leiter:  lestva-ica: lbstvica
diirfte falsch sein.  nsl. lesti, prelaz,
laziti, lestvica, lesnica. b. leza vb.  vtzli-
zam vb.  vlezuvam vb.  lažja vb.  izlazeru
vb. Fiir  z tritt  g ein:  izldgam, izlegvam
exire: daneben  izlel exiit,  izlevam ea ure.
loznica zXi'g«? ist vereinzelf. Vergl.  kr.
lez na stanje dachstuhl.  s. naljesti, na-
Ijezein vorbeikommen.  ljestve leiter. Audi
im s. tritt  g fiir  z ein:  ižlječi fiir  ižljesti.
-ljegnem. ižljegoše. naleči, nalezem, naleg-

nem. nalegoh. naljegoše herc. 15.  nalježe
n.,  nalježba finderlohn. č.  lezu, lesti,
nalez fund.  laziti, pfilazek, lcudy se pfe-
leza dial.  lazuka reptile.  sik. lazit’, lozit’
iter.  p. lešč. leziwo bastleiter der bienen-
zeidler.  nalaz adinventio.  nalazek: asi.

lez-. Tazič. przeiaz. wlaz. lažbič bienen
zeideln.  iazacz, lazak, lazeka spion.  wy-
lazcczyč zof.  lazeka, lazega landstreicher.
polab. leze kriecht.  1'oze steigt.  os. lese.
ns. lesč. lazyš. klr. l'isty. Tizaty. na-
Tizne finderlohn.  perelaz. oblaz rutsche.
lazyty. lazyvo bastleiter der zeidler.  1’ist-
vyna. Vergl.  polezy stellen, wo der schnee
frilher geschmolzen ist, das vielleicht die
W.-form  lez bietet.  wr. perelaz. lazučič
spioniren.  r. lestb. lezatb. lazi. spur.  pe-
relazT). prolaz^. drevolazi. dendrocolaptes.
lazitb. lazeja ojfnung.  lazutčiku. spion.  lcst-
nica. Man beachte auch  obleztb, obleznutb
kahl iverden.  vzliza kalile stelle.  — rm.
prilaz, p§rleaz. preuss.  lisč repit. Man
vergleicht auch lit.  laigiti cursitare;  z be-
ruht jedoch nicht auf velarem  g. Vergl.
ai.  ranh, lanh; ragb, lagb, dessen  gh
palatal oder velar ist. Uberraschend ist
b. .leg neben  lez und  s. ljeg neben  ljez:
dasselbe finden mr bei  brszo, wofiir audi
bribgo: brgo ist auch s., mag indessen aus
dem b. stammen. Vergl. č.  liha, lizina
schrotleiter. Wenn lit.  zardiš rossgarten
neben  gardas hilrde bietet, so ist dies ein
analoger fall, ivenn man nicht  gardas als
entlehnt ansieht: denn  zardiš lautet, ivie
gr. yjpxoq zeigt, mit palat.  gh an.

Ie/da p. consumtionsaccise.  — Man
denkt an d.  leisten.

lezivo wr. lclinge, schneide:  čerjane
zlomili š, a lezivo celo. r. lezvie, lezvee,
lezbe, dial.  leza, ljazbe. nalcza fiir  rezvyj.

ležailici: r. ležanecr., ležanlca aus
diližans r b.

le-, jele asi. šemi-:  leživi., jeleživ r b
T)\j.’.baYriq.  klr. Titeplyj lauivarm, daneben
lyteplyj. r. letephb dial. Man vergleicht
klr. ele mit  ledvo. Dunkel ist  olny halb-
wegs, fast chrest. 251: es gehbrt vielleicht
zu  li: vergl.  ljub-.

lecha

167

levoru

lecllil : asi. leha area.  nsl. leha dne

ackerabtheilung.  b. leha art flachenrnass.
s. lijeha beet.  č. licha. p. lecha. os.
leska. ns. lecha. klr. 1'icha, tok, rola
chrest. 478.  wr. lecha art zeichen beim
siten.  r. lecha furche.  — alb.  leh§.
preuss.  lyso. lit.  lise. liste. lat.  lira.
ahd.  leisa.

] eku 1.: asi. lek'L medicina,  lekarb.
lekovati. ličiti, lečbba. nsl. lek. b. lek.
Ickovit. leča vb.  s. lijek. e. lek. lo¬
čiti. p. lek. leczye. kaš. lekac. polab.
lekar. os. lek. klr. lik. r. lelco arznei.
lečitb. lekarb. — rm.  lek. lekui vb. lit.
lekorius. lekarstva. got.  lčkeis. ahd.
lachi. ir.  liaig arzt deutet auf einen auf
g auslautenden stamm, daher auf germa-
nischen ursprung des slav.  leku.

Ieku 2.: asi. otolekr, religuiae. Vergl.
usleknati relingui und  č. otlekši katar. 3322.
r. otlečitb sja fiir  ostatb. klr. ol’ik, olek
(ivohl  olek) chrest. 43. 480. wird durch
gnezdo erkldrt. Durch steig. aus  lik. —
Ut.  likti, leku. lekas unpar.  atleka rest.
laikau halten. lett.  likt, leku.

161  ja asi. tante.  b. lelja. lelek oheim.
klr. lelika tante. Vergl.  lolo vdterchen.  —
K. alb.  1’al'g vater, dlterer bruder. rm.  lele
dltere schivester. Abseits stehen p. klr.  lala.
wr.  1'al'ka puppe. lit.  lele puppe.

lemi: asi. lem>, leniva, faul.  nsl.
b. len. s. lijen. č. leny. lenoch. p. len
trager mensch.  leniwy. os. leni. klr.
fin. r. lenivyj. lentjaj. — rm.  lene faul-
heit.  leneš. lenevos. lit.  lena in  lena-
žiedis fiir p.  modroblady caesius Szgncid
154. lett.  lens gelinde, sanft, faul.

lentika: s. lijenka aufhiingestange.
Vergl.  p. polen, neben dem jedoch  polednia
besteht. Man denkt mit unrecht an  poleno.

lesa asi. nsl. b. crates.  s. ljesa. e.
lisa darrhurde.  p. lasa. lesica gitterkasten.
os. lesa. lesyca. klr. lisa flechtwerk.  wr.
r  leska. — rm.  lds§. magy.  lesza fleclit-
werk, stange.  leszka darrhurde. Abiveichend
in der bedeutung r.  lesa, lesa angelschnur.

leska: asi. leskovi, adj.  nsl. leska,

leskovec. lešča haselstrauch.  b. lčska.

lešnik, leštak. s. lijeska. č. liska. p.
laska štab.  leska. leszczyna haselstrauch.
przylaszczlca viola palustris.  os. leska,
ns. lesoma, klr. liska. fiščyna. wr. laska,
aus dem p.  r. 16šča. Vergl.  ljastovica
nux juglans.  — preuss.  laxde. lit.  lazda.
lett.  lagzds, lezds.

ldsto: nsl. lestor; listor saltem habd.
nur:  sin, komu je listor oteč živ habd.
kr. listo, listor nur , gerade.  s. odoše (svi)
listom alte insgesammt.  listo,- ivie es sciheint,
sobald als:  listo dodje. Vergl.  le (le).

lesu: 'asi. lesi. ivald.  nsl. lds. s.
liješ. č. les. p. las. polab. los. os.
les. ns. leso. klr. lis, las. llsovyk voald-
geist.  wr. lešij, zloj duchi. živušeij vi,
lesu. r. lesi., lesina baumstamm.  lčšij,
lesoviki, ivaldgeist.  polecha beivohner des
ivaldlandes.  — lit.  lesinčius. lesininkas.
alb.  lis. Man denkt mit unrecht an ein
mit gr. uKgoz  vervoandtes  elsu.

leto asi. sommer, jahr.  letoraslb ger-
men.  proletije, proletb ver.  nsl. leto. b.
leto. prolčt f.  s. ljeto sommer, jahr.  č.
leto, lito sommer.  letorost, letorast schoss.
letvinka dial. Durch metathese  ratolest.
p. lato. polab. lotil. os. leto, lečo. ns.
leto. klr. lito. fitorosf, fitorasf, fitorasl'.
wr. leto, demifi.  latko. r. leto sommer,
jahr. dial. fiir  jug r L. letoraslb. — rm.
let datum. Vergl. lit.  litus regen, bei Szyr-
wid 40.  lietus. lett.  letus.

leti 1. : asi. letb, letija jestb licet.
wr. leč fiir r.  sledueti,. — Vergl. lit.
leta nutzeh. lett.  lets tauglich;  leti deret
tauglich sein.  letiba convenientia.

leti 2.: klr. fit: lit napala korovu
die kuh stiert, rindert.  fityty befruchten.

levča: s. lijevea stemmleiste.  sik.
levča, lievč. klr. levča neben  lovč (magy.) ■
und  1’ušna (d.) lilssstock, runge.  — magy.
ldes leichse.

16yi-: č. leviti, ohleviti, sleviti, ule-
viti nachlassen.  klr. fivyty, pol'ivyty nach-
lassen.  odlivyty. — Vergl. lit.  liauti de-
sinere.

levorfl: asi. levorL art pflanze.  —
Vergl. mgr.  Xv)(36ptv.

levil

168

lichu

levu 1.: asi. levi linic.  nsl. b. lev.
s. lijevi. ljevaka. č. levy. sik. z lava.
p. Iewy. polab. leva. os. levy. ns.
Ievy. levica. klr. livyj. 1’ivoruč. r. le-
vyj. levša. — gr.  kat oq  (katFč;). lat.
laevus.

lčvu 2.: nsl. lev abgestreifte haut exu-
viae lex.  kačji lev. Ičviti se, daneben  le-
niti se. oblen, kačji lev, kačji svlak; im
O sten  kačji lilek, kačja koža. klr. l'ino-
vyšče abgestr&ifte haut. Vergl.  lin-.

li- : asi. litije. lijati, leja. iter.  livati,
levati. prelijaja zogr.  vodolej. Durch steig.
loj adeps.  nsl. liti. polijati. lij, liv trichter.
naliv regenguss.  prolčvati liabd.  loj talg.  b.
leja giessen; daher  naleh, nalel, len. iter.
polivam, loj. kr. ljati. s. liti. lijevati. lijev,
č. liti, liji. linouti. levati, livati. loj. p. roz-
li k flor.  lač (lijati), leje (leja). lewač. rozlač.
linač, lun§č. Ii6 platzregen.  lej trichter.  po-
lewa glasur.  zalevv, zaleiva iiberscluvem-
mung.  zlewa. ulewa. Vergl.  lacha giess-
arm eines flusses.  polab. v&zlit. ltij talg.
os. leč (lijati). lik trichter.  loj. ns. las.
1'enus. loj. klr. lyty. nalyvaty. loj. razloj
fiir  dolyna chrest. 404.  wr. lic, illju aus
lju. r. litb. -livatb. lenutb. prolivi, pro-
loj. livenb. lejka. lijalo, lbjalo. loj. — preuss.
isliuns. sloyo unschlitt. lit.  liti regnen.
leti giessen.  lajus talg.  leika. paliava glasur.
lett.  lit, leju. rm.  lejk§. magy.  liu, leju,
lejo, Ičho trichter.  lev suppe icird magy.
ursprungs sein. W.  lf, daher  lbja: im inf.
durch dehnung  liti. Im praes. findet steig.
statt:  leja.

liba- s. libati ivogen, schivanken.  —
Man vergleicht magy.  lib-eg.

libčvft : asi. libevi, liba vi, libivi
gracilis.  libevati. r. libivyj schtvčichlich.
— Vergl. lit.  laibas schlanh, zart, diinn.
laibokas subtenuis szyrw. as.  lef schvach.

libi- : wr. libič mit dem koder Jcrebsen
fangen.  r. libitb. libilo.

libivo nsl. pulpa belost. 51. Vergl.  č.
libivy jleischig, derb.  p. lejba schioerleibig
ist fremd.

libra nsl. pfund, art idealmilnze.  s.
libra art milnze.  — it.  libbra. lat.  libra.

libi: ar. libb collect. Livones.
lifft: r. lifi schnitt eines ldeides.  —
schiced.  lif.

lig-: sik. ligotat, blyšteti se glanzen.
liga, liz č. schalrn , ivaldzeichen.  —
Man vergleicht d.  lache (am baum), loch,
luclce.

liga-: klr. polyhaty sa sich verbinden.
nalyhaty Jmppeln.  nalyhač strick.  zalyliaty
schniiren.

liganici: č. lihanec, lihanec artkuchen.
— Man vergleicht lit.  lagone, gr.  Xctyavov,
lat.  laganum.

ligavica: p. ligavvica moor.  — lett.
llgot. lit.  lengoti schivanken. Vergl. r.
trjasina, zybkoe mesto usio.

ligimi: s. ligunj, uligunj, oliganj, gen.
oliganja. nsl. liganj blaclcfisch.  — lat.
loligo. it.  lolligine.

lieliva : asi. lihva usura.  lihvart. lih-
viti. b. lihva. s. lihva mik. e.  lichva,
drobny dobytek. p. os. lichvva. klr.
lychva. r. lichva. — got.  leihvan. alid.
llhan.

lichtt : asi. lihi ilber das gerade, das
rechte hinausgehend, uberjlUssig, in menge
vorlianden, redundans , nepioosi:, ungerade,
impar, unrecht, bose, schlecht, turpis, arm,
beraubt, expers:  lihi jestb sveta. comp.
lišij ^spicaoTspo?. liho glagogati. lišbnb. liho-
slovije ficmolofa.  ohlišb abundantia.  lih-
nati abundare.  lihoimi opulentus.  lihotb
inaegualitas.  lihota malitia.  lišiti, lihovati
privare.  nsl. lih (liš) unpar.  lih (liš) ali
soda. lihodejanije, lihopitije fris.  b. lih
schlau.  liša listig sein. Vergl.  lifnuvam
entreissen.  s. liho ungerade.  lihati se. iz-
lišiti sufficere.  lišiti berauben.  zalih milssig,
ohne arbeit.  č. lich unpar  (lich, suda),
hinterlistig, beraubt.  pfiliš allzusehr.  lichota
hinterlist.  lišiti verderben. Vergl.  lisati
schmeicheln bleibt abseits.  p. lichi gering,
elend, iniguus.  licho teufel.  lichota inigui-
tas.  przelisz allzusehr.  lichmanina schlechtes
zeug.  lichota noth.  liszeč schlecht iverden.  li-
szyč berauben.  os. lichi kalil, frei. (In
limpor unpaar scheint  lichi zu steci ten.)
ns. lichy ledig.  pšeliš. klr. lychyj elend ,

lik-

169

lilektt

bose.  lyšnyj uberjlussig.  lyška das iiber-
jiiissige.  lychuj teufel.  lycha Jcaum.  lyše
nur.  lychoradka fieber.  lyšaty berauben,
zurucklassen.  wr. lichij bose, teufel; filr
r.  molodeckij, slavnyj. ci cot, ci liska
gerade oder ungerade.  na licho selir.  r.
lichoj ungerade, uberjlussig, unniltz, schlecht,
Ituhn, teufel.  ličim, lichostt neid.  licho-
man% feind.  liclinutb zu grunde gelien.  li-
šekn das iiberjliissige.  lišb kaum.  lichoradka
fieber , sclavachlicher mensch.  lišatn berauben.

— rm.  lghgi berauben.  lifng eripere. lit.
išsi-lesti, listi mager, gering toerden.  lesas
mager. Vergl.  laisvas frei. Entlehnt  liš
ausser;  likaš, leleas, llčnas unpaar ; likoti
bor gen. Vergl.  lig-llgu spiel: par unpar.
lett.  list, listu mager tverden.  less mager.
Entlehnt  leks uberzdhlig. Die menge der be-
deutungen macht  likn> zu einem sehr schicie-
rigen thema.

lik- 1.: asi. ličiti evulgare.  b. ličba.
lica vb.  s. ličiti, ližba aus  ličba ausruf.

— alb.  lečit ‘pubblicare.

lik- 2.: der stamm  lik- bezeichnet
dhnlichkeit, erscheinung:  asi. znlolikn ma-
lignus.  lic efacies aus  likjo: der gen.  ličese
setzt ein thema  likos, ličes voraus.  licb
adv. parte antica, in einer r. guelle.  liči,m,
schbn.  različnim verschieden.  vbseličb adv.
■ličiti formare.  obličiti ostendere. Hieher
gehort nicht  koliki,, toliki, ušiv.:  koli,, toli,
sind durch  li> gebildet. Vergl.  licemern,
licedej simulator: ahd.  gelihliison sich ver-
stellen, das auf  gilllili, asi.  -liki,, beruht:
vergl.  f§cernik; mcrn ist verschiedener deu-
tung fdhig.  Iclci, in  leky uti, wie durch
steig. aus  lik. nsl. na izlile zum scliein.
nalič e composito lex.  enolik gleich gross
lex. rib.  lice. obličje antlitz.  liki ide mig.:
asi.  leky. likati gldtten gehort vielleicht
auch liielier.  b. ednolik gleich.  lice. lika,
prilika mil. 100.  razlika. kr. licimir,
lieumjer; daneben falsch  lizimirac. s. lik,
lice, oblik angesicht.  naličje abichte seite
(vergl. r.).  nalile ithnlich.  ličiti schminken.
sličan passend. Vergl.  lileo hiapp.  č. lice.
ličiti schminken, putzen:  ličiti izbu. lico-
merny listig.  p. lice. poliezek ivange.

oblieze. obliezaj. licemiernile. os. lico.
ns. lico. hoblico. klr. lyk bild.  oblyk,
oblyč, oblyčče antlitz.  lyčyna maske,  po-
lyle merkmahl.  lyce. naiyčman maske.
lycemir. wr. lik antlitz.  r. lilen antlitz.
nalilen auf der vorderen seite.  licevaja
vordere seite.  lice. obličbe antlitz.  licevatb.
ličina maske.  ličmennyj hilbsch.  otlika. pri¬
lika corpus delicti.  obličevatb. licemera.

— rm.  obliči anklagen. lit.  ličina maske.
licius stelle des vergehens.  ličius grund,
ursache. Man vergleicht got.  leik leib.  ga-
leiks: snličbnn aus  snlilen. lit.  llgus gleich.
ai.  linga kennzeichen.

likebtt: nsl. lileeb schenkivirth lex.
Man ftihrt auch  lituš schenke an.  — mlid.
litgebe: lit obsticein, ahd.  lldu.

likofti: nsl. lileof, lukif kauftrunk,
gelobnisstrunk.  lileof sponsalia meg.  e. p.
os. ns. litkup. č. dial.  litlea. klr. lyt-
kup. r. litki dial.  — ahd.  lldu obstwein.
mhd.  lltkouf.

liku 1. : asi. lilen chorus.  lileovati sal-
tare.  lekn ludi genus.  klr. lyleuvaty jubeln.
wr. lileovac schmausen.  r. lilen chor, jubel.

— Vergl. got.  lailean hiipfen.  lailes tanz.
ahd.  leib. and.  leikr spiel. lett.  lelet,
lecu. lekat. Man stellt zu  lilett ai.  langh
(laiigbati springen), dem jedoch slav.  leg
(legiiku) gegenilbersteht.

liku  2.: č. ličba zalil.  p. lik, liezba
zalil,  bez liku. iiczyč. zaliczyč sie sich ver-
rechnen.  liczman, liezban, liezbon rechen-
pfennig.  os. ličič. ličba. ns. licys. klr.
lik, 1’ičba (lclen) zalil,  bezlič zahllos.  pere-
lyka, obrachovanbe. lyčman hirt, altester
unter den schafhirten; art reclienpfennig;
sortirovščik. wr. lik zalil.  ličnyj. ličban.
perelile filr r.  perečetn. r. lilen neben
lekn, loka. lileomn. ličitb. — lit.  ličba. likis.
likuoti numerare.  . lett.  lilet, loku statuere.

lilahentl: nsl. lilahen, lelalien neben
vilahen jarnbr.  kr. vilahan. Die eine
form beruht auf ahd.  lilablian, die andere
auf ahd.  wlllahan velum.

lileku:  b. lilele, ljuleka spanischer
fiieder.  č. lilak. p. lilale. — titrlc.  lejlale.
rm,  lilele.

170

litba

lilija

lilija r. lilie.  p. lilija, lelia, leluja.
klr. lilija. ns. leluja. nsl. lilija, liljan,
lelija, lelja; daneben  limbar. s. ljiljan.

— rm.  lilie. magij,  liliom. d.  lilie. lat.
lilium. kr.  žilj ist it.  giglio; s.  lir, lij er
gr.  keipiov. Ver gl.  lelija.

lili jaku: asi. lilijaki, lileki -m zc.p-
P<x5ctv)i; mergulus (avis).  s. ljiljak jleder-

maus mik.  p. lelek, sowa wlocbata. klr.
lylyk, lelyk, letak. Vargi,  lelekii. leljaku.
Slavisches vom niclitslavischen zu sondam
idil mir ebensoivenig geling&n als die themen
nacli ihren bedeutnngen zu scheiden: zu dem
letzteren fehlen mir naturhistorische kennt-
nisse.  — rm.  lilek jledarmaus.  nsl. ist
lilek, olilek mieternder krebs.
llma s., feile.  — it.  lima.
limantt: r. limani meerbusan.  klr.
lyman, lymen, lymen. p. liman. b. liman
hafen.  — tiirk.  liman liafen. rm.  liman.
s.  liman ivirbel. ngr.  kip.avt, asi.  liment.

limba p.- leimbaum pinus cembra.  —
ahd.  llmboum.

limbuši: kr. limbuš purgatorium ung.

— lat.  lirabus.

limoni!: r. limoni limone.  klr. ly-
mon. b. limon. s. limun. nsl. limo¬
nica. — magy.  lemonya. tiirk.  limun,
ilimun. ngr.  keip.dm.

limfi 1. nsl. lim idmus. Ver gl.  illinu.
limfi 2. nsl. ns. lim gluten,  p. lem.

— ahd.  lim leim.

lili-: b. lineja sich mausern.  s. linj ati
se sich hdren. č.  linati, linčti. sik.
ljenif sa. Vergl.  č. liniti, leniti schalen.
p. linieč, lenieč, linic sie. oblinieč. wy-
lina abgelegte schlangenhaut.  wylinič, wy-
lenic. os. linač. ns. linaš. klr. l'inyty
ša. wr. linač. r. linjats. Einige formen
gelien auf  len- zuriick. Man vergleiche auch
s. linjati tdbescere\  klr. lynaty verschies-
sen (von farben);  r. linjatb; ns. linis
briihen. Vergl.  lčvu.

lina 1. p. tau, seli.  klr. lynva. —
ahd.  lina leine. lit.  lina.

lina 2. nsl .fenster olme scheiben, dacli-
fenster.  — ahd.  klina, lina. mhd.  line
gelander, balkon.

lini!: b. lin presse.  — gr.  k-()v6?.
lini: nsl. linj stinkfisch.  b. lin. s.
linj art Jisch. č.  lin schleie.  p. lin. os.
ns. lin. klr. lyn, len. wr. lin. r. linb.
— preuss.  linis. lit.  llnas. rm.  lin.
Vergl. ahd.  silo. scluced.  lindare.

lipanu : nsl. lipan salmo thgmallus.
s. lipen art fiscli.  5. lipan, lipan, lipen,
lipen asch.  p. lipien. — magij.  lepeny.
rm.  lipan, lipen. lit.  lipinis.

lipsa- : kr. s. lipsati sterben.  b. lip-
sam vb.  — gr.  ksraeiv : aor. ngr. '£kzitya.
rm.  lipsi vb.  lips§.

listu: asi. listn blati,  listijc, listvije
laub.  Iistvbnat r b. oblistvbneti. listopadn
october.  listognoj. b. list. listo mil. 51.
liste collect.  s. list blatt: daneben art see-
jisch.  listopad. e. list. listopad november.
p. list. listopad. polab. laist. os. ns.
list. klr. lyst. lystva collect.  lystopad,
lystopaden. wr. listopad. r. listi, list-
vie, listva, listvo laubholz.  listoderi gewal-
tiger wind.  — Vergl. lit.  laiškas blatt.  lap-
kritis, lapkristis november (blatterfall).
listi 1. : e. lis kelter.
listi 2.: asi. lisi fuchs.  lisica: gnki
lisica. nsl. lis. lisica. b. lisica. s. lis.
lisica: lisice handfesseln.  č. lis. liska:
vergl.  lisati streicheln.  p. lis. lisica, liszka.
liszyca. polab. laisaiča. os. lis. liska,
ns. liska. klr. lys. lysyča. lyška. wr.

lis. lisica. r. lisi. lisa. lisica.

lišaj asi. impetigo.  nsl. s. lišaj jlechte.
b.lišej. č. lišej. p. liszaj. os. ns. lišava.
klr. lyšaj. r. lišaj. Mit  Xst yj\'> unvermandt.
\ji  lista, lištva č. leiste.  p. listwa, lisz-
twa leiste, gesims.  os. lišen leistenholz.
klr. lystva. wr. lištva. — ahd.  lista.

lit.  lista.

lita- : s. litati molliter cacare.  litonja.
Verschieden  r. litovse fettmagen.

litaru: s. litar art strick.  — ngr.
kutapiov couple.

litavra r. pauke.  p. litawry. klr.
politavry. — Man vergleicht ar.  al-’tabl,
attable, ivoher auch it.  ataballo, taballo.

litba ač. simulatio: kanm sicher be-
glaubigt.  — Man vergleicht got.  lita.

litija asi. supplicatio.  s. r. litija
procession.  — gr. rm.  litie.

litra asi. libra.  s. litra geivicht und
mass.  r. litra. — gr. XWpa. rm.  litrg.

litrosi-: s. litrositi befreien.  — ngr.
Xuxpd)V(o, aor. DJnpma. rm.  litrosi ver-
lieren.

liturgija asi. liturgia.  litnrgisati. r.
liturgisatB. — gr. \enovppa.

litra : p. litwa Litauen.  klr. lytva.
lytov6i. wr. litva, litvin. r. litra, litri m,
turi. litoveci. — • lit.  letuva. letuvininkas.
litvinas, entlehnt. lett.  leitis Litauer.

livada asi. b. s. wiese.  klr. levada.

r. levada. — gr.  AtfJaStov. rm.  livade.
alb.  luvadh.

lir črti r. liven geschlinge.  — Wohl
d. :  leber.

lirra asi. ih p a libra.  — gr.  Xi'(3pa
aus lat.  libra.

liz-: asi. lizati lecken.  oblizati, obli-
zaja. nsl. lizati, obleznoti. pri last, lizanje
was der kuh wakrend des melkens zu fressen
gegebenuoird.  b.liža, bliža vb.  s. lizati, laz¬
il uti. č. lizati, liži, daneben  lzain. liz, liz
zunge des hirsches. Vergl.  ulizati se lacheln.
p. os. lizač. polab. laize leckt.  ns. lizaš.
klr. lyzaty. lyzen rindszunge.  r. lizati,
lizen. — lit.  ležiu, lesti, iter.  laižau, laižiti.
ližius zeigejinger.  ležuvis zunge ivie arm.  Iezu
und air.  ligur durch anlehnung an  liz-.
lett.  laizlt. gr.  Aef/eiv. lat.  lingere.
got.  bilaigon. air.  ligim. arm.  lizum.

ai.  lih- (lehmi), rih. z fiir palat.  gh.

ljaga 1. v.femur.  ljagatt hinten aus-
schlagen.  ljagva froschfisch.  ljaguša, Ija-
gušlta frosch.  — Man vergleicht ahd.  lagi
schenkel. and.  leggr.

ljaga 2. s. schandfleck ung.
ljaga 3. p. wielka laska,
ljaga-: p. li gač. — Vergl. lit.  lingoti,
lett.  ligot vacillare. Wenn das wort mit
ai.  (laiigh) langhati venvandt ist, dann ist
■p.  ligač aus dem lit. entlehnt.

Ijaehu: p. lach, mieszkaniec rownin
polskich. Vergl.  r. Ijaehi und  lenchii.

ljamusti: p. lamus, lemus lehmhaus.

■ — Aus dem d.

ljubštiku

ljub-: asi. ljubi, carus, durch steig. des
u: W.  ljub (Itib). ljubiti amare, osculari.
ljuby amor, adulterium, scortatio.  preljuby.
ljuby dejati, ljub o dej. ljubodeivi. ljubezni,
kito ljubo guilibet.  ljubo veh ljubo-ljubo:
ljubo jami., ljubo pija. ljubo - li. li ist eine
verkurzung des  ljubo. ili. nsl. ljub. če
vam je ljubi (asi.  ljube), ljubiti, obljubiti
geloben.  ljubezen/, liebe.  ljubža pellex meg.
libo fris.  b. libi geliebter.  ljubja, libja
bulilen.  libov liebe.  s. ljuba, ljubi gattin.
ljubav. Ijubazan geliebt.  sljubiti se sich
verbinden.  č. liby. alt  Šibiti, jetzt  Iibiti.
libati herzen, kiissen.  slibiti geloben.  slib
gelilbde, verlobung.  libezny. li-nebo, li.-či.
p. luby. lubič. oblubič geloben.  šlubič ge¬
loben) sich trauen lassen.  slub gelobniss,
trauung.  lubiež icollust.  lubiežny geil.
(Vergl. nsl.  ljubža). lubo, lub obgleich.  li.
kaš. lebic iviinschen.  polab. l'euby. os.
luby, lubič, slubič geloben.  lubič so ge-
fallen.  ns. l'uby. lub is geloben.  klr. lu-
byj. lubščij liebestrank.  1’ubošči liebe.  po-
slubuvat j geloben.  zlubyny, d'ivos!uby braut-
iverbung.  l'ubeznyj. skrb trauung.  perelub-
nyča ehebrecherin.  ly; oly, ol' fiir  majže
fast.  wr. l'ubyj. zlub die wahl des geliebten.
skrbno ehelich.  šlubovač trauen.  r. ljubi
freund dial.  ljubyj. ljubiti. ljubovi. Iju-
bodej, preljubodej. ljubža liebe dial.  lju-
beznyj. ljubo, libo. li. — preuss.  salau-
ban, saluban acc. ehe.  lubeniks der die
trauung vollzieht. lit.  liublti g er n genies-
sen.  liubeti zu thun pflegen.  saliuba, šlu-
bas, šliubas trauung. rm.  jubi vb.  libov.
ibovnik. lubic leindotter ist dunkel. got.
liufs (Huba). laubjan entspricht dem  ljubiti.
ahd.  liubon. lat.  lubens, libens. ai.  lubh.
Die slav. und die germ. icorter stimmen
in den speciellen bedeutungen und im para-
sitischen  j ilberein.

ljubštiku: p. lubszczyk, Iubczyk,
lubistelc liebstUckel.  č. libeček, libček.
klr. l'ubystok, l'ubyst, l'ubyst. wr. lubi-
sta. r. ljubistoki ligusticum levisticum.
nsl. luštek, luštrik. — lit.  lipštukas, lu-
bistos. lett.  lupstaga. magij,  lestvan,
levistikom. ahd.  lubestecco, lubistecclial.

lochmotu

ljud-

mhd.  llibestecke aus levisticum. mlat.  lu-
bisticum. tiirk.  logostgkon aus gr.  Xifu-
gx'.%6'k

I j ud-: asi. \]w\ r hpopulus.  ljudin% mensch.
č. lid. p. os. lud. ns. l'ud. klr. wr. l’ud.
r. ljudi.: man merke  ljud r i fiir  naroženie,
rožaj. Daneben  ljudi mensch: bloss implur.
gebrduchlich, mir r.  ljudi mensch.  asi.
ljudije leute.  nsl. ljudje, ljudski fremd,
den leuten, nicht mir gehbrig.  b. ljudski
fremd.  s, ljudi, unhistor.  ljudji. č. lide,
alt  liudd, sik.  ludie. dial.  ludsky fremd.
p. ludzie. polab. leudi, leude, leudai.
os. ludžo. ns. luže. klr. lude. wr.
ludzkij fremd.  r. ljudi, ljudskoj. —
preuss.  ludis mensch, hausherr. lett.  lau-
dis leute. ahd.  liut volk.  liuti leute. mhd.
liute. W. idg.  rudh, ruh, daher ahd.  lio-
tan usw. got.  liudan ivachsen. Im slav.
ist steig. eingetreten :  ljtid (ltid). Parasi-
tisches  j ist dem slav. und d. eigen; ebenso
der unterschied von  ljudii und  ljudi.

I j ulja-: b.ljulem, ljuleja iviegen.  Ijulka,
poljulelka iviege. Neben  luljati besteht  leljati:
leldm, leldja iviegen.  lelejka iviege. s.  Iju-
ljati, lelejati. ljuljajka. č. lulati, klati,
p. lulad, lilac, lulkač in den schlaf singen
(li, K), lelejanie fuctus flor.  klr. le!ijaty
schaukeln, iviegen.  wr. 1'ulka iviege.  r.
ljuljukatt (lelejati, verzarteln).  ljultka.
lit.  luleti. luloti. lett.  lelot. ai.  lul:
lolati.

Ijuli : s. lju lj lolinm.  nsl. ljuljka.

1 j ulj den betaubt. č.  lilek, jilek aus  ]ju-
lelc. p. lulek hyoscyamus.  — ahd.  lolli.
nhd.  lolch. lat.  Iolium.

lju ra: ns. klr. 1’ura schlechtes getrdnJc.
— ahd.  lura. nhd.  lauer. lat.  lora.

ljutllja: p. lutnia laute.  kr. leut.
leutaš, koji gudi u leut. — ahd.  lute.
nhd.  laute. it.  leuto, liuto. arah.  al-ud.
rm.  lautg. al§ut§. , ngr.  A«ou6o. Vergl.
lapta-. lauta.

lju tu: asi. ljubi saevus:  o gore mine,
o ljute. uljutati lugere.  ljutyni. compar.  lju-
tej. ljuštij. nsl. ljut heftig, grimmig.  b. lj ut
erbost.  zmija ljutica. s. ljut herb, erbost.
ljutiti. č.  lity scharf, grimmig.  nelutosf.

172

Daneben  litovati bemitleiden.  p. luto grau-
sam.  luty februar. Daneben  lity barmherzig.
luto, lito leid.  lutosc, litošc. lutowad, litowad
mitleid haben.  lutosciwy, litošciwy. li fiir  lu
ist wohl č., doch  lunad, linad. os. luto
leid.  lutki ganz allein: vergl.  ljutinti. ns.
luto leid.  klr. ]'utyj grimmig, teufel; fe¬
bruar.  wr. l’utyj februar,  litovad schonen.
r. ljutyj grausam; februar,  ljuti&t. — rm.
jute schnell.  juci schdrfen.  p..^

lj litin u: ns. Tutny lauter.  — An das
ahd.  hluttar, luttar,. mhd.  hiter, nhd.  lauter
sich anlehnend.

loboda, lebeda nsl. atriplex.  lobo-
dika ruscus aculeatus.  b. s. loboda m,elde.
č. loboda, lebeda. p. loboda, lebioda,
lebiodka. os. klr. loboda. ns. loboda,
r. lebeda. lebedka. — rm.  lobod§. magy.
loboda.

lobozi: p. lobož/. stengel.  lobozg
ist unbearbeitetes stiick land.

lobtiza-: asi. lob _ izati kiissen. iter.
lobyzati. lobizi. klr. oblobyzaty. r. lob-
zatb. lobyzati. — Vergl. ahd.  lefs lippe.

lotiva: klr. lodva dickes brett.  — rm.
lodbg. mhd.  lade, nhd.  laden.

lodyga: p. lodyga kraut , stengel.
klr. lodyha. Alan denkt an ahd.  lota schoss-
ling und an ahd.  lattuh. Vergl.  wr. iodyha,
r. lodyga knbchel.

logatbj, prelogataj asi. spion: vergl.
ahd.  luogen, lugen. Wer an  leg denkt und
das icort durch „insidiator“ erkldrt, muss
das seltene  lagataj tichonr. 1. 153. fiir die
wahre form halten:  lagati von  ložiti (gr.
Xoyoc). Ein  logati von  log"i ist untiach-
iveisbar.

logortt : s. logor lager.  klr. l'o-
ger. r. lageri. — Aus dem d. Vergl.
legaru.

logoši: p. logosz wahrscheinlich „bei-
pferd“.  — magy.  logds. Vergl. s.  logov.

Ločil - : klr. lochnuty schrnachten:

lochne my ša, meni lochno es ist mdr
bange.  loch schrecken.  locliaty, . lošyty
scheuchen.  lochlyvyj furchtsam.

locbmotu: wr. loclimot fleck, lappen.
r. lochmotbe.

lochii

173

lonšta

•locliu: p. loch grube, ločit.  č. loch,
sklep, lušek. klr. loch. — Aus dem d.

lojtra nsl. leiter.  s. lotra. p. le-
tra. klr. litra, lytra, lujtra. ■— ahd.
leitara. lit.  leitere. magy.  letra, laj-
torja.

lojva, lajva r. schiff.  — Jinn.  laiwa.
loka-: asi. lokati lambere.  nsl. lo¬
kati. krvolok blutdiirstiger mensch.  h.
loča vb.  s. lokati. kr. krvolok. č.
lokati, lakati schlucken.  p. loczyč. klr.
lokaty. wr. lokač neben  lykao. lyk. lok-
tač. r. lokati.. — lit.  lakti. leti.  lakt.
lokanja asi. v enter.
loltanka b. vmrst.  — lat.  lucanica.
alb.  lokonke. mgr. 'komovnv.a.

lokarda kr. art fisch.  — ngr. '/.ctv.ipla.
it.  langarda.

lokuia, lokva s. bissen.  — tiirk.  lolona.
ngr.  Xoxga?. alb.  lokina.

lokotu : nsl. lokot schloss liabd.  lokct
voriegeschloss.  lokota Ukrain.  kr. lokot.
s. lokot anhdngeschloss.  klr. lakata. lo-
kotoš. — it.  lucchetto. fz.  loquet. magij.
lakat. rm.  l§k§t. l§kat§. Vergl. ahd.  loli.
mhd.  loch verschluss.

loktjuka: asi. loštika lactuca.  nsl.
ločika. s. logika: as. lokika, wo  k fiir
6. Vergl.  ločkav welk.  č. locika. klr.
ločyča. p. loczyga saudistel gehort nicht
hieher.  p. laktuka, klr. latučka, r. latuki.
sind junge entlehnungen. — lett.  latukas.
alb.  lokjik§. lodikc blanch. it.  lattuga.
ahd.  lattuch. loktjuka stammt ivohl nur
mittelbar aus dem lat.

loktuša: p. loktusza. č. loktuše.

— d.  lakentuch.

lokoma s. art krapfen.  — tiirk.  lo-
kum. ngr.  ^ouzoup.a?.

loky: asi. loky 7  gen.  lok'i>ve, imber.
iz r b lokavi sin.  nsl. b. s. lokva lache.
kr. loki. lokva. — d.  *laka: ahd.  lahha.
nhd.  lacke dial. Vergl.  č. lokač.

lolo s. lud dumm.  — So audi it. in
Calabrien. ngr.  kioko?.

loma asi. jimbria.  — gr.  Atop.oe.
lonci-: p. Ieczy6 von der stimme des
nachtraben:  lelek leczy.

londža s. terrasse.  — tiirk.  londža.
it.  loggia: dalier  nsl. loža wagenremi.se,
as. luža. Man fuge hinzu  kr. lopa kolna
wagenschoppen.  č. loubi n. lauben.  os.
lubja hoden miter dem dache.  — ahd.  louba
(loubja) schutzdach, lialle; darausit.  loggia.

londu: p. lad land.  polab. fodtt.
— Aus dem d.

longti : asi. lagT. liain.  nsl. log.
b. lug mil. 196.  s. lug. č. luh. palouh.
p. lag, leg. lug zof. aus dem r.  os. luh.
ns. lug. klr. luh. luhova komanyča wiesen-
klee.  wr. luh. r. lugu. — magy.  lug.

longti VI: p. lagiew die eiserne stange,
ivelche die vorlegewage mit der radachse
verbindet.

loilk- 1.: asi. lačiti trennen.  nsl. ločiti,
odločiti designare.  b. luča vb.  s. lučiti.
č. loučiti: daneben  č. loučiti verbinden.

skodlučiti sammeln.  rozkodlučiti, rozloučiti,
vykodlučiti theilen.  p. laczyč. leksač ihei-
len.  klr.lučyty. (zalučaty hinzufugen).  roz-
luka. wr. lučič. lučač verbinden. Die ein-
ander entgegenstehenden bedeutungen „tren-
nen, verbinden 11  scheinen darauf zu beruhen,
dass das 'praefxlose asi. usw. verbum die
bedeutung der mit  ot- 7  raz- praefixirten verba
angenommen hat.

1 Olik- 2.: asi. Jačije carex.  nsl. loč
riedgras; mooslieu meg.  p. lacz binse.  —
Vergl.  lonk- jungere und lat.  juncus.

I onka : asi. laka palus, sinus.  nsl.
loka ON.  lonche in Friaul.  s. luka hafen,
au. č.  louka. palouk. p. laka. os. luka
iviese.  ns. luka. klr. luka unese, thal,
meerbusen.  — magy.  lanka. rm.  lunk§.
lit.  lanlsa, lenke. lett.  lanka feuchte iviese.
ngr. horg/A^'..  lonka mag durcli die vor-
stellung „biegung“ mit  lenk- zusammen-
hangen.

Ion O asi. sinus, testiculus.  Iona pu-
denda.  č. luno schooss.  p. lono scham-
glied zof.  polab. lunii. os. lono arm-
voll.  ns. lono schooss, armvoll.  klr. Iona
sinus.  wr. Ioni (sing.  Iona) armvoll.  ulonne,
r.  obujatie. r. lono.

lonšta: asi. l^šta lanze. Jungere ent¬
lehnungen sind:  nsl. lanča, klr. lanca.

lontka

174

loža

— magy.  Mncsa, landzsa. rm.  lanče.
d.  lanze. lat.  lancea.

lontka: p. -latka puppe.  s. lutka,
č. loutka puppe, spielzeug.  klr. ist  -lutka
mergus serrator, agrion virgo.  — Man ver-
gleickt, ivohl nicht mit redit, c.  loutko Jcelter
stange und  Zit.lanta, lenta. lett. lente asser.

Ion tu: p. let ivohl „gerte“:  jak let
goly. Hieher gehort  klr. lut gerte.  lute
iveidenziveige , lindenbast.  wr. lut bast
einer jungen linde.  lucce fiir r.  sdiranie
lyku. r. lutie lindenivald fiir bast.  lu-
toška. lutovenu.

loniei: asi. lontci. topf.  nsl. lonec,
lončar, lunčič res.  s. lonac.

lop-: nsl. lopati collidere lex.  lopo-
tati. lopitati. klr. lopaty poltem, bersten.
x.  lopatt runipi.  lopoti. altes Jcleid. Vergl.
č. lopot kummer.

lopata asi. b. s. schaufel.  p. os. klr.

lopata. ns. lopata. r. lopata. — magy.
lapdt. rm. alb.  lopat?, preuss.  lopto. lit.
lopeta.Tapatka schulterblatt. lett.  lapsta.
Vergl. ahd.  laffa pal/mula. Man fuge hinzu
nsl. s. lopar schieber.  č. lopač. os. lopač.
p. lopystka, lyžeczka uszna.

lopovu: s. lopov dieb.  sik. lopov
heber.  — rnagy.  lopo dieb, iveinheber.
lopta s. 6. bali.  — magy.  lobda.
lopuehtt: nsl. lopuh, lopnik, lapuh
klette.  s. lopuh. č. lopuch. p. lopucli,
lopucha, lopian. klr. wr. lopucli. r.
lapuchu, lapucha. — lat.  lappa. magij.
lapu aus  lapuh. Man fuge hinzu  b. lapat.
ar. lapota und vergleiche gr.  Xdxa0sv. lat.
lapathum.

loskotn: asi. loskotu strepitus. Vergl.
s. Ijošiniti, ljusnuti. č. loskot. p. loskot.
loskotač.

loskutu : r. 1 o skuto, fleck , lappen.
klr. loskut. — Man vergleicht lit.  luska.
schived.  lask lacinia.

lososi: č. losos ladis.  p. klr. losos,
r. losost, daneben  lochu. — magij,  loszos,
laszos, lazacz. preuss.  lasasso. lit.  la-
lašišas, lašis. lett.  lasis, lasens. ost ist
ivohl suffix. ahd.  lahs. d.  h und lit.  š
neben slav.  s deuten auf palat.  k.

losttt: b. lost vectis.  — Man fiihrt
ein ngr.  X<1kjtoi; an.

losi: r. losi, elen.  č. los, in vit.
onager. p. lož, in flor.  onager. os. los.
klr. lož. r. lost; lost, losa der grosse
bar.  — Vergl. ahd.  elho, ivoraus lat.  al-
ces, gr.  akv.v) ; ferners ai.  rga, r§ja bode
einer antilopenart. sibiv. tilrk.  alak ivilde
ziege.  lost wohl aus  olst: die  c. p. os. form
stammt aus dem r.  — urgerm.  *alhi, dessen
h slav.  s aus palat.  k entspridit.

lošent: klr. losa, lošyča fiillen.  lo-
šuk. lošun. r. Jošt: loševodu pferdedieb.
lošaku maulesel.  lošadb pferd.  p. loszak
kleines tatarisdies pferd.  — lit.  lušokas.
tilrk.  alaša rilclcen, last, pferd.  s. alaša.
lošl 1.: nsl. loš glasur.
losi 2.: asi. lošk suisAvjc vilis, maci-
lentus.  b. loš. lošav. lošota lat.  dološeva
mi es ivird mir iibel.  kr. louša i mrska
krava ung.  s. loš. — Man vergleidit ohne
grund lit.  lesas mager.

loti-: nsl. lotiti se ergreifen. Vergl.
s. latiti, lačati.

1 otru: nsl. loter unziichtiger mensch.
lotriv. lotrija. kr. lotar. č. lotr. p.
lotr lasterhafter mensch.  wr. lotr ver-
sdnvender.  — magy.  lator. rm.  lotru latro.
lit.  latras. ahd.  lotar leer, eitel.

Iotyga r. homo neguam.  — Man ver¬
gleidit schived.  latting piger.

]otynja: s. lotinja ignavia.  — Man
denkt an got.  latei lasslieit.

lotyšI: p. lotysz, lotwin Lett e.  r.

latyšu. — lett.  latvetis. latvis.

lovas-: nsl. lovasič Uberreiter (finanz-
uodehter).  — magy.  lovasz.

lovnica s. mali stog mik.  nsl. loj¬
nica, lonica, lonca heuschober.

lovu: asi. lo \T>fang.  lovu. loviti. lovy
dejati, tvoriti, loviti, lovitva. ulavljati insi-
diari.  nsl. s. č. loviti. p. lowič. os.
lojič. ns. lojš. klr. lovyty. r. lovu.
loviti.; auch insidiari.  lovitva. — rm.  lovi
fer ir e.

loža asi. palmes.  nsl. loža voald.
b. loža iveinrebe.  lože collect. iveingarten.
s. loža iveinrebe.  sik. loža iveinrebe zum

lub-

175

lukno

setzen.  p. loža wasserweide.  klr. loža
korbioeide.  verboloz lorbertveide.  r. loža
J rutke.  — rm.  loz§ palmes. lit.  laža schaft.

lllb-: asi. luburL wold „aus baum-
rinde gemacht“.  nsl. lub alburnum; rinde
rib.  lubje cortex lex.  lubad. olubje, perje
okolo koruzne latice. b. lub. s. lub.
lubura gefciss von baumrinde.  č. lub. po-
luba, vypaleny strom. p. os. lub. ns.
lub siebrand.  klr. lub. lube collect.  lu-
bok brettchen.  wr, lubka korbchen aus
rinde.  r. lub r i> bast.  — preuss.  lubbo
brett, zimmerdeche. lit.  lubas, lobas. luba
bretterne stubendecke. lett.  luba lange
dachschindel.  lubit schalen. ahd.  louft bast.
lat.  liber aus  luber. Man fuge hinzu
č. loub wagendach,  p. paluba dečke,  r.
paluba verdeck: ahd.  louba, und  p. lubie
kocher (wohl aus rinde).

lub ar (lil, lumbarda s. kanone, bombe.
— mgr.  koop.irdpSa, j3ooppapSa. mlat.  bum-
barda. it.  bombarda vom namen „ Lom¬
barde".

lubenica b. s. wassermelone.  — alb.
lubnic§, lubenic^, rm.  lub, lubenic§, le-
benicg.

Iliča asi. radius.  luči. lux.  nsl. luč
licht, holzspan.  s. luča strahl.  luč kien.
č. louč kien.  p. luczywo. os. lučvo.
ns. lucyvo. klr. luč strahl.  lučyna kien.
r. lučb strahl.  luča, lučina span, kien.  —
magy.  luczfa kien. W.  ruk: ai.  roka licht.
ročate leuchtet.

lllda r. vestis genus.  klr. ludyne klei-
dung der Huculen.  ludynečka. č. luden
ungewalktes tudi ist nhd.  loden. — schived.
ludd. and.  lodh. ahd.  ludo, lodo bir-
rus, lodix.

I ud visim : p. ludwisarz rothgiesser.
— Aus dem d.

1 udu: asi. hubi. stultus.  luditi decipere.
prčluždati. b. lud. ludič. za ludo bulg,-
lab.  naludničel. s. lud. ludov. ludo dijete:
ngr.  p.u)p'ov xatB(ov. zalud, uzalud urnsonst.
6.  lud. louditi locken.  p. ludzič. uluda
anlocken, phantom.  ludarka. kaš. obluda.
os. vobludžič. klr. ludyty kodern.  vy-
ludyty. luda triigerischer scliein.  obluda

heuchelei.  wr. ludzič. r. luditb. Vergl.
zaludetb, zatverdetb. — rm.  lud. zglud. ' j
Man vergleicht mit  luditi got.  *liutan. lu-
ton decipere.  liuts heudilerisch, betriigerisch.

lugu: nsl. lug lauge.  lužiti, žebtati.
b. luga. kr. luža. s. lug asdie.  zalu-
žiti. lužnica, pepelužnica, pepeljuša aschen-
brodel.  č. louli lauge.  koželuk. p. lug.
lužyč. os. luh. ns. lug. — magy.  lug.
ahd.  louga.

luk- 1.: asi. lučij, selten  lučaj, melior.
klr. lučšyj. wr. lučšeč. r. lučšij.

luk- 2.: asi. prelukovati, ivohl „auf-
lauern“..  nsl. lukati spdhen.  nalukavati
auflauern.  — preuss.  lauklt suchen. lit.
laukti ivarten (eig. schauen).  luku, luketi.
lett.  lukot schauen. ahd.  luogen. Vergl.
p. luczač captare.  r. prilučitb anlocken.

— rm.  ngluči erscheinen.  ngluk§ erschei-
nung. ai.  lok aus  luk.

luk- 3.: asi. lučiti nancisci.  lučiti se
contingere.  lučaj, prilučaj casus.  roda i
lučaj svjat. Daneben  lačiti se. b. po-
luča erratlien.  priluči se, slučeva se es er-
eignet sich.  slučaj, spoluka gelingen.  s.
slučiti se. slučaj. polab. euleucit trejfen.
klr. poluka giinstiger erfolg.  lučaj, slučaj.
slučyty ša. r. lučiti. geivinnen.  lučatt sja,
slučatb sja. polučaj schicksal.  prilučaj zu-
fall.  sluka, slučaj. Man beachte  nsl. lučiti,
lučati werfcn.  č. lučiti. vlučiti, vmrštiti.
lučeni hromu ictus fulminis.  p. luczač
zof.  kamieniem cisnie i luczy kogo. klr.
lučyty zielen, treffen.  wr. lučač. r. lu-
katb. Vielleicht sind die worter in zwei
kategorien zu sondern.

iukčrna: s. lukijerna. lukijernar.
nsl. lučerna und, me es scheint, daraus
leščrba. — 1  lat.  lucerna, lucernarium.

lukjumu: s. lučum art cement.  —
tiirk.  lokiin.

luknja nsl. loch.  p. ns. luka. klr.
luka. r. ljulcb. — ahd.  luccha (*lukkja),
liicke. magy.  lyuk.

lukno: nsl. lokno art abgabe an den
pfarrer.  s. lukno decima.  as. lukno
žita. č. lukno art getreidemass.  klr.
lukno chrest. 45.  r. lukno art gefass,

llltu

luku

art mass.  — magy.  lukrna. Man vergleicht
gr.  Auvov.

Inku: asi. luki. zmiebel.  či"Bvem>, čes¬
novi t% luka.. nsl. b. kr. luk. nsl. luka,
neka vspomladna rastlina s čebulico : jede
jo. s. luk lauch.  bjeli, črni luk. luko-
vica. č. luk lauch.  p. luk. polab. leuk.
Fehlt  os. und  ns. klr. luk knoblauch,
ziviebel.  r. luki.. — lit.  lukai. Wie finn.
laukka german. ursprungs: ahd.  louli(h).
and.  laukr.

lula b. s. pfeife.  č. p. lulka. klr.
bilka. r. ljubka. — tur k.  liile. rm.  lul§.

luna asi. nsl. luna mond. Ver gl.  b. lu-
nička muttermahl.  č. luna lohe des feuers.
p. luna luna, lohe des feuers.  polab.
leuna. klr. luna mond.  luna od oknu. lun
rejlex des lichtes oder schalles.  r. luna
luna. Man pjlegt  luna auf  lukna zuriick-
zufuhren.

Innu : nsl. lun, lunek achsnagel.

kr. lunjak. č. lun, lounek; Ion, lonek.
p. Ion. os. Ion. ns. fonk. klr. 1'on.
— ahd.  lun, luna. nhd.  liinse.

luni: asi. luni) vultur.  lunjavi. de-
missum caput habens.  nsl. lunj milvus
meg. Vergl.  b. lunja se, besnuvam se. s.
lunja art vogel.  Iunjati se mit vorhangen-
dem kopfe gehen.  č. luiiak stockfalke.  klr.
lun iveihe.  r. luni., lunitb, chlupatb gla-
zami dial.  — nhd.  liinning sperling passt
dev bedeutung ivegen nicht.

lupa-: s. lupati klopfen.  lupatak brett.
olupalc zerschlagenes.  č. lupati prugeln.
p. lupae spalten.  lupa scheit liolz.  klr.
lupaty.

lupi-: asi. lupiti detrahere.  siroty ob-
lupi. lupcžb rapina.  nsl. lupiti schalen.
lupina schale, schneckengehause.  iupje apfel-
schalen.  lupine schuppen.  olup abgelbste
riibenschale.  olupje res.  b. lupiti se lieraus-
kriechen.  s. ljupine schalen, schuppen.  lu-
pež dieb.  č. loupati schalen.  lup schuppe,
bldttchen.  lup, zlup raub, beut.e.  lupina
htilse.  loupež abgeschalte rinde, raub.  hipen
blatt.  p. lupič. lup raub , beute.  lupina
hiilse.  lupiež abgeschaltes, rauben.  lupirz,
ten co lupi, ždzierca dial.  os. lupao

176

rupfen.  ns. lypaš abbldttern.  lupina, klr.
lupyty, lupesaty schalen.  lupyna. wr. lu¬
pič. lup. lupež. lupeka schinder. (Vergl.
klupač filr  r. kolupatb ausklauben).  r. lu¬
piti,. Man merke asi.  skralupa aus  skor-
lupa. — lit.  lupti schiilen.  laupiti rauben.
lupinos das abgeschalte. lett.  lupt, lupu.
lauplt. ahd.  louft baumrinde. JV.  lup:
lupiti entspricht lit.  laupiti.

Ilira, liura p. lauer (wein).  ns. klr.
lura schlechtes getrank.  — magy.  lore. rm.
ljuriu. ahd.  Ilira. lat.  lora.

lusk-: klr. lusnuti, trisnuty schlagen,
bersten.  polusk gepolter. Vergl.  uluzaty
schlagen chrest. 486.

luska asi. IkoTpov involucrum.  nsl.
luska schale vom getreide.  luskati. ljuzgati
Ukrain.  luščiti schalen.  luščina schale,
schuppe.  b. * luska: lušta, oluštevam
schalen.  s. ljuska. ljuštiti. Vergl.  ljuštra,
ljuštura fischschuppe.  č. luska scliote.  lu-
ština. Vergl.  lusk. luskati, louštiti knacken.
p. luska die iiussere griine schale der nitsse,
nussschale, schuppe.  samolusk gunz schuppige
schlange.  luskinia hiilse. Vergl.  luszcz un-
kraut.  luskač. luszczyč. os. luščič. Vergl.
luskač knallen.  ns. luščina. luščiš, klr.
luska, luskač nusshdher.  luslcoorich myoxus
glis.  luščyty. lušč schuppe. Daneben  na-
luzaty aus  naluzhaty enthulsen.  luzaty
knacken.  wr. luska neben  luzlia. luzbač.
r. luska, luzga. luskatb, luščitb. Ich fuge
hinzu  asi. luspa špica.  b. ljuspa schuppe.
ljuspa orehova, luspica. luspav. p. lus-
pina, lupina. klr. lušpa hiilse und  wr.
luchta hiilse.  r. lustka dial.  —- lit.  luk-
štas schote.

lušija, liksija s. lauge.  luša mik.  b.
lešija. — rm.  lešie. lat.  lixivia. it.  lisciva,
liscia.

1 usnja: č. lušne, lišne ivagenleiste,
leusche.  p. lušnia. os. lišna. klr. hišna,
r. lusnja liissstocJc, runge.  — d.  leuchse,
leusche dial. mhd.  liuhse.

llita-: s. lutati schlendern.  b. lutam
se schwdrmen.

lutk: p. hit lot.  wr. litovač lot en.
— nhd.  ldten, mit  lot (*lauda) iibergossenem

lutuku

177

metali fest machen.  r. luditb verzinnen.
— schived.  loda ferruminare.

lutuku: ar. lutnkrr, histrio.  — Man
vergleicht got.  liuthareis sčinger: ahd. ist
lotar leer, eitel, mhd.  loter locker, leicht-
sinnig, possenreisser, daher  lotrii.
lllZga-: asi. luzgati mandere.
luža asi. sumpf, pfiitze.  nsl. luža,
kaluža, s. kaluža Icehrichthaufen.  č. louže,
kaluže, kaluha. p. kaiuža. os. luža.
klr. luža, kaluža. Vergl.  kafuka tiefer kotli.
r. luža, kaljuža, kaluga. — Vergl. lit.  liugas
morast.

lužana asi. lužana iže prilična luku:
lužami sr,vari st,  maslomi misc.-šaf. 156.
158.  s. lužanj, gen.  lužnja, divlji luk.

luku: asi. 1 'l1)'Jj calvaria.  lxbina. libi>no
mesto. nsl. leb vorderseite, stirn.  lbanja,
glubanja cranium habd.  lebka helm.  kr.
lubanja, lubina calva mar. č.  leb, gen.
lbu, lebu, hirnschale.  pnlbice helm.  p. leb,
Iba kopfknochen.  lob, koše ciemienia ist r.
przylbica. klr. lob. wr. lobatyj. r.
lob'!. uzlobolc r i>, prigorokn.

1 lig-: asi. 1 igati, h,ža liigm. iter.  -ly-
gati. l'LŽa, 1'lžb luge.  I'lžl m. liigner. \ r s>
lr>že klbneši se. kbžbnikT,. Vergl.  kbžujeltT,
martius.  nsl. Igati, lagati, laž f. luge.
b. h>ža vh.  Itgotja betriigen.  Itžja, lžija
luge.  s. lagati, laž. lažak, ožujalc aus
bižujekn mar z.  č. lhati, lbu. Ibar liigner.
lež f.  vžina luge aus  Ižina dial.  p. Igac,
Iže, Ige. Iga, lež f. luge.  Igarz. wylygač.
polab. lbzes liigst.  os. Ihae, Ižu. lliar. Iža.
ns. ldgas. ldža, dža luge.  klr. lbaty. lož,
olža. wr. vliač, ilhač, ibla6 aus  Ihae.
podlyžnyj. podlybajla. zlohac, zložit, la-
banne. r. Igati,. loži., Iža. -lygati>. po¬
žgala. lyga liigner.  oblyžnyj. — lit.  lugniti,
lunginti heucheln. got.  liugan. ahd.  lio-
gan. Nur slav. und gervi.; slav. ohne para-
sitisches  j.

1 uchta-: p. lecbtac, lektač, lesktac
kitzeln.  č. ulecbtati, ulektati. kaš. lekcec.
os. loskotat. klr. loskotaty. wr. losko-
tač. Vergl.  laslcota-.

lllk-: č. lkdti, lykati lechzen, seMuchzen.
polknouti schlucken.  p. Ikač, lykac, lyk-

]yta

nac, Iknač. wylkiiat, wylyknae. polyka-
nie. lyk. lykajlo. lykacz. klr. lykaty.
wr. Ikae. prolknuc. vlyka6 ša. nsl. za-
lknoti, zauknoti vor hitze ersticken rib.  —
m. ikni vb. Man vergleicht ahd. *  slucchon.

luputa- : p. leptac schlabbern. Da-
rieben  chleptac. Vergl.  chlapa-.

lužica: asi. b. h,žica lojfel aus  lT,ga,-
nsl. žlica, durch metathese.  s. lažica, ožica,
žlica. č. lžice, žlice, ležlia dial.  žabi lyžka
muschel dial.  p. lyžka. polab. l&zaic.
os. Ižica. ns. žyca. klr. ložka, lyžka.
r. ložka, lyžka. — lett.  liska. alb.  ljug§.

lybi-: r. lybitt, lybiti, sja, ulybati,
s ja lacheln.

lyko asi. bast.  nsl. s. lik. b. liko.
č. lyko. lykovec zeidelbast.  p. os. lyko.
ns. lylco, luko. klr. lylco. r. lylto. —
preuss.  lunkan. lit.  lunkas, lunka. lett.
luks. Man vergleicht lit.  linkti sich biegen;
man beachte  lonk- 1. verbinden.

lyla: p. lyla ungebildeter mensch.  —-
lit.  lulls.

!ysk-: r. ulyskatt sja, lyščiti> sja
lacheln. Dem worte liegt die vorstellung
des hellen, lichten zu grunde.  klr. polysk
schimmer.

lj skarl: r. lyskari, poda.  — gr.  a>-

lysu: asi. vvAjst,  kahl.  nsl. lisa
glatze, narbe.  lisoga schivein mit einer blasse
auf dem kopfe. Vergl.  liska rohrdommel.  s.
lisa blasse auf dem kopfe.  lisac. Vergl.  liska
rohrhenne.  č. lysy kahl.  lysina. p. lysy.
lys. lyska ari ivildente,  kaš. laska. os.
lysa. lyšman ochsenname.  ns. lysyna.
Vergl.  lyska strandlaufer.  klr. lysyj.
Vergl.  lysueha, lysy6a fulica atra.  wr.
lysyj. r. lysyj. Vergl.  lysuclia fulica atra.
lyska art ivildente.  — rm.  lišic§ fulica atra.
lit.  laultas adj.  laukis subst. lett.  lauka kuh
mit einer blasse.  lys r t beruht ivalirschein-
lich auf  lyks r t. Vergl. jedoch auch ai.  rug.
Die blasse ist das helle.

lyta: č. lytka, lytko ivade.  p. lyta,
lytka. klr. wr. lytka. r. lytka ivade,
dial. fuss.  lutoški. nsl. litka. Man be¬
achte  nsl. latki, klr. lydvyca ivade und

12


178

listi

lyta-

r. lydy lange fiisse. Mit  lyta mag zu-
sammenhangen:  asi. lysto aus  lytto. lysta
tibia.  nsl. listanjek ivade ung.  s. list.
p. lyst.

lyta-: r. lytate, lynjatb vagari.  s.
lutati. — Man vergleicht lett.  liuturete s.

lyva r. moorbruch.  — Ver gl. lett.
levens, livers.

lyža r. art schlittschuh.  p. lyža,
lyžwa. — lett.  lužes plur. schneeschuhe.
Man vergleiche  r. lyži fiisse und  Iyzgatb
auf dem eise schleifen. lit.  viža fur p.  cho-
clak ist mit  enz venvandt.

lyžva: p. lyžwa art boot.  r. lyžva.
— Man vergleicht lett.  lugis art trans-
portschiff.

llnu: asi. km. lein.  nsl. b. č. p.
os. len. s. lan. polab. l'&n. ns. lan.
klr. len, gen.  lnu, lenu neben  1'on, gen.  Ionu.
ilnanyj. wr. 1'on. r. lena. hnjanoj, dial.
alljanoj. — magy.  len. lenaros. lit.  linas,
linai. lett.  lini. finn.  liina. got.  lein. ahd.
lin. alb.  1 ji, ljini. gr.  /evov. lat.  linum.
Die pjlanze soli von den schlammreichen
flussniederungen des Nils, des Phasis und
des Araxes stammen.

Up-: asi. kpeti adhaerere.  priknati.
zakpnati. vakpašu part. praet. act. I.
Durch dehn.  prilipati. salipati. Durch steig.
lepa. vise,um.  lepaka art pjlanze.  lepiti
conglutinare.  nsl. prilipnoti kleben.  pri-
lipnoti se passen:  tako se je prilipnolo
ali prileglo, ko bi bilo pripehnjeno. lep
leim.  lepek ixios (vogel),  lepiti, prilepek
napfschnecke:  prilepi se na čoln ili kamen,
b. prilep jledermaus.  lepja kleben.  lepka
klette, jleck.  lepkav. s. prionuti (pri¬
knati), prianjati adhaerere.  obanjati sich
miide bitten:  *obknati, *obknjati. lij ep
anumrf.  lepak mistel.  lijepiti anicerfen
Himere.  č. Inouti. lipnouti. lipati. lepšti,
lipeti. lep. lepky zah.  lepiti. p. Inač,
lipnae, lgnač: vom letzten  zligač. lipki
kleberig.  lep vogelleim.  lepič. Jepianka lehm-
iverk. Vergl.  nalepa, ognisko. kaš. Inanc.
os. lep, lep. lepič. ns. lip. klr. l’nuty
nach einer sache strelen.  l'ip. 1'ipota, krasota.

lipyty. wr. iliiue. lip ec. lipec juli  r.
krnita. Durch dehn.  -lipatt. lipnutt. oblipa,
neotvjazčivyj. lipkij. lepnutb. lčpita. le-
peclia, lepecha art kuehen.  — magy.  lep.
rm.  lipi, mrm.  aliki, vb. lit.  lipti, limpu
intrans.  llpiti, lipan; lipinti trans,  prelipa
ankleben. lett.  lipt, llpu. ai.  lip, limpami.
Man vergleicht auch gr.  aksic«, got.  -lei-
ban. Zu  lip gehoren audi  lipa und  lepa.

I.  lipa: von dem klebrigen safte des baumes.
asi. ns. b. lipa linde.  s. lipa. lipanj juni.
e.  lipa. p. os. ns. lipa. polab. laipo.
klr. lypa. lypen juli.  wr. lipa. lipec honig.
r. lipa. lipec lindenhonig.  — preuss.  lippe.
lit.  lepa. lepžedis menu juli. lett.  lepa.

II.  lepa aptus, decorus: der sich anlegende,
ansdimiegende.  lepota decor.  videnijemi>
lepaeata Stoncpemfc. compar.  leplij. nsl.
lep schon.  polepiti neben  polepšati ver-
schonern.  lišep putz fur  lepi. lepoca fris.
b. lep. s. lijep. č. lepy ditnn, zart,
fein.  lepši besser.  p. lepszy, lepiej besser.
os. lepy geschickt.  lepši besser.  ns. lepej.
wr. lepi, lepejšej besser.  r. lepvj schon.
— lit.  lepšaš. Fremd dieser ivortsippe sind
Ut.  lepus mollis Szyrw. 148. 190. lett.
laipus mild.

lisk- : asi. kštati sp splendere.  nsl.
lesk glanz:  leščati se, leskati se. lesnoti.
leskeč, laščeč glanzend.  lesketati se. b.
lasna erglanzen.  laskam se, lašta se,
lašteja se gldnzen.  laskav. kr. laščati
se. č. lsknouti se, lesknouti se. lštiti se.
lesk glanz.  p. lsknac sip, Isnsič sip, Isnič
sip, (szklnač sie, šklič sip zu  sttklo) neben
lysknao, lysnač, iyskač. lysk. klr. 1'šče,
ilšče zuriickstrahlendes liclit neben  lysnuty.
lyščaty, loščaty. vyloščyty glanzend machen.
lyskaty. lysk, losk. lyskavka blitz.  wr.
losk. loskovač. r. leščadb iveisser stein.
losnutb. loška, loščina. losnčtb glanzend
iver den.  loščitb glanzend machen. Aus dlesen
formen ergibt sich, dass  lisk und  lusk
neben einander vorkommen: vergl.  blisk-
und  blusk-.

listi. : asi. lbste list.  kstiva listig.
iter. durch dehn.  -listati neben  kštati. b.
last schmeichelei. VbA^&UberlistenjSclmeidieln.

list-

179

madeži

prekbstjuvam bulg.-lab.  č. lest, gen.  Isti.
lstivy. lestny. p. lese. lšciwy. przelšcič
zof. Vergl.  os. lesny hubscli.  ns. lase list.
klr. lest'. lestyty sclimeicheln.  lestošči lieb-
kosung.  wr. lescič ša. r. lestb, gen.  lbsti,
lesti, schmeichelei.  lestitb. leščatb. izleščatb,
izlišeatb. lbstecib, ilbsteci.. — got.  lists. rm.
prilosti vb.

list-: asi. lbstbirb leicht. Vergl.  nsl.
odlastek musse, erholung.  odlasek unter-
lass.  odlasiti nachlassen.  b. lesen, les-
nina leichtigkeit bulg.-lab. geschicklichkeit.
s. last f.  lastan, lasan. polastica levamen.
Dunkel  ns. l'asny schnellfiissig.  — rm.  lesne
leicht. Man vergleicht s.  list schnell und

it.  lesto flink, klug , das auf das d.  list
| zuriickgefilhrt tuird.

llvit: asi. k,v7. lowe.  kvica. lbve.
Ibvištb. lbvičištb. nsl. lev. b. kbv. kr.
lijun. s. lav neben dem tiirk.  arslan. č.
lev. p. lew. lwie. polab. Ikv. os. lav.
ns. lav. klr. lev, gen.  Iva, lome;  lev, gen.
leva, giddenstlick.  il'va, l'vyča. r. leva..
— rm.  leu. leinp. lit.  levas neben  liu-
tas, das mit p.  luty grausam in verbindung
gebracht toird. lett.  lauva, lbvrb ušiv. stammt
aus dem ahd.  lewo, das auf lat.  leo, gr.
Xewv, beruht.  Xswv ist semitisch-aeggptisclien
ursprungs: hebr.  l(e)bl, lablj, aeggpt.  labu,
Jcopt.  laboj. alb. besteht  luan neben  arslan.

M.

Ulil eine als erstes glied von compo-
sitionen erscheinende partikel:  nsl. maklen
feldahorn:  ma, klen. maklenov carpineus
lex.  meklen spindelbaum , evonvmus euro-
paeus. Vergl.  mecesen, macesen pinus larix.
s. makljen, nekakvo drvo, nalile na kun.
p. maslez bufagimn aus einer guelle des
sechzelmten jahrhunderts.  r. paklem., das
trie  n e Id e vit, acer tatarieum bedeutet.  pa-
und  ne- bezeichnen molil das unechte;  ma-
ist jedoch dunkel. Vielleicht darf an ai.
zend. ap.  ma, gr. \>:r h  gedacht roerden, dalier
maklen, identisch mit  neklen.

ma- : asi. manati, majati, pornavati
ivinken.  namana se j emu soo^ev auToi. mano-
venije. manije loinh.  nsl. majati schutteln,
b. maja 'betduben.  maja se zaudern, staunen.
s. omaja abprall des massers vom muhlrad.
č. manouti, mavati scluvingen.  klr. majaty
bemegen.  manuty: mane ša komu po ščoš
es kommt jemand etmas in den simi.  r.
majatb bemegen, schmachen.  majata, majeta
schmere arbeit.  majatnika, pendel. Vergl.
manitb ivinken.  — lit.  moti, mojuti. lett.
mat ivinken. Vergl.  mach-.

ltiaana b. mangel.  s. mahana. —
tiirk.  maliana.

iuac% p. os. klr. art getreidemass.  —
nhd.  metze.

maea- : č. macati neben  makati tast en.
p. macae. omacmie, po omacku, omackiem,
omacka im finstern tappend.  klr. macaty
betasten.  wr. macač. Vergl.  č. matati.
os. masa6. ns. smasaš.

inacultt: nsl. macel holzschldgel.
mačka, muca, muna nsl. katze, anker.
b. mače n. katze.  s. maca, mačak,
mačka. č. mačka. klr. mačka ung.
— alb.  mač. mačok. magy.  maeska. vas-
maeska anker. rm.  m§c§, mio, mieg,
mgtolc. zig.  mačka. Das ivort berulit ivah.r-
scheinlich wie d.  mieze auf dem namen
Maria:  s. maca Maria. magy.  maeza
geliebte. Thiernamen aus personennamen
sind haufig.

mačka- : č. mačkati drilcken.  b. ma¬
čkam kneten.  — Vergl. lit.  makoti. lett.
makt. r. mjačkatb hangt mit  men- 2. zu-
sammen.

mačonja: sik. mačona onopordum
acanthus.  —■ magij.  macsonya kardendistel.

mačnga s. stock.  — rm.  m§eukg.
ngr. \j.cc:'CVr/.a keide. Vergl. it.  mazza.

maderntt: b. madem bergmerk. —
tiirk.  ma’den. sp.  almaden.

madeži: nsl. s. madež fleck am kor-
per, muttermal.  s. ima madež na ruki
desnici herc. 180.  r. madežn neben  ma-

12 *

madžaru

180

tež'!., maleži. dial.  rnaleži lasat an das
ahd.  mal fleck denken.

madžaru: b. s. madžar Unger.  s.
enoartet man  madjar. — magy.  magyar.
tiirk.  madžar. Hieher rechne ich  r. magerka
dial. art miitze.  klr. mahyrka; hamera,
durch metathese aus  mahera. p. magierka
ungrische miitze.

madžunu : s. madžun latwerge.  —
tiirk.  ma’džun. ngr.  gcm^oivt.

lliagaru: b. magare esel.  magarica.
magarisa die eselin icirft ein junges.  s.
magarac. magarica. magare. magarčiti.

—  alb.  magjar, gomar. rm.  m§gar.
mrm.  gurnar. ngr.  yo|j.api und tiirk.  llimar:
der ursprung von  magarii ist dunkel.

magaza b. s. magazin.  b. maža.
klr. magazyn, hamazej. wr. liamazeja. r.
magazini., dial.  gamazeja. — tiirk.  may_zan.

magdanosu: b. magdanos, majdanos
petersilie.  s. majdonos. — tiirk.  magda¬
nos. ngr.  p.axeSovtct.

magerii : ar. magem coguus, filr

p o vari. mangerija kiiche.  s. madjerija.

—  gr.  pd-psipog. rm.  magernicg.

magija asi. magia , \i.x(V.a.  magesbniki
magicus.  b. magija, magjosuvam ver-
zaubern.  magjosnik. s. madjije. Diefor-
men mit  s beruhen auf dem aor.  sgdveuca.

—  gr.  p.a-pa. alb.  magji.

magjuplel: as. magjupbCb pistor.
Daneben  s. madjupak zigeuner.  — gr. \j.xp
•/.udi manceps, d. i. der brotbackende sclave.
alb.  magjiip.

magnli- : asi. maguliti se wohl „adu-
lari“.  — rm.  m§guli vb. Vergl. ngr.  p.a-
Youkov wange, daraus r.  magula azbuk.

mach- : asi. mahnati, mahati schmingen.
mašiti se ruere.  nsl. mahati, mahnoti.
omah. b. maham, mahna vb.  mana ab-
ivenden Vinga.  mahalka. mahna se, mali-
kam se sich entfernen.  s. mahati, mah-
nuti se: mahni se ti toga. mah hleb.  ma¬
šiti iverfen.  promaha zugluft. e.  mach ati.
p. machac. mach streich.  os. machac.
ns. machaš. r. machatb. machi. Vergl.
pomachi cicada dial.  — rm.  mghni betruben
ist dunkel. W.  ma.

maj storit

machala: mahala b. s. stadtviertel.

— tiirk.  malialle.

machina r. neben  mašina maschine. '

— lat.  machina. fz.  machine.

maehmurinu: b. mahmuren an kopf-
weh nach einem rausch leidend.  s. mamu-
ran. —- tiirk.  ma/inur. magy.  mdmor
taumel, rausch, daraus sik.  mamor.

machmuzu: b. mahmuz, mamuz

sporm.  s. mamuza. — tiirk.  mahmuz.

machnitu: s. mahnit thbricht.  mah-
nitac. mahnitica. smahnit. — Vergl. ngr.
p.avtra furor.

maclirama : b. s. mahrama tilchel.

r.  bachroma. — tiirk.  maKrama.

maina s. windstille.
maj 1. asi. mai.  nsl. maj. majiti
(smreke) abrinden.  vrba se maji die wei-
denrinde ist abschalbar.  p. majic belau-
ben.  os. meja maibaum.  klr. maj laub,
griiner festziveig.  wr. maj filr  berezki.

— ahd.  mejo. mhd.  ineie griiner ziveig.
lit.  moj us. lat.  maj us.

maj 2. b. fast, ungefd.hr.  nrtj mehr
Vinga.  klr. maj beinahe, mehr, es geht
t.noch an, mag sein.  majže. — rm.  maj
beinahe, fast, mehr , noch.

maja s. sauerteig.  — turk.  maja.
maj akti: r. majaki leuchtthurm.
majde s. certe.  — Vergl. it.  madio.
majmuna b. affe.  s. majmun. —
tiirk.  majmun. magy.  majom. rm.  mojorn.
ngr.  p.aVp.3u. Vergl.  p. munia.

majolika, mijolika nsl. art gefdss.

s. majolika, milojka. — it.  majolica von
der insel Majorca so genannt. ahd.  mlol
pokal.

majorana, madžurana, ma/.urana,
mačurana s. origanum majorana.  nsl.
majoran. p. majeran. Damit bringt man
macierzanka in verbindung und denkt audi
an  macierza dusza, 5. materi douška, das
jedoch eine andere pflanze bezeichnet.  —
it.  majorana aus lat.  amaracus. gr. i\>A-
pzv.oc. lit.  majcronai. magy.  majoranna.
ngr.  gai^cupava.

majstortt : asi. majstor-L meister.  ma¬
stem. nsl. mojster und  mešter handiverker.

181

malti

maj ur u

mojškra, moškra naherin.  b. majstor. s.
majstor. majstorisati meistern. Daneben
meštar. p. mistrz. r. masten.. — ahd.
maistar. lat.  magister. magy.  mester:
daraus kann man das nsl.  mešter ableiten.
gr.  p.actopa?, jratcropo?. Die slav. ivorter stam-
men unmittelbar aus verschiedenen guellen.

maj11 rti: s. majur vlila,  majurdžija.
nsl. majariti. marov villa.  — ahd.  meior.
lat.  major domus vorsteher der dienerschaft.
rm.  majer. magy.  major.

makaru: b. s. makar wenn auch.  kr.
makar, makari, magari. — tiirk.  meger.

makaze plur. f.  s. schere.  — tiirk.
makas.

makelari: asi. makelari. macellarius.
makelija. — gr.  p, aY.eWctpio<;.

makija s. schabmesser.  makljiti schaben.
maku : asi. makn. mohn.  nsl. b.
s. ušiv.  mak. č. maltovice molmkopf.  os.
mak oj ca. klr. makovyča kirchenkuppel.

p. makutra mohnnapf.  wr. makočor, ma-
kitra, richtig  makotra, makoterč reib-
schiissel: diese ivorter beruhen auf  maki,
und ableitungen von  ter 7  terere, nicht auf
gr.  p.ax.Tpa backtrog, lat.  mactra. Man
beachte auch  p. makolagwa ari hanfling
und  klr. makodžoba buchfink.  — preuss.
moke. gr.  prp/.iov, p.ay.wv. ahd.  mago. rm.
mak. magy.  mak. Der mohn ist ein in
uralter zeit mit dem getreide als unkraut
aus Asien gekommenes geivčichs.

mala j : klr. malaj maisbrot.  — rm.
malaj. magij.  male.

llia laki ja asi. ga/. cr/J.cr..  malakij. p.
malacya ivindstille. Damit venvandt ist  s.
malaksati von  egd"Aai;a. — Aus dem gr.

malamenti : b. raalamen golden.  —
ngr.  gdha-fga.

mal (Irti: p. maldr malter.  — Aus
dem. d.:  malter, eig. ivas man auf einmal
zum mahlen gibt.  č. maldrik neben  mou-
drik sahnenkdse,  p. maldrzyk neben  ma-
drzyk sind mir unltlar.

lil algo tli: nsl. malgot mangold, beta.
nsl. malgolt, s. manigod scharfrichter.  —
it.  manigoldo, alles, ivie man meint, aus
dem d.:  mangold.

malčka: nsl. malha tasche. č.  mal-
cha. — magy.  malha. ahd.  malha, malaha.

malina nsl. b. č. p. usw. himbeere.
polab. malaina. — magy.  milna. Dagegen
s. ivegedorn und rm.  m§lin prunus padus.

maljen, malje: plur.f.  s. malje flaum,
milchhaar.  maljav. — Vergl. gr.  p.aX/.ip
flocke.

maljeva- : r. malevatb malen.  klr.
mal'uvaty. malunok. wr. malevidlo usw.
p. malowac. Damit ist zu verbinden  nsl.
mal pictura.  malik statua, idolum meg.
nialus genius lex. spirito folletto somm. echo.
malikovec gotzendiener meg.  kr. malik spi¬
rito folletto.  — ahd.  mal. malon, malen.

malograni: kr. malogranj malum gra-
natum.  s. mogranj mik.  nsl. margarana
lex. ■— ahd.  margrant. it.  melagrano,
melogranato.

malovaru: nsl. malovar handlanger.

— it.  manovale.

malpa č. affe.  p. os. malpa. ns.
malpa. klr. malpa. wr. malpa. —
Vielleicht das d.  maulaffe.

malti 1.: asi. mal% klein. plur. ivenige,
pauci.  maly, maHmi, malxme, malxma adv.
maliždi selten.  omaleti. umaliti. malomoštb,
gen.  -šti. nsl. mali. malica, mala južina,
zivischen  kosilo und  južina, vesperbrot.  maj¬
hen aus  maljahen: vergl.  mihen, mičen
ivinzig.  mali traven april,  mali srpan juli
verhalten sich zu  velki traven mai,  velki
srpan august umgekehrt ivie d.  horn janner
zu  hornung februar.  b. maltk. malr.tkbk.
kr. maljahan. s. mali. mališ. č. maly.
p. maly. polab. moly usu>.  klr. male-
senkyj. r. malbša. — rm.  domol lentus
liegt abseits.

malti 2 . : s. mal babe.  b. maldžija.

— tiirk.  mal.

malti 3. :  nsl. k mal, k mali, k malo
auf einmal: ahd.  z’ einemo male. do sega
mala, do seh mal bis jetzt.  od tistoga mao
ung.  — ahd.  mal punkt, zeitpunkt. Damit
ist zu verbinden  nsl. mal mleka so viel
milch auf einmal gemolken wird. mhd.  mal
das auf einmal aufgetragene essen, daher
auch  nsl. mal das essen ung.  malik cibus lex.

mantt

malužentt 182

illilluŽCllli: asi.mahbžena, maktženbca
dual. conjuges. dat.  makbženoma und  maht-
žcnama. maltzentstvo ehe. Daneben  mal-
žana, malžanika. maloženanns. ženy i
maltže (ulavljajutb na muže) pat. 275.
mal%ženbno žitije. č, manžel. manželka.
p. malžonek, manžonek. os. mandžel.
ns. manželski. wr. malženstvo. Ein uner-
klčirtes wort. Man darf vielleicht an ahd.
mahal ehevertrag denken, daher  mahbžena
elieiveib, woraus  makižemt ehemann.

mali: asi. malj hammer.  s. malj
ramrne, hammer.  maljka. — it.  maglio.
rm.  maj, mgjug. lat.  malleus.

mama b. p. mutter.  r. mamysb vater
dial.  — alid.  umoma. alb.  mome mutter.
mamic amme.

mama liga: klr. mamalyha polenta.
s. mamaljuga. — rm.  mgmgligg.

mami-: asi. mamiti tauschen, an-
locken.  nsl. mamiti, mama amens, nuga-
tor habd.  mama, mamica, omami ca vertigo.
zmama betdubung.  b. marnja vb.  izmarna
locliung, verfiihrung.  pomama. kr. ma¬
miti. s. mamiti, mama wuth.  mamac,
omam koder,  zamama lockspeise.  č. ma¬
miti. omam blendwerk.  sik. mamona itber-
natiirliclie erscheinung:  nejednomu naho¬
dila se mamona, a mamonila ho čelu
noc. p. mamic. przymamič. omam ver-
blendung. Vergl.  mamona, dziwožona od-
mieniaj^ca dzieci. klr. omama, omana
tduschung.  — rm.  momi allicere.

mam lira r. rubus arcticus.  — Man
vergleicht tiirlc.  mamur bliihend.

mantlalti: S. mandal riegel.  b. man-
dalo. — tiirk.  mandal. gr.  p.av Zdkoc,.

mandibur-: klr. mandyburka, han-
dura kartojfel, wie man meint, brandenbur-
gischer gattung:  kartofla, kartopla; bulba
eig. knollen;  krompla nsw.

maiidra b. s. schafstall.  nsl. man-
drija crell.  medernja, mederje, ograda,
v kateri so ovce ali koze zaprte. — tiirk.
mandra. it.  mandra. gr.  p.dvopz, icomit
ai.  mandira behausung verglichen vnrd.

maildža b. s. speise.  — tiirk.  man-
dža, romanisch.

mangalu: b. s. mangal kohlenbecken.

— tiirk.  mangal.

maiiglilicl: s. mangulac art mast-
schioein.  — magy.  mongolicza.

mailgllli: p.magiel, gen.  maglu, man-
gel, mange.  č. magl, mandl. p. maglo-
wac. os. mandlovac. klr. mahe!. wr.
mahli plur. f.  — lit.  mangalis. magy.
mangorlo. rm.  mgngglgu. nhd.  mangel,
mange, it.  mangano, gr.  gcrp/avov. Hieher
gehort  kr. mangati. nsl. mungati. munga.

mangtiru: klr. manhir art miinze.
s. mangura. — magy.  mangor. tiirk.  man-
g§r. ngr. g.a.p/.obpiot ;.

mani s. neidiscli.  — tiirk.  mani’,
mani-: asi. maniti in einer r. guelle
tauschen.  klr. mana, obman, omana trug.
vymanyty. pomanyty verlocken.  pryman
verlockung.  wr. man betriiger.  mana, omana.
r. maniti, betriigen.  mana koder,  obmana.
trug, list.  obmanščik' 1 , betriiger.  obmanutb.

— lit.  monai zauberei.  moniti. lett.  mahi
blendiverk.  manit.

manichii : p. manich gauner.  —
Vergl. lat.  manichaeus.

manka-: nsl. manjkati, menjkati de-
esse.  mankati. s. manjkati verrecken.  ma-
njak mangel.  sumanjkati entziehen.  č.
mandak, levak dial.  p. manka linice
hand.  klr. majkut linkhand.  — Alle diese
worte beruhen auf it.  inaneare. manco.
manca. alb.  m§ngjaš linkhand.

manovici : p. manowiec seitenioeg.
Vergl.  p. majaczye umioege nehmen.  klr.
namana, navmanči.

mantra nsl. martev.  — ahd.  martara
von martyrium.

man u 1.: auf diese form scheinen fol-
gende worter zurUckfiihrbar:  nsl. zaman,
zavman, zahman, uman, bei meg.  zauman,
vergeblich.  vman improbus.  manj, manjak,
hman, hmanj, vmanj, hmanjuh trdge.  ma-
njuvati, hmanjevati, manjukivati ung.
Vergl.  mangovati otiari jambr.  kr. mani,
zaman, zamani vergeblich.  s. zaman, za-
mani, zamanice. as. zamanicom. č.
mane, mani zufdllig.  klr. navmany, na-
vmaiia, navmahaky auf’s gerathewohl.

183

marta

manguli

mami 2.: č. man lehensmann.  podma-
niti untericerfen.  p. man. podmanid. —-
ahd.  man. Man beachte den PN.  s. gr d man,
so wie  purman truihan,  racman enterich
von  pura, raca. č. busman, liouser dial.
os. lysman grossbldsse (ochsenname); ferners
ritman mit den urschen zusammen.

mamiti,ja: asi. mamhtija, mantija
mantel.  mandija. manutka. nsl. manten,
meten. b. mantija. mintan. s. mantija,
mandija. p. manta. klr. mantjja. ma-
natky gepack.  r. mantija. — gr.  p.m(ov.
to.  mantie. magy.  mente. ahd.  mantal
a,us lat.  mantellum. it.  manto.

mara-: os. marad schmieren.  klr.
pomaraty. wr. markij leiclit schmutzend.
r. maratb. maruška fleck. Vergl.  ns. moraš
sudeln.  maraš fade reden fiihren.  nsl.
maroga schmutzjieck.  — lit.  marke fleck.

marangumi : s. marangun Zimmer¬
mann.  — it.  marangone venet.

marailja b. hitze:  maranja mi j. ma-
rinja. omara. Vergl.  s. omara schwiile.  raz-
mariti bei feuer aufgehen lassen (ivachs).
Vergl.  merati: komadid voska grije se
prema vatri, pa se prstima rastanjuje.
r. mara sonnemvdrme.  maritb brennen (von
der sonne).

marazu: s. maraz krankheit.  — tlirk.
maraz.

marina 1.: č. marena kr app, rubia
tinctorum.  p. marzana. r. marena.

marčna 2.: p. marzana, marzena,
marzanna, wie man meint, eine slavische
gottheit.  siodmego dnia marca topia ma-
rzane, ubrawszy jako niewiaste ivorin man
ein fruhlingsfest erblickt.  marzania niedziela
dominica laetare.  č. marena.

• margeta nsl. bellis perennis.  — it.
margberita aus gr. ij.apgapmjC.

margini : s. mrginj grenzhiigel, maul-
tourfshiigel, ameisenhaufen. Wie  gi zeigt,
in sehr friiher zeit aus dem lat.  margo,
marginem entlehnt.  mrginj beruht zundchst-
auf  merginj.

mari : nsl. meni nej mari za to ich
kilmmere mich darum nicht lex.  mar biti
curae esse.  v nemar pustiti vernachldssigen.

v nemer ung.  maren achtsam, emsig.  mar¬
ljiv diligens habd.  marati, bei habd.  ma-
riti, sich kiimmern. Hieher gehort  mar in
markaj, marsikaj manches, ivas immer.
konjčimar wenigstens ung.  b. marem sich
kiimmern.  nemarliv, koj to ne mari. kr.
marča manches.  markoga človika irgend
eines menschen ung.  s. mar. mariti. ne¬
mar sorglosigkeit.  nemarljiv. — - Aus dem
d.: ahd.  mari in  unmari gering geachtet,
gleichgiltig.

mari-: asi. omariti in  omarent byvt
i pobeždenb mysliju lam. 1. 164.  mara
mentis emotio.  navede na me obumarenije.
p. mara schreckbild.  marzyd traumen.  os.
vomara halbschlaf, ohnmacht.  klr. maryty
traumen.  marlyvyj schioarmerisch.  mara
gaukelbild.  marevo zivielicht, ivahn.  mrjava,
mrevo zivielicht.  wr. mara vision.  r. mara
vision.  marevo lufterscheinung, vision. Vergl.
mara schlaf dial.

marica: p. marzyca schoenus mariscus.
— Man vergleicht lat.  mariscus.

marjaši: S. marjaš marienthaler. •—
magy.  marias.

marka: s. mraka kleine miinze, ge-
ringes geivicht.  — it.  marca.

marmoru (mormoru); asi. mramora
marmor,  mramorenij. nsl. mramor. b. s.
mramor neben dem tilrk.  mermer. č. mra¬
mor. p. marmur. os. marmor, klr. mar-
mur. marmor. myromor chrest. 81.  wr.
marmur. r. mramor' 1 ); daneben in einer
dlteren guelle  moromorjan r b. — magy.  mar-
vany. lit.  marmoras. ahd.  marmul. lat.
marmor, gr.  p.dpp.apov.

maroga nsl. streif, fleck.  č. morous
gestreiftes rind.  p. morag, mrag bunter
streif.  moragowaty hunt gestreift.  os.
mora braungestreifte kuh.  moraš. — Vergl.
mavra.

maršova-: klr. maršuvaty und  mar-
šeruvaty. wr. marSirovad usw.  — Aus
dem, nhd.:  marschieren.

marta: s. mrata aus martinus. Vergl.
nsl. martinec, martinkec lacerta: fz. ist
martinet die mauerschivalbe. č.  martinec
phalaropus.  — nhd.  martinsvogel. Vergl.

martolosu

184

mauka-

r. martyška affe. fz.  martin - pecheur.
tiirk.  martin, martg. it.  ranocchia di

s. Martino. Vergl.  r. vasbka katze:  Va¬
silij ; miška bar:  michaite usic.  mačka,
das auf  maca beruht.

martolosfl : nsl. martolos mango habd.
martalos, kateri ljudi krade ino kupuje,
ter prodaje lex.  kr. martolos weiberdieb.
calausi et martolosi urh.  s. martoloz.
d. martalous. p. martakuz. — magy.  mar-
taloz, martaldcz rauber, sclavenhandler.
tiirk.  martolos art cliristlicher soldat in dar
Tiirkei. ■ —- gr.  app.a-w 'koc. alb.  armatolos.

liiariigaritil: b. margarit. margar
perle.  r. margarite. — gr. japjaph^c.

martitu: asi. marate, maratij mar-
tius.  maračb. b. mart. s. marač, mrač.
p. marzec. klr. marec. — ahd.  marceo.
lat.  martius. gr. p.dpncq. lit.  morčus.

marinu: asi. zamarbnn ivohl „futilis“.
nsl. maren: marna reč ung.  č. mafiti
verthun, verderben.  marny vilis, eitel.  zmar-
neti. sik, zmarnif, zabit’. p. marny. zamar-
nieč schvdnden.  os. ns. marny. klr. wr.
marnyj elend.  klr. pomarnity, zmarnity
ftir  unyty, znyd’ity abmagern.  r. mornoj,
richtig  marnoj, leer.  — lit.  marnas eitel.
Vergl. ahd.  maro, marawi miirbe, zart.

marini: nsl. marenj, gen.  marnja,
marinj rede, sage, fabel lex.  marini trub.
lex.  marin fabel meg.  marinjovati logui meg.
marinovati trub.  marnjati reden volksl.  ma-
rinje, marnje nositi neuigkeiten verbreiten.
— Aus dem d.: ahd.  mari kund.e, mdrchen.

masa nsl. mass.  zmasen modestus trub.
lex.  nezmasa luxus, unmdssigkeit.  v uzmazi
in intemperantia fris.  — ahd.  ma,7,e. uz
der maz;e.

masatu : s. masat feuerstahl.  nama-
satiti schdrfen: daneben  nasatice (mit dem
gedanken an die praeposition  na), kao što
se udara nožem, gegensatz von  pljoštimice.
klr. musat. — tiirk.  masad t oetzstahl.

maškara b. s. spott.  — tiirk.  ma¬
škara.

masi okli: č. maslok, mašlak. p.
maslok betaubender saft.  masiocznik. —
tiirk.  masluk.

masuru : kr. masur kuchengeschirr.

— it.  masseria.

mašala b. s. laterne, fackel.  — tiirk.
meš’al. ngr. \m<scuMq.

maštrapa b. becher.  ’ s. maštrafa.

— tiirk.  mešrebe.

mašttt : p. maszt mast.  r. mačta.

— nhd.  mast. lit.  maštas, niastas.

mater: asi. mati, gen.  matere, mutter.
matica veeisel , iceinstock, guelle.  matica
ognbna. nsl. mati, gen.  matere, matica
iceisel.  b. majka. male. Vergl.  matka
bauch.  s. mati. majka. matica iceisel.  č.
mat; mati, mate vit.  matka. p. mač.
matuchna. matula. macierz, maciora, ma-
ciorka. macierza dusza. macica vitis, pal-
mes.  polab. motai. motaiča bienenkonigin.
os. mač. ns. maš. matka weisel.  klr.
maty. mater. materyznyna miitterliches ver-
mo gen.  wr. mac. r. mati, matb. matu-

ška. mati aus  mate, mater: vergl.  pleti
aus  plete, plur.  pletete. — magij,  matka.
rm.  majk§. matk§. matka fokului. preuss.
mothe. pomatre stief'mutter. lit.  mote,

gen.  moters. leti.  mate, gen.  mates. Mit
mati lidngt zusammen:  asi. mašteha (ma-
tjeba y stief mutter.  nsl. mačiha, mačuha.

b. mašteha, daher  masteh stiefvater, ide  r.
mamysb vater von  mama. s. mačeha.
č.  macecha. p. macocha. os. macocha.
klr. macocha. wr. macocha p.  r. ma-
čicha. —- rm.  maštehc. magij,  mostoha.
/ matorfl : asi. matora alt.  zamatoreti,
zamatereti. nsl. mater, matoren adultus.
b. mator. s. mator alt.  p. zamato-
rzaly, zamotrzaly verhartet.  wr. mator-
nyj fiir r.  dlinnyj. r. materyj stark,
dick.  materetb, matoretb harf, iverden.  —
rm.  mator.

matti: wr. mat stimme:  matu ne stalo
kričač.

matinu : ns. matny matt.  — mhd.
mat. Europdisches culturvoort arah. ur-
sprungs.

malika- : nsl. maukati miauen.  s.
maukati. p. miauknač, miauc.zeč r.
mjaukatb.

man ml

185

uiauntl: r. maura, mjaum. valeriana
major.  — Man erinnert an gr.  gotov art
Jciimmel.

lliavi b. s. blatu.  — tur k.  mavi.
luavlllta, malvuta s. art mantel.  —
tiirk.  malluta. Man vergleicht gr. g.oik\u> fr,.
Das  v des s. utortes stort.

mavra nsl. črnomarogasta krava
schwarzgestreifte kuh.  mavra, mavrica, božji
stol regenbogen.  mavrica (schaf).  kr.
mavrica ir is.  — Vergl. ngr.  gaupo? schivarz,
schivarz gestreift, hunt.

maža- 1.: asi. mazati schmieren.  mazt,
maža salbe.  nsl. mazati, kolomaz utagen-
sckmiere liabd.  maz litura habd.  mazilo,
b. maža vb.  maz fett.  s. č. mazati,
p. mazač. maž. polab. mosleny butter-.
mosfe n.  mosfemlaka buttermilch:  mlaka
ist milch, das wort nack dem d. gebildet.
os. mazač, maz m.  ns. mazaš. maz.
klr. mazaty. wr. mazač: dalier  ma-

zepa schmutzfink.  r. mazati., mazr. —
lit.  mozoti. magy.  mazd, mit magij. suffix.
maz glasur. rm.  pomgzuire. minži vb.
Von der W.  maz stammen  maslo aus  maz¬
ilo und  mastb aus  maz-ti.. 1) asi. maslo
obl, salbe.  dreveno maslo, maslina ma-
slica ohlbaum.  maslinije, masličije. nsl.
maslo. b. maslo butter, ohl.  draveno,
krave maslo, sveto maslo, maslina. s.
maslo.' maslina. č. maslo. p. maslo,
r. maslo butter, ohl.  — rm.  maslu. maslin§.
2) asi. mastb salbe, farbe.  mastiti., mastiti,
umaštati. nsl. mast. mastiti, mašča. b.
mast. mastilo tinte. s.  mast. č. mast.
p. inašč. r. mastb. — lit.  mostis, ent-
lehnt.

maža- 2. : b. maža guetschen, drilclcen.
mazga- : p. mazgač besudeln.  mazga.
mazgal.

mazgalu : b. s. mazgal bresche. —
tiirk.  mazgal.

maži-: s. maziti hdtscheln.  maža. č.
mazliti. sik. mazny. mazna. — magg.
mazna verzartelt. Man merke  wr. maženne
einbildung.

mazurfl : p. mazur masur. Daneben
mazowsze n.  — d.  Masau, Masowien.

medja

maža klr. frachtivagen. Man merke
magg.  mazsa centner, ivoher  s, maža.

mecesin« : nsl. mecesen, macesen
pinus larix, im Westen  mčsen. Vergl.  ma.

lucciku: asi. mečbk'b, mečbka bar.
mečbky voditi. mečbkovodbCb. b. meči.k,
mečka, meča dupka. mečence. mečetina.
s. mečka, meče pullus ursi.  r. mečka.
— lit.  meška bar, barin.  meškinas bar.
meške barin. lett.  miška beiname des
bdren. alb.  meč k 5. Damit ist zu ver-
binden č.  miškar viehschneider, eig. bdren-
treiber, zigeuner.  p. miškarz, dial.  miš-
karz. Vergl.  miška.

med- : s. omediti se verderben.  med-
ljika mehlthau.

medja: asi. mezda mitte, grenze.  me-
ždina. nsl. meja grenze, imtermald,
dickicht, zaun: die bedeutung „zaun Ll  beruht
aufder bezeichnung der grenze durch gebiisch.
mejaš grenznachbar.  b. mezda, primežde
(premežde) gefahr (die an der grenze unseres
gebietes grbsser ist).  s. medja fruticetum.
č.  meze. mezera lučke.  p. miedza.
polab. midza geivende beim pflilgen.  os.
mjeza. ns. mjaza. klr. medža, meža.
mežovščyk feldmesser.  r. meža. — rm.
medžijaš. primeždie, premeždie gefahr.
megie grenze aus dem magg. magg.  mes-
gye, megye in  varmegye, daraus rm.  var-
megie. alb.  megj§. Hieher gehbrt diepraep.
asi. meždu zivischen.  meždusobica. nsl.
meju, mej, jetzt, uberraschend,  med, das
loohl ur alt ist.  medžimurje Murinsel ist von
Siiden eingedrungen:  medju. b. meždu.
kr. meju, mej neben  med. s. medju. č.
mezi. p. miedzy, jetzt  miedzy. os.
mjez. ns. mjazy, mjaz. klr. medžy, mežy
und nach dem p.  mez. mežyusobyča inne-
rer krieg.  r. meždu. meži, mežb. — ai.
madbja. got.  midja. Vergl. lit,  vidus
das innere. Dass von  medja auszugehen
ist, ist unbestreitbar: ivas  medža sein soli,
ist dunkel, ivie daraus  mežža entstehen soli,
unbekannt: aus  mežža, das ivohl u/rslavisch
sein soli, ist iveder  meja, noch  medja, noch
medža usw. erkldrbar.

medžitu 186 mel-

medžitu: b. medžit moschee.  s.
mečet. r, mečetb, mizgitb. — tiirk.
mesdžet.

medli : asi. med'b honig, wein.  medvbn r b,
medovbni. nsl. b. s. č. med. b. mede-
nik art speise.  č. med. medky vit.  p.
miod. polab. med. os. mjod. ns.
mjed. klr. med. r. medi. medvjanyj,
medovnyj. medva dial.  — preuss.  meddo.
lit. leti.  medus honig. lit.  midus meih.
ai.  madhu. ahd.  metu. rm.  med. Nicht
aus dem slav. entlehnt ist magy.  mez.
Von  medu asi. medvedb Idr, eig. honig-
esser.  nsl. medved. č. medved, ned-
včd. p. miedžwiedž, niedžwiedž. os.
mjedvjedž, mjedžvjedž. ns. mjedvjež,
madvjež. klr. vedmed'. r. medvedb,
dial.  vedmedb, vedmedb. — magij,  medve.

megdanii : b. megdan platz.  s. mej-
dan. p. klr. majdan. — tiirk.  mejdan.

mechana: b. s. mehana schenke.  —
tiirk.  mej^ane.

ineehlemtt: b. mehlem salbe.  s. me-
lem. r. malbchani. — tiirk.  melhem.
gr. tjakajga.

mechlu: asi. mlihi vectis aus  melchtt.
Daneben  mihli. — gr. \j.o/\6q.

mek-: r. nameknutb innuere.  nameki.
domeknutb sja conjicere.  pomekatb scire.
smeknutb verstehen.  naumeki, na ugadi.
nakumeki, dogadki. Vergl.  mjakatb
denken dial.

meka- : s. mekati bloken.  nsl. meket.
meketati. klr. mečaty. — Vergl. mhd.
meehzen meckern.

mel- 1.: asi. mleti, melja molere.
steig.  -moli. moliti/ dehn. iter.  -milati aus
melati. nsl. mleti, meljem mahlen, be-
ivegen:  tele z repom mele prip.  mel f.
mela molitura lex.  mlenje, mletje das
mahlen.  melja mahlgetreide.  meljaj mahl-
gast. Vergl.  podmol uferbruch.  melja,
melja mehi scheint d.  b. melja vb.  -mi-
lam vb.  podmol klippe.  s. mljeti. milati.
Vergl.  meljati. č. mleti, meli. milati. na-
mel. podmol untenvaschenes ufer.  vymol elu-
vies.  p. mle6, davon  mlel neben  miolt ušiv.
wymielek. polab. mlat (milit) inf.  mid-

nik muller.  m&lnaica miihle.  os. mljec,
mjelu, mjeleš. ns. mljaš. Alle ange-
fulvrten formen beruhen auf der W.  mel;
ebenso air.  melim. Dagegen setzen die r. for¬
men in den inf.-tempora  mol voraus.  klr.
moloty, melu. Vergl.  namol, namyl schlamm.

r. molotb, melju, mekniki miihlstein.  melb-
nica miihle.  pomeleci. vymol r b. molka. iter.
*malatb in  -malyvatb. syromolotb aus  syro-
moltb. — mol finden mir audi lit.  malti,
maliu. malejas (danebenvmltai mehi. preuss.
meltan). lett.  malu, malt. maltit. maldi-
nat (daneben  milti). lat.  molere. d.  malan.
rm.  melicg. Audi im d. besteht  e neben
a (o): ahd.  melo, malan. and.  mala.
nsl. b. č.  podmol, woher rm.  podmol, ver-
binde ich mit  mel: das mit den angefuhrten
mdrtern in verbindung gebrachte magij,  pad-
maly damm um den hausgrund , ausgehbhltes
ufer wird auf grund der form  partmaly
aus  part ufer und  maly geiuolbter theil des
korpers erklart: kaum richtig, ivie die be-
deutung zeigt. Von  mel stammen  1) melvo:

s. mlevo neben  mlivo, daher  mlevo, mehi.
č. mlivo. p. mlewo, dial., eig. r.,  me-
liwo. os. mlevo. wr. mlivo, melivo. r.
melevo, minder gut  melivo; mlivo dial.,
eig. p.  2) melni: p. mloni grijf an
der handmiihle neben  inielak. r. me-
leni, meleri. — lett.  milna. 3) meltije:
p. melcie. r. molotbe. 4) moli: asi.
molb tinea.  nsl. molj. b. moleč. s.
inoljac. č.  p. os. ns. mol. klr. med.
wr. molja. r. molb. — magy.  moly.
alb.  molets. molitsg. rm.  mulitsg. molie,-
ngr.  p.otiioa. got.  malo „der mahlende“.
Wahrscheinlich gehort hieher  5) asi. mlini,
blini kudien.  nsl. mlinec. b. mlin.
os. mline, blinc. ns. mlync. klr.
miynci, blynci, blyn. r. blini. blinniki
dial.  — preuss.  plinxne pldtze. lit.  bll-
nai. lett.  blinas. nhd.  blinze,. plinz,
flinse, plinse, daraus lit.  plinsas. Entlehnt
sind folgende ausdriicke fiir „miihle“:  asi.
mlyni, mlini. nsl. mlin neben  malen:
pri malne. mlinar, kr. malin ung.  s.
mlin. 5. mlyn. p. os. mlyn. ns. mlyn.
klr. mlyn. wr. mlyn, mlin. r. mlini

187

melz-

mel-

mahlstein. ■— magij,  malom. molna. mol-
nar preuss.  malunis. maluna kelan muhl-
vad. lit.  malunas. ahd.  mulin aus it.
mulino. and.  mylna. Durch  mulin und
mlynb sind die alten mit der handmiihle
zusammenhangenden ausdriicke got.  qairnus
und asi.  žrbny verdrdngt roorden.

mel- 2.: klr. ml'ity (vom fleisch) gar
iverden.  mla das schicache, miirbe:  ta nytka
rve ša jak mla.

melčovu: b. melčjov schnecke.  melče.
Ver gl.  p. malž muschel, schalenthier.  — rm.
melč cochlea, limax.

m (“lezli: kr. s. melez zioitter.  — tiirk.
melez.

melja-: s. izmeljati beflecken .— Vergl.
ai.  mala schmutz.

melk-: asi. umlbknati verstummen.
premlbcati. mlbčati schvoeigen.  nemlbčbnb.
mlbčalivb. mlbkoglasbnb. mlbkomb ruhig,
stili,  umlbčiti bezahmen.  nsl. molčati (male-,
melč-, mouč-, mule-), zamolknoti. zamol¬
kel raucus.  zamolcav tiickisch.  roke so mi
omoknole die bande sind mir erstarrt.  b.
mlbča vb.  mlbkom, mlbčeškom heimlich.
kr. muk. mukom. zamuknuti. mukal dumpf.
s. mučati. mukao. mukli oganj. mueati
stammeln.  mucav. mucke leise. e.  mlk-
nouti. mlčeti. p. milknač. milczec. polab.
mikicaci schvceigend.  os. mjelknye. mjel-
čeč. ns. mjelcas. klr. molčaty. wr.
molčač. r. molknutb. molčatb. umollcb.
(—- rm.  urnikom, mulkomi besanftigen.

melkl» : č. mlkly feucht, verdorben.
Vergl.  sik. mlkvy marcidus:  mlkve zrno.

melko: asi. mleko mileh.  nsl. b.
mleko. nsl. mleč. b. mlečnica. kr.
naliko. s. mlijeko. mliječnica. namlječak.
č. mleko, mliko. mleč, mllč. p. mleko,
mlecz. mlečaj. kaš. moko aus  mloko.
polab. mlaka. os. ns. mloko. ns. mlac.
Dagegen  molko: klr. moloko. r. moloko.
moločniku.. moločaj euphorbe.  p. mlokos
milehbart fiir r.  molokososb. — rm.  mlač.
mač. got.  miluks. Man merke auch im
d.  melken neben  molke. Das icort iveicht
vom slav.  melz und vom lit.  melž ah: es
ist vielleicht in der ersten periode aus dem

germ. entlehnt ivorden: got.  miluks f. aus
milks. ahd.  miluk. and.  mjolk.

melnija: asi. mkbnija fidgur, fulmen.
nsl. muniti (wohl fiir  molniti) coruscare
meg.  munja schneegestober , liagelivetter bistr.
Man fiihrt  molnja, puh od strele an.  b.
molnije n. (wohl  ml%ne) ‘/.spaovoc: unsicher.
kr. munja. munjen stultus: vergl. lat.
attonitus. s. munja blitz.  munjiti tonare.
Vergl.  munuti irruere.  polab. mlluna blitz.
klr. molna blitz.  molonija chrest. 273.  r.
molnija, molonbja; mol vij a dial.  — Vergl.
preuss.  mealde blitz. Man denkt an and.
myln feuer.  mjolnir thorshammer. ai.
marn (mrnati) zermalmen.

mels- : č. mlsati lecken , naschen.  po-
mlsky leckerbissen. r.  molsatb saugen,
nagen dial.  s. musa baumsaft. Durch
steig.  p. pomloski leckerbissen. lit.  smal-
stumai leckereien. Vergl.  č. mižati lecken,
saugen und  molstu.

mel trn, mevtra nsl. kleines schajf.  —
ahd.  muoltra alveolus.

mel tu, mletil: s. mljet die insel Me-
leda. Daneben  asi. melentinb otokb. —
gr. gDJ.vr,.

meluntt: s. melun teufel.  — tiirk.
melun der verfluchte.

metra: asi. mlbva tumultus.  mlbviti
tumultuari.  nsl. muviti murmeln, im Osten
Dainko 247.  molvljanje ung.  b. mlbvi
se es verlautet. č.  mluva rede aus  inlva.
mluviti reden,  namlouvati. Vergl.  mela
tumult.  p. mowa. mowič fiir  molwa.
mohvič. przemawiae. niemowiatko, nie-
mowle kind, infans.  os. molwie. klr.
movyty aus dem p.  nemovla. wr. movič.
r. molva geriicht.  molvitb dial. Hinsicht-
lich der bedeutung vergl.  govoru, r. molb,
mlb eine p artikel , ivomit die ivorte eines
andern eingeleitet iverden:  onb govoritb:
ja molb iskalb, da znatb-mlb netu: man
meint, die partilcel sei aus  molvilb ent-
standen. Vergl.  de (de), deskatb.

melz- : asi. mlbza, mlesti aus  melsti
melken.  nsl. molzem, molsti und  mlesti.
muža fiir  molža mulctus.  zmolžva emul-
sio.  pomlest. mulžaše mulgebat res.  b.

melika-

188

moldzeše mil. 361. fiir  mh>dzeše. kr.
melsti aus  mlsti Veglia.  s. muzem, musti.
kiša muze. muza. muza, muzara. muzlica.
Vergl.  muzga die auf einmal hervorschies-
sende milch.  muzge kise. In  jomuža friscli
gemolkene milch ist  jo unerlclart: man denkt
an  ja. klr. melzy : melbzi mleko fiir  doj
mleko chrest. 403.  r. melbzitb: 1', lb be-
fremdet Idr. und r.  — lit.  melžu, milšti
streicheln, melken.  malžlti. gr.
apipyw. v.[i.opgic. lat.  mulgeo. ir.  melg.
ahd.  melchan. ai.  marj (mjjati). zend.
m&nslreifen.  amereza unvenoischbar. Slav.
z ist palat.  g. Hieher gehort  1) melzivo:
nsl. mlezva, mlezivo, mlez biestmilch.
č. mlezivo, mlezina. sik. mledzivo. Da-
gegen  molzivo: klr. molozyvo. r. molozivo.
p. mlodziwo scheint, auf  r. molozivo be-
ruhend, mit  mladrb, mlody zusammenzu-
hangen.  2) Durch steig.  molz r b: s. mlaz
die milch, die beim melken auf einmal
hervorscMesst. Ahnlich  tri mlaza krvi. iz
nozdrva dva udriše mlazca juh. 437.  za-
mlaz art saure milch.  zamlaziti anmelken.
b. mlaznica melkbare kuh verk. 144. Vergl.
r. smolostb kuheuter. lit. ■  pamalži karve
kuh, die leicht und viel milch gibt.  apmalžlti
besdnftigen: lit.  malž entspricht, slav.  molž.

melika-: r. melbkati. aufblitzen, sc.hnell
voriibergehen.  melbkomi. schnell.  klr. mel-
katy.

men: asi. me mich.  mene meiner sing.
gen.  mena: asi. nibne und  mbnoja. nsl.
mimo, mi.ndj und  mano usw.

men- 1.: asi. mbnja, mbneti denken.
sambneti se dubitare, timere.  pomeniti (po-
mennati) neben  pomenati. pametb memoria.
pametuhi). pametovati. Durch dehn. iter.
-minati aus  -menati. Daher  meni.: po¬
meni.. meniti memorare. ahd.  meinen,
meinan. nsl. mneti trub. meg.  menca sus-
picio ung.  pomneti: pomngu gedenke fris.,
jetzt  pomniti, pomnim, im Osten  puniti,
punim impf.  pomnja animadversio habd.
pomen bedeutung.  meniti, pomenek, spo-
menek mentio.  pamet, spamet. pametiva.
sumniti se muthmassen meg.  sumnenje meg.
suinnja, sumlja, sum verdacht.  sumiti, spo-

mendjele

min andenken beruht auf dem iterat.  spo¬
minjati se sich erinnern.  spominati se reden.
b. pomnja, povnja erinnerung.  pamtja
gedenken.  pametuvam vb.  pomen memo¬
ria.  pomena, pomana todtenm.ahl, almosen.
s. mniti. pamet, pominjati. pomen, spo¬
rnem sumnjati ziveifeln.  sumnja. nasumce
aufs gerathevoohl.  nepomenuše kinder-
blattern (deren nicht gedacht iverden soli).
6.  mneti. napomenouti, napomanouti. na-
pominati. pamSt', pamatka, miniti, p. po-
mnieč. mniemač aus  mniewa<S. pomnik.
pami<j6, pamiatka. pamietac. mienie. su-
mnienie, sumienie geicissen.  wspomionač.
polab. mena meine.  os. pomnic. mjeni6.
ns. mjeniš. klr. mnity. pomnat,y, pdmnu,
pomneš. pomjanik todtenverzeichniss und
pomana andenken sind entlehnt.  pomyn
erinnerung beruht auf dem iter.  mina.
wr. sum. sumnyj. r. mnitb. pomjanutb.
pominatb. pamjatb. — rm.  pomeni vb.
paminte. pomean§, p omane gedenken.
preuss.  min-isnan. lit.  menu, minti. mi-
neti. permaniti. atmintis. išmona einsicht.
pometis ist entlehnt. lett.  minet gedenken.
manlt denken. ai.  man.

men- 2.: asi. mi.na, meti drilcken.
nsl. meti, manem: proso manejo. omevati
(klasje) vXkv.'>. Vergl.  namensati durch
reiben zmschen den fingern ausschalen.  b.
mina hanf, flachs brechen.  mena handvoll
gebrochenen flaclises.  melnica lianfbrechlerin
Vinga.  č. mnu, mnouti (asi.  meti) reiben.
miedliti beruht  c«i/*miedlo (*men-dlo). p.
mne, miac. mi§dlič, miadlie. Hieher gehort
auch  mietosič. klr. mnu, mjaty (mnjaty).
-mynaty. mjalo (*men-dlo) morserkeide.
mnec rohgerber: vergl.  mjatnyk gerber.  wr.
mjalo. mjalica. r. mnu, mjatb. minatb.
mjalo. mjalka, mjalica. syromjatb iceiss-
gegerbtes leder. Vergl.  mjačkatb. — rm.
melits?. ist  asi. * melica. preuss.  mynix
gerber. lit.  minu, minti treten , flachs
brechen.  atmines abschluss desflaclisbrechens.
paminos plur. flachs ab g ang e. lett.  mit.
iter.  minat.

memljele s. presse.  b. mengeme.
— tur k.  mengene aus gr.  pag-favo'/.

ment-

mengušl 189

mengušl: b. menguši ohrringe.  s.
mendjuše. — tiirk.  menguš.

menica, mennica, minca, mynca p.
miinze.  — ahd.  munis^a. mhd.  miin/.e.

menku: asi. mek r i>ki> weich.  mek-
nati iveich vserden.  mekota, meka>kota. ome¬
čiti. nsl. mekak lex.  mehkek, mehek,
meča. mecati mollire neben  mencati, meč
m. f. aMiegen des obstes.  meščati miirbe
tverden aus  mehčati, b. mek. mekna vb.
Vergl.  mekiš art baum.  s. mek. mek-
nuti. mecati iveich schlagen.  mekoput vceich-
liches pferd.  mečiti. mečka stange, um
die trauben zu zerstampfen.  č. mekky.
mekčiti. p. miekki. mieknač. miekczeč.
zmiek fiir  odwilž thauioetter.  os. mjehki.
mjekny6, mjaknyč. ns. mjeki. klr.
mjahkyj. mjač fiir r.  kožemjaka. r. mjag-
kij. mjaknutb. mjagčitb. mjakiŠT>. mja-
kotb. mjači«, mjača regemoetter dial.  — lit.
minklti kneten.  minkštas iveich.  mankstlti
enveichen. lett.  mlelt. miksts. W.  men.
Hieher gehoren noch  *mekyna und  *mečb.
1) nsl. mekina fiirfur.  b. megkina wirr-
stroh.  s. mekinje kleien.  p. miekiny.
klr. injakyna. r. mjakina. 2) č. mič
bali.  polab. mac. klr. mjač. r. mjači>.
— uiagg.  mancs. nn.  minče, mindže.

inenso: asi. meso jleisch.  mesopusH
otxČY.pso)g.  nsl. b. s. meso. nsl. meso-
pust fasching.  dsl. menso. č. maso.
masa? kat.  masopust. p. mieso. mieso-
pust. dial.  niesopust. polab. mašil. os.
mjaso. ns. mjeso. klr. r. mjaso. klr.
miška aus  mjaska fleischige masse.  —
magy.  meszdr. pre.uss.  mensa, mensai,
mensas.' lit.  mesa. lett.  mesa. got.  mimz.
krimgot.  menuz. alb.  miš. ai.  masa. Mit
meso scheint zusanimenzuhangen :  asi. mez-
dra mit schwer zu bestimmender bedeutung,
wohl „haut“:  vrsbova mezd ra /'«.?' mezdra.
nsl. mezdro bast.  mezdra, mezdro die zarte
haut auf frischer icunde ; leimleder: daneben
medra. č. nnizdra jieischhaut.  mizdriti
ausjleischen.  p. miazdra hiiutclien aus
dem r.  miezdrzyč. klr. mjazdra, mezdro
aasseite: daneben  hizdra aus  mnjazdra.

wr. mezdrič die  ,,mezdra von der haut

entfernen.  r. ruj az dr a, mezdra, mjasnaja
nečistota na kože, jleischseite, peau deliee
qui enveloppe la chair.  mjazdritb abfleischen.
mezdra beruht auf  mes-t-ra: vergl.  nozdrb
aus  nos-t-rb von  nos r i>.

ment- : asi. meta, mesti turbare.  me-
težb turbatio.  nsl. mesti butter rUhren,
reiben.  smetki, zmetki rilhrmilch, butter-
milch.  medelo riihrstock.  metuda, pinjeno
mleko, ruhrmileh.  sneg mete; vso jamo
je zamelo Ukrain.  metež schneegestober.
s. mesti mischen, butter rilhren.  mete sni-
jeg. metež. meča fliissiges futter des viehes.
mečava schneesturm.  mečavica riihrstange.
č. masti, mesti, matu. Vergl.  matoha ge-
spenst.  zmčt wirrwarr.  os. mjaso drucken
(icohl nicht richtig).  klr. mjatež aufruhr.
wr. sumjacica. r. mjasti. sumjatica ver-
mrrung: vergl.  sumatocha. mjatežrb. mja-
tčlb, metelb schneesturm .  izmjatina schmalz-
treber.  — magy.  matoha gespenst:  ježe me-
teto. preuss.  mandiwelis guirlstock. lett.
mentet mit der schaufel rilhren.  mente,
mentne, mentra maischholz. rm.  minti,
zminti trilben.  zmintealg fehler. ai.  manth,
math. Hieher gehilrt vielleicht trotz des
fehlenden nasals :  nsl. smetena, smetana
sahne.  smetanka, smetanica ruhrmileh.  b.
smetana, č. smetana, p. šmietana, šmio-
tana. polab. s&matona. os. smjetana.
ns. smjatana. klr. smytana. wr. sme¬
tanka. r. smetana. — rm.  smint§n§,)
sminting. d.  schmetten, schmant, dar aus
č.  šmant. lit.  smetona, smantas und
šmanta. Urspr. nicht das herabgenommene
(sT>-met), sondern das gerilhrte. Durch
steig.  montu: asi. mati. turba.  omat/b.

si,mat r b. matbn r b trilbe.  matiti, maštati
trilben.  nsl. mot das trilbe, der satz  (pri
kavi), omot, vomot, omotica schicindel.
omota, otrov v ribji lov. zmota scan-
daluni.  motilnica. motiti, moten, muten
habd.  motič (pudri.  b. nratja vb.  mT>ti
jajca. m'bten. s. mutiti. mutež. smuta
schneewetter.  omučine geriitteltes iiberbleibsel
von wein usw.  mutljati vermrren.  mučak
unfruchtbares ei.  mučkati schiitteln.  č.
moutev stossel.  p. met. zamet, zametek.

menta

190

merda-

macič. metlič truben.  nietnv. matevv guirl.
smecic neben dem:  r. smucič betriiben und
dem,  č. zamutek. sirotek. kaš. smutk.
os. inučič. mutej quirl.  ns. mušiš. klr.
mutyty. mutva geivirre.  omut strudel.  nn-
tov, motov, mutna voda trubes ivasser
chrest. 156.  wr. mut. snotnyj. r. mutt
trubes ivasser dial.  oinutr. sirota, mutitb.
smutnyj. snotoloka unordnung.  ■— lit.
mentune guirlstocJc.  smutka, snotiti, smut-
nas, entlehnt.  matiti erscheint mit rdthsel-
haften vorsilben:  č. rmut, rmoutiti, kormou-
titi (vergl.  ku 1.) truben.  klr. zannutyty
ung.  kalamutyty. r. kolomutite dial.
p. chaclrmet, zachachmecio.

uienta: asi. meta, metva meniha,  nsl.
meta. metica, metvica. s. metva. č.
mata. p. mieta. mietkieik. os. mja-
tej. ns. mjetvej. klr. mjata. r. mjata,
mjatva. — magy.  menta. rm.  mintg. Ut.
meta: mentukas ist vielleicht p. lett.  me¬
tra. ahd.  menza, nrinza. gr.  p,!v6i]. Das
slav. ivort entstammt dem lat.  (mentlia)
oder dem d. vor der hd. lautverschiebung:
das letztere ist ivahrscheinlich.

mentell: nsl. monten. klr. mjatele,
plašč mantel. — nhd.  mantel. ahd.  man-
tal. lat.  nrantellum. mag g.  mente. sik.
mentek.

mentova-: nsl. mentovati berauben.
mentovati se česa etivas los iverden Ukrain.
kr. mentovati befreien ung.  — magy.  ment.

menuši: nsl. konjski rnenuš eguaria
habd.  klr. myneš ung.  — magy.  menes.

menz-: p. miaž dirke, alt  miažki.
miažszy dicker.  miažszeč, miežszeč dicker
iverden.  klr. mjaznuty dick iverden.  nrjaz
Jcorperlicher inhalt.  zamjaznyj beleibt.  mjaz-
kyj dick. comparat.  mjažšyj, dalier  mjaž-
šity vb.

mer-1.: asi. mreti neben  im-r.ti (falsch
mbreti), mtra sterben. Steig.  morx tod,, pest.
umoriti tod.ten.  umarjati dehn. it er.  umirati
aus  umerati. mr-btvT. todt.  mrntviti tbdten.
mr^tveti todt sein.  umritveti. snmrntb tod.
usT.mn.titi tbdten.  nsl. mreti, merjeni, mor
pest.  mrlec, mrlič leiche.  mrtev, mrtelni habd.
mrlina. smrt. spamrt der erste tiefe schlaf.

premrl vampir.  b. mra vb.  mor pest.
morja tod,ten.  umor e vam. umrel todt.  umi¬
ram. umiralo tod.  mrativ. mntvilo. smrijt-
nik. s. mrijeti, mreni, umrče sterben.  mor.
morija ist aus dem it. entlehnt.  č. mirti,
mru. um?ely. umfilec, umrlec. mor. umor.
moriti, mrt brand.  odumrf. mrtvy. mrtvola.
umrlo, mrlina. p. mrzeč, umarl. mor.
morzyč. umarzač. pomiera kleine seuche.
šmierč. šmiertelny. umerlak. kaš.umiarty.
polab. m&re stirbt.  prairn&rt sterben.  eu-
mfi,rty todt.  os. mreč, mru, mreju. mor.
smjerč. morvy aus  morly. ns. mfes,
mreju. smerš. moriš. humarly. klr. me-
rety, merty. umerščyna. pomerete (*po-
mretije), pohybel'. mor. wr. merci, mere.
mirač. martvič. r. meretb, mru. umertb.
mora. smertb. umerel t,  fiir asi.  *umrel r b.
smeretnvj. smereduška dial.  — lit.  mirti,
merdeti im sterben sein.  maraš, mirtis.
smertis, smertelnas sind entlehnt.  marinti
tbdten. lett.  mirt, mirstu. merdalat im sterben
liegen.  murit, mčrdet zu tode gutilen. rm.
omori vb. magij,  morotva sumpf: vergl.
koltviz. alb.  morii pest ist it. ai.  mar:
marati, mrijate. mrta todt.  mara, mrti tod.
Slav. und lit. haben den vocal  e; lat.  o :
mori. mors; o bietet auch das d.  mord.
Hieher sind auch zu rechnen:  1) nsl. mrha.
č. mrcha todter kbrper.  p. marcha aas.
zmarchač elend iverden.  nsl. mršav mager.
b. mn>ša aas, magerkeit.  mnšav mager.
s. mrša magerkeit.  mršav. klr. merša.
zmyršavity abmagern. Vergl.  myršavyj
runzelig.  2) asi. mneina leiche, aas.
nsl. s. mrcina, b. mneina. 3) nsl. mrtud,
mrtvud schlagjluss.  4) nsl. mrcvariti la-
niare lex. und  s. mrledina fell von ver-
reektem vieli.  — rm.  m§rcin§. mgršav.

mer- 2.: č.  pfimfič oči, pfimhoufiti
blinzeln dial.  klr. mrity nebelig iverden,
leise schlafen.  mryj trilbe.  niryty trdumen.
mra traumgesicht.  zamra todtengespenst.
mrja leiser schlaf.  mreč f. nebel,  mrjava
schlummer neben  mrjaka trubes icetter pisk.
mera- J S. merati contundere.
merila- : asi. mn,dati betvegen, sich
beioegen :  pomri,davi,še o strase. nsl.

merclivenu

191

merkova-

mrdati ivedeln.  mrda after.  b. mri dam,
mrtdna beivegen.  s. mrdnuti, vrdnuti de-
clinare.  mrdati inepte laborare.  č. mrdati.
mrdny flink.  sik. pomrtkaf. p. mardac
ivedeln:  mardac ogonem. margač. os.
morkotač. klr. myrdaty. — lit.  murditi
schiitteln.

mcrdivenu: s. merdiven l&iter.  —
tiirk.  merdiven,' nerduban.

merdžanu: b. s. merdžan koralle.  —
tiirk.  merdžan.

merendja klr. mundvorrath auf der
reise.  merendzaty iviederkauen ung.  p.
mieredzae. sik. merinda. meryzaf. —
rm.  merind§.

merenu : r. merem., merim, ver-
schnittenes pferd.  — Man vergleicht skand.
merr pferd.

merga- 1.: č. mrhati versclucenden.
merga- 2.: klr. morhaty voinken.  wr.
mirhač. mruhač. r. morgatb. murgatb.
p. mrugač. — Ut.  mirgeti. merkti voinken.
lett.  mirgt, hievon lit.  marga schimmer.
margas hunt, das slav.  mragx, mrog, mo-
rogx lauten wnrde. Vergl. č.  merhovati
buntstreifig machen.  klr. vymor]iaty durcJi
blinzeln erlangen.  r. morgnutb blinzeln.
Die bedeutungen kbnnen wohl vereinigt
iverden. Vergl.  maroga.

mergol- 1.: nsl. mrgoleti mrtuneln.
mergol-2.: č.mrlioliti nieseln.  mrhulka
feiner regen. Auf  merg berukt ivohl auch
r. morozga feiner regen.  morožžitt.

liierell-: nsl. mršeti (droben sneg
pada) nieseln.  r. morocli^ feiner regen.

merelia: nsl. mrha peča«, merxhabd.
marha miiJire.  b. marva stiick vieh Vinga.
kr. mrha grex.  s. marva pecudes, pecus.
č. sik. mrcha. p. marcha mUhre;  mercha,
myrcha liederliche iveibsperson. Vergl.  klr.
marha, marzyna pecus, woihl aus dem p.
marfa ivaare, aus dem rm.  — rm.  marfg,
marv§ merx. magy.  marha grex, merx.
ahd.  meriha, marha f. stute , mdhre neben
dem m.  marah, marh pferd. altkelt.  marka,
ir.  marc. Vergl.  skotu.

merk-: asi. mi’T.knati, mracati dunkel
iverden.  simrtčenije. nsl. mrknoti, mfkati:

solnce mrkne. mrknenje lex.  pomračnik
fledermaus (ivohl nicht volksthumlich) .  mfkati
auch blinzeln.  b. mr r bkne, mrxknnva vb.
s. mrknnti. smrči se, smi - cati se. mrk
scluoarz.  mrkov der braune, mit magy.
suffix.  č. smrknouti. p. mierzchnač.
mierzk, mierzch, smierzk, zmierzch. os.
smjerkac. smjerk. klr. mereyt es fctllt
■staubregen.  pomerlc, zmerk, smerk dunkel-
heit.  merchnuty. wr. primerknuc. pri¬
merki. r. merknutb. sumerelcn dial.  za-
mereka, sumerki. Vergl.  mora ftir  mraki.
dial.,  mereščitb sja dunkeln und  č. mrkati
loinken, blinzeln.  — lit.  merkti die augen
scliliessen.  užmarka der mit halb offenen
augen zusieht. lett.  acumirklis augenblick.
Vergl.  mirgt versclmimmen (von den augen
eines sterbenden). and.  myrkr. morkvi.
ai.  markas erlbschen der sonne. Durch steig.
mraku aus  morkil: asi. mrakt dunkelheit.
primrak r b. samrak%. nsl. b. s. č. mrak.
nsl. mrakulj fledermaus: vergl.  pomračnik.
s. sumrak, sumarak. č. soumrak. p.
ns. mrok. os. mročel ivolke.  mročic. klr.
morok dunkler nebel,  moroka, omorok, pa-
moroka. v obmorok padaty ohnmachtig
iverden neben  mrak, omrak, mračnyj, mra-
čyty, mraka, pomraka, sumrak. Daneben
mreč f. nebel und  zmrok dammerung.  po-
mročyty. wr. mrok, zmrok neben  vomrak,
sumrak. r. morokx, obmorok':., pamorokt,
pomoroka., pamoroka ne&ejimrak b, omrakx,
pomraka, pomračt f.,  primraka und  pa-
morka. — ai.  marka etioa „das erloschen,
hinsterben". zend.  mahrka.

merka- 1.: ns. markas mit ruthen
streichen. Vergl.  mersku.

merka- 2.: asi. mnkati meckern,
briinstig sein.  nsl. mrčati murmeln, meckern.
mrkati se liiufig sein :  ovca se mrka. mrkač
(oven, praz) boclc.  s. mrkati se: kad se
kuče mrka. mrk coitus ovium.  č. sik.
mrko tat' plaudern. gottsch.  mirkazen.
Vergl.  p. marlcot gebrumme.  markotač. mru-
kač. r. murčatb.

merkova- : klr. merkovaty attendere
ung.  mirkovaty considerare.  p. rniarko-
wač. mirk-, miark- setzen  merk- voraus.

merltovica

192

merva

-- d.  merken. Vergl.  klr. pomorokuvaty.
zmorkovaty. r. morokovatb verstehen.

merkoviea: nsl. mrko vica: mrkovca
lex.  mrkvica simia meg.  — Man vergleicht
d.  meerkatze.

merky: nsl. mrkva, mrkev, mrkevca
gelbe riibe.  miren ist junge entlehnung:
nhd.  mohre. b. morkovi bei bog.  kr.
mrkva ung.  s. mrkva. č. mrkev, mrkva.
klr. morkov, morkva. wr. morkva, mor-
kova. r. morltovb, morkva. — rm.  mor¬
kov. lit.  morkas. morkva ist a us dem slav.
entlehnt. magy.  morkony, murok. ahd.
moraha, morha, das dunklen ursprungs ist.
Das nsl. s. und 5. wort setzt ein deutsches
merka, merku ( ags.  moru aus  morhu)
voraus. Die entlehnung fdllt in die erste
periode.  s. mrkvola, rag.  mrkvjela, ent-
spricht dem ahd.  morliila. Neben  mrkva usw.
besteht  p. morcke\\', os. morchej aus  mor-
ctiev, ns. marckvej.

meri-: nsl. mrleti sckivach brennen,
fein regnen.

luerli-: b. mnlet se ils belinent, sich
paaren, eig. einen bestimmten laut von sich
geben.  — rm.  mgrli vb.

merlja-: s. ml'] j ati durchstreichen.
meril: č. mrl m. plattlaus,  sik.

milbe.

mermera-: asi. izmrimbrati rodere.
In einer r. guelle  izmoromraša fur  iz-
mramraše. Das ivort ivird mit  nsl. mar¬
mor grgllotalpa in verbindung gebracht.  —
Vergl. nhd.  malmen.

mermra-: asi. mmmrati murmeln.
nsl. mrmrati, mrmlati, mamrati, mrjavkati.
b. mimrja, mrbmorja, mrimlja vb.  s.
mrmlati. 6. mrmrati, mrmlati, minirati,
mumrati. p. marmotač, mamrzeč. wr.
mormyr brummbdr.  — magy.  mormol. ahd.
murmulon. lat.  murmurare. lit.  murmeti.
gr.  jj.opp,6pw. ai.  marmara rauschend. arm.
mrm’njel leise reden. Onomatopoetische
worter ohne geschichte.

meropuliu : as. meropbkb colonorura
genus.  meropbšb adj.  meropbšina, daneben
neropbhb. neropbšina. — gr.  pipo-K? bei
Cantacuzenus und. Nicephorus Gregoras.

mersi- : asi. mrisiti se foedari.  nsl.
mršiti fleischspeise essen.  mršiti se sich
letzen, die faste brechen.  omrsiti, pokusiti
kaj dobrega; omrsiti koga na kaj einen
etivas schmecken lassen und daran geivohnen.
mrsna jed, gegensatz  petačna jed. b.
mrtsen foedus:  mn>snyj carb bulg.-lab.
zn fleischspeisen gehorig , unfldtig, abscheu-
lich.  mrbsotija. mrasja vb. beflecJcen.  smra-
sevam ansteclcen.  omritsevam. kr. mrsan
carnarius.  mršiti se errare.  s. mrs jleisch-
speise.  mrsan adj.  mršiti vermrren, jleiscli-
speisen essen;  (koze) salz zu leclcen geben.
odmrsiti entioirren.  mršiti se errare, jleisch
essen.  klr. omersnuty ša irren.  — Vergl.
lit.  smarsas fett, mit. dem man speisen ab-
macht. Unvervoandt sind  miršti vergessen,
maršinti vergessen machen. got.  marzjan
drgern.

mersk- 1.: S. mrštati murmurare.
luersk- 2. : r. mereščitb scintillare :
asi. * mrestiti. — Vergl. lit.  mirgeti blinJcen.

merska-: sik. mrskat', mrsknut', mrštit'
iverfen:  mrštil nim o zem.

mersku 1 .: asi. sT.mrtskairr. distortus.
su.mrtšteno čelo runzelige stirne.  b. na-
mri.štain vb.  s. mrska runzel.  mrštiti se
die stirne runzeln.  smrskati zusammen-
schniiren , zermalmen.  č. mrsk schmitz, streif.
smrsknouti einschrumpfen.  mrština. mra-
štiti rugare aus  morsk-. sik. zamraštiti,
svraštiti celo. p. marsk. zmarsk falte.
marszczka. marszczyč. os. zmorsk. mor-
ščič. klr. morščyty. moršča. pomorchlyj
runzelig.  r. morščitb runzeln.  morščina.
morski, morska, asi. vraska beruht wohl
auf  mraska a.us  morska.

mersku 2.: asi. ninska, peitsche.  č.
mrsk schmitz.  mrskati peitschen.  p. marsk.
marszczyč. wymerskač ausstdupen.  os.
morskač. morščie. klr. morsnuty. r.
morščitb. Vergl.  merka-.

mertva aus  merty: as. mritva myr-
tus.  kr. mrta. — gr.  p.upio?. s. mrča
mgrtus ■ und  mrčela buxus beruhen auf s.
mrk dunkel.

merva : asi. *mn.va, mrivica mica:
IV.  mer, suffix  va. nsl. mrva mica, schlechtes

merz-

193

met-

viehfutter.  mrviti. mrvina quisquiliae habd.
b. mrtva glutasche.  s. mrva brosamen.
mrviti friare.  č. mrva splitter.  mrviti.
pomrviti diingen.  p. mierzwa wirrstroh.
os. mjerva. raj er vic. ns. mjerva. mjerviš.
klr. merva. — magy.  morva, murra, murha.
Ut.  marva mischmasch. Vergl.  p. myrekač
fur  mierzwič.

merzr 1.: asi. mraziti, mraznati fios-
AoTTSijOat abominari:  omraze mi. mrtz^kt.
mrazostb. nsl. mrziti ekeln.  bogu to za-
mrza res.  mrzek. mirzcih plur. gen. fris.
mrzkot f. ekelhaftes ding.  b. mrazi me es
verdriesst micli, bin faul.  mm z el f.  mra-
zeš faulheit.  omraza hass.  s. omrznuti.
mrziti, mrzak. S. mrzeti. mrzky. mrzuty.
mrzak kruppel.  p. mierzieč, mierzič
(-r-z-): mierzi mie jadlo. mierziaczka.

os. mierza6. ns. mjerzaš, mjerzyš. klr.
merzyty beschimpfen.  merž ivas ekel er-
regt.  r. merzltb. merzkij. -— alb.  mgr-
zit t.,  mgrzis g.  merzii f. fastidio.  merz-
1. ist vielleicht identisch mit  merz- 2.
Durch steig.  morza: asi. omraza hass.  mra¬
ziti hassen.  omraziti, omražati. nsl. mra¬
ziti verfeinden:  ki dva draga mrazi. b.
t omraza hass.  mrazja hassen.  s. omraza
hass.  mraziti verfeinden. Man beachte  klr.
omraza ividerliches ivesen.  r. mrazt ver-
achtlicher mensch dial.

merz- 2.: asi. mraznati frieren.  nsl.
mrznoti. zamrzati. mrzel, mrzlec guelle:
vergl.  studenec, b. mrr.zna vb.  s. mrz-
nuti. smrzao frost.  5. mrznouti. p. marz-
nač (-r-z-). kaš. mjarznanc. polab.
m&rzne, m&rz e friert.  os. mjerznyč. ns.
marznuš. klr. merznuty. r. merzmite.
podmerzb dial. Durch steig.  morzu: asi.
mraza, frost.  nsl. mraz. b. mraz. suho-
mrazica. s. mraz. omraziti defervere.  o.
mraz (mrazu), p. mrož. kaš. morz aus
mrož. polab. morz. os. ns. mrož. klr.
moroz. r. morozn.

merža: asi. mreža nete. nsl. mreža,
mrežica habd. lex.  zamrežiti obretire.  b.
mreža, premreža vorhang.  s. mreža, mriža,
mridja. fi. mriže. sik. mreža gitter.  p.
mrzežna. ^ kaš. mrzeža. klr. mereža

netz, gitter.  mrežy stickerei ist wohl ent,-
lehnt.  r. mereža neben  merega. — rm.
mreaž§. alb.  mrež§. Man vergleicht lit.
marška. merža aus  mergja.

merždi-: b. namr^ždi se es wurde
triibe.  namrtžden trilbe. Vergl.  mergol- 2.

mesirjaku: b. mesirjak truthan.  s.
misirka. — tiirk.  m§s§r Aggpten.

mestva: nsl. mestva na zaplete schnilr-
schuhe Ukrain.  s. mestva art fussbeklei-
dung.  p. meszty. klr. mešty. — tiirk.
mest. alb.  meštg.

mcšetu : nsl. mešet, mišet, mušet inter-
pres meg.  konjski mušet wohl „pferde-
handler 11 .  mišetar meg.  — ngr.  p-scjkrji;.
alb.  mesit vermittler.  mesatur der mittlere.

meška-: č. meškati aufhalten.  p.
mieszkae, dial.  miaszkac, verweilen.  r.
meškatb Unvermandt mit  mesto.

met- 1.: asi. meta. mesti, metaja,
mesta, metati, metnati iverfen.  ometa, podx-
met 'hjimbria, lirnbus.  metalbka incantatrix:
vergl.  pomešti o mn6, d. i.  povolckvuj o
mne op. 2. 3. 596. Dehn. iter.  -metati,
nsl. metati, metite impt. trub.  mete es weht.
zamet schneeivehe.  vzmet springfeder, eig.
das sich emponoerfende.  metev art fischnetz.
b. metam vb.  nametna vb.  nametani vb.
s, metnuti. metati, zametak foetvs: vergl.
jedoch b.  nrttja bruten von  ment-. č. metu,
mesti, metati, metelice schneegestober. Man
beachte  nakomitnouti se in den wurf kom-
men.  p. przy'mieš6. przymietac, pi - zy-
miotae. miecielica. zamieč schneevoind.  wy-
miot. mietelnik seiltanzer.  os. mjetač.
mj e čel, mjetel. ns. mjataš. klr. me-
taty. met ivurf.  vymet ausivurf.  nametka
art kopfbedeckung.  mef gestober:  met
mete es stobert. Vergl.  komet kopfiiber.
wr. namet auflage.  namjutka art weib-
liche kopfbedeckung.  metalnik gaukler.  r.
metatb. pometa mist.  — rm.  ngmet schnee.
podmet. preuss.  metis wurf.  pamatis
solile am schuh, am fusse. lit.  metu,
mesti, nametas schleier.  metlti. atmatas
abwurf.  išmota ausivurf.  pamota wegwurf.
lett.  metu, mest. iter.  metat, mesls ab-
gabe:  met-tlas.

13

met-

194

melti

met- 2.: asi. meta, mesti kehren, ver-
rere.  metla besen.  si>metb mist.  simetije.
SBmetbište. nsl. rnetem, mfesti. metla,
mekla. smet f.  omelo, omedlo (vergl.  selo,
sedlo), ometih bartvoisch.  smetloha, slabo,
smetno žito. metlika beifuss.  b. meta vb.
metla, -mitam vb.  pomet besemtiel.  smet. s.
metem, mesti, metla. smet. omelo ofenivisch.
č. metu, mesti, rozmitati. smet. smetisko,
smetište. smotlaoha gemengsel.  metla. Vergl.
meslo zeichen kat.  p. -miešč. Durch
dehnung:  -miatae. miotla. smieci. pošmiat
kehricht.  os.mjesč, mjetu. mjetlo, mjetlica.
smječe. ns. mjas6. metnuš. metla ivind-
halm.  klr. metu, mesty. pomelo ofenbesen.
pomelysko. metla. wr. smecce. r. metu,
mesti, inests. metla, pomelo, smetbe. šu¬
meti.. — rrn.  m§tur§ besen.  m§tur vb.
magy.  pemet. Die identitdt der W.  meta
iverfe und  meta kehre ist ivahrscheinlich.
Von beiden verschieden ist s.  podmetnuti
(konja) verschneiden.

meta s. p. klr. rdel.  r. meta. — lat.
meta. Vergl.  mbta-.

metanija /., metanije n.  asi. verbeu-
gung.  s. metanija. metanisati. — gr.  p.s-
Tscvota.

meteelm-: as. metehati theil nehmen.

— gr- v**ty*»-

meterisu: b. meteris reali, schanze.
s. meteriz. — turk.  meteris.

metull: nsl. metulj, metilj schmetter-
ling.  s. metilj mik.  č. motyl. p. mo-
tyl. os. mjetelo. mjetel. mjetelca. ns.
mjatel' klr. motyL motalka. wr. motyl’
collect.  r. motylb. mjatliki: motykb ist
„mist“. Dieselbe bedeutung v mist, u  hat  asi.
motyla, motylo. s. metilj bedeutet „egel-
ivurm, distoma 11 .  nsl. metljaji. metuljav
Ukrain.  kr. metuljav, marčen, b. mitil.
mitilesam vb. o.  motolice. sik. motolia.

— magy.  metely egelivurm.  metulj sclmetter-
ling ist ivohl vemvandt mit  motylo und hat
vielleicht seinen namen aus demselben grunde,
auf ivelchem „krautscheisser“ beruht. Die
sippe ist dunkel.

meze b. dessert.  s. meze, gen.  me-
zeta. — turk.  meze.

mezevo s. ebene mik., bei Vu]t etn ON.

— magy.  mezd: rigd mezeje amselfeld.

mezilu: s. mezil post.  — tiirk.

menzil.

mezleva r. art steuer.  — lit.  mez-
liava. lett.  mezlava, mezlova.

lueženl : r. meženb i varme zeit.  me-
žennyj warm.  wr. meženina.

mežnari: nsl. mežnar messner.  —
ahd.  mesinari aus  mansionarius.

med!: asi. medb aes.  medbnica. me¬
deni). nsl. med f. m. metali, kupfer,
messing, erz.  medo habd.  meden, mede¬
nica pelvis meg.  medenica, b. med kupfer,
erz.  mddnik kessel.  kr. mido. medo ung.
s. mjed kupfer.  č. med' kupfer, erz.  me¬
denice becken.  p. miedž kupfer.  os.
mjedž. klr. mid' kupfer, erz.  midjanlca
blindschleich.  r. medb kupfer.  — rm.
medelničer dapifer. magy.  medeneze.
preuss.  medinice becken. Man denkt an
svid: ai.  sviditas geschmolzen. Ut.  svi-
deti, svidu glanzen Szyrwid. ahd.  smid.

meglostl: asi. mdglostb pallor. Vergl.
p. smaglawy schwarzbraun und  r. smuglyj.

— Vergl. lit.  maigla aas.

mecllll : asi. melri. schlaucli, sack. '
mehyrb blase.  nsl. meh culeus, follis.
mehur, mihur, meher, mehir. b. meh
schlaucli, pelz.  mehur (pikočen). mešina
bauch.  kr. mih. mihur bulla.  s. mijeh

schlaucli.  mjehur. mehir mik. 5.  mech

sack.  mechyf. p. miech. mackarzyna,
macherzyna. mechyrz, mecherz, pecherz
blase.  polab. mech. os. ns. mjech. klr.
mich. miščulc kleiner sack.  michur. mi-
chureč pustel.  r. mech'B. — preuss.  moasis
blasebalg. lit.  maišas. maišelis. lett.  maiss
sack. magy.  meh. rm.  mešin§, mgršing
lammsfell. alb.  mešik fiillen (durch blasen).
ngr.  p.eaivt. furl.  meg otre di pelle per
metter vino o conservar f arina. ai.  meša

ividder, vliess, fell.

mdjuo asi. dos.  klr. majno habe,
w uirap/ovca. Ein dunkles wort. Vergl.
smej na.

molu : asi. meht kreide.  nsl. mil/.
mergelartige erde.  kr. melo kreide mar.

meluku

195

mesene!

as. melb. wr. mel. r. mekb kreide.  —
lit.  melas gips.  moliš lehm. lett.  mals lelmi.

me luk rt : asi. maliki, klein, seicht.
č.  m 61 k^ klein.  nadliti friare.  ničla untiefe.
mel f. geriille.  vymel, vymel. p. mialy
klein.  mialki, drobmj.  miela, miel f.  mie-
lizna, mialczyzna untiefe.  os. mjelny
locker.  ns. mjelny fein.  mjalki, mjelki
seicht.  klr. mil', obrnil' /. vddm.il, vod-
mila seichte stelle. Vergl.  pomylo (de voda
syl'no vymulyla i podmyla) gehort nicht
hieher.  ’r. melkij klein.  melb seichte stelle.
otmelb sandbank.  melitb klein hacken.  me-
ločb. melizna kleinigkeit.  meta fiir  drožži
dial.  — lit.  mailus kleinigkeit.

mena asi. anderung, ivechsel.  meniti,
izmenovati. nsl. mena habd.  b. mena
tausch; verlobung.  menja vb.  premdna,
promena wdsche.  kr. mina. s. mijena
neumond.  mijeniti, mijenjati. naizmjence
abivechselnd. č.  mena. meniti, p. miana.
mienič. klr. mina. minbba. minyty.
izmeni unterhosen.  r. mdna. menjatb.
obmim>, oborotenb ivenvolf.  — rm.  izmeni,
premeni vb.  izmeng unterhosen.  cp,ev aas
dan.: vergl.  skimbur! voasche. lit.  maina.
mainlti. lett.  mlju, mit. mainit. ai.  ma.

mdra asi. mass.  meriti messen.  merilo,
nsl. mera. meriti, merčin der misst.  merica,
merca. zameriti se nach dem d. „sich ver-
messen“.  v eno mdro in einem fort.  kolo-
mdr mass. Vergl.  zmiraj, zmirom. b.
mera. merja vb.  merka genugsamkeit.  s.
mjera. namjera begegnung, zufall.  č. mira.
meriti, p. miara. zumiar uber die massen.
dial.  mira aus dem klr.  polab. moro.
os. ns. mjera. klr. mira. r. mdra. —
rm.  merc§. alb.  mcr§. lit.  mei - a. lett.
mers. merut. mdra beruht auf  md, ai.  ma
(me). magy.  merni vb., ivobei man das
magij. verbalsuffix vermisst.  mereze. mdrd
modius, daher  s. merov. mdrtdk, im stamme
slav., ist in slav. sprachen eingedrungen:
nsl, mertek. kr. mertuk. as. merbtikb,
merbtigb sabb.-vindob.  mertikb. s. mertuk,
mertik. sik. merfuch. klr. mirtuk. Auf
m&r&beruhtderb. ausdruckfiir,fnden“ :  na-
merja, namiram, namervam, namerjuvam:

Vergl.  asi. nainerjenije cy.or.6c.  s. namjera.
rm.  domiri sich zurecht finden.

meri-: asi. s^meriti humiliare.  mdriti
scheint von  mdriti messen nicht verschieden :
simerjena madrostb etwa „bescheidenheit“.
Andere werden an  menb fiir  miri. friede
denken.  nsl. ozmer ausschelten.  zmdrjati.
b. smiren bescheiden.  s. smjeran demii-
thig.  p. smierzyč, umiarkowač, mier-
niejszym czynid mdssigen, ddmpfen.  šmie-
rzye gniew. . r. smirjatb. — rm.  smeri
demiithigen. Vergl.  mera.

meril 1.: men im  asi. licemdra simu¬
lator ist dunklen ursprungs: dafiir auch
licedej. licemerovati. kr. licimer. licime-
riti. Vergl.  ns. namjeras se sich verstellen.

— Man beaclite lett.  lekulis simulator und
lice in  licemen.

meril 2.: das in viden personen-

namen als ziveites glied vorkommende  meri),
icofiir auch  min, ist, ucie das entsprechende
germ. voort, got.  mer, mar, dunkel. Mit
einiger ivahrscheinlichkeit wird an ahd.
mari glanzend, beriihmt, got.  merjan ver-
kiinden, daher  mers bekannt, beriihmt,
gedacht, ivomit das slav.  mbn venvandt
wdre. Von  men ist wohl auszugehen:  vla-
dimen. p. wlodzimierz (-rju). Dafiir  č.
mir: vladimir. In nichtslav. guellen  mar:
stoj mar, m oj mar; mir: vbsemir (vvizemir),
ljutomir (livvtemir); mer: gojmdn (goy-
mer). Vergl. got.  vailamers. kelt.  virido-
marus. Mit  men kann der bedeutung
nach  slavr. zusammengestellt werden:  vla-
dimen, vladislavi.

mešalu: b. mešal tisch, abivischtuch.

— alb.  misal, mgsale. Mittelbar auf lat.
mensa zuriickzufiihren.

mesene!: asi. mesecb monat, mond:
fiir dieses auch  luna. nsl. mesec, mesene,
dsl. masenc. b. mesec, mesečina. s.
mjesec. č. mčsic. p. miesiac monat.
dial.  miesidcek (miesiaczek) mond.  kaš.
miesanc mond.  os. mjesac. ns. mja-
sec. klr. mišad. wr. mesik. r. md-
sjac% monat, mond.  — preuss.  menig, ivofiir
man  menius lesen will.  Zič.menesis, menu.
lett.  menes. got.  mena, menoths. ahd.

13 *

mesi-

196

mezimci

mano, manot. ai.  mas, masa. enci' ist als
suffix anzusehen.

mesi-: asi. mčsiti mischen, kneten:
mesiti voda v-b vino. prirnesiti se k r b jeresi.
mešati mischen.  razmeša. verunrrung.  nsl.
mesiti kneten; das alte iter.  mešati mischen.
b. megja kneten, mischen.  smes mischung.
zamisain hlebu,. zames art speise.  kr.
masturni mixtus setzt ein  mis voraus.  s.
mijesiti kneten.  miješati mischen. č.  misiti
kneten, mischen.  mišeti, michati mischen.  p.
miesic kneten.  mieszac, migszad mischen.
polab. viizmesat. os. mjesyč. ns. mjesyš
kneten.  rnješa š mischen.  klr. misyty kneten.
mišaty mischen.  pomicha hinderniss.  wr.
zameclia hinderniss.  r. mesitb kneten.
mešatb, mechatt mischen. Die hedeutungen
n kneten u  und n mengen u , urspriinglich niclit
unterschieden, iverden in den meisten spra-
chen auseinander gehalten.  — 'preuss.  may-
sotan. lit.  mišti sich durcheinander mengen.
maišlti mischen. lett.  mist. maislt. mistret.
W. ist  mig, daher slav.  s und Ut.  š aus
palat.  k.

mesto asi. ort.  mestbce deminut.
nsl. mesto ort, stadt.  b. mesto ort.  s.
mjesto. č. misto ort.  mesto stadt.  p.
miasto stadt.  miejsce aus  miestce ort.
kaš. miasto, mniasto. os. ns. mjesto ort,
stadt.  klr. misto stadt.  misce stelle.
r. mbsto ort.  mestce. — rm.  namesnik.
preuss.  mestan stadt. lit.  mestas stadt.
mesčionis sttidter. leti.  mests. Vergl. lit.
mitau, misti; lett.  mitu, mist ivohnen, daher
etwa  met-to; zend.  mith hahitare.

meta-: b. smetam berechnen.  smetka
rechnung.  s. zamijetiti bemevken.  klr.
mita merkmahl.  namityty bezeichnen.  žarni-
tyty, izmičaty, pomieaty bemerken. Man
beaclite  kmituvaty begreifen.  pokmityty. pry-
kmitnyj. prymityty, prykmityty. nesmet-
nyj unzahlig.  wr. meta fiir r.  primeta und
fiir r.  zametka, niecic. r. meta zid.  metitb
zielen.  zametitb bezeichnen.  smctitb rechnen.
smeta computatio.  otmeta, pomota, primeta
zeichen.  zametka, metkij, kto chorošo me¬
tih. Man vergleicht trotz  t got.  maitan,
ahd.  meizan hauen, ivornach r.  meta etwa

als „eingekerbtes zeichen“ aufzufassen ivdre.
Man beaclite  wr. primeka zeichen und  r. me-
katb vermuthen; lett.  matu, mast wahr-
nehmen,  matlt empjinden;.  klr. krnit braty
wahrnehmen;  kmityty, ivoruber unter  ku
einiges beigebracht wird. Vergl.  meta.

mčti- ač. metiti laedere, percutere;
die bedeutung unsicher:  palicemi mšcen.
Vergl.  mito silva collucata,  paseka. mititi
(les). myf dial. fiir  paseka ist icolil falsche
schreibung.  os. mjetac castrare.  — Vergl.
preuss.  nomaytis verschnittenes mčinnliches
schivein.

mezita asi. succics.  nsl. mezga saft
in den bitumen,  mežiti exalburnare.  meže-
ven, muževen (drevje v spomladi), mežen,
mžen, mužen schdlbar.  zmuznoti exalbur-
nare.  piščal umužiti. s. mezga, mezgra.
e. miza, mizha. miždi. mižditi. p. miazga.
os. mjezlia. ns. mjezga. klr. mjaz splint.
mjazok mark.  mjaska, mjaščyna baumsaft.
mjažnyj, mjaskyj saftig.  mjaščyty ša in
den saft gehen: das  ja dieser ivorter be-
fremdet.  v6dmizhavity neuen bast belcommen.
wr. mezka. r, mezga, inzga, mjazga saft
in den bdumen, splint,  vyžimky kartofelb-
nye. — m agy.  mezga harz.  mezge baum¬
saft. rm.  mgzgg baumsaft, splint. lit.
mižoti abrinden. lett.  miza. mizot ab-
rinden.  apmizeti s sich mit rinde beziehen.
Hieher mag auch gehoren:  nsl. mezgec
rotzbube. Vergl.  miz.

luezinici: asi. mezinbCb der letztge-
borne sohn. Daneben  mezinbCb: prbvenbCb
ili mezinbCb. mizinbcb kleiner jinger op. 2.
3. 170.  nsl. mezinec digitus auricularis.
mazinec, bei Linde  mezenec, mezinek,
mezinik, mezinec, b. mizinka. s. mlje-
zinac der letztgeborne solin,  mezimac, bei
Linde  mazinac. č. mezenec. p. mizynny.
klr, mizynec, mezyneč. wr. mezinyj.
mezineč. r. inizinyj. mizinecT, (oti
častago mizanija, miganija). mezinbCb ist
eig. n klein u , daher das „kleine kind u , der
„kleine finger u .  — Vergl. preuss.  massais
7>iinus. lit.  mažas klein.  mažasis der Heine
finger. lett.  mazs. Slav.  z ist palat.  g
oder palat.  gh.

mi

197

miru

ni! 1. asi. usw. sing. dat. miki enlditiscli:
dagegen  mbne.

mi 2.: asi. minati, minovati voriiber-
gehen.  nsl. minoti. b. mina, minuvam.
s. minuti. č. minouti, mijeti. p. minac,
mijad. os. minyd. ns. minus. wr.
minučij, minuščij. r. minutb, minovatb.

— ai.  mi gehen. Damit steht in verbin-
dung  asi. mimo voriiber usw.  p. mimo,
imo. polab. maimii. r. mimo, nimo.
Ferners  asi. mimokii in  mimočbstvo Ttapa-
Spop/ri: ver gl.  prok'L. Ebenso  č. misati
tabescere schivinden: vergl.  mizeti. mze aus-
zehrung.  sik. zmiznut verschminden.

illicinfl : nsl. mičen, miken, mičkin
klein.  kr, rnidi. midahan. — it.  micchino,
midcino.

mulit b. auster.  — ngr.  p.68t teller-
muschel.

migdalu : asi. migdalu., migdala amyg-
dalum.  nsl. mandala. b. mindal. s.
mjendela mik.  p. migdal. klr. mandula.
r. mindalb. — Atis dem gr.  dinj-pSakov.
Daneben  č. mandl wie nsl. ušiv. aus dem
d.: ahd.  mandal, it.  mandola. r. mindalb
mag  migdalb gelautet haben, bis es durch
den einfluss des d. sein  g mit  n vertauschte.

mika-: os. mikac zivinkern.  ns.
miknuš schimmern.

ml letu: s. milet menge kinder.  mile,
minle volk.  — tur k.  millet.

milija asi. meile.  s. milja. č.  mile.
ns. mila. — lat.  milia. gr.  pikccv. ahd.
nula. gr.  p.Ouov. Man fuge hinzu  s. miljar
tausend pfund.  kr. milar tausend.  — it.
migliaio.

milo asi. dos:  milo devidbsko.

milotl : asi. r. milotb pellis ovina.

— gr.  p.Tp.coTV^.

milii: asi. mil r t mitleid erregend, lieb.
milb mi jestb misereor  aukaf/vi^opat. bogu
se mil-b dejaše £?tXeou-o. mili se tvorimo,
milbn'! žkestvo?. militi supplicare.  komu my
primilim-b se. umilbši se preda, gospodemb.
umiljati se. milovati misereri.  milostb mise-
ricordia.  mylostynja. milosradi. misericors
barmherzig.  nsl. mil: tebe se mil tuoriv
fris.  militi se blandiri habd.  umi lilo se mi

je ich ivard toeich gestimmt.  vmililo se mi
je es ist mir schiver um’s herz geivorden.
nemiloma unbarmherzig.  da ih je milota
gledati, milost, milošca habd.  b. mil
gnddig; lieb.  miliča.k. miluvam liebkosen,
lieben.  milno, umilno kldglich, mitleiahg.
milost, mileja schmachten.  doinile mu es
that ihm leid.  smilja se mitleid empfinden.
umilja se. otmiluvam, otmilja, otmileja
nicht lieben mil. 69.  kr. milo mi je ljud¬
stva ung.  s. mio. miljahan. milovati.
milost. č. mily. milovati. p. mily. os.
mily. milosč. ns. smiliš se. klr. mylu-
vaty. mylostyha. mylošži. r. milyj.
milovatb. •—■ magij,  malaszt, ehedem  milaszt.
rm.  mil§ gnade, barmherzigkeit.  milos gnd¬
dig.  milui sich erbarmen.  milostenie almo-
sen.  milostiv. umili totsivguv vb.  umilit
humilis.  — preuss.  mlls lieb. lit.  milti
lieb geivinnen.  šu-si-milti sich erbarmen.
mileti. melas lieb.  mllus. meilauti filr
milovati. malone gnade, tooraus auf
ursprilngliches  a filr.  i geschlossen wird.
lett.  milet lieben.

minderit: s. minder Jcissen.  b.
mender. — tiirk.  minder.

mirazu: b. s. miraz erbschaft.  —
tiirk.  miras. ngr.  potpštcuov.

luirija b. s. steuer. — tiirk.  miri.
mirli kr. zinnen.  — it.  merli.
mil’0, muro asi. salbe, dafilr dlter
hrizma. b. miriša vb.  mirizma. mirizliv.
mirosam ungere.  kr. mirisan adj.  s.
miriti, mirisati riechen.  mir, miriš geruch.
— rm.  mirosi vb. gr.  p.upcv. arah.  murr.

mirodija, mirudija b. petersilie.  s.
mirodjija dill, anethum graveolens.  — ngr.
p.upiootot geruch. Vergl.  miro.

mini: asi. mira friede, ivelt.  miro sb
diese ivelt.  vbsb mir% welt.  mirbski., vbse-
mirbsk^ iveltlich.  s'bmiriti, s r bmirjati pacare.
In den anderen sprachen hat,  mir meist nur
die bedeutung ,friede“.  nsl. mir neben
mer ung.  miroven habd.  vmiroviti se prip.
b. mir. mirja vb.  mirba bulg.-lab.  miresvam
ruhig sein.  razmiriti se. raznih’, razmmca
unfriede.  s. mir. č. mir, mer. primeri
induciae.  mir ivelt kat.  p. mir. przymierze.

misa

198

os. ns. mjer. klr. usmyryty beruhigen.
wr. razmirica unfrie.de.  r. miri> ivelt, aus
dem  asi. peremirie. rnir voli ti. zustimmen.
miroderi. marodeur, der als „volksschinder“
aufgefasst ivird.  — rm.  miren, razmiricg.
alb.  mir pax. lett.  mers.

misa asi. patina schiissel  p.!vw. bei
Constantinus Porphjrog.: daneben  bi j uda,
bljudo , gol.  biuds. nsl. miza tisch.

č.  misa schiissel.  p. misa. klr. mysa.
myska. polumysok. r. misa. miška

holzerner becher.  — alb  misurg. Fiir  nsl.
miza ist ivegen des  z deutscher ursprung
anzunehmen: ver gl. ahd.  mias tisch aus
mensa. Tisch und schiissel unterscheidet
man nicht. Die ivorter mit  s stammen
vielleicht doch aus dem lat., das auch in
spater zeit tonloses  s zivischen vocalen zu.
kennen scheint. it.  maissa, tavola Veglia.
preuss.  mynsowe schiissel.

mišku: b. mišk muscus.  r. muskusa,
mskusa. — gr. {i.bc/o'. Vergl.  moskott.

mistatniku: p. mistatnik, mikstatnik
lastentrdger.  — Man denkt an gr.  pisOarco?.

miška č. verschnittenes schivein,  nun-
vice, fezanice. miškovati verschneiden.
miškar. miškariti. p. miszkowa6, wy-
rzyna6. miszkarz, ten, co miškuje šwinie.
b. mečkar barentreiber: die zigeuner sind
bdrentreiber und besorgen zugleich das
geschdft des verschneidens der thiere. Vergl.
mečlku.

mišpulja: e. mišpule mispel.  p.
mespil, mesplik, mespul. — ahd.  mespil,
nespil. s. mušmula unmittelbar aus dem
tiirk.  mušmula : alles aus dem gr.  piamkov.
lat.  mespilum. Daneben  nsl. nešplja,
kr. nošpolj ung. č.  nyšpule. p. niesplik,
nieszpul. os. nyspla. ns. bušpula,
ruspula. — magy.  nespolya, naspolya.

mitč, mitust asi. alterne.  mitovati,
mitušati alternis pedibus calcare.  dem. st.
noštija mitušaje s§ izv. 697. 698. Vergl.
s. u sumit, sumitice. promititi: dva alaja
opet promitio juh. 517.  klr. myfma, my-
tuš, na mytuš ivechsehceise (bald mit dem
dickern, bald mit dem diinnern ende gelegt,
von holz).  p. wiazac mytuš dial. Podolien.

mlavi-

wr. mytuš. — lett.  mite ivechsel.  mitet.
metus. mišu. ai.  mithas alterne.  mitbu
conjunctim. got.  mith. misso aus  mitk-to.

mitkall : r. mi tkal b art baumivollstoff.
— nordtilrk.  mutkal. pers.  mitakali.

mitrenga : p. mitrega langiueilige
arbeit,  strata czasu. mitrežy6 die zeit ver-
tdndeln.  wr. mitrenga hinderniss.  zami-
trenžyc aufhalten, aus dem p.  — Man
denkt an ahd.  mittarunga vermittelung.

mizgtt: p. przymizg, umizg das schon-
thun.  klr. omyz das schonthun.  myzaty
lecken, schmeicheln.  myza mani.  omyzyna
kokette.  r. omizina schmeichelei.  omiznica
buhldirne.  — rm.  omizi Idcheln.

mlahavi!: asi. mlahavi, schivach.  mlo-
havtstvo. nsl. mlahav hab d. lex.  kr.
mlohav imbecillus, languidus.  mlahav ung.
klr. mlojnyj flau.  — Vergl. ai.  mla mar-
cescere.  mlana marcidus.  wr. mlavyj sich
schivach fiihlend. Vergl.  mlaku.

mlaka nsl. lache.  s. mlaka, kao sla¬
tina, gdje voda pišti iz zemlje, č. mlaka,
klr. mlaka. — magij,  molaka. Abiveichend
Arm.  mlašting. Vergl.  p. mlaka, mokradlo.
mlokicina, das mit lit.  malka lignum ver-
glichen wird , wasserweide. lit.  mirkti ein-
gemeicht iverden.  marka flachsroste.  markiti.
lett.  mirkt intrans.  merkt trans.  klr. mo-
rokva morast. Ob  nsl. usw.  mlaka und
klr. morokva zusammenhangen, ist sehr
unsicher.

mlaku: kr. mljak. s. mlak lau.
mlačiti. mlakva im vointer nicht zufrierende
lache.  mlakaica aus  mlakavica hitze. Vergl.
mlakonja socors.  — lit.  nu-smelkti flacces-
cere. lett.  smalks subtilis. Vergl.  mlahavii.

mlaska-: nsl. mlaskati,mleskati, mlja-
skati mit den lippen schnalzen, r.  čavkatfc,
cmokati., b. mleskam, mlešta vb.  kr.
mlezgati ung.  s. mlaskati mik.  mljaskati,
mljeskati. č. mlaskati nasclien: vergl.
mels-. p. os. mlaskad. ns. mlacaš. mlac-
kaš. mlackotaš.

mla vi-: s. mlaviti schlagen.  — Man
vergleicht got.  gamalvjan zermalmen. Zu
beachten ist  klr. mlavyj schivach.

mledti

199

mok-

mledti : nsl. mleden macilentus lidbd.
kr. s. mledan mager.  smlednjeti.

mlitva nsl. lahn,  zlata ali srebrna
pčna. mlitvar. — Aus dem lat.:  blitum.

modli- : nsl. modliti se baten fris.,
jetzt  moliti, moledovati, moledva dar mit
bitten beldstigt. č.  modliti. modla gotzen-
bild.  p. modlič. modla gebet. os.  modlič
so. ns. modliš. asi. moliti, molbba. mo-
litva preces,  zpstofkta. umaljati. b. molja
se vb.  molba. molitva. r. molitb. — rm.
molitvg. preuss.  maddla gebet.  madlit. Ut.
meldziu, melsti. malda. maldlti. Slav.
mold-, modi-, mol.

modreilti : e. modrin Idrchenbaum.
p. modrzen. modrzew m. Durch anlehnung
an  madry entstand  madre drzewo. Mit
modri blau ist das wort unvenvandt.

lil O drli še plur.  kr. name einer gegend.
— lat.  modrusia oppidum:  modropsa.

modri! : asi. modri lividus.  nsl.
moder, modras a spis.  modrica livor, vibex
liabd.  modris kornblume.  s. modar. č. mo-
dry. modrina blauer fleck.  p. modry. os.
ns. modry.

mog- : asi. mogli, mošti konnen.  pre-
nemošti, prčnemagati Jcraftlos werden.
moštb (mog-tb) kraft.  nemoštb. malomoštb
m. schivach.  mogatb mdchtiger mann.  velb-
moža. mog -ivollen:  ne mozi pogubiti noli
perdere.  nsl. morem (aus  možem), moči.
pomoči, pomagati helfen.  pomoč hilfe.  ne¬
moč morbus habd.  odnemoči, onemoči,
obnemoči, obnemagati, neomoči ermatten.
nemočica schivčiche.  mocj posse res.  b.
moga vb.  pomogna, pomagam vb.  pomošt.
sitmožen allmdchtig.  s. mogu, moči. moč.
obnemoči, obnemagati. ne moj fiir  asi. ne
mozi. 6.  mohu, moči. moc. nemoč. Ver gl.
namoči schioadien.  p. moc, moge. moc.
niemoc. niemagač krank sein.  pomagier
(pomagacz) helfer bat ein d. suffix.  os.
moc, možu. pomoč vb.  pomoč subst.  ns.
moc, mogu, možom. moc. klr. močy, mobu,
možu. roznembhty ša. moc p.,  moč. mo-
hota macht.  namoh bestrebung.  mog -ivollen:
nemogy sporyty, ne uperaj ša. wr. po-
mohci, pomohči. pomocneč. pomočnyj.

moba, moc, moča. mohenne subst.  umoco-
vač fest binden.  r. močb, mogti, mogu,
mogeši und  magti, magu, magiši dial.
mogutnyj. Vergl.dial.  mogoritb s]a,prahlen.

— rm.  pomožnik. lett.  makts macht neben
lit.  macis, mace, entlehnt: ebenso  pamače
hilfe;  magoti helfen. got. ahd.  magan.
Audi das deutscke wort liat die secundiire
bedeutung „wollen“.  g ist velares  gh (ai.
magh, mali. zend.  maz). lit.  moku und
lett.  maku iveichen ab. Mit  nsl. morem fiir
možem hangt zusammen  morati „zwingen“
und „mussen u , hie und da n dUrfen“.  pri¬
morati, primarati, primoravati. kr. s. mo¬
rati; dar aus  b. moram Vinga. Die begrijfe
„konnen, mogen , miissen u  durchkreuzen sich,
daher ahd.  muoz.an „mogen, konnen , durfen,
mussen“. Vergl.  os. dyrbječ sollen, miissen:
derbi-. Hieher gehort audi  asi. mošti plur.
religuien, eig. die krof te, die wunderwirken-
den: gr.  5uvotp.su;. got.  mahteis. nsl. moki
fris.  b. mošti. s. moči und, entlehnt,
mošti. klr. r. mošči, gleidifalls entlehnt.

— rm.  moašte.

mogorysI: as. mogoryšb, mogorišb
tributi genus, magarisium.  klr. mohoryč,
mohryč leikauf.  mohoryčyty beivirthen.  wr.
mohorič. r. magai^či leikauf, kauftrunk.
mogoryč r b, mogoreci zahlung.  — lit.  ma-
garičios plur. Daneben findet man das d.
likov und das magy.  aldomaš (oldomaši);
nur  r. dial. ein slav. wort.  posvedki. Vergl.
arab. ma/ w aridž ausgaben, kosten.

mogti: nsl. premog draco meg.  pre¬
mogova kri drachenblut valv. Dunkel.  pre¬
mog steinkohle, womit man  os. smohoč torf
vergleicht.

UXOgyla asi. tumulus: daneben  gomila,
nsl. s. kr. gomila. b. mogila. p. ino-
gila. kaš. modzila. polab. miig&la grob.
klr. mobyla, mobyra. r. mogila. — lit.
mogila. rm.  mogilp. alb.  magule, gamulje,
gomila. Hieher gehort klr.  magura ON.

moj asi. usu). mein.  — preuss.  mais.

rnojasinti : s. mojasin art aussatz.
b. majasad. — tilrk.  majasgl.

mok-: asi. mokrb nass.  močb harn.
moča sumpf.  moknati neben  meknati made-

mokuši

200

monastyrI

fieri.  močiti, makati, macati lam. 1.32. netzen.
mokrošb, mokrešb aquarius zodiaci.  nsl.
moker. moča. močiti, namakati, močer,
močver, močvir, močvar sumpf.  močilo
lache res.  močerad, čomorad molch (vom
sumpf e).  ti. mokr. 1 ’. mokrja vb.  makam
vb. mil. 36.  močorliv sumpfig.  s. mokar,
mokriti, močiti, močar nasse.  umak iceicJies
ei. č.  mokry. moknouti. močiti, moči-
dlo roste.  močar. močal m. močorka. mo-
ček liquor.  p. mokry. moknač. moczyč.
mocz. moczara. polab. mtikry. mucaidlti.
os. mokry. moknyč. moč. močič. ns.
mokšy. mokaš. mokš Jiarn.  mocydlo, mo-
cylo raste.  klr. mokryj. moč harn.  močar.
wr. zmokči, zmokač. r. mokryj. moknutb.
moklyj. močitb, makati. moča harn.  moče-
vina sumpf. ■— rm.  močirlg sumpf. magy.
pamacs, pemecs. pamacsol vb.  mocsar.
mocsola. mocsok schmutz gehort nicht hie-
her. alb.  močal.

mokuši : ar. mokast f. eine loeibliche
gottheit:  mokošb, sing. dat.  mokši und  mo-
koši. Aus einem sbornikz des sechzehnten
jahrhunderts.

mol- : asi. izmolčti eminere.  nsl. mo¬
leti hervorragen.  moliti hinstrecken.  s. iz¬
moliti promere.  izmalati se sich zeigen.  po¬
mol conspectus.  izmilati hervorzeigen deutet
auf eine W.  mel: dur eh dehn.  (melati)
milati promere; durch steig.  mol-: pomol,
pomolak: na pomol, na pomolku in  com-
spectu.

moldft : asi. mlada, jung, zart.  mla¬
deniči., mladeniči, mladinbci. nsl. mlad.
mladina bienvitrze,  mladiti (jabolka) weich
werden lassen.  mlaj novilunium lex.  spo¬
mlad fruhjahr.  mladika spross.  mladenka,
mladenkinja. mladezen jugend. Hieher
gehort auch  mlaj schlamm.  pomlajiti: po-
vodnja pomlaji travnik. b. mlad. kr.
mlad. mladjahti. s. mlad. mladiti pul-
verare.  č. mlady. omlaz nachtvuchs.  p.
mlody: molodec, molodyca, molodziec,
molojec sind r.  polab. ml;kly. os.
mlody. ns. mlody. klr. molodyj usio.;
daneben  mladeneč. wr. molodyj usw.;
daneben  mladzesenkij. mladency ist ein

fest.  r. molodoj usw.; daneben  mladem,
mladnja. mladenect. mladyŠT>. mladšij
dial. W.  meld. — preuss.  maldai plur.
maldenikis kind.  maldian eselsfullen. rm.
•'imlgdios biegsam.  mlgditsg spross. ai.  mardu
(merdu). gr.  |j.cžX6o)v iveichling; got.  mild-:
0 und  d stimmen nicht zu ai.  d.

moli-: r. molitb verschneiden ,  rezatb
skoti. dial. Daneben  muliti reiben, ver¬
schneiden.  — got.  muljan zerreiben.

molmolii-: č. vzmlamolati plappern.
Vergl.  bolboli-.

molmolii: nsl. mlamol; mlamola ab-

grund trub. W. wohl  mel, mol, daher etwa
„unterwaschene stelle 11 . Vergl.  spodmovk
aus  spodmolek grotte rib. und  mel- 1.

molstu: p. mlost, dessen bedeutung
dunkel ist:  dopadlszy warzechy i mlostu
nawali w brzucb šrnietany. Vergl.  r. rnolo-
snik^ tragopogon ;  molosnyj mit milch zu-
bereitet :  molosnaja kaša und  mels-.

molto:. nsl. mlato malztreber.  č.
mMto. p. mloto. klr. molot. — rm.
m§lat§. magy.  malata. preuss.  piwa-mal-
tan biermehl. Vergl.  meles plur. hefen.
finn.  mallas, gen.  maltaan. molto wie  molki
konnte man geneigt sein aus der W.  mel
und dem suff.  t r s zu erkldren : richtig ist
jedoch fiir  mlato nur die annahme der ent-
lehnung aus dem d.:  malta, ahd.  malz;
dann aber auch f ur  mlaki. Urveruiandt mit
malz ist S.  mladina bienvurze. r.  molodt,
molodizna.

moltii: asi. mlatt, ornlati. hammer.
Daher  mlatiti. nsl. mlatiti. kr. mlat.
s. mlat. mlatiti. č. mlat. mlatiti. p.
mlot. mlocič. omlot. os. mlocič. ns.
mlošiš. klr. molot. molotyty. molokba.
vymolot ausdrusch.  wr. molot. r. mo-
loki. molotovaja schmiede.  molotiti. —
rm.  imbl§ti vb.

moniil b. jungfrau.  m o mi. k jun gling.
momče. s. moma. momak.

momota-: p. momotač stammeln.
monastyrx: asi. monastyri, mono-
styri, manastyrb monasterium.  b. mona-
stir. kr. molstir, mostir. s. manastir.
p. monasterz. klr. monastyr. — magy.

mondo

201

monostor aus dem slav. gr.  govacr^piov.
ahd.  munistiri, munistri.

mondo: asi. mado hode.  nsl. mode
plur. f.  modi plur. m.  muda penis cum
testiculis res.  b. rcrbdo. m^dca plur. nie-
ren.  s. mudo. č. moud. moudi. p.
mada f.  mudo ist r. Vergl.  montwa evo-
nymus:  s. popova muda. polab. moda.
os. mud. klr. r. mudo.

mondru: asi. madrs iveise.  nsl.
moder. b. midi.r. č. moudrj. p.
madry. madrowa6. kaš. mandry. os.
ns. mudry. klr. r. mudryj. wr. mudzer
in nominaler form.  — rm.  mindru stolz.
lit.  mandrus pfiffig, stolz.  mundras, mudrus
munter. lett.  mundrs, modrs, mudrs munter.
modlt ermuntern. Alan vergleicht ai.  mandli
aus  man denken. ahd.  muntar. got.  mun-
drei zid. zend.  mazdra verstandig.

monisto asi. monile schmuck.  b.
manista, monista plur.  klr. monysto, na-
mysto. r. monisto perlenhalsband.  ma-
nisty plur. f.  mamisto dial.  — Man ver¬
gleicht ahd.  menili halsschmuck. ai.  mani
(kugelchen) , perle , edelstein, juivel: ein
suffx  sto scheint nicht vorzukommen. lat.
monile. Man fiige hinzu  nsl. menina ohr-
geschmeide.

mOJlka 1.: asi. maka marter.  mačiti.
nsl. moka fris.  moka ung. gual, %oka<s  15
holle.  moka, muka meg.  dslov. manka.
b. mika. rmsča vb.  s. muka. č. muka.
mučiti, mučedlnik, dial.  mučelnik. p.
meka. kaš. mance vb.  ns. muceš drgern.
mucny mitde.  klr. r. muka. — magy.
inunka arbeit. rm.  munk§ neben  klakg,
robotg und  lukru. lit.  munka, muka.
mučiti, mučine marter. lett.  makt. moka.
močit. Vergl. ahd.  muhhari anfallen und
ausrauben. Mit kurzem  a.

moiika 2.: asi. maka mehi.  nsl. moka
lex.  močnik mehlmuss.  muka habd.  s.
mulca. č. mouka. p. maka mehi, mauke.
polab. moka. os. ns. muka. klr. r. muka.
— mhd.  rnunke vel brey, polenta vocab.
vratisl. Mit langem  a.

moilži: asi. mažb mann.  mažaky vi-
rago.  mažtnb. mažatica. veltmaža. nsl.

morje

mož. možak, mužina rusticus habd.  dslov.
manž. b. m r bž. nrbžovnica frau.  žena
irmškar virago.  nrbža se vb.  preim&ža se vb.
s. muž. muškobana femina morum mase,U-
lorum.  č. muž. p. maž (aus  mež). klr.
muž. mužva collect. bauernvolk.  muliyr ge-
meiner bauer, das auf einem alten  mong-ju
beruht.  r. mužit. mužik r i. — rm.  možik,
aus dem r. Das wort hdngt vielleicht toie
got.  inanna, mannisks, ahd.  man, men-
nisco mann, mensch mit der W.  man
zusammen. Die venoandtschaft der voorter
halte ich fiir sicher.

mora asi. hexe.  nsl. mora, truta
alp:  mora ga sesa. kr. mora trud.  s.
mora. č. mura. mords. p. mora, zmora,
mara. os. murava. ns. morava. klr.
wr. mora. r. kikimora: kilti voird mit
lit.  kaukas verglichen.  — alb.  morg. ngr.
p.cipa aethiops, incubo. mhd.  mar m.  mare f.
Dunkel.

morači: asi. moračb fenchel.  s. mo-
rač. — alb.  morač. Nicht gr.  gapaOsv,
sondern  dgapoaov.

rnoralii b. Griechen.  moralja Morea
verk. 369. Vergl.  amorea, amorija. — Aus
dem gr.

morasti : č. moraš art getrdnk.  —
mhd.  mora7, maulbeenvein. mlat.  (vinum)
moratum.

morava č. Mahren.  — magy.  morva.
morda klr. wr. r. schnauze.  r. audi
myrda dial. Daraus  p. morda.

mordii: č.  mord mord.  p. mordo-
wač. ns. iriordai'. klr. morduwaty. wr.
mordovač. — Aus dem d.

more b. s. interj., ehedem auch klr.
— alb.  more, mre. ngr.  gwps. Daneben
b. s. bre. klr. brje. ngr.  prape.

morch-: p. mroszlta rubus chamae-
morus.  r. moroška. Urform  morska, asi.
* mraška. W.  mers-. r. moroška bedeutet
auch „sumpf u : dieses beruht auf der W.  merk
(lit.  mirkti nass werden,  merkti nass machen ),
wenn es aus  moročlta entstanden ist.

morje asi. meer.  pomorije. nsl. mo¬
rje. b. morije, more. s. more. č.
more. p. morze. pomorze kustenland,

morka

202

mostovži

Pommern.  polab. m&rai auf dem meere.
os. ns. moro. klr. r. more. — ali.  more.
got.  marei. ahd.  mari, meri. preuss.
mary haff. lit.  maris. mares das kurische
liaff.  pamarionis strandbeivohner.

morka 1.: nsl. schmalzmuss.  zmorča,
vinske droždže. — it.  morchia, morcia.

morka 2.: os. ns. mroka grenze.  —
Aus dem d.: ahd.  marca von  merchan
merken.

morkra : klr. morokva morast.  —
Vergl. lit.  marka, jmarka flachsiceiche.
merkti, marluti eintauchen, einioeichen. lett.
marka, mirkt. Vergl.  mlaka.

inorogtt: klr. moroh, muroh rasen.
Vergl.  murava.

morovlachti: kr. morovlah Morlahe,
jetzt nicht gebrduchlich: lat.  morovalacki
homines graecae fidei.  morlaci, bodie Wa-
lachen oder Murlaken, tiirkische Walachen
Uric.  — it.  morlacco bezeichnet jetzt den
slav. beivohner der ostkuste des adriatischen
meeres. gr.  gaupojJAa^o? der schivarze Wa-
lache, Rumune.  s. karavlah. Der grund
der benennung ist nicht gefunden: man
iveiss nur , dass schmarz und iveiss in den
namen einiger volker eine rolle spielen:
vergl. ausser dem bekannten das magy.
fekete Bolgdr schivarzer Bulgare und das
dem  morovlachti entsprechende tiirk.  kara
Eflak Walachei und beachte auch das tiirk.
ak paša, iveisser zar, wie die Muliammedaner
Asiens den russischen Čaren nennen. Die
bezeichnung scheint von den Tiirlcen ausge-
gangen zu sein, in deren sprache  kara
schioarz, gering,  ak iveiss, siegreich bedeutet.

morsti, morsa: r. morositt/ein regnen.
morochns feiner regen. Vergl.  morozga feiner
regen.  merkasitb dial.

mortusti : r. mortusn. todtengrdber,
grobokopatelb. — ngr.  p-opir,?.

morami nsl. huso.  mrena, murena
habd.  b. moruna, muruna, mrena. s.
moruna, mrena. c. mfinek, mrena. p.
murena, mrzana, brzana. r. mirom., mu¬
rena. — mn.  morun, mren g. magij,  marna.
tiirk.  muruna. lat.  muraena. ngr.  p.ou-
po6va, alt  jrupaiva, Die ivorter sind alle griech.

lat. ursprungs: die formen lehren, dass sie
in verschiedenen perioden entlehnt sind.

morva, murva nsl. maulbeere.  kr.
murva. s. murva neben dem tiirk.  dud.
murga art maulbeere.  č. moruše. p.
moriva. klr. morva. — Aus dem d.:
ahd.  mur, morboum, mulboum, murberi,
morberi. lat.  morum. gr.  p.opov.

morvfl, d. i.  mor mit dem sufjix  vi.:
asi. mravija arneise.  nsl. mrav. mravec.
mravlja, mravljinec, mrvinec. b. mra¬
vija, mravja. mravka. s. mrav. č.  mra-
venec. sik. mravec. p. mrowka. mro-
wiec dial.  mrowie ameisenhaufen.  polab.
morvi, mit d. lautfolge.  os. mrovja. ns.
mroja aus  mrovja. klr. muravel', muravka,
murach, murandel'. r. muravej wohl aus
morovej. muravlb. muraši. — gr.  p,6pp,o?
ušiv. an.  maurr aus  marvaz. zend.  maori
aus  marvi.

morzga: r. morozga feiner regen.
morožžitb: vergl.  moložitb, morositb und

morgatb triih e werden.  — lett.  merga, milrga
feiner regen. Vergl.  mergol- 2.

moril: b. s. mor dunkelblau.  nsl.
morič i^ana nigra.  — tiirk.  mor, aus dem
roman.: it.  moro. lat.  morus aus  maurus.
tiirk.  mormeneviš.

mosengju: p. mosiadz messing.  os.
mosaz. ns. mjesnik. č. mosaz. klr.
mošaž. wr. mosenz fiir r.  bronza. — lit.
masandis. misinge bietet das unveranderte
d. voort. mlid.  messinc, dessen ableitung von
ahd.  massa metallklumpen bezweifelt ivird.

moskotl: r. moskotb geiviirz.  — ngr.
goazoi;, \>.6<r/o$. Vergl.  mišku.

moskva r. Moskau.  — Daher magij.
moszka neben  orosz Russe. alb.  moskov.
lit.  maskolija Russland.

mosloku: r. moslokr. jliigelgelenk.  —
Man vergleicht tiirk.  maslak epistomium.

mosoru: č. mosor knollen, beule dial.
— rm.  mosor knollen , driise.

mostovži: nsl. mostovž halle.  musovž
aula lex.  — Der erste theil des ivortes ist
das d.  muss, der ziveite ist  haus: vergl.
farovž, ratovž. nhd.  mussbaus fiir  vor-
haus, ehedem im Salzburgischen.

mostti

203

možari

mostu: asi. most'!, brucke,  nsl. most
usw.  polab. miist. klr. most. pomost
diete.  r. mosta, pomosta fussboden.  —
rm.  pomost brucke.

moša klr. grossmutter.  mošul gross-
vater.  mošija meierei.  b. mošierin grund-
besitzer.  — rm.  moš der alte.  moaš§ gross¬
mutter.  mošie landgut.  mošierin.

moštij compar. pejor  rovrjporspo;;.
mošina : asi. mostna beutel, rfpa.
nsl. kr. mošnja. s. mošnje lodensack.  č.
mošna beutel.  p. moszna. os. mošen.
mošna. ns. mošyna. klr. mošna. mo-
šennyk, lotr. r. mošna. mošnja dial.
—• lit.  mašna, macna, makšna, makštis.
d. bair.  mosche hdngekorb.

mota- : asi. motati se agitari.  nsl.
motati, b. motaja vb.:  rogove si motaje.
motač. motovila f.  kr. nmatati ung.  s.
motati, zamotuljati einmckeln.  č. motati,
motovidlo. motornj geschickt (beweglich).
p. motač. polab. miitiivaidlu haspel.  os.
motač. motadlo, motjdlo. motnyc bemegen.
ns. motaš. klr. motaty. motnuty schiitteln.
Vergl.  motornyj riistig.  wr. motor ftir r.
ar kant. motornyj filr r.  provornyj. r.
motatb. motnutb bewegen.  mota strdhne.
motovilo. motorja rolle.  motyrb partie du
traguet.  — magy.  motdla. motring mrre
ist  c. motrcha. lit.  matkas točke gam ist
p. motek. Hieher gehbrt  nsl. motvdz,
motdz strick.  s. matuzica. č. motiiz.
p. motowaz. klr. motovjaz, motouz, mo-
tuz. motuzolok bindfaden.  motovjaznyk,
motuznyk seiler.  wr. motuz. r. moto-
vjazt. motouzm, motnz't dial.  — rm.  m§-
tguzg. In dem ivorte treten die W.  mot
(motati) und  enz (v§zati) auf: die bildung
ist singular. Es sind wohl die nomina  mota
und  vezi., vazi. verbunden.  č. motrcha,
motrchati, modrchati hangen mit  mota- zu-
sammen.

motlochtt: p. motloch der grosse
haufe.  klr. motloch knduel.  motloš ge-
sindel.  wr. motluch fetzen. Vielleicht zu
einander und zu  mota- gehorig.

motri-: asi- motriti, stmotriti schauen.
srmotrtlivbCb. In  osmmotrm error ist o prae-

position.  b. motrja vb.  kr. motriti, s.
motriti, smatrati, r. smotrn. motritb dial.
smotretb. — rm.  mutri, muntri vb. Vergl.
lit.  matau, matiti sehen.  išmatrus scharf-
sichtig. Daher *  mot-ni ein nomen, von dem
motriti stammt.

motilni: s. motar, matar saxifragum
mik.  motrika fench.  — gr.  p.apa6pov; daher
aach asi.  molotrn.

motyka asi. ligo.  nsl. b. s. motika,
č. p. motyka. os. moteka. ns. motyja.
klr. r. motyka. — alb.  matuk§. lit.  mati-
kas hacke.

motylo, motyla asi. onus,fimus. Viel¬
leicht auf  met- 2. zuruckzufiihren.

mozg- 1.: nsl. moznik art keil.

zamuzka radnagel.  s. moždanik. p.
moždžen.

mozg- 2.: r.možžucha ivachholderbeere.
možževelbnikm ivachholder tvird unriclitig
durch  „rastuščij meždu elbnikomn 1 ' erklart.

mozg- 3.: s. možditi trauben stampfen.
nsl. mezdžiti. meždžec pertica uvis contun-
dendis Ukrain.  mužgati. ns. smoržyš.
Vergl.  ginozg-.

mozgu : asi. mozgi, hirn: daraus
moz'bg r i, moznkn. moždanm adj. mit hirn
gefullt; subst. hirn.  nsl. mozg, mozeg,
moždžani, možgani. b. mozrng, moznk.
s. možak, moždani. č. mozek. dial.  muzg.
p. mozg. os. mozh, meist plur.  mozy.
ns. morzgi. klr. mozok. mazha. wr.
mozok, plur.  mozhi, mozki. r. mozgi..
— preuss.  muzgeno. lit.  smagenes viel¬
leicht filr  mazgenes. magy.  mozga. ahd.
marc, gen.  marges. zend.  mazga. mazga-
vant. ai.  majjan aus  masjan medulla.

mozoll: asi. mozok, gen.  mozoli,
plur. nom.  mozolije, vibex.  nsl. mozolj
pustula, ulcus.  mozoj ung. schmele.  mozelj
cicatrix.  č. mozol. p. mozol plackerei.
modzel schmele.  os. mozl. klr. mozol'.
mozola schioere arbeit ung.  wr. mozolič.
r. mozolb. mozgolb f. dial. Unvervoandt
mit ahd.  masar. — Vergl. lit.  mazgas
nodus. d.  masel narbe.

možari: nsl. kr. možar morser.  č.
moždif, hmoždif. p. moždzierz. mozdžir.

mramori-

204

rnurinu

klr. muštyr, mužčir; možar ung.  wr.
moždžer fiir r.  čugunnaja igotb. r. mož-
žero. — rm.  možer. magy.  mozsar. ahd.
mortari, daraus  morsari. lat.  mortarium.
Die Serben haben das titrk.  havan.

mramori-: s. mramoriti pflegen:  mra¬
mori mi pretila djogina volksl. Vielleicht
fiir  mormori. — Man denkt an ai.  smar.

mramorii: nsl. mramor, bravor grgllo-
talpa vulgaris maulivurfsgrille.

1Urasa: s. mrase plur. maculae.  mra-
sav. Ver gl.  mers-.

mrena nsl. membrana, staar.  mrenica
očna jambr.  — Aus dem lat.

1111*11  ga- : p. mrugae, mružyč blinzeln.
mrug. Vergl.  merga-.

niruka-: p. mrukač, mruczei brum-
men, das mit  markotač verglichen toird.
r. murčatb brummen. Vergl.  merka-. murly-
katb hdngt mit nordtiirk.  murla zusammen.

muasera s. belagerung.  — tiirk.  mu-
Kasere.

mucu: p. muc, mucyk hund mit ge-
stutzten ohren.  klr. mucyk mops.  — d.
mutz. it.  mozzo. Vergl.  nsl. muca felis.

inufte, mukte, muktice s. umsonst.
nsl. mulite sorglos TJkrain.  kr. mulite
gratis.  — tiirk.  mufte.

mucharii : s. muhar art hirse.  nsl.
muhič. — magy.  muhar. muharcza.

muchojartt: r. muchojara art stoff.

— ngr.  poo^ouapiov. it.  mucajardo. Vergl.
r.  obbjarb.

muchurtt : s. muhur petschaft.  — tiirlc.
miihr.

mucMItt: b. muhul schimmel.  muhle-
sam, muhlesvam schimmeln.  — ngr.  p,ou /j.a.
p.ou'/Xiai[w. Vergl. lit.  musas schimmel. Man
erinnert sich bei  muhulu an  d.mufF, miilFeln.
Das wort ist dunkel.

muk-: s. mukljiv humidus.  — lett.
mukls. muklains paludosus.

mukajetu: s. mukajet aufmerksam.

— tiirk.  mukajjed.

muli-: nsl. muliti muhen:  krava muli.
multanka p. rohrpfeife.  — Aus der
Moldau  (multany) stammend.  r. muntean
gebirgsbeivohner dial., aus dem rm.

mulil 1.: b. mule (mulet) maulthier.
Daneben  mi>ska und tiirk.  kattr. p. klr.
mul. os. mul. r. muli.. Bei meg. findet
sich als  kr. mulo spurius.  — lit.  mulas.
ahd.  mul. lat.  mulus. ngr.  gooXdp!.

mulil 2.: nsl. mul jluthsand.  s. mulj
alluvio.  č. mula. umouliti verschlammen.
p. klr. mul schlamm, muli.  p. namul. na-
mulenie. klr. namul schlamm.  wr. mul'.

r. mulitb (vodu) triiben.  — lit.  mulve
schlamm.

mulil 3.: s. muo hafendamm.  — it.
molo. mgr.  p, aus lat.  moles.

mullei: nsl. mulec mutilus  (vol, ko¬
zel). — Man vergleicht lat.  mutilus. Ab-
seits stehen  s. muljati stampfen.  nsl.
omuliti abstumpfen.  wr. mulič drucken.
klr. namulyty ivund reiben.  ■— Alan ver-
gleiclie lit.  mulvlti plagen.

mumija-: nsl. mumljati murmeln. Vergl.

s.  mumonjiti.

mumii: s. mum kerze.  — tiirk.  mum
ivachskerze. zig.  mom.

munika: č. munka wamme,  lalošky

dial.

mura b. magen.  — Vergl. alb.  mul§z§
deminut.

murava asi. caespes.  nsl. murava
trava das um die hčiuser und an den wegen
ivachsende gras.  b. klr. murava rasen.
wr. murova. r. murava griines gras neben
murdva firniss. Vergl.  muravyj griin und
mur maimonat dial.  — lit.  maurai enten-
griin. lett.  maura gras um’s haus, rasen.

murdaru: s. murdar unrein.  — tiirk.
murdar. ngr.  poupSapsuio.

murekepii: b. murekep tinte.  s.
murečef. — tiirk.  mtirekkeb.

murgo b. schivarzlich.  murgav. s.
murga olivenfarbige maulbeere.  č. mur-
gaša fiir  strakata bunt dial.  klr. murhyj,
muruhyj, muryhyj, buryj schwarzgrau.
r. murugij dunkelbraun.  — alb. rm.  murg
dunkel.

murinil: asi. muriin. mohr.  nsl.
mur mohr, rappe.  muree rappe.  muren,
rrmrček art grille, grgllus campestris.  s.
moreša. č. mourenin. p. murzyn: da-

murtatu

205

mu

her  murzy6 schioarzen.  os. mur. ns. mor.
klr. niurvn. r. muriivr,. — ahd.  mor.
lat.  maurus. lit.  murinas mohr, schivarz.
Auf dem lat. beruht  nsl. mavra schmarz
gestreifte kuh. Vergl.  mavra.

murtatu: s. murtat verrather.  —
tiirk.  murtad.

luurza klr. prinz chrest. 415.  — tiirk.
mirza. Daneben tor. lit.  murza schmutziger
mensch.

murtt: p. klr. mur mauer.  sik. mur,
zed’. os. ns. mufa. wr. mur. mural.
r. zamurovatt. Daneben  nsl. mir einfrie-
dung; im westen mauer, sonst  zid. mirišče
ruine.  kr. s. mir mauer.  polab. mau-
foje mauert ist neue entlehnung.  — lit.
muras. muriti. lett.  muris. ahd.  mura,
muri. and.  mur. finn.  muuri. Aus lat.
murus.

UlllS- L: č.  museti miissen. dial.  mušet.
p. musiec. mus zicang.  wymusič erzicingen.
os. musyč. musa6. ns. musaš, mysaš.
klr. mušity. wr. musič. — lit.  musiti.
magy.  muszaj: daraus rm.  musai es muss
sein. ahd.  muo^an. mhd.  miie^en: vergl.
os. dyrbječ (derbi-) und  morati (mog-).

m lis- 2.: p. muskač, musn^č glatt
streichen.  — Vergl. lit.  maukti streifen. lett.
mukt abstreifen.  mus vielleicht aus  muks.
W. muk.

lmisi-: kr. musiti mutire verant.
mustaku: b. mustak schnurbart.  nsl.
mustači bart.  mustač ein einzelnes bart-
haar.  s. mustač. — rm.  mustac^. alb.
mustakje. ngr.  [j.ouGTa/.t. agr.  giiTaS.

musulimaninu: as. musukmaninb,
musromaninb, busromanini., busurmanint.
kr. busloman. p. muzulmanin, bisurman,
bezerman. bisurmanič vb.  klr. bysurman.
busovir, buzovir unglaubiger.  buzovirka.
r. musuliunanini), busurmann ušiv.  — tiirk.
mtisulman. Vergl. magy.  boszorka hexe.
kr. č. sik. klr. bosorka. 6.  bosorkyne.

mušema s. art ivachsleinivand.  b.
mošama. •— tiirk.  miišemma’.

lUUŠi-b.  muša, mušna stechen.
mu š torij a s. kdufer.  b. mjušterija.
— tiirk.  miištdri.

muštynu: p. musztyn, bity talar rubel.

— lit.  muštinis (dorelis) von  mušu, mušti
schlagen.

mutlaku: b. s. mutlak gewiss.  —
tiirk.  mutlak.

Ul utici: nsl. mutec der stumme.  mutast.

— d.  mut dial. rm.  mut. lat.  mutus.
sik. mutec ist  upupa.

muzaveru : r. muzavern betruger.

b. mjuzevirin. kr. muzuvir verleumder.
mužovir franlcop.  — tiirk.  muzzevvir.

muzici : nsl. muzec sdgeblock.  —
nhd. bair.  die musel, mtisel.

lllllžde b. guta nachricht.  s. muštu-
luk. — tiirk.  miižde.

mu: mu scheint das vorhergehende ivort
liervorzuheben.  nsl. tijam, tija. doklam.
potlam. b. jedvam. kr. doklam, po-
tlam. s. terem neben  tere aus  to že. po-
klem. dotlem neben  dotlen bis dahin.  li¬
stom. p. wždym, wždam dennoch.  os.
tedym. ns. žem. Man vergleiche ai.  srna,
dessen  s ausfiillt, wie in  to-ms, ai.  ta-smin.
to-mu illi usw. Die ursprache besass eine
grossere anzalil von partikeln, deren bedeu-
tung fiir uns nur in der hervorhebung ein-
zelner theile des satzes liegt. Dies tritt vor-
nehmlich im ai. in der sprache der Voden
ein. Im slav. gehbren hieher folgende par¬
tikeln:  1) a: b. toja hic.  nija, ni wir.  kr.
prija, poslija. kaš. jesta est: vergl.  nsl.
jeste. p. dzisia, dzisiaj, dziš: dzisia soli
dem  wczora nachgebildet sein.  ns. žinsa
hodie.  letosa dies jahr. Vergl. zend. loc.
sing.  ajpja neben  aipi. loc. plur. suffix  bva

neben  ku. gr.  e-piv-r;. tuv-vj. otc-vj. ai.

gataja, asi.  raka, rakoja. Man fuge
hinzu  am, das in der declination eine rolle
spielt: ai.  mahjam, lat.  mihi. tubhjam,
lat.  tibi. 2) da : r. poki, pokida. 3) ga
ns. lia os. neben  dga, dha. 4) go und  že
soicie  zi. 5) i: vergl. ai.  id, im. 6) mu:
ai.  srna. 7) nit: nebom.; obačern., obače.
sik. tuna. lit.  ašenai ego.  tujenai tu.

8) st: r. zdeisi., zde. Vergl.  p. jestem

se pocziwy. bylam se szczežlbva volksl.

9) to, ti: nsl. toti hic.  kaliti sicuti.  bašti
(bxšb). Man beachte  č. roztodivny, rozto-

miičika

206

muk

krasny, roztomily. klr. ostohyd’ity wider-
licli iverden.  ostohydiyj ekelhaft: stavim
liyd (gyd). 10) va: togava tum. Ver-
schieden von diesen nur zur hervorhebung
des vorhergehenden wortes bestimmlen par-
tikeln ist  en, das nach der ansicht einiger
forscher eine dem ausdrucke des sing. loc.
dienende postposition ist:  nebes-e aus  ne-
bes-en. en spielt dieselbe rolle im umbr.,
osk., im lit.

miičika: r. močka (myčka) faser,
fibra, ohrldppchen.  močalo lindenbast.  močes-
nikii, korobbja iz % lubka, vu. kotoruju kla-
dut% močlci dial. W. wahrscheinlich  muk.

mučita: asi. niičbta imaginatio.  nričbt r L
aenigma.  nrbčbtati imaginari.  s. mašta-
nija praestigiae.  r. mečta vision. Ich
daclite einst an  muk (nmknati), viich auf
nsl. zamaknjen entzuckt, aufw?&\  ;  maouk
ldtzige Icrankheit und auf ( s, mai^tavica
spasmus berufend.

mud-: asi. iznradeti . ’ rerden.

unmdnati: ašte bi uarah. s  j.
nradh. tardus.  nmdliti, k r r, - 1
In r. guellen  liibdlostb, mi.d
544.  nsl. medel schivach,  lal

lex.  medlo mi je. medloba. a.  mc-

dlevati. medloven. omedlevica dtliguiuin.
Daneben  omilavica habd. Man merke
omendlevati, prežati pri kacem piru. č.
mdly. mdleti. mdliti. p. mdly. mdlawy.
podemdlie, podemglic. klr. mlyj. mlity
vb.  mloba. wr. mlošč aus  mdlošč schivaclie.
mleč vb.  r. mlete vb.  meleda verzogerung.
medliti, meledite zogern. Vergl.  s. mledan
mager  (mledtt). Hieher reclme ich  *mud- in
muditi cunctari.  mudbnn tardus. Daneben
maditi. madbms. nsl. nemudoma allso-
gleich.  zamuda, muditi aufhalten:  mudi se
mi. mublati zogern.  b. muden. č. dial.
zmudič čas, mariti čas. p. zrnuda. mu-
dzič. os. komuda, skomuda sdumniss.
polab. meudi sa. eumeud&l sa. ns. ko-
mizis aufhalten.  skomda sdumniss. Dunkel
ist  r. motčatb saumen.  — lit.  mauda sorge.
maudoti sich langweilen. An  maditi schliesst
sich an rm.  premind verschieben. Man ver-
gleicht ai.  manda.

n’B.

D

mucka: asi. * m'L h a, mnšica neben
myšica culex. č.  mšice blattlaus.  p.
mszyca. ns. pšyca mucke.  klr. moška
stechmucke.  r. mocha, moška. — preuss.
muso. lit.  muse. lett.  muša fliege. gr.
p.u-T« (pncr-ia). Unverwandtahd.Tsmc.ca,. Mit
gesteigertem vocal:  asi. muha fliege.  nsl.
muha, mušica, b. muha, mušica, muhica,
č. moucha. p. mucka. polab. meucho
fliege.  klr. mucha. mušnja collect.  r.
j^mucha. — magy.  muska. muslica, mus¬
lina. rm.  mušic§. mušing. alb.  music§.
Vergl.  b. muša vb. stechen.

mttchurti: r. mochom, gen.  mochra,
nioclma zotte.  morcki. klr. moclina. wr.
mochra. ■— lit.  makrai zotte, franse.

mticliti: asi. mnlm mo os muscus.  nsl.
meh. mahunica moosbeere valv.  mahovka
mehlbeerbaum.  b. mnh. mnhav. s. mah,
mahovina schimmel.  mašina herc. 210. č.
p. ns. mech. p. mszyč bemoosen.  klr.
moch, gen.  imchu, mochu. mšed flechte.
wr. mšara. r. moch. mšite. imšarite. po-
mošb moorboden.  — magy.  moh. muha.
ahd.  mos neben  mios.

muli- : asi. mnknati se transire.  pro-
rm-če se veste. zanrbknati schliessen.  pri-
m r i.ka lagueus.  zam r bka. rirtčati. unrbčati.
mycati, myča. nsl.meknoti,maknoti. mak-
tati, meketati, mikati, micati. mikar seiler.
mikastiti, zamaknjen entzuckt.  mačuh typhus.
zanjka (zamnka) schlinge.  b. iznrbkna vb.
vnrbknuvamn/i. primka: primbka bulg.-lab.
onrbkna len. kr. micati. umčati rapere.  s.
maknuti, rnači. micati. makalj. namicati
kleinweise zusammenbringen.  domčati se. na
domalc nahe.  omče, zamka schlinge.  uzmak
rilckzug.  smak ende der ivelt. č.  mknouti.
mčeti. pomče. mykati. myceti ist  mycati.
zamek scldoss.  sik. zamknut. zamkynaf.
p. rnknač. pomek, pomylc sprenkel.  napo-
mlcnač liinleiten.  zamknač, zamyka6. za-
mek schloss, burg.  mkiy, mgly schliipfend.
polab. zam&knot verschliessen.  vstm&knot.
os. zank castellum.  ns. myknuš, mykaš.
klr. mčaty, imčaty. myčka. mykaty. myk-
nuty. vymyk. pomykaty aushecheln.  smyk
fiedelbogen.  wr. mknuč. mkae. r. mknutb.

murna-

207

mysa-

mčati, imčatb. mykatb. zamknutb. za-
moki,. pomča. umyonik r t. • — preuss.  so-
mukis schloss. lit.  mukti entkommen. lett.
mukt gleiten.  maulct abstreifen: dieses ent-
sprdche einem slav.  muk-, ati.  muk Ibsen:
mučati. vimolta losung. Vergl.  mučita.

intima-: asi. nranati, momlja balbu-
tire. Vergl.  p. momot, mamot; momotač,
mamotač. r. mjamliti.

mtinasi: asi. nrinasb, minasa, mnasa
mina.  — gr.  (iva.

mftliichft: asi. mnih r i, urspr.  miniht,
monch.  mniha /. nmištski,. nsl. umih,
menili, as. mniht. e.  p. os. mnich.
ns. mich. ar. mniclri. — lit.  mnikas,
minikas. lett.  mukis. ahd.  rnunick aus
monachus, daneben  monalm. munichu ist
ein pannonisches wort.

mtillOgti: asi. mtin ogh,  mnog'% man-
cher.  množiti, množati pass.  mnogašbdy,
mnogašdy, mnogaždy, mnogašti, mnOgyšti,
mnogašti oft.  nsl. mnog. dslov. mlo-
gišt. s. množina, množina, mnogašt. 6.
innohy. mnohdy. ns. mlogi, mogi. klr.
r. mnohyj usw.  — Vergl. got.  manags,
nitistft: asi. m r BSfc& most.  b. raist.
kr. s. mast. s. audi  must. mastika. č.
mest, gen.  mstu. r. meški, gen.  msta,
msto. nsl. mošt, os. mošt beruhen auf
nlid.  most. Dasselbe gilt von  p. moszcz,
muszcz, klr. mošč. ahd.  most aus  *mo-
stum, mustum. Die iibrigen icorter stam-
men wohl aus dem lat., ivofiir  rt fiir  u
spricht. Abseits liegt  nsl. maščina, izmaš-
čeno grozdje.

mfttti: as. miti art mass.  č. met,
gen.  mtu. — ahd.  rnutti. lat.  modius.

mtizdrakti : b. mgzrak lame.  s.
mizdrak. — tiirk.  mgzrak.

rntizg- : r. mzgnuti verderben.  moz-
gnutb abmagern.  mozžatb fiir  nyti dial.
promozgnuti acescere. ZuAschen dlesen ver-
ben besteht kein loesentlicher untersdiied der
bedeutung.  asi. nmžditi, iznnžditi sdmadien:
aus  mizgiti. izmiždati in  izm'iždalx schwadi.
izmrbždanije SkeOpo?. pomoždati: razdru-
saaše i pomoždaaše stegh.  nsl. zmožditi
ung.  r. mzga dial. fiir  mozglaja pogoda.

mozgi, regnerisdies ivetter.  možžitb ein-
voeidien.  mozgljavyj. mozgi j akt, izmožden-
nyj. Vergl.  č. možditi schlagen.  —- mlid.
murc morsch.

lliy asi. nos nom.  nsl. mi. b. da-
filr  ni, nija, nije: asi.  ny und das hervor-
hebende  a. s. mi ušiv.

my- 1.: asi. myti, myja waschen.  mylo
itota 7tk'jv6vTwv. pomyje spiilidit.  omnvem,,
omyven r i. nsl. miti. pomije spiilidit.  b.
mija vb.  muja Vinga.  pomija. s. miti. č.
myti. mydlo seife.  pomyje. p. myč. mydlo.
niyciel bad.  pomyje. polab. mS.it. m&ije
ivascht.  stimyt abivasdien.  os. myc. my-
dlo. ns. myš, muš. klr. myty. mylo.
pomyji spiilidit. Vergl.  v odnu myt auf
einmal.  niytel waschwasser.  mok direst. 478.
r. myti. mylo. pomoi plur.  myteja i oasche-
rin.  neiu«j.;*diMneumojka schmutziges weib.
mvtbhJK ffiP  f mytbe. mbju icasche dial.

— preuss.  au-mu-snan
acc. u. , L  .  • ■. hoden.  muilas seife.

m v- 2.: e. myjati muhen.  — Vergl.
lett.  mau-r, mau-nu.

myk-: r. myčatb mugire.  inyki, ge-
briill. Hiehen gehort:  nsl. mukati briillen
habd. lex. meg. von einem nomen  mule-,
b. muča vb.  s. mukati, e. mukati, mučeti.
os. mučeč. klr. mukaty. — nhd.  muhen.
lett.  mau-t. gr.  eg.uy.ov. guso;. guzao-Oa:.
Vergl. lat.  mugio, davon rm.  mudži vb.
Vergl.  my- 2.

myli- L: č. myliti venvirren.  omyl
irrthum.  zmoliti tdusdien.  p. mylič. melka,
omylka. os. mylič, molic beirren.  ns.
moliš. klr. mylyty. obmyl irrthum.  omyllca
taumellolch.  wr. mylo fiir r.  ošibka. r.
mylitb triiben, hindern, tdusdien.  — lit.
apsi-mojli-jau ich habe mich verredinet.  militi
verfehlen ist entlehnt. lett.  melst, muldet
verwirrt reden,  maldit irren.

myli- 2.: r. obmyljati sja lacheln,
die zdhne fletschend.

mysa-: nsl. misiti se, misati se, mu-
sati se die federn wechseln.  — ahd.  mu^on.
mlid.  muz,en, das auf lat.  mutare beruht.
Slav.  s fiir. t,:  d.  s entsprdche slav.  z.
Alter ist, dem d.  inutern entsprediend,  nsl.

mysli

208

mTg-

mitar: kragulj mitar nisus per annum aut
ultra asservatus habd.  kr. mitar soko.
s. mitariti s v sich fedem aus  *mytari. klr.
myt’ mausezeit chrest. 185. 478.  r. niytb.

mysll: asi. myslb gedanke.  mysliti
cogitare, cunctari.  domysli.: vb domysl r B
došbdn. promysh>. razmyslT>. primyšljaj.
nsl. misel, gen.  misli, misliti, zamišljaj
brunst der kuhe. Alte PN. :  primusl, do-
bramusclo,’ miramuscle aguil. :  premyslx,
dobromysl-B, miromysl%. b. mis^l. misija
vb.  s. misao. mišljeti, misliti. č. mysl.
mysleti, mysliti. myslivec. p. mysl. my-
šled, myšlič. os. mysl'. mysleč, myslič.
ns. mysl'. mysliš. klr. mysl'. myslyty.
r. myslb. myslitb. smysl-b. — rm.  zamisli
vb. Ut.  mislis. misliti, lett.  mislit. Man
vergleicht got.  ga-maud-jan: in diesem falle
todre  myslb zu deuten aus  myd-tlb, Andere
stellen ein  mnn-sli auf.

inysu: r. mys r B das hervorragende,
vorgebirge.  golomysyj bartlos. Daneben  wr.
mys ivinJcel.

myši: asi. myšb f. maus.  nsl. miš
(nrtš, gen.  miši), speči mi s jiedermaus.  b.
miška. s. miš m. slijepi miš jiedermaus ;
dasselbe bedeutet  liromiš, Ijeromiš, sljero-
miš. mišpotopir Bella.  č. myš. p. mysz.
polab. mSis. os. myš. nsl. myš, muš.
klr. myš. myšva collect.  myšperliač, per-
hač, poperhač jiedermaus ung. : jlatternde
maus.  r. myši>. myši>jakT> arsenilc.  —
ahd. and.  mus. gr.  pu;. lat.  mus. ai.
muš maus :  mus loegnehmen, rauben. (lit.
pele nach der farbe:  peleti schimmeln).
Dieser thiername wird auf korpertheile, vor-
nehmlich auf muskel und arm, Ubertragen:
asi. myšbka arm.  myšica. nsl. miška:
za miške se prijeti. b. mišea, miška,
mišnica, pod miški: podmišnica. kr. mi¬
šica. s. mišica, miška. č. myška. p.
myszka. os. myška. klr. myšy6a. r.
myšca. — Vergl. ai.  muška hode. gr.  puc.
potov. lat.  musculus. ahd.  mus. myši be-
ruht auf  mychi und dieses auf  mysl.

myto asi. lohn, geivinn.  mytari>. mytb-
nica. nsl. mito, mita geschenk, geschenk
zur besteehung, bestechung.  mititi, podmititi

bestechen.  mititi se sich einschmeicheln.  b.
mito steuer.  s. mito, mit bestechung.  mi¬
titi. č. myto mauth.  p. myto preis,
mauth.  podmyci6 bestechen.  przemyci6 den
zoll verfahren.  kaš. myto. polab. m&itii,
rnSit lohn.  os. ns. myto lohn.  klr. myto
zoll.  r. myto zoll.  myt r b fur  arenda.
mytitb. dial.  promytitb, promutitb, promu-
,čatb vermiethen.  — rm.  miti bestechen.  mit§
'usura. alb.  mitos bestechen. lit.  muitas,
mitas. lett.  muita. Aus dem d. : ahd.
muta mauth, zoll. Eine junge entlehnung
ist nsl.  mota mauth.

myza r. landgut.  — lett.  muiža.
rniči: asi. mbčb, mečb schivert.  nsl.

s. mač. č. meč. p.
ns. rnjac. r. meč%.

as. maki.

meč. metsi /ra.
miecz. os. mječ.

— lit.  mečius. got.  meki.
finn.  miekka.

lliig'-: asi. mbgnati, mbžati nictare.
mbgnovenije. Steig.  meg-: s r bmčžiti (oči).
Delin. iter.  mižati, miža; daneben  * migati:
okomigT>. ponibžariti, siimbžariti. nsl.
megnoti, magnoti. megnenje. mžati, mežati,
mižati, žmati aus  mžati. megetati, mežgetati
blinzeln.  migati, daher  mignoti und  migljati
und von diesem  migljaj icink,  migljenka
flitter.  zamignoti einschlafen.  zmeriti aus
mžeriti (asi.  mbžariti). mižurkati. mižavo
vreme, mižkut fledermaus: die schlafende.
b. snrbgna vb.  migam, migna vb.  v mig.
mižurja vb.  smeža oči vb.  kr. migati,
s. magnuti, namagnuti. namigi vati, namig-
avati. namignuti. namiguša die gerne zu-
ivinkt.  žmiriti, žmirati. žmuriti. žmura
blindekuhspiel.  žmurečke. Vergl.  name-
žurati se sich runzeln.  č. mžiti fein regnen.
pomžiti die augen schliessen, fein regnen.
okamženi. mžikati. mžiknut dial.  mihati:
mihnouti. mihotati. mik. mhoufiti. žmuriti.
Vergl.  primfič oči dial. filr  pfimbouriti oči.
sik. hmuraf: očima limurat'. p. mgnač.
mžeč schlummern.  mžy mi sie. migač, mi-
gnač. mig. migotad sie flimmern,  o przed-
miocie, lctory poruszajac sie rzuca blask.
zmružek blindes mčiusel aus  zamžurek.
mrzonka, mrzeč, mrzyk fur  mžonka, mžeč,
mžyk. polab. likgoje blinzelt mit den

migla

209

mlz-

augen.  ns. samžeriš. klr. mžity, mžaty,
imžaty fein regrten.  mža dilsteres ivetter.
(nsl.  mižav ditsterj.  myhaty, myhnuty (očy-
ma) blinzeln; Jlimmern.  myhofity, mylit'ity
blinken.  myhkyj glanzend.  myhavka bach-
stelze (nach der beiveglichkeit des schivanzes).
zažmuryty. žmuryty očy. s , bmbžaryty ša
chrest. 485.  wr. mži6 ;  somžič blinzeln.
žmura. r. mgnuti, blinzeln.  pomžatb ein-
schlummern.  mžitb schlummern.  mža blin¬
zeln, schlummer.  pamža 7  somža schlummer.
dial.  migatb, mignutb. migb. zamžuritb,
zažmuritb. žmuritb. žmura. žmurki. raz-
žmuravitb sja die augen ojfnen.  — rm.  miži
vb.  mižirea aurorei. mig§i vb. lit.  migti,
užmigti, mingu schldfrig sein.  megas schlaf.
megoti schlafen. lett.  aizmigt. megs schlaf.
Die bedeutungen sind mannigfaltig. Ich gehe
von der bedeutung „mit den augen blinzeln“
aus, mit der sich die schnelliglceit des flim-
merns und das dunkel bei gesclilossenen augen
vielleicht vereinbaren liisst.

migla: asi. mbgla nebel.  nsl. megla,
b. migla. s. magla. e.  mkla, mlha.
meholiti nieseln.  p. mgla. migoč thau-
uoetter.  polab. magla. os. mhla. mihel.
mibolič, mižolič nieseln.  ns. mla. klr.
mhla, imla aus  imbla. wr. mylilica. r.
mgla. mga dial.  — lit.  migi e, migla, rniglis.
lett.  migla. miglat nebeli i. arm.  meg.
gr. ctjJ./fr,. ai.  megha. zend.  maegba.
V er gl. alb.  injegulg. Slav.  g ist velares  glj.
Vergl.  miz.

mlclielu: asi. mtšeh. turpis quaest.us.
mbšeloiskatelb. Vergl.  mbšelb materia.  r.
mšel'b geivinn.  obmiclmutb sja sich irren.
obmešelitb sja. mišulitb sja manguer.  ob-
mišulitb sja. obmisenitb sja. — rm.  inšel
betrilgen.  inšel§čune betrug.  mišelnik bei
den WalachenMdhrens. Man denlct an arab.
muhassal das gevoonnene und an ai.  mul
steklen und  miša betrug soivie an lett.  mi-
set in errorem in ducere: die erste deutung
ist umvahrscheinlich.

mini j : asi. mbnij kleiner.  nibniti.
nibnbšina. mbnbstvo. nsl. menje. menjši.
Vergl.  namič, nanje nicht einmal.  b. nrurtn,
m r bn%k, mtničrbk, m r i>neč r bk, mT,nim»k.

kr. minji parvus.  s. manj. manjiti.
manjma. č.  mene, men. menši. meniina.
menšiti. p. mniej. mniejszy. mniejszy6.
mniejsze6. polab. manaj iveniger.  nama-
nejsi der kleinste.  ns. mjenij. r. menee.
menbšij. menbšalcb. — got.  mins. ahd.
min. gr.  givi?. lat.  minor. Vergl. lit.
menkas gering.

milil: nsl. nrtnek, menek aalraupe.
menic rutte.  wr. menb, gen.  mnja, menja,
mentuz, aus dem p.  r. menb. mm dial.
č. men. p. mientus, rnietus aalraupe.
kaš. mejnk. os. mjetik. ns. mjenk.
klr. mbuch, mynok. mentus, mentuch,
menfuk. s. mani e. — Ut.  menke. magg.
meny, menybal.

m isti: asi. mesti) radie,  mbstiti, mbštati
rdehen.  mbsteliv r b. nsl. mestiti, maščevati,
maščati se bohor.  č. mstiti. msta. pomsta.
p. mšcič. pomsta. klr. mest. mstyty. wr.
pomsta. r. mestb. mstitb. vozmestitb.

miša: asi. mbša messe.  misa glag.
nsl. meša, maša. mešnik, mašnik geistlicher.
b. misa. misač priester.  s. misa, maša.

| č. mše. sik. omša. p. msza. polab.
maiso, das auf  misa beruht.  os. mša.
kemš gottesdienst:  ki mbši. mješnik. ns.
mša. meršnik. wr. imša. — lit.  miše.
lett.  miša neben  misa. alb.  m§š§, meš§.
; rm.  miš§. magg.  mise. ahd.  messa aus
lat.  missa, it.  messa. mbša ist wohl deutschen,
misa unmittelbar lat. ursprungs.

miz-: nsl. mzeti, mzi sprudeln. Man
vergleiche  muzeti stillare.  mužen saftig:
mladica mužena (vergl.  mezga), muža,
muzga sumpf.  mezine morast.  s. mižati,
mižam harnen.  mijež karu uiohl aus  mez ju.
č. mžeti aguarn emittere.  mže Mies FN.
p. mži es nieselt.  mzec, o drobnem deszczu.
— lit.  mižu, mežti; mežu, mlžti. mižius
penis,  miže cunnus.  meža mist. lett.  mTzt.
it er.  meznat. mizals urin. got.  maihstus
mist. ags.  migan. gr.  opi/go. lat.  mingo,
mejo. ai.  mih (mehati). mi h pluvia.  mehas
urina. zend.  maezaiti. miz. arm.  mez.
mižel mingere. Slav.  z ist palatales  gh.
Vergl.  migla.

14

m izda

210

lllizda: asi. mr, z d a lolm.  nsl. mezda
(rmtzda), im loesten gebrauchlich.  b.
nrazda. č.  mzda. os. mzda, zda. r.
mzda. — rm.  mgzd§. zend.  mizdha. gr.
pto-Očc. got.  mizdo. ahd.  miata, mieta
aus  meta. nhd.  miete. Man denkt an
venvandtschaft mit  ml s ti.

nagltt

mizgtt : asi. mtzgi. mulus.  maska,
nsl. mezeg, mezg, mezgica; mazg. maz-
ginja habd.  mezgar mulio.  s. mazgov,
mit magy. sufjix.  mazga. masak. mašče.
č. mezli, mezk. klr. mesk. r. mesk r s.
— rm.  muskoj, muškoj. alb.  musk.
muškg.

N.

lisi 1. pronominalstamm der er sten per-
son in den casus obligui des duals und, den
nom., accns. ausgenommen, des plur.

lisi 2. nsl. da hast du’s.  nate da habt
ihr’s.  b. na si,eh da.  č. na, na. nat.
p. na. nač, našci. klr. na. naty, nate,
natevam. wr. na. nače.

lia 3. praep.  asi. auf; daher  nadT> ilber
und  na, naj zur steigerung der adj.:  naj-
pače, najskoreje. nsl. na. nad. na, naj:
namlajši pri.p.  7. najmlajši. Daneben im
ivesten  nar: narmlajši. b. na. nad. naj:
najsvet. s. na. nad. naj: najbolji. č.
na. nad. naj, nej: najvice. dial.  navyšni.

р. na. nad. nad to. nader. na, naj. nalepszy,
najlepszy. nadnawyžszy. kaš. ndvici,
d. i. p.  najwi§cej. polab. navaci der
grosste.  os. naj usw. Man beachte asi.
narust subrufus; ferners  nazinrt anniculus.
s. nazime usw. Das  i, j im asi.  najpače ist
ivahrsdieinlich das verstarkende  i, das ich
auch im p.  vviecej erblicke.  nsl. nar ist
ivohl  naže, analog dem  naj. Das den
superlativ bezeichnende  na liat, langes  a im

с. , p., kaš.  nsl. nazoči angesiehts scheint
navzoči zu sein: dasselbe ist vielleicht in
nazblizi, prenazblizi, prenazdeleč zu nahe,
zu fern Ukrain der fall: vielleicht ist je-
doch  naz aus  na-z, na-zi entstanden: ver gl.
go. lit. naiinnajlabjausiej stammt ausdemp.

liabatu: r. nabata Icirniglocke.  — arah.
naubet.

nabozii: nsl. nabozec bohrer.  č.
nabozec. os. neboz. ns. nabozec, na-
bzec. — alid.  nabager spitzes eisen zum
bohren von  naben. nhd.  naber, nabinger.
gotsch.  nagar. Wie aus  nabager nabozu

entstanden , ist dunkel: bei  ger denkt man
an ein germ.  *gaiz, lat.  gaesum, gr. ~(aiao'/.

nadragy asi . feminalia.  p. nadragi.
— magy.  nadrdg. rm.  ngdradži. Man
vergleicht das zu  derg- 1 . gestellte  os. pod-
rohi der untere theil des frauenkleides,
ivoraus auf  -dorg zu schliessen ware, ivogegen
p. nadragi spridit , ivenn dieses nudit aus
dem magy. stammt.  dorg- icdre von  derg-
abzideiten: ver gl.  r. poddergatB succingere.

liadžaku: s. b. nadžak Jcleine keule.
p. nadziak art waffe.  — turk.  nadžak.

liadtt: č. vnad, vnada koder,  obna-
diti, vnaditi kodern.  klr. onada, ponada,
ponaža koder.  vnadyty ša der lockung fol-
gen.  znada verlockung.  zanadyty. pryna-
dyty. unada fttr r.  povada. wr. vnaživač
ša sidi kodern lassen.  vnadnyj launisch.
prinada koder. Ver gl.  b. ponada neben  pod-
nota. s. ponuda, ivoraus man auf altes
nad sdiliessen mochte; p.  zaneta loekmittel.
Die „kbder“ bedeutenden iVdrter stehen theil-
wei.se unter  de-, tvohin sie hddistwahr-
scheinlich zu stellen sind. Audi lit.  nodai
zauberkllnste mochte zn  nadu gehoren.

nafa nsl. gelte.  — Ver gl. ahd.  napf
filr alteres  hnapf.

nafaka s. was dem mensdien be-
stimmt ist.

liagaj: p. klr. naliaj, nabajka tatarische
peitsche, nadi den nogaischen Tataren so ge-
nannt.  r. nagnjka. — lit.  naika.

nagi ti: asi. nagbr. praeceps.  nsl.
nagel, naglic adv.  s. nagao eilig.  č.
nahly. p. nagly. os. nahly. ns. na¬
gle adv.  klr. nablyj. r. naglyj. —

| lit.  noglas, naglas.

211

navi

nagu

llllgu: asi. naga. nacht.  , nagomadrtci,
ryba. nsl. nag. parnag ganz nadet, mit
dunklem  par. s. nag. č. naby. p. ns.
nagi. polah. nb£y. os. nahi. klr. nahyj.

r.  nagoj. — Ut.  nogas, nugas. lett.  noks.
got.  naqatlis. dhd.  nacchod.

nakara s. crotaculum.  r. nakra
trommel. ■ — tur Je.  nakara kesselpauke. Vergl.
asi.  nakarada.

miku: asi. viznaki, supinus:  pada
vi.znaci. nsl. vznak, znak adv. rucklings.
b. vi,znak adv. ngr.  avccjy.sXa. kr. naznak
supinum.  s. vergl.  nak in der bedeutung
„hinter“:  nak j n če nudius tertius.  naksjutra,
poslije preksjutra. Man beacMe audi  nak-
nada ersatz.  č. vznak. os. ns. znak.
p. wznak. r. ist  navznicT, gleidi dem. asi.
vtznakt. — magy.  nyak. Man darf ahd.
ancha genick vergleichen.

mikuli: č. nakel solum uliginosum.

milbantinii: b. nalbantin hufsehmied.

s.  nalbanta, nalbatin. — tiirk.  nadband.

mil (‘lili: s. nalijen art giftpflanze.

nalepil : s. naljep, nalep, nalip aco-
nitum napellus. — Durdi metathese it.
nappello.

milimi! : r. nalinm aalrutte, guappe.
klr. nalym.

milimi!: b. nakm pantoffel.  s. na-
lune art stelzsdiuhe.  — tiirk.  nalgn.

nametal: r. liameh zelt.  klr. namet.
p. namiot. — Man vergleidit ostjalc.  namat
filz (bededcung der kibitken). avghan.
namd. magy.  nemez. ai.  namata.

milini/U: b. nannz puls.  — tiirk.
namz, nabz.

mma s. art krmit.  — tiirk.  nane
pfefferminze.

nami: os. ns. nan vater.  s. nana,
nena. kaš. nana, nena, nenia mutter.
b. neni der Hiter e.  sik. liano, nana. klr.
neno, neiia. nanaško pathe.  nanaška pathin.
— m. nane čiltere schivester. alb.  nan§
amine. inagy.n6nediealteres.dnvester. tiirk.
nene. Vergl.  p. natika, niarika kindsiodrterin.
klr. liano vater ung.  fianka. r. njanja.
njančiti,. b. Jinde ich  nenki die iveibliche
hrust.

naparie: r. naparte vorbohrer.  —
sduved.  nafvare.

napil: asi. napa. mercenarius.  napo-
vati. naptda merces.  naptstvo.

narandža, naranča s. orange.  b.
neranča. — tiirk.  narindž.

nariba nsl. art, eiserne klammer. —
nhd. bair.  niirb, narw f.

liarikla s. art seejisch.  — Man ver¬
gleidit gr.  vGŽpy.v).

nartu : č. nart oberrist, vorderschuh.
os. narc. Vergl.  nsl. nardica sdmhfieck.
p. narty sdilittschuhe.  r. narta art sibi-
rischer sdilitten.

nary klr. r. pritsche zum sdilafen .*
nasti: r. nastt schneekruste.  nenastte
regemvetter.  raznenastbite sja.

naši : asi. naši, ušiv. unser. Von  naši
durdi  ju.

natragulja nsl. arum, pes vituli be¬
lost.  — magy.  natragulya, nadragulya
atropa mandragoras.

natura: klr. naturyty ša storrig

werden.  — lat.  natura. Vergl.  p. natura
filr  cheo.

mati: nsl. nat riibenkraut,  perje pri
repi. natje: repa z natjem. č. nat. dial.
nad. p. os. nac. ns. naš. klr. nat kar-
toffelstengel ung.  natyna, žele do čarov. r.
netina dial.  — Man vergleidit preuss.  noatis
nessel. lit.  notere. lett.  natres.

nava kr. sdiiff.  č. nava. p. nawa.
— magy.  nava. ahd.  nawa. nhd. bair.
nau f. Aus dem lat.  navis.

ll avl O, navbtm b. naulum.  navlosvam
vb.  s. navao naulum.  — gr.  vaukov.
alb.  navl§.

navi: asi. navt, gen.  navi, mortuus.
nsl. po mavri hodijo duše rajnih kakor
po mostu v navje ili raj Pajek 96.  navje,
mavje: mavje so duše nekrščenib otrok,
ki morajo po svetu okoli letati 108. Nicht
sicher beglaubigt.  klr. mavki, duši ne-
kreščenych mladencev. navk der todte.
navškyj fiir r.  mertveckij. navškyj velyk
deii die ostem der todten, griindonnerstag.
r. navte der todte.  navij die todten betreffend ,
navij deni., deni, mertvych r i>. navij, nav-

14 *

ne

212

ner-

skij, naskij dent fiir  radunica. — Man
vergleicht got.  naus, gen.  navis. lit.  n&vlt
guiilen. lett.  nave tod.  navigs tbdtlich.  na-
vet todten.  navite s sich miihen.  č. una-
viti ermiiden trans.  r. onavitb sja ermiiden.
onava ermudung. Die „ermilden“ bedeu-
tenden ivorter gehoren zu  ny- 2.

ne 1 . asi. in  nebo-nu. etenim.  č.
nebo, anebo enim, etenim.  sik. lebo fiir
nebo. Ver gl.  nu.

ne 2. negationspartikel. Dam.it steht
in verbindung die vergleichungspartikel  ne,
asi. neže, neželi, neg r i>li, nekih quam.  nsl.
nego, neg sed, nisi habd.  b. nego. s.
nčgo, negoli. č. než usw.  ne scheint zu
verstdrken:  klr. neldup sehr dumm, tolpe!..
So sind voohl auch  nsl. negnusen, gnusen;
nezagoveden, zagoveden rob;  netrlčpen,
trlepen; nekrivica, krivica; nekrivičen,
krivičen zu deuten. Vergl. nhd.  unwetter,
wetter. kaš. nievčera (eig. nicht gestern)
vorgestern.  — lit.  neng.

nebes, nebos: asi. nebo, gen.  nebese,
himmel.  nsl. nebo, nebesa, nebes m. bal-
dachin.  b. nebe und  nebo. s. nebo,
nebesa. č. nebe. p. niebo. polab.
nebu. os. ns. nebjo. klr. r. nebo. —
Vergl. lit.  debesis wolke und slav.  deveti
und lit.  devini mit ai.  nava.

nefti: r. neftb naphtha.  — tiirk.  neft,
nefte. gr. vdcpfla.

neginu : klr. nehyn. — rm.  neging
kornraden. Vielleicht auf  ne gynati be-
ruhend, von der unausrottbarkeit benannt.
negvy: s. negve, njegve fesseln.
neclia- : nsl. nehati lassen.  nehati
neben  enjati aufhbren meg.  henjati babd.
neprenehoma. kr. henjujem frankop.  b.
haj lasse.  b. s. neka es sei.  s. jenjati
nachlassen.  nikati negare gehort nicht hieher.
e. nechati. sik. nachaf. nach ide. p.
niechač. polab. nechat lassen.  nech. os.
nechac: mi so riecha ich babe keine lust.
ns. hechas. klr. nechaty nicht icollen.
nechaj es sei.  naj, naj, nachaj fiir r.  pusti
ung.  wr. nekac. r. nechaj fiir  pusti.
Dagegen  nekatb sja negare. Das icort be-

ruht auf der negationspartikel  ne. — Vergl.
magy.  henyčl faulenzen.

lieimaru: s. neimar baumeister.  —
tiirk.  mi’mar.

nekrutu: klr. nekrut rekrut.  — Aus

dem d.

nepušteva-: asi. n e p 'L š t e v ati ju dicare.

ner- 1.: asi. -nreti aus  -nerti. praes.
n ir a ingredi.  iznretn šuSuvst. Durch dehn.
nirati, ponirati. Durch st eig.  nora ivohl
„specus, latibulum 11 .  stnoriti deducere.  no-
rbci, icohl. „mergus u .  Čehu. nortcb. *po-
nravb aus  po-nor-vb. nsl. pondreti, pon-
drem immergere habd.  pondirati. zanirati,
zandirati. pandrt immersus habd.  panderek
mergulus lex.  pandirek tauchente.  nora
hohle.  pondrica, neka morska ribica, kr.
iznere holt aus dem ivasser.  zanere u pro¬
past mar.  pondriti frankop.  ponirati de-
mittere.  podmirati Istr. fiir  podnirati. pon-
drt deruptus.  s. ponirati, unirati sub
terram abire.  ponor, ponikva. noriti, njo-
riti tauchen neben  roniti. norac neben  ronac.
pamrak aus und neben  pundrav (po-nor-vb)
art icurm.  č. vynrieti scatere vit.  noriti
tauchen.  noreli taucher, tauchgans.  ponrav,
pondrav, kondrava, konrdd, kondrat enger-
ling.  unor februar, voie man meint,  že se
toho mesice led nori, t. puka, lame. p.
nora, nura hbhlungunter der erde,  zemianka.
\vnorzyč sie, pogražyč sie. wynorzyč, wy-
narzač neben  wynurzyč unter dem ivasser
hervorbringen.  pandro\v sin g.,  pandry, pa-
dry, pamrowie, pomrowie plur., engerling.
kaš. ponor fiir r.  červjalra. os. noric, nor-
jak. vunorič. klr. nerty, nyrnuty, nyrjaty.
ponerty. zanerty untertauchen.  nora erd-
loch, gudle.  noreč, nureč, noryča feldmaus,
eingeweidewurm.  nority guellen.  pandrak
(loofiir man  panorovok enoartet),  ponur,
po pod zemleju engerling.  nyreč taucher
(*nirt,cb). porynaty aus  ponyrat,i. znyrnuty,
zrynaty. r. nora, nora, norb, nyra loch.
norki nasenVoclier diod.  norica art geschu;iir.
noriti dial.  ponorovu. art wurm. Vergl.
noroku. (*norakn) mustela nivalis, ivomit
man falschlich preuss.  naricie vergleicht.  —
magij,  ponrav. Neben  ner ist eine W.  nur

ner-

213

nešelu

anzusetzen:  asi. nyreti, nyrati se immergere.
nvri, turris.  nyrište domicilium.  nyrt uri-
nator.  nura jarma.  (b. vergl.  nurec mil.
512).  č. vynoriti neben  vynufiti. p.
nurzyc eintauchen.  nurek taucher. Vergl.
wyryna6, wyrnac, wyrgn:jč nach oben
kommen.  nurta tiefe.  ns. nuriš. klr.
nuryty niedersenken.  zanuryty, prynuryty
nntertauchen.  nyrjaty. nurkovaty. nyryšSe
hohle.  nur seetaucher.  nureč. nurok. nyrci,
nyrcem untertauchend.  wr. nyrka. r.
nyreci). nyrok%. nyn.ju, nyrkom r b. nyrjatb,
nyrkatb. pronyrivatb. kanura hohle:  nora.
Die scheidung von  ner und  nttr isl hie und
' da bestreitbar.  — Vergl. rm.  noroj lutum.
lit.  nerti nntertauchen intrans. einfadeln.
naras, nira taucherente.  neras, nerikas,
narunas taucher.  narditi. int-nerti auf-
schnilren. lett.  nirt. nira. nirdat. Hieher
gehort auch  p. ponura triiber (gesenkter)
blick.  ponury. klr. ponuryj diister.  po¬
nura finsteres ivesen.  ponuryty den kopf
niedersenken.  r. ponuryj incline, sombre.
— lit.  niureti glupen.  paniurus.

ner- 2.: asi. pronort, pronorbstvo ma-
Utia.  pronorivi,, pronorblivt malus. Da-
neben von  nur: nyriv r b malus.  pronyriti
decipere.  pronyrjenije nmoupfia.  pronyriv , b
Ustig:  lisica pronyriva. iznuriti consumere,
spoliare:  dbni, plxtb svoja iznurjati. b.
nireja schmachten.  klr. iznuryty er-
schopfen.  znoryty. znurjaty. wr. nura
gram.  nuric. vynuric todten.  r. nyra, pro-
nyra arglistiger mensch.  nyrjat'b schmdhen.
n yritb, nuritb sich gramen.  iznurjatb. znu-
ritb sja.

n era ns. niere.  p. nerka. klr.
nyrka. — ahd.  nioro niere, hode.

n erctfi : wr. neret art netz.  r. ne-
ret r b, naroti, nereto, norota, norod; da-
neben  mereta und  nerša. Vergl.  ner- 1.
Man fuhrt ein schived.  mj&rde an.
nerpa r. seekalb.  — finn.  norpa.
liers- coire:  nsl. neresec verres meg.
narasec. nerosec prip. 198.  nereščak
Vkra in.  mrjasec, meresec, maresec, mer¬
jasec lex. eber. aus  nres%, nresbcb. nrestb:
brestiti aus  mrestiti, nrčstiti. mrest/, rib,

zdaj ne love, ker je mrest, mrestiti se, im
Westen.  rastiti, rastiti se sich begatten.  drest
das laichen aus  ndrest, nrest. drestiti se
laichen.  kr. nerist aper kroat.  s. mrijest
f. roggen Jdeiner fische.  mrijestiti se sich
begatten (von hiihnern, enten).  p. np?2ost
aus  nerskt. mrzoszczyč si e'laichen.  kaš.
mrzost ftir r.  rybij narostx. polab. nere-
zS,c. (Abiveichend  os. nerk laich.  nerkac.
ns. nerk, nerch, jerk). klr. nerest laich.
neristka, neresnyda, nerez neben  merest,
meresnyca zitterfisch.  r. nerestrb laich-
zeit neben  nersti>, nersa>. nerestitb sja neben
nerstitb sja und  neršitb sja. nerezb filr
borova, beruht ivohl auf  rez-. — Die W.
ners- lautet lit.  nerš-: neršti laichen.  ne-
neršas nicht laichcnd. lett.  narstit. rests,
resta tempus , quo aves, lepores appetunt
coitum. Aus der W.  ners entsteht durch
steig.  norsu, norstu, iooraus  nrasi, nrastrs:
nsl. narast f. begattung (vom gejlugel) aus
nrasti. narastiti sich begatten.  s. rastiti
inire.  narast /. narastiti aus  nrast- ivie
narav aus  nrav. Abiveichend  nerast eber.
r. norost laich der fische, frosche.  norostb
f. laichzeit: daneben  narostb brunst.  ro-
stitb sja von vogeln sbor. 23. aus  norostitb
sja. rostovatb laichen aus  norostvatb. —
Dem  norst, norstt entspricht lit.  naršas,
narštas laich. lett.  narsts balz, laich.
narstit laichen. Slav.  s, lit.  š deutet auf
palat.  k, aus dem sich vielleicht os.  nerk
ušiv. erklart.

nes- : asi. nesti, nesa tragen. Durch
steig.  -nost, daher das iter.  nositi und von
diesem  -našati. nosilo. nsl. nesti, nositi,
b. nesa vb. part. praet.  -nesti, -nel. nosja
vb.  -nasam, -našem, -nišam vb. s.  nesti, ni-
jeti (neti) č. nesti. Man beachte  honositi
erheben, rUhmen.  p. niešd. polab. niislu.
os. nesd. ns. nase. klr. nesty. r.
nesti. noša. — magy.  noszolya, nyoszolya,
nyoszolyo. panasz guerela. rm.  ngsglii.
ponos nomen infame. lit.  nesti. lett.  nest.
Slav.  s ist palat.  k: ai.  nag. gr.  eve-pteiv.

liešeltl: nsl. nesel, gen.  nešelna, ligula.
č. našlilc kette zum halten der deichsel.  —
ahd.  nestila. mhd.  nestek

nešporu 214 ne

nešporu: č. nešpor vesperzeit.  p.
nieszpor. os. nešpor. klr. nešpor. wr.
nešpor. — lit.  mišparas. lett.  nešpars.
mhd.  vesper.

neti j asi. neffe,  s. netjak, nečak,
nečaka. p. nieč nepos alt.  klr. netyj.
— netij berulit auf  neptij, ai.  nap at, naptar
m.  naptl /. ahd.  nevo. nift. got.  nithjis.
lat.  nepos, neptis. asi. nestera nichte
ist wahrscheinlich  nep(s)tera: ver gl. nsl.
tep(s)ti, p.  grzešč, nsl.  greb(s)ti. Fremd
sind s.  nepuča, nebuča nichte.

netopyr! : asi. netopyrb vespertilio.
Daneben  nopotyrb aus  notopyrb pam. 237.
nepityri> ;  neptyrb. nsl. netopir; nadopir
meg.  matopir, topir, dupir, letopir. (b. pri¬
lep). s. netopjer mik.  nadopir. č. ne¬
topir, letopyr, holy vtak. p. nietoperz
(e fur asi.  y), niedoperz, metopyrz, lato-
perz, latopierz. (polab. netup&r schmetter-
ling).  os. netopyr. ns. nedopyr. klr.
netopyr, nepotyr, nedopyr, topyr neben
kučopyr, noevyd, nočovyd. In  neto sehe
ich  nokt, dessen  kt entiveder  št oder  t mrd;
Mnsichtlich des  e vergleiche man  nsl. necoj,
nicoj. Die benennung  netopyri bandit auf
derselben vorstellung wie  vuziepi? vespertilio.
p. latomysz entspricht dem d.  fledermaus,
die flatternde maus. Was den zioeiten tlieil
des ivortes  netopyri' anlangt, so scheint
derselbe zur W.  per jliegen zu gehoren.

netresku: nsl. netresk jami?-, natrslc
sedum. Daneben  nastrk, nadstorek, na-
trosek. Wohl nicht nasturtium, das eine
andere pflanze bezeichnet.

neverni: s. neven calendula officinalis.
b. neven verk. 203. Ver.gl.  r. nevjanka
gentiana altaica.

nevesta asi. sporna.  nsl. nevesta
braut.  b. nevesta braut, die neuvermahlte.
s. nevjesta junge frau, des bruders frau.
č. nevesta sdmiegeriochter.  p. niewiasta.
kaš. nasta. os. nevjesta. klr. nevista
braut, frau.  r. nevesta mannbares mdd-
chen.  — rm.  nevastg, investg. Alan ver-
gleicht die W.  ved: ar. vedena bystb Rosti-
slava za Jaroslava. lit.  vesti fuhren,
heirathen.  vedlls brdutigam.  vedls freier.

nauveda neuvermiihlt: dieses Icann zur ver-
muthung fuhren,  ne berge in s ich  nevo fur
novo, allein  e steht der ableitung von  ved
entgegen. Dasselbe gilt vom ai.  vadhu von
vadh, vali die heimzufuhrende und die heim-
gefilhrte braut, junge ehefrau, eheioeib, weib.
Ver gl. zend.  upa-vadhajaeta er moge heirathen,
vadhajejti er fiihrt neben  vadhrja heirats-
fdhig.  nevesta kann lautlich als die „unbe-
kannte“ gedeutet iverden, was ivieder sach -
lich nicht passt.

nevodu- : asi. nevodi art netz.  č.
nevod. p. niewod. ns. navod. klr.
nevod. r. nevod'i>. — rm.  n§vod. lit.
nevadas. Ver gl. lett.  vads grosses zugnetz:
ne mag die partikel sein. Man arinnert
mit unrecht an finn.  neivvvot iverkzeug.

I1CZ-: asi. nbsti, nsza, nsznati infigere.
nbzeti infixum esse. Durch steig.  noz-:
iznoziti, pronoziti perfodere.  nanoziti se
(na oražije). Abiveichend  v^nuziti infigere.
Durch dehn.  nizati transfigere aus  nezati.
nsl. prinizse (printziiše) fr is.  nizati, nižem,
nizgati auffassen (perlen).  b. niža vb.
naniz halsband.  pronizvam durchbohren.
s. niz, naniz eine schnur perlen.  č. venz-
nouti infigere.  p. nanizač (perly). Ver gl.
snoza seitenholz im joche.  ns. nizaš.,
klr. zanoz, zanoza pjloclc am ochsenjoche.
pronoza schlauer mensch.  nyzaty. nyzka
halsschnur.  wr. zanoza. nizač. zanizka
perle im halsband.  r. vynze nestor,  pron-
zitb. nizatb. snizi. zanizki korallen im
halsband.  nozitb. nozbnaa fur  nora grube,
lager.  zanoza splitter assula.  pronoza. —
lit.  zanazas stecksel des jochs. Hieher voird
audi  nožb aus  nozju gehoren:  vnnozi nožb
vrb nožbnice. z berulit nicht auf velar.  g,
sondern auf palat.  g oder  gk.

11(5 asi. in verbindung mit dem pro-
nomen  ku: nelcnto aliguis.  ne ot'i> kogo.
ot’b nekade alicunda ušiv.  nsl. nekdo,
nekteri, enkteri, enlcateri. č. nekdo usw.
ns. neclit, liecbtcn usw.  nč ist voahrschein-
lich  neve nescit.  pone y.d'v vel ist von  ne
ivold zu trennen:  ne bč im r b koli pone jasti
•/.ai ouBš <paY e ^ v  fibv.aipom.  č. asponč, aspoii
ivenigstens ist  a si pone.

215

niti

nega

nega asi. voluptas.  negovati desi-
derare.  s. njega pflege.  klr. neha loeich-
ling.  iiihovaty, holubyty. hižnyj. nižyty.
ponižyty, popestyty. wr. neženka. r.
nega. nežitb. nežocha. — rm.  negg contu-
max. Slav.  g ist velar.  gh: ai.  snih (snig-
dha) geschmeidig iverden, sich hingezogen
fiihlen.  sneha.

nemu : asi. nemi. stumm.  nsl. nem.
nemak. b. nem. s. nijem. č. nemy.
p. niemy. os. ns. hemy. klr. himyj.
r. nemoj. — magy.  nema. alb.  nemec.
Vergl. lett.  mems.

neinici: asi. nembcb deutscher.  nsl.
nemec. nemka. b. nemec. s. nijemac.
č.  nemec ušiv.  polab. nemac vornehmer
junger bursche.  — rm.  neme. magy.  nemet.
zig.  iiamco, ninco. Von  nemi mutus, bei
Nestor audi „fremd“:  nčmbcb ist „ein
fremder“, dami ein „Deutscher“.

ni asi. negue.  — ni entspricht dem lit.
lett.  nei.

niči: nsl. nic, v nic verkehrt, dbicht
rib.  črez roko. p. nic m. niča /. niče
plur. die linice, abichte seite des tudis.  ni-
cowac ein kleid ivenden.  wr. nic ime p.,
gegensatz von  lico. nicyj ist  r. skrytnyj.
Vergl.  r. nika, vi babočnoj igre storona
babki, protivopoložnaja žochu. Wahrschein-
lich  nikjb. Vergl.  nik- 2.

n idii: nsl. nid neid.  — ahd.  nld.

nijetu: b. nijet absicht.  s. nihet.
— tiirk.  nijet.

nik- 1.: asi. niknati germinare.  nicati.
samoniČHib sponte crescens.  vbzniknati sur-
gere:  oH s r Mia vxzniknati. nsl. niknoti
germinare habd.  samonica preiselbeere.  b.
nikna vb.  kr. odniknuti luč.  s. niči,
niknuti. nicati. nicina, micina beule.  uzniči
sich aufrichten.  č. vzniknouti. p. wznik-
nac. wr. vznikač. r. vozniknutb.

nik- 2.: asi. poniknati, nicati, sxni-
čati pronum esse.  nicb pronus.  s r tničav r b:
s 'b niča v a žena. nsl. v nic iiber den lcopf
nach riickivarts.  nikati sich niederbeugen.
poniknoti. ponikva die stelle, wo sich ivassev
in die erde verliert.  ničast Idstig.  b. nikna
sich ducken.  nikom nikna vb.  nadniknuvam

gucken.  s. nikom poniknuti, sagnuvši
glavu k zemlji pogledati preda se. ničkc,
ničice. č. ničeti gebeugt sein.  niči pronus.
niče. proniknouti durchdringen.  p. ponik
wie  nsl. ponikva. wniknač wo hinein drin-
gend verschicinden.  przeniknac durchdringen.
wyniknač zof. Vergl.  nik falle.  klr. nyk-
nuty schmnden.  nycyj gesenkt.  nyč mit
dem gesicht zur erde.  nyčaty, nachylaty
ša. wr. niknuč schivinden.  nikač das
haupt senken, sich ducken.  nic pronus.
ničma. r. niknutb sich neigen.  ničatb.
poniknuti versiegen.  nikomb, ničkonm,
nic r j». nanikb, naničb, d. i.  licomu vnizu..
na vzničb, d. i.  licomb vverchb. pronikatb
durchdringen.  —• lit.  nlkti schivinden.  nikti
sich heben oder senken. lett.  nikt. Die
verba  nik germinare und  nik caput demit-
tere konnen identisch und die verschieden-
heit der bedeutung durch praefixe hervor-
gerufen sein. Vergl.  niči.

nini s. wort, ein kind einzuschlafern.
ninati sclilafen.  — Vergl. ngr.  vava.

llinogu: r. minoga lamproie.  p. ni-
nog, minog. č.  nejnok aus  nynok. —
Aus dem d.:  neunauge, ahd.  niunouge.
nisk- : s. njisnuti, njištati wiehern.
nišadoru: s. nišador ammoniak.  klr.
našatyr. r. našatyrb. — tiirk.  mjšader.
arah.  nušadir. it.  lisciardo.

nišami: b. s. nišan ziel.  s. audi
lišan, lilcšan. r. nišanb. mišenb visier,
sclieibe.  — tur h.  nišan zeichen, zielscheibe.
ngr.  vwavi.

nišeste b. s. . starkemehl. s. auch
škrob. — tiirk.  nišaste. ngr.  viasorši;.

nista: asi. pauper.  ništavb: odežda
ništava. Aus  ni-tjb, daher eig. liumilis: ist
dies richtig, dann ist  klr. nyščyj, znyščaty
verarmen,  r. niščij aus dem asi. entlehnt
und  s. ništ ar m und  nista v b.,  kr. niščetan
ist mir dunkel.

nitje: s. niče trauung.  — tiirk.  nikaM.
ni tu: p. nit niet.  nitowač. wr. nito-
vač. — lit.  nitas. mhd. nlid.  niet.

niti : asi. nit bfilum.  nsl. nit. niti weber-
trumm.  s. nit m. niti plur. f. ivebertrumm.
č.  nit faden.  p. nič. nitka. polab. nait.

mva

216

noril

naitaidla iveberJcamm:  *niti-dlo. os. nič.
ns. niš. klr. nyty. nytka. r. niti,. —
lit.  nitis faden, schaft am icebestuhl. lett.
nite. Denselben ursprung hat  asi. nista filum :
aus  nitja. b. ništka. ništelka. niše ivebev-
trumm.  klr. nyčel'nyci, nyčenyči zettel.

niva.: asi. nsl. njiva acker.  b. niva.
s. njiva, njiviti pfegen. č.  niva. p. niwa.
ns. niva. klr. nyva. r. niva.

nizu: asi. nizi deorsum.  prtstija nizi,
glava posypam,. nizu. nizvrešti. nizeti
descendere.  niziki. humilis.  niziti humi-
liare.  obniziti. niže inferius, daher  nižbm,.
Der compar.  nižaje beruht ivohl auf dem
compar.  niže: man erwartet  nizeje. nizbnjaje
ist auf  nizhm. zuruckzufiihren.  nsl. niz. ni¬
zek. ponižen, poniziti. b. niz: niz gora ta;
niz selo to; nizb ljudie bulg.-lab. 50.  nizi,k.
s. niz niederung.  niz hinab.  niziti. č. nizky.
nižina, niziti haben unhistorisches  ž fiir  z:
ž kann auf dem compar.  niže beruhen.  p.
nizki, nižina. unižyč. na niž in die niede¬
rung:  niz wohl  nizjii. kaš. niza fiir r.  gluhb.
polab. naizkii. os. nizki. nižie. ns. nizki,
klr. nyz. nyzkyj. r. nizi,, nizitb. nizkij.
nižina, nižnij. z ist nicht  g, sondern palat.
gh. Ver gl.  go.

noga asi. nsl. b. s. fuss.  asi. noga¬
vica ari kleid.  nsl. panoga abtheilung.
Vergl.  trinog carnifex meg.  s. nogavica
caliga.  č. noha. odnož schossling.  p. ns.
^noga. polab. miga. os. noha. klr.
noha. voclnoha nebenschbssling, flussarm.
wr. nabavici fiir r.  štany. r. noga. —
preuss.  nage fuss. lit.  naga huf. Vergl.
nogtitl.

noga ta r. alte miinze, der zivanzigste
theil der  grivna. klr. nohata chrest. 186.
nohat. — Vergl. Ut.  nagatka calend.ula
offiemalis: die bedeutungen konnen nicht
vermittelt werden.

nogti : asi. nogi, grgps. č.  noh
geier ist asi.  inogi>, inegi, von  inii.

nogtitl : asi. nogi,tb unguis.  nsl.
nobet, gen.  nohta. b. nokit, nekiit, plur.
nohte. s. nokat. zanoktica, noktilja, no-
kilja und  nakojedja nagelivurzel. č.  nehet.
p. nogied, nokiec. paznogiec. kaš. noge.

polab. nugit. os. noh6. ns. nokš. klr.
nohot. wr. podnohotnaja. r. nogotb;
dial.  nokotb. nogtoeda. — preuss.  na-
gutis. lit.  nagas nagel,  naga huf. lett.
nags. nagains hornartig. (ai.  nakha).
gr.  8vo§, fou/p ?. lat.  unguis. air.  inga.
ahd.  nagal. g ist velares  gh; k, h beruhen
auf  gt. Mit  paz aus  pa, po: asi. paznogttb
klane.  nsl. pažnoht. č. paznohet. paz-
neht. p. paznogiec, paznokieb. os. par-
noht, panoht. ns. parnochta. klr. pah-
nosf, pahnosta; pahnozd’, pahnozda. wr.
paznokoc. r. paznogti. — lit.  panages.
Vergl.  pazuru.

noj s. strauss.

nont-: b. podnota ili ponada das an-
gebotene: s.  ponucla: podnota ivohl fiir
podm,ta. č. nutiti zioingen.  p. net, wnet
koder,  necič, wnecic locken.  poneta neben
ponuta. nucie nothigen.  os. nucič. Mit
nuti- vergl. got.  nauths.

norica 1. r. tumor peetoris.  p. no-
rzyca. —• lit.  naris tumor, ulcus.  narlfia
verhdrtete geschivulst am. euter der kuhe.

norica 2.: klr. nory6a mustela lu-
t.reola,  riirka, ivohl  nbrka, norz.  r. norka.
p. nurka. Vergl.  ner- 1.

norvtt : asi. nravi, mos.  nsl. nrav:
narav natura habd.  b. n r trav geivohnheit,
charakter.  s. narav f. gemiithsart.  6.
nrav, mrav sitte.  p. narow, norow geivohn¬
heit aus  nrovi>. mraw ist č.  narowi6 ver-
ivbhnen.  klr. norov sitte, unsitte, plur. lau-
nen.  narovy annehmlichJceiten.  narovyty.
norovyty ša i oollen.  wr. norov. ponorovie.
vznorovic ivarten.  r. norovi, geivohnheit.
iznorovi,. dobronorovije. ponorov r b geivohn¬
heit.  norovityj trotzig. (Vergl. wr.  natura
t.rotz).  norovitb zu gefallen suchen.  narovi,.
narovitb. Daneben  nravi,, ndravi,, indravi,,
rnavt. nraviti, sja, indravitb sja. ponravitb.
— lit.  narvlti s trotzen. rm.  ngrav. nor
in  noreti icollen ist nicht zu grunde zu
legen: das slav. setzt ein  ner, nor voraus.
Einem lit.  norv- entsprčtche slav.  narv-,
ivoraus auch  r. nrav- entstuhde.

noru : nsl. nor narrisch.  noreti, s.
norac. os. nora. ns. nara. — Ut.  na-

norici 21

ravoti narren. lett.  ners. AUes d.: ahd.
narro.

norici: r. norbcb slovenus, eig. nori-
cus, daher  norica, iže sutb sloveni izv. 670.

nosil : asi. nosn nasus.  nozdri nares
aus  nos-t-rb, ivoraus durch den ubergang
der tonlosen consonanten in die tonenden
nozdrb: vergl.  wr. visk, r. vizg r t> usw.  nodri
naz. ist wohl fehlerhaft.  nsl. nos. nozdrva.
b. nos. nozdri. s. nos. nozdra, nozdrva.
Vergl.  nostvica, nosvica štor.  č. nos. nosa-
tec spitzhacke.  p. nos. nozdrza. polab.
ntis. os. ns. nos. klr. nos. nozdry.

r.  nos% nase , das spitzige ende des eis.
nozdrja. — preuss.  nozy. lit.  nosis. (Vergl.
lat.  naris), nasrai, nastrai: vergl. asi.  nozdri.
lett.  nasis. ai.  nas, naša. ahd.  naša, lat.
nasus.

nošti: asi. noštb nacht.  noštedbnije.
nsl. noč. nocoj, necoj diese nacht.  noc,
nuoc venet.  nuc. snukaj (sonst  snoči) gestern
abends res.  b. nošt. kr. noč. najco hac
nocte.  s. noč. č. noc. nočny. p.

noc. nocny. nocleg. polab. niic. os.
ns. noc. klr. noč. r. nočb. nočesb. —
lit.  naktis. lett.  nakts. ai.  nakti ušiv.
Neben ai.  nakti nigas noctis.

IlOTft: asi. novt neu.  nsl. nov. no¬
vic neuerdings.  novec. b. nov. novci gel,d.

s.  nov. novac miinze.  č. novy. p. nowy.
no^. polab. niiwy. os. ns. novy. klr.
novyj. znovel’. r. novyj neu, zukiinftig.
— lit.  navas, naujas. navina, naujtna.
m. iznoavg. got.  niujis aus  nevjis. gr.  vso?.
lat.  novus. ai.  nava. novu aus  nevii.

noži: asi. nožb messer.  nsl. b. s. os.
ns. nož. č. nuž. p. nož. nožnia. polab.
nuz. niizaice plur. f.  klr. nož. nožna,
r. nož r b. — lett.  nazis. Vergl.  nez-.

nudi- : asi. nuditi nothigen.  nužda
nothivendigkeit.  nudbmi, nudbma nothivendig.
Daneben  naditi. nažda. oHnadb omnino.
nsl. nuditi nothigen, anbieten.  ponuditi, po¬
nujati. nuja noth, elend.  b. prinudja vb.
ponuda. nužda, nužba noth.  kr. nujan
maestus.  s. nuditi anbieten.  nužda ist asi.
Vergl.  nutka-. č. nouze noth.  nuziti.
Vergl.  nutka-. p. nuda langvceile.  nudzič.

7 nu

wynudzič abnothigen.  nuža, nužda kraft-
losigkeit ist r. Daneben  nedza noth.  kaš.
nanza, noža. os. ns. nuza noth.  ns.
nuskaš nothigen.  klr. nudyty langiveilen.
nud, nuda, nudoha, nud’ha langiveile.  nuža,
nužda elend, noth.  nud’ iibelkeit.  wr.
nudzič. nuda noth, unreinlichkeit.  nuža.
r. nuditb zivingen, langiveilen.  nuda. nugda
betriibniss.  nužda, nuža. nužbica. — magy.
n odit antreiben soli mit  nogat zu einem
stamm gehoren. lit.  nudnas langvceilig.
nauda habe, eigentlich armut, daraus  wr.
navda eigenthum: siehe  chudu. Man ver-
gleiclit got.  nauths, nauthjan und ai.
nadh-ita in noth befindlich, keines von bei-
den mit recht.

nuka-: asi. nukati aufmuntern.  nju-
kati. kr. nukati verant.  č. nuknouti.
p. nukač neben  nekač. ns. nukaš, nykaš.
klr. ponukaty antreiben. r.  nukatb.
Das wort ist von der partikel  nu: s.
nu, nude, nuder, danu; č.  nu; p. nu,
nuže, nuž ivohlan ; wr. nu-tka, nu-cetka
ušiv. abgeleitet. Vergl. jedoch  p. nekač.
kaš. nankac, nekac, nekac. vnekac. — lit.
niukinti antreiben.

nuna nsl. nonne.  os. nuna. nunvica
verschnittenes schvoein.  ns. nuna. nunva.
— ahd.  nunna. lat.  nonna.

n uri ja S. pfarre. ■ — gr.  svopia.

nuru : r. n uri. stadt am flusschen
Nurzer, einem nebenfluss des Bug. Das
ivort wird mit Herodots  vsopst in verbinduvg
gebracht:

mita asi. bos, boves.  r. dial.furve-
renica lange reihe (vergl.  čerda). polab.
nota herde, vieh.  notar hirt. Alan fiihrt
ein im voesten bekanntes nsl.  nuta rinder-
lierde an.  — ahd.  noz; vieh. ags.  neat.
and.  naut. finn.  nauta vieh.

nuzla s. art kranlcheit,  kad boli meso
oko zuba. — titrk.  nuzla, niizle.

nu: asi. in sed.  i nt sed etiam. Vergl.
dva nx dva. nsl. no aus und neben  ino
et.  b. n r b. s. no ist wohl  nego. wr.
ono fiir r.  no. r. no. Die altere form
scheint  na zu sein, das oft vorkommt. Das
ivort beruht auf einem pronomen, das

nuštvy

auch im  asi. i bo no, nebo-ni, ali-nt iisio.
auftritt. Das pronomen  nu dient der her-
vorhebung:  asi. in den oben angefiihrten
partiheln, ebemo im  nsl. ino et.  ton ille
fris.  b. tina tu.  deno ubi.  kndano guando.
dorno usgue.  kr. ino. kino qui.  kakono.
kadno. doklen. odavljen inde.  odsljen. s.
kakono. doklen. pridjeno. č. ten. jen.
onenno. p. ano. os. scen (jeste ni),
ns. ano. nichten. šen omnis:  vbSb. šiken.
kenž gui.  klr. dajno gib.  r. ažno.

llUŠtvy: asi. m>štvy mactra.  nsl.
n r bške, načke, neške, nešče, nieke, niške,
nuškje, nuške meg.  nnčke, plalne Tinčke,
b. nnštvi. s. načve, mlaeve. č.  neclcy.
p. niecki. os. mjecki. ns. nacki. klr.
nočvy, nočovy. necky ist p.  r. nočvy. —
ahd.  nuosk rinnenartiger trog fiir das meh.
mhd.  nuosch. nhd. bair.  nuesch. 'osterr.
nursch, ursch.

ny plur. acc. der ersten person. Damit
ist zu verbinden  nasn usw.

218 oblava

ny-: asi. -nyti ignavum esse.  5. nyti
languere. Daher  naviti, unaviti ermnden.
unavovati strapaziren.  klr. nyty schmerz
fiihlen.  nnyvaty muthlos iverden.  nyd’ity
sckivinden.  znyd’ity, unyty, zmarnity chrest.
486.  wr. nyč. r. nytb, noju. noj empjind-
licher mensch.  nojkomn nytb. unylyj. —
lit.  noviti gudlen. Vergl.  navl.

nyeli- : asi. vnznyšiti se in album
ejferri et in aere libram. Daneben  vnzni-
šiti se, zanišiti se. Vergl.  č. konyšiti, ko-
noušiti miegen, hdtscheln.  nsl. nihati, s.
nihati, njihati schicenken, luiegen.  b. ni-
šaja schaukeln mil. 523.  kr. nišati. b.
ist  niša se hocken.

nync, nynja asi. nune.  nyneču, ny-
njaču. nyneštbnb. b. nine. č. nyni. p.
ninie. polab. nyna, nynii. klr. nyni.
r. nyne, nyneča, nynbče, nyniči, nynbma,
none, nonečka. — lit.  nu. nugi, nugis.
nunai. lett.  nu. got.  nu. gr.  vov. lat.
nune. ai.  nu, nu.

O.

oba asi. beule.  obojaki, adj.  oliakn
adv.  ohače, obaeenn sed.  nsl. oba, oba-
dva. obojod beiderseits.  b. obače tamen.
s. oba, obadva. č. oba, obadva. obapol
zvoeifach.  obako, obaky, obak, obače,
obdč doch.  p. oba. polab. viibe. os.
vobaj. ns. hobej. klr. oba. obapoly
auf beiden seiten.  r. oba. — magij,  obaj-
docz misehkorn. lit.  abu, abudu. lett.
abi, abidivi. got.  ba. gr.  Kp.<?w. lat.
ambo. ai.,  ubha.

obadu: asi. obadn, ovadi, oestrus.
nsl. obad. kr. obad tabanus.  s. č. obad,
ovad. p. owad. kaš. ovod. klr. ovad,
o vod, hovad, vadzeh. wr. ovad. vadzen.
r. ovadi,, ovodn. — Vergl. Ut.  udas mucke,
lett.  ode.

obala s. ufer.

obcesu : p. obces obsessus.  — Aus
dem lat.

obeli: p. obel vollkommen.  — lit.
abelnas. r. obeli,, obeknyj cliolopn in der

pravda ruska ist dunkel: es wird durch
krepostnyj cholopn erkldrt.

obezu: r. obezn Abchase.  avern, iže
suti, obezi.

obezijana: r. obeztjana affe.  klr.
obezjana. — lit.  bezdona. burk.  ebuzine,
buzine.

Obigtt: č. obih : otplati obihem retri-
buet abundanter.

obilu: asi. o bili, reiehlich.  obilnni,
izobiltnn. obilije, izobilije iiberfluss.  nsl.
obilo in fillle.  obilje fulle.  s. obil. 6.
obili getreide; dial. roggen.  obilny. klr.
obylnyj, byvnyj reiehlich.  obyle fulle.
r. obilie, izobilie fulle. dial.  obike un-
gedroschenes getreide.  obiln vielleicht aus
ob-vili,: vergl.  asi. izvilije fillle ; vnzvitb
geivinn. Man beachte asi.  izobolije Tcsptouc!«
prol.-rad.

oblašl: asi. oblašb laicus.

oblava: p. oblawa jdgergarn.  klr.
oblava: uv oblavu jiin ne chodyty acta.

obloktt

219

odrti

obiav, oblava treibjagd.  r. oblava. —
Vargi. mhd.  abelouf.

obloku: nsl. oblok fenster.  č. o blok,
sik.  kidate okno. klr. oblok, obolok.
Vargi,  oblon jalousie.  — rm.  oblok. magij.
ablak. Vargi. lit.  blaka fensterchen und
oblu.

oklu: asi. obli rund.  nsl. obel
habd.  oblin, obelj kri jali hlod. b. obod.
s. obal, obao. vaboljak kiigelchen.  b. obly.
p. obly langlich rund.  os. vobli. ns.
hoblina. klr. voblyj. vybel' rundev ballen.
vyblak runder klotz.  r. oblyj. obeknoj
dial.  — rm.  oblu. lit.  apvalus, apalus.
oblu ist  ob-vlu und  vlu vervodndt mit  vel
ivalzen. alid.  sinawel. and.  valr.

okru : č. obr riese.  sik. obor, obrln.
p. alt und dial.  obrzym, ivobei an  č[3ptp.oc
gedacht lourde,  olbrzym. os. hobr. r.
obrinu. Avar.  — obrti beruht auf dem
namen der tiirkischen Avaren. Der name
dar Deutschen  ambrones ist fern zu halten.
Vergl.  avarinu.

okuchti: č. dial.  obuch, kul se sekyr-
kou. obušek, sekyrka o dlouhem toporze.

obza jdy, absyda p. abseite. — Aus
dem d.: gr.  aik'?.

okx: asi. obu>, o aus  obb pracpos. cir-
cum:  oba. om> poli. trans.  sa.btra se na¬
roda o njemt circum eum.  okolo. obbdo
thesaurus aus  obb und  de. obiino circum.
Als praefx audi  obi, obu: obizbreti, obu-
zbreti in der bedeutung circum. Anders  asi.
oslušati se non obedire, eig. „iiberhbren u .
č. oslyšeti se. p. oslyszyč. r. oslušatb
sja. osluclrb. Ahnlich  nsl. osevek, prazen
prostor na posejani njivi: vse je polno
osevkov. ahd.  urnbi. gr.  ap.at. lat.  ambi-.
ai.  abhi-. zend.  aiwi-. Vergl. lit.  ape, api,
api. obbštb communis aus  obb-tju. obbština
communio.  nsl. občji. občen, občina. b.
obšt. obština. kr. obeiti solere.  s. obči
neben dem asi.  obšti. č. obec gemeinde.
obecny. p. obcy. obec. klr. obščyj.
obščyna. obščestvo. r. obščij. klr. und
r. entlehnt.  — rm.  obšte. alb.  opčin§.
Man beachte das deminuirende  o: nsl. osiv,
nekoliko siv graulich.  obširni etioas breit.

kr. oblen subpiger.  ovel in  trava ovela ist
wohl „etivas welk“frankop.  klr. ohlup tolpel:
glupfl. etioas dumm.  r. ocholodb, ne mnogo
procldadno. okoe, koe-čto. klr. opušč
fiir  horše. č. obdlouhy langlicli.  p. ob-
stary dltlich. lit.  apikraivis etioas gekriimmt.
An dieses  o aus  obl denke ich audi beim
nsl.  omagati deficere, voahrend in  očajati
desperare das praefix  ot% anzunehmen ist.
Mit dem deminuirenden o vergleiche man
ai.  abhi zu-her, zu-hin. Andere nehmen  etn
negatives  o an.

okijari: r. obbjarb art stoff.  —

Man denkt an ttirk.  abdar glanzend (stahl ,
ivaffen).

oceli : asi. ocelb f. stahl.  nsl. ocel;
ocelj habd.  s. očal, acal; ocil, ocilo. č.
ocel m. f.  os. vorcl. klr. ocil ung.
ocel' stollen auf dem hufeisen.  — magy.
aczel. rm.  ocgl. ocele. ngr.  abakov, exl ',a-
aov. ahd.  ecchil. nhd. bair.  eckel aus
acuale. Aus  ecchil entstand  nsl. jeklo
stahl meg. lex.  aklo. Vergl.  oklen schiuer,
gewichtig. Andere namen des stahls:  bulatu.
Čeliku, charalugu. stalb.

OCltlL: asi. ocbt% essig.  nsl. b. ocet.
s. ocat. č. p. klr. ocet. wr. ocet, vocet.
r. ocetb. — rm.  ocet. magy.  eczet. ocbtn.
beruht nicht auf lat.  acetum, sondern auf
germ.  akit: got.  akeit. ahd.  ez^lli aus
atecum liegt dem  nsl. jesih und dem  os.
ns. vosucha zu grunde.  r. hat  uksus%

oceni: r. očenb, očenno, otčenno,
otčunb sehr.  klr. ačeii ftir  r. možeti
bytb. wr. očenno.

očesu : asi. očesu, cauda.  p. oczas.
Vergl.  kr. očas verant.  ochasc (d. i.  očaš)
art pjlanze cauda eguina Stulli.  č. ocas.
Dunkel.

odajit b. s. zimmer.  p. oda. — turk.
oda. Daher  s. odalika, turk.  o d alf? k.

odolenu: s. odoljen, odoljan art

pflanze.  odolin antirrhinum orontium.  č.
odolen baldrian.  klr. odolan. r. odo-
lenb ngmphaea alba.  vodoljam. datura stra-
monium.  — rm. odolan valeriana officinalis.

odru : asi. odru bett.  odrina caula.
nsl. odri geriist.  odrige hangebett.  b, od r br.

odžakti

s. odar. odrina rankender weinstock.  č.
odr pfahl.  odry geriist in der scheune.  odr,
vodr fiir  patro vorscheune dial.  klr. odr
krankenbett.  odryny, chlivy chrest. 115.
r. oderr, dial.  — zig.  vodro. magy.  odor.
lit.  ardai stangengestell.

odžaku: b. s. odžak herd.  — tiirk.
odžak.

ofertt: lisi. ofer opfer.  kr. ofar.
č. ofera. p. ofiara. os. vopor. ns.
hopor. klr. ofira. wr. ofiara aus dem p.
— ahd.  opfar von offerre.  p. ofiara beruht
auf  č. ofčra, dessen  6 sclnvierigkeiten macht.
lit.  afera, apera.

Ogarft 1.: č. dial.  ogar, cfilapec, chas-
nik bursche.

Ogartt 2. : asi. ogari. art jagdhund.
tatarin _ B ogari jestb. s. ogar. č. ohar. p.
ogar. ns. hogof. — rm.  ogar. magy.  agar.

ogništl: asi. Ogništb mancipium. r.
ogniščanim. primatum unus ist wohl „der
einen eigenen herd,  ognište, hat“.

Ogni: asi. ognb feuer.  ognište y.a;j.'.voc.
ognica jieber.  ognivo. nsl. ogenj, ognjilo
schleifeisen der moker.  b. ogBn. ognište
herd.  ognilo feuerstahl.  s. oganj. ognji-
šte. ognjiča, ognjilo feuerstahl.  S. ohen.
ofinisko. p. ogiefi. polab. vu£in, vugiin.
os. voheii. vohniščo. ns. vogen, hogen,
hogno. klr. ohoii. r. ogonb. ognivo
feuerstahl.  — lit.  ugnis. lett.  ugnns. lat.
ignis. ai.  agni.

Ograisa- : b. ograisati iibel ankommen.
ograma, nalitane, navala. — tiirk.  ogramak.

Ograšije: s. ograšje treffen.  — tiirk.
ograš. ograšmak.

ogumttktt: s. ogumak fruticetum.

OCh-: b. ohtja, olikam seufzen.  klr.
ochaty. r. ocliatb: ver gl.  ochti mnč,

mnščeni.ki, mnecuski. -— rm.  ofta, oftez
vb. Onomat.

OChljOVtt: b. ohljov schnecke.

oeliolti: nsl. ohol fastosus lex. elatus
habd.  oholost, oholija. oholen. b. ohol
liber.  kr. s. ohol. Vergl.  r. cholja, cholb-
nostb sauberkeit.

oehrovtti: nsl. ohrovt brassica.  ohraut,
ohrat lex.  vihrovt. ukrot, okret, okrat

steier.  vukret jambr.  kr. ukret ung.  —
nhd. kohlkraut.

Oj : asi. oj dbnb aufivjp.epov naz. 36.
ojdi. ti bn r b au0r ( [j,5pwo?. Ein dunkles ivort.

Ojes, ojos: nsl. oje, gen.  ojesa, deichsel.
b. ojište. s. oje. č. oje n. f. dial.  vuje.
os. podvojo. vojisko. vojnik. ns. vojo.
klr. voj e, voj e, vyje. — rm.  oište. nhd.
dial.  anize, anze ist icohl  nsl. ojnica oder
8. ojnice.

Oj militi: asi. ojmim., oinrb (oj-T.rnu)
miles.  oimbska.. oimbstvo. — Man vergleicht
lit.  ajme mgrias.

ojnaktt: s. ojnak nuss im spiele.  —
turk.  ojnak spielend.

oka b. s. das tilrkische pfund.  p.
oko. — tiirk.  oka.

oklagija s. nudelholz.  — tiirk.  oklagg.

okos, očes: asi. oko aus  okos auge.
sg. gen.  očese aus  okes, očes. dual.  oči
von  oki, oči. VBOČesiti sehend machen.  nsl.
b. klr. s. 5. p. klr. r. oko. kr. naznoko
coram.  polab. v&kil. os. voko. ns.
volco, hoko. — preuss.  agins. ackis. lit.
alcis. lett.  acs. Hieher gehort  asi. okno
fenster.  nsl. okno fenster, guellgrund
Ukrain.  s. okno fensterscheibe, schacht.
č. p. okno. polab. v&knii. os. vokno.
ns. vokno, hokno. klr. vokno. wr.
^vokno. r. okno. — rm.  okne, ogn§ salz-
grube. magy.  akna schacht, spundloch.
ngr.  azva soline, lit.  akas touhne. lett.
aka gegrabener brunnen.  nsl. očali, b.
očila brillen sind it.  occhiale an  oči an-
gelehnt,. Dagegen gehort zu  oko nsl. okunj
bar s (fisch).  č. okoun. p. klr. okun.

klr. okori. wr. vokan. r. okuni,. Der

fisch soli grosse augen haben. Die zu-
sammenstellung mit r.  okunutb eintauchen
hat nichts fiir sich.

okrontii : p. okret schijf.  — lit.

akrutas.

okša : p. oksza axt.  — Aus dem d.
axt. lit.  jekštis, jekšis.

okštanft: nsl. okštan succinum habd.
— d.  agatstein.

olhije : č. labe n. Elbe.  polab.

l&bi, l&bu. os. lobjo. ns. lobjo. p. laba

221

on

oldija

ist č. Vergl.  lab fluss in Serbien. lat.
albis. gr.  dX[3tac, dXj3i<;. č. labe befremdet,
man envarfet  lobe.

oldija : asi. ladija schiff: daneben
alidija. nsl. ladja. b. ladja Vinga.
kr. ladi (ladij). s. ladja. č. lodi, lod'.
p. lodzia, lodž, lodka. Aus d.  lothsmann
ist  lodžman geivorden.  polab. liida. os.
Ibdž. ns. lož. klr. lod'. wr. ladka
fiir  lodka. r. lodbja, lodija, lodka. — lit.
eldija neben  aldija. magy.  ladik. alb.  lagjg.
asi. alidija stammt aiis der zeit, ivo das
kurze  a noch nicht.  o getvorden.

ol d O maši: sik. oldomaš kauftrunk.
klr. odomaš. — ma gy■  aldomas.

ole asi. interj.  ole čudo. ole strasti
<psu tou  itCŽ0OU;:. ole razuma, ole sile i nuždi.
Fiiv  ole jindet, sich hdujig  o vele: o vele
pasha velikaja: daneben  o vole. b. olele
do boga mil. 340.  oleleli. lele bože. de¬
leča vb.  lelekanie ivehklagen bulg.-lab.
s. lele mene. lelekati. klr. ole. lele
leider. Vergl.  s. vojno le. Alan vergleicht
gr.  dXaXa, cXsXtTo>, oXoX6£w. ai.  re, are,
arare.

oles : nsl. ole, gen.  olesa, geschiviir
rib.: daneben  ul, ula; ulje, ako se človek
zbode in se rana po tem stori. p. ul f.
Jistel. Alan vergleicht gr. ob\-g.

olika nsl. oliva.  kr. ulika, ulka.
s. uljika. 5 , oliva. r. oliva. — it.  oliva.

olk-utl : asi. lakitb ellbogen, elle.  nsl.
laket, sto lahti. b. lakit. s. lakat. č.
loket. p. lokieč. lokietek. polab. lii-
kit. os. lohč. ns. loks. klr. lokof.
wr. lokoč. r. lokott. oblokotitb sja sich
auf die ellbogen stUtzen.  — preuss.  alku-
nis. woaltis elle aus  woalktis. lit.  olektis,
olaktis, alkune, elkune: man envartet  alk-
tis. lett.  olekts. elkons.

olni: asi. nsl. b. s. lani im vorigen
jahre.  č. Ioni. v Ioni. dial.  Ioni, luni,
v luni. p. Ioni. dial.  Ionski, lyhski. os.
Ioni. ns. Ioni. klr. lony. v lony. lunčak
voidder vom vorigen jahre.  r. Ioni. vi Ioni
gody. lonisi. lonišnij. lonina. lontskij. Vergl.
dial.  olonno fiir  davno, lanišdki. pferd im
dritten jahre dial. fiir  lontšdk^.

olovo asi. nsl. s. č. blei.  b. olovo,
elav. p. olod'. polab. vuliiv, vfiiuv,
alav. os. voloj. ns. volyj, voloj, voj.
klr. olovo. wr. volovo. r. olovo. dial.
lovi., — magy.  dlom: das icort soli nicht
slav. ursprungs und mit  dn venvandt sem.
preuss.  alwis blei. lit.  alvas zinn, ivofilr
meist,  cinas. lett.  alva.

oluku: b. s. oluk rinne.  — tiirk.  olulc.

Oltt: asi. olx, olovina sicera.  nsl.
ol, olej, vol bier.  volar bierbrauer.  r.
oli. oleum. dial.  olovina. — rm.  olovin§.
preuss.  alu. lit.  alus. lett.  allus bier.
Daher finn.  olut. Vergl.  jelej.

olutari: asi. obrtari. altare.  nsl. b.
oltar. s. oltar, otar. č. oltar. p. ol-
tarz. os. voltar. ns. holtar. klr. ol¬
tar, voltar. r. oltart. — magy.  oltar.
trm.  oltar. preuss.  altars. lit.  altorius.
lett.  altaris. ahd.  altari. lat.  altare.
Die slav. ivorter stammen unmittelbar aus
dem. ahd.

Olll-: s. omak einjdhriges pferd.  omad
collect.  orne fiillen.

Omanu: nsl. s. č. p. oman alant inula
helenium.  os. voman. klr. oman. r.
omam..

omborti: ar. uboriikn art gefdss :
asi. * abondiii. kr. uborak verant.  s.
uborak. č. ubor, uborek. p. webor, we-
borek eimer.  polab. voborak. ns. bork,
sbork. klr. uborok i lukno chrest. 45.
— ahd.  eimbar. preuss.  wumbaris eimer.

omeilgu: nsl. omej ali lisjak aconitum
napellus. č.  omili, omej, vomej. p.
omieg. klr. omeli. r. omegi. — rm.
omeag. Die form  omengu beruht auf dem
p. omieg. Das rm. icort setzt ein  r. omjagi
voraus.

umira asi. pfand.  — gr.  op,r ( pov.

oinora s. fichte.

omrela, mrela nsl. regenschirm.  b.
umrela. klr. ambryla ung.  — nhd. bair.
umbrel, numbrel. it.  ombrella.

011: asi. praep.  in: die altere in
der composition vorkommende form ist  a,
daneben  vi aus  i, ivomit  si, sa zu ver-
gleichen ist:  apoly šemi-,  asobb vicissim.

on

^.sobica seditio.  usobtni (asobtni) einsam.
atiki stamen. In viden fčillen iv ir k t,  a, ja
deminuirend:  adoli, adok vallis.  avozi val¬
im.  jabagi 7rop®up’Z(i)v. jasint caeruleus.
adrinu.ni rothlich: die vericandtscliaft mit
vi) zeugt fttr  a gegen  u. Hieher geliort viel-
leicht auch  arodi (klr. urod) stultus, eig.
der wenig verstandige, unverstandige.  nsl.
ogled brautschau:  iti v ogledi (sik. jedoch
ohlady) aus  otor. otek, votek eintrag der
iveber.  utor. Ver gl. \ct\iupflugreute.  odolina
kleines thal.  b. vitik. v r i>tor. č. učast
schiclcsal.  udol, udoli,pddol diod.  uhled. utek
ivebel.  uvoz. uvraf. p. wadol, wandol
schmale grube.  watek. wator. wawoz. Vergl.
watpič. polab. votalc. os. vutora zarge.
vukosa bbschung.  ns. hutora. klr. usobica,
vojna chrest. 229.  vtory: vontory ist p.
uvoz, vyvoz hohlweg.  jubahi violett  (uble-
divi). učnmi.ni. uzeleni chrest. 30.  r.
utor jjdial.  zatory. udorob hfiir  korobr. : asi.
*adrabi>. Man beaclite, dass im r. auch  vi
deminuirende bedeutung hat:  vomalo, votugo
fiir  neskokko malo, nemnožko tugo. vo-
tesno dial.  nsl. vdraden in  obloda je
vdradna ist „etwas diinn“  redka. b. v
neben  v a. v me  s neben  st>s. Das mit  on
venvandte lit.  i aus  in (preuss.  en, an) hat
eine der deminuirenden ahnliche bedeutung in
iduktere pjlegetochter. lett. lautet dieselbe
praeposition in der composition meist  e:
edzeltens gelblich: asi.  :i: ažb>t%; ebuvetis
hausler, ein  biivetis voraussetzend. Man
beaclite  irukt etivas donnern,  inemt anfan-
gen zn nelrnen und  esals malz, das ange-
fangen hat silss zu werden. Auf  on beruht
audi  * atrT> adj. qui intus est und auf
diesem  atro-ba bfmzce. • ferners  atri>, vrnatri.
intus adv., eig. acc. eines subst. f.  a trim i.,
v r rnatri.ni., v r Lnatri)ši.m. adj.  atrijade, atrt-
jadu, va.natn.jade, v r Lnatri>jadu adv.  nsl.
noter hinein.  notri darinnen.  iz notra trub.
notrnji. votroba. b. vitre, vitrešen.
rri.tre (vaipe). utroba fiir  vitroba. kr.
nutrelca, nutreb. s. unutar. unutra. unu-
trašnji. nutrak nicht gut verschnittenespferd
(vergl. r.  nutreci). utroba. č. vnutr, vnitf
das innere, mit parasitischem  j. vnitrni.

222 onda

znutf. zevnitr draussen.  zevnitfni. utroba.
p. wnatrz, wewnatrz. wnetrze. zewnatrz
nacli aussen.  wnetr spado: s.  nutrak.

watroba leber.  watrobie ziele leberkraut.
os. vriutf. vutroba herz.  ns. nuts. vu-
tšoba, butšoba. klr. vnutro. nuter ein-
hode.  wr. nutro. vontroba aus dem p.

r.  nutri, nutro das innere.  vnutri. (vo-
vnutrt), vnutri. iznutri (izvnutri). nutrina.
nutreci mit nicht herausgetretenen hoden.
utroba, dial. audi  jdtreba. — lit.  antris
unverschnitten (vergl. r.  nutreci). ai.  an
in  an-tar innen.  antara im innern befind-
licli.  antra eingerveide: asi.  jetra (jentro).
gr.  svTspov. fj. beruht auf  on (vergl. ai.
antra), e (je) hingegen auf  en: gr.  Iv, Ivi.
lat.  endo. asi.  jede (jende). vi verhd.lt
sich im gebrauch zu  a ivie  po zu  pa, pro zu
pra, si zu  sa. Der vocal von  a und  sa
verhdlt sich zu dem von  vi aus  i und von
si wie  pa zu  po usw.: er ist als kurz auf-
zufassen. Ahnliches findet sich im lit.

on-: asi. vonja odor.  vonjati olere.
vonjalica. obonjati. nsl. vonjati foetere.
povonjati, ponjušati riechen.  b. vonja
gest.ank.  vonja, voneja vb.  vonešt stinkend.
voneštik. s. vonj, vonja, vonjati. č.
vune. von e ti. p. wonia geruch.  wonieč
icohl riechen.  polab. viina geruch.  vii-
rioje riecht.  os. von. voned. klr. von,
vona. vonity duften.  r. vonja, vonjati.
stinlcen.  — rm.  voeštnicg meniha silvestris.

ai.  an atlimen, hauchen. got.  anan. Ein in-
tensivum von  on- ist  ons-: onhati: asi. ahati
riechen.  nsl. voh. vohati, vohlja, njuhati
prip.  njušati. s. njušiti schnujfeln.  nju-
ška. p. wech. wachač. niucli. niuchad
ist r. dial.  nuochal nase.  polab. vosat
riechen.  ptivosa rodi.  os. nuchad. ns.
nuchaš. klr. nuch. nuchaty. wr. riuch.
r. njuchati.. nj nehalo.

onda : asi. ada hamus.  adica uncinus,
hamus.  nsl. odica, vodica; udica. b.
Vidica. s. udica. 5. udrce hdkchen,
angel , zaum.  udidlo zaum.  p. weda angel;
fiir  widly zof.  wedka, wadka. wedzidlo
gebiss am zaum.  os. vuda. ns. huda.
klr. uda chrest. 284.  udka, vudka, udyda.

223

ontoru

Otlg

udyty. vudylo angelruthe.  wr. v ud a.

r.  uda. udilo gebiss.  udilišče dial.  —■ rm.
unditsg. lit.  uda angelsclmur.  udilai gebiss
am zaume szyrw. lett.  uda.

OUl>-: auf dem thema  ong- berulit  onži
und  ongri. I.  onži: nsl. vož anguis:
daneben  gož, glož lex.  guž habd.  p. waž.
kas. voz niclit giftige schlange.  os. huž.
ns. huž, vuž. huženc ivurm.  klr. už, vuž.
wr. vuž. vužalca. r. užu. užalca. —
preuss. lit.  angis /. lett.  odze. gr. l/;.c.

ai.  ahi. zend.  aži. ar m.  iž. II.  ongrb: asi.
agulja (erscMossen).  nsl. ogor, gen.  ogorja,
vugor aal habd.  s. ugor. č. uhor.
p. ivegorz. polab. vogiir. os. vuhor.
ns. hugor, vugor. klr. uhor. r. ugoiu.
— Ver gl. magy.  angolna. preuss.  angurgis.
lit.  ungurls aus  angurls. ungurltis. unguri-
ninkas. Daraus estn.  angrias. Daneben
*jongulja: b. jegulja (t a^v.oi>Xi) pl.). Statt
s.  jegulja erwartet man  jugulja: janjulja
lehnt sich an  anguilla an. gr. vf/zdjc.
lat.  anguilla. agulja wird als entlehnt ange-
selien. Das  g von  ong- ist velares  gh, aži,
ist daher  ongju. Vergl.  enz.

011 gl u: asi. aglu, agulu mnkel.  nsl.
vogel, četirivug viereckig habd.  b. ugul,
j ugul . s. ugal, nugao. č. uhel. p.
wegiel. os. nuhl. ns. nugel. klr.
uhol, vuhol. wr. vuhol. r. ugoiu,
daneben dial.  uzgu, uzgolu, uzžoku. Vergl.
p. wdzg (wazg) dial. schoss.

Oilgll: asi. agli. (niclit  aglju) Icohle.
vunagliti se. nsl. vogel, voglen. b.
juglen, vuglen. vuglišta. kr. ugljen.
s. ugalj, ugljen. č. uhel. p. wegiel,
wagl. polab. vo£il. os. vuhl. ns.
nugel. klr. uhol', vuhol'. r. ugoiu. ■—
preuss.  anglis. lit.  anglis f. lett.  ogle.
ai.  angara.

Ollgrft 1.: asi. agrinu, vagrinu un-
garus.  vugrinu rysu. nsl. voger, vogrin,
Vogrinec, vogrščak ostioind.  b. Ugrin
(wohl  vogrin). s. ugar, ugrin. č. uher.
p. wegrzyn. wegry ungern.  os. vuher.
klr. uher, uhor. veherja art tanz.  r.
vengerecu, vengrija sind p.  — lit.  vengras
aus dem p., bei Szjjnoid  unkšterai ungern.

Das slav.  ongru aus dem ugrischen liegt
der europaischen benennung der Maggaren
zu grunde.

Oligrtt 2.: nsl. vogrc beule.  ogrc, me-
hurec na koži; dasselfiiege.  s. ugrk, crv
što živi ljeti u goveda ispod kože. č.
uher finne.  p. wegry, wagry finnen im
gesichte.  os. vuhra. klr. vuhor, vuhrak:
vergl.  ohar art beule.  r. ugoiu, gen.  ugrja,
Heine beule,  ugri na lice; oestrus equi.

Olllvil: asi. akotu f. uncinus.  — gr.
oyy.o<;. ai.  a uka liaken. got,.  hals-aggan
7i a Iskriimmun g.

Olistt: asi. asi. barba, mystax.  goloasu.
naasu puber.  naasica lanugo.  nsl. vos. b.
vus. vn,so viti klasove. Vergl. nuvhsen finster
bliclcend.  6. vous, fous. p. was. polab.
vos der erste bari, jlaurn.  klr. vus, vusy,
usy, jusy. wr. vus. r. usu bart; ivolle,
fiir  šerstu dial.  usitu sja. •— preuss.  wanso.
lit.  usai, usnai, uznai. usorus, uznarus der
einen starlcen schnurbart liat. lett.  usa.
Hieher gehort audi  asenica, gasenica eruca,
eig. „das behaarte thier“.  nsl. vosenca,
gdsenca. b. vusenica, gosenica; vusenik,
gusenik. s. gusjenica. č. husenicS vit.
husenka. p. wasienica, gasienica, wa-
sionka. dial.  gaska. usieii ist r.  kaš.
vansevnica, voselnica. polab. vosanaiča.
os. husanca. ns. gusehca. klr. usenyča.
ušilnyča, užil', usilka, huseii, vuseii, vusel-
nyk, huseny6a. r. gusenica.

ontlfl: asi. atlu durdilbdiert:  ohuteh,
atla. atlina, atlizna. nsl. votel. kr. utal
cavus. 6.  liti f vergdnglich.  p. watly
sdmach, nicht dauerhaft.  klr. utlyj chrest.
256.  r. utlyj gebrechlich, beschadigt.

Oiltoru: utoru, ivoraus  utoru, vutoru
oder  utoru: asi. vutoru secundus.  (utoryj
nicol.)  nsl. vtorek dienstag.  vtore jutro,
torka, torklja iceiblidies gespenst, das dien-
stags in der nadit'zu spinnen pfiegt;. dasselbe
bedeutet wohl  tvorka. b. vtori. v torni k.
povtor zim zuieiten maki mil. 366?  s.
utornik. č. utery. uterek. p. wtory.
wtorek. polab. tpry. os. vutora. ns.
vojterk, valtora. klr. vtoryj. vovtorok.
poltora. wr. ovtorok. r. vtornikui —

224

onty

rm.  poftori vb. preuss.  antars. lit.  antras.
Fremd  utarninkas. lett.  otrs. otrdena. got.
anthar. ai.  antara. Thema dasselbe icie
in  onu.

onty: asi. aty ente :  utovb, utja, utka
in r. denkmahlern.  b. utva, utica, uta-
šina mil. 21. 23. 537. Wohl s.  s. utva
fulica.  utina filr  sova. ns. huše, vuše
junge ente:  asi. *ate. klr. uta, v uta,
utka. utov chrest. 487.  r. utka. utenok r b.
— preuss. lit.  antis. lit.  atis. ahd.  anut.
lat.  ana(t)s. gr.  vrjcca. on ist erschlossen :
das wort fehlt im p. Die bedeutungen sind
verscliieden :  b. utva soli  noctua bedeuten.

onu: asi. oni. ille.  onogovi illius.
onak/b. onakovT.. onamo. om>Sb, oirtsica
gnidam.  nsl. on, dial.  gun. ondi dort.
ondukaj. odnud ung. ,  odned von dort :
*onadu. onegav cujusdam.  onegati etivas
machen, das man nicht nennen ivUl.  poone-
gaviti ogenj. b. onoj, onzi. kr. onputa
tuni.  s. on. onde, ondje, nodje. ondole,
ondolen. donde, donle, dondolen bis dort-
hin.  onoditi. č. on. onen. onady, onudy.
onaky. ondy, onda, onehdy usw. neulich.  on-
seh, onsak ein gemsser.  preonačiti. p. on.
onaczy6 dies undjenes thun.  polab. van.
os. von. vondy. vonaki. ns. von. vonožes,
konožes. klr. von, onon, non. onokdy,
onohda. vodnon von dortlier.  onačyty. wr.
en. r. oni., dial.  ent, im., onomedni,
namedni. onady. nagdasi,, nagdyst, nadysb,
nadysja. — lit.  ans. anoks. lett.  vinš.
ai.  ana.

OJ)-: ar. opica affe.  opičbsky, opijsky
adv. simiae modo.  nsl. opica. č. opice,
os. vopica. — ahd.  affo.

opali lija s. schafpelz.  — tiirk.  japak
lange feine schaficolle.

opaku: asi. opako, opaky, opače adv.
retrorsum, contrarium :  s r Lvezaše race j ego
opaky. nsl. na opali verlcehrt inverso
modo habd.  napadi obligue.  ampak sed:
a na opali, napačen verlcehrt: ivohl  na opa¬
žen. napaka verlcehrtheit.  b. opali die
unrechte seite, ruekicurts:  opak mu race
vrLzali. na opak. opačina bosheit.  preo-
pačam verkehren.  kr. napak perverse.  s.

oplenu

opak verkehrt, schlimm, tuchtig.  na opak.
zlopak. č. opak, spak (*v r t.zopako). na
opak. opačina hinterruder.  opačiti ivieder-
holen.  p. opak, opaczny verkehrt.  na
opak. wspakiem, na wspalc. opaczy6, opa-
kowao. wypaczyč Icrumm machen.  spaczyč
sie sich icerfen ( von holz).  os. vopali. spačič
aufuiuchten.  ns. kopali, kopaki, vopaki.
klr. opačyna ruder.  naspali. pačyty sa sich
icerfen.  r. opakij. — magy.  apacsin ruder.
rm.  op§či detinere.  — Allen diesen ivortern
liegt zu grunde ai.  apanč, apak riickwarts
gelegen, hinten bejindlich.  apačina. apalia ent-
fernt. ahd.  akak, abuk abgeivandt, verkehrt,
bose. lit.  uzpakalej auf der riickseite. Das
anlautende o ist in vielen f allen (einige sind
schon angefiihrt) abgefallen:  asi. pače contra,
potim.  paky iterum.  paliostb molestia, dam-
num.  ispakostiti, ispoliastiti. ( Vergl.  wr.
kasčič). nsl. pak, pa, pali ivieder, aber.
pače, pač habd. ivohl.  pačiti impedire.  spa¬
čiti. popačiti, spak hinderniss.  spaček miss-
geburt.  spake nugae lex.  b. pak. pakost.
kr. packa impedimentum.  spačiti se iirger-
niss nehmen.  s. pak, palia. 6. pakost.
palia hebebaum.  pačiti ivinden. Vergl.  roz-
pak bedenklichkeit,.  p. pak obet.  pakošč.
paczyna ruder.  paczyč sie sich icerfen.
polab. v&pak. os. pak. pakosčic. pačič
heben.  ns. pakosč. pacyš. klr. pak
ivieder.  pače. pakost, liapost’. pakošči bos¬
heit.  pačyty sa sich icerfen. Vergl.  ros-
pač verzuoeiflung.  r. pakša die linke hand,
''hvohl die „verkehrte“ .  pakostb. — rm.  pa-
koste. lit.  počlna ruder. magy.  pakosz.
pakosztos.

opihli : nsl. opih apium. č.  p. opick.

— nhd.  eppick. ahd.  epli aus  apium.

opiatu: asi. opiata oblata glag. kiev.
č. oplatek. p. oplatek. (ns. oblat, ko-
blat oblate ). klr. oplatok. ar. oplatidu,
hostia.  — ahd.  oblata, lat.  oblata: opiati!
icie es scheint, mit anlehnung an  plat'b.

opldnu : nsl. oplen, oplen, lčs, v ka¬
teri sta vtaknjeni ročici icagengipfenholz.
oplenci ung.  kr. oplenci. s. opljen,
opjen. č. oplen gipfstock.  klr. oplin.

— magy.  e pičil y guerbalken.

225

orizu

oproda

oproda nsl. armiger meg. marc.  kr.
oprovda. — magij,  aprod.

opt-: klr. optom im grossen.  optovyj.
r. opkt. optonn,. obtovyj. Nicht von  obl.

or- 1 .: asi. orati, orja arare.  orači,
arator.  oralo aratrum.  oratva aratio. Da¬
neben  ralo aus  or-dlo. ralija arvuvi aus
or-lija, or dlija. rataj agricola aus  or-taj.
ratva aus  or-tva. nsl. orati, or pjluge-
ze.it.  prevor brachacker Ukrain.  oralo. Da¬
neben  ralo ari, halbpjlug.  ral f. ackern aus
or-ll. rataj. razare plur. f. die endfurchen.
b. ora vb.  orač. oralo, oran f. ackern. Da¬
neben  ralo. ralica ursa major,  rataj knecht.
ratakinja magd.  s. orati, orači adj.  oralo.
Daneben  ralo. raonik. ral m. art feld-
mass:  or-dlu. ralica pjlug,  rataj. ratar. 5.
orati. orba. Daneben  radio, radlic opfugschar
und  role, asi.  ralija. sik. rataj. p. orač.
radio, radlič. radlica liakenschar.  rataj zum
kriegsdienst verpflichteter landmann.  rola.
polab. v&rat inf.  r&dlii. r&dlaiča pflugschar.
r&taj pfliiger.  rul'a. os. vorač. radio, ra¬
dlica. rataj. ratar. rola. ns. voraš. radio,
radlica, ralica. rataj. rola. klr. oraty: aiii
ore aiii piužyt. ralo. rataj; soldat ung.
r61I'a. rolna. wr. ralle n. acker.  ralejnik.
rola ackerbau.  radio. r. oratb. oralo, ora-
taj. orbba ackern.  orbbeci. ralo. rataj.
rolbja nest.;  rolja. — m. ralicg dar grosse
bar.  rezor grenzfurche. preuss.  artoys.
preartue pjlugreute. lit.  arti. arklas aus
artlas. arklis. artojis. leti.  art. arkls.
arklineks. got.  arjan. lat.  arare. ara¬
trum ist  oradlo. gr.  apiw. apoip:v ist  viel-
leiclit ap-tpov, radio. mhd.  ari aus  ar-tla.

or- 2.: asi. oriti evertere (fallen machen) :
oritb gory; skbzy orešte. oritelb idokb. obo¬
riti. oboriti se cup.tutitsiv.  razoriti mieSavvuvai.
razoboriti. nizoriti. b. razorja vb.  s r tba-
rem vb.  (*sa,obarjati). s. oriti se stiirzen.
oboriti, obarati. razor zerstorung.  razuriti.
č. rozbofiti aus  rozobofiti. klr. oburyty.
rozoryty, razoryty verivilsten.  r. razoritb.
razora,. — rm.  obor prosternere.

01‘a 1. nsl. hora jarnbr.  ura, vura
stunde, uhr, ungeioitter:  huda ura. neura un-
gliick.  uren habilis lex. schon, nett (meistens

ironisch).  uriti uhan:  dobro, slabo se mu
uri. obkore, okorej wann.  dokore bis wann.
obsore um diese stunde:  ob sej ori. s.
ora die rechte zeit.  uoriti. ura. — nhd.
bair.  or, hor. it.  ora.

Ora- 2.: r. oratb, oru schreien.  orava
schreier. Vergl.  klr. orava schaar.  s. oriti
se wiederhallen.

orbit: asi. rabr servus.  raba, rabyrii
ancilla.  rabota servitus. Daneben  robi,,
nsl. rabiti laborare habd. dienen:  ta mreža
mi rabi uže pet let. rabota f robne. Daneben
rob habd.  b. rabota arbeit, sache.  rabo¬
tam vb. Daneben  rob. kr. raba. rabiti,
rob ung.  s. rabota und  rob. č. rob
knecht. dial.  roba, kolka, robe kind.  robota
arbeit. Nur sik.  rab neben  parobok. p. rob.
robič arbeiten.  robota, robieniec, robionek,
parobek bursche. Sehr selten  rab. rabski.
os. robota, klr. rob gefangener ung.  roba,
robota arbeit.  porobok, paren. orobity,
orjabity furchtsam iverden.  rab ung.  - wr.
roboč arbeitsam.  raba magd.  r. rob r t.
roba magd.  robota dial.  robja, robjatko,
robenok, rebenoki kind.  parobolm,, parem,,
parja, pars dial.  robkij zart. r oh etb furcht¬
sam iverden. Daneben  rab i>. raba. rabota.
— rm.  rob. roabg. robi untemverfen.  po¬
robok. alb.  rob. magij.  rab. rabszolga.
rabota. lit. lett.  rabata. got.  arbaiths.
Trotz mehrerer abiveichungen gehort ias
wort zu  ort, rat, rot; es ist demnach die
vergleichung mit ai.  arbha klein, scliwach
usw.,  opipo-[jOTat fiir  opsavaiv eirt-po^ot und
opravo; nicht abzuweisen. Klein, scliivach,
verivaist, diener, arbeiter.

orčiku: p. orczyk ortscheit.  os. vor-
čik. — Aus dem nhd.

ordija b. s. armee.  klr. orda. —
tiirk.  ordu. Daher auch nhd.  horde.

O rij a. si: nsl. orijaš, orjak, orjaš riese.
Daneben  stramor, štramer. — rm.  ories.
magij,  orias.

O risi ca: b. uresica etwa „parze“,
die das schicksal bestimmende.  urisal partic.
Vinga.  — gr.  opt^stv, aor. & pica.

orizu: asi. or\z% oryza.  nsl. riškaša
jambr.  b. s. oriz. p. klr. ryž. r. ris r L.

15

orkljišti 226 orzu

— alb.  oriz. rm.  oriz, ur§z; riškaš§. magy.
riskasa. lit.  rlsas, rlsai. mhd.  ris. it.
riso. arah.  arus, irus aus dem ai.:  vrllii.

orkljišti : nsl. orkljič ein mythisclies
ivesen:  orkljič ima rdečo kapico, po noči
se vozi po vodi in poje. — nhd.  orco ein
machtiger gebirgsgeist in Tirol. furl.  orcul.

orkyši: p. orkisz dinkel.  klr. orkyš.

— nordtilrk.  urkuš ivilde gerste.

Ol’kyta: nsl. rakita bachvoeide.  b.
in ON.  s. rakita. č. rokyta. sik. ra-
kyta. p. rokita. os. rokot. ns. rokit.
klr. rokyta, rakyta. r. rakita cgtisus .
Man vergleiche das dunkle  č. dial.  makyta
X neben  rokyta. — rm.  rakitg. magy.  ra-
kottya. alb.  rakit. Man beachte ai.  arka
calotropis gigantea nach der keilform der
blatter.

ormanfi : b. s. orman wald.  r. ur-
mani. — tiirk.  orman.

Orna nsl. eimer meg.  — lat.  urna.

■orondije: asi. aradije, apparatus, in-
strumentum, negotium, res.  nsl. orcid, orodje
instrumentum lex.  orudje jam.br.  orndelje
habd.  orodovati, nemir delati b. omde
fur  stčevo. kr. orudje. s. orudje. irudje
mik. e.  oradi, orodovati intercedere, loqui.
p. oredzie nuncius.  orendowa6 auftrdge ver-
ricJiten ; intercedere. Vergl.  narzedzie instru¬
mentum, das jedoch mit  rendt zusammen-
hangt.  klr. oruda negotium.  orudka. obo-
rudovaty ausjuhren.  orudyna gerčith.  r.
orudie instrumentum, alt negotium.  sooru-
ditt errichten.  uradovati, fur  vladetn dial.

— ahd.  arunti, aranti botschaft. as.  arun-
djan einen auftrag ausrichten. mhd.  arant
mandatum. Vergl. lit.  arudas mehi-, ge-
treidekasten.

orst- : asi. rasta ,  rasti aus  rastti
-ivachsen.  raste statura. (Vergl.  rasti. m.
fenus).  otraslo, prorasli. aus  -rast-tli., rastiti
icachsen lassen.  nsl. rasti, praes.  rastem
und  rasem. b. rasta vb.  rastene icachsen.
s. rasti, rastem: rastao, rasla. Daneben
resti. č. rusti, rostu. rostiti ivachsen lassen.
letorosl, letorost, ratolest. rasti dial.  p.
rošč, rosnac. roscič. rosi. latorošl: ahd.
sumarlota. kas. resnanc. polab. rirst.

os. rose. rost. ns. rosč. klr. rosty, rasty.
rost. rošča gebiisch.  wr. resci, rostu. urosč.
roslyj. r. rosti, rostu: rosx, rosla. roste.
rastitb. raslb. vodoraslb, vodoroslb. otraslb.
k  — Vergl. magy.  raszt anschivellung der
* milz. rm.  odrasl§ palmes. ai.  ardh ge-
deihen, mit  t wie  pleta. zend.  eredh. gr.
a/vOscGa:.

oršaku: p. orszag gefolge.  — magy.
drseg ivache, garnison.

ortaktt: b. s. ortak handelsgesell-
schafter. ■—■ tiirk.  ortak.

O rtu: klr. ort viertelthaler. č.  ort.
p. ort, urt. — lit.  artas, ortas, urtas.
nhd.  ort.

ory-: asi. ravtnr. planus, aegualis.
nsl. raven, na ravnoč geradeaus.  zraven,
zdraven skal. neben , germanisirend.  b.
raven, ramna fiir  ravna. s. ravan. č.
rovny. dial.  rovesnilc altersgenosse.  roves-
nica: thema  rovos, roves. p. rowny. ro-
wiennica, rowiešnica. kaš. romni. os.
ro vny, runy. ns. rovny. klr. rovnyj. runy,
runyna ung. Daneben  ravnyj ung.  wr.
rovnyj. rovnadž ebene.  r. rovnyj. rovenb.
rovesnyj aegualis.  rovesnikt. Daneben
ravnyj, ravenb, ravenb. — magy.  rona.
lit.  raunus.

orzvinu: asi. razvtm., razvina caf.ena.
Daneben  razvrat: vtzemt rozvu.ny izvity
tri na vyja svoja vtzloži sup. 94. 24.
Vergl.  orati.

orzu: asi. razt partikel, etwa lat.
dis-.  razbmi), rasbnu. diversus.  razve praeter.
Neben  razt bieten die alten guellen auch
rozt: razbiti, rozbojnikt. rozvtnt. rozve.
rozličbnt. rozmysliti sup.  nsl. raz par¬
tikel ivie im asi.: praep.  de: raz konja
stopiti; raz pečine pasti, razen, respar un-
gleich Ukrain.  razoglav barhaupt.  b. raz.
Vergl.  razlat Jlach. č.  p. os. ns. klr. wr.
roz. s. raz. razma praeter.  č. ruzny. Vergl.
roztoinily allerliebst.  p. rožny. rozooki,
rozoki schielend.  kaš. raz. polab. ruz.
klr. roznyj, raznyj. wr. roznyj. narozno.
vrozno. poroz. zrož. r. rozt, daneben
razt: razlogt abschilssigkeit auf beiden
seiten.  roznyj, raznyj. rozenb. vroznb.

oržinu

227

oskurdu

vrozt. dial.  razve, raze. raschorošij chorošij
sehr schon.  rože, nižja dial. filr  razve,
razlichij, očenb zlyj. raznbduga, sostojanie
ne to bolezni, ne to zdorovtja. — rm.
razn§. r§skoal§ seditio.  r§skoače nimiurn
coquere.  rgzbat durchschlagen.  z von  raza.
ist wohl zu beurtheilen wie in  niz r t: ver gl.
ai.  ar trennen. Mit  orz venvandt ist  asi.
rozga, roždije, i’aždije collect.  nsl. rozga,
roždžje. kr. rozgva. s. rozga. č. rozha.
p. rozga, roždžka, roszczka. roždžany.
polah, rtizga. ns. rozga, roždžje. klr.
rozka. roščje. wr. rozka. r. rozga. —
magy.  rasgya, rosgye collect. Vergl. d.
zweig, voenn es von  zwei stammt.

oržinu: asi. razum, stimulus, fuscina,
subula.  nsl. ražen prip.  raženj veru habd.
lex.  s. ražanj. č. rožen, rožen. p.
os. rožen. ns. rožon. klr. rožen. r.

roženb.

orutma: klr. oratma, bysahy, sakva.
Wie es scheint, nur im Igorlied.  — Wird
filr polovozisch , d. i. tUrkisch, gehalten.

ori: č. or ross.  — mhd.  ors, ros.

orilu: asi. onte adler.  alamaninn.
ortln.. nsl. b. orel. s. orao. č. orel.
p. orzel (orel). polah, vtiral, os. vofol.
ns. jerel, herel. klr. orel. r. oreh.. —
preuss.  arelie. lit.  arelis, erelis. lett.
erglis. ahd.  aro. gr.  Sp-vn;.

OS-: asi. osi. axis.  osla cos.  osti. axis.
os r tte genus spinae.  osturn stimulus.  ostn.
acutus.  nsl. os achse, schdrfe.  osla i cetz-
stein.  oselnik. osat, oset distel.  ost. osten
stachel:  palica se železnim šilom na konci,
oster, ojster. osljak, ošljak werg.  ostve
dreizack der fischer.  osina, ostra resina na
žitnem klasu, rispe.  h. os. ost. osten
ochsenstecken.  oster. kr. osje aristae.  s.
os m.  osovina. ostan. oštar. ošljača. ostve,
oš6i dreizack der fischer.  č. os. ost. osten.
ostry. sik. ostrolist, strolist art distel.
p. oš. ošnik art messer.  osla. oset. ošcien.
ostry. Vergl.  jesiory fischgraten.  kaš.
vestry filr r.  bystryj. vost filr r.  repejniki
klette.  polah. vus. os. voska achse.  vost
distel.  votry. ns. voslica wetzstein.  vose
stachel, grdte.  voset distel.  votšy. klr. vos,

vuš. ost grdte, achel.  ost spiess zurn fisch-
fang.  osot, oset stacheldistel.  ostryj. vostre
schdrfe  (ostrije). wr. vos. osci gerdthfiir
den fischfang.  osot. oscen. vostryj, vojstryj.
r. ost. oselokt schleifstein.  ostu ostem.,
osote, osete. ostryj. Vergl.  osota, osoka
s % carex. -— rm.  osie. magij,  aszat. oszton,
oszt(5ny. alb.  osten, kosten, preuss.  assis:
abiveichend  ackons granne. lit.  ašis, ešis.
(usnis distel).  ašmfi, ašmens schneide.  ašrus,
aštrus. ašaka grdte, gerstenkleie: abioeichend
akutas granne.  akstinas. akstis. lett.  ass
scharf: daneben  akots. got.  aksa. akana.
gr.  cacvv). aVavo?. a^wv. lat.  acies. acer.
acutus. acus. ai.  ac. s in  os ist palat.  k:
vergl.  kamen. Zu  os- ziehe ich  nsl. ostroga
sporn.  kr. ostruga. s. ostroga, ostruga.
č. ostroka. p. ostroga^ polah, v&striiga.
os. votrolia. ns. votšog. klr. ostroka.

r. ostroga fischgabel. Man vergleiche ferner

s. ostroga rebenpfahl.  nsl. ostrv f. be-
hauener nadelbaum, hiifel,  pri kozolci glavni
steber. s. ostrva, kao stuba udarena u
zemlju. č. ostrev leiterbaum.  sik. ostrva,
sucky strom s haluzemi. klr. ostrova
spitzer pfahl zum aufschichten des heus,
liopfenstange.  osterva, ostyrva diinn gespal-
tenes holz zum zaunflechten.

osa asi. nsl. b. ivespe.  s. os, osa.
č. os, osva: osva ivohl aus  osy. p. osa.
polah. v&sa. os. vosa. ns. vos. klr.
osa. wr. osva. r. osa, osva. — Vergl.
lit.  vapsa bremse. magy.  vaszlta. osa aus
opsa wie  Osor (Insel) aus  apsorum. Vergl.
ahd. hd.  wefsa. osterr.  ivepse. gr. afrfe.

oseledeei: klr. oseledeč, koltun,
vološa nad čolorn.

• oselta: s. osjeka ebbe.

oskola: p. oskola birkensaft.

oskoruša asi. sorbus.  nsl. oskoruš,
oskoruša, oskorš, skorš. b. skoruša.
kr. oskorušva. s. oskoruša. 6. oskoruše,
oskeruše, oškeruše. sik. skoruša. p.
skorusza. o kann ein vorschlag sein.  —
i rm.  skoruš.

; oskurdut asi. oskrT.d' 1 . instrumentum

■ lapicidae:  s e čiv o i oskrbdu.. Vergl.  nsl.
, oskrv mullerhammer. č.  oškrd spitzhammer,

15 *

ost-

228

meissel.  p. oskard spitzaxt. dial.  oskarb.
os. voskrot. klr. oskard, oskarb. r.
oskordi, dial.  oškorda. — preuss.  scurdis
bičke, haue.

Ost- : asi. osmi aus  ostmi acliter.
osmi f. subst. acht.  osmb na desete acht-
zehn.  osmb deseti achtzig.  nsl. osmi.
osem. s. osmi. osam. os. vosom. ns.
vosym usw.  — magy.  oszmak. lit.  aštuni m.
adj. lett.  astuni m. adj. ai.  altau. zend.
ašta. gr.  cz/no. lat.  octo. got.  ahtan.
air.  oct. cambr.  oith. s palat.  k.

ostre j asi. ostreum. Das adj.  ostrevb
setzt  ostrb voraus.  nsl. ostriga habd.
jambr.  ostrica. b. ostriga. kr. ostriga
verant.  e. ustrice. p. ostryga, ostrzyga.
klr. ustryea. r. ustrica. — ahd.  uster.
gr.  ost  psov. ngr.  arpiši. lat.  ostremu.
magij,  osztriga.

ostriž!: č. ostriž wannenweihe.  p
ostrzyž. nsl. ostriž pevca jluviatilis so
wie  p. ostryž, ostrzyž cgperus lidngt mit
ostrs (os-) zusammen.

ostro nga: p. ostrega, ostrežyna art’-
brombeere.  nsl. ostroga, ostrožnica bei Linde.
s. ostruga. č. ostružina, černa malina.
Wohl von  ostri. (drzewko kolače): suff.
onga. kaš. vostrang fiir r.  koljučka.

ošilil : asi. osbkt esel.  nsl. osel. č.
osel. p. osiol, osiel. polab. asal. os.
vosol. ns. vosol. klr. osel. r. osekb.
— preuss.  asiliš. lit.  asilas. asillče. got.
asilus. ahd.  esil. lat.  asinus, gr.  ovoc,
sind, wie man meint, semitischen ursprungs.
osbl r b beruht wohl auf dem germ., dieses auf
dem lat. worte: man beachte tonloses  s.

OŠfatell : nsl. ošfatel, ošpetel halstuch
meg.  — nhd. bair.  balspfeit.

OŠtiri: nsl. oštir, oster ivirth.  oštarija,
oštarijaš. — it.  ostiere.

otaku: p. otak hrčimerbude.  — tiirk.
otak baracke.

otava nsl. b. s. č. grummet.  p. otawa,
os. ns. votava. klr. otava, lotava. wr.
otava. r. otava; dial.  atava, poblekšaja
trava. — m. otavg. preuss.  attolis. lit.
atolas. lett.  atals. Man ivill  otava mit
tiirk.  ot gras in verbindung bringen.

ovragii

oti b. quod:  znaješ, oti smo najjunak
mil. 74. Nicht etwa gr. 'ov., sondern bulg.
ot de, das asi.  ot r b kids lauten loiirde.

otrombi: asi. otrabi furfur.  nsl.
otrobi m.  č. otruby. p. otreby. os.
votruby. ns. votšuby. klr. otruby.
wr. votrubi. r. otrubi. Vergl.  Otrina,
votrja. vytorki. utrubbe, ostatlci. W. ist
ter: suff., wie es scheint,  ombl.

otu 1.: asi. ota von.  nsl. s. od usw.
polab. viit. klr. vod usw. Man beachte
p. otwierac neben  odewrzeč. os. votevrib.
Die bedeutung ist loeg; wieder, zuriick: das
l.etztere in  otmeriti wieder messen.  otbsaditi.
otveštati antioorten.  — Vergl. lett.  at in
atzelt voieder gritnen.

Otu 2.: asi. otbcb vater, urspr. demin.
otuib adj.  nsl. oče. očub, očili. očim,
očiman stiefvater.  očak erzvater.  b. oteč
(duhovni). s. otac. očub. č. oteč. p.
ociec, ojciec. očczyzna, ojczyzna. os. votc.
ns. vose. klr. oteč. otej stammesdltester.
r. oteci, alt  otenb adj.  otčina. votčimi. —
rm.  očing hausgrund. gr.  atta. lat.  atta.
got.  atta. ahd.  atto. ai.  atta mater, soror
natu major.

ovinu: klr. ovyn riege.  r. ovini
scheune:  molj ati sja podi ovinomi ognevi
i vilami i mokoši usw. Man halt  ovinu
fiir eine alte entlehnung aus dem d.: ahd.
ovan, ofen: die bedeutungen sind jedoch
zu verschieden. Vergl.  wr. evna, evnja,
evija brachstube. lit.  jauja scheune; ein
ivdrmerer raum zum dorren und brechen
des flachses.

OVOŠti: asi. ovoštb fructus.  ovoštije
ic/f  Se;, ovoštka. vošte. b. ovoštka, oška
obst. s.  voče. vočka. votnjalc. e.  ovoc.
p. owoc. klr. ovoč frucht, obst.  ovošč f.
collect. friichte.  ovoc aromatisclier geruch
des obstes ist p.  r. ovoščb, alt  voščije.
— ahd.  oba^. ags.  ofet. ovoštb aus
ovot-ji. Das wort stammt aus dem germ.,
ivofUr auch die sache spridit,  klr. ovošč
und  r. ovoščb sind demnach entlehnt.

Ovragii: r. ovragi schlucht.  — Man
vergleicht got.  auraki grab und gr.  opuy-j,
beides mit unrecht.

ovrata

229

pagad uril

O vrata s. aurata, art fisch mik.
lat.  aurata. it.  orata.

ovu: asi. o vi. hic.  ovako it a.  ovi.de
hic.  ovadu liac.  nsl. ov. ovači sonst.  b.
ovdeka Mer.  ovakiv, vakiv tališ.  otv r i.d
diesseits aus  oti ovadu. olko aus  ovoliko.
s. ov. ovda. ovde, ovden, ovdena, ovdjeka.
dovle, dovlen bis 1 deber.  e. ov. p. ow.
owak. zowad. ns. hov Mer, her.  kovale
sonst.  klr. odeka, odel'ky, odyky; ozde,
oždeka, oždečky Mer.  ovšyj ein anderer.
r. ovogda. — zend. pers.  ava.

OVl : asi. ovbca schaf, ursp. demin.
ovini widder.  ovinb adj.  nsl. b. ovca.
oven. s. ovca. ovan. ovnujski. č. ovce.
p. owca. owien flor.  polab. vtiča. os.
vovca. ns. vejca. klr. vovča. vovčar.
ovčjuch chrest. 479.  r. ovca. ovent.. —
preuss.  awins. lit.  avis. avinas. apeio-
rus. finn.  oinas, aus dem lit. ai.  avi
m. f. gr.  oic. lat.  ovis. got.  avi-str.

ovisfi : asi. ovbsi haber.  nsl. b. 5.
oves. p. owies. polab. viiv&s, viij&s.
os. vovs. ns. hovs. hovsniščo. klr. oves.
vdvšucli icivdhafer.  r. ovesi. — rm.

' 4 ov§s, ovgz. preuss.  vyse, wisge. lit.
aviža. lett.  ausas. Ver gl. ai.  av, avati.
lat.  avena, ude man meint , aus  avesna.

ozd- : nsl. ozditi darren.  ozdica malz-
darre.  č. ozd. ozdnice. ozditi (besonders
malz); daneben  vozd. vozditi, jetzt  hvozd.
hvozdnice. hvozditi. klr. voznyča darr-
haus.  p. alt  ozd. ožnica, oždnica. ozdovv-
nia, hozdownia. oždzič, oždžič, oždyč -—
lit.  ažniča, azniča aus dem p. Man ver-
gleicht engl.  ost, oust darre: das icort kann
nur aus einem ndheren germanischen dia¬
lekte entlehnt sem, wenn es nicht slav. ist.
Man beachte  klr. oznyča das rauchloch im
strohdache.  r. dial. ist  ozda lavka vi lodke.

ožura nsL usura meg. habd. jambr.
ožurnik. — Aus dem. lat.

P.

pacovu : s. pacov ratte.  klr. wr.
pačuk. -— lit.  patsukas.

paca-: nsl. pacati se, pečati se sich
abgeben.  s. pačati se sich einmischen.
kr. pečati. — it.  pacciare. Vergl.  nsl. pa-
čuhati pfuschen.

pačavra b. s. lappen,— tilrk.  pačavra.
packa r. dose.  p. paczka. — lett.
packa.

packa-: r. packati beschmutzen.
pačolatu: nsl. pačolat flortuch.  paj¬
čolan schleier.  s. pačel, pačelo. — magy.
patyolat, fatyol. rm.  fakiol. Andere halten
das ivort fiir slav., m,it unrecht.

pad-: asi. pada, pasti fallen.  napadi,
zapadi. nsl. pasti, padevati. pddeča, pa¬
dava bolezen fallcnde sucht.  past f. falle.
napast ividenvartigkeit.  zapasti život das
leben venvirhen.  padaniten sneg frisch-
gefallener schnee.  b. padna, paždam, pad-
nuvam, dar aus  padvam vb.  padina schlucht.
pade se es schickt sich.  napast versuchung.
s. pasti, padnuti. napast ungliick.  pre¬

pasti schrecken.  č. padlo, padalec, po-
padnouti erhaschen.  padouch schelm.  past'
falle.  napast, upad. p. paše. padlina
aas.  napašč. padalec, paszcza aus  pad-tja
rachen.  pašci falle.  paduch dieb.  ns. pa-
duch. pasle plur. falle.  klr. pasty. pad.
pad' krankheit.  upadok. past schlund.  na¬
past. wr. padlyj. napadlivyj. propaščij aus
propad-tjii. pašč rachen.  r. padlo aas.
padb, padina thal.  padal bfilr  stervo. pasti
falle.  padež'b. propaščoj zu grund gerichtet,
todt dial.  paža viehseuche.  propaža die ver-
florene saclie.  — rm.  pr§pastie abgrund.
z§pad§ schnee.  ngpadg. n§paste. magy.
paslieza mausfalle:  apad decrescere ist bei
seite zu lassen.

pag- : os. podpaha, podpažno neben
podpach achselhbhle.  podpažnica loundbeule
unter dem arme.  podpažmo busenvoll.  ns.
paža. podpaža. č. pazi, paždl. Vergl.
ducha und  packu.

pagadurtt : nsl. pagadur rentmeister
jambr.  — it. ven.  pagador. it.  pagatore.

paguru 230 pamukti

paglirtt: b. pagur seekrebs.  p. pa-
gur, pagr art meerkrebs.  — ngr.  oupt.
gr. aci'(pcq.

paeh- 1.: klr. rukopaš comminus:  byty
ša rukopaš chrest. 367. Das ivort ist wohl
mit einem der folgenden themen venvandt.
sik. pasovati se, za pasy se briti ringen
hdngt mit  pasu, pojasu (jas) zusammen.

pach- 2.: asi. pahati agitare, venti-
lare:  hladu prepahnavisšu, hladu pripah-
nav r tšu. opast f. schicanz. Vergl.  paštnikt
guttur.  nsl. pahati flare, eventilare habd.
lex.  b. opaška, paška schioanz.  strtči-
opaška hoche-queue bachstelze.  kr. pah
jlatus.  s. pahati deflare.  zapaha anhauch.
pahalj j floclce.  e. pach. p. pachnač.

pach. os. pachač. ns. pachaš. pa-
choriš. hupuš, vopyš schwanz.  klr. pa-
chaty, povivaty chrest. 481.  r. pachnutb.
opachivatt sja otr. koruarovrt. — magy.
pehely, pelyh, pejk fiocke. Hieher gehort
audi  pach- in der bedeutung „riechen“.
č. pachnouti. p. pachnač. klr. popa-
chaty, pohuchaty. r. pachnutt. pacht.
zapacht dial.

pačila -: r. pachatb ackern.  pašnja
ackerland.  klr. pachaty. pašejka art feld-
mass.  wr. paša. pašna. p. pachač graben.
— lit.  pošne getreidefeld. Mari filge hinzu
e. pachati machen.  p. pachač boses stiften,
brojič.

paclru: p. pacha. os. podpach achsel-
grube, achselholde.  klr. pacha. podpacha.
r. pach'b weiche leiste.  pacha, pachva, pod-
pachi. dial.  pach vi/, plur. ' schioanzriemen.
pachovina. p. pachwina. wr. pachva,
pachvina. Vergl.  ducha und  pag-.

paj b. p. r. antheil, loos.  klr. paj.
pajka. — tiirk.  paj.

paj a p. schnautze dial.
pajdaši: nsl. pajdaš gefahrte.  pajda-
šiti. s. pajtaš. klr. pajtaš. pajtašočka
amica.  — Nicht von  bajta, magg.  pajta
hiltte, sondern aus magg.  pajtaš. tiirk.
padaš aus dem pers.

pa joku : p. pajok, pajuk laufbursche,
kammerdiener.  s. peik eilbote.  — tiirk.
peik.

pajta sik. tenne, scheune.  — ma TJ-
pajta scheune.

pajvanu: b. s. pajvan strick.  —
tiirk.  pabčnd, pajbend.

paltulu: p. pakul pfropf von werg.
pakuly werg.  wr. pakulle collect.  — lit.
palculos /. plur. grobe hede. lett.  palculas.

pal-: asi. paltcb daumen.  nsl. b.
č. palec. p. palec finger.  paluch dčiim-
ling.  kaš. palc. polab. pol&c. polca
fingerlein.  os. palc. ns. palec,
klr. paluch. bezpal'kyj fingerlos.  r. pa-
lect daumen dial.  bezpalyj. palest.

pala b. degen. Vergl.  s. č. paloš. p.
palasz. palasik. os. palaš. r. palašt.
— magg.  pallos. rm.  paloš. Vergl.
tiirk.  pala.

palači rita: klr. palačynta ung.  —
magg.  palacsinta. Aus rm.  pl§čint§.

palamaru: s. palamar. b. p rdi mar
langer strick.  — it.  palamaro. tiirk.  pa¬
lamar.

pal amida, palamuda s. serratula ar-
vensis.  — rm.  p/cmidg: ngr. noChapiZa
bezeichnet einen fisch.

palanka s. p. r. plankenzaun, palanke.
nsl. planka zaunpfahl , brett.  r. planka.
klr. palanka. palanok ung.  — magg.  pa-
lank. rm.  p§lank. s. palanga, poluga
vectis. tiirk.  palanga. it.  palanca. mlat.
planca. Aus dem d.

palikari : b. palikar fiir  s. junak. —
ngr.  vaX'.y.api.

paliska, poliska nsl. mehlstaub.  pa-
ljuska schrotmehl Ukrain. Mit  s. palje kleien
besteht kein zusammenhang.  — ma gg-  pu-
]yiszka, pulyicska.

palje s. furfur.  -4- Vergl. it.  paglia
stroh mit lat.  palea spreu.

palummiku: ar. palomnikt pilger,
eig. palmentrager.  — lat.  palma: it.  pal-
miere, fz.  paumier: qui de liierosolgmis
veni.unt, palmam in manibus ferunt.

pampucM: p. os. ns. pampuchp/an-
nenkuchen.  sik. pampuch. — magg.
pompos. Aus dem d.

pamukti : b. s. pamuk baumwolle.
klr. bumaha. bamaha papier.  wr. bam-

231

panagjuru

bak. r. bumaga. — tur k.  pambuk. Vergl.
bavluna. lit.  medvilne ist icbrtliche iiber-
setzung des d.  baunrsvolle.

panagjuru: asi. panagjurb rcavifrup;?
'puhlica celebritas, nundinae.  b. panagjur,
panagir. s. panadjur. — gr. narr^ upi;.
tiirlc.  panaj§r.

panertt: r. panera, panyrr, kčise dial.

— Vergl. zig.  pendir.

panikanMilo: asi. panikantdilo, pa-
nikadilo. — gr.  7coXuy.dv§rjXo;. rm.  poli-
kandru.

pantlika sik. band.  klr. pantlyk,
pantlyčka ung.  s. pantljika. — nhd.
osterr.  pantel band. magij.  pantlyika. rm.
pantlikc.

pantofu: b. pantofi plur. pantoffel. č.
pantofeJ. p. pantofla. ns. pantofla, pan-
tochla usto.  r. tuflja. — lit.  pantupelis.
d.  pantoffel. it.  pantofola. schived.  toffel.

pantrovati: klr. pantrovaty baten.

pa n n k la asi. pest.  — gr.  7 :avouy,Xa.
lat.  panucula. tilrk.  panulda.

pan ti: č. pan herr.  panoše, p. pan.
panosza. os. pan. pani. wr. paničuba.
panšoizna. r. panščina dial. neben  bar-
ščina. — lit.  ponas. lett.  ponis. rm.  pan.
Man denkt an ai.  pa tueri.

paiiusyru: asi. panisyrii panzer.  nsl.
pancer jarnbr.  s. pancijer. č.  pancef.
p. pancerz. klr. pansyr. r. pancyri.

— mhd.  panzier. it.  panciera von  pancia.

pany, opany, panica, opanica, apony
asi. pfanne.  nsl. panev meg.  ponev,
ponjva. b. s. panica. č. pdnev, panva.
p. pane\V, panwa ; junge entlehnung  fanna.
os. ponoj. ns. panej, panva. klr. panovka.

— lit.  pane. lett.  pana. Alles aus ahd.
pfanna, das aus dem lat.  patina nicht er-
kldrt toerden kann.

paonku: asi. paak r i. spinne.  paaeina,
pajačina spinngeivebe.  nsl. pavok, pajok,
pajek, pajk umi  pajenk. pavočina, paj-
čina, pajčevina. b. p apr.k. r.diav. dan.  paj%-
žina. s. pauk. č. pavouk. pavučina.
p. pajak. pajeczyna. kaš. pajik. pajična.
polab. pajak. os. pavk. pavčina. ns.
pavk. klr. pauk, pavuk. paučyna, pavu-

para

čyna, pautyna. wr. pavuk. r. paukt.
pautina. — magij.  pok. rm.  paing. pain-
' džin§, pgjandžen, p§indžen, paunšin.

papa asi. papa. papa rimsskyj. s.
papa. — gr. tAt-tm^.  lat.  papa. got.  papa.
tilrk.  papa. Vergl.  papeži.

paperti: asi. paprstL, papriki, m.
narthex, vestibulum,  papratt, paprata, pra-
prata, prepratt, pripratt, priprata. s.
papratnja, preprata, ženska crkva. wr.
paperč vorhof der kirche.  r. paperts.
Vergl. lit.  pirtis badestube von  periu. —
Nosovičz kennt ein von  paperti verschiedenes
lit.  papartis, cerkovnyja cborugvi.

papeži: asi. papeži, pabst.  nsl. č.
papež. p. papiež. wr. papežinec. os.
bamž, bamuž und  ns. bamž, bamšt von
pabst. — lit.  popežius. lett.  pavests.
ahd.  pabes, babes aus  papas. gr. rA.-zizac.
Mit  pabes vergleicht man fz.  papes neben
pape. Vergl.  papa.

paportl: s. paprat f. farrenkraut.
nsl. paprat. prapot. praprot: praprat,
das. auf  porportb deutet.  b. paprat f.
č. paprat f.  papradi. kaprad. p. paproc
f.: daneben  ferecina aus rm.  fereče filix.
kaš. parparc. os. paproš. klr. paporot’.
r. paporott, daraus dial.  paportt. paporot-
niki. — magy.  paprdd. lit.  papartis. lett.
paparde. Vergl.  os. por6 m. schivadengras.

paprlca s. kreisel.  b. p r i>prica. p.
paprzyca miihleisen, icorauf der obere miihl-
stein Iduft. Dagegen  asi. pmprica und
daraus rm.  p§rp§ric§.

papuči: b. s. papuč pantoffel.  — tilrk.
papudž, papuč, papuš.

papugu: asi. papugr. papagei.  nsl.
papiga, b. papagal. s. p. papuga. os.
papaguj. klr. papuha. r. papugaj. —
lit.  papuža. ngr. ■Kv.Tzaja.c,. arah.  babaga.
tilrk.  papagan.

papuru: b. papur carex.  — gr.

T^Trupo;.

papuša: r. papuška bilndel tabahs-
blatter.  wr. papuša. — lett.  papuška.

para 1. asi. dampf.  pariti dampfen,
briihen.  rasparjati se warm, iverden.  nsl.
para dampf ; thierseele, satan,  pariti, ras-

232

para

pariti se calore dissolvi.  poparec, popre, so¬
par, špar hitze.  parnoti verrecken.  b. para.
parja vb.  popara, poparnik art speise.  s.
para,zapara. 5. para.pariti.vypar. p. para,
par. špar hitze.  popar erwarmung der erde
durch dilnger.  parnošb. parzyč. parza hunde-
futter.  os. para. par hitze.  paric briihen.
ns. pafeš heiss sein.  sparizn brodem.  klr.
para. vypar. parenyna brache.  wr. po¬
par brache.  pari6. r. para, auch fiir  duelu.,
duša dial.  part brache.  paritb schiviil sein.  —
magy.  para. preuss.  pore. lett.  pors dampf.
rm.  par§. opgri vb.  pgpare eierschmalz.

pava 2. nsl. bahre.  ns. bora. -
ahd.  bara. it.  bara. lit.  borai. lett.
bare, bere; bereš. Hieher gehbrt  č. mary
todtenbahre.  p. os. klr. wr. r. mary. —
lit.  morai todtenbahre.

para 3. b. s. para para.  pari geld.  bes-
paričen unentgeltlich.  — tilrlc.  para stiick,
geldstiick.

para 4. in compositionen mit der be-
deutung „neben“.  s. parakuvar nebenkoch.
paralaža litgengehilfe.  parakamilavka Jlor
iiber der kamilavka. — gr.  Trapa.

par atija asi. parochia.  p. parafija.
klr. parafyja. — lit.  parapija, parakvija.
lat.  parochia aus  Trapor/da.

paramonari: asi. param o n ar i, man-
sionarius.  panamonart. ponomarb. klr.
palamar. ponamar. — gr.  Trapap.ovdptoc.

paramunti: as. paramunb vigilia, pro-
festum.  — gr. ra pap.ovvj.

parasi-: s. parasiti stehen lassen.  —
rm.  p§r§si vb. Den icortern liegt ivahr-
■scheinlich ein sigmatischer aorist von  Trapt'r;p.t
zu grunde.

paraskevgij asi. dies veneris.  — gr.
Tiapaaiieuvj.

parea b. klr. r. art stoff.  klr. par-
čevyj. s. parče. —- tilrk.  parea stiick-
dien. Mit p.  part (perttl) besteht kein zu-
sammenhang.

par (Iva r. scolopax.  p. pardwa tetrao
lagopus.

parej asi. vorziiglicher:  parej vbselu.
veštij. — alb.  par§ er st er.  b. parem: naj
parem zuerst ist  p§r§m von  pravi. (pervii).

pas-

pariku: s. parik colonus.  — gr.

Trapo iy.o ?.

paripil: nsl. parip schindmuhre.  s.
parip. č. sik. paripa. p. parepa. klr.
parypa. — gr. ngr.  TtapKiu. lat.

parhippus. magij,  paripa. rm.  parip.
Die worter auf  -pa stammen unmittelbar
aus dem magij.

parkanu: č. parkdn plankenzaun.  p.
parkan. klr. parkan, barkan. ns. par-
chan. r. parkan!.. — magy.  parkanv.
rm.  pgrltan margo. Mit mlat.  parcus, it.
parco, ahd.  pfarrih besteht kein zusam-
menhang.

parkell: nsl. parkelj klaue.  par-
kaj res.

parma, parna nsl. heuboden, scheune.
č. perna, perne banse,  prlstodulek, — ahd.
parno. nhd.  barm, barn.

parta nsl. b. kr. klr. corona virginea
stirnband.  sik, parta i veniec. nsl. por-
tik stirnband der madehen.  — magy.  parta.
zig.  parta.

parta-: klr, p a.rt&ipfusdier.  partolyty.

parusu: r. parus r b segel.  — gr.  <papoc,
pannus.

paru: nsl. par paar.  respar ungleich
Ukrain.  č. pdr. p. para usw. Aus dem d.

parudosu: asi. paradost, paradusi.,
paradi. pardus.  nsl. parduc. s. pard.
č. pardus, pard. p. pardus. r. par-
dusi>, pard r b. - - ahd.  pardo. mhd.  pardus.

pas-: asi. pasa, pasti pascere weiden.
pastyrb, pasturb, pastuhi. hirt.  pastva herde.
pastviti weiden.  paša pascuum.  pastbstvo
hirtenamt.  nsl. pasti, pastir. (Daher  pa-
stirinka, pastirica, pastiričica bachstelze,
gotsch.  hirtle, fz.  bergeronnette, klr.  pa-
stušečka, čobanyk). paša. b. pasa vb.  volo-
pas. č.  pasti. pastyf\ pastucha. pastva
iveide.  p. paše. pastuch, pastucha. pa-
sterz (pastyrz), pasturz. pastwa weide.
pastwi6. pasza. polab. pose liutet.  post&r-
nik hirt.  os. pase. pastyf. pastva. ns.
pas6. pastyf. klr. pasty iceiden, lauern.
pastyr. pastuch. spaš viehschaden.  r.
pasti, pastva, pastba. pasti sja sich hiiten.
zapasatb providere.  — magy.  pasztor. rm.

pasa- 233 patuea

popas raststation.  pripas. preuss.  posty
iveideplatz. Slav.  pasti weiden ist eig. hiiten,
daher  pastva salus.  srpasti, sbpasa; snpa-
sati, sipasaja beJiiiten, beivahren, retten  coksiv.
supasu. rettung, erlosung; retter, erloser.
S7 3 pasitels. opasti se sich hiiten.  opasenije
sorgfalt.  opasbirt, opašiva. vorsichtig.  nsl.
pasem servamus.  spasi, spasal, spasitel/ra,
spasitelj habd.  opasilo kirchweihfest, eig.
fest iiberhaupt.  b. spasene, ispasene salus
lat.  spasov den. s. spasti retten.  spas
erloser.  č. pdsti acht geben.  spasiti. p,
zapas vorrath.  os. pasč beobachten.  Mr.
opas gefahr.  opasaty ša fUrchten.  zapasty
vorrath sammeln.  zapas. wr. zapas. r. upa-
sina vorsicht.  zapasy. — lit.  zopostas vor¬
rath. lett.  zapast, rm.  ispas Christi himmel-
fahrt.  ispasitoru. spgsi vi. Schioieriger ist
die deutung von  asi. pastuhb O^Augav^c.
nsl. kr. pastuh hengst  (pajstuh hartndckiger
mensch). Ver gl.  nsl. zapasti se sich ver-
mehren.  s. pase se coitum ajypet.it (de
egua).  opasti bespringen.  pastuh. p. past-
wič sie furere.  -pas- gehort zu ai.  pag
sehen,  spag spdher, zend.  spas und den
damit vervoandten gr. lat. d. iodrtem.

pasa- : nsl. pasati voritbergehen.  —
it.  passare.

pasehalija asi. paschalia.  — m.
pbskbli vjahrsagen. gr.  xac-/«Ata.

pasmo nsl. kakih dvanajst niti od
snutka. h. kr. s. pasmo. č. pasmo. p.
os. ns. klr. pasmo, polah, posma (*pasme)
bindgarn.  r. pasmo, pasbma f. dial.  —,
magy.  paszma. m. pazmg. lit.  posmas.
lett.  pasma. Ver gl. ahd.  fasa faser, franse.
sclmed.  pasma, pasman durch das finn.
aus dem slav.  b. pasnima rasse erinnert
an d.  fascl foetus, coboles.

paspall: s. paspalj mUhlstaub.  b.
paspal staubmehl.  — ngr. T.acczak’.. gr. r.ae-
r.d\t] das feinste mehi.

pastili alt u: e.  pastinak, pastrnak. p.
pasternak. r. pastemakb. — lit.  paster-
nokas. ahd.  pastinac. nhd.  pastinak,
pasternak. lat.  pastinaca.

pastri-: asl.pastrenije ivohl „reinigung“
oder „aufbewahrung“.  pastrenije i sibra-

nije manbne pat.-saf. 136.  b. pastrja
bewahren.  — alb.  pastgr rein pu. 24.  pa-
stroj reinigen. mrm.  spastrg mundities.
spgstritu purus kav. 197. 217. 225. rm.
pgstra. ngr.  icacTpeuoi.

pastruma: klr. postroma gedorrtes
schopsenfleisch.  p. bastramy. b. pastruma
s. pastrma gerduchertes fleisch.  — tiirk.
pastgrma.

paša b. s. pascha.  — tiirk.  paša.
pašen Ogli: asi. pasenogb der mann
der schwester meines iveibes.  nsl. pašenog,
pašanog, človek, ki ima sestro moje žene.
pašenoga, pašanoga frau meines schwagers.
s. pašenog, pašanac. Vielleicht  pa-šenogu.

paškulu: b. paškul, kožurec gehause
des seidenicurmes.

pasti-: nsl. pašeiti se eden.
patarfl : kr. patar ketzer.  — lat.  pa-
tarenus.

patcru: b. paterica rosenkranz.  s.
patrice. č. pater: deti peju pater. p.
pacierz. paciorek. os. pačef koralle.

ns. pasete riickenwirbel.  klr. pacir. pa-
čory glaskorallen.  wr. pacir gebet.  —
lit.  paterius. poteriai gebete. lett.  patari.
lat.  pater in  pater noster usw.: daher gebet,
rosenkranz, koralle usw. Dunlcel ist mir
b. paterica kriicke, galgen.  klr. patcryca
bischofstab. gr.  TmeptT^a.

pati-: s. patiti leiden.  zlopatiti darben.
patnja. Ver gl.  patisati remittere.  ispaštati
bilssen.  b. patja vb.  — it.  patire. rm.
pgci vb.

patosu: s. patos fussboden.  klr. pat
dachboden.  — ngr.  xaxoc.

patra-: klr. patraty, patrosyty aus-
iveiden Vergl.  r. potrochb ( W.  ter-), patro-
vatb, vynimatb iz r b setej dial.

patri-: č. patriti. schauen.  p. patrzy6,
patrzeč. patrzy sie komu, naležy sie komu.
patrzač zof.  opatrunek mit dem d. suffix
ung ivie  sprawunek, starunek usw.  klr.
patraty, uporjadyty. Vergl.  kr. dvoril i
patroval ung.

patuea s. cgprinus nasus.  — magy.
paduez.

patiika

patuka: nsl. b. s. patka ente.  — alb.
pat gans.  patak gdmerich neben  gus, gusan.
tiirlc.  bat.

paveza : nsl. paveza schild:  č. pa¬

veza. p. pavvež, paweza, paiž. klr.
paveza acta 2. 381.  — magy.  paizs. rm.
pavtjzg. it.  pavese, palvese. fz.  pavois.
d.  paffesun bei Jungmann. lat.  pavasium.
ngr. ztia.

pavu: asi. pavi, pauni pfau.  nsl.
pav. b. paun, pavun. pajunica. s. pav,
paun. č. pav. p. padr. os. pav. ns.
pav. pavenc. klr. pavun. r. pavi. pa-
vlini. — preuss.  powis. lit.  povas. lett.
pavs. magy.  pava. rm.  pgun. ahd.  pfawo,
pfao. lat.  pavo. ngr.  ira^ovi, mrpsvi. pavi
ist deutschen,  pauni romanischen ursprungs.

pazi- : asi. paziti achtgeben.  opazivi.
nsl. paziti. b. pazja beivahren Vinga.
fiittern.  pazja se sich hilten.  pazitor. pizi-
torča beschutzetin Vinga.  s. paziti acht¬
geben, lieb haben.  opaž hut.  — rm.  pazg.
pgzi vb.  pezitoritl. paznik.

pazija, pazjak s. art Icohl, mangold,
beta.  — tiirlc.  pazg bete, beisslcohl. ngr.

pazuru: č. pazour Jcralle.  p. pazur,
pazdur. os. pazor. ns. pazora. klr.
pazur Jclaue. Vergl.  paznokutl. pazducha.

pazi: nsl. paž brettenvand.  paziti vb.
paz fuge.  č. paziti. os. pažič bansen.
pažed brettenvand.  r. pazi fuge.  — lit.
požas fuge. Die „bretterwand“ bedeutenden
ivorter hangen mit d.  ban se horreum zu-
sammen: dunhel sind jene fiir „fuge“.
peča- : s. pečati stechen, angelu.
pecell: nsl. pecelj stiel am obete.  —
Vergl. it.  picciuolo. lat.  petiolus.

peča nsl. Icopftuch, peplum jarnbr.
pečica wamme.  b. peča leder.  kr. s.
peča sttick. Vergl.  asi. pečija Sspp.a prol,-
rad. 82.  — it.  pezza, pezzo stuck.

pečati: asi. pečati, m. petschaft.  za-
pecati.leti, zapečatati, zapečatiti, nsl. pe¬
čat m. b. pečat m. f.  s. pečat m.  6.
pečef f.  p. pieczeč f. mit unhistorischem
e, os. pječat m.  klr. pečat f.  wr. pe-
Čatka. r. pečati, f.  — magy.  pecset. rm.

234 pek-

pečet. lit.  pečiotis. pečetis. pečvete.
Slav. ist nhd.  petschaft, mhd.  petscliat,
schived.  pitschaft, pitskaft. Daneben nhd.
petschier. schived.  pitscher, pitser: schived.
aus dem d.

pečenČgu: r. pečenegi 'Ka\'iv)dv.r i c > : die
Pečenegen vcaren ein stamm des turldschen
vollies.  p. pieczyngi, lud turecki.
pečka, peška nsl. iveinbeerkern.
pedepsa- : s. pedepsati, vedevsati
strafen.  — gr.  toxišsjm  : ETiaiSsuaa:.

pegamu: nsl. pegam Bohme lex.  —
ahd.  beheim Bohnien.

pegla nsl. theer.  — it.  pegola.
pecharu: nsl. pehar becher.  peharnik
pincerna.  asi. pahartniki, pehartniki.
kr. s. pehar. p. puhar, puchar. os. bje-
char. ns. bjachar. klr. pohar, puhar.
^r— magij,  pohar. poharnok. rm.  pghar.
ahd.  behhar, pehhari. and.  bikarr. finn.
pikari. mlat.  bicarium.

pechlivanu : b. s. pehlivan ringer,
held.  — tiirlc.  pehlivan. rm.  pglivan seil-
tdnzer. ngr.

peehtramti: nsl. pehtram geifenourz.
— d.  bertram. lat.  pjrethrum.

pek- : asi. peka, pesti baclten, braten.
sl i.ni.cu pripekišu. peki hitze.  peka se,
popekovati se sorgen.  nepopečenije sorg-
losigheit.  pečem. f.  nsl. pečem, peči. inf.
pecj venet,  opeka ziegel.  opčkati. zapeči,
zapeka ti verstopfen.  pek bdclcer ist entlehnt.
b. peka, opičam vb.  pek hitze.  pečevo.
s. peči. upicati se. opeka ziegel.  č. peku,
peci. pečenka niere.  pečenky genitalia.
sik. černa pečenka hib er.  p. piec. spieka
grosse hitze.  polab. pict inf.  pekar.
os. pjec. ns. pjac. klr. pečy, pekty,
peku. pečivo. perepičajka brodverkauferin.
pekota hitze.  pek ta osyna! ein unerlcldrter
Jluch.  wr. pekci. pečivo. r. peči., dial.
pekči. počka niere.  pečem, leber, aus dem
partic.  pečeni, pečivo. solnopeki heisser
tag.  — magij.  pečenye. rm.  pečenie. pe¬
čic. lit.  kepu, kepti. kepenos, kepeniai
leber. lett.  cept. gr. r.v/.  (itst7Gw). ai.  pač.
Hieher rechne ich I.  pekeli. II.  pečurka.
III.  pektl. IV.  opoka. I.  pekeli,: asi.

235

peksimitu

pečak sorge, kummer.  nsl. pečal fris.
peča gram.  b. pečalja geioinnen.  pečalba
gminn.  p. pieczalowač zof.  niepec sicher-
heit dial.  (*nepektt). klr. pečal', r. pe-
eali). Hieher gehort  5. peče sorge.  bezpeči.
p. opieka schutz.  opiekač. opiekun vormund.
piecza. os. pječa sorge.  klr. opeka, bez-
peka furchtlosiglceit.  obezpeka. nebezpeča
gefahr.  wr. peča sorge.  nebezpečnyj. r.
opeka, opekuni. bezpečnyj. Die wdrter
sind vom reflexiven  pek sorgen abzuleiten.  —
lit.  apeka. apekunas. II.  nsl. pečurka
art pilz Ulerain.  b. pečurka mil. 370. 531.
s. pečurka. r. pečura dial.  — magy.
cseperke. rm.  čuperkg, pitarkg agaricus:
der zum. braten bestimmte pilz. Vergl.  klr.
počky niere. III.  pekti: asi. peste ofen,
hohle.  nsl. peč ofen , fels.  peča, pečina
fels, hohle.  b. pest. pesnik ofen.  kr.
pečina fels.  s. peč. č. pec. pečen laib.
pecik ofentopf.  p. piec. polab. pic.
os. pjec. klr. peč, daneben  pjec, aus
dem p.  wr. peč. pečkur. r. pečt. -—
lit.  pečius. pečkuris. leti.  pečka ofen.
magy.  pest. rm. pest. nhd. tirol.  potsche
hohle unter felsen. Die ur.spr. bedeutung
ist wohl ofen. Vergl.  peštera. nhd. bair.
ofen ein durchkliftetes felsenstiicJc. IV.  asi.
opoka saxum.  nsl. opolca mergelschiefer.
č. p. klr. opoka fels.  p. opoczny fels-.
r. opoka lehmboden.

peksimitu: b. peksimit zwiebaclc.  s.
peksimet. paksimada. — alb.  paksimadli.
turk.  peksimet.

pel- 1 . : asi. popek) neben  pepek ( dv/rch
assimilation) asche.  ispopeleti neben  ispepe-
liti. nsl. popel, pepel, pepelnica. b.
pepel, pepelosvam vi.  kr. popel. s.
pepeo. (pelenara brantvoein).  č. popel.
popelec. sik. popol. p. popiol. popie-
lec. (pelgnač aufjlammen).  polab. pupek
os. popjel. ns. popiel. klr. popel, gen.
popela. wr. popel. r. popek, dial.
pepek. — lit.  pelenai plur. lett.  pelni.
popek ist eig. das verbrannte. Mit der
W.  pel hdngt durch die ziveite steig.  pal-
zusammen, daher  asi. paliti urere.  paležt
scheiterhaufen.  nsl. paliti. palinka brant-

pel-

tvein.  palež seng.  b. palja vb.  palinka.
č. piliti, palenka. p. palič. upal. opala,
os.pal. palič. palenc brantiuein.  paler brenner.
ns. palis. palenc. klr. palyty. palenka.
opal. palanyča trocken gebachener Tcuchen.
r. palitt. palsba. pak fiir  niva dial.: vergl.
d.  brand novale.  — magy.  palinka. rm.
p§li vb.  p§link§. lett.  palit schiessen. Vergl.

r.  oplete filr  opalite sja und  pylatb. /.pol¬
žu asi. poleti ist eine variante, nicht eine
steig. von  pel. asi. poleti, polja brennen
viri.  is-, o-, ras- se, vts-  se. nsl. poljem,
plati ( aus  polti) brennen.  č. poleti: daneben
plati, plaji. kaš. vopol brennender stojf.
Abiveichend  os. plač, pianyč. Durch dehn.
asi. palati it er. č.  palati. p. palač. klr.
palaty. II.  polnati: asi. j^lanati se auf¬
jlammen.  nsl. planoti irruere.  b. plana
vb.  s. planuti. č. planouti. p. plonač.
— lit.  nuplonlt feuer anmacken. III.  pol-
men: asi. plamy, plamyka. flamme.  nsl.

s. č. plamen. b. plarmdc. kr. plam.
p. plomien, plomyk. os. plomjo, gen.  plo-
mjenja. ns. plomje. klr. polomen neben
plame und  plamyn. wr. polome, polo-
mja. polyinja und  plome, plomeii neben
plame, plamja. vyplomenač verbrennen.
Hieher gehort  b. plamtja, plamna flammen.
IV. Durch reduplication  polpolu: č. pla-
pol. plapolati. asi. plapolati. V. Das
intensivum  polsa-: nsl. plasati potenter ar-
dere habd.  kr. plasikati.

pel- 2 . jdten:  asi. pleti aus  pelti: von
pleti stammt das praes.  pleva (ein  pelja,
pela bestelit nicht).  nsl. pleti, plejem und
plevem. plitva. b. pleva und  plevja vb.
s. pleviti. č. pleti, pleji. p. piele neben
pele. piol, pioll aus  piel-1. pelty. pleč aus
pel-č. piel hundsdille.  opelki, wypielki.
plewič ist denominativ. Man beackte  pel
neben  piel. pluč, z plew oczyszczač dial.
os. pleč, pleju. ns. plas, pleju. klr.
polu, poleš, poloty und  polovu, poloveš.
polene, polotba das jdten.  polol'nyk, polo-
vilnyk jdter.  polola f.  wr. poloč. polivo.
r. polju, polovu, polots aus  polti., pololi-
ščika,. iter. durch dehnung č.  -pilati: da¬
neben  -plevati. p. pielač: daneben  ople-

236

pelda

wiač. — rm.  plivi vb. Die W.  pel- lautet
klr. wr. r. pol-. Vergl.  mel- 1., pelnu 2.,
velk- ušiv.

pelda nsl. beispiel.  — ahd.  bilidi hild,
gleichniss. rm.  pild§. magy.  pelda.

pelega s. ort im meere, etiva 800 iis
400 klafter vom ufer. Daselbst fischen
heisst  pelegati, ribati u peleži.

pelechu : č. pelech, peloucli hohle.
peleš cubile.  p. pielesz lagerstdtte de,s
uildes.

pel en a neben  plčna asi. ivindel.  nsl.
plena, plenica, plinica neben  pelna, pel-
nica. b. pelena. pelenče loickelkivd mil. 9.
s. pelena. č. plena, plina tudi, linnen ,
ivindel.  plenita. p. pielucha. os. pje-
lucba. ns. pjelueh. klr. pelena. po-
luch. polusa. opelmok mckelkind.  r. pe¬
lena. — rm.  pelinči. magy.  p61ya ist
povijalo. Von der W.  pel durch suffix  na:
pelna ivird entiveder  pelena oder  plena.
Man vergleicht got.  fill. lat.  pellis. gr.

r. £Xka. lit.  plene (plene) haut.

peleng- : p. pielegowač, pielengno-
~ws,c, pflege.n.  pielegacja: daneben  plagowač.
plekač sdugen.  klr. plekaty pflegen.  —
ahd.  pflegan.

pelesk-: nsl. pelisnoti eine ohrfeige
geben.  wr. peleslta6.

pelcstl: č. pelest leiste, brett.  wr.
pelesc handhabe: vergl.  pelesc rnjasa.

pelchtt : asi. pltht bilchmaus.  nsl.
polk. pili, gen.  puha. polšina. b. plth
fiir  stsel ratte.  kr. polh, andenvarts  puh.

s. puh. č. plch. p. pilch. — magy.
pelye. ahd.  pilili. nhd.  billich, bilch.
Ob die Slaven oder die Deutschen die ent -N
lehner sind, ist mir ziceifelhaft.

pel j a- : nsl. peljati, peljem fiihren,
fahren filr  veda, veza. dare ansam lex.
kr. peljati, uzeti, voditi mar.  — Vergl.
it.  pigliare (nsl. po sili peljati krell.) und
s. peljati privare mik. Ein zusammenhang
zicischen  pelja- und  sik. pelat filr č.  Imati,
bežeti besteht nicht.

pelkti: asi. pl r i.k r r, menge, schaar, heer,
schlachtreihe.  opli>čiti. nsl. puk meg. pri,p.
santpulc aguil:  svetopkbkTk b. plik. kr.

pelstt

puk. č. pluk. p. polk, polelt, pulk.
In PN.  pelk. klr. polk herde.  r. polk%.

, — lit.  pulkas. lett.  pulk. rm.  pgllt,
polk. ahd.  folc. W. vielleicht  pel fiillen,
daher eig. „menge,“.

pelnu 1.: asi. pitni. voli.  ispltni.
indeclin.  pltniti. nsl. poln (peln-, paln-,
puln-), poliral, im osten  pun. b. plin.
pltnja fiillen.  s. pun. č. plny. p. pelny.
upelny, zupelny. pelni6. polab. pftun voli.
os. polny. pjelnic. ns. polny. polniš, klr.
wr. polnyj. r. polnyj. — rm.  p§lnie,
pilnie infundibulum (s.  punje). popolni vb.
lit.  pilnas. pilti vb.  zupelnas aus dem p.
pripilninti. pelniti in  grelta pelnTti ist ent-
lehnt: p.  grzeeh pelnic. lett.  pilns. pilt
vb. voli iverden.  pildrt fiillen. W. ist  pel
(urspr.  pei*, daher ai.  purpa, zend.  p er ena):
pelnu (asi.  pitni, und lit.  pilnas) kann als
partic. durch  nu angesehen iverden. got.
fulls aus  fulns. lat.  plenus aus  pelnus.
Man beachte č.  spilati giessen , fiillen.

pelnu 2.: asi. plent beute, gefangen-
schaft.  pleniti, plentnikt. Daneben  pla-
njenie naz.  nsl. plen. pleniti. b. plen
mil. 164.  plenja gefangen nehmen, pliindern.
č.plen. pleniti, p. plon (aus  plen). Daneben
wr. polon. plenic neben  prionih, klr. polon
gefangenschaft , beute.  polonyty. po!onnyk.
r. polont neben dem asi.  plent. pleniti.,
fgiirlich.  — lit.  pelnas. lett.  pelns ver-
dienst.  polnit enoerben. ai.  panas aus
* parnas. gr. ■ziprrp.i.

pelsti : asi. pltstt filz.  b. pltst m.
č.  plst /. p. pilsč, pilšn. os. pjelšd.
klr. polst. polstanyj. opolst’ filzkraut.  wr.
pilsč. r. polsti. — rm.  p§sl§. Das deutsche
filz, ahd.  filz, ags.  felt deutet auf alteres
peld-: pltsto ist demnach  peld-to: p.  pilšn
beruht ivohl auf  pilsč.

pelstt : asi. pelest pullus.  nsl. peles
art traube. Aus  pelstt kann  pelestt und
plesu entstehen.  klr. pelechatyj. wr. pere-
peljasyj. pelesovač fiir r.  ispestrits polo-
sami. r. pelesyj hunt.  perepelesyj dial.
ivird durch  polosatyj gestreift erklart.  —
lit.  palšas. lett.  palss fahl. Man zieht zu
pelstt os. pjelsnyč (lit.  peleti, lett.  pelet)

237

pelva

schimmelig iverden, und vergleicht gr.  Trsp-
v.sc, ai.  pryni gesprenkelt. Wenn man von
pels ausgeht, erhdlt man durch steig.  polsa,
asi.  plasa, r.  polosa. Ver gl.  polsa.

pelva 1.: wr.pleva hautchen.  p.pliwa.
klr. pliva. r. plena. V er gl. r.  pere-pel-
olci, daker  pel-va. — preuss.  pleynis hirn-
haut. lit.  plene, pleve hant auf der milch,
netzhaut. lett.  pleve diinnes hautchen.  ple-
veti s sich mit einem hautchen iiberziehen.
nsl. očna pleva ili trepavica habd.

pelva 2.: asi. pleva palea.  plevbnica
strohkammer.  nsl. pleva gluma, palea.  plev-
nik 'spreukasten . b. pleva str oh; milchstrasse.
plevnja. s. pijeva spreu.  č. pleva, pliva.
plevnlk, plivnik. p. plewa. polab. pl&-
v&i spreu.  os. pluva. ns. plova. klr.
polova. pelevita scheune.  wr. plevy. r.
polova. polovnja. dial.  pela, pely. peleva.
pelevnja.pelevniki. Daneben plenica. pleva.
— magy.  p elyva, p olyva. rm.  plevg. mr m.
pljanc§ aus  plevbnica. preuss.  pehvo spreu.
lit.  pelai, pelus. lett.  pelus, pelavas. pelva
beruht auf  pel jdten mit dem suffix  va,
es ist daher die urspriingliche bedeutung
iveder spreu noch stroh, sondern wolil die
des  asi. pleveli, unlcraut.

pelvelu : asi. plevel t>  zizanium.  nsl.
plevel ali kolcal stapl. excretum lex. gejdt.
č. plevel, gen.  -le. r. plevely ist asi.  —
rm.  plevele. W.  pel- 2.

pelz-: asl.pliza, plisti. plizati, plizaja
kriechen.  pliznati. plizeti. pliziki schlilpf-
rig.  pližb aus  plizjii schnecke. Aus  pelz
entsteht neben  pliz- die form  plez-: plezati,
pleza kriechen.  plesti: plezeti serpit.  ple-
žtni naz. kriechend beruht auf einem subst.
pležl. Durch steig.  polž-, dar aus  plaz-,
daher  plazi vi. nsl. polznoti (pliz-). pol-
zati. polzi se nogam, spolza mi se tu. pulzi
res.  puznuti habd.  puziin ibid.  plezati
klettern.  plezovt, plezun, pldzavec baum-
schlUpfer.  plaz. plaz pri plugu, plaziti,
plojski, spolzek, splujslci, slojski schliipf-
rig.  polž, plujž schnecke.  b. pliznuvam
se vb.  plizja vb.: daneben  plizgam, pliz-
gam se, pluzgam se vb.  pluzgliv. plizica arii
pfluge.  pližev, pližek schnecke aus  pližb.

pen

kr. dopusti hinzukriechen.  s. ispuznuti.
spuziti. spuž, špug. plaz. oplaza. č. plz-
nouti. plzky. plž, daneben  pliž. pližiti se.
plaz. oplaz ungeackerter theil der furche.
plaziti se kriechen. Vergl.  opliznouti zer-
gehen.  p. pelzac. pelznac, spelznac, sploz-
nac verschiessen (von farben).  plozic si§
kriechen.  plozy schlittenkufe.  os. pjelzki.
klr. popolzty. polzaty. popolzen blauspecht.
wr. polže. r. polzti. polzatb. polzkij. po¬
loži , poloza schlittenkufe.  polozitt. alt
vispolozenije oX{c0Y)|xa. — magy.  puzsa.
Aus  polž-: asi. oplazivi schlupfrig.  nsl.
oplaziti, plaz sandlehne, lamine res.  kr.
plaz pflugsehleife.  s. plazati se gleiten.
plaziti, plaz schlupfriger iveg, schlitten, Icrie-
cliendes thier.  č. plaziti schleppen.  plazivy
schleichend.  sik. plazit sa. p. ploz fiache
seite einer sadie.  plozic sie kriechen. Da¬
neben  plaz kriechendes thier.  plazic sie krie¬
chen.  uplaz, pochylos6 w gorach trawa po-
rosla. plazem neben  plozem. poloz art
schlange, aus dem klr.  klr. poloz grosse
schlange.  poloze coli. schlittenkufe.  plazom,
bokom, sokyroju. kydkyj jak poplazka.
wr. polozič sja kriechen.  polozze collect.
fiir r.  lcuča polozbevi. r. položi boa.
položi u sanej. položita. Ziveifelhaft ist,
ob hieher gehort  oplaz- in  oplazbstvo pro-
cacitas, contumacia.  oplazovati temere loqui.
oplazivi petulans: vergl.  c. oplzly obscoe-
nus.  oplzati se unzuchtig werden. Man
merke  asi. opliznati depilem fieri. č.  plz-
niti. sik. plznut, srst tratiti, z ist entmeder
palat.  g oder palat.  gh. pelz- aus  spelz-.

pelllkli: nsl.pelek, gen.  pellca, obstkern.

pciynu: asi. pelyni mermuth.  nsl.
b. s. pelin. č. pelyn, pelun. sik. palin.
p. pio-lyn, piolun. os. polon. ns. polyn,
polun. klr. polyn, pelun. r. polyni>.
— rm. alb.  pelin. mrm.  pilunu. lit.  pe-
linos plur. f.

pemza r. bimsstein.  — mhd.  bimz,,
bume^ aus lat.  pumicem, pumex.

pen: asi. peti, pura spannen.  prepeti
komu, seta. propeti kreuzigen,  raspeti, ras-
propeti. sipoti nože. zapeti. Durch steig.
pon-: opona aidaeum.  raspona crux. Durch

238

pena

delm. iter.  -pinati cms  -pčnati: raspropinati.
sipinati. zapinati. nsl. napeti, napnem,
spenati. spinkati zusammenheften.  napi-
nati. speti se, spenjati se. spetnica iciede.
spona, opona vorhang.  zapona hdftel.  za-
ponec. b. opinani vb.  prepinuvam;
spina, spinuvam, spinvam, spivam; za-
pina (vrata); napinvam vb.  propet gekreu-
zigt.  prepinka. spinka hinderniss.  kr.
propelo crucifix.  s. poti, penjati, penjem.
zapinjati. opna hautchen:  * opona. napon
anstrengung.  spona schlinge.  sapon bindse.il.
pripon, zapon. č. pnu, piti. pneti, pniti
hangen.  opetva velamentum.  opona. popona.
prepona, pripona, spona Idammer.  zdpona.
pddlo (*pen-dlo): napadlo rozpeclm. pja-
dliti se po nečem, nččeho zadati, spinka
schnalle.  p. pne, piač. spien, trzpien schnalle.
opona vorhang.  popona. przepona. spona,
zapona. os. pnu, pječ. spona, spinka. ns.
pjejom, pješ. spinas. špjeric stachel.  klr.
rozpjaty (rozpnaty). rozpynaty. prypon
striclc.  opona. perepona. zapyn einhalt.
napenha anspannung.  pjala, pjaly spann-
stocke der gerber.  wr. pnu, pja6, pnuč.
perepona. spona, sponka, r. pnu, pjato,
pnutb. pinatt. pinuto dial.  pjativo dial. fiir
tolokno. pereponka. priponi art kleid.  za¬
pona. zapons. supona, suponB. suponitB (sa¬
pon-). pjali. pjalo. pjalitB. opinka. — rm.
opinti sich anstrengen.  pripon funis longior.
Ut.  pinu, pinti, ipinas. pinai. pinklas ge-
Jlecht:  *pen-t,lo. supinklav&ti verjilzen. lett.
pinu, pit. pinekls fussfessel fiir asi.  pato.
Vergl. d. spannen, spinnen:  pen scheint ur-
sprunglich  spen gelautet zu haben, daher
lit.  spendžiu, spesti fallen legen.  spastas
falle. Mit  pen vervoandt ist  opinuku: nsl.
opanek pero habd.  opanka, opinka trauer-
kleid zur beerdigung ung.  b. opinci. s.
opanak. klr. opynlia. — alb.  opinkg,X
opingg sandale. Aus  pen durch steig. (wie
in  vrato, zlato) ponto: asi. pato fessel.  nsl.
pota f. trub. ung.  pute plur. habd.  kr.
putonog maculam habens in pede.  s.
puto neben  spona (*si,pona). puce (patsce).
sputiti von  puto, spuoiti von  puce. č.
pouto. p. peto, spona, szpona. petca.

penkn-

os. ns. puto, pyto. klr. oputaty. putylo
fessel.  wr. puto. opontač aus dem p.:  *pato.
r. puta; dial.  puto. putats. putlo. putlišče.
putljatB. — rm.  peant§. preuss.  panto.
lit.  pantis ( nicht entlehnt).  putilas. Ob mit
pen nsl. kr. pripetiti se sich ereignen zu-
sammenhdngt, ist mir unklar.

penče b. sohle.  s. pendže. — tiirk.
penče.

pendžertt : b. s. pendžer fenster.  —
tiirk.  pondžere: daneben  palath§r aus gr.
napaGopov.

pendl : asi. peds spanne.  nsl. ped.
peden. b. peda. s. ped. pedalj, gen.
pedlja. č. pid', pidimuž spannelanger
mensch, zwerg.  p. piadž, piedž. os.
pjedž. ns. pjež. r. pjado, kaki raspja-
lennaja. pjadenB. W.  pen. — magy.  pidja,
puja-ember ziverg.

penga-: s. pengati meden.  penga/ar5e.

•— it.  pingere.

pengža: p. piegža grasmileke.  r.
pigalica, čajka: r. pigi, klr. kyhy. —
Vergl. lit.  spigti pfeifen.  spengti klingen.
Onomatop.

penk- : asi. peti aus  pekti fiinfter
guinctus, guintus.  petiki. peto f. subst.
fiinf (ai.  pankti). petB na desete funf-
zehn.  petB des§ti fiinfzig.  pen’deseti. nsl.
peti. pet. b. peti. pet. pendeset. s.
pčti. pet. č. pdty aus  pjdty. pet. pade-
sat. p. piaty. pi§6. Der vocal des ordi¬
nate ist lang.  polab. pat. os. pjaty. pječ.
ns. pjety. pješ ušiv.  — magy.  pentek frei-
tag, alte,  petdk siebner, sik.  petdk, neue
entlehnung. rm.  pintolc art munze. preuss.
pentinx freithg. lit.  penki m.  petni (iefrei-
tag. lett.  pici m. ai. zend.  panča. gr.
tovts. lat.  quinque. got.  fimf. air.  coic.
Icgmr.  pimp.

penkn-t č. pekny schon.  p. pi§kny.
os. ns. pjekny. wr. peknyj aus dem p.
Dunkel.

239

penštt

pensti: asi. pestb faust.  nsl. pest.
č. pest. p. pigšc. kaš. pisc. polab.
past. os. pjasb. ns. pjesb. r. pjaste.
— Ver gl. ahd.  fust.

penta : asi. peta ferse.  nsl. b. kr.
s. peta. kr. peta s ati mit den fiissen aus-
schlagen.  e. pata. dial.  pjata. p. pieta.
napietek. polab. pota. os. pjata. ns.
pjeta. klr. r. pjata. Hieher gehort loohl
asi. peteno sporn.  — rin.  pinten. Wenn
magy.  pata liuf slav. ist, dami ist es aus
dem sik. entlehnt. preuss.  pentis. lit.  pen-
tinas. ušpentis sporn des hahnes. Von
penta stammt asi.  opetb, na opete riick-
ivdrts.  vnzopete. vnspete. zapgtb napa tcoSocc.
Hieher gehort  vnspetiti, vnzopetiti, vnzo-
peštati nsl. spetiti se se con-

tinere.  r. pjatitb. Man beachte  klr. po-
pjasty ša (popjaly ša nazad) zuriickiveichen.
nsl. opet. zopet. spet. kr. sopet. s. opet,
opeta, opetena. č. opet. zpet.- zpatek.
p. opieb. os. vospjet. ns. naspjet. sas-
pjet. klr. opjat'. r. opjatb. vspjate. —
alb.  opet neuerdings. lit.  apent; atpenti
toieder: daneben  atpenb zuruck.  atpetoti
erwidern. lett.  pec nach.

pentikostija: asi. petikostija. — gr.
nevT7]xoar q.

pentro: asi. petro lacunar.  č. patro,
patro geriist, stockicerk. dial.  pjatro, patro
ve stodole. p. pigtro, piatro stockwerk,
stnfe. Vergl.  przgtr speicher.  kaš. przgter.
polab. prot- pril gebdlJc in der scheune.
os. pratr art balken.  klr. pjatro neben
dem p.  plontro und  przantrz, nebo vo rtu.
r. dial.  pjaterb, pjatra ba.lcon.

pentmo : p. pietno, piatno mahi.  klr.
r. pjatno. — lit.  petnas, petina marke,
rm.  pintenog. petg, patg, aus dem r.

pepunii : b. pepun, pipon, pnpeš
melone.  s. pipun. — gr.  nintov. lat.  pepo.
rm.  pepen. alb.  pjepgn, pjepgr. -«

per vor, daraus  asi. pre. nsl. jlfrb,
daraus  pre. b. preš, daraus  pre. kr. s. pre.
č. pfe. p. prze: prze bog, przecz ivarum.
klr. pere-: daneben  pre: preblakyj. r.
pere. perličite dial. fiir  pereličite. pere-
logn brache. Aus  per entsteht I.  per-du

per-

(vergl.  na-dx, po-dn): asi.  predn. II.  per-zu
(vergl.  i-zn vn-zn, pro-zn): asi. prezn,
III.  per-ku: asi. prelen. per vor consonanten,
spdter audi vor vocalen  asi. pre: adv.  pre¬
sveto. prebolij. prebaba. preispodbiibjprae-
fix:  preseliti, daher  preseltnikn. r. perei-
grat husw.  p.naprzedaj,nasprzedaž. polab.
pordal fiir  predalu. — mrm.  prea malt,
pri mare. preakurvi. preda napaotSovai nach
dem slav. predati, lit.  per: pervarlti hiniiber-
treiben.  perstoti: asi.  prbstati. perprašlti:
p.  przeprosič. perkadas: p.  przeckod. par-
nelik zu viel: wr.  prenesiuck ganz unge-
horsam.  prenevuk ganz ungelehrig. got.
fair. gr.  nep!. lat.  per. ai.  pari.

per- 1.: asi. pbrja, ptriši, pbreti und
prja usw. neben  pbra, ptreši und  pra usw.
neiOm. pbrja se contendere, inf tiari,  supnrcti
se. saptri.. pbrja, rasptrja, sapnrja streit.
ispbrja excusatio.  Ijubopbrivu vbspbreše
aveaeiuav (tov oyXov) marc. 15. 11. Mit steig.
por-: suporu streit.  nsl. prnja streit ung.
prepirati se. prepir, preperim ga. prja fris.
soper, soprni neben  zoper, zoprni, b. pre-
pra se, prepiram se vb.  kr. priti se. par-
nja lis.  s. preti se, prem se. parac. sa-
preti, sapirati besdiuldigen.  suparnik ivider-
sacher.  č. priti, pru, pru, prim. pre streit:
asi.  pbrja. prepirati, rozpor, spor streit.
zdpor verleugnung.  soupef gegner.  sik.
rozopra, č.  rozepfe. p. przec, prze.
pierca. prza. zaprza. spierab sie streiten.
spor. sapierz. os. preb, pru, pfeju. ns.
preš, pfeju laugnen.  klr. spor. pospo-
ryty in streit gerathen.  wr. otperb sa,
otpoirac ša. supor. r. peretb, pru dial.
prenie. prja, rasprja. sporn. sporeclia, spor-
ščikn. otperetb sja. sopernikn. suporn. —
rm.  pgrg, pirg Mag e.  pirlš kldger.  poarg
dissensio. lett.  pirete s zanken.

per- 2.: asi. pera, pbrati, prati schla-
gen, ivaschen.  nsl. perem, prati, isperati,
ispirati. spiranje, perača. pralja. praljka.
perilo, perica. Vergl.  pratež supellex lanea,
vestes.  naprati, naperušati durchpriigeln
Ukrain.  b. pera vb.:  pereba. perene und
prane, pranije. peračka. dopiram vb.  kr.
pratež f. vestes, sarcinae.  s. perem, prati.

240

per-

ispirati. č. peru, prati, pradli. p. piore,
prač. wypiei’ač. pierzywo. kaš. pieralka
ivascherin.  polab. pret, p&ret loaschen.  per-
aika ivascherin.  v&ip&rin subst.  os. pjeru,
prač. ns. peru, praš. klr. peru, praty.
pralo ivaschbrett.  pradlo ivdsche.  prala, pra-
čka ivascherin.  wr. peru, prač. r. peru,
pratb. — lit.  periu, perti (schlagen), baden.
lett.  peru, pert mit ruthen sclilagen.

per- 3.: r. peretb, pru -premere,  na¬
pori stoss.  b. dopra, dopiram, opra, opiram
beruhren.  s. doprijeti, doprem. dopirati
reichen.  5. pru, priti beriihren.  p. po-
przeč schieben.  napor aufdrangen.  kaš.
par(l) drdngte.  klr. perty, pru drangen.
naperty, naperaty. napor andrang. Vergl.
zaparajity zudringlich verlangen.  wr. po-
vyperč hinausstossen.  sperči, sopru, spi-
rač kinabstossen.  — lett.  speru, spert mil
dem fusse stossen.

pel'- 4.: asi. pera, pirati, prati treten,
rocTeiv. iter.  pirati (aus  p er ati). wr. po-
prač. r. poprati, p opira ti.

per- 5.: asi. (perti) preti, pbra: podu,-
fulcire.  za- claudere. Durch dehn. iter.
-pirati ( aus  -pčrati): podtpirati. zapirati.
Durch steig.  por-: podo.pon., podtpora
fulcrum.  usl. zapreti, zaprem, zapirati,
odpirati, odperati. zapcrati, zaperjem dur.,
dagegen _ zapirati, zapiram iter.  zapor die
Icleine schleusse bei der miihle.  zapornica die
grosse schleusse.  opornica strebebaum.  opa-
ren: bolezen pri živini, kadar voda ne
gre od nje. b. opra, opiram, zaprevam
stutzen, aufhalten.  opra se, opiram se ivider-
stehen.  oporit hartnackig.  zapra, zapiram
hindern, verbieten, einsperren.  zapor schleusse.
raspra, raspiram kreuzigen.  spra, spiram
aufhalten.  podpor, podporka, podpirka.
kr. opor impedimentum.  zapor ubex.  s.
zaprijeti, zaprem, zapirati, zapor obex mar.
upora stemmleiste. č.  priti, pru mit prae-
fixen.  pfipirati. podepru, podpirati, pod¬
pora. odpor, odpera. spira spannstrick.
upor, upora ividerstand.  zapor riegel.  zpoura
ividerspdnstigkeit.  zpurny. p. przeč, pre
drangen.  pierač. parcie druclc, darmgicht.
opor. upor halsstdrrigkeit.  wspor stiitze.  za-

per-

por. przypor. podeprzeč, podpierač. pod¬
pora. zapierac schliessen.  zaparty. Hieher
gehort wohl auch  wspar, špar, szpar art
sprenkel.  os. pčeč, pru. podprječ, pod-
pjerač. podpjera. ns. preš, preju. zapjeraš.
podpora. klr. operty, opyraty stemmen.
popor beiliilfe.  opori viderstand.  opora stiitze.
zaperty, zaperaty. zapor einsperrung.  ot-
perty, otperef. wr. poperč, popru schiver
tragen.  doperč, dopirač. upartyj hartnackig
ist p. ; ebenso  upartowač fiir r.  upor-
stvovatb. upora, vpor ividerstand.  r. pe¬
retb, pru. pora, palki podpirajuščija seno
dial.  opora stiitze.  otporb ividerstand.  pri-
peretb leiclit schliessen.  priport. vosupom,
vopreki. upore. vypor r b kriimmung.  upira
halsstarriger mensch.  upornyj, uprjamyj.
zaperetb (dial.  zapert b,  zapratb), zapirati,
schliessen.  zaporx. na zaperti, na zapore.
Vergl. dial.  uporu, fiir  izobilie. — m. opri
verbieten, zuriickhalten.  oprit. podprit. Vergl.
zapor rubeolae. lit.  spirti stemmen, stossen.
atsparas, atsplris strebestutze.  nupertas,
uparnas stiirrig.

per- 6.: b. prepiram eilen.  klr. po-
sporyty sich beeilen.

per- 7.: r. pretb, preju schicitzen, gdh-
ren, faulen, sich erhitzen, roth iverden.  preb,
und  pai-ina sind synonyma.  nsl. p ere ti
modem,  perel modernd.  pereč ogenj antoni-
feuer.  peračec art hautkrankheit.  s. pe-
rutac art ausschlag.  č. ohnipara art grind.
p. przeč voarm, roth iverden.  wyprzeč, wy-
przač, wyprzeje, wypr§ sich erhitzen.  wy-
pierač,wyprzawač. perzynka gluhende asche.
ognipioro art grind.  ns. preš, p rej u ver-
dorren.  hupfenica. klr. vyprity, vypri-
vaty durch erhitzung ivund iverden.  uprity.
— lit.  pereti, periu briiten.  perekle, pe-
relcšle bruthenne.  peruklai plur. brat. lett.
peret. magy.  pernye loderasche. gr.
mpicpvjiM, TTp-^Oo). Vergl.  para.

per- 8.: asi. pera, pbrati, prati jliegen.
Vergl.  isprb, vt, isprb sursum.  otbpera.
Ziveite steig.  * paril: pariti jliegen.  paren:;,.
neboparbnyj orebe. nsl. perot f. flugel.
perot, perut, brada pri ključi, perutnica,
peretnica, repctniea. č. perut. p. wy-

241

perčemu

pior fliigge.  wysprz, w gore zof.  r. pa¬
riti.. Hielier ziehe icli  asi. pero feder.  belo-
pero. dobropero. perije collect.  pen.nati,
gefliigelt.  pertnica. nsl. pero, gen.  pera,
peresa; pere, gen.  pereta. Vergl.  srak oper.
b. s. usw.  pero. kr. strila perenita frankop.
b. pernica, perušina gefieder. Vergl.  ras-
perduša, rasperdušvam, raspera nogi, opa¬
šita gehort zu  per- 5. peroglavec art unge-
heuer.  8. pero. p. pioro. polab. perii.
os. pjero. ns. pero. — rm.  perie biirste.
Zu  per- 8. ziehe ich I.  operiti bejlUgeln:
umi. operjena, operiva. strely, ljuboviju
VTiperjena.. č. periti. p. pierzyč sie.
II.  asi. perina polster.  periny pavoločyty
(r.) izv.  b. s. perina. č. perina. p.
pierzyna. klr. peryna. wr. perina. —
rm.  pering. magy.  parna, daher Mr.  parna.
lit.  perina. W.  per, ursprUnglich  spor:
vergl. lit.  sparnas flilgel. Zur W.  per
scheint audi der zvoeite theil des ivortes fiir
vespertilio zu gehoren, dessen form  p eri,
pyri, lautet: sieli  netopyrl. kaš. šato-
pierz, šatopierz: vergl.  r. letučaja myši..
Von diesen adit, nur durch die bedeutung
von einander unterscJiiedenen W.  per liaben
5. und  8., wie es scheint, im anlaut  s ein-
gebiisst; die zalil lasst sich vielleicht audi
durch redudrung der hauptbedeutungen ver-
mindern.

perčemti: b. perčem, perčin, perče
haarbUschel.  s. perčin. — tiirlc.  perčem.

perd-: nsl. prdeti pedere.  b. pradja,
pridna vb.  s/prdjeti. oprdica nugae.  8.
prdčti. p. pierdzieč. pierdel. piard. os.
pjerdžeč. ns. pjerd. r. perdett, per-
nutb. — lit.  persti, perdžu. lett.  pirst,
perdu. ahd.  firzu. gr.  rapSsiv. ai.  pard.
Vergl. lat.  pedere mit  plzd-.

perd e b. schleier.  s. perde bettvorhang.
— Mirk.  pčrdč.

perdu: asi. prčd^, prčdb, prčždi. das
vordere:  st. predi, na preždi., s% prežda.
compar.  *preždij : prežde. nsl. pred. od
spreda. compar.  preje, prej. preče schnell,
ziemlich aus  pred se, eig. vor sich Mn;  preča
venet.  b. pred. kr. s. pred. compar.
prije. pre. 8. pred. compar.  pfizeji, pfize,

perch-

priz. p. przod. przody. przodek. compar.
przedzej. kaš. przed, daneben  pered laty.
polab. prid, p&red. compar.  pordz, porz. os.
preni tpredi.ni>), ns. pfedny, preny. klr.
na pered. peredok. na predky. na prid'.
compar.  peredže, prež. wr. perednyj.
v peredki. v prod. compar.  perež, prež.
r. pered r B, predi., compar.  pereži., preže,
prežiš, diod.  prežde. perednij. porediti,. —
preuss.  pirsdau. Mit  prežde scheint rm.
preažmg: in preažma gegeniiber, zusammen-
zuhangen. Vergl.  per-.

perg'-: asi. isprognati herausspringen:
oči isprognete. p. pierzgnač bersten.  polab.
p&rgne, vkzp&rgne, v&zpirgne birst.  vai-
p&rzeny.

perga: asi. proga novella tri-
tici grana.  nsl. prga mohndriisen.  kr. prga
ist  stvari za pržiti. p. pierzga blumen-
mehl, stopfivachs.  klr. perha blumenstaub,
honigbrot, futtersaft.  r. perga bliitenstaub.
parga dial. ist p.  — rm.  p§rg§ primi-
tiae. Die ivalire bedeutung dieser ivorter
ist mir dunlcel. Man vergleicht lit.  spur-
gas knospe, ai.  paragas blutenstaub.  p. perz
(vielleicht  perž) flocken auf krdutern.  pro-
žina glag. ist sabulum. Vergl.  perg-.

percll-: nsl. prhati jiattern.  sprhnoti
vermodern.  pršeti nieseln.  s.prhnuti, prnuti.
oprha snježana. 8. prchnonti. prcli flucht.
prchly. pršeti stieben,fallen, regnen.  sprch-
nouti. p. pierzchnač, pierzchač, pierszyč
stieben.  pierzch. pierzchliwy. Vergl.  pierz-
chanie furor zof.  os. pierchač. pjeršič
stieben lassen.  klr. perchnuty moderig
iverden.  perchaty flattern.  vsporchnuty. vy-
purchnuty. wr. pyrcliač. r. ponehati.
jiattern.  porchlyj pesoki. dial.  perehljaki,
schnee. Damit ist  nsl. prhek, prhel murbe,
prhČati, prščati miirbe iverden venvandt.
prhaj, prhljaji. prhuti furfures.  prhoje-
dina vermiculatio. Die bedeutung von  perch
ist stieben, flattern, fliehen, fallen, regnen.
b. protina trocken iverden.  pro.hot haar-
schuppen.  prošav krdtzig.  prošaj. s. prh ut,
perut. p. parch. parszywy. Vergl.  pier-
szeh. ns. parch rčiude.  wr. parohi,
porši, parši. r. parohi., parsi. paršivyj

16

sind p.  — rm.  paršiv kratzig. Abioeichend  č.
prachy. prašivy rdudig neben  pršiv kalil.
p. purchawka. os. porclmva bofist.  klr.
porchavka art pilz, staubling.  porchkyj
in etaub zerfallend.  porchaty auseinander-
stieben.  č. rasprchnouti auseinanderstieben.
Verschieden ist  r. perchatb husten.  poperch-
nuth sja sicli Uberschlucken. Aus  perch- ent-
steht durch steig.  porcku: asi. prah r B staub.
prahneti zu staub werden.  pralmerrt adj.
prašiti zu staub machen, brachen.  rasprašiti
zerstreuen.  nsl. prah. prahuta zitterflechte.
prašiti. b. prah. prahan ziindschicamm.
č.  prach. prachy. prašivy rdudig.  p.
proch. poroša erster schnee im herbste ist r.
os. proch. pracha raude ist c.  ns. prodi,
klr. poroch. porochno morsches holz.  po-
rochkyj, porchkyj miirbe. Vergl.  rozhyty
na prach ganz zerstoren.  wr. poroch
neben  prachom wie staub.  r. poročim,
poroša. W.  pers, ivoraus  perch. — lit.  pa-
rakas schiesspulver.  parakragis pulverhorn.
rm.  prah, praf, prav. Verivandt ist  pers-tb.
Ilieher ziehe ich auch  klr. perchač, pyr-
chač, poperchač, potyrchač, myšperchač
jledermaus,  r. letueaja myšb, das jlatternde
thier, die Jlatternde maus. Auch im  nsl.
pirkpogača kann  pirh als „Jliegend“ er-
kldrt iverden, ivuhrend  pogača an  b. prilep
(lip) erinnert.

perchtra: nsl. prhtra baba, perta
art gespenst bei den kdrntnerischen Slovenen:
pošast, o kteri se na Koroškem pripo-
veda. — mhd.  herhta. d.  bercht, berchte.

periori : as. periorb grenze.  — gr.
xsp(, opo?; itspiop^o).

periTOlu: asi. perivoh. garten.  kr.
perivoj. s. perivoj, pelivoj. — ngr. :rept(3oXi.
perkno : č. prkno brett.
perku 1.: nsl. prč ziegenboclc.  b.
pn>6 bock.  prnčovina bocksgestanlc.  prncat
se (3. plur.) sich paaren.  spricvam paaren
(das mdnnchen mit dem iveibchen).  s.
prčevina. prčevit. Vergl.  prcati se coire
(de capris).  č. prlc bocksgestanlc.  prčina.
p. parkacz stinkender bock.  klr. perčyty
ša brunsten.  — rm.  p§rč, pirč; p§rči
rammeln neben  p§rc, pire bock.

perpa

perku 2.: asi. prek r b i.ccoz transversus:
dlbgota i prekoje. preko, prčky contra:
preko glagolati. prekoslovtct. Dunkel ist
prekylaža hgdrops.  nsl. prek adv.  pre-
kast schief.  prekoruhce habd.  prečen, preč-
niča kopfkissen.  prečka abtlieilung der
haare.  prekla stange.  prečiti hindern.  pre¬
čiti se, grdo gledati, spričkati se uneinig
iverden.  b. prek quer.  preko, prekomor¬
ski. prečka stange.  prčča hindern.  prička
stange.  kr. prelci rectus.  najpreče bre-
vissima via.  s. prijeko. alt  preky putb.
što hi se najpreče moglo, sprečica ldnder-
niss.  zapreka verbot.  prečaga breite.  č.
pfiky: šel pflky polom dial.  prič f.  na
prič. pričny. prička, pfičiti widersprechen.
zptikati se recusare.  p. przeko. przeczka.
poprzeczny. przecznica. przeczyč. sprze-
czač sie streiten.  sprzelca. sprzyczny streit-
suchtig.  kaš. przeki. prek, daneben  perelc.
polab. prikii. os. pfečny. ns. prelci.
precny. napšiskij/a'A..pšecka schnalle.  klr.
prelcamy skazaty mit reden krdnken.  po-
perelc, poprelc. poprekaty vonvurfe machen.
bezpereč unstreitig.  navperčč zum trotz.
superečaty chrest. 372.  wr. perelc. pere-
kovyj. Daneben  prek. prelcom. prečič.
spreka streit.  r. poperekn, poperega,.
perečitb dial. Daneben  prekij. p opre ki,.
— preuss.  prlki, prilcan. lit.  prekei. leti.
prelcš vor. mrm.  is xpsxa; de prilc§ guam.
prelcu berulit auf  per-kti. Vergl.  per.

perla 1.: nsl. prla pedisegua marc.
stubenmagd.

perla 2.: nsl.plur.  perlni; perlini perlen
lex.  s. č. perla. p. perla. os. parla. ns.
parla. klr. perla. perlo collect.  wr. perly.
r. perla. perlo. — alid.  perala, berala. lit.
perla.

perli- : sengen.  b. oprtlja vb.:  opi-i.len
abgebriiht.  s. prljiti. č. prliti: kopriva
prli, pdli. •— rm.  pirli sengen.  sperlg cinis
stramineus.

pernici: b. pernic messing.  s. piri-
nač. — tiirk.  pirindž.

perpa: S. prpa gluhende asche mit
ivasser vermischt als umschlag. Lautfolge
ziveifelhaft.

243

perpera

perpera, perperica: asi. *prepera,
*preperica teachtel: aus dieser urform ent-
stand *  prepelica, *plepelica. nsl. plepe-
lica habd.  prepelica, prepelovati, prepeleti,
prepelevati. onomat.  podprda, podpodica.
b. preperica mil. 140. 430.  kr. plepe-
lica. s. prepelica. č. prepel, prepe¬
lice; krepel, p. przepiora (przepieruje).
klr. perepela, perepelyča, perepelka, pele-
pelyča. r. perepera, perepela, pelepelka.

■— preuss.  perpalo, d.  perpelitze diod. lit.
putpela. rm.  prepelicg. perpera ist die
flatternde: nsl.  prepeleti flattern.  prepelica
prepeljuje volksl. Vergl.  krepeliti. Auch b.
preperuga, peperuga schmetterling ist der
jlatternde: asi.  *preperuga. Vergl. alb.
fl liter.

perporii: s. prpor, kad se riba bije
begattung der jische.  prporiti se. Laut-
folge unsicher. Wohl eine reduplicirte form.

perprica: asi. praprica hreisel.  b.
paprica. s. paprica. ar. porplica. —
rm.  pgrpgricg. Die grundform zmeifelliaft.

pers- 1.: b. prašna auffliegen.  p.
prysnžj6 reissaus nehmen. Vergl.  percli-.
pers- 2.: č. paprsek Strahi.
persk-: asi. praskanije gebrull.  nsl.
prskati se briinstig sein  (koza se prska,
gre po plemenu), prskač brilnstiger ziegen-
bock.  kozoprsk. s. prštati murmeln  (prašti
voda). č. prskati bocken.  kozi prsk. p.
parsk. parskač schnauben, prasseln.  os.
porskac, pjerskač. ns. parskaš. klr.
napyrsklyvyj aufbrausend.  wr. porskac,
porsnuč. r. p or skati die liunde hetzen.
— rm.  pirsni, prisni prasseln. Hieher ziehe
ich audi andere urspriinglidi einen sdiall be-
zeidinende themen:  b. prašna, rasprasnuvam
zerstreuen.  praskam spritzen.  s. prskati,
prsnuti, prščati zerschellen. č.  prskati
spritzen.  klr. pyrsnuty zerbrechen.

perstti: asi. prasta finger.  prastena
ring.  nsl. prst. prsten, prstan, b. prast.
prasten. naprasnik. s. prst. prsten. č.
prst. prsten. p. pieršč handvoll.  pierš-
cien. naparstek. polab. pfirsten. os.
porst. naporstnik. klr. perst, pale6. per-
steb. wr. naparstok p.  prystin ring.

perti

r. persta diod.  perščatka, perčatka. na-
perstoka. — rm.  ne,pe.rstok. preuss.  pir-
sten. lit.  pirštas. lett.  pirksts. Man vergl.

ai.  sprg: der anlaut ist abgefallen. Slav.
s und lit.  š stehen fur palat.  k, ai.  g.

persti: asi. prastr, f. humus, pulvis.
nsl. prst dammerde.  b. prast. č.  prst.
p. pieršč zof -.  os. pjerš6. klr. perst,
popek W. ist wohl  pers stieben, von der
audi  asi. praha stammt. Vergl.  perch-.

persti: č. preš uber.  — lit.  preš gegen,
voider. Vergl.  perzu.

persi: asi. praši plur. f. hrust,  na-
prasaka emcmj0io<;. nsl. prsi, prša plur.
kr. prsine. s. prsi, prša. prsina. napršče
sdugling. č.  prs f.  p. pierš f.  klr.
r. persi. — rm.  presing. lit.  piršis, grud s
u lošadi. piršingas breitbriistig. ai.  pargu
rippe.  pargva m. n. seite. zend.  peregu.

pcršutu: s. pršut, pršuta schinken.
nsl. pršutina. — it. ven.  persuto.. it.  pre-
sciutto.

perti-: asi. pratiti, ispratiti corrum-
pere.  p. parcieč von feuchter w'drme aus-
ivadisen.  klr. porča verderbniss.  naportyty.
r. portiti.. porča. Man vergleiche  asi. za-
prataka unndei; in einer r. guelle  zapo-
rotoka, zaportaka. nsl. zaprtek, daneben
žlaprtek. b. zapratak. Vergl.  s. zaprtalc
nanus, gallina pumilio mik.  č. zdprtek
ivindei.  p. zapartek (zaparstek) ein be-
briitetes , abgestorbenes ei.  os. zaportk.
klr. zaportok. r. zaportoka. — lit.  už-
perai bebriitete e-ier. Vergl.  por-.

pertti: asi. prata pannus  o05viov.

pratište. nsl. prt mappa, linteum.  č.
(prt), prtati fieken.  prtak. p. part hanf-
leinivand.  parciany. portki liosen, aus dem
r.  klr. port hanfenes gespinnst.  portok
tisdituch.  portanyj. wr. port. r. porta.
portomoja ivascherin.  portki. portno dial.
fiir  polotno.

perti: b. pratina sdmeebahn.  s. prt.
prtina sdmeebahn.  č. prt fusssteig. dial.
pirt, vyšlapany chodnik. p. perč, šciežka
w gorach skalistych. wypercič sie, spašd
z perci: wohl aus dem klr., da das wort
sonst  pierc lauten icitrde.  klr. perf

16 *

244

perunu

weg fiir den schaftrieb.  — rm.  pgrta,
pirta spur, daher č. mčihr.  pirta sclineeiveg.
Wahrsckeinlich  per- 4. conculcare mit dem
suffix  tl.

perunu: r. peruni. donnerkeil, der
donnergott:  perunu i volosu. peruni. tichonr.
2. 271.  peruni by tja rostraskali! posl.
klr. perun blitzstrahl.  nsl. perun P N.
č.  perun. Vargi.  sik. parom. p. piorun.
wr. perun. polab. perundan donnerstag:
perunb dbnb d. i. Peruti s tag, nach dem
d.  — Vergl.  b. perin planina mil. 167.  pe-
runice devojee 371.  perim-planina kač. 485.
s. peranika iris germanica. preuss.  per-
cunis donner. lit.  perkunas. perkunija
geuritter. lett.  perkons.

pervari: as. pnvan februar.  — ngr.
etiva  ffisppapio?, ivofiir  ®As(3dpy;<;.

p er V ilZ ll : b. pervaz rand.  s. hrame.
— turk.  pervaz.

pervu: asi. prm erster.  pnvii ol
■zakon,  pnvbnb. pri veje. pmvesnicb naz.
166. 258. 271.  pmvenbcb doz.  privežem,
nsl. prvi. prvič, compar.  pr vije, prlje.
stoprv, stoprav, stopram er st.  b. pnvni.
privnjo. devojlca pnvenskinja. privide,
pmvešni. ispimm zuerst. alt  otb pnvenb.
kr. stoper erst.  s. stoprvice. č. prvy.
prvnl. teprv, dial.  tepruv, tepruva, tepfiva,
sik.  trpov. p. pierwy. pirzwerodzen eprimo-
genitas flor. compar.  pirzwiej. pierwszy.
pierwoci. piervviastek. dopiero. os. pjervy.
klr. peršyj. pervesnyda sdiliisselbluvie.  te-
per. wr. compar.  pervej. pervjastok. r.
pervyj. sperva. perveneci. pervesinka
dial.  toperv r o 7  tepen jetzt.  — lit.  pirmas.
pirmonis/. erstling. compar.  pirmiaus eher.
gr.  7cp<j>! aus  porvi. lat.  primus. at. purva.
ap.  paruva.

perza-: s. zaprezati giirten.  klr.
operezaty umgiirten.  podperezuvaty (re-
niennym čeresom). perezka leibbinde.  ope-
rezka verband.  wr. perezač, perezanuc
giirten.  razperjazač entgiirten.  perezač auf
den riicken selila gen. Vielleicht auf  perzu
zuruckzufiihren.

perzalja-: b. pmzalem se auf dem
eise schleifen.

petrenicl

perzni- : s. przniti besudeln. č.
przniti. p. parznič. klr. porznyj : por-
znyj den fleischtag.  porznyty ša i oahrend
der faste jleisclispeisen essen.  sporznyj fiir
r.  žirnyj fett.

perzu: asi. preži praeter, super.  b.
prež. prezmorče. prezmorčin ultramarinus.
p. przez. polab. priz ohne fiir  lbezi. os.
prež. ns. pšez. klr. prež, eerez. wr.
prež, piraz. r. perezi. — rm.  prež.
lit.  preš. Vergl.  persu.

perupera: asi. peripera hgperpgrum.
as. perpera. r. perepen sbor.-kir.  — gr.

UttŠpttUpOV.

perin j a : nsl. prnja lumpiges lein-
zeug.  prnjav.

pesa nsl. mangold.  pesika kreuzdorn.
— Aus dem deutschen: alid.  pie/,a, bie/ 7 a,
lat.  beta. Aus it.  bieta (mit aus  1 vocali-
sirtem  i) entsteht  s. bitva und  blitva. Vergl.
bitva.

peški r il: b. s. peškir handtucli.  —
turk.  peškir.

peškiši : b. peškiš trinkgeld.  s.
peškeš. — turk.  peškeš.

peštera asi. lioMe.  b. peštera. klr.
pečera. wr. pečera, pečura. r. p e čer a
neben asi.  peščera. p. pieczary, aus dem
\r.  — rm.  peštere. Vergl.  asi. peštb: pek-,
pesi : peš s. art fisch.  — it.  pešce,
petaltt : asi. petali xšt»Xov lam. 1.
101.  b. petalo hufeisen.  ar. petala
lamina.  — Aus dem gr.

petlja asi. ansula.  petelja nodus.  nsl.
petlja masche, stdngel.  penlclja band ist d.
b. petlica mil. 465.  petelka knopflocli.  spet-
ljavain vb.  s. petlja fibula,  spetljati. č.
petlice klammer, schlinge.  p. petla. pe¬
telka. petlica sclileifenknopf.  petlik schlinge.
petlina. klr. petelka. wr. petla. r.
petlja, petlica. Diese icorte sind nicht ganz
klar.  p. pet- filhrt auf  pat-, neben dem
pet- anzunehmen ist. W. ist ivohl  pen:
putlišče.

petraellilu : asi. petrakili stola.  b.

petrabil, patrahil. — gr.  eicitpa/^Aiov.

petrenicl: sik. petrenec kleiner heu-
scliober.  — magy.  petreneze.

petruželt

petružell: č. petružel, petržel, pe-
tružlen petroselinum.  sik. perašin. p.
piotruszka, pietruszlca. os. pjetruika.
klr. r. petruška. s. peršun neben  petrusin.

— lit.  petriuška. ahd.  pedarsilli. Aus
dem lat.  petroselinum.

peza 1. b. scherz:  nemoj s mene peza
da se biješ treibe mit mir nicht scherz
mil. 268.  — gr.

peza 2. nsl. pondus meg. tortur,  pe-
zati foltern, gučilen trub.  pezanje lex.  —
it.  pesa, peso last, gemcht.

pe-: asi. peti, poja singen.  pevati.
-pevbCL. pčsnb. petelina, gallus.  ottpdlo.
pesnopoj. pcsnivbcb. petehb gallus  (petehb)
brev. glag.  nsl. peti, pojem, petelin hahn.
pesma habd.  b. poja, peja vb.:  kniga
peja lesen,  pevam, pejvam. pcjka, pevka,
petel, plur.  petli. pojna ptica singvogel.
kr. peteh hahn.  s. pojati. pijetao. č. peti,
peji. p. pia6, pieje. pietucb. kaš. piac.
polab. piot, pitja. os. sjpevač. ns. spivaš.
klr. pity, pijaty Tcrdhen.  wr. pec, peju;
pejac, pejaju. r. peti, poju. pdvenb.
pcvunt, peunt. petucht. petunt. piju
singe.  pivolct. W.  pi, woraus durch stei-
gerung  pe, poj.

pegi! : asi. pegt hunt.  pegota. pego-
tivt. nsl. peg. pega macula.  pigueav
habd.  pegat perlhase. č.  piha sommer-
sprosse.  p. piega. os. piha. ns. pjega.
r. pegij. pegenkoj hunt dial.  pdgact schech.

— rm.  pag aus  peag. Vergl. ahd.  feh.

pechu: asi. pešb adj.  pešbcb fuss-
ganger.  nsl. peš adv.  opešati, peh ent-
kraftung.  b. peš. s. pješe adv.  pješak.
č. pechy. peši dial.  pššo. pSchota. sik.
pechur. pešiaci. p. piechota. pieszy. os.
pješi. ns. pješy, klr. pisec, pichota.
wr. peši. r. pechij, peiij. pechota. pcch-
turb. popechatb. opešitb. — rm.  pihotg.
lit.  peščias aus  ped-tjas zufuss.  poda fuss-
stapfa. lett.  peda fusssohle. ai.  pad (pad).
and.  fotr. pechu ist  ped-su.

peilil asi. scliaum.  nsl. pena usw.
kr. pinjača. p. piana. — preuss.  spoayno.
ahd.  feim. ai.  phena.

pdnengu: asi. penegt, penedzb, pe-
nezb denarius.  penežbnikt. nsl. penez.
penezi pilar. geld.  b. penez. s. penez neben
spdtem  fenek, fendik. č. peniz. p. pie-
niadz, fenik. polab. paz geld.  os. pje-
nez. ns. periez. klr. pinaž ung., im
plur. geld.  fenyk. — magy.  penz. alb.
penez. turk.  penez. rm.  pinzgrie miinze.
preuss.  penningans plur. acc. lit.  pinin-
gas. piningučus. lett.  peneklis. ahd.  pfen-
ning. fending. Vergl. ahd.  cheisurinc. silu-
parling. mhd.  helbeling.

pdlliea ns. grasmUcke.  č. penice,
ns. pjenica. p. pianka. r. penica. č.
pšnkava. sik. pinka, pinkavka, penkava.
klr. pynkalo blutfink.  pyntiivka ist magy.

— magy.  pinty, pincz, pintyoke. Vergl.
ahd.  fincho. nhd. bair.  pienk und slav.
penika.

pentkii: p. pienka hanf.  r. penblca.
penbkovyj.

pds- 1.: nsl. pesta, luknja v klado pri
stopah za črčslo tolči, pczda. pesto (v ko¬
lesu) modiolus lex.  pestiti driicken.  č.
pechovati stampfen.  pesta, pista blauel,
nabe am rade.  p. piasta. os. pjesta
stampfe.  pjesč stempel im mor ser.  ns.

pjesta. r. pesti, stossel.  pestile!.. — lit.
pesta stampfe, stampffass. lett.  pesta. lit.
paislti schlagen (die gerste, um sie zu ent-
hillsen). lat.  pinso. ai.  piš. Vergl.  plclia-.

pds- 2. : asi. pestiči, sand.  nsl.
pesek, b, pestič, s. pijesak. č. piselc.
p. piasek. dial.  piach. kaš. piaslc, pioslc.
polab. pos&k. os. ns. pjeslc. klr. pisolc.
r. pesolct. supesb sandiger hoden:  *sapesb.

— lit.  peska, aus dem p. Man kann an
die ableitung von  pis (ai.  piš) denken, daher
das zerriebene, zerstampfte: man vergleicht
indess ai.  pansu-, pangu-. zend.  pagnu staub.

pcstimu: asi. pestunt, pes tuni. pae-
dagogus.  pestovati. nsl. pestovati res.
255.  pestunja, pestema kindsmagd.  č.
pčstiti. pestoun. p. piastun. piastowač.
piešcič. pieszczota. os. pjeston. klr.
pestyty liebkosen.  wr. pdstun. pestovač.
pdscič. r. pestunt. pestovatb. — lit.  pe¬
stiti pflegev. magy.  pestonka. W. wahr~

246

pi-

scheinlich  pit: pes-tuni: vergl. r.  pe¬

timi : pe-.

pi-: asi. piti, pija trinken.  opiti se,
upiti se sich betrinken. iter.  pivati: opivati
se. neupivanije. pitije das trinken.  pitva
tichonr. 1. 177; 2. 408.  pivtca, -pijca
trinker.  pivo trank:  pivo tvoreno ctv.spa.
pivtnica keller.  piri. gastmahl.  pirišbstvo.
Durch steig.  poj: prepoj gastmahl.  zapoj
ebrietas.  poiti, napoiti tranken.  opoiti trunken
machen.  napajati, napavati. pitij potabilis.
pivi.ni: pivtna žratva trankopfer.  piviki
trinkbar.  pijana trunken.  pijanica trunken-
bold.  -pijavi: kr r j>vopijav r L aip-ojBisoc. pija-
vica hirudo.  nsl. piti, pijem, tabak piti.
piti,/, getrdnk.  pilo. pijača, napitek trunk.
pivola egel.  pivnica keller:  pivtna. pitna
posoda, pitvina. pir hochzeit. Vergl.  pirdlja
begleiterin der braut.  b. pija vb.  pijan,
pijanica. pijavica. poja tranken.  napojavam
vb.  kr. pilo. piliš potus.  pir nuptiae.  s.
piti, pijem. pir. p. pije, pid. pijawka.
pijak. piwnica. napajad, napawad. pijatyka
zechgelage: vergl.  bijatyka, bulatyka, mit
griech. lat. suffix.  polab. pait. paivii bier.
paijavaida. os. pid. pivo. pivnica, pinca,
pijanca egel.  ns. piš. pivo. klr. pju,
pyty- pyvaty. pyvo. pyr gelage.  propoj.
Vergl.  pyrnyj fett.  wr. propoj. pijaka.
opujda sdufer.  r. pite. pivo. pijavica,
pijavka. pbjanyj. poite. pojlo. piri. pir-
šestvo. — magij,  pincze. piko. pidcza, pioka.
rm.  pivnicg, pimnice, kivnic§, kimnic§.
preuss.  piwis. lit.  pivas. pij&ks sdufer.
ai.  pi (pibati). gr.  xt-vw. lat.  bibo. Unver-
wandt ist alid.  bior.

pigva r. (juitte. č.  piliva (aus  pihy,
pigy) feige. Aus ahd.  figa.

picht-: r. pichtete keuchen.
pichta r. fichte.  — ahd.  fiohta, fiuhta.
pik- 1.: nsl. pikati, piknoti, pičiti
stechen habd.  pika, piknjica tilpfchen.  pi¬
čica obstkern.  pikec art traubenkrankheit.
piker hdkelig.  pičel knapp.

pik- 2.: b. pikaja mingere.  pikoč urin.
Vergl.  pič bastard.  asi. pikanina urina.
nsl. pička vulva.  č. pikati, pičkati min-

pinja

gere.  p. pica, piczka, pichna vulva.  —
magij,  picsa, pič, pit vulva.

pik- 3.: b. pikna ponere mil. 25. 536.
pik- 4.: č. spiknouti se. p. spikn^c
sie sich verbilnden.

pika: č. pika pieke.  p. pika. —
lit.  pikis. nhd.  pike, fz.  picjuc.
piku: nsl. navpik senkrecht.
pil -: asi. pikni, eximius.  č. pile stu-
dium.  pileti. pilny. pripiliti. p. pilny.
kaš. upilac filr r.  podstcreči>. os. pilny
sorgfaltig.  ns. pilnosd. klr. pylovaty,
staraty š eilen.  pyl'nyj. pyl'ha sorge.  pyl'no-
vaty beioachen.  wr. piknyj. pilno sehr.
pilma eifrig.  r. pik dial. filr  strada.
piknyj eifrig. p. steht  pili dial. filr
krewny. niepili fremd.  — lit.  pilnai.

pila 1. asi. feile, sage.  nsl. b. s. č.
pila. b. pilja vb.  p. os. pila. ns. pila.
filnik. klr. pyla. r. pila. — lit.  pela.
pellče. rm.  pil§. ahd.  flla.

pila 2.: p. pila bali.  — lit.  pila, pile.
Aus dem lat.  pila.

pilakarl : nsl. pilakar, skopuh knicker.
— it.  pillacchera.

pile- : b. pileja zerstreuen.  raspile-
vam vb.

pilgrimtt: klr. pylhrym pilger.  p.
pielgrzym. — rnhd.  piligrim. lat.  pere-
grinus.

pilika, piljka nsl. fassstdpsel, spund-
loch.  zapilkati verpeilen.  — Das nur dem
nsl. bekannte ivort ist deutschen ursprungs,
es liisst ein  pil- vermuthen.

pilu : nsl. pilič. b. pileč, pile, pilence
hiihnchen. s.  pile, pilica. pilad collect.
polab. pila junge ente.  os. pilo unreife
ente.  ns. pile gdnschen. Hieher gehoren
asi. piljuki milvus.  nsl. piljuh. b. pi-
ldk. s. piljug. klr. pyl’uk sumpfiveihe,
etiva: liilhnergeier.  — lit.  pile, piliš ente.
tilrk.  pilidž hiihnchen. Man merke  s.
pilični, piličnik: nema ni piličnoga;

svi izginuli, ni piličnik nije utekao ne
unus guidem, eig. auch nicht ein hiihnchen
entkam.

pili j a nsl. ruhrkiibel.  pinjiti butter
riihren.  — Vergl. it.  pignatta topf.

247

pinta

pinta b. č. art mass.  nsl. pint. —
nhd.  pinte. it.  pinta. fz.  pinte. magy.

pint. rm.  pint§.

pipa nsl. p. pfeife.  č. pipa. klr.
pypa. wr. pipka. — ahd.  pflfa. magij.

pipa. pipaszar pfeifenrohr, daher klr. ung.
pypasara. lit.  pipice, rm.  pip§. mlat.
pipa. Iiieher gehdrt  nsl. piplič, gušeič. kr.
piple, piplič kiichlein.  č. pipati piepen.
sik. pipiš. — magy.  pipe junges huhn.
pipis pieplerche. lit.  plpti. plpells pfeife.
magy.  pipoke in  hamupipdke aschenbrodel
soli slavisch sein.  asi. pipela, pipola sam-
buča, tibia. Von  pip (č. pipati), das audi
den ivortern fiir  pullus zu grunde liegt,
wenn nicht  pilu usw. mit  pullus zusammen-
hangt.

pipa- : asi. nsl. pipati tasten.  b. pi¬
pam vb.  kr. pipav segnis, eig. tastend.
s. pipati. (pipati abklauben). č.  opipati.
— rm.  pipgi vb.

pipačl: sik. pipae feldmohn.  — magy.
pipacs.

pipka b. pips.  p. pypec. klr.
pypeč, pypot’. wr. pyplo. Ver gl.  e. tipec.
r. tipunu. — lit.  pepulis. ahd.  pfiffiz.
Letzte guette  pituita.

' pir-: s. napiriti aufblasen.  pirkati:
pirita vjetar.

pirinači: s. pirinač reis.  — tiirk.
pirindž.

pirogi!r. piroga, art mehlspeise.  klr.
pyrdh. wr. piroh. p. pirog., sik. pi-
rohy, pery neboli tašky. — lit.  plragas
iveissbrot. lett.  plrags.

pironu : b. piron furca.  s. pirun.
—• alb.  pirun gabel. rm.  piron. piroan§.
mrm.  perune. ngr.  rcvipoovt. it. dial.  pirun.

pirostija b . feuerbock.  — gr. mpermi.

pirožleku: nsl. pirožlek einer der
viden namen der fledermaus. In  pir steckt
icahrscheinlich  perch-.

piruzii: s. piruz tiirkis.  — tiirk.  piruze.

pirugti: asi. pirugu thurm.  b. pir-
gove plur.  as. pirsgt. — gr. mpjog. tiirk.
burgus.

pisk- : asi. piskati, pišta pfeifen.  pisku.
pfeifen.  myšepiski>. piskučij. pištati aus

pit-

pisketi. pistali. f. aus  pi skeli. nsl. pi¬
skati, piscem, piščec. pišoati. pisca, pi¬
šev f. pfeife.  piščal f.  pišče n. hiihnchen.
piščetnik hiihnergeier.  piskutati Tieiser sein.
b. pišta vb. schreien.  pisuk geschrei^ pisldiv,
pištliv. pisltun dčimpfer bei ferr 'sackpfeife.
piškot mil. 70.  pištelka. s. piskati pis
sagen.  piska pfeifen.  pištati zischen. č.
piskati, pisk. piškot, pištal, pištala. pištčc.
pištba. p. pisk gepiepe.  piskač, pisknač,
pisnae. piszczel. piszczec pfeifer.  piski §
hiihnchen.  kaš. piskač. polab.paist epfeift.
paisfollta kinderpfeife.  os. piščec. pisk.
piščel. ns, piščaš. klr. pyščaty piepen.
piščal’ flinte.  pisk. pyskla kiichlein.  wr.
pisltle, pisltla. r. piskatt, pisltnutb, pis-
nutb. piščatb. pisklenok hiihnchen.  piščucba.
pišealb. — magy.  piše, piselle, pislen. rm.
piskui vb. alb.  piskat. Wahrewurzel:  pi:
s. pijuk gepiepe. Vergl.  r. piknutb.

piskort : nsl. piškor flusspricke.  peš-
kur. s. pisltor muraena.  d. pisltof beiss-
lter.  p. piskorz. os, pisltor. klr. pys-
kor. r. piskarb, peskarb. nsl. piškur
neunauge.  pisltor lampreta habd.  pesltur.

I — rm.  piškarju. Das deutsehe  beissker,
das sidi an „baissen u  anlehnt, stammt, wie
es scheint, aus dem slav.

piskttru: nsl. pislter topf.
pisti- : b. pistja sparen. Vielleicht
identisch mit  * pestiti: pestunu.

piš-: s. piš, pišača urin.  pisati, demi-
nut.  pišiti mingere.  pisalo. — it.  pisci are.
magy.  pis. pisal. rm.  piš mingere.  piša.
Das ivort ivird filr onomatop. gehalten.

pišmanti: b. č. pišman der et,was be-
reut.  — tiirk.  pišman.

pištola nsl. pištole.  b. pištoli. —
rm.  pištol, it.  pištola. Der ursprung des
icortes ist dunkel: manche vergleichen  č.
pištala: pisk-.

pit-: asi. pitati, piteti nutrire.  pitomu
zahm, cultus:  pitomo drčvo: eig.partic. eines
verbs der I. dasse.  pišta nalirung.  nsl. pi¬
tati masteh,  pitom. piča. pitan, pitoven
zahm, veredelt.  piten nalirhaft. pic&ti fiittern
crell. 120.  b. pitomen, pitoven zahm,
eig. gefiittert, iibertragen:  pitomno grozde.

248

pita

kr. pičan nahrliaft.  s. pitati, pica. č.
pitomj. pice. p. os. ns. pica. klr. py-
taty. moj, tvoj, jelio usw.  pytomyj: mein,
dein, sein usio. eigener:  moja pytorna chata
meine eigene liiitte.  to jeho pytome das ist
sein eigenthum: das thier wird eigenihum,
dessen, der es aufgefiittert.  r. pišča ist
asi.  — ai.  pitu speise.

pita b. s. kuchen.  b. pitice krapfen
ung.  — magij.  pite. tiirk.  pita. m. pitg.
ngr. i?r\m.  asi. pitan ein uoilrdentrilger am
hofe der filrsten der Walachei.

pitiku: asi. pitiki affe.  — gr. m-
Orj'/.o<;.

pitropu : as. pitropb, potropb procu-
rator.  — gr. kizhp otoz.

pivka-: nsl. pivkati piepen Ukrain.
pivoilija: p. piwonija. — lit.  pivane.
lat.  paeonia.

piz- : nsl. pizda vulva.  s. piždra
cunnus.  č. pizda. p. pizda. — rm.
p iz de. lit.  pizda, pize inguen, cunnus.
lett.  pizda. W.  piz: lett.  pizt futuere. lit.
pišu, pišu. Vergl. alb.  pitli, mit dem artikel
pidhi.

pizma asi. hass.  b. pizma. s.
pizma. ispizmiti se. pizmator. klr. pyzma,
pyžma, hnivlyvosf. — gr.-dcja. rm.  pizmg.

pižmo: č. pižmo. p. pižmo hišam.
klr. pyžmo. — ahd.  bisam, bisamo.

pladuni: klr. pladanj teller. — friaul.
pladine. it. dial.  piadana, piadena. lat.
patina mit eingemischtem it.  piatto, d.  platte,
das mit gr. Tz\az(iq zusammenhangen soli.

plačila: asi. plaha segmentum.  sik.
placha. r. placha brett dial.  — magij.
peleh lamina. ahd.  flah. Unvenvandt ist
p. ploclia iveberkamm. Vergl.  plaka.

plachta: nsl. kr. plahta. 5. plachta
hlache.  p. os. plachta. ns. plachta.
polab. plochta. r. plachta dial. Ein ent-
lehntes wort.

plaj : klr. plaj bergpfad .— rm.  plaj.
plak- : asi. plakati, plakati se jlere,
plorare, lugere  *o7rces0«i. plačb jletus.  nsl.
plakati, plakati se. b. plača vb.  plač.
plačiškom iveinend.  s. plakati, plač. č.
plakati. p. os. plakač. polab. plokat.

plat-

ns. plakaš. r. plakatb. — got.  dekan.
Vergl. lit.  plaku, plakti ferire.

plitka as. lamina.  — lit.  plokas estrich.
ngr. zkc'om. Vergl.  placha. ploča.

plakijeru: s. rag.  plakijer, jetzt  pja-
dzer. — lat.  placere.

planta- : sik. plantati se hinken.  plan^
tavy. nsl. plantati. plantav.

planu: asi. plan% eh en:  plana mesta,
nsl. p]ane5e?ie: na plan, na planem, plan
f.  planja, planjava. 6.  planj, plane, plah
ebene. Abvceichend  os. plony. votplonič ab-
ebnen.  ns. plony. — preuss.  plonis. lit.
plonas diinn;tenne. lett.  plans ^ac/i. mhd.
plan. lat.  planus.

plaskju : asi. plaštb pallium.  plašta-
nica. nsl. plašč, plajš. b. plaštanica.
s. plašt. č. pkišl p. plaszcz. plaszcze-
nica. os. plašč. ns. plaš. klr. plašč,
r. plašči. — preuss.  ploaste betttuch. lit.
plošte art shaid.  ploščius. magij,  palast.
Stamm ist  *plasktt, p.  plaski flach.

plasta- : polab. riizplostaite schlagt
von einander.

plasti! : asi. plastoglavi latos vertices
habens.  nsl. plast kleiner heuhaufen.  plasta
schichte. Vergl.  kr. plasta lamina.  s.
plast heuschober. č.  plast scheibe, ivabe.
plastev. sik. plašt (medu). p. plastr
honigscheibe, mit  plastr pflaster zusammen-
gejlossen. os.  plast scheibe, honigivabe.  r.
plasti jlaches stiick einer sache, honigscheibe.
plastatb, polzatb plastomi. plaščinja. pla-
stuni. Man vergleicht lit.  platus. gr.
izXxTuq. ai.  prath. Abseits liegt  b. plast
gehechelter flachs, hanf.

plastyri: asi. r. plastyn pflaster.  b.
plastir. — gr.  ep-Tckacrpov: * epfltkaor^piov.
p. plastr ist ahd.  pdastar. lit.  plosteris,
plostras.

plat- 1.: asi. platiti zahlen.  plaštati.
plašta. nsl. (platiti), plačati, plačevati,
b. platja, plaštam vb.  plata. s. platiti. plata.
č.  platiti. plače. sik. plat. p. os. placič.
p. plača. polab. euplotai impt.  ns. pla¬
šiš. klr. platyty. wr. placič. r. pla-
titb. plata. plateži. Man merke ivr.  plociš,
pločennyj NosovUk 417. a. 419. a. neben

plat- 249 plešo

placič. r.  pločeni. Ver/ji.  volosti. —
rm.  plgti, r§splgti vb.  platg, rgsplatg. Stamm
Hcheint  plati pannus und die bedeutung
„resarcire“ zu sein.  8. platati, pinceti,
ns. platas. r. platitb flichen.  zaplata,
asi. platcžk pallium.

plat- 2.: nsl. oplatiti mit felgen ver-
sehen.  b. naplata felge.  s. naplatak.
oplatiti verschallen.  klr. naplata eisenstdbe
des  poloz.

plati ca, platnica nsl. frauenfisch leu-
ciscus vir go, rutilus. Man merke  klr. pilotka,
plotjčka, rybka. r. plotica, plotva cypri-
nus idus.  p. ploč, plocica, plotka plotze, art
jisch.  os. pločica. — maqy.  plataitz. rm.
>gpletic§ pleuronectes platessa. preuss.  ploccze
pletze. mlat.  platissa.

platneri : 8. platnef spangler.  p.
platnerz. — Aus dem d.  plattner.

platll 1.: nsl. podplat schuhsohle.  poplat
schenkel.  kr. podplat. b. podplata, p.
nadplat obertheil des schuh.es.  r. pod¬
plat/ plur. f.

plati! 2.: nsl. v opiat vreči zu hoden
iverfen:  opiat nicht fiir  ob tla.

plati! 3.: nsl. platiti spalten.  preplatiti
durchschlagen.  s. platina scheit liolz.  p.
platao aufschlitzen.  pirzeplatač, plat prze-
eiac. wyplatač. Vergl.  pol- 2.

platll 4.: asi. pallium, pannus detritus.
platište. b. plat zeug.  p. plat jleck
tuch, leimvand.  os. plat. ns. plat. klr.
platok vortuch.  plafja. r. plati, platbe.
č. plat ist nhd. platte.  — lit.  plotka laken:
unverivandt  plotis breite.  platus breit. lett.
platit breit machen. gr. ižhivg. ai.  prath.
got.  plats lappen ist entlehnt.

plazu: klr. plaz, plazen jlacha seite.
plaznom udaryty. plazovytyj fiir  ploskyj.

plcbani!: nsl. plebanuš pfarrer.  kr.
s. plovan. p. wr. pleban. klr. kleba-
nyja. wr. pleban. kliban. — lat.  ple-
banus. lit.  plebonas, ldebonas.

plcdiu: č. plechy rein,  čisty, kloudny.
plcnicil: asi. pleme semen, soboles,
tribus.  nsl. pleme n.  plemen m.  b. s.
pleme. 8. pleme, plemeno. p. plemie.
r. plemja. — lit.  pleme. lett.  pleme, e zeigt,

dass  plemen nicht auf der W.  pel fiillen
beruht.

pleng-: p. zapl^gnae sie sich verirren:
zaplaglo.

plenica asi. cincinnus, catena, cani-
strum:  tn wird  n. Minder gut scheint die
schreibung  plenica zu sein.  wr. plenica
fiir r.  močka izi kolosa. klr. plinyca
(plenyca) fiir  sylky chrest. 285. W.  plet:
plesti plenice.

pleniri! : nsl. plenjir korb. ■— Man
vergleicht it.  paniere.

plens- : asi. plesati saltare.  plesi,
plestcb. plesica. nsl. plesati saltare.  ples.
kr. plesati plaudere.  s. plesati conculcare
živ. 70.  8. plesati plaudere, exsultare, sal¬

tare.  ples. p. plasac, plesač. plasac,
klaskac w dlonie zof.  polab. plosat
tanzen. Vergl.  klr. martoplas, figlar. r.
pljasatb. — got.  plinsjan icurde in den ersten
jahrhunderten n. Ch. aus dem slav. entlehnt,
aus welcher zeit auch die slav. entlehnungen
aus dem got. (oder german.) stammen.

plenta- : p. platač verwirren.  wplatae
einflechten. dial.  pelptač sie.

plenu: kaš. plon fiir r.  otdelbnoe
pole. p. dial.  wyplenič, wykorzenič.

pleni: p. plen, gasienice owadu dwu-
skrzydlego sciaria militaris.

plesk- : asi. pleskati, plesnatip/cmdere,
tripudiare.  pleski. plesnbcb sandalium.
nsl. pleskati, b. plesna vb.  plesnica schlag,
backenstreich.  pleita vb. ivellern, bousiller.
s.  pljeskati, pljesnuti, pljasnuti. 8. pleskati,
plesknouti. p. pleszczeč. klr. pleskaty.
wr. pleskač, plesnuč, ploskač. r. ple-
-skatb. pleslci. — rm.  plesni vb.  plčzng.
pliskut§ backenstreich. lit.  plaskoti.

plesna asi. planta pedis, m.etatarsus.
nsl. plesno rist am fusse.  klr. plesna,
plezna. wr. plesna. r. plesna, pljusna
u nogi. — plesna, das ivohl mit  ples in
pleskati zusammenhdngt, ist vom got.  fairzna
ferse usw. zu trennen. Vergl. preuss.  plas-
meno rist. lett.  pleksna, plezda, plezna,
p\ezx\ufussblatt, schwimmfussdergdnse,enten.

plešo r. rovnoe i čistoe prostranstvo
vody u beregovi ili meždu ostrovami.

250

plet-

Vergl.  oplesbe. klr. plešo, hluboka, su-
pokojna voda na rici. č. plešo. p.
ploso, gl§bia w potoku. — mag?/. pejso,
clas ehedem  pelso, plešo gelautet haben soli:
lacus Peisonis Neusiedlersee.  plešo in ON:
ml.  plešo Teuchen.

plet-: asi. pleta, plesti jlechten.  plote,
plete, oplote, oplete, pletenica, plesti
plenice, opletaj a tugurium. iter.  -pletati,
-plitati. nsl. plesti, opletati, plot flecht-
werk, zaun.  pleterka korb. Vergl.  plena art
dach.  b. pleta vb.  plet, pletišta plur.  ple¬
tenica. s. pletem, plesti, splet haarflechte.
č. pleta, plesti, plet. pletivo geivebe.  plestev
zaunruthe:  plet-tev. plot. pletka, sik.
pletka. p. pleše. pleš. plot. os. plese,
pletva. plot. ns. plesč, plašč. plot. klr.
plesty, pleta. r. plestb, plesti, pletenb.
pletb. plota, plotniku Zimmermann.  — magy.
pletyka klatsch. rm.  plet§. impleti vb.
lit.  suplaikstiti vencirren.  pletkas. lett.
pletne peitsche.  plotneks russischer Zimmer¬
mann.  plet- beruht auf  plekt-. lat.  pleeto
neben  plico. got.  flahta. ahd.  flehtan.
gr. Važvm.

pletje: nsl. plešte humerus, dorsum.
nsl. pleče n.  b. plesti plur.  pleska. č.
pleče n. p.»pleč m. f. Vergl.  wypleczyč,
wyplecič verrenken.  polab. plic n.  os.
pleco. ns. plačo arm.  r. plečo: daneben
beloplekij. naplekij. podopleka art kaftan.
seroplekij dud.  imejuščij seryja oplečbja.
— lett.  plecs (plecis), pleče. Stamm wohl
plet, venvandt mit lett.  plats, lit.  platus
breit usw.

plev-: r. plevyj unbedeutend.

plačilu: asi. plešb kahlheit.  plčšivn
kahl.  nsl. pleš. plešast, plčsec. pliš,
kjer je gozd posekan, plehi masern.  ples,
plesnoba schimmel.  b. plešej herpes.

e. pleš /. plešivy, plesat^. plchy, plchavy.
plecbaty, plecbdč. p. plesz. kaš. plecb
scheitel.  os. plech. klr. pl'išyvyj. r.
plešb. plešivyj. plechan^ dial.  — rnagij.
piliš tonsura. rm.  pleš. plcaš§. plešie kahl¬
heit.  plešuv, plešug kahl. lit.  plikas ist
entlehnt. Vergl.  plesni und lit.  peleti, lett.
pelet schimmeln.

pliska

plema, pljama: p. plama, plana jleck.
wr.  plama.

planil 1.: nsl. plen (pl™, p^lobn),
gen.  plena, ritze in der schdrfe der axt.
ptana (*plensna, pl r bni>ria) sekira: kadar
se železo ali jeklo v tenkih kožicah lupi,
vele, da ima plene, plenjiv, pleniv bldtteng.
plina sclilacke.  pliniv von rost angefressen
Ukrain.  b. plena (na železo) ritze, spalte.
č. plena. p. wyplenič durch aushauen
diinner machen.  klr. plinka bruch,  u šyla.
plenyty ša (wohl  pl'inyty ša) bruchig werden.
wr. plenka fiir r.  ščerbinka. r. plena.
— Vergl. lett.  plava flaclier riss im metalle.
lit.  plenas stalil.

plenu 2.: nsl. ergiebigkeit der garben
beim dreschen.  pleniti gedeihen.  plenjav er-
giebig.  plenjati. p. zaplenič reichlich ver-
mehren: daneben  zaplonič, wohl falsch.  pleni,
plenny ergiebig:  plenie zbože. \vyplennič
ergiebiger machen.  plennošč.

plesli-: b. opleskan beschmutzt.
plesni: asi. plesno tinea.  isplesniveti.
nsl. plesen schimmel.  b. plesen, plesnesva
es schimmelt.  kr. plisan. č.  plisefi. ples-
niyy\ p. plešri. plešniwy. os. plesn.
pjelsnyč. ns. plasti, plesn. plestieš. r.
plesno. — magy.  pilisz, pilisznye, penesz.
peneszles. lit.  pelu, peleti schimmeln.
pelesiai plur. schimmel. W.  ple aus dlterem
pelč. Ein  pelsnb mrd durch die r. form
beseitigt. Vergl.  plecliu.

p lig-: nsl. pligek, /. plihka, plhek,
pelhek, plehek schivach , leer, kraftlos.  č.
plihy diinn, sclilajf, letschig.

plima s. fluth, uberschivemmung:  plima
i osjeka ebbe und fluth. Man mbehte an
gr.  ftMgoc denken, das jedoch „spitlwasser‘‘
bedeutet.

plinuta: asi. plin r b ta, plita lat er.  kr.
plita mar.  klr. plyta. r. plita. — lit.
plita ziegel. lett.  pllte ziegel, pliete. gr.
itklvOo?.

pliska, pliskavica nsl. bachstelze. č.
pliska. p. pliszka. os. pliska. ns.
spliska. klr. plyska, plyslcva, flystka.
r. pliska motacilla, jynx torguilla.  plizga-
vica, plizdavica bachstelze.  wr. plisica

251

pljaga

fiir r.  pliska. Vergl.  klr. blyska, blyskanka
motacilla.  plyska, lyska icasserhuhn.  plizg-
neben  plisk-, blisk-.

pljaga: p. plaga strdek.  wr. plaha.
— lit.  plega. lat.  plaga.

pljak- : b. plečka beute.  s. pljačka
pliinderung.  pljačkati. pljačkadžija. Vergl.
splahati uberimnden.  — ngr. itkavjim o. alb.
pljakos uberfallen. rm.  plešk?.

pljaska-: p. plaskač plaudern. Vergl.
plesk-.

pl jlig-: 6. pllhati beschmutzen.  pllhavy.
sik. pluhati. p. plugawy schmutzig,  plu-
gastwo. r. pljugavyj. pljugavstvo.

pljuska r. siligua.  wr. pljuska ore-
hovaja. Vergl.  luska, luspa.

pljusk\a: p. pluskwa wanze.
pljusku: asi. pljuski schall.  nsl.
pljuskati, pljuska ohrfeige habd.  b. plju-
šta, pljusna vb.  pliskam platschern.  kr.
pljuska. s. pljuskati, pljusak. č. pli-
skati, pluskati. plišf, plušf regenzeit.  p.
plusk. pluskota regemvetter.  pluskač, plusz-
ezeč laut stromen.  klr. pfusnuty. r,
pljusnuts: daneben  pljuchnutb. — lit.

pliušketi plappern. rm.  pliosk§i vb. Hie-
her gehort wohl auch  asi. plištb tumultus
aus  pljuskjti. ns. plišč anhaltendes klagen.

pij UŠ tl: nsl. pljušč brgonia. Vergl.
asi. bljuštb: bljustju.

pij uta : p. pinta, deszcz ze šniegiem,
drobny deszcz. klr. plutyt es herrscht
unioetter.

pl ju-: asi. pkvati und durch steige-
rung  pl ju: pljuti, pljuja; pljuvati; plju-
nati, plinati spucken.  nsl. pljuvati, plju-
noti. pjuvat res.  b. pljuja, plija; pljuvna
vb.  pljunka speichel.  kr. pljuknuti. č.
pllti, plvati, pllvati. plina, slina speichel.
sik. pluje. p. pluc, plwac. pluna speichel.
plvvocina. Daneben  spluwa6. os. ple6,
pluju, pluvač; pluny6. ns. plavaš, klr.
pluty, pluvaty. wr. pluvac. r. plevatb
fiir asi.  pkvati. plevoki. plevaka. — lit.
spiauti, spiauju. lett.  splaut, splauju, splavu.
W. ist  spu, ivoraus  splju, pljtt entstanden
ist. Vergl.  slina. Die ersetzung von  pju
durch  plju trat einst in ivdtcrem umfange

plosktt

ein als heutzutage:  p. kropla, niemowle,
budowla usw.; dieselbe jindet sich auch im
lett. Die W.  spu, lat.  spuere, lautet gr.
uto (aus  Tejo, oxju); ahd.  spiw, got.  speiv,
Einer anderen sippe gehort an  klr. zaplu-
vaty, zaplunuty ša keimen (vom huhnehen
im ei).

ploča asi. platte lamina.  nsl. ploča
klinge, platte.  b. ploča rechentafel.  s.
ploča neben  ploka. — alb.  plock§. rm.
pločg. mrm.  ploci, plur. Vergl.  plaka.

plodtt: asi. plodi frucht.  ploditi, plo¬
diti se frucht tragen.  priplodi. plodoviti,
plodtstvije. neplody die unfruchtbare.  nsl.
b. s. usw.  plod. p. usw.  plod. klr. plo-
dyty, dial.  polodyty. — rm.  plod fructus,
uterus.  plodos. Vergl.  klr. plodyst, plo-
dystok, plodystec allium fistulosum. lit.
pladistas.

ploclia: nsl. ploha deževna, dežja
platzregen.

ploditi 1. : asi. inoplošb continuo.
nsl. sploh. kr. posploh universe.  r.
splošb. vsplošnuju. plošnoj ununterbrochen.

ploditi 2.: č. plochy flach, platt.  plo-
cha jldche.  p. plochy. klr. plochyj
schlecht.  wr. plochyj. r. plochoj schlecht.
plošatb. plošitb sja non curarre.  oplošnyj.
plošb dial. fiir  chuže. — Vergl. ahd.  flah.
lit.  plakas schlecht, entlehnt.

ploditi 3.: nsl. ploh langes, diinnes
holzstitck. ■— mhd.  bloch, nhd.  block.

ploskva: asi. ploskva, vlaskuni /Zas-ca.
b. ploska platte fasche von liolz.  s. plos¬
ka. palacka ist magy.  — magy.  palaezk.
alb.  plockf:. rm.  plosk? und aus dem
magy.  palask?. Mirk.  palaska. ahd.
flasca, aus dem mlat.  flasca. ngr.  cpXaax.t.
Man denkt mit unrecht an  plosku, plasku.
Junge entlehnungen sind:  p. flasza, os.
bleša, ns. flaša, klr. flacha, flaška, pla-
ška, plačka, wr. placlia, r. fljaga, lit.
pleska, plečka.

plosku: asi. ploski breit, flach.  plo¬
skim: ploskina brada, kamenb ploseni
tichonr. 2. 443.  nsl. plosk flache.  ploš-
nat. plošča platte.  b. plosik. splosk-
vam, spleskvam vb.  kr. plosk planus.

plotunu 252 pltt

s. plosan. plosnat. ploštimice. spljosnuti.
spljoštiti abplatten.  č. plosky. dieti,  plo-
chy. ploštice, ploštka toanze.  p. plosz-
czyca, plaszczyca neben  pluskwa toanze.
ploslcurnica, gatunek orkiszu szerszego.
klr. ploskyj. r. ploskij. ploščica, ploščitb.
ploskuša, ploskucha, ploskaja vošb. ploš-
čadb. pljuščitb, dčlatb ploskima. — rm.
plošnieg toanze. tnagy.  poloska, poloczka,
palaezka. Daneben  asi. plaskolicb. nsl.
plaščat. č. plasky. splasknouti flach
werden.  p. plaski. plaszczyzna. przy-
plaszczyč. klr. piaskyj. — V er gl. lit.
plokštas, plokščias. lett.  plaskains. Die
p. ausdriicke fiir toanze tuerden von andern,
auf  pleszka filr  bleszka von  bHcha floh
zurUckgefiihrt: ver gl. klr.  bloščyča.

plotunu: plotunb ist asi. ubersetzung
verschiedener thiernamen: rpayi'Aoxpog , y.a-
p.rjkoTuapžabi? usio.  plotuna: ar’kadinb plo-
tuna jestb ticlionr. 2. 441.  — mrm. ist  plg-
tunu hirsch kav. 193.

plotiniea: nsl. plotnica kilrbiss boli.

plu-: b. spluva se es wird morsch.
splut morsch.

plugu: nsl. plug aratrum.  plužiti. b.

plug. plužnica. kr. s. plug. č. plub.
p. plug. polab. pleug. os. pluli. klr.

pluh. plužyty. pluhatar. r. plugi.: po
plugy i po rala tichonr. 1. 234. — preuss.
plugis. lit.  pliugas. rm.  plug. ahd.
pfluog. and.  plogr. D as wort ist unbe-
kannten ursprungs. Vergl.  r. plugi. ply-
vetb na pole.

plutje, pljutje: asi. plušta, pljušta
plur. pulmo.  nsl. pljuča plur.  pluka, im
mesten,  kr. plučapZttr. splen.  s. pluča f.
fiir  bijela džigerica. č. plice n.  sik. pluca.
p. pluco, plur.  pluca neben  lekkie. polab.
pleuca. os. pluco 7  pluco. ns. pluca plur.
lunge, plautze.  r. pljušče n. aus dem asi.
fiir  legkoe. — preuss.  plauti. lit.  plau-
čiai. lett.  plaukšas, plauši. Das wort steht
vielleicht fiir  pnutje: vergl. gr.  ws6p.o)v 7
sbeigoiv. lat.  pulmo. Mit  tj e stimm t auch
das suffix des lit.  plaučiai, lett.  plauši:
beide toorter sprechen gegen  pljutje und
filr  plutje.

plutu: r. pluti schelm.  plutatb herum-
irren.  klr. plut.

plu: asi. pluti, plova, pluja fliessen,
schtoimmen, schijfen.  plutije. Aus  plu ent-
icickelt sich durch die erste steig.  plu, plov;
durch die ziveite  plava; durcli dehn.  ply.
otiplova aor. fiir  otiplu lialte ich fiir un-
richtig.  plavb/. schiff.  plaviti. nsl. pluti
schtoimmen:  riba pluje; fliegen:  divji pete¬
lin, ptič pluje; fliessen:  vse je s krijo
(knvija) močno plulo res.  podpluti: kjer
kri podpluje. rasplunoti se diffluere.  plovec
schiffer habd.  plovči kamen pumex.  plutva,
plitva floss, kieme.  plavut f.  plavuta floss-
feder.  plav rates meg.  plaviti, plavež schmelz-
ofen: fliissig machend.  b. plivam, plivna,
pluvam vh. ziehen:  po nebe to oblači te
pluvbt Vinga.  plavam vb.  kr. ispliti
effluere.  spluti se covfluere mar.  plav f.
navis.  s. pliti, plijem; plinuti; plivati.
ploviti sdmemmen, schtoimmen.  plovac.
plovka ente.  plut, pluto, pluta kork.  plutati
schtoimmen.  naplava alluvio.  splav floss.
plaviti ilbersclmemmen.  č. plyvati, plyt-
vati fliessen.  plynouti. plouti, pluji, plovu.
plovati. uplav fluss der tveiber.  plavati,
plaviti, ploutev, plytva flossfeder.  pluta
regenioetter.  sik. plvati. p. plynač,

plywač. plyn. plyt. plaw. uplaw. splaw.
plawič. plawca. plunyč. pluta nasses ivetter.
plytwa, pletwa flossfeder.  obfity, okwity,
oplwity, oplywajacy reiclilich.  polab.
pbiije schioimmt.  os. spluč. pluvač. naplav.
plovač fliessen, schiffen, schtoimmen.  pleč,
pleju. plavič. ns. splav, huplav blut-
gang.  plaviš, pleš, pleju. klr. plyty.

wr. plyšč, plyvu. oplavy. r. plytb, plyvu.
plovb, plavb. plavitb. plovecb. plavatb.
/plutb. plutivo. — rm.  plutg ratis.  pluti
schtoimmen, scliiffen. Auf  plu beruht  pliitt:
r.-asl. plotb: priidoša na plotebb ticlionr.
1. 238.  č. pit', plet’. sik. pit p. pele
holzflosse: daneben  pita, plet, pleta plette.
Vergl.  platwa, lett.  pluts floss.  plu hatte
eliedem die allgemeine bedeutung „sich betoe-
gen“:  asi. plavivb; plavij erro;  neplavaje
irj.mfc;.  klr. uplyl čas. — lit.  plau in
plauti ist slav.  plu. ploviti spillen.  plujoti

253

plutt

schmmmen.  išplovos, suplavas spiihvasser.
ploustas. lett.  pluts floss. ahd.  flawen.
fluot. gr.  7lAu (tcXeFo>). t:X6vio. lat.  plu, flu.
at.  plu: vipluta vagus.  plava.

piliti: asi. caro.  vi.pl r LŠtenije

incarnatio.  nsl. pult fris. aus  pit. polt,
pelt haut, hautfarbe; m. in  moškiga polta
spang.  b. pli>t fleisch.  oph.ten verkorpert.
črikvi s % se zatvorili i popovi opltteli
mil. 107.  nikako se ne opkbtvit 164.  kr.
put mar.  grijeli puten. uputiti se incarnari.
pult: koj blaguje pult moju. č. pit, plet,
gen.  piti, haut, leibfarbe, fleisch.  p. pleč,
pici fleisch, geschlecht.  oplecenie incarnatio
flor.  dwuplciowy. ns. pleš (pležj) gesichts-
farbe.  wr. ploč. r. plotb fleisch, korper .—
lit.  pluta hruste. lett.  pluta fleisch, zarte
haut.  plutains glatt.  pluti wird mit lat.  fel-
lis usw. zusammen gestellt.

plytftku: asi. ply tiki. seicht.  nsl.
plitek, plitev. b. plitek, plitkoum. kr.
plit, plitak, plitav non profundus.  č.
plytky. p. pljtki jlach.  plytek flossbaum.
piyt diinne Jlach e, schdrfe. W. scheint  piti
zu sein.

po praep. und praejhc in allen slav.
sprachen.  b. dient,  po dem compar.:  potvrad
f ester. Im klr. ist  po nimis :  potažky j zu
schiver.  potverdyj zu hart. In verben  s.
poreči revocare.  potvoriti verleumden. Mit
po scheint venvandt lit.  pas bei, an; lat.
pos in  posterus. Fiir  po besteht  pa in com-
positis: die bedeutung, ursprunglich „nach“,
ist hdufig die des unechten, schlechten: vergl.
d. after.  asi. pabin.ki., pametb, pa¬
storka, pavečerbnL, pavlaka, paguba, pa-
žitb usw.  nsl. paberk, pamet, paroj, pa-
sterka, patoka. s. pdbirak, pamet, patoka,
pavitina: daneben  pobratim, pomajka, po-
očim, wolil jiinger. č.  paberek, padera
excoriator,  pahrbek, pahorek, paroh, pa-
vuza iciesbaum,  pajed, pastorek, pastor-
kvne. pačisati ist ein denom. von  pačes,
fiir r.  pachole und p. dial.  pacholek ivird
richtig  pahole, paholek zu schreiben sein:
vergl.  golu. p. pagorek, pawloka, palak,
parow, pasierb. Mit  paskuda unflat vergl.
skend-. os. paškovronc, parov, panoht.

podu

ns. pahork, patoki nachbier.  klr. pahorolc,
pačosy hede,  pa/,yt’ weide,  padčeryča, paser-
byča stieftochter,  paluba, paščeka. r.
pavoroz, padera heftiger Sturm,  pačesy.
Dem  pa steht lit.  po gegenuber:  posunis
stiefsolin: daneben  pašalna nachfrost.  pome-
tis ist asi.  pametb. Vergl. preuss.  poducre
und  patowelis. lett.  pakurts blendling
von einem mndhunde. Neben  po und  pa
bestelit  poz und  paz. poz: asi. pozdem

stupa.  nsl. pezder: daneben  kozder acliel.
paz: asi. pazden,, paznogitb, pazuha, wie
es scheint, aus  pazduha. nsl. pazder,
paznoht, pazduha. č. pazdero, pazderna
brechhaus.  p. paždzior, paznogieč. pazury
ist dunkel. Vergl.  go. Hieher gehdrt  pozdu:
asi. pozikb spat.  pozde adv. spat, compar.
požde galat. 6. 7.-šiš.  pozdbmb. nsl. pozdo
meg.  pozdi. č.  pozde. pozditi. p. poz-
dzič. pozdny, požny. kaš. pozdni. polab.
piiznii. os. pozdže. ns. pozdže. klr.
puznyj. wr. poznyj. compar.  pozšij. r.
pozdoj dial.  pozdo. compar.  pozže. opozdatb.
pozdnyj, poznyj. pozdisto adv.  — preuss.
pansdau postea.  pozdi. beruht aufder praep.
poz- mit  da. : vergl.  pred% usw.

počika : r. počka lmospe.  počlca niere
gehort vielleicht zu  pek-.

podgana nsl. rafte.  č. potkdn, ne-
mecka myš dial. sik.  potkan. — it, venet.
pantegan ratto d’ aqua. furl.  pantiana.
gotsch.  bettigon. magg.  patkany. Von  pan-
tex, eig. dickbauch, Diez.

podili: asi. podirb vestis talaris.  b.
podil -  nach;  podire nachlier.  podirešen der
folgende.  — gr.  ^oS-^pr;;, das ngr. nicht
vorzukommen scheint,

podperda: nsl. podprda ivachtel: da¬
neben  podpodača. Onomatop.

podrtimi! : asi. podrumi. Mppodromus.
b. podrum Jceller.  kr. s. podrum cella
vinaria.  p. podruna. — ngr.  zouSpoup.i.
rm. ttirk.  podrom. Die bedeutung „keller“
maclit sclmierigkeiten.

podfl 1.: asi. podi. praep., praefix
unter.  nsl. b. s. usw.  pod. podi. verhalt
sich zu  po wie  nadi. zu  na usw.  podu
dient der deminuirung:  klr. podsalc kleines

254

podu

sacknetz.  asi. *podb, icohl j.:  podi, ispodi
unten.  ispodbiit adj. unten bejindlich.  č.
compar.  spuze. podly niedrig.  p. podly.

r. podlyj gemein, elend.  wr. ispodki.

podli 2.: asi. podi, hoden,  poždb ca-
vum navis.  nsl. b. s. pod. č. puda. r.
podi,. — Aus dem slav. stammen rnn.  pod.
podealg. poding. magy.  pad. padlas hoden
(c.  podldž diele).  padlo. Das subst.  podi,
ist mit der praep.  podrt unvenoandt: lit.
padaš fusssohle.  padis untergestell.  sik.
podišiar, polica z dasky, ist rm.  podišor
hoden.

pogača asi. Icuchen.  nsl. b. s. pogača,
e. pogač. r. pogači,. — magy.  pogacsa.
rm.  pogače. alb.  pogačg. ngr.  a

neben <po~(dxC,a. Das wort stammt aus dem it.
focaccia (mlat.  focacius, *focacia), nicht
aus dem deutschen: ahd.  fohhenza, volikeza:
mhd.  pogaz ist icohl slav. Im  nsl. pir-po-
gača fledermaus heruht  pir auf  perch-, dalier
fliegend,  pogača darf wie  b. prilep (lip)
gedeutet, werden.

poganu: asi. poganini,, pogani, heide,
heidnisch.  poganbski,. pogantstvo. nsl.
poganin jambr.  pogan ung.  pogan unrein;
teufelchen:  ti pogan! b. poganin. b. s.
pogan unrein.  s. poganiti impf. verun-
reinigen.  č. pohan. pohanka heidin.  p.
poganin. pogan, pohanin aus dem Idr.  os.
pohan. klr. pohanyj heidnisch, hasslich,
unrein.  pohan-divča. wr. pohanin. poha-
nyj unrein.  r. pogani, heide, unrein.  po¬
gani,. — magy.  pogany. preuss.  pagonbe.
lit.  pagonas. lett.  pagans. rm.  pggin.
pinggri vb. alb.  pugain. pgggrg schmutz.
Man heachte  č. pohanka heidekorn.  p.
poganka, poganska kasza neben  tatarka,
hreczka. magy.  poganjka, pohanka.
Hieher gehoren auch folgende worter, denen
die vorstellung „unrein“ zu grunde liegt:

s. poganica schlange, art beule.  wr. poha-
nyj. pohanka maus.  r. poganica schlange.
poganka maus, fieber dial. Indem man
in  poganiti verunreinigen  po als praefix
ansah, entstanden verha me  č. haniti
schmdhen.  hanba. p. ganid. ganba. przy-
gana probrum.  — lett.  ganit. Mit  po: os.

pol-

pohanič. wr. pohanic. r. poganiti,. —
rm.  prihang, aus dem klr. Dem  pogani, liegt
lat.  paganus landlich, bauriscli zu grunde,
das in jener zeit entstand, wo das heiden-
thum von der christlichen staatsreligion auf
das land zuriickgedrangt wurde.  pogani,
ist einer der ivenigen christlichen ausdrucke,
die unmittelbar aus dem lat. aufgenommen
icurden. Die aufnalime fand in Pannonien
statt. nsl. icird dafilr im ivesten das d.
hajd gebraucht. Ver gl.  gani-.

pogostil: r. pogosta kirchdorf, hezirk.

— lett.  pagasts gebiet.

podiva neben  pošva: č. pochva, pošva
scheide, sclmanzriemen.  p. pochwa, po-
szwa. klr. pochva. r. pachvi plur. f.
s. povi aus  pohvi. nsl. pohvine. — rm.
pobi usw,  pohva ist ein dunldes ivort:
chovati liisst  š, siti hingegen  ch unerkldrt.
Vergl.  pachu.

poj-: asi. si,pojiti conjungere.  nsl.
pajati. s. spojiti, spajati lothen.  raspojiti.
č. pojiti gatten, gesellen.  pripoj. spoj. pdjka.
p. spojid. wpojid, wpajad. r. pajatb. spoj.
spajatb. spajka. pripoj. pripoitb, pripajath,
pripaivatb lothen.  upoj art riemen.

poj ata asi. dach, haus.  nsl. pojata
scheune , stali habd.  kr. pojata palearium.
s. pojata stali.  — rm.  poj at g. magy.  pajta.
Vergl.  jata zelt.  jatka hokerbude.  pajta.

poklisari: s. poklisar gesandter.  —
gr.  duozpiffiapioi;.

pokostu: č.p.klr. p oko st /ji -niss, g lasur.
pokrejta klr. pfauenfeder als schmuck.

— magy.  bokreta federbusch.

pol- 1.: asi. ispokb, stpoh, haustrum.
nsl. poljem, plati (aus  polti) neben  puti
aus  pitij oldtschern, schopfen, getreide sieben:
vodo iz čolna poljem s polom; voda se
polje das icasser wogt;  prsi so mu nemirno
plale; žito plati evannare lex. sieben, das ge¬
treide von der spreu reinigen.  plalnice nečke,
vkaterih se žito polje, plalni: plalne, nečke.
plajhati: morje plajha das meer wogt;  va¬
lovi se rasplajhujejo (-plah-): plahati se
aus  polsati se. plahitati ivogen Ukrain.
Daneben  plihati: voda pliha schlagt ivellen.
kr. paljati luč.  palj ivasserschaufel istr.

255

pol-

s. ispolac. č. palati avsivannen.  p. palač
zbože. opalač getreide schivingen.  os. ploč,
ploju ivorfeln.  ns. kopalka schmnge.  klr.
palaty. spylaty schopfen.  polonyk schopf-
loffel.  r. upoh. m. abschaum.  vodopolt/.
ilberschmemmung.  polati., vejati). — magy.
pall ivorfeln.

pol- 2. : r. raspoloti) entzivei schneiden:
praes. ivohl  -polju (asi.  * polja, * plati),
asi. plati. m. (aus  polti.), rasplatiti. nsl.
plat, polovica jedra, plat m.:  dva plati;
f. :  ena plat riti clunis. s.  rasplatiti Stulli.
č. polet, polt, gen.  poltu; polta. rozpoltiti.
p. poleč aus  polč, gen.  polcia. poltowy.
poletele, rozplatač. os. polč. klr. polot,
gen.  polfa, speckseite.  wr. polč f. filr r.
polotoka ist p.  r. poloti, neben  polti. speck¬
seite.  poltina hdlfte f.  — rm.  platicg an¬
glista agri pars. lit.  paltis f. speckseite.
Die č. p. os. klr. wr. und r. form iveicht von
der regel darin ah, dass die urspriingliche
lautreihe erhalten mrd, daher kein S.  plat',
p. os.  ploč und im r. kein  poloti. mit dem gen.
poloti. Iter. *  pala, daher p.  pala. asi. pa¬
lica, palika stock.  nsl. palica, opalica, de¬
bela palica, rimska palica, paličnice orion.
paličiti peitschen.  č. palice, p. palica,
palka. paliezka orion.  r. palica, palka dial.
— magy.  palcza. rm.  palieg. p. pal ist d.
pfahl, ahd.  pfal. Nicht hieher zu ziehen ist
vielleicht  sik. palka zipergras.  — magij.
palka. Ver gl.  plati! 3.

pola 1.: asi. polica brett.  nsl. pola
flache.  polica gesims.  b. polica brett, ge-
sims.  s. polica ivandleiste. č.  police,
p. polica, polka. os. polca. ns. po¬
lica. klr. polyča. wr. polica pflugstiirze.
r. pola. polica, polka, pripoloki.. —
magy.  polez, pocz gestell. rm. alb.  po¬
beg. lit.  palice pflugstiirze. ngr. mkixC<x
ivechsel ist trotz seines  ica roman. : it.  po-
lizza, rnlat.  polyptychon, toMtctu/ov.

pola 2. asi. rand, rock, schooss.  b.
pola gremium.  s. tropol von drei stileken
(tuclies ).  klr. pola. zapola. r. pola

schooss, thurflilgel.  — rm.  poalg.

polata asi. palast.  nsl. palača
jambr.  b. palat, polati. kr. polača. s.

polka-

polata, polača. č. palota, palata, palač,
p. palač. os. palač. klr. palata. wr.
palač. r. palata, polača, polati. — magy.
palota. lit.  palocus. rm.  polatg, pglutg.
alb.  palat. Die formen mit  t stammen aus
7caXaTiQV, die ubrigen wahrscheinlich aus dem.
deutschen: ahd.  pfalanza, pfalz. mhd.  palas.

polka r. tritieum spelta, dinkel.  p.
orkisz.

poleno asi. scheit holz.  nsl. b. poleno.
č.  poleno, poldni, poleni, velka polena dial.
ušiv.  p. polano. klr. polino. r. poleno,
lopeno. — mr m.  puljanu. W. ist  pol- 2.
scindere.

polcllti: asi. plahi, vacillans, timidus;
timor.  plašiti. nsl. plah scheu habd.  pla¬
šen. plašiti. b. plah. plaša schrecken.  s.
plah. plahir scheuer ochs.  usplahiriti beun-
ruhigen.  č. plachy leicht, fluchtig.  pfe-
plach. plašiti. p. plochy. ploszyč. os.
plošič. ns. poploch. plošiš. klr. po-
locli schrecken.  polochyj. spolochaty ša.
wr. poloch. r. polochi. polochatt. polo-
šitb. dial.  vspolochn neben  vosplachi. und
v r L rasplochi). W. ist ein mit  perch ver-
wandtes  peleh in der bedeutung „fliehen“.
Vergl.  klr. porchlyvyj enteilend, scheu.

polije : asi. polje, pole feld.  nsl.
polje, plur.  polja, polesa. b. pole, plur.
poleta usw.  p. pole. polak. polab.
pulu. os. polo. klr. pole. r. pole.
polevatb jagen. Mit  polije venvandt, sind
asi. nsl. s. poljana, b. polena, p. polana,
laka w gorach. klr. polana. r. poljana.
— rm.  pojang. magy.  pojdna, pojdn. Mit
polije vergl. r.  polyj ojfen.

poljaj, polaj nsl. polet.  r. polej. —
lit.  palejai. ahd.  polei. lat.  pulejum, pu-
legium. rm.  polaj.

polka-: asi. plakati loaschen.  nsl.
plakati, splaknoti, splahnoti. b. plakna
vb.  kr. splahnuti mig.  s. plakati (su-
dove) eluere: dagegen  plakati plorare.  č.
plakati, plachati; spldknouti, splachnouti:
dagegen  plakati iveinen.  p. plokač: dagegen
plakač. os. plokač. klr. polokaty. —
rm.  spglgči entfdrben. Hieher darf audi
gezogen icerden  asi. plaskati aus  polska-.

polnica

č. dnes se to tam plaska heute ist nasses
icetter.  p. ploskuny nasses ivetter.  os.
plostač ausspiilen.  klr. poloskaty. wr.
vypeleskač. r. poloskatb, pološču ivaschen.
Verschieden ist  nsl. splahnoti se deturgere:
otok se je splahnol. kr. oplasnuti mace~.
scere mar.

pol niča nsl. schwiegermutter.  kr. s.
punica.

polnil: asi. planina berg.  nsl. pla¬
nina alpemveide.  planovati senner sein.
planšar senner.  planica, brez grmovja,
planja, čistina na gori, rek še svet brez
drevja. b. planina berg.  pl§nini alpen
Vinga.  s. planina bergtvald.  proplanak
waldlose strecke. č.  plany unfruchtbar,
icildivachsend.  plan ivilder obstbaum. dial.
plunky, plana jablka. sik. planka, plane,
dive jablko. p. plony, licby, nedzny.
plonič, wyploni6 unfruchtbar machen.  plo-
nina trockener unfruchtbar er boden.  plonny
unfruchtbar.  plonka ivildling.  os. plony
(flach), unfruchtbar.  plone jabluko. plonovc
ivildling, daher d.  pluntschk ivilder apfel-
oder birnbaum.  plonina fiacher, unfrucht-
barer landstrich.  ns. plonica. klr. polo-
nina, pasovysko po horack unfruchtbare
gegend.  planka ivilder apfelbaum.  — Unver-
ivandt lit.  plinas. pline heide.

polili : p. plon, plonia, plonka blende
im eise.  plonič umhnen im eise machen.  klr.
polonka bei Linde. Vergl.  r. polyj offen.

polsa: asi. plasa zona.  nsl. plasa,
ravnica na gori. kr. plasa arvum ver ant.
s. plasa leda stiick eis.  č. plasa streif,
landstrich.  klr. polosa streif.  wr. po-
losa. r. polosa streif', strich, landstrich,
kl/inge. Vergl.  pelsi.

poltu, poltlno: asi. plattno leimvand.
platem.. nsl. b. s. platno. č. platno,
p. plotno. os. plotno. klr. wr. polotno.
klr. platanka stiick leimvand.  r. polotno;
dial.  platno, plotenko. — Man vergleicht
■mhd.  valde, falte tudi zum einschlagen der
kleider. ai.  pata aus  parta stiick zeug.

polvtt: asi. plavi iveiss.  nsl. plav
blass ung.  plaveč iveisser ochs :  plav fiir
blau meg. ist deutsch ;  plavica kornblume.

polu

kr. plav gilvus, lividus.  s. plav iveiss,
blond; blau. č.  plavy falb.  p. plowy.
plowa tavbes getreide.  zplowiale zbože.
os. plovy. ns. plovy. klr. polovyj.
polovity falb iverden, reifen:  žyto polovije.

r.  polovyj. ■— rm.  pl§vic iveiss. lit.  pal-
vas blassgelb. ahd.  falo (falawer). Aus-
zugehen ist von  pol, das das suffix  vi
erhdlt, wie im Ut. und d.  pol findet sich
audi in  o?, im lat.  flavus, fulvus, im

ai.  pal-ita usw. Bei  plavi denkt man an
die Kumanen, die r.  polovci, č. plavci,
magy.  paldcz, d.  die falben heissen; ivolil
mit unrecht, da wir uns die Kumanen
nicht als blond zu denken haben. Andere
haben an  paklavl aus  *partbavija gedacht.

polu 1.: asi. poli, gen.  polu, seite,
ufer:  na sb poli sav.  obi oni poli zogr.
obonipoltna vlsi. prol.-rad.; geschlecht:
mažbski poli, ženbski poli; hdlfte:  ispolu
mritvi, polu nošti, protešetb i polima.
poludbnije, daneben  pladbne, pladsnije,
pladbnina aus  poldbne ušiv. ;  pladi.nova.ti.
planoštb aus  polnoštb. peller abec.-bulg.
wohl aus  poli jera. pladbnica, r.  trjasavica
poludenbnaja eucliol. sin.  nsl. po polu
dne. na spoli halbiveis Ukrain.  poloviti
halbiren. Vergl.  spol geschlecht.  b. polo-
vina. pladnja /. pladnina. pladnilo. plad-
nuvam vb.  kr. spol sexus.  s. po aus  pol.
pladne (poldne) neben  podne. plandovati aus
pladnovati. plandovište. spol geschlecht.  5.
pfil. puldne, poledne. odpoledne dial.  spolu
gemeinschaftlich.  pospolity. p. pol. polu-
dnie. spol, wespol, wspol, spolu, spolem,
pospolu gemeinschaftlich.  pospolity. polo-
wien obolus zof.: mhd.  helbelinc. poludnia
mittagsfrau, die um mittag kinder raubt.
kaš. pavnie mittag.  polab. pili, os. pol.
polnoč, polodno. spolu, spolk bund. Vergl.
splav geschlecht.  ns. pol. polno. klr.
pol. polka. polovyna. na spol. spolu, oba-
poly. poludnovaty. poluden. poludenok.
poludne. wr. poldiia. poludzen. poludne.
pereplavbe asi. aus  pol v- fiir r.  prepolove-
nije. r. poli hdlfte, geschlecht.  poloviki.
poidem.. — lit.  paspalam insgemein.  paspa-
litas. paspalnus nach der reihe folgend.

256

polu 257 ponk-

paludinis. rm. potor, potorg anderthalb
groschen. magy.  poltra: asi.  poli. v%tora.
polovnyak. Man vergleicht ai.  para ferner
gelegen, jenseitig.

polu 2.: r. pok. hoden.  klr. pol,
podloha. wr. pol.

polu 3.: r. polyj offen, leer:  poloe
mesto, polaja dvers. polyntja eisfreie stelle.
pologrudyj mit entblosster hrust. Hieher
gehort vielleicht  vodopolb, vodopolica, vodo-
polbe austreten dev flilsse, eig.  otkrytaja,
splošnaja voda. klr. polovode, polovode
ivasserflut  (polovodije); ferners  pole feld,
das freie: *  polije.

pomagrantt: p. pomagran granat-
apfel.  — lat.  pomum granatum. Ver gl.
malograni.

ponipu : asi. papi. nabel.  nsl. po¬
pek ; pepek somm.  popek, popika knospe
(na roži), popje, popovje coli.  popčati
ttugehi.  b. pi>p. pi.pka knospe, eiter-
blatter.  kr. pupak sprosse.  s. pup. č.
pup. pupek, poupž. pupen lenospe.  p.
pep. papie knospen.  pupki nabelstilclc am
pelzvoerk ist r.  polab. pop. os. ns. pup
nabel, knospe.  klr. pup. puplyk knospe.
wr. puporezica hebamme.  r. pup%. pupo-
rezna. pupyrt eiterblatter.  pupyš r r. knospe.
— Ver gl. rm.  pup germen. W.  pomp :
lit.  pampti. lett.  pompt schioellen.  pempis
schmerbauch.

pondu: asi. paditi treiben.  nsl. po¬
diti. puditi habd.  pojati (paždati) venari
meg.  pojati se laufig sein:  krava se poj a.
b. pi.dja, otptždam, propadjuvam vb.  s.
puditi. č. puditi, puzeti. p. pedzič.
pad. pedzca. dial.  popadzawač sie in
der brunst sein ( von kuhen): vergl. nsl.
pojati se, goniti se. klr. pudnyj furcht-
bar.  opudalo, strackopud. pužaty, stra-
cliaty. pend trieb, aus dem p.  wr. pudzič.
r. puditb properare dial. — rm.  pindg. pindi
evsSpsuto. respindi vb. Hieher gehort  asi.
padarb hiiter [vergl.  p^dbčb custodis).  nsl.
pudar custos vineae aut segetis habd.  b.
p'i>dar, bekčija flurschiitz.  pudare n.  koji
čuva vinograd ver k.  — rm.  pindar. Man
merke  s. pandur viator publicus. magy.

pandur. lit.  piudlti lietzen. Man vergleicht
ai.  pand ire.

poneštra s. fenster.  kr. ponistra,
funestra. — lat.  fenestra. it.  finestra.

poild asi. saltem.  b. pone mindestens.
kr. poni. č. pone. pon. aspon.

p0llgy: asi. pagy, pagva poicy.oc corym-
bus.  pagvica globulus.  nsl. ponglica hciftel.
p. pagvvica knopf.  kaš. pegwica. r.
pugovica, pugovka. — lit.  pugvlče. lett.
poga. ehst.  pubg. alb.  punašk§. rm.
pung§ (3aXavttov beutel.  pungai beutel-
schneider. mlat.  punga. got.  puggs m.
oder  pugg n. ahd.  pfunc m. ngr.  TOuyyi.

poncll- : p. ])echcrz blase auf der liaut,
urinblase.  č. puchy? brandblase.  os.
pucliei'. ns. puchof - . nsl. puhor.
ponclia-: p. pachač ivittern.
ponica asi. wohl: cella.  b. ponica
keller:  hladni ponici. ponča. — Dagegen
mrm.  ponieg; poneg modiolus ad coquen-
dum panem. alb.  ponieg gefass.  ponice
nische Eeinhold 50. Vergl. b.  pest ili pod-
nica. podnica, čerepna pu. 33.  turila pod-
nica ta na og'bna t. Form und bedeutung
dunkel.

ponjava asi. linteum, tirnica:  nosila
i ponjavy fiir den todten.  nsl. klr. r. po¬
njava. — magy.  ponyva. Man meint das
ivort mit  opona vergleichen zu konnen;
andere denken an ahd.  fano.

ponk- 1.: asi. pačina mar e.  klr.
pučyna, bezdna. Vergl.  s. pukao ausge-
dehnt:  puklo'polje, pulda ravnina r.
pučina. — ai.  paiič (pank) ausdehnen.
Dunkel ist  kr. s. pulti ipsissimus:  s. pulti
otac fiir  isti, čiti otde. pulti siromah
blutarm.

ponk- 2.: asi. paknati brechen rumpi,
eig. sonum edere.  vnspačiti avazhav. nsl.
poknoti, počiti, pokati, pbcati: obroč je
poltel; zora, dan poka, dan je napočil, glas
je počil, poč, poka ritze.  pucati schiessen
prip.  b. p'idtna und, abiveichend,  pultna, na-
pultnuvam vb.  pultot Idrm.  puknuvane
zora bog.  pulta se, pultne se bersten, krepiren.
ne pukvi (pultnuvam) mi sn.ee. kr. puk-
nuti, pucati bersten.  s. puči, pultnuti.

17

ponku 2

puklina ritze mik.  napukao angeborsten.
e. pukati, puknouti knallen, platzen.  pučeti
anschvoellen.  p. pekač, pekniič bersten.
puknač, przepuklina, puczenie/nr rozdecie
brzucha darmbruch sind wohl r., ebenso  roz-
pult. os. pukač. puklina. ns. puknus.
wr. pukač. r. puknutb, pukate krachen.  pu-
čitb anschvoellen.  — magy.  pukkan, pukkad
werden ivegen der suffixe  n und  d als ugrisch
angesehen. rm.  pokni vb. Vergl. s.  napu-
čati se zornig voerden.

pouku: p. pek biindel.  palt, pacz,
pecz knospe.  paczek. pakowie. sik. pulc
knospe.  r. puki manipulus.  pučeki.
Vergl.  ponk- 2. — lit.  puškis blumen-
strauss.

ponti: asi. patb m. loeg.  raspatije.
nsl. pot m.f.  po nijeden put auf keine iveise.
potnjalc plantago major,  popotnik c ichorivm
intgbus.  trpotec art pjlanze.  b. pit m.
pet pite funfmal.  poteka fusssteig.  nepiten
unziemlich.  s. put. č. pout. p. pač
dial.  petka. ON.  rozpetek. patnik zof.
putka, putny, aus dem r.  polab. pot. os.
puč. ns. pus. klr. put m. f.  put' praty
chrest. 61.  wr. puč. r. putb m. /. dial.

— magy.  putnok meniha pulegium:  č.

putnik. preuss.  pintis. rm.  r§spintie. po-
tekg. ai.  pantlia, patlii.

poplunu: nsl. poplun tegumentum tur-
cicum liabd.  pablon. kr. poplon ung.
poplun. č. pablon. sik. paplon. klr.
papoloma chrest. 481.  paplan ung.  r. po-
plini seidenzeug.  — magy.'  paplan. rm.
poplon. plapom. ngr.  7cd7tXwp.a. (kcmokatiov).
mhd.  poulun zelt.

popru: asi. poprište, popbrište sta-
dium. Andere schreibiveisen :  jjbprište hom.-
mih.  priprište, pripirište, pripuište zogv.
Nicht von  per, etiva locus, qui conculcatur.
Man vergl.  r. dial.  popry plur. m. galopp:
sing.  * popri.

popu : asi. popi ,  popi ni priester.

poptstvo, popovbstvo. nsl. b. s. č. p. usw.
pop. asi. b. popadija priestersfrau.  p.
popadyja ;  aus dem klr.  polab. piip. klr.
pop. popadja. wr. popaddža. r. popi.

— preuss.  paps. alb.  pop prete greco.

>8 porkolabu

> magy.  pap. rm.  pop. popi vb. Ein pan-
nonisches ivort: ahd.  pfaffo. Dieses wird
jetzt auf gr. i raza? (papa) clcricus minor,
nicht auf  papa zuruckgefuhrt.

por-: asi. porja, prati (aus  porti)
dissecare.  nsl. prati se, porjem se heftig
weinen.  raspranje zemlje chasma.  parati,
rasporek schlitz.  b. porja vb.  raspor. s.
poriti. č. parati, spratek unzeitiges halb,
foet.us.  p. porze, proč. parač. sprcvvae.
przepor, rozpor schlitz.  wyprotek, wyporek
infans exsectus.  os. poru, proč. ns. pro-
jim, projis. klr. porju, poroty. rozpo-
roty. vyportok aus  vypoi’otolc friihgeburt.
wr. porju, poroč, pornuč stechen.  vyporok
friihgeburt.  vsparyvač. r. porju, porote,
sporoki. sporycliate dial.  vyporotoki friih-
geburt, dial. fiir bastard,  negodjaj. poroti
rybu dan.  pore dial. fiir  livmja lite. nsl.
s. parati ist eig. iter., davon  s. parnuti.
Die W.  por ist eine variante der W.  per:
man vergleiche  xsi'pw durchbohren.  per liegt
folgenden themen zu grunde:  asi. ispntiki
infans exsectus.  s. raspirati aufschlitzen.

pora asi. tovo? vis, violentia.  b.
pora dge, saison.  s. oporaviti se krcftig
werden.  p. pora gelegenheit.  os. porač.
ns. poraš schaffen.  klr. pora gelegene zeit.
poraty schaffen.  zaporaty zurecht machen.
wr. poroju manchmal.  bezpor y fiir r.  črez-
merno. r. pora zeit, giinstiger augenbliclc :
do siki pon bis jetzt.  vi teje pory tichonr.
dial.  tapon damals.  vnepry, nevporu dial.
porčtb sich erholen, kraftig iverden.  pornoj
krcftig.  porato geniigend dial.  p. porny
ffst stark riechend.  — rm.  porav ferus.

poreeclunu: nsl. porčehen, potje-
hen, porke emporkirche, vorkirche.  — Aus
dem d.

porgtt: asi. pragi sclucelle.  nsl. b.
s. prag. 5. pritli, prab. p. prog: po-
rožysty ist r.  kaš. prog, daneben  parg,
mit d. lautfolge: ebenso  ogar - d neben  ogrod.
os. proh. ns. prog. klr. porčli. poroliy
. (na Dnipri). r. porogi. — rm.  prag.
mm. priak. alb.  prag, brag.

porkolabu: porkolabi, priklabi,
pnkilabi in slavischen urkunden aus ru-

259

p or ku

munischen landern: art obrigkeit.  nsl.
porkolab exactor, castellanus.  porkulab
habd. č.  purkrabe. — magy.  porkoMb.
nhd.  burggraf.

porktt: č. prak schleuder.  p. proki.
os. prok. prokač scldeudern.  ns. pro-
kadlo. klr. porokj. praky fiir  po-
roky mauerbrecher chrest. 238. 239. 481.
ar. poroki: poroki stavili, i biša na gradi,
daher etwa turris.  poroki mrd durck
„ mauerbrecher “ erkldrt. Mit  porktt ver-
wandt ist  asi. prašta funda, turris, aus
porktja. nsl. prača, preča, frača, pre-
čati. b. praštva, praštka. s. prača,
p. proca. klr. prašča und  r. prašča,
prašei sind asi.  — - magy.  paritya. rm.
praštie. plašk§. mrm.  proašte.

pormen: asi. prameni faden.  nsl.
pramen zopftheil:  kita na tri pramne fiir
pramene. kr. prami budin.  pramik, pra-
mak capillorum jloccus.  pram cirrus.
s. pramen biischel, schopf.  č. pramen
guelle.  sik. pramen strahl.  p. promien
faden , strahl.  promyk. os. promjen.
promjo. ns. prarhe strahl.  klr. poromen.
W. wohl  por theilen.

poriliu: b. s. prani art schiff, prahm.
č.  priim. p. prom, prum neben  pram.
kaš. prom. porom. klr. porom prahm.  po-
romščyk. wr. porom. r. poromi. — lit.
paramas. prams. lett.  ramis. Man dachte
an  premi, an 'Kepap.a, an  xp6p,vvj und das
mhd.  pram, nhd.  prahm, ahd.  farm: prahm
sieht man nun als slav. an. Die urforrn
pormi darf als sicher gelten, das vielleicht
mit ahd.  farm fdhre venvandt ist. p.  pram
stammt wohl aus dem č. Dem slav. fehlt
eine der bedeutung nach passende W.  per,
por: vergl. gr.  xepdw. xopo q. Verschieden
ist  wr. sporomič fiir r.  prigotovitt vi za-
pasi. Vergl.  premtt.

porajala: klr. porttala das weiden
der schafe nach dem abendmelken.  — rm.
^ pomela aufbruch:  porni vb., das auf slav.
poriniti beruht.

poroda asi. paradisus.  — Wohl eine
verunstaltung des fremden ivortes: das slav.
wort ist  raj. Einmal findet sicli  poroda fiir

porzdtt

ovile; einmal fiir  zemlja obeštana das ge-
lobte land, ivofiir in mladen.  zemlja obe-
štanija steht.

poroj b. bach, regenbach:  vali poroj.
*— rm.  pgrgtt bach, aus alb.  p§fua wald-
strom. Nur im b. bekannt. Man ist ge-
neigt,  poroj von der W.  ri abzideiten.

porpira, porfira asi. purpur. — gr.
nopovpa. Vergl.  prapr-onda.

porporu : asi. prapori fahne.  b.
proporce. s. praporac. č. prapor, p.
proporzec. klr. prapor. r. poropon.
prapori) in  praporščiki. W. vielleicht
per- 8., daher et,wa „das fliegende“.  —
rm.  prapor. Vergl. asi.  prapori glocke.
pors- 1 . : klr. porosnyk iviitherich.
pors- 2.: klr. poroša frischer schnee
im herbste. W.  pers-, pors-. Vergl.  pereb-.
porsk- 1.: klr. porošoaty lereischen.
porsk- 2.: asi. praskati hratzen.  nsl.
praskati, prasnoti. klr. poroska ritze,
sprung. Die zusammenstellung ist ziveifelhaft.

porsk- 3. : klr. poroščity stduben  (do-
ščem). porosnuty auseinanderstieben. Vergl.
porskyj scheu.  poros gliihende asche liegt
abseits.

porsk : deminut.  porsent: asi. prase
ferkel.  nsl. b. s. prase. č. prase. sou-
prasi. p. prosie. prožna swinia. kaš.
parse, prose. polab. porsa. os. proso,
ns. prose. klr. poroša. poršuli icildschicein.
porosna trdehtige sau.  r. porosja. klr. wr.
poršuk und r.  parsuki fiir  porsuki haben
ein tonloses  o eingebiisst.  r. porosi steht
dial. fiir  byki. — preuss.  prastian aus
prasistian fiir  pars- lit.  paršas. parši-
nis. finn.  porsas, porso. ahd.  farb, far-
heli. lat.  porcus. air.  orc aus  pore. Slav.
s ist palat.  k.

porungeli: nsl. porungelj block.  —
Vergl. nhd.  prttgel.

porzdil: asi. *prazdi, daher  neprazda
schivanger.  prazdovati miissig sein.  p raz d lih
leer.  prazdsns miissiggang.  prazdtniki/efer-
tag.  nsl. prazden, prazen, praznik, praz-
nica ehebrecherin.  b. prazen, neprazna.
prazdnen. prazdnik. s. prazan. praznik,
č. prazdny, prazny. p. prožny: daneben

17 *

porzu

260 prapronda

praznik, os. ns. prozny. klr. porožnyj.
v porozni. praznyj miissig.  popražen, gen.
popražena, poprazdnyk die feier nach dem
haupttage des kirchvoeihfestes. vrv.  praz¬
nik. r. porožnij. pustoporozžij. poroznitt.
vu porožne. porožnij neben  prazdica. prazd-
nyj. prazdniku. asi.  praždbm,. — magy.
parazna, prazna hurer, liure. alb.  rnbra-
z§t§, špraz leer.  špraz losscldessen. rm.
praznik, prgznui vb.

porzu: asi. praz r E> bock.  nsl. kr. s.
praz. r. porozu eber, stier , plemennyj
byku. porozovats coire.  — Man vergleicht
ahd.  far stier. mlid.  verse juvenca. Dunkel
ist  kaš. preš fiillen.  prys eber.

portir nsl. por laucli habd.  porluk
jarnbr.  b. por. s. por. pori luk. puric.
č. por. p. por. pory luk. klr. pory. r.
poru,, peru. porej. — magy.  pare. parlia-
gyma. rm.  pore. ahd.  pforro. lat.
allium p or runa.

portita: asi. poruta thor.  porutatisa.
b. s. porta. e. porta. postoloprty aus
apostolorum porta ON.  p. porta, forta.
klr.  chvortka, forta. -- ahd.  pforta. and.
port. jirin.  portti.

portitti: kr. s. porat hafen.  — it.
porto.

porinti: nsl. poren leer, offen (von
der gegend).  izporniti leeren. Vergl.  polije,
posivil : asi. posivu callidus.
postom : asi. poskont lianf.  nsl.
poskon. poskaniea mannlicher lianf.  kr.
poskon. č. poskonny. poskonnice. os.
paslconny, paskorny. p. ploskon fimmel,
mannlicher lianf.  klr. poskon, ploskon.
wr. poskonnja. ploskani plur. f.  r.
poskont cannabis sativa.  — magy.  pasz-
lconcza. lett.  pasltanas. lit.  plaskanei.
pleiskes plur.f.  pleizgane, pleizg e fimmel.
Die form  plosk- filr' dlteres  posle- scheint
auf  plosku zu beruhen.

postalti : b. postal scliuh.  nsl. po-
stol, moški erevelj. s. pošto. kr. postol.
klr. postdl bastschuh.  p. postoly. — lett.
pastala. tiirk.  postal.

postil : asi. post r bfaste.  postu ist dlter
als  alkimije; govenije ist mit  postu ivohl

gleich alt.  nsl. s. post. nsl. b. s. postiti,
postiti se. b. postja, postja se. č. pust.
postiti. p. post. postnik. pošcič. os.
post. ns. spot. r. postu, postiti, sja.

Dar aus rm.  post. preuss.  pastauton.
lit.  pastininkas (posttniku). pastininkauti.
(lett.  gavet.) Ein pannonisches wort: ahd.
fasta. fasten, niclit got. and.  fasta. finn.
paasto.

pošta nsl. b. s, č. post.  p. poezta.
r. poeta. — Aus dem d.; it.  posta.

potili : asi. potirb poculum.  b. potil’
filr  čaša, komka. s. putir, putijer. klr.
patyr akta 1. 137.  r. potiru. — gr. xo-
t^psov. rm.  potiriu.

potonil : b. poton stockiverk. ■—• gr.

TOŽTW|JI,5C.

potil : asi. potu schweiss.  nsl. b. usw.
pot. b. potja se. p. pocič si§ usw.
klr. pofity.

potipega : asi. potipega uxor dimissa
cloz. nicol.  podupega zogr.  podbpčga zogr.
potbbega assem. ostrom.  podubega assem.
6.  podbšha. Dunkel: niclit von  beg.

pozunti : č. pozoun posaune.  p. pu-
zan. — d.  posaune. mhd.  bosune. fz.
buisine.

praktorti : asi. praktoru, p rab toru.
as. prahbtorb exactor.  — gr.  -paztoip.

pramatari: b. pramatar verhdufer.

— gr. TM^gazecvlji.

prameli: nsl. p nuncij, gen.  prameljna,
braun (pferd), dial. brdundl.  pramast
fuscus lex.  — Aus dem d.

prani fl : nsl. pram fimbria trub. meg.
pramati vb. lex.  pramez gebrdme.  prem.
preman pruslik. perem habd. jarnbr.  p.
os. brama. ns. bram. r. brama, barma.

— mhd.  brem. d.  brame, brame. magy.
prem, perem. rm.  prim.

pranciberil : klr. prancyber argen-
tum purificatum.  —• nhd.  brandsilber.

prapronda 1.: r. prapruda: doždb
praprudoju neiskazaemo silenu. doždb pra-
prudenu platzregen.  on ist hgpothetisch.
Vergl. č.  prudk^ j ah, ungestilm.

prapronda 2.: asi. praprada, pra-
pradu, prepreda, prepradn, purpura.  —

praska 261 prend-

Vielleicht eine verunstaltung von  xop<pupa,
wofiir auch  portir a, porspera, fortfira, far’-
fira, perfira; andere denken an  pra und
prondi- brennen; ivieder andere an  pradi
tjXe*Tpov.

praska, fraska nsl. ast.  — it.  frasca
belaubter ast.

praska-: nsl. praskati, prasnoti, praš-
cati crepare, clamare.  prask fragor.  presk
prip. 254.  praska tumultus.  kr. praskat
strepitus karnar.  s. praskati, prasnuti
erumpere (illucescere).  praska, č. praskati,
praštiti. p. prask. os. praskač. ns.
praskaš. klr. praskaty. prask geprassel.
r, praski knall dial.  asi. praskavica
Idrm, um den feind zu schrecken.  vipraštiti.
— Ver gl. lit.  plaskoti klatschen.

prašil L: asi. p rasa,, praži porrum.
prasovtnoje listvije. b. pras, praz. .s.
pras. r. praši. — gr.  zpaaov.

prask 2.: klr. pras biigeleisen , eig.
wohl „presse“.  p. prasa. — nhd.  presse.

prask 3.: asi. naprasini subitus.  s.
naprasan, naprasit gah.  klr. naprasnyj
plotzlich.  r. naprasi. naprasnyj. zapra-
snyj, prostodušnyj. Vergl.  wr. napra-
slina fur r.  kleveta. -— rm.  n§prasn§,
n§prazn§ casus fortuitus. lit.  nuprosnas
vergeblich.

prati- : nsl. pratiti begleiten.  b. pratja
pj.  praštam ipf. schicken.  s. pratiti be¬
gleiten., schicken. Das ivort hčingt vielleicht
mit  pra, pro zusammen. Mit  pratiti scheint
venvandt  e. prdce, (pracny egenus),  p.
prača, trotz des  os. ns. proca: man ver-
gleiche nsl.  posel usw. geschdft.  klr. prača,
wr. prača, r. dial.  prača und lit.  proce,
lett.  prači stammen aus dem p.; lit.  pra-
caunusj deissig. Andere denken an lit.  prat-
in  pratinti exercare.

pratika nsl. kalender.  os. protylca.
ns. pratija. — nhd.  praktik, gr. rpaxv:/f.

pravija asi. premium.  — gr.  ppafktov:
anlehnung an  pravi.

pravi ledja s. privilegium: anlehnung
an  pravi.

praži na e. brachse.  —- ahd.  brahsima.
nhd.  brachse, brassen.

predan nsl. predigt.  pridigati, pred-
gati predigen.  predižnica cathedralex.  priž¬
nica marc. Daneben  prodika. prodekalnica
lex.  ns. pfatkovaš. — ahd.  predigon.
brediga. lit.  predikauti. Aus dem kirch-
liclien  praedicare.

preg- 1.: asi. pražiti frigere.  b.
pnža,backen.  opraža/itr r.  oznoitb. pražar
fur r.  znoj. praženi ca braten ung.  kr.
pržiti rosten.  s. pržiti rosten.  spržiti an-
brennen.  napržit hitzig, heftig.  sik. prhlit.
wr. prehu, prežč. prežmo gerostete ahren.
r. prjagu, prjačb, žariti,, prjažitb. — magy.
perzselni, pergelni. alb.  p§ržis braten. rm.
prgži, prgdži vb.  p§ržol incendium. Vergl.
perga. nhd.  bregeln, fregeln. Hieher
gehort vielleicht lit.  spragu, sprageti prasseln
und  spirgau, spirginti braten aus  sprig-.
Aus  preg- durch zweite steig.  prag-: asi.
pražiti frigere , pregeln.  nsl. pražiti. b.
praža vb.  s. zaprači, zapragnuti verdorren.
č. pražiti, pralmouti diirre iverden.  p. pra-
žyč. pragnač sitire.  wypragly ausgedorrt.
os. pražič. prahny6. klr. pražyty. prak-
nuty: daneben  sprjahty. wr. prahnuč,
prjahnuč. — magy.  parazs, parezsa favdia.
parazsol rosten.  asi. pražbmo collgra.
č. pražmo, pražma. p. pražmo gerostete
dlire.  r. prjažmo dial.  prjagva kuchen.
Die form  prag lautet r. und theihveise lor.
prjag, prjah mit parasitischem  j: prjag,
prjah hat einigemal auch  preg, preb ver-

preg- 2., wolil „springen“.  nsl. pre¬
žati se. aufspringen (von den samenkapseln):
pšenica, grah se preža, kadar zrna začno
padati iz klasja, lan se preža; daher  prez-
ljaj, pržaj, hitre: drugi len je lenovec. p.
praglec, pražeč, prežeč art frilhflachs:
predko sie nasienie wypraža vom aufplatzen
der samenkapseln; der andere flachs heisst
slowieri. Wenn  preng- die W. ist , danh ist
p.  prag- usw. r. Die ivortsippe ist dunkel.

prej da klr. beute.  prejdovaty pliin-
dern.  — magij,  prčda, aus dem lat.

prend- L: asi. preda, presti spinnen.
predivo. pr§žda. preslica: prend-tlica. nsl.
predem, presti, prelja spinnerin.  preja

prend-

gespinnst.  predica. preslen spinnrocken.  pre¬
slica. b. preda vb.  preslen imrbelbein.
prežda. prelita, prelca fiir  hurka. predenka
spinngesellschaft.  s. predem, presti, pršljen
spinnuoirtel. č.  predu, pristi. prize. pradli.
prastlty. prastev kunkel.  predivo, prešlo,
preslen. sik. priadza. p. przede, przasd.
przedza. przadka. przedziwo. przešlik.
przešlica. polab. prast. euprast. os.
pfadu, p čase. pfaslen. praslica. ns. pšedu,
pšesč. pšeslin, pšaslin. r. prjadu, prjastb.
prjadevo. prjaža. prjalbja. prjacha. prja-
slica. — lett.  prest (prehst) spinnen.  sprest
(spreest) spannen.  preslice, pralka. lit.
sprindis spanne. magy.  pereszlen wirtel.
rm.  priznel, pristnel. Die ursprUngliche
bedeutung von  prend ist mahrscheinlich
strecken: ver gl. d.  spinnen, spannen.

prend- 2.: asi. predati springen, ivohl
audi „zittern“.  napredati insilire.  VT>spre-
nati resipiscere.  nsl. opresti umfodleti:
živina je opredla. kr. predati zittern.
predljiv trepidus.  s. prenuti, predati
zittern, sich fiirchten.  prenuti aus dem sdilafe
auffahren.  r. prjadatb, prjanutb auf-
springen.  vosprjadatb. Man vergUicht got.
sprauto schnell. Durch steig.  prondu: nsl.
prodelt munter.  kr. prudalt pernix.  č.
proud strom.  prudky schnell.  p. prad
schneller strom.  predki. klr. prutkošest-
vennyj chrest. 482.  wr. prudltij neben
prytkij. r. prudltij dial. Ver gl.  kas",
przondlti, przodki heuschrecken, eig. Hupfer.

preilg-: asi. prega, presti; pregnati,
mit praefixen spannen.  naprezati. Vbprežt,
siprežb joch.  nsl. vpreči, vprežem. pre-
gelj, kar se v oje vtakne, zapreg obex.
zaprega nisus.  priprež m. vorspann.  b.
zapregna; vpregna, vpregam; prtža (raka)
vb.  s. spredi, spregnuti, spregnem. sprega,
d. spMhnouti, sprelmouti. prežita schnalle.
p. sprzeg, spreža, sprežaj gespann.  przy-
przaž. os. pšah, sprali gespann.  ns. pšeg.
klr. spdaliaty. wr. vprehu, vpreže, vprelici.
(asi. *pr§šti). vprehač. r. prjagu, prjadi,.
prjažka spange.  priprjažlta. — lett.  pri-
praža. spradze schnalle. ai.  prng (urspr.
preng). Durch steig.  prong-: asi. pražiti

se laxari.  pražati. pražalb offendiculum.
prag r b: saprag r b, s^pragrb jugum, conjux,
socius.  sapražbiiilra. sapražbnica. popraga
ivalirscheinlich cingulum.  nsl. podprog
bauchgurt.  prožiti, sprožiti rege machen:
sprožiti (puško), poprug liabd.  b. prag
rahmen.  poprag. kr. poprug cingulum.
podprug. s. pružiti (ruku), prug gestreckt:
konj. č. popruh. pružny. p. poprag gurt.
Hieher gehoren auch folgende ausdrucke:
I.  nsl. proga Idnglicher jleck, vibex. livor
(wie ein glirtel).  progast. s. pruga. č.
prouh. prouha, pruka. p. pr§ga. pregaty.
pražita strich, streif.  kaš. prag. os.
praha. ns. pšuga. pšugaty. klr. napruha.
anspannung.  popruka baucligurt.  wr. upruli
gespann.  prali rand der stojfe.  popruha.
praho stark, fest.  r. pražiti dial.  podpruga.
suprugt paar.  upragij. pružina feder.  pru-
žitb spannen. Von  preng stammt II.  pron-
glo: asi. pr^glo tendicula, sprenkel.  nsl.
progla f. schlinge.  prožnica. pruglo habd.
kr. pruglo. č. pruhlo. pruhel. os. prudlo
aus  pruhlo. pružina sprenkel.  ns. pšudlo
aus  pšuglo. r. pruglo. Mit W.  preng- vergl.
d.  sprenkel und  springen. Zu  preng ziehe
ich auch III.  b. pragav elastisch, behend,
schnell, geschickt.  pr^gavina. č. spruha
was federkraft hat.  spružina. klr. upru-
hyj elastisch.  r. upragij elastisch, eigen-
sinnig.  pružina springfeder. Spannen und
springen sind venvandte vorstellungen, daher
dilrfen auch folgende ivorter mit  preng ver-
bunden werden : IV.  pregalj kasemade:  pre¬
meče se ltao pregalj po sira. s. prežati
se vom schlafe auf'springen, auffahren.

prenslo: asi. prešlo, wie es scheint,
gradus.  s. prešlo thal Stulli.  č. pfa-
slo bretterfeld zivischen zwei pfdhlen im
zaune, stockiverk.  p. przeslo glied einer
kette.  klr. prešlo, pryslo filnf latten
zusammengcbunden.  r. prjaslo pertica.
Vergl.  nsl. prelo: pak je bilo vuzko prelo
med plotom, pak je lisica veznula: prelo
vidre  prend-lo, prešlo hingegen  prend-tlo
oder  prent-tlo.

prenta- : asi. opretati curare:  plaš¬
čema. opreta i. v%spretati compescere.  ras-

263

prenza-

%

pretati rizy svoje, upretati svitu svoju.
nsl. spreten geschickt.  nespret missgestalt.
b. opretna se, opretam se bereit sein.  za-
pretna, zapretvam aufschiirzen:  mkavi.
s. spretan klein.  zapretati mit asclie be-
decken.  upret, popret. sik. spratati, spretati
einrdumen, abraumen.  p. sprzatac ab-
rčiumen.  sprzet, sprzat gerčithe.  kaš.
sprzat. klr. zaprjataty aufraumen.  oprjat
ordnung.  wr. prjatac. sprjat. r. prjatats
verbergen.

prenza- : asi. oprezati wohl „lauern“:
strelami oprezahoms. nsl. oprezovati
lauern, anstarren.  preža lauer.  kr. prežati
insidiari.  s. oprez umsicht.  prežati lauern.
en ist nicht sicher. Vergl.  preža-.

preša, spreša s. drang, eile.  naprešit
eilig.  kr. priša mar. luč.  — it.  pressa.
Dagegen  nsl. kr. preša torcidar.  — nhd.
presse.

prešerinu : nsl. prešeren muthicillig,
geil meg.

prcvadtt : kr. prvad priester.  — it.
ven.  prevede fiir  prete.

preveril : č. pfevor prior.
preža- : nsl. prežati, prežar pranser
bei primizen und hochzeiten.  prežalica: na
prežalico iti. Vergl.  prenza-.

prezimil : kr. pržun kerker.  — it.
prigione.

premil: asi. premi. rectus, gerade.
preme, premb, premo gerade, gegenuber.
premtnb gegenuber liegend.  prbmiti richten.
nsl. da bi prem, premda, daprem, ako-
prem, čiprem, čeprem guamguam.  spre¬
miti, spremati begleiten.  prema jeder der
beiden ivageniheile:  prednja, zadnja, prem
amivebstuhl.  premek, slabo proso usw.  opre-
mek appluda habd.  kr. priina. prima-
Jitje fruhling.  prem geradeaus; obgleicli, bei
frankop.  prem, pram, prama, prom, proma.
s. prema vorrathslcammer.  spremiti bereit
machen.  sprama, spram, sprema in ver-
gleich.  p. uprzejmy aufrichtig.  pramo ist r.
klr. prem dringend, gerade.  poprjamuvaty
eine richtung nehmen.  wr. uprejmyj. r.
prjanrB gerade.  prjamo, do prjama. prjamt
f.  pijamizt/. gerader iveg.  prjamitb. uprja-

pri-

niyj eigensinnig.  — Vergl. ahd.  fram vor-
ivarts.  (framjan), fremman vonoarts scliaffen:
in den vocalen ist verschiedenheit zu bemerken.
An  per-im. ist nicht zu denken.

presmen: asi. bezn presmene ohne
unterlass. Das wort, besteht wohl aus  per
(pre) und einem auf  jes' beruhenden  smen,
s-men.

prisiliti: asi. prestni), opresbnn frisch,
ungesauert:  pressun. med r i>. opresbm>kx azy-
mum.  nsl. presen crudus habd.:  prbsno
zelje, maslo, platno; presna rana. presnoča.
opresen. opi - esnik. prbsnec, presmee oster-
brot.  b. presen: presno mleko, ribi presni,
presnec. presnjak, presenčbnblebMnpesauer-
tes brot.  kr. prisan, presan, prisnac. s.
prijesan: daneben  vrišak. č. presn^, prisny,
. pfestny, pristny. ( p. przasny. oprzasnek
zof.  przašnica zof.  kaš. przesni. klr.
prjaškyj. oprisnyj. oprisnolc. r. presnyj,
prjasnyj. presnecn. prbsnjalm.. opresnoki,.
■— prestnt kanu fiir  preskms stehen: es
ist mit lit.  preskas, d.  frisch, alid.  frisc
venvandt.

pretu: asi. preti) drohung.  pretiti
drohen.  nsl. pretiti, prititi trub.  b. za-
pretevam vb.  s. prit, prita. ns. pšešiš.
klr. pretyty. r. pretite.

pri asi. bei. Deminuirend in der com-
position:  nsl. prib el meisslich.  klr. prislab.
p. przyciemny. przycienszy. klr. prydur
geringe verrilcktheit.  prykolen kleiner pfahl
usw.  polab. prai. — lit.  pri, pre, ver-
stdrkt  preg, das zu einem ursprachlichen
parai gestellt wird:  a (e) wird als ausge-
fallen angesehen.

pri-: asi. prijati, preja, prijaja giinstig
sein.  prijatete freund.  prijaznb liebe.  ne-
prijaznb bosheit; b izovgpbc, teufel: nach dem
ahd.  unholda /. neprijaznivyj dijavolr..
nsl. prijatelj, prijazen, s. prijati gedeihen:
ne prija mi. č. prati, priti, preji, pritel.
pfizen /. zpfejny, kdo dopfivd. sik.
neprajny. p. przyja6, sprzvjae, przyjaje.
przyjaciel. polab. vrij on das freien, aus
dem d.  os. pfe6, preju. prečel. ns. pši-
jašeL klr. pospryjaty gunst zeigen.  pry-
jatel'. wr. prija6 prijaju. prijačel r. prija-

264

priga-

tcli). prijazni. — rm.  prii vb.  prieten, preten
amicus. lit.  prietelis. got.  frijon. ahd.
friudil. ai.  pri.

pri ga-: s. prigati frigere:  priganajajca,
priganica. — it.  friggere. lat.  frigere.

prikija asi. mitgift.  b. prikija. kr.
prcija. s. prcija, alt  pričija. — alb.  porkji.
gr.  itpoaiov.

prikril: č. prikry steil.  p. przykry.
klr. prykryj steil, jake.  wr. prikryj. pri-
krič, prikriju beldstigen.  sprikrelyj fiir r.
izr. sladkago sdelavšij sja pritornym r t. r.
prikryj kraftig dud.  ■— lit.  prikliti s.
priklib e widerwih  • tigkeit.

prinahti, pernahti, bernahti nsl./est
der hi. drei konige.  — Das ivort setzt ein
d.  brehennackten voraus: ver gl. nlid. bair.
berchtennacht festum epiphaniae.

prioni: asi. prionb serra.  — gr.  itpuov.
pripka-: b. pripkam laufen.  pripnav
aus  pripkna vb.

priž-: nsl. uprižan bunt, scheckig.
vprižena postrva forelle.  prižana mati
stiefmutter.  — Vergl. nhd. sclmdb.  prisen
eivfassen. Die bedeutung „stiefmutter“
iiberrascht.

pr j a ar. velum.

pro praefix; in einigen spradien audi
praeposition; daneben  pra in compositionen :
asi. pradeda, proavus.  praotbcb. pravrnukr.
pronepos.  praroditelb neben  preroditelb.
pradrevlje mladen.  praslavbnr,. Vergl.  nsl.
prakol abgenutzter iveingartenstock und  pre-
baba. p. pradziad. prababa neben  przed-
baba, nadbaba. klr. prabatko urahn.
praščur ururenkel.  r. pradeda., prapra¬
deda.. Man beachte  pra dial. filr  vdolt.:
pra berežku. pro asi. nur als praefix:
probuditi expergefacere, daher audi in subst.
wie  propasti. nsl. prodati perf. ; na pro¬
daj, na prodajo, prostor, prostran. č.
pro. pro deminuirend:  kr. prosuli subsiccus.
r. prosim., prozelenb, daneben  prazelenb.
— lit.  pra: prfigeltčns hellgelb.  pr&raud&ns
bellroth: daneben  projods hellsdnvarz. ai.
pra. Mit  pra hdngt die ivortsippe  pravu zu-
sammen:  asi. prava, rectus, dexter.  prave,
pravo, pravi, adv.  praviti op0orogsiv riditen.

prokii

pravilo regel.  pravina. pravbda. pravosti,.
pravyni. nsl. praviti erzdhlen.  pre dicitur.
napraviti machen.  pravda prozess.  spravišče
versammlung.  b. prav gerade, redit,  pravja
machen.  pravda, pravdina recht.  kr. prav.
pravcati. s. prav gerade, unsclmldig.
pravac justus.  na pravac reda.  pravica,
pravda, pravedan. č. pravy. praviti
riditen, bereiten, erzdhlen.  pry narratur.
dial.  prala aus  pravila. p. prawy. prawič.
pry ait.  sprawa. przyprawa. klr. pravyj.
pravo neben  pravos, praves in  pravesnylc
rechter erbe ; nepravesnyk unrechtmassiger
erbe, uneheliches kind.  wr. pravo, pravici,
pravda. r. pravyj. pravša redite hand.
— lit.  prova redit,,  priprova. sprova geschdft.
lett.  prava geridit.  prSvs ansehnlich.  prava,
berulit auf  pra-v-%, daher eig. vonoarts
gerichtet, gerade.  — magy.  prauda, pravda
in reditsguellen. rm.  pravilg.

proba- : s. probati versuchen.  r.
proba. — mhd.  priieben. nhd.  priiien.
lat.  probare. rm.  prob§.

probi- : s. probiti, probudem prodesse.
probitak. probitačan. Aus  profitto entstand
probitak und a,us diesem  probiti: vergl.  do-
bitak, dobiti: by.

probošti: p. proboszcz pvopst.  —
ahd.  probast. mlat.  praepositus. lit.  pra-
bašoins. magij,  prepost.

proiinii: b. proim die morgenzeit.  —
gr. r.poig.o;.

prokopsa- : s. prokopsati prospere
succedere.  — gr.  icpozoirtsiv. aor.  ^poe/.oita.

prokii : asi. prokr. subst. adj. rest,
to  v.aTakotjrov, ubrig.  pročina. č. prokni
jeder.  p. prokny universus flor. 21.
24; 21. 80, eig. aller ubrige.  klr. prok
rest.  oproce chrest. 480.  r. prolci. rest,
nutzen.  na prokr. fur das ndchste jahr.
bezprokij. bezpročina. pročitb aufbeivah-
ren. Daneben  asi. pročb, pročij 6
seguens, religuus.  pročaja das erbe.  proče
adv.  aoitov igitur; ausser; iveg; dafilr auch
pročb. nsl. proč, preč. s. proči der
andere.  č. pryč. p. procz zof.  precz,
procz, oprocz ausser.  opryczny. opryszek.
os. preč. ns. pšec, klr. oproč. pročyty.

prondi-

pročanin fremdling.  opryšolt rauber.  preč
gam, vollig.  wr. proč, preč. oproč, oprič.
opričnyj. r. pročij iibrig.  oproče. pročt.
opriČB. opriši. opričniki. oprišenyj aussen
steliend dial.  — lit.  prič. aprič. saprie.
Vargi.  nsl. prokšen heikel meg. delicatus
habd.:  prokšena deklič. proka, kann nicht
mit ai.  paranč venvandt sein, das unter an-
derem „nachfolgend“ bedeutet: die schrne-
rigkeit liegt im slav.  o fur ai.  a : ver gl.
opaka., ai.  apaiič. lit.  paraks ilber die rich-
tige zahl ist mir dunkel.  proka ist ivolil mit
pro zusammenzustellen, an das das nominal-
suffix  ku getreten: ver gl.  preidi aus  perku
d. i.  per-ku.

prondi-: č. pruditi brennen.  zpruditi.
p. predanie: wrzodow predanie (palenie)
tulič. r. pruditB sja dial. fiir  žariti, sja.

proildll: asi. prada, urspriinglich wohl
„sand“.  pruda. mir d auch durcli „messing,
bernstein“ erldart.  nsl. prod s and, san-
diges ufer, imel.  prodec schotter.  s. prud
sijrtis.  č. proud seichter ort.  p.prad. klr.
prud teich.  wr. prud muhle.  r. pruda
sandbank, teich, miihle.  pruda čista elec-
trum.  pruditB eindammen.  zapruda damm.
— magy.  porond arena. rm.  prund sand.
lit.  prudas teich. lett.  prods. .

prongerl: p. pvegierz pranger.  —Aus
dem d.

prongu 1.: b. pražina stange.  č.
pružina ruthe.  ns. pšužyna bogen.  r.
pružina feder, ressort.  — magy.  porong
stange. rm.  pgržing. Vergl.  preng-.

prongtt 2.: asi. praga heuschrecke.
kr. prug mar. Das wort bedeutet voahrschein-
lich „springer“: vergl.  b. skakalec. s.
skakavac. ahd.  hewiskrekko heuschrecke,
„der im heu springende“.  praga hdngt da-
her ivohl mit  preng zusammen: man merke
jedoch auch  r. pryžeka, skačeka; prygnutb
satire;  prygun-trava. skakun-trava. rozryv-
trava. spryg-trava springivurzel euphorbia
lathyris.  klr. plyhaty. — lit.  sprugti ent-
springen. ahd.  springan.

proni.ja as. provisio.  — it.  pronie e
possessioni. pronijaia usufructuarius. mgr.
Ttpovst«. Vergl.  s. prnjavor pagus monasterii.

Andere denken an ahd.  fro herr,  frono
herrlich.

prontu: asi. prata rutlie.  pratije.
meČB pratena. nsl. prot. b. prat. kr.
s. prut. č. prut. prouti. p. pret. pra-
tek. pracie. polab. prot. os. prut. ns.
pšut. r. pruta.

prosfora asi. oblatio.  prosfura. pros-
pura. prosfira. prosvira. prosfara. pros-
vora. prostora, proshura. proskura. pro-
sura. prospura. poskura. b. proskura.
s. proskura. poskura. poskuričara. p.
praskura, aus ■ dem r: daneben  plaskur.
wr. proskurka. r. prosfora. prosfira. pros-
virka. proskurnja dial.  — rm.  preskur§.
gr.  xp ocaopa,

prosi-: asi. prositi, prositi se; prašati
bitten.  prositels. prosataj. prosBČij mendicus.
nsl. prositi, prašati fragen.  b. prosja
vb. betteln.  prosija bettelei.  prosator hoch-
zeitsbitter.  s. prositi betteln, freien.  č.
prositi, p. prosič. praszač. ns. pšosyš usw.
klr. prosyty. prochaty. prosatar. r. prositB.
prosBba. prašatB. prašivatB — lit.  peršu,
piriti und  prašiti, pasiprašlti. lett.  prašit.
got.  fraihnan. lat.  precari. procus. ai.
prag (preg), prositi beruht auf einem nomen
pros- aus  preš-: lit.  perš aus  preš. s ist
palat.  k.

proskefalu: b. proskefal cervical.  —
gr.  “pcOT.sipakGV.

proskumisa-: asi. proskumisati of-
ferre.  proskomidija. — gr. r.pocv.og.!.'^.

Trpocrr-ogiS^.

proso asi. hirse.  nsl. ušiv.  proso,
polab. prtisii. ns. pšoso. — magy.  prosza.
Deutsche, Litauer und Slaven benennen die
frucht verschieden: doch preuss.  prassan.
An asi.  praha, ist nicht zu denken.

prosora nsl. pfanne.  b. prusura ung.
kr. presura ung.  prsura, parsura. prsulja
mik.  — it. ven.  farsora, fersora frixorium.

prostica : č. prostice kufe.

proštu: asi. prosta extensus, simpl,ex,
rectus, rudis, insons.  prostbCB. prostyni. pre-
prostB adv.  na prostB. na oprostB. prostiti.
nsl. prost. b. prost, prostotija gemeinheit.
prostjap/. praštam, proštavam, prostevam

266

proti

ipf. verzeihen.  proška abschied, verzeihung.
č.  prosty gerade, einfacli, schlicht.  prostih,
prhniti, p. prosty. wyproscio gerade ziehen;
befreien zof. Vergl.  sprosny, sprostny un-
zilchtig.  polab. prusty. os. prosty auf-
gerichtet, steif.  ns. pšosty. klr. prostyj.
proščava. wr. prostyj, auch frei.  r.
prostoj. proščatb sja. — rm.  prost. magy.
pai’aszt bauer, daher s.  parasnik. lit.
prastas, poprastas. lett.  prasts.

■ proti ; protiva asi. e regione , contra,
eig. ein sing. acc. f. von  protivi (pravi
von  pra). protivbni. protivbnb oppositus.
protiviti se. saprotivb. nsl. proti, sproti,
prtiča res.  b. sproti, sprotivo. kr. pro-
tulitje fruhjahr.  sprot. s. protiva. suprod.
č.  proti, protivo, protivu, protiv. protiva
gegentheil.  naproti, p. przeciiv. przeciwko.
kaš. procimu, procim, procom, prosom,
os. predivo, ns. pšesivo. klr. proty. wr.
preči, na procivku. nasuproda. r. protivi.
protivu. naprotivi. — rm.  potriv§ compa-
ratio.  potrivi vb. ai.  prati. gr. upov.,  Ttpo?.
lett.  preti, pretim, pret. pretigs adj.

prottt: asi. proti, prota protus. montis
Atho.  protekdiki. protogerije. protopopi.
protospatars neben  pnvopastyrb. — gr.

irptoTOi;.

prova s. prora.  — it.  prua aus  prora.
prozmonari : asi. prozmonarb, proz-
monarij ecclesiae custos.  — gr. 'Epocg.ov&pioc,.

prozviterit : asi. prozvuteri, proz-
viteri neben  prezviteri presbgter, priester.
— gr.  TCpecP6Tspoq.

prudti : kr. prud lucrum luč.  pruditi
prodesse.  s. pruditi. nsl. pruditi jarnbr.
raspruditi sine fructu consumere. Vergl.
priditi, pruditi: dc- 1.

prilili!: nsl. prun Umi, im nord-
loesten des sprachgebietes.

prustfi: asi. prusti narthex (theca).
b. prust vorzimmer, das grossere gemach in
den hdusern bulgarischer bauern, vortempel.
Vergl.  paperti.

prust! 1.: nsl. prus konj eguus grada-
rius.  b. zaprusala kato jerebica mil. 380.
kr. prusac. prusiti. s. prusati. — magy.
poroszka. poroszkalni.

pučelu

p ril Sil 2.: č. p. prus preusse.  kaš.
prusak. pruse ON.  r. prusaki blatta
occidentalis.  — magy.  porosz, prusz. lit.
prusas; plur. land. lett.  prusis.

pryga-: r. prygatb, prygnutb springen.
prygi sprung.  klr. pryhaty, prybnuty.
Vergl.  preng-.

prjclia- : asi. pryhanije schnauben.
b. priham, pnhain vb.  prihane. nsl.
prhati husten.  sik. prchol kon. — lit.
prunkštavoti sclmauben. Eine andere laut-
folge tritt ein in  p. parskač. č. prskati.
lit.  purkščoti.

prymu: p. prym vorrang.  — lat.
prima.

prynka os. pfrieme.  — Aus dem d.
prysk- : asi. prysnati (prysknati)

spritzen.  nsl. prskati. b. pmskam,
prisna vb.: vergl.  puristi (voda) guillt hervor.
s. prskati, prsnuti. č.  pryskati. pryštidlo.
pryštenina saft.  pryskyfice harz.  p. pry-
skae. os. pryskač. wr. pryskač. r.
pryskatt, prysnuti.: daneben  pyrskatb.

Damit ist  bryzgatt, bryznutb zusammen-
zustellen: statt der tonlosen consonanten sind
tonende eingetreten.  — mrm.  prgslcuti vb.

pryskji! : asi. pryštb pustida, tumor.
nsl. prišč pustida habd.  oprišd ausschlag.
b. prištij brandmahl.  prištka. s. prišt.
5. pryskyr. p. pryszcz, pryszczel. pry-
szczec. ns. pšuskel. Vergl.  prysk-.

prytl: r. pryto f. schnelllauf.  wr.
pryd. sprytnyj flinlc.  r. prytkij beliend,
schnell:  asi. *pryt-iki.

psalfityrl : asi. psalityn psalterium.
p. psalterz. klr. saltyr. — gr. 'bak-fpo'/.
5. žalm. žaltdr. p. žoltarz. r. psalomi.
— ahd.  salmo, psalmo. saltari, psaltari,
d. i.  zalmo, zaltari mit tonendem  s.

psojisa- : b. psojisa crepiren.  — ngr.
aor. eiioorp a.

puca sik. cunnus.  nsl. puca, punica,
punca madchen.  punčica pupille, gr. v.bpg.
kr. puca. — Vergl. it.  pulcella, asp.  pun-
cella vom lat.  pullus jung.

pmci! : nsl. puc schinder.
pinceti!: nsl. pučel fass.  os. pičel
f. handfass.  pičolka fiisschen.  — Vergl.

2.67

p uči

d.  pitschel. gotsch.  butsclierle fdsschen.
kanit,  butsche, bietscbe: daneben  peitschel.
mlat.  bucellus.

pučl: nsl. peč. s. puč cisterne,  po-
čuo, gen.  počula. — it.  pozzo. lat.
puteus. ahd.  pu r 47,a, pfuz;^i. rm.  puc.
alb.  pus. Vergl.  puči.

pudlo : p. pudlo schachtel.  — lit.  pu-
dlas. Aus dem d.:  die pudel.

pudfl : r. prida, pfund: daneben  funte,
kr. funat. s. funta, vunta. p. p ud, aus
dem r.  ns. punt. — ahd.  pfunt. got.
and.  pund. lat.  pondus. lit.  pundas. lett.
puds. Aus dem d.

puga-: r. pugati, scheuchen, schrecken.
pugalo, pužalo. pugača, uhu.  puglivyj
furchtsam.  klr. pubaty ša. pubak, pu¬
halo uhu.

pugilaresft : p. pugilares, pulares
brieftasche, schreibtafel.  klr. pulares. pu-
dilar ung.  ■— mlat.  pugillares.

pil gina lit : p. puginal, puinal dolch.
kr. punjal bei Linde.  — lit.  puinolas. Aus
dem it.  pugnale.

ptigti : č. pouliy, pouhly lauter. Vergl.
kr. s. puki ipsissimus.  s. puki siromah.
puki (isti, čiti) otac.

pult- 1.: p. wypuczyč vorstrecken.
klr. yypueyty. r. pučitt. pučeglazyj.
pučeglazits die augen aufreissen.

pult- 2.: nsl. pukati, puknoti aus-
reissen liabd.  pukati klasovje trub.

puka- : p. pukač ldopfen.  klr. pukaty.
pul- : b. pule (pulent) eselsfitllen ,
maulesel.  puljak mestize.  klr. pula alles
junge.  — alb.  polist asinello. ngr.  tou \L
rcouAdpi. Vergl.  b. pujak truthahn.  pujka.
s. pujka. klr. pulka, pujka. -— magy.
pulyka, poka truthenne, urspr. ivohl ,,junges
thier“. lat.  pullus.

pulapti: p. pulap, polap hblzerne
zimmerdecke.  przyiap, przedsionka. —
Hdngt wie č.  podloubi mit dem d.  laube,
ahd.  louba, zusammen. Vergl. bair.  fiirlabm.
Die mittelglieder ziuischen  pulap, przylap
und  louba fehlen.

puli- : nsl. puliti ausraufen.  spuliti
(jezik) hervorstrecken.  b. pulja se die

pustu

augen aufreissen mil. 97. 119. 530.  opidi
oči. se raspuli mil. 17. 25. 40.  klr. upu-
lyty ung.  vypulyty.

pulja r. kugel.  klr. pula.
pulti: b. pulove. s. puli, purli hunt,
eig. mit flitter bedeckt.  r. pulo, pult
ehedem eine ldeine miinze.  — turk.  pul
fischschuppe, kleine kupfermtlnze, flitter.
Dasselbe wort ist  ar. folt art geld:  pjatt
folej (vevericb, medbnict) op. 2. 3. 24.
— gr. ooildc, beutel (lat.  follis), art geld-
stiick oder  <poXt<; schuppe , art kleine miinze,
bflSkoc. Vergl. fz.  maille ein ring des panzer-
hemdes, halbhellerstuclc.

punčoelia č. bundschuh.  nsl. pun-
čohi. p. ponczocba. wr. r. pančocba
dial. strumpf.  — lit.  pančeka, penčiaka
strumpf. Aus dem d.

pulija: klr. wr. puna. r. punja
scheune.  —■ lit.  pune stali. lett.  punis
scheune.

puiltti: nsl. punt punkt, ort.  s. pu-
nat. — it.  punto.

pupa-: s. pupati wie der wiedehopf
schreien. Vergl. lat.  upupa.

pupunlci: asi. pupurn.ei, art vogel.
pura nsl. truthenne.  puran, purman
trutliahn.  s. pura. puran. r. puryš%.
puri-: s. puriti rosten. Vergl.  pyr- 2.
pusatti: b. s. pusat gerath, pferde-
geschirr.  — turk.  pusat.

pusn-: opusneti mutari, furere: da¬
neben  opasneti und  opesneti und  opysneti.
popusnela. licenat prol.-vuk. Das voort ist
dunkel. Vergl.  nsl. opesnoti entivischen.  pod-
pesica. spesnoti se: da se ta podporica
naglo spesne, rekše, da jo vzproži ptič
jako z lahka. p. przypsnač das gesprach
abbrechen.  klr. psnuty nachgeben.

pustti : asi. puste desertus.  pustyni.
puštij vilior.  pustčti. pustošb. pusta ode.
pustiti, puštati. nsl. pust. pustiti, pustoba.
puščavnik einsiedler.  pušica lancea.  pust
fasching.  delopust feierabend.  b. pust.
pustja, puštam, pustna vb.  na pustoš. pu-
stija. pustotija bde.  kr. pustni faschings-.
pusti carus.  s. pust. pustinja, pustiti,
pustiti. č. pusty. pustiti, poušt bde.  p.

dni „za-

pusova-

pusty. pušcic. puszcza. rozpusta
pustow“. polab. peust lašs.  os. pusty,
ns. pusty. zapust fastnacht.  klr. pustyty.

puskaty. pustyj. compar.  pušče lirger, mehr,
Hebar,  pustošei ausgelassenheit.  wr. pustoš.
puscic. puskač. r. pustoj. pustošt, pu¬
stite. puskath. puščate, puščij. vypuski.
syropustnaja nedelja. — magy.  puszta.
preuss.  pausto wild,  pausto-catto toilde katze.
lit.  pustas. pustis februar,  atpuskas ablass.
razpusta iibermuth. lett.  posts verivustung.
rm.  pustii vb.  pust§. pustie. ngr.  icpavouSia
ttoocjtoi d. Es scheint, von  pušk ausgegctngen
iverden zu sollen, daher  r. puskatb, b. pu-
štime mil. 2.,  s. pustiti neben  pustiti. Hieher
ziehe ich  nsl. pistolka, postolka, postovka,
postojka, postonj, postojna, pastoljka cench-
ris voiegicehe. č.  postolka. p. pustolka, pu-
stulka. (puszcz nacliteule).  klr. pustefha.

r. pustelbga. Die p. und r. formen lassen
ilber die ableitung heinen zmeifel aufkommen:
der vogel bat seinen namen von seinem auf-
enthalte in oden gegenden. r. dial. ist  pu¬
stelbga, pustolbga, pusterga der faulenzer.

pilšova- : nsl. pušovati hussen trub.
— nhd.  bussen.

pušlka: nsl. puška, pukša flinte.  b.

s. puška. b. pušna vb. schiessen.  kr.
pukša budin. č.  puška. p. puszka. kaš,
puška, os.buškej. ns.buška. klr.puška,

268 puch-

puzer gallenblase.  klr. puzderko art
histchen.  s. puzdra penis guadrupedum.
— magij,  puzdra Icocher. lit.  puzra hoden-
bruch. Damit liiingt durch die vorstellung
des scluoellenden zusammen:  wr. puzyr

bauch.  klr. puzo. r. puzro, puzdro,
puzo bauch.  puzam. karapuziki. klr.
žoltopuz coluber : ,flavum ventrem habens“.
napuzaty ša sich voli fressen.  wr. puza-
taja die schivangere. Bei  č. pouzdro/učteraZ,
p. puzdro wird an got.  fodr scheide, alid.
fuotar, gedacht.

ptiči: nsl. pič, vodnjak cisterne.
Andenvčirts  b r sč, bač brunnen, das man mit
bučiva zusammenstellt.  ■—• Vergl.  p uči.

pticll-: I. durch dehn.  asi. pyhati,
raspyhati se frendere.  nsl. pahnoti. pi¬
hati, pihnoti blasen.  napihnjen aufgeblasen.
pih. piš f. wirbelwind.  odpihčvati TJkrain.
napuh aufgeblasenheit, hochmutli.  b.
pilita, pihkam, piskam vb.  s. pihati
mik.  zapihan od trka Siv. č.  pychati.
pycha stolz.  pych athem, stolz.  pyšny stolz.
p. pycha. pyszny. os. pycha. ns. pych
hauch.  pyšny. klr. pycht'ity schnauben.
pycha hojfart.  pyšaty ša sich briisten.  wr.
pychač keuchen.  pycha. r. pyšatb athmen.
pychatb keuchen, stolz sein.  pychnutb. pych-
tete keuchen.  pycha. pyšnyj. — lit.  piš-
nus. proplšnas sehr stolz.  pujkibe hochmuth.

pueka. r. puška kanone.  —- magy.  puška. /4 magij.  pihe^/Z aum.  piheg keuchen. rm.  pihg

rm.aZ5.pušk§. Kč.puoka. lett. puška. ahd.
buhsa aus  buhsja buxea (capsa). gr. t.oEIc.
puta nsl. henne.  č. puta.
puteryja klr. gemalt.  — rm.  putere.
putilia, putna č. butte.  putyra, in
Mahren.  s. putunja. p. putnia. putra
art gefass.  klr. putyno. putna. — rm.
puting fasschen, butte. ahd.  putlna.

putogromti : nsl. putogrom, pute-
grom, potogram lex.  podigranmeg. podagra.
—- Aus dem lat.

putrja klr. art speise.  — lit.  putra.
putiris. lett.  putra. ehstn.  puddro griitze.

putrtihti: nsl. putrh handfasschen
vip.  — mhd.  puterieb schlauch, fass.

puzyri: r. puzyrb blase.  puzyrb vo-
djanoj. klr. puzyr. nsl. puzer: žolčna

pluma, lanugo. II. Durch steig.  puchu :
asi. puhati blasen.  opuhnati anschipellen.
puhli cavus „aufgedunsen“.  nsl. puhati,
puhnoti. opubavati efflare.  napuhavati so
turgescere lex.  pub. puhteti evaporare.  pu¬
hek mollis.  puhel schicammicht.  puhljak
lockeres erdreich Ukrain.  napuh stolz.  b.
puša rauchen.  puhkam schnauben:  kon
puhka. kr. puh flatus.  puhati, pušem
blasen.  s. puhati, pušiti. č. puch dunst.
puchly gescliivollen.  opuchlina. pucliati
athmen.  p. puchn^č stark athmen, an-
sclmellen.  puch dampf, flaum, dimen,  pu-
chlina gescluvulst.  puszyč aufbldhen.  opu-
cha saum am kleide.  kaš. napušoni stolz.
ns. puclmye, puchač. puchota hochmuth.
klr. puch. puchnuty. puchlyj aufgedunsen.

269

pustka

puchovyk. wr. pucli ptičij. pušnyj chleb:
vergl.  raspochlyj fur r.  raspuchšij, das auf
puch kindeutet.  r. puchnutb schioellen.
opuchlyj. opucholb. puch Ti jiaum.  pušitb.
puchtatb keuchen dial. •— magy.  puha mollis
soli ugrisch sem;  pehely flocke ist dunJcel.
alb.  zapušit soffocare. lit.  pukas daune.
pusnas stolz. lett.  puka jiaum. nsl.  šen,
ušen, všeno rothlauf beruht auf  pšen, me
Ide und da gesproclien wird,  ker se v tej
bolezni koža „isp%huje !( : man vergleiche
pšeno und  ušeno gestampfte Idr se. Mit
puch ist zu vergleichen lit.  put blasen:  puch
aus  put-s. lit.  pusle blase.

pustka : p. pestka neben  pečka d er
karte kem in maneken frilehten.  owoe pest-
kowy steinobst. Daneben  nsl. peček v ja¬
godi grozdja lex.  peček, piček, pečka
acinus lex.  pička. e. pečka fiir  kostka.
pecinka. s. pica, koščica. os. poeka
(bočka). ns. pjacka. klr. počka obst-
hern.  — nhd. bair.  pechsen plur. Ob alle
diese ivbrter zusammengehoren, ist zuoeifelhaft.

ptltti: asi. p%ta, pntica vogel,  pntičb
adj.  p%tištb, p r btičištb. p r btenbCb, pntenbCb.
nep r btT>ka non-avis.  nsl. ptič, vtič, tič
(asi. p r btišti>). b. ptica, vtiča. s. ptica,
tiča, tjeca. tič. č. pt&k. ptenec. p. ptak.
ptaszek. ptasze (* pxtah%). polab. p Mi¬
nile vogel.  os. ptak. ns. ptašk, tašk.
klr. ptach, ptaša n.  pota kuchlein  (*pxtent).
pofuch. r. ptica, potka, ptucha. ptjueha.
ptjacha. ptenecT,. —■ lett.  putns. Vergl.
č. roz-pt-yliti zerstreuen. W.  put-,

pttra- : asi. pnvati, vbspnvati, upivati
hoffen.  zap'b, zapa suspicio.  nezaapbirb. v%
nezapnva, v% nezapa, vx nezaapa, vn ne-
zajapa, izi> nezapa unverhofft: entstellt  vb
nezalbpu nicol. Mieher gehort audi  zaapeti,
zajapeti, zaapeja, zajapeja. nezajapljajerun
mladen.  zajapiti se suspicari.  nsl. upati
aus  up r bvati. up hoffnung.  b. ufam se Vinga.
kr. ufati. s. ufati. č. oufati, doufati. zou-
fati verziveifeln.  zoufaly verziveifelt, muth-
willig.  pevny (*p r bvbn r b). sik. zurvalec.
p. pwa. ufač. dufač (do-u-pwač), zaufač
vertrauen.  zuchwaly, zufaly kedc, aus  za-
u-pn-vahb. zuchwal sehr stark,  zucli hau-

pysk-

degen.  pewny. polab. opam. Vergl.  os.
nezabki, bjezavld unversehens.  ns. zuch-
valy. klr. upovaty. ufnost. zufal' kedc-
heit.  zapa 'verdacht chrest. 476.  pevnyj
wr. zuchval prahler.  zapevnyj. r. upo-
vatb. zapa verdacht.  vnezapno. — lit.
pevnas.

pyk- : č. pykati bereuen.
pylu: r. pyl'b i /Zam,me. pylkij adj.  py-
latb flammen. Das wort ivird zu  planutb,
also zur JV.  pel, pol gestellt, wohl mit redit:
y ist aus o entstanden.

pyll: r. pylb f. staub.  p. pyl feiner
staub, blumenstaub.  spylič. klr. wr. pyl.
Vergl.  b. pileja, raspilčvam zerstreuen.

pyr- 1.: r. pyrnutb, pyrjatb icerfen.
pyrokii kurzer schlag, stoss. Vergl.  noz-
drama raspyrenama chronogr.

pyr- 2.: nsl. zapiriti se erubescere.
pireh, pirh (*pyrbh , b) osterei.  pirhati roth
fdrben.  kr. pirihast maculosus.  s. po¬
puliti torrere.  pirjan gedanvpftes fleisch.
pirjaniti. č. pyr, pyf gliihende asdie.
pyfiti šehamroth madien.  sik. pyrina. p.
perz, pyrzyna loderasche.  zapyrzyč sie
errothen.  os. pyrič heizen.  pyrič so im
gesichte glilhend sein.  klr. peryna. —
magij,  pir rothe.  pirit rothen.  pernye loder-
asdie.  pir rothe soli aus  piros,. pirul, pirit
„abgesdmittan“ ivorden sein. Vergl.  puri-.

pyro asi .far, milimi,  nsl. pira spelt.
pire vica zea meg.  pirjevica tritieum repens.
pirika, pirenica, pirih guedce.  b. pirej
mille-fleurs.  s. pir. č.  pyr ;  pyr. p. perz.
ns, pyf. ns. pyr, pyfo. klr. pyryj. r.
pyrej. — preuss.  pure trespe. lit.  purai.
lett.  puri. magy.  perje. rm.  pir, kir. ai.
pura. gr. mpoq.

pyrld: S. pirac jledermaus Della-
bella.  pirčac mik.: ivahrscheinlich „die
fattevnde“: vergl. den ziveiten theil von  neto-
pyrb. Rathloser bin idi hinsichtlich des
nsl. pirožlek. In  pirpogačica beruht  po¬
gača vielleicht darauf, dass das thier bei
tage wie ein angeklebter fladen (daher  b.
prilčp) ersdieint.

pysk- 1.: r. pyščij leer dial.: vergl.
pyžx taube nuss.  nsl. piškav, pišiv aus

pyslt- 270 pis-

piščiv ivurmstichig.  piska loch an gefdssen
Ukrain.

pysk- 2.: asi. napyštiti se sich auf-
blasen.  napyštati passiv.  r. pyščitb. pysk
beruht auf dem dem  piicli- zu grunde lie-
genden  pus. Iiieher gehort vielleicht  č. p.
os. ns. wr. pysk schnauze, maul.  klr.
pysok. pyskovaty plaudern.

pyta-: asi. pytati fragen.  opytblivi
Ttspiepvoc. nsl. pitati, b. pitam vb.  s. pi¬
tati: vergl.  naptati, optati aufspiiren.  č.
ptati, alt  pytati. p. pytač. zopytač. os.
pytac. ns. pytaš. klr. pytaty. wr. pytač.

r.  pytatb. opyti.

pjtilli : 6 . pytel, gen.  pytle, beutel.
p. pytel ;  gen.  pytla. — ahd.  putil. lit.
pitelis, pitlius, piklis.

pyži r. pyžb pfropfen. Vergl.  pyžiki
kiebitz, zwerg, knirps.

pičil-, pis-: asi. pikati, pihaja, piša
stossen.  nsl. pehnoti, paknoti. pkati. pah, za¬
pah, predpak Hegel,  spak verrenkung.  samo-
pak blasebalgvoelle.  b. pikam einstecken.

s.  opak gerollte gerste. č.  pchdti. pi-
ckati. pick stossel.  p. pcknač, pekač,
klr. upchnuty. vpyckaty hineinstossen.  na-
pckom nabyty. wr. pekač, picliač, pcknuč,
pckanuč, pichnuč. r. pchnuti, pechnutb,
picknutb. — W.  pis. ai.  piš zerreiben, zer-
stampfen, mahlen. Ut.  paisiti. lat.  pinso.
gr.  imcso), ^jiaco). pis tritt in  p. zapsnač
schieben, riicken ein.  pick-: asi. pišeno mehi.
pisemca iveizen.  nsl. pšeno. pšenica, su-
pšen dinkel.  b. pšenica, -pšenica, čenica.
č.  pšeno. p. pszono. pszenica. polab.
p&senaiča. os. ns. pšenica. klr. pšono.
pšenyča. r. pšeno. pšenica. — W.  pick,
pis- stossen, reiben daher  pišeno d as zer-
riebene,  pišenica icohl das zerreibliche tri-
ticum. Zu  pis- gehort auch  pesta: pes- 1.

plkltt: asi. pikli pedi, holle.  pičili,
piceli pedi.  nsl. pekel holle.  peklo res.
b. pikil theer, holle.  s. pakao. opa-
kliti mit pech beschmieren.  paklina art
ivagensclmiere.  as. pbklara. č. peklo. p.
pieklo. piekiel teufel.  (polab. pek&i pech.
os. ns. kela). klr. wr. peklo. r. adi,
alt  peklo. — Ut.  pekla aus dem slav., da-

neben  pikis pech. lett.  pekle dbgrund.  eles
pekle holle, daneben  pikjis pech. magy.
pokol. preuss.  piculs, pikullis, lit.  pi-
kulas, bei Szgnvid  piktis, lett.  pikuls teufel
hangen loohl mit  piliti bose iverden zusam-
men, daher v der bose". Die ursprungliche
bedeutung „pech“ findet sich ausser im asi.
noch im kr.  pakal verant.,  s. pako, pa-
klo mik.,  kaš. ON.  pikarnia pechbude,
r. peklo (razvariti loj i peklo). rm. be-
deutet  pgklg und  p § kur g dampf, dunst.
Die verbindung der begvijfe „pech“ und
„hblle u  vourzelt in der vorstellung von der
holle, daher ngr. moča, alb.  pisg pech und
holle (fiir dieses auch  kolas zoba«?), mr m.
pisg (liisg). Dass das wort mit ahd.  pek,
ivie dieses mit  pix (picem) zusammenhdngt,
ist offenbar:  pikli ist jedodh ein wort sla-
vischen ursprungs, es kann iveder vom lat.
picem, noch vom d.  pek abgeleitet iverden.

pilil: asi. pimbsčcimm. pmjevije collect.
nsl. penj, panj. b. p in. s. panj. č.
pen. p. pieii. polab. p&n. os. ns. pjeiik.
klr. pen. r. penb. — magy.  ponye.

plpru, pipri: asi. pipri pfeffer.  nsl.
prper (gen.  prpra). b. piper. kr. papar,
popar. s. papar. paprac. paprika neben
biber, aus dem tiirk.  č. pepr. p. pieprz.
os. popjer. ns. pjepef. — lit.  pipiras.
lett.  pipars. ahd.  pfeffar. lat.  piper.
gr.  itiiržpi. Iiieher gehort  klr. pereč (gen.
perču). prjanošči gewurze.  r. pereči, prja-
niki. prjanyj aus  *piprčnyj. p. piernik
pfefferkuchen.  ns. per (gen.  pra). klr.
perčyty. wr. pernica pfefferbilchse.  per-
nik. — magy.  paprika, rm.  piparkg.

pis-: asi. pisati, pisati, piša schreiben:
in den inf.-tempora kann  i statt  i stehen,
icahrend in den pr aes.-temp or a nur der ge-
dehnte vocal vorkommt:  pisati, pisahi. pi¬
savi neben  pbsati, pbsahi, pbsavi, und
psati, psahi, psavi usw.: dagegen  piša,
piš§ usw.  pisme. nsl. pisati, pisan hunt.
pisati s efarbe bekommen.  pisana mati, ker
pisano gleda: vergl.  prižana mati: priž-.
b. piša vb.  pisan hunt.  pisana ta majka
mil. 403.  kr. pisan hunt. s.  pisati. č.
psati, piši; dial. auch  pšu, pšeš. p. pisač.

271

radu

pistt-

pismo. pisany hunt.  os. pisač, pišu, pisarn.
pisany hunt.  ns. pisaš, pišu, pisarn, pi-
sany hunt.  klr. pysaty. pyšmo. wr. pismo,
pišmja. r. pisati.. pisaka. pistmo, pisbmja.
— rm.  zapis. preuss.  peisaton aus dem
slav.  išpaisau rysuje Szyrwid 329.  asi.
pts-t-rn. hunt.  psstrota. isptstriti. nsl. pe¬
ster hunt.  postrva meg.  postruga. postrv,
postra. bistranga helost. forelle.  b. pustu.! - ,
pustrja vh.  pustruva. s. pastrva. č. pstry.
pstruh. sik. pistrula (ovca), p. pstry.
pstrosz scheck.  pstrag, bzdrag. piestrzeč.
pstrokaty scheckig aus  pstry und  sroka.
kas. pstroch huntgestreifter ochs.  polab.
p&straica natter.  os. pstruha. klr. pe-
stryj. pstruh. r. pestryj. pestrucha tetrao
tetrix.  pestruška forelle.  — magy.  pisz-
trang. Vergl.  pesztercze andorn. rm.
•fpestric. pgstrav. ngr. ■KŠczpo (la. nsl.  bi¬

stranga stammt aus dem magy. ai.  pi^.
pega. got.  faiha. Slav.  s ist palat.  k.

pišu : asi. pbsn> hund.  ptsovati tadeln,
schimpfen.  ptsij: ptsija glava, ptsoglavu.
nsl. pes, pas. psovati, psost tadel, schimpf.
pesjani, divjaki pesoglavci. b. pu>s neben
kuče. psuvarn vh.  č. pes. psota. psina
fUrfieher.  p. pies. psek, piesek. psuc. psota.
polab. p&s. os! pos. ns. pjes. klr. wr. pes.
klr. pšohlaved, pesyholoveč art unthier.

r. pesu. — magy.  peczer, rm.  pecer aus ^
ptsart. Man vergleicht ai.  pagu vieli. got.
faihu. lat.  pecus und preuss.  pecku.

pizd- : č. bzditi fisten.  bzed, gen.
bzdu. nsl. pezdeti. pezdec. s. bazdjeti.
p. bždič: vergl.  bzdura kleinigkeit.  os.
bzdžeč. klr. bzd'ity, pezd'ity. bzdzo.
bzdjuch landwanze.  r. bzdets. bzdechu.

s.  bazdjeti spridit fiir ein alteres  bzdjeti
aus  pizd-. — preuss.  peisda. lit.  bezdžu,
bezdeti. bezdas. lett.  bezdet, aus dem
slav.  bezdelet. lat.  pedo aus  pezdo. gr.
(38ew aus  TCecSsjco. Vergl. d.  fist.

R.

ra-: asi. ram. schall.  kr. rarov ve-
rant.  č. raroh art habicht.  p. rarog,
os. raroh. klr. raroh. r. rajati, sonare.
nsl. ist  rarog, jarog palinurus vulgaris.
— lit.  rojoti krdlien.  raragas, in der alten
hihel. lett.  raju, rat. magy.  raro. W.  ra:
vergl.  da-m, pi-m>.

rab- : č. rabovati rauhen.  p. rabo-
wač. rabiež. rabownik. wr. rabovač. ra-
bunok. Hieher gehort audi  nsl. rop raub.
ropati rauhen.  rob rduber ung.  — ahd.  roub.
roubon. lit.  ruba fur r.  grabežu. rubiti
filr r.  grabiti. aus dem ahd.;  rabavoti,
rabauninks aus dem p. Hieher geliort
nsl. rubiti dispoliare lex. pfanden marc.
rubežnik depraedator lex.  r. rubežu.,
grabežu.

rabell : nsl. rabelj, gen.  rabeljna,
scharfnditer.  rabiln lex.  rabi, rablin meg.

raca, reca nsl. ente.  racman, recman
enterkh.  s. raca. — rm.  racg. magy.
recze, rucza. alb.  rosg. zig.  raca. Vergl.
nhd.  retschente.

računu: nsl. b. kr. s. račun rechnung.

— Wolil it.  razione.

rada e. rath.  raditi. p. rada. radzič,
dud.  rajič. radzca. zdrada verrath.  polab.
rodnik. os. ns. rada. klr. rada neben
raja. radyč. radnyj neben  ratman. pora-
dyty, porajity rathen.  wr. rada. porada.
izrada, zdrada. poradzič ša. — lit.  roda.
rodas. paroda. zdroda. išdrodlti verraihen.
pasirodavoti. lett.  parads. Aus dem d.:
ahd.  rat.

radik- : č. vyradikovat sa fur  vysteho-
vati se dial. aufbrechen, aus der vsohnung
ausziehen.  sik. redikat’, redikoval p.
redyk, pedzenie statkow na hale lub z hali
do domu. redykač, pedzič. — rm.  rgdika, f
ridika heben.  a se ridika aufstehen. Aus
der sprache rm. liirten.

radu 1.: asi. oturaždati avr/ssOat sup-
portare ephes. 4.2.  oturada relaxatio.  otura-
dtnu, neradmu dven/co?. Vergl.  s. rad arbeit.
raditi. klr. vodrada trost.  r. otrada.
Das klr. und das r. ivort wohl asi.  —

rad u

272

ramen

alb.  radit procurare, acguirere. Vergl. ai.
radii perficere, absolvere.

radii 2.: asi. radi libens.  radi badete
mtne aiif/jxipezi  goi. radostb. radošte. rado-
vati s§ sich freuen.  nsl. rad. radovanje lex.
b. rad. radost. s. rad. č. rad. comparat.
radii, dial.  rejši. p. os. ns. klr. rad.
polab. r&diist hochzeit.  wr. rad. radošča.
r. rada., radušie wohlwollen, wohl aus  ra-
dodušie. ■— lit.  rodas. ags.  rot. Mit  radi
mag venvandt sein  klr. raduha regenbogen ,
r. raduga, rajduga, icofilr wr.  veselka,
'demnach hatte  donga ferne zu bleiben.
Dunkel ist  wr. radonica tag der todtenfeier.
r. radunbcb, radunica, radonica todtenfest
am dienstag der thomasivoche: man stellt
das wort zu  radii, denn die todten seien
iiber die ihnen gebrachte gobe  — es wird
ivein auf das grob gegossen  — erfreut.

radi : asi. radi, radiana gratia.  b.
zaradi, zarad Vinga.  s. radi. zaradi,
klr. rady. r. radi. — apers.  radij : ava-
bja radij deshalb. Vergl.  radii 2.

rafti: s. raf brett an der icand.  —
tiirk.  raf.

ragu o : č. rdimo stange.  p. reja segel-
stange.  — nhd.  rahe stange; daher auchfinn.
raaka. Vergl. rm.  rang§ pertica.

rach- : p. rachowač. rachuba rech-
nung.  klr. rachovaty. rachuba. raciiunok.
wr. rachowač. rachuba. rachunok. r.
rachovatt. — lit.  roku ti. rokuba. ahd.
rehhanon.

rachmanti : r. rachmanyj, rochmanyj
frohlich, mitleidig, sanft tichonr. 2. 78. op.
2. 3. 600.  p. rochmany, rochmanny
zahm, sanft.  rochmanic zčihmen.  rochman-
nosc. klr. rachmanyn. postymo jak rach-
many. rachmanskyj. wr. rachmannyj sanft.
poraclimanec ruhig werden. zig.  regmani.
— tiirk.  raliman, aus dem arah. Ndher
liegt das hebraische  rachmani barmherzig.
Nestor s  vrachmane muss bei seite bleiben.

rachti : nsl. rah, rahel locker.  nisem
v srcu rah. rašiti lockern.  kr. rahal laxus,
solutus.

raj 1. asi. paradies.  nsl. raj. rajni
der selige, verstorbene:  rajni brat, rajnik

brat, rajnica mati. b. s. raj. č. raj. p.
os. ns. klr. r. raj. — lit.  rojus. lett.  raja.
rm.  raj.

raj 2. nsl. tanz.  rajati. p. rej vor-
tanz.  os. ns. reja tanz.  klr. rej. —
mhd.  reie.

rajna nsl. kr. pfanne.  č. rejna. ren-
dlik. p. klr. rynka. — nhd. bair.  rein
/. reindl.

rajta-: nsl. rajtati rechnen.  rajtinga.

— nhd. bair.  raiten.

raj teli: nsl. rajtelj art stock.  rajtljati.

— nhd.  raitel. Vergl.  ralda.

rak- : asi. raknati, račiti ivollen.  ra-
čij gratior.  nsl. račiti: rači mi se ich
will.  b. rača vb.  kr. račiti budin.  s.
račiti se lust haben. č.  ničiti. p. raczyč
fiir iviirdig lialten.  raczej vielmehr. Vergl.
kaš. račec einladen.  račba freien, voerben.
klr. račyty ša. račej. wr. račic wunschen.
r. račitb. — lit.  ročiti gonnen. ahd.  ruo-
hhan. as. rokjan.

raka 1. asi. grabmal.  nsl. raka crijpta
habd. bahre.  b. ralda Iciste.  kr. raka,
rakva. s. raka. č. rakev sarg.  polab.
r&k&i kasten,  r&kvaiča. r. raka. — rm.
rald§. preuss.  arkan acc. lat.  arca. got.
arka. ahd.  archa, daraus č.  archa.
alb.  arkg.

raka 2. : nsl. rake plur. rechen im
flusse.  — mhd.  arch vorrichtung zumfisch-
fange. Vergl. s.  raklje, račve zacken.

ralda, raglja nsl. kniittel,  prekla.

raklti, rakno asi. kleid.  nsl. rakno
art kleid.  s. rakno art shawl.

rakusft: č. rakous schloss Rdtz in
Niederdsterreich, davon  rakousy Osterreich.
p. rakusy.

rakti: asi. raki krebs.  nsl. b. s. usw.
rak. r. raki. — preuss.  rakis. rm..  rak.
magy.  rak. rdcsa netz zum krebsenfange.

rama p. r. rahmen.  č. rdm. ramec
usio.  — nhd.  rahmen. mhd.  ram. ahd.
rama. lit.  remas. magy.  rama.

ramen: asi. rame humerus.  ramo: na
ramd svojemn tichonr. 2. 7.  nsl. rame.
rama. b. ramo. naramja auf die schultern
nehmen.  kr. ramen. s. rame, gen.  ra-

ramenu

273

razu

mena. ramo. č. rame. rameno. p. ramie
arm.  polab. r&ma. os. ramjo. ns.
ramje schulter.  klr. ramo. wr. rame ;  gen.
ramja. r. ramo, — preuss.  irmo. lit.
arms vorderarm am wagen. got.  arms.
ahd.  aram. ai.  Irma arm. kurd.  erme.
zend.  arema. lat.  armus. ramen mag auf
armen, nicht auf  armen beruhen: dieses
icilrde p. usw. wohl  romie usw. ergeben.

ramenu: asi. rameni cr?o§po cvehemens,
s'’jc citus ; letalis:  jazva ramena, sikima
sikazajeti s§ rameni,stvo 7  sila mlad en. 152.
lam. 1. 96.  nsl. rameno sehr.  e. na-
ramny. p. naremny. naremnica, ulewny
deszcz. klr. naremnyj behend ung.  ram-
jano, sylno chrest. 135.  ar. ramjano. —
Vergl. ai.  radk fertig machen:  rameni aus
radmem wie  rumeni aus  rudmeni. Man
vergleicht and.  ramr robustus, vehemens.
ahd.  ramen nacli etwas streben.

rana asi. nsl. b. s. vulnus.  č. rana.
raniti. p. os. ns. klr. r. rana. polab.
rono. — rm.  rang. lit.  rona. ronlti.

r anket-: s. ranketiv ranzig stulli.  —
rm.  rgnčed. lat.  rancidus.

ran taka , rantoka nsl. kramarska
plakta lex. grobes leintuch.  p. rantuck.
klr. rantuck. — nhd.  randtuck.

ranil: asi. rani matutinus; friihzeitig:
rani snegi. nsl. ran adj.  rano. b. ran.
zarana, podranja frilh aufstelien.  s. rani.
rano. č. rany. rano. p. rany. polab.
r&nil. os. ns. klr. r. rano.

rasa asi. monchskleid.  nsl. ras, žensko
volneno krilo domačega dela. b. s. p. klr.
rasa. r. rjasa. — lat.  rasum. gr.  pasov.

rasti: as. rast name einer &upa des
serbischen reiches, jetzt Novi Pazar:  vb Rase,
vb meste rekomemt Deževk danil. 27. Da¬
ber  rašbki, aus  rasbskyj rascianus , daher,
magy.  rde und d.  raize fiir Serbe.
rasa kr. Arsia, flussname.
raškull: r. raškult reisskohle.  — A us
dem d.

ra.šl : nsl. raš, raševina art zeug.  s.
rasa. p. rasza. — magy.  rasa. nhd.
rasek. it.  rascia. Das d. und das it. ivort
von der stadt Arras.

rat- 1.: asi. ratište, ratovište lanzen-
stiel.  nsl. ratišče hastile meg. lex. securis.
č. ratištč schaft am spiesse.  klr. ratyšče:
daneben  ratuka, rafiš spiess.  r. ratovišče.
Vergl.  nsl. ranta lange stange.  rantišče sen-
senstiel.  os. račič die 'passage verliindern.
— nhd. bair.  rante stange.

rat- 2.: p. racica gespaltene klaue des
rindes.  sik. ratica, rok na nokack vola,
svine. klr. ratyca gespaltene klaue.  ratka
afterzehe.

rat- 3.: p. ratowač retten.  klr. ra-
tovaty. ratunok. wr. ratunok. č. reto-
vati. wr. retovač. —■ preuss.  retemkan
acc. heiland. lit.  retavoti. d.  retten.

ratukaga č. art iveisse riibe.  — nhd.
rotakagge, rutabaga, aus dem sch.oed.

ratuši: p. ratusz rathhaus.  nsl. ra-
tovž. — lit.  ratuše, rotuže. Aus dem d.
ratva os. ns. ratte.  — ahd.  rato. ratta.
ratti: nsl. rat: rat imam ich habe ge-
nug.  raten: žito je ratno, rekše, lepd ratuje
gerath gut.  ratnejši besser. Im ivesten.  —
ahd. mhd.  rat vorhandene mittel, vorrath.
Vergl.  grata-.

rati: asi. ratt schlacht.  ratobonct.
ratiti se, ratovati krieg fuhren.  s. rat m.
krieg.  klr. rat. ratnyk. r. ratb kampf,
heer.  polki, rekše ratb op. 2. 3. 601.  —
Man vergleicht ai.  rti angrift, streit. zend.
paiti-ereti. Vergl.  reti.

razit : asi. uraziti percutere.  lanity
razdraženy. razdraži črimbnoje morje,
zarazili do simriti. obraziše se TCpooezojiav.
obrazi forma  tuto;,  viobraziti l?eizovt^siv.
nsl. poraziti, na tla pobiti, uraziti laedere
habd.  naraziti, vrediti verletzen Vkrain.
nevražen inviolatus.  navraziti eine halbver-
harschte ivunde aufreissen.  ražati maetare
habd.  obraz. b. porazja erschlagen.  obraz
gesicht.  s. raz streichholz.  obraz ivange,
scham.  č. niz schlag.  raziti, obraz. p.
raz. w raz sogleich.  razič vervounden.  ura-
ziedlnik zof.  obraz. os. raz schlag, med.
ns. raz mol.  raziš. klr. zraz schnitt.  vraž.
vraža umnde.  wr. raz mal.  razič. odra-
žač fiir r.  otvetovatb. r. razi schlag.
razitb. obrazi. — lit.  ne roza manchmal.

18

reb-

274

rek-

abrozas. rozlti treffen. lett.  obrazs: unver-
ivandt preuss.  reisan acc. mahi, lit.  reisas,
lett.  reis. m. obraz. magy.  abrdz abbilden.
Mit  rezati ist  razi vermandt, ivenn jenem
rez zu grunde liegt:  sadi beruht auf  sed,
nicht auf  sed.

rcl)-: kr. rebast sine cauda.
rebro asi. nsl. b. s. rippe.  č. rebro,
zebro. p. žebro, falsch  ziobro. os. reblo:
kočeblo starke rippe.  ns. robro, čoblo:
korabja. klr. r. rebro. — ahd.  ribbi,
rippi.

rebru : nsl. reber anhohe.  na vreber,
v kreber, na vkreber bergauf.  rieber (re¬
ber) steigung, im ivesten.  — Vergl. nhd.
bsterr.  leber grenzhiigel.

rebri: č. rebr, žebr leiter.  polab.
ribfe, ribre. os. rebl, rebjel. ns. tabef,
rab el’, jabef, 1'abei - .

redlihu : nsl. redlib frisch, hurtig.
redli postano fortes fient.  redliga srca.
redle ino močan trub.  redle frisch dalm.
— nlid.  redlich strenue. bair.  raetlich,
ratle, radie. tir.  ratlich, ratli, ratling.
Vergl.  grata-.

redu 1.: asi. reda. fSpucn? cibus.  nsl.
rediti nahren.  reja nahrung, pflege, zucht.
ridit, vzridit res.  b. redja pflegen Vinga.
redil 2.: kr. red erbe.  — • it.  erede.
refu : nsl. ref elle.  s. rif. sik. ryf.
klr. rif. — Aus dem magy.  rdf, ref, dieses
aus dem tur h.  rif.

reg-: nsl. rega guaken.  regetati. klr.
rehot geldchter.  rehotaty.

regratu: nsl. regrat leontodon tara-
xacum.  — Man vergleicht nhd. bair.  rohr-
leinkraut.

rele- : asi. reka, rešti dicere. aor.  rčhi,
rekohi. poreklo cognomen. Durch steig.
roka. termin,  izdrolci. naroki. obroki, pro-
missio, stipendium.  poroki, tadel.  priroki.
proroki. široki,, uroki, otroki puer ist
qui fari neguit. Durch dehnung iter.  -rekati :
porekati, daneben  -recati, haufiger  -ricati.
Auf  rekati beruht  rččt verbum.  nsl. re¬
čem, reči. recj inf. venet.: daneben  rkao,
rkouči ung.  rcita, im ivesten.  obrekati. obrok
pferdefutter.  prerok prophet.  urok beschreien.

vurčiti, zvurčiti beschreien aus  uročiti, uzrok,
zrok ursache.  zaroki eheversprechen.  otrok
kind.  reč icort, ding.  b. reka vb.  obreka
versprechen.  obreklo verheissung.  obrok,
uroči beschreien.  uroččsam beschreien.  otrok,
narekam auszanken.  obričam versprechen.
reč wort.  kr. rečem, prirok infamia.  ureč-
ljiv fascinans.  s. rečem, reči: rijeti beruht
auf dem aor.  rijeh, asi.  reki. rok termin.
narok gluck.  obrok, srok zeichen.  uroči,
urokljiv leicht zu beschreien.  uzrok, zrok.
narikača klageiveib.  naricati einen todten
beklagen.  riječ ivort.  rijek: štono rijek. izri-
jekom. č. reku, fku, rčci, fici. rok.
obrok, porok schimpf.  ourok das bestimmte.
otrok knecht.  rekati, rikati. ndrek be-
schimpfung.  pofekadlo. reč. sik. ufknouti
beschreien.  p. rzeke, rzec. wrzekomo,
wrzkomo. nierzekac, nierzkac. žrzec &e-
liexen.  rok. prorok. obrok. srok. urok be¬
schreien.  otrok mannsperson, miethling zof.
narzekač ivehklagen.  rzecz. grzeczny artig
aus  ki reči. kaš. rikac. votrok, jotrok
solin,  votročeca tochter.  votročnica filr r.
nevestica, polab. rict sprechen.  ricat sagen.
v&triik sohi.  rec rede.  os. feo. votročlc
knecht.  ryč. ns. rac, raknuš. rec. klr.
rečy. rcy dic.  obrečy geloben.  reklo zu-
name.  rekše namlich.  rok. narokom ab-
sichtlich.  obrok tdgliche kost.  srok termin.
urečy, vrečy verzaubern.  urok alt abgabe
chrest. 487. zauber.  zaročenie verzauberung
chrest. 275.  nevročlyvyj gegen hexerei ge-
schutzt.  uzrok. otrok diener.  obrekati. na-
rycaty, kazyvaty. poreklo, pryrolc beiname.
porilcaty tadeln.  porok makel.  poročyty be-
schuldigen.  reč, rič. greče, grečnyj, krečnyj
brav.  wr. rok. obrok. surocy beschreien.
vrolci fiir r.  bolezni., vrelcač. i’eč. r. reku.
ar.  rkli, rlcoša. urfcknutt beschreien.  roki
schicksal.  obroki, poroki, vreki, bolezni,
ili nesčastie. otroki bursche.  ur ek at r,. otre-
lcatb, otricatb. rečb. uroki, sglazi. urččbe,
sglazre. — magy.  abralc futter.  ordosies’
napja sancti innocentes: nsl.  otročič, rm.
obrok, prorok. porelclg, polilcrg, prolik§.
norok gluck.  urile, de urile jure perenni.
urile erbe. lit.  raleas frist, ziel.  abrakas.

rekeša

275

rend-

prarakas. sorakas bescheid.  reče sache.
grečnas artig. lett.  raks ziel, grenze.  obroks
fiir r.  obroki,.

rekeša s. recessus maris mik.  — lat.
recessus. Man beachte  k vor  e.

rekinu: kr. rečin ohrgehdnge.  — it.
oreccbino.

rekli: č. rek held.  os. fek. — mhd.
recke. ahd.  reckjo.

relu: klr. rei larche.  — Aus dem d.
Vergl.  lerdervo.

rem-: asi. remistvo ar s.  remeztstvo.
č. remeslo handioerk.  p. rzemieslo, rze-
mioslo. kas. rzemieslo. rzemiesnik. os.
remeslo. klr. remeslo, remestvo handmerk.
remesnyj. wr. remestvo. remesnik. r. re¬
meslo. remestvo sTrun^rj op. 2. 3. 544.
remevbstvo tichonr. 2. 17.  remstvo 2. 164.
Vergl.  remezitb, spešitb vsjakimi. delomi,
dial.  — lit.  remeslas, remesas, remestas
handvoerk.  remesas liandiverker. lett.  re-
mesis Zimmermann. Vergl. magy.  remek
meisterstiick, s.  remek. Abseits liegen  klr.
remstvo eifersucht.  remstvuvaty ziirnen,
mnrren.  r. remstvo neid, bosheit.

reittbli: rembi bedeutet hunt, gespren-
kelt.  nsl. rebika moosbeere.  klr. rjabyj
hunt.  rjaba sommersprosse.  wr. rjabyj. rja-
beiikyj. rabizna pockennarbe.  r. rjabyj.
rjabinka pockennarbe.  rjabb d as gespren-
kelte.  rjabitb triibe sehen.  — preuss.  roaban
gestreift. Ut.  raibas, roibas graubunt.  rai-
baluoti hunt sein. lett.  raibs hunt.  raibit.
1) thiere:  klr. rjabeč forelle: vergl.  pnstn,
(pis). rjabka, orjabka rothkehlchen.  rjab-
čyk, orjabka, orjabok tetrao bonasia.  wr.
rjabuška scheclcige henne.  r. rjabi>. rja-
becn forelle.  rjabka rebhuhn.  rjabi, rja-
beci, rjabčiki, haselhuhn.  2) baume:  klr.
rjabyna, orjabyna, orobyna, horobyna,
liorab, orjaba, vorbyna, vorob, orjab sor-
bus domestica.  r. rjabina, rjabika. —
lit.  1 ’ubenis birkhuhn. Hieher gehliren die
namen mit der partikel  ja, worauf vielleicht
klr. r.  o beruht:  1) thiere:  asi. jarebt,

jer§bb perdix.  nsl. jereb, jerebica, jerop
res.  b. jarebica. jerebica, eberica mil.
462.  jarembica 387.  jerebičice rebom

šarena 443.  kr. jarebica. s. jareb.
jerebica. 6. jerabek, ferabek, feždbek.
sik. jarabica. p. jarzab. jarzabkowate
niebo, pokryte drobnymi cbmurkami. os.
jerjab, vjerjabka. ns. jerebaty gespren-
kelt.  klr. horobka, orobka haselhuhn.  r.
alt  orjabka. — lit.  jarube, jerube, gerube,
erube haselhuhn. lett.  irbe. Vergl ahd.
reba-huon. sdaoed.  rapp-hona. and.  jarpi
tetrao bonasia neben  jarpr braun.  2) baume:
nsl. jerebika sorbus aucuparia.  5. jerab.
jerabina. p. jarzab sorbus.  jarz§bina. sik.
jaraby rufus.  os. vjerabc. vjerabina,
vjeijebina. ns. jerebina, herebina. —
lett.  irbene.

remdigu: č. femdih dava, kolben.  —
lit.  ramtis stiitze gehort nicht hieher.

remeg -: klr. remegaty, remezaty
iviederkauen.  — rm.  rumega vb.

reiueu: asi. l-erneni, riemen.  remyki,.
nsl. remen, jermen. b. remen. remik.
s. remen. remik. č. remen, dial.  hremen.
p. rzemien : daneben jung  rymarz riemer.
os. ns. remjen. os. remušk. klr. remen,
remen. wr. limai-. r. rement. reme-
šeki,. — ahd.  riumo. mhd.  rieme. lit.
rimininkas.

remeta nsl. eremita habd.  s. remeta
mik.  —■ magy.  remete eremit, it.  romito.

remiši: č. remiš riethmeise.  p. re-
misz, remiza. klr. remež, remeza, reme-
žocb. r. remezi,. — Aus dem d.

rempi 1.: p. rzap ivasserbehaltniss.
č. Mpek trinkkanne ohne deckel.  repice
beeher.

rempi 2.: nsl. rep, rap, ramp schwanz:
vergl.  večji, vančji; petek, patek. Hieher
gehort  repkati, lavkati im, weingart,en nach-
lese halten.  s. rep. č. rap loffelstiel.
p. rzap sturz im schwanze der thiere.  os.
rap rilckgrat.  ns. rap, rep riickgrat,
schwanzknochen.  klr. repyča schvoanz-
icurzel.  — Man denkt an nlid.  rumpf, das
auch  steiss bedeutet.

rend -: klr. renda, rende, rynde,
rjanda lumpen.  obrendovaty sich geschmack-
los kleiden.  obrandovaty ša sich kleiden.
— magy.  rongy.

18 *

rende

276

rensa

rende b. hobel.  s. erende. — tiirk.
rende.

rendii: asi. redi. ordnung.  redbniki
aijiuparnios, raijtdro]?. nsl. red ordnung,
zeit trub.  znerediti, nered delati, sveta
meša no sveti obredi, obrediti das heil.
abendmahl reichen.  obrejuvanje communion.
vred, vreda, vrej, v eno vrej, zred zugleich.
prevred zufriih.  lcovred? um ivelche zeit?
sovred um diese zeit.  štirredi, štredi vierzig.
petred, sedemred, osemred, im dussersten
mesten: daneben  osentrdo fiinfzig usw. Im
venet, soli  narest filr  narediti vorkommen.
rendeluvati, aus dem magy.  b. red. redja
ordnen, leiten.  naredba. ured bulg.-lab.  vred,
vredom, redom Vinga. ilberall.  kr. vreda,
vred bald.  redi pariter cim.  s. red.
ured cito mik.  pored neben. č.  rad. riditi.
nefest unrath.  zneraditi, znefestiti ingui-
nare.  porad der reihe nach.  pofadova ne¬
moč epidemie.  p. rzad. obrzad testament
flor.  os. rad. rany ordentlich, schon.  nerad
unflat.  neredžič beschmutzen.  ns. red.
redny schon.  recb reinlichkeit.  nered un-
geziefer.  nerecb unrath.  klr. rjad. rja-
dyty regieren.  obrjad ritus.  obrjadyty
schmiicken.  rendel'ovaty, aus dem magy.
na vrjad, ledvo. Ver gl.  rjadaty bekritteln.
r. rjado. nerjacha homo inordinatus.  rjado
filr  razi.: odnorjado, vdrugorjado. Ver gl.
vrjado, urjado es ist zweifelhaft.  — magy.
rend. rendelni, daraus die angefilhrten nsl.
klr. worter. rm.  rind. perind nach der
reihe.  orindi vb. alb.  rend, red. lit.  rinda
reihe.  rinditi, runditi regieren filr p.  rzadzič.
Fremd  redas, paredas ordnung.  parandas
vorbereitung zum abendmahl.  parendas
beichtrede.  parenditi s. uredas amt. lett.
redit ordnen.  rinda. rist, ridu ordnen.

reng-: i.  asi. regnati hiscere.  nsl.
regnoti: zemlja regne, se raspoka. režati
klaffen.  rega, reža spalte.  b. rtnža murren,
eig. den mund offen haben.  s. regnuti
knurren.  režati die zdhne fletschen.  rega das
zdhnefletschen und knurren de s hundes.  —
rm.  rinži ringi. magy.  res ojfnung im zaune,
dessen slavischer ursprung jedoch in obrede
gestellt wird. lat.  ringi. lit.  r iz en ti mdssig

lachen entfernt sich durch sein  z. II. Dureh
steig.  rongii: asi. rago spott.  ragati se
spotten.  obragovati. nsl. rugati se prip.
ružen hasslich.  kr. ružan ung.  s. rug,
ruga. rugati se. č. ruh. rouhati. p. ura-
gač sie empfindlich sein.  uragliwy. klr.
ruhaty. naruha. poruha beschimpfung.  wr.
uruba, vzdruba, zruba spott.  r. rugr. alt.
ruga to. ruga zerrissenes kleid wird verstdnd-
lich durch die bedeutung von  reng-. V er gl.
r.  skalitb zuby die zdhne zeigen , spotten.
— lit.  srangoti spotten neben  išrangoti, išru-
goti ausschelten.

renga s. haring.  — ahd.  haring, bering.

renk- : durch steig.  ronka: asi. raka
kand.  radtka urceus.  rakojetb manipulus.
rakavu čimnel.  rakavica. narakvica. ob-
račb reif, armilla.  poraku> biirge.  poračb
mandatum.  obraeiti desponsare.  nsl. roka.
rokovat, rokoved, rokovad. rbcelj henkel.
ročka, naroka armband.  obroč reif.  porok
biirge.  zaroke sponsalia meg.  poročiti, po¬
ročati, zdati trauen.  poračat res.  porok,
zdavek trauung.  poročiti, poračati miind-
lich aufiragen.  dsl. porončenie. b. mka.
narakvica. nar T>čarmvoll. obr^čreif.  naroč¬
nica wird durch  uročnica, sudnica, etiva
schicksalsgbttin, erklčirt.  zaroča desponsare.
zaročnica iceib.  s. ruka. neruka ungluck.
narakvica. obruč. č. ruka. ruk oj me biirge.
obruč. rouči rasch.  p. reka. raczka. r§-
kojmia. obrecz. raczy flink.  poruczeristivo
ist 6 .  poručenstvi. kaš. rančki handschuhe.
polab. roka. os. ruka. ns. ruka. hobryca
reif.  klr. ruka. račka, obruč. poruč neben.
ručo schnell ung.  wr. ruka. račka, ru-
čij geschickt.  r. ruka. ručatb sja biirgen.
rukojatka. poruka. — magy.  rocska gelte.
abroncs, abrincs. parancs. parancsol. rm.
porunei befehlen.  poronkg befehl. alb.  po-
rosit befehlen. preuss.  ranco. isranklt er-
losen. lit.  rinkti, renku sammeln.  ranka.
rankius collecte.  ranlcove drmel.  aprankis
armband.  užsirančlti verbiirgen.  ručka guer-
holz. lett.  roka hand.  rucit cavieren.  raka
ist die sammelnde, nicht  ižo rušaeto sja.

rensa : asi. resa iidus, ornatus.  resb-
nica. resiiin. cilium:  resbnovT) ne imašti

renisku

277

i’epa

(oči); ornatus:  jako resi>ny zlaty ukrašaje,
oči resMiive op. 2. 3. 543.  nsl. resa spitze
der iihre, (ikre lex. art wassergewachs.
resulja, reslja, koza ki ima rese na vratu,
b. resi vnmpern, saum.  kr. resa franse.  ures,
ureha, narekost ornamentum.  s. resa kdtz-
chen (am nussbaum) iulus, lappen, ivamme.
ures schmuck.  uzrese plur. f. art kopfputz.
naresiti schmiieJcen.  č. rasa iulus, urimper.
rasno fimbria.  p. rzesa zirbel der hasel-
nuss.  os. fasa ivasserlmse.  ns. resa
knospen.  klr. raška rispe (der hirse), strauss
ung., fiir r.  serežka na dereve, art icasser-
pflanze.  r. rjasy fiir  sertgi. alt  rjasna
art schmuck.  volosy, jaze resnovy zovutb
izv. 666. Vergl.  rjaspa franse.  — rm.  rins§,
rinzg iulus.

renisku : p. renski gulden,  klr. ryn-
skyj, rymskyj. nsl. rajniš, ranjški. —
nhd.  rheiniscli.

re§-: asi. nsl. s. rešeto sieb.  b. reščto,
ršeto. č. rešeto,  fešato. p. rzeszoto.
polab. resetii. os. reso. klr. rešeto, r.
rešeto. — magy.  rosta, resta.

rešma s. zaurn.  r. rešma grt zie-
rat an pferden.  — tiirk.  rešme.

reta nsl. reiter.  kr. rajta. p. re¬
čica, syto dial.  — ahd.  ritera, rltra (hri-
tara).

reti asi. aemulatio.  retenilvn. rettstvo.
s^retestvije. b. se retili Vinga ist dunkel.
r. reto vate sja sich drgern.  retivyj. rati
ist mit  reti unvenvandt.

reven!: r. reveni. rhabarber.  s. re-
ved. — tiirk.  ravčnd.

revitft: asi. revitovo zrbno granum
ciceris.  — gr.  epefhvOo;.

red-: asi. rediika. rarus.  redičina
toccvk;.  po redy adv.  nsl. redek schiitter.
redeseja reiter.  b. rechbk. s. rijedak.
reha diinn stehende ivolle.  č. ridky. ri-
čice sieb.  p. rzadki. polab. foky diinn.
os. ns. redki. klr. ridkyj. obi - idnyj etwas
diinn.  wr. vzrech liicke.  r. redki}, va.
obrčdfc, redko, rjažb, redkaja sete. pro-
reclri, prorecha schlitz.  — magy.  ritka,
retka selten. lit.  retas. retis bastsieb. leti.
rets. Vergl. gr.  apat6?. lat.  rarus.

rdch- : asi. rešiti solvere.  nsl. rešiti
erlosen.  rešnje telo. b. otresa, razreša vb.
s. driješiti losbinden: vergl. asi.  razdrešiti.
kas. rzešec, zdrzešic, zdrzešec, przerze-
šec, urzešic binden.  polab. resen das auf-
losen.  klr. rišyty entscheiden.  r. rdšate
bestimmen.  razrešite dial.  rešite žitee das
leben beendigen.  — alb.  rešitune abolire.
lit.  rišti, raišiti binden.  atrišti losbinden.
rlšls band.  raištis kopfbinde. lett.  rist,
risu binden.  rest, raisit. Hinsichtlich der
bedeutnngen „ldsen“ und „binden lt  vergleiehe
man  lonk-.

redni: asi. orelrn nuss.  nsl. oreh,
gen.  oreha. b. oreh. s. orah. č. orech.
p. orzech. polab. vrich. os. ns. vorech.
klr. orich, vorich. r. orechi. — preuss.
reisis. hucca-reises buchnuss. lit.  rešu-
tas. lett.  reksts.

rčka asi. nsl. b.fluss.  s. rijeka bach.
č. reka. p. rzeka. polab. reka. os.
ns. reka. klr. rika. r. reka. — alb.
rek rivo.  reka wird zur W.  ri gestellt.

remi: klr. rin s and, schotter, 'gerolle.
rin, drobne kamene pry riči chrest. 483.
rineč sand.  rinyšče, rinovyšče, zarine ufer-
stelle, wo sich das gerolle ablagert.  obrinok
von gerolle umgebene flussinsel.  odrinok, za-
rinok, misce nad rikoju.

rep- 1.: klr. ripity knirschen. r. ist
repnutt aufspringen:  ledt rep n ul r L.

rep- 2.: č. vrepiti, p. wrzepi6 ein-
stecken.

rep- 3.: asi. repina platanus.  — alb.
rrapp.

repa asi. rapa: in r. guellen.  nsl.
repa. repar rang. riibnerbatz (nach dem
ivappen).  b. repa rettig.  s. repa. č.
repa. p. rzepa. polab. repa, repd. os.
ns. fepa. klr. ripa. r. repa. — magy.
repa. repcze reps, sik.  repica, alb.  rep§.
lit.  rope, rape. ahd.  ruoba (ruobja), raba.
llat.  rapa. gr.  paxu<;. rm.  rapic§ reps-
samen. Die vermittlung von  repa mit dem
lat.  rapa unterliegt schmerigheiten.  p. rze-
pior entspricht dem d. riibezahl,  č. rybe-
cal, rybrcol.

278

repij

repij asi. c-/.oKo'b stimulus. Vergl.  re-
pije tribulus matih. 7. 16. Ich fuge noch
hinzu  b. repij ivassernuss.  č. reprk hlette.
p. rzep kleine klette.  klr. riplak lappa
major,  repjach, lopuch. r. repej klette.
Dunkel ist  repčugi: jastL jajca i medi i
repčjugy tichonr. 2. 400.

res-: asi. rešim, verus, certus.  resi.no ta
veritas.  resmotivi. uresmiti comfirmare.
nsl. res, resen indeclin.  zreš in der ihat.
risan res.  r. resnota anstand ist wohl
asi.  — Vergl. lit.  raiškus ojfenbar.

ret-: asi. mit den praefixen  obi und
si: obresti, praes.  obr§šta, invenire, acqui-
rere.  obrešta inventio.  priobrešta. spresti,
sirešta, usiresti obviam fieri.  sirešta oc-
cursus. iter.  obretati. nsl. srečati occurrere,
tTOteestensrenčati: daneben  srel aus  siret-li.
sračamo res.  sreča, im westen  srenča, gliick.
obrest nutzen, lucrum meg. lex. zim trub.
kaj obresti iščeš? obrestek, obresek finder-
lohn.  vštric, stric neben, mit  c aus  tj-: da¬
neben  štrit. b. sretja, strčtja, sustretja
begegnen.  sreštam; si’eštna vb. bulg.-lab.
srešna, srešnuvam vb.  srešta begegnung.  do¬
bra, losa srešta gliick, unglUck.  srešto, srešta
gegeniiber.  s. sresti. na susret. iter.  srije-
tati. sreda gliick.  susreda begegnung. č.
stfetnouti, ivofitr audi  streči vorlcommen soli.
stret. stfetati. stric /.: asi.  sirešta. p.
pošrzatla flor.  pošrzatl zof.:  *posiret-li.
inf.  pošrzešd oder  pošrzatnac. pošratač (po-
šrzatad) sie, zejšč sie dial.  pošrzacenie.
žrzešc zof.  w pošrzaciaj obviam.  klr. zu-
strityty, zustričaty: daneben  zustrity nach
dem partic.  zustril, asi.  -sirdli. perestri-
vaty pisk.  vstriča begegnung.  navstrič ent-
gegen.  wr. streč begegnen neben  strečad.
sustreča. r. obresti, obretu. obretati. stretb,
postretb, ustreti, srenuti,vstrevati begegnen.
ne sustreti fiir  ne dostati. stretitb, vstretitb,
stretatb, vstrečatb begegnen.  vstreta, vstreča,
sustreča begegnung.  — rm.  strinšte, streašte
loos. magij,  szerencse gliick, daher klr.  se-
renča ang. Man vergleicht lit.  randu, rasti
finden. lett.  tast.

rdz-: asi. rezati, rež^, schneiden.  rezi
carica,  parezi. nsl. rezati, rczen

riga

schneidig.  obrezati se univillig tverden.  obrz
schnitt.  b. rdža vb.  reska schnitt.  s.
rezati. Vergl.  porez, poreza steuer: alb.
porez. č. rezati, rez. rezky munter.  parez
stock.  p. zrzezad, zrzazad. rzaz einschnitt.
rznac aus  rzeznac. oberznad, obrzynad.
rzežwy munter.  orzežwid erguicken.  polab.
reze schneidet.  virbtozat beschneiden.  os.
rezač. tez. ns. rez schdrfe.  klr. rizaty.
riznyk schldchter.  riskyj flink.  rezan art
miinze.  r. rezatb. rezanb mjasa op. 2. 3. 24.
rezkij. rezvyj. — lit.  režiu, režti. raišti.
iter.  raižiti. Vergl.  rezvas, resvas, resnas
frisch, tiichtig.  z ist podat,  g oder padat.  gb.

rezil: ar. rezi fenus, noch jetzt dial.
rezoiruanije. rezoinmcb. Ob und ivie  rezi
mit  rez- zusammenhdngt, ist dunkel.

ri-: rinati trudere.  rajati (minder gut
rejati), reja. Durch steig.  roj bienenschivarm.
izroj effusio seminis.  naroj impetus.  siroj
confluxus. iter.  -rdvati, -rivati: vergl. jedoch
otrejašte naz. 89.  nsl. porinoti. iter.  po¬
rivati. roj. paroj nachschioarm.  b. srina
detrudere.  roj. s. rinuti. rivati. narevati
lierans9romen.  roj. č. rinouti. roj. p. roj.
wzdroj, zdroj herausguellen, guellenbach.
zdrojisty guellenreich.  polab. riijit sa
schivdrmen.  os. ns. roj. klr. vrivaty,
vdrulaty chrest. 474.  roj. paroj wr. rinue,
brositi. zdrojevyj. r. rinuti, rdjatb stossen,
fliessen.  roj. — rm.  porni, urni trudere.  roj.
magij.  raj. ai.  ri. Vergl.  nsl. roje miihl-
gang;  mesta, kjer ob deževju voda vstaje
k višku iz tal. Vergl. ladinisch  roia bach.
roie ivassergraben.

riba- : nsl. ribati reiben.  s. izribati.

— • ahd.  riban (wriban).

rida nsl. reihe.  cesta z ridarni ziclc-
zackstrasse.  — Vergl. nhd. osterr.  die reite
nebmen (beim fahren).

ridu: b. rid collis mil. 357. 512. 526.
riga 1. r. scheune, darre. dial.  rej:
vi ir-bju, vo rbju, vi gunand. wr. reja.

— lit.  rije, reje, reja (reja), lett.  rija,

rija. rijkuris riegenheizer. nlid.  riege.

riga 2. asi. rex.  klr. rikš chrest. 244.

■—- gr. aus lat.  rex, regis.

rik-

279

rodu

rilt-: klr. ryčka maierin.  rykunija.
— lit.  rikunia meierin.  rikauti regieren.
Das lit. wort scheint germ. zu sein: got.
reiks herrscher. ahd.  rlhhi.

rimsa: č.  fimsa gesimse.  — Aus dem d.
rimu: asi. rima. Rom.  rimljaninb Romer.
Daneben  ruminb po)p.ato<; Grieche.  rumtskt.
nsl. rim. rimska cesta milchstrasse.  b. rim.
s. rim, alt.  rumtskt. č. rim. p. rzym.
klr. rym. r. rinib. — lit.  rimaš, rlmi-
jonas. rm.  rimlen. rimu beruht auf  * rumu :
ruminn,. got.  ruma. ahd.  ruma (roma).
lit.  rumas. tilrk.  rum. alb.  urum. Ver gl.
albona:  labin; scardona:  skradin. Jiinger
ist  os. rom; ebenso  nsl. romati ivallfahrten.
romar.

rip- : b. ripna springen :  ripnb na
nodze mil. 148.

ripida asi. flabellum.  — gr.  prati;,
risa- : nsl. risati zeichnen.  p. rys.
klr. rysunok. r. risovatb. — ahd.  ribari
(wrl^an) reissen, einritzen, schreiben.

rista-: asi. ristati, rišta laufeh: da¬
neben  riskanije. p. rzešcia pferdegetrapp.
ryšc traben ist icohl r.  klr. ryst, doroha.
r. ristatb. ryskatb. ryskb. rysb f.  — lit.
rj,ščia im trohe,  riščioti. lett.  rikšu im
trobe. Vergl. ai.  ri ir e mit dem suffix  sk.
riša : č. riše reich.  — ahd.  rihhi.
rittt : s. rit rohr.  — nhd.  ried. ahd.
riot, hriot. Vergl. magy.  ret vnese.

riti: asi. rit bf. nates.  nsl. rit. nazrit,
nažrt, nazdrt riicklings.  ribniški iti. srboritka
hagebutte.  ritnoti, ritati ausschlagen.  b.
ritna, ritam vb.  s. ritati. č. rit. p. rzy6.
pasorzyt, unrichtig  pasožyt. os. rič. rit-
man adv.  ns. ris. Vergl. lit.  retas lende.

riža asi. kleid.  črtnorizbCb monch.  b.
riža hemd, tuch.  s. riža kleid. č.  riža
langes geivand.  klr. ryzy messkleid.  wr.
riža messkleid.  rizina lumpen.  rizka lein-
loand.  rizze collect.  r. riža kleid.  — alb.
rizg gesticktes sadctuch. lit.  rlzai fetzen.

rizikii: b. s. rizik zufall.  kr. riščan
in discrimine.  s. rizikati. — alb.  riziko.
gr.  plinov, it.  risico.

rjumuka: klr. r. rjumka becher.  —
nhd.  romer. Wohl mlat.  romarius.

rjllt-: asi. ij uti ti, rutiti voerfen: da¬
neben audi  ratiti. poratiti sin.  b. rutja
sdileifen.  srutjuvam iiber denliaufen voerfen.
č. rititi voerfen: daneben  routiti. p. rzut
ivurf.  rzucic. r. rjutitb.

rjuza, rjuža r. art netz dial.  — ahd.
ruša, russa. rnhd.  riuse. nhd.  reuse.
sdneed.  rysja. jinn.  rysa.

rju: asi. durch steig.  rjuti, reva (reva)
aus  rjova, rjuja (ungenau  ruti, ruja) rugire.
rjujein, rjuinn. (aus  rjujbnn>) september,
vom gebrilll des brunftenden wildes.  nsl.
rjuti, rjoveti, rjovem, im ivesten  revem,
brullen.  arjuti venet,  vol ruje ung. Davon
ruliti se heftig iveinen Ukrain.  b. reva
heulen, beden, weinen.  rev voeinen.  revijo
vceiner. Vergl.  rumenjaše fur  narevaše verk.
369.  kr. ruti, rujem ung.  s. revati
schreien.  rujan september.  č. ruti, riti, fiji,
revu, rvu, rvati. ruje, rije gesdirei der
hirsche.  rijen september, october.  zafuj, zarij,
žari september,  ričeti, sik.  ručaf, brullen.
sik. rev: lev robi rev, ruči, ryči. p. rzuč,
rzuje. zarzwač. os. ruč, ruju. revic. klr.
revty, revaty. rev. wr. revči. r. revetb.
rev r b gebriille, brunstzeit.  zarevib august.
reva iveiner.  — Ut.  ruja, rauja brunstzeit
des ivildes.  rujis september, lett.  roga. ai.
ru sonare, rudere. lat.  rumor. gr.  (Lpustv.

roba nsl. merx prip.  s. roba, ruba
kleid.  — alb.  rrobg. lit.  ruba kleid. it.
roba vom ahd.  roub spolium. tilrk.  ruba.

robida nsl. brombeere. rubus meg.
dumus lex.  — Vergl. lat.  rubus.
roda s. storch.

rodij asi. malim, punicum.  — rm.
rodie. ngr.  p65i, potšt.

rodil 1.: asi. nerod-b contemptus.  nero-
dije incuria.  nerodivb /.atasipov^T^i;. nero-
dinib •/.a-atppovgttzsc. nerodbstvo, .neradbstvo.
neroditi, neraditi non curare:  ne rodiši ni
o komt že. neraždenije apiksta. ne nerodova
o ubogykb mladen.  nsl. roditi, skrbeti sidi
kummern, im ivesten.  ne roditi sidi nicht
hiimmern:  judje niso rodili, neroda unge-
sdiiddichkeit.  neroden unbekiimmert, unge-
sdiidct; mutlmillig meg.  b. neradiv nadi-
I Itissig: wohl asi.  č. neroditi nolle.  os. rodžič

rodu

280

rokoš'1

wollen, streben.  neroda fahrldssigkeit.  lie-
rodžič niclit acliten.  zanerodžic. ns. rožeš
sich kiimmern.  herožeš verschmahen:  vo to
nerozim. nerod muthiville.  lierodnik bose-
ivicht.  r. radetb sorgen.  radivyj. — magy.
ragyiva gnavus. rm.  nerod, ngrod stultus.
Vergl.  radii 2. Mit  rodu hdngt vielleicht
arodi, arodivi stultus,  arožda stultitia zu-
sammen:  a (on), urspr. deminuirend, kann
als negirend aufgefasst iverden.  r. urodi,
j urodi, jurodivyj sinnlos. dial.  zavrodo-
vatb unsinnig iverden.

rodu 2.: asi. rod r i> partus, generatio ,
gen s, natura  izrodi, izdrodi Inkovo?,
otirodi. porodi, rodina. roždaki consan-
guineus.  slroždakva consanguinea.  rodb-
stvo, roždbstvo. porodimi majerfcsbic.  ro¬
diti, razdati parere.  roždenije consanguinei.
Durch venvechslung von jeved mit  yesvva ist
zu erklaren  rodbstvo, roždbstvo ognju, ogm,-
noje, rodi ognja negasaštago holle.  rozi-
stvo sin. fiir  roždbstvo, mit  z aus  dj-. nsl.
roditi: iter.  rajati, Me und da.  rod cogna-
tus.  rodjak habd.,  rojak, rojakinja, roje¬
nica, etiva parze rib.:  so v hišo prišle ro¬
jenice tri volksl.  rojstvo: roždbstvo. b. rod
frucht, venvandtschaft, verwandter.  rodnina.
rodja, raždam vb.  razda se (sol) oritur.
rožba frucht.  kr. uroja fructus ung.  s.
rod. roditi, radjati. rodjak. rodjaka. sun-
čani rodjaj sonnenaufgang.  č. rod. roditi,
rodič. uroda, pfirozend povalia wuchs ,
korpergestalt, schbnheit.  p. rod. rodzic.
rodzaj geburt, geschlecht.  rodzic vater.  os.
rod. rodžic nur in  rodženj. ns. rod. roziš.
klr. rod..rodin, svojak chrest. 483.  urožaj
frucht.  rozdvo iveihnachten: asi.  roždbstvo.
urodzenyj edel ung. ist sik.  uroda schon-
heit.  wr. rod. uroda ivuchs, schonheit.  urod,
vi-od er rde.  rodziny. rožtvo, rožestvo. r.
rodi. rodineci art kinderkrankheit.  paro-
doki unreife frucht.  urožaj, dial.  uroždaj,
ernte.  rožaki. roždestvo, dial. fiir  lice.
roditb. Hieher gehort ivohl audi  urodi
monstrum.  rodi und  rožanica voaren gotl-
heiten der liussen:  vy pojete pesni rodu
i rožanicaini. stavljajušče vtoruju trapezu
rodu i rožanicaini 8atp.ovtw. moljati

sja perunu i rodu i rožanicaini, aus dem
fiinfzehnten jahrhundert.  rožanica fiir  dp.ap-
pivrp Vergl.  nsl. rojenica. — rm.  rod. no-
rod, nerod volk.  porodicg. rudenie ver-
ivandte. magy.  porond, porongy brut.  ro¬
dina, radina geburtsschmaus. lit.  rodlnos
geburtsfest. lett.  radas niederkunft.  rads
venvandter.  radit schajfen, erschaffen.  ra-
diba geburt. Vergl.  raža zahlreiche familie,
reichliche ernte.

rofeja asi. fulmen.  b. rufja. — gr.
pop.ipaia. alb.  rufea.

rogOZll : asi. rogozi papgrus, charta,
funis.  rogozina charta, tapes.  nsl. rogoz
carex.  rogozovina carectum habd.  b. ro-
gozka matte. s.  rogoz rietgras. č.  rohoz
binse.  p. rogozina. rogož/. rogoza, polab.
rii^uznik. klr. rolioža binse, matte.  r.
rogozi, rogozina. rogoža. — rm.  rogoz
juncus, tapes. mrm.  r§goziu. magy.  ro-
gosz carex. ngr. pajaci. lit.  ragaže binsen-
decke.

rogu: asi. rogi, roglb horn.  roža-
niki, rožanscb bogen, eig. der hbrnerne.
rogatbcb art schlange, ivohl  xepdcT»]<;. rožbCb
xepcŽTiov siligua.  nsl. rog, rogelj, b. s. rog.
č. rob. robatka schlagbaum.  p. rog. rogacz.
rogatka. rogacina und, entlehnt,  rohatyna
ivurfspiess.  polab. riig, plur.  rtidzai. rii-
z&c februar, hornung.  os. roh. ns. rog.
klr. roli horn, trinkhorn.  paroh geiveih-
sprosse.  rohatyna ivurfspiess chrest. 392.
wr. rohacce. ..rohacina knorriger pfahl.  r.
rogi. rogatka. — rm.  roškov ceratonia
siligua. magy.  rag. preuss.  ragis. lit.
ragas. ragotine speer.  ragočius jochbaum
am pfluge.  rags januar,  ragutis februar:
vergl. d.  hornung, kleiner horn, der als
sohn des grossen horn, januar, gedacht ivird.
lett.  rags.

rogy 11: asi. rogylb art baum.
rok- : klr. rokotaty Ičirmen chrest. 483.
rokctu : s. roket art kleid.  p. ro-
kiet. — it.  rocchetto.

rokošl : r. rokoši aufruhr.  č. ra-
koš larm.  p. rokosz aufstand.  klr. rokoš
Idrm.  rakaš turba ung.  — magij,  rakds
haufe, menge.

romanu

281

ropati

romanu : nsl. roman, rman achillea
millefolium.  armen persicaria belost,  jermen
pulicaria habd.  s. raman, rman kamille.
č. rmen, rumenek. p. roman, romanek,
romanowe ziele. ruralen, rumianek, rumia-
niec nach  rumeni, klr. roman, romaneč,
romen, romun, ramonok, romjanok, ro-
maška. wr. ramon. r. romeni, romaška,
rimskaja. — rm.  romonic§, Das wort wird
auf „romanus“ zuruckgefiihrt. lit.  ramule.

rombu: asi. rabi pavioc;, pannus.  nsl.
rob saum.  rab linteum habd.  na robe abicht.
rubje ivasche 'prip.  porob baumstock.  robec
tuchel.  robača hemd.  rubača habd.  preko-
rubce absolute.  b. rib saum.  ribja sdumen.
kr. rub linteum verant.  s. rub, obrab
saum.  č. rub kleid.  rubač, rubiš, čecbel
iveiberhemd. Daneben  roub pflock.  roubiti
b&ume fdllen.  vroubiti einkerben.  obruba
verhau.  p. rab, reby saum.  rabek schleier-
zeug, pannus.  rabač Tiauen.  wyrebič flor.
przerebla eisvmhne.  wyrebla, otwor wyra-
bany. Vergl.  obroba fiir  listwa zof.  rubel
art geivicht zof.,  rubel und  rubiež grenze
sind r.  polab. rob nalit.  os. rub leinenes
tuch, iibidite seite.  rabač hauen.  ns. rub
geivand.  hobrubk saum.  rubaš hauen.  klr.
rub grobes kleid.  ruby kehrseite.  rubeč
saum.  rubyty: stavyty horod chrest. 100.
483.  porub ausrottung des ivaldes.  rubež
grenze.  wr. rub. rubic liauen.  istrub ge-
hause.  r. rubi, rubišče lumpen.  rubacha
hemd.  (rubil: man denlit hiebei an das
pers.  rupie, art goldmiinze, aus dem turk.  b.
rublja, rm.  rubie, gr.  pofei). rubeči saum,
narbe.  rubeži grenze.  porabi kerker von
palissaden umgeben.  istrubi brunnen.  srubi
gehiiuse.  rubitb hauen.  porubitb einkerkern.
— magy.  rombol zerstoren soli aus einem
„verbum  *rom gebildet“ sein. lit.  rum-
bas saum.  prirumba ivas am saum ist. Da¬
neben entlehnt  rubai ldeid,er.  ruba, aplruba,
rubežius grenze.  rubelis: vergl.  rubiti schvoer
arbeiten. lett.  robs Icerbe.  rubit kerben.
robežis. rublis. Man vergleicht lat.  lam-
berat, scindit ac laniat. Ob die bedeu-
tungen alle auf die vorstellung „hauen,
hacken“ zuruckzufuhren sind, wird mir

ziveifelhaft.  rubiš kann sich aus jener zeit
erhalten haben, ivo felle tausdimittel waren.

romčniča: asi. romentča situlus.  s.
romijenča, rumendža kupfernes ivassergefdss.
rominča mik. -— Vergl. it.  ramina kupfernes
gefdss von  rame kupfer: lat. aeramen.

romu: klr. rom zigeunerbursche.  romni
zigeunermadchen.  — zig.  rom. romni.

rona nsl. rothe ruhe.  ns. rovna. —
nhd. dial.  rone.

rončelica, renčelica nsl. sekalno
orodje. — it.  ronca, roncola. lat.  eruncare.

rondina : p. redzina fetter hoden.  s.
rudina flur.

rondll: nsl. rod asper.  , kr. rud
crispus.  rudetine cincinni verant.  s. rud
crispus:  ruda kosa mik.  naruditi rugare.
ruda didite, zusammenhangende wolle.  —•
Vergl. ahd.  arandi asper.

rong-: asi. oražije instrumenta, arma,
gladius.  nsl. rožje, orožje waffen.  b.
riže, onže neben  ruže, oruže. ortžie bulg,-
lab.  s. oružje. č. oruži. p. orež, oreže.
kaš. r§žnica. klr. ruže, ružo, oruže. ruž-
nyča, rušnyča, ručnyča. Man fiihrt audi
rjaža an.  wr. ružžo. r. ružbe, oružse. —
lit.  rengti riisten.  ružia gerathe, entlehnt-,
ebenso  rizios riistung szyrw. Man merke
ručinlče flinte neben klr.  ružnyča, rušnyča,
ručnyča. W. vielleidit  reng-. Verschieden
von  orondije.

roni- : asi. izroniti ejfundere.  nsl.
obronek abhang.  b. ronja vb.:  slizi ronja.
s. roniti. č. roniti fallen machen.  sroniti
jablko se stromu. p. ronič fallen lassen.
ptalc roni, piei-ze mu pada. poronič eine
fehlgeburt machen.  poroncze, poroniatko un-
zeitige leibesfrucht.  wyron. os. ronic. ns.
roniš. klr. poronyty fallen lassen.  poron
abfall, verlust.  wr. ronič. r. roniti,.
uroni verlust.

ropa p. eiter.  ropič. klr. ropa salz-
voasser,  mokrota na licč mertveca. wr.
ropa fiir r.  pena vychodjaščaja izi rta
i nosa umeršago. r. ropa eiter.

ropati : ar. ropatb tempel.  klr. ropat
chrest. 483. — Vergl. turk.  r§bat.

282

ruk-

ropucha

ropueha sik. krote,  rapuch, rapavy
blatternarbiger mensch.  p. ropueha. klr.
rapavka, rjapucha, repucha. wr. rapucha
krote. Man beachte, dass das wr. wort audi
etn schimpfwort  na rjabuju ili bezobraz-
nuju ženščinu ist.  — lit.  rupuže, rupuiže,
repeže. lett.  rupucis.

ropuchtt: č. ropouch, rampouch vor-
mauer.  — fz.  rempart.

rorfl: nsl ror caminus habd.  rol. p.
klr. wr. rura rohre.  — ahd.  ror. lit.  rura.

rosa asi. nsl. b. s. usw. thau.  polab.
ruša. s. rosada thau ist slav. mit dem
roman. suffix  ata. — lit. lett.  rasa.

rosomahu: p. rosomak vielfrass.  r.
rosomacha. — lat.  rosomacus.

rostruckarl: p. rostrucharz ross-
tduscher.  — Aus dem nhd.

1’OŠa klr. rothbraune ziege.  — rm.  ros.
rosil ja nsl. weile.  — Vergl. nhd.  rast
mit dem slav. suffix  nja.

roštfl: p. roszt rost. 5.  rošt. nsl.
roš. roštelj. kr. roš mik.  roštilj ung.  —
ahd.  rost. magy.  rostely, das aus dem
nhd. stammen und aus dem magy. in das
nsl. kr. eingedrungen sein kann. rm.  roštej.

rota asi. eid.  rotiti se schworen.  rott-
niki. nsl. rotiti besdnvoren. alt  rotba.
s. rotiti se. alt  porota. č. rotiti jluclien.
p. rota formula juramenti.  os. ročic so.
klr. rota, reta chrest. 404.  r. rota.

rotu 1.: asi. roti rotte, schaar.  as.
č.  p. rota. klr. rota; rovta ung.  r.
rota. — magy.  rota. lett.  rota. mhd.
rotte, rote.

rotil 2.: nsl. rot gereut.  rote plur.
marc.  rovte. reta. ruti Kreuth ON.  č.
rejt. — ahd.  riuti durch reuten urbar ge-
machtes land.

rovaši: nsl. rovaš kerblcolz.  b. raboš.
s. raboš, daneben  rovaš incisura, nota,
talea. 5.  rabuše neben  rovdš. klr. ro¬
vaš. — magy.  rovaš. rm.  rovaš, rgvaš,
rgbuš. nhd.  rabisch, robisch. rabiscli
stammt aus dem slav.; darauf beruht s.  ra¬
boš ušiv.  rovaš gehbrt zu  ry ritzen.

rovitll : S. rovito jaje iveiches ei.  —
gr.  pcxp ngr.  pou^TO? sorbilis.

roža asi. nsl. rosa.  b. ruža. na-
ruža schmiicken.  s. ruža. č. ruže. p.
roža. p. rožaniec rosenkranz.  polab.
niza. os. ns. roža. klr. ruža. wr. roža.

r. roza. rozani. — rm.  ruž§, rudž§. magy.
rozsa. lit.  rože. rožančius. lett.  rože. ahd.
rosa, alles lat.  rosa, mit tonendem  s: da¬
neben das altere s.  ruša mit tonlosem  s,
wie im lat. rm.  ros§.

ril-: p. runač. mit gerausch hinsturzen.
klr. rozruj zerstorung.

niča-: s. racati speisen.  rueak. b.
ručam vb.  klr. ručevaty.

rinilo: p. rudlo, rudel steuerruder.
— lit.  rudelis, rodelis. Aus dem d.

rudo nsl. deichsel habd.  s. ruda.
rudnjak. klr. rud. — magy.  rud. rm.
rud§ stange. Man denkt an ahd.  ruota
gerte, ruthe, stange: das s. stammt aus
dem magy.

rufijanu: č. p. rufian kuppler.  nsl.
rfjan, rufijan; rofijan habd.  — nhd. bair.
ruffian. it.  ruffiano.

l-uga asi. b. r. salarium.  ar. ružiti
salarium pendere.  — alb.  rogk§. ngr.  p6y a.

rucllO : asi. ruho pannus, onus, spo-
lia:  kupteb ruho pogubivi; zlato i ruho.
Gleichbedeutend ist  ruhlo tichonr. 1. 203.
219.  nsl. ruha, rjuha linteum.  b. kr.

s.  ruho vestes.  č. roucha tudi, zeug.  roucho
geioand.  p. rucho kleid.  kas. ruchna.
klr. ruchlo beweglidie habe.  ar. ruchlo
sdiiffsladung.  — magy.  ruha kleid. rm.
ruf§ kleidung. ngr. poo%a. preuss.  ru-
kai vestes.  ruho und  ruhlo konnen wohl
nicht von einander getrennt iverden: die
urbedeutung ist „beweglidie habe, habe 11  und
beide vuorter sind mit  rtteh (rušiti) bewegen
venvandt. Zusammenhang mit  rock, ahd.
roccho, ist abzuvoeisen, dem audi die laute
im wege stehen.

ruj, roj, rej, rij, rujevina, rojevina
nsl. rkus cotynus gelbholz.  rujno vince prip.
b. rujno, rojno vino. s. ruj. rujno vino.

ruk- : nsl. ruknoti habd.  ručati III. 2.
prip. sonare.  b. rukne, ruči (voda) rausdien.
s. ruknuti. č. ručej sdinellbach.  wr. ra¬
caj, ručej. r. ručej.

ruka

283

rti

ruka, rukiew p. brassica eruca.  s.
rukula mik.  — nhd.  rauke. lat.  eruca.
it.  ruca.

ruma asi. deliguium animi.  b. krema,
s. alt  rema fluxio.  č.rema, rjmaschnupfen.
p. rema, ryma. ar. rjuma: rjumoju ši-
bem>. bolezni glavnyja, ježe jeste rema-
tiko tichonr. 2. 401.  — gr.  psuga. lit.  rema.

rumaku: p. rumak streithengst, tiir-
kisches ross.  r. argamakn. — lit.  rumo-
kas handpferd. Man vergleicht tiirk.  ar-
gamak. arah.  rumak, rimale sclilechtes
pferd. džagat.  uruhmak gutes pferd.

rumu: p. os. ns. klr. rum raum.  —
ahd.  rum.

runduku : klr. runduk, p6dvyšem.e
s schodamy.

rupa s. loch:  žitena rupa sabb.-vind.
klr. rupa grube ftir kartoffeln ung.  nsl.
rupa, jama, v katero „ponicuje“ kak po¬
tok: tacega mesta obližje se zove po-
nikve plur.

rupača nsl. fels meg.  — V er gl. lat.
rupes.

rupi: p. rup iviirmer im leib.  rupie
beissen.  č. roup.

rusagtt: as. rusag, orsag land.  kr.
rusag luč.  nsl. orsag ung.  klr. orsak.
— magy.  orszag.

rusalija: asi. rusalije pentecoste:  po
rusalijahi. sabota rusakna. nsl. risali:
do risao. po risalaj ung.  s. rusalje, rusa-
lji, in Eagusa und Cattaro.  od rusalja ili
duhova. sik. rusadla plur. n.  rusadli.
r. rusakskaja sedmica. rusaknaja nedelja
tichonr. 2.  2 89.  rusaknica dial.  — rm.
rusale, rusali. alb.  ršai. mgr.  pooadXia,
aus lat.  rosalia pascha rosata, rosarum.
it.  pasqua rosata. Das gr. icort bedeutete
in spaterer zeit ein nach ostem h  tou<;
ywpat<; gefeiertes, von der kirche verbotenes
fest. Die gleiche bedeutung hat  rusalija im
ar.:  igranbja nepodobnyja rusakja. jegda
igrajutb rusalija. rusalii o Ioannove dbni.
ne lepo koledovati ni rusaki igrati, rusa-
lijeju pljašjuščaja tichonr. 2. 313.  dbja-
vokt kstite trubami i skomorochy, guskmi
i rusaki nest.  rusalka fiir  semikn der sie-

bente donnerstag nach ostem. Daraus ent-
stand  rusalka ein ubernaturliches iveibliches
wesev, najade. Ableitung des ivortes von
klr. r.  ruslo Jlussbett ist unbegrundet.
ruslo r. Jluss, jlussbett. hmA  ?
rusmarinu: kr. rusmarin ros mari-
nus.  nsl. rožmarin. — Aus dem d.

rilSU 1.: asi. rusn flavus.  nsl. rus
rubellus habd.  rosa glava volksl.  ruša glava
prip.  rs, rosin, rsa, rsula, rosa namen fiir
ochsen und kuhe.  b. rus. rusokos. s.
rus. ruša glava. č. rusy. p. rusy. klr.
rus. rušavyj. r. rusyj. — mrm.  rus. alb.
rus. lat.  russus. it.  rosso. gr.  pojcno?.
rušil 2.: č. rous haarzotte.
rus! r. collect. liussi, Eussia.  rusinn
russus:  rušim. vydra. asi. rušbskrb, richtig
rusbsku.. p. rus. klr. rusnak ung.  — magy.
orosz Eusse,  rusznjak Kleinrusse. finn.
ruotsi Scinveden, urspr. vielleicht der name
eines schivedischen stammes, mit welchem die
Finnen besonders in beriihrung kamen.

ruta, rutvica nsl. s. raute.  p. ruta.
rutewka geisraute.  os. ruta. rutvica schaf-
garbe.  ns. klr. wr. r. ruta. wr. ruevja-
nyj. — lit.  ruta. ahd.  ruta. rm.  rut§.
magy.  ruta. lat.  ruta. gr.  pinij. Aus
dem d.

ružl: r. ružt, naruža antlitz.  snaruži
von aussen.  naružnyj. Ver gl.  rožaj, roža
gesiclit.  klr. naružu nach aussen.  — Nicht
pers.  ruj gesicht , aussenseite, da nur an-
lautendes  j in den turk. sprachen in  ž
ilbergeht.

ru 1.: ns. tuder neben  tudy, tud,
tu hier.  ru ist eine partikel.

ril 2.: asi. rnvati, rxva evellere:  rnvati
vlasy, drevo iz dr n vati. rivant lucta.  r r i>vatvy
raei.nyje sin.  runo vellus.  nsl. rvati, rvem,
rujem lex.  rvati se luctari krell.  hrvati.
rvalo rutrum habd.  rvanka lucta lex.  ruta
tiicliel.  b. izdmva vb. bulg.-lab.  otrnva,
otrnvavam befreien.  runo. Vergl.  rovek
locker:  rovka zemja. otrivka/efeen. runtav
zottig.  kr. riti se, rijem se pugnare:  riti
se proti lavu. hrvanja lucta luč. Vergl.  ru-
tan laesus.  ruta v pannosus.  s. rvati eniti.
rvati se ringen.  oburvati diruere.  urvina

284

rubadiga

abhang.  runo. rute haarzotteln.  č. rvati
rvu; routi, ruji. rvati se sich raufen.  ode-
rvina. rouno. p. rwac, rwe. porwanka.
porwač, porywac. urwa, zkad sie ziemia
urwala kluft.  wyrwa. runo. polab. ržlvat.
os. os. rud, ruju, unhistorisch  rwuc. klr.
rvaty, rvu. ryvaty. narva abscess.  zarva.
wr. irvač, irvu. rvanne, irvaki erbrechen.
razorva. uryv. runo. r. rvati, rvu raufen,
reissen; sich erbrechen.  rvanb gebrochenes.
vyrvatb, vyryvati. oborva. razryv r E. uryvka.
rvota erbrechen.  runo. — rm.  zarv§_ tumul-
tus. lit.  rauti, rauju. raveti. ravikis jat er.
išravus das ausgejdtete.  urva kluft. Damit
ist venvandt  rausti, rausiu scharren, teiihlen,
nicht vom schioein. lett.  raut. ravet jdten.
lat.  ru in  eruere. Ver gl.  riich-.

riibadiga : kr. rbadiga herbaticum.
rud: diese W. findet sich in der form
rttd, rud mit gesteigertem,  ryd mit gedehntem
vocal:  ryd ist nur dem slav. beltannt, auch
das lit. kennt diese form nicht.  asi. I.  ri-
dčti s§ sich rothen.  rižda rost aus  ridja.
ridn rutilus. II.  ruda metali, eig. voohl
„rothes erz“ .  rumeni, roth aus  rudmeni.
III.  obrydati se errothen.  ryždb neben  riždb.
nsl, I.  rdeti se. rdeč roth.  rja rost.  rjav rostig,
braun. JI.  ruda er z.  rumen. JIJ.vnV/A fuchs-
gelb.  ridžik goldfuchs, im osten, aus dem
s.  ridj. b. I.  rižda. riždesam r osten.
hridjav sclilecht Vinga ist s. II.  ruda.
rumen. III.  rižd (kon). kr. I.  hrja. rdar
roth. III.  riji rufus.  s. I.  rdja. rdjav
schlecht.  rdjati fosten. II.  ruda. rud roth¬
lich.  radi ca gefdrhte wolle.  rudjeti errothen.
zarudak anfang der reife.  ramen. III.  ridj
roth.  risulja kuhname:  ryd-si. č. I.  rdšti.
rza, rez (rzi), sik.  zrza rost.  rzavy, zrzavy,
zerzavy rostig. II.  rada. rudji rothbraun.
rumeny, rumny. III.  ryzi fuchsroth.  ryzec
rothling, riške, reizker (pilz).  ryzak brand-
fuchs.  rysy, rysavy, ryšavy rothlich.  p.

I.  rdza, rza. rdzavy, rdžysty. II.  rada.
rudy sclimutzigbraun.  zarudzič brdunen.
rudawy. rumiany. m.  rydz reislce, reitz-
ker.  zarydzic rothen.  rysawy. kaš. /. dredza.
zervina rost.  os. /. zerzav rost, Jcornerbrand.

II.  ruda. III-  ryzy. ryzyk. ns. I.  zarz

riiduky

rost. II.  ruda. III.  ryzy. klr. I.  rža,
irža. II.  rada. rudyj: myš rada brand-
maus.  porud’ity roth werden.  rudylc roth-
kopf.  rudofostyk rothsterzchen.  rumjanyj:
daneben  vermjanyj etwa wie  orjabyna
neben  rjabyna. rumenok anthemis nobilis
gehort wolil zu  romanu. III.  rydyj. ryžyj.
rysyj. wr. I.  irža. rdzel', irdzel’ roth-
wangiger mann. II.  ruda blut.  rudna metali.
rudyj. rumenyj. r. I.  rdeti,, rža, ržavčina.
ržavyj, zaržavelyj. redryj dial. II.  ruda
er z, blut.  rudoj. rudeto. rudonja schtoarzer
ochs.  rumjanyj. III.  sporydati sich zeigen
(von der sonne bei tagesanbruch) .  ryžyj.—
magy. I.  rožda. ros rufus ist rm. III.  ri¬
ška rothlich. rm. II.  rumen. III.  riškov
reiske. nhd.  reiske. schived.  riška aga-
ricus deliciosus. preuss. II.  wormyan, urmi-
nan ist slav.  rumeni, lit. I.  rudu, rudeti
rosten.  rudas rothbraun.  rudakis rothauge.
rudis rost.  ruditi rosten.  rudušis. II.  rau-
das roth.  rauda rothe farbe, art fisch.  rau-
donas. raudoks fuchshengst.  nurauda lourde
roth.  rada erz ist entlehnt,  redestas rose
dunkel. lett. I.  raza rost.  ruds, rudains
rothlich.  rudens herbst. Daneben  ruset rosten.
rustet braunroth fdrben. II.  rauda roth¬
auge, dost. germ. I. got.  gariuds ehrbar.
and.  riodha. II. got.  rauds roth. and.
raudhr. ahd.  rot. lat. I.  rubere. ruber
(aus  rudhro. ai.  rudhira. gr.  spuOpo?. asi.
ridri). gr. I.  spuOaivsiv. II.  epeuSetv. ai.
I.  rudhira roth. II.  rohit. loha rothlich,
rothliches metali, kupfer, spdter eisen (aus
Ulterem  rodha, raudha). finn.  rauta eisen.

rildes-: nsl. rdesen, dresen flohkraut,
pulicaria.  rdest saamkraut.  drdres knote-
rich.  č. rdesen, rdesno. p. rdest, rdest-
nica. os. drost. ns. drest dgsenterica (puli¬
caria) erinnert an slav.  drista. klr.
drasen inula pulicaria.  r. r dosti. Dunkel.

rudtlky neben  reduky: asi. ridiky,
gen.  ridikive, lactuca.  nsl. rotkev, ret-
kva, retka rettich.  andrkva, rotkva belost.
s.rdakva, andrkva, rodakVa, rotkva, rokva.
č. redkev, p. rzodkicvk os. retkej. ns.
ratkej. klr. redka, retkev, retkov. r.
redbka. — lit.  ridikas, redikas. lett.  rutks.

ruch-

285

magy.  retek. ahd.  retih, ratih aus lat.
radicem. Die pflanze kam unter den ersten
kaisern aus Syrien nach Italien. Dem asi.
ivorte liegt ein auf der ersten silbe betontes,
daher deutsches  redica zu grunde. rm.  r§-
dik§ ist nicht entlehnt. Daraus  b. radica.
Vergl. alb.  rlk§.

ruell- : durch steig.  ruh, durch dehn.
ryh: I.  asi. rušiti solvere, diruere:  rušiti
grady. nerušimu. nsl. porušiti diruere.
b. razruša vb.  kr. rušiti (crilcvu). ruhal
laxus, solutus.  s. rušiti. č. rušiti zer-
storen, berilhren.  rušic se sich bewegen dial.
p. rucli be'wegung.  ruszyč berilhren. Vergl.
rucha, glowszczyzna fred/um.  klr. ruch.
poruch bewegung.  ruchlyj beweglich.  ruchlo,
ruchome dobro ladung chrest. 483.  rušyty.
neporuchomyj. Vergl.  prorucha, ošybka,
ubytok. wr. ruch. ruchnuč berilhren.  po-
rucha. rochluddze (ruch-) trodel.  r. ruch-
nuta. stiirzen.  rušite abbrechen.  ruchljadt. —
lit.  rušus thčitig.  porušiti antasten.  rukledis
gerciih. II.  rych: č. rychly schnell.  p.
os. rychly. ns. rychly. wr. rychlyj locker.
r. rychlyj. Lautlich entspricht dem slav.
ruch- lit.  raus in  ra usti, rausiu. Zusammen-
hang mit  ryti vouhlen ist wahrscheinlich:
vergl.  rovuku (ru 2.). nsl. rahel gehort
nicht zu derselben sippe.

ruputtt: asi. ruputu, lupa,tu Idrm.
ruputivu. ruputati. reputanie sin.  lopotivu
duchu sin. 79.  nsl. ropot, ropotati. č.
reptati murmeln.  p. reptac. os. ropotač.
r. ropotu, roptatb. — rm.  rgpšti vb.

rus- : b. rusja besprengen.

rfita : r. rta, irta schlittschuh.

rtltutl, rutonti: r. rtutb guecksilber.
p. rtec, trted. klr. rtuf, ortut. — Aus dem
tilrk. ar.  ’utarid.

rutu : asi. rutu apex, rostrum, os.
obrutiti capistrare.  nsl. rt anhohe.  rtič
hiigel meg.  b. rut hiigel:  rut ili mogila.
rtlina. s. rt spitze.  rtnik einer der ersten
angreifer im heere.  č. ret, gen.  rtu, mund.
polab. rht. os. hort, rot, ert: gen.  horta,
erta. klr. rot. rotyšče. bezrot phascum.
obrot halfter.  wr. rot. obroč. r. rotu.
obrotb; dial.  oborotu. In  muchortyj bai

ry-

d bouche blanclie ist  rutti enthalten.  — rm.
rit riissel. W. vielleicht  ry.

ruza- : asi. ruzati meliern.  nsl. hrzati,
hrzgetati. s. rzati. č, ržati. p. ržeč,
ržač. rža, ržawa gemieher.  wyrzegotač aus-
krachzen.  os. rehotač. klr. iržaty. re-
hotaty. wr. rehotač. ržač, iržač. r. ržatb.
ržaeši op. 2. 3. 161.  — Vergl. lit.  eržilas
liengst. lett.  eržuks. Das  z des asi. nsl.
s. ivortes beruht nicht auf velarem  g: z steht
dem lit.  ž gegenuber, ivenn die heranziehung
von  eržilas richtig ist. Alle ubrigen ivorter
sind auf  rug zurilckzufuhren.

1'ttŽI: asi. ružb roggen.  nsl. rž, lirž.
soržica gemischtes getreide.  raž res. b.
ruž. ruženica. kr. hržulja. s. rž, raž.
suržica mit roggen vermischter iveizen.  č.
rež, gen.  rži. dial.  ryž. souržice. p. rež.
sažyca aus  saržyca. kaš. rež. žarny fiir
ržani. polab. r&z. os. rož. ns. rež.
klr. rož. suržyča roggen mit iveizen.  wr.
iržišče. r. rožb, gen.  rži. rža, irža dial.
ržica. ržišče. ržanoj, oržanoj. suržanka. —
magy.  rozs. rozsnok. rm.  s§ržic§. preuss.
rugis. lit.  rugls. lett.  rudzi. finn.  ruis.
ahd.  rokko. and.  rugr. ružb, d. i.  rugi, zu
vrlhi zu stellen geht nicht an.

ry-: asi. ryti, ryja graben, iter.  -ry-
vati. rylu, rylo, rylica ligo.  jama ruvena.
ruveniku puteus.  grohorytelb. Durch steig.
rovu fossa.  rovbniku <ppeap. nsl. riti, rijem,
rivec (rilec), rivač hauzahn des schiveines.
rov graben,  krt krtovinovec narovlje wulilt.
b. rija vb.  rina; narinuvam aufschaufeln.
rovja graben, wulilen. iter.  -ravjam. kr. rioce.
obrov fossa.  s. riti uvuhlen.  rilo mund.
rov aufgrabung.  zaroviti iviihlend zudecken.
č. ryti. iter.  -ryvati. ryč spaten.  ryl. rytina
sculptile.  rov. Vergl.  rupak sculptor.  p.
ryč. ryty sculptilis flor.  rycina sculptile.
ryj russel.  rylec grabstichel.  rydel grab-
scheit,.  row. wyrowek. polab. r&ije vvulilt.
v&iryt ausgraben.  os. ryč. ryč spaten.
rov. Vergl.  rypač wiihlen.  ns. ryš. ry-
cyna ritz ist d.  klr. ryty. rylo riissel.
rov. ravlyk maulivurf pisk.  wr. ryč. rov.
r. rytb. ryvatb. razryvu. rylo. pustorylu.
krotoryja maulivurf.  tuporylyj, imejuščij

286

ryb;

ploskoe lice. rov, gen.  rva. rvišče grosser
graben.  — preuss.  rawys graben, lit.  rava
loch. rm.  hirlec vanga: asi.  rylbCb.

rylba asi. fisch.  rybit va., rybithniki>
fischer.  nsl. b. s. riba. č. p. it siv.  ryba.
polab. r&ibo. nsl. riba grosserer muskel.
s. ribič muskel.  — magy.  riba fischchen.
rm.  r§bic§.

ryčagu: r. ryeag r j. stoclc: daneben
ruoagt, ročegi..

ryda-: asi. rydati iceinen, wehklagen.
s. ridati. č. rydati, rydati se. Vergl.  ry-
danie furor vit.  klr. rydaty. plakaty
na vzryd laut weinen.  r. rydatb. — lit.
(rudis armselig).  rauda klage; daher  rau-
doti jammern.  rau.de klageiveib lett.  rau-
das plur. klage; daher  raudat iveinen.  ru-
dinat iveinen machen. lat.  rudo gehort
ivohl auch hieher. ags.  reotan. alid.  riu-
^an. ro^ klage. ai.  rud: rudati, roditi,
roda. rydati liat den gedehnten vocal der
iterativa; es entsteht aus  *ritd, und mag ur-
spriinglich iterative bedeutung gehabt haben.
In  rauda (ein slav.  ruda fehlt) ist  u zu  au
geteigert; im ahd.  riu^an ist parasitisches
j eingetreten.

ry(Ivanu: r.  rydvan% art wagen.  klr.
rydvan. p. rydwan. č. radvanec dial.
— rm.  rgdvan. mhd.  reitwagen.

ryg-; asi. rygati rudar e: daneben  ri¬
gati. otryžetb žvanbe avayei p,Y)p'j>ucj|ji.6v. nsl.
rigati se: riga mi se. rizavica sodbrennen.
rezalica, izgaga. rtzavica. b. rigam vb.
s. rignuti. rigati. kr. rignuti. č. rihati.
p. rzygač. os. ribač. ns. skrygas. klr.
ryh. rybaty ša. rugaty ung. ist magij.
rugni. wr. rybač. r. rygatb. — rm.
rig§i, r§g§i vb. preuss.  ructan dadan saure
milcli.  raugus geronnene milch. lit.  rugti
sauer iverden, gdliren, rulpsen.  atrugas.
rugštine sauerampfer. lett.  rugt, rugstu
gdliren. Dur eh steig. lit.  raukti. raugeti.
raugas sauerteig. lett.  raugs hefe.  raugti s,
raugu s rulpsen.  raugote s rulpsen.  raudzet
gdliren lassen, sauern. gr.  puy-: (Lpu^goi;.
spsu^stv. lat.  rug: ructare. Die lit. und
lett. ivorter sind trotz theihoeiser verscldeden-
heit der bedeutung mit den slav. verwandt.

viv-

ryga p. reihe.  — ahd.  riga.
ryk-: asi. rykati brilllen: daneben  ri-
kati. kr. riknuti. s. rikati. Durch steig.
nsl. ruk brunft der hirsche.  s. ruka brummen
des bdren.  rukati. kr. ručati. č. ryčeti,
ričeti. p. ryknač. ryczeč. ryk gebriill.
Man merke  ryczalt gebrull.  os. ručec.
ns. ricas. klr. ryk. rykaty. r. ryk%.
rykati>, ryčatb. rykatb sja in der brunft sein
(vom schiveine).  — rm.  rgkni, r§gni vb.
lett.  rulet.

ryku : asi. ryki> v):/:/.oc gen. 37. 34 :
nur einmal nachgeiviesen.

rymu: p. rym reim. č.  rym. —
ahd.  rim. Vergl.  klr. rychma ver s  ouOp.oc:
eh aus  f und dieses aus  6.

ryndza: klr. renska, p. renska, žo-
ladek cielecy. sik. klag je namočena
ryncka. — rm.  rinzg magen.

r vnva : p. rynwa rinne.  os. ryna.
klr. rynva. — ahd.  rinna.

rvnuku : r. rynok% markt.  klr.
rynok. p. rynek. č. rynk. — ahd.
ring, bring. lit.  rinkas. lett.  rinka.

rysi: asi. rys h pardalis.  rysvica. nsl.
ris lynx meg. lex. leopardus lex. tigris
habd.  ris pigast panthera habd.  risev, gen.
risva, habd.  kr. ris luč.  s. ris. č. rys.

p. klr. ryš. wr. ryša. r. rysb. — rm.

ris pardalis.  ris, risop lynx. preuss.  luy-
sis. lit.  lušis. lett.  lusis. ahd.  luks. gr.

Trotz des  r ist venvandtscliaft mit
luk leuchten ivahrscheinlich:  rysb aus  ryksb.

l-yteru: klr. ryter egues.  rycer. ry-
car. lycar. r. rycarb. p. rycerz. č.

rytlr.'— lit.  ricerius. mhd.  ritter, ritare.

rlglti : ar. rbgla, heidnische gottheit.
der Russen:  simu i rbglu i perunu.

riv- : asi. 1'bvbn'b aemulans.  rbvenije
ep:?, sptSeia. rbvbnovati ^vjbouv. b. revne
se es gefdllt.  revnčše se. porevuuva se
mi ich h.abe lust.  rimnuvam begehren lat.
č.  fevniti naclieifern.  rozfevniti exacerbare.
p. rzewnič beioegt machen.  rzewnič sobie fiir
wyrzekač, biadač. orzewnič trdsten.  os.
revnič streben.  wr. revno zaplakala. r.
revnivyj eifersUchtig.  — rm.  r§vng, rivn§,
rihn§, rivnire zelus.

sabanu

287

samovaru

S.

sabaml : r. sabanu pflug mit radern.
sablja asi. nsl. s. r. siibel.  b. sa-
bija, sabja. č. Šavle. sik. šabla. p.
szabla. ns. sabla. klr. wr. šabla. —
rm.  sabie. magy.  szablya. lit.  šoble.
šoblis. Ein iveiterverbreitetes wort unsichern
ursprungs.

sabll : asi. sablt gallus.  sablica.
sabovfi: s. sabov sclineider.  nsl.
sabol, sambolj. klr. sabiiv ung.  — magy.
szabo.

sabliru: r. sabun- aloe.  — titrk.  sabr.
sadlo: asi. salo adeps.  nsl, b. s.
salo. o.  sddlo. p. os. sadlo. ns. sadlo.
p. sodili, r. salo. — preuss.  saltan speck
ist dunkel, lett.  sals ivohl slav. ursprungs.
Das wort wird mit  sisa saugen verglichen,
schiverlich mit recht: ein  sesalo findet sich
nicht.

sadulja: p. sadula art baum. Fehlt
bei Linde.  klr. sadula. — lit.  sadula
iveichholz.

safijanu : p. safjan safjian.  r. safb-
jani. b. sahtijan. — tiirk.  sa/tian.

sag'-: asi. sagati Y“l^slv 1. cor.  7. 36.-
slepc.  posagnati, posagati nubere.  posagi
nuptiae.  kr. poseg nuptiae (unsieher).  č.
posab dos.  p. posag. wyposažyč. klr.
posah dos, locus, ubi sponsa per convivium
nuptiale sedet.  wr. posah, posaha. r.
posagi, posaga dial.  ar. posjagi dos,
nuptiae.  posjagnuts, posjagati, : dieses wird
als asi. angesehen.  — lit.  pasogas. pasoga.

sagami : p. sagan kiichenkessel.  r.
sagami fiir  bokšaja čaša dial.  b. sahan.
s. sahan, san. — tur k.  sahan, sahn. lit.
sagonas. rm.  sahan. w iagy.  szahany.
gr.  ua/avt.

sagu: asi. sagi, ivohl „cilicium“.  nsl.
sag teppich jambr.  kr. s. sag. — Man
vergleicht lat.  sagum. saldi.

sacharti: asi. saharx> saccharum.  —
ai.  §arkara. p er s.  šakar. V er gl.  cukurtt,
šekerii.

saja b. s. art kleid.  nsl. šaja art
stoff (unsieher).  — tiirk.  saja.

sajda r. art fisch.  — and.  seidhr.
norw.  sejd, sei gadus virens.

sajdaku: r.sajdakt, sagajdaka, kocher.
klr. sahajdak, sajdak. č. sajdak, pytel.
p. sajdak neben  sahajdak. sagajdaka mrd
r. dial. durch „bogen“ erklart.  — tiirk.  sag-
dak, sajdak, sadak. lit.  seidokas kocher.

saka-: b. sakam wiinschen, suchen.
kr. sakati guaerere.  razsakati. r. sakatb
fiir  peregovarivatb dial. reden,  sakatati.

• { plaudern.  —- Vergl. rm.  sokoti denken.

saku: asi. sakult tasche.  nsl. b.
sak netz.  nsl. sačiti. s. sak. č. sak.
p. sak. sakwy guersack.  klr. sakula. sakvy.
r. saka. netz.  sakva. pr o saki seilerei, ver-
legenheit ist dunkel.  — lit.  sakvele. magy.
sz&k. alb.  sak. rm.  sak., n gr. cay.y.[.
tjayao6Xt. Wie  s zeugt , stammt nsl.  sak ušiv.
aus dem lat.  saccuajgaxy.oc. hebr.-chald.
sak. Entlehnung au^dem d. ist  nsl. Ža¬
kelj sack.  kaš. žak art netz.

salamacha: p. salamacha art brei.

r. salamata hafergriitze.

salaši : s. č.  salaš villa.  b. šalaš.
p. salasz, szalasz. klr. šalaš.' r. šalaši.
nsl. salašuvati ung.  — rm.  s§laš. magy.
szallas, szallani. tiirk.  salaš.

salbunu : kr. salbun sandkies.  — it.
sabbione, ivofiir man  sabljun enoartet.
šamani: asi. šaman, onus.  b. kr.

s. samar onus, clitellae.  č. sum, soum.
soumar sdumer.  — alb.  samar. rm.  s§g-
mariti. magy.  szamar esel. klr.  somar
ung. ngr.  aagožpi. lat.  sagma. gr.

it.  somaro esel venet, tiirk.  sčmčr saum-
sattel. b.  semer. kur d.  semer. Die
č. ivorter stammen aus dem d.: ahd.  soum.
mlat.  sauma, salma.

samovaru : r. samovam theekessel:
man denkt bei diesem worte an Cicero’s
authepta.  — 1 Vahrscheinlich ist es tat.  sa-
nabar. kalmiick.  sanamur stammt aus

savura

samviku

288

dem r. Als slav. ivird  samovaru im lit.
patsverdas aufgefasst.

samviku r. sambuca. — gr. cagffrArfi.
lat.  sambuca. mhd.  sambuke.

samu: asi. sami ipse, solus, unus.
samtcs mas.  samobratocb auTctSs^oc. samo-
jadbCb proximum perdens.  nsl. sam. sam
samebni ganz allein.  samorogač unicornis.
samec, samec — par ungerade  — gerade.
samota einsamlceit.  samojstra, samostrel
billiclifalle.  samotrelt, samotretji selbdritt.
b. sam. samičuk. samovila. s. sam. č.
sam. samota, samec, samotih y handschlitten:
asi. *  samotegj. p. sam. samiec. polab.
somiic. somaica. os. sam. sanc. samica
iveibchen.  r. samu. samecu. — ai.  samas
similis, wofilr man slav.  somu. erwartet.
got.  sama. šamana, ahd,  šaman. gr. bg.6q.
Vergl. jhm.  sama idem.

sandukti: s. sanduk kiste.  b. sum
duk. klr. sunduk. r. sunduku. — tilrk.
sandgk. lett.  sundaka, sundurs tornister.

sandžaku : b. s. sandžak fahne, be-
zirk.  p. sedziak ricliter, an  sad erinnernd,
von demselben jedochtkaum ableitbar, daher
ivold tilrk.:  SfjdziaHr u turkow. — tilrk.
sandžak lanze mit einem rossschiveif, fahne,
bezirk.

sani plur. f.  nsl. schlitten.  sankati se.
b. sani. sanije. s. sanjke. saoni. saonice.
č. sane. p. sanie. os. ns. sane. klr.
sani. r. sani. — magij.  szan. rm.  sanie.
lett.  sanus, sanas.

sanitu: asi. sanitu sanctus. Unmittel-
bar aus dem d.: ahd.  sancti. mhd.  sancte,
sante. Das wort findet sich indessen nur
in r.-slov. guellen.  nsl. sent: Šempeter,
šentati lastern.  š: Škocjan sanctus cantianus.
šent, budi duh. Mit sanctus , s. sat, hdngt
auch  kr. sut, su zusammen:  sat Ivanac.
sut Ivan. su Stipan, kt ivird slav. sonst
jt, tj oder  k fdllt aus.

santt : asi. sanu dignitas, honor.  sano-
vitu. sanovbniku: dam.it hdngt  samuraj zu¬
sammen, wofur gr.  cajn \i-qq.  r. sanu. pri-
osanitb sja. osanka iviirdevolles aussehen.
— Das wort ist tilrk. ursprungs: nordturk.
sanamak compter, estimer; Bsaifiir r.  čestb,

V

počestb. human,  san numerus. Das ivort
kam aus der sprache der tilrk. Bulgaren
in die kirchensprache und durch diese in
das r.  sanu ist nicht pann.

sani: asi. sanb f. draco. č.  san,
sane /. san m. dial.  sanot.

sapogu: asi. r. sapogu calceus.  klr.
sapoh. — lit.  sopagas. Vergl. lett.  zabaks.

sapu nu : asi. sapunu sapo.  nsl. so-
pun jambr.  b. s. sapun. polab. sip&v
plur. gen. ist d.  — rm sgpon. alb.  sapun.
magy.  szappan. tilrk.  sabun. gr.  ocktov.
ngr.  conreivi. tilrk.  sabun. Aus dem d.:
ahd.  seifa, and.  sdpa stammen  nsl. žajfa,
ns. zeipa. Das auch in den finnischen
sprachen  (saipio, saipua) verbreitete wort
ist unsichern ursprungs: man denkt an ent-
lelinung aus dem tat.

šara nsl. s. stiefelschaft.  č. sira. —
magij.  szdr.

sarafanu: r. sarafanu art frauen-
kleid.  p. sarafan, serafan. — pers.  se-
rapa art langes kleid. gr.  capam? bei
Hesjchius.

savana, saranča klr. heuschrecke.  p.
szarancza. wr. sarančuk geflilgeltes insekt.
r. saranča ivanderheuschrecke.  — Manfilhrt
ein tilrk.-pers.  džaradža an.

savan daru : s. sarandar, salandar al-
mosen an die monche, todtengebet auf vier-
zig tage.  — ngr. aapandpi. Vergl.  sorokii.

Sarka s. art ivildente.  — magy.  sz&r-
csa fulica atra. rm.  sarče. tilrk.  serce.

sarža b. r. art ivollener stoff.  č. sarše.
(p. szarza graues tuch gehort zu  sčril). —
it.  sargia. fz.  serge. lat.  serica. rnlat.
auch  sarica.

sasu 1.: as. sasinu Sachse.  p. os.
wr. sas. polab. šosky, šosky vornehmer
Deutscher.  — ahd.  saliso: in  sas- ist  h aus-
gefallen. lit.  saksas, sasas, sos.

sasu 2.: nsl. sas entsetzen.  sasiti er-
schrecken.

sasygu: asi. sasygu fornax fusoria.
savantt: asi. r. savanu sabanum.  b.
savan. — gr.  cagavo v. mlat.  sabanum.

savura b. ballast.  — rm.  sabur§. Aus
dem ngr.:  ca^oupa. mlat.  saburra.

sazanu

289

sed-

sazailll: r. sazanx karpfen.  ■— ngr.
turk.  sazan.

saztl: b. saz sckilf.  p. sasina schilf
zum dilngen der čicker.  — turli.  saz.

SCČg- : asi. scegh. solus.  sceglo x.ax’
tofav nicol.  cegbt. cčg^hi.: cegi>hT> roditi
se imafri pat.-mih. 169.  s. cigli. ciglovetni
(cigiTi-et-biri). cikti. p. szczegol das ein-
zelne, besondere, im gegensatz zu  ogol. szeze-
golny, sam jeden. kaš. ščegulc/iir r.  ot-
delbnyj kusolci. klr. ščehol’aty sich putzen.
r. ščegolb stutzer.  ščegolovatyj: die bedeu-
tung Hat sich aus der bedeutung des singu¬
laren, besondern entioickelt. In der bedeutung
iceichen ah č.  stehly, štehlj', štllily schlanlt,
r. ščegolbnyj fur  ostryj. W. vielleicht  slug.

se p., wie es scheint, verstčirkende par-
tikel:  jestem se poczciwa vollcsl.

sel)(l-: asi. sedm r L aus  sebdnrt sieben-
ter.  sedmb sieben:  sedmb ta hlčbrb marc.
8. 6-zogr.  sedmišti, -šdy, -ždy siebenmal.
nsl. sedmi, sedem ušiv.  č. sedmy. sedm
(sedem, sedum). p. siodmy. siedrii. r.
senib. — Hinsichtlich des  bd vergleiche
man  epSop.cc. lit.  septlni m. lett.  septini
m. ai.  sapta. zend.  bapta. got.  sibun.

sebru: as. sebn> plebejus, jedoch frei,
nicht  rab. nsl. sreber rusticus habd.  kr.
sebar. ' s. sebar, težak. Man denkt an
das volk der Sabiren  ca^eipoi, IGvo? ouvvotov.
Das ivort hat mit  sjabri nichts gemein.

SC(1. Die W.  sed erscheint in den
davon abgeleiteten stdmmen I. als  sed,
11. als  send, III. als  sed, IV. als  sad.
I.  sed. asi. sedlo sattel.  osedlati satteln;
selo fundus, eig. das besiedelte.  seljanini,
poseljaniirb rusticus.  selište tentorium, aula.
-seliti, -seljati. selitva habitatio. (Vergl.
got.  salitlivos). naseljenaja, vtseljenaja ist
v]  o!y.oup.švY| (terra) habitata.  nsl. sedlo;
selo. sedlo, jetzt meist  selo, ON.  b. sedlo;
selo dorf.  selište Vinga.  selenin. selae. s.
sedlo, sedlati, seldati; selo. as. zaselbkb.
č. sedlo; selo dorf, acher neben  sedlak bauer,
sedlištč ivohnsitz.  sik. sedliak. p. sio-
dlo sattel;  siolo, sielo dorf.  siolka bduerin
dial.  sielanin. Daneben siodlak. siedlič seinen
sitz nehmen.  osiedlic ansiedeln.  siedlisko.

rozsiedlina. kaš. sedla bank.  polab. sedlu.
sattel;  sedlaist ON.  os. sedlo; sydlo ivohn¬
sitz.  sedlak bauer.  ns. sodlo sattel;  sedlo
sitz.  sedlišdo ON. Zedlitz.  klr. šidlo. ši-
dlaty; selo. pryselok kleines dorf.  osela
voohnort.  r. sedlo; selo. selitb. — rm.
selište. lett.  sedli, segli sattel. ahd.  sa-
tal, satul ; and.  sodlmll ; d.  sattel konnen
auf  sed nicht zuriickgefilhrt iver den: man
vermuthet entlehnung aus einer idg. sprache;
es darf auf slav.  sedlo hingevoiesen iverden.
Der zusammenhang von  selo dorf mit  sed
wird in obrede gestellt trotz  sedlo im c.
sedMk und sonst; dagegen kann atterdings
got.  salithvos ivohnung eingeivandt werden:
sicher ist, dass die andern erklarungen
unzulassig sind. II.  send. Die W.  sed
mit nasal verstarktem vocal tritt in den
praesensformen ein:  asi. seda. sedi: ein
impf.  sedeab% kann ich nicht nachiueisen.
č. sedu neben  sadu. p. siade: im inf.
neben  siešč die unhist. form  siašd. sied-
nac. kaš. sinac. r. sjadu, inf.  sdstb

neben dial.  sjastb. Dagegen  s. sjedem.

III.  sed. Die W.  sed mit gedehntem vocal
tritt in den inf.-formen ein; ferners in
dem verbum durat.  sddeti und in der iter.
form:  sčdati. asi. sesti, sedob^ usw.  sč-
deti. sedati, sedalište. rasesti se scindi.
raselb scissio.  preseda insidiae.  sesedi,
sesesti se. nsl. sbsti. bodo poseli zemljo
possidebunt trnih,  sosed, soseska, soseščina
gemeinde.  sesedati se gerinnen, sich setzen.
zased insidiae habd.  sedno satteldruck.  b.
sedja, sedna»5. sedalo, sedenka gesellschaft.  |
STjSod,. blizosčd. kr. side besiditi fieng

an zu sprechen.  s. sio, sjeo : asi.  sekt.
sjediti. sjedati. sijelo sitzgesellschaft: asi.
*sčlo. susjed. č. sedati, soused. sidlo
ivohnort.  sidliti. p. siedzieč. siedziba

ivohnsitz.  siadač. sasiad. os. (sydnyč so).
sydač so. susod. ns. sejžeš. sedaš, su-
sed. klr. šisty. šid’ity. sušida. wr. sesč.
sčdač. sedziba. sused. r. sčstb. nasestb
aufsitzstange.  sidetb. sedatb. osedlo colonie.
razselyj scissus.  razselina. selo sinken.  so¬
seda, dial.  sused r b. — lit.  sedu. susedas.
Die W.  sed wird durch zioeite steig. IV.  sadit.

19

sek-

290

sel men

asi. sadr> planta.  sadovije. saditi, saždati
plantare, figere.  dosaditi injuria afficere.
dosada. prosaditi rumpere.  sažda russ,
eig. was sich cmsetzt.  nsl. sad. saditi,
saja russ.  sajav. b. sad. sadina. sadja vb.
saždi plur. russ.  s. sad. saditi, sadjati.
nasad bruteier.  sadno sattehvunde des pfer-
des.  8 . sad. saditi, s&ze. sazavlca. sadno,
sadmo satteldruck.  p. sad. sadzič, sado-
wic. osada. rozsada. sadno, sedno ivund-
geriebene stelle.  sadz, sadzawka fischkasten.
sadziba, aus dem klr.  sadyba. sadze. polab.
sodz&i russ.  os. sad. sadžič. sadžba. sazy.
ns. sad. sajžiš. vosada gemeinde.  klr. sad.
sadovyty. sadyba. dosada verdruss.  roz¬
sada. saž, sažok fiir  chliveč. sažavka. na¬
sad kalin chrest. 479.  wr. sad. rosada.
sadziba. saževka. r. sadx. sadite, dosada.
osada. posadi, posadnikrt. zasada. saža
russ.  sažalka setzteich.  sadno aufgeriebene
stelle.  — rm.  dosadg. rgsad. posade. po-
sadnikg concubina. magij,  naszdd schijf.
rasza pflanze zum versetzen. preuss.  sosto
bank. lit.  sesti s. sostas. sedeti, sodas
garten.  soda dorf.  sodinti pjlanzen.  (sodinti
berussen).  sudžei, sodžiai russ.  sodiba. sod-
nas. susedas. rasoda setzlinge. lett.  sest.
sedet, sadža dorf.  sodeji, sodri russ. got.
sitan. satjan, das jedoch lautlich nicht dem
saditi entspricht. lat.  sed. gr.  13. ai.
sad. sada sessio.  sadaja.

sek- 1.: r. osoka endroit oil Vanimal
est trague. Man darf bei diesem worte an
lit.  sekti, selen folgen denken.

sek- 2.: Die W.  sek luit gedehnten
vocal: nur in  sekyra naz. backe zogr. ostrom.
scheint sich  e erhalten zu haben, ivogegen  s.
sjekira eingeivendet werden kann.  asi. selca,
sesti secare.  poseki. rop/;;, sasekt mehlkasten.
sččivo axt.  seča, sečb. sdčbm. januarius
(loolil vom holzfdllen). iter.  -sekati, -secati.
nsl. sččem, seči. sečen februar,  preseka
gehau.  sekira, ščira. senosek mdher.  b.
selca vb.  snčivo iverkzeug.  s. sječi, sije-
čem. sjekira. sječa. sječivo schneideinstru-
ment.  siječanj jdnner.  č. selcu, seči. sekera.
sousek kornkasten.  paseka verhau , holz-
schlag.  sik. susek, trubla dial.  p. sieko,

siec. sielc hauen.  siekiera. sasielc banse.
pasieka verhau, bienengarten.  siecz, sicz
kosakenverliau, aus dem klr.  polab. sect.
eusect abhauen.  silč&ra, sik&r. os. syku,
syc hauen.  sekera axt.  ns. sekaš, sekera.
klr. Šilcu, 4ičy. pašilca. solcyra. zašile banse.
Vergl.  osoka scharfes riedgras, carex acuta.
wr. selcu, seleči, sekera. sečen jdnner.  soka,
osoka carex.  r. selcu, sečb. sekate, seča,
sečb. sekera, sokera, sčlcira. osoka carex.
— magy.  szuszelc. aszag segmentum:  č.
osek. rm.  sgseak. susaj. sgkure: der
accent spridit gegen den lat. ursprung des
ivortes. lit.  silcis hieb.  sekis december:
sllcis arba grudis. paselcelis schmiedeliammer.
šetlca liaclcmesser ist r.  seelca. ahd.  seh,
secb pflugmesser. lat.  sScare. Man ver-
gleiche audi  asi. osčlcn ovile glag.,  nsl.
osek hiirde.,  r. oseki. fiir  paseka, izgo-
roda izn. lcokevn; osikx, mesto, gde sto-
jatn ulbi. oseki. ovile ist man geneigt mit
ahd.  sweiga und gr. arj.oc, zu verbinden.

seka kr. s. untiefe, syrtis,  brid. —
it.  secca untiefe, sandbank, ldippe.  s. se¬
kati, pljuskati vodu iz barke it. seccare.
Vergl. jedoch lit.  sekis, selcluma und lett.
sece, selcla Untiefe, sandbank.'

sel-: r. selava cyprinus alburnus.  wr.
silava. — lit.  selava, salava.

Seidl : r. selbdb, seledlca hdring.  klr.
seledlca. wr. seledzeč. p. šledž. —
preuss.  syleclce. lit.  sillce, silkis. lett.
sillce aus  sildke. Das wort ist entlehnt:
and.  sild. aschived.  sild. sduved.  sili: da-
von audi finn.  sili, ehstn.  sillc, gen.  silgu.
Im and.  sild glaubt man  solb salz zu er-
kennen:  s. renga usw. berulit auf d.  hering,
ahd.  baring, bei dem an  halec gedacht wird.

selinu: asi. selim., selina ušXivov. as.
selina. s. selen. — rm.  sgling. Aus dem gr.

selmeii: asi. sleme balken.  nsl.
sleme. s. šljeme. č. sleme. sik, sle¬
men. p. szlemie fiir  šlemig. klr. sele-
meno ung.  ar. solomja, das durch  pro-
livi erkldrt wird, gelibrt nicht hieher.  —
lit.  šelmu, šelmenis giebel; daneben  zelme-
nis. šalma balken. magy.  szelemen. Man
vergleicht as.  solino beti. gr. aiky.u gebcilk.

291

senti

selp-

sclp-: asi. vistapeti exsilire: daneben
vijslepati. Ver gl.  nsl. slap wasserfall. p.
r. felilt das wort. Vergl.  slepa-.

selz- 1.: asi. slezena. nsl. slezena,
sklezena, sklizenka. b. slezena. kr.
slezenjiv spleneticus.  s. č. slezina. p.
šledziona statt des erivarteten  šleziona.
klr. seležinka. r. selezenka, alt  selezena
tichonr. 1. 201.  selezenja 1. 128; 2. 358.
359. Mit dem p. stimmt hinsichtlich des  dz
das neben  seležinka vorkommende klr.  se-
ledjanka uberein. Ausserdem besitzt das p.
die form  slodzona, das sich an  soldu (sla¬
dkim) anlehnt: auch os.  slozyna iveicht im
lo ab; man envartet  slezyna: vergl.  šlez-
nička milzkraut. Im  us. slozyna ist  1 nicht
ertoeicht. Die slav. formen setzen wie das
ir.  selg ein ursprachliches  selgh-, sergh-,
(spelgk-) voraus. Wiepreuss.  blusne, lit.b luž-
nis, b lužne damit zusammenhdngt, ist dunkel:
es beruht wohl auf  splužnis. lit.  ž p as st zu
slav.  z aus palat.  gh: zend.  spereza, ai.
plilian aus  splikan. gr. vVkrp.  c~Xay/vcv,
lat.  lien stehpi vom slav. ivort weit ab. Vergl.
it.  spianza Veglia.

selz- 2.: r. selezenb, selečim entrich.
klr. selezeri, selech, selyk. Vergl.  p. šlizien
PN. aus  slezien. lit.  seležianius. zelzinas.
Man vermuthet venuandtschaft mit  selzena,
vielleicht der farbe wegen, ivolil ohne grund.

sendra: asi. sedra Opčgpc«; geronnene
fliissigkeit:  sedry kr r ivtny. s. sedra, siga
kalksinter , č. sadra, sadra gyps,. urspriing-
lich vielleicht „sinter u . Vergl. ahd.  sintar
metallschlacke.  p. zendra, zyndra, zedra.
Ut.  dzindra.

sonet- : nsl. presenetiti incantare.  pre¬
senetiti se obstupescere. Abseits steht  obša-
nost confusio.  kr. presenetiti se. Vergl.
senuti delirare verant.  s. zasjenuti deci-
pere mik.

song-: asl.segnati den arm ausstrecken.
seŽMib klafter. iter.  -s§zati. prisesti, pre¬
gnati beriihren: daher  prisega eid.  prisesti,
prisegati schivdren: der eid wurde auf etwas
geleistet, dat der schiuorende berUhrte.  nsl.
seči, segnoti. seženj, sežem, prisega eid.
priseči, prisegati: vergl.  v roke seči fidem

dare lex.  b. segna, posegam, doseguvam
vb.  sa>žen. kr. seči. posizati arripere.  s.
segnuti, sezati. sežanj. č. sahnouti. sak
ausstrecken der kand, klafter. dial.  šaha
dreva, siha dial.  prisaha. pfisdhnouti, pri-
sdhati. sik. pri samej zemi prisaham.
p. siagnač, si§gnac. siag. s^žen, loofiir man
siažeii envartet.  przysiega. przysiač, przy-
siegnač. kaš. signanc. polab. sazma
(*sežimen) faden (holz).  os. sahač. sah.
sažen. pfisaha. ns. sčežan klafter.  pši-
sega. klr. pryšaha. pryšahnuty. pošahnuty
erlangen.  r. sjagnutt, sjagats. saženb
fiir  sjaženb. prisjaga. ■— Vergl. lit.  sekiu,
sekti ivonach die band ausstrecken.  sek-
snis klafter.  segti, priseliti schivdren.  pri¬
seka, prisega eid. lett.  sažens. ai.  sanj:
abhišaiiga eid. Aus  sežtrn. mrd wohl rm.
stinžin, stinžen klafter und daraus b.  stan-
žina entstanden sein: vergl. jedoch ns.  sčežan.

senk-: asi. seknati fluere.  iseknati
effluere:  iseče voda. isecati deficere:  ise-
čet r i> ljuby. brašnonm is§čenije. preseknati,
presecati deficere, siccari.  usecati emungere.
steig.  *sak-: presačenije. sačilo fornax,
eig. der ort des troeknens.  prčsačiti istočb-
nik% sin.  nsl. useknoti emungere.  use-
kovanje nosa. b. prčsekna versiegen:  voda
da bi preselamla mil. 71.  reka mi seknnla
45.  selena emungere.  s. useknuti emun¬
gere.  oseklo je more. oseka maris recessus.
č.  saknouti, sakati sickern.  sik. sviaklo es
sickerte ein fiir  vs-. p. siaknač, minder gut
sieknsj.6. wysiakac schnauzen.  saczyč in
tropfen fliessen machen.  wsaczyč einsickern
lassen.  os. saknyč. klr. všaknuty ein¬
sickern.  vyšakaty n6s emungere.  r. sjaknutb
tropfen dial. versiegen.  izsjaklyj trocken.  pro-
sjakatb seihen.  sekate fiir  močite sja dial.  —
lit.  išsekti versiegen.  sunkti absickern. lett.
sikt, siku versiegen. ahd.  slhan seihen.
ai.  sič, sinčati. Vergl.  sik-. Vielleicht sind
die formen fiir „trocknen“ von denen fiir
„fiessen“ zu sondern.  s. sekati aguam
projicere e navi ist it.:  seceo. Vergl.  oseka.

senti: asi. seti praes.  seta, se aor.
inguit. Ein wort, das auch in sin. vorkommi.
seta, to jesta reče psalt.-tolst. 87.

19 *

292

serdo

sentjti

sentju: asi. seštb prudens.  — Dunkel:
man denkt an lat.  sentio. Vergl. lit.  sintieti
denlcen.

senlei: nsl. senec, senci schlčife: da-
neben  osemci, ivas an magy.  szem auge,
daher gegend um die auge,n, denken Hess.

šepa-: ns. šepaš klopfen (vom herzen,
vom puls). Vergl.  b. sepna, sepnuvam
erschrecken (im schlaf).

sel'-: sera, sbrati cacare ist asi. nicht
nachgemesen.  nsl. ser jem, srati, serja, sirja
stercus.  s. serem, srati. it er.  -sira ti. č.
seru 7  srati. p. sram, srač. polab. s krat ca¬
care.  sere cacat.  nos&rat incacare.  os, seru 7
srač. srava durchfall.  ns. seru, serom,
sraš. klr. sraty. wr. sur mist.  r. Das
verbum fehlt in den ivorterbilchern.  sora
schmutz: vergl. gr. caipo).  (Kopo?. -—■ lett.
serit. Vergl. magy.  szar merda, das nicht
slav. sein soli, weil aus dem r. keine ivorter
in das magy. gekommen seien, wobei man
nur an das grossrussische denkt.

seri)- 1.: p. pasierb stiefsolin.  pasier-
bica. klr. wr. paserb. paserbica. r.
paserbt. Vergl.  klr. pryserbyty ša sicli
an jemand heften.

seri)- 2.: s. srb, srbin; srbalj, srbljin
Serbe.  os. serb. serby Wendenland.  ns.
serbski, serski. — rm.  sirb.

serb- 3.: asi. srebati sorbere.  nsl.
srbati. srbotati, daneben  srebolja molke.
b. srebam vb.  p. sarbač neben  serbač,
sorbač. klr. vyserbnuty chrest. 284.  wr.
serbač. r. serbatb. Daneben nach  tert, tret
nsl. srebati meg.  srebsti. č. strebati. kaš.
strzebac. os. srebač. ns. srebaš. Mit
dem auslaut  k: asi. srakati. nsl. srkati,
srknoti. b. srakam vb.  s. srkati, srk-
nuti. č. srkati. p. sarkač, szarkač.
— lit.  surbti. srebti. srubti. siurpti. sur-
bele blutegel.  surbuloti. lett.  surbt neben
strebt. lat.  sorbei'e. gr.  po^sto aus cpotfie).

serbal-: r. serbalina liagebutte. Vergl.
sorobalina, sorbalina brombeere.
serci: s. srč m. eiche.

SCI’ (laku : p. klr. serdak brustlatz.  —
lit.  serdokas, šerdokas. Vergl. klr.  oser-
dak art iveste:  serdo.

serdo , daraus das deminut.  asi.
sradbce herz.  nsl. s. srdce. nsl. srdce,
otlina srčdi ogelne kbpe guandelraum.
srčnik mittelfinger.  b. sradce. č. srdce.
p. serce, čilter  sierce. (Vergl.  milosierny).
serdeczny (lit.  serdečnikas) spannnagel.
os. (dafiir  vutroba, asi.  atroba. ns.
vutšoba, hutšoba). klr. serdce. wr.
serce (nicht  š). r. serdce. serdo bezeich-
net I. in den formen  tert, trat den sitz der
gefuhle, II. in der form  tret, tret, teret
die mitte. I.  asi. sraditi se ziirnen.  sra-
ditb zornig.  blago-, dn.zo-, laško-, vyso-,
zi.losradu,. besražda vecors.  milosradi. barm-
lierzig (got.  armahairts). Vergl.  sradobolja
venvandter, eig. der das mitgefiihl erre-
gende.  sradobolb. usradije alacritas.  nsl.
srd ira meg.  srditi se. srdit. b. sradja er-
zurnen.  sr - bdit. sračen, srtčeliv muthig.
sračba, si"bžba aus  srdžba. s. srditi, srčiti.
srdit, usrdje. srdnja. srdžba. srdobolja dy-
,'Asenteria (vergl. rm.  inima če re). č. srdaty,
srdnaty muthig.  p, sierdzič. sierdzič sie.
rozsierdzie furor.  klr. serdyty sa. serdo-
bola consanguineus.  r. serditb. serdityj.
serdobolie mitleid. II.  asi. srčda mitte;
mittivoch nach dem ahd.  mittawecba. sredč,
sredu. sredbnb. nsl. srčda. sredica, srdica
hrume. Hieher gehort voohl auch  srenja sitz
der gemeindeobriglceit.  b. sreda mitte.  sreda
mittwocli.  srčde, sred, strede, strcd adv.  s.
srijeda. srednji, č. stfeda, stfida. stfedmy,
stfidmy der mittlere, massige.  stredni. stfed
adv.  p. srzoda. srzedni. pošrzod. kaš.
strzoda. strzeni mittlerer.  polab. sreda mitte,
mittivoch.  sridny. os. sčeda. sfodka krume.
ns. sfedny. klr. sereda. seredyna. na se-
red. wr. posrodok, aus dem p.  v seredku.
sereda. sered adv.  r. sereda, sreda, se-
rednij. poseredkomrb. sered r b dial.  sredstvo.
lit.  sereda. sreda mittivoch stanimt aus dem
d.: es ist in Pannonien aufgenommen ivorden.
Nach der zahlung der Slaven, die mit dem
montag beginnen, iviirde der donnerstag die
mitte der woche bilden.  — rm. alt  usrgduit.
osirdie eifer.  sirgui vb.  sirgufticg: daher
sirg eile.  de sirg. preuss.  seyr herz.  sirs-
dau unter. lit.  širdis. priširdis. širdlti s

serdicl

293

serna

zilrnen. Entlehnt .  sereda, seriada fur
alteres  pusevaite mittivoch. lett.  sirds. pa-
sirds magen.  sirditi s zornig iverden. arm.
sirt, gen.  srti. gr.  xotpBi'a. lat.  cordi (cor).
got.  hairto. air.  cride. Slav.  s ist palat.  k.
Dagegen ai.  krd aus  ghrd. Mit  serdo mag
zusammenhangen  č. štren, štren baum-
mark, eiterstock aus  sredm.. Aus  streli ent-
stand  *zdren (nozdrt aus  nostrb), dren.
p. zdrzen, drzen, rdzen, di*dzen. os. dren.
ns. džeri: vergl.  os. žro, zfo. Baummark
ist  nsl. srdek: daneben  svrg, svrž; s. srž,
srčika: daneben  srž, srš; klr. serce; r.
serdcevina; lett., entlehnt,  serde; fz.  le
coeur d’un arbre.

Serdici: asi. sredbcb. — gr.  capBt v:r h
CTepS’xvj.

serg- : die W. geht  asi. nach  tert, tret liber
in  sterg, streg: str ega, stresti vb. servare:
daneben  striga. streg r b zoupi nct 2 . 174. (Vergl.
ostroga vallum, castrum). Aus  serg ivird
sorgu: asi.  sragi. austerus, tonus, wom.it
got.  saurga sorge verglichen wird. Regel-
mčissig tritt  t zwischen  s und  r: straži., stra-
žij custos.  straža, stražbba custodia.  nsl.
strčžem, streči erwarten, auflauern.  vstreči
(komn) gefallig sein.  postreči (koga), strežba
'dienst.  b. straža, kr. ustrže vidit Veglia.
s. straža, strog ist r.  č. strehu, strici,
ostraha sorge.  nastraha koder,  strahovati
bewachen.  straže, strdž. p. strzege, strzec.
stroža: daneben  straža, strož: daneben  straž,
przestroga icarnung.  nastroga koder,  srogi
grimmig, sehr gross.  nasrožyč. ostrog ver-
pallisadirung. ap.  strzodza custodia flor.
entspricht einem asi.  strezja aus  stregja.
os. stroža: daneben  straža. klr. sterehu,
sterečy. -sterihaty, -sterekaty. ostoroha.
zastoroha verwahrung.  storoža. byty na
ostroži vorsichtig sein.  ostroh gefangniss.
wr. scerehu, scerehci. scerehač. zasce-
roha. seerežonyj f-iir r.  ostorožnyj. stro-
gij fiir r.  čutkij, ostorožnyj, ostrožnyj.
storoža: daneben  stražnik, strež se impt.
r.  steregu, sterečb. -steregatb. sterežitb
dial. fiir  storožitb. Aus  sorgi. erwartet
man  sorogib, das nur in  soroga fiir  ne-
sgovorčivyj čelovek-b dial. vorkommt:

dafiir sonst  strogij streng, das ivohl dem
p.  srogi seinen ursprung verdanlct.  strožitb
fiir  staratb sja dial.  ostrogi, befestigter ort.
stroga dial. fiir  ostroga. ostorožnyj. sto¬
roža neben  straža, stražba. storoža. nastoro-
žetb neben dial.  nastrožetb. — rm.  straža.,
strežui vb. lit.  sergti. sergeti. sargas
wdchter.  sarga, sarktis ivache.  sragus ist
p.  srogi. stražininkas. lett.  sargat hiiten.
sargs ivdchter.  stroža ist p.

sercll- 1.: asi. v%srxhnati wohl „erigi“
tichonr. 1. 258.  srxšati. vxsrxhl r i. naz. 178.
srxhxkx asper. Durch steig.  sorh, daher
vxsrašiti erigere.  nsl. sršati icollartig sein.
lasje mi srše. nasršiti se die federn strciu-
ben.  usrhel, strhel, nezdrav se videti v lice.
Vergl.  srhovi me prolaze es schauert mich,
was als kr. angeftihrt wird.  b. nastrx-
hnuvam (za kosa) vb.  s. stršiti. nakostri-
ješiti das liaar strduben.  p. nasierszaly,
naježony. klr. šerechatyj rauh.  wr.
šerchač, ieršič rauh machen.  r. šeršavyj
rauh.  šorochi. rauhe oberfldche.  šerocho-
vatyj. šerošitb. šorochyj bunt.  šorošenami
glavami. Vergl.  šoroclrb gerdusch. In p.
szorstki, szerstki rauh, nicht glatt hommt
das urspr.  sers zum vorschein: lit.  šurk-
štus rauh, scliarf. Anlautendes E fiir  s tritt
audi in r.  šerstb, asi. usw.  srxstb ein.

sercll- 2.: asi. srxša vespa,  srbšenb,
strxšenb, strxšblx crabro.  nsl. sršen horniss.
s. sršljen, stršljen. č. srch, sršen, sršdn.
sršaty rauh.  p. sierszen, szerszen. polab.
sž.rsen. os. ns. šeršeii. klr. šeršeii, šer-
šun. r. šeršeni.. — preuss.  sirsilis. lit.
širšu. širšonas. širkšlls, širšlls. Vergl.  č.
sršeti summen und  serch- 1.

sermenga: p. siermiega grobes bauern-
tuch.  klr. semrjaha. wr. sermjaha. r.
sermjaga. dial.  sermjagx. — lit.  sermega.
Sicher fremd.

sermu: asi. Srem-b. s. srijem. —
magy.  szerem, daraus p.  seremski. gr.
aipp.iov, * (jeppiiov.

serna: asi. srxna reh.  srxnx. nsl.
srna. b. srxna. s. srna. srnče. č.
srna. srn. p. ns. sarna. kaš. soren.

sernu

294

seno

os. sorna. serna. klr. serna. sern. r.
serna. — lit. lett.  stirna befremdet.

sernu: asi. sreni, toeiss.  nsl. sren
reif, liarsch, der er ste schnee, gefrorener
schnee.  srenj schneekruste.  č. sfin, strin
eis an baumziveigen.  sik. srien eisstoss.
p. šrzon, šron, szron reif, gefrorner thau.
šrzenisty. szren, drobna kra na potokacli.
klr. seren ung.  šeren. pošerenity sich mit
šeren bedecken.  wr. seren (richtig  seren)
schneekruste.  r. sereni fiir  gololedt reif.
dial.  čerem. — Vergl. lit.  širvas, širmas
apfelgrau.  širkšnis, šerkšnas reif.  sarma
gefrorner thau. lett.  sersna reiffrost. Vergl.
solna. Slav.  s ist wolil palat.  k.

šerp-: p. sarpnae fortreissen dial.
serpanka, sierpanka p. art kopfputz
der frauen.  — turk.pers.  serpenek: vergl.
serpoš, šerbuš, tarpoš, s.  tarpoš.

šerpu: asi. srtpi sichel.  nsl. srp.
srpan: mali srpan juti,  veliki srpan august.
b. sn>p. s. srp. srpanj. č. srp. p. sierp,
sierzp. sierpien. os. ns. šerp. klr. šerp.
wr. serpen. r. šerpi,. serpent. — lett.
sirpe. gr. apirg. lat.  sarpo. Vergl. alid.
sarf' scharf. p.  serebszczyzna, minder richtig
sierpszczyzna, art abgabe unrd von  sierp
abgeleitet und durch „sichelgeld‘ (  erkldrt: es
steekt in dem worte icahrscheinlich der volks-
name  serb- 2.

serstl : asi. sristb pili.  nsl. srst.
č. srsf. dial.  sršc, žinč. p. sieršc, szeršč,
sierč. os. seršč. klr. šersf. r. šerstb.
— lit.  šerstelis fell. Vergl.  serch- 1.

sert-: s. nasrtati. nasrnnti viher einen
herfallen. Die lautfolge  sert ist nicht sicher.
b.posrinil/itr r. smutnyj. Vergl.  sertiti se:
nsl. puran se srti gerdth in zorn Ukrain.

serv-: b. nastrijvja se sich veriodh-
nen. Durch steig.  sorv-, daher  nasraviti ge-
ivohnen.

seriga: r. sertga ohrring.  serežld, u
petucha na šei, podveski dial.  klr. sergi,
kulcyky. Man denlct an  asi. usoregi,:
vielleicht stammt jedoch das wort vom
ntilrk.  sertga ab.

set-: asi. settnt extremus.  b. seten.
setne adv.  r. sett fiir  konečno dial.

se- 1.: asi. seja, seti, sejati siien.
part. praet. pass.  seni>, sani,, seti. part.
praet. act. II.  seli. setva, sejatva. seme.
iter.  -sevati. nsl. sejem, sejati, seja, se¬
tev, setva, sel saat.  seme. Man beachte
gostosevci plejaden, wolil „die dicht hin-
gestreuten“.  b. seja vb. part. praet. pass.
set. aor.  poseh. sedba, sejidba. seme. s.
sijati aus  sejati, sjedba. sjeme. č. siti,
seji. setba. oseni. sime (semeno). p. sia6,
sieje. siewa6. siew, siewba, siejba, siewka.
siemie. siacie filr  zbože. polab. sot siien.
sije sdet.  sot saat.  semnii (semeno) same.
os. syc, syju. symjo. ns. seš, seju. semje.
klr. šijaty, siju. rosivaty. nasine samen.
sivba. šijatva saat chrest. 485.  wr. sevba.
r. sejatb, seju. sevi. semja. iter.  -sevatb,
-soivatb. usevoki, posejannyj vdali. —
preuss.  semen. lit.  seti, seju. semens, se-
menis. lett.  set. got.  saian. lat.  sero
aus  seso, sevi, satum. gr.

se- 2.: p. osie6 f. ort, wo der hopfen
gedorrt wird. Vergl.  ozd-.

s6či: klr. šič, erkldrt durch  koš, sto-
lyča chrest. 414. Vergl.  sek- 2.

sddu: asi. sčdi grau.  prosddi. ose-
deti grau iverden.  sbdina. sedinavi. nsl.
sed, siv. sedinjast ung.  kr. sed ung.  pro-
sid. s. sijed. č. šedy. šedivy. p. sza-
dawy aus  siadawy. szedziwy. szadzieč,
szedziec, szadzič, szedzič, szedzie. sza-
dziec, sadziec ivasserdost.  siedž art pilz.
szadž, sadž, szedzizna, s§dziol reif.  kaš.
šady. šadomorz reif:  morz fiir  mrož. os.
šedživy. klr.šidyj neben p. š adyj. r. sMoj.

sem l: asi. semt, richtiger wohl  somi,ja,
f. persona.  semija mancipia.  semini, man-
cipium.  klr. semja familie.  r. sembja
mann und weib, jedes im verhdltniss zum
andern; familie.  sembjanini oberhaupt der
familie.  — preuss.  seimins. Ut.  šeimlna
gesinde. lett.  saime. saimiba ivirthschaft.
saimneks familienoberhaupt. Slav.  s ist
palat.  k: sem! wird daher mit ai.  gi zu-
sammengestellt. lit.  kčimas dorf, hof ist
fern zu halten.

sdnoasl. nsl. b. heu.  s.sijeno. as.scno-
koša iviese. č.  seno. p. siano. polab. šonii

295

si-

sepa-

(šanii). seninik juni, heumond.  os. syno.
ns. seno. klr. sino. r. seno. — lit.  šenas.
lett.  sens. ngr.  cravcv. Man vergleicht ai.
gja trocken iverden:  s aus padat.  k. nsl.
snipor heuicht soli aus  seno und einem mit
prah zusammenhangenden worte bestehen.

šepa-: p. siepa6 schiitteln.  siepacz
hascher.  klr. šipaty. obšipaty ringsum
reissen.

seraku: p. sierak art rock.  wr.
serak, serak kaftan aus dunklem tuch.  —
lit.  šarkas. Gehort wohl zu  seru 1.

seru 1.: asi. seri) glaucus.  sera sulfur.
sort rubigo.  nsl. ser blond.  serast. serec,
b. serej wollenfett )  fetter schioeiss.  s. sjer
croceus stulli.  sjera wa-sser, voorin wolle ge-
ivaschen ivorden.  sij er meldthau. Ver gl.  sij eri
plur.f. taschenspielerei.  e. šery: š aus  sj. šef.
šefi ti. širi, se, nastavi soumralc. sira schicefel.
p. szary. szarawy. szarza graues tuch.  siarka.
Vergl.  siara, szara biestmilch.  kas. sery.
os. šeri6. ns. šery, šyry grau.  klr. sira
schicefel.  poširity schioarzgrau iverden.  wr.
šeryj. seryj: seraja zjazjula. r. seryj grau.
sera schicefel, baumharz.  seroplavka. Vergl.
ar. cerk. — Entlehnt lit.  sera. lett.  sers.
alb.  serg tlieer, holle, eig. wolil „schwefel“.
Vergl. ai.  gara hunt, scheckig.

serti 2.: asi. seri. cepca 1 , serrae.  —
mr m.  se ar.

Seta asi. trauer.  setovati trauern.  kr.
sitovati. s. sjeta. sjetovati. klr. šituja,
v smutku. r. setovatb.

S(?ti- : asi. setiti se gedenken.  nsl.
setiti se. b. setja fuhlm.  setja se, sestam
se gedenken.  osetna, os^štam Vinga.  s.
sjetiti se. — Ut.  saitu, saisti prophezeien.

setu: asi. posefcb adventus.  posetiti,
siisetiti invisere.  nsl. bozzckacho, bozee-
kachu invisebant fris.: asi.  poseštaha. klr.
pošityty. r. posetitb.

Severu : asi. sžveri, boreas.  nsl. b.
sever. s. sjcver. č. sever schneegestober.
p. siewier. r. severb. — Ut.  šiaurls.
šiaure. rm.  seaver, sever nordvoind. Man
vergleicht got.  skura windis sturmioind.

si- 1 .: asi. sinati ergldnzen.  sijati, si¬
jaja, hgpothetisch  seja, glanzen.  prosinbcs

januarius: scheint die zunahme des tages-
lichtes zu bedeuten. Mit steig.  soju: prisoije
locus apricus.  osoije locus opacus:  otbsoije.
it er.  -sevati, -sijavati. nsl. sinoti. sijati,
prosinec, prosenec petret.  prosimec meg.
prozimec december, janner.  prisojen, od-
sojen, osojen, osovje. iter.  obsevati, odse¬
vati. b. usojnica viper: die im schatten
schleichende.  sjajen glanzend.  kr. odsivati
ung.  s. sijati, sjati, sjajati. prosinac. pri¬
soje sonniger ort.  osoje scliattiger ort.  osov-
štiv schattig. iter.  sijevati, -sjaivati. usoj.
usojnica viper.  usjao gliihend.  č. prosinec
december. Daraus  p. prosiniec/w,r grudzieii
zof.  klr. osoj name eines berges.  osovfta
gegen die sonne.  r. sijatb. prosineci.. Ilieher
gehort  asi. sinb lividus, ursprunglich hell,
licht.  sinica meise, blaumeise: doch audi
sinbcb daemon.  nsl. sinj. sinica. b. sin.
blau.  sinkav. sinja vb.  sinčec kornblume.
sinica, s. sinji graulich, blau.  sinjav. sjenica
fiir  sinica, č. siny. sineti. sinice, p. siny.
siniec blauer fleck.  sinogardlica, falsch  sy-
nogardlica: vergl.  cynowod. klr. osyjaty,
ossjaty. synyca parus major.  syiinčok blau¬
meise.  synovod delplvinium ajacis.  r. sinij
dunkelblau.  sinedb, sineva blaue bliithe.
sinica, sinecb teufel.  — preuss.  sineco meise.
lit.  sinavadas icilder rittersporn. Vergl. rm.
sein grau. ai.  gjava braun.  gjeta rothlich,
iceiss. Venvandtschaft von  si- mit  šivu ist
sicher.

si- 2. Die W.  si, etwa „binden“ liegt
ungesteigert oder gesteigert  (se) in mehreren
formen vor.  asi. silo, silaka., osilo lagueus.
Vergl.  sitbce funiculus.  sctb tendicula.  e.
sit netz.  osidlo seil.  seto haarseil.  p. sidlo
doline,  sidlic verstricken.  sieč, siatka netz.
os. syč, sytka. ns. seš: sctb. klr. osydlyty
ša illagueari chrest. 285. Aus dem p.  r.
osil/b, silolck schlinge.  setk netz.  — lit.  seti
binden.  pasijti anbinden.  prisijtas angebun-
den.  setas strick.  saitas. saitai bande,  pa-
saitas riemen, strick. lett.  set, sit, sinu
binden.  saiklis garbenband (entspricht im
suffix theihveise dem p.  sidlo). saite band.
Vergl.  aissetit umzaunen. alid.  seito strick,
seil. as.  simo seil. ai.  si binden: neben

Sl-

296

situ

si bestelit  sa, auf welches neuere asi.  setb
zuruckfuhren. Hieher ziehe ich  asi. sila
gewalt: vergl. s.  dosinuti se potim,  siliti
nothigen.  sikni.. nsl. sila eile.  b. sila.
silja vb.  s. sila. siliti se gewaltig werden.
č. sila. usile. p. sila. usile flor.  posilek
liilfe.  os. syla menge.  ns. syla. klr.
syla. wr. sila. r. sila. silači. — preuss.
seilin sing. acc. kraft. lit.  sila. siliti, m.
sil§. sili vb.  ngsilnik.

si- 3. Die W.  si sieben liegt zu grunde
dem  asi. nsl. b. sito sieb.  b. siten klein.
s. sitan. č. sito. p. sito. klr. syto.
sytnyj. wr. sito. sitnica, r. sito. sitnyj
gesiebt.  — magy.  szita. rm. alb.  sitg. ngr.
črta. lit.  setas. sltnas feirt. lett.  sets. \wird
im verbum zn  e gesteigert: dadurch wird
der unterschied zwischen den verben ftir
„sden“ und fur „sieben“ venvischt.  asi.
sejati sieben.  nsl. sejati, posevki fiir  otrobi,
b. sčja vb. iter.  -sevam, -sejvam. s. sijati
aus  sejati, č. seji, siti. iter.  -sevati, -šivati,
p. -siač, iter.  -siewac. os. sad. ns. sas.
husevki spreu.  klr. perešivaty. r. se-
jats. iter.  -sevati.. — preuss.  siduko sieb-
topf. lit.  sijoti. setas feiv.es sieb. lett.
sljat. sets. Das gr. bietet  caw, cv^Oa).

Sidlo, siglo s. ivassergefdss.  — mlat.
situlus, sitlus, siclus. it.  secchio.

sidro s. anker.  osidrati. — gr.  ct-

oY)poc.

sidri!: os. sydr. ns. syder art kd.se.
siga asi. tessera:  sigami igrati pat,-
mih. 160.  siga ist  s. stalactites. Vergl.  r.
signuts salire. Ein dunkles ivort.

sigur-: nsl. siguren sicher.  s. sigu-
ran. — Aus dem it. ngr. cljoopog.

sigi!: r. sig'i> art fisch salmo lava-
retus. Vergl.  klr. sylc cobitis taenia.  — and.
sikr. schived.  sik. lit.  slkis, sike salmo
lavaretus. lett.  siga, sika.

sik-: nsl. siknoti hervorspritzen.  sika-
lica handspritze.

sili-: klr. vysylyty ausschopfen. Vergl.
vyslyča regenbogen.

sima r. vinculum.  — and.  simi, sima.
asclnced.  simi. W.  si binden.
sinili 1.: s. art fisch.

silili! 2.: r. simi. art gottliches wesen
der Russen: vt>  sima i vt. rtgla. ognevi i
vilami, i mokoii i simu i rsglu i perunu
i volosu, skotbju bogu.

sip-: asi. osipnati, osinati raucescere.
sipota. nsl. sip. sipiti difficidter respirare
habd.  sipljiv. b. osipna, prisipna heiser
werden.  sipka heiserkeit.  sipkav. s. sipnja
asthma.  sipljiv. sipljaiv. sipavac mik.  č.
sipčti, siptSti sibilare.  p. sipltošd. siplawy.
klr. osyplyj heiser.  wr. sipdd. osiplca.
r. sipnutb. siplyj heiser.  sipavyj. Vergl.
r.  šipetb. s. sipiti fein regnen. r.  siplb
maikdfer , eig. der summende. asi.  sipli
plur. rubigo.  p. szyposz, siposz ist magy.
sipos pfeifer. magij,  szipbka, szopbka.
mundstiick gelioren wohl nicht hieher. lit.
šaipiti zischen. Die vorstellungen flieiser
sein u  und „pfeifen u  gehoren zusammen.

sipa nsl. kr. s. tintenfisch.  — it.  seppia.
gr. argzla.

siru: asi. sin. orbus.  osireti. sirota,
si raki.. siromaki.. nsl. sirota, siromak,
b. sirota, sirak. siračija Vinga.  siračina.
siromah. siromaš, siromašija. siračuvam
arm sein Vinga.  osiromaševam vb.  s.
sirota, sirak. siromak, siromašad. č. siry.
sirota, siroba noth.  sik. siroty, kuriatka
plejaden.  p. sierota aus  sirota. os. ns.
syrota. klr. syrota. syrotuk, syrockman
ung.  wr. sirota. r. siryj. sirota collect.

rm.  s§rak. s§r§čie. lit.  šeins ivitwer.
šeire witwe.  sirata waise ist entlehnt.

sirilku: nsl. sirek, serka sorgum.
sržet, pitnik: daneben  sršeta. kr. sark
istr.  srčen sorgeus.  s. sijerak art hirse.
— it.  sorgo, sorgketto. nhd. bair.  siirch,
sorg. lit.  sora hirse liegt abseits.
siskil-: asi. siskati zischen.
sisfl: r. sisi.: oti. peruna do sisa
starogo tichonr. 2. 271. Dunkel.

situ: nsl. sit binse.  sitovje. sitina.
asi. sitije. kr. s. sita. 6 .  sit. p. sit.
os. syčina. ns. syše: sitije. klr. sytnyk
neben  šitnyk, ositnjak: set-. r. sitniki.
sitovyj. — W.  si binden : vergl.  juncus
mit  jungo.

šivu

297

šivu : asi. šivu grau.  nsl. b. siv.
s. siv. sivalj. č. siv^. p. siwy. siivosz
grauschimmel.  os. syvy. ns. syvik.
klr. syvyj. syvak. wr. r. sivyj. — preuss.
sywan grau. lit.  šivaš iveiss, schimmelig:
ver gl.  šemas. Ver gl. W.  si- 1.

sizil: r. sizyj grau, taubengrau.  klr.
syzyj holuboeok. Vergl.  šivu.
siža s. art, gattung.
sjabru: r. sjabru, sjaberu, dial.  šabru,
šaberu, šebiiru nachbar.  seberu theilnehmer.
sjabra bekannter.  sebra gemeinschaftliclie
arbeit.  klr. sjabro, šabro nachbar.  po-
šorbaty sja jemands nachbar sein voollen.
Vergl.  sembrela lohn der dienstboten.  wr.
sjabr, šabrult, sebr freund, verivandter.  p.
siabr, aus dem r.  — lit.  sebras halftner,
gefdhrte, kunde. lett.  sabris, sebers, sebrs
mitivirth, freund, kunde.  sobars, suburs
bauernhdndler. Ein fremdes ivort, ivahr-
scheinlich finnisch: ehstn.  sobber. Die urspr.
bedeutung steckt wohl im lit.  sebras. Vergl.
magy.  czimbora kamarad.  klr. cymbora.

sj u n geni: b. sjunger schioamm.  s.
sundjer. — ngr. cvou^&p’.. gr.  cnoffia.

SJU: asi. sb hic. Nur asi. in allen
formen erhalten.  ns. siga sveta crell.  do
sega malu. na sim svetu crell.  o se dobi.
do sore (do se ore) bis jetzt.  kr. sega
zločinca, segutra Velja.  s. sega jutra,
č. po sou dobu dial.  p. siego roku. la-
tosi, tegoroczny diesjdhrig.  klr. seji nočy.
oce ist  ot (r.  9to) se: oce ozero. r. sesb.
segoda. o sju poru. 1) asi. si: čbto li si
otvešta? sd, se da, se du, se nu age. Vergl.
jedoch got.  sai. klr. vodsy. dosy bis nun.
posy. r. po sja bis nun.  2) da: nsl. sada.
zdaj. zdajlta, zdajkar gerade frilher.  zdajci
allsogleich.  s. sada, sad, sade, sadeka,
sadekar, sadekarena. 3) de: asi. si>de
hic.  r. zde. zdesh. zdisja. 4) ndd, ndu,
nda: asi. sjade, sjadu hac (via).  nsl. od
sod. b. sudd. s. Vergl.  osudje diesseits.
č. otsovad. posud, posad: daneben  posa-
vdd: u, a deuten auf kurzes  a. p. siuda
ist r.  klr. šuda, suda. wr. do šudy.
šudoju nach analogie von  dorogoju. r.
sjuda. dial.  sejdy hac. Man fuge hinzu

skamija

posuda, posudova bis nun.  5) ga, gy:
asi. sbga, SLgy jetzt.  b. sega (segana, sega-
nak), šegi. 6) gda: asi. segda forte, mit
abiveichender bedeutung.  7) ku: asi. siki., si-
kovi. tališ: vergl.  altu. kr. siko sic.  8) altu:
asi. sjaltx. wr. sjakij tališ.  r. sjalfb tališ;
ita.  9) ci aus  ltju: asi. sicb tališ.  nsl.
sice, sicer, scer zvoar. č.  sice, sic. p. syc
hingegen: fremd.  10) le, li: asi. šele, seli
nune.  posle postea.  nsl. dosle. b. posld.
kr. dosal hucusgue.  s. doslije. najposlije.
č. posle. p. do siela. wr. posla. r. po-
slč, poslja. do seld, do selb. Hieher ziehe
ich  klr. vodšil', vodšila. posal' bis hieher.
wr. po sjul' bis nun; dagegen  otsjul' von
hier.  r. posle. posylja, posulb, posu-
liča bis nun.  11) liku: asi. selikb tan-
tus.  kr. selik. 12) amo : asi. šemo,
samo huc.  nsl. sem. samoč sondern wdre
asi.  simb veste. b. sam, na sam, ot sam
diesseits.  s. sjemo stulli.  6. sem. os. ns.
sem. r. sjanrt dort.  13) a) Vorgesetzt
ivie in einer composition:  asi. seltra ti, jetzt.
nsl. snoči. do sore bis jetzt.  osorej um diese
zeit.  b. snošti. r. senoči. b) Nachgesetzt:
asi. vt,  dbnb sb. dbnbsb heute.  gradu, sb
neben  gradosb. č. večeros. p. dziš (dbnb
sb), dzisia, dzisiaj. klr. lifiš. r. nočesb.
osenesb. vesnusb. namednisb dial.  sb ist
hervorhebend:  r. zdesb neben  zde. — lit.
lis dieser.  šen den, šios denos hodie.  šiolts
soleher.  šen hieher.  šiada. iltšiol bislier.
lett.  šis. got.  hi in  himma, hina, hita.
Slavisch  s beruht auf palat.  k.

skalm wr. rippe.  p. schab rippen-
braten.  — lit.  skabas.

skala 1. asi. sekale, im plur. wage.
skalva. r. sltalva. — lett.  skale. ahd.
scala. Vergl.  skolilta.

skala 2. asi. scala:  skaly, rekuše
sth>by. b. skalija pat.-lab.  skala, sltalici
mil. 148.  skela. kr. skala leiter.  s.
skala, sltalini treppe.  skela, scela iiberfahrt.
(skele fiir  latice armzvoickel).  r. skala
stufe.  — mlat.  scala stufe.

skamija asi. scamnum.  s. skamija :
daneben  ščemija, ščemlija. klr. skamja.
wr. skamlica. r. skamsja, sltamejka. —

skara

298

skend-

lit.  skamija. ngr. cv.agvi. Hieher gehort
asi. skomokn. scamnum.  b. skomen.

skara 1 . kr. scheere ver ant.  nsl.
škarje plur. f.  s. škare. — ahd.  skari
plur. zu  skal 1 , skara.

skara 2. b. rost zum braten.  asi.
shara herd.  — gr.  šo/ccpa.

skarbu: p. skarb thesaurus: daraus
wr. skarb. r. skarbi mobel.  nsl. skerb
s cropolo somrn.  — lit.  skarbas schatz. ahd.
scerf scherflein, kleinste miinze. In  skar-
bona Idrchenbiichse ersclieint  karbona aus
hebr.-gr. v.op$maq in der gleichen bedeutung
mit  skarb verbunden:  et? tov -/.op(2avav jivird
durcli  do karbony und durcli  do skarbu
iibersetzt.

skardonu: kr. skradin. — lat.  scar-
dona.

skarendti : asi. skaredi schmutzig.
skaredovati. č. škaredy garstig.  os.
škerjeda. klr. skarednyj. r. skaredi
fiir  skarjadi. skarednyj. skareds f. dial.
na skarjadt, na srami. Hieher gehort wohl
auch č.  šerad, šered unratli ;  p. przesza-
rzedny pessimus;  kaš. šarodny.

skarga p. Ulage.  skaržyd. sik. skarha.
os. skoržid. skoržba. ns. skaržyš. wr.
skarha. skaržad.

skarpeta : p. skarpetka, szkarpetka
schuh.  wr. škarpetka. r. karpetka. —
it.  scarpa. lit.  skarpečkes.

skara : asi. skari. art fisch.  — gr.
ov.apoc.

skatu: r. skati, raja clavata.  — mlat.
squatus.

skcdem: nsl. skedenj, skedenj, ške-
den, škegen horreum.  kr. škadanj ung.
kaš. skunia. škuna. polab. skeuno, skalno.
— ahd.  scugin, scugina scheune. lit.
skune.

skedija ar. ratis ..— gr. r/zob.
skeka-: nsl. skekati toinseln.  skiinkati
pa javkati. Vielleicht  skenk-.

skel- 1  .: Mit der JV.  skel spalten, sidi
spalten mogen folgende stdmme in verbin-
dung stehen.  asi. skala fels. (Vergl. got.
skalja ziegeT).  nsl. skala assula temds,
licfitspan; rupes meg.  podskal, modras viper.

ščalja splitter, von einem iter.  skela-, šoala-.
Vergl.  eelesnik spanleuchter.  b. skala fels.
s. skala, skalje holzabfčille.  č. skala. p.
skala/ežs. znsk&libfelsenhart machen.  skalka
(wior) splitter.  szczelina, skala, skalina,
skaluba (daneben  skadlubina) spalte.  skalid
sie bersten.  os. skala fels.  škalba spalte,
lduft.  ns. skala lduft.  klr. skela, skala
stein.  skala collect. felsstiicke.  skalyty, oska-
lyty, vyskalyty (zuby) blecken.  zuboskalka.
oskalyna grimasse.  skalubka httlse einer
larve.  skalubyna fiir  r. ščelt,. zaškalu-
byna spalte. Vergl.  posdilyty emporschiessen.
wr. škelid (zuby). šeelid fiir r.  podsma-
tryvatb. oškelid spotten.  skeli spasse.  ska¬
lid ša die zahne iveisen.  r. skelite spotten.
škels spotter.  ščeli. neben  ičveli. spalte.
ščeljate spalten machen.  ščelite (zuby).
šeelupina, zašeepina vi doskd, otkoloki
splitter.  skala fels, rinde.  skalina abgeloste
birkenrinde.  oskaloki scheit holz.  skalite
(zuby) blecken.  oskalivate. skalozubi spotter.
— lit.  skilti intrans.  sltelti trans, spalten.
sklle loch, spalte.  škiliš, skalus spaltig.
skala' holzspan. lett.  škelt, škelu. slials
lichtspan.  saskaldlt. magy.  szilda fels:
szdlka splitter soli ein deminutivum von
einem  szal sein. ngr. cvbka., cyfXa D C.
Aus  skel entsteht durcli erste steig.  skol-,
durcli ziveite steig.  -skal-. Die bedeutung
„spotten“ beruht auf der bedeutung „die
zahne fletschen": vergl.  režati s§: reng-.
skel- und  sker- sind urspriinglich identisch.

skel-2.: nsl. skeleti, skleti brennen:
skeleča rana.

skelija b. hafen.  skela iiberfuhr.  kr.
skale leiter ung.  s. skela, scela. — tiirk.
iskele, skelle landungstreppe, liafen. lat.
scala. Hieher gehort  nsl. skele hblzernes
sattelgestell. Identisch mit  skala 2.

skend-: asi. štedeti sparen, schonen,
parcere. Hieher gehiirt trotz des  e štedn
misericors.  št.edriti. s. štedjeti sparen.

neštedice schonungslos.  č. oščadaf se
kargen dial.  štčdry mildthdtig.  uštčdfiti.
p. szczodry dzicn. os. šdedry. šdedry

džeh iveihnachtgabe.  ns. ščodry. klr.

ščadyty. ščadnyj sparsam.  ščedryj. šee-

299

sker-

skep-

dryj večer, ščedrovka art lied, in Ungern,
neujahrslied.  wr. ščadzič ša. ščodryj. r.
ščaditb. ščadnyj fiir  chilyj, toščij. ščedryj.
ščedlivyj. — lit.  cediti. Durch steig.  skon-
dti: asi. skadT> arm.  skadota. skadeti arm
sein.  oskaditi mindern.  oskadbni. s. osku-
dan nothdurftig.  oskudica mangel.  nedo-
skudica dasselbe mit verstdrkendem  ne. p.
poskundzič (-skad-) fiir  zelžyč, shanbič zof.
klr. oskužaty (cerkov božja). wr. oskudnyj.
,/ r. skada noih dial.  skudnyj. — m. skund
kurz. Vergl. lit.  paskunda verdammniss.
priskundiks anklager. Hieher gehort viel-
leicht auch  klr. paskud’ sudelei.  paskuda.
wr. poskuda schrnutz.  vposkudzic. poskud-
nyj. r. poskuda gemeiner mensch.  po-
skudyj. poskudnyj: in diesem falle vcaren
p.  paskuda unflatli,  paskudny, paskudnilc
unfldthiger mensch aus dem r. entlehnt.
Andere bringen p.  paskudny mit lit.  pa-
skutinis der letzte von  paskui nachher in
verbindung. Mindern, schonen (parcere, par-
cus), arm , notlileidend, schmutzig.

skep- : von der W.  skep- spalten

stammen ah:  asi. scepiti, cčpiti findere.
nsl. ščep, ščepa holzspan.  cep, cepika ger-
men meg.  cčp spalte, pfropfreis, surculus
insertus, tritula liabd.  procep cippus.  dre-
vocep liabd.  ocep pfropfreis.  cepiti spalten,
pfropfen.  b.scepja, cčpjaspažten. cepenica
sdieit.  procep. cepka spalte.  kr. cipalina
sdieit.  s. scjepati živ. 79.  cijepati. pro-
cijep. cjepalo. cjepanica. cjepka. Vergl.
ščepati entwenden.  č. štčp, pfištep pfropf¬
reis.  štepiti, štipiti pfropfen.  oštčp spiess.
p. szczepač. odsžczepek, odludek. szczep
pfropfreis.  szczepa, szczapa sdieit holz.
szcepa, szcepka (ščepa), luczywo dial.
szczepič imperf. pfropfen.  szczeply leidit
zu spalten.  pryczepič, przyczapič. oszczep
spiess. Vergl.  oczcpka manipulus.  kaš.
v ščepacli. polab. stepa spaltet.  stepa sdieit
holz.  os. ščepic spalten,pfropfen.  ščep. ščepa
sdieit holz.  ns. ščepiš spalten, pfropfen.
ščepa sdieit holz.  klr. vyskepaty heraus-
spalten.  vyskep angrijf, sdiinderei.  oske-
pyšce direst. 480.  zaskepyty. skipa, skalka
span.  skipyty pfropfen.  skipeč ung.  ščepyty

pfropfen.  vščepyty, vščiplaty. ščepyna.
oščep spiess.  posčiplaty, posčipluvaty heften.
wr. skepač. razskep. skepina ritze.  za-
skepič. oskepok splitter.  ščepič pfropfen.
ščopka. pričepka, priščepka. r. skepate.
razskepitb sja izv. 674.  razskepina ritze.
razskept. ščepa span.  razščepate. ščepitt
pfropfen.  razščepitb spalten.  razščepi. spalte.
ščepath, dial.  šeipatb. Hieher gehort audi
cepitb. ocepi,, očeprt art balken. Vergl.  pri-
cepitb, cčpljatb festhaken.  — m. procap
zweizack, deidisellialter. lit.  čepas pfropf¬
reis.  čeplti pfropfen.  paskepiti impfen.
lett.  škjeps spiess. ahd.  scaft. and.  ske-
pia. gr. avJaizoc,. lat.  scapus. Ur-

slavisch ist  skep, daraus  ščep, štep. Auf
skep beruht das iter. ur sl.  skepa, aus
dem  scčpa und, nach abfall des  s, cepa:
aus diesem entsteht das nomen  cepx und
aus  cept das denominative  cepiti. Die-
selben veranderungen erleiden die W.  skel-1.
und  sker- in den versdviedenen daraus ab-
geleiteten formen. Mit  skep sind venvandt
I.  cep-; II.  cepenu. I.  nsl. cep dresch-
flegel.  precep kloben,  preščipek, preščipec:
ujel sem kačo v preščipec. Vergl.  b. cep
(u stan). s. cijep. č. cep. p. cepy.
scepiny, kawalki drzev/a, dial.  polab. ce-
pai. os. cypy. ns. cepy. klr. čip. či-
pok ruthe.  r. cepT>; dial.  čepi>. — magij.
csep. II.  asi. cepem> starr.  ocepeneti er-
starren:  straliomt. nsl. počepati umstehen.
dsl. čepene adv.  b. pocepja se, scepja
se erstarren.  s. scipati se fest zufrieren.
č.  scepenati, scipati erstarren, verredcen.
nedosciplji nidit ganz verreckt.  sciplina aas.
zcepeneti obrigescere.  r. cepenetb. cepkij
sidi anklammernd.  — rm.  cepgn steif.

sker- : die W.  sker etwa „spalten“ liegt
zu grunde  nsl. ceriti die zahne zeigen.  škara
ritze.  kr. ciriti (zube) karnarut:  s. ceriti

ringi.  č. škeriti, šteriti, štifiti (zuby).
oštereny fiir  otevfeny. ceriti ringi.  sik.
vyškierat. p. szczerzyč (zeby). vyszerzač
sie spotten dial.  kaš. zebe vyščerzac. os.
ščerič (zuby). škarba ritze.  ns. ščeriš die
zahne fletschen.  klr. škyryty; škiryty,
magy.  vicsoritani, ung.  vyškyryty, vyščy-

skerbti

.300

slcob-

ryty (zuby), vyskoryty, vyslcarjaty. škir-
jak der die ziihne jletscht. V er gl.  očyraty
abschčilen.  čerenyna. wr. skirič. ščerič.
oščiric ša fiir r.  oskalivatb zuby. r. uski-
rek% splitter.  uskirte collect.  ščerits sja,
ščiritb sja die zahne fletschen.  oščera, ošče-
rja fiir  zuboskakb. sker- und  skel- 1.
sind urspriinglich identisch.

skerM: asi. štro>b'b mancus.  štnbina
fragmentum.  nsl. škrba, ščrba scherbe,
scharte, zahnlucke.  ščrbljiv. škrbenja theil
eines zerbrSckelten zahnes:  škrb- aus  ščrb-,
richtiger wohl aus  skerb-, mit beivahrung
des  k vor  e. b. štrbb abgezivickt, zdhn-
liickig.  uštnbja ausbrechen. Vergl.  krezub
mil. fiir  krezT&b. kr. škrbav edentulus.
s. škrbav schartig.  škrbina stummel.  rbina
scherbe. č.  šterb, šterba scharte.  štšr-
bina. vyšterbiti. sik. štrbina. p. szczerb.
szczerba. szczerbiec. os. šcerba scharte.
šcefby liickenhaft.  klr. vysčerb. ščerba-
vyj. wr. ščerba. ščerbič. r. ščerbina
spalte.  uščerbT. lučke, abnehmen des mon-
des:  prijti v r b ušeerb r L. alt:  uščerbnuvšu
sja (solncu). — lett.  škjirba 'spalte. rm.
štirb, štirbing, ligrb, liirb scherbe, daher
b.  hrtbol, hrbbel, rtbol. bribeliv. s.  rbina.
magy.  csorba, ki-bsorb-ult. ahd.  scirbi.
Vergl. ai.  karpara.

skerlato: asi. skr&lato scarlatum.  s.
skerlet. škrlet. — tiirk.  iskerlet. gr.
<rm  pX«Tov.

skeri: nsl. sker, šker, ščer iverkzeug.
— Ein d.  skir- (vergl.  geschirr) voraus-
setzend.

skima asi. monchskleid.  — gr. c/rp.a.
skimlliu: asi. skimbni catulus.  —
gr.  ozup.vkv.

skinija asi. zelt.  — gr.  cy.v)vr).
skirdii: r. skird^, dud.  škird/B, schober.
Vergl.  p. styrta. klr. skyrta, styrta. —
lit.  stirta haufe heu. lett.  stirta, stirpa
getreideschober.

skjuk-: s. štukati se, štuktati se
riilpsen:  štuka se mi. štucanje. č. štukati,
Stikati, škytati, stkati, Stkati, dial.  ščokati.
sik. čkat se aus  štkat’ se. čka se ti. šti-
kutkanie. p. szczkac, szczknač. szczkota.

skleilgtt, skulengtt: asi. skilezt,

sklezs, klezb miinze.  štblgg'b. ar. steljagi.
stbljazb. štljag'B. p. szelag. klr. še-
Ijuh. šelah art polnische miinze.  wr. še-
leh. r. šelegii spielmarlce.  — lit.  šilingas.
got.  skilliggs. ahd.  scilling. Das ivort ist
germ., dessen entlehnung in die erste periode
zu setzen ist. Vergl.  kunengti. In r. dia-
lekten findet sich  skiljaga geizhals und va¬
gabund.

skliz-: nsl. skliznoti, sklizati aus-
gleiten.  sklizek neben  skuzek ^skltzukt),
slizek schlupfrig.  asi. slizidcb. b. slizna
vb.  cbiovap, dan. 36.  s. sklizak. skliza-
vica: daneben  klizati se, kliziti. klizak.
klizavica. č. slznouti. slzky neben  slizky,
oslizly und  klouzati, klzky, kluzky. p.
zašlizgmjč, osliznač glatt iverden.  pošliz-
nač sie, pošlizac sie. šlizki. šlizavricagditscA-e.
Vergl.  kielzao, ukielznač, kielzko. os.
sliznyc so, ns. sliznuš sich allmdhlich auf-
losen, jenes auch „sich ivegschleichen 11 .  klr.
oslyznuty, zlyznuty schlupfrig iverden.  po-
slyznuty schmnden.  slyžak, slyzuk iveg-
schnecke. Vergl.  poskolznuty ša. vycholzaty
ša. cholzkvj glatt.  vy-čekolznuty. wr.
sklizkij. posldiznuč ša, posliznuč ša. skli-
zac ša. slizbač ša. sklizhanca. Vergl.
kolzad. kolzko schlupfrig.  r. skliznutb.
sklizkij. sliznutb. slizkij. Vergl.  skolbzitb.
skoltzkij, sklezkij. dial.  vsklezb. slizgatb
sja. slizanbca. chlizko. golzti, golznutb. gyl-
zatb: daneben  vzglezb. gliizkoj. gleznutb
sja. glezditb. poglezdyvatb. gluzditb. —
Venvandt lit.  šlužti kriechen.  sllgti gleiten.
Vergl.  skliz- mit  pluzg-: b. pluzgam se
gleiten.  pluzgav schlupfrig.  pelz-. — preuss.
slayx regemourm.

sklopavil: kr. sklopar scapolare.  —
Aus dem it.

sli I ju trt : p. sklut art beil. ■— lit.  skluta.

skluba-: č. sklubati, šklubati pfliicken.

skob- W. etwa „schaben“.  asi. skoblb
radula.  nsl. skobelj hobel.  oskobliti. p.
skobel. wr. skobla. r. skobelb. sko-
blitb hobeln.  — lit.  skaplis hohlaxt. rm.
skobi ausholilen. got.  skaban. ahd.  sca-
ban schaben. lat.  scabere. gr. av.druM.

skoba 301 skondelu

skoba asi. fibula.  nsl. skoba leiste.
b. skoba Jclammer.  s. skoba. č. skoba
riegelhaken.  p. skobel kalim.  us. skobla
thilrangel.  klr. skoba. wr. skaba jur
zanoza. r. skoba Jclammer.  — rm.  skoab§.
magy.  eszkaba. lit.  sukaba haken.  skaba
hufeisen. Vergl.  ltabeti hangen. lett.  kaba.
ai.  skabb befestigen.

skoku: asi. skoki sprung.  skočiti.
iter.  skakati, skačtki heuschrecke (vergl.
magy.  szokcso). nsl. skok. skočiti, skakati,
skakljati, uslcok. b. skok. skoča, skokna.
vb. iter.  skačem, skakalec heuschrecke.
s. skok. skakavac. Vergl.  skačatur schloss-
riegel.  č. skok. skočiti, skakati. p.
skok. skoczyč. skakač, skoczek springer,
heupferd, grashupfer.  polab. skiik. sko-
kat. os. skok. skočič. skakač, ns. skok.
skocyš. skokas. klr. skok. skočyty.
skakaty. skakavka frosch.  r. skoki, sko¬
čita. skakata, skakuni springer, seiltdnzer.
skačb galopp.  — alb.  karkalets neben  ka-
calec heuschrecke. Man vergleicht lit.  šoku,
šokti. Venvandt sind ahd.  skeban. mhd.
scbeben ruckiveis faliren, huschen. ai.  kliač
hervorspringen.

skolb-: asi. sklabiti se den mund auf-
machen, lacheln.  r. sklabita sja. uskla-''
bita neprijatnuju ulybku. Vergl.  s. skli-
biti grinsend lachen.  č. škleb zahne-
jletschen.  šklebiti fletschen.  šklebiti se na
nekobo hbhnisch ansehen.  uškleba spotter.
ušklebiti se greinen.  sik. zaškMbaf sa.
Das wort ist mit  skel verwandt:  skelb,
woraus  č. skleb, škleb; durch steig.  skolb,
ivoraus  sklabiti. Vergl.  oskolybljenije in
einer r. guelle aus  oskolobljenije.

skoli-: č. skoliti belfern.  p. sko-
lič, skulič winseln.  klr. skul'ity. — lit
skaliti.

skollka: asi. skolbka ostreum.  b.
skojka muschel.  s. školjka, školjka. ar.
skalka: biseri byvajete vi skalkachi
op. 2. 3. 591.  — Vergl.  skala 1.

skoma- 1.: asi. skomati, skomlja ge-
mere.  skomljati grunnire.  č. skomliti. p.
skomlič vjinseln.  os. skomlič nergeln.  r.
skomleta schelten.  skomlito leise ,weinen.

Vergl.  nsl. skomuknoti einen laut hervor-
bringen.

sitoma- 2.: asi. skomina, oskomina
stupor dentium.  nsl. skomina, oskomina
begierde nach etwas:  ima skomine po belem
kruliu es icassey't ihm der mund nach iveissem
brot.  b. oskomeni, oskomeci. s. skomina,
č. oskomina neben  laskomina, laskovina,
voskovina. p. skoma, skomina, oskoma,
oskomina. os. loskobina. klr. oskoma,
skomena, oskomyna. . wr. oskoma appetit.
r. oskoma, oskomina. -— Vergl. lit.  skomas
geschmacksinn.

skomorcliu : asi. skomrahi praesti-
giator.  p. skomoroch gaulcler, barenfuhrer:
daneben  skoromos aus  skomoros (mit dem dl-
teren  s), aus dem r.  wr. skomorocha fiecller.
r. skomorocbi gaulcler.  — lit.  skamarakas
spielmann. Man denkt oder dachte an das
volk der  cx.a[j.aps«;. os.skomorič ungehoriges
begehen ist bei seite zu lassen.

skompu : asi. skapi geizig.  nsl.
skop, skopuma knapp rib.  dsl. škampa,
b. skip. skipotija. skipernik. s. skup
theuer. e.  skoupy kar g.  p. skapy. polab.
skopy (karg) freitag.  klr. skupyj. wr.
xskupyj. skupendzej. r. skupoj. — rm.
^  slcump, skumb theuer.  skumpete. lit.
slcupas. skupavims geizen. lett.  skops.

skoild^lu: asi. skadeli, skadeli,

skandbli Sarpanov testa, laguncula.  ska-
deltni. skadelbniki zepap.su;. skadolsniki
y,epap.iov marc. 14. 13. luc. 22. 10.  m'0o;
prol.-rad.  nsl. škandela, skodela, skodela,
skodela, skedela, skleda, zdela schussel.
sklednjak, zdelnjak. kr. zdila. s. zdjela.
ns. šlda. — lett.  skutelis schussel. Das
wort hdngt trotz des  on zusammen mit
lat.  scutella, it.  scodella, das ahd.  scu7,/,ila
geeoorden ist. In der bedeutung: tegula
zepap.o; luc. 5. 19. ist es niclit etwa lat.
scandula, mlat.  scindula, ahd.  scindala,
sondern es sclieint die bedeutung s entivicke-
lung scherbe, schussel, irdene schussel, alles
irdene, auch dachziegel, dacli angenommen
werden zu sollen. Mit  scandula hangen zu¬
sammen  nsl. skodla. s. skudla. — lit.

skop- 302 skornija

skindelis, skindulis. ahd.  scindala, scin-
tila. nhd.  schindel.

skop- : asi. zaskopije observatio, sus-
picio.  — Vergl. gr. cv.cmq von mil rrecGai.

skopa r. falco haliaetus.  skopeca. art
habicht dial.  — gr.  cztodi art eule gehort
nicht hieher. Vergl.  kobici.

skopit : 6. skop schaff.  p. skop,
skopiec, szkopiec. — lit.  skapas. ahd.
scaf schaff. and.  skap. Von demselben
ivorte stammen ah:  nsl. škaf. klr. šafel'.
s. šavolj scliaffel.  wr. škap. r, škapn,
škafa,. p. szafa. klr. wr. šafa kleider-
kasten.  r. dial.  šafa. — rm.  škafg. Ut.
šepa. Die icorter sind za verschiedenen
zeiten entlehnt.

Skopic! : asi. skoptCB eunuchus.  sko¬
piti evirare.  nsl. skopiti perf.;  kopiti,
skapljati. kopljenik. skopec castrat.  b.
skopec. skopja verschneiden.  s. šltopac,
uškopljenik. skopiti. 5. skop. skopiti,
škopiti. p. skop. skopi6. os. ns. skop.
klr. skopec. r. skopecn. skopiti,. — gr.
kktkov. lit.  škapas. alb.  skopit, nhd.
schops, aus dem slav.

skor-: b. skorivam, skorna ivecken
mil. 87. 90. 97. 527.  — Das wort scheint
das rm.  skula aufrichten, auf ivecken zu
sein. Dem b.  skorivat steht dan. 4. rm.
skoalg gegeniiber.

skora, kora asi. rinde.  nsl, skorja,
kora habd.  b. s. kora rinde.  č. skora
rinde, haut, fell. dial.  skura gegerbte haut.
kora rinde.  skofice zimmt.  okorati rinde
belcommen.  p. skora rinde, liaut, fell, leder.
kora rinde.  skurlat lederfleck.  polab. skora.
os. skora rinde.  skorica zimmt.  ns. škora
rinde.  klr. škura, škora haut.  naskor-
nyča oberhaut.  kora rinde.  wr. skura haut
mit den haaren.  škurka. r. skora, kora
rinde, bast.  skora pelzwerk.  škura haut mit
den haaren.  škorka. korka. — ngr. v.6pa.
lit,,  skara lappen.  karna bast.  skura fell,
leder, aus dem p. lett.  skura haut, hiille,
schale. Vergl. ai.  čira streifen baumrinde.
Čarman haut, fell. W.  sker, daher, mit steig.
des  e zu  o, skora und, mit abfall des  s,
kora. Vergl.  kora. skorlnl.

skor d a: p. skrodlic. klr. skorodyty
eggen.  r. skoroda egge.  skorodits. wr.
sltorodzic. W. ist  sker, daher, mit steig.
des  e zu  o, skorda. Vergl.  r. zaskorodeti,
fiir  zatverdett. os. škorodej blinzeisen ist
dunkel. ■—• lit.  skarditi schroten, zerreissen.

skorlupa: asi. skralupa, skraluplja
rinde:  lupa hdngt mit  lupiti detrahere zu-
sammen, daher auch  lupina, skralušta rinde:
der ziveite theil setzt ein  lusk- sclialen vor-
aus, icoher nsl.  luska sguama. Die ivorter
bedeuten daher cortex detractus.  nsl. skra-
lub, škralub, mit  b fiir  p, cremor lex. :
die abgenommene haut der milch.  skrlup,
škraljup, škreljub. škraljušt,kreljušt,krljušt
schuppe, superficies densior ut in lacte habd.
škraljup, škrlup, zgorljup milchrahm.  skor¬
lupa eischale.  s. slcorup superficies, cre¬
mor.  6 . skraloup, škraloup rinde, haut
auf der milch, eiskruste.  sik. škralup
schorf. Hieher gehort ivahrscheinlich  č. sko-
fepa schale, eischale. Daneben  škorupina,
škampa, škrupinka. sik. škorupina, skru-
pina. p. skorupa eischale, doch auch
scherbe. Befremdend ist  skarlupa, skor¬
lupa fiir  luska harte schuppe.  polab.
skoreup schale.  os. skorpina, skorpava
schale.  ns. skorpina. wr. škorlupa, sko¬
rupa rinde.  r. skorlupd schale; dial.  sko-
rolupka. p. skorlupa steht fiir  skrolupa;
im  r. skorlupa ist tonloses  o zuiischen  r und
1 ausgefallen.

skormu : asi. skramn, skrama fett.
nsl. škranja fett auf der briihe Ukrain.
Vergl.  kr. škramast non purus.  s. skrama
oltropfen.  nema ni škramice. p. skrom
hasenschmer.  klr. skoroma fette speise.
poskoromyty ša ivdhrend der faste eine
fleischspeise geniessen.  wr. skorom zur
fastenzeit verbotene speise.  skrom hasen¬
schmer ist p.  r. skoromt f. fett; daneben
„unanstdndige rede“ (daher wr.  skoromnyj
fiir  sramnyj). skoromnyj fett.  skoromiti,.

skornija: asi. skranija schldfe.  nsl.
skranja. kranj /. kinn, kiefer. Bei meg.
skrenje mentum. č.  skrane, škrati. p.
skroit, skronie. kaš. skarnia. os. skron.
ns. škrono. wr. škrob, aus dem p.

skoroda

303

skoroda r. fur  dikoj luki. dial.  —
gr.  cxopoSov.

skorpij: asi. skrapij/. scorpio cv.cp-icc:
daneben  skoripij f.  kr. škrpijun istr.
ar. skoropij.

skoru : asi. skorb celer.  nsl. skoro
bald, beinahe.  b. skor adj.  skoro adv.  s.
skoro. skorašnji. č. skory. slcorozdri plur.
f. digeritina.  p. slcory. slcorožrzy, skoložrzy
friih reif.  os. skoro. compar.  skerje. ns.
skoro. r. skoryj. — ahd.  skero schnell,
jlinger  sciaro. nhd.  schier.

skoruktt : p. skorek scolopendra. Man
vergleicht s.  skorak art insekt.

skorini : nsl. škorenj, škornja, skorna
stiefel.  skornice somm.  asi. skorbnjašbm>
coriarius.  b. skornu mil.  č. slcorne,
slcorne. p. skornia. skorzen. kaš. skorz-
nie. os. Ikoni. ns. škorrla. — lit.
slcarne. Aus  skora pellis, corium:  skora.

skotil 1. : asi. skotil pecus:  skoti

pasonri; pecunia: in alt,er zeit spielte vieli
die rolle des geldes.  skotina. skotij adj.
nsl. skotnoti junge werfen.  b. skot vieli.
s. skot. č. skot. skotak kuhhirt.  p.
os. ns. skot. polab. skrit. klr. skot-
nyča (skottnica) schatzlcammer chrest. 484.
r. skot vieli, alt auch geld.  — rm.  skotel-
^ nik. Zusammenhang von  skoti, mit got.
skatts geldstiick, geld, ahd.  scaz Idsst sich
nicht in abrede stellen: ob entlehnung statt-
gefunden und iver entlehnt liat, ist dunkel.

skotil 2.: klr. skot, Škot, in urkunden.
— lit.  slcatikas. lett.  skatigs. d.  skott
alte preussische rechenmilnze.

skra asi. gleba, einmal nachgeiuiesen,
den andern sprachen unbekannt.

sk vabil : p. slcrab ungleichheit (etwa
der rinde).  skrabowaty. Vergl.  slcropawy.
ckropawy. cbrapowaty.

skramola, škramola nsl. hohler baum.
skladi- : asi. oslcreba radere.  nsl.
škrabati. č.  Škrab ati. oškrabky. p.
skrobač, skrzyba6. osltrobki. os. Škra¬
bah. ns. kšabaš. klr. skrobaty, škro-
baty. slcreblo striegel.  vyskrebky. poskrob
zusammengeschabtcs.  wr. slcreblo. vslcreb-
nu6, vskrobnuc. obskrabab. r. skrebu,

slcrenja

skrestb, slcresti. slcrebnica. slcrebatb, skro-
batb dial.  -—• magy.  lcrabsal. lit.  skrebu,
skrebeti, skrabeti ist rasclieln und  slcrabals
ausgehohltes stiick holz, dagegen lett.  skrabu,
slcrabt schaben. Vergl.  greb-: kaš. grzebo
aus  grzeblo. p. zgi-zeblo. klr. breblo.

slireg-: asi. slcrsgati/rendere: daneben
slcrežeši 2. sing. und  skrižiti. *skn>g , bt'b:
skrrbgiitati. sknžbti., skrbžitT stridor.
sknžbtati, slcrbžbšta stridere.  skrbžitati
mladen.  nsl. škrgutati stridere habd.  skre-
žet. šlcrtati aus  škrgtati. škrgala ratsche.
b. skrtcam knirschen.  krncarn, krncna vb.
s. šlcrgut. škrgutati. krcati. č. škrbati.
slcrehot. slcrebotati, slcrebotam, slcfeboci.
vzkrehati. skfehtati, šlcrtati. p. grzyt,
zgrzyt. grzyta6, zgrzytac. wr. skrigah.
slcregotač. r. skrežetatb. — Vergl. rm.
slc§ršni, k§ršrii, krilni, krgcini. lcgrcgi vb.
k§ršlcare, lcr§škare. šlcgrtsilcu kav. 231.
Man zieht hieher p.  slcarga klage (mit
unrecht) und ai.  kharj knarren (vom ivagen);
ferners  b. slcrežec liausgrille.  nsl. slcržak,
slcržat, skržačica, skržatica, slcržad, skri-
žad singcicade.

skrelja: p. slcrzele, oslcrzele kiemen,
fischoliren.  — Man vergleicht lit.  slcrelas
jledenvisch. Vergl.  kridlo.

skreincn, slcremon: asi. kremy kiesel.
nsl. kremen, kremenit otrok. b. lcrenndc.
s. kremen feuerstein.  č. slcfemen. p.
lcrzemien. os. lcremjen, krem. klr.
lcremeb. r. kremenb. — lett.  krams/ewer-
stein. Vergl.  kremen.

škratu: nsl. škrat, škratec, šlcratelj,
gen.  šlcratelj na, lamia lex.  škrat berg-
mannchen marc.  slcratil somm.  č. šlcratelc,
slcret, šlcfitek hausgeist.  p. skrzot. —
ahd.  scrat, scrato. nhd.  schratt ivilder,
struppiger ivaldgeist.

skrčku : č. skfelc geschrei.  škfelcati,
škrkati, lcrekati, skrečeti guecken. Vergl.
slcreček hamster.  p. skrzek. slcrzeczeč.
skrzelcotab, slcrzelctač knarren.  os. šlcre-
lcava eichelheher.

skrčnja asi. scurrilitas.  skreniva mu-
tabilis.  slcrenbstvo. — Man denkt an alid.
scern scherz.

slcridlo

304 skuvija

skridlo : asi. krilo fliigel.  krelina
nicol.  krilutb. okrilb: poda. okrilb roditelju
svojeju. nsl. krilo sinus,  kreljut fliigel.
b. krilo. kr. krelo fliigel.  kreljut ala ung.
squama.  kreljuti od ribe bronchiae mik.  okri¬
lje schutz.  s. krilo, kreljut fliigel.  č. krdilo.
p. skrzydlo, krzydlo. polab. kraidlii.
os. kridlo. ns. kšidlo. klr. krylo. kryla
kleiner schober.  krylan vampir, pteropus.
wr. krylko. skrydlo, aus dem p.  r. krylo
(durch  kryti). — W.  skri: lit.  skreti, skra-
j&ti. skrelas. lett.  skret fliegen. Vergl. č.
skremen neben  kremen, skrelja.

skr i II i ja, skrinja, skrina asi. arca.
skrinica y\mu&v.o p,ov. nsl. skrinja, skri¬
nja. s. skrinja. č. skrlne. p. skrzy-
nia, krzynia. pukrzynek, mala slirzy-
neczka. os. ltrina. klr. skryna. wr.
skryiia. r. skrynja, skrinka, skrim.,
— magy.  szekreny. alid.  scrlni. lit.
skrlne. lett.  skrlne, skrlnis.

skril)- • as b škripati Jcnarren.  nsl.
škripati. b. skriptja knirschen. Vergl.
skripun schneckenkafer.  s. škripati, škrip-
nuti. škripa. č. škripati knarren. Vergl.
skrip schachtelhalm.  škripec zivdnge.  p.
skrzypie6 fcnarmi. skrzyp. skrzypek geiger.
skrzypki geige.  krzyp. os. škripotac.
ki'ipa6. ns. škripotas. klr. skrypity.
skrypky. r. skripets, slcrypetb. skripka
geige.  skripacta geiger.  — lit.  skripka
neben  smuikas.

skrižall : asi. r. skrižalb f. tabula.
Vergl.  s. križati schneiden. Urform  skrig-elb.

skrobotu: asi. škrob0tT> gerdusch; cle-
matis vitalba.  skr obuta, skrebtaemb adj.
nsl. škrobotati rauschen.  srebot, srobot,
srabot, srabota, srobotina, srobotovinatoaM-
rebe.  s. skrobut, sliromut waldrebe. Vergl.
p. chrobotad.

škrobu: s. škrob stdrlcmehl.  skrobiti.
b. škrobevam starken.  skrobela neben t.
nišeste. č. škrob, škrob. p. škrob. —
lit.  skrobiti. skrobllas neben  skarubas.
Dagegen  r. skorbitb. skorbilo. Man denkt
an kraft in kraftmehl, ivoher  p. krochmal
und  nsl. krfka bei Linde und, mit unrecht,

an  wr. koreb steif roerden.  korelyj steif:
vergl.  skora.

skrom- : p. skromny besclieiden.  skro-
mic besdnftigen.  uskromic ziigeln.  os.
skromny. wr. poskromib. uskromnač. r.
skromnyj. Vergl.  klr. skoromnyj špar sam.
č. sltrovny klein, mdssig.  p. skro-vvity
massig.

skryll: kr. skrilj, Skrilj, tanka ploča
istr.  nsl. škrl f. steinplatte.  wr. skryl
m. stiick.  r. skrylb splitter. Vergl. č.  skri-
dla, škfidla dachziegel und  nsl. skrlo schiefer.

slillb-: asi. skuba vellere.  nsl. skub-
sti, skubem. b. skubja vb.  s. skubsti,
skubem. č. skubati, škubati, šklubati.
sik. skubal p. skuše, skubač. os. sku-
bac. ns. skubaš. wr. skubu, skus6.
r. skubsti, skusti, skustb, skupitb dial.
Vergl.  sik. šklbaf. skluba-.

skllk-: nsl. slcučati gemere.  č.
skučeti.

skula 1.: wr. skuta geschwur.
skuta 2.: č. skula, škula, skoula lučke.
kr. Škulja loch frankop. ung.  Škulj av loche-
rig.  nsl. Škulj, nekaka luknja.

skuma-: č. skoumati merken.  — Man
vergleicht alid.  scouvvon.

skumrija b. makrele.  r. skuinbra,
skumbrija. —- gr.  o/.op,ppo5,

skup- : asi. proskupbCb vikem fe.  pro-
skupica. pronyrija i proskupbstva sup. 249.
Ein dunkles wort.

skurija asi. scoria.  b. zgura. —
gr.  czojpta. ngr.  av-oupia.

skuta nsl. topfen, art brei Ukrain.
skutnica, juha skuhana od skute. — nhd.
osterr.  schotten. it.  scotta (lat.  excocta).
ahd.  scotto.

skuta-: asi. skutati componere, omare.
raskutati effodere.  č. skuti ti zusammen-
scharren.

skuti!: asi. skuta saum des kleides,
rockschoss.  b. kr. s. skut. — got.  skauts.
ahd.  scoz;.

skuvija, slcovija s. cuculus.  b. skufa.
p. škofija, škofija, lcofija. r. skufbja. —
magy.  szkofia. tiirh.  uskuf. ngr.  czoucpta.
it.  scuffia, cuffia.

skver -

305

skvornu

skver-: asi. raskvreti, aus  raskverti,
rasltvtra schmelzen: urspriinglich einen be-
stimmten laut hervorbringen.  nsl. cvreti,
cvrem (partic.  cvr-o, cvre-o) neben  crčti,
crem; venet,  criet (partic.  cvart) prag etn,
braten, schmelzen.  razcvreti. cvrtje, cvrča
ova frixa.  ocvrt drob, rekše jetra, pljuča,
srce. iter. durch dehnung:  ocvirati, razcvi-
rati. ocvirek griebe.  cviriti prdgeln.  cvrzati,
cvrzukati knarren.  kr. razcvirati. ocvi-
rak. č. skvriti, skvru. sltvrly, skvfely
und  skrvely. skviriti kroschen.  p. -kwrzec,
-lcvvre. rozkwarla: asi. *  raskvrida. rozkwi-
rač. przyskwierač komu. naskrzeč aus
naskwrzec, naskre aus  naskwre. naskwie-
rač. kas. skvirac fiir r.  plakate. os.
škreč, šltreju neben  škru ltroschen, krei-
schen (von fett).  škrevač. ns. škfeš. klr.
čvirk spiritushefe. Aus  skver durch erste
oder ziveite steig.  asi. skvari hitze.  skvara
nidor.  s. skvara, ckvara art haarsalbe.
čvariti mit gerdusch schmelzen.  čvarak. č.
škvar laut von siedendem fett.  šltvdra
scluvarte.  šltvarek, oškvarelt gekroschtes
stiick fett.  skvariti kroschen.  škvafenina.
priškvar hitze, schorf, angebranntes.  pfiškva-
fiti. p. skwar, skvvara, przyskwara schivule.
skvvarelt geprdgelte fettsclivcarte.  skwarzyč
kroschen. Vergl.  sltvvarna. ns. šlcvark,
švark griebe.  klr. skvarita, švarolt. wr.
skvara fur r.  žara. skvario fiir r.  zažarite,
r. škvorlta speckgriebe.  skvara griebe, hitze
(und schmutz).  Skvarite schmelzen.  škvaroki.
— magy.  kurczina griebe. Man beachte
noch  wr. skverdi sja, sltveru sja schreien .
skvereta geschrei.  p. zaskowerac ivinseln.

skverk-: asi. s vri. (teki : sverčeki in
einer r. quelle.  nsl. cvrknoti, cvrčati den ton
bratender sachen von sich geben, zivitschern.
svrček grille.  b. cvriča vb.  s. cvrlt-
nuti. cvrčati, cvrčalt. cvrlta clangor.  č.
skvrčeti prasseln.  sltvrček guerulus.  cvrk
grille.  cvrčeti zirpen.  p. skvvierk. skwier-
czed, slcvvarczed. čwierltnad, dwierezed.
zaskwierknač, zamrzeč z glodu. swierszcz
grille.  kaš. sltvirz grille.  os. švjerč.
švjerezed. ns. švere grgllus.  švarcaš
brausen.  klr. cvirkaty, cvarkaty, čvar-

ltaty. čvirltun graspferd.  wr. cvyrkad.

r. sverooki, sveršči hausgrille.  sverčate.
— lett.  kvarltt. skverk- beruht auf  sltver-.

skverl- : nsl. ovrleti, ščrleti zivitschern.

s. čvrljak staar.  čevrljuga, ševrljuga, ševa
lerche.  čkvrlj art vogel.  č. cvrlikati.

te skverna: asi. sltvrina, skvari, makel:
daneben  sltrina. skvmnavi. osltvrineti.
nsl. skvrna rostfleck.  sltrun unrein.  skrunoba
abominatio meg.  skrnoba. kr. cltvrna,
skruna. oskruniti. č. škvrna. p. po-
skwirna makel alt.  poskwiernič besudeln:
unrichtig  poskwiernač. wr. skverna.
sltvernavyj. r. skverna. sltvernyj. —
lit.  tu sltverne zuruf an unartige kinder.
rm.  skgrng schmutz.  skgrnav. Man ver-
gleicht and.  skarn mist, gr.  cy.č)p.

skvik- : s. skviknuti, slcvičati gannire.
nsl. skovik eulengeschrei.  č. šltvikati. p.
sltowiczed. nsl. skvenčati gemere.  sltov
aus  skv-.

skvor- : asi. skvortcb staar.  nsl.
šltvorec, škorec, škorec. b. skvorec,
škorec, škorec, s. skvorac, čvorak, eltvo-
ralt. p. skorzen, szkorzek aus  skvor-.
kaš. sltorc. polab. skorje. os. ns. Škorc,
klr. sltvoreč. r. sltvoreci., škvaroki.
Vergl. alb.  zborak sperling.  sltvorbCb be¬
ruht auf der IV.  skver. Auf dieselbe W.
wird  nsl. šltrlec, škrljič, šltrljica, ščrljult
lerche zuruckzufilhren sein.

skvorda: asi. skvrada, skrada, sko-
vrada sartago.  p. sltowroda. Vergl.  slto-
wrodne ON.  klr. r. skovoroda. — rm.
sltovardg. lit.  slcarada, sltaurada, sltarvada,
šaurada. lett.  skavards bratspiess. Vergl.
sltarde blech. alid.  scart. W.  skver, daher,
mit steig. des  e zu  o, skvorda: asi. ist
skvrada die dltere form, ivoraus, durch ein-
fugung des  o, sltovrada. os. škorodej.
ns. šltorodvej plinzeisen stehen fiir  škovro-
dej, škovrodvej: urform  skvordy.

skvornu : asi. skovranbCb lerche von
*skovran T L. b. slcolovranec, das amsel be-
deuten soli.  č. škobrunek, škrobanelt dial.
p. sltowronek. kas. skobronk. polab.
zevorn&k. os. škovrončlt aus  Šltovronc;
paškovronc. škovrončina. ns. škobronlt.

20

skvoz-

306

sledil

klr. žavoronok, žajvoronok, hajvoronok,
žajvor. žorvanok. wr. žavoronok. r.
žavoronoki.. ščevoronolcb. nsl. škrjanec,
e. skfivan. skovorn% hat zur W.  skver,
davon  skvor-n r b : o ist eingeschaltet ivie in
skovrada, skovorda. In den mit  ža an-
lautenden formen scJieint das tonende  ž
fur  sk, šč eingetreten zu sein.  skfivan
berulit anf  slcvran. Die deutung einiger
formen ist schivierig.

sli voz-: asi. skvoze neben  skr oz e,
skozč und  skosS adv. praep. per.  nsl.
skozi, skoz. p. skroš. wr. skrož. r.
skvoze, skvozb. Mit  skvoz- vergleiche man
asi. skvožnja, skvažnja, kvažnja foramen.

r. skvažina. skvozitb durchsiclitig sein.

sktik- : asi. >sk'bk r i,tati titillare: da-
neben  štekotanije. nsl. ščegetati, šegetati,
šegatati. žehtati: želita me, žašče me.
žgetati, žgečkati, ščegetec. s. čkakljati,
skakljati. č.  celctati: die urform von
cektati ist wolil  tjektati. Die iibngen for¬
men beruhen anf  sktik-, skek-. r. skok-
tatb, ščekotatb. čulcotatb : ver gl.  čklivjj.
kr. šaliljiv, želiljiv kitzelig. Man bemerke
klr. poskobotaty,

skuri)!: asi. skrbtjb Jcummer.  skrbbeti
trauern.  oskrobiti affligere.  nsl. skrb.
skrbeti. s. skrb. b. skriti). r. skorbb
krankheit, gram.  skorbeti.. Vergl.  skorblyj
eingeschrumpft . — rm.  skerb, skgrb§, skirb§.
lett.  sknrbt, skorbt ohnmachtig iverden.
skyk- W.:  asi. skyeati bellen, grunzen.

s. skika. skieati grunzen.  — Vergl. rm.
skinči pipen.

skjUl- : asi. sltymati susurrare. Vergl.
b. skimtenie i mlsva bulg.-lab. 60.

skyta-: asi. skytati se vagari.  nsl.
s. slcitati se. b. skitam se vb.  klr. sky-
taty ša. r. skitatb sja. Durcli steig.  nsl.
skutiti se von vogeln, die ivahrend der briite-
zeit das nest verlassen.  — Vergl. lit.  skuisti,
skuitau delirare.

skyti-: asi. podskytiti fiir  podkloniti
anderer guellen. Vergl.  č. skytati darbieten.
os. skicič darreichen.'.

skyv'a č. scheibe.  p. os. ns. wr.
sltiba. polab. skaiba. r. slciba, skipa.

klr. šybka. wr. šiba. — lit.  slove. ahd.
sciba. nlid.  scheibe.

slabil: asi. slabi) schivach.  oslaba re-
laxatio.  nsl. slab. b. slab. slabini plur.
iveichen, leiste.  s. slab. slabina iveichen.
slaba rotlie ruhr.  č. slaby. slabina, sla-
bizna. p. slaby. slabizna. polab. sloby.
os. slaby. slabina. ns. slaby. klr. slabyj.
wr. slabyj. slabenič. slabened. r. slabyj.
na slabkb, na slabce. — rm.  slgbi nach-
lassen.  slabilje schiodche. lit.  slabnas, slab-
neti: daneben  silpnas schivach.  silpti er-
schla.jfen.  slepsna iveiche.  slubnas. lett.
slabs. Man vergleicht got.  slepan schlafen.
ahd.  slaf.

slakll: č. šlak spur.  sik. slačiti spilren.
p. šlak, szlak schlich, schleichiveg.  šlakowač
aufspiiren.  e. (šlak) iveicht vom p.  (sijali)
ob. Linde vergleicht ein niederdeutsches
sleke.

slok-; s. prišleci, prisleknem zuriick-
treten.  sleka i odsleka fluth.

slcilgli: asi. * slez beineraus dem volke
oDa-pfa; silingae, šilingi: vergl.  ktinengti
und  ltuning. č. der sing.  slez besteht, niclit:
der plur.  sleze bezeichnet das land Schle-
sien.  slezak, slezan. p. aus  slezb das
adj.  šlazlt, šlazko aus  sležbslcb, sležbsko.
šlazalt. os. šlezslca. niederd.  schlasak
neben  seblunsak, schlinsak art gebiick.

sledu: asi. sledi) spur.  vt> sledi. ho¬
diti folgen.  st. sleda, si. zadi o-icOsv. po¬
sledi, posledi. postea. Davon adv. eompar.
posležde, daneben adj.  vbselrb posleždij
zap. 2. 2. 113,  poslodbnb. naslediti, na-
sledbniliT.. posledibkii ende.  nsl. sled-s.
sledi tandem.  posledi, posled. posledge
fris.  slčdnji extremus ung. quisque trub.
res. meg.  sleherni jeder einzelne.  sličkerni.
b. sleda spur.  sled nach:  sled pladne nacli-
mittag.  sledja 'folgen Vinga.  s. slijed: po-
slijed neben  poslije, poslijen von  sjti. č.
sled. slidnik leithund. eompar.  posleze, po-
slez spiiter.  p. slad. p o slad, pošledž nach,
liinter.  ošlada spur.  lcurzy slad. polab.
ptislod nachher.  os. sled. ns. sled. klr.
sl'id. p osli d das letzte.  r. sledu. — Vergl.
de pre urmg nach,  posledi. preuss.  sle-

slčsra 307 sloni-

dinikis leitliund. lett.  slede geleise. Man
vergleickt lit.  lendu, linsti kriechen. ags.
slldan gleiten.

sldga: r. pereslega fehler im gewebe.
nsl. preslčgast fadenscheinig:  platno pre-
slegasto; glava preslegasta, plešiva; njiva
preslegasta, ki ima prazna, gola mesta
mej vsejanim žitom.

sldpa- : asi. sl ep ati, sl epi j a, slipati,
sh>paja aXXec0ac salire:  vody v%slepljašteje
uSocro? aAAopivou io. 4. 14, ivofiir andere
guellen  istekajašteje. radoštami jako agneta
visplspahonn. (riclitig  VT.shjbpahoiMb) lam.
1. 99.  vtskbpati, v%sh>peti, vn>sh>pnati
s5aXXsa0ai: vlzsI-.  slapi. fluctus. Vergl.
reka vosklepletb istočnikj. nsl. slap
woge, ivasserfall; ivetter:  blisk i slap člo-
vdka lahko buje (ubije) ung.  slap, hlap
vapor Linde.  kr. slap fluctus ung.:  slapi
morski, s. slap aspersio undarum maris.
Ob alle diese worter zusammengehdren, ist
nicht sicher. Fern steJit lit.  šlapus/ei«c7ič, nass.

sldpu: asi. slepi, blind.  podslčpi: oči
podslepč, sleptcb. oslepnati, osltnati, nsl.
slep. slepe oka schldfen.  b. slep. slepi
te oči schldfen.  kr. slip. slipo oko. s.
slijep. č. slepy. slepyš blindschleiche.
oslnouti erblinden.  p. šlepy. olšnač fiir
ošlnač, ošlepnač erblinden.  os. slepy. ns.
sl’epy. slepe bettler.  klr. slipyj. slipyj
ovad. r. slepoj. slepyši. Vergl.  kuro-
slepi anagallis.  — Ut.  slepti verbergen.
slapus heimlich. lett.  slept. slepet verheim-
lichen. Hieher gehoren ivorter fiir „huhn “,
wenn es riclitig ist, der name beruhe auf den
halbgeschlossenen augen des thieres:  č. od
mhourani očima, jako slepy črniva: sle¬
pice, slepka henne.  polab. slepaiča. sle¬
pec liahn.  slepa hiihnehen.

sldzft: asi. sleza, malva: daneben

sljuzb. nsl. slez, sliz und  sklez. Vergl.
slzena kdsepappelkraut.  b. slez. s. sli-
jez, šljez. 5. slez. p. slaz. mašlez (ma-
slyez) buphagium in einem dltern vocaba-
lar: vergl.  maklen. os. šlez und  sloz.
klr. sliz. Vergl. lit.  zlugies bei Szgnvid 341.

slimaku: č. slimik sclmeclce.  p. šli-
mak. os. slink. klr. slymak. wr. sli-

mak. r. slimaki. — Vergl. preuss.  slaix.
lit.  slikas.

slina asi. nsl. speichel.  b. slinka,
sljunka. slinja, sljunja vb.  s. sline rotz.
č. slina, slintati. p. slina. os. sliny.
ns. slina. klr. slyna. wr. slina, slunič.
r. sljuna, slina, slinitt, sljunitb. sljunjavyj.
— lett.  slenas. slina entsteht aus  spljuna,
sljuna, ist daher eine ableitung von  splju,
pljii, und hdngt mit gr.*mxbu>,  ctuw usw. zu-
sammen. Ob  slina mit mhd.  sllm, lit.  seile
zusammenzustellen ist, ist unter diesen um-
stdnden fraglich. Vergl.  pljti.

sliva asi. prunus.  nsl. sliva, sliv
blaulich.  b. sliva, slivica driise.  kr.
sliv coluber verant., nach der farbe.  s.
sliva, šljiva: vielleicht asi.  sljiva. č. sliva,
p. sliwa. polab. slaiveria. os. slovka.
ns. sl'uva. klr. slyvka. r. sliva. — preuss.
sliwaytos. lit.  sliva. Man vergleiclit ahd.
slea, sleka. Die slav. urform scheint  sljuva
gelautet zu haben.

sliži: č. sliž, šliž schmerle (fisch).  p.
šliž. os. šliž. klr. slyž. r. slizi blen-
nius.  sleni, slenb. — lit.  sližis.

sija: č. šle geschirmemen, sielen, hosen-
. trager, sik.  trdky. p. šla, szleja, szlija,
szla kummet mit dem geschirr.  szelka seil-
chen.  szelki hosentrager.  ns. sla. klr.
šlijka, šlejky, šlyjka, vorozka u byča.
r. šleja. — lit.  šlajej. lett.  šleijas. ahd.
silo riemen. nhd.  siele. Vergl.  žila.

sljak-: r. sljakotb regen mit schnee.
sljusarl : p. šlusai’z Schlosser.  — lit.
slesorius. Aus dem d.

sljuzu: r. sljuzi, šljuzi schleuse.  p.
šloz. — Aus dem d., mlat.  sclusa, exclusa.

sloj: č. sloj m. schicht: daneben  sluj/.
p. sloj geader im holze.  r. sloj. — rm.  sloj.

sloni- : asi. sloniti se lehnen.  sla-
njati s§. visloni bett.  nsl. sloniti. slo¬
neti lehnen.  zaslon, zaslomba, zasloba. b.
Vergl.  slon sennhutte.  s. zasloniti, za-
slanjati, zaslonjati. č. sloniti verdecken.
zdslona, zaclona, clona vorhang.  zasloniti,
zacloniti. p. slonic, zaslaniač verdecken.
os. zaslonič, zaslanač. Vergl.  klr. prysl'i-
neč schirmdach.  wr. sloniš. r. slonjatb

20 *

slonka

308

slu-

sja miissig gehen, eig. lehnen.  zaslonjatb. —
magy.  zaszlo fahne lautet alter  zriszto aus
zastava, rm.  slon sddagbaum. TJnzuceifel-
haft verivandt ist lit.  šle ti. nušlajint um-
lehnen.  šlaitas bergabhang, lahne, leite. ahd.
hlita. got.  ldains hugel. dhl.  lilinen. gr.
y,Xi'vw. lat.  -clino. ai.  eri. slav.  s ist padat.
k. Die darlegung der ubergdnge ist sclmie-
rig.  sloni anlehnen leann von  kloni beugen
nicht vcohl getrennt werden:  s. zaklon und
zaslon zufluchtsort vor wind und regen.

slonkil : dar aus magy.  szalonka

schnepfe.  nsl. sluka. s. šljuka. č.
sluka. p. slaka, slonka, slomka. klr.
slukva, slokva, solukva, solomka, slonka.

— preuss. lit.  slanka. lett.  sloka.

slonku: asi. slaki inflexus.  nsl. slok,
sldkast mager.  sloknoti, slukav hahd.  slu-
konožje poples.  kr. sklučen inclinatus,
curvatus ung. Vergl.  p. šleczeč sicli plagen.
wyšleczyc durch ducken und sitzen heraus-
bringen.  skluczeni albo zgarbieni: daneben
skluczony (skleczony). W. voahrscliein-
lich  slenk, das mit  lenk verivandt sein mag.

— Man vergleicht  slenlcu, slinkti kriechen,
schleichen. ags.  slincan. ahd.  slichan.

slonu: asi. sloni, elephant.  nsl. č.
slon. p. os. klr. slori. r. sloni.. — lit.
slanas, entlehnt.

sl opici: č. slopee art thierfalle.  p.
slopiec. klr. sloperi ung.  pryslopyty mit
einer mdusefalle fangen. Vergl.  prislop
steile stdle.  r. slopeci. Man merke č.  slup
luchsfalle und  p. slap art netz.

slota asi. hiems.  s. slota feiner
regen: dagegen  slota ungeheuer.  e. slota,
dota schneegestober, schlechtes wetter.  p.
slota, drobny deszcz nasse ivitterung.  za-
slocic. klr. slota. slotnyj deri : daneben
solota, solotlyvyj deri. wr. slota. r.
slota regemvetter.  slota fur  sljakotb. kr.
ist  slotan debilis.  — rm.  sloatg. wr. steht
slota und  sljuta fiir r.  sljakotb. Mit lit.
šaltas kolt ist  slota unvenvandt.

sloveni 11U : asi. slovenin r b
procop., sclavenus jordan. slovenus, slavus.
nsl. sloven somm.  slovrinom trub.  slovenec.
kaš. slovince : so heisst ein theil der Ka-

Suben.  slovierišti. polab. sliivensky wen-
disch.  r. slavjanini.. — rm.  sloven. mlid.
slaveme art dečke,  slavine grober pilger-
roclc. it.  schiavina. sp.  esdavina. Die
bildung des icortes durch das suffix  enii
deutet auf einen ON. als ihema: die ab-
leitung von  slovo ist abzuiveisen. zVk&fioc
(cOkdpo?) , befremdende verhiirzungen von
mkafirpii;, sclavenus. A%is lat.  sclavus ent-
stand d.  sklave : das lat. duldet kein  sl
im anlaute, das im alid. hdufig vorkommt.

situl y asi. locus praeruptus. Vergl.

r.  nasludt, sloistyj ledi.. ■— lit.  pašludnus
schrage.

sluga asi. diener.  slugovati. služiti
dienen.  službba. nsl. sluga, služiti, služba,
b. sluga, slugar. slugatar. sluguvam, služa
vb.  služba, s. sluga, služar. služiti, služba,
sluškinja. č. sloulia, sluha, sloužiti. služba,
p. sluga, slugus : lat. form.  slugotvac. slu-
žye. služba. os. služid. služba. ns.
služyš. služba, klr. služyty. služba, r.
sluga, služitb. prisluga dienst.  — rm.  služ-
nik§. Vergl.  prislugp ziindrohr. magy.
szolga. szolgdl. lit.  služba, služiti, služiti.
lett.  sluga, sluga ist verwandt mit  slu:
vergl. lat.  cliens, cluens.

slutu: asi. sluti ivolil „der gehort liat“.

s. sluta ahner.  slutiti ahnen.  slutnja ahnung.
slutov ungliicksprophet.  nsl. slut verdacht:
ga imam na slutu, na sumu. — got.  ldiu-
tlia. zend.  91’aota. W.  slu.

sluzu: asi. sluzi pituita, sguama.  b.
sljuz. s. sluz. sluzina ea par s carnis glu-
tinosae , guae cartilaginibus adhaeret stulli.
č. sliz (was auf  sljuzi deutet).  wr. skliž.
r. slizb schlcim.  slizetb. Hieher gehort  klr.
slyzriak, r.  slizenb schnecke. Vergl.  nsl.
slug schnecke ohna gehduse.  sluga nackt-
schnecke.  — rm.  solz, sole sguama.

slu- 1 .: durch erste steig.  asi. sluti,
slova clarere.  slutije gloria.  slovos, sloves:
slovo verbum.  slove: čbto esti slove ce,
eže reče? io. 7. 36. zogr. Durch ziveite
steig.  slava. nsl. razsluti se, razslujem se
bekannt iverden.  slutvo in  slutvo gospodar
dem namen nach herr.  sloveti, slovim neben
sinjem, slovdnje/amas. sloves, slovez feier-

slu-

309

sineng-

liclikeit.  b. slava, slavja vb.  kr. sluti,
slovem darum esse.  slava. s. slovo buch-
stabe.  slava, slaviti, č. slouti, slovu, sluji.
slovutnj beruhmt.  slovo, slava. p. slynac
aus  *sltinati clarere.  slowo. slawa. polab.
sliivii. os. slovo, slava. ns. slovo. r.
slytt, slyvu. slovuščij beruhmt.  slovo, slava.
— m. proslavi vb. lit.  slove ehre.  šlo-
vinti. šlovingas geehrt.  slaunus, entlehnt.
lett.  slava, slavet riihmen. got.  hliu-ma.
gr.  kX6<i). o?, lat.  cluo. ir.  clu farna,

ai.  gru. gravas. slav.  s ist palat.  k.

siti- 2.: asi. oslinati hungrig iverden
ant. 107.  nsl. sla, sla do jedi esslust.

slttell- : daraus durch dehnung  (y aus
u) asi. slyšati koren; durch steigerung  sluhi
gehor.  sluhos, slušes: sluho gehor;  slušese,
slušesa, slušesy. Neben dem dur.  slyšati
besteht, das iter.  slušati horchen.  poslušati
gehorchen.  poslušljivi gehorsam.  preslušati,
oslušati niclit gehorchen.  osluha ungehorsam.
oslušblivi, oslušivi ungehorsam.  posluhu
zeuge, eig. ohrenzeuge ; nsl. slišati, poslu¬
šati. slušati, slušam gehorchen.  sluhi, osluki
schlafen, etiva „an den ohren befindlich u .  b.
sluh gehor.  slušam horchen.  poslušen Vinga.
s. slušati, dazu das dem.  sluhtiti. č. pre-
slechnouti. (sik.  preslychnut). slyšeti. na-
slychati, naslechati. sluch. slušeti. poslušny
gehorsam.  p. slych filr  sluhu gehor:  ni
slychu ni widu. naslychnač. slyszec. sluch.
sluchy, \viešci. sluchač. sluszec gehoren:
germanisirend.  slusz fug und redit.  kaš.
slech schliife.  przysiucha, naležy: germ.a-
nisirend.  polab. sl&isat koren,  piisleusat
zuhoren.  os. slych. siyšeč. slušeč geho-
ren.  ns. slyšaš koren,  slušaš se gehoren.
klr. slychaty. sluch. sluchaty. oslucha
ungehorsam.  wr. slych. sluchač. r. slychi.
slyšatb. sluchi gerucht.  sluchats dial.  slu-
šatb. — lit.  klusti (slav.  sltts). klausTti
(slav.  slus). klusus scharf horend. lett.  Idau-
slt. Das ivort beruht auf der W.  sru, ivor-
aus zundchst  sitih a,us  slus: ver gl. nhd.  losen
dial., ahd.  hlosen. ai.  gruš in  grušti er-
horung neben  gru. zend.  gruš. Ver gl.  slu- 1.

sluza : asi. sluza thrane.  nsl. solza,
sloza, slojza, skuza. solzeti spdrlich rinnen,

daneben  sluzeti: rana mi še zdaj sluzi ist
nocli feucht.  b. sluza. suldzi mil. 75.  skozi
sickern.  kr. selza (aus  slza). s. suza
e.  slza, slze. dial.  sluza. p. Iza, alt  slza,
d. i.  slza. lezka. sleza, sloza. polab. sladza
(sl&za). os. sylza. ns. dza aus  ldza, sldza.
klr. sleza, sloza. r. sleza. Ein schmeriges
ivort: in derselben sprache treffen formen aus
sluza mit solchen aus  sleza zusammen.

smilil-: polab. smadoje schmiedet.  —
Aus dem d.  schmieden.

smag- 1: asi. smaglu fuscus.  posmag-
natije adustum, fuscum esse. Vergl.  po-
smagu placenta, in r. guellen.  nsl. Hieher
zielit man  Sinaj en, presuh sehr diirr.  sma-
nja, prevelika suša. b. nasmaga se liste
es braunt sich das laub.  s. smagnuti
dunkel werden, obfuscari; cupere, eig. ar-
dere.  prismagnuti. smagliv. osmagnuti am-
buri.  č. smažiti, smahnouti dorren, rosten.
osmaknouti von der sonne gebrdunt iver¬
den.  smahly gedbrrt.  srnah, sinaha brand-
mahl.  p. smažjbfrigere.  smažarz schmorer.
smaglawy sclnvarzbraun.  os. smahny6 ver-
brannt iverden.  smaha sonnenbrdune , brache.
ns. smagnuš dorren.  smaga brache.  klr.
smahty siccari.  smaha hitze.  smahlyj sonnen-
verbrannt.  smahl'avyj. smažny usta. pry-
smahaty ein wenig prageln.  posmahnuty
verbrannt iverden.  vysmažyty prageln.  wr,
smaha russ.  osmažič rosten.  r. smaga
durst, russ. Vergl.  smeng-.

smag- 2.: p. smagač stdupen. Vergl.
smagly schmachtig.  klr. smahaty. — lit.
smogti schlagen.  smagoti. smogis hleb.

smilkii: nsl. smak geschmack somm.,
jetzt  žmah. č. šmak. p. smak. polab.
smalta schmeckt.  ns. šmek. wr. smak.
r. smaku: dial. filr  soku. — lit.  smaka- 1
voti, smokavoti. šmakas, šniokas. ahd.
smac. Vergl. lit.  smagus angenehm.

smali-t os. smalic sengen.  ns. smališ
sengen, schivurzen.  klr. prismalyty an-
brennen.  wr. smalic, smalenuc. — Vergl.
lit.  svilti.

smeng-: r. peresmjagnutb aufsprin-
gen (von den lippen).  peresmjaglyj. wr.
osmjahnud austrocknen. Vergl.  smag-.

smerd-

310

smi-

smerd-: asi. smrideti stinkm.  *pro-
smmdnati: prosmrila mladem.  nsl. smr¬
deti. smrdokavra upupa.  b. smridja vb.
s. smrdjeti. e.  smrdeti. p. šmierdzieč.
smierdnač, smiardnac. šmiardly. smard
unflat.  polab. smiirdi. os. smjerdžeč
stinken.  smjerd gestank.  smjerdžič stankern.
ns. smjeržes. klr. smerd’ity. wr. smerdž
gestank.  r. smerdett. smerdž. Aus  smordil
er gib t sich  asi. smradi, prosmraditi, pro-
smraždati. nsl. smrad. b. smrad, smra-
dja vb.  smradlika neben  smridlika sumach,
ivofiir s.  smrdljika. s. smrad. č. smrad,
smraditi, sik. prosmradzat faulenzen.  p.
os. ns. smrod. klr. smrod. nasmrodyty.
wr. smrod neben  smurod filr  smorod. smro-
džič. r. smorod n und  smradi, smordi
aus  smorodi. smoroda, smorodina rubes:
oti udušlivago zapachu. klr. ivr. r.  smrod,
smrodi sind p.  — preuss.  smorde faul-
baum. lit.  smirdeti stinken.  smirsti stinkend
werden.  smirdas. smardve gestank.  smar-
dinti, smirdinti stankern. lett.  smirdet.
smirst stinkend iverden.  smards. smarža
geruch, auch der angenehme. rm.  sm§rd,
smird. sm§rčev. smgrdui vb.

smerdtt : asi. smmdi plebejus:  ljubo
sanoviti, ljubo smridi sup.  p. smard,
smierd, ungenau  smer d, art horiger:  nie dla
was, smerdowie, ale dla panow. klr.
smerd ivird erklart durch  volnyj rataj,
selanyn chrest. 43. 71. 236. 484.  wr.
smerdž: ne čini smerdzi dobra, ne ljubi
jeho žonki. r. smerdi. Man denkt an^.\
smerd- und an das pers.  mard mann: an
das erstere ivahrsclieinlich, an das letztere
sicher mit unrecht. In deutschen gesetzen
und urkunden:  smurdi. smerdi.

smerk- 1 . smerg-: s. smrčak morchel.
č. smrček, smrž, smrže, dial.  smrh, smrha.
p. smardz, smarz. os. smorža. ns. smaržl.
r. smorčoki. Man denkt an asi.  smriki
tubus, was bei dem s. und r. wort lautlich
angeht, bei den iibrigen wortern jedoch auch
lautlich unmbglich ist.

smerk- 2.: asi. smrikati haurire, sor-
bere, sugere, naribus attrahere, nasum emun-
gere.  smricati. smričt siphon.  smrti«.

tubus, mucus.  nsl. smrknoti. smrčati ster-
tere.  smrkati, cmrkati schliirfen.  smrkelj,
smrkelj mucus.  b. smrikam schliirfen.
smrik prise tabalc.  pošmrikna vb. mil.
280.  s. smrkati schnupfen.  šmrk spritze,
prise.  ošmrk wasserhose.  č. smrkati schnciu-
zen.  smrk. p. smarkač. smark mucus.
os. smorkač schnduzen.  smorčeč schnarchen.
smorkot. ns. smarkaš se schnauben.  smar-
caš schnarchen.  klr. nasmarkaty, aus dem
p.  šmarkula. smorč regenivolke chrest. 485.
wr. smorkač. r. smorkatb. nasmorki
schnupfen: b.  mmhavica. smerči, smeršči
j' hvasserhose.  — rm.  sm§rk, smirk spring-
brunnen. lit.  smarkata, smurgis mucus.
Die ivurzel, die urspriinglich „einen bestimm-
ten laut hervorbringen “ bezeichnete, hat die
mannigfaltigsten bedeutungen.

sinerku : asi. srnrččb, smričt v:ach-
holder.  smreča ceder.  nsl. smreka, nicht
smereka. b. smirča (wohl  smrtča) tanne.
kr. smraka fichte.  s.' smreka. č. smrk
fichte.  smrči, švrlc dial. fiir  smrk. sik.
smrečina, svrčina. p. smrek: daneben
smerek. swierk, modrzew. os. smrek,
šmrok, Smreka fichte.  ns. šmrok roth-
tanne.  škčok. klr. smerek tanne.  r.
smerčie collect.

smd-: asi. smeti, simeti, smejati
audere.  smeli audax.  nsl. smeti, smit:
to ni smit storiti, b. smej a vb.  s. smjeti,
sinijem, smidem. č. siniti. smely. p.
šmieč. šmialy. os. smječ. .ns. smješ.
klr. smity. r. smetb. — rm.  sumeč, se-
mec. sumeči prahlen.

smedfl: asi. smedi fuscus.  s. smedj.
č. smedy. snčdy, snedavy. p. šniady,
šmiady. šmiadawy, šniadawy. zašmiedzie.
zašniedzič mit griinem rost anlaufen lassen.
šmlady. šniedž. — rm.  smead.

srni-: asi. smijati s§, smeja se lachen.
podismijati se subridere.  nsl. smejati se,
smejem se, smejim se. b. smeja se vb.
prismevam se, prismivam se vb.  s. smi¬
jati se. č. smati se, smiti se, smčji se.
posmavati se, posmivati se. p. smiač
sie, žmieje sie. polab. sibot. os. smječ
so. ns. smjaš se. klr. smijaty ša. r.

311

smtik-

smig-

smejatt sja. Durch  s (h): asi. smehu.,
usmihnati s§. nasmisati s§. podismelnt.
nsl. smeli, smehljati se. b. smeli, sme-
horija. osmilma se vb.  s. smijeh. č.
smlch. p. šmiech. os. smjech. klr,
smich. r. smechu. —- lett.  smet. smaida
lacheln. ai.  srni, smajate.

SHiig-: p. smignac schmitzen.  šmiga,
szmiga schlanke gerte.  smigly schlank,
schmachtig.  šmižno, žwawo. Vergl.  smag- 2.

smigurstu: p. šmigurst, šmigust ein
oster geschenk. č.  šmerkous. — Aus dem d.:
schmeckostern.

Sinil-; asi. smilbnoje adulterium.  č.
smilny unzilchtig.  smilstvi hurerei.  p. šmil-
stwo. (os. smilny liebreich).  — lit.  pa-
smilinti verlocken.  smailus geil.  smilius,
smalstus nascher.  smilis zeigejinger.
smilo, smeli, asi. dos.  smejno.
smili: nsl. smilj helichrgsum angusti-
folium.  s. smilj gnapharium arencirium.
b. smile. smiljov: kitka smiljova.

Smirna asi. r. myrrha.  — gr.  qj.6pv«.
sinokti 1.: asi. smolcn schlange.  b.
smok mil. 373. 536. grosse schlange.  č.
p. kaš. smok drache.  polab. snok schlange.
wr. smok drache , im mdrchen.  r. smoler,
dragon de mer.  smok r B fur regenbogen izv.'
2. 186.  — lit.  smakas.

smoku 2.: nsl. smok obsonium.  smuk
mehlmuss.  b. smok fur  nasoleno meso.
kr. smok obsonium.  s.' smok zukost.
osmočiti. zasmočiti condire stulli. Vergl.
p. smoktad mit der zunge klatschen.  klr.
vysmoktaty aussaugen.  wr. smoktač.
smok heber.

smoky asi ■ feige.  smokvina. smokynja
tichonr. 1. 299.  nsl. s. smokva. nsl.
smokvica erdbeere.  b. smokina, smokinja.
r. smokva. — rm.  smoking, got.  smakka.

smola asi. pech.  nsl. b. s. d. smola,
p. os. smola. polab. slinila harz, holle,
ofen.  klr. smola. wr. smol', r. smola.
smokčugTj. — lit.  smala theer. human.
samala.

smolži: wr. smovž, d.i. smolž, schnecke.
b. rneleov. melee. — rm.  molk, melč.
mrm. Vergl.  meleovu.

smudjtt: s. smudj schiel (fisch).
smuga nsl. strich.  os. smuka. ns.
smuga streifen.  klr. smuha. pasmuha.
Vergl.  smag- 1.

smuglu : r. smuglyj schwarzlich.  klr.
smuhlyj. osmuhlyty brdimen.  smuhravyj.
Vergl.  smag- 1.

smuku: b. smuk loasserhose.  smuča
sa.ugen.  prosmukva se durchsickern. Vergl.
klr. smuk dilnner brei.

smurtt : r. smuryj dunlcelgrau.  pa-
smurnyj: daneben  muryj dial.  č. šmoufiti
umwolkm, truben.  nsl. nasamuriti se finster
drein schauen.  s. sumoran diister.  nasu-
moriti se sich umioolken.  kaš. smura nebel,
f — rm.  posomori vb.  posomorit wild. magy.
szomor. szomoru betrilbt. Mit  eh fur  s:
s. nahumoriti se finster iverden. Vergl.  na-
tmuriti se. č. chmoura. chmurny. sik.
chmara. p. chmura, clnnara regemvolke.
pochmurny. os. khmuric. klr. chmara.
nachmaryty. chmuryj ;  pochmuryj ;  chmur-
nyj. nachmuryty. wr. chmura, chmara,
chmyra. nachmura^nster blickender mensch.
nachmylič finster schauen.  prichmarilo, sub-
jectlos.  r. chmura, chmara. chmuritt. na-
climura. pochmuryj. poclimyra. našmura.
' nsl. podmurljiv diister. Vergl.  podmuliti se
finster zu boden schauen TJkrain.  — Vergl.
magy.  komor.

smuk- : asi. smycati schleppen, ziehen.
smykati se kriechen.  smučati kriechen.  smy-
čbk r B geiger.  nsl. presmeknoti schlupfen.
smele (smi>k), smuk. smicati se lubricare
habd.  smukati, smuknoti schlupfen, ab-
streifen:  smukati veje. smicati. smicnoti.
smuči plur. f. schlitten.  kr. osmicati ab-
streifen:  smuče se. s. smuk art schlange.
smuknuti zucken.  smučati se vagari. č.
presmeknouti, presmyknouti. smykati. pre-
smykati ub er schleppen.  smečka, smyčka
knopf am zioirrf aden.  smyk ruck, sclilitten.
smyčiti schleppen.  smyčec geigenhogen.  p.
smyk mauser.  smycz hetzriemen.  smyczek.
posmycz hingleiten.  przesmyk schlupfiveg.
smukač, vysmuknad streifen.  smuldy
schlank.  os. smyk ruck.  smučk stich beim
nahen.  ns. smyk baumlaufer.  smykly

snad- 312 soeru

schliipfrig.  klr. smyk. smyčok. Ver gl.
pasmuha, pasmuže streifen.  r. peresmy-
katb sja kriechen.  — lit.  smukti, smunku
gleitend sinken.  persmaukas. smaukti (slav.
smuk-) glatt streifen. Entlehnt:  smuikas
geige, fidelbogen.  smuikuti. smuičelas, smi-
eelas fidelbogen.  šmičkus aus dem p. lett.
šmukt fliehen.

snad-. Mit diesem stamme hangen zu-
sammen:  č. snad, snaze leichtigkeit.  snad als
adv. vielleicht, etiva.  snadny leicht. compar.
snaze. sik. snad'. nesnaditi kadem.  p.
snadž, snac neben  sna, snasc vielleicht.
snadny bereit.  kaš. snad allsogleich.  os.
snadž etioas leichtes.  snadny. ns. snaš
vermuthlich. Hiezu gehort auch  p. snasc,
r. snastb iverkzeug. Dagegen  asi. snadb
superficie tenus.

snaga asi. studium.  snagota celeritas.
nsl. saga ornatus meg. reinlichkeit.  snažen
hiibsch, sauber.  snažiti condecorare lex.  b.
snaga kraft, korper, leib.  snažen beleibt.
kr. snaga reinlichkeit.  s. snaga starke,
korper, reinlichkeit.  nesnaga unreinlichkeit.
č. snaha bestreben. dial. reinlichkeit.  snažny
reinlich.  osnažiti dial.  snažiti se. p.
snažny sauber.  snažyc sie sich anstrengen.
kaš. snaži hiibsch.  snažni. klr. snaha
leibesstdrke. Schiver vereinbare bedeutungen.
Vergl. ai.  sna baden und lat.  lautus.

sndgtt: asi. snegi sclinee.  snežani.
nsl. b. sneg. s. snijeg. č. snih. sne-
hule schneelerche.  sik. snah. p. šnieg.
polab. sneg. os. sneh. ns. sneg. klr.
snih. snihyr gimpel.  šniboruž schneeammer.
r. snegi. snigirb dompfaff.  — preuss.  snai-
gis. singuris (richtig  sniguris) stieglitz. lit.
snigti: sninga es schneit, ningit,  veupei. snegas
schnee.  snaigiti. lett.  snigt. snegs. W.  snigh
mit velarem  gh. Daneben zend.  gnizh.

sndtti: 5. snet, snet baumstamm.  p.
šniat: daneben  sznat.

sneti 1.: asi. snčt. s. snijet/. m. ge-
treidebrand.  nsl. smetljaj. kr. snetljiv
rubigine corruptus.  č. snSt. p. snieč.
zašniecič. os. she6. siiecid. ns. sneš.
klr. prysnifity sich mit schimmel und rost
bedecken.

sneti 2. : č. zasnet muttergeiodchs,
mondkalb.  p. zasniat, zasniad.

snica 6. deichselarm.  p. sznica. os.
ns. snica. r. snica, šnica.

snik- : asi. sničavn 'rcspi'epYo<; curiosus.
Vergl.  sničbstvo wohl „ curiositas “ und
nsl. znicistve, cinistue fris.  sničav keck,
vonuitzig, neugierig.

snittt : r. snitokn sedmo eperlanus.
alt  snitejnyj. p. stynka. — nhd.  stint.

snopi! : asi. snopi, garbe.  nsl. b.
s. usw.  snop. polab. sniip. — ra. snop.

snubi-: asi. snubiti appetere, aniare.
prisnubiti allicere.  nsl. snubiti toerben
(um ein madehen).  snubač, snobač ama-
tor meg.  snubok, snobok: gre v snoboke.
č. snoubiti freien, verloben.  klr. divo-
snub brautioerber neben  d’ivosl’uby.

Sllli-: asi. snuti, snuja und  snova or-
diri, anzetteln.  osnovati, osnova und  osno-
vaja. it er.  osnyvati, osnyvaja. osnova fun-
damenlum.  nsl. snovati, snuti. nasnavati.
osnova stamen habd.  snutek zettel.  b. snova
vb.  osnova, snovalka, s. snovati, snujem,
č. snouti, snuji. snovati, osnova, p. snuč.
os. snovač. ns. snuvaš. r. snovatb.

snueha: asi. sn r bha nurus. Falsch:
synocha (jeja stavxši predi njeju), aus einer
r. quelle.  nsl. sneha, snaha, podsnehalja
brautjungfer.  b. sni,ha. s. snaha. p.
sneszka. r. snocha. — ai.  snuša. ahd.
snura.

snyex: r. snyč% riegel, schlossriegel.
solnika r. hund.  p. kaš. sobaka, aus
dem r.  — Man vergleicht zend.  epaka
hundsartig und  r. suka.

sobaši: sik. sobaš trauung,  oddavky.
sobačit fiir  oddat.

sohatti : b. sobat gastmahl. s.  sobet.

— Mirk.  sohbet.

sokoli : r. sobolb zobel.  6. p. sobol.

— magy.  czoboly. lit.  sabalas. nhd.
zobel. mlat.  sabellum. (afz.  sable). sabe-
linus, das mit r.  sobolinyj verglichen wird.
it.  zibellino. Das wort mag mit tiirk.  sa-
mur verwandt sein.

sogil : sik. osoli nutzen:  osok mu bere.
osožiti, osohovati nutzen.  — Vergl. ahd.

socha 313

gesuoch suchen, enverb, zinsen. Man be-
achte  žuchil.

socha : asi. soha, posolit JcnUttel:
doch  soha železna, rasoha furca. Vergl.
osošiti abscindere.  nsl. soha lignum den-
tatum, furca.  h. soha. s. soha. rasohe
plur.  č. socha gabelstange, forkel.  sochor
stange.  p. socha pflugsech.  os. socha
pfahl.  sochor brechstange.  ns. socha. klr.
socha. rosocha. posoščvna grundsteuer nach
der zahl der pfliige:  *posoŠLslit. r. socha
hakenpflug. dial. balken.  posocht štab. Auf
socha beruht rthd. dial. (Ostpreussen)  zoche
art pfiug.  — lit.  saka zacke ist mit  socha
unvemoandt, trotz  dvišalcas fiir asi.  rasoht.

soja asi. pica, riclitig corvus glanda-
rius misshdher.  nsl. sojka: daneben  šoja,
žoga. s. č. sojka. p. os. soja. p. czarna
sojka, orzechoivlia. klr. soja, džoja, dže-
džora, zhoja. r. soja. — ra. džojkg.
magij,  szajko. W. loahrscheinlich  si- L:
von dem lichten gefieder.

sok-: p. sokora sclmarze pappel.  klr.
sokoryna, osokor, osokorvna. r. osolioit.

sokolu : asi. sokoli, falke.  nsl. b.
sokol. s. solto. č. sokol sakerfalk.  p.
os. sokol. klr. sokol. \vr. sokol. r.
sokoli. — alb.  sokol. Ut.  sakalas. Vergl.
wr. sok-ot schrei der henne.

sokoli- : b. sokotiti beachten.  klr.
sokotyty hiiten, pascere.  osokotyty be-
icahren.  — Vergl. rm.  sokoti attendere.
saka-.

soku L: asi. solit accusator.  sočiti in¬
dic,are.  sočbba mala opinio.  b. soča zeigen.
posoka tounderzeichen: vergl. lat.  monstrum.
s. sok ausfinder.  sočiti ausfindig machen.
č.  sok ankldger: nullus  zok aliguem accu-
set, msi certo sub testimonio constet de damno
Jura županorum aus dem zivolften jahr-
Jiundert,  sousok nebenbuhler.  sočiti feind
sem, schmahen.  osočiti verschiodrzen.  p.
osoczyč, przysoczyč erhaschen.  sokodyniec
(na dziki czyli odjrice polujacy) schvoarz-
mldpretjager.  klr. sočyty fiir r.  predla¬
gati, indicare.  osočyty, vskazaty, vodšu-
katy. otsočyty, izvynyty š vsliazujučv koho
inšoho. r. alt  solit ankldger.  sočiti. fiir

soldu

slediti, zverja dial.  osoka, osolit mit wild-
netzen umstellter platz.  — lit.  sakas an¬
kldger. Vergl.  sakiti jagen. got.  insakan
anzeigen. Die p. ivorter, so wie das r.  osoka,
osoki,, und lit.  sakiti bilden wohl fiir sich
eine sippe..

soku 2.: asi. soka, sucus.  nsl. sok saft,
baumsaft: daneben  smoli. b. sok saft.
(kr. suk ist it.  succo). s. sok. osoka. p.
sok. posoka bluteiter.  klr. sok, soli. po¬
soka blut eines thieres.  wr. prosočic ša
herausfliessen.  r. solit, dial. fiir  sloj kory.
osoka bluteiter.  soeens art kuchen.  pasoka.
— preuss.  sacltis harz. lit.  sakai harz:
vergl.  suika saft. lett.  s veki s. svakas
harz. Vergl.  smoliti 2. Hielier gehort  os, ns.
sok linse.  asi. sočivo. nsl. sočivo hiilsen-
fruchte.  s. sočivo linse.  p. soczeivica.
č. sočovice: daneben  čečelka, čečuvka,
čočka linse.  p. soezek, soczlia, soeze-
wica linse.  r. sočevica, čečevica. soček-
nikt, sočevnilit von  *sočevo. Damit ver-
binde ich  asi. soliačb, soliačij kodi.  so-
liak, solialtkt, sokaknica kiiche.  nsl.
sokač, sokačica meg. habd.  r. sokaknica.
U- magy.  szakacs. rm.  sokač. Andere
ziehen tiirk.  sokmak schlachten herbei.

solu: as. soc tributum frumentarium.
sokaknilu, socamannus.  — mlat.  soca mo¬
dus agri, socagium.

soldu: asi. sladtkt dulcis. compar.
sladtčaj von  sladtkt, slaždij von  * sladil,
sladtčiti dulce reddere.  sladtčati dulce fieri.
slasti, deliciae.  slašts suavis aus  slad-tjt.
nsl. sladek, slad malz.  slaja, slast siissig-
keit :  jel je v slast, oslaščiti se sich gevcoli-
nen.  b, sladtk. sladliav siisslich.  slad malz.
sladun soli eine art eiche sein.  s. sla¬
dak. slast, sladun granatapfel.  č. sladky.
slad malz.  osladyč, osladič siissivurzel.  p.
slodki. slod malz.  slodž siissigkeit. Da¬
neben  nasiadszy. os. slodki. slod. slo-
džina treber.  ns. slodki. slod. složiny.
klr. solodkyj. solodkavyj. solodžava ung.
solodyny. wr. solodkij. solodziny. Da¬
neben  slasč. slasnyj. r. solodkij. solodt
malz.  soložt liistern. dial.  solodvjanyj. Da¬
neben  slad k ij. sladosk, slasti,, slastiti,. slašče.

solma

314

sombota

— lit.  salti, salu; salsti, salstu siiss iverden.
saldus. salikla malz.  saladlnos treber. lett.
saldinat versilssen.

solma: asi. slama stipula.  nsl. s.
slama. b. slama strok,  slamka strohhalm.
č. sidrna, p. os. sloma. ns. sloma, polab.
sidrna, klr. soloma. r. soloma. — magij.
szalma. preuss.  salme. lett.  salms stroh¬
halm.  salrui stroh. ahd.  halm. lat.  ca-
lamus. gr.  zakajAs?, ein ai.  garma voraus-
setzend.  s ist palat.  k.

solna : asi. slana reif, prvina,  nsl.
slana, mrzla rosa meg.  b. s. slana. č. p.
r.fehlt.  — preuss.  passalis. lit.  salti frieren.
šaltas kolt.  šaltis fvisoke,  šalna, šarma reif.
pašolls frost in der erde. lett.  salt frie¬
ren.  salts kalt.  saldinat frieren machen.
salna, sarma. and.  bela. ai.  5 ar in  gi-
gira kalte.  s ist palat.  k.

solp- : klr. vysolopyty, vysoloplaty
(jazyk) liervorstrecken.

Solunu: asi. solurn. Thessalonica.
solvij: asi. slavij nachtigall.  nsl. sla¬
vec. slavič. b. slavij, s. slavic. slavuj.
slavjem, slavja, slavlja/. č.  slavile, p.
slowik. kaš. slovik. polab. s&lu. slovaika.
os. sylobik, solobik. ns. sylovik. klr.
solovij. r. solo vej. — preuss.  salowis fiir
sahvis. Man vergleiche  asi. slavoočije, si
rečb seroočije glaucita-s.  r. solovoj isabell-
farben, isabellgelb.  posolovelyj. Es geht
niclit an formen ivie klr.  liorozyty, solota
fiir  hrozyty, slota zur unterstutzung der
ableitung von  siti kerbeizuziehen.

solu: p. sol speisekammer in bauern-
hiiusern.

SOlyga SLsl.jaculum: vergl.šeljgaper-
tica ferrea.  r. šelyga, šolyga art peitsche.

soli: asi. sok salz.  nsl. b. s. sol.
b. presol m. sauerkraut.  č. sul. dial.  solny,
kdo sul proddvd. solnice salzioerk aus  soli>-
nica. p. sol. solnica salzfass.  polab.
stili n.  klr. sol. solanka. r. sok. —
lett.  sals. šalit. gr.  aX?, aks?. lat.  sal.
salere. got.  salt. saltan (saisalt). ahd.
sulza. ir.  salan. kambr.  halen. finn.
saltte. m. solnicg neben dem halblat.
sarnieg. lit.  salunka salzfass. Hieher ge-

hbrt I.  rasolu: nsl. rasol coagulum habd. ;
fiir  zelnica, b. rasol gesottenes rindfeisch
mil. 530.  s. raso lacke von sauerkraut.
č. rosol salzivasser.  p. rosol fleisehbriihe ;
močno osolona woda lub servvatka do
rosolenia serow owczycb. os. rozsol salz-
ivasser.  klr. wr. rosol. r. rosolv., razsoli..

— lit.  rasalas salzlacke. lett.  rašals. rm.
rgsol. alb.  rasoj. II.  klr. prasol fisek-
handler, viehhdndler.  r. prasoli. verkdufer.
prasolitb handeln. Urspriinglich scheint  pra¬
sol!. den, der fische einsalzt, dann den,
der sie itnd salz verkauft, zuletzt den
kandler iiberhaupt bezeicknet zu kaben.  p.
prasol salzverkaufer. III.  sol-ni.: asi.
slani salzig.  nsl. slan. slanina speck,
eig. das gesalzene.  b. slan. slanina. s.
slan. slanina, slanik, slanica salzfass.  č.
slany. slanina, sldnka salzfass.  slanec ge-
salzener hdring.  slanice salzfass.  p. slony.
slonina. sloniawa salziger hoden.  polab.
sldny. sldnaica. os. slony. slonina salz¬
lacke.  slonka salzfass.  ns. slony. slon
f. salzigkeit.  r. solonyj. solonina gesalzenes
fleisch.  solonica, solonka salzfass.  solnopeki
paštete mit gesalzenem fisch.  — rm.  slg-
ning. magy.  szalonna speck. Vergl.  asi.
slanutiki cicer ,  b. slan utik, gr.  vao6x,
tiirk.  leblebi, eine nicht salzige frucht.
IV.  sol-t- slat-, daher  asi. slatina salziges
ivasser, sumpf.  nsl. slatina sauerbrun-
nen.  s. slatina, gdje izvire voda slana
ili nakisela, te dolazi stoka i liže ; daneben
slanača. č. slatina moorgrund, marsch.
r. solotina, solotb moor neben  slatina soline.
Vergl.  b. solčište marais salant. Die be-
deutung verbietet bei  slatina an lit.  šaltas
kalt,  šaltinis kalte loasserguelle, lett.  salts
ivasserpfiitze  (studen!, studenbeb) zu denken.

— rm.  zlating.

sombota : asi. sabota sabbatum.  nsl.
sobota. b. sobota. s. subota. e. p.
os. ns. sobota. polab. subiita. klr. wr.
subota. r. subbota. — lit.  subata, sabata.
Auf asi.  sabota beruhen rm.  simbgtg und
magy.  szombat. Mit diesem wort hdngt zu-
sammen č.  sik. p. os. sobotka sonnemvend-
feier.  asi. sabota entspricht einem d.  sam-

sondtt

sompu 315

bat, woraus ahd.  samba7,tac, sabbati dies.
Die nasalierung ist unerklart.

SOHipil : asi. sap r L vultur.  posapiti lice
svoje; bravi črine i ne zelo posupljene.
osaptneti perterreri.  nsl. osupnoti. 5.
sup. posupiti verfinstern. Ver gl:  osupiti se
anschnarren.  p. sep. sepi adj.  sepič
finster machen.  osepieč diister aussehen.  po-
sep. klr. sup art cidler.  semp, aus dem
p.  posuplen chrest. 404.  nasupyty colo.
wr. supič fiir r.  chmurits. r. sup r b, sipa,,
supitb die stirne runzeln.  nasupa, posupa
homo morosus.  nasuplennyj. nasuporivatb.
Der blick des geiers erscheint als finster,
ebenso der der eule, daher  p. posowieč:
oczy posowialy.

SOinti : b. somtja, sumtja schnarchen.

soimi: asi. somi mugil.  nsl. b. s.

som wels. č.  p. sum. klr. som, sum.
r. soma, silurus glanis.  — lit.  šamas. lett.
sams.

SOll : asi. sa : daneben  st, durch schioa-
chung des  a zu  a,: richtiger wird es sein,
anzunehmen, dem  sa liege ein langer, dem
s% ein kurzer vocal zu grunde:  a neben  vi
(i); pa, po ; pra, pro. sr, praepos. mit
dem instrum. mit , eum; mit dem gen. von
oben herab, de , v.axd mit dem gen.; als
praefix  smeti comprehendere, demere.  si,
einer sache geivachsen, wird mit dem accus.
gefiigt:  c. seč (sr, čl). nsl. s, z: daneben
so : so žitom, d. i.  si (s§) žitom. Hdufig  zi :
kr. zibrati, zibirati neben  zberi, zižgati
neben  zežgem. Die čiltere form von  sa, wofur
su auch in asi. guellen, findet sich meist in
der composition:  s^sčdr, nachbar.  sugubb
doppelt;  sumi,neti se zweifeln.  nsl. sosed,
soper, zoper mder.  sodrug. so-ržica. su-
protnjak gegner.  sosednja versammlung.
kr. sumodar sublividus:  modra,, s. su dva-
deset trideset svatova volksl.  sušnježica. su-
gradica graupen.  su-ržica. sukrvica. suvje-
rica icajfenstillstand.  susret. sučeliti se
neben  sačeliti se. susretati. č. soudruh.
souprasi traclitig.  soused. sou-ržice. p.
suknvica. suspica (sup), žyto z plewa. sa-
žyca halb roggen, halb weizen fiir  sa-
ržyca. somsiek, skrzynia na zbože dial.

Ich merke hier an  sojusz fiir r.  sojuzt,
asi.  siazt. polab. sosod einwohner.  ns.
sused. klr. sokyrvyca. supostat. sutaha
rabulist.  r. sudoroga krampf.  usugljady
brautschau.  sukrovica. su-ržanka. ilfan
vergl.  s. suton tiefe ddmmerung. Redu-
plication findet sich in  sasn, simid und in
adverbialer form  sase invicem.  kr. ziz:
ziz njum c um ea ung.  klr. zos. r. sost>.

— ai.  sam. zend.  hem, ham. preuss.  sen.
lit.  su praep. und. praefix;  sa aus und
neben  san mit substantiven:  samone besin-
nung.  nesandora uneinigkeit. lett.  sa.

sonca: nsl. soča Isonzo.  — lat.  sontio.

sond-: nsl. posoditi, posbjevati leihen:
pot posoditi das geleit geben.  posoda : na
posodo vzeti. s. posuditi, posudjivati.

r.  ssudits, ssužats. ssuda das geliehene.  po-
sudi,e dial.  — mn.  posgndi vb. istr.

sondi! 1.: nsl. sodo (wolil  sodo) n. ge-
rade zahl.  sodi meg.  sodev, sodov (sodva).
sodelj (sodlja). soda: lis ali soda. č. sud:
sudy počet : das gegentheil ist  licky : lich
suda. suda paar. Wahrscheinlich stecken
im ivorte die praepos.  sa und  dč- 1. Vergl.
klr. bez suda unzahlig.

sondi! 2.: sadx judicium.  saditi, sa-
dij richter.  di,nb sadbnyj das jungste gericht.
nsl. sod. soditi, sodec, sodij m.  sodija f.
• sodni den. sojenice etwa „schicksalsgottinen u :
vergl.  rojenice, dakosl. sandenie. sando-
ven den. b. sid. ST>dja vb.  s r i,dba. ST,dni
den. s. sud. sudija. sudbina. sudnji dan.
č. soud. sudl. soudny den. p. sad, .gen.
sadu. sedzia. sedacz. sadny dzieii. klr.
sud. sudyr. wr. sud. r. sudx. sudija.

— rm.  osiudi vb. lit.  sudas. suditi. sudžia,
aus dem slav. TJrvermandt scheint  samdas
miethe,  samdlti miethen. preuss.  sundan sing.
acc. ist strafe. lett.  sodit, sudit richten,
strafen. mhd.  zander, sander, sandaal
scheint auf einer p. form zu beruhen: aus
zander oder einem dhnlichen wort mag sich
č.  čuda terrae judicium entivickelt zu haben.

sondi! 3. asi. instrumentum.  sxsad r B
vas.  nsl. sod. posoda, posodva. b. s%d.

s.  sud. č. sud. osudl. dial.  suden, misnlk
sckUsselschrank.  p. sad, gen.  sgdu. sudnp

songu 316 sorokii

boot und  sudzina fass, aus dem r.  os. ns.
sud. klr. sud. sosud. posuda, posudyna.
wr. sudy. sudno. r. sosudis. sudno. suda
dial. und  posuda. — lit.  sudas.

SOllgu: p. posag statue.  posa žebrusibild.

SOlilttt : asi. sake. surculus.  nsl. s6k.
sočje. b. s Tik. č.  suk. p. sek. osek
ivie ein haken geivachsenes holz; ivurfspiess,
speer.  os. ns. suk. klr. suk knorren
ung.  r. suke>. — ai.  gafiku stamm, pfahl:
ver gl.  gakha ziveig. lit.  saka ast. lett.
šekums gabeliger ast.  s ist palat.  k.

SO])- : asi. šopa, sopsti, sopati tibia
canere.  soptct tibicen.  šopek, sopk tibia:
svirelnyihb soplej. sopk fons saliens.  so-
puhu. siphon. Vergl.  sopnice i tresavice
tichonr. 2. 368.  sopote canalis.  sopašska,
ivie es scheint, russel.  nsl. sopsti, sopeti.
sopehati, sopihati schnauben.  sop athem.
sopot, slap wasserfall, eig. der brausende.
sapa athem beruht auf einem iter.  sapati,
das venet, vorkommt. Daneben  sapiti
keuchen, im osten.  b. sopam se an-
schnarren Vinga.  kr. sopsti sugo verant.
sapa spiritus.  s. sopsti schnarchen mik.
sopiti keuchen. č.  soptiti athmen.  supati
schnauben.  osapiti se anschnarren.  sopouch
rauchloch.  sapati. p. sap schnauben.  sapka
schnupfen.  sapac, sapiač zischen.  os. sa-
pac sprUhen.  klr. sopilka pfeife.  zasopty
ša, zasapaty ša. wr. sopči vb.  sopelka.
sopot. r. šopek keuchen.  šopek pfeife.
Vergl. dial.  sopti, šopu fressen.  — lit.
sapelka! daneben  šapas lialm.  šapelis.

SOpa 1. b. s. priigel.  — tilrk.  šopa.

šopa 2. (aus  saopa), salpa s. art meer-
fisch.  — it.  salpa.

sopolfl: asi. so p oh. mucus.  b. so-
pol, sepol. s. sopolj stulli.  e. sopel,
gen.  sople, soplavka, ryma. p. sopel, gen.
sopla, nasentropfen, eiszapfen.  sopleniec
tropfstein.  klr. soplyvyj. soplak. sorapel',
compel'. wr. sopel’. r. soplja.

sov-: nsl. osoren, malobeseden človek
einsilbig, kurz angebunden.  kr. osorno
aspere, austere.

sove hlinil : asi. sracinini, stracinim>
naz. 198.  s raci m., sračint saracenus.  soro -

cinint. sarakinint v ep rt. tichonr. 2. 440.
saračinskij, sračinskij, sracinskij orienta-
lisch.  — gr. capcr/.rpoc. magy.  szerecsen.
tiirk.  šarki. šark ost.

sorga 1.: r. soroga cgprinus idus (fisch).
sovga 2. : nsl. sraga tropfen meg.  od
srage udarjen vom schlage geriihrt: vergl.
kaplja: kapa-. Das wort ist nur nsl. nach-
geiviesen. Die urform  sorga beruht auf ai.
sarga strahl von flussigem, guss von  sarj,
srjati ausgiessen, ist daher nicht ganz sicher.

sovka: asi. sraky, sraka, sračica kleid.
nsl. srakica (sračica), srajca hemd.  wr.
soročka hemd.  r. soroka kleidung der
bduerinen.  soročka hemd.  — Vergl. lit.  šar-
kas art hleidungsstiick. Aus dem slav.  sorka
soli and.  serkr hemd, ags.  serce panzer
stammen : es sei aus Russland nach Skan-
dinavien und von da nach England ge-
bracht ivorden. finn.  sark hemd. Das wort
ist nur asi., nsl., wr. und r. Man beachte
lat.  * šari ca, woraus alid.  serih.

sormti: asi. sranrB pudor.  sramota,
srameživu., sramežblivu, verecundus.  sramiti,
sramljati. sramoti. nsl. sram. sramežljiv,
sramežljiv, osramožliti. b. sram, stram.
sramota, stramota. sramežliv. kr. sramož-
livost frankop.  s. sram. sramež. sramež¬
ljiv. srameč. č. fehlt das icort.  p. srom.
sromiežliwošč. alt  sroinač sig. soromiot
ivird durch  miece wstydem na strone er-
kldrt. Auf  srom ivird  wstrzemiežliwy zu-
rilckgefuhrt:  sraniežblivn. kaš. sromac se.
os. sromota. ns. sromota. sromaš se.
klr. sorom. osoromyty : daneben  stram ;
ostramyty, osramyty; sramota. wr. sorom.
posorom. soromnyj. prisoromič: daneben
sromota, aus dem p.  sramota, sramotnyj.
r. soromt. soromnyj : daneben  sramt. sra-
mitb. sramnyj; stramota. stramu.. stramitb;
sramotnyj. strometb sich in schande bringen.
— Ut.  sarmata verdruss, schande, entlehnt.
ahd.  haram. pers.  šerm scham. ai.  girma.
s ist palat  k.

SOVOkti : r. soroku. vierzig.  soročina.
sorokoustu.. sorokoustie, sorokoustija. klr.
sorok. sorokousty. p. sorok bund zobel-
felle von vierzig stiick, aus dem r.  — ngr.

sosa-

317

capa/.o'na. capontoanj. Von dem letztern  sara-
kusti asi. quadragesima. gr. xzaca.pav.oc~r,.
Ferg7. sarandaru.

sosa-: b. sosaja kommen mil. 334 .  do-
'sosalo 133 .  sosuvam siebenb.  — rm.  sosi
vb. alb.  sos. ngr.  cmvio,  cfficai.

sosna asi. abies. e.  sosna fichte;
dial. fiir  borovice. p. sosna fohre.  r.
sosna pinus silvestris.

sot- 1.: sik. sotit', sdcef stossen.  klr.
prysotaty ša.

SOt- 2.: č. sotny schiver, difficilis.
sotva, sotvic, sotvičko kaum.

sotona asi. satanas.  nsl. sotona meti.
ddla sotonina fris.  b. os. satana, s. klr.
sotona. p. szatan. klr. wr. šatan. r.
satana. — lit.  šetonas. ahd.  satanas. gr.
caTava;.

sova asi. nsl. s. č. noctua.  č. soveti
wie eine eule traurig sein.  p. sowa. oso-
wie6 unlustig iverden: ver gl.  sompit. so-
wižrzal, sowiždrzal eulenspiegel, nach dem
missverstandenen d. ivort.  os. ns. klr. r.
sova.

spanakfi: b. spanak spinat.  s. spa-
nac. č. spendk. p. spinak, szpinak.
■ — ngr.  oiravcbu: vergl. lat.  spinaceus.

spanu : asi. spant, spaniirt) barbam
varam habens.  — gr. c~a:/oc.

špara os. klane.  č. špar: vergl.
spdra spalte.  parkeli.

spata asi. schivert.  protospatarb. —
rm.  spat§. ngr.  cicdGa. it.  spada. p.
szpada degen.  klr. špalia. r. špaga. s.
spada, špaga. — lit.  spoda ;  špoda, spada,
špogas.

spega- : nsl. spegar spion meg.  spe-
gavec. špegati lex.  špejati trub.  špijati
habd.  špijavec jambr. s.  špijun. č. Špeli,
špehoun. špehovati. p. špieg, szpieg.
špiegarz. špiegun. wr. speh. klr. špikon.
r. špiom>. — lit.  špegas. lett.  spegs. ahd.
spehon; adj.  spahi. Daraus it.  spione,
spia. nhd.  spion. Die slav. voorter sind
aus verschiedenen sprachen entlehnt.

speltu : ^spleta., s. spljet Spalatum.
spenuza : asi. spen7,za (spat) kosten.
ns. špiža speise.  špendija nahrung.  s. spenza

spilja

geld.  spendje. spendžati. č. šplže. p.
speza kosten,  špiža speisen.  špižarnia speise-
kammer.  ns. spiža speise.  klr. spyža
proviant.  wr. spiž kupfer.  r. speža
dial.  — lit.  špiže kost.  spižarne. ahd.
spisa. it.  spesa. mlat.  spensa aus  ex-
pensa.

spertva : s. sprtva km bchen.  kr.
sprta ung.  — it.  športa. Vergl.  asi. spi-
rida, gr.  croipi?.

spesi: r. spcsb hochmuth.  spcsivyj.
klr. spesyvyj.

spe- : asi. speti, spejati, speja jacere,
proficere.  dospeti, prispeti venire.  prespeti
excedere.  spelrt studium, alacritas.  spešiti
festinare.  nsl. speti eilen.  dospeti .kommen.
speli eile.  na speli, spehati se eilen.  spe¬
šiti se: se ni spešilo es ist nicht gelungen.
s. dospjeti zurecht kommen, reifen.  č.
speti eilen.  specli eile. compar.  spiše eher.
p. špiac (spejati) nacheilen.  došpiad reifen.
špiecli. pošpiad sobic felici successu uti
dial.  os. spjee. spjech. ns. spjech.
spjeckovaš. klr. pospity, vyspity reifen.
wr. spech. r. spoti, reifen.  specln,.
uspdcln,. spešivyj, skoryj dial.  — rm.
dospi gahren: vergl.  pripi festinare. lit.
speti musse haben.  spekas kraft.  devin-
speke neunkraft: p.  dziewi§dsil. lett.  spet
konnen, stark sein. ahd.  spuon (spojan)
gelingen. ai.  spha schivellen, gedeihen.

špica s. speiche.  nsl. špica. kr.
jalova žbica kienspan.  klr. špyda radius.
špic spitze.  p. špica, szpica. os. stpica,
stvica. špic. ns. špica. wr. špica. r.
špica pfeil.  špica. — rm.  spicg. ahd.  spizzi.

spichri: p. spichrz speicher.  — lit.
spikere. ahd.  splhheri aus lat.  spicarium.

špiku: p. Špik, szpik mark in den
knochen.  — ahd.  specck. nhd.  speck.

sjiila, spilja s. Kohle.  nsl. špila,
špilja. — gr.  crnjkatov, rarpca. alb.  špelg,
spilj§.

spilja: č. spile stecknadel.  p. špila,
szpila spiess.  špilka, szpilka stecknadel.
przešpilad durchstechen.  klr. špyl' spitze.
špyl’ka. našpylyty. wr. špilka. r. špilbka.
s. išpilja grosser nagel.  — lit.  spilka, spilga.

318

sta

spina

lett.  spilka. nhd.  spille. mhd.  spille, spinle.
ahd.  spinnala, spinula, spenula. lat.  spi-
nuia. it.  spillo. fz.  epingle.

spina p. riickgrat.  r. spina, dial.
spim. klr. spyna. — lat.  spina (dorsi).

spisa: klr. spysa kampfspiess.  — ahd.
spi e7 7 .

splata s. pldtte.

splina asi. splen fiir  slezena. — rm.
spling. gr. aVkip.

spodil: asi. spodi, convivium.
spolaj k. dank:  spolaj mu nemu mil.
259.  ispolaj vi! r. ispolatb. — gr.  e!c
noXkd  (sitj).

spolillil: asi. spolim., ispoliiri. riese.

— Man erinnert an das volk der Spali

G7id\0l.

spondu: asi. spadi modius.  kr. spud
istr.  č. spoud. p. spad, szpad. — lit.
spandis, spangis eimer. lett.  panis. Vergl.
dan.  spand. niederd.  span, spann.

spori!: asi. sporn uber.  sporyni mul-
titudo.  nsl. sporen (parcus liabd.), aus-
giebig.  b. spor ilberfluss.  spori ausgiebig
sem.  posporja fruchtbar machen.  sporen
fruchtbar.  kr. prišporeno reichlich ung.
s. spor (parcus), durans:  spor Idjeb. ne-
spor nicht lange dauernd.  č. spory er-
giebig,  vydatny, hojnjh spora (sparsam-
keit), vermehrung.  spofiti gedeihen lassen,
mehren (sparen).  prispor zuwachs.  p.
spory ergiebig;  dosyč duži, wielki. spo-
rzyč gedeihen lassen.  kaš. spori ausgiebig.
niespora robota. os. spory. sporic. klr.
sporyj genug gross.  sporyty vermehren.  na-
sporyty vorrath schajfen.  wr. spor rtihrig-
lceit.  spornyj. r. sporyj. sporo flink.  —
Ut.  sperai adv. schnell.

sporyši: nsl. sporiš eisenkraut verbena.
s. sporiš, auch  paprac. č.  sporiš tauben-
kraut.  p. sporyš mutterkorn, wegegras.
klr. poryš. r. sporyši.

sprežl: asi. sprežb helleborus.  s.
sprež stulli.

spurjailinu: s. spurjanin unehlicher
sohn.  — it.  spurio.

spuza b. asche.  klr. spuza, spudza.

— rm.  spuz§ loderasche.

spyti, ispvti asi. vergebens.  spytbm.
vergeblich.  nsl. zpitnih fris.:  spytbnyihi..
spoitimar PN.:  spytimerb. Vergl.  spitek
kriinkliches kind.  ošpiten sehr ivenig.

sreg-: nsl. srež frost, treibeis, roheis,
eisscholle.  srež po zidu in po drevji. strež,
mraz, pruina habd.  b. skrež f. reif. č.
striž f. das erste dilnne eis.  sik. strež
eisscholle.  p. šrzež, srez f. grundeis: da-
neben  strysz, srysz, šryz, szryz, richtig
šrzež (po ziemi jako popiol rozsiewa) dicht
gehende eisschollen. Vergl.  šrzežoga, strze-
žoga frostbrand.  os. s i'ež starker reif an
bdumen.  ns. strež treibeis. Nicht hieher
gehorig sind  r. šerešb, šerecki gefrorner
kotli,  šorošb Icleinere eisstiicke im wasser.
streži., bojkaja struja vody. streža fahr-
ivasser. Eine schivierige sippe.

srešl: asi. sreši, faex.  kr. sriš
muscus ver ant.  s. sriješ, striješ iveinstein.

srti-: durch steig. und einschaltung
des  t asi. struja peuga flumen.  s. strujati
ivallen (vom ivasser vor dem sieden).  r.
struja, asi. ostrovi. insel, „das umjlossene“.
b. ostrov. s. ostrvo aus  ostrovo. č.
ostrov. p. ostrow. kaš. vostrov. polab.
vastrilv ON.  ns. votšov. klr. ostrov.
r. ostrov^. Hieher gehoren auch folgende
bildungen : I.  asi. struga fluctus, navigium.
nsl. struga alveus aguae habd. lex.  struja,
č. strouha. p. struga: vergl.  strug, struh
art barken, dieses aus dem klr.  os. trulia.
ns. tšuga. klr. struh, bolsyj čoven chrest.
r. struga, strugi art barke. II.  č. strumen,
p. strumien, strumyk. zdroj aus  struj, daher
auf  srti, nicht auf  ri zuriickzufuhren:  wzdroj
scheint nicht sicher belegt.  os. trumjen.
— rm.  ostrov. lit.  sruja. srava. sraveti.
si-autas, sriautas. srove, strove. straume.
strukle. straud: straustij^were. lett.  straut.
stravet. strave. straume. strauts. straule.
struga art barke. ngr.  orpouYa( DC. ai.
sru: sravati. sravas. srotas. gr.  pu:
pew (peFu), pao? (pšFo;), p6ot?. ahd.  stroum,
strum. air.  sruth.

sta 1. dient der hervorhebung des vor-
hergehenden icortes:  r. ckozjajka-sta ne cho-

sta-

319

sta-

četi. spasibo-sta. požaluj-sta. Dunkel: man
mochte an  starosta denken.

sta 2.: die „stehen“ bedeutende ivurzel
tritt im slav. als  sta und als  sti auf. I.  sta.
asi. stati, stana stehen bleiben. iter.  sta-
jati. nedostati mangeln.  ostati iibrig bleiben.
ostali, iibrig geblieben.  stanije. staj adv.
statim.  staja hutte.  stani, herberge, lager.
stanište, stanovište. pristani hafen.  prista-
nište. stast regio.  s ap o s tati, feind.  nedostati,
mangel.  postatb. statija. o statiki rest.  stavi
compages.  nastavi,niki. postavi, pristavi
apparitor.  zastavica, sistavi. stava arti-
culus.  stado herde. Daher viele verba:
staviti, stavljati. ostaviti. postaviti usw.,
wovon  stavilo. Man beachte  nastažitelb
nastežitelb ; eictrpouo?. nsl. -stati,

-stanem, vstati, staja, pristav meier.  pri¬
stava meierei.  pristavlja meierin.  stan
nachtlager, voohnung , stand; herde meg.
vstanoviti. postat, postal reihe der arbeiter
auf dem acker.  statva ivebstuhl.  zastava,
stališ stand.  staviti, ostaviti. razstaviti us tv.
nastačila speisemeister beruht voohl  ait/ *na-
sta-tiki-i-ti: ver gl.  c. stačiti. b. stana
voerden.  stavam stehen, werden.  staje ge-
schehen.  stanuvam auf stehen.  stane zustand.
staja zim,mer.  stan webstuhl.  stav leib, ge-
lenk.  stava glied.  stavica anzahl garben.
stanovit kamen, postav, daraus  postaf,
poštah, trog.  stado. Vergl.  postal mager,
dalier  ispostalevam abmagern.  kr. stališ
stand.  ustameniti. s. stati, stanem, sta-
jati. stajaci. staja stali,  stalež stand,  sta-
men fest.  stan voebstuhl, sennerei.  stanar
senner.  stanac. stas ivuchs.  stativa, statva,
stad stand.  nestadak mangel.  stado. č.
stanouti, stanu. iter.  stdvati. staj stand-
ort.  stan stand.  stanovisko. stanoviti. statek
gut, habe.  stačiti zureichen.  stav stand.  po¬
stav stiick tuch.  stddo, stddlo herde.  sta-
vunek arrest.  p. stansič, stane. iter.  sta-
wač. stajnia stali.  stan. ostanek rest.  statek
vermogen.  starczyč aus und neben  statczyč
liefern.  staciwy stelhverk.  staw gelenk, teich.
postaw stiick tuch.  przystaw aufseher.  stawka
spieleinsatz (lit.  stavka), stado herde.  sta-
dlo paar, stand.  polab. stot stare.  os.

stac, stanyč, stanu. stan. stav. stajic, sta-
dlo herde.  ns. stanus, stanu. stašivy,
stašidla ivebstuhl.  stav. postava zettel der
weber.  staviš, stajiš. stadlo herde.  klr.
staja, stado herde.  zastava fahne ung.  stan.
ednostal' einformigkeit.  ednostalok ein-
spanner.  postat die auf einmal zu schnei-
dende partie der saat. Vergl.  postal' sturm-
hut, aconitum.  postav ein ganzes stiick tuch.
ostanovyty. nedostatok. nastačyty, nastar-
čyty, postačaty liefern.  wr. stajua. stav.
postav gewebe.  postojalka siisse milch (Ut.
pastijolka sahne).  r, statb, stanu, ustanb.
iter.  -stavatb. staja zug vogel; stali dial.
stani taille.  stanovitb. statb form.  lcstati
dpropos.  statbja. supostati. statoki gut;
herde dial.  ostača filr  ostatoki. stavi ge-
spinnst dial.  postavi sukna stiick tuch.  sta-
vitb. stado. stamachi ermiidung dial.  —
preuss.  postat iverden.  stacle pfeiler.  staldis
stali,  pasto geivebe.  pastowis lahen. lit.
stoti, stoju sich stellen.  stoveti.. stomu, sto-
mens statur: gr.cvfj. wv, lat.  stamen. stonas
stand.  stodas. staklos ivebstuhl.  stajne. sto-
vlkle. stovila. stotkas, statkas stdnderfass.
dastotkas. parstok impt. ist p.  przestan.
lett.  stat. stavs ivuchs.  zastava, staivet.
alb.  stan schafpferch.  postaf. rm.  stan.
stativg ivebstuhl.  ngstgvi vb.  postav pan-
nus.  postavg mulde.  postatg reihe.  pristeni
consentire.  pristav adparitor. magij,  poszto.
zdszto, daraus  zaszlo, fahne:  zastava, po-
roszto, daraus  poroszlo: pristavi, mlat.
pristaldus. got.  stojali, ahd.  stuowan. stuot
herde von pferden. schived.  prestaf dux co-
mitatus funebris. gr. cm:  'icravat. lat.  stare.
ai.  stlia. II.  sti in der gesteigerten form
stoj. asi. stojati, stoja stehen.  stoilo stali.
dostojati sich geziemen.  dostoini, dostojani
vMrdig.  dostodivbni, bewunderungswiirdig.
dostoverbni glaubiviirdig.  nsl. stati aus
stojati, stojim, stojal fris.  stojahu spang.
pristoji se: daneben  pristojati, prlstjati.

b. stoja vb.  stoji se es geziemt sich.  dostojn
iviirdig.  dostojanstvo iviirde lat.  s. stajati
aus  stojati, stojim, stojak stiel eines dresch-
flegels.  dostojati se. dostojan. dostojanstvo,
e. stati, stojim, stoj standort.  Stojan stander.

stačunb

320 stel-

p. stac, stoje. dostojny. kaš. stoječ, stac.
os. stejcb. us. stojaš, stojim, klr. sfojlo
stali.  r. stojatb. stoitb kosten,  stojka stehen.
dostoitb es schickt sich.  zastoj. — rm.  ustoi
sedare.  dostojnik.

staeunu: as. stadu.ni> taberna.  nsl.
štacun. — it.  stazione.

stakailfi: r. stakani becher.  klr.
stakan. — lett.  stakans.

stalmachu: p. stalmacli stellmacher.
Stali: p. stal stalil,  r. stalb. — ahd.
stahal, stal. Man vergleicht preuss.  stalila
stalil, aus dem d.

stambolii: s. staiubol Constantinopel.
r. stambulka. — tilrk.  istambol st; ty;v ttoaiv.

stamedu r. stamedi art ivollenstoff.
p. stamet, sztamet, stament, sztament. —
fz.  stamette.

stamezka r. stemmeisen.  — Aus
dem nhd.

st aminu : asi. stambni, staim>na ur-
ceus.  b. stomna, stovna. — gr.  ctap,vc;.
Damit ist zu verbinden r.  stovenb. lit.
stounis kiibelfass.

staiigretii : p. stangret kutsčher.
Stapu 1.: asi. stap r b scipio.  as. stbpb.
b. stap. Mit  št aus  st: asi. štap r b baculum.
nsl. ščap. kr. ščap. s. stap, štap. — rm.
štab. ahd.  stap, gen.  stabes. magy.  istap.

stapti .2.: as. stapb stegreif.  — mlat.
stapia, stapes. it.  staffa. ahd.  stapb, stapf.

stark 1.: asi. stari alt.  starbCb. starosta
der alte.  starejšimi. nsl. star. b. star.
starec, starosvat, starosvatec. starojka.
kr. star. staregov adj. patris.  s. star.
starješina. Man merke  od stracev in einem
oltaren denkmal.  č. ,stary. starosty plur.
eltevn;  starosto ve die altvordern.  p. stary.
starosta altester.  starac sie sich bemulien.
staruuek dngstliches sorgen, mit d. suffix.
staranie. polab. štor. os. stary. staroba
alter.  starač sorge machen.  ns. stary. sta¬
rejše cltern.  staraš se sorgen.  klr. staryj.
starucha. starušok. r. staryj. staršina.
starosta dorf'altester.  starucha. — rm.  stg-
rui sich bemtihen.  stgruinc§. lit.  storas
dick.  storavoti sich bemulien.  stiras starr.
storone jleiss.  storasta. lett.  starigs sf.reb-

sam.  starasta. ai.  sthira starr.  starti stammt
von  sta: ver gl.  s. staman fur alt:  starana
čeljad alte leute.

Starti 2.: asi. stari sextarius.  nsl. star
sclieffel.  s. star. — it.  stajo aus  stario.

stel)- 1.: klr. ostebnyji drabyny leiter
mit brettern oder bast ausgelegt. Vergl.  č.
štbbel leitersprosse.

stek- 2.: klr. posfibaty fest zusammen-
lieften.  r. stebatb, audi  plocho šitb.

stebli, sttbll: asi. stbblb, stbblo caudex,
caulis.  stbblije stipula.  nsl. steblo kraut-
pfianze.  b. stiblo; stimbel. kr. stablo
ung.  s. stablo. stabljika, stabaljika, sta-
badljika. č. steblo, zblo halm.  p. zdzio-
blo, ždzieblo, ždžblo, žblo, džblo: daneben
szczebel. kaš. steblo, os. spjelco,.stvjelco.
ns. splo. wr. sceblo, sciblo. r. stebelb,
steblo. — rm.  stebla, stibla. Man vergleiche
s. stabar stamm. lit.  stembti stengel an-
setzen.  stembras, stembris, stambras stengel.
stabarai trocliene baumaste. lett.  stobrs
halm.  stuburis, sturaburs baumstumpf.  stabs
pfahl. ai.  stabh feststellen, stiitzen.

stcg'-: asi. ostegnati: ostegna o šii
jego aže železbno. ostežb/. chlamgs:  ostežb
naprisbnaja. ostegi oi^Aatoptov. ostegi kleid.
nastegny sandale.  nsl. stogla art rie-
men.  stogljaj, jermen pri črevljib. b. za-
stegna schniiren.  stegam vb. 6 .  pfisteh-
nouti anheften.  klr. nastali schniiren.

r, ostegni unterhosen.  zastegolbnica art
strick.  zastežka.

stega-: r. Stegatb peitschen, steppen.
č. steb stich im nahen.  p. šcieg, šcig.

stel-: asi. stelja, stblati sternere.  stelb,
stelja, postelja bett. Durch steig.  stoli
thronus.  t fdllt zmschen  s und  1 manch-
mal aus:  poslani, nsl. stlati. nastelj streu.
postlati. postelj, postelja, stol stuhl.  b.
postelja, iter.  postilam. posla bettete.  ras-
tlan lat.  stelja unterlage des daches.  po-
stilka bett lat.  prestilka schurze.  stol stuhl.
prestol tisch.  kr. stolnik architriclinus.

s.  stelja fiitterung des saumsattels.  č.
steli, stMti. iter.  stilati, stlavati. stclivo
streu.  posteli, postlati. postilati, postlavati.
postel f. bett.  stul tisch.  p. šciele, slad.

stelba

321

ster-

iter.  przyšcielač fiir  -lač. stol. prestol altar,
aus dem r.  nastolka dečke.  polab. stile
streckt.  pustila bett.  os. slač. stol sitz,
thron.  us. slaš. postala bett.  postoličku
ja sčelam. klr. postelyty. posfel'. za-
stoly. postoly (chodaky) ist turk.  zastal
leder, ivomit das loch in den  postoly ver-
declct wird.  wr. slači r. stlatb, iter.
-stilatb. steltka. postelja, postelb. dial.  slant
fiir  postelbka entsteht aus fiir  stlanr,: ahnlich
slanec r t, daneben  stlanec r b schiefer, ivofiir
audi  sloneča., slanka, kustarnika. steljuščij
sja po zemle. stilbščilcb. postilka. stota
tisch.  prestola., — m. postelnik. prestol.
magy.  asztal. asztalnok. preuss.  stalis.
lit.  stalas. pastolas gestell. Nicht hieher zu
ziehen sind got.  stols. ahd.  stuol. Ver gl.  ster-.

stelba: asi. sttaba stala.  nsl. stolba
stufe.  stub gradus ung.  b. sttaba, sli>ba
scala.  kr. stelba Veglia.  s. stuba leiter.
Vergl.  klr. stolba pflughaupt. Im wr. ist
das  m. stolb gleichbedeutend mit  sttapi.
sdule; dasselbe gilt vom r.  stolba,, dial.
stoloba,. — lett.  stulbs pfosten.

Stelptt: asi. sttapi. columna, turris.
sttapustena. nsl. stolp. b. sttap. s.
stup. stupac. č.  sloup. sik. sip. stlpok.
p. slup. stolpiasty steinsalz in Idbssen ist r.
kaš. slepok ON. Stolpe,  os. stolp. ns.
slup. klr. stolp. stolpity: od strachu
stolpity.' wr. stolp (stovp) neben dem p.
slup. r. stolpa., stolpnika. ostolopa. liimmel.

— magy.  oszlop sdule. rm.  stilp, st§lp.
lit.  stulpas bildsaule, gbtzenhild. and.  stolpi.

stema asi, mitra.  — gr.  cTepp,«.

sten- : asi. stenati, stenja stohnen.
nsl. stenjati. s. stenjati. č. stenati, sto-
nati. os. stonač. klr. stonaty. stobnaty.
wr. stobnač. r. stenatb, stonatb. stona,.

— preuss.  stinons partic. lit.  steneti. lett.
stenet. ags.  stunian. gr.  utevw. ai.  stan
rauschen. Hieher gehort  stonk-: nsl. stb-
kati angustiari lex.  stok. p. stekac dchzen.
stek. ns. stukaš. wr. stenkač (so Sto¬
nom, chnykaja prositb) aus dem p.

stepeni: asi. Stepenb stufe. Hieher
gehort  stopa spur.  s. stopa tritt.  č. stopa,
p. stopa fusssohle.  stopien tritt.  polab.

stepin tritt am spinnrade.  stiipa. os. stopa,
stopjeii. ns. stopa. wr. stopen. r.
stepenb. stopa. — lit.  stipinis.
stepi: r. stepb steppe.
ster-: asi. streti, stara in  prostreti aus-
breiten usic. iter.  prostirati. ns. sprostreti,
sprostrem. prostirati, prestirati. Vergl.  ob¬
stret hof um sonne und mond.  zasterjem:
ne zasterji mi luči. Dunkel ist  neustoren,
neroden, ndstoren trotzig TJkrain.  b. pro-
stra hinstrecken.  prostiram. kr. Man merke
stoli nastrveni jačke 64. von  strti-: vergl.
ter-, s. prostrijeti. prostirati. prostirka, pro-
stirač stragulum.  č. prostriti. prostirati.
ostera, zastera. sik. prestierat'. p. prze-
strzen raum aus  przester-nb. os. pšestrječ.
pšestrjevač, pšesčerač. ns. pšestrješ.
pšestrjevas, psesčeraš. klr. prostyra
(lit.  prastlra laken).  r. prostertb. pro-
stiratb. — rm.  prostir betttuch. lit.  straja
streu. got.  straujan. gr.  crcopv'jp,i. lat.
sterno. torus. ai.  star: strnomi. staras
lager. Hieher dttrfte  prosta aus  prostn, ge-
horen, dessen urspriingliche bedeutung „aus-
gebreitet“ icar. Durch steig.  štoru: asi.
prostora raum.  nsl. prostor, prestor. za¬
stor vorhang.  b. prostor. kr. zastor
vorhang.  s. prostorija raum.  zastorak.
č. prostor. p. przestwor fiir  przestor.
klr. prostor, prostora. wr. prostora, r.
prostorij. prostoryj. Vergl.  kr. nastorovati
koga auflauern frankop.  svitski nastor
ung. Von  ster ist abzuleiten  stor-na: asi.
strana seite, gegend.  stranb schief, neben:
stranb sebe. stranbni. fremd.  stranbski,
-cwv eOvffiv. prostrana latus aus  prostor-n r b.
rasprostraniti ausdehnen.  rasprostraneti pass.
nsl. stran /. prostran, prestran gerdumig.
strančica cup^i;. prestraniti laxare lex.  b.
strana, strima. prostran aus  -stor-ni. neben
prostoren aus  -stor-LM>. s. strana. stran
fremd. alt  strani, bei , neben.  č. strana.
strdri berglehne.  prostor. prostranny. sik.
priestor. p. strona. przestron iveiter raum
aus  prestor-m,; przestrzeb dasselbe aus  pre-
ster-nb. polab. starna. os. ns. strona.
klr. storona. prostorom vodstoron einbde.
strannyj befremdend.  wr. storona. pro-

21

stera

322

stervo

storneč gerdumig iverden fiir  prostorončč.
r. storona seite neben  strana gegend.  posto-
roni neben  prostornyj dial. fiir  prostoro-
nyj. č. postranek neben  prostranek strang.
p. postronek. os. ns. postronk. klr.
postoronok. r. postromka, das ivohl p.
ist:  postronek, že po stronacli dobytku
idzie.

stera: b. sterica geli:  ovci sterici
ve. 1. 330.  s. štirkinja. sik. štira,
štirialc, ščiriak, ščuriak hermaphroditus.

— mayy.  esira. alb.  šterg. štjefa, škjera
•plur. Idmmer. rm.  stir§. gr.  aislpo?. Vergl.
nsi. stirp einjdkriges bocklein mit it. ven.
sterpo unfruchtbar. alb.  šterpg. gr.  ots-
pt<poq. rm.  sterpg. nhd. dial.  sterke
junge kuh.

sterb- 1.: asi. ustribnati, ustrabeti,
ustr'i>biti s§ fortem fieri.  ustribnati viatu-
rescere.  stri bli fortis. Dur eh steig.  storb-:
strabiti. ustrabiti. ustraba reereatio.  s.
ostrabiti ranu stulli.  č. strabiti heilen.  p.
postrobid starken.  nstroba. klr. osterbnuty
erstarken.  r. nstroba, aus dem p.  ustro-
blenie neben dem asi.  strabitb.

sterb - 2.: p. starbač sie toanken.
Vergl.  klr. dur eh steig.  storb-: ostorobyty
ša scheu iverden. Daneben  ostoropyty ša
betroffen iverden.

sterg- : asi. striženi., strtža medidla.
nsl. stržen holzmark.  stržen v turi nucleus
ulceris lex.  s. strž drveta pod bjeli-
kom ili bakuljom. č. stržen, stržen pflan-
zen-, knochenmark.  klr. stryžen mark.
wr. strižen im gesdmilre. Das klr. und das
wr. beruhen auf einer unnachiveisbaren p.
form.  r. sterženb baummark. Vergl. č.
stfez, gen.  strzi, mark und  serdo.

sterk- 1.: nsl. strčati emporragen.  b.
stnča vb.  stričiopaška bachstelze.  štriknil
aufrecht stehend.  č. strčeti, trčeti. p. star-
czyc, sterczyd. storczyc aufrichten.  klr.
store adv.  r. torčats. alt  torči. torčmja,
torčkomi, torlcišemi. štor iibfiir  stremglavi.

— rm.  stgrči, stirči ist hocken.

sterk- 2.: nsl. strknoti impingere.
trkati, trčiti illidere. č.  štrk stoss.  strčiti
stossen.  rozstrk, ustrk streit.  p. stark,

sterk anstoss.  odsterknač wegstossen.  ster-
kotač, sztukač. Vergl.  szturkač, stursač,
szturchač stossen.  ustyrk. os. storčič.
nastork anstoss.  nastorčič. ns. starkaš,
starcyš.

sterku : asi. s triki storch.  nsl. štrk
ung.  štroh habd.  štorklja, štorkla meg.  b.
s trik, štrik. štnkel. s. štrk. r. sterchi,
alt  sterki. ■ — magy.  eszterag. rm.  st§rk,
stirk, kolcostirk. alb.  stgrkjok. lit.  star-
kus. lett.  starks. tarcinš. ahd.  storah,
store. and.  storkr. Das slav. und d. ivort
sind nicht urvenoandt. Welehes volk das
entlehnende ist, ist ungeiviss.

sternadtt : nsl, č. strnad ammer.  p.
sternal und, abioeichend,  strzynadl, trznadl:
dieses setzt ein  štren- voraus.  os. stnadž,
sknadž, knadž. ns. tšnarl', šnarl'. wr.
strinadki plur. nom. Das wort liangt viel-
leicht mit  sterni zusammen.  — lit.  starta.

Sternu : asi. strini steuerruder.  p.
ster steuerruder.  sternik steuermann.  stero-
wač. ns. štyr. klr. styr. — lit.  stiras.
Das p. ivort beruht ivohl auf dem niederd.
star. Bei asi.  strani mrd man ivohl nicht
an engl.  stern denken. Das o.I.  stern schiffs-
hintertheil ist erst nhd., es kann demnach
auch das asi. ivort nicht alt sein.

Sterni: asi. strini/, stipula.  stranište.
nsl. strn f. seges habd.  strnišče stoppelfeld
habd.  b. stran, stran ili stibla žita.
stranište. s. strnište. strnica. strni, strvni
adj.  strnjika. postrnak mais,  što se sije
po strnici. č. strni stoppel.  p. šciern,
šciernie, šciernisko. os. ščeriic. ns. ščer-
nislto, ščerniščo. klr. stereii, sterria,
sternanka. wr. sterna. r. sterm dial.

stervo: asi. strivo n.,  strivb m. cada-
ver.  b. strav. s. strv reste eines vom icolfe
gefressenen viehes.  strvina stulli.  obestrviti
se ohne spur zu grunde gehen.  p. šcienv.
kaš. scirz setzt  šcierzw voraus.  os. ns.
sčerb. klr. stervo. wr. scerva. scer-
vina. vscerveiiač ša in vouth geratlien.  r.
stervo, sterva. ostuvi tichonr. 2. 363.  oster-
venitb in wuth bringen.  — lit. lett.  sterva.
rm.  st§rv, stirv, stgrb. Nicht hieher ge-
horig ist s.  rastrviti zenverfen: vergl.  ter-.

steba-

323

steba- : p. našciebač, pošciebač auf-
fadeln.  vvšciebie, wšcibič, wsciubi6 ein-
stecken.  wyšcibič. klr. vstibaty einstecJcen.

steg'- : č. stehovati, prestžkovati, pre-
stežiti iibersiedeln.  sik. prestelrovat’ sa.

stdgll: asi. stegn fahne.  kr. stig. s.
stijeg. klr. sfah chrest. 485.  wr. sčali.

r. stjagTi/iM’ koks. — rm.  stčg. lett.  stega
stange. ahd.  stanga.

stena asi. mauer.  nsl. stena, ste¬
nica wanze.  b. stena. s. stijena. č. stena,
stenice, p. šciana. kaš. scana. polab.
stona. os. scena, sčenava wanze.  ns.
sčena. klr. sfina. r. stena. — lit.  sena
wand. lett.  sena. alb.  stenits vcanze. Vergl.
got.  stains. ahd.  stein.

stčni: asi. stčnb m. schatten.  nsl.
stenj docht.  s. stijenje docht.  stinjati
se verglimmen.  č. sten f.  štiri m.  sten
dial.  tin, stin f.  zastin schatten.  priste-
nek, dial.  presenok. p. zascienič ob-
umbrare.  os. scen m.  voščen. wr.
sceni, erscheinung.  zascen. r. steni., tenb
oti. čeloveka dial.  pastem, dial.  zastenb.
zastinka. Neben  steni, besteht  sem. und
tens. I.  asi. sen bf. schatten.  nsl. senca,
b. senka. kr. sinj. sina. v ošini budin.

s. sjen m.  sjenovit čovjek ein mensch,
der semen schatten verloren hat.  sjeniti se
(sjene mu se oči), sjenjaj richtkorn.  sje-
nica laube.  zasjena blendwerk. Vergl.  sje-
nit Icraftig. č.  sin hausflur.  p. sien, sionka
vorhaus.  os. sen f. schatten.  voseri. ns.
seri. voseri. Vergl.  klr. na oseny der
sonne zugehehrt.  wr. sency vorhaus.  r.
senb. sčni vorhaus.  zasenb, zasina. vusenka.
— magy.  szin atrium. lett.  sinces vor¬
haus. II.  asi. nsl. tenja schatten.  kr. tinja:
vse kot tinja iskrsnuje frankop.  p. cien
m. f.  klr. zatiri. natinok schattenriss.
otinyty. r. tčnb. zatini. Dass  stenb,
senb und  tenb auf derselben urforrn be-
ruhen, ist nicht ziveifelhaft. Neben  zasč-
nitb und  zasteniti. besitzt das r. in gleicher
bedeutung  zastitb. stenb ist  skč-nb. gr.
axtd. ai.  chaja.

stig- •  asi. stignati kommen; trans, er-
reichen. iter.  stizati. b. stigna vb. ■ trans.

stogri

gebdren.  stiga es reicht Mn.  s. stignuti,
stiči. stiž f. einholung.  č. stihnouti, sti-
Irati. p. šcignač, šcigač. r. stignutb.

— lit.  staigus celer. lett.  steigt, steigti s
eilen.  staigat gehen. got.  staigan. ahd.
stigan. gr. <my/.  cvsc/m. ai.  stigh. g ist
velares  gh.

stigu: klr. styb, steli suite.  — lit.
strga neben  striuna (slav.  struna). lett.
stiga stengel, metali, draht, saite.

stichil : asi. stihu, ov:/pc.  r. stichu.

— gr.

stilna s. ehre.  stimati ehren.  nsl. šti-
mati se stolz sein.  — ngr.  miga. migapor.
it.  stima.

stipsa: s. stipsa, tipsa alaun.  b. stip-
čav von alaun, herb.  — ngr.  oto©o<;.

stirino: klr. styrno (načelko) stirn-
leder.  — Aus dem d.

stivijc : r. stivie n. antimon als

schminke neben  surbma, surbmilo. — ngr.
<n£(3i. lat.  stibium.

stkvd-: č. stkviti glanzen.  stkvouci,
stkvely, stkvostny prachtig. Man denkt
an  čvrsti, cvbtu, č. kvisti, kvčtu: die be¬
deutung und die laute sind jedoch dagegen.

stoboru: asi. stoborn situle. Daneben
nsl. steber, b. stobor raumvor dem hause.
s. stobor hof.

stodolja asi. granarium.  č. sto-
dola. p. klr. wr. stodola. — rm.  sto-
doalg. lit.  stadole. stadala. lett.  stadals
s tali. ahd.  stadal. Hieher gehort audi
nsl. štagelj, s. štagalj: nhd. dial.  stadl.
stoclti: r. stodu statua fur  idoli, dial.

— aschived.  stotb, stutb stutze.

stogti: asi. stogi, haufe.  nsl. stog
horreum meg. harpfe, haufe (um die
harpfe),  debel, močan in rogovilast kol,
na kterega se žito in seno sklada, stožiti
se sich biiumen.  stožanje thurstock.  stožje,
stežje stangen.  stožina schoberstock Ukrain.
s. stog getreideschober.  stoga wie nsl.  stog
stulli.  č. stoh schober.  p. stog. kaš.
stogi i brogi. os. stoh. ns. stog. wr.
stoh. r. stogn haufe.  — magy.  asztog.
rm.  stog. mrm.  stug (siouptoo). alb.  tog
haufe. seluoed.  stack haufe. Mit  stogu,

21 *

stolemu

324

strata

stegti verbinde ich  asi. stežero. cardo.  nsl.
stožer cardo.  stožerčiči ein sternbild.  b.
stežer mil. 369.  stožer. stožar, na srede
vrata zabit kol poki. 1.35.  s. stežer stamm.
stožer baum auf der dreschtenne.  č. stožar
fehmstange.  stežen mastbaum (vergl.  stegu).
os. scežor mast.  ns. sdažor heustange.  r.
stožarb stange dial.  — rm.  štežar pfeiler,
eiche. lit.  stagaras, stegerls stengel. Nicht
hieher gehoren preuss.  stogis dach und lit.
stogas von  stegiu, stekti decken. Vergl.  klr.
stežar tenne ung. Mit  stogu venvandt sind
nsl. na stežaj, na ves stežaj odpreti vollends,
angehoeit offnen.  s. stožaj, stožer ihiirangel
stulli.  č. stežeje/. thurangel.  p. šcieža:
na šcieža, na šciežaj, na šciež, na ošciež,
na rozciež otworzyd. klr. na stežer, ste¬
žar, na stež, na stezi, na stežen, na vsfaž
odomknuty. r. na stežt.

stolemu: p. stolem, stolim, stoliman,
stolin, stwolin riese.  kaš. stolem, stolym.
spolinil ist bei seite zu lassen.

stomaclni : asi. stomaho. magen.  s.
stomah. — alb.  stomab. gr. ■  oropajo?.
Mit einem verwandten ivorte hdngt  kr. sto-
mižljiv fastidium creans zusammen.
stomajnica kr. hemd istr.
stomana b. stalil.  — ngr.  a-roguivio
stahlen.

stompa : asi. stapa morser.  nsl.
stopa. s. stupa. stupati stampfen.  č.
stoupa. sik. stupka. p. stepa, stapor,
stepor. os. stupa. wr. r. stupa. — Aus
dem d.: ahd.  stampfon. ngr.  cnroop.m'£<i>.

Stompfl : asi. stapiti, stapati treten.
prestapTt. stapa fessel.  nsl. stopiti. b.
sbtpja, stipuvam vb.  sttpka spur.  stepen
s tuf e.  s. stupiti. boditi sustupice živ. 159.
č. stoupiti, stoupati. stupen fusstritt, stufe.
stupice falle.  stupšj e fussstapfen.  p. Sto¬
pič. stupaje fiir  stopnie ist r.  polab. stop.
stopin. os. stup tritt.  stupjen schuh.  ns.
hustup fuss.  klr. stupyty. mr. stupen.
r. stupitfc, stupatt. — lett.  stupat zu fusse
gehen. rm.  -stgmpi vb., in alten guellen.
rgstimp zivischenraum.

stondy: č. stoudev, stoudva stande,
tiene.  p. stagie\V, stagwia ivassersttinder.

klr. stanva. — ahd.  standa stellfass. Vergl.
ns. standa butterfass.  p. standur, stendar,
sztandar.

stonkil p. johannisblut, polnischer ker-
mes,  owad maly um.

stopami: asi. stopam, herr.  b. sto-
pan, stopanin herr, gemahl.  stopanica, sto-
panka gemahlin.  s. stopanin hausherr.

— alb.  stopan praefectus pastoribus. rm.
st§p$n. stgp§n§.

štora, štora r. rollvorhang.  p. story.
s. štora. nsl. štorja dach auf dem wagen.
kr. štora, stura. — lat.  storea, storia:
daraus it.  stoja.

stosunuku: p. stosunek verhaltniss.

— Ein d.  stossung voraussetzend.

strail-: asi. stradati leiden.  strada
muhe.  stradsba. strastb passio.  nsl. stra¬
dati hunger leiden.  stradabo fris.  strad
hunger, noth.  b. stradam vb.  s. stra¬
dati. fi. stradati leiden, entbehren.  strast’
trubsal.  strazeii passio.  postrddati verlie-
ren.  p. stradad verlieren.  stradza elend.
strastny. os. stradaš, tradac entbehren
miissen, darben.  ns. tšadaš. wr. strasd.
r. stradatb leiden.  strada arbeitszeit dial.
postrada ende der ernte.  stradbba. strastb
leiden.  — rm.  strgdanie. strastie. strast¬
nih. lett.  stradat arbeiten.

stragarl: p. stragarz, stragan trage-
balken.  — Aus dem d.  schragen.

strakina b. schiissel.  — gr.  čarpa/ov.
stramoru: nsl. stramor riese.

Stranja s. gasthaus.  stranj mik.
stras-: asi. straha. schrecken.  straho¬
vati se. strašiti, strašiva., strašbliva,. nsl.
strab. b. strah, strabliv. s. strah. č.
strach. dial.  strachno, strašno. p. strach.
vstrachnad sie. polab. strocb bangigkeit.
os. trach. trašid. ns. tšach. klr. wr.
strach. r. stracha.: klr. strast, r. strastb
schrecken,  straščatb schrecken , ostrastka
drohung: diese ivorter liangen mit dem dem
straha, zu grunde liegenden  stras zusammen.
An ein  serch darf nicht gedacht iverden.
lit.  strošnas eilfertig.

strata: polab. stroto strasse.  — d.
* strata: ahd.  strada, lat.  strata.

strava

325

strib-

Strava todtenmal:  stravam super tu-
mulum ejus, quam appellant, ipsi (Himni)
ingenti comissatione concelebrant Iordanes.
ritus sepulturae, guem  strabas dicunt lingua
sua Gronovius ad Statii Tlieb. 12. 64. genus
cibi, quod vulgo  struva dicitur. Vergl.  trii.
č. strava nahrung.  str^viti aufzehren: vergl.
sik. strova fiir  hrach. p. strawa. klr.
strava speise:  všilaki stravy. postravyty
naliven.  wr. strava gekochte speise.  stra-
vid. r. strava speise, daneben  strova diod.,
wohl lit.  — lit.  strova. p.  potrawa.

strele- 1.: r. strekotatb wie die elster
schreien.

strele- 2.: asi. streknati pungere.

strekleti pungi:  konjeme streklejastime.
strelce oestrus. Daneben mit dehnung des  e
strekati. streknovenije. strekalo stimulus
und  streke oestrus.  nsl. blago se štrka
das vieh ivird durcli bremsenstiche scheu.
kr. nastrikati notis distinguere.  krave se
štrču (gr.  otcr-tpav). s. streka streif.  stri-
jeka ritze.  č. stfečeke oestrus dial.  stfečko-
vati fiir  skdkati. os. sčelčk fur  sčečk
bremse.  wr, strekatyj scheckig.  r. stre-
katb pungere.  streka. bremse.  strekava brenn-
nessel dial. Vergl.  strekoza libellula.  —
rm.  streke bremse.  strekea vb. Mit  strek-
verbinde icli  asi. stroka centrum, linea, eig.
punctum: daneben  sroka. p. stroka neben
strzoka (* streka) streif en.  klr. stroka,
stročka. sroka. r. stroka, stročite. —
lit.  straka reihenfolge. rm.  soroakg aus
sroka. Man vergleicht lit.  strakus hurtig,
strokas eile. Stechen, punkt, streifen und
bremse sind hier vereinigt.  p. stark stimu¬
lus passt nicht zu  strele-.

streka-: s. strcati spritzen.  strekati
demin.  štrcaljka spritze.  b. streka mil.
č. strlkati. p. strzykad, strzekad, stry-
ka6. kaš. strzikovka pumpe.

stremen : asi. stremeni, steigbugel.
nsl. stremen. b. streme n.  stremen stan-
genleiter.  kr. strumenak. s. strmen
neben  stremen im lied.  č. strmen, trmen.
sik. strmen. p. strzemie. os. ns. tšmjeri.
r. stremja. stremeno dial.

stremp- : p. strzepek fasern.  wystrze-

pid ausfasern. e.  strapec fetzen, guast.
stfapiti zerfetzen.  tfepiti fasern.

stremu : asi. streme, strembne decli-
vis.  stremina. stremb, stremott adv. penitus.
stremoglavb, strembglavb adv.  ustremnati
praecipitari.  nsl. strm steil, montosus.
strmost. strmotina. strmec, strmeti stupere.
b. stremen. Vergl.  stromoljam se hinab-
sturzen.  s. strm. strmen. strmenit. Vergl.
strmke beutelschmr und  sti’mor in  strmor
koga okrenuti perdere.  č. strmy. strmeti
ragen.  p. trzmid. wr. stremina. r.
stremglave. stremite. Vergl.  klr. sterrno
abgrund.  č. strnouti emporstarren viel-
leicht statt  strmnouti: strnouti bedeutet wie
strmšti audi staunen.

strensnja : č. tfasnš, trisnd pl,ur. f.
ivebergereiss, trumm , zettelgarn, fransen.
sik. strasno.

stre-: wr. za,streč einholen.  zastrjad,
zastrevad stehen bleiben.  klr. prystrity,
navesty lmcul.  r. pristretb sich ereignen.
zastrete. zastajate. Vergl.  ret-.

strmeli a asi. dach.  nsl. streha, stre-
šina. b. streha dachvorsprung.  s. streha,
č. stfecba. st?echyl voetterdadi.  p. strzecha.
przystrzesze. kaš. stresa hiitte.  os. tsjecba,
tšjecha. ns. scecha, tšecha. klr. stricha.
wr. strecha. r. strecha. — rm.  streašing
vordach.  strecha steht mit der W.  ster (coš
rozprostartego) in Jceinem zusammenhange.

strela asi. pfeil.  samostrele, streliti,
streljati. nsl. strela, streliti. b. strela
pfeil: dasselbe wort bedeutet als  strela
„hexe“.  sreli pfeile ve. 1. 22.  s. staijela.
č, strela, streliti. p. strzala pfeil.  strzelid.
stezal schuss.  strzelba. kaš. strelka wasser-
jungfer (vom hin- und herschiessen).  os.
tfela. trelid. ns. sdelis. wr. strela, r.
strela, strele fiir  čorte. prostrele como-
diant.  — lit.  strela pfeil. lett.  strela dreh-
krankheit, streifen imzeuge.  strelet sdiiessen.
ahd.  strala pfeil.

strČZU : d. stfez, trez , srez, zrez,
dfez Jciibel.

strib-: klr. postrybaty davonspringen.
r. stribath.

326

struna

stribogu

stribogu : ar. stribogi eine gottlieit
der Rus s en p er. 17. 7. chron. 1. 34.

striila b. auster.  — ngr.  ctpioc (octpsov).

strig'- : asi. striga, strišti tondere.
strigi, it er.  strizati, strigati. nsl. striči.

b.  striga, striža vb.  s. striči, striga bei-
name des schafes.  č. strici, stfih. striže,
stfiž f. schafschur.  p. strzyc. strzyžka
schaf.  polab. straize sclnrt.  eustraizon ge-
schoren.  os. trie. trihač. trihvo schur.  ns.
scigaš. r. strict.

striga: p. strzyga art, nachtgespenst.
sik. stryga hexe.  strigon. strygoje. p. strzy-
gonia. nsl. št rij a hexe.  strigon vampir.
— gr.  mpiij, c-piy^. lat.  strix urspriinglich
als vogel gedacht, dann als iveibliches ivesen.
striga, it.  strega. Das wort ist aus dem
rm.  (strigoj) und aus dem it. in das slav.
eingedrungen.

strizi : asi. strižb regulus.  r. strizi
hirundo riparia, martinet.  č. striž (plot-
niček). p. strzyž, strzež goldhahnchen.
kaš. strzož filr r.  malentlcaja ptica. os. ns.
sčež. s. striš regulus filr  striž mik.  nsl.
strežič (ivohl  .strežič). stržek. r. strizi.
nsl. auch  kraljiček, s.  carič. Die urform
ist nicht ermittelt.

strjap-: r. strjapati laborare, coguere,
morari.  strjapnja coctio.  strjapucha kochin.
strjapčij advocatus.  klr. strjapity sidi
kiimmern ung.  strjapaty cunctari direst. 234.
strjap čyj advocatus.  — Man vergleicht lit.
stropti diligentem esse, ivohl unrichtig. Das

c.  stfepeti sidi kiimmern scheint allerdings
mit  strjapats venvandt zu sein. Die ur-
sprungliche bedeutung des ivortes ist, ivahr-
scheinlich „beschdftigt sein".

stroj asi. administratio.  stroiti par ar e:
floiny stroiti. nsl. stroj beize.  strojiti ger¬
beri, repariren:  črevlje podstrojiti. strojar
gdrber.  b. stroj ordnung.  s. strojiti
garben. Vergl.  strojiti verschneiden. č.
stroj zubereitung. dial.  struj, strojna putz-
dame.  p. stroj putz.  strojič. os. trojič
bilden.  ns. tšojiš. klr. stroj, rjad. vy-
strbj gala.  r. stroj ordnung.  stroitb.
zlatostroj. W.  stri. — Ut.  strainus rilstig.
lett.  strojas filr r.  stroj.

strorai, stromice nsl.a»'t striimpfe meg.
stromu: č. strom baum.  klr. stroru
fruditbaum ung., wolil aus dem sik. Viel-
leicht von  strem, das in  strmy vorhanden
ist, daher das „aufgerichtete, aufredit ste-
hende".

stronga : s. struga melkstall, riss im
zaun, grosse schaf hitrde; dafiir nsl.  zavora,
sik. strunga, strun ga schaf hiirde, melkstall,
priechod oviec na košiari. p. straga, za-
groda kolo koszaru. klr. strunga ung.
— rm.  strung§. ngr.  orpouYza. alb.  štrung§
aus  štrgngoj pressen. Aus dem alb. in das
rm. und aus diesem in die slav. sprachen.

stronk-: p. streczyč, rajič (dziew-
czeta) verkuppeln.  nastrgczyč zusclianzen.

stronka : s. struka art, gattung.  dvo-
struk zvoeifach.  trostruk dreifach.  b. tri-
strik: dieses spridit filr  on.

stronku: nsl. strok kukuruzkolben.
b. stnk : dva stnka bosilik mil. 476.  s.
struk stengel.  č. struk, strouk schote.
dial.  strouči filr  lusky. p. strak. os.
truk. ns. tsuk. klr. štruca collect. hiilsen.

r.  struka>.

stropu: asi. stropi teclum.  nsl. strop
zimmerdečke, laguear lex., filr  tram. b.
strop stockiverk.  kr. strop filr  uzica
ist it.  stroppo aus gr.  tjtpoooc. 5. strop
estrich.  (stropiti anstiften).  p. strop zimmer-
dečke.  os. strop pfeiler.  wr. strop, istrop
dacli.  r. stropi dach, raum unter dem
dache, dial. fitr  povčtb. stropilo art balken.

strovo s. haufe vom sturme herab-
geschilttelter fruchte.  strovaliti viher den
haufen iverfen. Vergl.  b. stropaljam vb.
kr. strovašiti streuen:  kite sikli i po puti
strovašili ung.

stril-: asi. ostruiti, ostrujati evertere
avat psicsiv.

štruca-: S. stručati iveintrauben treten.
struga asi. contritio. Vergl.  strugati
radere:  strug-.

strumlnil : nsl. strumen strajf:  vrv
jc strumna, blače so strumne, napete.

struna asi. nsl. b. ušiv. saite.  os.
truna. ns. tšuna. — lit.  striuna. IV.  sru:

ai.  cm. Daher  struna aus  sruna.

327

strunj a

strun j a s. ziegenhaare.  strunjica tor-
nister aus ziegenJiciar.  b. strunen filzen.
— rm.  strajc§.

strupu: asi. strupi wunde.  nsl. strup
venenum meg.  strupovit. ostrupiti, ostrupo-
viti. b. strup schorf.  kr. strupovit ve¬
nčni, f er.  s. strup art kinderausschlag.  č.
strup hruste.  p. strup grind.  os. trup.
ns. tšup. klr. ostrupity schorfig iverden.
r. strupi schorf.

strustt: asi. strusi strauss.  č. pstros,
pštros. p. struš. wr. trusove pero. r.
strousi. (s. noj). — ahd.  stru7,. lit.  stru-
sas. štrasas. lat.  struthio.

strudu: asi. stridi honig.  nsl.
strd /. č. stred (stred’), gen.  strdi. p.
stredz, minder richtig  strzedz: fiir  dz er-
wartet man di. Man vergleicht asi.  strada
to  uYpov und  p. trese essenz. ■ — rm.  strige.

strug'-: asi. strigati tondere.  ostrigavi
asper. Durch steig.  strugi ivohl „werkzeug
zum schaben“.  strugati radere.  nsl. strgati
radere somm.  strgača, ostrgača schabmesser.
strug, strog art icerhzeug.  strug raspel zum
abrinden UJcrain.  struga, strugati, ostruži
hobelspdne.  ostružje heuicht.  b. striža
reiben.  strug kratzeisen.  strugalo, kr. strg-
nuti. strzati. s. strugati schaben.  fi.
strah schabeisen.  postnih, ostruha charpie.
soustruh. strouhati. p. strug schnitzmesser.
strugae. os. truhač. tružk. ns. tšugas.
klr. sti’uhaty. stružije, ratyščc, hastile schaft
clirest. 485.  wr. stružka. r. strogati.
(asi.  strigati). strugi. — lit.  strugas art
m,esser.  strungas. rm.  strung drechsel-
bank. alb.  struk hobel.

Strup-: asi. stripiti asperitas, varie-
tas.  stripitani asper.  stripititi. In einer
r. guelle  stropotbnostb. r. stropota ivird
m der bedeutung  „krivizna“ als asi. an-
gesehen.  stroptivi mderspenstig.  — lit.  šer-
petas splitter hdngt mit  strup- nicht zu-
sammen.

stryj, stryjci> (stryjlcl) asi. patruus.
stryja, stryjka, strynja amita.  nsl. stric,
stričid. stričična habd.  strinio meg.  strni d
geschioisterkind.  b. strika. strina, srinka
srici fiir s.  zaove. s. stric, strina. č.

styd-

stryc (stryjici), stryko. dial.  stryk. stryna.
p. stryj. stryk. polab. štrki ja. os. tryk.
klr. stryko ung.  wr. stryj. r. stryj.
stryja. — lit.  strujus greis. Vergl.  dedu.

stueluja: asi. stuhija, stihija, stihio
elementum.  s. stuhac art gespenst.  r. sti-
chija, — gr.  cict/eiov.

stuku: asi. stuki scliall.  p. stuk
klopfen.  r. stuki. stukotnja. stučatb.
Hieher geliort  asi. štuki strepitus.  štučati
strepere.  p. szezek, daher vielleicht  staliti.

stvolll, dar aus  cvoli asi. folium.
stvolije urtica.  b. cvol. cvolče. s. evo-
lina. evolika. Vergl.  č. štbol. stvol ist neu
aufgenommen.  r. stvoli, cvoli stengel.

stulf-, stik-: s. staci, staknuti zu-
sammenrilcken. iter.  sticati: asi. *stycati
oder  * sticati. Vergl.  tul?,-.

styd- 1.: asi. stynati erkalten:  ustyde
ogni.. Durch steig.:  studi, studb kolte,  stu¬
diti. studeni kolt; november, december,  stu-
denbCb brunnen.  studenica: po banjami i
Studenicami, nsl. studen kalt meg.  stude¬
nec, zdenec brunnen.  b. istina, istinu-
vam kalt werden.  nastinka schnupfen.  stud
kulte,  studen kalt.  kr. nastuditi. zde-
nac. s. stinuti se gerinnen.  stud. studjeti
kalt sein.  studen kulte,  studeni november.
studenac. č. stydnouti. ostuda erkaltung.
studiti kiihlen.  ostuditi abkuhlen, bezaubern,
ekelhaft machen.  studeny kalt.  studen kdlte.
studnice, studenka guelle.  p. stydna6, dar-
aus  stygnac. zastydna6, zastygnac. studnia
brunnen.  ostydly, ostygly. ostuda erkaltung.
styczen janner beruht wohl auf  *stydiki
kalt.  wystudzič. kas. stednia. polab. steu-
din&c. os. studžic. studha. studžen. ns.
stunus. stužiš lcilhlen.  vostuda. studila, klr.
ustynuty. ostylyj. vystyvaty, vystyhaty.
gstudyty kaltmachen.  studnyk brunnen.
prostyvaty erstarren.  wr. stybci, styh-
nu6, zastyha6 erkalten.  zastudzid. seju-
dzenyj kalt.  studzen guelle; december,  r.
stydb kdlte.  istygnutb, stugnutb. stynutb.
istytb, istyvatb. Aus  stynutb ist  stytb her-
vorgegangen, icorauf  styvati. in  na.styvatb,
vystyvati, usw. beruht.  studa, stuža kdlte.
studiti.. studenyj. studenb kdlte.  studenica

stvd-

328

suka

kaltes brunnenivasser. Mit  stygnae ver-
gleicht man lit.  stugti steif iverden. W.  stud,
tooraus durch dehn.  styd.

styd- 2.: asi. stydeti se steli sclmmen.
stydu.k r i. nepostydbm>. Durch steig.  studx:
studu. i sramu.. studbnu.. studovitu,. nsl.
stud, pristud eleel.  studiti verabscheuen.  pri-
studiti komu koga einem jemand verhasst
machen.  b. stud. kr. stid. s. stidjeti
se. stid. č. stydeti. stydky schandlich.  ne-
styda. stud. ostyckati sich scheuen:  styd-s.
p. wstydzid si§. wstyd. klr. vstyd. osty-
dyty beschamen.  ostyvaty ekeln.  wr. styd,
vstyd. r.styditi, sja. stydu>. stydoba. studa
dial. W.  stud, icoraus durcli dehn.  styd.

stypa p. klr. trauermahl, leichenmahl.
— lit.  stipa.

stidza : asi. stbdza, stbza pfad.  nsl.
steza, stezda meg.  s. staža. č.  steze,
p. šciežka aus  sciedza. polab. stadza.
os. seježka. ns. sejažka. klr. stežka.
wr. scežka. r. stezja neben  stega. Wenn
zga (dlja togo slepoj plačetu., čto i zgi
ne viditu.) „weg u  bedeutet, so liegt ihm ein
stbga zu grunde.  — lett.  stiga. alid.  stl-
gan. stic. steiga. got.  staiga. Mati fuge
liinzu p.  šciegno, stegno spur und vergleiche
asi.  stsgna platea.

stlgna: asi. stbgna platea.  nsl. stegna
tnebweg.  kr. stagna platea verant.  kaš.
stegna pfad.

stiglio : asi. stegno schenkel.  nastegny,
gen.  -gn r i>ve, ocrea.  nsl. stegno, kr. stegno,
ung.  dostegnice art unterhosen. s.  stegno:
e icohl aus  e. č. stehno. p. šciegno,
šciegno. os. sdehno. ns. sdogno. klr.
stehno. r. stegno. — rm.  stinghe scliam-
theile.  p. šciegno und  s. stegno deuten
auf dlteres  stegno aus  skegno: ver gl. ahd.
scincho schinke.

stiklo : asi. sti.klo glas.  stbklenica.
nsl. steklo, stklo. sldenka. sklenica. b.
steklo, co>klo. s. staklo, stklo, sldo, clclo.
č. stklo, sklo. p. šldo aus  sdklo, szklo.
dial.  szczklo. szklanica, sklenica. šklanka.
Ver gl.  szklid, blagowac, blaguer.  szklarz. bla-
gier, Igarz. polab. st&klinik glaser.  os.
sklenca. klr. šklo. wr. šklo. sklic, nasklid

glasscheiben einsetzen.  r. steklo, sklo. skljan-
ka jlasche.  — preuss.  sticlo. lit.  stiklas. skle-
niče. leti.  stikls. rm.  stiki«,}, steklg. got.
stikls. ahd.  stechal. Das wort ist deutsch :
„vom stechenden spitzen trinkhorn auf andere
gefdsse ubert.ragen“ und auf die materie.
Die aufnahme des d. wortes durch Slaven
fand in der ersten periode statt.

stipll asi. sttplb sms. Ein dunkles wort.
Sil- L: p. sowity reichlich.  wr. suto;
sovito (selten).  wr. nasulid einen hbheren
preis geben , steigern und  nasul fiir r.  nad-
bavka ceny gehoren zu  suli-. — lit.  sa-
vitai, suitis reichlich. Vergl.  sytti.

Sil- 2.: asi. sunati, sovati, suvati stossen,
schieben.  nsl. sunoti, sovati, suvati, za-
sova riegel.  b. sovam vb.  sovalka iveber-
scliiff.  s. sunuti giessen.  usov lavine.  č.
sunouti schieben.  p. sunad. Vergl.  su-
walka tatarisches manoeuvre.  os. sunyd,
suvac. ns. suvnus. klr. vodsunnty, vod-
suvaty. suiiholov ung.  wr. sunud, suvad.
prosva. r. sunutb, sovatb, syvnutb. pro-
sova. sovok/i> stoss, schaufel.  zasovn. za-
sova. nasovenb, nasyvenb art rock.  nasu-
nutb, dial.  nasynutb. — lit.  šauti schiessen.
lett.  šaut schieben, schiessen.

subetu: p. subet schlafsucht.  — ar.
subat, unmittelbar aus dem tUrk.

8 udari : asi. sudarb. — gr.  couoaptov.
sudla: asi. sulica wurfspiess..  nsl.
sulica sagitta meg. lancea lex.  kr. sulica
hasta.  č. sudlice. p. sulica, wohl aus
dem r.  r. sulica. — magy.  szueza. rm.
sulieg. Man merke mrm.  sulg hop/ji io.
19. 34. evang. 184. Vergl.  su- 2.

Slldli: ar. sud r b fretum,  i'o cz sviv. Das
ivort iviirde asi.  sadu. lauten.  — aschived.
and.  sund.

sug- : r. do.sugi. musse.  dosužij ge-
schickt.  wr. dosužij flink.  p. dosužy,
ivolil aus dem r.  — Vergl. lit.  saugoti hilten.

Slij asi. vanus.  vi. suje vergeblich.
sujeta. osujeteti. wr. sujeta unrulie. Vergl.
s. sujma angst.  r. sue, vsue vergeblich.  su¬
jeta. — Man vergleicht ai.  gunja, gr.  zevoc.

suka r. klr. hiindin.  p. suka.
Vergl.  polab. seuko h ur e.  seukar liurer. -

suka-

329

sventu

magy.  szuka. m. suka zuruf der mahri-
schen Walachen an die kiindin. d.  suke,
zauke. Man bringt das wort in zusammen-
hang mit ai.  §van, gr.  y.uwv, zend.  cpaka,
TOaza bei Herodot. Vergl. preuss.  sunis,
lit.  šu und r.  sobaka.

suka- : b. sučasera^e«. — leti.  sukt, sucu.
sukamina asi. morus.  — gr.  <juy.dp.ivoi
Slllčj asi. melior  (JsXti'o)v,  vtpebxwv, v.oia-
i^oTepo^. suliti si, suleti inflari.  — Man
vergleicht got.  sels gut.

suli-: r. sulitb versprechen.  posuli ver-
sprechen, geschenk zur bestechung.  posu-
lbniki der solche geschenke annimmt.  klr.
posula versprechen, locken.  nasulyty, po-
sulyty versprechen.  wr. sulic, nasulič. na¬
sul. posulka. — lit.  suliti, siuliti. pastila
anbieten. lett.  solit bieten. Man vergleicht
got.  saljan. Sieh  su- 1 .

Stili: nsl. sulj, art holzernes gefass,
lesena posoda, v katero se spravlja skuta.

suma p. r. tasche.  — lit.  suma. lett.
soma.

sumporu: asi. sumpori sulfur.  kr.
s. sumpor. ar. sumpon>. samburi. •—
Aus dem lat.

sitnica s. himbeere.  klr. sunyc:a.
wr. sunica. r. sunika dial.

surinu: asi. surini syrus.  — gr.  o6poc.
surna b. s. pfeife.  kr. surla. č.
surma posaune.  p. klr. surma mike.  r.
surna. — lit.  surma pfeife. tiirh. pers.
surna. tiirk. vulg.  zurna. Mit  svirati
hat  surma nichts gemein.

survaka b. neujahr.  na survaki, na
koleda. suravki. survakam vb.  surava go-
dina. surva godina ung.

Slir u: nsl. suri leucophaeus hab d.  b.
suri: suri jelen mil. 116. 17.9. 315.  kr.
sur canus.  s. sur ferrugineus mik. blass.
— rm.  sur grau. nordturk.  soro grau.
siirukil: r. suroki murmelthier.
Slišali: r. susalb blattgold.  zlato su-
sahno.

svabinu: asi. svabini suevus:  svaby
plur. acc.  — ahd.  swab.

svarogu : r. svarogi slavische gottheit:
svarogi: theosti (ifesti), egože i svaroga

narieetb. solnce čari., syni svarogovi.
svarogovi rjsaccTCu. svarožištb: ognevi sja
moljatb, zovušče ego svarožičemi. Vergl.
kaš. ON.  svaroženo. W.  sur, durch steig.,
wie  kus, kvasi ušiv.

svaril: asi. svari, svara streit.  sva¬
riti, posvariti ausschelten.  svariti se in streit
gerathen.  svarblivi. nsl. svar verweis.
svariti, posvariti ermahnen. č.  svar. p.
swar, posivar. swarzy6 sie streiten.  polab.
svorit schelten.  os. svar scheltioort.  ns.
svariš. klr. svara mig.  posvaryty rugen.
wr. svar, svara. svarič ša. r. svari streit.
svara fiir  branb.

svekltl: asi. svekli beta.  nsl. cvekla.
ciklja. b. cveklo. s. cvekla. č. cvikla.
p. 6wikla. klr. cvykia. cejkla ung.  r.
svekla. — czekla. lit.  sviklas. svi-

kllne. lett.  svikls. gr.  asutkov, ngr.  csuzbov.

svend- neben  smend-: asi. prisve-
nati, prismenati (prismede greg.-naz.).  pri-
svedati marcescere, torrefieri.  č. svadnouti,
chvadnouti toelken.  smadnouti diirsten.  s mad
(srnjad) durst.  p. vergl.  šwiedziec jucken.
Aus  svend-, smend- durch steig.  svondti,
smondti: asi. osmaditi notam inurere.  pri-
smaditi torrefacere.  nsl. smod, smoj senge
(*sma,ždb). smoditi sengen.  prismoda,
osmuditi habd.  s. svud, smud. smuditi. č.
smoud dunst. Daneben  cmud, čmud. smou-
diti. p. swad, smad. swadliwy brenzelnd.
sw§dzič. os. smud sengen.  smudžič. Man
beachte  svjedže6 jucken.  — Vergl. ahd.
swedan, swethan cremare. Sieh  vend-.

svendra : p. swedra schmutzfleck.  os.
ns. svjedro.

sventii: asi. sveti heilig.  svetyni.
svetiti, svetbba. svešteniki priester.  nsl.
svet. svetec. svetek. b. svet. svetec. sve-
tica. svetinja, svetja vb.  svetkuvam/eiern.
s. svet. osvetiti befreien:  osveti hristijani-
stvo otb nasilija poganikb. osvetiti iveihen,
rachen.  osveta rache.  č. svaty, svšty.
svatost', svdtost’. svatek feiertag.  svačina
feierabend {*  svetičina). p. šwiety. šwia-
tobliwy. šwiatobny. šwiaszczennilc, aus
dem r.  polab. sjot, svaty. os. svjaty
(svjece). svjedžeii fest  (sveti dbnb). svjatki

svepetu 330 sviba

pfingsten.  ns. svjety. svacyna tag und
abend vor den bolmi festen.  klr. svjatyj.
wr. svjatyj. svjatki. r. svjatoj. svjatki
weihnackten.  — preuss.  svintint. lit.  šven-
tas. šventinti. švente. šventorius friedhof
aus p.  cmetarz durch anlehnung an  šven-
tas. lett.  svets. svetki feste.  svetit heiligen.
rm.  sfmt. sfinci lieiligen.  sfinci, asfinci
untergehen (von der sonne).  osfinti verthei-
digen. zend.  gpenta heilig. ai.  gv-.

svepetu : r. s v epe H. p. swiepet
baumhohlung filr voaldbienen.  klr. svepet,
borf chrest. 268.

svepi-: asi. svepiti se agitari:  listvije
vetromt svepešte se. svepanije motus.  sve-
petati movere.  nsl. svepati icanken.

sverb- : asi. svrtbeti jucken.  svrtbt
krdtze. Durch steig.  svorbu: svrabt. nsl.
srbeti, srb. srbovka, srboritka, šipkov plod,
lietschepetsch.  srab. b. srtbi vb.  srtbež.
s. svrbjeti. svrab. svrabati. ' e.  svrbšti.
svrab. p. šwierzbie6. šwierzb. os. svjer-
bjec. svjcrb. wr. sverb. r. sverbett.
sverbt. svorobt. — lit.  skvirbinti stechen,
prickeln. got.  svairban ivischen.

sverd- : asi. svrtdlt bohrer: schlecht
bezeugt ist  svn,blo. nsl. sveder filr  svre-
der (*svredrt). Ver gl.  svedrati drehen.  b.
svx’edel neben  svrtdel. s. svrdlo, svrdao:
ver gl.  svrdba securis stulli.  č. svider:
zmschen  v und  i mag  r ausgefallen sein.
dial.  svšdfik, nebozez. p. šwider. Vergl.
ns. svjedrac, fjedrack feldnelke.  klr.
sverdel ung.  wr. svider. sverdzel. r.
sverdlo. sverdelt. sverlo. sverlikt. sver-
litfc. — rm.  sfredel.

sverk- : asi. svrtčati einen laut von
sich geben.  svrtkati: ukrubt železLnt
svrtčašth, von gliihendem eisen.  svrT.es.
svrtSbkt. svrtštb heuschrecke beruht viel-
leicht auf  sverk-tjti. Durch steig.  svorka:
svraka elster.  nsl. sraka, straka. srako-
per, slakoper dorndrelier.  srakolica geier.
b. svraka, sraka. s. svraka, svraka.
svračak gartenammer.  č. cvrkati. svrčeti
zirpen.  šverkati sclmirren.  svrček grille.
straka. strakaty, strakavy scheckig.  strača
sclieckige kub.  sik. sverook, šureek. sore-

kat, šurkaf. p. cwierkac, cierkač. šwier-
gotac. šwierkot schivirren.  pošwierka ger-
stenammer.  šwierk, šwirk. šwiercz, cwiercz,
šwierszcz grille: mit  šwierszcz vergleiche
man  asi. svrtštb. šwierszczy6. sroka elster.
srokaty, strokaty: in  pstrokaty verbinden
sich  pstry und  sroka. polab. svorko aus
svroko. os. svjerčec, švorčeč. sroka.
srokopjel, srokopač, srokoš neuntodter.
srokaty. ns. sroka. klr. soroka. soro-
katyj scheckig.  wr. sviršč, sveršč. stre-
katyj scheckig.  r. svereats. sverčt. sver-
čoltt. sveršot. soroka. sorokoputt neun¬
todter.  sverkats hat die bedeutung „blin-
ken“.  — preuss.  sarke elster. lit.  švirk-
šti pfeifen.  šarka. lett.  svirkti. magy.
szarka. tarka hunt beruht auf  straka,
daher klr.  tarkastyj, tarkatyj. rm.  terkat.
sarkg. s ist palat.  k. Vergl.  skverk-.

sverp-: asi. sverept (aus  svrept),
svrT.pT ivild.  sverepica ervum.  sverepiti se
exasperari.  rasverepeti. sverdpovati. nsl.
srep (aus  svrep), bud ivild, grausam:
srbpa ino strašna množica skal.  srepinski
furchtbar.  srp rauh, scharf. Vergl.  b. sarp
(vielleicht aus  svrtp, srtp) filr r.  strogi..
kr. svirepica stute.  č. svefepy ivild. sve-
fep trespe.  svefepec. p. šwierzepa stute.
klr. sviripyj. r. svirepyj. ar. sverpt. —
preuss.  sweriapis zuchthengst. lit.  šiurpti
schaudern.  pasiurpis, nasierszaly Szgnvid.
Auszugehen ist von  sverp, ivoraus  svrept
und, mit einschaltung eines  e, sverept und
srepi, durch ausfall des  v, und endlich
svrT.pt.

sveržl: nsl. svrž mark im holze:
audi  svrg ivird angefiihrt.

sveži: asi. sveži, frisch.  svežant. č.
sveži. p. šwiežy. klr. svižyj. wr.
svežij. r. svdžij. dial.  svežitr, filr  rezati,.
— lit.  švežias. lett.  svežs.

svib-: asi. sviblivt blaesus. Vergl.
č. šeplavy. — lit.  šveplu. šveplcnti. šve-
plis. švelpti. magy.  selp. Vergl.  p. šwie-
got schwUtzer.  wyšwiegota6.

sviba nsl. cornus.  asi. svibr.nt ju -
nius.  b. svid. s. svibanj mai: daneben
šiba hartriegel.  sibovina, svibovina. Bei

svid-

381

svil

stulli  svibanj mai und  svida ilex.  nsl.
svidina. č. svid. p. swidwa. os. ns.
svid. r. svidina. — preuss.  sidis.

svid-: klr. svydyj roh, ungekocht.
svyd' roker zustand. Mit  sveži unverwandt.

svila asi. nsl. b. kr. s. seide.  nsl.
svila seide und dr akt dain. 102. sprickt
fiir ableitung von  viti, stviti, in iveldiem
falle  stvila zu schreiben ware.

svinija asi. schivein:  sv-inija. svinn.
a/l j.:  stado svino, daneben  svinije stado.
nsl. svinja. b. svinija. s. svinja, svinj,
svinjac schweinestall.  6. svinč. p. swinia.
šwini wrzod scrophula, in einem dlteren vo-
cabular.  šwinkarz, ten co miskuje šwinie
dial. dial.  swynia, swyj, entlehnt.  polab.
svaina. svaina (*'svinent). os. svina. svino n.
ns. svina. r. svinija. svinoj adj.  svinarb.
— preuss.  svrintian sducein.  seweynis sa,li¬
stali. lett.  sivenis ferkel. got.  svein. ahd.
svln. ags.  su. nhd.  schwoin. sau. gr.
co?, o?, lat.  sus.

svinici: asi. svinbCb blei.  nsl. svi¬
nec. klr. svyneč. r. svinecn. — lit.
švinas. lett.  svins.

sviri- 1.: r. osviritb der einen seite
das ilbergeicidit geben.  — Vergl. lit.  sverti
todgen.  svaras geivicht. ahd.  swar.

sviri- 2.: asi. sviriti, svirjati, svirati
pfeifen.  svirbcb pfeifer.  svirblt pfeife.  svi-
ristek ampelis garrulus.  b. svirja vb.
svirnja arie.  svirka pfeife.  svirkam vb.
svirba. svirač. s. sviriti. svirati floten.
svirala pfeife.  klr. svy ril pfeife.  r. svir-
jatb. svirelb. Vergl.  sviriščatb. sviristeli,
ampelis garrulus.  — rm.  sfirii, sfir§i vb.

svirunu: p. šwiren, gen.  šwirna,
speicher:  pokradzenie šwirna abo kleči,
švrironek. švviernia. — Ut.  svirna, kletis.

svist- : asi. svistati sibilare.  nsl.

svistati balbutire.  s. svisnuti bersten.
5. svistati. svišt pfeil (der zisdiend dahin-
fiegende) m.  clivistati. p. šwist. poswist.
šwistak arctomgs marmotta.  chwist. za-
clnvistnač. Vergl.  os. svislih. klr. cbvys-
katy. Vergl.  pocbwyst schledites icetter,
ivohl „sturm“.  r. svistetb. svisnntb. svi-
statb. svišču, chvistčtb. ckvišč r b. Dasselbe

ivort ist  asi. zvizdati, zviždati. nsl. zvi-
zdati, žvižgati. In ivelcher verbindung damit
p. šwistun, klr. svystak, svystucb, svystun
ivurmstidiige haselnuss steht, ist dunkel.
Vergl.  p. gwiszcz, č. hvižd. gvizda-.

Svita asi. kleid.  nsl. svita hab d.
svitice femoralia meg. lex.  kr. s. svita,
p. šwita. klr. svyta ung.  polusvyta halb-
kleid.  svytyna. wr. svita. r. svita dial.
— rm.  sfit§. lett.  svita art rock.

S VU: der stamm des reflexiven pronomens
erscheint in den slav. sprachen in dreifacher
form: I.  se acc. aus  sem, svem: der enkli-
tische dat.  si dient audi der verallgemeine-
rung:  p. cosi, coš etivas,  klr. cbtoš ustv.
II.  sebe: vergl.  tebe. sebč, soboja beruhen
auf einem stamme  seba, soba aus  sve-, svo-:
vergl. mbne, mbnoja; tebe, toboja. III.  svoj.
I.  se erscheint nur im acc., der formell ein
sing.ist.  nsl. preči, precej ziemlich:  *pi'edn
se. k sebi links.  ksebni leitpferd.  ocebe (ota
sebe) rechts.  ocebni konj. s. nase fur  natrag.
asi.  za se post se, retro, iterum.  č. za se,
zas. p. za sie, zaš zuriick:  za sie wziašč.
zaš! weg!  kaš. zos (aus  zas). wr. deš fiir
r.  gde-to. II. Der dem.  sebe, soboja zu
grunde liegende stamm erscheint, meist mit
dem vocal  o, in zahlreichen bildungen.  asi.
sob-: sobbstvo substantia.  trbsobbstvo fiir
troica. sobica discordia: vergl.  meždusobb-
naja branb, zakoljenija pomeždusobbnaja.
osobb, osobb seorsim , v.ca  tStav; daher  oso-
bije iSiupa, osobbM loio?, osobiti s§  p.ovoc^stv.
Hieher rechne ich  posobije co g.g.ayj.a.  posobb
aliusaliumseguentes.  posobLnikx sociusbelli.
posobbstvo auxilium.  samosobbno svojeja
glavoja da bodita, nsl. osebno, osebujno.
zoseb besonders.  osebenek invaohner.  pose-
bezen abgesondert.  osoba person.  sobstvo
ivesen: kUnstlich gebildet.  kr. osebujan.
mejusobina innere streit.igkeit.  mcjusobac.
posoba auocilium..  s. zasobice nadi ein-
ander.  č. osoba person.  osobiti. ndsobny.
pusob art und iveise.  zpusob. p. sobek
egoist,  zasob vorrath.  sposob. sposobny.
wsobič sie. os. vosoba person.  ns. vo-
soba ansehen.  klr. usobnyj. posobyt,y
helfen.  nezasobnyj arm.  na osobi lose.  wr.

svlt-

332

svlt-

osoba. posoba lulfe.  posobnyj. r. sobt
fiir  sobstvennostb dial.  sobina. sobitb fiir
sich behalten.  osobs. osobyj. osoba. mcždu-
sobie, usobica uneinigkeit.  posobs, posobie
heilmittel dial.  posobljatt helfen.  sposob%
mittel.  — rm.  osebi seorsim. lit.  apsaba
ahnlichkeit.  asaba person;  asabllvas; spa-
sabas, pasabas; pasabnas, fremd. Daran
schliesst sich das thema*svobuan:  asi. svobb-
stvo persona.  svobodb liber,  svoboda, svo-
bota Ubertas.  svoboda ist auch fiiomo liber“.
svoboditi, svobaždati. nsl. slobost fiducia
trub.  svoboda, sloboda. slobodo vzeti, da-
fitr nun  slobo ung.  slovo vzeti abschied
nehmen;  s slovesom cum venia meg.  svobo¬
den, sloboden. slobočina immunitas lex.
slobnost facultates trub.  b. sloboden. slo-
bodija. s. sloboda muth.  osloboditi er-
muthigen.  č. svoboda. sik. slobodnak
lediger mensch.  p. swoboda, swieboda.
šwiebodny, slebodny. os. svoboda, klr.
svoboda. oslobonyty. wr. sloboda. r.
svoboda, svoboditb, dial.  osloboditb. slo¬
boda grosses dorf.  — rm.  slobod. lett.
svabads schlaff ,, lose. III.  svoj. asi. svoj.
svoitb/. affines.  svojština. svata affinis aus
svojata. svatija f.  svatovhstvo. svatati.
svatbba, svadba nuptiae.  svaha pronuba:
* svoj aha. svojalci. affinis.  svojašb propin-
qui: * svojalrb. nsl. svoj. svoji smo u:ir
sind frei.  svat. svaterja. svadba. svak.
svakinja, svaščina affinitas.  b. svoj. svat,
svatija, svatja. svak. svadba. svadbar. s.
svoj. svat. sva6a. svadba. svojak, svak.
svojta. svojitba, svojdba. svojat/, die ver-
wandten:  e. svuj. svak neben dem entlehnten
švakr. svat. svadba, dial.  *svarba. sik.
svojet venvandtschaft.  svak. p. swoj. swak
scluvager: daneben  swojak landsmann.  swat,
swach. swatač sie freien.  swadžba. swa-
clia. swachna. swaszka. przyzwoity, alt
przyswoity. kaš. svok aus  svak. svadzba.
polab. suj. os. svoj. svat. svak. svoboda,
ns. svoj. svažba. klr. svoj. svadba. wr.
svacca. svojak. svadba. r. svoj. svata,
svatbja. svacha. svadsba. svojaki.. — lit.
svotas. svodba. lett.  savs. savads besonder.
Daneben  svati viiter eines ehepaars.  sva¬

bads. magy.  szabad. Zu demselben pro-
nomen gehort  1 . asi. svenb, svenje, osvenje,
osvenb sine.  sveniti se abstinere.  posveniti
se ev:pŠ7C£a9at. b. osven ausser.  svenja se
sich nicht getrauen.  s. osvem, osem, sjem,
osim. Ver gl.  ivanjiti se sich schamen.  —
rm.  sfii vb.  2. asi. svekrn socer.  svekry
socrus.  nsl. sveker. svekrva. b. svekir.
svekrnva. s. svekar. svekrva. č. svekr,
švekr. sik. svekra. svokr, svokor. svo-
kra, svokruša. p. šwiekier, šwiokier.
šwiekra, šwiokra, swiekrucha. klr. sve-
kor. svekrocha, svekrucha. r. s ve kom.
svekrovt. dial.  svekry. — lit.  šešuras.
got.  svailira. svaihro. ahd.  swehur m.
swigai' f. lat.  socer. socrus. gr.  snop oc.
szupd. ai.  §va§uras aus  sva^ras. gvagru.
3. asi. svBsti. soror uxoris.  nsl. s. svast.
č. svesf. p. šwiešc. klr. svest. r.
svests, minder richtig  svestb. — Vergl. lit.
svainis. 4. asi. sestra scluvester.  sestri-
čištb. sestrenica. nsl. b. s. č.  sestra, p.
siostra. siestrzan. polab. sestra. os.
sotra. ns. sotša. klr. r. sestra. — preuss.
swestro. lit.  sesu, gen.  sesers. got.  svistar.
ai.  svasr.

svit- : svit findet sich in den slav.
sprachen als  svbi-, als  svita- und als  svetit.
I. Wurzelform:  s Vit. asi. svbteti, svsnati
leuchten.  b. siivne, ST>vnuva; snmne,
snmnuva, snmva aus  snvne, svine usw.
vb.  s. svanuti, savnuti, samnuti. č.
stvieti se fiir asi.  svbtdti sg aus  svtieti se.
II:  svita- durch dehnung des b:  asi. svitati
tagen.  nsl. svitati, svit. s. svitati, osvit.

rasvit. C. svitati, svit. lisvit. osvitnouti.

p. šwit. zašwitmič. polab. svaitoje es tagt.
os. svitad. svit. ns. svit. Dafttr r.  sve-
tatb. i’azsveta. III. Durch steig. des mrzel-
vocals:  asi. sveta licht.  nsl. svet. p.

šwiat. polab. sjot helle, tag.  no svate
auf der welt.  os. ns. svjet welt.  klr.
svit fiir das envartete  svyt. dožvit morgen-
dammerung.  rozsvitaty. na sviti fiiricahr.
r. sveta licht, ivelt.  svetocta, svetyč r t
laterne.  1) asi. svetiti leuchten.  svetilo,
svetilbniki), prosveštenija plur.  šm^ivsta.
nsl. svetiti. b. svetja vb.  č, svititi.

su

333

sul-

svetnice stube, lichte stube.  osvet. p. šwie-
cic. polab. sveti es gldnzt, blitzt.  os. svje-
čič. 2) asi. s vesta, sveštilo. sveštbnikt. nsl.
sveča, svečen, svečan februar: nach dem
feste Mana lichtmesse.  b. svešta. s. svi-
ječa. č. svice. svicen, dial.  svičnik. p.
švvieca. šwieczlta. polab. sveča, svečnik,
os. svjeca. svječnik. ns. svjeea. svjecny
(mjasec) februar.  r. sveča, svečnikt:
sveščniltt ist asi.  3) asi. svetla licht.  nsl.
svetli, b. svetliv. s. svijetao. svijetliti.
č. svčtly. svetlice zimmer, lichte stube.  p.
šwiatlo. os. svjetly. ns. svjetly. wr.
svetlica, r. svetlyj. svetlica. 4) b. svet-
kam funkeln.  svetkavica. — preuss.  swetan
welt. lit.  švintu, švisti hell werden.  šviteti,
svitu blinken.  šveisti putzen.  švaititi, švaistiti
hin- und herleuchten. Fremd:  svetas welt,
Svetliče gasthaus,  sekliče gastzimmer eines
bauernhauses. Vergl. lett.  svidu, svist tageu.
ai.  gvit, cvetate. gveta licht, iveiss: vergl.
ai.  gvind, cvindati. got.  hveitas iveiss.
ags.  hvit glanzend. nhd.  iveiss. Von asi.
svešta ist  svetja als grundform anzusehen:
ein unbegreifliches  svetsa erlcldrt kaum eine
der ivirklichen formen in geniigender iveise,
selbst  svešša ergibt sicli daraus nicht.

S tl: r. st, eine andern ivortern ange-
hdngte partikel: man meint,  st sei aus
sudarb entstanden:  nekakt nett-st. po-
žalujte-st. milosti prosimt-st.

Sttch- J asi. sthnati trocken iverden:
isyše exaruit fiir  istše. stlilb sarmenta.
Durch steig.  suht trocken. iter. durch deh-
nung  -syhati. suša. sušiti, sulrva uva passa.
suhonjavt. suholaplb larus. Man merke
1 mli o ta sup. 221. 11.  nsl. sahnoti, seli-
noti. usihati, suh. suša, suš trockenheit.
suha sommerlach , d.  zauchen. sehljad,
suhljad, sušeč februar, marž.  b. stlina
vb.  suh. suša vb.  suša f.  sušelka gedorrtes
obst.  kr. usušati. suholjiv, suhljast sub-
siccus, submacer.  prisihati siccescere.  s.
sahnuti. usisati. suh. suvica getrocknete
loeintrauben, von  suv fiir  suh. č. schnouti,
sechnouti. iter.  -sychati, -scliynati. suchy.
souš. osuch harter trockener kuchen.  su-
char gedorrtes obst, zioieback.  p. sclmač.

suchy. susz. sucharz, suche drzevo. polab.
seuchy. seusit trocknen.  os. skhnyč. suš.
ns. sknuš. suchy. klr. sochnuty. osuch
art zivieback.  zoschlyj. suchyj. wr. suchij.
suchmeii heisse zeit.  r. sochnntb, dial.
sychnutb. -sychatb. posyška dial.  suchoj.
sušb. suchment, sušnient trockenheit.  suchait
zmieback. dial.findet sich  peresucht und  pe-
resycht neben  peresocht und  peresychnutb
neben  peresocknutb. — lit.  susu, susti rau-
dig, eig. trocken, iverden.  sausas trocken.
sausis december, februar,  sausinti trocknen.
sukata schivindsucht ist p.  suckoty. lett.
sust, sauset dilrr iverden.  sauss. sukari
militarzivieback ist entlehnt. zend.  guška
trocken. ai.  goša. ahd.  soren verdorren.

stik- : asi. sukati drehen durch steig.
nsl. sukati, b. suča vb.  s. sukati drehen,
hervonvallen.  suknuti (mač) ziicken.  č.
soukati spinnen.  p. wysukowany fiir
krecony zof.  os. sukač. wr. sukač. r.
skati, sku, skešb: stik, * stkati, skanb.
iter. durch dehn.  sykatb. sučitb. — ra.
rgsuči retorguere.  sutsu neo kav. lit.
suku, sukti drehen. lett.  sukata dreh-
krankheit:  sukata schivindsucht ist p. ušiv.:
suchota. Hieher gehort  asi. sukno icollenes
kleid.  suknent. nsl. sukno. suknja, b.
sukno. s. sukno tuch.  suknja. č. sukno.
suknč. p. sukno. suknia. sukmana.
polab. seuknii. os. ns. sukno. sukna. klr.
sukno. wr. suknja, r. sukno. sukmant.
— rm. sukng, sugng iveiberrock. lit.  sukne.

Stil- L: asi. stlatisc/rtc/cen. stlt, postit
hote.  sadbstvo, stlbba botschaft. iter.  -sylati.
Eine gesteigerte form besteht nicht.  nsl.
poslati, sel bote meg.  selstvo dalm.  posel
hote habd. dienstbote, geschdft. Daneben  sol.
solstvo skal.  s. slati, šaljem. šiljati, ši-
ljem, das asi.  sylati lautet.  č. poslati,
pošli, posilati fiir  posylati. posilita, posel,
p. poslač. posylač. posel. os. poslač. posče-
lac durch venvechslung mit  stblati: stel-,
posol. ns. slaš. poslaš. posol. klr. slaty.
posylaty. wr. slač. posol. r. slatb. sy-
latb. solt. solbba. alt  sthbbnoe. posylt
sendung dial.  podsyl r b spion.  — rm.  sobe
botschaft.  soli vb. lit.  paslas hote,

siU-

334

stis-

stil- 2.: asi. *sl r t-no, clemin.  slin bce
sonne.  nsl. sobice, im osten  sunce. Man
fiihrt  slanovrat ranunculus an.  b. sinice,
since. s. sunce. 6. slunce: vergl.  slo-
niti scMmmern.  p. slonic, slonico, slonce.
nie slon sie d. i.  nie pal sie na sloncu.
w podslon, od wscliodu lcu zacliodovvi.
os. slonco. ns. slynco. klr. sonce, vod-
sone sonnige seite.  posoloii mit der sonne
gegen ivesten gehend.  osone. wr. slonce.

r.  solnce. solnopeki heisser tag.  solnosjadi
west.  usolome schattenseite.  — preuss.  saule.
lit.  saule. pasaula welt. lett.  saule. got.
sauil. W.  stil, durch das suffix  no, stilno,
daher deminut.  slin-ice. got.  sunna m.
sunno f. aus  snlna, sulno. ahd.  sunna /.

ai.  svar. W.  sur, skl.

sup- 1.: asi. s r r,pati, siplja schlafen.
usinati aus  usipnati. sim schlaf.  sinije
traum. iter. durch dehn.  usypati. Neben  ne-
usypr.ni findet sicli  neusiptni <&xo(p.y]To;.
nsl. spati, spim. speči miš Jledermaus, eig.
die schlaf'ende maus.  sen, gen.  sna, schlaf.
senj hahd.  senja traum.  zaspanka frauen-
spiegel, art glockenblume.  zaspati koga.
zasipiti einschlafern meg. ist eine unregel-
mdssige bildung: ein nomen  sypi gibi es
nicht, man envartet  zasupiti. b. spja
schlafen: daneben  spija. spalnja. sm schlaf,
traum.  siništa plur.  razsonja loecken.  sinu-
vam traumen.  s. spati, spim, dafiir regel-
mdssig  spavati, spavam. san. č. spati,
spim. sen. p. spač, spie. špik schlaf -
sucht.  sen. snowidz trdumer.  sypiač fiir
sypač. kaš. usnanc. vospana schivanger.
polab. s&pat inf.  sapot sup.  s&paci schla-
fend.  os. spač, spju. son. ns. spaš,
spim. husnuš. son f.  snja f.  zaspane
loollgras. Vergl.  psyki schldfe.  klr. spaty.
prosyp schlaf.  nedosyplaty. pervospy der
erste schlaf.  wr. prospa fiir r.  prosypi.
zaspa. brez prospu, brez prosypa. r.
spatt, splju. usnutt. speni, som schlaf.
sonja schlaf er.  zaspatb, zasypatb. pro-
sypi envachen.  usypitb, usypljatb einschld-
fern.  — magy.  zaszpa helleborus. lit.  sap-
nas: slav.  sini aus  sipni. lett.  sapiiut
traumen. and.  svefn. gr.  fevo?. lat.

soinnus. ai.  svap aus  sup. svapnas. zencl.
ckwafna.

SUJ)- 2.: asi. sipa, suti durch steig.

' aus  sipti spargere.  sipi haufe.  nasipi,
prisipi massa.  sasipi quod congeritur.
osipa pest, eig. pustel. Vergl.  osipiti xe-
msap,švo; in  mera osipita. isipini bi-
maris. iter.  sypati. nsl. spem, suti. za-
sap, d. i.  zasip (daneben  zasip) bollwerk
meg.  sipati, rasipnik prodigus hahd.  osep-
nice pocken, masern.  osipa art hautkrank-
heit.  nasip to ali.  posip schotter.  b. pre-
spa lamine,  sipja, sipam, sipuvam vb.
sipanica blattern.  rasipnik sin prodigus
Vinga. s.  saspem, sasuti ldneingiessen.
nasap damm.  rasap zerstreuung.  ospa, aspa,
osip hautausschlag.  sup fischzaun. č.  spu,
pfispu: sipa. sep, osep kbrnerschuttung.
osep, jesep schotter.  naspa, čast’ zvyšcn;i
pred domeni, ospa. ^lii.s dem alten inf.  suti
hat sich ein praes.  suji, inf.  souti, entioickelt.
Daher  suty. sutina. sypati, sypam, sypi
(syplja). sypka kornboden.  osyplca. nasyp
sandhaufen.  sik. osyplcy variolae.  p.
suč, suje neben  sypač. suty beschiittet.  osu-
cizna ausschlag.  nasep. naspa. ospa hunde-
futter, pocken.  przyspa sandioehe.  wyspa
insel, schiitt.  sypny. kaš. zasenanc, sepac.
polab. s^ipe, asi.  sypljeti. os. sep
haufe.  kospica blattern.  sypač. syp schiit-
tung.  nasyp. ns. vospice, hospice masern.
sypaš. klr. sipuštimi (asi.  sipaštiimi)
chrest. 125.  sisuty, ssypaty 114.  naspa
sandbank.  vyspa pocken, insel.  zaspa ver-
schuttung.  nasyp erdhaufen.  osyp art ge-
treideabgabe.  prosop, osyp chrest. 42.  pere-
spa aufschutt.  pryspa. sypny. odsypne. wr.
naspa. prispa. zaspa. r. sopi neben  na-
sypi. cdt  naspi, prisopi bollioerk.  šopka,
prispa agger.  ospina. zaspa. sypatb. syps.
zasypka. vrazsypnuju nach allen richtungen
(razbegatb sja). — mac j]}-  iszap s gr tis.
rm.  n§sip. n§s§p sand.  r§sipi zerstreuen.
posip, posop arena, preuss.  suppis damm.
lit.  slpnas, sipas fein gebeutelt, entlehnt.

S tis- 1.: asi. sisati, sisa saugen.  sisi.
durch dehnung  sysati. nsl. sasati, sesati,
sesnuti. ses iveibliche hrust,  cecati. cecek.

sus-

335

zezati. si sati, zizati, cizati. sisek. kr.
sas mamma.  sasnuti, zaznuti. s. sati, sem
aus  sesati, sa.sa. sisati. sisa. kraosica art
sclilange.  č. sesati, ssu, ssam, ssaji. oses
saugendes schivein.  ssele saugling.  cecati,
cicati, cucati, ciclati. p. ssač, sse. ose-
sok. posysač. wysysywač. sysak, sysun.
wysys. cycek saugendes thier.  kaš. su-
sae. cecac. polab. s&s zitze.  klr. ssaty,
ssu. vysysaty. wr. ssac, ssu. susolka
nutschbeutel.  r. ssatt, ssu, dial. filr  so-
satb. vysasyvati>. soseca.. soska. sistka dial.
nacli  titbka. Vergl.  cica.

sus- 2.: b. sa.sel, sa.sar ratte.  r.
suslb, suslika. mus citellus.  č. sysel erd-
zeisel.

sttska- : b. stskam ziscken. Vergl.
syk-. sysa-.

suto: asi. sito hundert.  nsl. b. s. e.
sto. stotina. p. sto. setnia. os. ns. sto.
klr. sto. otsotky zinsen.  r. sto. sotnja.
Hieli&r gehort der pflanzennarme  s. sto-
klasa. č. stoklas. p. stoklos. nsl. sto-,
klas, stoklasa, strklasa; der thiername  č.
stonožka ušiv. Slav.  s ist palat.  k. — lit.
šimtas. lett.  simts. ai.  §ata aus  cnta.
rm.  sut§ beruht, ivie es scheint, auf slav.
suto: vergl.  easouTri) (ne sipi) p.rj -/.oip.ao9ai
bei Constantinus Porph. name eines der
Dnieprfdlle. finn.  sata. magig.  szaz. Fur
% in  sa.to envartet man nach dem. lit  e.

Sfltit: asi. sada. favus.  nsl. set, sat;
sit: sit meda habd.  s. sat. r. šota.

syclira-: č. syobrati vor kdlte zittern.
syckravy.

syk- 1.: nsl. sikati zischen :  kače si-
čejo ung.  sičati. kr. sicati spritzen:  grk-
Ijanom sica krv. č. sykati, syčeti zischen,
spritzen.  sykot gezische.  sykavka. p. sy-
czeč zischen. Vergl.  sikawka spritze.  za-
siknač. os. sykac spritzen.  syczeč, sy-
kotač zischen.  ns. sykas zischen, spritzen.
syeaš zischen.  klr. vysykaty ausspritzen.
wr. sylcae. r. sykati>. Vergl.  sikavica
ivasserhose.  — lett.  sikt, sicu zischen. Vergl.
lit.  šukti, saukti clamare. Es mag noch
envahnt iverden  p. sikora meise. č. os.  ns.
sykora. Trotz des p.  i wird das wort zu

syrtt-

sylcati zu ziehen sein, der vogel ist nach
seinem gesange benannt: vergl. p.  sikawka,
das von r.  sykats nicht getrennt werden
kann. Polab. lautet das ivort  svaikor&k.

syk- 2.: r. syknuts stili sein heissen.

synu 1.: asi. sym> solin.  synovt, gen.
synovi, synovi.ci. neffe.  synovi.ni> adj.  pa-
syn r i)k'i>. nsl. b. s. sin. e. p. os. ns.
klr. syn. č. dial.  synek, cklapec. r.
syn r t. pasynok r b. — rm.  sgn, sin. preuss.
siins, souns. passons stief'solin. lit.  sunus.
got.  sunus. ahd.  sunu. ai.  sunus. zend.
kunu. W.  sti gebdren.

synu 2.: asi. syni. neben  sum. tur-
ris. W. vielleicht  s%p, daher das „ange-
schuttete“.

syru 1.: asi. syr , B humidus, crudus:
syra palica. č. syry rok.  os. syry rok.
syrizna feuchtigkeit.  ns. sery roli.  klr.
syryj. posyryj ein ivenig roli.  r. syryj:
syraja zemlja. syrostt, syrb. syretb. syro-
molotb mehi von ungetrocknetem getreide.
syromjatb. iveissgegdrbtes leder:  men- 2.
Vergl.  syroega agaricus piperatus.  surovb
bestelit neben  syrovb: asi. surova, crudus,
roli:  surova, človekb. surovbstvo Opico?,
nsl. surov, sirov, srov. osroviti crudescere
lex.  b. surov griln, roli.  surovica ruthe.
s. sirov roli, frisch. c.  syrovy unzuberei-
tet.  p. surowy. os. surovy. wr. r.
surovyj.

syru 2. asi. syra. kaše.  syrište lab.
nsl. sir. sirišče, sirilo lab.  vsiriti lex.  za-
siriti se, zakrkniti gerinnen.  b. sirene, si-
riite. sireva se vb.  s. sir. sirište. č. syr.
p. ser, richtig  syr. polab. s&r. os. syra
ungesottene milch, colostrum.  klr. syr. syr-
kiz kdseiooche: magy.  koz. r. syra. syro-
pusta.. syrb dial. wie os.  syra. — preuss.
suris. lit.  suras. suris kdse.  sureti salzig
iverden. lett.  surs bitter, salzig: daneben
sers kdse, aus dem p. ahd.  sur sauer.
Hieher gehoren auch folgende ivorter :  nsl.
sirotka coagulum lex. serum lactis habd.
sirotev /. molke.  b. surovatka molke.  s.
surutka. č. syrovatka. sik. servatka.
p. syrowatka, serwatka. os. syrovatka.
ns. srovatka buttermilch.  klr. syrovatka,

336

šal-

sysa-

wr. syrovodka r. syvorotka molke. Dle¬
sen theiliveise arg verunstalteten ivortern
liegt  *syrovati Icdsig zu grunde.

sysa-: asi. sysati zischen. Vergl.  sttska-.
syta r. honigtvasser.  sytitb mit honig
versiissen.  klr. syta. Nicht mit  sytu ver-
vcandt.

sytjtt: e. syc kauz, hauseide.  klr.
syč. r. syči strix passerina, das auf
soviči zurUckgefiihrt uoird. Vergl.  wr. čič
und  p. syc knauser dial.

syttt: asi. syti satt.  sytb sattigung.
do syti satis.  nesytosts. nesytovbstvo. sytiti
sattigen.  nsl. sit. dosti, dosta aus  do syti,
do syta. nasititi. Vergl.  pasita taufschmaus
ung.  b. sit. dosta. s. sit. dosta. nesit,
nenasit. 6.  syty. nesyt. dosti, dosf, dost.
p. syty. syt sattigung.  do sytu, dosyc, doše.
polab. s&ity. os. syty. do syta, dosč. ns.
syty. dos6. syšis. klr. sytyj. dosta, do
syty, dosyf. wr. syč. dosič, dosa. r. sytyj.
do syta, u dosytb. — Vergl. magij,  pa-
szita taufschmaus. lit.  sotus. sotis f.
sotinti. lett.  slts. lat.  sat. satis. got.
saths. soth. Das slav. iveicht im vocal ah:
die ivorter sind mit  sytti ivohl nicht ver-

ivandt. Hieher rechnet man r.  nesytb f.
pelikan, eig. unersattlich.  nenasytbskyj po¬
roga bel Karamzin I. nota 307. Daneben
nejesytb, r.  nejasytb, ieac-rfc,dessen

je an  nejeveri gemahnt, ohne dadurch er-
kldrhar zu iverden.

Sik- : asi. sbcati, sbča, sbčiši mingere.
nsl. scati, ščiin, daneben  ščijem (vergl. b.
spija fiir  spja). sealina. seč (sio) harn.
seklja grasfrosch: vergl.  uscanka. kr.
sač. č. sc&ti, štiji. posek, gen.  posku,
ruthe des stiers.  p. szczac, szcze. szczak.
Durch dehnung  kr. sicati. p. posikač,
usiknač bepissen.  os. šče6. ns. ščas. klr.
sčaty. wr. scač, scu, scyš. ščaki. sculi
plur. f. harn.  r. scatb, scu, scyšb. scaka.
— ai.  sič. ahd.  slhan. Vergl.  senk-.

slrebro : asi. sbrebro silber.  nsl.
srebro. b. srebro, strebro. s. srebro,
č. stfibro. p. srebro fiir  srebro aus
srzebro. kaš. strzebro. polab. srebru.
sribrny. os. slebro. ns. slabro, slobro.
klr. sriblo. wr. r. serebro. — preuss.  si-
raplis. sirablan acc. lit.  sidabras. lett.
sidrabs, sudrabs. got.  silubr. ahd.  sil-
bar. and.  silfr. firm.  silbba.

š.

ša-: asi. ošajati removere.  ošajati se,
ošavati se abstinere. Vergl.  ohati se meiden.
b. šavam, savna sich beivegen.  r. šavatb
schleichen. Vergl.  ševeli-.

sadra r. pocken.  šadrivyj, šadrovityj
scheckig: daneben  ščedrivyj. ščadriviki ein
pockennarbiger, — nordtiirk.  sadra gescheckt.

safari: nsl. šafar haushalter.  č. ša-
far. p. szafarz. klr. wr. šafar. — mhd.
schaffEere. magy.  safar. lit.  šeporius.

safranu: s. č. šafran crocus.  p. sza-
fran. ns. žapran. r. šafranu. nsl. že-
fran. b. s. čafran. — lit.  šepronas, če-
pronas. mhd.  safran. fz.  safran. tiirk.
za’feran.

sag- : r. šagnutb schreiten.  šagi schritt.
ŠaellillU : b. šabin art vogel , ivohl
r falke li .  šainov des f alken.  — tiirk.  šahin.

šacliortt : č. šachor binse, schilf. Vergl.
šaru 3.

šajka nsl. b. s. r. barke.  klr. čajka.
— magy.  sajka. tiirk.  šajka.

saka asi. manipulus.  nsl. b. s. šaka.
s. šakaile mit einer tiirk. postposition fiir
šakama.

Šal-: asi. šaljeni furens:  bogomb žal¬
jeni Osotc^ztoc. nsl. šala scherz.  šaliti se.
šalec nugator habd.  b. šala. šalja se vb.
kr. šale zbijati. s. šala. šalidžija mit tiirk.
suffix.  č. šaliti betriigen.  šalba blendvoerh.
sik. šialene (svetskč) piesne. p. szal furor.
szala. szalič verriickt machen.  szaleč ver-
riic.kt sein.  szalen bilsenkraut: vergl.  belnti.
klr. šalenyj narrisch.  wr. šal vmth.  šal' thor-
heit.  šaly possen.  šaleč. r. šali ivasserscheu.
šalb muthioille; fiir  durmani dial.; ivohlfeil-

šalvare

337

šeles-

heit.  šaliti muthioilUg sein.  šalbnyj thoricht.
šaletb thoricht iverden.  — lit.  sela ivuth.
šeloti VDuthen.  seliti s den narren spielen.
šeles rasend geioorden.  pašelis verrilckt.
pašelimas tobsucht.

Šalvare, šelvari b. pumphosen.  s.
šalvare. klr. r. šaravary. p. szarawary.
č. šaravara. — tur k.  šalvar. magy.  sala-
vari. gr. cap a(3apa, capa(3akXa,

šalvija: p. szabvvija salbei.  č. šal-
veje. os. želbija. ns. žalbija. klr. šav-
ly}a. r. šalfej. s. žalfija. — lit.  šalavija,
žalvija. ahd.  salveia, salbeia. mlat.  sal-
vegia, salvia.

šallberl: p. szalbierz betriiger.  wr.
šalber. r. šalberi. — lit.  šalberius. Man
denkt an nhd.  salbader und an  šal-.

Šallka : p. szalki wagschalen.  wr.
šal'ki. — lit.  šolkai. d.  schale mit dem
slav. deminutivsuffix  -bka. Vergl.  skala 1.

šan-: klr. Žana, šanoba aclitung.  ša-
novaty. wr. šanovad. r. šanuvatb dial.
p. szanowad. kas. šanec ehren.  — lit.
šenavoti. nhd.  sclionen.

sandalu: b. šandal, šandan leucliter.
as. šamdamb. r. šandaln. — turk.  ša-
m’edan, nicht fz.  chandelier.

šanta-: nsl. šantati hinken.  b. s. šan-
tav hinkend. o.  šantati. — magg.  s&nta.
šaplta: b. kr. klr. r. miitze.  p. czapka.

— mlat.  cappa. turk.  šabka, Daher mhd.
scbapel. afz.  cliapel. and.  sappel. jinn.
seppeli. nsl. šapel, gen.  šapelna, stirnband
der Krainerinen.

šara nsl. art; allerlei.  ženske šare
iveibisch meg.  — Vergl. nlid.  scbaar.

šargarepa: s. šargarepa mohrrUbe,

— magg.  šargarepa.

šark-: r. šarknutb, šarkatb scharren.
šarkani: klr. šarkan drache.  nsl.
šarkan. — ma gy-  sarlcany.

šarvaruku: wr. šarvarok frohne.  —
nhd.  scharwerk.

šarša: p. szarsza sarsche.  os. čorš.

— nhd.  sarscbe. it.  sargia. fz.  sarge,

Šaru 1.: asi. š&vh farbe.  šariti malen.
šarbčij maler.  nsl. žar maculosus habd.
šarast pockennarbig.  b. šar jleck; hunt:

šarojagne. šarja hunt machen.  šaren hunt.
šaran karpfen.  šarka, baba šarka blattern.
kr. šar bunt.  šarometan malus.  s. šara
das hunte,  šaren. šarati. šaran. šarae scheck.
šarov scheckiger hund. Vergl.  klr. zaša-
ryty ša roth werden.  — rm.  šeran.

Šaru 2.: r. šari kugel. Vergl.  klr.
pošar landstrich.

Šartt 3.: nsl. šar carex, spartogras.
— nhd. bair.  sahr aus  saber. ahd.  sahar,
womit 5.  šachor binse,  s. ševar arundo
arenaria,  klr. šuvar kalmus,  p. szuwar,
rm.  šuvar zu vergleichen sind.

šaši: nsl. šaš čare x habd. jarnbr.  s.
šaš. klr. šaš rietgras.  — magg.  s&s. Man
denkt mit unrecht an turk.  saz, b. schilf.

šat-: č. šatati bewegen.  klr. odšat-
nuty ša sich abwenden.  šatuvat.y sich beeilen.
wr. šatkij schvoankend.  šasd schnelle bewe-
gung.  r. šatatb riitteln.  šanutb, pošatnutb.
šatkij. Vergl.  šenta-.

šatri-: p. szatrzyd. č. šetfiti beob-
achten.

šatrija nsl. zauberei.  ošatrati.

Šatu: nsl. šat tellertuch marc. č.  šat,
šata tiichel.  p. szata. os. šat kleidungs-
stuck.  ns. šant. klr. wr. r. šata. klr.
šatno, v krasnych odežacb.

šeink-: nsl. ščinlcovec, Šinkovec finlt
scheint auf dem d.  finlt zu beruhen.

Šefu: nsl. šef heber setzt ein nhd.
scbopf voraus.

Šega s. feile, stige.  šegac handsage.
j- lf.'  sega.

šegal-: kr. šegalen secalinus.  — it.
segala roggen.

Šegarfi: b. šegar, šeg%r, šagertin lelir-
ling.  s. šegrt. — turk.  šagird.

šeeh-: S- šenuti ablenken, verrilckt
werden.  pošešulati verrilckt werden.

šekambetu: p. šekambet art scha-
bracke.  — turk.  šikembend: sikem bauch,
bend binde. Vergl.  škembe.

šekeru: b. šelter zucker.  s, šeder.
— turk.  šeker . Vergl.  cukru, sacbaru.

Šeles-: r. šelestn gerauseh.  klr. še-
lestity. Vergl.  wr. šoloch. r. šorocbn.
wr. šaracbad.

22

šelku

338

šelku: r. šelki, seide.  Seiko vi ca, šel-
kovniki. maulbeerbaum.  klr. wr. šolk.

— preuss.  silkas. lit.  šilkas seidenfaden.
šilkai, šilkos seide. Damit hdngt audi magy.
selyem zusammen. Man beadite ahd.  silecho
toga. ags.  seolc. engl.  silk. and.  silki.
gr. a-f} potov sericum, das mit mandžu  sirghe,
mong.  sirgek und mit Tcorean.  sir, chin.  s’r,
sze zusammenhangt. Das wort haben die
Russen unmittelbar von den Skandinaviern,
ivakrscheinlich, Schweden, entlehnt, die Russen
den Kleinrussen und diese den Maggaren
uberliefert, ein weg, von dem die handels-
gesdiichte, wie es scheint, nichts iveiss. Friiher
bekamen die Russen die seide aus Deutsch-
land, daher  šida.

Šelinu: asi. šlemi. fielm  itspt-xes>aXai'cf.
č. hat  helin filr helm: daneben  š.lem art
hopfputz der frauen.  p. Iielm helm.  klr.
solom. wr. šelomejka filr kdpfdien.  r.
šlem%; šolonm aus  Solmi., šelomi.. Ver gl.
šolomja erhdhung.  — preuss.  salmis. lit.
šalmas, in Samogitien. Das vcort ist germ.:
got.  kilms. ahd.  helm. Die entlehnung von
šelinu fdllt vielleidit in die erste periode.
Spdtere entlehnung: ab.  hilem. s.  hkmb
alex.-mili.

Šelpja: polah, šelpo f. schilf.  — Aus
dem d.

Šellldu: klr. šolud, solud schorf.  wr.
šoludzi. r. šeludi grind.

šeluclia: r. šelucka hiilse, schote. dial.
ščelucha fischsdiuppe.

šcfliiiu: nsl. šelem sdielm.  e. šelma
wild.es thier, gauner.  p. szelma. os. ns.
šelma. klr. wr. šelma. r. šeltma. — lit.
šelmis. ahd.  scelmo, scalino seuche.

Šema nsl. maske,  našemana ženska.

— mhd.  scheme schatten. nhd.  sehemen.

šeni pa: h. šepa handvoll  rcaXap,v).
šapa bell.-troj.  asi. *š§pa.

Šemrli: p. szemr murren.  szemra6.
wr. šmer.

šenga: asi. š§ga scurrilitas.  Segava,
nsl. (šega mos).  šegav witzig meti. astutus
liabd.  h. šega scherz.  da se šega bijet
dass er scherze.  mu se šega podbi mil. 430.
kr. šegav vafer.  šegavost frankop. — rm.

šetraj

šagg. šegui vb. Vergl.  batžokuri vb. mit  tor.
bajdy bi6 ineptire. Nicht hieher gehorig
■ist turk.  šaka.

šent-: asi. šetati s e fremere:  jazvlu,
šatajuščs sja Opao-u? op. 2. 3. 546. Vergl.
šehavrs inconstans.  nsl. šetati se arnbu-
lare.  b. prošetam mil. 197.  šedba da mi
se prošetat 167. herumfuhren:  pa go šeta.
šetam bedienen.  s. šetati spazieren.  — alb.
šetit spazieren. magy.  šetal. Vergl.  sat-.

šep-: nsl. pošepiti (črev!j e) vertreten.
šepati hinken.  šepavo hoditi. kr. šepast,
claudus.  s. šepav hinkend.

šep er-: asi. šeperati nugari:  filosofeska
šeperanija niziložb. Vergl.  nsl. šopiriti se
stolziren: daneben  šeperiti se, ščeperiti se,
čepiriti se. s. šepiriti se sich briisten.
č.  čepyfiti strauben.  os. šepjerič. ns.
šeperaš emporen.  šeperaš se sich strauben.
šeperaty prahlend. Die bedeutungen sind
kaum zu vereinbaren. Vergl.  eeprl.

Šcrenga r. reihe.  nsl. šereg schaar.
s. šereg. šerežanin. p. szereg. — rm.  šireg.
magy.  sereg.

šcreširy: klr. šerešyry, samostrily.
— Soli arah. sein.

šcrka č. sik. scherge.  — magy.  serlia:
soli selten vorkommen.

Šes- aus  ches-: asi. šesta sechster.  šeste
f. subst. sechs.  šesta na desete sechzehn.
šeste deseta sechzig.  šestakvica. nsl. šesti,
šest usw.  r. šeste, gen.  šesti, šti. — magy.
šustdlc. lit. lett.  šeši. ai.  šaš. zend.  ehšvaš.
gr.  §;. lat.  sex. got.  saihs. air.  se. kymr.
chwech.

šestari: nsl. s. šestar zirkel.  klr.
šesternyk hucul.  ■— it.  sesta, seste, das
mit gr.  ijucrov ivinkelmass, richtscheit ver-
glichen wird.

šestil: r. šesta stange.

ŠCŠe s. pocken.  —• Vergl. lit.  šašas,
plur.  šašai, grind, raude.

šeširu: s. šešir hut.

Šeška-: nsl. šeškati schlagen.

seti-: č. šetiti zum narren machen.
pošetily abenoitzig.

šetraj, šetraja nsl. saturei.  — lat.
satureja.

seva

339

šindra

Ševsi 1.: s. seva, ševrljuga lerche.
nsl. šega.

Šcva 2.: nsl. ševa, šega das schrdge.
ševeriti, šepavo hoditi, ševeder. č. šever.
šoury. p. poszewy geneigt.  — mhd.  schief.
nd.  scheif, schef. lit.  šeivas. Vergl.  č. po-
šik absckussigkeit.  šikmy. nsl. steza na
poškalj semita obligua.

ševeli- : e. ševeliti bemegen.  wr. ša-
volič. šavol' interj.  r. ševelite. Vergl.  ša-.

ši- 1.: asi. šiti, šija nahen aus  sjuti,
sjnja. sivem. šivi sutura.  šbvbcb sutor.
naušbva art kleid.  podišiva. šilo alile. iter.
-šivati. nsl. šiti: sašiti consuere lex.  šev
noht.  podšev unterfutter.  šivkinja nrlheriv.
ošva besatz.  šilo. šivati durat.  b. šija vb.
site, šijene nahen.  šev, šiv noht.  šilo. ši-
vačka. kr. ošva chirothecae genus:  ošvom
ruke spravi, švelo noht.  s. šiti. šav. ša-
vac sehneider.  ošve. ošvica art halsband.
švalja ndherin.  šilo. č. šiti. šev. podšev
solile,  švec Schuster,  šidlo. Vergl.  pošva, po-
ehva scheide.  p. szyč. szew. szewc, szwiec.
szwaczka. szydlo. podeszwa. poszwa, po-
chwa. polab. sait inf.  saidlii alile.  os.
šic. ševc. napoduš brandsohle.  šidlo. ns.
šyš. šav. podašvja solile.  šylo. klr. šyty.
šveč. šylo. švajka pfriem. Vergl.  počva
grund, hoden,  pošva strohdach.  wr. šio.
šev. ošva. r. šitb. šovi. Sveči, švalb.
šilo. šitvo. obšivlca. Vergl.  podšva, počva
grund, urspr. solile.  — preuss.  schutuan
zwirn. lit.  siliti, siuvu. siule. siuvims ndlien.
šaučulcas ist p.  szewezylc. lett.  šut, šuju.
šudlt nčilien lassen. got.  siujan. ahd.  siu-
wan. ai.  sivjati, partic.  sjuta.

ši- 2.: nsl. prešinoti durchdringen.
šib- 1.: asi. ošibati se vitare :  idoli, oši-
bati se učaše. Dieselbe bedeutung hat  ošiti
se. klr. šybaty werfen.  vyšybsty aus-
stossen.  našybaty befallen. r.  šibatb, ši¬
bite (šibu, šibem.) v: er fen, sclilagen.  šibkij
schnell. Vergl.  rjumoju šibenn. Hieher ge-
hort vielleicht asi.  ošibb cauda.

šib- 2.: asi. šibati virgis caedere.  proši-
bati se xpo$d.Kl etv luc. 21. 30.  šibalo fustis.
nsl. šiba ruthe.  šibnoti; šibiti se, ušibnoti
se, ušabnoti se sich biegen. Vergl.  šipračje

etwa „gebusch“.  b. šibam, šibna vb.  ši-
balka. s. šiba. šib gestrduch.  šibati.
Vergl.  šibaluk brunnenschivengel.  č. šibati
peitschen.  klr. šybnuty. pošybaty schlagen.
wr. šiben stock. Hieher ziehe ich die aus-
drilcke fur „galgen“:  č. šibenice. sik.
šiben. p. szubienica aus  šib-. os., šibje-
nica. ns. šybeiica. klr. šybeb, šybenyča.
wr. šibenica. r. šebelica dial.  šibenica,
šibalica, gde btjutn, sekuti, a po tonu
liže viselica.

šiboj b. levkoje.  s. šeboj, šebuj. —
tiirk.  šebbui.

šibre plur.  nsl. cautes lex. steinsplitter.
— ahd.  scivero steinsplitter, das dem nlid.
schiefer zu grunde liegt.

Šidlo: p. szydlem (krzywo, zeze_ni)
patrzeč berulit auf dem nhd.  schielen mit
anlehnung an p.  szydlo.

šig-: nsl. šižen ddmpfig rib.

Šija asi. jugulum.  nsl. šija genick-
bein.  šinjak hals :  *šijnjak. b. šija. s.
šija hals der gdnse, krebsen.  č. šije. p.
szyja. naszelnik deichselkette :  *našijnik.
os. šija. ns. šyja. klr. šyja. ošyjok hals-
band.  ošejnyk. wr. šija. r. šeja. šivo-
rot'i kragen. Vergl.  s. ošijati umsclmenken.
zaošijati.

Šik-: p. szykowač sich schicken.  szy-
kowny. klr. šycbovaty. — Aus dem d. ;
lit.  šikavnas, aus dem p.

šika- 1.: s. sikati wiegen.

Šika- 2.: s. sikati zischen.  r. šiknute.
Vergl.  syk- 1.

šiku: s. šik rauscligold.  šikli odaja.
šikosati mit rauschgold uberziehen: daneben
žik. nažikivati. b. šikosam vb. č.  sik.
šik. p. szych. — magy.  sik. rm. šiklui vb.

Šil-: b. šile, plur.  šileta, lamm čol.
283.  šilegar schafhirt.  s. šiljeg junger
ividder.  šiljegvica.

šiloku: s. šilok euroauster mik.  —
it.  scirocco.

Šim-: č. všimati, všimnouti wahr-
nehmen.

Šindra s. schindel: daneben  šimla. č.
šinclel. os. šindžel. klr. šyogla. —
magy.  zsindel. tur k.  šindere. ahd.  scin-

22 *

šiniltu

340

škufica

tila. mlat.  scindula, scandula. nsl. sko¬
dla. p. szkudla. Vergl.  skondelu.

Šilliku: s. šinik art getreidemass.  —
gr.  /orni;.

Šili flkii: klr. šynok schenke.  wr. Šink.

r.  šinoki. p. szynk. — lit.  Šinka, šin-
kus. lett.  Šinka, preuss.  scinkis schenk-
bier. ahd.  scencko schenk.

Šip- 1.: b. šipka hagebutte.  šipik rose.

s. šipak rosenstrauch, granatapfel.  č. šip
dom ain rosenstrauch, pfeil.  šipiti. šipek
rosenstrauch.  os. šip pfeil.  šipka hagebutte.
ns. šypa pfeil.  klr. šypok chrest. 488.
r. šipi rosendorn.  šipovnilti. alt  šipkovo
maslo. Vergl.  šipnutb picken:  gusi šipneti.
nsl. ščipa, ščipelt. — magy.  csipke.

Šip- 2.: r. šipetb pfeifen.  šipi. nsl.
šip tibia.  — magy.  sipol vb.  sipos pfeifer,
dalier nsl.  šipuš tibicen. rm.  šipot ausfluss-
rolire.

Šir-: asi. širiti enoeitern.  široka breit.
širota, širina, širyni. nsl. širiti, širok. b.
na šir in die breite.  širina, široeina. širok:
daneben  šjurok ušiv.  s. širiti, širok, širaj.
č. šir breite.  širiti. širy, široky. Vergl.  širak
hut mit stolpen,  sik. širy svet. p. szerolti
aus  szyroki. szerz breite.  szerzy6. szerzyna,
szerzyzna. obszerny. Vergl.  obszar breite
fldche.  polab. s£iruky. os. šef breite.  še-
roki. šerif. ns. šyf. šyrold. klr. šyryty.
šyryna, šyrin. širokyj. široč. obšyr weite
strecke: daneben  obšar. r. širitb. širb, ši¬
rota. širokij. — lit.  širenka halstuch:  klr.
šyrynka. wr. širina.

širiti!: b. s. širit schnur.  — tiirk.  širit.

Širtti: b. širt thiirklinke. — ngr.  cuptv]?.

šiša-: s. šišati scheren.  kr. šiškati.
nsl. ošiškati kurz scheren.  šišmi š fledermaus.
sik. ošiškaf.

•šišaku: nsl. šišak helm.  kr. s. šišak.
č. šišak. p. szyszak. klr. šyšak chrest.
488. Vergl.  šyšak u chfiba, u iedu brot-,
eiszapfen.  r. šišaki. — magy.  sisak.

sišllta: asi. Šišbka galla.  nsl. šiška,
šaška. b. šiška. s. šiška, šešarica. č.
šiška. os. šiška. ns. šyška. klr. šyška.
r. šiška. Das dial. č.  šdchy weist auf eine
andere mform.  — lit.  člčka. magy.  suslca.

šltapa: p. szkapa schindmalire.  — lit.
škapas verschnittenes thier ist slav.  skopi,.

škarambcčl: s. škarambeč art insekt.
—- Vergl. lat.  scarabaeus und it.  scara-
faggio.

škarjevlci: nsl. škarjevec abfluss.

— it.  scarico, scarco.

škartimii: s. škaram schirm..  — it.
schermo. Vergl.  čer mil.

škatllla s. schachtel.  nsl. škatla, č.
škatule. p. szkatula. klr. škatula, in
Ungern  katula. wr. škatula. r. škatula.

— Utr  skatule. magy.  katulya. rm.  slc§-
tul§. mhd.  seliacbtel. it.  scatola.

škemke b. voanst.  s. thiermagen.  —
tiirk.  šikembe. Vergl.  šekambetii.

Škil-: nsl. škileč der schielende.  skiijast
luscus habd.  šiljast. na bilje gledati meg.
kr. škilj strabo verant.  s. škiljiti blinzeln.
škiljav connivens.  hiljav laesus oculo. e.
šilhati. os. šelhaf. ns. šylavy schief.

— ahd.  scelah. mhd.  schelch, scliel. Man
vergleiche  nsl. šltrljak, škriljak liut und
škril schrage mit  škrletka, kletka: kleti.

škili dra, ščindra nsl. splitter.
škipu: s. škip maschtrog.  — ahd.  scif.
nhd.  schiff.

škoda nsl. schade.  poškoda lex.  s.
č. škoda. p. szkoda. przeszkodzič, prze-
szkadzac hindevn.  przeszkoda. os. ns.
škoda. klr. škoda, čkoda, alt audi  ščkoda.
wr. škoda. r. škoda, alt audi  Škota. —
lit.  škada, iškada. parškadlti hindern: vergl.
das p. lett.  skade. ahd.  scado.

škola nsl. s. č. usio. schide.  s. audi
skula. nsl. audi  šola. ns. šula. — lit.
škala. iskala, lett.  skola. ahd.  scuola.
školl: nsl. s. školj insel.  — it.  scogiio.
Škrabi j a kr. schachtel.
škricu: nsl. škric rockzipfel.  — ahd.
scurz kurz. nhd.  schurz gekiirztes klei-
dungsstiick.

škr ulj altu: kr. Škrlj ak, krij alt hut.
šltuda s. numus scutatus.  — it.  scudo.
škufica, Škofiča nsl. art kleine miinze.

■ — Man fiihrt mlat.  scuferus monetae genus
an: die form  Škofiča heller deutet jedoch
auf  škof liin.

škupa 341 šparg-

Škupa nsl. strohbund, schaub mar c.
str oh zum dachdeclcen.  kr. skopnjak ung.
— ahd.  scoub.

škliru: nsl. škur opacus, fulvus habd.
jambr., dunkel.  škurina. ščura ulica. kr.
škur. škurina ung.  — it.  oscuro.

Škuttt: r. škutr. art schiff.  p. szkuta.
klr. šutka. — and.  skuta. nhd.  scbiite.
mlat.  scuta.

šlaknja s. schlacke.  p. szlak.
šlapti: č. šlap, slape tritt, gang.  šla-
peje fussstapfe.  šlapati treten.  p. szlap,
czlap, spory krok kohsld grosser pferde-
schritt.  szlapač, deptac: daneben  szlopem,
czolgajac sie. szlopien fussstapfe. Man ver-
gleicht d.  scblappen.

Šlata-: nsl. šlatati, hlatati betasten.
kr. šlatav tardus: vergl.  pipav segnis.
Sieh  pipa-.

sledita č. geschlecht, adel.  šlechtic.
slečna aus  šleclitična. p. szlachta, šlachta.
os. šlachta. ns. šlachta. klr. wr. šlachta.
r. šljachta. šljachtiču. adeliger.  •— lit.  šliak-
tas polnischer edelmann.  šlektas. lett.  šlek-
stet thiere veredeln.  nsl. žlahta venvandt-
schaft.  žlaht indecl. adelig, edel.  škljat.
ahd.  slahta. ngr.  <j/.)axaSa familia.

Šlep-: nsl. šlepati, šlenoti scimalzen.
r. šlepats plaudere.

Šleta č. schistus, schieferstein , skridla.
Vergl.  r. sljuda glimmer.  — niederd.  schleet.

šljabanu: p. šlaban, šlaban schlag-
baum, schlafbank.  — Aus dem d.

šljachfi: klr. wr. šlach gebahnter weg.
Vergl.  klr. šla, doroha. — Wohl d.
šljapa klr. r. hut.
šl j ut-: kr. šljutav imbecillus.
šlogti: wr. šloh. šlohač peitschen.  —
lit.  šlogas hundestaupe. Aus dem d.

šlup-: 5. šlupina, šupina obstschale,
schelfe.  šlupina aus  lupina durch eimvirkung
von  schlaube. Sieh  lupi .

Šlyktt: p. szijk, slyk kčlppchen.  klr.
šlyk. — lit.  slike.

šmailtu: nsl. šmant purpurmantel
marc. Vergl.  klr. šmafa art kleid.  šmatok
stilck.  obšmatanyj zerlumpt.  p. szmatka,
chustka na glowe. (smaty), szmaty, bieli-

zna diod.  wr. šmat. — lit.  šmotas ab-
sclmitt, stilck.

smeli: 5. šmel icasserviole.  p. volks-
etgmol.  šmialek: šmialy. — ahd.  smaliha.
nhd.  schmele. lit.  smilga. norw.  smylve.

smurft: šmuri) catinus glag.

Šlieka r. art fahrzeug.  — aschiued.
snsekkia.

šnunl: p. sznur schnur.  — lit.  šniuras.
Aus dem d.

šol-: nsl. šolen schuh.  šolenj. Soljen
somm.  kr. šoljin ung.  — Vergl. ahd.  sola.
nhd.  sohle.

šoltlra: p. szoldra, wieprzowa lopata.

— nhd.  schulter.

šolta: os. šolta schulze.  ns. šolta.
p. szoltys, soltys. klr. šoltys, — lit.  šal-
tišius. ahd.  sculthei^o. nhd.  schultheisz.
niederd.  schulte.

šompolii: r. šompolt ladestock.  —
Man denkt an p.  sztepel, stepel, das d. ist.

ŠOllt-: kaš. šatopierz, šatopierz jleder-
maus.

Šopa klr. schoppen.  p. szopa, obora,
gdzie owce zimuja. s. šupa. — ahd.
schopf, schof ivetterdach.

Šora: p. szory pferdegeschirr.  ns.
šora. r. šory. gorniku sattler.  — lit.
šaras anspann. ahd.  giscirri: ein  scirr
fehlt.

šoru: s. šor gasse.  šoriti reguliren.
klr. šor. — magy.  sor.

šorfiku: s. šorak loos.  — Vergl.
magij,  sors, aus dem lat.

Špaga nsl. spagat.  p. szpagat. —
magy.  sparga. it.  spago. ngr.  traa joq.

Špaku: č. spaček staar.  p. szpak.
klr. wr. špak. — lit.  spakas. Man denkt
an d.  spatz.

špalti: č. špalek block.  p, szpal
dial.  r. špalu. — Aus dem d.: vergl.
niederd. (holland.)  spalk.

Španu: nsl. Špan socius (in liedern).

— nhd.  gespan, eig. milchbruder:  span milch.

špar g-: nsl. šparglin spargel jambr.
p. szparag. klr. šparah. r. sparža.

— magy.  sparga. rm.  sparg§. d.  spar¬
gel. lat.  asparagus.

342

štora

špata

špata č. hasslichkeit.  spatny gering.
spati ti. špatovati schlecht machen dial.
p. szpacič, szpeci6. szpatny, szpetny.
szpeciag scheusal: suffix  engu. wr. špet-
nyj. špecič lastern.  r. otšpetitb fiir  obru-
gatb. — lit.  špotnas garstig. lett.  špetns:
dasselbe soli  nešpetns, nespetns bedeuten:
vergl.  ne 2.

šperka: p. szperka, szpyrka gekrosch-
tes stiick speck. dial.  szperka lub maslo,
č. šperkj dial.  — Man vergleicht d.
schwarte. nsl. šverkli, švarkli.

špilja-: klr. špyl'aty schiessen:  z lu-
kov špylaty chrest. 392.

Špillinanu: asi. špiltmana. histrio.
Das wort hat sich zuerst bei den Serben ein-
gebilrgert, wolil durch sdchsische bergleute,
sasi, und hat von da durch kirchenbiicher
seinen weg nach dem norden gefunden.  r.
špilbmam. im  zlatostruj. — lit.  špelmonas.
alid.  spiliman. Hieher gehort audi  špilb izv.
548, looraus  špinb.

spina: č. špina spulicht.

špinja: kaš. špinia schrank . — niederd.
spind.

Špoga-: nsl. špogati gebrauchen uti
lex. beobachten:  šege špogati rav. 2. 180.
— mlid.  spulgen.

šprine-: nsl. šprinclja art raubvogel.
šprinca mausgeier, im mesten.  — nhd. osterr.
sprinz falco nisus.

špurtiltu: s. špurak skorpion.  —
Wahrsclieinlich auf  škurp zurilckzufiihren.

Šrubu: č. šroub schraube.  p. šruba,
šruba. os. šrub. ns. šruba. klr.
šruba, strub. wr. šrub. r. ščurup r t
aus  strupa. — mhd.  schruba. lit.  šriu-
bas, šruba.

staka s. kriicke, bischofsstab.  — it.
stacca.

štalogu: s. štalog stali.  — Wohl d.

stainpa s. druck.  štampati, im mesten
perf.  — it.  stampa.

štampetu: nsl. štampet, špampet
lectus.  — ahd.  spannbette.

stav- 1.: b. štavja vb.:  oštavena koža
eingeiveichte liaut.  s. štaviti. — magy.

csava garberlohe.  nsl. ist  ščava spulicht.
ščavnjalc : vergl.  Ščavnica flussname.

stav- 2.: r. ščavbstvo mollities:  ščavb-
stvo estb gnjusnostb, nečistoe žitie rastlenb-
noe op. 2. 3. 712. Vergl.  ščapiti luxuriose
vivere.  ščapiti i dročiti sja op. 2. 3. 163.
ščaplivyj sclmelgerisch.  klr. ist  ščapyty
driicken ung.

stavil: asi. štav r b rumex.  nsl. šeavja
res.  šavje, bei Linde.  s. štavelj, štavlje.
č. štava, štavcl, šfovik. dial.  števik. sik.
št'avica minerahoasser.  p. szczaik. os. šče-
bel. klr. ščava. r. šoavelb, ščavej. — rm.
števie 7  štegie. magy.  csevicze sauenvasser.
stekala nsl. stiefel.  — it.  stivale.
štegttlu: r. ščegola. stieglitz.  ščegle-
nok r b. Vergl. dial.  ščeglonolcb, ptenect
vorony. klr. ščebol. č. steblec, steblik.
Ein ahnliches wort mag dem d.  stieglitz,
mhd.  stigliz, stigeliz zu grunde liegen. Aus
diesem erkldren sich  nsl. štiglec, štrglinec
carduelis jambr.  s. steglič mik.  p.
szczygiel. os. ščiblica. ns. ščigelc.
wr. ščigel. — magy.  tengelicze. rm.
Štiglic, štiglic§, tengelic?.

Štek&: r. ščeka mange.  klr. ščoka.
paščeka rnaul.  wr. paščeka kinnbacken.

steka-: č. stekati bellen.  p. szcze-
kač. wr. ščekač. Vergl.  kr. ceketati ung.

štel-: r. ščelok% lauge.  — Man bringt
das ivort in verbindung mit nschmed.  skolja,
aschiced.  skylia, und mit  scholen spillen.

Šten-: asi. štenbCb catulus.  sašteni):
črevomb napkbnjenomb i umomi sašte-
nomt isaak.  nsl. ščene. b. štenci. s.
štene. štenci. č. štčnč. p. szczenie.
polab. stena. os. ščebo das letztgeborne
kind.  ns. sčerie junger hund.  klr. ščerla.
wr. ščene. r. ščenok-b. šten- aus  sken-.

štenga nsl. stiege.  kr. štige plur.
ung.  — Aus dem d.

štenta-: kr. štentati mor ari ung.  nsl.
štenta labor lex.  — it.  stentare.

štepilin: nsl. štepih brunnen.  — nhd.
bair.  stiibicb packfass.

štera: nsl. v štero iti sagt man von
handiverkern, die in’s liaus arbeiten Icommen.
— nhd. bair.  auf die stbr geben.

šter baku

343

šturu

šter bakli: č. šterbak endivie.  sik.
ščerbak, ščorbak. — magy.  csorbaka
hasenkohl.

šterel: nsl. šterc bettler.  č. štercer.

— nhd.  sterzer.

šterk- : nsl. štrkati tropfeln.  štrk o o
f. strichregen.

šterkti: č. šterk. sik. štrk kies.
p. szczerk.

Šterna nsl. brunnen lex.  Štirna marc.
šusterna tvid).  četrnja habd.  s čatrnja.

— magy.  csatorna. rm.  četerng. ngr.
oTŠpva. lat.  cisterna, nhd.  zisterne. Vergl.
čaturnja.

štet -: nsl. ščet boršte, hratzdistel,
krtača biirste.  ščetinje collect,  poščetati ab-
biirsten.  šetice loeberlcarden.  b. četka
biirste.  četina, čekinja borsten.  s. četka
biirste.  četina nadel (an bdumen).  č.
štčt hechel, iveberdistel.  štčtka biirste.  štetina
boršte.  p. szczotka biirste.  szczeč, dra-
pacz fiir r.  vorsjanka carduus dipsacus
fullonum.  szczecina boršte.  polab. s&cit.
os. ščeč biirste.  ščetka iveberkarde.  ns.
ščeš boršte,  ščotka biirste.  klr. ščet',
ščetka biirste.  r. ščett, ščetina boršte.
ščetka biirste. Vergl. dial.  špatina. —
magy.  ecset pinsel. lit.  sketas.

štettt: kr. ščet vilis.  — it.  scbietto.
šti : r. šči plur. f. art sduerliche
suppe. Man vergleicht  štavii.

Štibra nsl. steuer.  — mhd.  stiure.
štiru 1.: č. čiry lauter.  čire pole
ojfenesfeld. dial.  ščiry. p. szczyry, szczery
lauter, rein:  szczera woda blosses wasser.
klr. ščyryj aufrichtig.  wr. ščiryj. r.
ščiryj reinlich dial.  — Ut.  ščlras, člras
lauter. lett.  tlrs. got.  skeirs klar. and.
sklrr. mhd.  scbier lauter, rein. asachs.
skiri, das zu  skl „scheinen“ gestellt ivird.
Vergl. jedoch auch lit.  skiru, skirti scheiden.

štiru 2.: r. dial.  ščiryj fiir  malyj ;
skudnyj. ščeryj fiir  chudoj, gadkij licema.

Štirtt 3.: nsl. ščir amarantus blitum.
b. štir art gras pok. 1. 39.  s. štir ama¬
rant.  č. štir. p. szczyr. os. ščer. r.
ščirt. — rm.  štir amarantus blitum.
štiruku: S. štirak stiirke.  štirkati.

Štittt: asi. štit' 1 . scutum.  štititi. zašti-
štati 7  zašticati sup.  nsl. ščit, škit. b.
štit. s. štit. ščita regen-, sonnenschirm.
č. štit. p. szczyt 7  auch giebel.  os. škit.
ns. ščit. klr. ščyt. wr. ščit. r. ščita. —
preuss.  staytan fiir  skaytan. lit.  skidas.
čitas giebel ist p.  szczyt. štit r £ ist  skjut r t.

Štofu: klr. štof artflasche.  r. štota.
— alid. mhd.  stonf. niederd.  stof.

štomu: os. štora baum.  — d.  stamm.
Štonk-Z p. szczeknač, szczekač bellen.
szczek. klr. ščuk lami, gerdusch.

Štoru : nsl. štor truncus. ■—• nhd. bair.
storren baumstumpf.

štramga: kr. s. štranjga strang.  č.
štranek, provaz. — Aus dem d. Vergl.  p.
postronek. r. postromka: ster-.

štublekti: nsl. štublek, lonec, gder
se mleko kisa i siri.

študera nsl. wage lex.  štidera marc.
štedor, šteder ivagebalken.  — lat.  statera.

študlo : p. szczudlo stelze. č.  štidla,
Štih la f.

Štuka 1.: nsl. ščuka hecht.  b. s. štuka.
č. štika. sik. ščuka, ščuhlatka. p. szczuka
neben  szczupak. kas. ščuka. polab.
sfeuko. os. ščuka. ns. ščipel, ščipel.
klr. ščuka neben  ščupak. wr. ščupak.
r. ščuka. — rm.  štuk§, štijuk§. magy.
csuka.

Štuka 2. č. stiick.  p. sztuka. os.
ns. klr. wr. r. štuka. — lit.  štuka scherz.
ahd.  stuccbi.

Štunfa nsl. strumpf.  — nhd.  strumpf
stummel, st.umpf: dieses zu beachten.

Štupa- : r. ščupatb beriihren.  klr.
obščupaty.

Štuplll : č. štiply diinn, zart: daneben
čiply ;  dial.  štouply. p. szczuply. wr.
ščuplyj. r. ščuplyj dial.

šturi-: klr. ščuryty zusammenziehen.
r. ščurits die augen schliessen.

šturft L: asi. šturi) cicada.  šturi.ch
art thier.  Štirn scorpio.  nsl. Čirič, ščurek,
šurek, ščiriček voeingrille, feldgrille.  štir
scorpion ung.  b. šturec grille. č.  štir
erdgrille; scorpius, signurn caeleste. dial.
ščur. r. ščurn, zemljanyj červt dial.  —

šturu

344

šula

rm.  konopi-štiriccs gryllus. Hinsiditlich der
von einander sehr abiveichenden bedeutungen
beachte man, dass in der Normandie und Lo-
thringen  scorpion audi erdgmlle, im Langue-
doc  esquir, esquirpe erdgrille bedeutet.
Ver gl.  ja und  jašteru.

Šturu 2.: p. szczur mus rattus:  iapka
na szczury. kaš. šur. Vergl.  ja und
jašturti.

Šturti 3.: prašturs pronepotis filius:
ot r L pravtnuka rodivyj se glagoljeta se
prašturo.. prašture. p. praszczur. klr.
praščur ururenkel. Dagegen  klr. ščuryn,
brat ženy. r. praščurt, otecn prapradeda.
— Vergl. lit.  prakurejis ahnherr.

Šturu 4.: klr. ščur uferschwalbe.

štu-: nsl. ščuti hetzen lex.  ščevati
ung.  ščuvati bei meg. als kr. č.  štvu,
štv4ti. -štivati. p. szczuč, szczuje. szczwač.
kaš. ščevac. os. šcvač. ns. ščuvaš,
klr. vyčvaty aufhetzen. Vergl.  čkuvaty
aufmegeln.  (r. ščuvatb verbieten dial.)

štyku: r. styk r & bajonett.  — ahd. mhd.
sticken stedien; ivie man meint, durch p.
sztych.

Štih-: asi. štbbbtati fritinnire.  nsl.
ščebetati plappern.  č. štebati schnattern.
štžbetati zivitschern.  p. szczebiotač, szcze-
bietae. os. ščebotač. ns. ščabotaš. klr.
ščebetaty, ščebotaty. r. ščebetatt.

Štirn-: nsl. ščmeti, ščemeti, ščimeti
ivundbrennen:  ščemi me, čmije me es brennt
mich. Vergl.  klr. oščemyty schmerzlidi
driicken.  wr. šecinič. r. ščemitb.

Štip-: asi. štbnati se minui.  šti/pu
edipsis, eig. das abgezivickte.  štipati vellicare.
štipbCL forceps.  nsl. uščenoti, preščenoti
dalm.  ščipati. ščepce was man mit drei
fingern fasst.  ščip, ščepec prise tabaJc.  šči-
pec lichtputze. Vergl.  učep pleniluninm
habd.  b. čepkam zupfen.  štipja hneipen.
kr. štipača zange.  s. ušnuti se (kad se
mjesec ušne) von  *uštbpnati, * uštimati.
uštap vollmond: gleichbedeutend ist  užba aus
uštbp-ba. štipati, štipnuti, štinuti. č. šti¬
pati. štipec toas man mit drei fingern fasst.
dial.  ščipa, pid’. p. szczypač, szczupac.
os. ščipač. ščipalica krebsschere.  ščepjo

fingerspitzenvoll  (-pent). ns. ščipaš. klr.
ščipaty: daneben  ščybaty, štjupaty. r. šči-
patb. ščipecrb hundsmaul.  ščepotb. ščepti
dial. filr  pali>cy. Vergl.  ščepetlivyj zierlich.
— magy.  csip, das ugrisdi sein soli. Da¬
neben  štik: nsl. vščeknoti, včeknoti. e.
ušfkriouti, uštknouti, ušknouti, uštnouti,
uštnouti. štikati. p. džgnač aus  štbknati.
uszczknae, uszczyka6, uszczyknač. wr.
uščiknuč. r. čknutb sja deficere,  prijti
vt>  uščerb r [>. učknutb sja, neskolbko uščer-
bitb sja. pročknutb sja aufbrechen (von
knospen).  ščikatb putzen (das liclit).

Šili)a nsl. pelz.: daneben  šavba. s.
šuba. šubara pelzmutze.  p. szuba. os.
ns. klr. wr. r. šuba. — magy.  suba. lit.
šuba. mhd.  schube. nhd.  schaube. mlat.
jopa. it.  giubba.

šul)l ja nsl. schaufel.  ns. šupa. —
ahd.  ščuvala.

Šilili- : č. šiditi hohnen, betriigen.  šejder,
dial.  šida, betrilger.  šejd. p. szydzič spotten.
szyd. szyderz spotter.  ns. šužiš betriigen.
klr. šydyty. — lit.  šiditi keifen.

Šuga b. krdtze.  s. šuga, šoga. —
tiirk.  šuga.

Šllgaj: sik. šuhaj bursdie.  klr. lieb-
haber ung.  p. šucbaj, žwawy cklopak,
aus dem sik.

Šuj asi. lirik.  šuica linice liand.  nsl.
šujca. s. šuvaka linke kand.  šuvalc linkler.
klr. šujča. suTha. r. šuj. šulbga linkler.
Hieher zieht man audi p.  szuja lump.  —
Man vergleicht ai.  savja. zend.  havja. gr.
ioq. lat.  scaevus.

Šuka-: č. šukati suchen.  p. szukač.
polab. soikas imperf. er sudite.  klr. šu-
katy. ošukaty betriigen.  wr. šukač. ošuka
betrug.  r. šukatb dial.  ošukatb. — niederd.
soken.

Šllkuil- in  s. šukundjed ururgross-
vater: daneben  šakundjed, čukundjed.

Šul- : r. šuljata plur. hoden.  wr. šu-
ljaty. Vergl.  s. šuljevi goldene ader.

Šula wr. klotz fiir r.  koloda, stolbu
su pazami. s. šulj, šuljak hlode.  — lit.
šulas stollen.

šumu

345

ta-

šumtt 1.: asi. šuin'L gerdusch.  šumeti
rauschen.  šumtn^ ot r b vina; šumbni v% pitii.
šuma loald.  nsl. šum. šumeti, šuma.
ošumlan crapulatus lex.  b. šurntja, šumna
vb.  šuma. šumka reisig.  s. šuma. šuma-
dija. č. šum. šumčti, šimšti. šumny schon
dial.  p. szum. szumieč. klr. šumity.
wr. šumarchač. r. šunrb. šumett. — lett.
šum s.

šumu 2.: p. szum schaum.  szumowač.
— Aus dem d.: mhd.  schum. ahd.  scum.
lit.  šumoti.

šini-: kr. šunjav stidtus.  s. koji go¬
vori kroz nos.

šlip- 1.: klr. šupoii art speise.  — lit.
šupinls gericht von erbsen und griitze.

šlip- 2.: asi. šuplb debilis.  nsl. šu-
pelj locherig rib.:  kamen šupelj lapis grumo-
sus.  šuplji hrast prip.  šupljina hohlung habd.
šuplja hohle prip. 119.  b. šupliv: šupliv
oreh. kr. šup, šupalj cavus.  šupkast animi
imbecilli.  s. šupalj durchlochert.  — Ver gl.
lit.  šup: su-šupes verfault (von holz).

šlipka, šlupka č. obstschale. Vergl.  b.
šušlopka.

Šlir-: 5. šury, šoury schief,  šikou
jdouci. p. szurny.

suri: asi. šurb, šurim>, šura uxoris
frater.  nsl. šura. šurjak. b. šure. s.
šura, šurin, šurak. p. szurzy, gen.  szu-
rzego. r. Surini, šurbjaki. Vergl.  šturu 3.
šlist-: p. oszust betruger.  oszustač.
šuška-: nsl. šuškati, šušnuti, šuštati
strepere.

šut-: nsl. šutec narr.  b. všuten,
všutliv scherzend, spasshaft.  všutevam se vb.
šutarka art spiel.  klr. šutka scherz.  r.

šut'L spassmacher ; dial. teufel.  šut iti,. —
lit.  šutas possenreisser.  šutka. lett.  šutka.

šutu: nsl. štula aus  šutula hornlose
kub.  b. šut hornlos :  šuta koza*, mil. 367.
šuto mangelhaft.  s. šut. č. šuta koza,
bezrohd. p. szuty, dial.  siuty. klr. šuta
hornlose ziege.  — rm.  šut, čut. magy.  suta,
csuta. Vergl. s.  šušav hornlos. Mit  šutu
kann  ašutt, mit  a als vorschlag, frustra
zusammenhangen :  ašutt.

Švara: e. švarny hilbsch.  nešvara

schmutz.  p. szwarny, tegi, dziarski, ladny
dial.  klr. švarnyj. Vergl.  šuvnyj schon.

— lit.  šurnas, šulnas stattlich.

švetlliru: nsl. šveder, ševeder va-
rus.  švedrati hinken. Vergl.  klr. svidratyj
schielend.  č. švidrati, šilhati. Vergl.  ševa.

švestka č. zwetschke, zweschpe.  p.
szwestka, szweska, szwaszka, szwaczka.

— Vergl. lat.  pruna sebasta, sebastica^
sviti-: klr. švydkyj liurtig.  r. švid-

ko dial.

Švig-: č. švihati schwingen, peitschen.
švihly biegsam, geschmeidig. Vergl.  s. švi-
gar ende der peitsche.

svit-: č.  švitor gezmtscher.  švitofiti.

—  Vergl. lit.  vituroti wie eine lerche singen.

Šip -: asi. škpttT, gelispel.  ši.pi.tati
lispeln.  nsl. šepetati, šapetati. b. šepna,
šeptam vb.  šepnja gefuster.  s. šanuti. ša-
pat, šaput.' šaptati. č. šept. šeplati. p.
szepnae, szeptač. os. šepotač, šeptač. ns.
šepnuš: vergl.  šylepiš. klr. šepnuty, šep-
taty. šepelavyj, šeperlavyj. wr. šeptač.
r. sepofrn. šepetatb, šeptatb. šeptunu, zauberer.
šepeljatb. — rm.  šepeli vb. Vergl. lit.  šve-
| plioti. magg.  selyp, selp: der slav. ursprung
| dieses ivortes mrd in abrede gestellt.

T.

ta, verstarkungspartikel :  p. milcz-ta
schvoeige.

ta- 1.: asi. tatb dieb.  tatsba. taj adv.
geheim.  taiti helilen.  tairrb. nsl. tat. tatvina,
tajiti leugnen.  b. taja vb.  tajn. s. tajom
heimlich.  tajati. č. taj, pod tajcm. tajiti.

Vergl.  talec betrug.  p. tajič. tajny. ta-
jcmny aus  *tajemb. os. tajič. ns. ta-
vis. klr. zatajity. wr. tajič. tajba. r.
tatb. tatbba. taitb. — rm.  tajn§. tajnik.
ai.  taju dieb. zend.  taja diebstahl.  taja
heimlich.

ta-

346

tambura

til- 2.: asi. tajati, taja njueoSai, dis-
solvi.  tajeti j3p6ei. tal t>  liguidus.  istaiti ta-
befacere.  nsl. tajati, taliti se prip. 4.
rastaljuvati schmelzen.  b. taja sintern.
kr. rastaliti se schmelzen bevuht auf dem
adj.  tali. s. tajati. č. tati. p. taječ.
os. tač. ns. tajaš. klr. tajaty. rosta-
vaty. potalyj eingefallen.  wr. tajič: sneli
tajič. r. tajati, i staj e vat s, istajavatb dial.
talyj, utrobnyj gutmiithig.  — ags.  tliavan.
gr.  xr]/.e(v.

tabaktl: s. tobak, bogen papier.  —
Mirk.  tabak.

tabanft 1.: s. taban solile,  p. tabinki,
tebinki: dostač po tabinkach schlage auf
die fusssohlen bekommen.  — tiirk.  taban.

tabunu 2. : s. taban-sablja. p. taban
beste gattung persischer sabelklingen.  —
tiirk.  taban, eig. glanzend.

tabarinit: b tabarin mantel.  — ngr.
T«p,itctpiov. it.  tabarro. mlat.  tabardum.

tabinu: p. tabin, tobin art taffet.
klr. polutabent. — tiirk.  tabin.

taborit: b. s. p. klr. wr. tabor lager.
p. wytaborowač. č. tabor. r. tabora.,
taborišče cygan r i zigeunerlager.  —• alb.  to-
bor. magy.  tdbor. rm.  tabgrg. tiirk.
tabor, tabor, taber ist in osterreichischen
stddten ein mehr oder iveniger befestigtes
gebčiude, meist am ende des ortes liegend:
das ivort ist selbst in das Salzburgische ge-
drungen:  taboralpe usw.

tabunu: r. tabuna, herde -pferde.  p.
tabun. -—• tiirk.  tabun.

taca- : r. tacati, šitb stročkoju na
oba lica.

taci-: b. taca ehren.  tač ehrfurcht.
tadanitku: nsl. tadanek praeceptum
ung.  č. tddynk theiding.  — ahd.  taga-
ding verhandlung.

taft n j , taftaj p. pferdedecke.  — tat.
tachtui.

tagarit: b. tagar korb.  r. tagari.
s. dagara. — alb.  tagar. ngr.  ra-fdpc.
mlat.  tagara. tiirk.  tagar. Melireres ist
dunkel.

taclia : asi. taha forte.  — gr. zuya.

taksa-: b. taksam, talcsuvam ver-
sprechen.  — ngr. zdcao) , tcrpp.a'.; z ož^ai.
alb.  taks.

talambachu: b. talambah pauke.  s.
talambas. p. tolombas, tulumbas. r.
tulumbas r i>. — tiirk.  tulumbaz.

talanu: b. talan. ar. talam. gliick.
klr. talan. beztalannyj ungliicklich.  besta-
laiia ungliick.  potalanyty gliicken.  wr.
talan. — tiirk.  talan beute.

talazft : b. talaz icelle.  s. talas. ta-
lasati. — tiirk.  talas, wohl gr.  6dX aoGa.
alb.  talaz.

taldru: nsl. taler teller.  b. talur.
kr. taljur, tanjir. s. tanur, tanjir. č.
talif. p. talerz. ns. talar. klr. talir,
tarif; ta n ir ung.  wr. talerka. r. tarelka.

— lit.  torelius. magy.  tdnyčr. ngr. zanepi.
d.  teller. it.  tagliere.

talij asi. ramus virens.  talije rami.

— Ver gl. gr.  Oakbo?: r.  tali. salix cinerea
ist bei seite zu lassen.

talinu: asi. talini, art mass:  talini,
pišenice.

talogii: s. talog bodensatz. č.  talov
eiter.  ns. talug, tamug dasselbe.  — ■ magij.
talyog geschioiir. Vergl.  b. utaložvam se
sich beruhigen.  klr. utalošyty beruhigen.
Verschieden ist  nsl. talog helleborus niger :
koder je tala zemlja, daher zu  ta- 2. Da-
neben  talov helleborus viridis. Vergl.  tel-.

talil 1 .: r. tali. salix arenaria.  —
tiirk.  tal ast, iveide, sandiveide.

tatu 2. : nsl. s. tal theil.  — Aus
dem d.

tali : asi. r. tali. obses. s.  talac. klr.
tal’ chrest. 485.

tama p. fiir  jaz damm.  — Aus dem d.
tama- : os. tamač verdammen.  ns.
tarnaš zu grunde richten.  — Aus dem d.

tamamu : b. tarnam gerade.  s. taman
eben, just.  — tiirk.  tarnam. Vergl.  klr.
prytamannyj, vlasnyj, pytomyj.

tambura b. s. tamburine,  p. tam-
bur. — magy.  tambura. rm.  tambunj.
tiirk.  tambur, tabur. ngr.  Tagitoupa?. fz.
tambour.

tanačl

347

tek-

tanači: nsl. kr. tanač raih. Vergl.
tolnač jambr.  tolnačiti. -— magy.  tanacs.
Vergl.  tttlmači.

tanistra, tanystra č. tornister.  — it.
canestra.

talija s. ort zum dorren von fischen.

— magg.  tanya lager, meierhof.

tanlei: nsl. taneč tanz.  kr. tanac
mig.  s. tanac weise, melodie.  č. taneč,
p. taniec. klr. taneč, tanok. wr. taneč,
r. taneči, tanoki. — lit.  tancus. d.  tanz.
tarabantt: p. taraban grosse trommel

dial.

tarakanu: č. tarakan schabe.  wr.
tarkan. r. tarakani,. Dasselbe thier heisst
p.  karaczan.

taralešti s b. taralešek igel.
taranti: p. klr. taran mauerbrecker.
wr. taranič. r. taram,.

taram : klr. taran, tarana art fisch,
der meist gedorrt wird.

tarča nsl. scheibe, schild meg. lex.  č.
terc, terce. p. tarcza, tarcz. os. tarč.
wr. tarča. r. tarč%. — maqy.  tdrcsa.
d.  tartsche aus fz.  targe, das mit ags.  targe,
cthd.  zarge zusammenhdngt.

tarchana: b, tarkan a nudelgries.  s.
tarana. — tur k.  tarchana. magg.  tarho-
nya. Vergl.  b. trijanica.

tasi- : 5. tasiti schwingen, stossen.
task- : r. taskatb, taščiti, ziehen.
tasma č. band.  p. tašma. r. tesbma.

— tiirk.  tasma, nicht gr.  0scp.o;.

tasti: b. s. tas tasse.  r. tazi,. —
tiirk.  tas, tasa. p.  taca.

taška nsl. klr. r. tasche.  — magg.
taska. rm.  taškg. ahd.  tasca. it.  tasca.

tatarintl : asi. tatarin r b. b. s. tatarin
t.atar, eilbote.  č. p. tatar. klr. tatarva
collect.  — tiirk.  tatar. Vergl. os.  tatan heide.
Nadi diesem volke mrd das heidelcorn be-
nannt:  č. p. klr. tatarka. — magg.  tatarka.
rm.  t§tark§.

tati, tatko, tejko b. vater.  s. tajko.
č. tata. p. os. ns. tata. r. tata, tjatja.

— rm.  tat§, tajkg. lit.  teta. ai.  tata.
gr.  Tara, tsit«. lat.  tiita.

tatu lil b, s. stechapfel. ~~ Vergl. lat.
datura.

tava b. s. pfanne.  — tiirk.  tava, taba.

tava- : klr. potavati untersinken. Vergl.
asi.  potonati von  top.

tavantl: b. s. tavan zimmerdecke.  —
tiirk.  tavan.

tavlei r. schadibrett.  b. tavla triktrak.

— tiirk.  tavla. ngr. i.

tavro r. marke.

tebcnki r. sattelriemen.  p. tebienki
art pferdezierat.  klr. tybenky, potybenky.

— tiirk.  tebengti. lit.  temenica sattelklappe.

tefteru: b. s. tefter schreibtafel.  —
tiirk.  tefter.

tefu: asi. tefi sdmefel.  tefij tichonr.
2. 139.  b. tefe. — gr.  Ostasi,

tek- 1.: asi. teka, testi laufen, jiiessen.
tck r L cursus.  tekh> resina.  teča cursor.  te-
lcyča viator.  te čl javi, meretricius.  vrtsteklib
rabidus. Durch steig.  tokn jiiessen, area.
vnstoki. oriens.  otoki, insula.  istočbnilci/o?«.
potoki, torrens.  vodotoki,, točiti laufen, jiies¬
sen machen.  točilo torcular. iter.  -talcati,
-tacati von  toki-, toči; tekati, tičati von  tek-,
toki, usura ist gr. zi-z.oc.  nsl. tečem, teči
laufen, fliessen. inf.  tecj venet,  tečaj lauf.
nateči anrennen.  natečnilc Idstiger mensch.
vsteči, steči toll werden.  vstelcel, stekel,
stečen toll.  steklina, tok lauf.  istok ost somm.
otok insel.  otok gesdmmlst.  stok zusammen-
fluss.  patoka trebermost.  točiti giessen.  ta-
lcati rollen.  potač rad. iter.  tdkati laufen.
b. teka fliessen, entrinnen.  tek: tekom teče.
otok gesduvulst.  stoka icaare.  toča schleifen.
točilo schleifstein.  črivotočec borkenkefer.
drtvotečina. točka rinne.  protakam vb.
-tekam vb.  tičdm laufen.  tič lauf.  kr.
tekun rota.  otok insel.  tačka karren.  ta-
lcati se: suze se takaju, tačn thrdnen jiies¬
sen.  potakati se insegui.  s. tečem, teči
jiiessen, eruierben, dauern.  tekun rad.  telcu-
nica erdzeislein.  tečevina, tecivo das er-
ivorbene.  6tok insel.  otok gesduvulst.  otoka
arm eines flusses.  potok, stoka herdenreich-
thum.  točiti sdienkenfundere.  protočiti, pro-
takati durdisieben.  protak reiter.  točac

tek-

348

telk-

schenk.  točak rad.  tocilj schleifstein.  sto-
ciljati herabgleiten. iter.  -tjecati. tijek lauf.
6.  teku, teci fliessen.  tekuty fliessend.  zte-
kati sei viithend voerden.  vztek, zteklice wuth.
tok fluss, diod. sieb. sik.  tok dresclitenne.
otok geschivulst.  potok. patoky nachbier.
roztok. stok abjluss.  stoka fiir  potok dial.
utok, utoka refugium.  točiti fliessen lassen.
tdčeti ivalzen.  tžička schiebkarren.  potač
spifle.  tekati. tekavy gerne laufend.  utek
flucht.  p. cieke, ciec. ciek fluss.  cieknač,
o garnku zepsutem, z ktorego woda kro-
plami wydobywa sie dial.  šciek abjluss.
wšciec sie toll voerden.  wšciekly. Abvoei-
chend  stek zusammenfluss.  stok. tok fluss,
nagen der iviirmer, dresclitenne.  toki. po¬
tok. patoka jungfernhonig.  toczyč. tokarz
drechsler.  taczač ivalzen.  tak, taczki schub-
karren.  przetak art sieb.  ciekač. ciekawy
rennend, leicht errath&nd, interessant.  wscie-
kanie insania.  polab. tiče jliesst.  tlici
zapft.  os. čec, čeku. sčeldy toll.  točič
schleifen.  potač spule. tekni, jliehen.  ns. šac,
sacu. sčakly toll.  patoki nachbier.  tocyš
drehen.  potac volle spule.  šacaš. klr. teku,
tečy; vtekty. tek reissaus.  tok geschmolzenes
fett.  potok verbannung chrest 451. von  po¬
točiti. tokar drechsler.  potak spule.  pretak
sieb.  ot'ik eiter.  vsteklyj toll.  vsfikaty ša
toll voerden.  vstič wuth.  čikavy interessant
ist p.  ciekawy. wr. nacek. pocek. uceki
Jlucht.  protoka. cekač schauen.  cekavyj.
r. teku, tečb stekrt. tečb, teča ausfluss.
teča brunst.  stečka stille wutli der bunde.
toka. jluss , dresclitenne.  istoka. guelle.  pa¬
toka jungfernhonig.  točitb. točilo, tokilo
schleifstein.  tačatb. tačka. — magy.  patak.
rm.  otk§ lora vini usti.  toči, pritoči vb.
r§stoak§ arm eines jlusses. alb.  točit gies-
sen. preuss.  tackelis schleifstein.  takes
ivehr an der mulile: lett.  tacis fischivehr.
lit.  teku, teketi laufen, fliessen.  tekinti
schleifen.  tekelas schleifstein.  tekis schaf-
bock.  tekun rad.  tekoris drechsler: p.  to¬
karz. takas fusssteig (vergl. slav.  tok-),
patakas dunnbier.  sutakas zusammenfluss.
itoka miindung (vergl. slav.  tak-), ištoka
ausfluss. lett.  teka pfad.  teku, tecet. iter.

tekat. ai.  tak, takati. takus. zend.  ta-
čaiti. taka lauf, laufend.

tek- 2.: b. tekna, pritekna: tekne
mi na um es fallt mir ein.  natekvam an-
spielen.  s, teknuti. klr. nat'akaty an-
spielen.

teli- 3.: nsl. teknoti schmecken, gut
anschlagen:  saj mu nič ne tekne, brkne.
tek geschmack, nutzen, gedeihen.  tekovit rib.
tečen sapidus liabd. gedeihlich.  klr. t'ak-
nuty nutzen ung.  — rm:  tikni, tigni
schmecken , conducere.  tikng, tigng gedeihen,
ruhe, wohlbehagen. Vergl. lit.  tekti, tenku
hinreichen.  tikti, tinku taugen. got.  theiban.
ahd.  dihan.

teku: b. tek, tbk. s. tek, teke,
teker mir.  kr. tekar. — tur k.  tek.

tel-: asi. toliti, utoliti, utaljati be-
sanftigen: von  tel durch steig.  nsl. dete
toliti. utoliti ung. Hieher gehort  tolažiti
stillen meg.  tolaž: vergl.  tažiti. b. uto-
levam vb.  kr. toliti muku ung. mitigare.
utoliti se. s. utoliti stili voerden.  klr.
potolyty beschuoichtigen.  utalasyty sa. r.
tolitb. — rm.  potoli vb. lit.  tilti schioeigend
voerden. Vergl.  talogu.

tclalu: b. s. telal herold.  — tiirk.
tekal.

telbueliu: p. telbuch bauch dial.
teleku: klr. telek grund ung.  —
magy.  telek.

teleilt: asi. tele kalb.  telbCb. nsl.
tele, plur.  telci. b. telo. telica, teli so
kalbern.  s. 5.  tele. p. ciele. cielec.
polab. tila. os. čelo. sučelna trachtig.  ns.
šele. klr. tela. wr. cele. r. telenokt.
telaja, stelbnaja trachtig.  — lit.  telas. te-
linga trachtig.  telice. lett.  telš. Vergl.
ai.  taruna zart, jung.  tar-na kalb.

tcldga asi. ari fuhnverk.  nsl. tolige
plur.  b. taliga. kr. taliga ung.  s.
taljiga. č. taliga p. telega, klr. telilia
fiir  voz, maža. r. telega, telega. —
magy.  talyiga. rm.  telegg. lit.  talenga,
tolenga. tiirk.  talika.

tclk- 1.: asi. tlaka, tičati schlagen.  tlak-
nati. iter.  tlacati, Durch steig.  tolk-: tla¬
čiti. nsl. tolčem, tleči neben  tolči, natol-

telk-

349

ten-

cati, tolkač stossel, glockenschwengel.  tollc-
ljati, na zvonove biti, pritrkovati. tlak

estrich.  b. tliča vb.  kr. telčem, tliči.
s. tučem, tuci. tukoluk. iter.  tucati. tla¬
čiti. e. tluku, tlonci. tluk, tlouk. iter.

tloukati. tlačiti. sik. tlet. tikati, tlak
driicken.  p. tluke, tluc. tluk. tluka. tiok

gedrange.  tloczyč. tolokno ist r.  polab.

t&uce klopft.  t&uci sa es klopft, spukt:
vergl.  tuci sa stoss dich.  os. tolku, tole.
tolč gestampftes.  tolčič zu schrot machen.
tločič. ns. tlukas. tlok. tlocys. Wurzel-
form  tolk-: klr. tolku, tolčy, tolkt,y. natolk
guetsdmunde.  toločyty. patoloč zertretenes
gras.  wr. tolku, tolči, tolč, tolkci. tolkač.
potolok. Man merke  toloskac: tlaska-. r.
tolku, toloea. tolknutb, tolyknutb. tolkatb.
tolokn. dreschtenne.  tolokno gedorrtes hafer-
mehi.  toločaj. toločitb. potololcb. potoloka.
— lit.  tulkočius morserkeule.

telk- 2.: durch steig.  tolka: nsl.
tlaka, tlačnja frohne, robot,  tlačan. b.
tlxka ivechselseitige aushilfsarbeit, frohne.
t tekaš. s. tlaka neben  robija frohne.  (č.
robota frohne).  p. tloka freiivillige arbeit
mit schmaus und tanz, art frohne  pan-
szczyzna. (os. robota frohne).  klr. to-
lolta, legelo iceide ung.  talaka. r. toloka,
das neben andern bedeutungen auch die des
b.  th>ka kat.  — Entlehnt ist rm.  tlakg,
klakg und aus diesem magy.  kaldka. to-
loakg ist r. preuss.  tallokinikis freier,
nicht leibeigener. lit.  talka zusammenge-
betene arbeitsgesellschaft, lielferdienst.  telkiu,
telkti eine arbeitsgesellschaft zusammenbitten.
patelkti sich verbunden.  talkejas bundes-
genosse im lcriege. lett.  talka neben  talks
und  talkus der abendschmausfilr eine arbeits¬
gesellschaft.

telmtt: p. tlum haufe. Vergl.  tlumič
verdecken, driicken.  tlumok ranzel.  č. tlu-
mok. Vergl.  wr. tlum gerdusch.  tlumič ver-
bliiffen. Urform unbekannt. Vergl.  tulumtt.

tclpa : asi. th.pa torba.  klr. natolp,
potolp gedrange.  wr. tolpa. r. tolpa.
tolypatb sja fUr  tolpami broditb. — Man
vergleiche  b. vth.pevam einpragen.  klr.
vtolpyty sa sich hineindrangen, und beachte

I lit.  telpu, tilpti platz liaben.  talpa raum.
pratilpo fiir r.  protolpili sb.

teistu: asi. tl'bst' 1 ) fett.  tkbšta fett.
nsl. tolst, tolšča. tušča habd.  b. tlxst.
kr. tust. tušcahan pinguiusculus.  s. tust.
e. tlusty, dial.  tlsty. tloušt. p. tlusty.
tluszcza grosser haufe volks.  kaš. tluosty.
polab. tiuistj, tust. os. tolsty. ns. tlusty,
klusty. klr. tolstyj. wr. tolstyj : daneben
tlustyj, aus dem p.  tlusty. r. tolstyj.
tolšča. Die urform ist problematisch an-
gesetzt.

telit: b. tel draht.  s. telej, telo. —
tiirk.  tel.

tema: asi. tbma, tomica finsterniss.
tbma guptofi;. tbmbnica kerker.  nsl. tma,
tema. temnica, tmica. temačen dammerlich.
b. tima. timen. temnica. s. tarna, tam
niča. 6. tma. p. cma. začmič, zaci-
miač. polab. t&ma. os. črna. ns. šma.
klr. tma finsterniss, unzahlige menge.  tem-
nota. temrja, potemrja blindlings gehend.
putma. Vergl.  posutenity dunkeln.  wr.
črna, tma. cemnica. cemič undeutlich sehen.
tma menge.  tmuščij zahlreieh.  r. tbma,
tma, temb, temetb. dial.  kma. tmite. tem-
riva finsterniss.  temrjaki. stubenhocker.  tem¬
nica. patemki. tma menge.  tmuščij. Vergl.
tiirk.  tuman nebel, mgriade;  jiik last, die
zahl 100.000.  — lit.  temti. tamsa. tamsus.
tamsras. lett.  tumt dunkeln. rm.  temnic§.
magy.  tomlocz. nhd.  temnitze, daneben
temlicz, demlicz, entlehnt. ahd.  demar.
ai.  tam. tarnaš. Man vergleiche  nsl. zaton
sonnenuntergang;  s. suton dammerung, wie
es scheint, aus  -tem-m>.

teincll: asi. tcmclb fimdamantuni.  iz n
temelija. nsl. kr. s. temelj. b. temel.
— gr.  Oepi/usv. rm.  temej.

temeng-: p- ciemiežyč belastigen.

kaš. ucemiega fiir r.  mjagkosto. wr. ce-
menžič, aus dem p.

temljaktt: r. temljak^. p. temlak,
temblalc sabelriemen.  — Das wort soli tatar.
sein: man fiihrt  ternlik an.

ten- 1. : asi. tona, teti caedere.  prnstoim.
utetije. iter.  *-tinati. utim,k - L res abscissa.
nsl. tnem, teti beissen Jarnik,  naton, naten,

ton-

350

tnalo, knalo ort vor dem hause zum holz-
hacken. (ON. in Dalmatien zri'pa,  lcnin). č.
tnu, titi hauen.  naton holzplatz.  ston klotz.
p. tn§, ciac (zatnač). iter.  nacinač. naton,
gdzie si§ drzewo rabie diod.  natonie n. holz¬
platz: daneben  naciunie, drewutnia, drwal-
nia. kaš. tne, cic, p.  ciac. os. čeč, tnuperf.
ns. ton aushau.  klr. tnu, faty. -tynaty.
wr. tnu, čač, tnuč. cinač. pritonišoe. r.
istnu, istjati zerstbren. Ver gl.  ašče kto
tbmetb dilžbbita izv. 601: man vergleicht
tun- mit  Tep.voj.

ten- 2.: asl.tbniki dilnn.  istbniti. tbnostb.
nsl. tenek, teniti verdilnnen.  potaniti. ras-
tinjati. b. tonik, tonan. tenki. kr. tana-
lian. tancahan. s. tanak. tanjiti vomcompar.
tanji. č. tenky. p. eienki. polab. t'&nky.
os. denki. ns. eanki. klr. tonkyj. wr.
cenkij. r. tonkij. tonitb. tono dilnne dial.

— lit.  tenvas. lett.  tivas. ags.  thenjan.
ahd.  dunni. gr.  iavu-. lat.  tenuis. ai.
tanu. tentiku aus  tenu-tiku. Venvandt ist
teng-.

tenaru : p. tenar kluft, gruft.  —■ lat.
thenar. gr.  Otvap.

teilderi- i  klr. tenderyča mais ung.

— Vergl. magy.  tengeri was vom meere
kommt.

tendžera b. s. pfanne.  — tiirk.  ten-
džere.

tenekijii b. bledi.  s. taneče. —

tiirk.  teneke.

teneto asi. netz: daneben  tonoto, to-
neto. nsl. Angefiihrt wird  tenetvo die
hintere wand am zugnetze.  s. tonot. č.
teneto jdgergarn.  klr. teneto. r. teneto.

— preuss.  tin-klo. lit.  tin-ldas. W.  ten-.

teng- : eine W., aus deren grundbe-
deutung „ziehen“ sidi, theiliveise mit hilfe
von praefixen, eine fiille von schioer zu ver-
mittelnden bedeutungen entioickelt hat, die
unter die folgenden sddagvoorte gebracht
iverden konnen:  1) ziehen, dehnen, spannen;
2) binden;  3) fordern , streiten;  4) leiden;
5) arbeiten;  6) enverben;  7) schwer sein;
8) lastig sein;  9) bangen. Die W. nimmt
durdi steig. die form,  tong- an.  1) asi. teg-

teng-

nati, togliti. is-, po-, pro-, ras-, si-, visteg-
nati. 2) tegos, težes, gen.  težese. vistagy
\\i.dz lorum.  glavotežb sudarium.  tagi fortis,
eig. festgebunden.  sitaža frigus vehemens ist
eig. „erstarrung“.  3) tezati, istezati for¬
dern.  tezati se streiten.  teža, težbba streit.

5) tegi arbeit.  netegi mussig.  t§žati ar¬
beiten, ackern.  težaki, težan arbeiter, bauer.

6) pritežati, sitežati enverben.  7) t§gota,
tegostb last.  otegoteti. otegičiti von  *tegilci.
težbki sdmer.  težestb, težava last.  ot§-
žbčati. otežbčiti. težiti. minogot§ževbni.

8) tegičiti se komu. sitažiti molestum■ esse.

9) taga afflictio.  tažiti lugere, anmari. Man
fuge hinzu  utegnati otium habere.  nsl.
1) potegnoti. tezati anfechten.  teza lust.
samotež ohne bespannung.  2) poteza schnur.
stogla sdiniirriemen.  tog starr, steif.  toga
tragheit.  otožen mraz frigus iners lex.  te-
ginja, omotica, omedlevica. 5) teg ge-
treide.  tezati arbeiten liabd.  težak arbeiter.

7) tehta geroicht:  *tegita. tehtati wčtgen.
tehtnica ivage.  težek sdmer.  težkati icdgen,
teža, težava schwere.  8) težča mi se es
beliebt mir nicht.  9) tuga molestia habd.
triibsinn.  togota, tegota zornmuih.  tožiti
klagen.  toži se mi. tožba gaerela. Dazu
kommt  utegnoti musse haben.  nevtegoma
unverziiglich. Vergl.  teginja dringende eile.
b. 1) otegna, otegam. rastegna dehnen.
stegna, stegam zuschniiren.  teglja ziehen.
4) teglja ertragen, leiden.  teglilo. 7) tegna
lasten,  tegota, tegotija. teglo sdmere.  teglja
icdgen.  teglilka wage.  težik schwer.  teža
sdmer sein.  težest. 8) toga triibsinn.
tiguvam vb. bulg.-lab.  tiža trauern , klagen.
tožiš tigi luges luctum mil. 287.  tužba
Vinga.  kr. 5) teg labor mar. frumen-
tum ung.  težati. potežiti se festinare.
9) tugu tužiti ung.  grlica je stugivala
lugebat ung.  s. 1) potegnuti. teg zug.
samoteg bei gebjfneter schleuse.  natezati,
netezati se sidi anstrengen.  s nategom mit
muhe.  nategljaj sdiludc.  stegnuti eng um-
ringen.  stega, stuž verscharfte polizei.  tez-
mati ziehen.  2) utega bruchband. Vergl.
poteg pertica.  5) teg saat.  težati mik.
težiti bauen.  težak. 7) teg geidcht.  tegoba

tensk-

351

tenta

sclmere.  tegliti wagen.  težak schvoer, daher
teskati se bereuen.  teža schivere.  8) dotu-
žiti, stužiti. 9) tuga: tuga me je. tužiti
klagen.  težiti sicli sehnen. Man merke  sinko
Jure, poteži se doma volksl.  potezno cele-
riter mik.  dotuga eile.  č. taknouti, tihnouti,
tabnouti ziehen.  tab zug.  tih gelenk.  tšž,
pot.ab gespann.  samotihy, sane, ktere člo¬
vek sam taline ; samotiž. stužiti zusammen-
ziehen.  stužiti se. 2) otčž zugel.  pfitež
leitseil.  poteh spannriemen.  otuli band.
stouha, čim se co stahuje, band.  tuhy fesi,
zdhe.  tuhnouti kart iverden.  tužiti steif,fest
machen.  potuha macht.  3) tazati fragen.
potaz. 5) tehar, tčžar bauer.  6) pote-
žeti. utežiti hter ari.  7) tihota, tihoba

sclmere.  težky. tiž. tižiti. obtiž beschwerde.
potiž noth.  9) stežovati si klagen.  touha,
tuba bangiglceit.  toužiti sich sehnen. sik.
tužif sa. tužba. Man fuge hinzu  ne tdhnouti
nicht zogern.  p. 1) ciagnac. ciag zug.
ciagiem, w ciaž in einem zug, in einemfort.
pociag. ciagiy (ciahly isf, Idr.) ziehbar.  cic-
goty gliederschmerz. Ver gl.  ciega schiviele
von einem peitschenhiebe.  2) wst<jga band.
tegi fest, steif, stramm.  st§žed steif iverden.
težje steif machen.  potega macht.  3) ciaža
pfand,  grabiež : ver gl. os.  7) ciežlci.
cieža, ci§žar. ciažad, unhistorisch  ciadzad,
belasten.  9) tega sehnsucht.  tažyd, var.  tužid,
sichsehnen.  kaš. 1) cignanc. polab. ljtagne
zi.eht.yb. ztagnot. 2)sta^ai riemen,als n stange u
ivohl entlehnt.  7) tazku schiverlich.  os. l)dah-
nyč. bahlo zug.  2) tužid straff machen.
3) Ver gl.  daza pfandung.  7) dežki. čeža. čežič
schiver machen.  9) tuba schiviile.  tužba sehn¬
sucht.  ns. 1) segnuš. 7) šežki. seža biirde.
9) tuža traurigkeit.  tužyš. klr. 1) t’ahnuty.
pofabač hnieriemen.polah.  tablyj lang.  tahly-
styj zdhe.  natuha spannung.  samotaž, samo-
tužky mit eigenen kraften.  2) st’ahat.y
schniiren.  štab, nastali das schniiren.  štabe!
ziehband.  ostuhva band: ver gl. asi.  v%stagy.
tuhyj steif.  tuboiiko stark,  tuba regenbogen
ist, eig. band.  potuha, p.  potega, macht
chrest. 363.  3) tažba process.  faža chrest.

44. 486.  7) fahota. taharnyj. tažkyj.

8) prytuha, napast chrest. 376.  9) tuba.

wr. 1) vsdaž in die liinge.  podili knieriemen.
natuha anstrengung:  z natuhi. natužad.
otulia. 2) stužka band:  stonžečka ist p.
tuhyj straff gespannt:  liuži dužo tubi.
7) babina, bažar, cežar schivere. Aus dem
p.:  denžar, oeenžarid. 8) stužad beunruhi-
gen.  zima sutužnaja. 9) tuba. tužba. r.
1) tjanutb, tjagats. tjaguščij. Vergl.  tjani-
guza. dial.  tjaga ziehen.  natjagu. filgezivinge.
potjagx knieriemen.  pritjagi.. tugij (vom
bogen) straff.  natuga spannung.  potugi ge-
burtssehmerzen.  2) tjažb, ottuga art striclv.
postegonka, postegoknica art band.  su-
tuga eisendraht.  tugoj. potuga, nažimanie.
3) tjagatb sja streiten.  tjaža, tjažba streit.
sutjaga zdnker.  5) potjagnutb helfen, ar-
beiten.  potužnikt helfer.  6) pritjažatb.
7) tjaga, tjagota, tjagostb. potuga geioicht.
tjaželyj, dial.  čežolyj. tjažkij. tjažestb.
Hieher ziehe ich auch  tjagili, steuer und  tja-
glo, das ursprilnglich nur eine last, steuer
bezeiclmete.  tjaglyj steuerpjlichtig.  9) tuga.
—- rm.  1) poting art riemen.  rgstigni disten-
dere.  zgtigni offendere: vergl.  tuk-. 5) ne-
ting stupidus:  netegr.. 9) ting§ luctus.  tin-
gui klagen.  tinži sich sehnen. magij.  1) pating
art riemen. lit.  2) tmgtifaid iverden.  tingus
faul. Vergl.  stingti gerinnen und lett.  stingt
steif iverden. lit.  istanga lcraft. Entlehnt:
patega knieriemen,  stučka band,  atstuga
riemen.  9) tužba. tužma. tužiti s. gr.  tsv
in  Tetvu. ai.  tan, das lit. und got. durch
s (tešiti; thinsan neben  thinan), lat. durch
d (tendere), im slav. durch  g enveitert voird.
Vergl.  tinb lorum, engl.  thong riemen. Mit
teng scheinen einige mit  st anlautende wor-
ter zusammenzuhangen:  r. su-stuga ivohl
„macht“. lit.  sustengti, sustengiu verm'6-
gen.  stengti, stengiu sich anstrengen. Vergl.
asi.  utegnati, nsl.  vtegnoti konnen, musse
haben,  ne vtegnem habe keine zeit, ar.
ne utjagšinn. prevesti sja iim,.

tensk- : asi. istesknati tabescere.  iste-
skl r b evanidus:  ;alxčbbami isteskli jejuniis
tabidi naz. 204. W. icahrsclieinlich  ten mit
dem verbalsuffix  sk. ai.  tan.

tenta b. (alt) zelt.  — alb.  t§nd§ reisig-
dach. it.  tenda. ngr.  levta.

tenta-

352

ter-

tenta- : nsl. tentati versucken.  s. na-
tentati. p. tentowač. — lat. it.  tentare.

tcntira : asi. tetiva chorda.  nsl.
tetiva meg. trub. lex.  tetiv/, rib.  b. tetiva,
s. tetiva sehne des bogens; tignum mik.  č.
tetiva. p. cieciwa. wr. ceciva, stebli
rastenija. r. tjativa, tetiva, dial.  tepsti
aus  tjapsti straff anziehen. W.  temp, suff.
tiva. — lit.  timpti sich recken.  timpa sehne.
tempti spannen.  tampiti dehnen. Suffix ivie
im s.  sta-tive. jes-tivo. č. sta-tivo.

tep- 1.: klr. dotepuvaty mitzeln.  do-
tepa einsicht.  dotepnyj, dovtipnyj aufge-
weckt.  nedotepa schivachsinniger mensch. č.
vtip verstand.  duvtip einsicht.  vtipovati
suspicari.  sik. dovtipi! sa. p. dowcip
mutterwitz. Hieher geliort  p. watpič zwei-
feln, mit deminuirendem  on (v/), klr. vomp
zweifel fur  vontp. vompyty, ompyt,y, om-
pl’ity und  wr. vompič; ovontpič ša; nevont-
plivyj, aus dem p. Schivierig ist die erkld-
rung des  i aus  e.

tep- 2.: asi. tepla. warm.  toplota lodrme.
teplica. Daneben  topla, toplica, topiti ivdr-
men.  rastopiti schmelzen.  nsl. topel, to¬
plice. rastopiti: b. topni, toplja ivdrmen.
topja schmelzen:  sneg se topi. s. topal.
topiti. č. teply. topiti heizen.  topič heizer.
p. cieply. paciepny, cieplawy dial.  topič
schmelzen.  roztonač aufthauen.  polab.
teplii. os. čoply aus  tepla, tepič heizen
aus  topiti. ns. šoply. topiš. klr. teplyj.
teplota, tepl'in. zatopyty v pečy. wr.
ceplyj. r. teplyj. topiti icčirmen.  — rra.
topi schmelzen. lit.  eiepllce. ai.  tap war-
men.  tapas i odrme. gr.  xetppa. lat.  tepere.
tepor.

tep- 3.: asi. tepa, teti schlagen:  ra¬
nami utesti lam. 1. 34.  tepnčija art amt.
nsl. tepsti schlagen, schicdtzen.  tepehu fns.
tepsti se, potepati se herumstreichen.  tepec
landstreicher.  tepešnica, otepnica, pametivo
fest am 28. dec.  kr. iz vrhnje stepe se
puter. tepav balbus.  s. tepsti se. Vergl.
tepati stammeln. as.  tepčija. č. tepu,
tepsti schlagen.  otep bund.  p. ociepka
bund stroh dial.  tepač percutere ist ivohl klr.
os. Čepič klopfen (jiaclis).  ns. šepaš schioin-

gen.  klr. tety, tepsty chrest. 485.  ofipaty
hanf brechen.  otepy abfalle von hanf.  poti-
pacha feile dime, eig. landstreicher in.  r.
utepti occidere dial. Vergl.  potopn supplosio
pedis ist fern zu halten.

tepsija b. s. teller.  b. tepcija bulg.-
lab.  — alb.  tepsi. ngr.  Tsdn. tiirk.  tepsi.

ter- : asi. tbra, treti neben  trnti aus
terti reiben, terere, tergere.  tbrašte KUYp.p.
Durch steig.  toru: istorn, protom sumtus.
Durch dehn. iter.  tirati aus  terati. Hieher
gehort  trice, wohl aus  ttrice, furfur.  nsl.
terem, tarem, treti reiben, brecheln, larmen.
otreti, otrem. otirati, trlica breche.  teritva,
teritba brecheln.  terilja, terica, tarica brech-
lerin.  utreti pot festtreten.  natrv pfad.  utr
festgetretener hoden,  tir spur, bahn,  gaz
v snegu : tir delati. Vergl.  terišče, torišče,
mesto, na kterem je zemlja jako pohojena,
allgemein „statte, lagerplatz“.  otor, utor
nuth, kimme.  utoriti. zator: ti si moj zator.
toriti verzetteln. Durch dehn.  -tirati neben
-terati: terač, terača, oterač, otirač, oti-
rača, trača handtuch.  otre beim hecheln ab-
fallender flachs.  otrev adj. daraus gemacht.
tirna lieublumenstaub.  potirki, zadnje pre¬
divo. tor laich.  trjače grobe leimvand. Vergl.
trkati stossen.  b. trnlo liurde.  tor kuhmist
(das zerriebene).  natorja diingen.  torište.
trici kleien. Vergl.  trnkam reiben.  kr. otrti
suze ung.  s. trem, trti. trenica reibeisen.
utrenik via trita.  natra webstuhl.  strv
spur, rest.  trina bischen (vergl.  tryti). trlica
jlachsbreche.  trlo hurde.  terba streit.  tarnuti
feuer scMren.  taranj voerkzeug fur den  utor
zarge.  tarak art jiachsraufe.  tara webstuhl.
otarak handtuch. Durch erste steig.  tor
hurde.  toriti misten; durch zweite steig.  tar
zertretenes stroh.  trice kleien, excremente.
Vergl.  trušni adj. kleien-.  tri jati reiben.  istrcati
abioetzen. č.  tru, triti. trdlo, trlo iverkzeug
zum reiben.  trdlice, trlice breche.  tor bahn.
utor zarge.  tirati, potirka. stirka. stirati,
dial.  scjčrati. poter laich. Vergl.  tribiti
dresclien und lat.  tribulum. stčr, včc na
drobno setfehi. p. tre, tržeč (in Li-

tauen  terč). makotra, makutra mohnnapf,
r.  goršokn, v n kotoromn trutn makn i

35S

ter-

ter-

proČee fiir  tarlica, cierlica, donica: falsch
ist die cibleitung von gr. p.dv.tpa.  tardlic. tar-
cica brett  (*tntica). tarka we.rkze.ug zum
reiben.  tartalc, tertak, tracz sagemiihle,
do tarcia drzew. tarlica, cierlica flachs-
breche.  zacierka art speise.  terlica holzerner
sattel.  ter, tyr stichelrede : beide ivorter be-
ruhen auf einer w.  tur-: trzec sie den laicli
absetzen:  tra sie ryby, ikrza sie. tarlojfoc7t-
laich,  terlo laiclizeit,  tarlo, tarlisko laich-
zeit, der ort, wo die fische laichen.  trzyč
sie, tržeč sie. tarkot gerassel.  tryna feil-
staiib,  potrynyty sind Mr.  trzyny spreu-
korner.  tor betretener weg.  zator wehr im
jiusse.  wytarzač, wytara6 abreiben.  scierka
reibelappen. Vergl.  roztyrač, rozterač zer-
streuen. poteveha, zerriebenes heu: eine dunkle
bildung.  otrociny feilspdne,  okruszyny z
chleba: urform  -tort-. Vergl.  patroch, po-
troch, pylek, drobne okruchy eingeiveide
(s.  drob-) und  trwonic versclnvenden.  os.
tru, tšeju, tšeč, čerlica flachsbreche.  čer
bienenbrut, laicli der fische, frosche.  ns.
tšešj tšeju. partic.  tari. tar lis flachs brechen.
tarlava brechlerin.  kšelnica aus  tšelnica reibe-
napf.  kaš. tar/tir r.tornaja doroga. polab.
t&re icischt.  klr. tcrety, terty. terlo laichen.
makotra, makotert, makortef reibenapf.
skaterka tischtuch.  obterlenyj abgeschabt.
oterlyty fiir eine herde das nachtlager be-
reiten: vergl.  otara viehherde, eig. wohl der
platz, wo sie steht.  vtory plur. rinne der
fassdauben.  protory kosten.  tračyna sdge-
spiine. iter.  -tyraty. vytyrka fegewisch.  ster-
jaty abreiben. Man fuge hinzu  naterpužyty,
naterty. terjaty verlieren.  poterja verlust.
vytrykuš lichtputze chrest. 370.  wr. cerci,
cerč, tru; daneben  terti sa sich befinden.
tre6 fur r.  truščij tabak'i>. makocer. cerlo
holzerne schiissel.  tarka reibeisen.  otora aus-
gedroschene iiliren.  torič einen weg zuriiclc-
legen. Vergl.  potorkač far r.  potolkatb
stossen. iter.  cirač. skacerlca. r. teretb (dial,
terti>, trati.), tru. teretb sja laichen.  ruko-
ten, rukoterniki,, skatertb handluch.  terlca,
dial.  tarka, reibeisen.  utrišče handtuch.  vo-
tra, votrja, opilki feilspiine.  votra, votrja,
otrina, vytorki ldeie.  tort turba.  torec/r

Icleines liolzstuck.  zaton, gedrdnge.  istora.
protora, protori plur.f. ausgabe.  protoritb.
torovatyj freigebig.  vtora unfall.  uton
gergel, rinne in den dauben.  utoritb gergeln.
torniln via trita.  protoritb einen weg
zuriicklegen.  vytoritb geivohnen.  toretb sich
geivohnen. iter.  tiratb. tirka, utirišče, uti-
ralbnika, handtuch.  tyrlo, tyrlišče nacht¬
lager f ur das vieh.  potroclrb eingeweide der
fische.  terpugi. feile.  torkatb fur  tolkatb.
Vergl.  otarica monatlicher lohn in lebens-
mitteln.  — rm.  tiri schleppen.  tirl§, turiste
hiirde.  tiric§ furfur. Vergl.  zgtor sumen.
alb.  turist. magy.  tilo hanfbreche: dieses
vergleicht man mit dem čuvaš.  tila. ontora,
ontra kimme.  potrob unterleib. Vergl.  tor
brechen. lit.  trinti reiben.  tročius, p.
tracz. terliče reibenapf.  skotertis tisch¬
tuch.  patrakai kurzstroh, gekrose.  teroti
einen verlust verursachen. lett.  trinu, trit.
lat.  tero, tergo. gr.  tep in idpu>, topot;, ai.
taruna zart. Die bedeutungen der Mer miter
ter- zusammengestellten ivorter sind selir man-
nigfaltig. Bei  ton hiirde wird nicht an um-
zdunung gedacht, sondern wahrscheinlich an
kuhmist, eig. das zerriebene, zerreibliche; bei
tarlo laicli an die bei der ablage des laichs
bei einigen, vielleicht allen fischen vor sich
gehende reibung. Die form der W. ist  ter-;
daneben muss  tur- angenommen iverden, des-
sen  u nicht ausfiillt, wohl aus dem grunde,
dass es den ton hatte: nsl.  terem, dagegen
mrem. Vergl. ai.  tura wund. Beide umrzeln
miigen zu einer verschmolzen sein: p.  po-
terač, potyrač aufreiben beruht auf  tur-,
r.  torjatb verlieren setzt  ter- voraus, klr.
poterja liisst liber den warzelvocal kein
urtheil zu. Mit  ter- urverwandt ist  tru-:
asi. rastnva axwXeta. tryti (nicht  tbryti),
otryvati arngirta'/.  b. trija reiben.  -tri-
vam vb.  s. trvenik via trita. gr.  tputo.
Tpaup.a. p.  tracz beruht auf einer W.
tra-: tra-, tru- aus  ter-. Man fuge hinzu
asi. tntrati sonum edere.  tntoriti: ašte
potntorito ili trasi. badet r b. nsl. trtra-
nje tumultus. Vergl.  p. tartas, tertes ge-
tose. Man merke endlich  b. natntevaru
guetschen,

23

t erbij

354

termti

terM 1.: asi. trebi, o trebi purga-
mentum.  trebiti purgare.  nsl. trebiti putzen.
trebež ausgerodete iviese.  strebi nachgeburt.
b. trebja vb.  s. trijebiti. trebežina rodung.
č.  otrebek austourf.  p. trzebič neben dem
terebič reinigen.  trzebiež roden,  trzebien
verschnittener. os.  tšebič castriren.  klr.
terebyty schdlen.  vyterebež abholzung.  uter-
byty herausreissen ung. Der ON.  terebo-
vla von  terbu lautet p.  treboivla, als ob er
auf  tromb beruhte.  otrib eingeiveide ist dieser
sippe fremd.  wr. cerebie roden,  rascereb
rodung.  pocerebic verzehren.  pocerebnik.

r. terebitt entreissen: alt  terebiti skoty.
terebi rodung. Daneben  istrebitt.

terbu 2.: asi. trebi necessarius.  ne-
trebi inutilis.  trebe adv.  treba negotium.
potreba usus.  trebovati opus habere.  nsl.
trbe, trebi vonnbthen: daher  trbeti bediir-
fen.  treba. b. trebe adv. lat.  treba,
trebuva vb.  trebeše bulg.-lab.  kr. tribi
adv. ung.  s. trijeba. nije trijebe. trebati.
č. treba, potreba, tras aus  tfebas. p.
trzeba. potrzeba. os. tšeba. ns. tšoba.
klr. potribnyj. Ver gl.  potreba bedilrfniss;
bytva chrest. 369.  wr. treba. r. tre-
bovatb. upotrebitt. — rm.  treb§ nutzen,
sache.  trebuje vb. got.  tharbs nothig.
tharba mangel.  thaurban, tharf bediirfen.
Die form  tereb- feh.lt: an der urform  terbu
ist jedoch nicht zu ziveifeln. Mit  terbu ist
venvandt  asi. trebbniki delubrnm.  trebište
altare,  rekiše čmkvište. polab. trebe
(treby) weihnachten.  r. treba ivohl „opfer u  :
načaša treby imi tvoriti, rodu i rožani-
cami.

tereza r. wage.  klr. terezy. s.
terezije. — tiirk.  terazg.

terg- : trignati, trigati reissen. iter.
križati, trezati. vistrigi: byhivi vistrizč.
nsL trgati, targati meg.  trgatev iceinlese.  trzaj
travo ruft man den schiveinen zu Ukrain.
b. trigna, trigam, trignuvam ausraufen;
aufbrechen.  kr. trzati, trgatva voeinlese.

s. trgati, trzati, trzmati se sich reissen.
Ver gl.  obstrzati se im iveggehen zaudern.
C. trhnouti, trkati, trk riss.  pfitrž f.  strž
bruck,  stržek, ktery se strhl abtriinniger.

litržka abbruch.  p. targnac, targae (tar-
cLač). Vergl.  kaš. terzac fltehen.  polab.
t&rgne hechelt.  t&rzeny gehechelt.  os. tor¬
bar, terhač. storhi flachsieerg.  ns. tergas.
stergi werg.  wr. (razdorgnuč). r. torgnuts,
torgatb. terzatb. alt.  tergnuti. vostorgi ent-
ziickung.  — Man vergleicht ai.  tarh zer-
reissen. gr.  Tpo-pam hangt mit  terg- nicht
zusammen.

tergu: asi. trigi forum..  nsl. trg
markt.  b. trigovec. trigovija. s. trg
ivaare.  č. trh handel.  trhovisko, trho-
vište, tržište. tržiti feilschen.  p. targ
markt.  os. torhoščo. klr. torb. r.
torgi. torgovats. — rm.  t§rg, tirg. tirgo-
vište ON. alb.  treg. lit.  turgus. lett.
tirgus. and.  torg. firm.  tori.

terclitt : nsl. trh last meg. liabd.

prip. 243.  otržen oneratus liabd. Vergl.  s.
teret. sik. tercha. terchaf. žena t'ar-
ehava, taršana. klr. tyrcli. tyrchaty
ung.  — rm.  tgrbat. magy.  terh, tereh
neben  teber.

terijaktl: b. terijali theriak.  č.
teriak. r. teriaki. p. dryjakiew. —
tiirk.  t§rjak aus  Orjptonoj. Vergl.  dryjakuvt.

terk- 1.: asi. triki. nsl. trčati
laufen.  b. triča vb.  s. trk lauf.  trčati,
trkati. p. wytarczka ausfall.

terk- 2.: nsl. trkati, trčiti anstossen,
klopfen.  6. trkati mit den hornern stossen.
klr. potorlmuty beriihren,  prytorknuty ša.
torokaty stossen.

terk- 3.: klr. poterča unzeitige leibes-
frucht.  poterčuk ivechselbalg.  potoroea aus
tork-.

terkolo : asi. trikaljati ivdlzen.  b.
trikolo, tnkalo kreis, rad.  trik olj a, tri-
kalem vb.  — rm.  tirkol. Vergl.  terk- 1.

terillOS-, vielleicht  turmos-: p. wyter-
mosič, wygniešč herausdrUcken dial.  — Ut.
tarmazas.

termit: asi. tremi turris.  s. trijem
halle.  pritvor oliti podtrijemak živ. 52.
p. tržem. klr. tereni. r. teremi. tere-
myj, pochožyj na teremi. — magy.  terem
saal. rm..  tgrini. alb.  trem atrium. gr.
Tspegvov.

ternu

355

teta

ternu: asi. trtni dom.  trinovi.ni.
nsl. trn. trnek hamus.  b. tran. trme
coli.  tnnka schlehe.  trinikop haue.  s. trn.
trnokop reute.  trnomet. č. trn. p. tarn nicht
blos in ON.  tarnka, tarka. tarnie. Da-
neben  ciern (ciernia), cierii (cierni) stacliel.
cierznie coli. und  tarn. Dem ursl.  ternti
standen gegeniiber ursp.  tjernu und  tjernju:
aus dem ersteren entiuickelte sich  tj ar n,
tarn; aus dem letzteren  tjeni, ciern.
polab. tren. os. ceni. ns. šeni. ser
liamen an der angel: daneben  tarnik, ter-
nik, ternka schlehenartige frucht.  klr.
tern. teren ung.  terne coli.  ternopoF. r.
terni schlehe.  — rm.  tgrn. tgrnokop. tgr-
nomšte spreu, icaff. alb.  ternakop. got.
thaurnns. ahd.  dorn. ai.  trna grashalm.

terp- 1.: asi. utnnati, utripati er-
starren: durch steig.  torp-, claraus  n trapa.
ecstasis, eig. torpor. Hieher gehort  tripiki
herb.  tnpostb. nsl. otrpnoti, strpnoti.
otrnenje zubi habd.  utripati habd.  trpek,
b. otnpna, otrma vb.  tripki conmdsion.
tn.pča herb sein.  kr. ovce strple gelte
schafe: ver gl.  stera. s. trnuti. protrnuti.
o. trpnouti. trpky. otrpčiti. p. tarnaš,
cicrpnac. cierpnieš. cierpki. kaš. scerzply
fiir r.  čachlyj, p.  šcierply. os. scerpnyš.
ns. sčerpnuš. klr. poterpnuty, zaterpnuty:
daneben  strcpomty und  storopity. potoropity
v on schrecken ubermannt icerden. r.  terp-
nutb (audi vor furedit).  oterpi., toropiti. sja
fiirchten.  otoropi, eig. erstarrung.  — rm.
toropelg, aus dem. r. Ut.  tirpti. lett.  tirpt.
lat.  torpere.

terp- 2.: asi. tnpeti leiden.  nsl.
trpeti. Durch steig.  torp-, daher  trapiti
gualen habd.  b. trap j a vb.  kr. trapiti,
s. trpljeti. trpež geduld. 6.  trpeti, otrap
qual.  utrapa sorge.  trapiti gualen.  p.
cierpieš, alt  cierzpieš. cierpiedliwie neben
cierplivvie. trapiš neben dem r.  torpič aus
*toropitb. os. šerpješ. trapiš. ns. šer¬
pješ. klr. terpity. trapyty. r. terpetb.
vsuterpi, vsuterepa, ivas man ertragen Jcann
dial. Das fehlen von  trop-, torop- mochte
ich nicht dem  torp- entgegenstellen.  — lett.
terplt aushalten.

tersi : s. trš in ON.  — Vergl. rm.
tgrš gebiisch.

tertil : nsl. trta wiede rib.  trta, vinska
trta tveinrebe. Urform  terta problematisch.

tertorii : asi. triton x dpzapog.  tn-
ton.ski sin.  — Aus dem gr.

torzija b. s. schneider.  — tiirk.
terzi.

terzvu, sterzvu: asi. trezvi sobrius.
nsl. trezev, trezen, trezek. treziv trub. meg.
streziv, trezbik meg.  strežen rami. 1. 116.
b. trezven, tifrez aus  tvirez. tivreznost.
s. trijezan. č. strizv^. strizlivy. p.
trzezwy. otrzežwieš, daneben  okrzezwieč.
os. strozby. klr. tverezyj aus  terezvyj.
trezvyj. otererezvyty, otverezyty. wr,
cerezvyj, cverezyj. ocvereziš. r. terezvyj.
trezvyj. dial.  tverezyj, tvereznyj. otverzetb
aus  otverezetb. — rm.  trez.

tes-: asi. tesati, teža caedere.  raste-
sati naz. 11.  teši assula.  tesla securis.
teslonosi pelecanus.  nsl. tesati, teslja
zimmeraxt.  tcseliea, tesilnik art axt.  teslo
hackstock.  b. teša, tesja vb.  tesla. s.
tesati, tesla. č. tesati, tcs hieb.  tesla
deichsel.  tesar, dial.  cesar. p. ciosaš,
ciesaš. cios. ciešla Zimmermann,  ciešlica,
siekiera do ciosania. tesale kurzes breites
schivert und  tesarz fiir  ciešla sind č.
tesak, tesar. os. šesaš. šesla. klr.
tesat,y. r. tesatb. teši. teslo, tesla. —
rm.  teši vb.  teslg. alb.  teslic. lit.  tašlti.
tesllče. lett.  test. ahd.  delisa. gr. xiv.v mv.
ai.  taks. takšan holzarbeiter. zend.  taš.

teste b. s. dutzend.  — tiirk.  teste
biindel.

testemell : b. testemel art tiichel.
kr. testemelj : operi mi testemelj Stari pisci
2. 512.  — gr.  vTsarspikt mantile. tiirk.
testimel.

testi rti: s. testir erlaubniss.  b. testi-
jer. — tiirk.  testir.

teta asi. nsl. muhme.  b. teta. tete
'dltere schivester.  s. teta, tetka. č. teta.
p. ciotka. ciotuclia fieber.  os. četa. ns.
šota. šotka fieber.  Šeško cousin.  klr. fitka.
wr. cetka, cešucha fieber.  r. teta. —
lit.  teta. tetis vater.

23 *

tetervi

356

timoiiti

tetervi: asi. tetrevb, tetrja fasan.
s. tetrijeb. č. tetfev. p. cietrzew. cie-
cierza, cieciorka. klr. čižvir. tetervak,
katervak. wr. cecer, ceceruk, cecerluk,
cecei’a. r. teterevn, tetera, teterja, te-
terka. — preuss.  tatarwis. lit.  tltaras,
teterva. lett.  tlters, tetteris. t oestfinn.
tieri. gr.  tšrpti;, lizpocE,. lat.  tetrao. ai.
tittiri. pers.  tedzrev. Das aus Asien
stammende ivort bezeichnet in den verschie-
denen slav. soioie in den asiatischen sprachen
verschiedene vogel.

tezgjachu : b. tezgjah iverkstčttte.  s.
tezga, tezjaj. — Mirk.  tezgjah.

te- : klr. vyfijaty, vytivaty aussinnen,
unfug treiben.  zativy ranice.  wr. začejač,
začevač. r. zatbjath, zatevatb. zateva,
zateva.

teles, telos: asi. telo simulacrum,
volumna, tentorium, corpus, aetas: vergl.
kr.  kip corpus.  telište simulacrum.  nsl.
telo, gen.  telesa, tela. b. telo. s. tijelo.
č.  tSlo. p. cialo. cielesny. os. 6elo.
ns. želo. klr. filo. r. telo; dial.  telb.
telo ist vemvandt mit  ste-na: W.  ski, telo
daher scliatten, abbild, bild. Vergl. got.  leik,
ahd.  lili.

tčm- : klr. t'amyty merken.  tamka,
pamjat t'amuščyj, rostoropnyj. net'am be-
sinnungsloser zustand.  nesfam vergessen.
temesyty erratlien.  wr. čarnie rathen.
cemib bemerken.  pričam. r. tjanrb ge-
dachtniss:  vzjatb vi. tjamr.. tjamitb ivissen.
vtemljatb. zatemjašitb. — lit.  tenriti s sich
genau merken.

tčmeil : asi. tem§ scheitel.  nsl. b.
teme. s. tjeme. č. teme, temš, tyme,
temeno, temeno. dial.  čemyno. p. ciemie.
kas. cemie neben  vierzglovje. klr. timja.
r. temja.

terja- : asi. terjati sectari.  nsl. tirati
fugare, treiben.  terjati, tirjati (dolg, koga),
b. teram vb.  poteram, potirvam vertreiben.
potera rotte.  s. tjerati treiben.  potjera
insecutio.  os. čorie jagen.  cer bahn.  ns.
seris schnell dahinzielien .  — rm.  potere auf-
ruhr. alb.  potere.

testo asi. nsl. b. teig.  s. tijesto. fi.
tšsto. p. ciasto. polab. fostii. os. 6esto.
ns. šesto. klr. tisto. r. testo. — magy.
teszta. lit.  tešla, tašla. tes-to, dessen  s
urspriinglich palat.  k ist.

tlblo, tibla nsl. biigeleisen.  klr. te-
glavoš ung.  — magy.  tbgla-vas. tegldzni.

, tigantl: asi. tigan pfanne.  tiganisati.
b. tigan. s. tigan, tiganj tiegel.  r. ta-
gam>. — rm.  tigae. alb.  tigan. gr.
tv5Y«vov. ngr. vr}~pd'H.

tiehil : asi. tilro stili,  tihnati. vtišati.
zatišije. Durch steig.  utešlia trost.  tešiti
trdsten.  nsl. tih. b. tih, tih r i>k. tikom
adv.  uteha. s. tih. utjeha. č. tichy.
tišiti mitigare.  tešiti consolari.  p. cichy.
cichnad. pociecha. uciecha. cieszy6. polab.
taicliy. putiisat štillen.  os. cichi. cešic.
ns. sicky. klr. tychyj. poticha. wr.
eichmeh stille.  spocecha. r. ticliij. tich-
nutb. tišitb. tišknutb, tišnutb. tešite. potecha.

— rm.  tikni ruliig sein. lit.  tikaš, patl-
kos, pataika unthatigkeit.  tešiti, pateša
labsal.  pateka. Vergl. ai.  tuš sich beruhigen.
tušnim stille. zend.  tusna.

tijlinii: r. tiuna>, tivuirr,, tivorn. art
amtsperson.  tojonn dial.  p. civvun, tywun,
tywun, tywon. klr. tyvun. wr. civun.

— and.  tlijonn. altschived.  thiun die-
ner. lit.  tijunas, tevunas haupt einer  tuvu-
nija gau.

tika-: r. tikate wie der speclit schreien.
tiku: asi. tikn speculum.  tikrr>, tilcrb.
tyk , brr. naz. 124. mladen.  tyk , irb naz. 147.
Vergl.  tikati adsimidare.  — tiker,

tiikor, tytikor soli das čuvaš,  ttigiir, tii-
giirt sein.

timaru : b. s. timar pflege.  — turk.
timar.

timeno, timenije asi. lutum.  os.
tymjo, tymjena, tymjenišco sumpf.  ns.
tymjenca. Vergl.  klr. timenyča unreinlich-
keit am leibe.  r. timcnbe fiir  dremota.

tiinonil: nsl. timon ruder trub.  kr.
tumun. s. timun. — alb.  temon. it.  ti-
mone. Daher tiirk.  diimen. b.  djumen.
s.  dumen. dumenisati. alb.  diimen.

tina

357

tobol-

tina asi. lutum.  b. tina schlamm.
klr. tyna wasserfaden.  wr. tyn, tvari.
r. tina. — rm.  tin§.

tipa- : nsl. tipati betasten.
tifmenu : nsl. tirmen grenze.  kr.
trmen frist.  —- it.  termine.

tiru: nsl. tir, gen.  tira, der raum im
thurm, ivo die gloclcen hangen rib.

tisk-: asi. tisnati trudere.  tištati (ti-
štg). tiskati premere. Durch steig.  teski
angustus, torcular.  uteštati comprimere.
teskota. teskini, tesbni angustus. Mit
teski torcular ist ivohl  tcštiti fundere zu
verbinden: man vergleicht es mit lit.  tešketi
spritzen.  nsl. tisnoti, tiščati, tiskati, so¬
teska engpass.  tesen. b. stisna vb.  tiskam
vb.  tesen, tišina gedrdnge.  kr. tisk uz  varoš
knapp an der stadt.  s. tisnuti, tištati,
tiskati drilcken, stossen.  tijesak, tijest
presse.  tještiti pressen, keltern.  tijesan. č.
tisknouti. tisk druck.  tisen klemme.  tesny.
p. eisnač, ciskač veerfen.  eisnač, dawič
dial.  wycisnač, wyciska6 auspressen.  pocislc
lanze.  cižba (ciešh, tlum, šcisk) gedrdnge
beruht auf  tisk-bba: cižba, sidla na p taki
ist č.  čižba vogelfang von  čihati auflauern,
das  p. czygač lauten wilrde.  ciasny. kaš.
cesnanc drilcken.  os. ciskač iverfen.  česny.
ns. šisnuš schieben.  šesny. klr. usta sty-
ščena, stysneni chrest. 260.  wr. scisk.
cižba mange, aus dem p.: vergl.  cižma enge.
r. tisnutb, tiskati driiclcen.  tesnyj. — rm.
tesk presse.

tisti: asi. tisi taxus.  tisa pinus.  tisije
cedri.  nsl. b. č. tis eibe.  s. tis Idrclie.
p. cis eibe.  kaš. ON.  cisine eibenhorst.
r. tisi eibe.  — rm.  tis§ taxus. magij,  tisza.

tita, titbka r. zitze.  p. cyc, fremd.
Vergl.  cica. siis-.

tj ud-: č. couditi, ciditi reinigen.  coud-
ny rein, hiibsch.  p. cudzič striegeln. Vergl.
č. necuda unverschdmter mensch.

tj ud ju: asi. štuždi > fremd: daneben
čuždt, tuždb. nsl. tuj; ptuj meg.  b.
čužd, čuž. čužina mil. 24. 376. Vergl.  tugi
zemjanin mil. 475.  s. tudj. tudjin. č.
cizi aus  cuzi. p. cudzy. kaš. cezy.
polab, ceudzi. os. ns. cuzy. cuzba. klr.

čužyj. wr. čužbina. r. čužoj. čužbina.
dial.  cudyj. — Vergl. got.  thiuda volk,
ahd.  diota, (lit.  tauta. tautininkas ober-
lander, deutscher auslander) und nsl.  ljud¬
ski fremd. Wenn die ableitung  r on thiuda
richtig ist, dann ist von  tjudjii, štuždb aus-
zugehen.

tjudo: asi. študo, čudo wunder.  nsl.
čudo. b. čudo. čudosija. kr. čuda viel.
s. čudo. sik. čud. p. cud. čudo. klr.
čudo. r. čudo. — Ut.  cudas, čudas, ent-
lehnt. magij,  csoda. micsoda ivas.  čudos.

tjudu: asi. studi, študini, študovini
neben  čudi, čudini riese.  klr. ščud, velet,
ispolyn, obrym chrest. 405. 488.  r. ščudi.
Wohl nicht vom volke der Finnen  čudb, ein
Finne  čudini: eher mochte das wort mit got.
tkjuda volk, etwa das germanische, plur. auch
die heiden, zusammenhangen. Vergl.  tjudjii.

tjlldi: asi. študb mos z(>6-oq: daneben
čudb. s. čud naturell.  čudati se scheu
werden.  učuditi. č. cud boni moreš.  cudny
bene moratus: vergl.  tjud-. r. pričudy
launen.  nsl. čud neigung.  —- Ob rm.
čud§ drger und alb.  kjudg, čud§ hals-
starrigkeit hieher gehoren, ist ziveifelhaft.

tj tiska: s. čuska ohrfeige.  čušiti. —
Vergl. mgr.  zotjaoi;.

tj ut-: asi. štutiti fiihlen; daneben  čutiti,
nsl. čutiti. s. čutiti, ocutjeti. č. cit.
cititi, cejtiti; alt  čutiti, procitnouti, dial.
procdtnoti, emoachen.  p. cucič, czucič
loechen.  ocucič sie, ocknač sie enoachen , ocy-
kač sie, aus  octnač. os. cučič empfmden.
klr. oščuščat y fiihlen.  očutyty ša erscheinen.
očnuty ša envachen.  wr. očučič. očnuč
ša, očinač ša envachen.  očinuč ša. r. oču-
titi sja tichonr. 2. 65.  oščutitb. očutitb sja,
očutnutb sja, očunutb sja, očnutb sja er-
machen.

tlap -: kr. s. tlapiti durclieinander
traumen.  tlapan nugatorius mik.

tiapi-: asi. tlapiti mitigare.  vistlapiti

retinere, arcere.

tlaska-: b. tlaskam stossen.  (č. tla-
skati schnalzen).

tobol-: asi. tobolbcb saccus.  nsl. to-
boloc 'kocher.  s. tobolac beutel.  tobalica.

358

tojadti

č'. tobola, tobole. p. os. tobola. (ns.
tobolica eintagsjliege, toblize).  klr. tobola
scheide:  meč is toboloju. tobolka. r. to-
bolecn. — lit.  tobelis, tapelis.

tojadtt: p. tojad sturmhut:  wilczy jad.
Vergl.  toješč giftrourzel.  tojna hundstod.
Alan fiihrt ein d.  tliorhat an.

tojaga asi. b. stoclc.  s. tojaga, toljaga.

— rm.  tojag. tiirk.  tojaka.

toka: s. toke art metallene platten.

— rm.  toak§. magy.  toka holzerne glocke.
tiirk.  toka schnalle.

tokinaku: b. s. tokrnak schldgel.  r.
tokmačrb, tokmart. — tiirk.  tokmak.

toku 1.: os. tok balz.  tokač balzen.
p. tokowač. Onomatop.

toklt 2.: asi. toki. theca.  nsl. tok
futteral, koclier.  — rm.  tok.

tolihu: nsl. tolih dolch habd.  č. p.
tulich. — nhd.  dolch: das ivort gilt als slav.

tolovaj, tolvaj nsl. rčiuber.  — magy.
tolvaj, das auch tiirk. ist:  tulvaj.

toni- : asi. tomiti circumagere, vexare.
nsl. tomljati, temljati. s. zatomiti unter-
driicken.  klr. tomyty. istoma ermiidung.
wr. tomič. r. tomiti. ermiiden.  torna dial.

— lit.  staminti ddmpfen.

tompantt : asi. tapamb, timpani. tym-
panum.  b. tipan trommel.  — rm.  tim-
p§n§, timpgng. Ans dem gr.  wp.xotvov, ahd.
timpana.

tomptl-: asi. tapn stumpf.  otapeti
stumpf iverden.  nsl. top; daneben  tum-
past. b. ti.p. s. tup. 6.  tupy. tupiti.
p. tepy. tepič verderben.  potepny verdammt.
os. ns. tupy. klr. r. tupyj. — rm.  t§mp.
magy.  tompa. leti.  tups. Man vergleiche
e. potupa verachtung.  p. potepa, wzgarda
zof.  otepno, ponuro dial.  klr. vtupyty
očy v zemlu den blick zu hoden senken.

toniriiku: b. s. tomruk fussschelle.
p. temruk. — tiirk.  tomruk.

tone a : asi. tača regen.  nsl. toča
hagel.  s. tuča dasselbe.  č. tučc. p. tecza
regenbogen.  kas. tanča regenivolke.  polab.
toča ivolke.  os. tučel dasselbe.  r. tuča fin-
stere ivolke.  — leti.  tuča regenivolke.

top olj a

tonga: p. tega (fehlt bei Linde),  kaš.
tanga regenbogen. Vergl.  teng-.

toncll- 1.: asi. potahnati exstingui:
aglije potahnati, mladen.  svešt§ potahly.
tašiti exstinguere.  a beruht auf  utahnaha
penija cessavunt cantus.  p. przyt§clmač.
klr. potuchaty erloschen.  potušyty. wr.
tuchnuč, stuchač exstingui.  tušič exstin-
guere: daneben  tusič, mit p.  si. r. tuch-
nutb. tušitb. Vergl.  nsl. potuhnoti stili iver¬
den.  potuha unterschleif, tiicke.

toncll- 2.: nsl. otohniti se, ispriditi se.
zatohniti dumpf g iverden.  zatohel dumpfig:
zatohlo vreme, otohlica schiviile.  utohniti.
kr. tuhljiv humidus, graveolens. č.  tuch-
nouti miiffen.  stuchly miiffig.  potuchnouti
ersticken.  p. technač: zatechnie žyto. os.
tuchnyc. tuchly, tuchy dumpf, faul.  wr.
tchlič faiden machen.  r. tuchnutb faulen.
tuchlyj. Vergl.  s. tušiti ddmpfen, schmorren.
tuhinjati.

tont- : asi. tgtbni, schall.  tatbneti.
tatbnati. s. tutanj. p. teten, tenten
trampeln.  — lit.  tuntnoti klappern.

top- : asi. tonati, topnati immergi.
utapati. potopn. topiti immergere.  utapljati,
nsl. potonoti. potop, topiti, oton tiefe des
ivassers.  b. tima, potimuvam, potenvam,
poti>yam einsinken.  topja eintauchen.  s.
tonuti. topiti uberschivemmen.  č. tonouti.
topiti. Vergl.  tune vertiefung im jlusse aus
top-nja. p. tonač. topič. Vergl.  tonia,
tori, č. tune. kaš. topicel fiir r.  topt, bo-
loto. os. tepič ertranlcen aus  topič, tonidlo
sumpf.  ns. tori tiimpel.  klr. vtonuty.
Vergl.  zatona untiefe. Vergl.  zaton fiir r.  za¬
livi,. r. topnutb. toplyj nass.  topiti,, topb
marast.  topkoe mesto. Vergl.  tonja, zatonu
geschutzte budit.  — rm.  potop. magy.  za-
tony untiefe. Vergl.  p. topič, przetopič
durchbringen.  r. protopitb. — lit.  prata-
piti perdere.

topol ja, topok asi. pappel f  nsl.
topol. b. s. topola, č. topol. p. topola,
os. topol. ns. topol. klr. topola. r.
topoli,. — lit.  tapalas. magy.  topoly. alb.
tupliri. Man vergleidit lat.  populus.

359

tovarft

toporu

toporu : asi. topom, hacke.  toporište
hackenstiel.  nsl. topor. toporišče. b. to-
por. toporiška. č. topor. toporište, topori-
sko. p. topor (nicht von  ciepač). topo-
rzysko. kaš. topor. os. toporo. toporišeo.
ns. toporišeo. r. to p o ra. toporišče. — rm.
topor. topor§šte. magy.  topor. Iturd.  tefer,
tevir. arm.  tapar. tiirlc.  teber. Ein pers.
luort,  tabar, durch liirken in der ersten
periode den Slaven Ubermittelt. Aus dem
slav. kam das wort in das finn.  (tappara)
und slcand.  tapar.

topu : b. s. top kugel.  — tilrk.  top
kugel, hallen. Daher b. rm.  toptan im
grossen.

to raku: ar. toralm lorica.  — gr.  6wpa<;.

torba nsl. b. s. č. p. klr. r. tasche,
sacli.  — magy.  turba. rm.  torbg, tolb§.
alb.  torbg. preuss.  tarbio miihlkasten. Ut.
tarba, tarbas. lett.  tarba. ngr.  Top^a?.
tilrk.  torba.

torcli- 1 •: klr. potorochtity dahin
kollern. Nicht auf eine einfachere form
zuriickfiihrbar: dasselbe gilt von  klr. toro-
pata schivdtzerin und von  ottorosaty ab-
schiitteln.  r. torokn sturmivind bringt man
mit s.  trkati cursitare in verbindung.

torek- 2.: r. torochnuti,. tracknutb
schlagen dial. Ver gl.  vytarašitb (glaza).

torku!a nsl. olpresse.  s. trkulj vi-
nacea.  — it.  torcolo. ahd.  torcul. nhd.
bair.  torkel.

torku : asi. traki, fascia.  nsl. trak
band, strahl.  kr. trak band ung. strahl
mik.  svitli traki frankop.  s. trak band.  tra-
kavica bandiourm.  č. trak. tračec torgues.
dotrakaf dial. fiir  dotalmouti. p. troki.
troezek dial.  troczyč binden.  os. ns. trok.
klr. zatoročyty binden.  toročyty plaudern.
toroka krause faser.  troky, davnoe ubrane
šidla ist p.  r. toroka plur.  toroeitb dial.
utoroka. troli r b schabrackengurt, ar.  troki
sind p.  — preuss.  tarkue, wohl nicht  tarkne.
lat.  torqueo. gr.  tpazoc funis. Vergl. ai.
tarku spindel.

tormazti : r. tormazi. hemmschuh.
— Vergl. gr.  t oppo?.

torna- : as. tornati turnieren.  — fz.
tournoi. ngr.  lopvscrtov. mlid.  turnei, vom
lat.  tornus.

tornadi: nsl. kr. trnac porticus ung.
sik. trnac, dom na sloupecL. klr. tornac
ung.  — rm.  tirnac. magij,  tornac.

torni!: r. pritornyj von unangenehmem
geschmack aus  pritoronyj. asi. pritram
amarus, foedus:  pri tram, dbnb, patb ; pri-
trana maka, stmn.tb. ne pritrani se o
silrb. Vergl.  ter-.

torp- 1.: p. roztropny klug.  klr.
roztoropnyj. r. rastoropnyj. — lit.  strop-
nus, entlehnt.

torp- 2.: p. stropic sie. storopič si^
sich entsetzen: das letztere ist r.  klr. toro-
pot sdiauder.  r. toropetb erschrecken.  oto-
rop-b. potoropb f. Vergl.  terp- 1.

torp- 3.: klr. toroplyvost eile.  r.
toropi eile, sturmivind.  toropitb beschleuni-
gen.  toropetb eilen.  toroplivyj. toropyga.
Vergl.  klr. vtoropaty begreifen.

tort or- : 6.  trdtofiti sdmatzen.  wr.
taratarič. r. torotoritb, taratoritb, tarado-
ritb. taratora sdnečitzer. Vergl.  s. trtositi.
W.  ter-.

tortni: S. toranj thurm.  nsl, turen,
kr. turam ns. torna. klr. toron, turna
ung.  wr. turma. r. tjurma kerker.  —
magij.  torony, das aus dem d. unmittelbar
entlehnt sein kann. rm.  turn. lit.  turrne,
turmas. ahd.  turra, turri. mhd.  turn,
turm, aus lat.  turris.

torarišti: asi. tovarištb genosse.  nsl.
tovariš meg.  tovaruš hab d.  tovarih res.  kr.
tovaruš. č. tovaryš. p. towarzysz. os.
tovafš. ns. tovariš. klr. tovaryš. wr.
tovariš. r. tovaryši, neben  tovafišča. —
lit.  tavorčius, tavarčius, tavoršeius. magy.
tars. rm.  tovar§š. šti ist unhistorisch.

tovarn: asi. tovarn merx, onus.  nat.o-
variti. tovarinn asellus.  nsl. tovor last,
saumsattel.  tovoriti, tovornik. b. tovar
last.  tovarja beladen.  kr. tovor t lasf.  to¬
var esel.  s. tovar pferdelast, esel.  tarni
in  tarna kola frachtwagen beruht auf magy.
tar. č. tovar, zboži. sik. tovar ivaaren.
p. towar, klr. tovar hornvieh, ivaare ; zelt

tovorna

360

trens-

chrest. 486.  kon tovarnyj lastpferd.  wr.
tovarna, r. tovarn herde.  — lit.  tavoras
waare. 'magij.  tar. tarnok ist slav.  tovar-
nik. m. tarnic§. tiirk.  tovar. r.  tovarn
leder ist gr. iojapi.

toverna, tovirna nsl. schenke. s.  to-
virna. — nhd. dial.  tafern. ngr.  xa(3špva.
lat.  taborna.

trn- : asi. trajati durare.  b. traja
vb.  smce ne traje ertrdgt as nichb.  s. tra¬
jati. os. trač. ns. tras. — rm.  traj lahen.
Vergl. ai.  tra servare. Danaben  5. trvati.
p. trwač. klr. tryvaty. vytrevalyj. wr.
trvac. trvalyj. tryvao. — lit.  trivoti er-
tragen.

trač- : nsl. tračje leere bolinenhulsen.
— Man vergleiclit it.  'straccio fetzen. Form
und bedeutung weisen auf  ter-.

trag- : nsl. vtragljiv trcige mag.  vtra-
gati so faul sein.  traga, vtraga se mi, vtraga
me je ich bin zu faul.  — ahd.  tragi. mhd.
mih betraget.

tragu : asi. tragi posteri, in s. guellen,
eig. vestigium.  nsl. trag spur.  tražiti in-
vestigare habd. spiiren TJlcrain.  b. traža
vb.  s. trag fussstapfe.  traga thierrasse.
natraga anicuchs.  natražke riichlings.  ostrag
hinten.  stražnji hinterer.  tražiti suchen.  kaš.
tragi, tregi fiir r.  nazadi.

tra!j6 plur.  nsl. TJlcrain.  kr. trag-
bahre. Vergl.  s. tranja trage.  p. tragi. —
magij.  taraglya. Aics dem d.

trampa b. tausch.  s. trampa. tram-
piti. — tiirk.  tranpa, tgrampa aus it.  tra-
muta.

tramu: nsl. tram tragbaum. č.  tram.
p. tram. os. trama. ns. tram. — nhd.  tram.

trapeza, trepeza asi. mensa.  tripe-
ziea. b. trapeza. s. trpeza. p. r. tra¬
peza. — gr.  t  parcela.

trapu: asi. trapi grobe.  b. trap.
s. trap riibengrube.  — rm. alb.  trap.
Man vergleiclit Ut.  tarpas zvoischenraum,
Iduft :  trop, torop felilt.

trata 1.: asi. tratiti absumere.  nsl.
tratiti verioenden, verschivenden,  potrata,
zatrata. s. tratiti verlieren.  č. tratiti,
p. trata, strata, utrata, tracič. utracyusz.

os. stracic. klr. utrata. tratyty hinrichten.
stratenec dar verlorene.  wr. trata, tracic.
r. trata, utrata, istrata. tratitn. trača, utrača.

— lit.  trotlti gualen, schadigen, durckbrin-
gen.  patrotka verlust.

trata 2. nsl. rasen, rasenjlache.  tratina
habd.  kr. trata. s. tratina. č. trata,
trat flur.  — mhd.  tratte. bair.  trat f.
viehtrieb. magij,  tarata.

trata- : asi. tratati, trašta persegui.
tratva: p. tratwa, trafta holzfloss.  —■
d. preuss.  traft, trift sclnvemmen des hol-
zes ušiv.

travlu: asi. travli, tra vliva, balbus.

— gr. xpcc$\6c.

treli- : č. trefiti treffen.  trefunk zufall.
p. tre ti e, trafie. trafunek. os. tšechič. klr.
natrapyty. wr. trapič ša. trapla zufall.

r. trafitb, dial.  trapiti.. — lit.  troplti. ahd.
treffan. niederd.  drapen.

trelja: nsl. trlja mullus barbatus.  —
it.  triglia. gr. zpof/p.

trem- : klr. tremt'ity zittern.  — lit.
trimti. gr.  Tpqj.w. lat.  tremo.

trens- : asi. t,r§sa, tresti erschiittern.
tresika, tresavica, tresbcay?e&e)'. Durch steig.
tronsu: trasi erdbeben.  trasiti erschiittern.
mera potrasbna. nsl. tresem, tresti,
tresorepka bachstelze.  treslica, trešljika
fieber.  trositi. b. trese me ich fiebere.
treska fieber.  tns erdbeben.  tnsja schiitteln.

s. tresti, tres. č. tresu, trasti schiitteln.
tras, tres. trasofitek motacilla.  trousiti ver-
streuen.  trus verstreutes.  iitrus schafmist.
otrus schlacken.  p. trzese, trzašč. trze-
sawa, trzesawisko molirboden.  trzesidupka
motacilla.  roztrzasač, strzesawač. polab.
trase schiittelt.  os. tšasc. trus verstreutes.
trusyc. ns. tšesč. klr. trjasu, trjasty.
trus erdbeben chrest. 486.  trusyty. strus-
nuty chrest. 415.  wr. tresu, trešč. tre-
clianue. trjasca fieber.  trjaskij, daneben
drjazkij, zittemd.  trus. trusko rilttelnd.  r.
trjasu, trjasti. partihel  trjasi (tresi), trja-
chatb. vstrjachivatb. protrjasyvatb. trjach-
nutb. trjasavica. trjasina morast,  trjasoguzka
motacilla.  trusitb. b. tnsja suchen, aus-
stauben scheint auf  trasi zu beruhen.

trentafilti

361

triki da

trentafilti : b. trindafil, triafil rose.
s. trandovilje. — alb.  trendafilj. n gr.  Tptav-
td(puXXov, TpavTaouXXov.

trep- 1.: asi. trepeta ziltern.  trepe¬
tati, treperiti zittern.  nsl. trenoti, tripati
blinzeln.  trnutje crell.,  trenek, trip augen-
blick.  trepavica augenlid.  trepet, trepetati,
trepetika zitterpappel.  b. trepna vb.  tripka
zittern.  trep tja, treperja vb.  kr. tripavica
augenlid ung.  s. trenuti. tren augenblick
aus  trep-ni; daneben  trem. trepavica. tre¬
petati. trepetljika, jasika. e. trepetati,
p. trzpiot. trzpiotač, trzepiotac. os. tše-
pjeta6. klr. trepeta zitterpappel.  wr.
trop zittern.  r. trepeta, trepetate.

trep- 2.: asi. trepati palpare.  nsl.
trepati lclopfen. Vargi,  trop, tropine treber.
b. trepja todtschlagen.  tropna, tropam
lclopfen.  tropot gerausch.  tropotja stampfen.
kr. trepati. s. trepaea. trop, tropine,
č. trepati klatschen.  p. trzepa6. trop spur,
fdlirte.  vytropic auffinden.  ns. tšapaš.
klr. potripaty sanft schlagen.  vytripaty.
trop spur clirest. 486.  potropyty treten.
wr. trepač, tropac. trop fdlirte.  trap pfad.

r. trepatb. trepalo. tropnutb. tropi pfad.
otrepki tverg.  otrepbe, trjapki, trjapse
lumpen.  — Vergl. rm.  otrep, otrepg ivasch-
lappen. lit.  trepti stampfen.

trep- 3.: vergl.  nsl. trnoti, utrnoti,
utrinjati das licht putzen.  otrnek Ukrain.

s.  trnuti. utrnjivati. Ehedem nsl.  utri¬
pati bel.

treska r. stockfisch.  —• and.  thorskr.
schived.  torsk, nicht d.  dorsch. lett.  durska.

trešeli: s. trešelj, intrešelj, antrešelj,
ono što se na natovarena konja metne
odozgo medju strane. —■ Von mlat.  intra-
sellare.

trebjcs, trebjos: nsl. trebje, gen.  treb
jesa: daneben  trabje, gen.  trabjesa. Ferners
trap/, treblji, on del voza, kije vtaknjen
mej podvoz in mej oplen. In andern
gegenden  trobe rungschemel am ivagen.
trobje, gen.  trobjesa, rib. gabelformiges
holz.

tresk- 1. „schallen, scldagen, bersten" :
asi. tresnati, treštiti ferire.  trdštati, tles¬

kati strepitum edere.  treski schall.  treska
splitter. Vergl.  troska fulmen.  nsl. trds-
noti, treskati niederschmettern.  trdščati ber-
sten.  treska, trska splitter , span.  triesak venet.
b. tresna, trišna, trešta, trišta, treskam
schlagen, prasseln.  treska splitter.  tresi k
gekrach.  s. tresnuti niedenverfen.  treska
splitter.  trijesak, trijes fiir  grom. c.
tfešteti prasseln.  treštSti, tfaskati, tflskati
krachen.  treštiti schlagen, dass es kracht.
tfiska span.  tfištka. Daneben mit tonen-
den consonanten  drizhati schleissen.  dfizlia
span.  p. strzasnac zerschmettern.  trzesz-
cze6 prasseln.  trzaskawica coruscatio.
tržaška span: daneben  drzazga. trzask ge¬
krach, mit unhistorischem  a. kaš. drzozga.
os. tšeska span.  ns. češka, sčeska.
klr. triska splitter: daneben  droska. tri-
ščaty, troskotaty. wr. treskat; breclien.
treska. r. tresnutb. treščata krachen.
treski gekrach.  treščina spalte.  — mapy.
taraezk feldstiiclc. rm.  tresk poller.  tr§s-
net donnerkeil. lit.  taršketi rasseln.  tre¬
sketi knistern. got.  thriskan.

tresk- 2.; p. wytrzeszczyč oczy stie-
ren.  wytrzeszez stierauge. č.  vytfeštiti
oči. klr. vytriščyty očy. Vergl.  trysk-.
tresnti : asi. tresni fimbria.  tresnoviti.
tri, trije asi. tria, tres.  trišbdy, tri-
ždy, trišti, trištb, troičb ter.  trbblaženi.
tretij aus  tertij. tretijaky trima,  trizi tri-
mus.  troj. troica. nsl. tri. trinog dreifuss,
tgrann.  tropotec loegerich.  tretjakovica,
trečakovica, seno tretje košnje. b. triš
ter.  s. triždi, triž, triš, ti-ič. tromiriti am
dritten tage essen: vergl.  Tptvjp.sp^o). č. trč-
noby aus  trojenohy. trpaslik zwerg:  tri pesti,
p. trzonog aus  trzenog. polab. tari, tare,
tarai. triti. klr. tryoi. Vergl.  potrovča drei-
mal.  wr. troždy, troždži, trijči. r. tro-
ždy, trožži, triždy; trechma. vi tri pešk a:
tripjastaki rJ.f)r-/.oc (richtig zioerg) op. 1.
3. 745.  — rm.  troieg. preuss.  tlrtian.
lit.  trls. treji. trečas. lett.  tris. got.
threis. thridja. gr.  Tpet;. rphoc. repice,
lat.  tres. tertius. ai.  tri. traja, trtlja.

trikida: s. tričida dreiarmiger leuchter.
r. trikirij. — ngr.  tpcz/piov.

trima-

362

troska

trima- : č. tfimati halten.  trimač dial.,
aus dem p.  p. trzymač. wr. trimač.
trivlja asi. patina.  — gr.  ipujŽAtov.
trizna asi. pugna.  triznovati. trizni-
šte. natrižnjenije. trizdbn t>  certaminis. Vergl.
trište tribunal.  č. ist  tryzen peinigung.
klr. tryzna todtenschmaus.  r. trizna lucta.

trizili - : wr. triznič phantasiren.

Vergl .. r. natriznivi fiir  nasmijavu, sja op.
2. 3. 591.

trog-: r. tronutb, trogatb beriihren.
nedotroga empfindlicher mensch.

troell- : nsl. trohneti modem,  strohol
to.  otlo deblo. Mit  u: s. truo (truhli),

trula (truhla) morsch, aus  truhta. natruo
angefault.  truhnuti, truhliti faulen.  č.
trouehneti. wr. truchlvj faul.  r. tru-
chavyj. Vergl.  trocha. truch-.

trocha asi. mica.  trošiti impendere.
nsl, troha splitter, bischen.  troliljiv morsch.
b. troha brosame.  trosa brocken.  sn.ce istro-
šeno cor contritum Vinga.  kr. troha,
potrošiti. s. troha, trošiti ausgeben.  č.
trocha, troch. p. trocha. os. trochu
adv.  natrošic bestreuen.  ns. tšocha.
klr. trocha. wr. trucha, potrucha foenum
minutum.  r. trocha. — alb.  troh§. tro-
šitun. Vergl.  troch-. ter-.

trojanu: r. trojani, unter den gottern :
trojanr., chursn., velest, perunn. tichonr.
2. 23.  s. trojan, zidine na Ceru.

trojba s. treuga.  — it.  tregua. ahd.
triuwa treue.

tromba : asi. traba tuba.  trabiti tuba
canere.  trabij qui tuba canit.  nsl. trom¬
ba, troba. trobiti, trobenta posaune.  tro-
belika ivasserschierling.  b. tri.ba. tnbja
vb.  tnbilo. kr. trombita. s. truba.
č. trouba. p. traba. os. truba rbhre.
trubič tulen.  trubjela. ns. tšubiš. trum-
pejta. klr. truba. trumpeta, trembita.
r. truba. trubitt. — rm.  trimb§. trim-
bitg, trimbic§, trimbicg, trombetg, trom-
petg. alb.  trumbg. magij,  toromba. lit.
triuba, truba. trublti. lett.  truba rohre.
trubat. ahd.  trumba, trumpa. nit d.  trom-
pete. and.  trumba. it.  tromba, das fiir
deutsch gehalten wird.  trombetta.

trondu 1.: asi. tr^dr. art IcranJcheit.
vodotradovita uospiuv. nsl. trod kolik,
neka bolečina v črevih. Vergl.  s. trut
art fingergeschiviir.  č. trud zitter am ge-
sicht.  p. trad aussatz.  tredowaty. klr.
trjad, trad (vielleicht asi.  tredr.) geschiviir.
trad/. collect.  trudovatyj. natrud eiter.  na-
trudovat’ity rdudig, aufgetrieben werden.
wr. trudovaty aufgetrieben.  — rm.  trind
duritia, callum; deses.  trinži haemorrhoiden.
trund. magij.  torongy bosartiges geschiviir.
Man vergleicht got.  thruts-fill aussatz. lit.
tresti.

trondfi 2.: asi. tradr. zunder.  nsl.
trot art holzschivamm rib.  trud. s. trud.
č.  troud. r. truta. — Vergl. lit.  trandis
staub des holzivurmes. Nahe liegt die ver-
gleichung mit der W.  ter-: ttr-ondu, etwa
das reiben, das geriebene.

tronosti: b. tronesvam eine kirche
eimveihen.  s. tronosati. — rm.  tirnosi vb.
tirnosel§. n gr.  0pov:d£<i>.

trontu 1.: č. troutiti stossen.  otrutiti.
p. tracič. wstret, str§t abprallen, ivider-
stand, abscheu.  wytr<}t ausstossen.  natret
das herzutreiben.  przetracič fiir  przegryžč
beruht loolil auf  ter-. klr. trutyty, potru-
tyty stossen.  natruta stoss, zvoang.  vstrent
chrest. 1416, aus dem p.  wr. vtručač
einriiliren.  vtrencač ist p.; ebenso  natrent-
nyj; troncič unangenehm riechen;  natron-
cič, natrončivač verletzen.  — rm.  trinti zu
hoden werfen.

trontu 2.: asi. trata crabro.  nsl.
trot dain. 94. brutbiene. Damit vergleicht
man  trolj hummel.  s. trut drohne.  č.
trout, troud, troup. p. trad. truteh, tru-
cien sind r.  os. truta. ns. tšut. wr. tru-
ceh. r. trutent. — rm.  trintor. lit.  tra-
nas. ahd.  treno drohne. Vergl.  kaš. truna.

trontu 3.: asi. trata phalanx, cu-
stodia.

troska 1- nsl. hefe.  troskva treber
von schmalz usw. rib.  s. troska schlacke:
daneben  šlalcnja. č. troska, truska. os.
truska. wr. truščinka treber.  r. troski
plur. m.  salomany, trostlca chleba dial.  —
rm.  troskovin vappa, lora. Vergl.  trocha.

troska

363

trfi-

troska 2. p. kummer.  troskač. strosz-
czyč sie.

troskotfi : asi. troskoti art pflanze
d'Yp(«)c7T(?. troskotati strepere.  b. trosik art
unkraut.  s. troskot vogelknaterig.  r.
troskoti alt fur  treski, troskotats fiir
treščats. •— rm.  troskot pohjgonum avicu-
lare.

trotikti: p. trocik, trociszka, troci-
czka raucherkerzchen.  — Vergl. nhd. osterr.
franzischkerl.

tru-: polab. treuvot trauen, copuliren.
treunik trauzeuge.  — as.  truon. ahd.  trueii.

trudu: asi. trudi muhe.  truditi, truž-
dati. nsl. trud. truditi. b. trud. trudja
se vb.  trudba Vinga.  s. trud. truditi, č.
trud. trouditi. p. trud. trudzic. Daneben
tružyd, nacli dem r.; ebenso  truženik. tružel-
nik. r. trudi. — got.  thriutan beschioeren.
and.  tkraut/. milhsal. Neben  trud ti findet
sich  truhi sin.: damit ist zu vergleichen lit.
trusas, triusas. triusti, trusiu sich beschdfti-
gen, voobei an nsl.  trsiti se sich bemiihen
gedacht werden kann:  trus- 2.

trufi-: b. trufja schmucken.  trufilo
putz.  — Vergl. gr.  rpucu.

trugii, trugla nsl. truhe.  tružica habd.
6. trubla. p. trulica. os. truhla. —
ahd.  truha.

trudi- 1.: klr. potruchnut j vermodern.
potrudi moder,  potruch in  potrudi bilyj
lunge,  potruch žornyj leber ivird richtiger
potroch geschrieben und ist unter  ter- an-
gefuhrt, eig. das kleine: vergl.  drob-, trock-.

trudi- 2.: asi. natruhliti gravidare.
kr. truhla foeta verant.  otruhla gravida
mik.  natruhliti mik.

trudi- 3.: nsl. trušje heuicht,  senen
drobir. kaš. truchlec faulen.  os. tru-
šenki. r. trucha zerriebenes heu, spreu.
Vergl.  s. trušni hljeb, trušnica kleienbrot.
Vergl. W.  ter-, truch-.

trudi- 4. : č. truehly travrig.  p. truch-
liwy furchtsam.  truchlec kraftlos icerden.
potruchle6 erschrecken.  truclilen traurig.
trudilo kummer zof. Hieher rechne ich
truš furclitsamer mensch.  os. truchly
angstlich.  truchlič. ns. tšuchly demiithig.

klr. trusnyk lepus timidus.  wr. truš kanin-
chen.  r. truchnutb furchten.  trusi feigling,
hase, kaninchen.  trusitb furchten. Vergl.
asi. trukviti s§ maža. — lit.  trušis kanin¬
chen. lett.  trusis.

trnke a s i J : p. trukczaszy truchsess.
-czaszy nach  podczaszy: ivoher jedoch das
s in  strukczaszy ruhrt, ist nicht klar.  nsl.
trušar dapifer meg. lex.  trušec. trušati atzen.

— Aus dem d.: ahd.  truhsa^7,o. nsl.
trušati Idsst etn d.  truh speise vermitthen.

trhlo asi. s. kuppel.  — gr.  Tpoukko?.
ngr.  Toupka.

truma, turma nsl. schaar.  s. turma.
trumpa. p. turma. klr. turma, tjurma.

— rm.  turmfi. it.  turma. Vergl.  nsl. č. p.
tropa. — it.  truppa.

trima, trumna p. sarg.  wr. truna
grah.  — d.  trukne, bei Linde.

trimu: s. trun splitter.  truniti be-
stduben.  r. truni lappen. W.  ter-.

tnmtlkfi: p. trunek. klr. wr. tru-
nok. — d.  trunk.

trupa- : b. trupam aufschichten.

trupu: asi. trupi venter, vulnus, tvun-
cus, membrum.  potrupljeni grehomt mla-
den. lam. 1. 98.  nsl. trup korper.  truplo
leib; leichnam meg.  rastrupati confringere
lex.  b. trup. s. trup rumpf.  č. troup
stock, block.  p. trup leichnam.  wr. trup.
r. trupi, trupitb brockeln.  — preuss.  trupis
klotz. lit.  trupeti brockeln.  trupina stiick.
trupus brockelig.  trupinis brocken. rm.  trup
korper.  trupin§. alb.  trup rumpf. Hieher
zielit man  asi. trupis hohl: vergl. gr. xpmde)
bohren.

trii- 1.: 1.  asi. Durch die erste steig.
truti, trova, truja absumere.  istroveniparfic.
otruti vergiften.  otrovi, otrova gift. Durch
die ziceite steig.  otravi, otrava gift.  traviti
absumere.  otraviti. Hieher gehort  trutiti
laedere.  nsl. trovati. trovilo gift.  otrov
prip.  .otrova habd.  otroviti prip.  otrovati
habd. mit einem krankheitsstoff anstecken.
nemoč otravna morbus contagiosus.  b. trovja
vb.  otrova. travja vb.  otrava. s. tro \fisch-
koder.  trovati vergiften.  otrov. Vergl.  zatra-
viti. c. otrava. truf gift dial.  zatrutiti tru-

trti-

cidare.  sik. strovit groš. p. truc, otruč,
zatruc vergiften.  trucina, trucizna. otrawa.
(ns. tšuš entbehren).  klr. utrovyty. otrova.
otrava. natrava. otroj. trojity, potrojity.
otrujity. otruja. muchotvutfliegengift.  otruta.
wr. truic. truizna. trucič. otruta. r. otrute.
otravitb. otrava. pritrava koder,  trutitb
(rybu). otruta. (Alt  s r btrut% eversio).  tra-
vitb verderben, abgrasen lassen.  istrava.
protrava. ■—■ rm.  otravg gift. lit.  tručlti.
tručfna. II. i  asi. Durch die erste steig.
natruti, natrova, natruja (natruiši bon.)
sdttigen. Durch die zweite steig.  natraviti.
potrava speise.  nsl. natrovuechu fris.  č.
potrava. p. potrawa. Ver gl.  trawič ver-
dauen,. verzehren, hinbringen (die zeit ).  wy-
trawič abioeiden.  potraw grummet.  kaš.
potrav grummet.  marnotravc. klr. otrovyty
ša sich gemohnen.  potrava. Ver gl.  strava.
wr. travic abvoeiden.  potrava. lit.  patrova.
Ich fuge hinzu  asi. trava ;  treva gr as.  nsl.
trava, traven april.  b. treva. s. trava, tra-
vanj. č. trava. p. trawa. os. trava. ns.
tšava. klr. r. trava. r. dial.  trava alles
essbare. III.  6. trdviti zehren, verdauen.  p.
trawic verdauen.  klr. trovyty, travyty ver¬
dauen. Die bedeutungen von  trti I. II. III.
scheinen durch die vorstellung „aufreihen“,
„verbrauchen“, „zehren“ „essen‘ {  zusammen-
zuhangen.  natruti sdttigen ist mit s.  najesti
zii vergleichen und  otrova gift hat in  jadi.,
fz.  poison, sein analogom vergl. audi sp.
yerba, d.  gift, b.  bile (by-). W.  ter-.

trti- 2.: r. travitb hetzen, jagen.  klr.
trovyty. p. trawič. klr. travyty, ne-
zhodu robyty.

trucli- : asi. trah^tb Xex tov numidus.
Urform unbekannt.

trup- : s. trpati ubereinander iverfen.
b. trupati aufhaufen. Vergl.  trupa-.

trtts- 1.: asi. triste sdiilf.  trastina.
trestb sin.  nsl. trst. trstje. b. trxst.
traska. s. trst. trska, trščak rohrgebilsdi.
č. trest, gen.  trsti, trti. trti: asi.  tr&stije.
trtina. p. trese rohr, stilus  (trese wina ivird
mit č.  trs zusammengestellt ;  trese in  trešč
miodu ist vielleicht asi.  stn>dx: strtidti). tre¬
ska. trzeia/. rohrsumpf.  trzeina. kaš. strze-

364 tulbenu

cina: daneben  strzana. os. sčina: asi.  trr,-
stina. troska, ns. sčina. klr. trost. trošč,
trošča. trostyna. wr. triscina. r. trostb,
dial.  trestb, tresta: vergl.  trbstb ostrom.  —
rm.  trestie. lit.  strustis holm, rohr im
siebe.  trušas rohr.  trušis schaditelhalm.

trtts- 2.: nsl. trsiti se sich bemilhen.
s. trsiti vollenden.  trsiti se sorgen.  — lit.
trusoti sich bemilhen. Vergl.  trudil.

trttsa: asi. trosa, trosina seta.  —
Vergl. lit.  trusa, trusas im plur. federbusch.

trtisk-: č. treskt, trest strafe.  tresk-
tati, trestati: daneben  tresktati vit.  p.
tresktač, trestač.

trttstt: asi. trs vitis habd., krautstengel,
koruzna latica brez zrnja. s. trsje icein-
berg.  trsnat stammig.  č. trs stock der
pflanze.  vinny trs. trtisu ist problematisch.

trysk-: p. wytryskač hervorsprudeln.
wr. vytryščač: vytryšeaj zerkaei fur r.
vypbiči glaza. Vergl.  tresk-.

trysktt: č. trysk galopp.  tryskati.
trilbueha: asi. trebuha intestina.  tri-
buh r b stomachus, in einer r. guelle.  nsl.
trbuh. lezem trbušce habd.  tribub res.  v tre-
buse venet.  b. trtbuli. s. trbuh. wr.
trebuch. r. trebucha. trebuelri. dial. fur
obžora. Vergl.  telbuchu.

triroga: p. trwoga schrecken.  r.
trevoga. — lit.  trivoga ubel.

tueija: p. tueyja art zinkkalk.  —-
tiirk.  tutja.

tuei: b. s. tuč bronze.  — alb.  tuč.
tiirk.  tbidž, tuč.

til g Irt, tuvla b. ziegel.  — tiirk.  tugla.
ngr.  tou(3Xov.

tuell- : b. rastuša trosten.  rastušnica.
5. tušiti almen.  p. tuszyč ahnen.  potu-
szyč ermuthigen.  potuclia muih.  otuclia hoff-
nurig.  klr. tušyty hoffen.  potucha trost.

tuk- : s.ustuknuti zuruckweichen.  ustuk
gegenmittel.

tula: nsl. tule, otre plur. der beim
hecheln herabfallende fladis.  tulj e plur. iverg.
tulji plur.  tuljav, tulov: tulovasrajca. Vergl.
r. votolovyj aus grober leimoand gemacht.

tulkentt: b. tulben. kr. tuliben kar-
nar.  s. tulbenta art kopfbedeckung.  č.

tuli-

365

tuzu

tulban. r. tj urbanu. — magij,  turban.
tiirJc.  tulbend, diilbend. Hieher gehoren
die w'6rter fiir tulpe:  kr. tulipen. s. p.
tulipan, č. tulipdn. os. tulpa. ns. tulpa.
r. tjulpanu. ■ — lett.  stulpane.

tuli- 1.: asi. p rit uliti accomodare.  zatu¬
liti absconderc.  tuli pharetra.  nsl. tul. tulec,
košek, v katerem suše ovočje. tuljava voh¬
am giessschaff.  prituliti se sich ducken.  b.
tolja verstopfen.  zatulja, zatuljam, zatulja-
vam verstopfen, verbergen.  zatulka pfvopf.
kr. tulica kocher.  s. tuliti losclien. 6.  touliti
schmiegen.  stouliti zusammendriicken.  toul.
sik. utulek. p. tulit beruhigen , stillen.
stulic zudriicken.  zatulit zustopfen.  potulny,
utulny mansuetus.  tul. os. tulič schmiegen.
klr. tul. vtulyty hineinstecken.  obtula. za-
tula ofenthiir.  potulec sanft, filgsam.  wr.
tulič bergen.  r. tuliti, biegen,  vygibatt. vtu-
litb einstecken.  zatulita bergen.  tulka pfropf.
Vergl.  sutulyj gebuckt.  — lit.  patulkus
gediddig.  tubi. kocher hcttte ich vielleicht
vom verbalstamm  tuli- trennen soden: einige
vergleichen  tuba mit gr. lekagov / ; andere
denken an pers.  tiil.

tuli- 2.: nsl. heulen.
tulovi'. p. tulow, tulob, tulup, tolw
rumpf.  klr. tolub. r. tulovišče rumpf.
tulupu art kleid.  — Man fiihrt džag.  tulb
sac de peau an. Man vergl. schived.  tulubb
art kleid.

tul um ti: s. tulum, tulumina schlauch.

r. tulumb. — tiirk.  tulum, tulm schlauch,
dudelsack. rm.  tulum. p. tlumok, tlomok
ramen gehort ivohl nicht zu  tulumu. Vergl.
telmu. tulovi.

tumanu: b. tuman nebel.  p. tuman
staubivolke.  klr. tuman, tumanec. wr.
tuman irrthum, trug.  r. tumanu.. — tiirk.
tuman.

tumbantt: kr. tumban, glavni rubac
turban karnar.  tumbat art tiirkische kopf-
bedeckung. Vergl.  tulbenu.

tun-: p. tunczyk tliunfisch.  nsl. tuna

s. trup ili tunj. — gr.  Ouvvo;. . tiirk.  tun.

tulil: asi. tunb gui gratis datur.  tunje
gratis.  tum>ba donum.  nsl. stunj gratis
habd.  zastonj, obstonj, za obstonj, zabstonj,

zobstonj: vielleicht  za-ob-s-tunj, s einschal-
tung zivischen  b und  t. b. tun falsch.  tune
vergeblich.  kr. stunje. ostun glag.  os.
tuni mohlfeil.  ns. tuny. klr. tunij. wr.
tunnyj leer , eitel.  tunejad. tunno gratis.
r. tunejadec. Vergl.  p. tani wohlfeil.  wr.
tannyj.

tur-: nsl. turoben betrubt ung. von
*tur-oba. kr. turobno frankop.  turobiti

betriiben ung. Vergl.  wr. turbovač ša fiir
r.  grustitt, aus dem lat.
ture plur.  nsl. tauern.
turi-: b. turja, turna, turem, turvam
legen, stellen.  s. turiti, turati. klr. po-
turyty antreiben.  vyturyty heraustreiben.
wr, turič treiben.  r. turiti. stossen. Vergl.
wr.  poturič und lit.  paturoti einern was
vorhalten.

turpija s. holzfeile.  — tiirk.  diirpu.
turu: asi. turu taurus, auerochs.  tu-
riea. litvanu. turu.. nsl. trjaki pjingstfest
habd., wahrscheinlicji nach irgend einern
volksfest.  trjak Auersberg ON.  sik. tu-
rice pfingstfest.  č. p. os. tur. klr. bujtur.
tur, turyča fiir braut, brdutigam.  wr.
turica. r. turu. — preuss.  tauris iviesent,
biiffel. rm.  turic§ art pjlanze.

turukt: asi. turuku. tiirke.  turuci.

turu činu zmija. nsl. turščina mais. Vergl.
turka erdapfel.  s. turbin, timčija tiirkische
arie usw.  polab. tork. — lit.  turkas,
turčlnas.

tuslt-: s. natuštiti se, stuštiti se sich
verfinstern.  r. tusknuta. tusknčtb. tusldyj
triibe.  tusku. — Man vergleicht lit.  tamsus.
ns. ist  tuskašj tusnuš riitteln.
tuska s. sclilacke, treber.
tutunu: b. s. tutun. p. tutub, tiu-
tiun, tytuu tobak.  klr. tutun. wr. ču-
čun. r. tjutjunu. — tiirk.  tutun.

tuvalija: p. tmvalia, tuwalnia hand-
tuch.  klr. tuvalna. — ahd.  dwaliila von
dwalian waschen; daher auch it.  tovaglia,
fz.  touaille. Vergl.  antvila.

tuzu: sik. tuz, tuzek trappe.  — magy.
tuzok. Man fiihrt ein tiirk.  tujdak an, und
meint, sik.  tuzek stamme aus dem magy.,
das magj. ivort aus dem tiirk.

tvani

tu

tram: wr. tvan. r. tvani. dial. sumpf.

— Aus dem lit.  tvanas uberschivemmung.

tvarogfi: asi. tvarogi. lac coagulatum,
in einerjungen r. quelle.  b. tvarog. č. tva-
roh. p. twarog. kas. tvarog. os. tvarolt.
ns. tvarog. klr. tvaroh. wr. tvoroh. r.
tvarog, tvorog. — nlid.  quark, spat mhd.
und den andern germ. sprachen fremd.
prenss. d.  dwarg. magy.  I ardh, tarho,
tarha, tark: turo gucirg, geronnene milch
soli džag.  turalc sem. Vergl. tiirk.  to-
rak kaše.

tvega-: nsl. utvegat.i se, tvegati se
sich entschlagen, entbehren.  — nlid.  ent-
wegen amovere.

tverdfi : asi. tvrbdn hart.  nsl. trd.
b. tvrad. s. tvrd. tvrdja. č. tvrdy. tvrze,
tvrz. p. twardy. tivardoše und  učwierdzič.
čwierdza. potivierdzič : daneben  zatwardzi6.

. twardy beruht auf  tvjerdy, tvjardy; cwier-
dzič auf  tvjerditi. kaš. čviardi. polab.
tjftrdv. os. tvjerdy. stvjerdžič. ns. tvardy.
klr. tverdyj. wr. cverdyj. r. tverdyj.

— Vergl. rm.  tef§r. tvrie firmitas. lit.
tvirtas. lett.  tvirts.

tvez- : vtvezem, vtvesti anbinden,
konja pretvesti.

tvoru L: asi. tvora, creatura, forma.
tvoriti facere.  tvon.ci. auctor.  tvoritije. tvo¬
ritvi. gualitas.  potvori, calumnia , <papp.ay.ov.
pritvori. ambitus, septum.  rastvoriti miscere.
sa>tvoriti facere, creare.  si>tvori> factum.
utvoriti omare,  zatvoriti claudere.  zatvori.
claustrum. Durch delin. iter. -  tvarjati.
tvarb opus.  utvarb opificium, ornatus.  nsl.
tvorilo, torilo kčisestock.  torilce holzerne
sekale,  zatvor clausura habd.  stvar geschopf,
ding.  b. otorja offnen Vinga.  storja, sto-
ruvani, storvam, struvam tliun.  štor ivirlcuvg
lat.  kr. otvarati. potvarati verleumden
ung.  s. tvorilo einfassung des kčiselaibs.
stvor machiverlc.  utvora, utvara gespenst.
zatvor. tvar geschopf.  stvar ding.  tvarizati
oft auf- und zumachen.  5. tvofidlo kd.se-
form.  potvora missgestalt.  pfitvor vorhalle.
stvor, stvura geschopf.  tvar m.  tvar/. form,
gesicht.  pretvafka maske.  sik. pritvor. p.
twor, utwor geschopf.  potwora missgeburt.

3(»G

przytwor vorhalle.  zatwor. twarz ftir  tvvor,
angesicht.  potivarz verleumdung.  potwarza6.
os. tvori6 pressen.  tvarid bauen.  stvar bau.
ns. tvoriš ausbreiten.  stvoriš scliaffen.  tvariš
bauen.  klr. tvorec. sotvoryty. stvor, tvar
geschopf \ gesicht.  potvor ungeheuer.  potvar
gezilcht.  tvorylko backform..  prytvor vor¬
halle einer kirche. Vergl.  počvara fiir  po-
tvor; poč var unfug.  wr. tvoric machen.  tvar
/. gesicht. r.  tvoriti., otvoritt, icr.  otčinid.
tvorilo, tvari. geschopf, volksthumliche be-
nennung aller Nichtrussen.  — magy.  pitvar
vorhaus, daraus sik,  pitvor. patvar calum¬
nia. rm.  pridvor. lit.  patvarati verleum¬
den, entlehnt.  sutverti erschaffen.  sutverejas,
sutvertojis schopfer. Daneben  tverti ziiunen.
tvartas, tvora zaun. lit.  tver h at zioei
bedeutungen, die vielleicht von einander ver-
scliiedenen icurzeln zukommen. slav.  tvoru
ist durch steigerung von  tver entstanden.
Vergl.  ver-.

tvoru 2.: nsl. tvor, tor geschmilr.  tur
trub. lex.  — magy.  tur.

tul.:  asi. ti. ille.  r. ototi,. č. p.
ten. os. ton. ns. ten. r. dial.  ten-
časi, fur  totčasi. ni, in  ten, ton ist das
pronomen  nu, das auch im ai. zur verstitr-
kung anderer pronomina dient.  1) asi. ta
et,  taže et, tum,  nsl. ta Muc.  b. ta et,
taj, ti,j it.a.  s. ta tamen.  asi. te et.  nsl.
te dann.  ter und,  kr. ter, tr et,, at,  s.
ter, tere, terem und.  p. tež auch.  ns.
tek, teke, teker. asi. ti et,  nsl. s. ti
in  niti negue.  nsl. tija, tja, tjakaj dort-
liin.  tija do bi.s.  s. tija, tja, ča. Vergl.
kr.  če, čer ung.  asi. to et, im nachsatz.
nsl. tore dalier.  asi. tojci, tojdonbca Ulico.
Vergl.  r. dial.  tojdy liac.  asi. tu ibi.  tu
abije. tuni. tum.  nsl. tu, tukaje, tukaj
hic.  b. tuva; tuka, tuk, tukana, tutaksi
sogleich.  s. tu, tujke, tuna, tune, tute,
tutena. č. tu. p. tu. tubylec. kitaj, tutak.
tuž, tudziež gleich hier.  klr. tu, tutka,
tutky. wr. tuto, tutoka, tutaj. r. tutb.
nitu, neti,. Vergl.  nsl. tudi auch und  č.
tudieže. todie ecce.  p. poty so lange.  klr.
doty lis da.  p. potomki (po-tomb: lit,
patamkai). 2) asi. toda tum.  nsl. tedaj.

tu

367

tuk-

s. tada, tadaj, tadijer. 5. teda ;  tedy so,
also.  ted’ diesmal.  p. tedy. ns. tody.
klr. tudy, tady. wr. r. dial.  tady. 3) asi.
tadd, tadu, tada. nsl. t6d. tec von da
ung.  b. tadš, tadšva, tadčs. kr. tudje
c ontinuo verant.  s. tuda, tudijer. č. tudy,
tady. dotud, dotad, dotavad. p. tedy,
tad, stadž. os. vottad. ns. tudy, tud,
tuder. wr. tudy, tydy, tudej; tudoju. tu-
daja doroga. r. tuda, tudy, tudaka, tuda-
kasb. potudova, potydova. 4) asi. togy
tune.  b. toga, togava, togazi, togaz, to-
gaj, togizi, togiz. 5) asi. togda, tagda,
togdy tum.  č. tehda, tehdy. p. tegdy.
os. tehdy. klr. tohdy. attohda. r. togda,
togdy. 6) asi. takx tališ,  takovTb. takovnsb
cloz. 1. 104.  potaky indidgentia. Vergl.
tace deinde.  tačaj deterior.  nsl. tak. takšen,
taki sogleich.  b. taka so.  tak r bv. talebvzi.
tače postna.  kr. takaj, l akaj še audi.  s.
tako. takodjer. tako ili liho? takati se.
taki allsogleich. č.  tak/, takmSr (tdinef)
fast, gleichsam.  takati bejahen.  potakevn/
gehorsam.  p. taki. takowy, potakiwac ja
sagen.  polab. tok. os. tajki. tak. wr.
takovskij. r. takoj, takati. ja sagen.'  7) asi.
toliki« tantus.  toliko nur sav.-Jcn. 15.  toli-
košti, tolikaždi, tolikoždy toties.  nsl. tolik,
b. tolkozi, tolkoz. s. toliki, tolicina. č.
tolik/. p. tylko, telko. os. telki. ns.
teliki. klr. tolko. r. toliki j. Ein \-sufjix
findet sich audi in  asi. toli, tole, tola tum.
toli, tam.  tolišti, toliždi, toližde toties.  tolbmi,
tolbme, tolbma tantopere.  nsl. potlej, potler
nadihov,  dotlaj, dotle, dotler. s. dotle,
dotlen, dotlem. potlje. č.  toli, tolej so
viel.  dotel, dosel. Vergl.  tal, tale so.  p.
tyle, tylo, tele, tela so viel.  do tela, do tad.
potyla, potad dial.  klr. doto!, dotola,
dotla. wr. do tul', do ketul', do tula. r.
tolb tantopere.  tulb, tuliča, po tulja, potu-
leva hac.  po taliča. taldy damals.  8) asi.
tamo illuc.  tamošbnb. nsl. tam, tamkaj
ibi.  tamdilc dort voriiber.  b. tam, tame.
tamošen, tamkašen. s. tamo. č. p. tamo,
tam. os. ns. tam. wr. tamo, tamoka.
r. tam r b, tamoka, tamka, tamotka, tamot-
kasb. — lit.  ta. toltgus gleidi.  patol so

lange.  iktol, iktoliai his dahin.  tejpogi,
p.  takže. got.  tha. lat.  to: is-tud. tam.
gr.  to-, ai.  ta. Hier sind nodi zu er-
wahnen: I.  b. tata ist reduplicirtes  ta:
o ( wohl  ot'b) tata, o tatak jenseits.  na sam
na tatak hin und her. II.  asi. topmvo
nune primum.  s. toprv er st. č.  teprv, te-
prva. p. teper. klr. teperva. r. te-
perb, dial.  topere, tepere, teperetko, tape-
rika. taporr. damals enthdlt das icort  pora.
III.  tudtnl hic dies dient zur bezeichnung
der ivoche, eig. derselbe nach einer ivoche
iviederkehrende tag.  nsl. teden, tj eden.
kr. tajedan. č. t/den. p. tydzieri. os. ty-
džed. ns. tyžen. wr. tydzen, tyzden.
IV- Hervorhebend ist  til in  nsl. kakti uti.
niti negue.  nuti en.  bašti (asi.  btšb). kr.
kakot, koti, kot. nit negue.  nut. s. ka-
konoti. nit. iliti. p. tuta Ivic.  r. tuto.
tutx. V.  b. iv ir d der stamm  kil mit  to ver-
bunden:  što guid;  što to guod. VI.  tlzi:
asi. tbzb (mit  b, nicht  r b). tbzica. tbzoime-
nitx cognominis.  klr. tesko. wr. cezka.
r. tezb. teza. težka. — rm.  tiz. tbzx ent-
steht aus der verbindung von  tu mit  djii,
usoraus  ždb und  zb iverden hann: vergl.
t%žde idem und b.  tbzgodišen heurig.

tu 2. : asi. tyti fett iverden:  uty i
uthstd. nsl. durdi die ziceite steig.  ota-
viti se sidi erholen ung.  kr. titi luč.  utiti.
util adj. verant. Durdi die erste steig.  tov
pinguedo.  stovati se pinguescere.  otavan
erguidd luč.  s. titi, utiti. tov fettigkeit.
toviti futtern.  č. t/ti. otaviti. p. tye,
rozty6. os. tyc gedeihen.  klr. utyty. vo-
dotavyty ša: vergl.  vodtanovyty ivieder
beleben.  wr. utyc. tovist. Von  tuk aus
tu stammen durch erste steig.  asi. tuk^
fett.  tukota. nsl. tueija meg.  č. tak fett.
p. tuk, tucz. polab. teuci miistet.  os. tuk.
tučny. ns. tuk. wr. tučic. r. tulcr, fett,
dial. auch nutzen.  tučnyj. — preuss.  tau-
kis. lit.  tukti, tunku. tukinti. t.aukas fett.
lett.  tukt. tukls. tauki. ai.  tu crescere.
tavaš robur.  tlv pinguescere.

tuk- 1.: asi. takati ivebeii.  takalij tex-
tor. iter.  istykati. ataki. nsl. tkati, tkem,
tkam. votek subtegmen.  zavoteiti. b. taka,

tulku

tuk- 368

teča vb.  tekač. iter.  dotekavam vb.  s.
tkati, otko adj. n. tvebbar.  tkanica schdrpe.
tkalac, tikač. č. tkati, tkanice. tkadlec,
dial.  liarlec. sik. tkanivo. p. tkan.
waczyč: ate ki,. polab. takat. takac. ta-
cailta. os. tkac. tkale. ns. tkaš. kale.
klr. tkat,y. r. tkati,, utoki. tkači. toča,
točeja, tkeja, tčeja toeberin. iter.  -tykats.
— preuss.  tuckoris. magij.  takacs. ontok.
rm.  tokač. alb.  kad.

tlik- 2.: die W.  tuk- hat die bedeutun-
gen  1) einsteclcen ; 2) stechen (nhd.  stecken,
stecken); 3) ver stopfen; 4=)beriihren;  5) an-
stossen, die vielleicht theihceise verschiedenen
ivurzeln zukommen.  asl.l)pot%knati: koliba,
kelija pota,ki,. 2) istiknati (oko). vistelc-
nati kogo na rogi. tekalo cuspis.  tičtka,
tyebka punctum.  3) zatiknati uši. mera na-
t n, kan a. 4) ti,če iosifa. poteka. 5) ka¬
meni, pretečeniju. sitoknati se kotgcvtov.
priti,ča TMpa$o~kt). iter.  tycati, tykati. potyk-
livi. Durch steig.  tuk-: istukati sculpere
istukam, stukani, idolum:  istukani, i izli-
jani>. pritucati 7capa(3aXXeiv. nsl. 1) vtak-
noti, vteknoti. vtikati, tečati, tičati stecken.

2) steknoti (oči). 3) zatalcnoti, zateknoti.

4) teknoti. stik zusammenhang.  priča zeug-
niss, zeuge.  v pričo in gegemvart.  pričati
zeugen. iter.  tikati, zatikati, spotika anstoss.
otika, otka pfiugreute.  zatik spund.  tik adv.
knapp.  pritka gelegenheit. Vergl.  natelc der
bose.  b. 1) tikna stecken.  vtikna vb.

3) zatikna, zatilcna vb.  4) stekna (ogen),
steknuvam glavni te. tikam stossen.  pričta
parabola,  kr. 4) tiki contiguus.  pritačpa-
rabola.  s. 1) nataknuti, natnuti. tak balken.
tačka stiitze (z. b. der rebe).  4) taknuti,
tači beruhren.  staknivati (oganj) živ. 67.
iter.  tičati, tik do knapp an.  otik. zatka
aufforderung zum kampfe. Vergl.  sutika
ereigniss.  sutuka was unheil bringt. č.
1) tknouti stecken: daneben  tkviti. 3) tk&ti.
všetečny, kdo se všeho tyka neugierig.

5) potkati begegnen.  putka. iter.  tykati.
tyč, tyče, tyka, tyčka stange.  tyčiti pfdlilen.
styčiti aufrichten.  otka. Vergl.  tčet.i hervor-
ragen.  p. 1) tkwi6. 3) tkač. 4) tknač,
tknač sie. wszeteczny. dotyczeč betreffen.

5) potka. iter.  -tykač. tyk, tycz rebenpfahl.
patyk, potyk stecken.  tyk, przytyk stichel-
rede.  potycz treffen.  styk pjlugreute. Vergl.
w tecz auf geratheivohl. Vergl.  wstecz riick-
lings.  kaš. teč stange.  polab. t&kne stosst
an.  t&ice steekt.  v&tžiice steekt ein.  -tkknot
auf stecken.  eut&cuch ich begegnete.  os.
1) tknyc, tčee. iter.  tyka6. tyka, tyč stecken.
tyčič stangeln.  ns. 1) tkaš. 3) zatkaš. iter.
tykaš. klr. 1) votknuty. 2) točka, tyeka
punctum chrest.486.  4) dotknuty, dotlcnuty
ša. vytknuty lierausstreclcen. iter.  tylcaty.
tyka stange.  nedotyka empfindlich.  patyk
stock.  istyk pjlugreute.  wr. 1) tyčka.
5)tkač. tkli vyj anziiglich. iter.  tykae. natyčka.
napotlcač begegnen.  spotkae, spotykač. r.
1) tknutb. 3) zatknutb. iter.  tykatb. zatyčka.
fall.  nedotyka. styk, tyčina pfdhl.  pritka za
pritča unfall.  točka punkt.  sutoči, knapp
an. dial.  stukani, fur  istukani. — magy.
patok, sik.  potka, nasenstiiber. rm.  otik,
otik§j rallum.  potikni stolpern.  zgtikni
drgern. Vergl. lit.  sutinku begegnen.  su-
tikte zusammentreffen. lett.  aiztikt be-
rilhren.

tuk- 3. : asi. tičiti putare.  tečija so-
lum.  tečbni, similis.  tečbniti comparare.
tekimi, aegualis.  tiki,mo, tikima, takemu
solum.  istekimiti comparare. Vergl.  ti,kloi-
meniti cognominis: daneben  teklo-. nsl.
tekmati, tekmovati se aemulari.  b. tekmo
genau.  tekmen adj.  tekmja bereit machen.
tekmež register.  kr. takmen aegualis.
muž takmenik. s. utakmice gegen ein-
ander.  klr. tokma pacturn mig.  tokmyty,
mirkuvaty. potolcmyty Ubereinkommen.  tok-
mo nur.  r. točb, tokma adv. genau.  toč-
nyj. — rm.  tokma, togma, tomna genau.
tokmi, togmi gleicli machen.  tokmel§ ver-
trag. magij,  tokma, tukma. tukmalni.
Vergl. lit. mit  i, nicht  u: tikti, tinku passen.
taikiti anfugen.  tikt, tiktaj nur.

tulku:  asi. tli,ki, interpretatio.  tlako¬
vati. b. tkbltuvam vb.  s. tolkovati ist r.
klr. tolkuvaty. r. tolki,. beži utoloku,
beži, tolku, bezutoločb. tolkovatb. — rm.
t§lk. tglkui vb. lit.  tulkas. tulkuti. tulki-
nlče. attolkot. lett.  tulks. tulkot. md.

tttlmačl

369

tolk, tolke. and.  tulkr. schived.  tolk.
fimi.  tul k ki dolmetsch. Der ursprung des
slav. icortes ist dunJcel. Vergl. ai.  tarlias
vermuthung.

tuliliači: asi. tlimači dolmetsch.  nsl.
tolmač, tolnao. tolmačiti habd.  tomačiti
trub.  b. tlimač. kr. tlmaeiti, tumačiti.
s. tolmač, tomač; tolmačiti, tomačiti, aus
dem. magy.  č. tlumač. tlumačiti. tlumoch.
tlumočnik. p. tlumacz. os. tolmač. wr.
tlumač, peretlumačič, aus dem p.  r. tol¬
mači. tolmačiti., dial.  tolmjačiti, tolmjašitb.
— m. t§lmač. magy.  tolmsics. nordtUrk.
tilmadž, tilmač. human,  tolmač, telmač.
„Dolmetsch“ ist schon im dreizehnten jahr-
hundert; wohl aus dem c., aufgenommen wor-
den: in das slav. ist  tulmači aus dem tiirk.
in der ersten periode eingedrungen.

til J)-: asi. tipati palpitare.  tipiti stre-
pitus.  tipi ta ti palpitare, calcare.  potipitati
y.ata-a-£iv. nsl. teptati, topotati: daneben
cepetati, ceptati, cepitati. topot getrampel.
b. tipča calcare.  potipkam, potipkuvam
vb. Daneben  tepja stampfen.  tepavica, topa-
vica. tupam, tupkam vb.  s. topotati, č.
deptati. p. deptač, Vergl.  tepač schlagen
und  tepač, tupač. os. teptač. ns. teptaš,
klr. vergl.  tupot, dupot. tupkaty n o boju.

r.  to poti. toptatb. otopolci abgetragen.es schuh-
iver/c.  — rrn.  cgpgt clam,or.

tttsk-: die bedeutungen dieser W. sind
so mannigfaltig , dass der gedavke nahe liegt,
man habe es mit mehreren W. zu ihun: leer
sein, bangen, eilen, drangen (vergl.  c/okdčsiv,
vacare).  asi. tisti, leer.  istištiti evacuare.
tišteta damnum, eig. das leere.  tištati ur-
gere.  tištivi sedulus.  tisknati angi.  tisnati
se studere.  nsl. tešč leer :  tešča ajda, ki
nema polnega zrna. na tešče niichtern.
teščine iceichen  (na tankem) Ukrain.  pa-
ščiti se eilen ist vielleicht asi.  potištati.
b. šteta. kr. tašč niichtern.  taščad, taštad
vanitas.  taščina iceichen.  istaštati evanescere.

s.  tast. našte srca. naština. šteta, ščeta.
steštati se icehnuthig iverden beruht auf  te¬
ži,ki : teng-. č. test leer.  tštitroba, eti-
troba leerer magen.  na štitrovo, na ščutro-
vo. stesknouti, stiskati sobe sich betruben.

tylu

styštč se, stjskd se dial.  teskny, cny aus
tskny, bang.  cnčti. tesknice heimweh.  ččivy
inanis aus  tščivy. čtice elcel, aus alterem
tščice. p. tszczy, czczy leer.  na czczo
niichtern.  czczyč sič, cknie sie iibelkeit
empfinden.  czczywy. teskliwy, ckliwy ekel
enveckend.  ckny. cknač sie. tesknica angst.
eni sie, cliwo mi, ckliwo, cliwi mnie, teskno.
clo mi, nudno. tszczyca, czczyca, tesznica
taedium. Hier findet sich die form  tesk, die,
mit teng venoandt, fiir „bange u  vielleicht die
urspr. ist,  teng-sk: teskny. tesknič, bei dem
Linde an  tažyč erinnert,  teskliwy. Vergl. asi.
istesknati emacerari:  tensk-. os. styskač
se bangen.  stysk angst.  tyšny angstvoll.  ty-
šič dngstigen.  zeenyč so ohnmachtig werden.
ns. tešny bange.  styskaš se. klr. toščyj
leer.  na tšče. tosnuty ša, spišyty ša. toslc,
pospicli chrest. 486.  tščaty ša, staraty ša.
ščedušnyj schivachlich.  istoščaty entkrdften.
tščivyj. potusnuty ša: vergl. p.  zatesknič.
wr. tščij. natšča, našča. ščedušnyj. tosknič.
točno. r. toščij. na toščalci. toščati, schwach
iverden.  tše vergeblich.  tšedusnyj. čivyj, tšči-
yyj freigebig.  tščitb sja sich bestreben.  toska
bangigkeit.  toskovatb. tosknutb sja, tosnutb
sja, tosklivyj, sklivyj bange.  tošnyj ekelhaft.
tošnitb. tščeta eitelkeit.  — lit.  tnščas. tušto-
kas. tuštlbe. tuštinti leer en.  tuštviduris hohl.
lett.  tukšs. ai.  tuččha aus  tuska.

ty asi. pronomen der ziveiten person
sing.  nsl. b. s. ti. č. ty usw.  p. ty. ali č.
r. in der volkssprache icird  ti wie  ko, to
dem ivorte oft angefiigt :  u nasi-ti vi Ro-
stovč-ti ušiv.

tyftykll: p. tyftyk, dywdyk art

pferdedeclce, schabracke.  — tiirk.  tiftik,
teftik.

tyky asi. kilrbiss.  tykva vody. nsl.
tikev, tikva. b. s. tikva. kr. tikva calva.
č. tylcev. p. tykwa. klr. tykva, rod zban-
lta. tykvyea kiirbissjlasche.  r. tykva. —
rin.  titv§, tidvg. magy.  tok. Man vergleicht
gr. die gemeine gurke.

tylu: asi. tyli nacken.  nsl. til. tilj
sinciput habd.  tilec. tilnik genick.  zatilek
rib. occiput habd.  b. til. tilne messerriicken.
Vergl.  vtilevam se heucheln.  s. zatilak,

24

370

u

tyntt

potiljak. tilut, teluce messerrilcken.  č. tyl.
p. tyl hintertheil.  tylec messerrilcken.  polab.
tal. os. tyl, tylo. ns. tylo. klr. potylok,
potylyča. tyleč. tylesen meča chrest. 40.
wr. tyl, tul. r. tyl%. tylte.

tynti: asi. tym> murus.  nsl. tinj
planke.  tin erker. ON.  s. tin, pretin wand.
tiniti. 5. tyn eingezdunter ort. ON.  tyniti.
p. tyniec ON.  klr. tyn. zatyn voehre.  ty-
nov ON.  obtynyti. wr. zatynič. r. tym>,
tyni.. tyniti>. — magij.  tinnye. lit.  tuinas
zaunstacket, pfahl.  tynu ist d.: niederd.
tuin. and. aschived.  tun. ahd.  zun. nhd.
zaun. engl.  town (to tine einzaunen). air.
dun burg, stadt. kelt.  -dunum: augusto-
dunum, lugdunum. Das ivort ist in Ost-
europa in der ersten periode entlehnt.

tys<mšta : asi. tysašta tausend: da -
neben  tysešta f. und  tysešta m. tichonr.2.
214. 215. und  tysašte n. 215.  nsl. tisoča,
tisuča trub.  tiseča: daneben  jezero und
taužent. b. (hilijada). kr. tisuč. s. ti¬
suča neben  hiljada. č. ti si c, asi.  tysešta:
tisuc, t'usic vit.  p. t.ysiac, cisiac. kaš.
tesunc, tesane, tesinc. os. tysac. (ns.
tovzynt). klr. tyšač. r. tysjača. dud.
tysca. — preuss.  tusimtons plur. acc. lit.
tukstantis aus  tusantis. lett.  tukstots. firm.
tuhat. — got.  tkusundi. ahd.  tusunt, du-
sunt. tysašta bat die form ein partic. praes.
act. von einem verburn  tys, das mit  tu (tyti)
zusammenliangen und „grosse zahl u  bedeu-
ten kann.

tli-: asi. taliti, talja corrumpo.  taleti,
taleja corrumpi.  nerastolimi. netalejenn).

ttlja corruptio, tinea.  bestalbstvo. nsl. tleti,
tlim glimmen lex.  b. tleja faulen.  tleeše
ogam. s. (zatljati obdormiscere).  č. tliti,
tlim schmnden , glimmen.  tlolka, drevo
styrele dial.  p. zatlič glimmen machen.
tleč, tleje glimmen.  tlisko, ognisko. os.
tlač, tlaju (1 wohl unrichtig) modem.  ns.
atlas, stlajom venvesen.  wr. tlič in staub
venvandeln.  tiču moder,  tlo staub, asche.
tla scliimmel.  r. tliti. modem maclien.  tlčta
modem,  tlja, tlčm> moder,  tl ena. art zunder.
til- hdngt vielleicht mit  ter- zusammen.

tllo : asi. tblo, talja pavimentuni.  nsl.
tlo, plur.  tla, daraus  kla. od tal, od klik.
pritlika zioergbaum.  prtlikovec ziverg.  b.
tlanilc, klanik mil. 531.  kr. tlo ung.  tle
luč.  s. tle, gen.  tala. č.  tla, strop,
p. os. tlo. ns. tla tenne.  r. tlo, dno
v r b ulbč dial.  tllo ist mit  ter- zv, ver-
gleichen.

timijanu: asi. tamijam. Oup.iap.a. ti-
mijasati. nsl. temjan. b. timijan. kr.
tamjan ver ant.  s. tamjan. r. timiant,
tlmijairi). — rm.  t§mge. magy.  tčimjčn.
Aus dem gr.'

tisti: asi. tasta (gen.  tasti) socer.  tbšta.
nsl. tast, test. tašča, tešča. b. t r bšta. s.
tast. tasta. č. test (gen.  cti). sik. test
testina. p. ciesc (gen.  tšcia, čcia, šcia).
tešč, nicht p.  naciot schivager.  pociot onkel.
os. čest. klr. test. tešča. wr. cesč, tešč,
časč. tscčv adj.  cešča. r. testa, tešča,
tisti aus  tit-tl: venvandtschaft mit  teta ist
ivahrscheinlich.  — preuss.  tisties.

U.

ll 1., uva, uvy, uiti. interj. vae. oboi,
obod.  r. uchata vb.

ll 2., ju asi. jam.  ne u nondum.  ubo
igitur.  uto om.nino.  nsl. uže, vže, že;
ure; vre rib.  bže res.  kr. ur. s. jur,
jurve. č. juž, již. p. juž. os. huž,
hižo, hižom. ns. juž, južo, kuž, kužo.
klr. uže. wr. vžo. žeš. r. uže, vže,
vre dial.; alt  neuka, neuky nondum.  —

lit. lett.  jau. Vergl. got.  ju. Man denkt an
das pronomen  jii.

U 3. praep., bei.  asi. u mit dem gen.:
u boga zaloga prositi. Vergl.  une: zapo-
veda jemu une mardohaja aTcšaTeiks p,a6elv
napa tou p.ap3oy v a{ou, in r. guellen.

U 4. 1) praefx, weg, ab:  ubežati aufu-
gere.  ubrysati: daher  u brusi., uložiti de-
mere, gegensatz von  priložiti. umyti ab-

u-

371

uksusu

ivaschen. Dalier č.  oučet abreclinung.  on
lehl, ouloh brachacker.  oulomek brneli.
* idogi,, daher rm.  olog lahni-, vergl. mhd.
ablage mati, entkrdftet.  polab. eu: eu-
bezat entlaufen.  2) partikel, als erstes
glied einer composition: asi.  ubogi. arm.

— preuss.  au : umus-nan abivaschung. lat.
aufero. ai.  ava. avake^in unfruchtbar.

U- 5. : asi. obuti calceos induere.  obuvt
f.  obuvenije. obušta aus  obu-tja. onušta:
o-n-u-tja. obutelb f.  izuti calceos exuere.
s r i,zuti beruht auf  si.-izuti. nsl. obuti,
obuča. obutel f.  obutev, obutva. onuča,
nuča. izuti. sprebuti beruht auf  is-prč-
obuti. b. obuja vb.  obušta. obudba.
navušta. izuja vb.  stbuja vb. aus  si>-obuja.
s-tbuvjam vb. Vergl. lat.  exdutus aus
exindutus Festus.  kr. obutelj ung.  s.
obuti, obuta, nazuti anziehen aus  na-izuti.
či. obouti. obuv. onuce. zouti auszielien.
pfezouti. szouti. vyzouti. p. obuc. obu\t/.
onuca. przebuč aus  przeobuč. zuč aus
izuč. rozzuč, wyzuč auszielien.  zazuč. ozuč
sie calceos induere. Vergl.  zdjač, ivorin das
d von  odjae steekt.  os. vobuč. zuč, vozuč
auszielien.  ns. hobuš. rozuš. klr. obuty.
obuv. onuča. rozbuty auszielien.  zazuty
anziehen.  wr. onuča. r. obuti., obuvt.
obuža dial. aus  obu-dja. onuča. razutt.

— rm.  občl§ schuhfetzen:  *obujalo. preuss.
aulinis stiefelschaft. lit.  auti. aulas. avalai.
aveti dur.,  avineti it er.  avalinai fussbeklei-
dungsgegenstande.  apauti. autas. apavis
szyrwid.  iššiauti. aukle. leti.  aut, auju,
aunu. W.  ti, gesteigert zu  u, lit.  au. lat.
u: induo. exuo.

llčkurtt: b. s. wr. učkur hosenband.
p. uezkur, oezkur. klr. očkur. r. oe-
lcurt, uokuri). — turlc.  učkur.

lldi-: asi. uditi moleslum. esse gla.g.
s. uditi nocere mik.  uditi za čim sicli seh-
nen.  — Vergl. lit.  uditi schelten.

udu : asi. udi. glied.  nsl. ud. s.
ud. Vergl.  udo stilek fleisch.  uditi zerstiicken.
č. ud. p. ud, udo sclienkel, dickbein.
kaš. vud filr r.  bedro. klr. udo, udesa
chrest. 258.

ilfnali : p. ufnal hufnagel.  wr.

uchnalik. r. ucbnalt. — Aus dem d.

Hgor- : nsl. ugorek gurke habd.  an-
gurka marc. : daneben  murek , d., dial.
umurke. kr. ugrki ung.  s. ugorka.
5. okurka. dial.  oharek. p. ogurek.
os. korka. ns. gurka. klr. oburok.

r. ogureci.. — magy.  ugorka. lit.  agur-
kas. gurklelei. lett.  gurkjis. mlat.  an-
gurius. ngr. gr.  a-pfoupov. y.izpdy-

youpov: vergl. georg.  kitri. agiro ranken-
geicčichs. pers.  angur. nhd.  gurke. dial.
wokurke. sclnved.  gurka. Das loort ican-
dert mit der sache aus dem Orient nach
Bigzanz, von da durch slavische lander
nach Deutschland.

uclios, ušes: asi. uho, dual.  uši, ohr.
vi,našiti horen,  nsl. b. kr. s. uho. kr.
naukvice mik.  č. ucho. p. uclio. pod-
uszka. polab. veucKu. os. vucbo.
ns. hucho. klr. ucho, vucho. r. ucho.
ušati. eimer, eig. mit lienkeln versehen.
vnušitb. Vergl.  opleucha ohrfeige.  — preuss.
ausins plur. acc. lit.  ausis f.  paduška,
entleh.nl. lett.  osa henkel. lat,,  auris. gr.
ou;, alnceichcnd. ai.  ušas: vergl.  Tl 7 , vas.
got.  aus<7 (ausan). ahd.  ora. Vergl.  use-
rengu.

uj asi. avunculus.  ujka. nsl. ujec.
ujna. b. ujka, ujčjo. vujna. s. ujak.
ujna. č. uj, ujec. ujčina. p. uj, wuj,
ujele. wujna. polab. veuja mutterbruder.
os. vuj. ns. huj. klr. uj, ujko, vuj,
vujko. ujna, vujna. r. uj, vuj.— preuss.
awis. lit.  avinas. lat.  avus. got.  avo f.
ahd.  oheim.

ujdisa-: b. ujdisam vb. s.  uisati
gut aussehen.  — turlc.  ujmalc.

njena asi. hyaena.  — gr.  oatva.
uka-: nsl. ukati jauchzen.  s. ukati,
učati „hu" rufen.  uka geschrei.

ultleja: č. oukleje cijprinus alburnus
(fisch).  sik. uklajka, oklajka. p. uklej.
kaš. uklej, ukleja, vukleja. r. ukleja.
liki jata s. art meerfisch.  — it.  occhiata.
uksusu : r. uksust essig.  — gr. o&c.
lit.  uksosas. Vergl.  ocitu. polab.  saur&i,
aus dem d.

24 *

ula

372

utrintt

ula: asi. nsl. b. s. ulica gasse.  č. ulice,
hulice. p. ulica, zaulek fusssteig.  os.

vulica. klr. ulyča. zakaulok gassemvin-

kel.  wr. vul’ka. zakovulok. bezulnvj
filr r.  bezputnvj . r. ulica. ulka. uloki..
zaulok r i>. kauloki. — rm.  ulic§. magy.

utcza. lit.  ullče. leti.  ulica, olnice steimceg.

ulanu : p. ulan, liulan leichter reiter,
ulane.  č. ulan, liulan. — nordtilrk.

uhlan knabe. tilrk.  oglan solin, bursche.

ulij asi. bienenstock.  nsl. ulj. ulnjak
bienenstand.  b. ulej. s. uljevi bienen-
brut.  ulište bienenkorb.  uljanik. č. ul.
p. ul. dial.  ulewnik. polab. veul. os.
vul. ns. hul’ beute, ausgehbhlter stock
filr bienen.  klr. ulej, ulyj, uleh. r.
ulej. — lit.  avilis, aulls. rm.  ulej.

lllllSU: r. ulusi, nomadenlager. dial.
filr  zakoulki, filr  polosy pachatnoj zemli.
klr. ulus. p. wlus. wlusianin tatar.  —
tilrk.  ulus stamm, volk, lager.

umu: asi. umi. mens.  razumi., bez-
uma frustra.  um e ti, bezumlb. nsl. b.
s. um. razum. č.  p. um. rozum. os.
vumjed. rozom. ns. rozym. klr. um.
rozum. wr. i-ozum. r. umi., razumi..
— lit.  umas. razumas. lett.  oma. Vergl.
ai.  av unter anderm „beachten, aufmerken“:
mil lodre demnach suffix.

Ullgija asi. uncia.  nsl. s. unča.

r.  uncija. — gr.  oirppa, lat.  uncia.

Uliti: asi. unij, unej melior.  unbšina
meliora.  izunbšina levatio.  uniti velle.  —

ai.  van cupere. ahd.  gi-unnan gonnen.

upat reku : p. upatrek eupatorium
cannabinum.  — Aus dem lat. durch an-
lehnung an  upatrzyd.

urda s. geronnene milcli.  č. sik.
urda schafmolke,  smetana. p. tlusta
ženczyca zwie sie horda dial.  klr.
vurda, udra art kliše.  — rm.  urd§ ziegen-
Icdse, topfen.

uretu : p. uret, urzet isatis, ivaid.
Vergl.  č. ryt rubia tinctorum,  mafena und
nhd.  rothe: der ivaid diente jedoch zum
blaufdrben, daher p.  sinilo. Vergl.  vejtu.
rytu n.

urla- : s. urlati, urlikati heulen.  —
rm.  urla ululare.

ur d: ab. uri. ivohl „dominus u :  velmažie
i urove. — ma gy-  ur, daher audi s.  Uroši.,
Urošica PN. Das iv ort ist spat aufge-
nommen.

uryt-: klr. urytnyj deformis.— rm.  ur§t.

US-: asi. usmi corium.  usmije. usmoši.-
vbct. usmarb. usmeni.: daneben  usnije.

usnijani.. nsl. usno. usnje, usenat. vu-
sinje meg.  usinje truh.  vusenje. s. usmina,
šara stiefelsdiaft.  č. usnl. usnlk schlauch.
r. alt  usmošveci.. — lett.  usma mujf.
Man vergleidit ai.  vas Icleiden und slav.
u- 5. induere.

userengu: asi. useregi, userezi. in-
auris.  kr. userez mar.  r. iserga, sen,ga.
Das ivort. setzt ein got.  ausa-hrigga- voraus.
kr.  userez (s userezmi mar.) mag aus dem
asi. stammen. Die entlehnung reiclit in die
erste periode zuriick. nordtilrk.  s§rga ist
vielleicht r.  iserga, seri,ga: seriga.

ušlo r. dial. geuiebe:  časti, tkani,ja. —
lit.  aud-: austi iceben:  ušlo ist icohl  ud-tlo.

lista plur.  asi. mund.  ustije mundung.
ustbna lippe.  ustbnesti.. Vergl.  ustiti inci-
tare.  nsl. usta. ustna lippe meg.  poustiti
hetzen. Verschieden ist  huskati, b. usta. s.
usta. usna. ušče mundung.  č. usta. p. usta.
ušcie, ujšcie rzeki. polab. veusta. os.
vusta. ns. liusta. husčiš se sich anschidcen.
klr. usta. uste. naustyty. Verschieden  nau-
škaty. r. usta. naustitb. — rm.  usn§ v and.,
preuss.  austo. lit.  osta, ostas mundung.
lett.  osta hafen. gr. lox rand. lat.  os.
ostium. ora. and.  6ss mundung. ags.  or,
ora rand. ai.  as mund.  us-ta.

ustra 1. s. rasiermesser.  — tilrk.
ustura, ustra.

listra 2. r. auster.  — nhd. dlter  uster.
it.  ostrica, lat.  ostreum. gr.  sctpsov.

USlirtl: s. ušur mUllergebilhr.  — tilrk.
’ušr zehent.

litija s. biigeleisen.  utleisati bilgeln.  b.
jutija. utjuledisvam vb. Vergl.  utalagam
vb.  r. utjugi. — tilrk.  titu.

Utri lili: asi. utrini, bgssina, regia
vestis.

utro

373

vada

lltro, jutro asi. diluculum.  utre, jutre
cras.  utrrnb, zautrfcnt matutinus.  utrej, ju-
trej, utrij, utrdšbnb crastinus.  nautrija ha
to  7cpwt. do zautrija. mleko piti na utrij alii.,
utrina. za ustra to itpw'E psal. 48. 15,-sin.
nsl. jutro, jutri cras.  zajtre morgen friih.
zajtrk friikstUck.  jutrnina morgengabe.  b.
utro. utre morgen.  utrešen. utrina, sutrina.
s. jutro, sjutro, u jutru cras.  č. jitro. jitfni,
ji trni. zejtra cras:  za jitra. p. jutro. kaš.
vitro, polab. jeutrii. os. jutro. ns. jutšo.
vitše morgen.  klr. zavtra. zavtrišnyj. r.
utro. utre morgen friih.  utree der morgige
tag.  zavtra, dial.  zavtrika, zavtrikasb, za-
vtriča. zavtraki. friihstiicJc.  — nn.  utrenie,
utirnie. utro vielleicht aus  ustro: asi.  za
ustra. lit.  aušra tagesanbruch, von  auš:
austa es tagt. ai. W.  us in  uččhati es leuch-
tet.  ušas. ahd.  ostan, aus-t-r os ten. gr.vf dq.

lat.  aurora. lett.  aust. V er gl. kaš.  jastre,
os.  jutry, ns.  jatšy, vjatšy aus d.  ostern.

tizda asi. ziigel.  obuzdati. nsl. uzda,
ivjzda, gujzda. b. juzda. s. uzda. zau-
zdati, zafuzdati. č. uzda. p. uzda. wuz-
dac. uždzienica. polab. veuzda. v&veuz-
den. os. vuzda. ns. kuzda. klr. uzda.
uzdilo. zlatohnuzdyj. nuzdaty, hnuzdaty
zdumen.  wr. uzdečka. nuzdac, daneben
muzdae. r. uzda. obnuzdatb. raznuzdatb.
vznuzdatb. nedouzdoku.. — lit.  uzdeniče.

uzendjija s. steigbiigel.  b. izingija.
— tiirk.  iizengi.

uzanci j a klr. geivohnheit, an den
kiisten des sclmarzen meeres.  — Aus der
zeit italienischer herrschaft:  usanza.

užera klr. vmcher, usura.  sik. užera,
kr. ožura mar.  užura ung.  — magy.  uzsora.
Aus dem lat

v.

va 1. Thema des duals und plurals
despronomens der zweiten person:  va. vaju.
vami usic.  kaš. va musita plakac. vaju.

va 2. Eine meist an pronomina antre-
tende partikel.  b. ono-va telo. za to-va.
če-va. togi-va bulg.-lab.  tidcš-va. s. alt  po-
nje-va-re quia. e.  done-va-dž. pon§-va-dž.
dial.  krome-va. strany-va. Anders  protiva.
p. ponie-wa-ž, aus dem č.  klr. pokudo-va,
poky. r. do sele-va. Venoandt mit  va ist
nsl.  ve: do ve hncusgue.  baš ve gerade
jetzt.  vezda (ve-sb-da) jetzt.  p. awa. Vergl.
ovu. Man beachte ai.  va selbst, sogar, nach
interrogativen und relativen pronomina wohl,
etica.

va- : asi. vajati sculpere.  r. vajatb.
vabi-: asi. vabiti locken.  nsl. vaba
koder,  vabiti. s. vab locken,  vabiti. 5.

vabiti, vabič. p. wab lockpfeife.  wabič.

polab. voben das locken.  os. vabid. ns.
vabiš. klr. vab koder.  vabyty. wr. vaba.
vabic. r. vabitb koder n, tauschen: vergl.
vabij schiviegersohn.  — lett.  vabit.

vada 1.: asi. navada gewohnheit: vergl.
navaditi impellere.  nsl. vaditi gew'dhnen.

vajati -uben.  navada. kr. vadan assuetus.
s. vaditi docere.  navada, r. vaditb zahmen.
vaditb sja. privada, uvada koder,  uvaditb
kodern.

vada 2. č. mangel.  vaditi schaden.  za-
vada. zavaditi, zavazeti hindern.  p. wada.
zawada. wadzič hindern.  os. vada. za-
vada. klr. vada. zavada. vadyty schaden.
wr. vada. zavada.

vada 3. asi. calumnia.  vaditi accusare.
obaditi, obaždati. su.vaditelb, obadbliv%,
STbvadbniki,, navadbnica ciifSooc.  nsl. ova¬
diti verratken.  b. obadja, obaždam an-
geben, verkiindigen.  kr. uvaditi verrathen.
s. osvaditi denunciare.  r. vaditb. — magy.
vdd anklage: der slav. ursprung von  vdd
wird beziveifelt. rm.  vgdi indicare. ahd.
farwa7,an verjluchen. ai.  vadas ausspruch.

vada 4.: asi. srsvada streit.  snvaditi,
si.važdati dissociare.  nsl. svaditi pf.  svada,
svaja hader.  b. svada. svadja vb. pf.
svadja se vb. impf.  svadliv. kr. vada.
s. zavada. svadja. č. svdda. vaditi hetzen.
p. wadzic anhetzen.  zwada. wadyra zdnker.
wywadzic erzanken.  kaš. vada. os. vada,

vada 374 vampirtt

zvada. zvadžič. ns. važiš zmetracht stiften.
klr. vada. vadyty sa. svadžaty ša. wr.
vada, zvada. r. svada. — rm.  sfadg.
sf§di vb.

vadil 5. b. bach, kanal,  vadja trdn-
ken.  — alb.  vadit baden.

vadi- : asi. izvaditi eximere.  s'ivaditi
jungere.  b. vadja herausnehmen:  oči te
izvadja; herausfiihren:  kone t. s. vaditi,
p. wywadzi6, wyrwač eruere.  klr. pryva-
dyty fiir r.  pricepitb.

vadla nsl. ofemvisch:  omelo pri krušni
peči, im ivesten.  vadi mlickenivedel mag.  —
nhd. dud.  wadl, wedel.

vadija nsl. ivette.  vadljati. — Vergl.
ahd.  wetti. lit.  vadoti ein pfand einlosen
und ein agerm.  wadjo, ivoher it.  gaggio.
Die vermittlung ist schtvierig.

vaga nsl. wage.  vagati. s. vagnuti.
6. vaha. vahati, važiti. povaha geivicht.
uvali abschiissigkeit.  važny ivichtig.  pova-
hati sčiumen.  p. waga. poivaga ivichtig-
keit.  wažny. odwažyč abiodgen, wagen.  od-
wažny vertvegen.  waliac tvagen ist klr.  os.
vaha. važič. ns. vaga. klr. vaha. va-
hom nach geivicht.  vahota schivere.  važyty.
važnyj. važko schiver.  zavahohity concipere.
wr. vaha wage, achtung.  otvaha muth.  važ-
lcij, vahkij. r. vaga. važiti. važnyj. —
lit.  pavoga. atvožnus, entlehnt. ahd.  waga.

vaganu: nsl. vagan modius liabd.  b.
vagan art gefdss.  kr. vagan metzen.  s.
vagan art mass.  č. sik. vahan ivagschale ,
okrin, ošatka. klr. vahan trog.  r. va-
ganki. — preuss.  vogonis stulpschussel.
lit.  vagonas art krug.  vogonas runde blech-
biichse.  vogone. ngr.

vagaši: s. vagaš geleise.  klr. vagaš
ung.  — rm.  agaš. magy.  vdgds, kerek-
vdgds.

vagovtt : s. vagov art ivinzermesser.

— magy.  vdgo.

vagtt: s. vag hebel.
vachta: nsl. valita ivacht.  p. wachta.
r. vachta. polab. vachtoje ivacht, lauert.

— Aus dam d.

vaj a til : s. vajat, hajat kammer.  b.
hajat, ajat. — tur k.  liajat.

vajeti: nsl. vajet/, leitseil . — Vergl.
nhd. bair.  wailer, das unter anderm  waje
lautet. Neben  vajet findet man im mesten
vaje plur. f., das vielleiclit doch auf  ved
zuriickzufiihren ist und zivar auf das iter.
asi.  *važdati, nsl.  *vajati, p.  wadzač.
Vergl.  ved-: nsl. kr.  vojka. p.  powodki.
r.  vožža.

vakari: klr. vakar kuhhirt.  — rm.
vfikar.

Vilkeša č. ovce, kolem oči černa dial.
klr. vakieša, vovča čorna kolo očej, re-
šta bila. — IVahrscheinlicli rm. ursprungs.
Hieher gehort  klr. vakyrystyj urn die augen
sclmarz (von schafen). Vergl.  b. vaki.1
schivarz um die augen.  faklat ve. 1. 172.

val- : č. valeti kriegen.  valka krieg.
vdlčiti. p. walka. wr. valka hauen,
holzfčillen, kampf.  valčič siegen.

valja-: s. valjati gelten.  nsl. valjati,
veljati. — it.  vaglia.

valkuili: p. walkuii landstreicher,
faulenzer.  — Aus dem lit.  valkunas. W.
velk-.

valonsa- : p. ivalesač si§ kurziveil
treiben. — Alan vergleicht lit.  valanda iveile.

valovil-: nsl, valovati confiteri j ambr.
— - magy.  vallani.

valovu: s. valov trog.  klr. valov,
valov ung.  — magy.  valu.

valpotu: nsl. valpot villicus.  vapot
lictor meg.  valpet amtmann marc., bis 1848
aufseher liber die herrschaftlichen arbeiter.
valpe schaffner.  — ahd.  waltboto missus
dominicus.

valu : r. vaht vrnil. č.  val. p.

wal. klr. val. Vergl.  pod val keller.  —
rm.  podval ganter, iveinlager. mhd.  wal.
lat.  vallum.

vanipiru: b. vampir, vapir, vepir,
v r ipir voampir. Davon  vepiresvam se, varn-
piresvam se. s. vampir, p. upior, upie-
rzyca neben  wampir. klr. vampyr, vepyr,
vopyr, opyr, vpyr, opir neben  uper. upyr,
upyrjaka fiir r.  urod’5, urodyšče. wr.
upir, chodjaščij mertvec, krov čeloveču
pi.eč. r. upirt (klali trebu upiremi,),
upyrb, obyri neben  vampirn ein gespenst ,

vampu 375 varengti ,

das den menschen das blut aussaugt. Im
s. und im r. ist der  vukodlak ivenvolf und
der ivampir in eins verschmolzen. Das ivort
ist ivahrscheinlich tiirk.: nordturk.  ubgr hexe,
nsl.  vedomec, premrl (erstarrt).

vampu: nsl. vamp, lamp bauch.  p.
wap. — ahd.  wampa.

Tamu : s. vam zoll mik.  nsl. vama
ung.  klr. vam im g.  — magy.  vam. ngr.
tilrk.  vam, avam.
vanea- : nsl. vaneati aufmerken.
vančiva-: kr. vančivati abundare.  —
it. ven.  vanzare.

vandrova-: klr. vandrovaty, mandro-
vaty wandern.  — Aus dem d. lit.  van-
druti, vandravot, mandroti.

vaiioštl: d. vanoc /. vanoce plur.
sik. vianoce iveilinachten.  — mhd.  wihen-
nachten, dessen zioeiter theil durch  noštb
iibersetzt ist.  nsl. vinahti res.

vantt 1.: nsl. na božji van (bomo
jutro kosili) mit dem gedanken an gott, im
vertrauen auf gott.  — ahd.  wan.

vanu 2.:  nsl. na van nicht bis oben
voli.  — mhd.  vran nicht voli, leer. Vergl.
nsl. vanati se sich entdussern, sich hiiten.

vanikuši: nsl. vanjkuš, vankuš. vaj-
kušna meg.  s. vanjkuš. sik. vankuš.
č. vankuš. — magij,  vankos. ahd.  van-
cussi. mhd.  vvangektissen.

vap-: asi. vaptno kolk.  povapsniti, po-
vapiti dealbare.  nsl. s. vapno. č. vapno.
p. wapno. os. klr. wr. vapno. ino ist ivohl
suffix.

vapa asi. stagnum.  nsl. vapa pfiitze.
s. vapa fluss in Serbien.  — Vergl. ai.  vapT.
magg.  vdpa lacuna soli eine nebenform von
lapa, Mp sein.

vapsa-: asi. vapsati schminken. Daher
vap a, farbe:  vapomt krasiti bradu. pova-
povati paTcvetv. b. vapsam, vapsuvam fiir-
ben.  vapsija farbe.  — gr. aor.  ž(3a^a.

Man beachte jedoch neben asi.  vapi preuss.
vroapis farbe.

var-: asi. varovati hiiten.  varovati s§
sich hiiten.  obarovati schutzen.  nsl. varati
schauen ung. tduschen.  prevaliti rib.  pre¬

vara hinterlist habd.  varovati, obarovati,
obariti beivahren.  varuh, varih beschiitzer.
varovčin gemeindehirt.  vardeti trub.,  var-
devati besorgen meg. lex.  vardenem, var-
dejem ung.  vardjati. nevaren gefahrlich.
b. varda icache.  zavarja antreffen.  vardja
hiiten.  vardač ivdchter.  varam betriigen.  kr.
var imati luč.  obarovati. Vergl.  vara, vare en.
s. vardati acht geben.  varati tduschen.  varan-
cija betrug.  gvarditi beivahren, aus dem it.
č. varovati. vary, varyte neben  vari, varite,
var, varte Mite dicli, hiitet euch.  varta icache.
p. warowac. wara! aufgeschaut!  warunck
beivahrung.  wardega jumentum ist dunkel.
ns. vardovaš pflegen.  klr. varuvaty. var-
kyj vorsicht erheischend.  varta. Vergl.  r.
dial.  van, varoki, varač/t stabulum.  varaž-
nja zelt.  — lit.  varavuti. lett.  vairlt, vera
riemt. rrn.  vardg. magg.  varda. finn.  vara
vorsicht.  vartoa. tiirk.  varda! aufgeschaut
ist it. Der stamm  var- ist germanisch: got.
vars behutsam. *  var ds, vardja icarter. ahd.
wara acht, aufmerksamkeit:  wara neman.
biwaron. nhd.  wahrnehmen. Als W. ivird
vor (gr.  opiipeiv, čopa) angenommen. Das
deutsche wort hat auch in die roman, spra-
chen eingang gefunden: f z.  garer acht haben.
it.  sgarrare irre fiihren.  guardare hiiten.
fz.  garder us iv. Es ist das verbreitetste
deutsche ivort. Damit ivill man verbinden
var in ON.: kr. s.  belovar, gostivar, Vuko¬
var usw., das vom magg.  vcir burg nicht
getrennt iver den kann. Das mit  var zusam-
menhangende magg.  varos, varaš stadt ist
auch in den slav. sprachen verbreitet: nsl.
varaš. b. s. klr.  varoš. Auch im rm.
und im tiirk. findet es sich:  oraš stadt.  va¬
roš vorstadt. magg.  varda soli eine kiinst-
liche bildung sein.

varag-: s. varagovati abfleischen.  —
maj g.  farag schnitzen liegt abseits.

varakil: b. s. varak gold- oder silber-
pldttchen.  s. varakleisati. — tiirk.  varak.

vareilgu: r. varjagi ffarrro: varan-
gus. dial.  varjagi fremder krdmer.  var-
jaža iiberseeisches land; der von dorther kom-
mende.  varjaga diet.  klr. varjak starker
grosser mann.  — and.  vseringi, plur.  vse-

376

ved-

varga

ringjar, vom and.  var bilrgschaft, biirge.
arah.  varank.

varga : p. warga lippe.  klr. varha.

— Man vergleicht preuss.  warsus.

varganft: č. varhany orgel.  — lit.
argonai. lat.  organum.

varganl: S. varganj avt schivamm.  —
magy.  vargdnya.

vari: asi. vari domove ss^te veliei
mladen.  vi crikvahi vari, si bo jeste
domi lam. 1. 95.  ■— gr: §8. pi?.

vari- : asi. variti, predivariti ante-
vertere:  vari vi pomoštb nibne. b. pred-
varom, prevarem. nadvarem uberholen.
Man denkt mit unrecht an got.  faran. Vergl.
č. dial.  varyti, ustoupiti.

varka s. cauda piscis. — magij.  fark.

varmilža: č. varmuže brllhe.  p. jar-
muž kohl, Tcraut.  faramuška. os. bermuz.

— ahd.  warmmuos. ml id.  warmuos cibi
ex oleribus. ahd.  muos.

vasilO klr. leinivand ung.  — magy.
vaszon.

vasnl 1.: asi. vasnb zivietracht.  č.
vaseh streit.  vašnivy leidenschaftlich.  p.
wašh. wasnio verhetzen. Vergl.  os. vašne
temperament, laune.  klr. vash zank.  r.
vasnb kUhnheit.

vasill 2.: asi. vasnb itague ;  fctoc.
Vergl.  vastb igitur.

vasongll : p. wasag korb zu einem
bauermvagen, korbicagen.  č. fasunek, fa-
sunk lastivagen mit kleinen leitern.  — Ein
d.  fassung voraussetzend: bei Linde  fosig-
wagen.

vašaril : s. vašar marki.  — magy.
vasar.

vaška s. hund. . vašeina. vaščiniti ent-
ehren:  vaščiniše sestru njili.

- vataga: p. vataha, vataeba genossen-
schaft, aus dem klr.  klr. vatah, vatažko
oberhirt, rauberhauptmann.  vataha masse,
liaufe, rotte, herde.  r. vataga schaar,
grosse familie, schafherde, genossenschaft
von jischern.  vatažite. — rm.  vgtaf, vgtav
anfithrer.  vgtgžel volksl. 1. 60.  vgtgšel
gerichtsdiener. tat.  vataha menge, Jischer-
genossenschaft.

vatalil : nsl. vatal, vatel elle. Vergl.
b. vatali schlag (bei webern).  n.;

vatra S. feuer.  vatralj. č. vatra
herd.  sik. vatra. vatrdl'. p. watra,
ognisko, zarzewie pod golym niebcm.
watrzysko, miejsce wypalone. klr. va¬
tra herd, feuer,  obnyšče. vatral' ofen-
krilcke.  vatrity zu asche verbrennen.  r.
vatnicha art kuchen.  — rm.  vatr <3 feuer;
mrm. fiir  Bpa. vgtraj. alb.  vatrg focus;
fundus domus. zig.  vatro. gr.  (3a0pov.
zend.  atar. ai.  athari flamme.  vatrg focus
ist von  vatrg fundus domus zu trennen:
jenes ist ivahrscheinlich iran., dieses gr.
[3a0pov. Wie so manches andere, mag auch
das iranische wort fiir herd den Slaven
durch Tiirken uberliefert toorden sein.

vazni: asi. vaznb x6/yj, fortuna:  unje
mi imeti kaplja vazni neželi bitarb uma
bus. 552;  dobraja vaznb. vazni vl felix.
dobrovaznije eu-cu/ja. blagovaznbstvo.

važa nsl. rasen.  — nhd.  waso, wasen,
rasen.

večeril : asi. večeri, abend.  vbčera
gestern.  večerja. nsl. večer, včera. b.
večer, včera, in Vinga  uščere, uščer.
s. večer, veče. jučera, jučer. č. večer,
včera. p. wieczor. wczoraj. kaš. he-
včera vorgestern.  polab. vicer. os. vje-
čor. včera. ns. vjacor, jacor. cora. klr.
večer, včera, učora. wr. večer, včora,
učora. r. večeri, včera. — magy.  vacsora.
vec.sernye, veternye. rm.  večernig. pavg-
černicg. lit.  vakaras. vakar. fremd  ve¬
čere. lett.  vakars. Vakar.

ved- : asi. veda, vesti duceve.  obedi
annulus. Durdi steig.  vod-: obodi annu-
lus.  vojevoda. it er,  voditi, vodima pelle x.
povodi habena.  voždb dux. Durch dehn,
-važdati. vodovažda aguae ductus.  nsl.
vesti nutzen:  nič ti ne vede moje govo¬
rjenje. zvesti abdicare lex. perdere meg.
odvesti prip. 19.  obod umkreis, einfassung
des siebes.  povodec zi;gel rib.  voj dux.
sprevod, sprevoj leichenbegdngniss.  vojka
leitseil:  vodja, vodi-a. b. veda vb.  obo-
dec: obeci ohrgehdnge.  sveždam icblben.
svod geivblbe.  vodja vb.  vodilo ziigel.  pro-

vedenikti

377

vel-

vodja, prodja (Vinga),  prohodja sckicken.
provaždam, otvadem, navoždam vb.  kr.
vojka leitseil.  s. obod rand.  oboci ohr-
gehdnge.  svod geivolbe.  voditi, vodj. vodati
dur., daher denominativ. e.  vesti, vedu.
obvod einschliessung.  dovadčti. Man be-
achte  dovozovati. sik. uvod, vad'ky
plur.,  vadzka, kirchengang der wochnerin.
p. wiesč, wiode. wodzid. wodz dux. alt
wadzač. prowadzic. wodze ziigel.  powodki
leitseil.  podwoda vorspann.  prowodator.
polab. vfijv&da, v&v&da fiirst.  os. vjesc.
ns. svod brunnensclmengel.  vocka leine
aus  vodzka. klr. vesty, vedu. obod rad-
felge.  obod, obvod umfang.  oprovod. zvod
geivolbe.  važky, vodylo lenkseil.  zavede-
ncyja einrichtung.  wr. vobod/eA/e. povo-
dyr blindenfiilirer.  provadzič. vozka lenk¬
seil.  zavedeneija. r. vesti, povodi., obedi,
obodi radfelge.  obvodi umkreis.  vozi,
dial.  voždb. vožža, vozka lenkseil.  —• rm.
dovedi probare.  nevedi telam ordiri.  obedg
radfelge.  povod, progod, prohod funus.
(Vergl. č.  provodi fiir  pfichodi dial.).
podvoadg art frobne: uoolil vorspann.  z§-
vod canis laniarius. ngr.  xpo(3oSd> beglei-
ten. lit.  vedu, vesti fiihren, heirathen (vom
manne).  vadas/ičArer. vadžoti. jvoda toasser-
leitung.  patvada rilstivagen, karavane, ent-
lehnt. leti.  vedu, vest. vadit: slav.  voditi,
vadat Mn- und herfiihren: s.  vodati. pavads
geleite. Man vergleicht ai.  vadhu jungefrau.
zend.  vademno brautigam, als der heimfith-
rende, daher W.  vadh. Vergl.  nevesta.

Vedeniku : s. vedenik art pištole.  —
Vergl. d.  Venedig.

vedru: asi. vedri lieiter.  vedro, vesna
vedrena. nsl. veder, vedro, vederna, ve-
dernica regenbogen :  mavra vedri. b. ve¬
drina. kr. vedar. s. vedar. e. vedro
ivcirme.  sik. vedrny. p. wodro, wiadro
fiir hitze zof.: dafiir ervoartet man  wiodro.
kas. viodro ivitterung.  polab. vedril. os.
vjedro ivetter.  ns. vjedro, vjadro schones
ivetter.  klr. vedro heiteres ivetter.  r. ve¬
dro. vedree. — ahd.  wetar. ags.  iveder.
lit.  jedras, gedras, gaidrus. gaidrlti s sich
auf klaven, lett.  gedrs, gldrs.

vegerja: klr. veherja art tanz. Vergl.
p. wegierka Ungerin ušiv. Vergl.  ongru.

vejtu: č. vejt waid, weid vitrum,
isatis tinctoria.  klr. vajda. r. vajda,
sinikniki. Dieselbe pflanze heisst p.  urzet,
uret, sinilo, nsl.  oblajst aus it.  glasto,
glastro. Vergl.  urettt.

vel- 1.: asi. veldti jubere, velle. Dar-
aus durch steig.  vol-, daher  voliti velle.
volja voluntas.  nevolja necessitas. Mit  ve¬
leti ist vielleicht zu verbinden  do videti (dovb-
lja), dovbljati, dovoleti sufficere;  dovoli
das genilgen: daneben  dovili. Vergl.  vole
aps: ahd.  wela, wola. nsl. veleti befeh-
len, sagen.  voliti wahlen.  dovoli genug.  do¬
voleti geniigen.  volja, nevolja. b. velja
vb. mil. 514.  povelvam vb.  volja, nevolja.
kr. velim ich sage.  s. velju ich sage.  vo-
lij lieber ivollend.  volja, nevolja. voljeti.
č. veleti befehlen.  voliti ivollen, ivahlen.  vule.
sik. volakto: magy.  valaki. p. wola. nie-
wola noth, nicht fiir  niedola. wolec. po-
wolic, przyzwoli6. polab. vula. os.
volic. vola. ns. vola. klr. vel'ity ge-
bieten.  izvol. volyty ivollen.  vola. nevola.
dozvolle erlaubniss.  nevol'nyk sklave:  ne-
vol'nykov doroha milchstrasse.  dovl'ity ge¬
niigen.  vol'ity. v dovol' reichlich.  boževole
ivahnsinv.  wr. zadovol'. r. veleti, vo¬
lja. nevolja gefangenschaft.  vvolju, vdo-
volb, nadovolb, udovolb, zadovolb geniigend !.
privola abundantia.  volbga, volbnica frei-
willige.  — magg.  nevolya, nyavalya krank-
heit.  vala in  valaki jemand. rm.  voj e.
vojos. nevoje. alb.  nevojg. lit.  veliti, zve-
llti gonnen.  vale iville.  valnas frei.  nevale.
Vergl.  valioti zwingen. lett.  velet gonnen.
vala. got.  viljan (veleti), valjan (voliti).
finn,  valljit ivahlen. lat.  velle. gr.  (3oA:
(3ouAo;j.ai. ai.  var, vrnomi (veleti), varaš
(-volu).

vel- 2.: asi. durch steig.  vali unda.
valiti, valjati volvere.  nsl. val. valiti wdlzen,
briiten.  pobaliti ung. :  poob-. razvaliti. vališ
gerolle. Vergl.  navel (-vla) menge.  b. val cy-
linder.  valek. valčest. valka. valkam (testo),
valja umiverfen.  vali es regnet.  valem ivalken.
valevica. navalica. kr. pobaliti ung. s.  val

vel-

378

ivelle.  valjak, valjuga. valut lapillus teres.
valjati, navala zulauf.  uvala tkal. č.  val,
valek ivalze.  valiti, valeti, obal umschlag.
uval tkal.  prival platzregen. Vergl.  poval,
dial. ftir  strop. valny utogend, gross, stark.
uvala, velika sila nečeko. valchovati wal-
ken ist d.  p. wal, welna ivelle.  ivalek
ivalze.  walič. (ivalesač gehort wohl nicht
hieher).  przeival, nawalny deszcz. Vergl.
walny allgemein, haupt-.  os. valak. valic,
valeč. ns. vališ, valaš. valita. klr. val
ivelle.  valyk ivalze.  valyty umiverfen; wal-
ken.  valovyna grobes geivebe.  val’ava grosser
haufen, mit gefallenen bedecktes schlacht-
feld.  r. val - £> ivelle.  valom r L in masse.  va¬
bim. runder stein.  valitt. valjatb ivalken.
valjuga faulenzer. Vergl.  navali geschivulst.
— lit.  velti, veliu ivalken. lett.  velt, velu.
got.  valvjan. lat.  volvo. rm.  val ivelle.
gnvgli vb.  pr§v§li vb.  ngvalg anfall.  de a
valma in masse. alb.  vale ivelle. magij.
valyog kothziegel. p.  folusz, klr.  fo-
luš, ivr.  val’uš, lit.  palušis ivalkmiihle
sind d. Vergl.  vla-. velna: asi. v lina
ivelle.  5. vina. p. welna. klr. volna,
r. volna. — lit. lett.  vilnis f. ahd.  wella.
Vergl.  oblil.

vel- 3.: asi. velij magnus.  velbmoža,
velbmažb magnat,  velbma, velbmi valde.
veljača februar, eig. der grosse monat.
veliki gross.  o vele ausruf:  o vele paska
velikaja S> itdr/a  to  pifa. nsl. veli. ve¬
ljale magnat,  velik, zveličati selig machen.
k. veligden ostem.  kr. vel: sg. gen.  ve-
loga. veli. s. velji gross.  vele viel.
veoma s e/ir.  veljača februar,  veliki. č.
veli gross.  vele viel, sehr.  velmi. velmož.
velcbny. veliky, velky. sik. velo viel.
veličizny gross.  p. wieli. wiele. wielmi.
ivielbič magnificare.  wieliki, ivielki, wielgi.
wielgolud riesenmensch.  wieliczyč. polab.
vilky. vile, vil viel.  os. vjele. vulki.
ns. vele. klr. vel’my. vel'horock. vely-
6oznyj, velyčosty. velyk den ostersomutag.
volykdan ivird in der bedeutung „liimm.el“
angefiihrt.  wr. veliznyj gross.  uvelbjač.
r. velbmi. velbmoža. velebnyj. veliki denb.
velikij. velikani riese.  — lit.  vellkos ostem.

velg-

velikinis osterei. rm.  vel gross. Man ver-
gleicht lit.  vala macht.

Telil-: asi. vlada, vlasti herrschen, aus
vold-, durch steig. aus  veld-. vladyka do-
minus.  vladb, vlastb macht.  vlastelb, vlaste-
lini. vlaštb eigen:  vlad-tji. nsl. ladati.
last eigenthum.  zlasti besonders.  lastiven
mig.  oblast, navlašč, nalašč, nalaš eigens,
geflissentlich.  b. vladam, vladeja vb.  vla¬
dika bischof.  vlast. vlastelin. kr. lašč
ung.  s. vladati, navlast besonders.  na-
vlaš. oblast. č. vladu, vldsti. vladnouti.
vladyka. Vlast, vlašči, vlašti. p. wlo-
dač. -vvlošč: wološč ist r.  wlostny, wlos-
ny. wlodarz. wlošcianin: wlošcijanin nach
chrešcijanin. Daneben  ivladač. zaivladnac.
wladza. wlašč. wlasny. oblaszcze. zwlasz-
eza vornehmlich.  przywlaszczyč. Einige
wlad- mogen sich historisch erkldren lassev,
so der name des konigs von Ungern und
Polen  Wladyslaw, f 1444, fiir  Wlodzi-
slaiv; andere sollen  noivszego utvvoru sein.
klr. volod’ity. volodaty zu gebrauchen ver¬
zno gen.  vodvolodnuty sich erholen.  votosf.
volostel’. losnyj ung.  volodar. Daneben  vla-
daty. obladaty. vlada, vlast. oblast, vla-
došči vorziige.  vlasnyj eigen.  wr. volosč.
vološčanin. Daneben  vladaš, bladač. ne-
vladdze misslingen.  vlasnyj. privlašcič. zvla-
šča. r. volostb. volostelb. Vergl.  volosti art
krankheit dial. Daneben  vladčtb. povla-
datb. zavladatb. vladyka. vlastb. — rm.
vl§dik§. vl§duitor. obl§dui vb.  oblastie.
preuss.  waldwico rit ter  (vladyk a). waldniks.
lit.  veldu regieren.  paveldu ererben.  vildu,
vilsti enverben.  valstis gebiet.  valščius. val-
diti. valdža. vlosnas, locnas, losnas eigen.
lett.  valdlt. novaldit bezahmen.  valsts. got.
valdan. finn.  val ta. Urspr.  verdk: ai.  vrdh
(veld ) ivachsen,  vardka (voldtt) mehrend.
Das slav. ivort ist nicht entlehnt. Vergl. asi.
vladb haar, eig. das ivachsende.

relenca s. lodicula mik.  velenac. nsl.
velencia jambr.  p. welens, velenc ivaffen-
rock.  — alb.  velgnzg. magy.  veleneze
Venedig, daher stojf aus Venedig.

velg-: asi. vl'i.g r bk r b humidus, aus  vel-
gbk r b. Aus  velg- durch steig.  volga: asi.

379

velk-

velga

vlaga humor,  navlažiti tcuivsiv. nevlažbm.
ma.\i,oq.  nsl. odvolgnoti. volhek, vidhek,
volgek, volgalt. vlaga, vlažen, b. odh.gnT>l,
aus  odvh>gm>], feuclit.  vlaga. kr. ukak.
s. vlaga. e. vlknouti. vlkky. vlaka. p.
wilgnač feucht icerden.  wilgi feuclit.  wilgny
dial.  odwilž, zmiek. wilžyč feucht machen.
wilgot feuchtigkeit.  os. vjelžny feucht.
vloka. ns. loga. klr. vokkyj, vockkyj
fiir  volkkyj. voloka. voložyty. volokost.
vodvoloha (asi. *  ottvlaga), vodvolož, vod¬
ika (asi.  *ot%vh,ga), vodelha (vergl. p.
vilg-) thauioetter. Daneben  vlaka, vlak-
kyj. vlažnyj. ovlažaty. wr. volldj aus
volkkij. odvoloženka. vilžec feucht icerden:
*vil'h adj.  r. volgnuts. \o\glo feucht.  vo-
loga: ver gl.  voroga, Žiri. Daneben  vlaga.

— rm.  vlag§. alb.  vlakg. preuss.  wel-
gen schnupfen. lit.  vilgans. vilgiti. lett.
velgt. veldzet. valgs, velgs feuchtigkeit.
Man vergleicht dhd.  welc madidus, mar-
cidus.

velga: asi. vir,ga oriolus galbula gold-
finlc.  nsl. volga. volgec. vonga, im ivesten,
kobilar, in Krain.  b. (žhbtunka). s, vuga
beutelmeise.  č. viha goldamsel.  p. wilga
(daneben das dunkle  wywilga, wywielga).
klr. ivolha, volka, ivha, fyl'icka, ivola,
ivyla, ivol. (ivylka ist mistel).  r. ivolga.

— alb.  fug§: s. in Montenegro  fuga. lit.
volunge. Ein dunkles wort.

velli-: asi. vleka, vlešti ziehen, aus
velkg, velkti. partic.  st, vleki, neben  st, vitki,
aus  s'tvelk r £. Durch steig.  volk-, vlak-:
oblaki, wolke.  povlaka, pavlaka. vlačiti
iter. ziehen.  oblačiti anziehen.  nsl. vlč-
čem, vleči (falsch  vlečti, vlečt). odlcko-
vati verschieben.  oblek anzug.  vlak zug,
zugnetz.  vlake schlitten.  zlak zaumoinde.
oblak, vlačiti, branovlalc, branovlek wagen-
deichsel.  vlačuga vagabund.  b. vleka vb.
obleklo kleidung.  oblak, vlak schlitten.  vla-
kar fischer.  vlača vb.  izvličam, izvlačamui.
kr. slak glockenblume.  s. vučem, Vuči aus
vellca, velkti. preobuka umkleiden, aus  pre-
ob-velka: daneben  oblaka bekleidung, aus
ob-volka. vlak nete. vlaka, navlaka iiber-
zug.  slak knbterich.  svlak abgelegte schlan-'

genhaut.  oblak, vlačiti eggen. č.  vleku,
vleci, vliceti: asi. *  vlecati. vlak. svlak
icinde.  slak. oblak, oblač. povlak, povlek.
pavlaka. vlačiti, sik. obliect'. p. wloke,
wlec (dafiir in Samogitien  wlekč: ebenso
piekc, rzekč). wlok zuggarn.  wloka hufe
landes.  pawloka art geivebe.  wloczyč. ob-
loczyč. wloczlta eggen.  ivloczega. oblolc.
wloce art scldeifen. Vergl.  wlocznia speer.
Daneben  wlacucky schlitten.  nawlaczny
rauh, zottig gehort nicht hieher,  kas. ob^ 1
lok anzug.  vloka hube, in ON.  polab.
vl&ct, vlact eggen.  v&ivlact ausschleppen.
vl&k nete. os. vleku, vleč. vlečvo fall-
striclc.  vloka. podloka uberzug  vločič eggen ,
ns. vlač, lac. koblac anziehen.  hoblak an¬
zug.  povloka. hobloka geivolk. ItfuhfDie
W. hat die form  volk- fiir  velk-: voločy,
vololcty. Daneben  oblečy. oblekaty; zavo-
l'ikaty. obol'ikaty. oboločovaty. volok nete.
voloka hufe.  voloky schuhbander.  svolok,
kolovnyj brus u ckati chrest.477.  pavoloka
art geivebe.  vyvoloka schindmahre.  volo-
kyta. voločuka. voločyty. oboločyna ziehe.
vlok waldwicke ist p. Daneben  vlaky be-
standtheil des schlittens.  oblak molke. (Vergl.
mel- 1; melko; pel- 2; pelnu 2; pelva 2).
wr. volokci, voloku. volok netz.  pavoloka.
voločič. podvololcač (asi.  *podvlakati). vo-
lokita. Daneben  voblaki. oblačina. r. vlečb,
-vlekatb: dieses ist unrichtig.  obolki aus
asi.  obl r bk r b. voločb, dial.  volokti, volokči,
voločči, pvaes.  voloku. zavoloknutb (von
ivolken).  volok r t. bornovoloki, knabe, eig.
boronovoloki, der die egge zieht.  pavoloka.
volokita aufschub.  zavoloka haarseil.  volo-
čitb neben  vlačitb. volokatb: asi. *  vlakati.
obolokatb, obolakivatb. oboloko, oboloki.,
daneben  oblako. — preuss.  awilkis faden.
lit.  velku, vilkti. valks zug.  valkus. val-
kioti (slav.  vlačati aus  vlakiati). užvalka
(p.  nawleczka). valkata, valkunas vaga¬
bund.  vilketi gekleidet sein. Entlehnt:  va-
laka hufe landes.  valiacuga. lett.  velku,
vilkt ziehen.  novelka. uzvalks. valkat iter.
valaks ist fremd. gr. 7čkw. e\v.u,  o/otoc.
rm.  volok, aus dem r., mrum.  vlak aus
dem b.

velku

380

venka-

velku: asi. vhtkt loolf.  vlača, vkbčacb
tribulus.  nsl. volk (geschrieben auch  valk,
vulk). b, vh>k. s. vuk. č. vik. p. wilk.
wilczura (vergl.  myszura), daraus d.  wilcl-
schur. polab. vil uk. os. vjelk. ns. vel’k.
klr. volk. volčura., volčura ivolfspelz.  r.
volki,, vilčura ist p.  — preuss.  wilkis. lit.
vilkas. lett.  vilks, ulks. alb.  ulj k, ujk
uljkonjg, ujkonj§ ivolfin. got.  vulfs. ai.
vrkas. zend.  vehrka. Ilier steke auch
asi. vkbkocllaki, vulcolaca:  dlaki, ist dun-
kel.  nsl. volkodlak: vukodlak rib.  vulko-
dlak lurco meg.  b. vrtkolak. kr. vu¬
kodlak gigas verant.  s. vukodlak. č.
vlkodlak. p. wilkolak. (os. varkolak
bar ist zweifelhaft).  klr. volkolak, vol-
kun. wr. volkolak. r. volkulaki,. —
rm.  vglkolak, v§rkolak: mortul, de s§ va
afla strigoj, k§ruja j zikg verkolak endrept.
218. alb.  vurvolak. ngr.  (3ooXxoXaza, Ppou-
z6X«'/.«< ;. Vergl. lit.  vilkakis. lett.  vilkats.
Man beachte lit.  vilktrasa werwolf. Dev
vltkodlaki, ist der voenoolf der Deutschen,
vooraus mlat.  guerulfus, manmvolf, der in
wolfsgestalt gespenstisch umgehende mann:
vergl. Neuri in terra latarorum, gui mu-
tari possunt in lupos. Die  vlikodlaci
beivirJcen sonnen- und mondesfinsternisse, da-
her rm.  v§rkolači lunae defectio, ein glauhe,
der sich mit modijicationen bei den Persern
und Chinesen jindet: Mer tritt ein anderes
ungeihum an die stelle der  vbtkodlaci.

veli) a: asi. vh,na ivolle.  nsl. volna,
b. vHna. s. vuna. č. vina. p. welna.
polab. v&uno. os. volma. ns. valma.
klr. wr. volna. r. volna. — preuss.  wil-
nis roclc. lit.  vilna ivollfaser. lett.  vilna,
vila. got.  vulla. lat.  lana. ai.  urna aus
varna.

vels- : asi. vli,snati balbutire.  vkthvT,
vates.  volhvovanije ili vorožka op. 2. 3.
716.  vlibšfeba magia.  vlišbbbstvo. vkbšvlje-
nije lam. 1. 150.  nsl. volbvica voahr-
sagerin ung.  b. vh,fa dieb.  wr. volch-
vic zaubern. r.  volchvovatb. volchiti,
zauberer.  — rm.  v§lf§ daemo, magus. lit.
valaševnikas aus r.  volšebniki,. Man ver-
gleicht and.  volva.

velu tu : S. velut sammt mik.  velud.
-— it.  velluto, dial.  velludo. ngr.  (3eXouSov.

velibondu : asi. velbbadi, camelus.
Daraus durch anlehnung an  bladiti, etwa
vagari, schon im dreizehnten jahrhundert,
velbbladi,, velbbludi,. č. velbloud. p.
wielblad. os. vjelblud. Daneben  klr. vel-
bljud. r. velbljudi, verbljudi,. Das č.
p. os. stammt aus dem r. Ebenso preuss.
weloblundis, das maulthier bedeutet.  —
Uralte entlehnung aus dem got.  ulbandus
aus  elephantus.

venil- L: asi. -vo.nati voelken.  uvedati.
nsl. venoti, vehnoti (aus  ved-s). vedel welk.
\vadlo welk res.  vedniti, im mesten. Durch
steig.  vond-: voditi in  proso voditi dem /drse
mit erhitzten steinen einen bessern geruch geben.
povoditi rduchern:  povojeno meso. b. ve¬
na, vehna ivelken.  kr. obenuti languescere
mar.,  vehnuti. ovel: trava ovela. s. ve-
nuti, vehnuti. kuveo ilberreif.  ugoveo ne-
što, pordjao. č. vSdnouti, vadnouti. uditi
(fleisch) rduchern.  uzenina. p.wiednač. wie-
dle mieso. wiedzina. Durch steig.  we,dzio
rduchern.  wywedzi6 ausdorren.  wedziarz.
polab. vadili loelk.  os. vjadnyc, vjasč.
klr. vjanuty. vjalyj getrocknet.  vyvjalyty
ausmergeln.  viela verdorrter baum.  vudyty.
vudženyna. wr. zvjac ivelken.  r. vja-
nutb. vjalyj wellc.  vjalitb. vjachirb, vjalyj
čelovekn, dial. Vergl.  vjatčina, vetčina,
wr.  vjanhlina (p.  *\viedlina) schinken. lett.
vist, vlstu ivelken. Vergl.  svend-.

venil- 2.: polab. vensky ivendisch,
slavisch.  — Aus dem d.  Wenden umrden
die Slaven von ihren ivestlichen nachbarn den
siidvolkern genannt: d.  winida. lat.  venedi
Plinius. gr.  ousveSat Ptolem.  Ouin Jord.
war bei den Gothen der name des ostlichen
flachlandes.

vengsi: nsl. venge plur. kesselkette,
thiirnarbe, im mesten. Vergl.  s. vigovi eiserne
schlinge zum vogelfang.

ven ja s. juniperus.  — magy.  fenyo
Jichte.

venka- : nsl. vekati, večati iveinen.
s. veknuti, večati, veketati. r. vjakatb,
vjačatb schreien dial.

vent-

381

ver-

Teilt-: asi. vgštij, n.  veste major, plus.
nsl. več aus  veče. veči, daneben  vekši.
Im westen  venč, venci, venčji, vinči, vančji.
venčeha bogatstva venet.  b. kein  veste,
sondern  veče, več, veke niehr, schon.  kr.
vekši. s. veči grosser.  veče, več schon,
ngr. %kiov.  večma mehr.  vekšinjom. č.
vice, vic. p. wiecej. wiec folglich.  wiek-
szy, wietszy. kas. vjkši, vikši. polab.
vaci, vac. os. vjacy. vjetši. ns. vjecej.
vjetšy. r. vjašče. vjaščšij. dial.  vjača
ivie viel ? — mrm.  vekje xXeov. Die namen
č. vicemil, vaceslav, vaclav, icoraus  p.
waclaw, asi. *vešteslavi, will man mit
včntcb zusammenstellen.  č. venca beruht
auf  Wenzel.

Tenteri: p. wiecierz, wiecerz, wie-
ciorka fischreuse.  kas. viancel art netz.
klr. vjater. r. vjaterb, jateri, vetylb,
vitilb: venterb, ventelb, venterka sind p.  —
preuss.  wentere. lit.  ventaris, ventaras,
venteris. Die slav. icorter stammen ivahr-
scheinlich aus dem. lit.

vepri: asi. veprb aper.  s. vepar.
č. vepf. p. wieprz mdnnliches, besonders
verchnittenes sclucein.  polab. vipr. os.
vjapr. ns. japš. klr. veper. vepryna
stachelbeere.  wr. veper. r. veprb, dial.
veperb. — lett.  vepris. lat.  aper. ags.
eofur. ahd.  ebur.

ver- 1.: asi. vbreti, vbrja, Vbriši wallen
(von siedendem ivasser), sleden intrans.,
guellen. partic.  vbrgštb, daneben  vbraštr,.
Vbrati ferox:  vrut'b azbuk.  vbratilci fons.
Vergl.  vrnil, hrili vehemens. Durcli steig.
vari aestus, calx.  variti coguere.  varivo.
p o vari coguus.  povannica, povarbnja. iz¬
vori fons. Vergl.  vrati olla:  *vor-tu. it er.
virati. viri vortex.  nsl. vreti, vre. vroč.
vročina, vrel siedend.  vrelec (ver-l-bCb),
vretina guelle.  vrl tiichtig.  vrel f. eifer
ung.  var jlugsand.  varež sclmeisssand:
droben pesek, potreben kovaču, kadar
železo vari. razvara. variti, obariti ab-
brilhen.  varilnjak. zvara geronnene milch.
iter.  -virati. vir, izvir fons.  vročnica, stu-
denčina quellwasser: vergl. asi.  vratiki.
zviranjalt. povrevati sleden. Vergl.  vrvrati,

vrvreti sprudeln.  vavroka. b. v rja, vri
kochen.  vrel siedend.  vril tiichtig, streng.
var kalk.  varosvam vb.  varja kochen.  va¬
rivo. otvara kdseguark.  izvarak. povarnica.
varkost eifer ve. 1. 496.  izvor. iter.  -viram.
vir ivasserstrudel, guelle.  izvir guelle.  kr.
vrulja, vrutak fons.  mliko se svari gerinnt
ung.  varjača kochloffel.  s. vreti, vrini,
vreo, vruč heiss.  vrelo, vrutak guelle.  vno,
vrli, hrli tiichtig.  var gluth.  variti, povariti
gliihend machen und schdrfen.  varali leicht
kochbar.  obara gebrulites gemiise. Vergl.  Var¬
nica funke.  izvor. iter.  -virati. vir ivirbel:
vergl.  viliman. izvir. č. vfiti, vru, vres.
vrauci, vrely. vridlo spr&del icie s.  vrelo
aus  ver-dlo. Vergl.  nevrly murrisch.  var
sud.  pivovdr. vary ivarmbad.  variti, vare
gekochtes.  povar. iter.  -virati. vir ivirbel.
sik. vrly. varecba, ložica. p. wrzeč, wrec,
wre, wrze, wre. wrzaco heiss: asi.  vbreštb.
zawieruclia, zaivierzucba, zawroch (*za-
vor-hu) ungestum, staubwind.  war sud.
wy\var. przywara. uwarzysty, uwierzysty
kochbar.  warzyč. warza, jadlo gotowane.
warzecba, warzeclia, warzacliew kochloffel.
obarzanelc bretzel.  warznik, garnec ivielki
dial. iter.  -wierač. wir guelle.  wrzač. wrza-
wa getbse.  kaš. povarka filr r.  počka
niere.  polab. vorit kochen.  os. vreč. var.
navara. zvara abgekochte milch.  varič. ns.
variš. klr. vrity. var siedendes ivasser,
sonnenhitze.  nelivar schlecht gekoclite speise.
varyty. rozvaryty. liaševar koch.  varyvo.
nevarlia ungekochte molke,  provar, varka
gebrčiu.  varecha. varna kilche.  wr. vreč,
vrčju. var. varnyj. povarka. vir. r. vrč-
jatb. vari siedendes ivasser, harz.  varitb.
varivo. obvara. varatoki. povan koch.
viri. vyrs ivassenvirbel fiir  vin. uvari. —;
rm.  var kalk.  v gr ni čer. povarng. izvor.
magy.  ab&rol abbruhen , sik.  obarit, lit.
virti kochen.  virtojas koch.  virtuve kilche.
versme guelle.  išvora brei.  varenka. varus
kochbar.  virus, vlrius strudel. lett.  virt.
vira gekochtes.  atvars ivirbel.  vars suppe.
varit, pavars koch.

Ter- 2.: asi. vbra, vreti, zavreti clau-
dere. iter.  zavirati, vereja vectis,  veruga,

ver-

382

ver-

veriga catena. Durcli steig.  vora sepimen-
tum.  obora, stvora fibula,  zavora vectis.
ot-voriti. nsl. zavreti, ovirati, zaverati,
zaverjem dur.,  zavirati iter.  (navreti span-
nen).  veruga, veriga, vereja umfnedung.
navor hebebaum, hebel.  obora thiergarten.
s v or, sora, sovora, sovra, osora, sornik art
»tange, langwie.de.  zavor, zavornjak rad-
schuh ung.  zavoriti, voz zavreti, zavora,
pri planinskem stanu jama (luknja) v zidu,
skozi katero se ovce poganjajo na molžo:
vergl.  strunga. b. veruga, veriga, obor
stali,  rastvorja, rastvarem offnen.  kr. za¬
vornjak radschuli ung.  zvora langiviede.
s.  veriga, verugati se sich schlangeln.  obor
einzaunung fiir schiceine.  svornica, nešto
kod pluga. č. zavru, zavfiti schliessen.
otevru, odcvru, -vriti offnen.  sevru, sevfiti
zusammenthun.  vefeje thorflttgel.  verejny
offentlich.  svora hintere deichsel.  svor Iclam-
mer.  svorny. obor schaar.  obur flur.  obora
viehstelle.  otvor offnung.  otvoriti. pri vora.
svirati. sviradlo schliessicerkzeug.  zatvofiti.
Vergl.  vor flosse.  p. przywre, przywrzeč.
wierzeja, wierzaja. odewrzeč, otwarl, ot-
warty, daneben  otworzyc. otwierač, przy-
wiera6. rozwarty, roztwarty spernveit auf-
gemacht.  zawiera6. dowora zutritt.  obora
viehhof.  przewora stallbaum.  swora hunde-
koppel.  s vor z en spannnagel (vergl. r.  švo-
rena, šltvorena, wr.  švoren). otwor offnung.
zawor, zawora. zwora Iclammer.  zawory,
brama. os. vreč offnen.  zavčeč. svora.
ns. zavfeš einsperren.  svjernik. zavje-
radlo, zavjeralo fensterladen.  klr. verej
riegel.  vereja thorflttgel.  vore n. zaim,
htirde.  obora hiirde, vieh.  obory schulibčinder.
oborita, obranka (vielleicht  *ob-vor-na) be-
satz.  rozvor schliissel.  otvyraty offnen.  svora
koprpel.  roztvor. zvor schlucht.  wr. obora
diinnes band, gehoft.  r. vereja. veriga,
verevo draht.  verenica zug, strich.  obery,
obory, povory, verevki. zavora, zavora,
o vraga, svora hoppel.  zavereta, virata, plesta
lapti. podvirata dial.  vara danim,  perego-
rodka dial.  — preuss.  aboros raufe im vieh-
stall. lit.  verti offnen, schliessen.  atviras,
praveras offen.  pervara netzleine.  aplvaras.

apvare. obara hofraum.  suvara Iclammer.
vora lange reihe. lett.  savžtri. magij,  za-
var, daraus  zai' (dalier Iclr.  zar ung.), das
jedocli, wie manche nieinen, nicht entlehnt
sein kann, da es verbum und substantiv
sei: schliessen, schloss. ngr.  o^opa bindfaden.
ojSsps?. alb.  obor zaun. rm.  obor viehhof.
verigg ring.  de pre verigg rundherum,
daneben  pre avarigg, varligg, anverligg.
sfoarg bindfaden.  zar aus dem magy.  otvo¬
riti offnen ist urspr. ivahrscheinlich  ota-vo-
riti, icorin man  tvoriti zu erkennen glaubte,
daher  rastvoriti usw., icenn nicht das deutsche
aufmachen ušiv. auf die entsteliung dieser
ausdrilcke eingeivirkt hat. Vergl.  tvoru. Mit
ver- verbinde ich  verva und  vorta. I.  ver-va:
asi. vrava strich.  nsl. vrv. vrča fiir  vrvca,
vrčica. b. vrav. s. vrvca. č. vrv. ob-
vrv. obrv, obrev, gen.  obrvi, strich.  p.
wirzbca zona fi.or. aus  wierzwca. klr. ve¬
re vita, virovka. r. verva. verevka. verva:
vergl.  vorovina fiir  verevka. — preuss.
wirbe. lit.  virve. lett.  virve. and.  virr draht,.
ahd.  wiara, wira. II.  vor-ta: asi. nsl. b.
s. č.  vrata plur. n. porta.  p. wrota. polab.
vorta. os. vrota. klr. r. vorota. — preuss.
varto. lit.  vartai. lett.  varti. rm.  vram-
nic§, vranicg janitrix. Vergl.  s. vratlo:
ulaz luke zovu vratlo mUndung.

ver- 3. : b. vra, partic.  vrel, einsteclcen,
in die enge treiben.  virja aufheben: vergl.
das iter.  v oviram, previram, proviram,
zaviram, s. verati verstccken.  savrijeti se
sich verkriechen.  navrijeti mit geioalt durcli
ivollen.  zavrijeti, zavirati, č. vor art saclc.
p. \vor saclc.  klr. navru, navyraty, na-
plesty. vor, vorolt. sprovoryty, uladyty.
r. verata einsteclcen dial.  zavereta fiicken.
vorovoj, provorv., provornyj flinlc, behend.
voi ,r a dieb.  — lit.  verti einfudmen. lett.
vert, veru. rm.  viri inserere. Hier mag
angefilhrt icerden  vor-n-jti, vor-na: nsl. s.
vranj spund.  b. vrana fasssibpsel.  s. za-
vranjiti zuspunden.  (zavornica aus  zavorb-
nica). klr. voronlta spundloch.  r. vorona.
voronlta trichter.  — rm.  vrang spundloch.

ver- 4.: r. vru, vrata faseln.  vrun-a.
vrula. vralaja. iter.  virata, daher  virun?,.

ver-

383

verch-

Vergl.  p. wrzal sclrrei. Man fuge, hinzu
1) r. vrakatb schwatzen.  vrakuirb. vraki
albemheiten.  2) r. vračka schivatzer.  3) klr.
verz tj faseln,  plestj. wr. verzci. r.
verzti plaudern.  4) ns. vavriš schlechte
reden fiihren.

ver- 5.: c. vravorati schmanken, aus
vorvorati.

ver- 6.: nsl. svreti se, skrčiti se sich
zusammenziehen:  ves se je svrl ocl starosti,
sverati se Jcauern.  svrkniti, svrkevati kriim-
men UJcrain.

verba: asi. v raba salix.  vrabanica
palmsonntag.  nsl. s. č. vrba. b. vnba.
vrabnica. p. wierzba. polab. v&rba.
os. vjerba. ns. vjerba. klr. verba. verb-
nyea. zaverba art iveide:  ma. wr. r. verba.

— lit.  virbas, verba gerte.  virbina gebiisch.
verbu nedele. let.t.  virbs. Man vergleicht
lat.  verbena.

vercabu: p. warcab damenspiel.  war-
cabnica. č. vrhcdb. wr. varcaby, ar-
caby. — lit.  varcugas, varcugas. Daneben
Idr.  varcaby fensterrahmen, fenster.  — d.
wurfzabel.

vere!: asi. vrača urceus.  vračava do-
lium.  nsl. vre. s. vrč. vrčina. orkal-ic
beruht wohl auf  urceolus. — lat.  urceus.
got.  aurkeis. ah J.  urzol.

verdača: nsl. vrdača grune pflaume.

— it.  verdacchia.

Verdu 1 .: asi. vreda laesio, vulnus,
lepra, damnum.  vrediti. nsl. vred laesio,
ulcus, leibschaden.  vrediti laedere.  prevrediti
se einen leibschaden belcommen.  vreden (audi
vrdiin, urdan) otrok an einer bestimmten
krankhe.it leidend.  b. vreda schade.  vre-
dja vb.  s. vrijedjati eine wunde aufreis-
sen.  č. vred geschioUr.  p. wrzod. wrze-
dzič. špiwrzod. wereda fiir  niedolega ist r.
os. brod. ns. rod. razy.š beschadigen.
klr. veredyty schaden. Vergl.  zaveredovaty,
kaprysovaty, zakrutyty. Entlehnt:  vrednyj
schadlich.  vrody ckrest. 295. ist p.  ^vrzodj.
wr. veredzid. r. veredi., daneben  vred r i..
vereditb, daneben  vreditb. — magy.  merdgy
pestbeule aus  vrddi.. Vergl. ai.  vardh ab-
schneiden. ahd.  wartan beschadigen.

Verdu 2.: asi. vred r r> in  nevredu srstvo-
riti azoSozsp.aiJstv reprobare zogr. bon. usw.
Andere guellen bieten  ne vrb redi, redu sttvo-
riti. vredbn r L. nsl. za vred imeti, vreden,
b. vreden mil. 255. 324.  kr. vridan. s.
vrijedan. vrijediti. — Ddher rm.  vrednik.
vred r t ist ahd.  werd subst. und adj.  (unwir-
djan parni pendeve, spernere).  vred- drang
durch das slov. zn den Kroaten und Serben :
diese tlieilten es den Bulgaren mit. Panno-
nische und norische Slovenen haben das icort
zuerst aufgenommen. Dagegen ist p.  wart
werth subst. und adj., Icaš.  vart, eine spd-
tere entlehnung aus dem niederd.  wart: da -
her Idr. ior.  vart. Deutsch ist auch preuss.
werts ;  lit.  vertas, lett.  verts, finn.  verta.

veremu: b. verem phthisis.  — gr.
(Sspepu. tiirlc.  vdrem.

veresija b. s. credit.  — tilrk.  veresi.
verg- 1.: asi. vrtga, vrešti aus  vergti
icerfen: selten  vn.šti. izvrag t>,  in r. guellen
izvorogi) bciptoga, aus  izvorgu durch steig.,
daneben  izvr-bgT. ohne steig.  nsl. vržem,
vrdči, vrči inf.  vriecj venet,  vržaj ivurf.
vrečati impf. icerfen, unhistorisch von  vreči,
(b. hvrbgam icerfen).  s. vrgnem, vrči.
č. vrhu, vrči. vrh jactus.  p. wierzgnad
hinten ausschlagen.  os. vjerhad schleudern.
ns. vjergas. klr. verečy. zaverečy, zaverčy.
verhnuty sa. izverh ausiourf.  r. vergatb.

verg- 2.: s. vriježa stengel;  lubenice
i dinje melonen.  — Man vergleicht lit.  virk-
štis ranice, steifes, starkes kraut.

vergija b. s. steuer.  — tiirlc.  vergi.
vercll- 1. : asi. vrbha, vrešti aus
verhti dreschen. Durch steig.  vorhu: vraln.
trituratio.  nsl. vršiti getreide mit vieh
austreten.  vršaj getreidehaufe.  vrš, nasad
vrši lex.  b. vi ,r bha, vr r bšdja vb.  vrtšidba.
vrah.. s. vršem, vriječi. vršaj schicht gar-
ben.  klr. voroch haufe.  v voroši zusammen:
von  voroch in der bedeutung „haufe“.  voroš-
nyj, sp61'nyj gemeinschaftlich..  r. voroch-b.
r,ozvorošitb. veršb frumentum.  — rm.  vrav,
vraf haufe gedroschenen getreides.

vercll- 2.: nsl. vršeti brausen.  klr.
wr. voroch gelcrach. r.  vorochatb ist an-
riihren.

verchil

384

vert-

vercliu 1.: asi. vnhi car,umen.  vrišije:
(labilno vrišije. vrihinb summus.  sivrišiti.
sivrihovati. nsl. vrb. vrhunec, obr iiber
aus  obi. vnhi. b. vrih, vnf. vir, vrih
auf:  vir nebo. Daneben  vris bei:  vris jedin
kri st bei einem kreuze: vergl. asi.  vrisu
filr  vrihu: vrisu karmilu proph.-hilf. 418.
vnša vb.  kr. vrhunac. zvršnato drivje
laubliolz ung.  s. vrb. as.  obrh. č. vreli,
vrebni. vrcbol. p. wierzcli. wierzchol.
polab. v&rch. vkrs&k. os. vjefch. vjerš.
ns. vjereb. klr. verch. r. verchi, dial.
vertchi. verebnij. veršitb. — lit.  viršus.
virsunis: š aus  s. lett.  virsus. virsu oben.
rm.  vgrf. s§v§rši, sf§rši vb.  ob§rš§ campus
e valle sensim assurgens. ai.  varšijas der
hohere.  varšman gipfel.

vereliu 2.: p. warcb, warcblak ivildes
ferkel.

verk-: asi. vričati, vrikati einen laut
von sich. geben.  vnkotati. nsl. vrlcati
girren.  s, vrčati murren.  vrka knurren.
č. vrkati, vrčeti. p. wark, warch. war-
kač, warczyo. os. varcač. ns. varcaš.
klr. vorka. vorkaty. vorkot murren.  wr.
vorčač. r. vorčatb. vorkovatb. vorkuni. —
lit.  verkti iveinen.  virkuloti. Vergl.  sverk-.

verkočl: s. vrkoč stutzer.  kovrčica
haarlocke.  č. vrkoč zopf.  vrkoč (pletenec)
cibule. p. warkocz. r. vorkoči crines
plexi.

veri- 1.: s. vrljo der an einem auge
beschadigt ist: vergl.  na vrije schief.  wr.
verlovokij filr r.  kosoglazyj.

veri- 2, : nsl. vrlina gartentlior.  b.
vrilina stange.  s. vrljika stange zum ein-
zaunen. Vergl.  ver- 2.

vennen : asi. vreme tempus.  nsl.
vreme witterung.  b. vreme. s. vrijeme.
klr. veremja, vereme schones ivetter: da¬
neben  vremne aus  vremiia. wr. vereme,
ureme; bezveremje: daneben  vreme; bez-
vremje. r. vremja. — rm.  vreme. Vergl.
ai.  variman weite, umfang:  vermen scheint
urspr. „behaglichkeit“ zu bedeuten.  vermen
ziehen andere zu  vert-: vert-men.

verp- 1 .: asi. vnpa legere, in einer
r. guelle  vbrpeši. Abseits liegen  1) nsl.

zvrpati entreissen lex.  2) p. warpa der um
eine grube aufgescliilttete erdhilgel.  3) klr.
verpeč a,rt schuh.  — lit. ist  varpa, lett.
varpa špica.

verp- 2.: s. vrpoljiti se unruliig stehen
oder sitzen.  — Vergl. lit.  virpulls zittern.

verpa: nsl. vrpa (ljudi) haufe (leute)
belost.

versa : asi. * vnsa. r. vorsa flocke.
wr. vors. klr. vorsa, volos na sukni.
navorsyty. Vergl,  zavorsyty s a miirrisch
(etwa ividerhaarig) iverden.  — lit.  varsa.
Vergl. zend.  vare§a liaar und  volsil.

versk- : asi. vreštati schreien.  nsl.
vreščati, vriščati, vriskati, vrisk. b. vrešta
vb.  vresik. s. vrištati. vrisak. 5. vre-
šteti. vfesk. p. wrzeszczeč. wrzask filr
■vvrzesk. os. vreščeč, reščeč, vreskač. klr.
vereščaty. veresk. wr. vereščač. verščaka
filr und neben  vereščaka. veresk, vre.sk.
r. verešeatb. vereski. Daneben  verezgi,
verezga, verezglivyj, verezžatb. — lit.
verkšloti. praviršklti. Vergl.  verk-. kr.
vreskav ist ruptus.

ver.su: nsl. vres heidekraut.  s. v riješ,
vrijesak. 6. vres. vresen september,  p.
wrzos. wrzesien. os. vros. ns. ros. klr.
vei’es. wr. veres. vreseii ist p. r.  veresi,
vereski. asi. vresbnb september.  — Vergl.
lit.  viržis. viržiu menu september. lett.
virži.

verša: nsl. vrša. s. vrša, vrš netz.
č.  vrše. p. wiersza. os. ns. vjerša. klr.
r. verša. — Vergl. lit.  varžas. rm.  v§rš§.
magy.  varsa, verse, vorse, vbrzse.

verši : č. vrš vers.  p. wiersz. — d.
vers, aus dem lat.

vert- 1.: asi. vnteti drehen, bohren.
vntežb cochlea. Durch steig.  vortu, dar-
aus  vrati collum.  obrati, vratiti drehen.
vreteno fusus aus  verteno. vnsta stadium,
aetas aus  vert-ta. sivnstb f. coaetaneus,
conjux. Vergl.  otivrini contrarius aus
otivertni: visitvoriste otivrmb avitoTps-
4oevx£<; r.z’zo\f/.onti.  nsl. vrteti, vrnoti, obr-
noti. vrtati bohren.  obrten industrius habd.
vrat pflugivende, hals.  kolovrat, vratiti.
vratovilo iveberbaum.  vreteno, vrsta reihe.

vert,- 385 vertupti

vrstnik coaetaneus habd.  okolivrč ringsum:
vratju. b. vretja drehen.  vrana zuruck-
Icehren, vergelten.  vratel bratspiess.  vratež
sdiraube.  uvrat, uvrat art fldchenmaass,
me es scheint, urspr. pflugvcende.  navr%-
tam se uiohnen.  svratalnica wohnung: ver gl.
lat.  versari. vrat hale.  vratja, vraštam, vra¬
štam zuruckgeben.  vreteno, vreteno, vrasta
lebensalter.  vrasnik. okolovras ringsum fiir
okolovrast. Vergl.  vračkam drehen.  s.
vrtjeti drehen, bohren.  vrtati, vrtlog icasser-
ivirbel.  svrtak, svrčak strahu,  navrt pfropf-
reis.  vreteno, vrteno. vrat. vratiti. vrsta
reihe, unseres gleichen.  vrstati se. vrcati
se sirh hin- und herbeivegen.  č. vrtčti.
vrtati bohren.  vrtky behend.  rozvrtly. vrt-
Mk, vrtocli. obrtel kreisel.  vreteno. Vergl.
vfitenice blindscMeich.  souvrat pjlugvoende.
vratiti. vrdtky. vrstva schicht.  p. wier-
cieč. wartač. ivart kriimmung, ausiceg.  obar-
tel riegel.  wartki jUnlc.  obertnac sie'. obert-
ny, obrotny. uwyrtac sie. zwyrtač, wykre-
cač. przewyrtnae, przewrocič. wywiortki
herausgebohrte spane.  ivrzeciono. wrzecie-
nica blindscMeich.  wrot. \vroci6. uwroc
pjlugvoende.  warsta, warsztwa schicht.  kaš.
vernac se. varcec fiir r.  vertetb. zavarcec,
p.  zawrocič. polab. v&rti dreht.  v&rtat
kehren.  viibartal sa. vritenii. os. vjercič.
vjerčel drehscheibe.  vrečeno spindel.  vče-
čenca blindscMeich.  vrot. vrocič. voršta.
ns. vjerses. rosiš: asi.  vratiti. rešeno spille.
klr. verfity. vertel' bohrer, bratspiess.  vert-
luh drehring.  vertoprach, vertyporocb, hony-
vitr icindbeutel.  uchovert ohrvmrm.  zverf
abgrund.  verstva aetas ung.  vereteno. vo-
rotylo. verefunyčka, midanka blindscMeich.
oborot. vyvorot. nevortnyj, nepovorotnyj.
vortnch reibkeule. v er st staram. Vergl.  skoro-
vot icendung aus  skovorot. wr. vozvorot. ver-
sta aegualis.  r. vertetb. vertelb bratspiess.
vertljug%._ vertošejka, vertigolovka ivende-
hals.  vertlo bohrer.  vereteno. veretenica
anguis fragilis, spindelschnecke.  vorota. ko-
lovorota. pavorotb. izvorotb. vozvorotn, da-
neben  voz vrata, vorotife. oborotens der zau-
berer, der sidi in. einen wolf venca.ndelt.  vra-
tilo voeberbaum.  versta. — rm.  vgrti, invgrti,

inv§rteči drehen.  vgrtež wagemvin.de.  vgrtel-
nic§. rgzvrgti, r§zv§rti aufiviegeln.  vgrstg.
povirni vb. lit.  vert-: versti ivenden.  išvir-
ščias, išvirkščias herausgekehrt.  atvernei
verkehrt.  išvartas. vartlti (asi.  vratiti). var-
stas pflugwende. lett.  verst. vartlt. varstlt
Mn- und herivenden. ai. v  art. vartana.
lat.  vertere. got.  vairthan, varth. caus.
fravardjan (asi.  vrati- aus  vorti-). mhd.
wirtel. s. vrtača, vrtlog, kolovrat t vasser-
wirbel: man vergleicht, it.  vortice; audi
vrtača ist von  vert- abzuleiten.

vert- 2.: asi. vretište sabora; cilicium.
b. vretište. r. veretišče. Hieher geliort
audi  asi. vrešta sack.  nsl. vreča/, vrčče n.
s. vreča , dah er  kr. vrečišče mar.  č. vreče,
sik. vreče. klr. vereta, verena fiir r.  rodr>
kovra. r. veretbe. Beiden bildungen liegt
vert- zu grunde.

vertengju: p. wrzeciadz, rzeciadz,
rzeczadz kette. č.  fetčz, fetizek, dial.
fetaz. os. fečaz, rečazk. ns. fešaz. klr.
veretaž thiirkette.  ret'až. r. alt  retjazb. —
preuss.  ratinsis. lit.  retežis hundehalsband.
rm.  r§tčz. magy.  retez. Die icorter mit
vr sind 'von denen mit  r nudit verschieden.
D as suffix  tengjta komite slav. sein: vergl.
robotaž arbeitsam, r.  robotjag^, wenn
man an  rabi. denkt, obgleich dem worte
eher  rabota zu grunde liegt,. Die zusam-
menstellung von  vertengju mit as.  rakente
scheitert an der unmoglichkeit cmer entleh-
nung aus dem as. und an  gju fiir  te.

vertu: asi. vrata hortus.  vratograd^:
nur aus diesem ist jenes begreiflich.  nsl.
vrt. vrtar habd.  kr. vi;t, vrtal. s. vrt.
r. vertograd^. — got.  aurtigards, *aurts
kraut. Man nimm.t als altere form des
got. uoortes  virti- oder  vertigards an.  vrata
kann audi auf germ.  urt beruhen: nsl.
vrban aus  urbanus. Als W. gilt  vard-, ai.
vardh.

vertuptl : asi. vratapn hortus, spe-
lunca: daneben  vratapa. b. vratap di-
strict.  s. vertep krippe (geburt Christi)
ist r. Vergl.  p. werteb, werteba ahweg.
klr. vertep hohle, schlucht: vergl.  hortop
ausgefahrenes loch auf der strasse und  ver-

25

verv-

386 vetla

tepyty sich herumdrehen.  r. vertpa,, ver-
tepa,. — rm.  v§rtep, v§rtop, b§rtop palus,
hohlung. Das icort ist dunkel.

verv-: nsl. (vrveti): vrvi ljudstvo
concurrit populus.  b. vravja gehen.  vra-
vež g ang.  vojska provravelo mil. 78.  vra-
volica schimrm,  kr. ribice vrve. s.
vrvljeti icoliin stromen.

vervis r. ver vi. district.  — and.  hverfi
etwa „dorf“ in ON. als zioeiter the.il von
composita:  skoga-hverfi etioa „ioalddorf“.

verz-1.: asi. -vraža, : vr6sti aus  verzti,
mit praejixen, binden.  ota>vresti, razvresti
offnen, eig. losbinden.  uvresti laxare.  povreslo
strick aus  poverz-flo. povrazt aus  povorza,.
otvraziti offnen lam. 1. 155. In  obražb-
nica lagueus stort  ž. Ver gl.  vraža aenigma.
nsl. vrznoti offnen.  vrzukati oft auf- und
zumachen.  vrzel f. zaim, heclce.  vrzel f.
bffnung im zaune: ver gl.  vrlina in gleicher
bedeutung.  povreslo, poreslo garbenband.
povraz strick.  b. vraža V. 2.  vra,zuvam
binden.  vrazka, vrazija, vrazop biindel.
Vergl.  zavraz knospe.  kr. povrislo garben¬
band.  s. vržem se, vrsti se an einem orte
kleben bleiben.  vrzati lauern.  svrzlati. zavrsti
binden.  povrijeslo, rijeslo, povraz henkel-
eisen am kessel.  povrazača. č. povrislo,
dial.  probfislo, strohseil.  provaz, sik.  po¬
vraz. Vergl.  vrz das knarren der ihiir
und  vrzati, vraž d iti. vrzoukati aus- und
eingehen.  sik. povrislo, provrislo, pro-
vislo. obrislo: ob-verz-tlo. p. povvroz
strang.  powroslo aus  poworz-tlo garben¬
band.  uwroz funis flor.  obrož halsband
ist ziceifelhaft.  nawicrzac herumtoben liegt
abseits.  polab. pruvaslii mit anlehnung an
(venz-), enz-. os. povfestlo strohseil:  po-
verz-tlo. ns. povroz strick.  povraslo stroh-
band aus  povreslo. klr. pavoroz. voroza
schnur. Vergl.  vereslo stengel des kilrbisses.
povereslo band: daneben  pcreveslo, pere-
veselce, perevesno garbenband.  poroveslo
durch analogie an  (venz-), enz- angeglichen.
razverzem, rostvorim. wr. povroz ist p.  r.
otverzti offnen.  praverza, proverzina bffnung
im zaune.  pavoroz h strick: daneben  vereska,.
Vergl.  verzilo ein langer, selim,achtiger mensch.

Man beaclite  klr. kaverza ranice.  koverza
grubelei.  koverznuty begreifen.  r. kaver¬
za. kaverzitb. kaverzni art sommerschuhe,
die auch  verzni heissen: dadurcli wird der
zusammenhang der mit  k anlautenden wbrter
mit der W.  verz- bestatigt.  —• magy.  poraz,
pore. lit.  veržiu, veršti einengen, schniiren.
viržeti. viržis strick.  varžiti einengen (sl.
vorz-h atvarsles fahrleine. and.  virgill
strick. ahd.  wurgen aus  wurgjan. z ist
palat.  gh.

verz- 2.: asi. pouvraza, pouvresti
compungere.  pouvraza v.a-drj^u; compnnctio,
im theologischen sinne.

verz- 3.: s. uvrsti, uvraziti einfiideln:
letzteres aus  vorz-. Man beaclite  kr. svrz-:
svrsti adipisci. partic.  svrzla.

ves- 1.: asi. vesela, hilaris.  veselije.
nsl. vesel, veselje. b. vesel, veselja vb.
veselba. s. veseo. veselje, č. vesely. p.
wesoly.* vriesol zof.  wiesiol flor.  wiesiele
flor.  kaš. viesele. os. vjesoly, vjesely.
ns. vjesoly. vjasele. klr. veselyj. vese¬
losti. vešile hochzeit.  wr. vešolka regen-
bogen.  r. veselyj. — rm.  vesel, vese-
lic§. veseli vb. Entlelvnt lit.  vesele hochzeit.
veselje heitere gesellschaft. lett.  vesels
gesund. ai.  va9 begehren.  u£ant roillig,
freudig. Vergl.  ves- 2.

ves- 2.: asi. č.  klr. r. vesna friihling.
p. aviosna. r. vešnjalra fruhlingsweg.  —
Vergl. lit.  vasara sommer.  vasaris, vaseris
januar, februar, asi.  prosintet: si-1. gr.
sap. ai.  vas hell iverden, leucliten. Vergl.
ves- 1.

vesnu: asi. vesna, ibis levit. 11. 17:
nur einmal nachgeiviesen.

vesti: asi. vesti, saehe,  ukvj, <p6m?. b.
vest. č. vec. os. ns. vjec. klr. vešč.
r. vešči,. Ein schivieriges icort: vergl. lit.
veikti machen, tlrnn, daher vielleicht  vek-tb.
Jclr.r.folgen der asi. regel. ahd.  wiht ding,
mesen, person. got.  vaihts ding, saehe;  ni-
vaiht nichts.

veti-: č. vetiti se, zmahati se, rusti
augeri opibus:  ten se zvetil, oppos.  militi se.

vetla r. icei.de, salix pentandra.  klr,
vetlyna bandioeide.

vetrila

387

ve-

y  et u i a p. jednoroezna koza. Fremd.
vetu 1.: č. vet, veta vergeltung.  jest
s nim veta mit ihm ist’s aiis.  p. wet:

oddawa6 wet za wet ivettmachen.  powet,
wetunek vergeltung.  nawet zuletzt, zum
bescMuss.  os. vjeta ivette, vergeltung.  vje-
cič. klr. navit' sogar.  vet za vet. wr,
navet. — d.  wett. lit.  navet sogar.

• vetu 2.: asi. vetadn. alt, vetus.  vetx-
šina das veraltete.  b. vetih, vetik, vet.
kr. vetah. vedaš res obsoleta.  s. vet. 5.
veteš alter lappen.  vetech alter, abnahme.
p. wiotchy alt, schwach.  klr. vetchyj.
vetoš das alte.  r. vetchij. vetošs. ■— lit.
vetušas. lett.  vecs. lat.  vetus. gr.  sto?.
ai.  vat: vatsa jahr.

vez- : asi. veza,. vesti vehere. Durch
stei.g.  voza. currus, daher  smuZbrn, bigis
insidens. iter.  voziti. obozi, sarcinae.  voza¬
taj auriga:  *vozati. veslo ruder:  vez-tlo.
nsl. vez-: odvezla se, odveže se prip. 24.
251;  preveze ga 173.  voz wagen:  voz ko¬
roški, voz martinov der grosse bar.  navoz.
vozataj. veslo, veslica art schaufel,  lopar,
b. veza, vozja vb.  kr. privezli ladiju.
s. voz. voziti, vozati se. alt  vozart. veslo,
č. vdsti, vezu. vuz. voziti, vozikati. vozataj.
veslo. p. wiežc, wioze. woz. vrozib. oboz
feldlager, etica „ivagenburg“.  wozatarz zof.
wožnica. wioslo. polab. vizt fahren.  vize
fdhrt.  priivizt iiberfahren.  vaz fuder.  vii-
zit (voziti), vesli! rud,er.  os. vjes6, vjezu.
voz. vjeslo. ns. (vjas6 fahren, fiihren).
voz. voziš, vjaslo, jaslo. klr. vezty, vezu.
voz. uvoz, vyvoz hohliceg.  oboz lager,  vozy
zast.avleny na jarmarku do kupy. veslo.
wr. Vergl.  vozna process.  r. vezti, vezu.
vozi. obozi, obvozi, suite de cliariots char-
ges, bagage.  navozi, diinger.  vožnja Idr m.
veslo. — rm.  oboz bagage , haufe,  veze-
teu. v§nsl§ ruder. mrm.  avuzi vb. alb.
vozit rud,er n. preuss.  abasus, abbas wagen.
lit.  vežu, vesti, važniče. užvažas. pervažas
ist p.  przevroz. abažas lager, entlehnt, trotz
des  ž. pravoža tiefes gel.ei.se. Daneben  vazma
fuhre. lett. v ažut, Daneben  vezums fulire.
got.  wigan, perf.  gavag. cans.  gavagjan.
ah.d.  wegen. wagan. lat.  veho. gr. V/cc,

(slav.  vozu). ai.  vah aus  vagh. zend.
vaz. z ist palat.  gk.

vd asi. dual. der ersten person.  p.
wa: wa zrobiwa dial.  kaš. ma: ma jesma
nos duo sunius.

Te- 1 . : asi. vejati ivehen.  vetra ivind.
vetrilo segel. Hieher gehbren einige benen-
nungen von „zweig, ast“:  vdja. coli.  veije.
damin,  vejka. vdtvb. nsl. vbjati, veti. vd-
liati: veter vdira. vdja ziceig.  vevnica wurf-
schaufel.  b. veje es iveht.  razve aor. col.
117.  vetir. zavet schutz.  vetrilo facher.
vejka zioeig.  kr. zaviče zujluchtsort.  s.
vijati icorfeln.  ovejci etica „spreu u .  vjetar.
č. veji: aus  vejati, vijati wird  vati, viti,
dial.  veti. vanouti. vam, vini ivehen.  pru-
van luftzug.  vitr. vdtev, netev: dial.  jetev.
Mit  snčtev vergl.  sneto. p. vviac. powio-
nac. vrija schneegestober.  wiew ivehen.  wiatr.
porvietrze luft, epidemie, sclilagjluss.  kaš.
vietv, vietva, vietla. polab. votr. os.
vje6 ivehen.  ns. vjetš voind.  klr. vijaty.
viter. vitrylo segel,  vit ziveig. Vergl.  zavi-
jaty lahmen.  wr. vdja Sturm,  vetreječ es
iveht.  povdtka. r. vejatb. zavbjatb dial.
pavdti fiir  saraj. podpavptka fiir  navesi.
vetera. navdterb, nemnogo vetrjano. vetvb.
vdtvina. Fremd,  vderi facher.  — rm.  vetrilg.
vin tre. magy.  vitorla. preuss.  vretro. lit.
vejaš ivind.  vetra Sturm,  pavetra pest. lett.
vejš. vetra, vetit getreide icindigen. got.
vaian. ahd.  vvajan. gr. ft) (afr,c i). ai.
va, vati. vatas. vajus. zend.  vajas. vajus.
Hieher gehort  asi. vijak, vijalica tempestas.
vijalije: oti vijalija velika tišina iv. ye t-
p.Gvo; mladen.  b. vijilica. s. vijavica.
r. vejalica, vijalica, vijuga schneesturm.
Aus einem ivorte ivie  vijuga entsteht klr.
fuha und dar aus lit.  puga, lett.  puga
schneegestober.

ve- 2. sagen:  asi. otve 3. sing. aor.
aicevpiOr/.  otvdše 3. plur. aor.  čbiszptO7)uav.
assem. sav.-Jcn.  vdti pactum.  vdtovati logui,
rationem, habere.  vetij rhetor.  vdtije lam.
1. 103.  vdšte senatus aus  ve-tje; daher
veštati dur. logui.  izveti excusat,io.  izvdto-
vati. naveti, navetije insidiae.  navetovati.
obevati omc^vouiOat naz. 139: vergl.  obre-

25 *

vedro

388

veku

Iti: rek-, obete sir/jj votum.  obetovati. obe-
Itati polliceri aus  ob-veštati. obeceln, kiev.
otvete responsum.  otvetovati. otveštati. pri-
vete propositum.  s^vete consilium.  ST>ve-
štati pronunciare.  uvete consolatio.  uve-
štati. zavčte testamentom,  zaveštati. nsl.
scheinen mit  ve zusammenzufiahgen  veča
tributum.  večeven stift-. Sicher gehort
hieher  obečati polliceri  per/. neben  občtati
iter.  obaeal res.  odvetnik filrsprecher meg.
prevečati Uberlisten.  svet rath.  svetovati
koga. zavuekati renunciare  /ra. kr. obit
promissio.  obitovati. večati berathschlagen
luč.  s. vijctati versprechen aus  obv-. vi-
ječe, viječa rath.  obečati. svijet. zavjet
gelubde.  zavjetovati se. uvjet verabredung.
č.  včce volksversammlung.  veceti sagen.
obet das gelobte, opfer.  obečati, občto-
vati. dial.  zaobecač, pfislubič. povet bezirk.
privčtivy hbflich.  sik. odvetit, odvetovaf
antivorten.  privet. privetivy. p. wiec, wiece,
wieca adelsgericht.  wietnica ratlihaus.  obiet
sacrificium.  obietowač immolare.  obiata,
obieta. obiatowač zof.  obiecie n. zof.  obie-
cač. powiat district.  klr. vice volksver¬
sammlung.  obit gelubde.  običaty, aus dem
p.  odvit antivort.  odvityty. zavičaty vor-
hersagen.  pryvičavšy, pryvytavšy. pryvit
gruss.  pryvityty griissen.  pry vitly vyj freund-
lich.  navit, napast chrest. 478.  uvitlyvyj,
vvičlyvyj 486.  wr. obecač. r. veto-
vati> sprechen.  vetlyj, privetlivyj. vitija
redner.  veče volksversammlung.  večatb be-
schliessen.  izvete.navčte verleumdung.  obete,
obeščatb. otvečatb. povete district.  povešoe-
vatb anklagen.  perevete gesprach.  privetatb
versprechen.  sovete. zavete gelubde.  zavetitb,
za v etati,, zavečatb dial.  — rm.  sfat be-
rathung.  sfetnik. Vergl. preuss.  wayte be-
sprechung, versammlnng.  vaitiat logui.

vedro asi. nsl. b. urna, eimer.  s.
vijedro, vjedro, vedro ivassereimer.  č. ve¬
dro. p. wiadro. klr. r. vedro. — lit.
vedras. uiagy.  veder, vodbr. rm.  vedr§,
vadi'(j. ngr.  (SsSpcž, im Epirus. tiirk.  vedre.
Wie dem gr. uop(a, so liegt auch dem slav.
vedro ein „wasser“ bedeutendes voort zu
grunde: die bildung ist jedoch unklar.

vedli lil : č. viden f.  vidne Wien.  p.
wieden m.  vviednia. — Die slav. icbrter
beruhen auf einer tiltern form des deutsclien
namens, der in  Wicden erhalten ist.

v ega nsl. schiefe.  vegati, vegati se
ivanken.  vegast gebogen.  včžen schief.  izve-
žiti se sich tverfen.

vdoh-: nsl. vehet (gen.  vehta) sena
buschel heu habd.  č. vich biischel.  veclia
kranz aus stroh.  vSchet fegelappen.  p.
wiecha. wiecheč, miotelka strohbesen.  os.
vjecha. vjechc. ns. vjecha. vjekš. klr.
vicha. vickof. wr. veclia, dorožnyj šeste,
r. vecba branche pour marquer le chemin.
ar.  večin,tb. Vergl. dial.  vickorb haar-
bilschel. Verscldeden sind  nsl. veha spund,
izvešiti ausrauchen (von wein).

veko asi. augenlid.  nsl. veka deckel,
fallthiir.  povččiti umstiirzen.  č. viko deckel.
viečce augenlid.  p. wieko deckel, cartallus
zof.  powieka augenlid.  os. ns. vjeko. klr.
viko. wr. veko augenlid.  r. veko deckel,
augenlid.  — lit.  voka deckel.  vokas augen¬
lid. lett.  vaks deckel. Vergl. ai.  vja be-
decken, einhilllen.

veku : asi. včlci. kraft, lebensalter.
dovečbn r b aeternus kiev.  nsl. vek virtus
meg. lebensalter, kraft:  sol vek zgubi trub.;
vek dajati lahen;  moč ino vek kaj storiti
lex.;  bo ves vek iz njega prešel Ukrain;
k veku pripraviti erguicken meg.  odvčk
dati reficere trub.  večan robustus rib.  ve-
kovečen. Vergl.  pokveeiti verkriippeln.  b.
vek jahrhundert.  vekovečen lat.  kr. sla-
bovečan infirmus.  s. vij ek lebenszeit.  va-
divek anstrengende arbeit.  č. včk menschen-
alter.  p. wiek cine geivisse zeit.  wielcuj,
wiekuisty ewig.  os. vjek. klr. vik alt er,
leben.  uviča, bezviee verstiimmelung.  obez-
vičyty an gesundheit schadigen.  uvieyty.
wr. bezvečče. niveoio, bezvečio versttim-
meln.  r. veka, lebensalter.  obezveknutb
matt iverden.  bezvečbe verstiimmelung.  iz-
večbe. izvekovatb. izuveeitb. izveeitb sja.
uvččbe. izuvecse. uvečitr,. — rm.  vek in
veku 1 veku lui. lit.  veka kraft.  vikrus
munter.  vikis munterlceit, leben.  veikti h e-

vekuša

389

vi-

waltigen. lett.  eveikt. Man vergleicht got.
ajuk- aus  aivik-, aivk-.

vekttša: klr. vekša eichhornchen.  r.
vekša eichhornchen; ar. ein tauschmittel, mi-
nutum,  aetctov: dve vekiši. Vergl.  pjatb fo-
lej (veverici, mednicb) op. 2. 3. 24. dial.
vekša elster.  — Man vergleicht pers.  vešek
renard rouge et sa fourrure.

veilikti: asi. venikTi vir ga.  nsl. ve-
liik, vejnik reisbiindel.  fi. venile buschel.
klr. vinnyk laub, zweige, reiser, . niitla. r.
venil«. : bei Nestor  veniky, wofur audi
vetvije. — magy.  venyike rebe. Vergl.
die W.  ve- 1.

veno asi. dos. Mit  veno scheint ver-
ivandt  veniti vendere.  č. včno dos.  p.
wiano, przywianek, posag morgengabe.  klr.
vino dos,  veno, pošali. r. veno abgabe
an den herrnfur eine hbrige braut.  — Man
vergleicht lat.  venum. gr. Sr/oq leaufpreis
und ai.  vasna. veno mrd urspr. den fiir
die braut ihrer familie bezahlten preis be-
deutet haben, eine mitgift erhielt die braut
in alter zeit nicht: vergl. magy.  elado ledny
heiratsfdhiges (verkauflicheš) madehen.

venil: asi. vem.cb kranz.  venbci zahn-
fleisdi.  ventčati vrssccvcuv. nsl. venec. b.
venec, obeci i venci mil. 391.  s. vijenac.
č. venec, vinek kopfbinde.  p. wieniec.
wianelc. os. vjenlt. klr. vineč. wr. ve¬
nec. r. veni. veneči, venoki. — lit.
vainikas krone. Entlehnt  venčavas trauung.

vera asi. nsl. b. glaube.  nsl. vervati,
Verjem aus  verovati, verujem, s. vjera. č.
vira ivahrheit.  povera aberglaube.  p. wiara
glaube.  wierzy<j. wiera, zaiste. os. ns. vjera.
klr. vira. virutno glaublich.  r. vera. ve-
ritb. — alb.  neverit ketzer. lit.  vera. ver-
nas. lett.  starovers. got.  ver- in  tuz ver-
jan zweifeln. ahd.  war. lat.  verus. zend.
varčna glaube.

vevera: asi. veverica eichhornchen.
hyzini (zylii) veverica. Vergl. tichonr. 2.
441.  nsl. veverica, loverica. b. ververica.
s. vjeverica, jeverica. č. vever. p. wie-
wiorka. os. vjevjerca. ns. nevjerica. klr.
viveryča, vyvirka. wr. vaberka. — rm.
veveric?, ngr.  (Sep^spiT^o:. preuss.  weware.

lit.  vaiveris, vaivaras iltismannchen.  vovere.
overie. lett.  vavere. vaveris. Man ver¬
gleicht pers.  varvarab. „lat.  viverra, ein-
mal bei Plinius, in den roman, sprachen
gar niclit vorkommend, ist ein fremdivort :
sache (pelz) und name brachten handler
aus dem norden, von den Slaven. Audi gal.
feoragh, cymr.  gwywer, bret.  gwiber fiihrt
auf  vever. “

včz-: nsl. povezniti: povezniti skledo,
tako jo položiti, da je dno k višku obr¬
njeno umstulpen, umstilrzen.  podvezniti rake,
djati jih pod poveznjeno posodo, da se
razlezejo, vezel umgestilrzt.

včža asi. cella penaria.  nsl. veža
vorhaus.  kr. veža vorhaus, Itiiche.  d.
všže, vbž turris.  sik. vaza. p. wieža.
os. vježa. ns. vjaža, jaza. klr. veža
thurm, hiitte;  podvyžne šatro polovecke
chrest. 474.  wr. veža thurm.  r. veža
ivartthurm, dial. hiitte; zelt:  ugri stasa ve¬
žami, bbša bo chodjašce aky se Polovci.
— lit.  veža thurm.

vi- (wohl  vi-) 1.: asi. viti, vija voinden.
-vivati. izviti (raka) ei;apratjOai. izvitije slo¬
vesi geivundene rede.  viti res torta,  pavitt
wohl „vitis“.  vitli machina: vergl. lit.  vi-
tulas. Durch steig.  povoj fascia.  nsl. viti.
vujati weifen.  ovijanec rankende fisole.  viva,
gož (trta), ki veže gredelj in kolca, vitva
gerte.  vitla handgriff bei der ivalze.  vitra
Jlechtreis:  iz viter se pletejo canje Ukrain.
vitek biegsam.  vitel iveberspule.  povitica,
potica, povijača art kuchen.  vitica ring.  vijo-
glavka ivendehals.  zavoj ek, zanj k umiveg.
obojek fusslappen:  obvojek. b. vija vb.
-vivam vb.  vitlo schraube, hahn (amfasse).
vit schlank:  vita jela mil. 47.  navoj

fussfetzen.  povoj ivickel.  s. viti. vijati.
Vergl.  vivati se sich putzen.  vinuti we-
deln.  vit, vitak biegsam.  vita jela schlanke
tanne.  vitica haarlocke.  vitao haspel.  vitlati
sckivingen.  svici die sehnen des hausens.  vi¬
jugati se sich schlčingeln.  voj schicht.  obo-
jak. zavoj, svoj icendung.  č. viti. vinouti.
povidlo salse,  obinadlo leinivand zum ein-
ivickeln.  obojek halsband.  podvoj cardo:
vergl.  bi-, p. wič. witwa salix viminalis.

VI-

390

vid-

witka iceidenruthe.  powoj. podwoj cardo.
Vargi.  wicina art jiussboot in Litauen.  os.
vič ivinden.  vic tcinde, gicht.  ns. viš win-
den.  viš mmpfgras.  s vitic flachsbund.  klr.
vyty. ovyjad!a art spulen.  vjunok bčir-
ivinde.  povytyča. pauty6a icindling. Vargi.
vjun schlammbeissker.  voj zaunsckichte.  pa-
vydlo, povydla. wr. vilovodzič jur r.  vo¬
diti. izvilinami. r. viti., viteiib art peitsche.
izvilina kriimmung.  povituclia pochnerin.
svitoki. povilica flachsaeide.  vijuna. rolle:
vergl.  vij um. schlammbeissker.  vila. ritter-
sporn.  povoj niederkunft.  navoj. vyviclmutb
verrenken.  — magij.  pdlya, pola fascia ist
nsl.  povijalo mig.  vitla vimen, preuss.  wi-
two iveidenbaum. Ut.  viti. apvlnls hopfen.
Vitine art jlussboot. lett.  vit, viju.

vi- 2.: b. navija, navijam siegen:  da me
navijat; na svet sme navili; tvoji te rtce
da naviva.t na tvoji te dušmane bulg.-lab.  ;
da navijete dijavolu ib. 38;  mu navihme
54.  nad vija, nadvivam: nadvilo mu kuso
petle mil. Vargi. lit.  viti. užvajavoti be-
kriegen, nachjagen. lett.  vaijat verfolgen.
Alan marke  asi, vizviti., vizvitije lucrum.
izvitije fructus. Hiaher mag gehoren  asi.
povinati, povinovati subjicere.  obinati se,
obinovati se reformidare.  ne obinuje se
Ubere  pst« ttapprjtna;. obinovenije licu. —
ai.  vi obtinere.

vica b. vir g a mil. 523. 537.  r. vica.
— lit.  vica, vlcas. ngr. a. zig.  vida.
fmn.  vitsa.

vic« plur.  nsl. purgatorium.  vicati
foltern.  — alid.  wlzi poana, purgatorium.
nhd. bair.  weize, weiz: dagegen  c. čisteč,
očistec. p.  czyšciec.

vid- : asi. videti vidara.  vidati. vidi.
nsl. viditi. b. vidja, viždam vb.  videl,
vid.elina licht.  s. vidjeti, vidjati. vednuti,
cine singuldre bildung.  vid. vidjelo licht.
Vergl.  vidik anblick.  vidovit sonntagskind.
č. videti. vidomy. p. widzieč. widomy.
wid. widolt Hektar ort.  niewid. widz zu-
schauer.  kaš. vid fiir r.  sveti,. polab.
vaidz sieh.  vaidal: videli,. os. vidžee.
klr. vyd'ity. vyd. nočovy.d Jledermaus.  r.

videtb. nevidalb. — rm.  vedenig. lit.
vid-: visti geicahr iverden.  veidas: vidi,,
veizdmi, veizdeti. lett.  vest. got.  vit.
gr..  Fio. lat.  vid. ai.  vid. Hier envdline
ich noch I.  asi. nonavideti hassen.  nena-
vistt. nsl. nenaviditi. nenavist fris.  na-
vist. b. nenavidja vb.  s. navidjeti s ich
vertragen.  nenavidjeti. nenavidost. č. na-
videti gerne sekan, Hab haben.  (navidati
einsehen).  nenavidčti hassen.  nendvist' hass.
p. naividzieč gerne sehen.  niena>vidzieč
hassen.  nienaivišč. klr. navyd'ity sja ein-
ander gerne sehen.  r. nenavidetb. nena-
vistb. -— lit.  nevidonas boseivicht. 11.  asi.
zavideti neiden.  zavistb, zavida neki.  za-
vistivi, zavisti,livi>, zavidivi neidisch.  ne-
zavistb ist ivold defectus invidiae, neidlosig-
keit.  nsl. zaviditi. zavid. b. zavidja
vb.  zavidliv. zavist. s. zavidjeti. zavid¬
ljiv. č. zavideti neiden und erblicken.
zavist. p. zaividzieč. zaivišč. zawistny.
os. zavidžeč neiden (ein ivenig erblicken).
r. zavidovatb (zavidetb, izi dali uvidetb).
zaviduščij. zavistb. zavidostb. — lit.  pa-
videti. pavldas'?ieick rm.  zavistie. III.  asi.
naveždati visere.  naveždenije. b. naviž-
dam vb.  klr. navyd'ity. Wie im ai.  ved
(vedmi, perf.  veda scio) und  vid, gr.  Fsiža
und  Fi§, got.  vait und  vit, so besteht im asi.
ved in  verni,, vede, vedeti usw. mit der be-
deutung „scire“ neben  vid. povedeti heisst
„wissen lassen, verkiindigen“.  ve scit steht
fiir  vesti,. vedati. nesivedomi cksipoc. ne-
siveda. vedb scientia.  zapovedb jussum.
veždb peritus.  nevežda. vestb nuntius.  ne-
vestb inscitia.'  vesti, notus.  sivestb treue:
mažije ne hraneti sivesti ženami, lam. 1.
32.  ooivestb otpOa/.p.otpavu;. vestb peritus aus
ved-tju. veštica maga.  sivedoki conscius.
v oglasi peritus:  ved-glasi: golsu. nsl. vem.
povčdatipei/’., povedati it er. sagen.  na ved
absichtlich.  vest, zvest geivissen.  zvest adj.
trm.,  zvest f.  s veščina mag. treue.  sovčstiti
se zur besinnung kommen.  vešča, vesna (vc-
stbna) hexe.  voščee zauberer; magus habd.
vedovin dur alles iveiss Ukrain.  vodomec,
medovec, mora alp.  svedolc zeuge.  ven aus
venu,: ven pridem ich kopirne ja.  vendar

vida

391

dennoch:  vemb daže. b. svest. svestja zur
besinnung bringen.  vestit bekannt.  svedoea
bezeugen.  vest kundig.  veština. včštica liexe
ung.  kr. vimdar ung.  vindar, ja ju vini
hoču ljubiti ich loill sie ja lieben frankop.
s. svijest. nagovijestiti erinnern.  vješt ge-
schickt.  uvjedžbati aus  -vještbati. vešča mik.
vještica li<ixe.  svjedok. č. vedeti, vedescto.
včst bekannt.  vest' nachiicht.  povest, vesti
weissagend, eig. kundig.  veštec loahrsager.
veštiti. svedek. vede sane.  vehlas/. meisheit.
vehlasny. Dunkel ist  navštiviti, navščeviti
invisere.  sik. vedomec, vedomkyne, veštec,
veštik zauberer. Vergl.  navštčva besuch.
p. \vicdziec. iviedz aufseher.  iviedza mssen.
wiešč sage.  wicszczy ivcihrsagend.  ivieszcz.
wieszcza, wiedma ivahrsagerin.  šwiadek.
nawiedzič, nawidzieč, odwiedzič, odwie-
dzač visitare.  nawiedzka besuch dial.  wiem,
albowiem enim.  kaš. viešč, viešeica vam¬
pir.  os. vjedžeč. vjesty sicher.  vješčba
iveissagung.  svjedk. ' ns. vježeš. vjesty.
klr. vidaty. nevisf šeo fiir  nečbto. vidma
hexe (nachtfalter).  svidok. višč seher.  višeyj
ahnend.  viščaty voahrsagen.  viščun. vičlyvyj
artig:  veštb. visen (vestbn r b) buty tvissend
sein.  neviža unkunde.  neviholos, nevihlas
unvoissend,  toj ščo ne vmije rozumno lio-
voryty. otvidaty besuchen.  wr. vedzma.
r. vedatb. dial.  vesti, vedbma. vedtmak r b.
vestb. vestitb verkiinden.  sovestb. neveža
ungebildet.  vežlivyj. veščij. veščuiri. veš-
čelb. veščevatb. veglasro. vedb offenbar.
Vergl.  naveščatb besuchen und  navežajte
pravomysljaščaja tichonr. 1. 143.  — rm.
ispovedi vb.  veste nacliricht.  vesti vb.  po¬
veste. magy.  povedal reden. lit.  spa-
vede beichte.  svetkus zeuge.  vežllbas, vež-
livas ehrbar. lett.  vests nacliricht.  vestit
nachricht geben. ai.  veda. got.  vait, vi-
tura. Anzuschliessen ist noch  vedja: asi.
vežda palpebra.  nsl. vejice augenioimpern.
b. vežda augenbraue, augenioimper.  s.
vjedja augenbraue.  klr. viždy augenlider.
(viji plur. augenioimpern).  r. vežda augen-
lid. Die bedeutung ist schcankend.

vida s. schraube.  — d.  winde. Daraus
auch r.  vint r b. p.  gwint.

vila

vida-: s. vidati lieilen.  — Vergl. rm.
vindek.

videiuii: nsl. videm ON.  — ahd.
videmo einer Mrche gehoriges grmidstiick.
nhd. bair.  videm.

vidla: asi. vilice plur. fuscina.  nsl.
vile gabel.  b. vila gabel.  s. vile. Vergl.
vilica kinnlade und  viličiti halftern.  č.
vidle, vidly. p. widly. polab. vaidl&i
mistgabel.  os. vidly. ns. vidly. klr.
vyla. Vergl.  vylyči unterluefer.  wr. vi-
dellca, aus dem p.  r. vily: dial.  videllta,
aus dem p.  — magij,  villa.

vigfml: nsl. vigenj eisenhammer.  vig-
njec. vižec eisenhiitte.  s. viganj ainboss,
schmiede.  sik. do vihni, do šmikni. Vergl.
os. vuhen, ns. hugen rauchfang, esse:  ho-
gen, vogen feuer.  — zig.  vigna herd.  vig-
nja esse, schmiede. magij.  vihnye, vinnye
schmiede.

vicll-: klr. vychaty beioegen.  wr.
vichač. r. vicliatb. Vergl.  vichljatb
schleudern.

vicliru: asi. vihri, turbo.  nsl. viher,
vihar. Vergl.  vihta, nevihta geioitter, unge-
ivitter.  b. vihir. s. vihar, vijor. č. viclier.
p. wicher. os. vichor. ns. vichor, vichar.
klr. vychor. r. vichorb, vichrb. vetri ne
vichnuti na jeje volkslied.  — magij,  vihar,
viher. rm.  vifor, vivor. Vergl. lit.  vesulas
wirbelwind.

vika s. art getreidemass.  — magy.
veka. Vergl. sik.  viecha.

Vikija asi. vas vinarium.  b. vikija
mil. 415.  kr. vica ampulla ver ant.  —
Vergl. ngr.  (5uy.tov DC.

vil-: klr. vylaty ausjlilchte machen.
wr. vilic vom geraden ivege abiveichen.  r.
viljati. Mn und her laufen.  vilbnutb aus-
iveichen.

vila asi. etwa „nympha“:  treby klado-
myj o vilami, nsl. vila ngmplia liabd. maga,
bela žena. vilec magus.  viličen superstitiosus.
konj vilovit, vdovski, vilinski prip.  b.
vila proročica, morska vila, vili samovili.
kr. vila verant.  s. vila. r. vila: moljati
sja podi ovinomi ognevi i vilami. Mit
vila mogen folgende icbrier zusammenhangen:

vile

392

vita-

b. vilneja toben.  č. vila narr.  viliti huren.
vilny geil.  p. wila bei dem es rappelt:
prawy wila, pi - awdziwy szaleniec. wilo-
wac verriickte streiche machen.  nawiled var
schrecken rasend voerden.

vile plur.  nsl. exequiae.  kr. vilija. —
lat.  vigiliae.

vina asi. cansa. Vergl.  viny ouv. po-
vinbnt. vinovatt reus.  vinovbnt. č. vina
schuld.  p. wina. dowinic verschulden.
polab. vinny. os. ns. vina. klr. vyna.
r. vina. vinitb. — preuss.  et-winut excu-
sare. lit.  vaina fehler, tadel.  pavinas
schuldig. lett.  vaina. vainut beschuldigen,
vermmden. rm.  ving. nevinovat.

vinar! : nsl. vinar voiener pfenning.  —
ulid.  wiener.

vino asi. ivein.  vinjaga uva.  viničije
reben.  vinai’h. vinogradt vinea, vitis.  nsl.
b. vino. s. vino. vinjaga uoilder iveinstock.
vinkot iveinmost enthalt voohl it.  cotto. e.
vino. p. wino. polab. vainaiea voeinstock.
os. ns. vino. klr. vyno. vynohrad uieinberg ,
iveinrebe, iceintraube.  wr. vinohrad. r.
vino. — lit.  vinas. lett.  vins. ju in.  viina.
got.  vein. ahd.  wln. magij,  vinko. Die
nordeuropaischen namen des weines stammen
aus dem lat.

vira ar. toehrgeld d. i. mannes-, men-
schengeld, geldbusse fiir todtschlag.  — Aus
dem and.  verr. In  vira ist mir der erste
theil des germanischen ivortes vertreten.

virostova-: nsl. virostovati ivachen.
kr. virost. — magij,  virrasztani.

vis- : asi. viseti hangen.  visl r b pendens.
Durch steig.  vesi*, izvesi statera.  vesiti
hangen.  nsl. visdti. obesiti. b. višja vb.
preves bulg.-lab. 52. 57.  vesja, besja vb.:
obv-. besilo galgen.  kr. obisnuti suspendi.
s. visjeti. vješati. zavjes vorhang.  č. viseti,
všsiti. Vergl.  visdk felleisen mit  bisaga,
p. \visied. navvias krumme linie.  wisielec.
wiesid ?  vvieszad. kaš. vis§ga fiir r.  po¬
veša. polab. viibesit aufhangen.  os.
vjesyč. klr. vyšity. povisyty 7  višaty. wr.
povisnuč, povisci inf.  r. visetb. visčlica
galgen.  visloucbyj der hangende oliven liat.
vest geicicht, ivage.  vesitb icdgen.  vesnutb

geivogen werden. Hieher gehort auch  asi.
povesmo panni detriti.  nsl. povesmo bund
flachs, spinnhaar, pensum habd.,  pasmo,
b. povesmo, pojasmo. č. povesmo. wr.
povesma. r. pavesmo, pavesma, pavesb-
mo und  paveslo. navest, dach.  — rm.
zgves. asi.  vest. ivage vergleichen andere
mit lit.  vanšas, anšas liaken. Hieher ziehe
ich  nsl. visle heuboden.  svisla strohboden
zum auf hangen von kukuruz.  svisli scheune.
e. svisel der herabhangende theil des daches.
os. svisle giebel.

visckt.0 asi. annus intercalaris.  b.
visokos. viskošna godina. r. visokost,
visektost, visikostt. visokostnyj, visokos-
nyj. — rm.  visekt. alb.  visok. gr.  pt-
ov/.ioc, fiicii&O!;. lat.  bissextus.

visk-: asi. viskati mehern.  povištati.
visnati muttire.  visklivt iviehernd.  nsl.
viskati habd.  b. viskam vb.  kr. viskati,
viščati: pastub višci ung.  visk hinnitus.
s.  viška, visnuti. p. wiskad, wiszczeč
laut pfeifen.  klr. vyzhaty Icnurren.  r.
viščatb dud.  vizžatb jammern.  vizga, vizgt.
vozvišeatb tichonr. 2. 151.

visla: p. wisla iveichselfluss.  — lat.
vistula. gr.  oiitoToOkai;, aus dem slav.: vergl.
gr.  cjOXo(3y)vci'. Dagegen wird das d.  weichsel
auf ein urgerm.  vibsla zuriickgefiihrt.

vistiku: r. visokt schliife. diod.  viski
haare.  klr. vysky schliife.

višnja: asi. višnjavt/wsctts. nsl. b.
s. višnja. č.  višne. p. wišnia, wišn.
polab. vaisria. os. višeii. ns. višna.
klr. vyšna. vyšyne iveichselpjlanzung.  r.

višnja. — preuss.  visnaytos plur. lit.

višne. lett.  visna. magij.  visnye. rm.

višing, višng. alb.  višje. ngr.  cv^vov,
pujTjVid. tiirlc.  višne. mhd.  wibsel.

višt!: s. višt m. art sdure.  uzvištati
sauer voerden.

vita- : asi. vitati, obitati hahitare.  obi-
tclb, obitolište, vitalbnica habitatio.  s. obi-
telj familia, niclit s.  5. vitati bewillkomm-
nen.  p. os. witad. ns. vitaš. klr. vytaty,
vitaty griissen, sich auflialten.  obytel' lmus.
wr. vitae. r. vitatb, obitatb icohnen.  obitelb.

393

volckd

vitengtt

— lit.  vitavoti beivirthen. lett.  vitet zu-
trinken.

vitengti : asi. vitezb aus  vitengjtt
(vergl.  kiinengu) miles, heros.  nsl. vitez
krieger trnih, miles habd. held.  s. vitez
held.  č. vitez sieger.  viteziti siegen.  p.
wyciezca, wyciestwo zof.  zwyciežca, zwy-
eiestwo. zwyciežyc. os. vidaz held, bduer-
licher lehensmann.  klr. vyfaž. r. vitjazb
krieger.  vitjazitb streifereien machen dial.

— rm.  vitez. magij,  vitez. Vergl. lit.
vitis held. preuss.  waiting, vveiting, wi-
ting in Samland ansdssige stammpreussen,
eine art landadel, spdter ordensdiener und
ordensbeamte. Das wort ist d.: man darf
an die  Vitliungi denken Zeuss 312.

vitli: der gotze  svantovit '(suantcvit
deus terrae Rugianorum inter omnia numina
Slavorum primatum obtinuit), nur den Ru-
giani, Runi, Rani bekannt, ist der 836 von
Saint-Denis nach Corvetj gebrachte hi. Veit.
Das wort ist aus dem slav. unerkldrbar:
man deutet es als  „heiliger sieger“. Vergl.
rusalija. volosti.

viža nsl. iveise, melodie.  — ahd.  wisa,
das it.  guisa lautet.

vižlinu : s. vižlin tUrkische milnze von
seclizig para.  — it.  vislingo, das in Ra-
gusa belcannt geivesen zu sein scheint. d.
vveissling.

vla- : asi. vlajati se fluctibus agitari
/'stjj.d^scOa 1 ,. r. vlajatb. Vergl.  vel- 2.

vod- : asi. voda, vosti in:  da zab'b
ne svodete (sivodeta) o njenih nomoc.-
bulg. 4.  — Vergl. lit.  udžiu, usti. lett.
ost, ust. lat.  odor. olere. gr.  oo (o5w3a),
5?w. Das asi. wort ist ziveifelhaft.

voda asi. wasser.  povodije 'žrAr^p.opa.
povodbnb, povonb. nsl. voda. povodenj,
b. voda, uda. vodenica mulile,  vodici fest
der wasserweihe.  s. voda. vodenica. č.
voda. p. woda. powodž. polab. v&da.
os. ns. klr. voda. r. voda. izvonb. za-
vonb. — rm.  povoj tovrens. magy.  vodka,
vatlca ungekldrter branntvoein. lit.  vandu,
undu. vatka vorlauf. lett.  udens. got.
vato n. lat.  unda, udus. gr.  uowp. 'jšpitz.
uSpa. ai.  ud, und. Vergl.  vedro.

voderu : nsl. voder gefass des mahers
fiir den ivetzstein.  s. vodijer. — magy.
voder. it.  fodero scheide.

VOga s. alga.  — Aus dem iR
voj, voin r b, vojnik r b asi. bellator.  vo-
jevoda belli dux.  vojna bellum.  vojsko,
vojska excercitus.  vojevati bellum gerere.
nsl. vojnik. vojvoda, vajvoda. vojska, b.
vojnik. vojvoda, vojuvam vb.  vojska, vojna.
s. vojnik. vojvoda, vojska. 6.  voj heer.
vojak, vojevoda. vojna, vojsko, p. wojo-
wa6. wojewoda. vvojarz. wojna. vvojsko,
vvojslca. wojski. podwojslii gerichtsdiener.
os. vojvoda, vojer krieger.  vojna. ns. vo¬
jak. vojna. klr. voj krieger.  vajda an-
fiihrer der  kol’adnyky. vojna, vojsko. r.
voi heer.  voini soldat.  voevoda. voevatb.
vojakx. vojna, vojsko. — magy.  vojnikio,
in lat. urkunden.  vajda (daraus klr.  vajda),
ehedevn  vajvoda. rm.  vojnik. vojevod, vo-
dg. ngr.  psepoSsc?. lit.  vaina. vaivada.
vaiskas. patvajskas scherge. W. ivahr-
scheinlich  vi: vergl. ai.  vaja beute, kampf.

vojloku: p. wojlok filzdecke unter dem
sattel.  klr. vojlok. r. vojlok p b fiz.  —
lit.  vailokas polster. tatar.  ojlik ivas zur
bedeckung dient.

vojttk p. Avojt vogt.  klr. vojt dorf-
schulze.  wr. vojt. r. vojt r b. — lit.  vaitas.
mhd.  voget aus  vocatus fiir  advocatus.

vola-: č. volati rufen.  p. wola6.
os. vo!a6. ns. volaš. wr. voiac.

volcliu: asi. vlalrb vlachus, romanus,
in maneken guellen pastor, Rumune.  vlahu.
(vololrb) lcotika (lcošbka) jestb tichonr. 2.
447.  nsl. lak Italiener.  s. vlak Rumune.
vlašiei siebengestirn.  č. vlack Walscher,
im osten des sprachgebietes „hirt“.  valack
aus dem d.  sik. valack. p. wlock Italiener.
wlocky Italien.  wolock Rumune.  wolocliy.
walack verschnittener hengst, aus dem d.  os.
wlocli. valack. ns. vloska, loška Wiilsch-
land.  klr. volock Rumune.  vološa collect.
chrest. 389.  vološčyna. voloskyj. valack
verschnittenes pferd, liammel.  wr. valošič
kastrireu.  r. voloclrb. volosslcie, greckie
orecki. valošitb c astriren.  — ngr. f/A/pz:
fj.dyp’. hirten Anna Comnena. magj.  olak

394

vorg-

volje

Rumune.  olasz Italiener. lit.  volokas. va-
lakas. volku aus ahd.  walh, name der
Deutsch&n urspriinglich fiir ihre Jceltischen ,
dann ihre romanischen nachbarn, als diese
die wohnsitze der ersten einnahmen.  walh
ivird auf  volca (volcae sind ein heltischer
stamm) zuruckgefiihrt:  volcae Caesar. Mela
2. 3.  ouoX-/.ai Strabo, Ptolemaeus.

volje: č. vole, gen.  vole, kropfda-
neben  vole, volete, daher  volatlco. sik.
vola. p. wolc, daneben  wol. klr. vole
wamme.  wr. vole. s. volja.

volk-: asi. vlakno faser.  k. vlakno,
s. vlakno fiachs.  č. vlakno gam.  p.
wlokno gam, gespinnt.  os. violino. ns.
lokno flachsfaser.  klr. volokno. r. vo-
lokno, dial. fiir  kolosa, cholstn. — Ut.
valakna. Ras ivort gehbrt schiverlich zur
sippe  velk-. Ver gl.  volstt.

volosu: r. volosn, velesn der hirten-
gott. Bei der sachlichen verbindung des
volosn mit dem hi.  Bkacus: halte ich die
entstehung des  volosn aus  Bkacto? trotz der
lautlichen schuiierigkeiten filr wahrscheinlich.
Man vergl.. sik.  rusadla aus  rusalia.

voLs-: asi. vlasožilišti, vlasoželišti, vla-
sožalice plejaden.  vlasožekskn. r. volo-
sožary plejaden dial.  klr. volosožar Orion.
Vergl. s.  vlašiči: volchu.

volsu: asi. vlasn haar.  nsl. vlas
ung.  las. b. s. č. vlas. p. w-los. wlockaty
faserig.  wlosien angelschnur.  wlosieniea.
polab. vl&s. os. vlos. ns. los. klr. volos.
volocliač. Daneben  vlašanyča. r. volosn.
volockatyj. - — Man vergleicht zend.  varega.
ar m.  \varsk. slav.  versa. volna loolle. Auf
die vorstellung „bedecken“ icill man r.  vo-
locha, rubaelia und  volochn deckel des topfes
zuruckfuhren. Ist  s palat  k, dann konnen
volk- und  vols- zur gleichen sippe,  verg,
gehoren.

voltu: asl.vlatn gigas, in einer r. guelle
aus r.  volotn. klr. velet, veleten; velyt, ve-
lytcii chrest. 474. (Vergl. r.  berežno, dial.
borozno). r. volotn, vcletn; ejudove, relinše
volotove. volotb fiir  bogatyin dial. Safarik
denkt an die Veleter: Sclavi, qui nostra con-

suetudine Wilzi, proprie vero, id est sua
locutione, Veletabi dicuntur.

volti 1.: r. volot bifaden, faser.  —
Vergl. lit.  valtis gam, fischernetz.

vol ti 2.: nsl. vlat, lat f. m. ahre,
rispe.  latica. latlcati nachlese halten.  b.
vlatja in ahren schiessen.  s. vlat m. vla-
tati. 5. lat, lata, latlia (u ovsa), p. wloe:
prosiana wlo6 solidago.  ns. los kolbe am
getreide.  klr. volot', volot. r. volotb dial.
das obere ende einer garbe mit den ahren.

— preuss.  wolti ahre. lit.  valtis rispe.

volti: asi. voln ochs.  voluj adj.  volubn
bubulcus.  nsl. vol. vole, gen.  voleta, kalb.
b. vol. volovar ochsenhirt.  kr. zvizda Vo¬
lariča. s. vo. č. vili. krava voluje,
b&ka se. p. vvol. polab. v&l. os. vol.
ns. vol. klr. vol. volovar, volar. r.
voln. volyglazn <(o&r.<.c.  volokljuj pigueboeuf
ochsenhaeker (vogel).

vol ymka : r. volynlta dudelsack. Von
volynn, wohin der dudelsack voahrscheinlich
durch Rumunen gebracht lourde.

vongarti: p. wegar thiirpfosten.  nsl.
vanger steinerner thiirstock vip.  bajngar
thiirpfosten Ukrain.

volišči- : nsl, voščiti ivunschen.  všeč
eriviinscht , angenehm, aus  vošččč. p. spat
entlehnt  winszovvao. — ahd.  wunsken.

v or! ni 1.: asi. vrabij, vrabncn sperling,
von  vrabn. nsl. vrabec, vrabelj. b. vra¬
bec, rabec. rabče. rabčunka. kr. rebac
ung.  s. vrabac. č. vrabec, p. wrobel.
polab. vorbli plur.  os. vrobl. ns. robci,
klr. vorobej, vorobeč, hoi-obeč. wr. ve-
rebej. r. vorobej. verebej. — magg.  ve-
reb. rm.  vrabig. Vergl. Ut.  žvirblis. lett.
zvirbulis. W.  verb aus  zverb, daher vom
gezmtscher.

vorbli 2.: r. vorobn, voroba haspel.

— Vergl. ahd.  warba umdrehung.  warf
aufzug des gewebes.

vordova- : ns. vordovaš, liordovaš
werden.  polab. v&rdot. — Aus dem d.

vorg- : asi. vražiti zaubern.  nsl. vraž
i oahrsagerei.  b. vraža: majica vražila tije
vragoštine mil. 434.  vražitor hellseher ung.
kr. vraž zauber.  s. vražbina hexerei.  č.

vorga

395

vrači

vraže sors, clerus.  p. wrog bose vorbe-
deutung.  wrožye voraussagen.  wrožba wahr-
sagerei.  wrožek, wrožbit tvahrsager.  wrožlca
uiahrsagerin, anzeichen.  klr. vorožyty. vo-
rožba. vorožbyt. vorožka. wr. voroža.
vorožbit. r. vorogi. vorožitt. vorožba.
vorožbiti zaubern.  vorožbiti zauberer.  —
magy.  vardzsol zaubern. rm.  vražg, vradžg.

vorga s. Schuster mik.  — magij,  varga.

vorgfi: asi. vragi feind.  vragovati
feind sein. vvužhdufeindschaft.  vražbdbniki,
vražb4bbinik r B. savražt feindselig.  nsl.
vrag teufel.  so vraž. b. vrag feind, teufel.
vražda. Vergl.  vraga gcschivilv, wun.de.  kr.
vražji, vrajži, vrajžni diabolicus.  vrago-
ruetan malus.  s. vrag teufel.  vragovati,
vragolisati mutkioitten treiben.  , Alt  vražda
mor d.  d. vrab. vražiti hassen.  vražda

mord.  vražedlny. p. wrog feind, mbrder,
teufel.  wrožda, wrožba, wrož vindicta san-
guinis.  klr. vorok feind.  voroha f.  voro-
žyj feindlich.  vorožda feindschaft: daneben
vrah, vražyj, vražda, vražba. wr. vorob:
daneben  vrah. r. vorogi. vorogucba fieber :
daneben  vraga, teufel.  vražko. vražda feind¬
schaft.  vražda ili vorogovanie op. 2. 3. 716.
vražiti.. — rm.  vražb§ zivietracht. Man ver-
gleicht and.  vargr malejicus, lupus. preuss,
vargs schlecht. Ut.  vargti bedrangt sein.
vargas noth. lett.  vargs elend. Ob  vorgi
teufel mit  vorg- zaubern zusammenhdngt, ist
mir dunhel.

vorcll- : wr. povorochač bewegen. r.
zavorocha. zavorošnja beunruhigung. Vergl.
klr. vorušyty stobern.

vorml: asi. vrani niger, corvus.  vrana
cornix.  nsl. vran schioarz, rabe,  krokar,
vrana krilhe.  vranica nvilz (von der dunkleren
farbe).  b. vran: vran kon. vranec, vra-
nosvam bronziren.  vrana. kr. gavran.
s. vran, gavran. vranae. vrana. č. vran V
p. wrony. wron. wrona. kaš. varna,

polab. vorno. rov&n. rovna krake}  os. vron.
vrona. ns. ron. klr. voronyj. voron.
vorona. dževoronok, gzejvoronolt, žajvo-
ronolc, žajvor levčke gehbren zu  skvornu.
r. voronoj. voroni. vorona. voronograj. ■—
preuss.  vvarnis. warne. lit,  varnas. jud-

varnis. šilvarnis. varna. lett.  varna. Man
vergleicht ai.  varna farbe. Dlesen wbrtern
wird ein noch unerklartes wortchen vorgesetzl,
das  ga oder  ka lautet:  lca scheint urspriing-
lich zu sein und. mit dem pronomen  ku zu-
sammenzuhangen.  asi. gavrani rabe.  nsl.
kovran, kavran, karvan, gavran. b. gar-
van. kr. garvan jacke 235.  s. gavran.
č. havran. p. gawron rabenkrahe.  os.
bavron saatkrahe.  ns. karvona, karona.
klr. bajvoron, hajvor, kavoron. r. gajvo-
roni, grajvoroni. — lett.  ko varne, ko-
varna dolile.

vorpa: nsl. vrapa runzel, ruga meg.
vrapati corrugare lex.  č. vrapa, vrap.
Das ns.  ropa aus  vropa spricht fur urspr.
vorpa.

vorpu: ar. navrapi direptio: daneben
voropi, navoropi einfall:  pustiti na voropi.
navoropitb fur  napasti. — rm.  navrapi
vb.fiir  ligpgdi, ngvgli stam. 534. uberfallen.
Man vergleicht and.  varp teli jactus. Das
wort ist iiicht slavisch: lautlich empfiehlt sich
skand.  varp wurf, dem jedoch eine entspre-
chende bedeutung nickt zukommt.

VOrt- : nsl.. vratič m. rainfarn tana-
cetum vulgare.  s. vratič, povratič. č.
vratyč, minder riehtig  vrhtič, f.  p. wro-
tycz/. klr. vorotyč m. — magij,  varadics.

vorvani: r. vorvant fischthran.  —
lit.  varvalis.

vosku: asi. voski ivachs.  voština. nsl.
vosk, vojsk. b. vosik, osik. s. vosalc.
č. vosk. p. wosk. polab. v&sk. os.
ns. vosk. klr. vosk. wr. vosk. voščila,
r. voski. — magij,  viaszk, viasz. rm.
voštine. • Ut.  vaškas. lett.  vasks. ' ahd.
wahs. Man vergleicht audi gr.  :i;6c. lat.
viscus.

vozgrja asi. rotz.  nsl. vozger. voz-
griv. č. vozher, ozber, Vozger, vozker.
sik. ožgravka schnupfen.  p. vozgrza. os.
vozhor. Vergl.  ns. vocbek klr. voz-
gryvyj, voskryvyj, vozlirjak, voskii&k. r.
vozgrja.

vrači: asi. vrači arzt.  vračtstvo. vra-
čiti, vračevati heilen.  vračbba. nsl. vrač
ung.  vračiti. vračilja die heilt.  vraštvo. b.

vranica

396

vttzlmti.

vrač: dedove vračove, babi vrački zauberer,
zauberin.  vračuvam zaubern.  s. vrač hexen-
meister.  vračati hexen.  vračara/. r. vrači>
arzt.  vračba. vračeja. Gegen die ableitung
des  vrači von  verk- hann angefiihrt iverden,
dass r. kein  voroču, vorkommt: von  verk-
abgeleitet ivčire  vrači eig. der zaubenvorte
murmelnde, sprechende. Vargi,  balij: ba-.

vranica b. art schiff in der Donau.
s. oranica kalin.  — tiirk.  orani ča, das, aus
dem b. aufgenommen, dem s.  oranica zu
grunde liegt.

vraska asi. nsl. runzel.  nsl. raskav:
ver gl.  vresknoti rumpi.  s. fraskati crispare
mik.  č. vraska, vrasek runzel, falte.  r.
vraska.

vraži-: nsl. navraziti leicht vervoun-
dan, im osten. Ver gl. jedoch  razil.

vrcva b. Idrm.  s. geivimmel.  — rm.
vrevg. Ver gl.  č. vrava. vfaviti. sik. vrava
Idrm, rede.  vravif. p. wrzač. wrzawa
getose:  ver- 1. — lit.  vervinti belfern.

vriskti: nsl. vrisk: kislo kakor vrisk.

vrli-: asi. vrujati murmurare.

VUŠkija s. pferdeurin.  — tiirk.  fgškg
diinger.

vttbll : b. v r tb r i>l brunnen, plur.  vi.bli.
s. ubao, gen.  ubla, jama lcao bunar.

VU(li-: b. vj.dj a einfiihren (die ob st-,
schaf- usw. zucht), propager:  zavidil kotki.
Verschieden von  vodi-. Vargi.  r. voda. vieh-
zucht.

Vttdodtt: asi. VLiloda, vudidu, upupa.
nsl. udod, udeb, vdeb, deb habd.  vdab,
dab lex. Daneben  hupač, im osten.  6.
dud. p. dudek. klr. vdod, vudvud,
odud, udod, udul. wr. udod. r. udod'i>.
os. hupak. ns. hupac. — magy.  dab, dib.
Alles onomatop.

vftly: asi. v%ly, vi y tar de.  va,lovi,na.
tardus:  va>lovbna> jgzyka> modestus sup.
382. 1. Vergl.  nsl. volno miirbe lex. č.
povlovny sadite, savft, im osten  povolny.
p. powoli langsam, sadite,  polab. vili y faul.
Ein dunkles ivort: man vergleicht lit.  velus
spat;  č. levny rndssig, lind gehort nidit liieher.

vttnnkti: asi. vaamka. enlcel.  nsl.
vnuk. b. unuk, vnuk, mnuk. s. unuk.

č. vnuk. p. wnuk, daneben  wnek zof.
os. vnuk. klr. vnuk. r. vnuka,. —
magij,  unoko, onoka. lit.  anukas. Man
vergleicht ahd.  eninchil.

Vliliu: asi. v'i,n r i. hinaus.  iz r t va.nu.
va.ne draussen.  va.neštbni>, va.nešbni., aus
vame-tj^-Mib. vbnejadu. nsl. van, vun.
vune. ta vne res.  po vuni Ukrain.  b.
v r bn. va.nšen der draussen ist.  va.nka. va.n-
kašen. kr. van. vanka. z vanu. vane fo-
ris.  s. van. vanka. č. ven. vcnek der
ort draussen.  venkovsky. zevna. vnč. sik.
von. z vonka, z dnuka. p. wen, won.
wnu. polab. vfineu, van&v hinaus.  os.
von. ns. ven. vence, venkaš. venkano.
venkovny. klr. vni. vonka. wr. zvonku.
r. von r b. vne. izvne. vnešnij. Vergl. ai.
vi-na sine.

vttn tiradi- : asi. vnmvaditi spectare.
Ein dunldes ivort: dass es fiir  vinedriti
etwa „inculcare“ ( von  jadro 2.) stehe, ist
umoahrscheinlidi.

v tipi- : asi. v r bpiti schreien.  vuzupiti,
v r bzi,piti. vnplb schrei.  nsl. vpiti. s. va-
piti, upiti. upijati. vapaj aus  VLpi-j-t. č.
vep. upčti, upim, lipeji. up. r. vopitb,
voplju iveinen.  vopetb. vop r i> dial.  vopa.
vopelo schreihals.  — lit.  vapeti reden,
schivdtzen. got.  vopjan. lapp.  vuoppat.
v^pi wird als aus dem got. entlehnt an-
gesehen.

vtisi : asi. v r bšb laus.  vT,šbka. nsl.
veš, vuš. b. vešlta. kr. vuš. s.* vaš,
uš. č.  veš. p. wesz. polab. v&s. os.
voš. ns. veš, voš, gen.  šy. klr. voš. r.
vošb, dial.  uvošb. — Vergl. lit.  utis. lett.
uts. vnšb mag auf  ut-s-I, ut-ch-I beruhen.

viitri: asi. v r btrb faber.  — preiiss.
vutris schmied.  autre schmiede.

viizti: asi. V'bz r b praep.  dva. nsl. vz:
vzhajati oriri.  vzvrati plur. f. pflugivende.
b. v%z: otide v - i,z planina, s. uz, nuz ušiv.
polab. v&z. — Vergl. lit.  už hinter, fiir.
z ist palat.  gli oder palat.  g. Idi denke an
v'b und vergleidie ai.  ni mit asi.  nizu,.

vuziiuu: nsl. vuzem, uzem, vazem
ostem.  kr. s. vazam. Vielleidit asi.  *v r bzbm'b,
eig. das nekmeti des jleisches, das nach vierzig-

397

v y

tiigiger faste ivieder gegessen wird: ver gl.
mesopuskt, eig. das lassen des Jleisdies. gr.

a. % oxp£w;. mlat.  carnisprivium. magy.  hus-
hagyo.

vy 1. asi. stamm des pronomens der
zweiten person im plur. Dcther nsl.  vikati
ihrzen .

vy 2. praejix: d.ieses vielleicht vzit  vnm.
vemvandte praefix, jetzt nur dem  c. p. os.
ns. Idr. wr. und r. bekannt, ivurde ehedem
audi in andern sprachen gebraucht, die jetzt
nur  iz% venvenden.  nsl. uvignan expul-
sus fris.  vidati. vignati. vičihati amniesen,
im Gailthale.  vignati expellere.  vikopati.
vilesti (lez-). vipoditi. vipuliti. virezati.
viriti. vižuliti, im rcesten.  vilmat. vibirat.
vibranit liberare res. Vergl. audi  vigred
to. fruhling filr abair.  auswiarts, karat.
ausvvart, gotsch.  auisbard. kr. virišiti er-
Ibsen Glasnik 1860. 2. 44.  vignati. Man
beadite c.  vvndati. p.  wypiekun boser
vormund.  polab. vSi .

vy- : asi. vyti sonare.  nsl. viti. za¬
vijati kakor volce lex. zu heulen anfangen
VJcrain.  vijanje habd. Mit  vy- verbinde
ich  vyk-: zaviknoti ausrufen.  vika geschrei
habd.  b. vija heulen.  vikna, vikam vb.
vik: vikom vika. kr. vijati luč.  s. za¬
viti. viknuti, vikati, vika. vijuknuti. 5.
vyti. Vergl.  vyskati jauchzen.  p. wyč.
Vergl.  wyska6. polab. vSije heult.  os.
vu6. ns. huš. klr. vyty. wr. vyč. r.
vytt. voj geheul.  — alb.  vikat.

vyderttku: p. wyderek, wyderkaf
iviederkauf.  — Aus dem d.

Vjdra asi. lutra.  rusimi. vydra. nsl.

b. s. vidra. č. vydra. p. wydra. os.
vudra. ns. hudra. klr. wr. r. vydra.
-— preuss.  odro. lit.  udra. lett.  tidrs.
ahd.  ottar. gr.  ucpa ivassersdilange. ai.
zend.  ndra. zig.  vidra, magij,  vidra. rm.
vidr§. asi.  vydra aus  udra. Vergl.  voda.

vyja asi. hals.  polab. viiijo.

vyk-: asi. vyknati ;  obyknati sidi ge-
loohnen, lernen aus  tik-, iter. durdi dehn. aus
tik- im d vorsdilag des  v: vycati, vyča. obyčaj
sit te.  neobyčbm>: ih.  vyktt. Wahre W.  tik,
daher durdi steig.  uk r s doctrina.  neuki, un-

vyrij

gelehrt.  učiti docere.  nsl. obiknoti habd.
uk. nauk. učiti. b. obikna, obieam lieben.
obič liebe.  navik geivolmheit.  uča lehren.
kr. učan solitus.  s. običi, obiknuti. svidi
sidi darein jind.en.  obicati se sidi geiudhnen.
vičan bevoandert.  navika. navičaj. običaj,
neuk unerfahren.  oduka entwohnung.  učiti.
č.  navyknouti, navykati. zvyk geioohnheit.
obyčej. nauka, učiti. obyti se dial. filr
obvyknouti. p. wyknac. zwylc. obyczaj.
zwyczaj. neuk. uczyč. naczyč aus  nauczyč.
kas. veknanc. polab. v Sikne lernt.  veucit
lehren.  os. vuknyč lernen.  vučič. zvučič
geivohnen *  vučba lehre.  ns. huknuš lernen.
bucyš, vucyš. hucba lehre.  klr. pryvyk-
nuty. obyčaj. nauka. ukyj beivandert.
učyty. wr. obyčaj. navuka. r. obyknutr,,
obykati,. obvyčetb sidi geivohnen.  navykn.
obyčaj. nauka, učiti., učeba dial.  — rm.
običej. nguk dumm.  učenik. lit.  junkti
gevjblint iverden.  jaukus zahm.  jaukinti ge-
ivohnen.  nujaukiti entivohnen. lett.  juku,
jukt sidi geivohnen.  jaukt, jaucet geivohnen.
got.  bi-uh-ts geivohnt. ai.  uč, učjati ge-
icohnt sein.

vyka: s. vika vida sativa mik.  č.
vika. p. wyka. os. voka. ns. vejka,
vojka. klr. r. vyka. — ahd.  wiccha.
lat.  vicia. preuss.  wickis. lit.  vikei.

vymen asi. unnaduveisbar.  nsl. b.
s. vime. 6. vyme. p. wymie, dial.  vy-
miej. polab. vSima. os. vumjo. ns.
humje. klr. vymja. wr. vyme. r. vymja.
vymen aus  vydmen. — ai.  udli-an, udh-ar.
gr.  suOap. lat.  uber. ahd.  utar. lit.  udroti
eutern, sidi belaufen. finn.  utar.

vypu: asi. vypx, vypica, vypli> larus.
r. vypx, vypf>, vypelica. vypi. ■('A op. 2.
3«, 745.  — Vergl. sduved.  vipa kiebitz.

vyri- ivahrsdieinlich „herausstrecken“.
r. vyrezubx cjprinus dentex.  klr. vyre-
zub. p. wyrozab, wirozab, wydrozab,
zebak. Vergl.  s. viriti gudcen.  asi. uviriti
(uiolil richtig  uvyriti) oči svoi.

vyrij wr. wird durdi  mesta južnyja
erkldrt,  klr. vyrej durdi sudlidie paradie-
sische gegend.  r. ist,  vyrej znachari. dial,
Vergl.  irej.

398

TISI

vyru

yyru: č. vyr uhu.  nsl. ver. Vergl.
wr.  vyryj/pereletnaja ptica.

yys-: asi. vysoka, kock.  vysoče, vyseče
adv.  vyše comp.  vyši>ni>. vysota. vvsiti er-
hdhen. Vergl.  vysprt in die koke.  nsl. visok,
više. b. visok. više. visočina. s. visok. vis.
višina, višina, višnji, č. vysoky. vyše. vyš/.
p. wysoki. wysza. wyžyna. wyszy6 sle.
kaš. vyža. polab. v&istik. vais hoher.  os.
ns. vusoki, liusoki. klr. vysokyj. vyška
dachboden.  r. vysokij. vyst koke und
fiir  čerdaka.. vyšina. — Man vergleicht
preuss.  unsai, unsei hinauf.

yytl: r. vytb antheil, antheil+m grund
und hoden, ein bestimmtes ausmass von
grundstuclcen, das essen usw.  — Vergl. ai.
uti forderung, hilfe, erguiclcung, lebensmittel.
av, avati fordern, erguicken usiu. Vergl.
ovisti.

yyza, vyz č. huso.  nsl. viza jambr.
p. wyz. os. vyz. klr. vyz. vyzyna. —
magg.  viza. Vergl. ahd.  huso.

vyžllu: nsl. vižel. vižla. s. vižao.
vižle loachtelhund.  vižliti umhergaffen.  č.
vyžel. sik. vyžla spiirhund.  p. wyžel.
klr. vyžel. vyžla. wr. vyžel. r. vyžleca>,
vyžlika>. vyžlica. — vizsla, visla:

das ivort soli von  vizsgal, vizslat scrutatur
stammen, und auch desshalb nicht slav. ur-
sprungs sein, dass  vyžla nun č. vorkomme.

Vidova*, asi. vtdova icitice.  vrdovtcb.
obudoveti, ovtdoveti, oba,dov6ti idtioe
iverden.  nsl. vdova, vdovica. b. udo-
vica, dovica. s. udova. udov. č. vdova,
p. wdowa. os. vudova. ns. hudova.
klr. vdova, udova. r. vdova. — got.  wi-
duwo. ahd.  wituwa. ai.  vidhava.

VISI 1.: asi. Vbst omnis.  vtstma adv.
nsl. ves, vsa, vse. vsaj, saj doch.  vesoljen
(svet) ist  vi>st volbna., nicht asi.  va>seljenaja
r,  orAOupivvj, an das auch beim s.  vasioni
nicht zu denken ist: dieses ist vielmehr  vbst
silbnyj. b. si. t svdt totus mundus.  se
immer ist  vi.se. st, sem ganz.  sinca alle:
vi.sema. mit suffix  ca. kr. posve, polive
penitus Jcarnar.  s. sav, sva aus  vi.si, 7
vtsa. sasma sehr aus  st, vbsi.ma. č.  ves.
všu fiir  vtsa, vtsja. p. wszy omnis.

owszem, ovrszeja: asi. *o  vbsjeja. owszejki
tamen,' certe: asi. *o  vbsej-ky. os. všon.
ns. šen. r. vest. vestma. 1) nsl. vazdar
immer.  b. v^zda. s. vazda. vazdakadnji.
č. vezda, vezdy, vždy, vdy, zavdy. p. wzda,
wezdy, wzdy, wždy, wždam, weždy, zawdy
dial.  os. vždy, ždym. klr. zavžde, za-
vždy. zavšihda, zavšihdy (-ka,da). 2) asi.

vbsbde, vtsde, vi,zde, vtsežde uberall.
nsl. vsigde (-ka.de). s. svagde. č. ve-
zde, vezdš. polab. visde uberall.  os.
všelidže (-ka.de). klr. všahde (-ka.de).
všuhdy, všahdy uberall.  3) vbsadd,
vbsadu, vtsjade, vrsjadu. nsl. povsodi,
povsodik, daneben  povsed, povsedik; im
ivesten auch  vserod, povscrod. b. na-
vside. č. všude, všudy, daneben  všady,
odevšad. p. ivszedzie, \vszedy, zewszad.
os. všudy, všudže. ns. šuder. klr.
všudy, všuda, všudenka, daneben  všady.
Vergl.  vodušil’, vodušila. wr. všudych,
daneben  otušul’. 4) asi. vi.segda (-ki»da)
■immer.  nsl. vsigdar. s. svagda, svagdar.
p. wszegdy. klr. všihda, všihdy, všahdy.
wr. usehdy. r. vsegda, daneben  vseldy.
5) asi. vbsaka., vtsjaka., vbsakyj jeder:
suffix  akti. vhsakojaka, varius.  vtsači.ska,.
vbsakojade. nsl. vsak. vsakši. vsakojak.
vsakojački. vsakdd, vsekod. b. (vsjaki)
s6ki, sekak, sekakav. sekoga, sekogi
immer.  sejur.do uberall.  č. všaky, všalc
aus  všako. p. "vvszaki. wszak, wszako
doch.  owszeki gdnzlich ist asi.  * o vi,sej-ky.
polab. visoky allerlei.  os. vsak adv.
ns. šalu. šako, šak adv.  klr. vsjakyj.
r. vsjaldj. 6) nsl. vsele, vselej allzeit.
7) asi. vbseližb varius.  č. všeliky. Vergl.
všelijak adv.  všelico allerlei.  p. wszeliki,
wszelki. wszelkny. klr. všelakyj. 8) asi.
vtsdnao quoquo versus.  9) č. všecek
beruht auf asi.  vsja&sk%, icoravs zunachst
všack. p. wszycielc, daneben  wszyšciek,
wszystek, wszytek, wszytcy. os. všit-
kon. ns. šyken. 1  klr. všitok. 10) 5.
veškery bietet.das sufjkc  era,, ide  petera,,
petora.: das t.hema ist ivahrscheinlich  vi,sja-
čbska,: vergl.  všeckeren. p. wšciorki,
Tvciorki jeglicher.  — lit.  visas ali.  vis, vi-

visi

399

sada stets.  visoks allerhand. leti.  viss.
apers.  vi§a. ai.  vijva. zend.  vijpa.
Das  s des lit. rvortes veranlasste die ver-
muthung, das lit. wort sei 'aus dem slav.
entlehnt.

visi 2.: asi. vtst praedium.  nsl.
ves, vas dorf.  veso vati besuchen.  kr.
vas, nur mehr in ON.  č. ves. p. wies.

zegerti

iviochna bduerin.  polab. vas. os. vjes.
ns. vjas, jas. — preuss.  waisspatin accus.
lit.  veš in  vešpats herr, eig. herr des dor-
fes, hauses.  vešeti zu gaste sein. got.
veih-sa flecken. ahd.  wlh. gr. oh.oz. lat.
vlcus. ai.  vij-pati. veča haus. zend.  vic-
pati. vi.sl entspricht einem dlteren  visi. s ist
pdlat.  k.

Zil 1. asi. praepos. hinter.  zadn. na
zadt. si> zadi. zadi>nr>. zazdi, pars postica:
vergl.  per-du. poz-du. nsl. za. zadnji, zad¬
njič. od zaja hinten.  zaji hintergetreide.  b.
za. zad: toj se skri zad vrata, pa se zadskri
mil. 402. usw.  polab. zo. klr. za. zad-
nyča erbschaft chrest. 476.  wr. pozaddze
fiir r.  uchvostte, die schlechtesten komer
beim ivorfeln.  r. zadnica erbschaft. Demi-
nuirend:  wr. zaupartyj etivas eigensinnig.

r. zaneduga, poluboleznt.

za 2.: asi. eza fragepartikel frag,-
glag., wohl č.  b. zere fiir s.  jer ver k. 367.

s. zar: zar ti ne znaš? č. za, zaž, zali
alt: vergl.  zda, zdaž, zdali. p. za, zaž,
zali, zalič. vza ? pravo ?

zabitimi: b. zabitin richter.  s. zabit,
zabt. zaptčija — tur k.  zabit, zabjt.

zalmml : s. zabun verblilfft.  zabuniti
perf.  zabuna. — tilrk.  zabun.

zag-: č.  z;ihy frulizeitig.  zažeji friiher.
os. zahi zeitig, friih.

zagaril : b. s. žagar art jagdhund.  —
a Ib.  žagar, zar. tilrk.  žagar. gr.  i^apiov,
'CaYavo<;.

zajenci: asi. zaječi, base.  zaječina.
nsl. zajec, zavec, zec. zajec, kos mesa v
hrbtu beruht auf  zaždb: za 1. b. zajec,
zajele, s. zajac, zec. č. zajic. p. za-
jac. kaš. zajic, gen.  zajonca. polab. za¬
jac. os. zajac. (vucbac). (ns. huchac
langohr).  klr. zajac, zajuk. wr. zajuk.
zajka. r. zajaci.. zajka. zaenka. — lit.
zuikis. leti.  zakjis. Stamm  za oder  zaj,
sufjm  enci: vergl.  mes-encl.

zajre, zabere b. lebensmittel.  s. za¬
hira, zaira. — tilrk.  za/jr e.

zal pil: r. zalpn salve.  — Aus dem
d.  salve, fz.  salve, lat.  salve.

zamaiitl: b. s. zaman zeit. s.  u za¬
man jederzeit.  od zamande. • — tilrk.  zaman.

zainhaku: b. zambače lilie.  s. zam-
bak. — tilrk.  zanbak.

zametu: s. zamet ungelegenlieit.  b.
zagmet. — tilrk.  zalimet.

zamša klr. r. samischleder.  p. za-
mesz, zamsz. — Aus dem d. lit.  žem-
ščius. žomstines handsehvhe aus samisch¬
leder.

zanovdti : s. zanovjet f. cgtisus.  ns.
zanovež. Vergl.  p. zanowiec, janowiec ge-
nista.  sik. zanovec golega, officinalis.  č.
janovec, janofit genista.  — magy.  zandt.
Man vergleiclit mlat.  janestaria ager genistis
obsitus.

zararu: b. s. zarar schade.  — tilrk.
zarar.

zarftt: s. zarf kleine sekale.  — tilrk.

zarf.

zarzala b. art aprikose.  s. zerdelija.
klr. žerdela. r. žerdele. — tilrk.  zerdalii.
žaru: b. zar zufall.  — tilrk.  zar.
zbroja, zbroj p. rilstung.  r. zbruja.
Dunkel. Hat mit  bron (bor-) nichts zu
schajfen.

zduru s. ausrufer.
zegeru: ns. zeger uhr.  p. zegar.
klr. dzygar. wr. zehar. nsl. cegar habd.
jarnbr.  —• magy.  czeger. lit.  zegorius.
nhd.  seiger, von  slgen sinken, urspr. die
sand- oder ivasseruhr.

zejtiliu: s. zejtin baumohl.  r. zitinu..
— tiirk.  zejtun.

zckiru: s. zecir ring. Durch anlehnung
an  zvek zvekir thiirring.  — tiirlc.  zehkir.

zel-: asi. zelije olera.  zelena griin.
zelenieije. sok r b zolijami 'kaymw>.

nsl. zel pflanze.  zelje kraut.  zelen, zimo-
zelen. zelenec schimmel; eidechse lex.  b.
žele. zelka Jcrautkopf.  zelnik artspeise.  zelen,
zeleneuk. s. zelje, zelen. č. zeli. zelina.
zelenje p. ziolo. ziele. zielony. polab.
žile gras, iveide.  os. zelo. žele. zeleny.
zelenica. ns. žele. zeleny. klr. zelo.
žile. zelenyj. wr. zelle. zelejnik gift-
mischer.  poozelic bezaubern.  r. zelie, zelte
krduter, arzenei. Alt  zelie gift op. 2. 3. 578.
zelenyj. želva pjlanzenessenz.  zeli> wi.nter-
getreide dial.  — magy.  zelnicze fa c erasus
avium Clusius 53. preuss.  soalis krduticht.
saligan griin. lit.  želti griinen.  želmu
pflanze.  žalies griin,  žole gras: beideformen
fehlen dem slav. lett.  zelt, clzelt griinen.
zal'š griin.  zale gras. ahd.  groju. lat.
helus. gr. /flot]. ai.  bari griin, gelb.
Slav.  z ist palat.  gb. Auf  zel- beruht  zelk-,
daraus durch steig.  zolku: asi. zlakt herba.
zlaci.m. /flflo-  b. zlalc. klr. zlak. r.
zlakt. Ein zoloVb f eliti: die erkldrung zwei-
felhaft. Aus  zel-to durch steig.  zol-to: asi.
zlato gold.  nsl. zlato, zlatenica gelbsucht.
b. s. zlato. č. zlato, zlatoblav goldgestickter
stojf.  p. os. zloto. ns. zloto. polab. zlfit-
ny. klr. zoloto; zloto ist p.  zlatoblav. wr.
zoloto. zolotyj, zlotyj. zloto. zlotoblav. vy-
zlacic. r. pozolotitb. zlatnica chrgsalis.
zlatoželtb. pozlaščatb. — got.  gultha-: ur-
form  ghalta-, finn.  kulta. ai.  hata-ka aus
gharta-ka. rm.  zlat. magy.  izlot. lit.
zalatTti. z ist palat.  gh: želtu, lit.  geltas,
beruht auf  gel-: želtu.

želel: asi. zHčh galle.  nsl. zelč
trub.  b. žlička. W.  zelk- aus  zel-, daher
die „griine“. Vergl.  želči aus  gelk-.

zely: asi. zkbva glos, r\  tou dvopb;
dSs^ipv) ezstvou Jovanu'. nsl. zlva Ukrain.
zava, zeva. zavičina, zaviena, zvičina,
zvična. zolvičina. b. zi.lva. (zolva mil.
6. 517).  s. zaova, zava. č. želva.

zemb-

slk. zolvica. p. zelwa, zelw, zelwica,
daraus  žolwica. klr. zovvea, zovirclma.

r.  zolva, zolovlca, zolovica. — gr. y£koi>);,
yd\it>q. lat.  glos. Aus  zely ist  želva und
aus diesem asi.  zliva entstanden; s.  zaova
beruht auf  zaly, klr.  zova auf  zoly. gr.
a ividerstrebt, uidhrend lat.  glos mit der
slav. form vereinigt iverden kann. slav.
z ist palat.  g.

zem-: asi. zembja, zemlja erde.

zeme fiir  zembje. zembm, von  zembja.
zemlbni). nsl. s. zemlja, b. zemja. č.
zeme, zem aus  zerii. p. ziemia. polab.
zima. zimnik erdgeist.  os. ns. zemja. klr.
ženila; zemiia aus  zemja. r. zemlja, zemt.
zenb dial. aus  zemb, nazenb fiir  na zemi>,
na zemlju: das hdufige  n steht statt des
selteneren  ib. ozemb. — preuss.  same. lit.
žeme. žemas niedrig. Daher  žemaitis, plur.
žemaičiai, Samogitier, eig. Niederlander.
klr. žomojtskyj. Damit stelit in zusammen-
hang  p. žmudž. žmujdski. žmudzin. klr.
žmudskjrj. lett.  zeme erde.  zem unter.

ai.  jam f. in  jma, jmas. zend. stamrn
zem f. slav.  z ist ai.  j, d. i. palat.  g:
dagegen gr. ya.\i/jx. lat.  humus.

Z Cin i) - 1.: asi. zoba, (zebsti) dilace-
rare. Durch steig.  zombu: žabi. zaim.
rčdozabn. nsl. zob. zebrna zahnfleisch.
b. zib. z r bbat. s. zub. zubiti die zdhne
der sage schdrfen, eggen. Vergl.  zublja
assida.  č. zub. p. zab. zabry, zabrze aus-
wuchs an den zdhnen der pferde.  os.ns. zub.
klr. zub. Vergl.  žubrij hohlzahn (pflanze).
zabrec aus  žab- heilsames kraut fiir zdhne.

r.  zub'b. zubritb. zazubra. zazubrica zahn-
llicke. Die mit  zeb-, žab- anlautenden icor-
ter beruhen auf dem, ungesteigerten  zeb-. —
,magy.  zsdbre art mundkranklieit. rm.  zimbi
Idcheln.  zimbre mundfciule.  zimbri, zimbri
dentes lupini. lit.  žebti. žamba maul.
žambas kante. Vergl.  gembe pflock. lett.
zobs zahn. ahd.  chamb. gr.y6g.ooc;. y ag<yv).

ai.  jambli zermalm,en.  jamblia zaim. slav.
z ist palat.  g. Mit  zombu ist zu verbinden
č. zubadlo gebiss,  — magy.  zabola, zabla.
rm.  zgbale. lit.  žeboti zdumen.  žebokle
gebiss:  kle fiir  tlo.

zemb-

401

zer-

/(‘ln b- 2.: asi. zeba (zebsti) frigere.
ozeblostt tepor, eig. wohl „geringe kalte u .
nsl. zebem, zebsti, zebe me. s. zebsti,
zebem. nazeb, nazeba, nazebao erkaltung.
č.  zdbst, zibst dial.,  zabnouti, zibnouti.
p. ziabnac, ziebnač. ziabic, ziebic. os.
zebač. klr. žabnuty. žab, žaba, žabla
ivinterbrache.  wr. žabci. r. zjabnutb,
dial.  zjabti. zjabelb. Mit  zernb - hdngt
nach einer unbekannten reg el zusammen  b.
oznoba bulg.-lab. 99.  oznobja erfrieren:  oška
ta mu je oznobila Vinga.  klr. znobyty
frieren lassen.  oznobyty ša sich erkdlten.
wr. oznoba. r. znobi. oznoba. znoblcoj.
Man vergl.  nsl. b. zeba Jink fringilla.  p.
zieba. os. ns. zyba. klr. žablyk, ža-
blyfa. r. zjabliki.

zemb- 3.: asi. zebati germinare.  s.
zenuti. — lit.  žembeti, žembu keimen.
Wahrscheinlich ist  zemb- in den bedeutun-
gen n dilacerare, frigere, germinare u  nur
eine W.

zemMlu: s. zembil korbchen.  r.
zimbilb. — tilrk.  zenbil.

zen- : asi. znati, znaja (vorslavisch

zena, zbna) kennen.  zname, znamenije
zeichen.  naznamenati. znaki zeichen.  zenti:
asi. zetb, gen.  zeti, schiviegersohn.  nsl.
znati. zet. b. znaja, znam vb.  znajal sim.
znak. zet. s. znati. znak. zet. č. znati,
znak. zet, dial.  žač. sik. znachor. p.
znac. znak. znami§, znamiono. ziec. polab.
znot. zat. zatik. os. znač. ns. znaš. klr.
znaty. znak. znamja. znat die angesehenen.
znacbar, znachor icahrsager.  znacha, zna-
charka. žaf. wr. znachar. zja6. r. znatb.
znaki, znamja. znacharb, znacbon op. 2.
3. 132.  znatb die bekannten.  zjatb. — preuss.
ersinnat. lit.  žinti. žinoti, žinauti. ženklas
zeichen.  žentas schiviegersohn.  žime zeichen.
žimeti. žlnls priester, zauberer.  zine hexe.
žinomas bekannt. Entlehnt  znokas. lett.
zinu, zlt. zinat. zihut kunde geben.  zime
zeichen.  znots schiviegersohn.  pasipaznavoti.
got.  kann. ahd.  chennen: chnaan aus
gne. lat.  gno: nosco. gr. yiyyil)cyuo.
zend.  zan, partic.  zanta. ai.  janati, jna.
slav.  z ist palat.  g.

zer- 1 . : die W.  zer glanzen, sehen,
durch schivachung des W.-vocals  zbr-, erhiilt
durch die erste steig. die form  zor-, durch
die ziveite die form  zar- und durch delm.
des vocals die form  zir- aus  ztšr-: I.  zer.
II. a)  zor. II. b)  zar. III.  zir. asi. I.
zbreti, zbrja, zbriši glanzen, sehen.  zazsreti

I tadeln: vergl.  vid-: zavideti. II. a)  na¬
zori suspicio.  pozori spectaculum.  pozora-
taj speculator.  prezon superbia.  prezorivi,
prezorilivi. prizori visio.  prozon pro-
spectus.  vizon visus.  zazori reprehensio.
zorja splendor beruht wohl auf einem vb.
zori-, licezorije 'Apoaanrokvjdaa. nelicezonni.

! II. b)  ožariti illustrare:  dbnb ozarjaše se.
zarjenije. zarja splendor. III.  prozirati
visum recipere.  zazirati reprehendere.  nsl.

I.  zreti, zrem (nicht  zrini). II. a)  zor
glanz.  zorja. pozoren, prisojen sonnseitig.

II. b)  zarja. III.  prizerati lauern.  ozerati
se, ozerjem se dur at.,  ozirati se it er.  b.

I.  obznna se sich umsehen beruht vielleicht
auf  obziram se. 11. a)  zor blick.  zora
morgenroth:  zora mi seje ozorilo mil. 126.
zvtšzda zorna, zazortšva se illucescere.  prozo-
rec fenster. II. b)  zarja. III.  obziram se.
prozirec fenster.  zerna erblicken beruht auf
zerati. s. I.  nazreti, nazrem undeutlich
sehen.  zazreti, zazdreti erblicken. II. a)  zora.
zazor tadel. Vergl.  zoriti roth sein. III.  za¬
zirati. obzir. č. I.  zriti, zrim schauen.
zfejmy sichtbar.  zdzfiti, zazirati beneiden;
zazreti anblicken.  zfiedlo Spiegel, dial.
zdradlo. sik.  zazrosf neid. II. a)  zofe. nd-
zor anschauung.  pozor. II. b)  zafe glanz:
dial.  raža, fara. III.  -zirati. p. I.  žrzeč,
žrze. žrzejomy augenscheinlich.  rzetelny
filr  žrzetelny. žrzenica pupille.  nienažrzed
hassen.  zažrzec. zazrošc, zazdrošč hass.
zazdrošcic. II. a)  zorza. pozor, podzor
argivohn.  wzor muster zum ndhen. II. b)
zarza. zarza bei Kochanoivski gilt als  c.

III.  -zierac. niedozierka. kaš. I.  zdrzec.

II.  rzorza filr p.  zorza. polab. I.  z&rat,
zafat sehen.  piiz&ri er besieht.  zdfodlii
spiegel. II.  zofa. os. I. žreb. II. a)  zer-
nička morgenstern. III.  vozeraš se. ns.
II. a)  zofa plur. rothe am himmel.  klr.

26

zer-

402

ze-

I.  zrity, zrju, zryš. pozdrity erblicken.  zclrja
blindlings.  zdrjačyj schielend.  zrinyca pu-
pille.  horizdra d.er lioffartige.  zazdrity er¬
blicken;  zazdrity ša neidisch blicken.  pryzro,
zazdryj neidisch.  zazdra, zazrosf, zazdrost’
neid. II. a )  zor sehvermogen.  zoryty schauen.
vyzor fenster.  vzor ansehen.  pozor blick;
pozor schmach.  zorkyj mit scharfem gesicht.
Tblyzozorky kurzsichtig.  zorja stern. II. b)
zarja rothe am himmel. III.  zazyraty, zazyr-
nuty. wr. I.  zerič, nazerič, pozeric. sze-
rič fiir r.  podsmotrčtb. zazdrose, zajzdrosč.
III.  vzirač. vzirnuc. r. I.  zreti, zrju, zriši,
zeriti, ziriti schauen.  zrja, zdrja unbeson-
nen, eig. auf den blossen blick.  zrjačij, zrja-
ščij. zra-: vzdralo solnce effulsit sol. II. a)
zoritb glanzen.  zorkij scliarf sehend.  do¬
zori aufsicht.  ozon spion.  prozon. uzon.
zazon tadel. diod.  zyrkoj fur  zorkoj. II. b)
zarja rothe.  vzariti erblicken.  zarevo toieder-
schein.  žarnica planet venus.  zariti sjtuieidisch
blicken.  žarko neidisch. III.  -zirati. vuzirku
dial. fur  zrja. — rm.  zori, ziorl. žare glanz.
in žare zeitig.  z§ri schauen.  n§zrešte appa-
ret. lit. I.  žereti glanzen: daneben  žiureti
sehen.  žiurikle brille. II. a)  žaros strahlen.
pažaras. II. b )  žiora, pažiora Ver gl.  zel-.
Enveitert mrd  zer- durch  k: zerk-: asi. po-
zricati contemplari.  zncalo speculum.  ozmei
aspectus.  pozrecati spectare. Durch steig.
zorku: asi. zraki visus.  zračiti spectare.
prizraki visio.  pozraki: sioni pozraki,
pozraeište sikazajeti se mladen.  prozra-
čmi soot;to<;. zazraki repreliensio.  bezračije
aopama. Hieher gehort vielleicht  zerki cae-
sius filr  zriki: daneben findet sich  zelen,
izekri, vielleicht fur  zreki. nsl. zrcalo
spiegel;  zrkalo rib.  zrklo pupille meg.  zrak
luft.  b. znlcoli augen.  prizrak. kr.
zrcati schauen luč.  zraka strahl.  zrak luft.
s. zrak, zrak, ždrak, zraka, zdraka, ždraka
strahl.  ždraknuti. č. zrcadlo, zrkadlo.
zrak. prizrak. zračiti ojfenbaren.  p. zerk!
sieh da!  zerkiem schielend.  žwerciadlo,
wierciadlo aus  ziercadlo. wzrok, wzdrok.
polab. z&rkodlii. klr. zerkalo, dzerkalo.
zrok gesicht.  vzrok. Vergl.  zirka schieler
und  zikry schielende augen.  žikratyj. uzo-

ročje das sehensvoerthe.  zrak antlitz.  wr.
zerki augen.  vzrok, vzralc blick.  vzračnec
besser aussehen.  r. nazerkomi. zerkalo.
sozercatb beobachten.  zoroki neben  zraki,
ziroki. zololci filr  zarja, zoročeki neben
zračeki pupille.  zračnyj. prozoročistyj.
uzoročbe. uzoročitb. blizorukij, dial.  blizo-
rokij, kurzsichtig berulit auf  blizozorokij.
Erweiterung durch  t tritt ein im  b. ozritam
se sich umsehen.

zel’- 2. reifen. Durch steig.  asi. sizorb
indeclin. maturus.  sizoriti maturare.  nsl.
zoriti se reifen.  — ai.  jar morsch werden.
slav.  z ist palat.  g. Daneben  zre-: asi. zrčti,
zreja maturescere.  zreli maturus.  nsl. zreti,
zrel; zdrel crell.  b. zdreja mil. 509.  zrel,
zdrel. s. zreti, zdreti. zrenuti. zreo, zdreo.
č. zrdti, zraji, zram. p. žrzeč. skorožrzy,
skoložrzy friihreif.  žraly, dojrzaly aus
žrzaly. os. zrač. klr. zrity, zriju. skoro-
zryj friihreif.  r. zreti. zrelyj. Vergl.  zerno.

zorno: asi. znno granum.  nsl. zrno.
b. znno. s. č.  zrno. p. ziarno. polab.
ž&rnu. os. zorno, zerno. ns. zerno. klr.
zerno. r. zerno. dial.  zerenie. — preuss.
zyrne. lit.  žirnis erbse. lett.  zirnis. lat.
granum. got.  kaurn. ahd.  kerno. ai.
jar morsch loerden, caus. aufreiben. slav.  z
ist palat.  g.

zestra b. heiratsgut.  klr. zastra. —
rm.  zestre.

zeta s. name eines flusses und der
gegend an demselben.  — Vergl. alb.  zi
sclivoarz.

zevgari : as. zevgan jugum.  b. zeg-
var. — gr.  ^eu-faptev.

zezti: p. zez, zes, zys die mit icilr-
feln geicorfene sechs.  zezowa6, zezem pa-
trzee schielen.  zezowaty, zezooki schielend.
klr. zezovatyj. — In der er sten bedeutung
aus dem d. : ude die zweite bedeutung

aus der evsten sich entivickelt hat, ist mir
unklar.

ze-: asi. nsl. b. zenica pupilla.  klr.
žinyča. žinka augenlid.  r. zenolci, zeniki.
požeti, pozejatb, zecliatb schauen.  dozevati
sja. ženki augen , pupillen.  ženka glas.
Vergl.  wr. zijač. r. zijati, sijati glanzen.

zob-

zelii 40 B

p. žrzenica gehort zu  zer. Ver gl.  nsl.

zemci ang en loimpern.

želu: asi. zeli vehemens.  zelo, želu
valde.  dzelo sin.  wr. do žela sehr.  r.
zelbno sehr viel. Vergl.  nsl. zalo nimis lex.
zal pulcher gehort nicht hieher.

zi-: asi. zinati. zijati, žeja, zijaja
Mare.  proz^vati. zevnati. nsl. zinoti. zi¬
jati. zesvati. pozoj dracke habd.  zehati,
zehnoti. zeh gahnen:  zdh gre po ljudeh,
b. zina, žeja vb.  zdpam, zdpna gaffen.  kr.
zihati. pozoj drache.  s. zinuti. zijati gah¬
nen, schreien.  zijevati. zijehati. e. zati,
žeji. zivati. zipati keuchen.  zevel gaffer.
p. ziač, zieje. ziewač, ziewna6. zionac be-
ruht auf  *zenati. rozziew. rozziewid, roz-
dziewi6. ziepad. zipna6. dial.  ziapac
schreien.  os. zyvad. klr. žajaty. živaty.
živ, žava schlund.  živy Iciemen.  požichaty.
wr. zev schlund.  r. zinuti,, zijati, zejatb.
zevatb schreien.  rotozej. zeva, maul.  zevaka,
razinja gaffer.  zoj schrei.  zepatb, zjapatb
schreien dial.  — lit.  žioti, žioju. žiovauti.
žioplis maulaffe.  žiopsoti. lett.  žavat. ahd.
gi-en. gr.  y_atvw. lat.  hisco. ai.  ha. zend.
za. Slav.  z ist palat.  gh. Slav.  i ist wohl
nicht dehnung eines  I.

zjbri-: s. zibriti tvehen:  bura zibri, puše.
ziftu: b. s. zift pedi.  — turk.  zift.
zijilfetti: b. s. zijafet gelage.  — turk.
z§jafet.

ziianu: s. zijan schade.  b. zjan. —
tiirk.  zijan.

zilu: b. žile cgmbel.  p. žele. —
turk.  zil.

zima asi. hiems.  ozimeti. naziirn, unius
anni  (agnbcb). nazime porcus anniculus.
nsl. zima. ožim winter-:  ožimo žito. ozime,
dvoletno žrebe, ozimka, krava, ki črdz
zimo ostane jalova, ozimec, jare, ki se je
rodilo po zimi. b. zima. žimnica keller.
s. zima. nazime n.  ožim f. wintersaat.
ozimi adj. vointer-.  ozimče icinterkalb.  na-
zima neben  nazeba erkdltung.  č. zima
kulte,  zima ivinter dial.  zimozel immer-
griin.  zimolez, zimolaz rainiveide: vergl.
r.  žimolostb lonicera.  p. zima. ozimi adj.
kaš. zimk, mizi m k frilhling.  nazemnica

junges schiuein.  polab. zaima. zairhona
fieber.  os. zyma. nazyma herbst.  ns.
zyma. klr. zyma. nazymok iiberminter-
tes kalb.  buzymok fiir  obuzymok. ozyme
žyto. wr. ozimina. r. zima. ozimyj. — :
preuss.  šemo. lit.  žema. lett.  zema. gr.
yv.\j/r>.  -7.1p.oc in  Bua^ipo?. lat.  hiems. -hirnus
in  bimus. ai.  heman. hima. zend. stamm
zjam. zima. slav.  z ist palat.  gh. Man
beachte  asi. krizi trimus,  s. dvize ovis
bima und lit.  dveigis, treigis zweijahrig,
dreijčihrig, ivobei lit.  g der zusammenstel-
lung mit  zima, žema entgegen zu stehen
scheint. Vergl. and.  thrl-vetr.

zindžiru: b. zindžir kette.  s. sin-
džir. sik. činčiere, okovy. ■— turk.  zindžir.

ziiiziihell: r. zinzubelb simshobel.  —
Aus dem d.

zjama: klr. dzjama suppe ung.  —
rm.  zemg. gr.  ^epa.

zmetl: nsl. zmet, zmed/, spiralfeder.
Zlili j asi. drache: daneben  zimij, zmbj.
zmija schlange.  nsl. zmij : daneben  zmet.
zmijnica schildkrote.  b. zmej drache.
zimija schlange.  zrneh. s. zmaj. zmija.
č.  zmek, gen.  zemka; daneben  zmak, zmok.
p. žmij. zmija. kaš. znija. os. zmij.

zmija. ns. zmija. klr. zmyj, dzmyj,

zmyjuk. zmyja. wr. zmej. zmeja. r.

zmej. zmija. zomija izv. 680 .  — rm.
zmgu.

zini re nsl. plur. f. schmalzmuss,  tro-
pinje. s. žmire, čvarci art mehlspeise.

ziuj runa: asi. zmyrma rngrrha.  zmir-
no. ozmureno vino. izmjurbni. ozmnneni.
— gr.  cpopva. op 1 oird  zm: zmaragdi, iz-
maragdi. zmilakija.

Zlil-: asi. znoj hitze, durch steig. aus
zni-. znoini di.nb. znoiti se. nsl. znoj
schiveiss.  znojiti se sich sonnen vip. schioitzen.
s. znoj. sik. znoj schiveiss.  p. znoj.
znojie. ns. znoj. klr. znoj. znojity
schwitzen.  r. znoj. znoitb. znijatb brennen.
zaznijatb verkohlen.  znejatb fiir  znoitb sja.

zoll-: asi. zobati edere.  nsl. zobati
komer fressen.  zob haber habd.  b. zobna,
zobja (zu  zobati) picken.  zob komer, nali-
rung.  zobja (zu  zobiti) futtem.  kr. zob

26 *

zola .

zveri

haber.  s. zobati, zob hab er.  6. zobati,
zob. zobak, dial.  džubok, schnabel: vergl.
d'ob, dub schnabel.  vyd'ubati auspiclcen.
p. zobac; daneben  žobač. zob, zobia korner-
futter.  dziobač, dziubač. dziob, dziub. klr.
zob kropf.  džobaty. džobna ranzen.  džub
schnabel.  džubderevo, dervodžublta neben
do-lbač specht.  maltodžob buchfink. Vergl.
džubryk vogelklaue.  wr. zob kropf.  dzo-
bač gierig ergreifen.  dzevbač picken.  dzeb,
dzevb schnabel.  r. zoba. kropf.  zobatt.
— m.agy.  zab haber. lit.  žebeti, žebju.
ai.  jabh mit dem maule packen. slav.  z
ist padat.  g.

Zola: p. zola ausgelaugte asche.  ns.
zola plur. dscher.  klr. zola. r. zola.

zoll*. n sl. zolj m. larve des speckkafers.
zol eristalis tenax. Vergl.  s. zolja vespe.

ZOinbru: asi. zab n., zabri. bos juba-
tus.  alamanim. zžibn. (zebn). d. zubr.
p. zubr, aus dem r. Vergl.  zambronis, zam-
bri bei Linde.  kaš. zebrze ON. os.  zubr.
klr. zubr. (Vergl.  zubir eber).  r. zubin,
izjubrt. — rm.  zirnbru, zimbru. preuss.
wissambris, wissambers. lit.  žebris; da¬
neben  stumbras; bizonthem Lithuani lingua
patria vocant suber. lett.  zumbrs, zubrs;
daneben  stumbrs. gr. 'Q6 \j.iz po?, yjup,7upo<;.

ZOIlil č. plevy lconopne. zuna taube
komer.  nsl. zona spreu,  slabo lehko zrnje,
kr, zonljiv granis inanibus.  klr. zana
mutterkorn.

zoru : b. s. zor geivalt.  s. zoriti se
sich als held stellen.  zoran gewaltig.  —
tiirk.  zor.

ZOVil s. hollunder. Vielleicht aus  bizo-
va: vergl.  buzti.

zu- : s. zujati summen.  zujaliea, zu-
jača, zuk brummkreisel.  zuknuti, zučati.
zulta. Vergl.  r. zudk/i. regenpfeifer.

žalnimi : s. zubun jacke.  b. za-
bunče. nsl. zabunec leibrock Ukrain.  kr.
zobunčae. r. zipuni. — m.agy.  zubony.
rm.  z§bun. turk.  zgbun. Vergl.  župa 2.

Zllblli: nsl. zubelj Jlamme. Vergl.  znu-
belj ofenloch, im osten.  kr. zublja fackel,
scheit holz, assula.  — Vergl. Ut.  žiuburis
licht, fackel.

404

Zlld-: r. zudetb jucken.  zudi.
zak-: s. prozultnuti acescere.
zal umu : b. s. zulum geivalt.  — tiirk.
zulm.

zumrudu: b. zumrud smaragd.  r.
izumrudt. - — tiirk.  ziimrud.

zaril nsl. molke. Vergl.  klr. dzer, džyr.
•— rm.  z§r.

zven-: asi. zvbneti klingen. Durch
steig.  zvoni sekali.  nsl. zveneti, zvon
(zgon). zvoniti. b. zvinec glocke.  s.
zvono. č. zvon schall, glocke.  vznieti aus
zvnicti vit.  p. dzwon. zwonek zof.  polab.
zv&n ton.  zv&ni klingt.  os. zvon. ns.
ziies klingen.  zvon. klr. dzvenity. zvon,
dzvon. dzvonyty. r. zvenetb. zvoni.. —
rm.  zvon farna. lit.  zvanas. lett.  zvans.
zvanlt lauten. Durch enveiterung  ljzvenk-:
asi. zveknati, zvečati, z veki schall. Durch
steig.  zvonku: asi. zvaki. nsl. zveličati,
zvečati, zvek, žvenk. žvenketati, brez
zvenkejna venet.  b. dzvekna vb.  kr. zve¬
čati. s. zveknuti, zvečati, zvecnuti. zvek.
zvektati. č. zvuk klang.  p. zwielt,
džwiek. os. zynk klang. Vergl.  ns. zuk.
klr. zvjali, dzvjak geklirr.  wr. zvjakac.
dzynkač lauten.  r. zvjakatb. zvjaki. zv ulil.
Vergl.  zyki schall.  zyčatb. 2) zveng-:
asi. zvesti, zvega canere.  klr. zvjaba
larrn fur r.  vjaltante. ar. zvjagomyja
basni op. 2. 3. 795.  — lit.  žvengti wiehern.
žvangeti klingen.  žvegti guieken.  3) zvent-:
b. zvintja klingen. Slav.  z ist palat.  g
oder palat.  gb.

zvono: OS. zvjeno radfelge.  ns.
zvono. p. dzivono. polab. zvenii, plur.
zvenesa. r. zv eno ring. dial. ist  z veno
fensterglas. Vergl.  sik. zvan soli.

zverk-: S. zvrčati schnurren.  zvrka.
zveri : asi. zvert m.  i -ded. fera.  nsl.
zver f.  b. zver, dzver. s. zvijer. č.
zver. zvire. p. žwierz. os. zvjero. ns.
zvjeie. klr. zvir, žvir. r. zven. —
preuss.  zvirins plur. acc. Ut.  žveris. lett.
zvers. zven scheint auf einem mit palat.
gh anlautenden voorte zu beruhen: gr.  Ovjp.
lat.  fera.

zviru

405

zviru: p. žwir, žwer grober sand.
wr. žvir. — Vergl. lit.  žviras Jdeine stein-
chen.  žvirgždas, žvirždas, žvizdra. leti.
zvirgzde und s.  zvrst art stein.

zu-: asi. zvati, zova rufen.  zvatelb,
zvataj der ruft. iter.  -zyvati. nsl. zvati,
zovem. zovčin, pozavein, pozovič rufer.  zov-
nuti prip. 250. iter.  prizavati. b. zova vb.:
daneben  zva. s. zvati, zovem. zovnuti. uzov
einladung.  -zivati. zivnuti. č. zvati, zova,
zvu. sik. priezvisko zunalime.  p. zwac,
zowe, zwe, unhistorisch  zowie. przyzwisko
zunakme.  pozew. -zywač. polab. ziive
ruft.  klr. zov, zazyv aufruf.  pozov, gen.
pozvu, berufung.  wr. zazov. r. zvatb,
zova. zov r i>, zova und  zva. nazvišoe. -zy-
vatb. nazyvka. zazyvx. — ai.  Im, havate.
zend.  zavaiti. slav.  z ist palat.  gh.

zulu: asi. z r f.l'f. bose.  zvh,, zgloba,
zxlyni bosheit.  z-blobivn,. zledt ubel.  nsl.
zel bose.  zlob miithend trub.  razlobiti se
exsaevire lex.  zloba rnuth.  nazlob groll.  zlo¬
čest bose.  zlodej, zlodi teufel.  zleg ubel,
zlegom trub.: au-s dem gen.  zlega, nazlic
zu fleiss, absichtli.ch.  b. zil. zlo ubel.  kr.
zal, zali, zli ung.  žled ubel. Man bemerke
zali merus.  s. zao. zlijediti eine vounde
aufreissen.  žlic boses gesckwur.  zliče ubel.
č. zly. p. zly. zlosč. zlodziej. Daneben
zgloba iniguitas.  zglobiwy, zglobliwy. os.
zly. zloba. ns. zly. klr. zlyj. wr.
zlodzbj dieb.  r. zlyj. zloba. — rm.  zglo-
biv muthmillig. lit.  zladejus. z ist palat.
g oder palat.  gh.

žaguli

zuudanu: b. z r indan kerker.  s. zin-
dan. — turli.  z§ndan.

zyb- : asi. zybati schauheln.  nsl. zi¬
bati. zibika, zibel /, miege.  zibi pl,ur. moor-
land.  s. zibati, kaš. zebac. polab. zliibka,
zMbla, zaiblo iviege.  wr. zybač, zybnuč.

r. zybatt. zybeli>, zybb die kohle see.  zybelb
dial. iviege.

zyclltt : asi. zyln> name eines volkes :
zyh r r, feverica (veverica) tichonr. 2. 441.
Buchon, Recherches/ Pariš 1845. Index.
Bei Safarik  hyzin r t.

zid-: asi. zbdati, zdati bauen.  zbdatelb.
zbdanije. zbdn. terra figv/laris.  zbdeiib ar-
gilla.  zbdb materia.  zbdbCb, zbdbčij der bauf.
zidati, zizdati condere.  zidarb. s7.zidovati.
zižditelb, žižditelb. zazidati vermauern.
s r bzdati, sezidati. Vergl.  s r szdade adama
tichonr. 2. 442.  nsl. zidati mauern:  zidal,
zdal. zid mauer.  b. zidja mauern.  zid.
sbzbdade creavit, in einem altern denkmal.

s. zidati, zad, zid. č. zed’, gen.  zdi, mauer.
p. zdun tbpfer.  kaš. kovale i zduni.
klr. žizdaty. r. zdatb, zidatb, ziždu. zda-
nie. zod% haus.  zodčij. — rm.  zidi vb.  zid.
alb.  zid. Man vergleicht preuss.  seydis
ivand. lit.  žedžiu, žesti formen, bilden.
leti.  zest den ofen mit lehm verschmieren.
slav.  z ist palat.  g oder palat.  gh, ivenn
die zusammenstellung , mit lit.  žed- riclitig
ist: ich dachte ehedem an  sx-de. In  s^zdati,
s%zdade hat vermengung mit  si-da statt-
gefunden, die bei  s"b-de leichter zugegeben
werden kann.

Žaba asi. nsl. b. s. frosch.  e. ždba.
sik. žabokriek. p. žaba usw.  polab. zobo.
Man nimmt ein  geba an.  — Vergl. preuss.
gabawo krote. ngr. X,dg.i:a..

žabra: č. žAbra kiem,e der fische.  klr.
žabra. wr. žebry. r. žabry, zjabry.
Vergl.  wr. ščibry; r. dial.  ščebra, ščerba;
ferners  kr. s. škrga Jciefern und  os. žabr
mundschwammchen.  r. žabrej ist eine art

ž.

pjlanze.  — Ut.  žobrls art fisch. Schicerlich
alles zusammengehdrig.

Žaga nsl. sage.  kaš. žoga. — ahd.
saga, sega.

~f.  zagradil: nsl. žagrad sakristei.  jagrež
Ukrain. ■— Aus einem d. wort fur mlat.
sacristia.

iC žaguli: p. žagiel segel.  kaš. žedzel,
— ahd.  segal. lit.  žeglas.

406

žaku

žaku: p. žak fischernetz , pliinderung.
klr. žakuvaty, žechuvaty plilndern.  wr.
žak netz.  r. žak r b. — ahd  sac. lat.
saccus. gr.  crdxxo;. lit.  žakas sack.  nsl.
Žakelj. Ver gl.  sakti.

žalari: č. žalar, želar gefčingniss.  —
fz.  geole. afz.  jaiole, it.  gabbiuola. Das
ivort mag in das č. eingedrungen sein zur
zeit der verbindung Johanns von Bolimen
mit Philipp von Frankreich (Crecg 1346).

Žalik-: nsl. žalikžene, den serb.  vi-
len entsprechend, in Unterkčirnten; dagegen
svete, bele, oistljive žene in Oberkdrnten.
— ahd.  salig: salige frauen.

žali 1 .: asi. žalb ripa. Vergl.  kr. žalo
glarea.  s. žal. — alb.  zaal littus.

žali 2.: asi. žak sepulcrum. In Litauen
am ufer des Chronus kommen graber mit
verbrannten leichen vor , die von der be-
volkerung ebenso wie auch die heutigen
graber  „žale" genannt iverden. Mittheilun-
gen der anthropologischen gesellschaft in
Wien. 14. 206.

Žali 3.: asi. žalb dolor.  žalostb. zaliti,
žalovati lugere.  si>žali mi s§. nsl. žal: žal
mi je; žal beseda, žalost. b. žalen, žalno
mi je. žalovit, žalnovit. žalja, žaleja vb.
žalba trauer.  kr. žalna beseda contume-
liosa vox.  s. žao: žao mi je. žaliti, č.
žal, žel leid.  žaloba. žalost. p. žal. ža¬
lost, žalota, žaloba. os. žel. žalost: da-
nehen  žaroba trauer.  ns. žal. žarba sorge.
klr. žal' leid.  žal’ity. žaloba. žalosti. Vergl.
zalovaty, hrabyty chrest. 476.  r. žalb.
žaletb. žaloba. žalkij. compur.  žalče. žalo-
vatb in der bedeutung „belohnen“;  žalovanbe
„plata za službu" ist tilrk.: vergl.  jalynmak
demuthig bitten : anlautendes  j geht nord-
tiirk. manchmal in  ž liber.  — rm.  Žale.
žalobg. želui vb. Vergl. lit.  gailu leid.  gai-
leti leid thun und  gelti schmerzen.  gela
schmerz. Entlehnt  žala krdnkung.  žilavoti
verstorbene beiveinen.  žilava subst. lett.
žel. želut bemitleiden.  želavaine ist r.  žalo-
vanie. Man beachte  žel-: želeti, daraus das
iter.  *žala-.

f /umiku: kaš. žarek sarg.  — Aus
dem d. Vergl.  žergtt.

žeg-

žas-: asi. zasiti schrecken.  žasnati.
užasbn%. užastb. č. prežesiti. žasati. džas,
užasf, užest' entsetzen.  p. przerzasnae,
richtig  przežasnac. žachliwy. kaš. užasnac.
zdrzasnac se. polab. zosen erschrecken.
euzasen erschroclcen.  ns. žjesys. klr. žas,
žacb schreck.  žasnuty. žachaty ša. nežacbly-
vyj. r. užasatb, užachatb sja. ožachnutb
sja. užasi., žach'b. vužastb. — Vergl. got.
usgeisnan sicli entsetzen.  usgaisjan er¬
schrecken. lit.  gasti erschrecken.  išgastis.
nugastis. žas ivird aus  žes, gens ; geis aus
gins erkldrt.

ŽMru: s. žbir explorator.  p. zbier.
— it.  sbirro.

žel)ra-: nsl. žebrati beten, plaudern.
č. žebrati betteln.  žebrak. sik. žobrat'.
p. žebra6. žebrak. os. žebri6. žebrak.
ns. žebriš. klr. žebraty. žebrak. wr.
žebrak. žebrova6. — magij,  zsobrak knauser.
lit.  žebrokas.

žeg- 1.: asi. žega, žešti brennen.  ždega
beruht auf praefixierten verben wie  izžeg-.
ožegi> rutabulum.  žega ardor solis.  žeg r bk r L,
žežblvb ad,j.  b fur  e: žbzi, ži.žem., ži,žah'b
ušiv. iter.  žega-, daraus  -žagati, -žizati, -ži-
gati, spat  žegati. nsl. žgati, žgem. žga¬
nica. ožeg senge.  ujžgec entziindeter icein.
nažigati, nažagati. požigati, ožig senge.
žaga, izgaga sodbrennen: das letztere be¬
ruht auf  geg-. ožaga topferofen.  žgalina
schwiile, im osten.  b. žega vb.  žeg. žež^k
adj.  s. žežem, žeti. ožeg schurliaken.
užditi anziinden beruht auf  -žbgiti, -žžiti.
iter.  -žizati. žigati in der bedeutung „ste-
chen“ .  žig. žigosati brandmarken.  žiža das
brennende.  žagriti sengen. č.  žeci, žici,
žhu. oželi, zažže aor.  zažžen. žakati, zi¬
bati, žehati. žaha, žhaha, sik.  zhdha, zaha
sodbrennen.  žahev zunder.  žabadlo, žihadlo,
žebadlo. žižavy. žehrati schmdhen.  sik.
ožiharen topferofen.  p. žec, žge. žegnač,
žgnac. žog hitze.  ožeg, ožog. zažega, za-
žoga. požog, požoga. žglic brennen lassen.
žglisko todtenscheiterhaufen.  užžony ver-
brannt.  ožženie: *ožbženije. ždžec zof. aus
žžec. žegac, žgat. žegawka brennnessel.  ža-
giew feuerschioamm.  žagwisty hitzig.  žgat,

žegna-

džgač, žgnač stechen.  kaš. žec. vožeg.
polab. zezi sa es brennt.  zlizat inf.  zezin:
žeženije. os. žhu. vožhnyc. žahac. žaha
sodbrennen.  žahadlo stachel.  žahly gliihend.
žehli6 gliihend machen.  ns. zgaga sod¬
brennen.  žaglis. žagajca kleine nessel.  klr.
žečy, žehčy, žehty, želm. ožeh. zhaha, iz-
žeha sodbrennen.  vyžha ausbrennen.  požeža
brand.  žaha gier.  -žyhaty. žyhalo. žyža
feuer.  wr. žhac. vžehci. žehanuc stechen.
zažoha. žihac. žihučij. žiža feuer.  r. žeči
žečb, dial.  žegči, žgu. žgučij. izgaga cho-
lera sicca.  ožega. požegrb brand:  sejatb na
požegach r b. požoga. žagra zunder, lunten-
stock. (Vergl. lit.  žogris zaunstacJcet).  ža¬
gati, daher  žagnutb; audi stechen.  žagalo
stachel.  -žigatb. žigalo stachel.  ožig-n. žigu-
čij stechend.  vyžiga, vyžoga. žegatb. žogala
brennnessel.  žasknutb sja calefieri.  — magv.
zaha sodbrennen.  ganicza, gancza breiknodel:
nsl.  žganec, azsag. sik.  ganec. m. ožog.
Man vergleicht lit.  degu, ai.  dah, mitunrecht:
die W. lautet, wie  izgaga zeigt,  geg-.

K žegilii- : nsl. žegnati segnen.  žegen.
č. žehnati. p. žegnač. os. žohnovac.
ns. žognovaš. klr. žehnaty ša. wr. žeh-
nac. — preuss.  signat. lit.  žegnoti. finn.
siunaan. ahd.  segan, seganon vom lat.
signare.

Žeglizillja: č. žežhule, žežhulka kuckuk.
p. gžegžolka, zezula. klr. zezula, zazul'a,
zozula, zehzyca. wr. zozulka, zjazjula.
r. žegozulja, zegzica, zogzica ;  zuzulja, zo-
žulja, zezjulja, ezgulja. — preuss.  geguse.
lit.  geguže, gegele. lett.  dzeguze.
d-  Žechtari: nsl. žehtar sechter.  sik.
žochtar. — ahd.  sehtari, sehstari. magy.
zsejtar, zsajtar. lat.  sextarius. nhd. bair.
sechteln. nsl.  želita laugenivdsche.

žel- 1. : asi. želeti, želati cupere, lu-
gere.  želja, želetva moeror.  nsl. želeti,
želim, želčen begierig.  želik liistern.  b.
želaja vb.  č. želeti trauern.  klr. želaty
ivilnschen.  žalaty. žela chrest. 476.  r. želatb.
— lit.  želavoti eifern. lett.  želot bedauern.
Man vergleicht lit.  goruti liistern sein. ai.
har amare, desiderare. Slav.  ž ist, wie es
scheint , velares  gh.

407 želd-

Žel- 2.: asi. želadb eichel.  nsl. želod,
b. žekbd. s. želud. č.  želud; žalud. p.
žoladž. polab. želod. os. žoldž. ns.
žolž. klr. žolud’: daneben  žola erdeichel.
wr. želudzi, žludž. r. želudb; žludi. žo-
ladkidia/. Vergl.  vjazoželdb ilex aguifolium.
— preuss.  gile. lit.  gile. lett.  žile. zilut
eicheln tragen. lat.  glans. žel-ondi.

žel- 3.: asi. želad r bk r b magen.  nsl.
želodec. s. želudac. č. žaludek. p.
žoladek. klr. žoludok. r. želudolnb. Ob
verwandtschaft mit  želadb: žel- 2. besteht,
ist nicht Mar.

f  Žel ari: nsl. želar advena, imoohner.
žalar fremdling.  s. žiljer hdusler.  sik.
želiar. — m. želeriu. magy.  zseller. Wie
es scheint, ein mhd.  sidelsere voraussetzend.

/elbu: asi. žleb r n rinne.  nsl. žleb.
Žlebnik hohlziegel,  korec. kr. žlib. s. žli-
jeb, ždlijeb,žlcb. č.žleb, žlibek neben  žlab,
žlabek. užlabi. p. os. žlob. ns. žlob. Vergl.
p.  žleb, wglebienie na boku gory. klr.
žolob. r. žolobr., želob'i. Auf  želbu be-
ruht  asi. nsl. kr. s. č. (žleb) und  p. žleb;
č.  žlab, p. žlob usw. hingegen auf  žolbu.
Vergl.  velk-. — magy.  zselep, zsilip. rm.
žilip aus dem magy.: daneben  žgjab aus
žlebrb, žleab t>. Man vergleiche d.  kerbe
einschnitt und beachte p.  karb žlobkowaty
hohler einschnitt.

Tv Želd- 1.: asi. žleda, zlesti zahlen, bitssen.
žledbba: daneben  žlada, zlasti, žladbba.
(Vergl.  č. žleb neben  žlab). želedb, želedbba
muleta aus  žl-. žleda beruht auf  geld-. —
got.  gildan mit den praefixen  fra und  us
zahlen, gelten;  gild, giltstr steuer, zins.
žleda, žlada usw. findet sich nur asi., wah-
rend  gild keiner der germanischen sprachen
fehlt: p.  gielda und r.  gilbdija sind junge
entlehnungen: d.  gilde. Auch die lit. und
lett. formen:  geliuti und  geldet sind deutsch:
gelten. D as icort ist in der er sten periode
entlehnt. In  žlada soli  ž sein dasein dem
žleda verdanken: dasselbe mrd dann wohl
auch beim c.  žlab, žl&bek neben Ulterem  žleb,
žlibek, beim p.  žlob und beimr.  žolobt gelten.

želd- 2.: asi. žledica. nsl. žled
glatteis: daneben  požlepica, poledica. p.

železo

408

žem-

žlod,. žlodž gefrorener regen: man emvartet
žlod: ver gl.  želbii. klr. oželed', oželeda
regen mit schnee, eis an bitumen ung.  —
Man vergleicht lat.  gelu. d.  lcalt.

Železo asi. nsl. b. eisen.  s. željezo.
č. železo, p. želazo. polab. zelbzu. os.
železo, ns. zelezo. klr. žel'izo, zelizo, za-
Iizo. wr. zelezo. železko.. r. železo, zelezo,
zelizo, žalčzo, zolčzo. — preuss.  gelso. lit.
geležis, gelžis. lett.  dzelzis, dzelzs. Einem
želzo, ivoraus  žlezo und, durch einschub
des  e zivischen  ž und  1, železo, ividerstreitet
soivohl die p. als audi die r. form. Man
vergleicht ypttcf.bc.  ž beruht auf velarem  g
oder velarem  gh.

želk-: asi. žl%čb galle.  nsl. žolč.
žolhek bitter.  žolhko meg. aus  žolknki. :
daneben  žehek, žulikek. b. žhtč. kr.
žuhak. Vergl.  žugor am.aritudo mar.  s.
žuč. č. žluč. sik. nažlkly. p. žolknač
gelb iverden.  žolč. os. žolč. ns. žolc.
klr. žolč. wr. požolkci inf.  r. poželk-
nutb. žolči>.

želna: asi. žitna art vogel.  nsl.
žolna galbida; picus meg. griinspecht.  s.
žunja črna schivarzspecht;  zelena griinspecht.
č. žluna schivarzspecht , bienenfresser: vergl.
žluva bienenspecht.  p. žolna bienenfresser.
os. žolma schivarzspecht.  ns. žolma griin-
specht.  klr. žolna, džonva, žonva griin-
specht.  wr. žolna. r. želna. — ma gy-
zsolna. Vergl.  želtu. Dunhel ist klr.  žolna,
skrofuly: vergl.  žely 2.

Želttt: asi. žltto,. žkbteniea. žlttb galle.
nsl. žolt. žučak eidotter, im osten.  b. žkbt.
žlttica goldstuck.  žltturka goldamsel.  s.
žut. žutovoljka goldammer:  volja kropf
der vogel. Vergl.  žumance, žuvance dotter.
č. žluty, dial.  žlty, žulty, žolty. žlut', žuli
galle.  p. žolty. žoltawy, žoltasy gelblich.
žoltaczek. žolč galle.  os. žolty. ns.
žolty. klr. žoltyj. žoltopuz coluber.  žol-
tokrudka goldammer.  wr. žoltyj. žolto-
puzT). žolč. r. želtyj. — magy.  zsoltina
sdgeivurz, s.  žutina. zsomancz dotter.
preuss.  gelatynan. lit.  gelti gelb iverden.
geltas gelb.  geltonas. lett.  dzeltans. dzeltet
gelb iverden.  ž ist velares  g: gel-tu.

Želza: asi. nsl. žleza gland,ula.  s.
žlijezda. č. žleza, žlaza. klr. želizak
abscess.  zelež, zelezka driise.  wr. zo-
loza. r. železa, minder genau  želčza,
dial.  zaloza, zalozka, zalozbja: viel ab-
weichendes, dazu hommt  1) č. hliza, lildza
aus  gelza, golza. 2) p. zolza, os. žalza,
ns. zalze plur.,  klr. žolza, zolza. Man
beachte č.  zhliznatčti und p.  zglaznač, stač
sie tredowatym. — Man vergleicht ahd.
clielcli struma. Abseits steht b.  gltka, rm.
gilk§ driise, mandel am hals.

Žely 1., želtvb, Željka asi. testudo.
žkbvij adj.  nsl. želva habd.  b. žltva,
želka. željurtk. č. želv. p. žolw. os.
žolvja, želvja. klr. želv. r. želvi. -—
gr. /ihSc,  (y gleich  u). ai.  har-muta. ž ist
velares  gh.

Žely 2. asi. ulcus.  nsl. želva, žolva
driise.  b. želka in  želka ti v grtlo mil.
366.  klr. želvak beule: daneben  žolna
skrofel.  wr. ževlak. r.želvakt geschivulst.
dial.  želvi, žolvuj. Vergl.  č. žlu-na, žlu-va
schlauchgeschivulst.

Žem-: asi. žbma, žeti driicJcen.  žetels
collare.  nsl. žmem, žeti. ožmeti lex. iter.
-žemati, -žimati. prežmekniti. žmikati. žmi-
tek topfen.  ožim ček art kaše. Vergl.  žmeten,
žmehek, zmehkek schiver.  žmeča schivere.
kr. podžimati. s. žmem, žeti. iter.  -ži¬
mati. sažimati die achseln zucken.  č. žmu,
žditi (žd'al); ždmu, ždmouti. žemn & flachs-
reiste.  ždimati. sik. žmen handvoll.  p.
žm<j, žač. žymač. os. žimač. ns. žimaš,
žjumaš. klr. žmu, žaty. žom daumen-
schraube.  žmin druck.  žmena, žmyt, žmut,
žmyn handvoll.  vyžymok das ausgepresste.
žymena handvoll.  pryžymočka druck.  žmy-
katy. žminda knicker.  wr. nažma fiir
r.  topkoe mesto, žmevia handvoll.  žmut
das gepresste.  žmaki. r. žmu, žats. žemt,
žomt presse.  žemera, žimera, žomery das
ausgepresste.  žmenja. žmina. žmutb. ži-
matb. užimt. užimka. prižimistyj geizig.
žmykatb. žmaki. žmyki. vyžimki. žam-
katb. žemychatb. vyžmychati>. žmycht.
žminda blitum.  — Vergl. gr. jm  voli ge-
driickt sein. ^bgoc, ladung.

žemčugu 409 žer-

ženičugu: r. žemčugi, collect. perlen.
klr. žernčuh, ženčuk. žemčuba. wr. zem-
čuh. — lit.  žemeugas. Vergl. tiirk.  indži
clurch  jindži, žindži. Man fuge hinzu  s.
djindjuha und  endže. magy.  gyongy.
kr. djundja. nsl. džundž.

Žen-; asi. žeti, žbnja ernten.  žetva,
er rde.  žetelb, žbnbcb. iter.  -žinati. nsl. žeti,
ženjem, žanjem. inf.  žat res.  žel, žetev
ernte.  ženci. dožinjati. b. žena vb.  žetva.
s. žeti, žnjeti, žanjem. nažanj. č. žiti, žnu.
žna, žen ernte.  žatva. žnivo. vyžin. p.
žac, žnie, žne. žnia. žniwo. ženiec. požynki,
wyžynki. os. žeč, ždeč, žnu. žne. ns.
žeš, žeju. klr. žaty, žnu. žala schnitterin.
vyžen. žnyvo. obžynky. wr, žneja schnit¬
terin.  žnivo. dožinki. r. žatb, žnu. žnica,
žalbja. žnivo. žatva. žatvina, žnitva ernte-
zeit.  žinatb. — Vergl. lit.  genu, geneti be-
schneiden.

ŽCini asi. weib.  ženima: ženy i ženimy
tichonr. 1. 220.  ženih r b brautigam.  ženyriv r t,
nsl. b. s. č. žena. p. os. ns. žona. klr.
žena, žona. r. žena. — :  magy.  zsana ve-
tula. preuss.  genno, ganna. lit.  ženiti s
entlehnt. got.  qino. and.  kona. ai.  gna
aus  gena. gr.  fuvig

Ženil-, richtig  gend-: asi. žedati,
žežda, žedaja; žedeti, žežda verlangen,
diirsten.  ž§žda durst.  nsl. žeden. žeja
durst.  b. žeden durstig.  žeduvam, žed-
vam vb.  kr. žaja durst.  s. žedja, žedj.
e. žAdati. žediti. žed’ verlangen.  žAdost.
žAduci desiderabilis.  žieze (žežda), žizen
durst.  žadny desideratus, desiderans; Jceiner.
sik. žiaden. p. žadač. žadliwy gierig.
žadza desiderium.  žadny desiderabilis. alt
nižadny, žadny Jceiner, jetzt  žaden aus
dem č.  žadny. kaš. žodac verlangen.  ža-
dni, Žani. os. žadač. žedžič. žadny ver-
langend.  žadyn Jceiner.  ns. požedas. žeden,
žany Jceiner.  klr. žadaty. žada, žažda
begierde.  žadnyj begierig, hungrig;  žAdnyj,
žoden jeder.  nyžaden, žaden, žoden, žudnyj
Jceiner.  wr. žadjiyj jeder, mit der negation
Jceiner.  r. žadatb. žadbba unersdttlicher
mensch.  žadnyj gefrassig.  žažda. dial.  žad-
nyj fur  milyj und fiir  každyj. — lit.

žednas jeder. mn.  žind begierde.  žindui
vb. Verschieden ist  ns. žadaš se ekeln.  p.
žadač sie, žadzič sie abominari; dunkel

r. dial.  žadatb neidisbh sein.

žen epi rii: klr. ženepyr leachholder.
žerep zivergkiefer.  — rm.  juniper, das in
der volkssprache tvold mit  ž anlautet.

Ženlo : asi. želo stachel : daneben  žalo.
nsl. želo, žel; daneben  Žalec habd.  žalo.
b. želo. žilja sterilen, s.  žalac. p. žadlo,
kaš. žanglo. polab. zbdlii. klr. žalo.
Vergl.  žalyty sterilen, brennen.  žalyva brenn-
nessel.  žalyea steriifliege.  wr. žalo. r. žalo.
žaliti, stechen.  užali,. —• lit.  gilti sterilen
(von der Mene),  gills, gelonis stachel. lett.
dzelt. ' Der ableitung von  gen treiben steht
die bedeutung entgegen; aus  gel (gil) ist
der nasal unerklarbar:  d im p. usw. mag
dur eh  n hervorgerufen  . sein. Das icort ist
dunJcel. Der nasal ist vielleicht nicht ur-
sprunglich: man rath auf  gel- aus  gil-.

ženso, gen.  žensota; žensev, gen.  žen-
sva nsl. der denselben taufnamen hat.  —
it. ven.  zenso.

ženžili: asi. Ž§žbh collare.  s. že¬
zel anbindestoric fiir die schafhunde. Vergl.
b. žegxl pflodc im joche.  asi. žegoh, op.
2. 3. 596'.

žepu : nsl. žep tasche.  b. džep, džeb.

s. džep. r. zepb, zepb. — tiirk.  džeb.

žer- 1.: asi. žerav^ gliihend.  žeravije
gliihende kohlen.  požart brand.  žarakbki.,
žer&tbkrb favilla.  nsl. žerjav, žrjav glii-
hend. žar pruna, aestus.  požar, žariti glii-
hend machen. Vergl.  žarek strahl.  b.
žar, žer. požar, žerada glut.  kr. žar
glut.  žeravka. žaran candens.  žarak (oganj)
ung.  s. žerava gliihende kohle.  žar glut.
žarac ofenstange.  žariti gliihend machen.
žarak: žarko sunce. č.  žefavy. žifeti
gliihen.  žirny gliihend:  žirne železo dial.
žar. požar, žariti pregeln.  p. žar, žarz,
žarzew, žarzewie, žarzatek glut.  požar.
žarzliwošč hitze.  žarny heiss.  žarzyč gliihend
machen.  žarzyzna brandopfer.  os. žarlivy
eifersiichtig.  klr. žar, žara, žarok. žaryty,
džaryty rasten,  požar. žarkyj heiss.  žaryj,
žyryj feuerrot.  žerjavka t.ropaeolum majus.

žer-

410

žestu

wr. žarkota. r. žariš, žara hitze. dial.
žarovi. požari., žaratoki, žaradokt. žar-
kij heiss.  žaritt brciten.  žari-ptiea. žarava,
žeravika vaccirdum oxycoccos.  — rm.  žar
pruna.  ž§rui vb.  požar, magij,  zsarat. alb.
zjarr hitze. ngr.  £iap«, ijapa, in Thessa-
lien. preuss.  šari glut. lit.  žereti strahlen.
apžiru voli feuer icerden.  žarijos pruna.
žoroti gluhen.  žaru wird auf  žerii zurilck-
gefiihrt.  ž slav. und lit. ist mir dunkel:
iver von  ger- ausgeht, gevoinnt ein iter.
gera-, žara-, daraus  žaril usw.

žer- 2.: žreti, žira sacrificare.  žratva
sacrificium.  žincb sacerdos.  žirica. -žirati.
p. žertwa, aus dem r.  r. žreti, žru; žertva,
entlehnt.  — rm.  žertvg. Vergl. preuss.  girt-
wei loben.  girsnan sing. acc. lob. lit.  girti
loben. lett.  dzirti s sich riihmen. ai.  gar,
girate rufen, preisen. Die construction von
žreti mit dem dat. ist wohl ein graecismus,
ivenn das ivovt vdrlclich „loben l:  bedeutet.

žerav! : asi. žeravt, žeravlb hranich.
nsl. žerjav, Žerjal. b. žerav. s. žerav:
daneben  ždral, ždrao, ždralj. č. žerav,
jerab, refab: vergl.  rembti. sik. žerav,
sloup u studne. p. žora\k kaš. žor.
os. žerav, žorav. ns. žorava. klr. že¬
rav chrest. 476.  žuravel'. wr. žorov, žu-
rov. r. žuravlb. dial.  žuravelb, žira vi,
žoravb, žurovrt, žurka. žorova collect.  —
preuss.  gerwe. lit.  gerve. lett.  dzerve.
ahd.  chranuh. gr.  vepavo;. lat.  grus
IV.  ger-, dalier vom geschrei.

žerb-, richtig  gerb-: asi. žrebe, žrebbcb
pullus.  nslt žrebe, žrebec. b. žrebe,
ždrebe. žrebi se vb.  s. ždrijebe. č. žribe;
daneben  hribe, hrebec aus  gerb-. sik.
žrebec. p. žrebie, genauer  žrzebie, žrze-
biec, žrzobek. kaš. zgrzebie, zdrebie,
zdrzebie, zrebian, zdrebian, zdrzebio,
zgrzebian. polab. zriba. os. žfebjo.
ns. žfebje. klr. žerebeč. wr. žerebe.
r. žerebja, žerebecT.. — got.  kalbo. ai.
garbhas. zend.  garewa.

Žerbu: asi. žreb r L, žrcbij, ždrebij
loos.  nsl. ždrib meg.  b. žreba, zuoeifel-
haft.  kr. ždribnica sortitrix.  s. ždri-
jeb. ždrebati. p. žrzeb hufe.  žerebie

art grundstuck ist r.  klr. žereb loos.
r. žrebij ist asi.: dial.  žerebočeki kleiner
tlieil.  žereby mrd erkldrt durch  puli, ru-
blenyj svinecn; dlinlich  žerebij. — Man
vergleieht preuss.  glrbin sing. acc. zalil.

žerd- : asi. Žndh stange.  nsl. žrd
iviesbaum.  č. žerd'. p. os. žerdž. klr.
ožered, ozered. wr. žerdž. r. žerdt,
dial.  žeredb. — rm.  žoardg. žgrdie. Ent¬
lehnt: preuss.  sardis zaun. lit.  žardas
stangengeriist. lett.  zards gestell. Iiieher
gehort  klr. ožered schober.  p. ozieroda
art leiter, fruchte darauf zu trocknen, aus
dem klr. rm.  žireadg trieste.

Žergfl: nsl. žrg, žrli sarg.  — ahd.
sarch, sarub. Vergl.  žariiku.

žerny: asi. žri.ny mola.  žrnrbka,
daraus  žraka. žrtvbna aus  žri.ni>va. nsl.
žrme. žrmlje habd.  žrnek. žrniti mit der
handmuhle mahlen.  b. žerka. s. žrvanj.
ždrmnji, gen.  ždrmanja, aus  žrvnji. č.
žerna. žernov muhlstein.  p. žarna, žar-
nowo zof.  klr. žorno. wr. žorny. r. žer-
novi.. dial.  žerny. — magy.  rezsnyicze aus
žern-. zig.  rgžnica. preuss.  girnoywis. lit.
girnos. lett.  dzirnas, dzirnus. got.  qairnus.
ahd.  quirn. Man vergleiche auch  č. žerno-
vek Icrebsauge.  klr. žarnovky. r. žer-
novki krebssteine; backenzdhne. dial.  že-
renki magen.  žerennoe vremja die zeit der
krebssteine.

Žerstva: p. žarstwa grober sand: da¬
neben  dziarstwo, drzastwo. Vergl.  klr. žor-
stva lockere sanderde.  wr. žerstva fiir r.
dresva. — Vergl. lit.  žezdros, žegzdros
kies, grobkorniger sand und beachte  zviru.

žerttt : č. žert scherz.  p. žart. os.
ns. žort. klr. wr. žart. r. žarti. —
lit.  žertas, žartas. mhd.  scliiirz, daher auch
it.  scberzo.

žestu: asi. žestib, žestokt durus.  žesto-
sridi). ožestiti. kr. žest solidus.  žestok
praeceps.  s. žestok feurig.  klr. žesto-
kyj grausam.  r. žestokij, žestkij liart.
žestknutb. žestelb. žestitb harten. dial.  žeg-
če comparat. fiir  žestče, žošče: vergl.
jedoch  žeg-.

žesti

411

živ-

žesti: r, žestb blech.  — lit.  žiastis.
Daneben klr.  žerst, žorsf.

že vri-: klr. ževriti gltilien.  ževrylo glut.
žežinu: kr. žežin faste. — lat.  je-
junium.

Žica asi. nervus glag.  b. kr. s. žica
faden.  — lit.  gije faden zum iveben. lett.
d zija gam. Vergl.  žička roth turkisch gam.
ai.  jja. zencl.  zja bogensehne. gr. ^idq.
ž aus velarem  g, irotz ai.  j. Vergl.  živ-.

ži (1-: asi. žictaki succosus,  ioapoi;. ži-
dostb humiditas.  nsl. židek jlexilis liabd.
mollis.  kr. židak liguidus verant.  s.
židak dtinnflussig.  židina. č. židky. os.
židki. ns. žydki. wr. židkij ftir  gibkij,
tonkij. r. židkij. židelb, židlcoe pivo. ži-
detb. židitb. žiža trigl.

A Žida nsl. neben  svila seide.  Židan adj.
os. Žida. ns. žyže, žyžo. ar. šida. —
lit.  šidas feine leimvand. lett.  zide. ahd.
sida. nordit.  seda. it.  seta. lat.  seta.

Židu: asi. židim., Židovim, judaeus.
nsl. Židov. (Vergl. b.  žid riese).  s. Žid,
alt  žudij. č. žid. p. žyd. žydowin an-
gesehener jude.  polab. zaid. os. žid. ns.
klr. žyd. klr. žydova' collect.  wr. žid.
r. žid%. — m. Židov. magy.  zsido: dieses
soli nicht aus dem slav., sondern aus „einer
tiirk. sprache“ stammen. lit.  židas. lett.
žids. židens judenjunge. Aus lat.  judaeus
durch  žudij.

žila asi. ader.  nsl. žila. žilav zdhe.
b. žila. žilka faser.  s. žila: vergl.  žioka
latte. č.  žila. p. žyla. os. žila. ns.
žyla. klr. žyla. r. žila. — Vergl. preuss.
gislo. lit.  ginsla, glsla. lett.  dzisle. rm.
ist  žilav humidus. Vergl.  žica.

Žili 1. : nsl. žiljj kravja veriga. p.
žyla lagueus flor.  — nhd. buir.  sil riemen
ftir zugvipb.  silo. nhd.  siele.

Žili 2.: kr. ^Žilj lilium,  lijer. — it.
giglio.

žinčica: č. žinčice kasemilch.  sik.
žincica, žintica, žentica. p. žyntyca, žen-
tyca, pozostalošč przy wyrobie sera ow-
czego. ženczyca czyli žybura albo mulka.
klr. žynty6a. — magy.  zsinczicza, zsendicze.
rm.  žintic§. nhd. dial.  sclientitze gekochte

schafmilch.  žinčica ist das durch die  žinka,
hdrener lappen, durchgeseihte: man ver-
gleiche jedoch auch  žem-. Das wort, slav.
ursprungs , scheint durch rumunische hirten
verbreitet ivorden zu sein.

Ži n ja nsl. rosshaar; daneben  žima.
žimnica matratze.  č. žine hdrener lappen,
strick.  žinice cilicium.  žinka grober lappen.
— Vergl. magy.  zsineg bindfaden.

ži rial kil : č. žirfalk. — Aus dem it.
girfalco, gerfalco. nhd.  gierfalke, ger-
falke.

Živ-: asi. živa, žiti vivere.  oživeti re-
viviscere.  žitelb, žitelim.. živt vivus.  živina
gangraena.  života vita, animal.  žito fructus.
žitsnica. prižiti parere.  prižitije •/.uooopfa.
nežitr. morbus gnidam,  nežitovica serpens.
žitb vita.  p a žiti. pratum.  žiznb vita.  žira
pascuum.  žirovati. ižditi impendere.  sažitb
conjux.  nsl. živeti, studenci so ožili. živ.
život leib.  živež nahrung.  žival, živad thier.
žir bucheln, eichelmast.  žitek leben.  nežit
ruta muraria. Vergl.  pašten, planina na
hribu, koder se živina rada pase: pažittrnb.
b. živeja vb.  živ. život, živali gueclcsilber.
živina, životina thier.  žito iveizen.  živinica
skrofeln. Daneben  žuveja usw.  kr. žitak.
s. živsti, živjeti. živnuti auf leben.  žito ge-
treide, iveizen.  žir eicheln.  žirka eichel.  živa
gueclcsilber ist uiahrscheinlich pers.-ttirk.  č.
živu, žiji, žiti. živy. žito getreide.  život,
židla speisekasten. žizn leben.  žičiti gonnen:
žitiiku, požitek genuss, dar aus  pujčiti aus
požitčiti leihen;  požčač dial.;  pujčka. ži-
vok, živočicb lebendiges thier.  žir. nežit
gesclmur.  neštovice blatter :  *nežitovice.
pažit' rasen,  travnik, p. žyw§, žywie ftir
žywe, žyje, žyč. žywy. žyto. žyžn ubertas.
žyczyč geivogen sein.  požytek nutzen.  požy-
czyč leihen.  niežyt schnupfen.  niesztowica
art beule.  žyr, žer. polab. zaiv&t leben.
zaivy. zaiv&t&k herz.  zaitii getreide.  os.
žič, žiju. živy. život leib.  žito. požeič
leihen.  ns. žyvy. žyviš se leben.  žyto.
žyvica harz.  žyeyš gonnen.  požycyš leihen.
klr. žyvu, žyju, žyty. žyvyj. žyvot leben;
žyvot bauch.  žyvyča harz.  žyto roggen.
žytlo, žytvo icohnung.  žyte leben.  žyzii,

živairu

žyst leben.  žyzvyj lebhaft.  žyr  frciss, fett,
bucheichel.  žyčyty gonnen, leihen.  požyčka
leihen.  nežyt, nežat katarrh.  nažyva gemnn.
pažyt rasen.  wr. živu, Žič.  žito. požitok.
požitkovao benutzen.  žičid gonnen.  r. živu,
žito. živoj. zaživitb, zalečitb. poziva gewinn.
živica harz.  živoderu, scMnder.  žir r t fett.
žira loohlleben.  žiruška/itr žih.e, izba dial.
nežitu. elendes leben dial.  žicharb hausherr.
—■ rm.  žir eicheln.  žitar, žutar. žitnic§,
žiknicg. živenicg brand.  živing, žiganie
thier.  pažište iviese: vergl.  pažitb. magij.
pazsit, pdzsint, past rasen,  pizsitnik hauben-
lerche. preuss.  giva vivit.  giwei vita.  gi-
wato leben.  gaydis iceizen. lit.  glvas. gi-

vata. gaivus munter.  gaivinti erguicJcen.
Entlehnt  žtvlti. živatas. žičlti leihen.  požit-
kas vortheil. leti.  dzivs. dzlvut leben. got.
qius. ahd.  quek. lat.  vlvus (gvivus).
gr.  (3i'oc. ai.  jlv. jiva. Slav.  ž ist velares
g, das im ai. spat zu  j geioorden ist.  žirx
kann man geneigl sein unter  žer- vorare,
žirati, zu stellen: dagegen spricht die bedeu-
tung des ivortes im r.: vergl. audi ai.  jlra
lebhaft, das von  jTv nidit getrennt icerden
kann. Man beachte  gi-. Vergl.  žica.

Ži vairu: b. živair edelsteine.  s. dje-
vair schmudc.  — tiirk.  dževahgr.

žižky: klr. žyžky sehnen unter den
knieen,  žyly pod kol'inamy.

žju-: asi. žbvati, žbva kauen. iter. ži-
vati aus  žjuvati. nsl. žvala gebiss am
pferdezaum.  preživati ruminare. Enveitert
zu  žvek- in  žvekati kauen.  žveka. žvečiti,
b. preživam iviederkauen.  kr. žvati man-
dere.  žvaoca plur. n. gebiss.  b. žvalo ra-
chen, engpass.  žvale gebiss.  zvakati, žvatati
kauen.  č. žvu, žvati. -živati, žvavati. žvy-
kati. žvyk. žvachati. žižlati. sik. -žiivati.
p. žuč, žuje; žwad, žwg. žuchac. žuchwa
kinnlade.  polab. z&vat. os. žvad, žuju.
žvjenkač. ns. žuš, žuju. žvatoriš lallen.
klr. žuty, žvaty, žuju. -žuvaty. žvaka.
žvykaty, žvjakaty. žujka iviederkauen.  wr.
žujka. žviny. žvjakač, žmjakac. r. že-

vatb, žuju, ževnutb. dial.  žavatb. žovka.
žvaka. žvačka. — Vergl. lett.  žods kinn-
badcen. ahd.  cliiuvvan. Abseits liegt  nsl.

412 žuk-

dvečiti trub. lex .; b. divka kauen,  d^vča
vb.;  p. džwiega.

d  Žlok-: klr. vyžloktity aussaufen.

Vergl.  p. szlop schliirfen.

Žlukto : klr. žlukto kufe, zuber.  —
lit.  žliuktas buduvdsdie.  žlugti nass iverden.
žluginti nass machen. lett.  slaukts art
geschirr.

f  zmaga- : nsl. zmagati sdimiihen.  —
ahd.  smahi klein, gering.

zmoli-: č. zmoliti (clileb) in den ban¬
deri voalkern.  žmolka. — magy.  zsurmoka
neben  morsoka geriebenes gerstel.  zsurmol.
^ zinili 1: s. žmulj, žmul, zmuo becher.
Daneben  nsl. mužolj.

J  Žollltt : nsl. žold, žoldovanje krieg.
žolner, Žolnir krieger.  č. žold sold.  žold-
ner soldner.  p. žold. žoidnierz, žolnierz.
klr. žold. žolriir. wr. žolner. — lit.  zal-
nierius. m,hd.  solt. Seit 1200.  soldenajre.
fz.  solde lohn. lat.  solidus.

X Žonoptt: os. žonop senf.  — ahd.  senaf.
lat.  sinapis. ijbw»L

Žonta nsl. z vodo nalite tropinje, v
katerih se kisa repa. — lad.  Žonta (j on ta),
zonta. it.  giunta. MlEkJ

"h žreheli: nsl. žrebelj, žrebel, žebel,
ŽT>b r tlj nagel.  žudndjnik bohrer.  č. hfeb.
■— ahd.  grebil. Trotz des  ž vor  r kann an
der richtigkeit der ableitung nicht geziveifelt
iverden.

žug-: asi. žuželb scarabaeus.  nsl. žu-
žica goldkiiferchen.  žužanka. žuželka, žižec
insekt,  žužek, molj v bobu lex.  Žižek korn-
wurm.  kr. žužanj strepitus ung.  s. ži-
žak kormvurm.  č. žoužala, žižala, žižela
ungeziefer.  sik. žužela collect. m,duše, fleder-
mduse usw.  os. žuželica. r. žuželb cara-
bus.  žužga,, žužga. — magy.  zsuzsok, zsi-
zsik, zsizsek kornwurm. alb.  žužinkg.
Ursp. der summende: r.  žužžatb aus  žuzg-
summen. Vergl.  žuk-.

f  Žuchtt: nsl. žuh zinsen, ivucher trub.
žuhati vmchern ung.  žoj, žoja ung.  — ahd.
mhd.  gesuoch suchen, erwerb, zinsen.

Žllk-: r. žukatb summen.  žuk7, kafer.
p. žuk. polab. zeuk rosskdfer.  klr. žuk,
džuk. Vergl.  žug-.

žukit

413

žizlii

Žllkfi: s. žuk juncus.  žuka, žukva
spartium junceum, genster.  — it.  giunco.
Ver gl.  nsl. žukva salix vitelling . j r - •. ;

žul-: asi. ožuliti stechen:  osami ožu¬
ljeni). s. žuliti schinden, abrinden; da-
neben  guliti, das auch nsl. ist.

■I  Žuli: nsl. žulj schiviele.  ožuliti se
schivielen bekommen.  b. žulja ritzen, ab-
■v hauten.  izžulja rani. kr. ožuljiti rupfen
(eine gans).  s. žulj. — Man vergleicht
ahd,  swilo schiviele.

žima, džuna, žuka b. lippe.

Žlip- 1.: asi. župelbcb, župelica scara-
baeus.  župeli.ča tvarb. r. župetb canere.
Vergl.  klr. žubelyty summen.  žubelyca
mistkdfer.

žil p- 2.: asi. župište cumulus, sepid-
crum.

Župa 1. asi. yti>pa regio.  župani, žu-
panus sup. 442. 443. 444. beherrscher eines
bezirkes; vorstand:  župani. kričbmbničiski,
kupbčbski. nsl. župa gemeindecongress.
župan am.tm.ann, schultheiss meg. decano
somm.  župnik weihnaclitshuchen rib.  Špan
schajfner aus  župan ist magy.  kr. župa fa-
milia luč. provincia.  župnik parochus.  s.
župa regio, paroecia , populus stulli.  ili u
grad<$ ili u župe uric.  župa terra aprica
beruht wohl auf einem missverstandniss.
župnik pfarrer.  župani., mali., velikb. iš-
pan schajfner.  č. sik. župan schaffner.  p.
lat.  suppa. suppanarii. župa salzbergiverk,
župnik salzrichter, ivobei ohne grund an
gr.  yuTC?j geiernest, liohle gedacht wird.  klr.
župa comitat ang.  — Daher magy.  ispan,
mlat.  hispanus, schajfner, gespan (daher ge-
spanschaft, spanschaft). gr.Zpor.mo^. rm.
župin. preuss.  su-puni. lit.  ziupone dame.
Man vergleicht, wohl ohne grund, got.  si-
• , poneis Schiller, jilnger. Manche meinen,
županu stamme von dem  jopan deutscher
urkunden, das vielmehr selbst, wie das aus
einer urkunde Thassilo’s (777) bekannte
sopan, slavischen ursprungs ist. Endlich
sei noch  £oarcav, envahnt, das sich

in, einer dem vierten bis sechsten jahr-
hundert zugeschriebenen inschrift auf einem

goldenen gefdsse findet: ivenn  ^oazav loirlc-
lich mit dem slav.  županu identisch ist,
dann steht esfiir  '(cu~av, d. i.  žoupan, dessen
5tx dem slav.  u zu grunde liegt.

župa 2. kr. art Icleid.  nsl. zobun
habd.  b. žube, zobe. kr. župa. zo-
buneac. č. župan ehrenkleid.  župica dial.
p. župica unterziehrock.  klr. župan art
oberkleid.  r. župani; daneben  zipuni. —
lit.  župonas. rm.  zgbun, žube. niagg.
zubbony. tiirk.  zgbun. Ein europdisches
ivort: mlat.  jupa usw.:  ž aus  j wie in  židit.
Vergl.  zubunu.

Tv. Župelu: asi. župeli, župli schivefel.
žjupeli sin.  nsl. žveplo, žeplo, župlo.
as. župelb. klr. župel’, gen.  župla. r. žu-
peh>. — ahd.  sweval, swebal. got.  svibls.

Žuri- 1.: nsl. žuriti aushulsen:  grah,
orebe žuriti; daneben  ružiti.

žuri- 2. r. žuritb schelten.  žurbba.
Vergl.  klr. žuryty betriiben.  žurba sorge.
wr. žuri c ša jur r.  prigorjunitb sja sich
gramen. Vergl.  s. žuriti se sich sputen.
žurba gedrange.

žurk-: klr. žurčaty rieseln.  r. žur-
čatb. Vergl.  klr. džurity.

x Žurii: nsl. žur, žura molke. 6.
žur, žour saurer mehlbrei.  p. žur. kaš.
žur sauermiihle ON.  os. žur sauerteig,
guhr.  klr. žur, džur, džer, čyr art ge-
trank.  r. žuri., ovsjanyj kiselb. — ahd.
sur sauer. Vergl.  zura.

žvagu: nsl. i\&gfeuerschwamm. Vergl.
asi. svagarb jestb guba i trbstb.

AŽVCgla nsl. pfeife.  žveglja habd.  —
ahd.  suegala, suegila. nhd.  sch\vegel.
got.  sviglja pfeifer.

žver-: kr. žvi-ljast no n longe videns.
Vergl.  gveroku.

' žverkno: s. žvrkno podicis fissura.
žvokno. Vergl.  nsl. žvokno, žikno, žrelo
pri peci feuerloch.

ŽIV-: wr. žvavyj lustig. Vergl.  živ-.
ŽIzlu: asi. žbzlb, žezli virga.  nsl.
žezel boh.  b. žezil. č. žezl, žezlo
sceptrum.  r. žezli. — lett.  zizlis štab.

aba

414

baryši

Nachtrage. Berichtigungen.

Die neuaufgefiihrten stamme sind mit einem sternchen bezeiohnet.

A.

aba: p. baba.

abrotica, stamm  abrota: alid.  ava-
ru r 4 a aus Hiterem  *avaruta, auf dem das
slav. icort fusst.

agliu: gr.  auvo?. lat.  agnus.
amlgelu: magy.  angy al aus  angeli,,
apa * sik. vater.  nsl. japica. —
magy.  apa.

ara* asi. fur  ubo. — gr.  apa.
aravomi: b. aravona.
arenda: klr. wr. lit.  randa pacht.
archimanfulritu: vergl.  mandra.

ba- 2.: sik. balušit' phantasieren.  wr.
bal (nicht  bali,). — magy.  baj: dieses soli
ugrisch sein und slav.  bajati aus dem magy.
stamm.en. filrk.  bajmak zaubern.  bajgdžg
zauberer. W.  ba. gr.  tpajasv. lat.

fari. farna, fabula.

baba: wr. baba-jaha. — lit.  boba.
babami: man merke  kr. boboniti mur-
murare.

baci-: č. bacit dial.  uderiti.
bači- : — lit.  prab&čik nimm fiirlieb.
bači : — „zundchst“ rm. oder alb.
ursprungs.

badja*: p. art mass.  — nordtiirk.
badie, badia.

bachmatfi* : p. bachmat tatarisches
pferd.  — tat.  pay_n at.

bajta : sik. boj tar soli aus dem magy.
stammen und das magy. icort auf einem
dial. it.  boitaro ochsenhilter beruhen: in

asa ul a*: p. asaul, asaula, asamvula,
jesawul reiterofficier der kosaken.  klr.
asaul adjutant des hetmans chrest. 376.  —
nordtiirk.  jessa(v)ul.
asla: nhd. assel.

aštc : klr. ašče ist ivohl asi.: dafiir  ači
chrest. 210. fur  aee. ao: dieses wird wie
p.  acz mit  akt, nsl. ušiv.  ako zusammen-
hangen.

atliinganiml: gr. l. & 6(y-

1f avo ?-

avava: — m agy.  apaca aus  opatica.
azillO : — preuss.  wosee ziege.

ivelclier it. mundart das icort vorkommt,
wird ničht angegeben.

balabaml: p. balaban fanfaron.
balaiuata : nsl. balamuta dummlcopf
TJTčrain.

balrnošl* : p. balmosz maisgriltze.  —
magy.  balmos.

balta: p. balta, belta liacke.
balylia* : p. chodzic na balyk, ba-
luk auf allen vieren gehen. — tilrk.  balyk
fisch erlildrt die bedeutung des p. icortes nicht.
banova-: p- bano. banowač.
bara- : nsl. auch „fragen“.
barsuk il : — lit.  barsiukas ivild-

schwein.  barsuks gehort zu  porsu.

barŠUllil* : nsl. baršun sammt.  —
magy.  barsony.

baryšl*: b. baraki, k verabredung.  p.
barasznik. klr. baryš. baryševne milller-

baskaku

415

bleku

lohn.  wr. boryš. r. baryš r f. gewinn.  p.
borysz leikauf.  — Vergl. tiirk.  bargš.

baskaku: p. baskak tatarischer be-
amter.

basniaku: p. baczmag art schuh.
baši: p. bašlyk art Icopfbedeckung.
klr. bašlovka, dar iz dobyčy.

batmauu : p. auch  przezmian (przez
filr  bez).

batu: — magy.  bot štab wird mit
cag.  but-ak zweig in verbindung gebracht.
bažuli: nsl. auch  bežol.
bebru: — preuss.  bebrus.
bedro: p. biedra diod.
belbu: vergl.  č. brblati. — lit.  bur-
buloti platschern.

belilu: nsl. blen bilsenkraut.
bendzTinti*: p. bedžwin. •— ar.  lu-
ban džavi encens javanais.

ber-: nsl. pober. bira collecte.  ber-
kati, pabrkovati, paprkovati nachlese hal-
ten.  klr. ubyr, ukrašenie chrest. 404.  wr.
auch  beremja — lit.  zbaras versammlung.
berbenica: p. berbeniea.
berdja: — lit.  bergžde gieste kuh.
bcrgu: polab. brig.
berka- : kr. brkast crispus.
berkOTici* : r. berltoveca. gemoicht v on
vierzig pud.  p. bierltowiec, bierkowisko.
— lit.  birkavas, birkals, birkova. lett.
birkava, birkavs. aschived.  biserko.

berkuttt*: p. berliut, birkut. r. ber-
kuto. — nordtiirk.  birkut.

berkyuja, richtig  berk-: nsl. breka
aus  breka sorbus.  brelculja. č. brekyne.
beri o: č. berla, berdla, brla.
bersky: in  nsl. breskev, kr. briška,
č. breskev, p. brzoskiew tritt die regel
tert, tret ein, im r. nicht, daher kein  be-
reskva, weil das r. auf dem p. berulit.

beršti: nsl. brič heracleum sphon-
dglium.

bertl: — lit.  bartis bienenstoclc.
berza: polab. breza. — lit.  birželis

juni.

berzu: klr. bordzo, borzdo chrest.
273. 285.

bešicha*: klr. besycha. s. bešika
blase.  — rm.  bešik§ vesica, pustula.

bešteru: nsl. bešter munter, wach
erinnert an asi.  b^ždrt.

bezu*: s. bez leinivand.  b. s. be-
zisten markt.  p. bezestan, basistan. —
tiirk.  bezz, bdz. bezestan.

bdlcgu: man fiihrt auch ein nsl.  be-
ležen f. zeichen an.

bdlpucllti*: č. belpuch pergament.
— mhd.  buobfel.

belil", kaš. bialka frau: vergl.  p. biala
glowa, bialoglowa. polab. bol, boly. —
lett.  balu erbleiche. lit.  balti weisso lies
voeiss.  sik. beleš art kuchen ist magy.
bi-: asi. bi6, lies  bičs. polab. bait.
biči: nsl. bic juncus effusus.
biritju: klr. byrye, voznyj chrest. 73.
birka* p. art schaf.  — magy.  birka.
birova-: nsl. biruš possessor.
biru: r. bira. kopfsteuer dial.
blagu: magy.  balga soli aus  balgatag
abgekiirzt sein: der satz, das magy. habe
keine r. elemente aufgenommen, ist nur dami
richtig, wenn man vom klr. absieht. icr.
blahij.

bi a vatli: kr. blav, plav lividus.
blazini: os. blazn. ns. Mazan. os.
unterscheidet regelmassig  i und  1, ns., wie
es scheint,  1 und  I, daher  os. bloto, bluvac,
ns. bloto, bluvaš : darnacli wird einiges zu
corrigiren sein. os. ns. macht mir noch
immer schivieriglceiten. Im ns. hatte  1 wohl
iiberall beibehalten iverden sollen, wo es im
os. steht.

bleja* p. cgprinus batlerus, bleihe.
■— Vergl. preuss.  blingis.

blend-: nsl. oblodva, pica svinjam
ali kravam, polab. zoblodM er gieng irre.
Moda triiumt.  kaš. Mod: p. blad. — lett.
blenst schivach sehen.  blanditi s miissig um-
herschweifen: entlehnt  Mudit thorheiten be-
gehen.

ble-: nsl. blejati. — nhd.  bloken.
ahd.  bla^an.

bledli: sik. bl'ady.
bleku (richtig  blek-): — ahd.  bleik.
ags.  blac. schiced.  blekna.

blizna

416

brinu

blizna: — Vergl. lit.  blaka vcebefehler.
blizu: č. bliznata, blizMci dial. fiir
dvojčata. polab. blaizata zmllinge.  —
Vergl. niederd.  broderen. gr.  a§sX©ot, StSujxot.
bljii-: polab. blavo speit.
blticft*: nsl. bole Flitsch ON.  — it.
plezzo. lat.  ampletum.

blftclia: polab. bl&cha.
blisk-: klr. blesk,
bo: pron.  na: lies pr on.  ntt.
bobu: polab. bub. — preuss.  babo.
lat.  faba.

bod-: nsl. bodicnoti stechen.  polab.
bust. — preuss.  boadis stich.

boga b. stier ist mit r.  bugaj zu ver-
binden.

bogatyri: lit.  boterus reich folgt
dem wr.

bogtt: božje, božjast frais osterr.  č.
naboženstvi vermogen.  sik. božennik, pri*
sežny. kaš. zbože gabe gottes.  polab. bug.
kr. poboškice mehercule. — ai.  bhaga zu
theiler, ein gott;  bhaga antheil:  bkaj zu-
theilen, geniessen. Damit mrd audi gr.
tpaveiv in zusammenhang gebracht.

bogyilja*: s. boginj e/itr ošpice. Man
denkt an d.  poclce.

boja-: leti.  bijate s.
bold-, richtig  bol-: č. kolačka, bolest,
nežit dial. Vergl. p.  bolaezka.

bolgft: nsl. blagor tebi! heil dir!  bla¬
gor ist  blago že. p. babka blagalna fiir
žebraezka. klr. boloko chrest. 189. 473.
Man vergleidie magy.  boldog selig mit  blag'£,
blažena..

bolna 1.: p. blona fellchen, nachge-
burt, fenstersclieibe.  r. blona nachgeburt.

bolto: — lit-  balate kleiner sumpf,
aus dem tor.

bolz-: nsl. blazina jleisch unter den
fusszehen Ukrain.

bombttli: — lit.  bumbulis masserblase.
boinblnti, richtig  bomb-: nsl. bobneti
dumpf tonen.  polab. bbbfin. ■—- lit. auch
bugnas.

bor-: sik- wird  bralo (bradlo) durdi
skalnaty utes und durch  bradlo, vreh er-
klart.  klr. boron chrest. 473.

borgft : p. bi-ožyna kleiner felim.
borvti: nsl. bravec, skopljen prašeč,
č. brovek, kanec vymiškovany dial.

borzda: polab. bordža. klr. audi
b orožna.

bortt: nsl. borovnjak, brinovka. —
lit.  baraviks steinpilz. and.  barr. schiced.
barr-skog nadelholz.

bostanft*: b. s. bostan. p. basztan
gemiisegarten.  klr. baštan. •— tiirk.  bostan.
botijanft: vergl.  kaš. klabocan.
braeina, riditig  brak-: nsl. auch
brgeše. — preuss.  broakaj bruch. ahd.
bruoh.

brajda: nsl. auch  obrajda.
bratrft: nsl. im voesten  brat, mojega
bratra, mojemu bratru. — preuss. audi
brote. bratr ist in der form  bratm in die
r h- (d)-declination iibergegangen. Man fuge
hinzu lit.  brosis, das mit S.  brach zu ver-
gleichen ist.

bred- : sik. brst waten. č.  brydnu6,
broditi se dial.  polab. br&di ivatet.  klr.
brfcdomyj chrest. 30. Man beachte  borody
fiir  brody 241.  — lett.  bridu, brinu. nsl,
broditi blaterare usw. sind von  bred ivaten
zu trennen. lit.  bredlti. bredne spasse.

brecllttkti: nsl. brhek aus  brhki und
dieses aus  brdki, brdek (brdak fant ein
schoner bursche) wie  glahek aus  glahki,
gladki, berdttkti ist dunkel.

brekti* : nsl. brek jagdhund.  — ahd.
braccbo. nhd.  bracke.

brcnil-: sik. brnet’: včely brrid.
brenije: nsl. brnjav, blaten, umazan,
brenk-: nsl. zabrenltnoti, zabreknoti.
zabrekel aufgedunsen.  p. nabrzekly. —
lit.  brinkti schvoellen.  branka das schivellen.

bresa : Živa bresa soli eine verunstal-
tung des it.  giovedi grasso sein.

bredil : brzad mit langem  a, daher
brzod, frucht ist kaš., nicht ‘p.
brezg- : urspr.  breg-,
bridftkft : nsl. brija bitterlceit.  č.
bfidky, ohyzdny.

brintt* : nsl. brin i oachholder, juni-
perus.  brina nadelholz.

brjuzga 4

brjuzga nsl. das schmelzen des schnees
auf der strasse.

bl*Osky: nsl. broskva brassica oleracea.
brudft : — lit.  brudas ungeziefer.
brustl: sik. brost, puky na buku.
britvi: polab. briivai. br&vai. —

preuss.  wubri.

briizda: — preuss.  brizgelan s ing. acc.
bryndza: p. bredza.
buda : man denke nicht  arabod-, lat.
fodio.

bueha- 1.: p. buchnac stossen.
bllj (buju): kr. buj pinguis, libidinosus.
bil jur-: p. bujurdun todesurtheil.
buky: polab. beuk buche.  biikvai
huch, biicher.  biikvaiteny budvmeizen.  —
preuss.  bucus. buky setzt ein d.  buku voraus.
ahd.  buohha ist gr. lat.  fagus.

bulami* : p. bulany fahl.  r. bula-
nyj. — nordtiirk.  bulan.

bulava*: p. butawa keule.  — nord-
tiirk.  bulav (a).

bumeuku* : p. bunczuk, bonczuk
turkische fahne.  — Manfiihrt ein nordtiirk.
mendžuk goldene kugel auf der fahne an.

burakfl*: r. buralvt biichse, dose.  —
schived.  burk.

buravil: r. audi  buri. buryti., bura-
viti bohren.  — ahd.  bora. and.  borr.
busu 3. — lit.  buselas storch.
buza 2. — alb. rm.  buzg lippe.
buženina* r. gerauchertes schvoeine-
fleisch,  okorok-i. — Man fiihrt das wort
auf lit.  buditi rduchern zuriiek, von dem

eeb- : nsl. cebada fusstritt, mit it.
su ffix.

cembra:p.cgbrzyna,žciany studni dial.
cerky : kaš. dafiir  koscol, in ON.
cerkjev; ebenso in  cerkvišče friedhof.

cžlu : nsl. celec, nepregažen sneg
Ukrain.  klr. pobil' kuss.

cfina: kr. cen toohlfeil.  s. cijene,
Kompar,  cjenje.

ccsari : — gr. ~'C/MGap bei Skglitzes.
cetja : kr. ciču propter.

7 curu

es nicht entstehen kann: es ist vielmehr ein
slav.  buditi im sinne von  vuditi (vond-)
anzunehmen: vergl.  vend-.

bučiva: nsl. beč art gefass.  bačev
fass.  bačva olfass.  klr. bočovka. bičelka
chrest. 474.  —- lit.  bačka.

bud-: nsl. badnjek vigilia nativitatis
domini bei den  Beli Kranjci. — lett.  baudlt
versuchen, heimsuchen . Vergl. č.  obouzeti.
Das lett. wie das &. wort sind wohl von  bud-
zu trennen. Slav.  budi- entspricht ai.  bho-
daja- (bhodajanti).

bftcll-: nabebniti, nabahnem na koga
zufdllig treffen.

bilk-: nsl. bukati se: prašiča se
buče bdrt.

billgar- : kr. bugariti naeniam di-
cere.  bugarkinja naenia.

buril: r. bori.. — and.  barr gerste.
ags.  bere. Man fuge hinzu lat.  far. Die
vergleichung des got. usw. und des lat. ivortes
ist unsiclier. nordtiirk.  boraj spelz, dinkel.

buzika- und  buzykii gehoren zusam-
m.en. W. ivahrscheinlich  buz-. — lett.  bizet,
bizut biesen.

by-: wr. byt ivirthschaft. Das praes.
von  by lautete  (nach dem imperf.  beb% aus
bvclri) ba, besi aus  bva, bveši. Vergl. gr.
ffiuw. č. bydlo, rohaty dobytek. polab.
bfi.it sein.  zobal sa: zabyl r t. — lit.  zabovela
belustigung. Slav.  baviti ist zu ai.  bhava
werden zu stellen.

bystrii: kr. bizdar alacer: herab-
sinken der tonlosen laute zu tonenden.

cica: p. cyckač dial.  — magij,  csecs
idil man aus dem ugrisdien erklaren.
cigftlu: sik. tekla, tehla.
cilUOŠl*: nsl. cimoš art frauengiirtel,
im O sten.

eintovoru*: nsl. cintovor centaurium.
COklja: nsl. pocoklati niedertreten.
cokleš, kdor vse pocokla Ukrain.

cukuru. Die letzteform ist ai.  garkara.
curu: p. cyrknac, troszke ulač dial.
č ur ki ein dial.

27

čombrti

čadu 418

čadu: kr. čadav fuliginosus.
čadliru: p. audi  szater, szatr.
čaga*: klr. čaha sklavin direst. 185.
— Soli arab. sein.

Čam- * : kr. čamast vaporis plenus.
čambulu * : klr. čambul streifzug

direst. 422.  p. czambul einfall.  w czam-
bul en bloc.  — nordtiirk.  Čap ul. čapmak vb.

čameru*: nsl. čamer art kopfbe-
deckung.

Čap- * : sik. čapiti ohrfeigen.  — m ^y-
csap vb. ist wohl ugrisch.

čaru: s. čaratan ist it.  eiarlatano. —
Vergl. lit.  kereti, nadi andern  kereti.

Čavtlka: č. čava, kavka. Vergl.  kava.
ček-: č. čečetka. wr. čačotka etiva
„hanfling“.

Čekmem*: r. čekment art oberkleid.
klr. čekman. p. czekman. — nordtiirk.
aus dem pers.

Čeljusti: p. čeluscie, dwa otwory w
piecu cbleboweru dial.

čelnu 1. : nsl. člinelc glied soli ehe-
dem „stamm , gesdiledit“ bedeutet haben.
Neben  čelnu scheint eine urform  čolnu an-
genommen iverden zu sollen.
čelo: ns. colo, lies  colo.
čemer!: b. cemer-livki, lies  čemer -
livki. p. ciemiežyca mit anlelmung an
ciemiežyč (temeng-). p. ciermiemik, r.
smertoedn.

čeildo: klr. ščadok nachlcomme.
čensti: wr. ščasče.
čepurtl: asi. cepori., lies  čepor r L.
čepici : p. cepiny (czepiny), akt wia-
zania chustki na glowie panny mlodej dial.

čcrda 1.: nsl. čeja filr  snaga rein-
lichkeit aus  čreja: asi.  (črežda).

Čerda 2. p. czve-reda, lies  czereda.
nsl. črediti, vrstiti se Ukrain.  kas. strzoda.
Die vlit  k anlautenden formen sind miter
kurd- zu stellen.

Čeren- : č. čeren, čeren art netz.  s.
čerenac. p. cierzeniec. — magy.  csereny.

C.

čermi: b. črxven juli.  č. črven
juni;  črvnec juli, alt.  kaš. čerzvioni roth.
klr. učrtmtn rothlich direst. 487.  — lit.
kirmins otter.

čerilti 3.: klr. čeren feuerherd.
čermi 4.: vergl. lit.  kraunis.
čerpu: nsl. erepnja, čepnja, skledi
podobna posdda. — preuss.  kerpetis hirn-
schadel.  nsl. wird  ki’epa filr sdierbe, sclia-
del,  črepinja, angefuhrt:  krepa (kropa) kann
auf  kerpa, skerpa beruhen.  nsl. cremina
ist nidit sicher beglaubigt. Verivandt scheint
skerbu.

čeršta: asi. očrršta tentorium .— Vergl.
Ut.  kerte brautivinhel, ehrenplatz.

čert-: nsl. črtiti, črtati roden,  črt
rodeland.  črča, senožet na Črtu. — preuss.
kirtis haue, hieb.

čertogu : č. čartak dial.  klr. čertak
grenzvoadihaus.

Čertu 2.: nsl. črtežen hasserfiillt.
červju: klr. čerevyj. červyje collect.
direst. 276. 487.  čerevyčnyk schuhmacher.

— lit.  cievierikaj.
čes-: — preuss.  coysnis kamm.
četyri: — preuss.  ketwirts. lit.  ket-

vergas donnerstag.

Čibarka*: klr. čybarka trinksdiale.
čiktl: nsl. čile.

čima-*: nsl. očimati den flaumbart
bekommen.  — Man vergleidit it.  cimare
stutzen, tudmolle scheren.

Čiilgrija* kr. tursko glasbilo karnarut.
činu: nsl. činiti, prečinjati sieben.
klr. podčynky ausgesiebte komer.

čir-: r. audi  čiračka, dikaja utica,
čiru: vergl.  nsl. ščirjevec, tvor, ulje.
čiri* : klr. čyr zunder direst. 487.
čizma*, čižma s. art besdiuhung.  nsl.
čižma. klr. čyžmy. sik. čižmy, tižmy.

— rm.  čizmg. alb.  čisme. tilrk.  čizme.
čobotu: — lit.  čebatai.
čombrti: sik. štubrik, ščubrik. wr.

audi  čebrec. — tur k.  čubra, čiibre.

čonta

419 dervi-

Čonta* nsl. knochen.  — magy.  csont.

ČU- : č. čuč, počuf horen dial.

člldo S : vergl. lit.  skutiti s sich ver-
uoundern.

čuk-: nsl. čučati m. 2.

Čuku 1 . čuku* 2.: b. čuk hammer.
čukan, čokan. s. čekič, čekič. nsl. če¬
kan liauer der schiceine.  p. czekan. č.
čagan, obušek. r. čekana, — turk.  čuk.
ččkan. čekič. magy.  csdkdny. Vergl.
čuka-.

Čuluku* 1.: klr. čulok. r. čulolct
strumpf.  b. čulka. — nordturlc.  čolkja.

Čuma * b. s. r. čuma pest.  p. klr.
džuma. — turk. magy.  čuma.

Čumti*: klr. čum ;  čjum wasserschlauch,
boklah.

čutura * nsl. b. s. holzerne flasche.  b.
čotra. klr. čutora. — turk.  čotura, čo-
tra. magy.  csutora. Das magy. wort soli
aus dem it.  ciotola trinkndpfchen stammen

und die slav. lodrter aus dem niagy. ent-
lehnt sein.

čvara: vergl.  p. oczwernica aliguid
terribile.  p. poczwara. wr. počvara
larve, scheusal.  — Ut.  pačvora gespenst, un-
gethiim.  počvara verrdth anlehnung an S.
potvora usw. missgestalt.

čibanu: daraus magy.  csoban, cso-
bany urceus und aus diesem s.  čobanja
wasserfass: daneben s.  džban.

čibril : — lit.  kibiras scheint gegen die
zusammenstellung des slav. wortes mit ahd.
zubar, zwibar zu sprechen.

ČImell: wr. ščemel' mit anlehnung an
ščim-: ščemič. člmeli kann mit d.  bummel
venvandt sein. Man fiihrt allerhand finn.
worter an: finn.  kimalainen. votj.  čimo
ušiv. Anderson, studien 1. 267.

čit-: čisme aus  čit-smen : vergl. lit.
ver-sme guelle aus  ver-, nsl. zločest bose.
kr. čteti, štet neben  štat ;  praes.  štim, legere.
štiti adorare.

D.

da- 2. : nsl. zdati die trauung voll-
zielien (vergl.  de- 1). kr. dač liberalis
karnar.  č. dacnv, štždry dial.  darebny, |
darcmny dial.  klr. prydane mitgift.  —
lett.  davat schenken.  danit ist eine analoge
bildung nach  dalrt, dati usw.

dara: p. niezdara, niedolega dial.
davč olim,  davtrnt antiguus.  — Vergl.
vi.  dhav rinnen, wie d.  verflossen.

debelil: genau  deb-. — preuss.  de-
bikan dick, feist.

degutl: — ai.  dah, dabati. nidagha.
zend.  dagha. Slav.  g velares  gh.

delgu 1 . — lit.  valug gemdss ist p.  we-
dlug. Fur die W.-form unrd  drrgh aus
dfgh gehalten.

deutela: nsl. denta neben  dentelj /.
und  detelja.

der-: nsl. drtje, dna darmgicht.  r.
derevnja dorf ist man geneigt mit der W.
der in zusammenhang zu bringen  (pelevnja,
polovnja), daher urspr. etwa acker, bebautes

(aufgerissenes) feld.  klr. derevnja, dom.
Zur W.  der gehort r.  dort, dorišče fur
senokost. gr.  Bopct wie slav.  dora. nsl.
derepec (dereptct), kokot, ki druge kokoše
rad kljuje Ukrain.  p. inf.  dare fUr  držeč
in Litauen.  pazdziernik october hdngt wolil
mit  paždzior acheln von flachs und hanf
zusammen:  pošciernik beruht auf anleh¬
nung an w.  ster. Zu  der rechne ich auch
zdzierzepač, potargač. Vergl.  klr. dereza
streitsuchtige person.  — lit.  derna brett.

dera* 2.: p. dera, derha, derkap/erde-
decke.  — Man fiihrt ein tiirk.  djerket an.

derg- 1.: asi. drtžati (deržati ist zu
corrigiren).  č. držat und iter.  zdržat dial.
— lit.  diržas riemen hdngt mit diesem stamme
nicht zusammen.

dersa-: nsl. na vzdrs bergab.
derskfftu r č. drsen. Man vergleicht
lit.  draskus rauh.

dervi-: nsl. drviti jagen. Lautfolge
unsicher.

27 *

clervo

420

dvirl

dervo: daneben  dei’ves, dervos. asi.
nom.  drevo, gen.  dreva, drevese. č. drvena
scheit holz dial.  drevo berulit auf  dervo,
dr'LVO auf ai.  dru, das in die  u- (f)-decli-
nation ilbergetreten.

desna: nsl. auch  dlesna,
desinti: nsl. desen; daneben  destno
(oko): vergl.  asi. kolesttnica lam. 1. 30.
und  žalesno (stenanije). Man fuge zu  de-
siti hinzu wr.  (sudosič), sudošac begegnen.

dd- 1. : nsl. naditi, jekliti stdhlen.  kr.
spridan turpis:  nsl. prid commodum.  p.
dziao nemi en.  nadba, nadžba hoffnung dial.
— preuss.  nadele sonntag. lit.  samditi
miethen darf mit nsl.  po-soditi leilien in
verbindung gebracht werden. got.  do-ms
uriheil.  domjan urtheilen. lit.  deti. Fiir
de tritt  d ein in  dežda, dedja nach V. 2.,
wahrend im nsl.  prid (prido) commodum
usw.  e vor  % (u) ausgefallen ist.

dd- 2. : man fuge hinzu lat.  fenolna,
felare. Meine ansicht, nach voelcher bei
boja-, doji-, stoja von  bi-, di-, sti- aus-
gegangen wird, stosst auf loiderspruch.
dedu : klr. d’id'ko.
delu 2.: č. dil dial.
ddveri: nsl. dever, ženi možev brat.
de/a: wr. dziža filr r.  kvašnja.
dirja spur. Man fuge  b. hinzu.
div-: kr. div, divlji ferus, Silvester.
djendjelilu*: s. djendjefil ingwer.
klr. imbyr. r. inbiri.. p. imbier. sik.
dumbir. — magy.  gyomber. Hieher mag
audi S.  zazvor gehoren. gr.  £ey-p(kpi<;. turlc.
arab.  zendžefil. ai.  9rngavera. prdkr.  sin-
gaber.

dluboku: vergl.  kr. dumbok, dimbok.
do: asi. da in  daže. klr. daže sogar.
r. daže in  daže do. — lit.  da (slav.  do)
neben  do (slav.  da), ahd.  zuo, zo. altir.
do. zend.  -da. gr.  -šs. lat.  -do.

doba: lit.  daba art, iveise.  pasidaboti,
p. podoba« sie. asi. dobro.: vergl. got.
gadaban sich geziemen.

dombu : neben  asi. dabrava findet sich
mehrmals  dabrova.

dom ti: lat.  domus. gr.  oogoc. Ssp. 0 ).

dongii: wr. neduža fiir r.  nezdorova.

— got.  dugan taugen (niclit „saugen“).

dorg-: r. dorožka in der bedeutung
„ das ausgehohlte“.

dorgli: asi. drago,, niclit  „drag‘b
dorvu: man vergleicht lit.  pri-darus
nutzlich.  sadarus passend. ai.  dhruva fest-
stehend aus  dhar-va.

dremb-: r. drjabnutb siechen, ivelken.

— lit.  drimbu, dribti herabhangen.

drenselii: kr. dreseliti se moerere
Icarnarut.  dreselje traurigkeit.

drem-, das nicht auf  derm beruht.
Man denkt an  derdm, bei lat.  dormio an
dordhmio ivegen gr.  SapOavo).

drist-: č. dfistati und  dfizdati.
drob- : man vergleicht lit.  truputis
brocken. č.  drobet.

droei- : man vergleicht lit.  darkiti sich
ungeberdig benehmen. Die lautfolge ist gegen
diese zusammenstellung.

drongu: wr. druk wie klr.
drotfl : man vergleicht and.  darradbr.
gr.  šopu, S6pax-.

dro/du: — preuss.  treste.
droždij^ : thema  drozg neben  trosk.
Aus jenem  nsl. droždže, indem  g nach dl-
terer regel in  dž iibergeht und  z dem  dž
assimilirt mrd, richtig wohl, indem  zg in
ždž vervoandelt' ivird.  z in  drozg ist ein
einscliub, ivie das lit.  dragios zeigt.

drugu: nsl. druhal, meist  drhal,/.
volksmenge kann wohl nicht mit  drugu in
zusammenliang gebracht voerden.

druga- : klr. drahlyj zitternd, locker.
ducha: — lett.  pazuka busen des
kleides ist entlehnt.

dulce* s. ruinen der stadt Doclea,
Dioclea zicischen der Zeta und der Morača
aus  dulcla, daher  dukljan, duklijan Diocletia.
as. gelehrt  dioklitija.

dun- : H.  dunšti drohnen.  — lett.
dunnet.

dupelti: kr. dupal duplex.
dur- : nsl. dur scheu.  dureti, durim
blode dreinschauen.  odureti scheu voerden.

dvirl: asi. dvtrb scheint auf  dveri,
zu beruhen, daher  dvori,. — preuss.  dauris.

džida

421

ger-

džida : wr. dzidka fiir r.  kopbe.
dub- : wr. dbač sich beschdftigen.  —
lit.  rdatbolis unachtsamer mensch fiir p.  nie-
dbaly.

d tleh-: nsl. dehteti, dehtejem, močno
sopsti, nahod schnupfen ist unter  ched- zu
stellen, wie  našistje katarrh guts. zeigt:
„was umgeht, epidemisch ist“.  kr. nadu-
šljiv asihmaticus.  — preuss.  duši seele.

dum- : kr. dimati flare. Slav.  u stelit
ai.  a in  dham gegeniiber.

duno aus  budno. — ai.  budhna. lat.
fundus. ahd.  bodam. Ver gl. preuss.  dambo

grund.  — lit.  dugnas aus  dubnas und dieses
aus  budnas. Vergl.  bud- 2.
dtišter: preuss.  poduere,
dtlždi: sik. dažd'.
dymti: preuss.  dumis.
dynja: kr. dinjav tumidus.
dibri: lit.  duburls hohle, daher viel-
leicht  d uh n, dnbrL.

dil-: kr. dilje usgue.  odiljati aufschie-
ben.  udilje subito.  pol, puli neben.  klr.
popodli neben.

dim, richtig  din, dini: asi. dbn, dtnt.
— preuss.  deynayno morgenstern.

enz- : nsl. voz, povoz usw.  voza auch
band.  vez /. č. uviznout dial.  klr. užy-
sko, užyšče strick.  vjazy skrutyty den
Icorperbau beschiidigen.  nsl. vezel, richtig

1'alage, falake, valake plur.  s. block
bei der bastonnade.  p. falagi. — tiirk.
falaka.

falu: kr. falo perperam.
fariži: p. farys reiter.

gada-: wr. gadok fiir r.  dogadlivr,.
gadi- : vergl.  kr. gatan, ogatan fasti-
dium creans.

galka: nsl. galka gallapfel.
gani-: wr. dohana tadel. Vergl.  po¬
ganu.

gatja: — Vergl. finn.'kžtio.
gati: nsl. gatiti verstopfen.
gav- : — lit.  agus schal, daher richtig
ogav-.

gaveuzu: nsl. auch  gavez.
ged-: nsl. god, pravi čas. za goda
'rechtzeitig.  gajati se geschehen.  wr. ho-
dovač nahren.  klr. to hod, sej čas chrest.

wohl  vezel, umgesturzt gehort zu  vez-. —
lit.  viža schuh, eig. flechtwerk.  p. wiaz
band, riister: lit.  vinkšna ulrne.

feredže: p. feredže, ferezja cvrt mantel.
flgli: p. figlarz. — lit.  piglorius.
forga p. federbusch.  — magy.  forgo.
fortuna auch nsl.

IV u la : auch  sik. fujara.

156.  nsl. ždiČ sorgenstuhl:  klop okrog
peči ima svoj naslonjač, da tam sede so-
sebno stari ljudje, im ivesten.

gejena, geona asi. gehenna.
geleta: — preuss.  galdo mulde. lit.
gelda.

gen-: nsl. grenem aus  gnati und  re-
nem fiir  ženem. — lit.  ganikla weide.

ger- 3.: b. nsl. žrlo flugloch.  — preuss.
\vobsdus dachs, lett.  apsis, liv.  ops, aps
ist von dem von mir hgpothetisch unter
ger- gestellten lit.  opšrus fern zu halten.
S) a) preuss.  gurcle. Vergl. magy.  barzsing
speiserohre mit  č. pažerak, nsl. požirak.

gerd- 422 gribti

kr. žerati. s. žderati beruht auf formen
wie  ždr- oder auf alterem  džer-.
gerd-: sik. opchrdol partic.
gergedaiiu* : p. giergiedanowy vom
rhinoceros.  — tilrk.  gdrgedan, kerkedan.

gernti: — preuss.  goro feuerstand.
lit.  gansorus topfer:  graničart.

gert-: klr. pryhoršča, pryhoršč, prv-
horšria beide holile hčinde zusammengehalten.
gevalti*: klr. geval gemeiner bauer.
gevdrici: č. geverec art walachische
haube dial.

gi-: kr. gojština copia:  *gojtski. —
lit.  gaj us heilbar.

glad- : vergl.  hlany glatt (von bdumen)
epitheton stromfi, jenž' maji kuru hladkou,
beze suku. preuss.  glosto ivetzstein.

gleilti : vergl. č.  glan 7  babno na louce
od vody vystoupile. louka podglanSnd
dial.  sik. hlien. — Vergl. lit.  gleivetas
schleimig.  glemis schleim.

glicllti : polab. lik&m gleich, zugleich.
gljagfi : glaga.

globa : vergl. 6.  hlobit schlagen dial.
globtl: r. ogloblja gabeldeichsel.  —
Vergl. Ut.  apglebti umfassen.  globa um,-
armung.

glogu: č. gl oh neben  hloh.
glombokti: kr. gubolc.
glota nsl. plevel allerlei unlcraut.
glllt-: nsl. gučaj sorbitio.  klr. po-
hlotnuty 7  pohlonuty. r. glota, : golti ist
zu corrigiren.

gmozg- : nsl. meždžec pertica uvis
contundendis.  č. hmožditi. r. mozžits.

gnedtt : č. inhed (ihned, hned) soli
aus  ini hedi ( dieses filr  hodi) entstanden
sem. Diese erklarung steht im mderspruche
mit den unter  hnedu angefilhrten formen.

gnčti-: e. zanšt strev, černa cho-
roba. Vergl. auch  p. gmatac, gmat\vac
neben  matac. s. gmiljeti neben  miljeti.
gnusu: kr. gnjussinfastidium creans.
gO : der suffixlose gen.  jego 7  jega hat
in dem suffixlosen sing. loc. mehrsilbiger
nomina din pendant gefunden. Neben dem
asi. doži aus  do že i besteht  daži aus  da
že i. b. vinigi immer ist asi.  vi ina

go: vedniga, vednig. Vergl.  klr. dejže
mit  dejko.

gogota-, richtig  gog-: lit.  gaigalas
enterich.

gocli- : — Vergl. lit.  gasiti schmiicken.
golsu: W. ivahrscheinlich  gel, sil suffix.
golva : vergl.  s. glavoe, glaraoc, gla-
votok art fisdi, it.  guatto. klr. pryhlavky,
in der mulile.

golti 1- : mit  č. holec usw. vergleiche
man  e. pachole usw.: ddeses sdieint auf
jenem zu beruhen, daher  pahole. Vergl.
klr. golomša hordeum niidum, armer mensch.
goli: wr. holačče collect. čiste.
gomba 1 . : kaš. ozgamba (chleba)
stiidt. Vergl.  p. ozdobid: doba.

gomba 2.: lit.  gumbas geschivulst.
gomolja asi. maža.
gomonti: klr. udhomon, odhomon
edw: daneben  odhomon 6d ohhu voidersdiein.
gond- : klr. hude6 musikant.
gondell, richtig  gondzeli.
gonstti : — lit.  gonstus dicht.
gonsi: — preuss.  sansy (žansi).
gora: nsl. gorno, gornica iveinberg-
zehent.

gorazdti : wr. horaz filr r.  chorošo.
gordft : wr. nadhoroda. r. nagrada.
— preuss.  sardis (zardiš) zaun. lit.  žar-
dine, p.  przeplot. apigarda gegend. Mit
gordu bringt man  žerdi in verbindung.
gornostaj: klr. hronostaj.
gospodi: — lat.  potiš. got.  faths in
bruthfaths brčiutigam.

gosti: wr. hoscinec strasse.
govendo: asi. gov§do.
grabi- : — Ut.  pargrobti fassen.
gramada, richtig  gormada: nsl. audi
grmada.

greb-: sik. pohrab begrčibniss.
grem- : asi. grimeti. b. grimja vb.
sik. hrmi es donnert.  — Man fuge hinzu
gr.  Ppojio?.

grenda: os. kšedžel.
gre-: sik. hriato geivdrmt.
greeliti: — lit.  garšus bose ist bei
seite zu las sen.

gribti: — lett.  ribaš.

423

chlembi'

griči

griči: nsl. grič schutthalde.
grotlo s. schlund, engpass. Man nimmt
ein sufjix  telo an. Die bedeutung des wor-
tes deutet auf die W.  ger- Mn.

groza: — lit  gražoti droben.
gruda: — lit  graudus sprode.
grucha- : — lit  grauti donnern.
grulil : 5. gr uri, stran chrastim po-
rostla. p. grob, wierzcholek. — Man
fiihrt ein rm.  gruntu an.

grusti-: kr. grustljiv languidus.  r.
gruzno fiir  grus(t)no, mit anlehnung an
gruzt last  (grenz-). — lit.  graudžiu, grau-
sti trauern.  grusti beruht auf  grud-,
gruča: kr. grčav nodosus.
grillUU: kr. grmov guerceus. Vergl.
clivorstu.

gumbu: č. bombiky, kidate knofličky.
g uš a: — ma gy.  gusa soli dial. sein
und soli desslialb, ivie man meint, nicht an-
gefithrt werden.

hajnalu: p. juž po Lajnale es ist
schon aus.

bakli: klr. hakovnyča hakenbiichse
obrest. 475.

liarap-*: p. harapnik, herapnik hetz-
peitsche.  klr. liarap. harapnik. r. arap-

cliabi- 2.: klr. ochahyty ša sich ent-
lialten chrest. 480.

eliadži: s. liadži.

cliamu 1 . chamu* 2.: p. cham bauer
(verachtlich).  chamski. — Aus dem hebr.

chandžaru: p. andžar, andziar, han-
dziar, chandziar; daneben  kmdžal, gindžal.
r. končan,, kinžalu..

cliaračii: p. haracz tribut.
eliaralugu : klr. charaluh, kry6a, stal'.
charalužnyj chrest 487.

eharamija: b. s. haramija.
chardžu: klr.charč, strava chrest. 487.

gUZ- : klr. pryhuzok arschbacke.
gverati nsl. zuriickerstatten,  povrnoti:
gverati posojilo, gverilo das zuriickerstatten.
Wohl nhd.  gewahren, ahd.  kiweren halten,
leisten.

gveroku: — Vergl. lit.  žvairoti schielen.
gvišti* : p. gwiszcz 7  orzeszek lasko-
wy robaczywy, šwistun. č. hvižd’ wurm-
stichige nuss, nsl.  piškav oreh.
gvozdij : kr. gvozd clavus.
gub- : kr. gubast gibbosus.
giilkfi : klr. holka, halas, rnjatež
chrest. 475.

gumuz-: kr. gmizati repere.
gurgečl : die zusammenstellung des s.
und des magij, roortes ist nicht sicher.

gttzii: — Ut.  gužeti wallen, voimmeln.
gyb- : asi. gybnati (nicht  hybnati).
gyd-: man merke  sik. hyd geflugel
(sliepky, husy, 'kpi&Soffmd vergl.  gadi-.

nik r i. — lit.  rapnikas. Vergl. p.  herab,
harap der ruf der j tiger auf die bunde,
wenn sie ihnen das wild abnehmen. Aus
dem d.

liufii: klr. huf liaufe chrest. 475.

chata: p. chata. Man fiihrt pers.
kadah an und meint,  chata konne aus der
sprache der iranischen Skythen und Sar-
m.at.en stammen.

eliazna: p. kaznaczej. klr. r. ka-

značej schatzmeister.

ched-: nsl. nahod erkdltung: vergl.
našistje katarrh. Audi  sik. išlo. klr. po-
chodria fackel.

oblama-*: e. eh Jam ati fressen. Vergl.
chlapa-.

clll ClH bi: klr. eh lab schleuse chrest. 487.
Man fiige hinzu  ochl’absty, dar aus  ochl’asty,
ochl’aty. W. wohl  chlemb-.

chlebu

424

clllebu: vergl.  klr. pochl'ibuvaty

sdimeicheln.

chinell: — tUrk. audi  Kemel, aus
dem slav.

ehnjup-*: klr. pochnjupyty den kopf
hangen lassen.

chobottt: klr. chobot clirest. 487.
chol- 2. : vergl.  č. zblan, prohluben
v potoku.

choldtt: man merke  č. choldun fur
hostec rheuma, flussfieber dial.

ohol p fi: klr. chlopen kraftiger bursdie.
— lit.  klapčius, klapas; leti.  kalps, entlehnt.

cliont-: nsl. fteti aus  bteti. klr.
ochoč, ochoeyj, nidit  ochoc. wr. cbutko
hurtig. Zivischen preuss.  quoite und  chont-
besteht keine venoandtsdiaft.
cliopi- 1.: asi. kopiti,
cliopi- 2. : pocbapaty. pocbop trieb.
eliora: vergl.  kr. horast negiiam.
eliraka-: klr. chorkavyj sidi rauspernd.
Die unter  chraka- zusammengestellten ivorter
sind onomatop.

jad-

ekrebltu: klr. chrebtuch futtersack
an den hals zu hangen.

clirip-: kr. hrepav, hrpodljav raucus.
č. chripe neben  os. kht'apy deutet auf eine
W.  cbremp-: chrep-.

chrita-*: klr. pocbrytaty ža spotten.
ehudtt: man merke  kr. hud perfo-
ratus.

cluista: — lit.  skuska taschentuch.
elivoja: nsl. hojka pinus silvestris.
cliulsttt: falsch  hulstu.
ehy-: nsl. pošiniti se sich senken.  bu-
liti se sich bucken.  wr. pochylyj fur r.
krivyj.

chyb-: nsl. šibek, slab sclmach.
chyba: klr. pocbyba fehltritt.
chyra: — chvoryj wird mit lit.  sva-
rus baumelnd, sclnver verglichen.

chytlanu*: klr. chyt]’anyj ambigue
loguens.  bitlenstvo list, in urkunden aus von
Rumunen beivohnten landern. 1 '  dsl. hi-
clanzto. — rm.  hiklen, viklen. magy.
hitlen perfidus.

I.

i 1.: klr. tuj, daneben  tut, tutka.
i 2.: ili: vergl.  ljubil,
i 3. : nsl. man merke  najdel, najdla
wie im polah. Im osten des nsl. gebietes
spricht man  ijem, iješ neben  idem, ideš usw.
ica: s. ica.

ieoglantt*: s. ičoglanin page.  ičolan.
p. iczoglan. — tiirk.  ič oglang.

igalo s. ON. Der ort ist ammeeregelegen.
inU 1.: č.  mimochod: kunjdemimo-
cbodem das pferd geht den zelt.  mimo-
cbodnik zelter sind aus  jino- entstanden.
b. vin r Lgi: gi aus  go wie  ga, g in  vedntga,
vedrrLg. — Ut.  venuok, p.  jednak.

iška-: — ai.  iččbati aus  iš.
istuba: die ableitung von  izba aus lit.
žed: žesti ist unmoglidi. Man muss von
stuba, daraus  istuba, ausgehen. aschvoed.
stova, stuva, stugba. anord.  stofa.

iva asi. salix. Die ivorter der stamm-
venvandten sprachen bezeichnen damit  taxus,
einen baum , der ursprilnglich audi bei den
Slaven  iva liiess.  tisi> taxus ist ein fremdivort,
wohl aus  taxus.

izti: p. zdan, wydany. klr. ispor-
tyty. izvol usw.

ižica. Man halt das ivort fur ein de-
minutivum von  iže.

J.

ja: klr. jaducha engbriistigkeit.  jaduch
engbriistig.

jad- 1 ■: nsl. ješča kost.  kr. jidak
giftig.  ješč edax.  poješč non delicatus, eig.

vorax. In  jad aus  jed soli  e durch con-
traction des vourzelhaften  e mit dem  e des
augments und der reduplication im imper-
fect, aorist und perfect und durdi spdtere

425

klenu

jaga

ausbreitung dev murzelform mit  e im ver-
bal- und nominalsystem entstanden sein.
Dagegen ist  lez-, sed- einzuivenden. ahd.
eiz, geschiour wird mit gr. olBoq geschivulst
verbunden.

jaga: klr. baba jahaja.
jaje: — gr.  wov aus  ovjom.
jal-: — lit.  olaus ledig.
jalu: nsl. jaliti koga beneiden.
japundže: klr. audi  japončyča c hrest.
488.'

j aru 2.: klr. j ar oš grausamer mensch.
j ar liku : p. jar, jama, od tatarow.
j ari* : r. jan. grunspan.  — Man ver-
gleicht schived.  erg: dem  jart liegt mgr.
tcepiov, iapiv, pipo) zu grunde.
jas- : — lit.  josmu giirtel.
jaskola p. daneben  jastkola. jastko-
lica. jastkolczyn.

jastrembii : č. jastrabica dial.
jašterii: sik. jaštor, jašterica, je-
ščerka, ščurka. Vargi,  ja und  šturu 1.

jedva: wr. led ne led beinahe.  ledvo.
— lit. auch  ledva.

jelito: — Ver gl. preuss.  laitian wurst.
jem- : kr. najaman contagiosus.  klr.
ujma abgetriebenes vom getreide.  zajma
pfand.  — lit.  saimas, p.  sejm reichstag.
jendrti: p. jedrzyč.
jentro 2.: — Dazu will man lit.
aitrus herbe, geil stellen.
jen za : klr. jaza furie.
jenzyku: ver gl.  p. ozor mnge „cum
expressione contemptus“: r. ist  ozon, ozor-
ni ki zabijaka, naglect.

jergeranu: lies  jergovanu.
jes-I ista: p. na ozaist, na seryo,
w istocie. sik. ozaj, naozaj ernstlieh aus
ozaistne.

jllgu: sik. uživna či užona: jenes
gemacht, dieses magy.

jukasu: p. juhas schafer.  — magy.
juhasz.

K.

k abaku : r. kabaki. kneipe. — nord-
tiirk.  kabak.

kalita wr. r. art sack.  p. kaleta.
kalii : p. zakal, nicht  žakab
kamdžija: wr. kančuk fiirr.  nagajka.
kamon, kamen: asi. kamy, kameni,
kapa: wr. kapturok/fir r. čepeči,
kapa-: nsl. kanec tropfen.
karvana, korvani* asi. xopPav, y.op-
3ava5. Daraus  p. karbona und, mit an-
lehnung anp.  skarb und an d.  sparbuchse,
skarbona, skarbunka und  skarbuszka.

karu*: sik. kar todtenmal.  karovnik.
pokorovat nach einem todten trauern:  po-
koruju, to jest v smutočnom a chatrnom
odeve idu za trublou mrtveho.

kasa-: — lit.  kasoti s aufschiirzen.
kasta*: nsl. kašča dachboden.  —
nhd.  kasten.

katu 1.: wr. kafuba.
kečiga: nsl. auch  čiga accipenser ru-
thenus.

ken- : klr. pokon anfang.
kerora-: wr. kerovanbe riclitung.
kersii : kr. krez, kroz, skrozi. Vargi,
lit.  skradžas durch und durch.

kerileši: s. krliješi gehort zu  ko-
ralja.

kesega* s .cgprinus alburnus.  — magy.
keszeg.

ki-: sik. odkojenie (dečka) pflege.
kibitka: p. woz i buda na niem; na-
miot okragty z filcu rozpietego na lekkiem
szkelecie drzewianem.

kipu: kr. kip corpus.
kje!-*: b. kel grind.  kelev kahl.  s.
čela glatze.  čelav. — turli.  kel.

kjoravu (kjor): kr. čorav einaugig.
čoravo male.

klad- 2.: nsl. kladem (kladeti) legen,
polagati, im mesten.

k lemi : — lit.  klevas scheint eine
form  klenvi vorauszusetzen.

klep- 426 kresu

klep-: č. klapeti, o klobouku, jehož
streeha doki visi. klapdk ein solcher hut.
sik. sklapnela, se naklonila.

klepa- : p. tok czyli klepisko dresch-
tenne,  ziemia uklepana, na Rusi tok. r.
sklepi gevoolbe bei den ofen dial.

kljaea stute: — Man vergleicht preuss.
klente kuli.

kiju-: r. klevatb, kljuju.
kloŽnja*nsl. perinper hausrath, im osten.
k inenu : — lit.  kamenas stammende.
knjastu: kr. knjast auch mutilus.
koc ul »a: wr. kočuba filr v.  ko čer ga.
koch- : — lit.  raskašis ilppigkeit.
kokodaka-*; nsl. kokodakati, koko-
dajkati, kokodajsati, kokotati gackern.  s.
kokotati. č. kdakati. sik. kotkodakat
usw.  — kodacsol. Onomatop.

liolastra : nsl. kolada ist gut beglaubigt.
kolda: — lit.  pakloda hblzerne schl.it-
tenschiene, entlehnt.

koleno geschlecht: vergl.  celjadl.
koliba; nsl. goliba, im osten.
kolti-: nsl. klač vagabund:  kol tju.
kolti : nsl. prakol abgenutzter wein-
gartstock.

komostra: s. komostr eplur.f.  kette,
an der der Jcessel iiber dem feuer hdngt.
— it.  camastra, wie man muthmasst, aus
der sprache der serb. ansiedler in Siiditalien.
gr.  •Apsp.otcrrpa, •/.psp.dOpa art hiingekorb.

komu 1.: — Vergl. čerem,  kom cortex.
ehstn.  kome’ schelfer und magy.  liani haut
Anderson, Studien 1. 159.

kondfi: asi. kadrjavi. In  kozel spinn-
roc.ken ist  ž mit  d niclit, in einklang zu
bringen. Da im.  c. kružcl neben  kužel und
im p. dafiir  krežel besteht, so ist die ab-
leitung von  krongti mit ausfall von  r ivahr-
scheinlich.  wr. kuže! filr r.  kudelb, prjaža,
polotno.

konopu: nsl. konop.
kop- 3.: kr. kopniti liguefieri, exta-
bescere desiderio.

kopa 2. I.  nsl. kopica, niclit  kupica, •
haufe.

kopru : r. ukropi anethvm.  kr. ko¬
priva, pokriva.

kor bi j a : — ma gy • karabolj ist nsl.
krabulja schachtel.

koren: — Man vergleicht lit.  lcereti
vmrzel fassen. Das oben unter  koren an-
gefilhrte  kereti bedeutet verzaubern.

korku: nsl. krača, spodnji kos svinj¬
ske gnati. p. kroknač filr  stapic dial.

korontti: nsl. korošica, koroba, ko-
rohnja Karntnerin, im mesten.

korotu : — it.  corrotto leidmesen.
Das klr. und, r. ivort miissen einen andern
ursprung haben.

korsta 1.: kr. hrastav crustosus.
kor. s teli : nsl. krastir c rex pratensis.
korlci: nsl. korec, žlebasta opeka,
art dachziegel, wohl  žlbbnik.

kosa: nsl. lcosir, kosjak art messer.

— lit.  kasulas jdgerspiess soli mit  kosori
venvandt sein.

kostani. Hier erwahne ich ein mir rdth-
selhaftes wort:  kostanica, das fiir „lanze,
speer “ in Bulgarien vorkommen soli. Mil.
270 bietet  kopje kostenovo. Im s. volkslied
liest man  koplje koštunica, dessen bedeutung
Vuk unbekannt ivar: daneben findet man
koplje koštanica, džida koštanica; ausser-
dem  džida kostolovka. turk. ist  koštanica
lange lanze, speer;  kostaničale lanzentrager.
Man fuge Jdnzu  č. kosten (kostimi) spiess.
Man darf vermuthen, dass lanzen, speere
aus kastanienholz verfertigt ivurden.

kosti: kocka soli im magy. aus  ko-
stbka entstanden und in dieser form in das
nsl. s. eingedrungen sein.

koši : wr. kosil' fiir r.  kotomka.
kovirti: wr. kabercy.
kozolft: sik. kazub, koš z vazovycb
kur na zpusob putny. Die zusammenstel-
lung beruht auf der annahme eines thema
koz-, kaz-.

kraj : kr. skradnji neben  skrajni ex-
tremus.  iskrnji proximus.
kratil: lies  kortu.

krent- : č. zakrut, misto, kde cesta
jinym smerem se toči. r. kručki rdnke.

— leti.  skrošlci.

kresu : — Man stellt dazu lit.  skrltas
kreis. č.  okršlek scheint zu  krišlii zu gehoren.

krezombu

427

lazil

krezombu: kre scheint mit  skerbu
in verbindung zu stehen, uiorauf  b. štrtb,
kr. škrbav edentulus berulit.

krezy : Meher gehort  č. okruži hals-
Jcrause und das unter  krongu angefiihrte
Jclr. r.  kruževo spitzen.

krektt: klr. žabokryč.
kl’i-5 asi. okroj zetpta vestis.  okroj
vestis ist zu streichen.
krija-: sik. okrijaf.
kriniea: p. krynica, y aus dem klr.
krišlu: — Man vergleicht lit.  skritulis
kreis.

krizma: nsl. križevnik chrisamhemd.
krontu: — Vergl. lit.  krotas schiff.
kr lipa: kr. krpast cicatricosus.
kriipeli 2.: p. karpiel. Lautfolge der
urform unsicher.

krttttt: č. krtek.

kri-: — air.  crenim ich kaufe. Das
ivort ist dunkel.

kristll aus  kresttt, kristii.
kučima: sik. kučma,
kudi -: — Vergl. lit.  skauditi schaden,
verklagen.

kumaj : kr. kornaj, komač.
kuri- : — Man vergleicht got.  hauri
kohle.  r. kurent sluh e im bauernhause.

kurigti : — lit. ist  kourigas zerris-
senes kleid. Keine verwandtschaft mit dem
slav. icort.

kustil: — Man vergleicht lit.  kaukštas.
kusii: r. kucyj.

k litij a, kucija, kučija. — In Calabrien,
ico audi Serben viohnen, it.  cucia, što u
Srba koljivo ili panagija ili bolje žito, pše¬
nica, što se gotovi ili kuha u oči krsnog
imena. Vergl. v.omla, y.iic/.\).oc, DC.

kvirk- (richtig wohl  kverk-): vergl.
skverk-.

la-: nsl. lanoti.

ladu : — lit.  laditi.

lagoda : kr. lagodan commodus.

lak-: nsl. lakot /. hunger.

laptitti : — Vergl. lett.  lapšas.

kli. Von den mit  ka, kil zusammen-
gesetzten v/drtern des ai. r. und os. hat St.
Mikuckij eine grosse anzahl zusammengestellt
in derfast ganz unbekannten schrift: Materi¬
jah/ d,lja Icornevago i obvjasnitelmago slo¬
varja russlcago jazglca i vsechz slavjanskichz
narečij. Vgpuskz I. 13—18. Vergl. auch A.
Matzenauer, Prispevki/ unter  ko. nsl. kar
in  nikar, nikarite ga ne tepite sdilaget ihn
nicht voird mit ahd.  kur: ni kure, ni kuret
zusammengestellt, voogegen nsl.  a fur ahd.
u eingeivandt iverden kann.  kr. kradomce
filr s.  kradom.

ku2.: wr.dtjemuad eum:  asi.ktnjemu,
kuncu gu. Ein arabischer geograph,
Ibn Chordadbeh, ein zeitgenosse Ruriks, be-
merkt, der herrscher der Slaven (Russen)
heisse  knadz (knjadzt) : vergl.  kxnedzt.

klin ji ga: wenn  ktniga auf and.  ken-
ning f. nota beruht, so ist der plur.  ktnigy
in der bedeutung „sdirift“ some der nasal
im p.  ksiega aus  kiinenga, ktnega leidit
erklarbar. Bei der allgemeinen verbreitung
des ivortes im slav. ist vorauszusetzen, dass
ein dem  kenning ahnliches wort audi anderen
deutschen stammen bekannt war.  kenning
beruht auf and.  kanna erkennen machen,
Icennen, ist daher mit  zna- venvandt.

kttrd- : sik. krdel, daher plur. loc.
krdloch.

kurch-: sik. krcho, kršo neben  1'avko.
kurk- : č. kreč, gen.  kreče, neben

sik. krč.

kttrkli: kr. krkiča nosit in dorso gestare.
kurnii : p. kiernoz: daneben  kiedroz
aus  kienroz.

kttrp- : — Das wohl unsla.vische wort
findet sich auch finn.  kurpunen. liv.  knrp.
kurzno: sik. grzno.
kyta : — lit.  kuta guaste, faser.

lata : dazu wird auch  č. kitica materia
gestellt.

lazu : sik. lazy sii u prostried hor
vyklčovane pole, luky, pastvy, zahrady.
p. lazy na gajorviskach wypalaja, po tem.

lazino

428

man

lemieszem wzruszaja. — Vergl. lit.  lažas
frohndienst. Die bedeutung des lit. wortes
stamrnt daher, dass  barščina sostojala vt>
vyrubke lesa, delanii paseka,, rosčistej,
ljad%, kulign..

lazino: kr. lažno otium.
leg- 1. : kr. odlog dilatio.
leg- 2. : nsl. lehneti leichter werden.
lag: pojdi v lag gehe langsam.  lagot

f. beguemlichkeit.  vlažen dež fiir  pohle¬
ven dež.

legenii : — lit.  lakanka. r. lochanka.
lenehfi. lenchu mrd auf  leda (lend-)
zuruckgefuhrt, wobei man sich auf  c. bracli
aus  brat, bratr usw. stiitzt.  ar. ljadiskn.
beruht nach dieser ansicht auf  ljada heide,
ivahrend eine form  Ijaštskn. von  ljacln, ab-
stammen wiirde.

lenk-: č. kfivolaky krumm.  — lit.
lankatis haspel ivird zu asi.  lakotb kriim-
mung gestellt.

lepina, lepinja s. art brot.  nsl. le-
penj art kuchen.  — magy.  lepeny.

lepta- : — gr.  Xax tw lecken. lat.
labrum. lambere. Vergl.  lapa-.

lešterba: da s wort, im osten unbe-
kannt, lautet  lSšoerba; es ist keine verun-
staltung von  lukerna, sondern das selten
vorkommende mhd.  liechtscherben: „auf
einem stadtthor zu Grdtz ist beym einzuge
der bayrischen braut des Erzherzogs Carl
anno 1571 ein liechtscherben gemalt gewest.“
leti -: p. zdlotnica buhlerin dial.  wr.
v zalety fur r.  svatatb sja.

lez-: wr. dolize fiir r.  dopolzett.
16kti 2.: — ai.  rič: rinakti, rečati.
Vergl. gr.  Ikrcov. Xe£7ra). Xom6i;.

lfisto : wohl  „le isto“. Vergl.  kaš.
le nur.

levu 1. : sik. 1’ava ruka.

levu 2.: nsl. leviti se sich mausern.
— Vergl. ai.  li, lijate sich schmiegen, sich
ducken, hin&inschlupfen.
liehu: kr. lih impar.
lik- 2;: kr. razlikov varius.
lin-: nsl. leniti se, dlako ali kožo
meinjati.

] iz- : ob  nsl. prilast zu  liz gehort, ist zwei-
felhaft: vergl.  obleznoti fiir  s.laznuti. hk.lig-.

Ijllb-: nsl. ljubiti auch versprechen.
kr. zljuban amabilis.

I j lili  : kr. ljuljevan qui crapulam non-
dum exhalavit.

loboda: — lit.  balanda, let L  balande.
Im slav. oder im lit. ist metathesc eingetreten.
ionk- 1.: — lit.  lančiti verbinden.
lopata: — lit.  Iopeta. lett.  lapsta.
lopuchu: — lit.  lapukas, entlehnt.
losk utli : — Man vergleicht auch lit.
lakatas, indem man sich auf asi.  plaskati
und  plakati beruft, allein von diesen wdrtern
beruht jenes auf  polka-, dieses auf  plak-.
lotja*: s. loca hure.  — magy.  lotyo.
lugu: kr. lug. lužiti,
lukno : vergl.  nsl. lakonca giessschaff,
im osten.

lula: — lett.  lulkis.
luna: wr luna fiir r.  toska, bolezni,,
luni: nsl. lunjež steinadler.
lupi- : vergl. gr. '/Atm. 'Kot.6c,  schale.
lusk- 1. klr. lusnuty. lusk-* 2.: kr.
lušdiv non longe videns.  — it.  lusco.

luska: — nsl. lusek, gen.  luska, schote.
luštartl*: kr. luštar nitidus.  — it.
lustro.

lug-: sik. ivird die form  luhati an-
gefiihrt.

lužica, richtig  lilga: sik. ložice, lyžice.
list-: nsl. telu ne dati last. kr. lešto
cito.  leštar perma? beruhen auf it.  lesto flink.

M.

inadžaru: p. magierka. — lit.  ma-
gerka.

maklenu: vergl.  braklenti.
maluženu: kaš. maloženstvo.

mami- : p. mamuna, jakiš duch, ktory
czlowieka „wodzi“ czyli sprowadza na
bledna droge.

mari: vergl.  nsl. marati bemerken.

marinti

429

mini

marmu: č. marny, človek slabeko

tela.

mat-*: klr. matna mittelnetzsack.  mat-
nyča. — lit.  motne sack am fischnetz.  mot-
nlče ivuhne im eise.

medu: — Ver gl. finn.  mesi, gen.  me¬
den. ehstn.  mezi magy.  mez. avti otvou
o p,sšo<; Priscus.

lliel- 1 . nsl. mlinec, tanko razvaljano
testo, mliniti, razmliniti, razbliniti, mlinci,
tanke deščice za škatle, d.  mahlen kann
in alter zeit entlehnt sein.

melko: os. mloko. ns. mloko.
melz-: — gr.  aitop-po abpjlucken ist
wohl von  dipik-fui melken zu trennen.  potope;
in  fonvj poklal rossmelker entspricht dem slav.
mlazii aus  molzu.

men- 1 . — lit.  išmanas verstand:  man-,
mon- ist im slav. nicht vertreten: dafiir
tritt  men- aus dem iter. ein.

ment- : r. smetana fiir  smjatana, dem
jedoch p.  šmietana im wege steht.
mentell: ver gl.  manutija.
menz- : z ist nicht etwa velares  g oder
velares  gh, me klr.  mjaznuty zeigt.

mer- 1. — lit.  smertis. lett.  smerte.
mergol- 2. ist ivahrscheinlich identisch
mit S.  meholiti.

met- 1.: — lett.  mest. r. pometo mist
ist unter  met- 2. zu stellen.

met- 2.: — lit.  metu, mesti. lett.
mest.

medni : — ahd.  meisa sack.
melukii, richtig  meltt: in den versen
des Marko Marulic:  da ka su duboka, učiš
razumnijih, | a ka su mioka, neumitelnijih
ist  mioka asi. m e,toka das seichte, im gegen-
satz zu  duboka: lat.  simplex und  altior.
č. vymel, vymol, zmol (samoto) vom wasser
gemachte vertiefung ist zu  mel 1. zu stellen,
wenn auch p.  mialki durch  „dobrze zmie-
lony“ erkldrt wird.

rndra: nsl. v mer ununterbrochen, im
osten.

mescnci, richtig  mes-: stamm idg.
mens: n zwischen  e und auslautendem  s
schicindet.  Slova polskiego „miesiac“ Ka-
šebi nie znaja: dafiir  ksežec.
mesi- č. mišeti.

meta-: sik. prekinita!. klr. krnita,
mezga: nsl. zmuznoti ist unsicher
beglaubigt.

meziniCl, richtig wohl  mez-.
mi 2.: dafiir ist  mi- 2. zu setzen.
miru: — lit.  meras friede.
mišpulja : p. nieszpul, nicht  nieszpul.
ns. hušpula, rušpula.

mogyla: s. gomila neben  gromila. mo-
gyla ist ivahrscheinlich unter  mog- zu stellen,
daher  mog-yla.

molto: — lit.  melos,
morokvaša u kola s. deckel, muni-
mentum axis ung.  — magy.  moroltvas: vas
ist magy.  vas eisen. Hinsichtlich des  morolc
vergl.  s. moroklinac, klinac, kojim se šina
prikiva.

morvu: klr. muraška ameise.
mosloku: — Das tiirk. voort ist ivegen
der differenz der bedeutungen nicht zu ver-
gleichen.

motri- : lett.  smatrus revue.
muclia*: p. pomucha seuche:  pomucha
padla na bydlo. Vergl.  pomuckem ucieltač,
co tchu in vollcm athem. Verschieden ist
pomudila. — lit.  pomukelis gadus cel-
larias.

mus- 2., richtig  musk-.
mud- : uienn  s. mledan zu  mttd gestellt
wird, so nimmt man auf r.  meleda aus
melda riicksicht und liisst dieses aus  medlitb
(mnd-to) entstehen. Es ware daher  meldu
fiir  mledu aufzustellen.
mucku: r. modra,
muzdraku: b. mnzrak.
myli-: — Ut.  apsimoilijau.
myšx: klr. richtig:  myšperchač, per-
ckač, poperckač. — ai. richtig:  muš.
mini: sik. mik.

na

430

per-

N.

na 3.: — lit.  no verstdrkt den super¬
lativ :  no plačiausias der breiteste. Mit  na-d/B
Jcann ai.  a-dhi obenauf verglichen werden.
nakara s. crotalum.
ner- 1 . : p. wyryna6 nach obeti kom-
men aus  wyrnač neben  wyrgnač fiir  wyry-
nač aus  vynyrač, wynyrnac.

netresku: sik. netresk, kroinotresk
sempervivum tectorum.

Tlištl : die scfmierigkeiten sind beseitigt,
wenn man als thema  niz-tju, nicht  ni-tju
ansetzt.

O.

oka: die bedeutung bestimmt mich an-
zunelimen, dass die unter  oba gestellten ad-
versativen partikeln unter  opakii gehoren,
dass demnach  obače usio. aus  opače usw.
entstanden ist.

Obilti: — Vergl. gr.  a<p-evos reichthum,
dalier  ob-ilti.

okos: okno stammt nicht von  okos,
sondern von derselben W. wie  okos.

Olk-uti: — Venvandt ist ai.  aratni
ellenbogen. got.  aleina. lat.  ulna. gr.

(l)XŠV1).

on: r. nutreca.. lit.  antris soli „mit
hoden versehen“ bedeuten und mit  antra
hode, ai.  *aiida, venvandt sein,

on-: — ai.  an athmen. gr.  avsp.oc. lat.
anima. got.  anan: uz-ana hauche aus.

ontllt: p. watlica, waklica zerbroche-
ner topf.

ont y: — ai.  atis ari wasservogel.
onu: ■— lat.  ollus aus  onlus.

palači* : r. palaČT. henker.
patjnilka : p. patynka pantoffel.  —
lit.  patinka.

pažl : eine erklarung des r.  pazi. fuge
kann, wie es scheint, in  pak, pag befestigen,
d.  ftigen aus  *fogjan, nicht gefunden werden.

pek- : — Vergl. gr. kov avov gebdch.
uscrustv.

pel- 1.: r. polomja neben  plamja, pla¬
meni., plameneti,.

or- : — lit.  ore pflugezeit.
ori zn : — lit.  rlžus reiskorn.
orst-: č. letorasl. sik. riast inf.  rastly
partic. neben  zrost. klr. 1'itorasl’.

orzil: kr. razrukavan nudiš brachiis.
razloglav capite nudo. Mit  orzu ist viel-
leicht zu vergleichen lit.  arza streit, uneinig-
keit. Der zusammenstellung von  rozga
zweig mit ai.  rajju strick ividerstreben die
bedeutungen. Ob  rozga, raždije mit  orzu
zusammenhangt, ist allerdings zweifelhaft.
— lit.  razgreaimas ist p.  rozgrzeszenie
entsundigung.

OS-: ai.  akšas. gr.  oiEoiv. lat.  axis.
ahd.  ahsa: in  osi ist  k vor  s ausgefallen.
č. ostrevka, rozsochata tyč. — lit.  padaš-
kas blech auf der ivagenachse entspricht ivr.
podoska.

oseka: s. osjeka: vergl.  senk- und
oseka ebbe stulli.

ovn: — ai.  ava.

pelku: — lett.  pulks.

pelnu: — ai.  par: piparti. piprtam.

pen-: opona aulaeum stellt man zu
pannus, got.  fana stuck zeug.
penta: kr. spet iterum.
pentro : vergl.  ns. pseč der obere
hoden eines hauses: vergl. p.  przetr.

per- 5.: ns. preš. — rm.  zapor ru-
beolae ist unter  per- 7. zu stellen.

431

samti

perku

perkti 2. kaš. perk, perek fort gehort
wie p.  precz zu  proku.

p (3-: pe-tln> (s. pijetao ;  gen.  pijetla)
ist wie  bratrn zu beurtheilen.

p<3s-: in  nsl. pšzda, ivofur auch  pesto,
ist. wie so oft,  zd filr  st eingetreten.

pi-: — ai.  pa, pl. nsl. pit/., niclit  pits.
pilika: — nhd. bair.  pil spundloch.
verpeilen, alt  verpllen. lat.  oppilare ver-
stopfen.

plaj. — Vergl. ngr.  rckcc-p, trotz der
verschiedenen bedeutungen.

plazu: klr. plazom, bokom mit der
Jlachen seite.  plazom kriechend.  p. plaza,
plaz, ploz dieflache seite.  plazem, plozem:
bič plazem. Vergl.  pelz- und  plosku,
pliska audi  nsl. pliska.
plodni 1. kr. sploh-imiuerse. splošan
non delicatus.

plosktl : — Vergl. ahd.  Hab, daher
in  plosku parasitisches  s.

pili-: p. pele holzflosse, richtig  pleč,
gen.  pici.

po : sik. paholok, niclit  pacholok. Da-
neben  wr. pacholok, pacholatlco.
pogostil: — lett.  pagasne.

polnil: klr. polonyna.

ra- : — ai.  ra bellen. Vergl.  la-,
radi : radi voird von andern mit  rodu:
rad-: neroditi, neraditi non curare verglichen.
raj : — Man vergleiche ai.  rai reichthum.
rek- : ufknouti ist 6.
remeg-: klr. auch  rymyhaty, rumy-
haty. Filr  remegaty ist  remebaty zu lesen.
res-, reh-: c.  rešeto.
l’i-: p. zdrbj, richtig  zdruj, ist aus
struj entstanden:  str ist  zdr gevoorden.

saka- : — Man vergleiche auch got.
sokjan suchen: besteht zusammengehorigkeit,
dann ist  saka entlehnt.

pol VU : ■— Uber  pahlavi vergl. Darme-
steter 1. 97.

pontl: — gr.  tovtoc. lat.  pons (plur.
gen.  pontium).

por-: vergl.  nsl. sporčetina fchlgeburt
dalm.

porajala: klr. purnaty die schafherde
im sommer nachts iceiden.

prčinu. Das wort beruht zioar niclit
auf  p er, wohl aber moglicheriveise auf dem
davon stammenden  prš.

presni en : —■ Auch im ai.  s-ti plur.
hausicesen ist das verbum  as nur durch  s
vertreten.

pro : slav.  pra und lit.  pro sind zu
ai.  pra in  pratar friih morgens, gr. npm
zu stellen.  nsl. pravo & filr  govorica. Man
fiige hinzu tilrk.  pravdža, pravdže voahr-
heit aus  pravica, nicht aus p.  pravedzie.
Slav.  ica ivird tilrk.  idža, dža: das dem
tilrk. fehlende  c ivird durch  dž oder a ersetzt.
pucii: nsl. pucka guacksalberin.
putll: — a im ai.  pat scheint in  u
iibergegangen zu sein: es wird jedoch  pet als
W. angesetzt. Wenn dies richtig, so wird
pit zu schreiben sein: zu  pet iciirden  klr.
pota, r. potka stimmen.

ronk- : asi. poraku. durus.  on nicht
ganz sicher. Mit  porolcs tadel besteht kein
zusammenhang.
ru- : os. ru6.
rudio: klr. ruchlo.
rti-: b. rovi.k, nicht  rovek.
rtižl : sik. rež, gen.  rži zweisilbig.

rytti : č.  ryt, rft isatis tinetoria waid.
Vergl.  uretu, vejtu.

samti : — Vergl. zend.  hama derselbe,
gleich , dessen  a dem slav.  a entspricht.  nsl.
sam ojača, ofrava inicohnerin, im osten.

se

432

vitu.-

se : audi im asi. sckeint  se verstarkende
bedeutung zu liaben:  jako se. jakože se.
Es gehort zu  sju.

sel men: lit.  šalmo, nicht  šalma.
skoru : lit.  šarnus schnell: man vergl.
slav.  skok- mit lit.  šokti springen.  skarei
plotzlich ist entlehnt.

skrelja: s. krelje plur. jischohren.  —
Vergl. lit.  sparnas fliigel eines vogels, floss-
feder eines fisches. Vergl.  čerljuštl.

skyp*-: nsl. skipek knopper, gall-
apfel am jungen kelche der eichel (in der
garberei verwendet), im osten; sonst audi
vuk, eig. lupus. Vergl.  kyp-.

S lega, : asi. pitičica presleživa ist
dunhel.

slop- *: nsl. poslopje gebaude, palast.
Vergl. ar.  oslop r i> priigel.  oslopie, žerdi,
dubte, pakete; oslopy.

slovčnillU. Man merke tilrk.  isklavun
Slave neben it.  schiavone, fz.  esclavon;
ferners  saklab, s§klab Slave,  sakalibet
Slavenvolk.

štiru 3. kr. šcir. — tilrk.  ištir.

uretu : rytu n. ist zu streichen.

velenca: — tilrk.  velenče, velense
flanelldecke. ngr. $i\s.'n’C,a,  (Seksvtja.

Ter- 2.: klr. oborka, obranka ge-
horen zu  ber-.

Tez- : got.  vigan, nicht  wigan.

sluga : das  g soli zur wurzel gehoren,
ein suffix  ga gebe es nicht. Man beruft
sich auf lit.  paslauginti einem eine arbeit
abnehmen, ihn ersetzen: dieses ivird jedodi
ivohl slav. ursprungs sein.

smuk- : nsl. smuka das dahingleiten.
splata (man enoartet  spljata) ist nur
aus einem it.  spiatta fUr  piatta, fz.  plate,
nhd.  platte, platte wasserfahrzeug mit plattem
boden erkldrbar:  s in  spiatta ist ein audi
sonst auftretender vorschub. Auf s.  splata
beruht tilrk.  isplata, ispilata.

steg'- : nsl. stoglja, ivahrscheinlich

*ST>tagva, stogljaj sindioie klr. n&siah. unter
teng- zu stellen. Dasselbe gilt wohl auch
von b.  stegna, stegam.

stiza : zu diesem voorte stellt man r.  zgi
in  dlja togo slepoj plačete, čto i zgi ne
vidite. Daher  sttga.

suka : man fiige liinzu lit.  šuva hund.
sup-: nsl. sep schlag im iveingarten,
eig. damm.

Sik- : kr. sicati ist nicht sicher be-
glaubigt.

Titu: andere leiten  svantovit von  sventu
(sveti) ah:  svantovit verhalte sich zu  sv§te
wie s.  mladovit zu  mlad; svantovit be-
deute etwa  „heilinc“

abredije

433

aza

I n d e x.

Der Index enthalt jene worter, die nicht als sehlagvvorter auftreten, vvenn deren auffindung mit
irgend welcher schwierigkeit verbunden ist.

Buchstabenfolge.

aaabcč6dd'ee6efghchijkllmnhii

o6oprrrsššttuuvwzžz'byb

A.

abredije asi.  breda
aciganim. asi.  ciganinti
acz p.  aste
ač 5.  a

agres nsl.  agresttt

agrus r b r.  agrestii

ahar s.  acliurii

abxr b.  achuru

ait polah,  i 3

ajer s.  airtt

ajgir s. ajguru

aklo nsl.  ochll

ako nsl.  jtt

albo p.  a

aloa asi.  alka-

alčbba asi.  alka-

aldomaš nsl.  aldovu

almara <5. armara

almoštvo n.sl.  almužbno

ačrtmijiiT) asi.  on 1
ada asi.  onda
adokt asi.  on 1
aglx asi.  onglii
aglb asl.^m gll
agriivh asi.  ongrii 1
ahati asi.  on 2

altym> r.  altunu
altdija asi.  oldija
aktkati asi.  lak-
aktnija asi.  alni
aki.nb asi.  alni. lani
ambryla Idr.  omrela
ampak nsl.  opaku
andbl č.  anugelu
andrkva nsl.  rudiiky
anebo c. ne 1
aniol p.  anugelu
anisi> r.  anasonu
aniž s.  anasonu
antalek p.  anutalii
apatb as.  aviiva
ar nsl.  jti
arba r.  araba
arbelo nsl.  arburu
arbun s.  arburu

4 -

akotb asi.  onktt
apoly asi.  on 1
arod r b asi.  on 1 rodu 1
asbnica asi.  onsu
asobica asi.  on 1
asobt asi.  on 1
asa> asi.  onsu

arbuzi) r. karpuzu
argamaka. r.  rumaku
armasam b.  aravona
armen nsl.  romanu
arok Idr.  j ar uku
as č. a

asimb r.  jasinii
ask r b r.  jaskii
aspone č. nš
ašč /dr.  ašte
ataman Idr.  ketinanii
atava r.  otava
aukb r.  agulu
avatt asi.  aviiva
aviti asi.  jave
avta s.  apta
aza c. go

atkb asi.  ontlu
atroba asi.  on 1
atrb asi.  on 1
atrbjade asi.  on 1
atrbnb asi.  on 1
ataka. asi.  on 1
gza asi.  enz-

28

bavolna

baba-jaha 434

baba-jaba ivr.  baba
babici b.  baba
babičesuvam b.  baba
babinec č. baba
babla6 p.  babra-
babzno wr.  baba
baca p.  bačl
bacati s.  bod-
baczyč p.  bači-
bač s.  bači 1
bačilo b.  bačl 1
bačio as.  bacili
bačyty klr.  bači-
bačva kr.  bučiva
bač os.  ba¬
hač sie p.  boja-
bačenik nsl.  bašta
bačon os.  botijanu
badanj kr.  buduni
badar s.  bud- 1
badnjak s.  bud- 1
badnji dan s.  bud- 1
bagori) r.  baguru
bagriti asi.  bagrti
bagum. r.  bagno
bah s.  bttcliii 1 buchii 2
baha Idr.  bag-
babat s.  buchiitu
bahati nsl.  ba-
bahča s. b.  bakča
bahno 5. os.  bagno
bahnouti 6.  bag-
babnuti s.  biick-
bahor Idr.  bagru, baguru
baboriti nsl.  ba-
bahtati s. btichiitu
bachars r.  ba-
bacbily wr.  bašmaku
bachmači wr.  bašmaku
bachoriti č.  ba-
bacliorka č.  ba-
bachroma r.  machrama
bachtaš se ns.  ba¬
haj klr.  ba-

B.

baja 6.  ba-
bajačka b.  ba-
bajalica s.  ba-
bajati asi.  ba¬
haj ilka b.  ba-
bajilo nsl.  ba-
bajiti s.  baji-
bajukatb r.  ba-
bajvol klr.  byvolu
bakat s.  biicbutu
bakier p.  bakiirii
bakša r.  bakča
bakvica s. biičiva
bal wr.  ba-
balabol’ka klr.  bolboll
balakaty klr.  ba-
balamucič p.  balamutii
balazč ivr.  bolgil
baloh klr.  balega
balabola r.  bolboli-
balatin s.  bolto
bale s. bala
balij asi.  ba-
baltija b.  balta
balusati nsl.  ba-
bamaha klr.  pamuku
bambak wr.  pamukti
bamž os.  papeži
bana klr.  banova-
bandižati kr.  bantiža-
bdnč č.  banja
bantiti kr.  bantiža-
bar s.  buril
bar b.  bare
barakan klr.  barcbatu
baraš ns.  bor-
barba os.  barva
barczyč p.  berkii
barč p.  bertt
bardo p.  berdo
bardzo p.  berzu
bardysz p.  berdyši
bargiel p.  liergult
bari s.  bare

baril nsl.  barilo
bari ti, r.  by-
barjak s.  bajrakii
bark p.  berkii
barkan klr.  parkanil
barki klr.  berkii
barlog p.  berlogii
barma os.  barvena
barsuk/i, r.  barsiikti
barszčz p.  beršti
baršč ivr.  beršti
bar ta p.  bordy
bartnik p.  berti
barwena p.  barvena
barwinek p.  barviniiku
barz klr.  berzii
barzy p.  berzii
barzyj ivr.  berzii
baryla p.  barilo
baryn klr.  bolj arin ii
bafina 5.  bara
basitt r.  ba-
basma s.  ba-
basnt asi.  ba-
bastramy p.  pastriima
bastrja ivr.  bajstrukii
baš s.  buchii 2
bašča s. b.  bakča
baština nsl.  bašta
batčina wr.  bašta
b&ti č. ba-
bati se S.  boja-
batja r.  bašta
batoh č.  batogu
batriti kr. s.  bogatyri
batvo kr.  by-
batko klr.  bašta
baven b.  by-
bavidlo wr.  by-
b a vila wr.  by-
baviti asi.  by-
bavja b.  by-
bavlma os.  bavliina
bavolna klr. wr.  bavliina

bavuna

bavuna kr.  bavluna
bavyty Idr.  by-
bawelna p.  bavluna
bawič p.  by-
bawol p.  byvolti
baz s.  biizti
bazag s.  biizii
bazen Č. boja-
bazdjeti s.  plzd-
bazylik p.  bosillkii
bažac ter.  bag-
bažan os.  bažantu
baždar b.  bačl 2
bažilek nsl.  bažull
babel p.  bombuli
babi>n r i> asi.  bomblnii
baczyc p.  bonka-
bada asi.  by-
bak p.  bonka-
bakac p.  bonka-
b&z polah,  buzu
bdela b.  bučela
bdenj nsl.  buduni
bdeti, r.  bild- 1
bdlti e. bild- 1
bdžola Idr.  bučela
beber nsl.  bebru
beczwa p.  bučiva
bečeti c.  belta-
bečka s.  č. bučiva
bečva č. bučiva
becar s.  bekjaru
bedenj nsl.  buduni
bedlivy č. biid- 1
bednaf č. buduni
bejny ns.  buj
beketati nsl.  beka-
bekrenb r.  bakuru
belena klr.  belnu
belega klr.  balega
belena r.  belnu
belenzuka s.  bileziku
belha kr.  blucha
bemitky 6.  benetki
bendiba nsl.  bendima
ber nsl.  buril
ber S.  buril
berač s.  ber-

435

berak s.  beriikii
beran S.  baranii
berba s.  ber-
berci tor.  ber-
berdeš klr.  berdyši
berečy klr.  berg-
berečb r.  berg-
berega, r.  bergii
bereh klr.  bergii
bereka klr.  berkynja
beremja r.  ber-
beremo wr.  ber-
beresbreki, r.  berskletii
berescen tor.  berstii
beresdrent r.  berskletii
beresklet klr.  berskletii
berest klr.  berstii
bereza klr. wr. r.  berza
bereža klr.  berdja
berežatyj r.  berg-
berežs r.  berg-
berglezi, r.  bergilli
berloha klr.  berlogu
berloga r.  berlogii
berne c.  ber-
bernie r.  brenije
berno wr.  brevino
berva klr.  brevino
berveno klr.  brevino
bervinok klr.  barviniiku
bervno r.  brevino
besaga nsl.  bisaga
beseda č. r.  beseda
besek nsl..  besiiku
besjeda s.  beseda
beskid p.  beskydy
bestiluk s.  bestvi-
bestwi6 p.  bestvi-
beszkid p.  beslcydy
bešika s.  bešikii
bešciad p.  beskydy
bešida klr.  beseda
betelia klr.  betegii
betvo nsl.  by-
bez nsl. ns.  biizii
beza wr.  biizii
bezdobi, asi.  doba
bezerman p.  musullraaninii

bičovje

bezg nsl.  biizu
bezgati tisi.  btizyku
bezjan nsl.  bažantu
bezrnem. r.  batmanii
bezmian p.  batmanii
bezmin klr.  batmanii
bezpeka klr.  pek-
bezrot klr.  rfltii
bezviče klr.  veku
beben p.  bombinu
bede p.  by-
beda asi. b.  bidč-
bedja b.  bide-
bčdbba as.  bide-
bčgač b.  begii
beglyj r.  bčgii
beguni, asi.  begu
beh r i, asi.  by-
beje asi.  by-
beloblova wr.  belil
bela r.  belil
belasy č. belil
belesovatyj r.  belil
belest b.  belil
belka r.  belil
belrnan nsl.  betu
belmo c.  belil
belobrysyj r.  brtivl
beloplekij r.  pletje
belti.k b.  belu
beluga r.  belii
beluzlivi, asi.  belil
betičugii asi.  bileziku
beli, r.  belil
belbcb asi.  belil
belbčij asi.  belil
belsmo asi. r.  belil
bes nsl.  bčsii
bčsilo b.  vis-
bčstvo asi.  begu
bežati asi.  bčgii
bliaty klr.  gilb-
biada p.  bide-
bibic sik.  bibicl
bibor os.  bebru
bičalje s.  bi-
bičje nsl.  biči
bičovie nsl.  biči
‘ 28 *

bičva

bičva kr.  bečiva

bičy Idr.  begu

bičt asi.  bi-

biče s.  by-

bida Idr.  bide-

bida d.  bidč-

bidlo č.  bi-

bidmo os.  bi-

biec p.  begu

bieda p.  bide-

bielun p.  belnu

bierač p.  ber-

biernia p.  ber-

bierwiono p.  brevino

bierzmo p.  brevino

bierzmowač p.  bernia-

bierzwiono p.  brevino

bies p.  besu

biesaga p.  bisaga

biesiada p.  beseda

bihanka Iclr.  begi!

bihavka idr.  begu

bihlyj idr.  begu

bijai' -  ns.  bi-

bijeda s.  bide-

bijel s.  belu

biješ s.  bčsii

bijest s.  besu

bilodupeč klr.  dup-

bistranga nsl.  pis-

bisurman p.  musulimaninti

bišterna kr.  čatiirnja

bjebr os.  bebru

bječva s.  bočiva

bjedro os.  bedro

bjely os.  belil

bjelasati s.  belil

bjelizn ns.  belil

bjerc os.  biritjii

bjeric ns.  biritjii

bjermovae os.  berma-

bjefna os.  ber-

bjetnar os.  biidiini

bjez os.  bezu

bik nsl. b. s.  bykii

bilka klr.  belu

bilun klr.  belnu

bile b.  by-

436

bilig kr.  belegii
biljarin b.  by-
biljeg s.  belegii
biljka s.  by-
bilo asi. nsl. b.  bi¬
blij č. belti
bil klr.  belil
bilmo idr.  belil
biočug s.  bilezikti
biodro p.  bedro
bir nsl. s. klr.  biru
birač b.  ber-
birati asi.  ber-
birčij r.  birii
birič nsl.  biritjii
birija b.  birii
birištb asi.  biritjii
birka r. ber-
biršag nsl.  birii
biruvaty klr.  birova-
bir-LČij asi.  birii
birič č. biritjii
birmovati £.  berma-
bis klr.  bčsii
biser nsl. b. s. ač.  biseru
bisjurki wr.  biseru
biskati nsl.  iska-
biskop os.  biskupu
bisro asi.  biseru
bisra asi.  biseru
bistar s. bystrii
bister nsl.  bystrii
bistertna asi.  bistertna
bistrent asi.  biseru
biškup ns.  biskupii
bitec č. bi-
bitisati s.  bitisa-
bitka s.  bi-
bitufik S.  bitova-
bitva nsl.  bi-
bitva s.  pesa
bitvo nsl.  by-
bivo s.  byvolii
bivol nsl. b.  byvolii
bivblivi) asi.  bi-
bizgavka nsl.  bezgavka
bjechar os.  pecbarii
blagač p.  bolgii

blak

blahaty klr.  bolgii
blabij wr.  blagu
blaliosč p.  blagi!
blahovač os.  bolgii
blahyj klr.  bolgii
blakitnyj wr.  blankytti
blakyf klr.  blankytii
blana klr.  bolna 1
blanar klr.  bolna 1
blazen p.  blazni!
blazn os.  blazni!
blad p.  blend-
blakač p.  blonka-
blejaty klr.  ble-
bleknuty klr.  blekii
blekit p.  blankytii
blocko os.  delb-
blodko ns.  delb-
blogi p.  bolgii
blocha klr. r.  bliicba
blon wr.  bolna 1
blona p.  bolna 1
blonie p.  bolna 2
blona klr.  bolna 2
bloiik os.  bolna 2
bloščyča klr.  bloška, plosk
bloto p. os.  bolto
blud os.  blend-
blukač sja wr.  blonkii-
blysk p. os.  blisk-
blyska klr.  pliska
blyszczeč p.  blisk-
blyščaty klr.  blisk-
blytva klr.  bitva
blyzna klr.  blizna
blyziia idr.  blizu
biyž idr.  blizu
blabolja b.  bolboli-
blady p.  bledti
blag dan s.  bolgii
blagoj r.  blagu
blagovit kr.  bolgii
blaguvam b.  bolgii
blag r L asi.  bolgii
blagynja asi.  bolgii
blacli p.  blecbiičij
blacha p.  blecbiičij
blak p.  blekii

blana

blana nsl.  bolna 1
blana b.  bolna 2
blancovati nsl.  belnii
blanja nsl.  bolna 1
blask p.  blisk-
blato asi.  bolto
blateno asi.  bolto
blavatka r.  blavatit
blazan ns.  blaznu
blazen nsl.  blazni!
blazen c.  blaznu
blazina nsl.  bolz-
blazinja s.  bolz-
blazniti asi. nsl.  blazni!
blaznja b.  blaznu
blazni asi.  blaznu
blaznt asi. r.  blaznu
blažb r.  blagu
hladiti asi.  blend-
bladivi asi.  blend-
bladi asi.  blend-
blb 6.  belbii
blblati c. belbii
blebetati s.  belbii
blebetati s.  berbota-
bled os.  bljtt-
bledem nsl.  blend-
bledu č.  blend-
bledy os.  bledi!
bledy č. bledi!
blecba S.  bliicha
blecha č.  blechiičij
blejati s.  bld-
blek os. belnii
blek s. ble-
blekač os.  ble-
blekati asi.  ble-
bleknuti s.  ble-
bleknutb r.  blekii
blekotati asi.  ble-
blen kr.  belnii
blen c. belnu
bleptati Č.  belbii
blesk č.  blisk-
bleski r.  bllsk-
blestetb r.  blisk-
blestka r.  bllsk-
bleša os.  ploskva

437

blevatb r.  bljil-
bleda asi.  blend-
bl§db asi.  blend-
bled nsl.  bledi!
bledoj r.  bledi!
blen b.  belnii
bleska b.  blisk-
bldski asi.  blisk-
bldsik b.  blisk-
bldšti b.  blisk-
bleto b.  delb-
blcha c. bliicba
blici r. blicii
blido os.  bljudo
blijati s.  bli-
blijed s.  bledi!
blijeska s.  bllsk-
blin os.  belnii
blini asi.  mel- 1
bliscati asi.  bllsk-
bliskač wr.  bllsk-
bliskati asi.  bllsk-
blistati s.  blisk-
bliti c. bljii-
blitkav b.  bljutiikavii
blitva nsl. s.  bitva
blitva s. pesa
bliža č.  blizu
blizid wr.  blizu
blizky č.  blizu
bliznak b.  blizu
blizne s. blizu
bližnja b.  blizu
bliznict asi.  blizu
blizorukij r.  zer- 1
blizu s. p.  blizu
blizi asi.  blizu
blizi asi.  blizna
blizilci asi.  blizii
blizt asi.  blizii
bliž p.  blizii
bližati nsl.  blizii
bližika asi.  blizii
bližbnt asi.  blizii
bližniak p.  blizii
bljadt r. blend-
bljacha r.  blechiieij
bij e vati nsl.  bljii-

bluvaty

bij uda asi.  bljud-
bljudi asi.  bljudo
bljusti r.  bljud-
bljušd wr.  bljud-
bljušd klr.  bljustjii
bljušči r.  blustjii
bljušt s.  bljustjii
bljutav s.  bljutiikavii
bljuvati asi.  bljii-
bljuvotina asi.  bljii-
bljuznyda klr.  bljuzni-
blocb p.  bloltii
blona r.  bolna 1
blonte r.  bolna 2
blor s.  blavorii
bloruša s.  blavorii
blsket Č. blisk-
blšteti c. blisk-
blud p.  bljii-
blud nsl.  c. blend-
bluda p.  bljudo
bluditi nsl.  blend-
bludni s. blend-
bludnost b.  blend-
bludi r.  blend-
bluszcz p.  bljustju
bluvaš ns.  bljti-
blužnid p.  bluzni-
blvati Č.  bljii-
blwad p.  bljii-
blibolja b.  bolboli-
bligarini asi.  bulgarinu
bliba asi.  bliicha
blihorka b.  bliicba
blinuvam b.  belnii
bliska se b.  bllsk-
blisn^ti asi.  bllsk-
blisteti asi.  bllsk-
blišica asi.  bliicba
blitaja b.  belbii
blivam b.  bljti-
blivoč b.  bljii-
blyštdti c, bllsk-
blsvati asi.  bljii-
bladyj wr.  bledii
bfaknud wr.  blekii
bl'idyj klr.  bledii
bl'uvaty klr.  bljii-

bluzha

bluzna ns.  blizna
bobar s.  bebru
bobona klr.  babunu
bobri asi.  bebru
bobulc s.  bombuli
bocani r.  botijanu
bocian p.  botijanu
bocnuti s.  bod-
bocvinka wr.  botva
boč nsl.  bučiva
bočan č. botijanu
bočarb r.  bučiva
bočka klr.  bučiva
bočwina p.  botva
bod s.  bod-
bodak p.  bod-
bodalj s.  bod-
boda asi.  bod-
bodem nsl.  bod-
boderi r.  bud- 1
bodež b.  bod-
bode p.  bod-
bodil b.  bod-
bodlaki r.  bod-
bodnar klr.  btiduni
bodiia klr.  budim!
bodrite r.  bud- 1
bo dr j j klr.  bud- 1
bodu č. bod-
bodva s.  bod-
bodzer wr.  bud- 1
bodziak p.  bod-
bogajme nsl.  bogu
bogalj s.  bogu
bogati asi.  bogu
bogi ns.  bogu
bogynja asi.  bogu
boli nsl.  bochu
bohaty č. bogu
bohatyr klr. p.  bogatyri
bochen p.  bocliitnu
bochon klr.  boekimu
boj asi.  bi-
bojadisam b.  boja
bojar p.  boljarinu
boj arini r.  boljarinu
bojarzyn p.  boljarinu
bojaryn klr.  boljarinu

438

bojaryšniki r. boljarinu
bojasf klr.  boja-
bojati se asi.  boja-
bojaznB asi. r.  boja-
bojewisko p.  bi-
bojisko p. klr.  bi-
bojišče klr.  bi-
bojkij r. bi-
bojlija b.  boju
bojtdr sik.  bajta
bokan sik.  botijanu
bokar s.  bokali
boki asi.  boku
bolbotae p. belbu
boloban wr.  balabanu
bolona klr. wv.  bolna 1
bolona wr.  bolna 2
bolone klr.  bolna 2
bolonkar klr.  bolna 1
boloti klr.  bolna 1
bolybolov klr.  bole-
bolest b.  bole-
bolež b.  bole-
boledovati asi.  bole-
boleliav nsl.  bole-
bolerin b.  boljarink
bolesam b.  amboles-
boleva b.  bole-
boleznt asi.  bole-
boleždB asi.  bole-
bolgarini r.  bulgarintt
bolha nsl.  blucha
bolja s. bole-
boljačka r.  bole-
boljinak s.  bolij
bolnav b.  bole-
bologo r.  bolgu
bolona r.  bolna 1
bolonka r.  bolna 1
bolonb r.  bolna 2
bolon^e r.  bolna 2
boloto klr.  bolto
boltate r.  bolta-
boltuni r.  bolta-
bolvan nsl.  baluvanti
bolivani asi.  baliivanu
bolb asi.  bole-
botema asi.  bolij

borf

bolbstvo asi.  bolij
boltšina r.  bolij
bolbšucha r.  bolij
bombar klr.  breinburu
bombel' klr.  bombuli
bondar klr.  btiduni
bondyn r.  buduni
bor os.  buril
bora s.  ber-
bora ns.  para 2
bordk 5.  boraža
boran os. baranii
boraviti s. by-
boravja b.  by-
borba nsl.  bor-
borduni r.  berdunu
borika b.  boru
borina b.  boru
borište asi.  bor-
bork klr.  berkti
bork ns.  ornboru
borki klr.  berkti
borlo os.  berlogu
bormotate r.  belbu
bormotatb r.  berbota
boroda klr. r.  horda
borodavka klr. r.  bor d;
borona klr.  bor-
boronovoloki r.  bor-
boronyty klr.  bor-
boront r.  bor-
borošno klr.  boršino
boroty klr.  bor-
borotb r.  bor-
borovec nsl.  boril
boroviki r.  boru
borovnica nsl.  boru
borovi r.  borvii
borowiec p.  boru
borowka p. boru
borozda klr. r.  borzda
borozna wr.  borzda
borsaty klr.  bor-
borsuk p. klr.  barstikii
boršč klr. wr.  beršti
bortent r.  bertl
bortb r.  bertl
bort klr.  bertl

boruvka

boruvka S.  bork
borzo tor.  berztt
borzy os.  berzu
borzyj r.  berzu
bori r.  ber-
bon asi.  bor-
bory Idr.  ber-
borykaty š Idr.  bor-
bortba asi. r.  bor-
bortct asi.  bor-
bosilek b.  bosiliku
bosiljak s.  bosiliku
boška b.  boza-
bošon ns.  botijanu
bota s.  bolta
botaly r. botu
bote nsl.  botu
boter nsl.  kumotru
botovb r.  botva
botuš b.  botu
botvyna Idr.  botva
botwieč p.  botvč-
botwina p.  botva
botu r.  batu
botity klr.  bote-
boubel č.  bombull
bouda S.  buda
boule 6.  bulja
boufiti č. buri-
bou?ivy č. buri-
boz os.  buzu
bozaja b.  boza-
bozi r.  buzu
božba klr. r.  bogu
božič nsl.  bogu
božiljlia nsl.  bosiliku
božitL r.  bogu
božjak b.  bogu
boben nsl.  bombinu
bobr klr.  bebrti
bodem nsl.  by-
bokmaty ša klr.  bogu
boj klr.  boja-
bdk klr.  boku
brac s§ kaš.  bor-
bračinb asi.  bračina
brada asi.  borda
bradavica b.  borda

439

bradel nsl.  bordy
bradlja nsl.  bordy
bradva b.  bordy
brady asi.  bordy
bradyf č. borda
brageše kr.  bračina
brak č. borgu
braka p. braga
brack os. ns.  braku
braja p.  braga
brak sik.  berlcynja
braki r.  bračina
braklen klr.  braklenu
brakowač p.  braki!
brama p.  bor-
brama os.  pramu
brana nsl. s. p.  bor-
brdna 5.  bor-
branč č.  bor-
branice S.  bolna 1
branič tur.  bor-
braniti asi. s.  bor-
branovlaki kr.  bor-
branb r.  ber-
branb r.  bor-
bran S.  bor-
bran klr.  bor-
brašančevo s.  boršlno
brašbno asi.  boršlno
brati asi.  bor-
brati asi.  ber-
bratučedi asi.  čendo
brati asi.  bratru
brav nsl.  borvii
bravi asi.  borvii
brazda asi.  borzda
bražniki r.  braga
brblati S.  belbu
brbljati s.  berbota-
brboljiti s.  berbota-
brbotati nsl.  berbota-
brbrati Č.  belbu
brcnoti nsl.  berc-
brčje pero s.  berkii
brdit nsl.  berdi-
brditi nsl.  berdi-
brdnuf sik.  bred-
brdo nsl.  berdo

breme

bre b. s.  more
breber nsl.  bebrii
brečati s.  brenka-
breda r.  bred-
bredem nsl.  bred-
bredja s.  berdja
brednia p.  bred-
bredzen wr.  bred-
bredzič p. wr.  bred-
bredi r.  bred-
bregeše nsl.  bračina
bregunica s.  bergu
breguše nsl.  bračina
brekinja s.  berkynja
brektati s.  brecka
brekyna sik.  berkynja
breme s.  ber-
bremja klr.  ber-
brenčatb r.  brenlca-
brenkaty klr.  brenka-
breptati S.  belbu
breskev nsl.  bersky
breskva nsl.  brosky
breskyna klr.  bcrsky
brest kr.  berstil
bretbjaniki ar.  brotu
brew p. bruvl
brez nsl.  bezti
breza tisi. s.  berza
brezdeti nsl.  brezg- 1
brezeti nsl.  brezg- 1
brezgatb r.  brezga-
brezgi r.  brezg- 1
brez^oje polah,  brezg- 1
brezhaty klr.  brezga-
krezžatb r.  brezga
brezžiti r. brezg- 1
brežatyj r.  berg-
breknsiti asi.  brenlca-
brezdati asi.  brenka-
bredna klr.  bred-
bredovka r.  bredokva
breg nsl.  bergii
brega asi.  berg-
bregi asi.  bergii
breja nsl.  berdja
brekinja b.  berkynja
breme nsl. b.  ber-

treme

breme asi.  ber-
brestalik b.  berstO
brdstiti nsl.  ners-
brest r i> asi.  berstO
brez b.  berza
breza asi.  berza
brezgi asi.  brezg- 1
brezok'i> asi.  berza
brežda asi.  berdja
brglez nsl.  bergdli
brgo s.  berzu
brh č.  borgu
brhek nsl.  brechOkO
brhel č. bergOli
briea b.  bri-
bričač b.  bri-
bricL asi.  bri-
brid wr.  bridu
brida wr.  bridu
bridek nsl.  briduku
bridjeti s.  briduku
bridost asi.  briduku
brig kr.  bergli
briga s.  brig-
brijati s.  bri-
brijeg s.  bergO
brijest s.  berstu
brina se b.  brig-
brincati nsl.  brenka-
brinkač wr.  brenka-
brinuti se s.  brig-
briska kr.  bersky
britej os.  bri-
britof nsl.  greb-
britva asi.  bri-
britvej ns.  bri-
brizgati s.  bryzga-
brižiti asi.  brig-
brižoven s.  brig-
brjačati r.  brenka-
brjakatt r.  brenka-
brjaknuc wr.  brenka-
brjakynja Jclr.  berkynja
brjančatb r.  brenka-
brjask Idr.  brezg- 1
brjazkac wr.  brenka-
brjubati nsl.  brjuchu
brjucli os. ns.  brjuchO

440

brjucho r.  brjuchu
brjuki r.  bračina
brjukva r.  bruky
brjuzžatb r.  brjuzga
brk s. Č.  berku
brkati c. berku
brlez nsl.  berli-
brleti nsl.  berli-
brljak s.  berli-
brljav s.  berli-
brlog nsl.  berlogii
brloh č. berlogO
brlok p. berli-
brlookjl č.  berli-
brn nsl.  brenije
brna6 p.  bred-
brnčeti Č. brenka-
brndati nsl.  brenka-
brn^ti nsl.  brene-
brnistra s.  bernestra
brnkati nsl.  brenka-
brn č.  brunja
brocz p. brotjO
broč Idr.  brotju
broc s.  brotju
brod os.  verdO 1.
broda p.  borda
brodacica os.  bordy
brodajca ns.  borda
brodavka p. borda
broditi asi.  bred-
brodjaga r.  bred-
brodzi6 p.  bred-
broda. asi.  bred-
brodaha klr.  bred-
brog p.  borgO
broj nsl.  broj
b roj niči b.  broj
broma p.  bor-
bron nsl.  bronza
brona p. os. ns.  bor-
bronc p.  bronza
bronec nsl.  bronza
bronid p. wr.  bor-
bronja klr.  bor-
bronja klr. r.  brunja
bront r.  brunja
bron p. wr.  bor-

brumen

broška klr.  brusti
broskev 6.  bersky
broskiew p.  bersky
broskva klr.  bersky
broskva s. kr.  brosky
brost sik.  brusti
brostb klr.  brusti
brosyty klr.  brosi-
brošma os. ns.  boršino
brošt b.  brotju
brostb asi.  brotju
brot polab.  bratru
brotan 6.  abrotica
brotijanica ar.  brotd
brouk c. bruku
brousiti c. brus-
brova klr.  bruvi
brovek 6.  borvu
brovb r.  brdvi
brozda nsl.  brOzda
brozda p. os. ns.  borzda
brozen r i> asi.  bronza
brožen os.  borgu
brožha ws. borgu
brod klr.  bred-
braci polab.  brenka-
brslen č.  brešljanu
brslen S.  berskletO
brst nsl.  brusti
brstiti s.  brOsti
bršlan nsl.  brešljanO
brslen Č.  brešljanu
bršlen nsl.  brešljanO
bršljan s.  brešljanO
brštan s.  brešljanO
brštran s.  brešljanu
bršf č.  beršti
brtiti č.  berti
brf 6.  berti
brucka wr.  bruky
bruc si§ p.  bor-
brud p. os. klr.  brudO
bruhati nsl.  brjucho
brukiew p. bruky
brukva klr.  bruky
brulja b.  bruli-
bruma os.  bruminO
brumen nsl.  bruminO

bruna

bruna č.  brunu
brunak p.  brunu
brunatun. asi.  bruntt
brundati kr.  brenka-
brunec ml.  bronza
bruno nsl.  brevino
bruny os. ns.  brunu
brus nsl. b. s. 6. p. os. ns.  brus-
brusic p.  briis-
brusklenu. r.  berskletu
bruskovyj r.  brotjtl
bruskvina v.  bersky
brusku. r. brotjii
bruslyna klr.  berskletu
bruslina 6.  brusina
brusnica r.  brusina
brusznica p.  brusina
brusu. r.  brus-
bruštyn wr.  burštynii
bruvar ns.  brovaru
bruda polah.  borda
brv nsl.  brevino
brv s.  bruvl
brva 6.  briivl
brvina s.  brevino
brvno nsl.  brevino
brz Č. berzu
brzadza p. kaš.  breda
brzana p.  moruna
brzask p.  brezg- 1
brzask p.  brezg- 2
brzazg p.  brdzg- 2
brzda nsl.  bruzda
brzdakad p.  brenka-
brzdica s.  berzti
brzeg p.  bergu
brzechad p.  brecha-
brzelj s.  bergiill
brzemie p.  ber-
brzestan p.  brešljanu
brzeszczyc si§ p.  brezg- 1
brzek p.  brenka-
brzekac p.  brenka-
brzica s. berzu
brzky č.  berztt
brzmiec p.  breme-
brznied p.  brene-
brzod p. kaš.  breda

441

brzoskiew p.  bersky
brzoskieiv p.  brosky
brz o st p.  berstu
brzoza p.  berza
brzuch p.  brjuchu
brzyd p.  bridu
brzytwa p.  bri-
bruborja b.  belbtt
bn.čka b.  berka-
bru.čtbu> asi.  berka-
bru.čbku asi.  berka-
bru>do asi.  berdo
brtdokva asi.  bredokva
brxduni r.  berdunu
brxgo b.  berzu
brakam b.  berka-
bralogx asi.  berlogu
brambur b.  brembttrtt
brumča b.  brenka-
branda b.  brenka-
branestra asi.  bernestra
branije asi.  brenije
branja asi.  brunja
branka b.  burma
braselx asi.  bruselil
bn.snae b.  brus-
brasnati asi.  brus-
brusnja b.  brils-
bruša b.  brus-
brašljanu asi.  brešljantt
braveno asi.  brtivl
bruvi b.  briivi
bruvu asi.  bruvl
bruvtno asi.  brevino
braz b.  berzu
brazati asi.  berzii
brazda asi.  bruzda
brazeja asi.  berzti
bruzij b.  berzti
brazina b.  berzu
bri.zu asi.  berzii
bražaj asi.  berzu
bryd klr.  bridii
brylavy č.  berli-
bryl' klr.  brili
bryndža klr.  bryndza
brynza č.  bryndza
brysati asi.  brtts-

budija

bryskac wr.  bryzga-
bryskaty klr.  bryzga-
brytkyj Idr.  bridiiku
brečtan Č.  brešljanu
bred c. bred-
bfedu č.  bred-
bfeh č.  bergu
brek c. berkynja
breme S.  ber-
bresk č.  brezg- 1
bresk c. brezg- 2
breskev č. bersky
bfevno č.  brevino
brezi č.  berdja
brežditi 6.  brdzg- 1
bfid č. bridii
bfidky č.  bridii
bricb č.  brjuchu
brindeti č.  brenka-
bfitky č.  bridiiku
britva c. bri-
briza č.  berza
bremje ns.  ber-
bremjo os.  ber-
braza ns.  berza
bdeska os.  bersky
breza os. berza
brog ns.  bergu
broh os.  bergu
bubanj s.  bomblnii
bubati nsl.  bomblnii
buben c. bomblntt
bubent r. bomblnii
bublina č.  bombtill
bubnid wr.  bomblnii
bubon os. ns.  bomblnii
bubrek b. s.  bubregu
bubreki nsl.  bubregii
bubrig kr.  bubrdgii
bucid sie p.  buti-
bučati asi.  buka
bučeni. r.  buka
budeti c.  buka
bučina č. buky
bucan wr.  botijanu
budac s. budlcl
budden klr.  by-
budija s.  budlcl

buditi

buditi asi.  bud- 1
budja b.  bud- 1
budka r.  buda
budu č.  by-
buduražic wr.  bud- 1
budynek p.  buda
budzič p.  bud- 1
bugaj r.  boga
bugarin s.  bulgarinu
bugori r.  gora
bugi asi.  bugti
buha s.  bliicba
buhaj klr. p.  bugaj
bulial b.  bucha- 2
bucheii Č. bochiinu
bujač p.  buj
buj alti asi.  buj
bujati asi.  buj
bujen b.  buj
bujholova Mr.  buj
bujica ml.  buj
bujlo klr.  byvolti
bujnyj klr. r.  buj
bujurdisam b.  bujur-
bujvoli r. byvolu
bujvrol p.  byvolu
buk s.  buka
buk b.  buky
bukavac s.  buka
bukev nsl.  btiky
bukiew p.  buky
buklerz p.  buklerl
buknuti s.  buka
bukva asi. klr.  buky
bukvan asi.  buky
bukvica s.  buky
bukvice č.  bulcy
bula p.  bulja
buklyf wr.  boldyri
bulka klr.  bulja
burnaha klr.  pamuku
bumbar s.  brembilru
bumbrek nsl.  bubregii
bun s.  belnu
buna s.  buntu
buncati s.  belnu
bunčatb r.  buka
buniti s.  buntu

442

bunt p.  buntu
buntovnik s.  buntu
buntuvam b.  buntu
bura b. s.  burja
buravlb r. buravu
burčaty klr.  burka
buren b.  burijanti
burian sik.  burijanu
buric wr.  buri-
burjan klr.  burijanu
buruskleni r.  berskletu
burza p.  burja
burzan p.  burijanu
burzy6 p.  buri-
buryty klr.  buri-
bufič č.  buri-
busekb r.  busu 3
buselb r.  busu 3
busen s.  busu 2
buslcati se nsl.  blisk-
busloman kr.  musulimaninu
busovje kr.  busu 1
busovir klr.  musulimaninu
busromanini. as.  inusullraa-
ninu

busurmant r.  musulimaninu

bušiti č.  bucha- 1

bušlcej os.  pušlka

bušnica b.  bucha- 1

bušok klr.  busu 3

butam b.  buti-

butara nsl.  butora

butetb r.  bote-

butori r.  butora

buvol os.  byvolu

buzdohan s.  bozdugantt

buzina r.  buzii

buzovir klr.  musulimaninu

buživok klr.  boza-

bužolt klr.  busu 3

biikv&i polah.  buky

biifan polah,  botijanu

bzdetb r.  pizd-

bzdura p.  pizd-

bzdzo klr.  plzd-

bzed č.  plzd-

bzditi S.  pizd-

b z drag p.  pls-

byl

bzd'ity klr.  plzd-
bzikati č. buzika-
bziti c. buzika-
bzovy S.  buzu
bzyki r.  buzyku
bzyna klr.  buzii
bžuk klr.  biizika-
bždzič p.  plzd-
bibati asi.  buba-
biblja b.  berbota-
bibržg b.  bubregii
bibir b.  bebrti
biča b.  bonlta-
bičela asi.  biičela
bičva b.  bučiva
bicbva asi.  bučiva
bida b.  by-
bidčti asi.  biid- 1
bidneja b.  biid- 1
bidnik b.  biid- 1
bidn asi.  biid- 1
bidvit b.  by-
bih b.  biichti 1
bibi asi.  biichii 2
bikima asi.  biichii 2
bihimii asi.  biichii 2
bihiti asi.  buchutti
bikel b.  bučiva
biki asi.  biikti
biri asi.  biirii
bišb asi.  biichii 2
bitarb asi.  butari
biz b.  biizii
biždri asi.  biid- 1
byč klr.  bi-
bydati asi.  biid- 1
bydlica ns.  by-
bydlič p.  by~
bydlis ns.  by-
bydlo p. os. wr.  by-
bydlo č.  by-
bydžkavka klr.  biizyku
bydž6vka klr.  biizyku
byk p. os. ns. klr.  byku
byk 6.  bykii
bylo klr.  bi-
bylynka klr.  by-
byl S.  by-

byle

byle p.  by-
bylica p.  by-
bylina r.  by-
bylb asi. r.  by-
byb asi.  boljarinu
byr Idr.  biru
byrčyj Idr.  biru

caditb r.  cčdi-
cadzi6 p.  cedi-
cagelbnja r.  cigulu
caist polah,  čistil
cakara s.  cuktiru
čakaš ns.  čaka-
calkom tor.  celil
calowač p.  celil
caly p.  celil
calda c.  calta
calec p.  celil
cdp č.  capi!
caplja r.  čaplja
capla klr.  čaplja
capun s.  capa 3
car h. s.  cesar!
čara klr.  carina
carevica h.  cesar!
carkrad č.  cesar!
Carigrad s.  cesar!
carny ns.  černil 1
carobrad č.  cesar!
carština h.  cesar!
cart ns.  čertii
caruvam b.  cesar!
caryna klr,  carina
cart r.  cesar!
cas ns.  času
casars b.  cesar!
caza ns.  čadii
cabr p.  čombrii
cabr p.  cimeru
cažki p.  congy
c&rkiiv polah.  cerky
cš,rveny polah,  čermi
c&te polah.  č!t-
cebarb r.  člbrii

443

byrva klr.  britvi
byryč klr.  biritjii
byser klr.  biseru
bystrina asi.  bystru
byš§ asi.  by-
byt č. klr.  by-
bytelny 6.  by-

c.

čeber klr.  člbrii
cebnoti nsl.  ceb-
cebru. ar.  člbrii
čebula p.  cebulja
cec S.  cica
cecati tisi.  siis-
cecki nsl.  cica
cediti č.  cedi-
cedla os.  cedulja
cedule č. cedulja
cedulka r.  cedulja
cedzič p.  cedi-
cegla p.  cigiilii
celila klr. wr.  cigiilu
cecb ns.  čechii
cejžiš ns.  cčdi-
cekač wr.  tek-
ceket nsl.  clk-
ceknouti č. clk-
cektati S.  sktlk-
cel p.  čili
cela polah,  biičela
cele p.  čelu
cele wr.  telent
celina č. celil
celiv s.  celil
celowač p.  čili
celovati c. celil
cely ns.  celil
cely č.  celil
celeust polah,  čeljusti
cembry p.  cembra
cemenžič wr.  temeng-
cemper nsl.  cemperil
cena 6. p.  cena
cep č.  skep-
cepeliš nsl.  cipela

cediti

bytšy ns.  bystrii
byt r t r.  by-
byvati asi.  by-
byzy r.  buzykii
btbri asi.  bebrii

cepin nsl.  capa 3
ceplyj wr.  tep 2
cer nsl. h. s. S.  ceru
cerci wr.  ter-
cerebič wr.  terbii 1
cerekiew p.  cerky
ceriti s.  sker-
cerkev kas.  cerky
cerki kas.  cerky
cerkiew p.  cerky
cerkov klr.  cerky
cerkovb r.  cerky
cerkvjej ns.  cerky
cerlo wr.  ter-
cerv ns.  čermi
ceru. asi.  ceru
ceriti Č.  sker-
cesar kr.  cčsar!
cesarz p.  cesar!
cesaš ns.  čes-
cesč ns.  člt-
ceslina ns.  čes-
cesty ns.  čenstil
cet klr.  člt-
ceta č. centa
četno p.  člt-
cetvar klr.  cetvarii
cetyna p.  četina
cev 5.  cev!
ceva ns.  cev!
cew p.  cevi
čebra p.  cembra
cegi p.  congy
četa asi.  centa
cetka p.  centa
ce asi.  kil 1
cediti asi.  cedi-

cedite

cedite r.  cedi-
cedja b.  cedi-
cčgla. asi.  sceg-
ceja nsl.  cedi-
cel nsl.  čelu
celina b.  celil
celiti asi.  celil
celizna asi. r.  čelu
celovati asi.  celil
celo vata r.  celil
celovx asi.  cčlii
celima b.  celil
celuvam b.  celil
celuvka b.  čelu
celi) asi.  celil
celyj r.  celil
celyvati asi.  celil
cčlyv r b asi.  celil
četa r.  čili
celbba asi.  celil
cemič wr.  tem-
cbp nsl.  skep-
cepenete r. skep-
cepern. asi.  skep-
cepiti asi.  skep-
cepitb r.  skep-
cepja b.  skep-
ceriti nsl.  sker-
ccrkev nsl.  cerky
cesar nsl.  cesar!
cesariti asi.  cesari
cesarb asi.  cesari
cestiti asi.  čistil
cesta asi.  cetja
cev nsl.  cevi
cčva b.  cevi
cčvka r.  cčvl
cevb asi.  cevi
cežt r.  cedi-
cialo p.  telos
ciasto p.  testo
ciiič p.  ten-
ciag p.  teng-
ci^gly p.  teng-
ciagnač p.  teng-
ciaža p.  teng-
ciba nsl.  cip-
cibr č. čombrit

444

cibule č. cebulja
cic ns.  cica
cicam b.  cica
cicati 6.  sus-
cičati nsl.  cik- 1
cieciorka p.  kichra
ciek p.  tek- 1
cieke p.  tek- 1
ciele p.  telent
ciemierzyca p.  čemerl
ciemie p.  tčmen
ciemiežyč p.  temeng-
cien p.  steni
cienki p.  ten- 2
cieply p.  tep- 2
cierlica p.  ter-
ciern p.  terni!
cierpieč p.  terp- 2
cierpnieč p.  terp- 1
cierzeniec p.  čeren-
ciesač p.  tes-
cieszyc p.  tichu
ciesč p.  tisti
cietrzeiv p.  tetervl
cieciwa p.  tentiva
ciega p.  teng-
ciežki p.  teng-
cigan nsl.  ciganinil
cigan č. ciganinil
ciganisati s.  ciganinil
ciganiti s.  ciganinil
cigel nsl.  cigulii
cigelb r.  cigtilii
cigla s.  cigtilii
cigli s.  sceg-
cignanc Icaš.  teng-
cigular b.  cigulka
cihla 6.  cigtilii
cichmen ivr.  tichti
cichy p.  tichti
ciječ s.  cetja
cijediti s.  cedi-
cijel s.  cčlil
cijena s.  cena
cijeniti s.  cena
cijep s.  skep-
cijepati s.  skep-
cijev s.  cevi

clona

cik s. cik- 1
cikan č. ciganinu
cikati nsl.  cik- 2
cikna b.  cik- 1
ciknoti nsl.  cik- 2
ciknuti s.  cik- 1
ciknuti s.  cik- 1
cil kr.  celil
cil S.  čili
cilina kr.  celil
cilj nsl. s.  čili
čimer nsl. s.  cimerii
cimeti nsl.  cima
cimiter kr.  kumitira
cin nsl.  cinii
cinač wr.  ten-
cintor nsl.  kumitira
ciotka p.  teta
cipalina kr.  skep-
cipalj kr.  cipela
cipeliš nsl.  cipela
ciriti kr.  sker-
cirlcev nsl.  cerky
cirkev c. cerky
cirkovb asi.  cerky
cis p.  tisti
cisar S.  cesari
cisiac p.  tysonšta
ciskač p.  tislc-
cititi č. tjut-
citvar b.  cetvarti
ciurknač p.  curti
cizati nsl.  siis-
cizi 6.  tjudjti
cizrna c.  kicbra
cižba p.  tisk-
cjepanica s.  skep-
cka s.  duska
okati č.  clk-
ckliwy p.  ttisk-
cklo s.  stiklo
ckny p.  ttisk-
ckvrna kr.  skverna
clo p. os. ns. wr.  clo
cllvak polah,  človeku,
clič p.  cčlu
clojek ns.  človekii
clona č.  sloni-

clonk

clonk ns.  čelntt 1
clota c. slota
clovjelc ns.  človeku
cmentarz p.  kumitira
cmrkati nsl.  smerk- 2
cmud Č.  svend-
cneti č. tusk-
cnota c. cit-
cny p.  člt-
codit polah,  čadu
cofač p.  cofa-
cokla s.  coklja
cokor os.  cukttrtt
cokula kr.  coklja
cokule s.  coklja
cola ns.  bttčela
čoln ns.  čelnu 2
colo ns.  čelo
cop ns.  čepu
copač p.  cofa-
cosi p.  svtt
cotav s.  čot-
couditi S.  tjud-
coufati č. cofa-
coper nsl.  copttrtt
cpati č.  cipa-
crčeti S.  cerk-
creva s.  červjti
ere vij a s.  červjtt
crevu polah,  červo
creti nsl.  skver-
crijep s.  čerpu
crijevo s.  červo
crikva kr.  cerky
crip kr.  čerpu
criv polah,  červju
crivo kr.  červo
crkati nsl. 6.  cerlc-
crknoti nsl.  cerk-
crknuti s.  cerk-
crkva s.  cerky
crn s.  černtt 1
crpsti s.  čerp-
crtalo s.  čert-
Grtarnuti s.  čert-
erv s.  čermi
črva s.  čermi
erven s.  čermi

445

ertča h.  cerk-
cr'i>ka h.  cerk-
cra>kam b.  cerk-
crakitenije asi.  cerk-
cr%ky asi.  cerky
crin h.  černu 1
crej ns.  červju
cronak ns.  čern- 1
cronki ns.  černu 4
crop ns.  čerpu
croslo ns.  čert-
crovo ns.  červo
ctiti č.  čit-
etnoba c.  čit-
ctnjl č.  člt-
cubuk klr.  čibukti
cucek nsl.  kučika
cucič p.  tjut-
cud S.  tjudl
čudo p.  čudos. tjudo
cudzič p.  tjud-
cudzy p.  tjudju
cukar s.  cukuru
cuker nsl. wr.  cukuru
cukier p.  cukuru
cukor ns.  cukuru
cukr č. cukuru
cukur klr.  cukurtt
cureti nsl.  curtt
curiti kr.  curtt
cuš ns.  ču-
cuzati nsl.  cica
cuzek nsl.  cica
cval č.  cvaltt
cvek nsl.  cvektt
cvelda nsl.  svekltt
cveti. asi.  kvlt-
cvič nsl.  cik- 2
cvičati nsl.  kvilc-
cvičič wr.  cviči-
cvičiti č.  cviči-
cvik sik.  cvektt
cvileti asi.  lcvil-
cviriti nsl.  skver-
cvjak klr.  cvektt
evok 6.  cvektt
evol h.  stvoltt
cvoltt asi.  stvoltt

czemierzyca

cvrča nsl.  skver-
cvrčalc s.  skverk-
cvrčak s.  čverlca-
cvrčati s.  čverka-, kvlrk-
cvrčeti Č. skverk-
cvreti nsl.  skver-
cvrk č.  skverk-
cvrka s.  skverk-
cvrkati č.  čverka-, sverk-
cvrknoti nsl.  skverk-
cvrknuti č.  čverka-
cvrleti nsl.  skverl-
cvrlikati č. skverl-
cvrtje nsl.  skver-
cvrzati nsl.  skver-
cvn.ča h.  skverlc-
cvykla klr.  svekltt
cvyrkac tor.  skverk-
evtta asi.  kvlt-
cwal p.  cvaltt
czad p.  čadtt
czaič p.  ča-
czajka p.  čajka
czakač p.  čaka-
czamara p.  čamara
czapka p.  kapa. šapka
czapla p. os.  čaplja
czaprak p.  čapraktt
czara p.  čara 1
czarny p.  černtt 1
czarowač p.  čartt
czart p.  čertfi 2
czary p.  čartt
czas p.  časti
czasza p.  čaša
czabr p.  čombrtt
czcic p.  člt-
czcionka p.  člt-
czczy p.  tttsk-
czeczotka p.  čelc-
czecbač p.  čes-
czecliel p.  čecbltt
czechlo p.  čecbltt
czechrač p.  čes-
czekač p.  čaka-
czeladž p.  čeljadl
czelušč p.  čeljusti
czemierzyca p.  čemer!

czep

czep p.  čepici
czepiec p.  cepici. kapa
czereda p.  čerda 2
czerep p.  čerpu
czerp p.  čerp-
czerpač p.  čerp-
czerstwy p.  čerstvu
czerwony p.  čermi
czerwotocz p.  čermi
czerw p.  čermi
czeryn p.  černu 3
czesač p.  čes-
czcstovvač p.  člt-
czešč p.  čit-
czešnik p.  čaša
czešč p.  čenstl
czesty p.  čenstu
czlek p,  človeku
czlon p.  čelnii 1
czlowielt p.  človeku
czmiel p.  čimell
czolgač p.  čolga-
czoln p.  čelni! 2
czolo p.  čelo
czop p.  čepu
czosnek p.  čes-
czrzewa p.  červo
czrzoda p.  čerda 2
czstny ap.  čit-
czta p.  čl ti¬

ča kr.  ki! 1
čabar s. čibrfi
čaben. r.  čombrti
čabor wr.  čombrii
čabr č.  čombrii
čabryk klr.  čombrii
čad nsl. č. klr.  čadu
čada nsl.  čadu
čadin nsl.  čadu
čaditi s.  čadu
čadj s.  čadu
čadja s.  čadu
čado klr.  čendo
čador s.  čadiirii

446

czte p.  čit-
czub p.  čup-
czuba p.  čuba
czuč p.  ču-
czucb p.  ču-
czupryna p.  čup-
czuwač p.  ču-
czwal p.  ovalu
czwarzyč sie p.  čvara
czycbac p.  čuga
czyn p.  činu
czynič p.  činu
czyranka p.  čir-
czyrek p.  čiru
czyslo p.  člt-
czysty p.  čistil
czyszczec p.  čisti!
czytac p.  čit-
czyž p.  čižl
CT.ftj a b.  kvit-
c r sklo b.  stildo
ctrkva b.  cerky
cybla os.  cebulja
cybuch p.  čibukii
cybula p.  cebulja
cyc p. os.  cica
cyca tor.  cica
cycek p.  siis- 1
cycka Idr.  cica
cydžič os.  cedi-

'v'

C.

čadro r.  čadiirii
čadsky č. čerda 1
čad r i> asi.  čadu
čad r Br b.  čadiirii
čad' klr.  čadu
čachnuč wr.  čach-
čachnutb r.  čach-
čacbotka r.  čach-
čaj r.  ča-
čajati asi.  ča-
čajaznt asi.  ča-
čajba nsl.  kajba
čdka č.  čaka-
čakam b.  čaka-

čdra

cygel ns.  cigulii
cyhel os.  cigulii
cyhla klr.  cigulii
cygan p. os. ns.  ciganinu
cygam> r.  ciganinu
cykan klr. wr.  ciganinu
cybančuk klr.  ciganinu
cyly os. celil
cymbal p.  cimbalii
cymbaly klr.  cimbalii
cymbora klr.  sjabrfl
cymbryny klr.  cembiva
cymer klr.  cimerii
cyn os. ns.  činu
cyna p.  cinii
cyniš ns.  činu
cynowod p.  si- 1
cypka r.  cip-
cyplok r s r.  cip-
cypl'a klr.  cip-
cyrkej os.  cerky
cyrulyk Idr.  cirulikii
cyrulik p.  cirulikii
cysč ns.  čistlci
cysty ns.  čistil
cytvan> r.  cetvaru
cytwar p.  cetvaru
cyva os.  cčvl
cyž ns.  čiži
ci.sarb as. ar.  cesarl

čakšire s.  čikčiry
čalovaty klr.  čalerii
čalaren nsl.  čalerii
čaloun č. calonu
čalovati s.  čalerii
čalun kr.  calonu
čap č.  čaplja
čapci s.  capid
čapeti e. čep-
čapla klr.  čaplja
čaporci s.  čiparogii
čaprag nsl.  čapraku
čara asi.  čarii
čdra č. čara 2

čarati

čarati s. čaru
čarati c.  čara 2
čardak s.  čertogu
čaročka klr.  čara 1
čarodeicB asi.  čaru
čarodej r.  čaru
čarodejnik č. čaru
darovati asi.  čaru
čarove asi.  čaru
čarzyc kas.  čaru
eary klr. wr.  čaru
čary č. čaru
čas nsl.  času
časč os. xcr.  čensti
časitL r. časti
časni s.  člt-
čast nsl.  čit-
častka č. čensti
častyj Idr. r.  čenstii
častL r.  čensti
časf klr.  čensti
čata nsl.  četa
čatiti .s. člt-
čator s.  čadiiru
čatrnja s.  čaturnja
čatyna klr.  četina
čava s.  čavtika
čavao s.  čavultl
čavel nsl.  čavtilu
čavka s.  čavuka
čavika asi.  kava
čazbina s.  čls-
čabrs asi.  čombru
čban č. čibanu
čbana, asi.  čibanti
čber S.  čibru
čbula nsl.  cebulja
Če nsl.  ašte
čebela nsl.  bučela
čeber nsl.  čibru
čelioti) r.  čobottl
čebul nsl.  cebulja
čebula nsl.  cebulja
čebreč klr.  čombru
čebrja klr.  čerpu
Čebryk klr.  čombru
čečatka S.  ček-
Čečetka č. ček-

447

čečeti r.  ček-
čečka sik.  ček-
čeda nsl.  čerda 1
čeden nsl.  čerda 1
čediti nsl.  čerda 1
čednost nsl.  čerda 1
čedo nsl.  čendo
čeb nsl.  čecbu
čeblarin b.  čechlu
čehli asi.  čecblu
čehil b.  čechlu
čecbel č. čecblu
čechliku. r.  čecblu
če eboli) r.  čecblu
čechrati Č. čes-
čejka Č. čajka
čekati asi.  čaka-
čekaty klr.  čaka-
čela nsl.  bučela
čelbinka b.  čelo
čeled' č. čeljadi
čelesen Č. čeljusti
čelesnik nsl.  slcel- 1
čelesnikt r.  čelo
čelesno os.  čeljusti
čelesten č.  čeljusti
čelestnt asi.  čelo
čelek b.  človeku
čeleki, r.  človeku
čelesnik nsl.  čelo
čelešnjelc nsl.  čelo
čelistnik č.  čeljusti
čelist č. čeljusti
čeliti č. čelo
čeljad b. s.  čeljadi
čeljadin r L asi.  čeljadi
čeljadzin wr.  čeljadi
čeljadk asi. r.  čeljadi
čeljaž ns.  čeljadi
čeljupine kr.  čeljusti
čeljust b. s.  čeljusti
čeljusti, asi. r.  čeljusti
čelni, r.  čelnu 2
čeloveki, r.  človeku
čelbnik^ asi.  čelo
čelad' klr.  čeljadi
čelid' klr.  čeljadi
čelustnik sik.  čeljusti

čerep

čelusf klr.  čeljusti
čemer nsl.  čemer!
čemeren nsl.  čemerl
čemerica asi. r.  čemerl
čemerika nsl.  čemerl
čemeritn. asi.  čemerl
čemerL r.  čemerl
čemeri, asi.  čemerl
čemerice 6.  čemerl
čemet 1  klr.  čemerl
čemjerica os.  čemerl
čensto dsl.  čenstu
čep nsl. b. s. Č.  čepu
čep wr.  čepi
čepa nsl.  čepici
čepac s.  čepici
čepeč č. čepici
čepeči, r.  čepici
čepeč klr.  čepici
čepesti rogove b.  čepuru
čepeti nsl.  čep-
čepor b.  čepuru
čeprt asi.  čeprl
čepur s.  čepuru
čepuratt asi.  čepuru
čepurič ša tor.  čeprl
čepurije asi.  čepuru
čepuriti, sja r.  čeprl
čepurnyj wr.  čeprl
čepuryty klr.  čeprl
čepyžitb sja r.  čeprl
čepi, r.  čepi
čepeči, asi.  čepici
čep wr.  čepuru
čerdaki r.  čertogu
čereda klr. r.  čerda 2
čeredž wr.  čerda 2
čeremeha klr.  čermiicha 1
čeremica r.  čermucha 2
čeremša r.  čermucha 2
čeremucha r.  čermucha 1
čeren klr.  černii 4
čerenac s.  čeren-
čerennyj klr.  čern- 1
čerenoki. r.  čern- 2
čerem, r.  černii 3
čerem r.  černu 4
čerep klr.  čerpu

čerepač

čerepač ver.  čerp-
čerepucha idr.  čerpu
čerepi r.  čerpu
čeres idr.  čersu
čereslo Mr.  čersu
čereslo Mr.  čert-
čereslo sik.  čert-
čeresi r.  čersu
čerešča ar.  čeršta
čerešnja nsl. Mr. r.  čersja
čerešna sik.  čersja
čeretii r.  čertu 1
čerety klr.  čerp-
čerevi r.  červju
čerevik wr.  červju
čereviki r.  červjtt
čerevo klr. ivr. r.  červo
čerevyk Mr.  červjtl
čerez Mr.  kersu
čerezčun. r.  čuru
Čerčn b.  černtl 4
čereslo b.  čert-
čereša b.  čersja
čerčz nsl.  kersu
čerh a Mr. wr.  čerga 2
čerjen s.  čerenu
čerkats r.  čerk- 1
čermnyj klr. r.  čermi
čermucha č. čermuclia 1
černobyl' Mr.  černu 1
eernotalb r.  černtl 1
černyj klr.  černu 1
černyj r.  černu 1
čerot wr.  čertu 1
čerpati č.  čerp-
čerpati, r.  čerp-
čerpčij r.  čerp-
čerpyclmutb r.  čerp-
čersaty klr.  čes-
čerstadlo ns.  čert-
čerstalo ns.  čert-
čerstvy os.  čerstvu
čerstvy č.  čerstvu
čerstvyj klr. r.  čerstvu
čert č. os. klr.  čertu 2
čerta r.  čert-
čertadlo č. čert-
čertati č. čert-

448

čertežt r.  čert-
čertitb r.  čert-
čertok Mr.  čertogu
čerti. r.  čertu 2
čerty klr.  čerp-
červ S. klr.  čermi
červa r.  čermi
červec č. ter.  čermi
červeci. r. čermi
červeny č. čermi
červij b.  čermi
červb r.  čermi'
čersp h.  čerpu
čeren č. čeren-
čerislo č.  čert-
čeH os.  čermi
česač s.  čes-
česati asi.  čes-
česaty klr.  čes-
česatb r.  čes-
čescič ivr.  člt-
česč os. tor.  člt-
česen nsl.  čes-
česle S.  čes-
česlo nsl.  čes-
českb asi.  čes-
česnek nsl.  čes-
česnok klr.  čes-
česm-kT. asi.  čes-
česrati kr.  čes-
čest b.  čenstl
čestit b.  čenstl
čestitati s.  čenstl
čestitja b.  čenstl
često nsl.  čenstti
čestb r.  čit-
čest č.  čenstl
česf č. člt-
česvina s.  česmina
češi r.  čes-
čestn b.  čes-
češa b.  čes-
češljati kr.  čes-
češljuga s.  čes-
češmigovec nsl.  česmina
češmika nsl.  česmina
češplja nsl.  češpa
češuja asi. Mr. r.  čes-

činiti

čet č. četa
čet b.  člt-
četa b.  čit- ;
četati asi.  četa
četedžija s.  četa
četka b.  štet-
četki r.  čit-
četverg'b r.  četyri
četvertb r.  četyri
četvregubi) asi.  četyr
četvrrbga. asi.  četyri
čet r b r.  čit-
čevrljuga s.  skverl-
čevrtst b.  čerstvu
čezna b.  čez-
čeznati asi.  čez-
čeznuč ver.  čez-
čeznuti s.  čez-
čeznutb r.  čez-
čedo asi.  čendo
č§db asi.  čendo
česti) asi.  čenstti
č§stb asi.  čenstl
češta asi.  čenstu
čeda nsl.  čerda 2
čepe os.  čepici
čepi r.  skep-
češnja nsl.  čersja
čevelj nsl.  červju
ččvo nsl.  červo
čchnuty klr.  ktich- 1
či d.  kil- 1
čičerka nsl.  kichra
čiga s.  kečiga
čiliati č.  čuga-
čich č.  ču-
čichatb r.  lcuch- 1
čij asi.  kti 1
čikov s.  čiktl
čikuta s.  kukuta
čil s.  ki-

čilikatb r.  čirika-
čil/ č. ču-
čilyki r.  človekil
čimavica s.  kimaku
čimin nsl.  kjuminu
čin s.  činu
činiti nsl.  činu

činitb

činitb r.  činu
činja b.  činu
činž nsl.  kiniisii
čin - L asi. r.  činu
čipica b.  c-ipela
čiprem nsl.  premil
čipula s.  cebulja
čipy klr.  čepi
čir s.  čiru
čiraj nsl.  čiru
čirej b. r.  čiru
čirek 6.  čir-
čirič nsl.  šturu
čirikatb r.  čirika-
čirjak nsl.  čiru
čirjaslo r.  čert-
čirka ter. čir-
čirkatb r.  čir-
čirokn r.  čir-
čirstvyj wr.  čerstvil
čim asi.  čiru
čiry č. štirti
čislati nsl.  čit-
čislo asi.  člt-
čislo č. člt-
čisme asi.  čit-
čist nsl.  čistil
čistac s.  čistici
čisteč S.  čisticl
čistilište asi.  čistil
čistiti nsl.  čistil
čistja b.  čistil
čista asi.  čistil
čisty os.  čistil
čisty č.  čistil
čistyj r.  čistil
čistb asi.  čit-
čistbcb as/,  čistil
čiše c.  čaša
čitač os.  člt •
čitati asi. s.  čit-
čitati č. čit-
čitav b. s.  člt-
čiti s.  člt-
čiti Č. ču-
čitovat kr.  člt-
čitula s.  cedulja
čivyj r. ttisk-

449

čiž č.  cizi
čižba S.  čuga-
čižek nsl.  čiži
čižik os.  čiži
čiži. r.  čiži
čkakljati s.  skilk-
čkat se sik.  skjulc-
čknutb r.  štip-
čkvrlj s.  skverl-
člen Mr.  čelni! 1
člonk os.  čelni! 1
člonki tor.  čelntL 1
človjek os.  človčkii
član s. Č.  čelni! 1
članek nsl.  čelni! 1
člariT, asi.  čelni! 1
člen s.  černu 4
člen č.  čelnu 1
členi. r.  čelni! 1
člen nsl.  čelni! 1
členek nsl.  čelni! 1
členovbnn asi.  čern- 1
členn asi.  čelnu 1
čin sik.  čelnu 2
človek nsl.  človeku
člun č. čelnu 2
člbm. asi.  čelnu 1
čtamb asi.  čelni! 2
črnela nsl.  bučela
čmelj nsl.  c ime I t
čmelb r.  člntell
črneti nsl.  čime-
čmif Idr.  člmelf
čmjeia os.  čimell
čmrlj nsl.  člmeli
čmrlj ak nsl.  čermi
čmud č. svend-
čoba nsl.  čuba
čobanyk klr.  pas-
čobot p.  čobotii
čobot klr.  čobotii
čoclila klr.  čecblu
čolen klr. wr.  čelni! 2
čoim os.  čelnu 2
čolno klr.  čelnfl. 2
čolč os.  čelo
čolovik klr.  človeku
čoln nsl.  čelnu 2

črešnja

čomber b.  čombrii
čop os.  čepu
čoplja b.  čopli-
čopornyj r.  čeprl
čornobryvyj klr.  briivl
čornolden klr.  braklenu
čornoklyn klr.  černii 1
čorny os.  černii 1
čornyj klr.  černu 1
čort klr.  čertti 2
čorta r.  čertii 2
čotast nsl.  čot-
čotky klr.  čit-
čovjek s.  človeku
čovka klr.  čaviika
čop klr.  čepi!
čpag s.  čtpagi!
čpdr Č. čiparogil
črčati nsl.  čerk- 2
črček nsl.  čerk- 2
čreda kr.  čerda 2
čremož nsl.  čermilcha 2
čren sik.  černii 2
črenka S.  černii 4
čren r b r. černii 3
črevic sik.  červju
črevik sik.  červju
črevo sik. r.  červo
čreda asi. nsl.  čerda 2
črediti nsl.  čerda 1
črediti as/, nsl.  čerda 2
čredi. asi.  čerdii
čredbniki. asi.  čerda 2
čreljuštbnn asi.  čerljuštl
čremiga asi.  čermiga
čremn asi.  čermu
črčnovbivb asi.  čern- 1
črensa nsl.  čermilcha 1
črenn asi.  černu 4
črep nsl.  čerpii
črepati nsl.  čerp-
črepn asi.  čerpii
čresla asi.  čerslo
čresliti asi.  čersli-
čresmina asi.  cestnina
čresti asi.  čert-
čresi. asi.  kersti
črešnja nsl.  čersja
29

črešta

črešta asi.  čeršta
črešbnja asi.  čersja
eret nsl.  čer tu 1
črevelj nsl.  červju
črevij asi.  červju
črčvo asi.  červo
črez r b asi.  kersu
črid kr.  čerda 2
čriditi nsl.  čerda 1
črieda sik.  čerda 2
črij os.  červju
črišnja kr.  čersja
črmljak nsl.  čermi
črn nsl.  černu 1
črne nsl.  černu 4
čronovc os.  čern- 1
orony os.  černu 4
čroslo os.  čert-
črpati nsl.  čerp-
črstev nsl.  čerstvii
črtalo nsl.  čert-
črtati nsl.  čert-
črv nsl.  čermi
črxea b.  čerk- 2
čri>da b.  čerda 2
čridcva b.  cerky
črtmhii^ asi.  čermi
črtnt asi.  černu 1
čr%pa asi.  čerp-
čr^pja b.  čerp-
črbpbčij asi.  čerp-
črtstvi. asi.  čerstvii
črbtalo b.  čert-
čratati asi.  čert-
čriitogi) asi.  čertogu
črbvasbnt asi.  čermi
črtvemb asi.  čermi
čnvvij b.  čermi
čn>vja b.  čermi
čri>vo b.  červo
čn>vb asi.  čermi
črrbVbnu. asi.  čermi'
e reč os.  čerp-
či' - evo os.  červo
čroda os.  čerda 2
črop os.  čerptt

450

čtiti. r.  čit-
čtu č. r. čit-
čub č. čup-
čuban wr.  čup-
čubar s.  čombru
čubatyj klr.  čup-
čubka icr.  čup-
čubr č. čombru
čubr'r> r.  čombru
čubuki. r.  čibuku
čub'B r.  čup-
čuc kaš.  ču-
čučati s.  čuk-
čučeti nsl.  čuk-
čuč os. wr.  ču-
čud nsl.  tjudi
čudaka r. čudos
čudež nsl.  čudos
čudo asi.  čudos
čucbač os.  ču-
čuchatb r.  ču-
čuja b.  ču-
čujati s.  ču-
čujatb r. ču-
čukam b.  čuka-
čukotatb r.  sktik-
čukundjed s.  čukunu
čulyj ivr.  ču-
čumnata nsl.  kamnata
čun s.  čelnu 2
čupati s.  čup-
čupav s.  čup-
čuperak s.  čup-
čupja b.  čupi-
čuprum. r.  čup-
čupryna č. klr.  čup-
čuprynd’ij klr.  čup-
čurilko r.  čurilo
čuti asi.  ču-
čutiti nsl.  tjut-
čuty klr.  ču-
čutb r.  ču-
čuvadar s.  ču-
čuvar s.  ču-
čuvati s.  ču-
čuvik sik.  kvik-

čsvam.

čuvmit. asi.  ču-
čužd b.  tjudju
čuždb asi.  tjudju
čužyj klr.  tjudju
čvaneč klr.  čibanii
čvanitb r.  čvanu
čvam> asi.  čibanii
čvarrbčij asi.  čibanii
čvariti s.  skver-
čvarnyj klr.  čvara
čvirk klr.  skver-
čvj efen os.  čibrii
čvodo os.  čudos
čvor os.  čibrii
čvorak s.  skvor-
čvrčalc s.  čverka-
čvrčati nsl.  čverka
čvrst s.  čerstvii
čvrbsfrb asi.  čerstvii
č r i>b r br b.  čibrii
ČT>rdak b.  čertogu
ČT>rupka b.  čerpii
častit b.  čit-
čyhaty klr.  čuga-
čycbraty klr.  čes-
čyk klr.  čikii
čynyty klr.  činti
čyrjak klr.  čiru
čyslo klr.  čit-
čystryty klr.  čes-
čystyj klr.  čistil
čytaty klr.  čit-
čytavyj klr.  čit-
čyž klr.  čiži
čbbana, r. čibanii
čbbrb asi.  čibrii
čbna asi.  ken-
čbparog^ asi.  čiparogu
čbstiti asi.  čit-
čbstivi. asi.  čit-
čbta asi.  čit-
čbtij asi.  čit-
čbtivb asi.  čit-
čbto asi.  ku 1
čbtbcb asi.  čit-
čbvam. asi.  čibanii

čahina

delva

čahina tor.  teng-
čahnyč os. teng-
čamič ior.  tem-
čatka Mr.  centa
č&my polah,  čemu 1
čaza os.  teng-
čebe s. kjebe
čec os.  tek- 1
čeča s.  keča
čeč os.  ten 1
čela s. kelu
čelija s.  kelija
čemane s.  kjemane
čemer s. kemeru 1
čemer s.  kemerii 2
Čepič os.  tep 3
čer s. dušter
čerpič s.  kerpič!
čer os.  ter-

dabar s. bebru

dacny 6.  da-

dača nsl. r.  da-

dača s. da-

dadilja s.  dada

dados Mr.  dadosu

dagma s.  damga

daidža s.  dajica

dajič os.  davi-

dak, dake s. dakle

daklem, daklen s.  dakle

d akt o Mr.  da

dal č. dal-

dalelci. asi.  dal-

dalb r.  dal-

danga s.  damga

danie Mr.  da-

dant asi.  da-

d&ra polah,  der-

darba h.  da-

dardu nsl.  do

451

Č.

česar s.  cesar!
čežki os.  teng-
čidyty Mr.  cedi-
čilovaty Mr.  cela
čilyj Mr.  cela
čilit s. kjilitu
čip Mr.  skep-
čipolc Mr.  skep-
čisar Mr.  cčsar!
čivka Mr.  cev!
čiwun p.  tijunu
črna p.  tema
čmiel p.  člmell
čoply os.  tep- 2
čor s.  kjorava
čorda s.  koruda
čosa s.  kjose
čoše s. lij ose
čuba s. čup-

čubast s.  čup-

čud s. tj udi

čufteta s.  lijufteta

čuk s.  čuka

čuprija s. kjuprija

čura s.  korkoj

čurak s.  kurka

čuskija s.  kjuskija

čuška s.  tjuška

čutiti s.  tjut-

čwiczyč p.  cviči-

čwiek p.  čveka

čwierč p.  četyri

čwierdza p.  tverdu

čwierkac p.  sverk-

čwierknač p.  kvirli-. skverli-

čwierzyč p.  četyri

čwikla p.  svekla

čvirkaty Idr.  skverk-

D.

darežljiv nsl.  da-
darmo nsl.  da-
damač p.  der-
darnuti s.  der-
darb p.  derna 1
darunok Mr.  da-
darzki p.  derzu
daru. asi.  da-
datel č. dentla
d&ug polah,  delga 2
d&u^y polah,  delgu 1
daveča r.  dave
davi nsl.  dave
davida Mr.  davč
dawič p.  davi-
dažba h.  da-
dažda asi.  da-
daždtbogt r.  da-
dabt asi.  domba
dabrava asi.  dombu
dabrowa p.  domba

daga asi.  donga
dažyč p.  donži-

dbati č. dab-

de Mr.  de- 1
deb nsl.  vadodu
ded nsl.  dedu
dede s.  dč- 1
deglica h.  denglica
deglin nsl.  daga
degotb r.  degat!
debet c.  degutt
deliof Mr.  degutt
dech c. dach-
decheč Mr.  degutt
dejič os.  de- 2
dčka č. daga
dela ns.  dila
delbem kr.  delb-
deli s. delija
delto h.  delb-
delva b.  dely

29 *

deli.vb

deli>vb asi.  dely
denar nsl.  dinar!
denbgi r.  damga
deplo nsl.  dup-
deptati č. tup-
dera asi.  der-
derba r.  der-
deren Mr.  dernu 2
deren p.  dernu 2
derety Mr.  der-
derevnja Mr.  dervo
derevo Mr. r.  derVo
dereze nsl.  dreze
dergota r.  derg- 1
derhaty Mr.  derg- 2
deriš ns.  der-
derjuga r.  der-
dermo r. der-
dernek s.  derneku
dernutb r.  derg- 1
dernyca Mr.  der-
dert s.  dertu
dertica r.  der-
derty Mr.  der-
dert Mr.  der-
deru r. der-

dervodžubka Mr.  dervo
derzkyj Mr.  derzu
deržaty Mr.  derg-
deri> r.  der-
dere os.  dere-
deset’b asi.  desen
desiti asi.  desinu
desni s.  desna
desbn r b asi.  desinu
deševyj Mr. r.  deševii
dešter nsl.  bešteru
deta polab.  de- 2
detel nsl.  dentlu
detela nsl.  dentela
deva polab.  de- 2
deverb r.  deverl
devesili. r.  deven
devete asi.  deven
devjanosto Mr.  deven
deždž nsl.  duždl
dežela nsl.  derg- l
dežma nsl.  dižma

452

dega p. donga
detli) asi.  dentlu
dbdic Č. dedu
dek č. denku
dekan č. dekanu
delb as.  delu 2
delbmi asi.  delja
dena b.  de- 1
dera asi. nsl.  der-
derjati nsl.  dirjati
detel č. dentela
dete asi.  de- 2
detb asi.  dž- 1
detb asi.  dž- 2
deva asi.  de- 2
dibla nsl.  dipla
dibok kr.  dluboku
dijel s.  delti 1
dijete s.  dč- 2
dika 6.  denktt-
dikij r.  div-
dil č.  delil 1
dilj kr.  delja
dilo c. delo
dil’ sik.  dila
dinja nsl. b. s.  dynja
dir kr.  d<3- 1
dira s.  dirja
dira r.  der-
dira č.  der-
dirati s.  der-
dirnik b.  dirja
dite č. dž- 2
diti nsl.  du-
ditja r.  d^- 2
ditka r.  dedu
divala r.  div-
divaniti s.  ber-
divati se S.  divu 1
diver nsl.  deven
divij asi.  div-
divizna £.  div-
divji nsl.  div-
diža kr.  deža
diže 5.  deža
djadja r.  dMu
djahyl Mr.  denglica
djak s.  dijakonu

d liti

djak sik.  denku
djaka Mr.  denkii
djaklo Mr.  de- 1
djaldyk Mr.  dentlu
djatelb r.  dentlu
djatlina r.  dentela
djaval kr.  dijavolu
djavo s.  dijavolu
djeca s.  de- 2
djedjerno kr.  jendrii
djeisija s.  gjeisija
djem s.  gjemu
djemija s.  gjemija
djesti s.  de- 1
djetao s.  dentlil
djidija s.  gidija
djoga s. gjoga
d j on s.  gjonu
djule s.  gjule
djumruk s.  gumruk u
djuvegija s. gjuvegija
djužij r.  dongu
dlabid p.  dlabi-
dlažy6 p.  dlaga
dloii p. os. ns.  dol ni
dtoto p.  delb-
dložic os. dlaga
dlubač p.  delb-
dlug p.  delgii 2
dlugi p.  delgtt 1
dlym ns.  dluboku
dlymoki ns.  dluboku
dlaha č. dlaga
dlanb asi.  dolnl
dlasek č. dlasku
dlask c. dlesku
dlasna nsl.  desna
dlato asi.  delb-
dlažba S.  dlaga
dlbst sik.  delb-
dležen nsl.  gleznil
dlen nsl.  glšnu
dleto nsl. b.  delb-
dlliy č. dial.  delgii 1
dli mr.  dll-
dlijeto s.  delb-
dlist kr.  delb-
dliti Č.  dil-

dloubati

dloubati č.  delb-
dlouhy c.  delgu 1
dlubna Č.  delb-
dluh č.  delgu 2
dliba b.  delb-
dteba asi.  delb-
dh.boki asi.  dluboku
dtega b.  dluga ,
dkjbgTb asi.  delgu l
dtegi asi.  delgtl 2
dlbmno as.  delmno
dmuch p.  dttm-
dna nsl.  dtlna
dnuka klr.  duno 1
dob s.  doba
dobitek b.  by-
doblt asi.  doba
dobri asi.  doba
dobuš Idr.  doboši
dobyč klr.  by-
dob p.  doba
doga nsl.  donga
dogoveždam se b.  go
dohof klr.  degtlti
dohitort asi.  dochutortl
doiti asi.  de- 2
dojad p.  jtt
dojiti asi.  de- 2
doklam nsl.  mu
dokore nsl.  ora 1
dokučiti s.  kuči-
dokuka p.  kuka 1
dolad p.  dole-
dolbaty klr.  delb-
doleka p.  dole-
dolh klr. wr.  delgtl 2
dolh os.  delgtl 2
dolhi os.  delgu 1
dolhyj klr.  delgu 1
dola asi.  delu 1

1

dolbem nsl.  delb-
dolg nsl.  delgu l
dolg nsl.  delgtl 2
dolomani r.  dolama
dolonb r.  dolnl
doloto r.  delb-
dolx asi.  dolu
dola klr.  delu 1

453

domači č.  domu
domači s.  domu
domadar s.  domu
domak s.  muk-
domakin b.  domu
domaštbnb asi.  domu
domator p.  domu
domatur wr.  domu
domaz klr.  domu
domazluk s.  domii
domčati se s.  muk-
domeknutb sja r.  melc-
donbdeže asi.  ju
dona klr.  dtlšter
donudž č.  ju
dopiero p.  pervu
dopusti kr.  pelz-
dor tor.  der-
dorde b.  do
dorhač tor.  derg- 1
dori asi.  do-
dorno b.  nu
dorob tor.  dorbu
dorobajlo klr.  dorbtt
doroga r.  dorga
dorogij r.  dorgti
doroha klr. tor.  dorga
dorohyj klr.  dorgil
doromba klr.  drumboj
dorožka p.  droga
dort r.  der-
dosaditi asi.  sed-
dosal kr.  sjtl
dosič wr.  syttl
doslije s.  sjtl
dosti nsl.  sytu
dosugb r.  sug-
dosužij r.  sug-
dosy klr.  sjtl
dosyč p.  sytii
došč p.  syttt
dotepa klr.  tep-1
dotlem s.  mu
doubrava S.  dombu
doufati S.  ptlva-
dovohl asi.  vel- 1
dowcip p.  tep- 1
dozvolle klr.  vel- 1

dražd'any

doždž klr.  duždi
dože asi.  do
doži asi  do
do s.  dolu
dbb nsl.  dombu
dobrava nsl.  dombu
dob polah,  dombu
drab p.  drabantu
drabka kaš.  drabi
drab p.  drabi
drač č.  der-
drača s.  der-
dračb asi.  der-
draga asi.  dorga
dragnie p.  draga
dragi. asi.  dorgu
draha č.  draga
drahlyj klr.  drtlga-
drahny S.  draga
drahy 6.  dorgu
drachva r.  droplja
drak nsl.  drakuntl
draka nsl. b. p.  der-
drala klr.  der-
drall klr.  drali
dramiti nsl.  drami-
dranb r.  der-
drapač p.  drapa-
drapati nsl. s.  drapa-
drapižnyk klr.  drapa-
drisati č.  drasa-
draska nsl.  drask-
drasna b.  drask-
drasta os.  drecha
drastiti nsl.  drag-
drastva ns.  drecha
draščiti nsl.  drag-
drašta b.  drask-
dratev č. dretva
draty klr.  der-
dratb r.  der-
dravy č.  der-
draznitb r.  drag-
draznja b.  drag-
dražditi b.  drag-
draždžiti nsl.  drag-
draždžany os.  drenzga
dražd'any č. drenzga

dražiti

dražiti asi. nsl. s.  drag-
drdžiti č.  dorg-
dražnič wr.  drag-
dražniti c. drag-
dražnič p.  drag-
dračiti asi.  dronči-
dr^gart asi.  drongarl
dragi asi.  drongu
dražy6 p.  dorg-
drbati c. derba-
drbi č. derbi-
drdres nsl.  riides-
dreben b.  drob-
drebezgi r.  drob-
drečati s.  drek-
dredza kas.  rild-
dregati nsl.  drongu
drebot Mr.  druga-
dreka s.  drek-
drernatL r.  drem-
drcnoic wr.  dronči-
dreselen nsl.  drenselu
dresen nsl.  riides-
drest nsl.  ners-
drest ns.  riides-
dresva r.  ders-
dresz p. druga-
dreszcz p.  druga-
dreš6 p.  drttga-
dreta nsl.  dretva
dreu^y polah,  drugu
drevije asi.  drev-
drevocep nsl.  skep-
drevolaz r.  lez-
drevint asi.  drev-
drewnja p.  dervo
drewno p.  dervo
drewutnia p.  dervo
dreze nsl.  dreze
dreždati s. drezg-
dreczyc p.  dronči-
drehlr asi.  drenseltl
dresebt asi.  drenselu
dretwi6 p.  drontvi-
drezga asi.  drenzga
dr^ždtn^ asi.  drenzga
dreščen nsl.  dreku
dremati asi.  drem-

454

dren nsl.  dernu 2
drenka b.  dernu 2
dreti asi.  der-
drevi nsl.  drev-
drevo asi. nsl.  dervo
drgac p.  druga-
drgetati nsl.  drtiga-
drgljati nsl.  derg- 2
drgoč nsl.  drugu
drbat s.  druga-
drbati c. derg- 2
drhati č.  drtiga-
drhlen Č.  derg- 2
drhfity Mr.  druga-
drhtati nsl.  druga-
dričavnica nsl.  dersa-
driokati s.  drist-
drijakva r.  dr yj aktivi
drijen s.  dernu 2
driješiti s.  recb-
drijevo s.  dervo
drijezga s.  derzga
drimaty Mr.  drem-
dripav b.  dripa
dripel b.  dripa
driskam b.  drist-
drisnyc os.  drist-
drista nsl.  drist-
dristk b.  drist-
drjabil' wr.  drjagyll
drjahovyna Mr.  drenzga
drjacblyj Mr.  drenselu
drkoli c. derkoll
drljančiti s.  derl-
drljati s.  der-
drmnuti s.  drami-
drn nsl.  dernu 1
drnkati nsl.  dernka-
drnuti s.  der-
drob nsl.  drob-
drobet Č. drob-
drobiazg p.  drob-
drobjaz os.  drob-
drobnik b.  drob-
drobtinja nsl.  drob-
droby p.  drob-
drobbn r L asi.  drob-
drocz p.  driiga-

drt

drobiti se asi.  droči-
dročitb r.  droči-
drofa Mr.  droplja
droga p.  dorga
drogi p.  dorgii
drogi r.  droga
drognuth r.  drttga-
drolia os.  dorga
drobi os.  dorgii
drohkij wr.  driiga-
droebva Mr.  droplja
drombulja s.  drumboj
dromelj asi.  drob-
drop č.  droplja
drop s.  dropu
drop p.  droplja
drosam b.  drusa-
drost os.  rudes-
droszcz p.  di’iiga-
drošče nsl.  droždije
droštija asi.  droždij?
drobi r.  dretva
droub S.  drongu
drova Mr.  dervo
drozak s.  drozdii
drozen b.  drozdii
drozg s.  drozdii
drozgati nsl.  druzga-
drožaty Mr.  driiga-
drožd s.  droždije
droždi r. droždije
droždža p.  droždije
drože nsl.  droždije
drožki r.  droga
drožyč p.  dorg-
drožt r.  driiga-
drog nsl.  drongti
drpnuti s.  derpa-
drsati se s. dersa-
drsen č. derstlnu
drsnaty č.  derstlnb. der
drsten nsl.  ders-
drstev nsl.  ders-
drstiti nsl.  dersti-
dršč nsl.  drozdii
dridem s. druga-
drtje nsl.  der-
drf č.  der-

drubež

drubež c. drob-
druhal Mr.  drongii
druk Mr.  drongii
drumla p.  drumboj
drungarl asi.  drongari
drusalka b.  drusa-
druskam b.  drusa-
druzd Mr.  drozdtt
draždbirt asi.  drenzga
družbba asi.  drugtt
drva nsl. č.  dervo
drvvalnia p.  dervo
drwič p.  drttvi-
drz nsl.  derzti
drzastwo p.  ders-
drzen p.  serdo
drzewie p.  drev-
drzewno p.  dervo
drzvmač p.  drem-
drzyst p.  drist-
država s.  derg- 1
držeč p.  druga-
drag b.  drongii
drigna se b.  derg- 2
drikolb asi.  derkoli'
drtlenije asi.  derl-
dr r tnkam b.  dernka-
dnmui asi.  derntl 1
dn.pam b.  derpa-
drtstja b.  dersti-
dristrr. asi.  derstrii
drišta b.  dersti-
driva asi.  dervo
drozTb asi.  derzu
drezati asi.  derg- 1
drtžava asi.  derg- 1
drygač p.  driiga-
dryhaty Mr.  druga-
drybi tor.  druga-
dryhli Mr.  drttga-
dryhota Mr.  driiga-
drymba Mr.  drumboj
dryslyvči Mr.  drist-
drystaty Mr.  drist-
dryzdač p.  drist-
dryž Mr.  drtiga-
dryžaty M,r.  druga-
dryžyfost Mr.  drilga-

455

dren č. serdo
drevni č. drev-
dfevo č. dervo
drik č. dreku
drimati 6.  drem-
dfin c. dernu 2
dfipa Č. dripa
dfistati č. drist-
dfiti č. der-
dfive č.  drev-
drizga c. drist-
drizha S.  tresk- 1
drasen Mr.  rudes-
drebič os.  drob-
dreč os.  der-
dremač os.  drem-
dfen os.  dernu 2
drost wr.  drist-
drovo ns.  dervo
dska r.  duska
dub s.  dombu
dubak s.  dombu
dubiti s.  dombil
dubki r.  dombu
dublijer s.  dupeltt
dubrava s.  dombil
dubrovnik s.  dombil
dubsti s.  delb-
dud č.  vudodil
duduk s.  duda
dufač p.  ptiva-
dug s.  delgti 1
dug s.  delgu 2
duga nsl.  donga
di\ga 7  ddga s.  donga
dugovanje nsl.  delgu 2.
duh č. dongti
duha č.  donga
duha. asi.  duch-
dul č.  dolu
dulber b.  dilberu
dulj s.  dll-
dum č.  domu
dumen s.  djumenil
dumno s.  delmno
dunati asi.  du-
dundjerin s.  djulgerinii
dunja b.  gdunije

dzieža

dupin s. kr.  delpinu
dupke s.  dombu
dupljatica ar.  dupeltt
duri nsl  dviri
durman Mr.  dur-
dušek s.  djušekil
duvtip č. tep- 1
duž ivr.  dongti
dužy p.  dongii
dttji polah,  de- 2
dodejati asi.  de- 1
dvogubr, asi.  gub-
dvor% asi.  dvlr'1
dvostruk s.  stronlca
dza ns.  sltiza
dzarna kas.  dernu 1
dzban p.  čibantt
dzecol kas.  dentltt
dzerč ter.  der-
dzerbač tur.  derkačt
dzerhanuc tur.  derg- 1
dzeruha tur.  der-
dzever tur.  deveri
dzed tur.  dedtt
dzejka tur.  de- 1
dzetva wr.  de- 2
dzeva tur.  de- 2
dziač p.  de- 1
dziad p.  dedu
dziak p.  dijakonu
dziakla p.  de- 1
dzial p.  delil 1
dziarski p.  derzu
dziarstwo p.  ders-
dziarstwo p.  žerstwa
dziasla p.  desna
dziecie p.  de- 2
dziedziniec tur.  dedtt
dziegieč p.  degtttt
dziekan p.  dekanu,
dzier p.  der-
dzierg p.  derg- 1
dzieržavva p.  derg- 1
dzieržeč p.  derg- 1.
dziewica p.  dč- 2
dziewierz p.  deveri
dziewiecsil p.  deven
dzieža p.  deža,

dziecielina

dziecielina p.  dentela
dzieciol p.  dentlti
dziegiel p.  denglica
dziegiel p.  dentlti
dziegna p.  dengna
dziek p.  denkti
dziki p.  div-
dziob p.  zob-
dzior p.  der-
dziryt p.  džilitti
dzisia p.  mu
dzis p.  sjti
dziub p.  zob-
dziub p.  dup-
dziv icr.  divti 1
dzivosy wr.  divu 1
dziwi p.  div-
dzjaki wr.  denkti
dzoba6 wr.  zob-
dzvekna h.  zven-
dzvenity Mr.  zven-
dzwon p.  zven-

dabel č. dijavolti
dara Mr.  der-
d'as 5. dijavolti
dickyj Mr.  denkti
d'il’a Mr.  delja

ečemik b.  jenk- 1
ednostalok Mr.  sta- 2
efimokT, r.  jefimokti
egede s.  hegede
ela b.  gel
elej r. jelej
emt r.  jem-

edu r.  jad- 2

456

džak os.  denkti
džasna os.  desna
džas ns.  druga-
džban s.  čibanti
džber č.  člbru
džečelc os.  dentela
džeco os.  de- 2
džeda os.  da
džehel os.  denglica
džerha Mr.  čerga 1
džeržeč os.  derg- 1
džiky os.  div-
dživ os.  divti 1
džmil Mr.  člmeli
džoja Mr.  soja
džovka os.  de- 2
džundžovyj Mr.  djoldjti
džahil’ wr.  denglica
džblo p.  stebli
džubderevo Mr.  dervo
džura t or.  der-
džwierze p.  dvlrl

d:

dira Mr.  der-
diver Mr.  deverl
divka Mr.  de- 2
divosnub Mr.  de- 2
diža Mr.  deža

E.

endova r.  jandova
enjati nsl.  necba-
erenda s.  rende
erš't r.  jeršl
eto n sl.  e
etb r.  jeb-
evir Mr.  ajgtirti

E.

echatb r.  jad- 2

echatb

džvviek p.  zven-
džwignac p.  dvig-
dxb b.  dombti
dtga b.  donga
dobm^ asi.  dtim-
dtvka b.  dveka
dyasek p.  dijavolti
dybati asi.  dub-
dybky Mr.  dombti
dykyj Mr.  div-
dyl p.  dila
dyra r.  der-
dyrbjec os.  derbi-
dyric os.  der-
dyrva Mr.  dervo
dytja Mr.  de- 2
dyvderevo Mr.  div-
dyvesa Mr.  divti 1
dyvosyl Mr.  deven
dyvyj Mr.  div-
dyžma Mr.  dižma
d brati asi.  der-

dob e. zob-
dolti polah,  delo
d'ub S.  zob-
dura Mr.  der-

evna wr.  ovinti
evo r.  e
eza asi.  za 2
eževika r.  ježi
ežt r.  jezi

fačuk

fačuk nsl.  fotivti
faklja s.  kakija
falda os.  balda
fal s.  chvala
fanna p.  pany
farba nsl.  barva
fasol č.  bažuli
fasul b.  bažuli
fat b.  chut-
fazol č.  bažuli
fažolj nsl.  bažuli
fenek s.  penengii

gabara r. kub ara
gaber nsl.  grabu
gabez nsl.  gavenzii
gad s.  gadi-
gadi. asi.  gadi-
gagrica s.  gugra
gakati s.  gaja-
galija nsl.  gobja 1
galuni, r.  alunii
gamazeja r.  magaza,
gamziti s.  gurnuz-
ganati asi.  gada-
ganič p  pogani!
ganoti nsl.  gub-
gao s.  galii
gar s.  galii
garb p.  gerbtl
garbuz p.  karpuzu
garcovatb r.  harlci
gardlo p.  ger-
gardzič p.  gerdii
gardziel p.  ger-
gardy klr.  gerdanii
garga b.  karga
garija b.  angarija
garnsic p.  gert-
garniec p.  gernii
gar s e p.  gert-

457

F.

ferecina p.  paportl
finža klr.  fildžanu
flojara klr.  frula
flak p.  bleki
flasza p.  ploskva
fljaga r.  ploskva
flacha klr.  ploskva
fl'aky klr.  bleki
folga p.  bolga-
folgowa6 p.  boga-
folkovati č. boga-
folb ar.  pulil

G.

garusi. r.  aravica
gasnati asi.  ges-
gastrzyca p.  guz-
gašti asi.  gatja
gatam b.  gada-
gavran s.  kil 1
gavrani. asi.  vornil
gawron p.  vornii
gaza nsl.  gazil
gaždam b.  gudi-
g^ba asi.  gomba 2
gada asi.  gond-
gadziel p.  gondeli
gagnati asi.  gong-
gasdnica asi.  onsu
gaslb asi.  gond-
g^stx asi.  gonstii
gasb asi.  gonsl
gažvica asi.  enz-
gbur p.  buri
gedz klr.  gilz
g§ba p.  gomba 1
ged§ p.  gond-
gega6 p.  gong-
gesty p.  gonstii
ges asi.  gonsi
gia6 p.  gub-
gib s.  gilb-

glava

folga klr.  boga-
fonarb r.  faru 2
forta p.  portita
frača nsl.  porktL
fraska nsl.  praska
fragt asi.  frongu
fromny os.  bruminil
fujara p.  frula
funat kr.  pudil
furma b.  cburma
futor p.  cbutoru

gibati ml.  gilb-
gibatb r.  giib-
gibec nsl.  bibicl
gibn^c p.  gyb-
gidkij r.  gyd-
gielda p.  gildija
gielk p.  gulku
giercha p.  ircha
giez p.  gilz
giezlko p.  čechlti
gil p.  geli!

gindzura klr.  džindžura
ginoti nsl.  gyb-
girica kr.  gyrica
gizda nsl.  gyzda
giža p.  gyža 1
gižla ns.  gyža 1.
glab p.  glombu
gleboki p.  glombokii
glod p.  geld-
glowa p.  golva
glownia p.  golvinja
gladi. asi.  geld-
glagoli. asi.  golgolii
glan p.  glenii
gla-sk sik.  dleskii
glas r B asi.  golsti
glava asi.  golva

glavatar

glavatar b.  golva
glavbnja asi.  golvinja
glaboki. asi.  glomboku
giadac p.  glend-
gleta s.  glečb
glevrb r.  glenti
glezditb r.  skliz-
glezkoj r.  skliz-
gleznutb r.  skliz-
gledeti asi.  glend-
gleto b.  delb-
gletva nsl.  delb-
glijeto s.  delb-
gljadetb r.  glend-
gljak-L r.  gljagu
glon p.  glenti
gldž nsl.  ong-
glubokij r.  glomboku
gluzditb r.  skliz-
gkilci. asi.  giilkii
glinati asi.  glttt-
glag Idr.  gljagtt
gnati asi.  gen-
gnabic p.  gnonbi-
gnoj asi.  gni-
gnutb r.  gub-
godež b.  ged-
goditi asi.  ged-
godlo p.  gaslo
god r b asi.  ged-
goilo asi.  gi-
goj s. gi-
goji6 p.  gi-
gojzditi nsl.  gvozdij
golabb asi.  golombi'
golbati nsl.  golb- 1
golčati nsl.  giilktt
golica kr.  golil 1
golida nsl.  geleta
golnoti nsl.  glilt-
golodrb r.  geld-
golomysyj r. mysti
golosx r.  golsu
golova r.  golva
golovnja r.  golvinja
golt nsl.  gltit-
golzti r.  skliz-
golbja r.  goli

458

gomila asi.  mogyla
gomzeti nsl.  gumuz-
gonetati s.  gada-
goniti asi.  gen-
gonoziti asi  gonez-
gorbx r.  gerbu
gorda, r.  gurdit
gordyj r.  gerdil
gorelka r.  gor-
gorjuha asi.  gor-
gorjup nsl.  gor-
gorni. r.  gernii
gorodi) r.  gordtl
gorochr, r.  gorchii
gorstb r.  gert-
gorbka. asi.  gor-
gošiti asi.  goch-
govedo asi.  govendo
gozba b.  gosti
gozd nsl.  gvozdl
gozdij b.  gvozdij
gozec nsl.  guz-
gožij r.  ged-
gobec nsl.  gomba 1
gosenca nsl.  onstl
gostosevci nsl.  se- 1
gož nsl.  enz-. ong-
gra p.  igra

grabant nsl.  drabantil
grabia p.  grabja
gradib asi.  gordtt
grah't asi.  gorchii
grakati asi.  graja-
graneti asi.  gre-
granica b.  gornica
granica asi. nsl. s. r.  grani'
graniv b.  gor-
gražda asi.  gradil
grabt asi.  grombti
gradb asi.  grondi
grsig r b asi.  grongit
grastok' 1 . asi.  gronstoku
grazič p.  grenz-
grč s.  kurk- 1
grča nsl.  griiča
grdač p.  gruda-
greba se asi.  greb-
grebulka b.  grabi-

grzywna

grečnyj klr.  rek-
greczyn p.  grekil
gredel nsl.  grenda
gremetb r.  grem
gresti r.  greb-
greš s.  agresta
greti se nsl.  gre-
grezitb r.  greza 1
greda p.  grend-
greda asi.  grenda
gr§da asi.  grend-
gredzi p.  grondi
greznati asi.  grenz-
grgeč s.  gurgečl
grib b. s.  gripii
grivna b.  griva
grjada r. grenda
grjanutb r.  grem-
grjaznutb r.  grenz-
grk s.  gor-
grk nsl.  grekil
grobi. asi.  greb-
grod p.  gordtt
grohoti. asi.  groch-
grocb p.  gorchii
grola nsl.  koralja
gromada p.  gramada
gromula s.  grem-
grom^ asi.  grem-
grono p.  grozdu
gronostaj p.  gornostaj
gropyri ns.  droplja
grozdober b.  ber-
grst s.  gert-
grub nsl.  grombu
grumen s. gruda
grzač p.  gre-
grzadziel p.  grenda
grzbiet p.  chrebltu
grzeczny p.  relc-
grzech p.  grechii
grzeznae p.  grenz-
grzmieč p.  grem-
grzyb p.  gribil
grzyt p.  skreg-
grzytač p.  skreg-
grzywa p.  griva
grzywna p.  griva

gn>b r b

grbin asi.  gerbti
gr r td r b asi.  gerdti
grokati asi.  gtirka-
grtklan b.  ger-
gnjkt asi.  grekti
grilica asi.  ger-
grilo asi.  ger-
grianeti asi.  grem-
grinn. asi.  grtimtt
grmu. asi.  gernti
gr%stb asi.  gert-
gr%tanb asi.  ger-
gryka p.  grekti
gryndžola klr.  grindžola
grjzu c. gryz-
gryža asi.  gryz-
guba nsl.  gtib-
guber b.  guba
guber b.  kovirti
gubiti asi.  gyb-

ha ns.  ga
babat nsl.  apta
kače Č. gatja
had os.  gadi-
hahac wr.  gaga¬
nj g.  gaj
hajstra p.  aistti
hajvoronolt klr.  skvornu
babin klr.  alunu
halaga asi.  cbalonga
balka č. galka
haluga nsl.  cbalonga
bamazej klr.  magaza
hamazeja tor.  magaza
bambar nsl.  ambarti
hamera klr.  madžarti
kaniti č. gani-
haniti č. poganu
hanobiti č. gonoba
hantvela nsl.  antvila
bar klr.  gor-
haras c.  arasu
harbuz p.  karpuzti
bari! klr.  halert

459

gudz klr.  gnz-
gugnivyj r.  gong-
guguta s.  kukuta
gunja s.  gdunije
gurati se nsl.  igra
gurgulyča klr.  gtigra
gurguvica b.  gtirka-
gurta. r.  hurtu
gurtba r.  burmil
gusa asi.  kursari
gusart asi.  kursari
gusenica r.  onsti
gusjenica s.  onsti
gusle s.  gond-
gusli r.  gond-
gusturna kr.  čaturnja
gust r.  gonsi
gutati s.  glut-
gvarditi s.  var-
gvirati s.  gveroku

H.

harmata klr.  armada
barus p. klr.  ara vica
hasiti č.  ges-
haslo p.  ged-
basped klr.  aspida
havran Č.  vornti
hbat nsl.  apta
hči nsl.  dtišter
hebd p.  apta
bedvdb č. godovabli
belm p.  šelmu
hemzeti S.  gtimtiz-
ben č. e

henjati nsl.  necha-
herc klr.  harici
beslo č. gaslo
hetman klr.  atamanu
hezky č.  ged-
hiljak s.  cbyl-
biljav s.  chyl-. škil-
himba nsl.  chyni-
birati nsl.  chyra-
hiša nsl.  chyzu
biž wr.  gtiz

hlemyžd'

gvort asi.  govorit
gvoždje s.  gvozdij
gwar p.  govoru
gwiazda p.  gvezda
gwiszcz p.  svist-
gzlo p.  čecblti
gi.del b.  gud-
gidulka b.  gond-
gT.duvam b.  gond-
gslabi b.  golombi
grtnati asi.  gtib-
gi>nka b.  gtib-
grnsenica b.  onsti
gTbst b.  gonstti
g%z b.  guz-
gybati asi.  gtib-
gybati asi.  gyb-
gylzatb r.  skliz-

hiža nsl.  chyzti
hlabči klr.  golb- 2
bladyty klr.  glad-
hlek klr.  glekti
hloba č.  globa
hlota klr.  glota
hluboki os.  glomboku
hlum klr.  glumti
hlupyj klr.  glupu
hluzd klr.  gluzdti
blyba klr.  gleba
hlypaty klr.  glipa-
blad č.  geld-
hladiti č. glad-
blabol S.  golgolti
blas č. golsti
hlava č.  golva
klavne č. golvinja
hlaza c. želza
hlad r t asi.  chlondti
hlapati asi.  cblompa-
hledeti č. glend-
hlecbnouti č.  glticli-
hlemyžd' č. glemyždi

hlen

hlen č. glenu
hlezen Č.  gleznii
hlebt asi.  chlembl
hlepati asi.  chlompa-
hlina č.  glina
lilista c. glista
hliva č.  gliva
hliza č. želza
hlobiti e. globii
blodati Č. gloda-
hloh Č.  glogtt
hlomoz c. glomozil
hloub č.  glombti
hloupy č.  glupu
bltati č.  glut-
hluk č.  gulku
hl i.m r i> asi.  chulmu
hlaba klr.  hyjaba
hl'ad’ity Mr.  glend-
hman nsl.  manu 1
hmatati č. gmata-
bmoždif č.  možart
hmožditi (■.  gmozg-
bmiirat' sik.  mlg-
hnad os.  gen-
hndt č. gnjatti
bned č.  gnedtt
hnetu č. gnet-
hnžd/ c. gnedii
bnSv č.  gnevtt
hnida <1. gnida
bniti č. gni-
linizdo č.  gnezdo
Imouti c. gtlb-
hnud os.  giib-
bnus 6.  gnusu
hnev os.  gnevu
hnityty klr.  gneti-
bniv klr.  gnevtt
hobezny c. gobldzu
bobr os. obrit
bobryca ns.  renk-
liodati asi.  ched-
lioditi S.  ged
hodnik nsl.  ched-
bodulje b.  ched-
hod'b asi.  ched-
bodovla Mr.  ged-

460

bogor ns.  ogarti 2
hobol Mr.  gogota-
hoj c. gi-
hoja nsl.  cbvoja
hoko ns.  okos
holka klr.  igla
holobla klr.  golb- 2
hololedy Mr.  golti 1
bole č.  golu 1
holemy č.  golemu
bolen 6.  goleni
holub č.  golombl
holy č. golu 1
liolva klr.  goliva
homolka 6.  gomolja
homon c. gomontt
bomota č.  gomota
bomzyty klr.  gtimiiz-
bopor ns.  oferii
bora č. gora
horazditi č.  gorazdii
horagy asi.  chorongy
bordov nsl.  ardovii
hordyj klr.  gerdu
bortgva b.  chorongy
horky c. gor-
hospodin č.  gospodi
bost 6. gosti
hoteti asi.  cbont-
hotiv nsl.  chont-
botovy l.  gotovti
houba č. gomba 2
hounš č.  gunl
bovado S.  govendo
hovžti č. gove-
hovno £.  govlno
hožy p.  ged-
hra c. igra
hrabati Č.  grabi-
brabe 6.  grabja
brabrt asi.  chorbrti
hrad č.  gordti
hrad č. gradu
hrach Č.  gorchu
hramota klr.  gramata
hramt asi.  chormu
brana asi.  cborna
brana S.  graja-

hrtsH

hrana č. granl
branok klr.  grana 1
branostaj č. gornostaj
hrape s. chorp-
brastelb asi.  korstell
hrati 6.  igra
hraštt, asi.  cbronštl
hrb S.  gerbii
brčak s.  chraka
hrdlo c. ger-
hrdy č.  gerdu
hrcblo klr.  skreb-
hrema b.  ruma
hremity klr.  grem-
hredi. asi.  cbrendti
brest'i>k'L asi.  chrenst-
bribbt' 1 . asi.  chrebltu
hrisma asi.  krizma
hrja kr.  rttd-
hrkati 5.  giirka-
hrkati nsl.  chraka-
brnec č.  gernti
hrnouti č.  gert-
hrob č.  greb-
hromada c. gramada
hropsti nsl.  chrep-
hrot č.  grotu 2
brouziti č.  grenz-
brozen č.  grozdu
hrozno klr.  grozdu
hrošč nsl.  chronštl
brtan č. ger-
bruca wr.  gruča
hruda č.  gruda
hrud’ c. grondl
hrun Idr.  gruni
hrustavec nsl.  chrenst-
hrusf klr.  grusti-
hruša asi.  gruša
hruška S.  gruša
hruza 6.  groza
hrvati nsl.  rti- 2
hrzati nsl.  rtiza-
hrž nsl.  rtižl
hržulja kr.  rtižl
hi’i>bol b.  skerbti
brabbt-B asi.  cbrebltti
bresti, asi.  krlstti 1

hrbti

briti. asi.  churtii
hrr.vatim. asi.  chriivat-
hrydnia p.  grid'1
hrada c. grenda
lifati č.  gre-
hfeb č. žrebeli
hrebu č.  greb¬
li rek c. gr eku
hreznouti č. grenz-
hrib c. gribu
hribe č.  žerb-
bfidel c. grenda
bficb c. grecliu
hfiva S.  griva
hrivna <5. griva
hfmeti č.  grem-
liuba č.  gomba 1
budi’a ns.  vydra
hudu č.  gond-
bugor ns.  ong-
huhnati č.  gong-
huklady ns.  klad- 2
huknač p.  guka-

cbabzda sik.  apta
chachmet p.  ment-
chaj b.  necha-
chart p.  churtii
chata p.  jata
cbebdi Č. apta
chebz č.  apta
chech p.  choch-
chelbac p.  cbiilb-
chelpa p.  chluba
cbiletb r.  chy-
chilič wr.  cby-
cbiža r.  chyzu
chlosta p.  chlest-
cblaim. r.  glomozu
cbleptati S.  cblapa-
chlipač p.  chlapa-
chlizko r.  skliz-
chljabb r.  cblembi
cblopaf sik.  chlapa-
cblopbe r.  chliip-

461

hfil 6.  goli
bula nsl.  cby-
bulac p.  gulja-
hum s.  chfilmu
liumebk ns.  jem-
bumno č. gumino
bupuš ns.  pacb- 2
hurka b.  furka
hurmem p.  burmii
hurtem p.  liurtii
bus č. gonsl
busanca os.  onsii
busar c. kursarl
husarb asi.  kursarl
huseb Mr.  onsii
busevki ns.  si- 3
husenice č.  onsii
busla os.  gond-
busman č. manii 2
husnuš ns.  sup- 1
husty S.  gonstu
huzlti polah,  enz-
buzyča klr.  guz-

CH.

chlouba č.  chluba
chloud c. chlondii
cblouditi č.  cblend-
cbluni c. chiilniu
cblup č. cblup-
chlystT. r.  chlest-
cblaky klr.  bleki
chmara p.  smurii
cbruoura č.  smurii
chmuryj klr.  smurii
chmyra wr.  smurii
chod c. ched-
cbodza p.  cbed-
cboja p.  cbvoja
obojna ns.  chvoja
cholzkyj klr.  sldiz-
cholewa p.  chaleva
cbolja r.  ocholu
cholmi) r.  chiilmii
cborobryj klr.  chorbrii
chorochoritb sja r.  ehorch-

chropawy

buž klr.  enz-
buž os.  ong-
hvatiti asi.  cbiit-
livezda S.  gvezda
hvizdati c. gvizda-
bvižd’ č. svist-
hvozd c. gvozdi
hvozd S.  ozd-
bvoždej č. gvozdij
livozd klr.  gvozdij
hvraskb asi.  cbvorstii
hybati c. giib-
hybnuty klr.  gyb-
byd p.  gyd-
bykaš ns.  ik-
hykaty klr.  gyka
bynouti S.  gyb-
byr klr.  hirti
byriti S.  gyri-
hytiti asi.  cliiit-
bytr r b asi.  chiit-
hyzditi č. gyd-
byže c. gyža 1

oborom klr.  chormti
cboronitb r.  chorna
cborta. r.  cbiirtii
chorugvb r.  chorongy
cborunžij r.  cborongy
chorutane ar.  korontii
cbory p.  chyra
cliosen klr.  baslnl
chof o.  chont-
cbor klr.  diicb-
chof klr.  chont-
chrapieč p.  chrep-. chrip-
cbrast S.  cbvorstii
cbrebeta. r.  chrebitii
cbrest klr.  kristii
cbrjastetb r.  chronšti
cbrjašČT. r.  chrenst-
chrobry p.  chorbrii
chromina p.  chormii
chronic p.  chorna
chropawy p.  cborp-

chrost

chrost p.  chvorstii
chrosciel p.  korsteli
chrovate r.  chriivat-
chrust c. chrenst-
chrušč klr.  hronšti
chrzastka p.  chrenst-
chrzaszcz p.  chronšti
clirzen p.  chrenu
chrzestac p.  chronšti
chrzybiet p.  clirebitu
chrzypied p.  chrip-
ehrzyžmo p.  cbrizma

ibo asi.  bo
ibono asi.  nu
icati s.  ik-
ide asi.  ju
iga asi.  ju
igo asi.  igos
igotb r.  igodija
igovina nsl.  iva
iha wr.  jaga
ikra klr.  kra
ilm p.  ilimii
iinbryk p.  ebriku
imčatt r.  mttk-
imeno Idr.  imen
imja r.  imen
imje nsl.  inij
imo p.  mi-
imošči Idr.  jem-
imot b.  jem-
imovina klr.  jem-
imovita asi.  jem-
imša wr.  miša
imšavitb r.  muchu
inkjar b.  bucbu
inočedi. asi.  eendo
inog'!. asi.  inu 1
inoplošb asi.  inu 1
inoplošb asi.  plocbd 1
inoita asi.  inu 2
inšyj wr.  inu 2
ini.ka r. inu 2
irta r.  ruta

462

cbradnouti č.  chrend-
cbfastel c. korsteli
chrbet c. cbrebitii
cbfen c. cbr6nii
cbtoš klr.  svu
cbucbot p.  choch-
cbuze č. ched-
clivadnouti S.  svend-
cbvarba ivr.  barva
chvistati c. svist-
chvišč'£ r.  svist-
chvorostn r.  chvorstu

L

irvač wr.  ru 2
irvald tor.  ru 2
irža wr.  rud-
iržaty klr.  rtiza-
iržišee wr.  ruži
iserga r.  userengu
isker nsl.  kraj
iskon s.  ken-
iskoni asi.  ken-
iskrb asi.  kraj
isno r.  jes-
isperati nsl.  per- 2
ispliti kr.  plu-
ispoduib asi.  podu 1
ispolim. asi.  spolinu
ispoH asi.  pol- 1
isprognati asi.  perg-
ispr'i,t;i,k r i> asi.  por-
isprt asi.  per- 8
ispT.rtm b.  pervu
ispyti asi.  spyti
isterna asi.  čaturnja
istesknati asi.  tensk-
istina b.  styd- 1
istjati r.  ten- 1
istok nsl.  tek- 1
istokt r.  tek- 1
istopka klr.  istuba
istori> asi.  ter-
istrcati s.  ter-
istrub tor.  rombu
istrubn r.  rombu

izmičaty

chvory e. chyra
cbvortka klr.  poruta
chvuj o. chvoja
chvyškaty klr.  svist-
chwast p.  cbvostu
chwist p.  svist-
cbylyty klr.  cby-
chynač p.  ehy-
cbyryj Idr.  chyra
chyše 6.  chyzu
cbyta klr.  chont-
chyžyj klr.  chttt-

istukanr, asi.  tuk- 2
ist'B asi.  jes-
istygnutb r.  styd- 1
istyk klr.  tuk- 2
istytb r.  styd- 1
istbniti asi.  ten- 2
išao s.  ched-
išeezvam b.  <5ez-
iščiki. r.  iska-
išpilja s.  spilja
ištazati asi.  čez-
istedije asi.  čendo
iti asi.  i- 3
iverem, r.  iveru
ivje nsl.  inij
izba asi.  istuba
izbaviti asi.  by-
izbudžaty klr.  biid- 1
izdanka b.  duno 1
izder s.  der-
izdirka r.  der-
izdupnčah. asi.  dup-
izešteni. asi.  jem-
izgaga r.  žeg-
izgoj asi.  gi-
izgojstvo r.  gi-
izlag kr.  delgu 1
izlegam b.  lez-
izmalati se s.  mol-
izmama b.  mami-
izmeljati s.  melja-
izmičaty klr.  meta-

izmilati

463

jegulja

jehla

jehla č. igla
jehlak č. ježi
jehnčda c. agnendu
jek b.  jenk- 2
jeklo nsl.  ocell
jelkij wr.  j el uku
jeloč wr.  j el uku
jela asi.  jedla
jelašje s.  jelicha
jelenec wr.  j al o vici
jelš asi.  ju
jeleživn. asi.  le-
jelikne asi.  ju
jelša nsl.  jelicha
jelto os.  jelito
jernča se b.  jem-
jemela c. imela
jemiola p.  imela
jenjati s.  necha-
jepiskop t asi.  biskupu
jer s. ju

jereb nsl.  rembu
jerebika nsl.  rembu
jerebina ns.  rembu
jerel ns.  orllu
jergen b.  ergenu
jerh nsl.  ircha
jerjab os.  rembu
jermen nsl.  romanu
jerdb c. rembu
j ef ab 6.  žeravl
jefdbek č.  rembu
jes č. jazi
jese asi.  e
jesep c. sup- 2
jesih nsl.  ocltu
jesion p.  jasenu
jesiory p.  os-
jestiva s.  jad- 1

ka b.  kil 1
kabao s.  kublu
kablak p.  ku 1
kabza klr.  kapsa
kačam b.  kaei-

464

jestrub Idr.  jastrembu
jestfdb c. jastrembu
jeszutnošč p.  ašutl
ješč nsl.  jad- 1
ješče nsl.  jeste
ješ it č. ašutl
ješter c.  jašteru
ještčr č.  gušteru
ješuti asi.  ašutl
jetel č. dentela
jetel' klr.  dentlu
j eten. asi.  j,u
jetev Č. vš™
jetrva nsl.  jentry
jeza nsl.  jenza
jezd sik.  jad- 2
jezvec č. jazvu
jezica nsl.  ježi
ježyna p.  ježi
jecy p.  jem-
jeczmied p.  jenk- 1
j§eati asi.  jenk- 2
ječbmy asi.  jenk- 1
jede asi.  jende
jedor p.  intidiku
jedro asi.  jendro
jedn asi.  j en d ru
jedza p.  jenza
j§dyk p.  intidiku
jeknač p.  jenk- 2
j§tca p.  jem-
jetovšrMra asi.  jem-
jeti’a asi.  on 1
jetro asi.  jentro 1
jetry asi.  jentry
j§tva asi.  jem-
jeza asi.  jenza
jezyk p.  jenzyktl
jezyln asi.  jenzyku

K.

kačelb r.  kota-
kačer č.  kačlka
kader S.  kondrl
kadlub č. kadelbu
kadolb klr.  kadelbu

kakti

ješče os.  isteje
jez nsl.  jazu
jezditi nsl.  jad- 2
j ho č. igos
jid klr.  jad- 1
jidro kr.  jadro 1
jih S.  jugu
jicha č.  jucha
jiehaty klr.  jad- 2
jlkati d.  ik-
jikra č. ikra
jil č.  ilu
jilce S.  helce
jlnl č. inij
jircha č.  ircha
jistebka S.  isttiba
jist.y č.  jes-
jiva os.  iva
jiz klr.  jazu
jizba č.  istuba
jizva č.  jazva
jmč č. imen
jmu č. jem-
jodla p.  jedla
jolha nsl.  jelicha
jolša sik.  jelicha
jomuža s.  melz-
jonak č. junti 1
jorš klr.  jerštt
jošte s.  jeste
jok nsl.  jenk- 2
juchta č. juftl
jurjuš b.  juru
jurod/i. r.  rodtl 1
jurzyč sie p. juru
juž č.  u 2
jegulja b.  ong-

kagnličišti. asi.  ku 1
kachna c. kačlka
kajaznt asi.  ka-
kajdan p.  kandali
kakti nsl.  mu

kaki

kaki asi.  leti 1
lcalavur Mr.  karavulii
kal nsl.  kul- 1
kalac s.  kul- 1
kalanka nsl.  kol-
kaldyka r.  ldiltja
lcalhota 5.  lcaliga
kalich č. kaležl
kaljac s.  kili- 2
k alpak b. s.  klobuku
kalup b.  kalupu
kaluža s.  ku 1
kamo asi.  ku 1
kamikati s.  kamon
kančuch c. kamdžija
kaniuk p.  kanja
kanta nsl. s.  lconuvi
kanura r.  ku 1
kanura r.  ner- 1
lcapčug b.  kapa-
kapište asi.  kapi
kaplon p.  kopunu
kapon b.  kopunu
kaporka s.  kapa
ltapr c.  korpu
kaprad c. paporti
kaprawy p.  lcapa-
kaptour c. kapa
kapula s.  cebulja
karavlah s.  morovlachu
karbacz p.  korbači
karcič p.  kurt- 1
lcarcz p.  kuro-
lcarczma p.  k tir k- 2
lcardun s.  gardunu
kareta p. r.  kara 2
karij r.  le ara 3
kark p.  kurktl
karkatt r.  krik-
karle č.  karilii
karm p.  kurmti
karp nsl.  korpu
karpač tor.  krupa
karpetka r.  skarpeta
karpiel p.  kriipeli 2
lcaršlak p.  lciirs-
karuk c. karluktl
karzel p.  karilii

465

kary p.  kara 3
kasati se asi.  lcos-
kasiteru. asi.  kositerii
kasno s.  ktisinu
kastant asi.  kostani
kastelt asi.  kostelu
kaštel s. kostelil
kaštrun nsl.  koštrunu
kaštli, asi.  kas-
kataliti nsl.  kota-
lcati c. ka-
katitb r.  kota- -
katriga ab.  katerga
kauloka. r.  ku 1
kava s.  lcachva
kavad s.  kabatu
kaverzy r.  ku 1
kavoron Mr.  ku 1
kaznbci. asi.  kazi-
každy č. ged-
lcaždy Č. ltu 1
lcažemiak p.  koža
kažub p.  kozoltl
lcadelb asi.  kondri
kadš asi.  ku 1
kadrjav-b asi.  kondri
kadziel p.  kondri
kakol p.  lconkoll
kakolb asi.  lconkoll
kap p.  lcompl
kapac p.  lcompa-
kapati asi.  lcompa-
kapina asi.  kompina
lcapona asi.  lcompona
kasač p.  kons-
lcasati asi.  lcons-
kasn asi.  lconsu
kasta asi.  lconšta
kat p.  kontu
katr. asi.  kontu
lcbel c. kublfi.
kdor nsl.  ku 1
lccbel nsl.  kiiblti
keča nsl.  kečiga
lcečka nsl.  krilcu
lcelp leaš.  ktdp-
lcel č. kili- 1
lcel č.  kul- 2

kislca

kelih nsl.  kaležl
kelje nsl.  klej
kentopory p.  kantore
lcenž ns.  nii
kep č. kupil
kerečun Mr.  korčunu
kerekority Mr.  lcorkora
lcerez Mr.  kersu
lcerka b.  dušter
kerkatb r.  krilc-
kermen Mr.  čermi 1
kervel' Mr.  krebullct
ker č. kuri
lcesarb s.  cesar!
kesizub s.  kesi-
lcesno nsl.  kusinil
kesten b.  kostani
lcebiač p.  lcombla-
kedzior p.  kondri
kepa p,  lcompa
lcibita os.  čibisii
kiča b.  kyta
kičitb r.  kyči-
lcičma s.  kyčima
kidati nsl.  kyd-
lciecza p.  keča
kiel p.  kul- 1
lciel p.  kul- 2
lcielb p.  lciilb-
lcielbasa p.  kulbasa
lcielzač p.  lcillz-
kielzač p.  slcliz-
lciep p.  kupu
kiernos p.  lctirnu
kieroivač p.  kerova-
kierpce p.  lcurp-
kierz p.  kuri
kihati nsl.  ktich- 1
kij r. lcyj
kij alc lcyj
kikatb r.  kyka-
kikimora r.  mora
kila p.  kyla
kila nsl.  kyla
kimati nsl.  Idi- 2
kipeti nsl.  kype-
kirka r.  cerlcy
kislca b.  kyta

30

kisnač

kisnac p.  kus-
kisnoti nsl.  kiis-
kistb r.  kyta
kisa s.  kus-
kišett r.  ltyše-
kišlca p. r.  kyšika
kita nsl.  kyta
kiwae p.  kil- 2
klaki p.  ki uku
klab p.  klombo
klab p.  klumba
klebanyja klr.  plebanu
ldečane Idr.  klečika
kleveč Mr.  ldjti-
ldocic p.  kolti-
ldoč p.  kol-
kloda p. os.  kolda
klonica p. os.  kolnica
klopot wr.  klepa-
klopoucliyj Idr.  klep-
lclos p. os.  kolsu
klotnia p.  kol-
kltač p.  kliita-
klyk Mr.  krik-
klabositi S.  kolbosi-
klaeza p.  ldjača
klada asi.  kolda
ltladbišče r.  klad- 2
kladenec b.  koldenzi
ldadeneci r.  klad- 1
ldadezb asi.  koldenzi
klaja nsl.  klad- 2
klakolt asi.  kolkolu
klanice č. kolnica
klapeti nsl.  ldep-
klapouh nsl.  klep-
klaskac p.  kleska-
klasi) asi.  kolsit
ldašter c.  klošterti
klati asi.  kol-
klatiti asi.  kolti-
lclatka ,p.  kleti
klaža r.  klad- 2
ldabo asi.  klombo
klad p.  klcn-
klapb asi.  klompi
klb sik.  globti
kleč č. klečika

466

klečati nsl.  klenk-
klečbtati asi.  klek-
kleci s.  klenk-
lclegačati asi.  klekuta-
klejmo r.  klej
kleka s.  klečika
klektati S.  klekuta-
klekn. r.  kr eku
klepet s.  klepa-
klepka b.  klepa-
klepoucliy č. ldep-
kleptca asi.  klepa-
kleslt p.  dlasku
klesk p.  dleskii
kleveta asi.  klepa¬
le! cvreti. asi.  kleverttt
klečati asi.  klenk-
kleknac p.  klenk-
kleknati asi.  klenk-
kleki. p.  klenku
klesnač p.  klensa-
kleti asi.  klen-
klezb asi.  sklengii
klekav b.  kljakavtl
klešče nsl.  klešta
kleto b.  delb-
klič č.  kljuk-
kliditi č.  kljudi-
klijen s.  klenu
klij en s.  kljakavu
klij ešte s.  klešta
kliktati s.  klekuta-
klik’L asi.  krik-
klise Č. kljusent
kliti nsl.  kiil- 1
klizati se s.  skliz-
ključb asi.  kljuk-
ltljuj s.  kij ti¬
kij uju r.  kljii-
kljuka s.  kljuk-
kljunt asi.  kljtt-
kljuse asi.  kljusent
klokati nsl.  kvoka-
klon p.  klenu
klopoti, asi.  ldepa-
lilošč nsl.  klešta
klouzati č.  skliz-
kluč p.  kljti-

kokica

kluk č.  kliiku
ki vati c. kljii-
klzky č.  skliz-
kkbasa asi.  kulbasa
kl'i.bo b.  klombo
klicam b.  kluk- 2
klicati asi.  kluk- 3
kličeti asi.  lclek-
klika asi.  kttllca
kliki asi.  lduku
klivun b.  klju¬
ki r.  kul- 2
kkvati asi.  klju-
klakač ivr.  klenk-
kluf sik.  klej
limin nsl.  ltjuminu
lunin Č.  kjuminu
krnit Idr. r.  meta-
kmituvaty klr.  meta-
kmotr Č.  ktimotru
knadž os.  sternadu
knez nsl.  kunengu
kniže č.  letin engti
knjazb r.  kunengu
knaž klr.  ltunengii
kobača nsl.  gajba
kobeli r.  kublu
kobiel p.  kabelja
kobierzec p.  koviru
kolbiti s.  kobi
kobnoti nsl.  kobi
kocanki p.  kocenti
kociec p.  kotu 1
kociel p.  kotllti
kocka nsl.  kosti
ltocour č.  kotil 2
kocem. r.  kocenti
kočeti r.  kokotu
kocina s.  kotu 1
kofija p.  skuvija
kofta p.  kochta
kogotb r.  koktttt
kogut p.  kokotu
kobof klr.  kokiiti
kohout č.  kokotu
kohut klr.  kokotu
kojiti nsl.  ki-
kokica s.  kok-

kosten.

k oko št

kokošb asi.  kokotti
kol Idr.  kul- 2
koldun Idr.  kold-
koloda Idr. wr.  kolda
kolodziej p.  de- 1
koloty klr.  kol-
kol£ os.  kulp-
koltun p.  kultunti
kolzac mr.  skliz-
kolznuty klr.  ktilz-
kolymali klr.  kolimogti
kolysaty klr.  koleb-
kolačt asi.  koles
kolba r.  ktilb-
kolbasa r.  ktilbasa
kolbjagt r.  kolb-
kolcati se nsl.  kltik- 1
kolce p.  koles
kolca r.  kul tj a
koleda nsl.  kolenda
koleducha r.  kti 1
kolelo b.  koles
koleda asi.  kolenda
koli asi.  kti 1
kolibka kr.  koleb-
kolikt asi.  lcu 1
koljada klr.  kolenda
kolka p.  kol-
kolo asi.  koles
kolobar nsl.  koles
kolodjazt r.  koldenzi
kolokoh. r. kolkolu
kolomaz nsl.  maža- 1
kolomer nsl.  mera
kolomutitb r.  ment-
kolost r.  lcolsti
kolotitb r.  kolti-
kolotb r.  kol-
kolovoroti. r.  vert-
kolovoz s.  koles
kolovrat nsl.  koles
kolovrat nsl.  vert-
kolpakt r.  klobuku
koludrica s.  kalugerti
kolut s.  koles
kolbmi asi.  ku 1
kombost s.  kapusta
komen nsl.  kamina

467

komet’ klr.  met- 1
komiega p.  komenga
k o mi m, r.  kamina
komiti s.  ltomti 1
komiziš ns.  mtid-
komjaga klr. wr. r.  komenga
komka b.  komuka-
komnata c. kamnata
komoly c. gomolu
komordžija s.  komara
komorog^ asi.  komorgu
komuda os.  mud-
komika asi.  komiika-
kon wr.  ken-
konatica asi.  konitvi
kondisam b.  kon-
kondrava c. ner- 1
konedra č. der-
konica nsl.  ken-
konjeimar nsl.  mari
konyšiti c. nyck-
kopet č.  kop- 2
kopid p.  kopa 2
kopije asi.  kop- 1
kopist 6.  kop- 1
kopiti nsl.  skopici
kopotb r.  kop- 2
koprina asi. b.  kopru
kopriva asi.  kopru
kop% r.  kop- 2
kopyty klr.  kopa 2
kopbno asi.  kop- 3
kora nsl.  kra
kora asi.  skora
korabja ns.  rebro
korav b.  kora
lcorba c. korbija
korba s.  kori-
korbača nsl.  korbija
korczak p.  ktirk- 2
korč klr.  kiirč-
korčma r.  kiirk- 2
korčt r.  kurk- 1
lcorda r.  koriida
korenitbct asi.  koren
kore6 mr.  kora
korcb klr.  kiirebu 2
lcoristb asi.  kori-

lcorljazi r.  korljtt
korma klr.  kiirma
korman nsl  kurma
Ivornač wr.  ktirnti
kornaz klr.  ktirnti
kornjača s.  kora
korob klr.  korbija
korobitb r.  korbi-
koročunr. r.  korčiniu
korok mr.  korkti
korokatica r.  korkti
korokula klr.  kork-
korol' klr.  korljti
koromoly klr.  kormola
lcoromyslo klr.  kormyslo
koromyšl p.  kormyslo
korop klr.  korpu
koropavyj klr.  lcorpavu
korosna klr.  kors-
korosta r.  korsta 1
korostb ivr.  karaš!
korosti! klr.  korsteli
korošec nsl.  korontti
korot s.  kari-
korotkij r.  kortti
korova r.  korva
korovaj klr.  korvaj
kortno klr.  kurtc-
kortyški r.  ktirt- 2
koruhev c. chorongy
korušk os.  koren
korzno r.  ktirzno
kon asi.  lcorici
konda asi.  lcortida
koryšc p.  kori-
kofalka c. gor-
koreblo os.  leti 1
koi - eblo os.  rebro
kosatika. r.  kosa 2
kosierka p.  kosti 1
kosijer s.  kosa 2
kosmatita 5.  kosa 1
kosmi. asi.  kosa 1
kosnyj r. ltu sinu
kosohor klr.  kosti 1
kosorogt r.  kosti 1
koson asi.  kosa 2
kosten r.  kosttirti
30 *

kosten.

kosten, r.  kosttrfi
kostra r.  kosttrtt
kostrba č.  kostrubti
kostreba nsl.  kosttru
kostrika s.  kosttru
kostrzewa p.  kosttru
kosveni. asi.  kosu 1
košara asi.  koši 1
koščij Idr.  kosti
koščij klr.  koštej
koščun klr.  koštuna
košef klr.  koši 1
kosile c. košulja
koška r.  kotu 2
koštunj s.  kosti
koštb asi.  kosti
košciol p.  kosteltt
košla p.  kosit 1
kotač nsl.  ltota-
kotelb asi.  kotu 2
koteryj asi.  ktt 1
kotouč č. kota-
koturati nsl.  kota-
kotun. asi.  kotu 2
kotva asi.  kotu 2
kottci. asi.  kotu 1
koumati č. kuma-
kousz p.  kovši
kouzlo č. lcuzlo
kov asi.  kti- 1
kovals asi.  ku- 1
kovartni. asi.  ku- 1
kovaty klr.  ku- 3
kova asi.  ku- 1
kovorot klr.  kti 1
kovreica s.  ku 1
kovred nsl.  rendtt
kov r bkalb asi.  kovttcegti
kozder nsl.  po
koznb r.  ku- 1
kozoder nsl.  der-
kozoder s.  koza
kozodoj nsl.  de- 2
kozodoj p.  koza
kozol nsl.  kozllict
kozoprsk nsl.  koza
kozoprsk nsl.  persk-
lcozub klr.  kozolfi

468

kožan klr.  koža
koždy os.  ku 1
koželj nsl.  kondri
kožuhi, asi.  koža
lcožodryst klr.  drist-
koder nsl.  kondri
kopati nsl.  kompa-
kos nsl.  kons-
koštrav nsl.  kondri
kot nsl.  kontu
kos p.  konsu
krabice č.  korbija
krabij asi.  korbija
krabija r.  korbija
krabulja nsl.  korbija
kraczaj p.  korlcu
kračun b.  korčunu
kraguj asi. s. r.  korguj
kragulj nsl.  korguj
krahuj č. korguj
kraohmalb r.  krochmali
kraja nsl.  krad-
krak dsl.  korkd
krak nsl.  kreku
krakati asi.  krik-
krakorati c.  korkora-
krakva r.  lcrik-
krali r.  koralja
kraliješ s.  koralja
kralik č.  korlju
kralb asi.  korlju
lcrala wr.  koralja
kramola asi.  kormola
kranj nsl.  kornt
kranj ns.  skornija
kraosica s.  sus- 1
krap nsl.  korpu
krapavica nsl.  korpavu
krdpe c. lcropi-
kraple č. kurp-
krasta asi.  korsta 1
krastelb asi.  korstell
krata s.  grata
krati.lvT, asi.  kortu
krava asi.  korva
kravaj asi.  korvaj
kravajec. nsl.  korvaj
kravatb r.  krovati

kresx

kraviti s.  korv-
kravja b.  lcrija-
krawiec p.  kri-
kračina asi.  kron čin a
krag p.  krongu
kragi, asi.  krongu
krapi. asi.  krompil
krb S.  korbija
krbulja s.  korbija
krcati s.  kurca-
krč č. lcurč-
krčag s.  k ur k- 2
krčah c. kurk- 2
krčiti nsl.  kttrč-
krčma nsl.  kurk- 2
krčula sik.  krueulja
krd s.  kurd-
krdelo nsl.  kurd-
krečet klr.  krik-
krečeti. asi.  krik-
lcrelje s.  čerljuštt
kreljušt nsl.  skorlupa
krcati s.  skreg-
krelina asi.  skridlo
kreljut nsl.  skridlo
krelo kr.  skridlo
kreme sik.  kroma
kremelj nsl.  kormola
krenn.k b.  skremen
kremy asi.  skremen
kresti. r.  kristu 1
kret c.  krutu
krov č.  krttvl
krevet b. s.  krovati
krew p.  krttvl
krez nsl.  kerstt
krezub s.  krezombti
krezub b.  skerbtt
krogi p.  kreng-
kregiel p.  lcrengeli
kreniti asi.  krent-
krepak p.  krapaktt
krepy p.  kromptt
kret p.  krent-
krežel p.  kreng-
krehbk b.  kreguku
kresiti asi.  lcres-
kresi. asi.  kres-

kreš tj a

kreš tj a b.  kreska-
krevati as.  krija-
krfka nsl.  skrobtt
lcrga s.  krtlga
krch č. kurchtt 1
kri nsl.  kruvi
krijaty Idr.  krija-
krijes s.  kres-
krilo asi.  skridlo
krilutt asi.  skridlo
krimice s.  kru-
krislo Idr.  kreslo
kriv nsl.  krtt-
krizma nsl.  clirizma
križati s.  skrižali
krjak Idr.  krik-
krjak klr.  kuri
krjakatb r.  krik-
krjaki r.  kreku
krjepa os.  kropi-
krk c. ltttrku
krklama s.  kurklama
krleš č. kerllešt
krlčtka nsl.  kleti
krljušt s.  čerljušti'
krljušt nsl.  skorlupa
krma nsl.  kttrmtt
krmelj nsl.  grumeždl
ki’meželj nsl.  grumeždl
krnica nsl.  krinica
krniš nsl.  kttrniši
kraja nsl.  kurnu
kraja s.  krunja
krobia p.  korbija
kročiti s.  korku
kroc p. os. wr.  korttl
krogulec p.  korguj
krocba r.  krttch-
krochmal p.  škrobu
krochot klr.  krttch-
krok e. p.  korku
krokati nsl.  krik-
krol p.  korljti
krolik p.  korlju
kromeštbnb asi.  kroma
kromsatb r.  krems-
krona nsl.  korana
krondir b.  konderti

469

kropelka nsl.  krepelo
kropiva nsl.  kopru
kropkij r.  krupuku
kropota. r.  klepa-
krosna b.  krošnja
krosta p.  korsta 1
krot klr.  krutu
krotki p.  kortu
krotoryja r.  ry-
kroupa c. krapa
krovb r.  kruvi
krowa p.  korva
kroze asi.  kersu
krog nsl.  krongtt
krop klr.  kopru
krpa nsl.  krupa
krpelj nsl.  krupell 1
krpeta s.  kurpeta
krpelj nsl.  kripevlcl
krplje nsl.  kurp-
krsati c. kurs-
krszyc p.  kruch-
krš s.  kruši
kršcanin s.  krlstijanu
kršelj nsl.  krušeli
kršrlak 6.  kruch-
krt s.  kurtil
krto s.  ktirtolu
krtača nsl.  gardunu
krtan p.  ger-
krtola s.  kartoplja
kručina r.  krončina
krug s.  krongtt
kruh č. krongtt
kruhi, asi.  kruch-
kruchyj klr.  krttch-
krulcb asi.  krik-
kruna asi.  korana
krupy č. kromptt
krušbka asi.  gruša
krut s.  krent-
kruž p.  krugla
kruževo klr.  krongtt
krvolok nsl.  loka-
krzatač sie p.  krent-
krzelc p.  krektt
krzecinka p.  krentina
krzlaraga s.  kuztt

krem

krzno nsl.  kurzno
krzosač p.  kresa-
krzydlo p.  skridlo
krzynia p.  skrinija
krzynow p.  krintt 1
krzyžmo p.  krizma
krža s.  krttž-
kr'Lcain b.  skreg-
kra.čag r i» asi.  kurk- 2
kri.čiti asi.  lcurk- 1
krbčb asi.  kručl
kručbma asi.  kurk- 2
krrsha a-sl.  kruch-
krTE>h r bk r i> asi.  krttch-
ki"Lknati asi.  krik-
kr r bk'i> asi.  ktirku.
krtkyga asi.  lcttrkyga
krrbma asi.  kurma
krtmi. asi.  kttrmu
krtnt asi.  kurntt
kr%pa asi.  krttpa
kr-Lsmati asi.  krttsma-
kra,snati asi.  kres-
krtstijamb asi.  krlstijanu
krasta, asi.  kristu 1
kribša b.  krttch-
kritenije asi.  kurt- 1
krttrb asi.  krttttt
krxvt asi.  krttvl
krizno asi.  kurzno
križdevati asi.  kregttku
kryga r.  kra
krylos klr.  klirostt
krylo r.  skridlo
kryti asi.  kru-
kryza klr.  krezy
krak č.  kuri
krastal č. korstell
krati č.  krija-
kfeč č.  kurk- 1
kfekati č. skrektt
krepel č. perpera
kreslo Č. kreslo
kfest č. kristu 1
kridlo č. skridlo
krisiti č. kres-
križmo č. krizma
krem os.  skremen

kridlo

kridlo os.  skridlo
ltfina os.  skrinija
kripač os.  skrip-
ksebni n sl.  svil
ksenec č.  kunjiga
ksiadz p.  kunengil
ksiaže p.  ltiinengu
ltsiežyc p.  kunengu
kstati r.  sta- 2
kšud os.  krjudti
kšelnica ns.  ter-
kubek p.  kupa
kub el p.  kublti
kublati c. kombla-
kuca nsl.  cuca
kucija asi.  kutija 1
ltuczec p.  čuk-
kučera č. kondri
kučija asi.  kutija 1
kucitt sja r.  kuka 1
kuča s.  konšta
kudla č. kondri
kudu r.  kudesti
ltukolb r.  ltonltoli
ltukonosu asi.  kuka 2
kulhati 6.  kuliga-
Iculsza p.  kulisa
kumara nsl.  lcukumaru
kumila nsl.  kamila
kumu asi.  kumotrtt
kun s.  klenu
kundrav nsl.  kondri
kunem s.  klen-
kupatj Mr.  kompa-
kurastra klr.  kolastra
kurcz p.  kur k- 1
lturevo r.  kuri-

laba p.  olbije
lab§dž p.  lebedi
lacny p.  lat-
ladka wr.  oldija
ladovaty klr.  lad-
lagiew p.  lagvica
lachnyj Mr.  lasu

470

ltureluku asi.  kurilu
lturguzyj r. kilrnu
kurkoj rm.  korkoj
lcurnosyj klr.  kiirnu
lcurnota 6.  kornuta
lturolesu r.  kerileši
lcuropatwa p.  kurit
lturoptva S.  kuril
lturoputina asi.  kuril
kuroslepu r.  slepil
kurpy r.  kiirp-
kurtyj klr.  kurta
kuruza nsl.  kukuruzii
kurz p.  kuri-
kustrzyca p.  guz-
kusu r.  ltons-
kusy č. konsu
kuščar nsl.  gušterii
lcušner klr.  kurzno
kuštra č. klr.  kondri
kutja r.  kučika
ltuveo s.  ltu 1
kuvik sik.  kvik-
kuvbcb asi.  ltu- 1
kuzlo č. čeclilu
kuznečiku r.  ku- 1
kuznec klr.  kil- 1
kuznb asi.  ku- 1
kuzovu r.  kozolu
kužnia p.  ku- 1
kvasu asi.  kils-
kvati asi.  liti- 2
kvažnja asi.  skvoz-
kvesti r.  kvit-
kvičala S.  kvik-
kvrknuti s.  ltvirk-
kwekač p.  ltvonka-

L.

laknač p.  allta-
lalcoč p.  lak-
lakomy p.  alka-, lak-
lapie p.  lap-
lastowka p.  lastovica
latwy p.  lat-
iavuty klr.  lauta

hs

kwielič p.  kvil-
kzlo Č. čecblu
kublu asi.  kublu
kude asi.  ku 1
ltudmanu ar.  ltudmanu
ltugda asi.  leti 1
ltuhnati asi.  kucb- 1
kaj asi.  ku 1
kultu asi.  kultu
kultunb asi.  kultiini
ltumotru asi.  ktimotru
kun ega, asi.  kunengu
ltunezb asi.  kunengu
ltamiga asi.  kiinjiga
ltupina b.  kompina
ltupja b.  ltompa-
kuponi b.  ltompona
kurmuz b.  kiirmezii
ka>rb asi.  kuri
kus b.  kons-
ltusati se nsl.  grčva-
kusmet b.  kilsmetti
kusn§tinu asi.  kusnentinii
kusnu asi.  kitsinil
ltušta b.  konšta
kut b.  kontu
kutam b.  konta-
kuznb asi.  kil- 1
kyliati asi.  kucb- 1
kyka č. kilku
kyptar klr.  keptaru
kyrd’ klr.  kiird-
kyrlyh klr.  kurlygii
kyselu asi.  kiis-
ltysnati asi.  kus-
kyti asi.  ku- 2

lazelta p.  loz-
lazyty klr.  lez-
lazyvo klr.  lez-
lažbič p.  lez-
lacz p.  lonlt- 2
laczyč p.  lonk- 1
lag p.  longti

lagiew

lagie\fr p.  longttvi
laka p.  lonka
latka p.  lontka
lehofity klr.  leg- 4
lechtač p.  laskota-
len klr.  lintt
lest Idr.  listi
lešč Mr.  lešti
lev klr.  livu
leczyč p.  lonči-
lek p.  lenk- 1-
let p.  lonttt
lobjo os.  olbije
lodzia p.  oldija
lodžman p.  oldija

labe č. olbije
labod nsl.  lebedi
Mce č.  lat-
lačbni> asi.  lak-
lačuni kr.  latjunu
lada Č. lend-
ladaco p.  leda
ladati nsl.  veld-
ladija asi.  oldija
ladont r.  dolni
lagev nsl.  lagvica
lahnuti s.  leg- 2
lack p.  lenchtt
lacha p.  li-
lakati asi.  alka-
laknoti nsl.  alka-
lakom nsl.  alka-
lakonri. asi.  lak-
lakrdija s.  lakurdija
laku os.  lenk- 1
lakttb asi.  laktttt
lak^tb asi.  olkuti
laiki r.  lalttku
laloka nsl.  lalttku
lahik'!) asi.  lalttktt
lanča nsl.  lonšta
lanec nsl.  lanfci
lane c. alnT
lani asi. nsl. b. s.  olni

471

lod' klr.  oldija
lobe os.  olkuti
lokiec p.  olkuti
lokot’ klr.  olkttti
Ioni p.  olni

loskobina os.  skoma- 2
loša klr.  lošent
lotava klr.  otava
ložnyk klr.  leg- 1
lučaj klr.  luk- 3
luk klr.  lenk- 1
lukavyj klr.  lenk- 1
lunčak klr.  olni
lusnuty klr.  luslc-
lut klr.  lonttt

L.

lanija asi.  alnf
lanb r.  alni
lanbcugn asi.  lanici
lanbšakn r.  olni
lapat kr. s.  laptttu
lapat b.  lopuchtt
lapati č. lapi-
lapotb r.  laputtt
las nsl.  volstt
lasan s.  list-
lasica asi.  lasa 2
laskomina č.  skoma- 2
laško vina č. skoma- 2
last nsl.  veld-
lastati s.  lastari
lastisati s.  laska-
lastuna asi.  lastovica
lašd kr.  veld-
laščati se kr.  lisk-
lat č. lattt
lat nsl.  volti 2
latopierz p.  netopyri
latorošl p.  orst-
latosi p.  sjtt
latva nsl.  latu
lat č. volti 2
lav s.  livtt
laziti asi.  lez-
lazi. asi.  lez-

lest

luzaty Idr.  luska
luzha wr.  luska
Iza p.  sltiza
lycar klr.  rytertt
lycbuj klr.  liehtt
lychyj klr.  liehtt
lyk klr.  lik- 2
lynuty klr.  let-
lypa klr.  lip-
lyska klr.  pliska
lysknač p.  lisk-
lysman os.  mantt 2
lyščaty klr.  ltsk-
lyše klr.  liehtt
lytkup klr.  likofu

lačije asi.  lonk- 2
laeiti asi.  lonk- 1
lačiti se asi.  luk- 3
]ag r b asi.  longti
laka asi.  lenk- 1
laka asi.  lonka
lak% asi.  lenk- 1
lašta asi.  lonšta
le nsl.  glend-
lebeda nsl.  loboda
lecz p.  le
leča nsl.  lenšta
leča s.  lenšta
ledaščij r.  leda
ledina nsl.  lend-
ledovje nsl.  lendvi
ledva r.  jedva
ledwo p.  jedva
lech S.  lenchtt
lek č. lenk- 1
leknuti se nsl.  lenk- 1
lelem b.  Ijulja-
lemiez aČ.  lemenzi'
len nsl. b.  lintt
lenger s.  jakorl
lepak p.  le
lesen b.  list-
lesk nsl.  llsk-
lest č. listi

lestb

lesti, r.  listi
leszcz p.  lesti
leszczotka p.  lesk-
leščads r.  lisk-
leščati se nsl.  llsk-
lešta b.  lenšta
lešč p.  listi
letopir nsl.  netopyr'I
letopyr č. netopyrI
letorosl Č. orst-
lev nsl.  livtt
levvar p.  hevaru
leziivo p.  lez-
ležuch p.  leg- 1
ledina asi.  lend-
ledvt asi.  lendvi
ledžwie p.  lendvi
lekač p.  lenk- 1
leka asi.  lenk- 1
Iešta asi.  lenšta
leka r.  liku 2
leka asi.  liku 1
leky asi.  lik- 2
lepecha r.  llp-
lčpa asi.  llp-
lestvica asi.  lez-
lešij r.  lesu
loža asi.  lez-
leživa asi.  le-
lgi p.  leg- 2
Ignac p.  lip-
lliota c. leg- 2
li asi.  ljub-
libeček S.  ljubštiku
libi b.  Ijub-
libiti c.  ljub-
libo nsl.  Ijub-
lice asi.  lik- 2
licedSj r.  lik- 2
lieedcj asi.  meru 1
licemera. asi.  lik- 2
licemerB asi.  meru 1
liczman p.  liku 2
lieba b.  lik- 1
ličba č. liku 2
ličiti asi.  lik- 1
ličiti s.  lik- 2
ličkaj nsl.  leda

472

ličmennyj r.  lik- 2
lide č. ljud-
ligač p.  Ijaga-
lih nsl.  glicliu
lih nsl.  lichu
liha č. lez-
lihota asi.  lichu
licha č. lecha
lichoman r.  lichii
lij nsl.  li-
lijek s.  leku 1
lijemati s.  lem-
lijenka s.  ldnuka
lij ep s.  lip-
lijevea s.  levča
lijevi s.  levtt 1
liki nsl.  lik- 2
lik sij a s.  lušija
lilek c. ljuli
lim nsl.  ilimti
limai -  wr.  remen
lipa asi.  lip-
lir s.  lilija
listom s.  mu
lišan s.  nišanu
lišiti asi.  lichu
liska wr.  lichu
liška č. lisu 2
litovač wr.  lutu
litovati č. ljutu
lity p.  ljutu
lity 5.  ljutu
ljada r.  lend-
ljadveja r. lendvi
ljad'i> r.  leda
ljagonrt r.  leg- 1
Ijagva r.  Ijaga 1
ljaknutt sja r.  lenk- 1
ljeljen s.  jeleni
ljeromiš s.  myši
ljestve s.  lez-
Ijupine s.  lupi-
ljuska s.  luska
ljuspa b.  luska
ljuzgati nsl.  luska
Inouti č. lip-
locika č.  loktjuka
ločika nsl.  loktjuka

luščeč

ločika s.  loktjuka
lodi č. oldija
lodr,ja r. oldija
logčina wr.  leg- 1
loj asi.  li-
loket č. olkttti
lokotu r.  olkuti
lomiti nsl.  lem-
lom% asi.  lem-
loni č.  olni
lonisr, r.  olni
loška, r.  lisk-
lošadb r.  lošent
loštika asi.  loktjuka
loubi S.  londža
louč č.  luča
loukot č. lenk- 1
loutka Č.  lontka
lovi, r.  olovo
loža s.  leg- 1
ložbina r.  leg- 1
lože asi.  leg- 1
ložesno asi.  leg- 1
ločiti nsl.  lonk- 1
log nsl.  longu
lok nsl.  lenk- 1
loka nsl.  lonka
lsknač sie p. lisk-
lsknouti č. lisk-
lubszczyk p.  ljubštiku
luč nsl.  luča
lučij asi.  luk- 1
luh č.  longu
luk s.  lenk- 1
lukav s.  lenk- 1
lunač p.  li-
lunjav asi.  luni
luno Č. lono
luspa asi.  luska
luštek nsl.  ljubštiku
lužiti nsl.  lugu
lze č. leg- 2
lžyč p.  leg- 2
lkk b.  lenk- 1
la.pn.tib asi.  riiputu
laskam se b.  llsk-
last b.  listi
laščeč nsl.  lisk-

lypaš

lypaš ns.  lupi-
liga r.  leg- 2
lt.na.ti asi.  lip-
ltnutb r.  llp-

lahma Mr.  leg- 1
l'ahovy Mr.  leg- 1
lach Mr.  lenchu
l'akaty Mr.  lenk- 1
lebda ns.  jedva
l'ha wr.  leg- 2

maca s.  mačka
macecha č. mater
macel nsl.  macultt
macčsen nsl.  ma
macesen nsl.  mecesinu
macierz p.  mater
macocha p.  mater
mač s.  mičl
mačiha nsl.  mater
macocha Mr.  mater
mačta r.  maštil
mačuh nsl.  mttk-
mačurana s.  majorana
mač p.  mater
mačeha s.  mater
madal nsl.  mud-
madjerija s.  magertt
madjije s.  magija
madvjež ns.  medu
madžurana s. majorana
magari kr.  makartt
magaryčx r.  mogoryši
magerka r.  madžartt
magiel p.  mangttli
magierka p.  madžartt
magjosuvam b.  magija
magl č. mangttli
magla s.  migla
magnoti ml.  mig-
mah s.  muchtt

473

ltn' 1 . asi.  llntt
ltpeti asi.  lip-
ksti. asi.  listi
ltstbn-B asi.  list-

Hj.

1'hota Mr.  leg- 2
l'idvy Mr.  lendvi
lik klr.  lektt 1
lik Mr.  liku. 2
Ep klr.  lip-
fisa Mr.  lesa

M.

mahana s.  maana
mah el' klr.  manguli
mahli wr.  manguli
mahunica nsl.  mttchtt
mahyrka klr.  madžartt
majaczyč p.  mano vici
majata ?•. ma-
majati asi.  ma-
majatnik% r.  ma-
majdan p. klr.  megdantt
majdanos b.  magdanosu
majeran p. majorana
majetek č. jem-
majhen nsl.  maltt 1
majka b.  mater
maj kut klr.  manka-
majno klr.  mejno
majoran nsl.  majorana
majže klr.  maj 2
makalj s.  muk-
makati asi.  mok-
makati c.  maca-
makitra wr.  maku
maklen nsl.  ma
maknoti nsl.  mtik-
maknuti s.  mttk-
makočor wr.  maku
makodžoba klr.  maku
makolagwa p.  maktt
makoterč tor.  maku

maltmi

Ibštati se asi.  li'sk-
Ibvt asi.  livtt
ltza asi.  leg- 2

l'iteplyj klr.  le-
lit' klr.  leti 2
l'it’is klr.  sjtt
l'nuty klr.  llp-

makotra p.  ter-
makovice č.  maku
makutra p.  maku
malž p.  melčovtt
malžonek p.  maluženu
mal nsl.  maljeva-
mal nsl.  malu 3
malacya p.  malakija
maldflk č. maldrtt
maldžija b.  maltt 2
male b.  mater
malen nsl.  mel- 1
malevatb r.  maljeva-
malež'i r.  madeži
malica nsl.  maltt 1
malik nsl. kr.  maljeva-
malik nsl.  maltt 3
malikovec nsl.  maljeva-
malin kr.  mel- 1
mališ s.  maltt 1
malj asi.  mali
maljahan kr.  maltt 1
maljav s.  malj en
malj e s.  malj en
malomoštb asi.  maltt 1
malomoštb asi.  mog-
malowač p.  maljeva-
malženstvo r.  malužentt
malrbk b.  maltt 1
mahtmi asi.  maltt 1

mah>žena

mal/LŽena asi.  malužentt
malbchanu. r.  mechlemti
maltša r.  malti 1
maltže asi.  maluženu
maluvaty Idr.  maljeva-
mama nsl.  mami-
mamona sik.  mami-
mamuran s.  machimirinu
mamuz b.  machmuzti
mamysb r.  mama
manastyrt asi.  monastyrI
manatky Mr.  manutija
manati asi.  ma-
mandala nsl.  migdalu
mandrija nsl.  mandra
mandry kas.  mondrti
mandžel os.  malilženu
mandUk S.  manka-
manem nsl.  men- 2
mane c. man ti 1
mangovati nsl.  manti 1
mangura s.  man g tiru
manhir Idr.  mangurti
mani kr.  manti
manigod s.  malgotu
manisty r.  monisto ,
maniti asi.  mani-
manj nsl.  manti 1
manj s. minij
manjak s.  manka-
manjkati n.sl.  manka-
manjukivati nsl.  manti 1
manka dsl.  monka 1
manowiec p.  manovici
manta p.  manutija
manten nsl.  manutija
manž dsl.  monžl
manžel Č.  maluženu
manžonek p.  maluženu
man wr.  mani-
manka p.  manka-
mar nsl.  mari
mara asi.  mari-
mara p.  mora
marač s.  marutu
maraš ns.  mara-
marati nsl.  mari
marca kr.  mari

474

mardac p.  merda-
maren nsl.  mari
maren nsl.  martnti
marena r.  marena 1
marenj nsl.  marini
marevo klr.  mari-
margarana nsl.  malogranl
marha nsl.  merclia
marcha p.  mer- 1
marcha p.  merclia
marchvej ns.  merky
marinje nsl.  marini
marinjovati nsl.  marini
mariti nsl.  mari
maritb r.  maranja
markaj nsl.  mari
inarkaš ns.  merka- 1
markij wr.  mara-
markot p.  merka- 2
rnarkotač p.  mruka-
marljiv nsl.  mari
marmor os.  marmoru
marmotae p.  mermra-
marmur p.  marmoru
marnjati nsl.  marini
marndj r.  marlnu
marny 6.  marlnu
maroga nsl.  mara-
marov nsl.  majurti
marsk p.  merskti 1
marsk p.  merskti 2
martahuz p.  martolosu
martalous Č. martolosu
martinec nsl.  inarta
martoplas klr.  plens-
martyška r.  marta
maruška r.  mara-
marva b.  mercha
marzana p.  marena 2
marzec p.  marutu
marznac p.  merz- 2
marznuš ns.  merz- 2
marzyca p.  marica
marzyc p.  mari-
raan r.  maranja
mar%tT> asi.  marutu
mary p. os. klr. wr. r.  para
maryt,y klr.  mari-

mado

marena č. marena 2
mariti c. marlnu
masad os.  maca-
maslina asi.  maža- 1
maslo asi  maža- 1
maso c. menso
masopust č. menso
mast kr. s.  mustii
inastert r.  majstorti
masti č.  ment-
mastilva s.  mtistu
masturni klr.  mcsi-
mastb asi.  maža- 1
maszt p.  maštu
maša nsl.  miša
maščati se nsl.  mistl
maščevati nsl.  mistl
maščina nsl.  mtistu
mašlak S.  naasloktt
maštanija s.  mučita
mašteha asi.  mater
maš ns. mater
mašlez p.  ma. slezu
mata č.  menta
matati č. maca-
materyj r.  matorii
mateŽTi r. madeži
mati asi.  mater
matoha c. ment-
matopir nsl.  netopyrI
matu č. ment-
matuzica s.  mota-
mavati Č. ma-
maz b.  maža- 1
maža b.  magaza
mazati s. c.  maža- 1
mazdra č. menso
mazepa wr.  maža- 1
mazg nsl.  mizgu
mazga s.  mizgu
mazgov s.  mizgu
mazlia Idr.  mozgu
mazinec nsl.  mezinlcl
mazliti č.  mazi-
mazny sik.  mazi-
mazb asi.  maža- 1
2 maditi asi.  mud-
mado asi.  mondo

madri

madn. asi.  mondru
madry p.  mondru
maka asi.  monka 1
maka asi.  monka 2
maka p.  monka 2
m^tew p.  ment-
matiti asi.  ment-
mata asi.  ment-
maž p.  monži
mažb asi.  monži
mac polah,  menku
mašil polab.  menso
mdly p.  mud-
mdly Č. mtid-
mecati nsl. s.  menku
mecesen nsl.  ma
meč nsl.  menku
meča nsl.  menku
mečaty Idr.  meka-
mečet s.  medžitii
mečka s.  menku
mečkar h.  miška
mečta r.  mučita
meča s.  ment-
mečava s.  ment-
med nsl.  medja
medel nsl.  mud-
medernja nsl.  mandra
medelo nsl.  ment-
medju s.  medja
medo nsl.  medi
medvedb asi. r.  medu
medža Mr.  medja
medžimurje nsl.  medja
medžy Mr.  medja
megetati nsl.  mig-
megla nsl.  migla
megnoti nsl.  mig-
meh nsl.  muchu
mehek nsl.  menki!
meholiti č.  migla
mehur nsl.  mechti
mech č. p. ns.  miicku
meja nsl.  medja
mejnk kas.  mini'
meju nsl.  medja
mejusobina kr.  svil
mek s.  menku

475

mek h.  menku

mekak nsl.  menku

mekati s.  meka-

meket nsl.  meka-

mekina nsl.  menku

mekinje s.  menku

meklen nsl.  ma

mekna h.  menku

meknati asi.  mok-

meknoti ml.  miik-

mekoput s.  menku

melcie p.  mel- 1

melka p.  myli- 1

mela nsl.  mel- 1

melčjov b.  melčovu. smolži.

meleda r.  mttd-

melent r.  mel- 1

melevo r.  mel- 1

melivo wr.  mel- 1

melizna r.  mčlttku

melja nsl.  mel- 1

meljaj nsl.  mel- 1

melo kr.  rnelu

meloči r.  meltiku

melbkonrt r.  melika-

meltzitt r.  melz-

melzy Mr.  melz-

mena h.  men- 2

mencati nsl.  menki!

menča nsl.  men- 1

mendiba nsl.  bendima

mene Mr.  imen

menek nsl.  mini

mene č.  minij

menee r.  minij

mengeme b.  mendjele

menih nsl.  munichii

menje nsl.  minij

menjkati nsl.  manka-

mentus Mr.  mini

mentuz wr.  mini

meni. tor. mini

meii č. mini

merati s.  maranja

merci ivr.  mer- 1

merčin nsl.  mera

merčyt Mr.  merlc-

mereskleta, r.  berskletu

meze

mereščitb sja r.  merk-
mereta r.  nerettt
merety Mr.  mer- 1
mereti. r.  mer- 1
mereža r.  merža
meresec nsl.  ners-
merhovati S.  merga- 2
merchnuty Mr.  merk-
merkasith r.  morsil
merknutt r.  merk-
merloha wr.  berlogil
merlog r t r.  berlogii
merov s.  mera
merša Mr.  mer- 1
meršnik ns.  miša
mertek nsl.  mera
merty klr.  mer- 1
merfuch sik.  mera
mesec nsl.  mčsenci
mesk klr.  mizgti
meslo Č.  met- 2
mespil p.  mišpulja
mest č.  mtlsti!
mesti nsl.  ment-
mestiti nsl.  misti
mestb r.  misti
mest' klr.  misti
meszty p.  mestva
meša nsl.  miša
meščati nsl.  menku
mešter nsl.  maj štoru
met č. miitti
meta nsl.  menta
metakka asi.  met- 1
metelice č.  met- 1
meten nsl.  maniitija
metev nsl.  met- 1
inetež nsl.  ment-
meti nsl.  men- 2
metilj s.  metuli
metla nsl.  met- 2
metlika nsl.  met- 2
metljaji nsl.  metuli
metuda nsl.  ment-
metva s.  menta
mezda nsl.  mizda
mezdro nsl.  menso
meze č. medja

mezeg

mezeg nsl.  mlzgil
mezenec c. mezinlcl
mezh Č.  mlzgti
mezi c. medja
mezine nsl.  mlz-
mezka ivr.  mezga
meža r.  merlja
mežda asi.  medja
meždu asi.  medja
meždžec nsl.  mezg- 3
meždžiti nsl.  rriozg- 3
mežen nsl.  mezga
meževen nsl.  mdzga
meži r.  medja
mežy lclr.  medja
mežb r.  medja
me asi.  men
mechyrz p.  mediti
meka p.  monka 1
mfkbkb asi.  menkti
meso asi.  menso
mesopustb asi.  menso
met p.  ment-
meta asi.  menta
meta asi.  ment-
metežb asi.  ment-
meti asi.  men- 2
metlic p.  ment-
metopyrz p.  netopyrI
mezdra asi.  menso
med Idr.  medu
mehyrb asi.  mechu
mechatb r.  mesi-
mekatb r.  meta-
mekky č. menku
melnica b.  men- 2
meniti asi.  men- 1
mesecb asi.  mesencl
mesik ivr.  mesencl
mesjacb r.  mesencl
mešati asi.  mesi-
mešina b.  mechti
meta r.  meta
metam b.  met- 1
metitb r.  meta-
metkij r.  mžta-
met Mr.  met- 1
mga r.  migla

476

mgla p.  migla
mgnad p.  mig-
mgnutb r.  mlg-
mhla os.  migla
mbla c.  migla
mhoufiti c. mlg-
mialki p.  melukti
miaiy p.  meltiku
miana p.  mena
miano p.  imen
miara p.  mera
miarkowač p.  merkova
miasto p.  mesto
miauknac p.  mauka-
miazdra p.  menso
mia6 p.  men- 2
miaž p.  raenz-
miažki p.  menz-
mlcati nsl.  muk-
micen nsl.  miclnu
mič c. menku
miči lcr.  miclnu
mido kr.  medi
miecelica p.  met- 1
miecz p.  mlel
miedliti c. men- 2
miedza p.  medja
miedzy p.  medja
miejsee p.  mesto
miela p.  meluku
mientus p.  mini
mier§dza6 p.  merendja
mierzchnac p.  merk-
mierziec p.  merz- 1
mierzk p.  merk-
mierzwa p.  merva
miesiac. p.  mesencl
mieszkač p.  meška-
mietelnik p.  met- 1
miezdrzy6 p.  menso
miedlič p.  men- 2
iniedzy p.  medja
miekiny p.  menku
miekki p.  menku
mieknač p.  menku
miesič p.  m4si-
mieso p.  menso
mi§ta p.  menta

mironb

mietkierV p.  menta
inietosic p.  men- 2
inigac p.  mig¬
ni i gam b.  mlg-
migati nsl.  mlg-
migatn r.  mlg-
migoc p.  migla
mig r b r.  mig-
mih kr.  mechti
mili c. inlg-
mihati č. mlg-
mihen nsl.  malti 1
miholid os.  migla
mich ns.  mtinichu
mich Mr.  mechti
mij esiti s.  naesi-
mijež s.  mlz-
mijolika nsl.  majolika
mikar nsl.  mtik-
mTkati nsl.  mtik-
mil nsl.  melti
milati č.  mel- 1
mile č. milija
miljeti s.  gmil-
milknač p.  melk-
milojka s.  majolika
milosrtdT. asi.  milu
mil' Mr.  meluku
mimo asi.  mi-
mina Mr.  mena
minatb r.  men- 2
minati asi.  mi-
minca p.  menica
mindal b.  migdalfl.
minji kr.  mlnij
minoga r.  ninogti
mintan b.  manutija
miod p.  medu
miotla p.  met- 2
mir nsl.  murtt
mira č. mera
mira6 ivr.  mer- 1
miren nsl.  merky
mirhac wr.  merga- 2
miriš s.  miro
mirišče nsl.  muru
miroderi r.  miru
miron-b r.  moruna

mirosi

mirosi b.  miro
mirvolitb r.  miru
rnisa asi. b.  miša
misao s.  mysll
misel nsl.  mysll
misiti se nsl.  mysa-
misiti c. mcsi-
miska klr.  menso
misto č. mesto
inistrz p.  maj storil
miszkarz p.  mečlkii
miszkowač p.  miška
misyty Mr.  mesi-
miščuk Mr.  mSoliu
mišenb r.  nišanu
mišetar nsl.  mešetii
miška nsl.  myš!
miškaf c. mečiku
miškovati č. miška
mišnica b.  myš!
mišulitb sja r.  michelu
mišad Mr.  mesene!
mita Idr.  meta-
mitar nsl.  mysa-
miti nsl.  my- 1
mitil b.  metuli
mito nsl.  myto
mito e. meti-
mitrega r.  mitrenga
rnitust asi.  mite
mitušati asi.  mite
miza nsl.  misa
miza č.  mdzga
mižati asi.  mig-
mizdrak s.  mtizdraku
mizha 6.  mezga
mizinka b.  mezinlcl
mizinny p.  mezinlcl
mižati nsl.  mlg-
mižati s.  mlz-
mižditi č. mezga
mižkut nsl.  mlg-
mižurja b.  mlg-
mižurkati nsl.  mlg-
mjač Mr.  menku
mjačkatb r.  mačka-
nrjačn r. menku
mjagkij r.  menki!

477

mjahkyj Mr.  menkti
mjaknutb r.  menku
mjakyna Mr.  menku
mjalo Mr.  men- 2
mjalka r.  men- 2
mjalo wr.  men- 2
mjasec ns.  mesene!
mjaskyj Idr.  mezga
mjaso Mr. r.  menso
mjasč os.  ment-
mjasti r.  ment-
mjaščyt,y ša klr.  mezga
mjata Mr.  menta
mjatej os.  menta
mjatelb r.  ment-
mjatele Mr.  mentell
mjatež klr.  ment-
mjatliki) r.  metuli
mjaty Mr.  men- 2
mjatb r.  men- 2
mjaz ns.  medja
mjaz klr.  menz-
mjaz Mr.  mezga
mjazdra klr. r.  menso
mjazga r.  mezga
mjazkyj klr.  menz-
mjaznuty klr.  menz-
mjecki os.  nuštvy
mjeki ns.  menku
mjeknyč os.  menki!
mjelcaš ns.  melk-
mjelknyč os.  melk-
mjenk os.  min!
mjera os.  mera
mjerznyc os.  merz- 2
mje! - va os.  merva
mjesec s.  mesene!
mjesnik ns.  mosengjt!
mjesyč os.  mesi-
mješnik ds.  miša
mjetač os.  meti-
mjetel os. metuli
mjetlo os.  met- 2
mjez os.  medja
mjeza os.  medja
mjczha os.  mezga
mjuzevirin b.  muzaverii
mkly p.  miik-

mljaš

mknač p.  mtik-
mknouti č. miik-
mlavyj klr.  mlavi-
mloba klr.  miid-
mlody p.  moldii
mlojnyj klr.  mlaliavu
mlokicina p.  mlaka
mlokos p.  melko
mlost p.  molsti!
mlošc wr.  miid-
mlot p.  moltti
mloto p.  molto
mlyj Mr.  miid-
mla ns.  migi a
mlacve s.  nuštvy
mladn asi.  moldii
mlaj nsl.  moldii
mlaka polah,  melko
mlamol nsl.  inolmolu
mlato nsl.  molto
mlatn asi.  moltti
mlaz s. melz-
mle6 p.  mel- 1
mledan s.  mledii. miid-
mledzivo sik.  melz-
mleko p.  melko
mletak s. benetki .
mlevo s.  mel- 1
mlezgati kr.  mlaska-
mlezivo č. melz-
mleč ns.  melko
mleko asi.  melko
mleskati nsl.  mlaska-
mlesti asi.  melz-
mleti asi.  mel- 1
mleštb r.  miid-
mlez nsl.  melz-
mldzivo nsl.  melz-
mlezva nsl.  melz-
mlba č. migla
mlijeko s.  melko
mliko kr.  melko
mlinec nsl.  mel- 1
mlinn asi.  mel- 1
mlivo s. č. wr.  mel- 1
mljak kr.  mlaki!
mljaskati nsl.  rnlaska-
mljaš ns.  mel- 1

mlje6

mljeh os.  mel- 1
mljet s.  meltu
mljeti s.  mel- 1
mljezinac s.  mezinicl
mlkly c.  melklii
mlkvy sik.  melklu
mlogišt dsl.  munogu
mlohav kr.  mlahavu
mloni p.  mel- 1
mlsati č.  mels-
mluva č.  melva
mižati č. mels-
ml r LČati asi.  melk-
mlihi. asi.  mechlu
mltkom b.  melk-
mltkomb asi.  melk-
mlinija asi.  melnija
mltva asi.  melva
mlivi se b.  melva
mliza asi.  melz-
mlyni> asi.  mel- 1
mla Mr.  mel- 2
ml'avyj icr.  mlahavu
ml'ity Mr.  mel- 2
ml'ity Mr.  mud-
mloko os.  melko
mlacaš ns.  mlaska-
mneci as.  benetki
mne6 Mr.  men- 2
mniej p.  minij
mnilrt asi.  municku
mnogi. asi.  munogu
mnouti Č. men- 2
mnu c. men- 2
minicli Mr.  mini
mo c č. mog-
moczara p.  mok-
mocydlo ns.  mok-
močar s.  mok-
močerad nsl.  mok-
močer nsl.  mok-
močka r.  mučlka
močver nsl.  mok-
močb asi.  mok-
mo6 s.  mog-
moci s.  mog-
modriš nsl.  modrii
modrzen p.  modrenu

478

modrin 6.  modrenu
modzel p.  mozoll
mogoritb sja r.  mog-
mogranj s.  malogranl
molioryč klr.  mogoryši
mohyla klr.  mogyla
mohyra klr.  mogyla
moch klr.  muchu
mocha r.  miicha
mochna r.  muchuru
mocliorn r.  muchuru
mo c Ivi, r.  muchu
mojster nsl.  maj štoru
mojškra nsl.  maj štoru
moko kaš.  melko
mokri, asi.  mok-
molčaty klr.  mellc-
molha klr.  melnija
mololco klr.  melko
molot Mr.  molto
molot Mr.  moltii
moloty klr.  mel- 1
molozyvo klr.  melz-
molwi6 os.  melva
molčati nsl.  mellc-
molčatb r.  melk-
molic os.  myli- 1
moliti nsl.  modli-
molnija r. melnija
molodyj Mr.  moldii
molosnik r b r.  molstu
molotb r.  mel- 1
molotbe r.  mel- 1
molozivo r.  melz-
moložitb r.  morzga
molsatb r.  mels-
molsti nsl.  melz-
mokb r.  melva
molb asi.  mel- 1
momot p.  miima-
monten nsl.  mentell
montvva p.  mondo
mor b. s.  moril
mora os.  maroga
morač kr.  komoračl
moraš č. mora
moraš ns.  mara-
morati nsl.  mog-

mošna

morava ns.  mora
morag p.  maroga
morem nsl.  mog-
moreša s.  murinti
morgatb r. merga- 2
morgatb r.  morzga
morhaty klr.  merga- 2
morched' p.  merky
rnorchn r.  muchiiril
morič nsl.  moril
morkotač os.  merda-
morkovb r.  merky
morlcva klr.  merky
morochn r.  morsti
moroclvb r.  merch-
morok Mr.  merk-
morokva Mr.  mlaka
morokva klr.  morkva
morokn r.  merk-
moromoxjan r b r.  marmoril
morositb r.  morsii
morositb r.  morzga
moroška r.  morch-
morous č. maroga
moroz klr.  merz- 2
morozga r.  morsii
morozga r.  morzga
morok Mr.  morogii
morskac os.  merski! 2
morski, r.  merski! 1
moruše č. morva
morvi polah,  morvii
morvy os. mer- 1
morze p.  morje
morzgi ns.  mozgu
mori asi.  mer- 1
mosaz os.  mosengjii
moscnz wr.  mosengjii
mosiadz p.  mosengjii
mosor c. mosorii
mostovž nsl.  mostovžl
moszcz p.  miistii
moszna p.  mošina
mošennyk Mr.  mošina
možeh os.  mošina
mošija klr.  moša
moška Mr.  miicha
mošna &.  mošina

mošnja

mošnja nsl. kr.  mošina
mošnje s. mošina
mošt nsl.  mtistu
mošti asi.  mog-
moštb asi.  mog-
mošul klr.  moša
mošyna ns.  mošina
mostna asi.  mošina
mošaž Mr.  mosengjti
motadlo os.  mota-
motar s.  moturu
motie nsl.  ment-
motika nsl. b. s.  motyka
motloch p.  motlochtl
motluch p.  motlochu
motolice c.  metull
motorja r.  mota-
motorny č. mota-
motouz r t r. mota-
motovidlo č. mota-
motovjaz klr.  mota-
motovila b.  mota-
motovjaznyk klr.  mota-
motowaz p.  mota-
motrika s.  moturu
rnotuz tor.  mota-
motuz c. mota-
motuznyk klr.  mota-
motvoz nsl.  mota¬
mo t't r.  mota-
motyja ns.  motyka
motyl c. metull
motylo asi.  metull
motyrt r.  mota-
moud č. mondo
moudry c. mondru
moudrik Č. maldrtt
moucha c. muclia
mouka č. monka 2
moufenin c. murinu
moutev c. ment-
movnja r.  my- 1
mov^ klr.  my- 1
mowa p.  melva
možak s.  mozgu
mozelj nsl.  mozoll
mozg p.  mozgu
mozgnutt r.  mfizg-

479

mozgolb r.  mozoli
mozgi. r.  muzg-
mozl os.  mozoll
moznik nsl.  mozg- 1
mozok wr.  mozgu
mozol p.  mozoll
mozol č. mozoll
mozolt asi.  mozoll
mozol' klr.  mozoli
mozžatb r.  muzg-
moztgi asi.  mozgu
moziki asi.  mozgu
možar klr.  možari
moždani s.  mozgti
moždanik s.  mozg- 1
moždani asi.  mozgu
moždir č. možari
možditi s.  mozg- B
možditi Č. muzg-
moždžon p.  mozg- 1
moždžer tor.  možari
možžert r.  možari
možževelbniki. r.  mozg- 2
možžitb r.  muzg-
možžuclia r.  mozg- 2
moždzierz p.  možari
mode nsl.  mondo
moder nsl.  mondru
moka nsl.  monka 1
moka nsl.  monka 2
mot nsl.  ment-
motiti nsl.  mcnt-
mož nsl.  monžl
mra klr.  mer- 2
mraka s.  marka
mramort asi.  marmoru
mraštiti č. merskti 1
mrata s.  marta
mrav nsl.  morvu
mra v c. norvu
mravec nsl.  morvu
mravenec č.  morvu
mravlja asi.  morvu
mravka b.  morvu
mravlja nsl.  morvu
mraziti asi.  merz- 1
mrazi r.  merz-1
mrazi asi.  merz- 2

mrs

mrag p.  maroga
mrcina nsl. s.  mer- 1
mrcvariti nsl.  mer- 1
rnrča s.  mertva
mrčati nsl.  merka- 2
mrdati nsl.  merda-
mrec klr.  mer- 2
rnreč klr.  merk-
mrela nsl.  omrela
mrena nsl.  moruna
mrevo klr.  mari-
mreju os.  mer- 1
mreist nsl.  ners-
mrestiti se nsl.  ners-
mreti asi.  mer- 1
mreža asi.  merža
mrginj s.  margini
mrgoleti nsl.  mergol- 1
mrha nsl.  mer- 1
mrha nsl.  mercha
mrhati č.  merga- 1
mrcha č.  mer- 1
mrijest nsl.  ners-
mrity klr.  mer- 2
mrjava klr.  mari-
mrjava klr.  mer- 2
mrk s.  merk-
mrkati se nsl.  merka- 2
mrkatunja s.  gdunije
mrkev nsl.  merky
mrknoti nsl.  merk-
mrkovica nsl.  merkovica
mrkvola s.  merky
mrl č. meril
mrledina s.  mer- 1
mrleti nsl.  merl-
mrlič nsl.  mer- 1
mrljati s.  merlja-
mrmrati nsl.  mermra-
mroja ns.  morvli
mrok p. ns.  merk-
mroka os. ns.  morka 2
mroszka p.  morch-
mrovja os.  morvu
mrowiec p.  morvu
mrovvka p.  morvu
mrož p.  merz- 2
mrs s.  mersi-

mršiti

mršiti nsl.  mersi-
mrsk č.  merski! 1
mr sle c. mersku 2
mrska s.  mersku 1
ilirska! sik.  merska-
mrša s.  mer- 1
mršav nsl.  mer- 1
mršeti nsl.  merch-
mrštati s.  mersk- 1
mrt c. mer- 1
mrtvud nsl.  mer- 1
mruczec p.  mruka-
mrugač p.  merga- 2
mružyč p.  mruga-
mrva nsl.  merva
mrzak Č. merz-1
mrzana p.  moruna
mrzeža kas.  merža
mrziti nsl.  merz- 1
mrznoti nsl.  merz- 2
mrzonka p.  mig-
mrzost p.  ners-
mrzyk p.  mig-
mmeina asi.  mer- 1
mrrdati asi.  merda-
mrtkati asi.  merka- 2
mnknati asi.  merk-
mrjtkne b.  merk-
mr rlet se b.  merli-
mra.mlja b.  mermra-
mrimrati asi.  mermra-
mrasen b.  mersi-
mr r Lsiti se asi.  mersi-
mrrska. asi.  mersku 2
mn>ša b.  mer- 1
mrr>ti asi.  mer-1
mi-itva as.  mertva
mr r itv r L asi.  mer- 1
mrtvica asi.  merva
mrazeti asi.  merz- 1
mrazi b.  merz- 1
mrazna b.  merz- 2
mraznati asi.  merz- 2
mraz^lra asi.  merz- 1
mryj Idr.  mer- 2
mryty klr.  mer- 2
mrena c. moruna
mrinek 6.  moruna

480

mriže č. merža
msta c.  mlsti
mstiti č. mistl
msto r.  mustu
msza p.  miša
mszyca p.  mucha
mszy6 p.  mucku
mša os.  miša
inše c. miša
mšed' klr.  muchti
mšeki r.  mlclielu
mšiti> r.  muchu
msci6 p.  misti
muca nsl.  mačka
mucav s.  melk-
mucyk klr.  mucu
mučati s.  melk-
mučeti Č. myk-
mučke s.  rnelk-
mucak s.  ment-
mučič os.  ment-
muda nsl.  mondo
muditi asi.  miid-
mudo s.  mondo
mudry os. ns.  mondrii
mudzer wr.  mondrii
muha asi.  mucka
muhlati nsl.  mud-
muhlesam b.  muchultt
muhte nsl.  mufte
muchortyj r.  rutu
muka č.  monka 1
muka klr. r.  monka 1
muka s.  monka 2
muka s.  monka 1
mukd, klr. r.  monka 2
mukal kr.  melk-
mukao s.  melk-
mukati nsl.  myk-
mukljiv s.  muk-
mukom kr.  melk-
mulcte s.  mufte
mul p. klr.  mulil 1
mulec nsl.  mullcl
mulič wr.  mullcl
mulite r.  mulil 2
mulj s.  mulil 2
mul j ati s.  mullcl

muštyr

mulo kr.  mulil 1
mumrati č. mermra-
muna nsl.  mačka
muniti nsl.  melnija
munja nsl.  melnija
munjen kr.  melnija
munuti s.  melnija
munka č. munlka
muo s.  mulu 3
mur nsl. os.  murinii
mura c.  mora
m ur and el' klr.  morvii
muraši) r. morvii
murava os.  mora
muravej r.  morvii
muravel' klr.  morvii
muravlb r.  morvii
murčatb r.  merka- 2
murčatb r.  mruka-
murče nsl.  murinii
murček nsl.  murinii
murek nsl.  ogurukii
murena nsl. r.  moruna
murga s.  morva
murga s.  murgo
murgaša č. murgo
murgatb r.  merga- 2
murhyj Mr.  murgo
murlykatt r.  mruka-
muro asi.  miro
murugij r.  murgo
muruhyj klr.  murgo
muruna b.  moruna
murva kr.  morva
murzyn p.  murinii
muryj r. smurii
muryn klr.  murinii
musa s.  mels-
museti č.  mus- 1
musicč p.  mus- 1
muskač p.  mus- 2
muskusn r.  misktt
musromaninb asi.  musullma-
ninti

must s.  miistii
mušmula s.  mišpulja
muštululc S.  mužde
muštvr klr.  možarl

mušity

mušity Mr.  mns- 1
mut wr.  ment-
mutej os.  ment-
muten nsl.  ment-
mutiti s.  ment-
mutljati s.  ment-
mutov Idr.  ment-
rautva Mr.  ment-
mutb r.  ment-
muviti nsl.  melva
muza s.  melz-
muzem s.  melz-
muzeti nsl.  miz-
muzg c. mozgu
muzga s.  melz-
muž s.  monžl
muza nsl. s.  melz-
muža nsl.  miz-
mužen nsl.  mezga
mužgati nsl.  mozg- ‘6
mužilcB r.  monžl
mužva Idr.  monžl
miist polah,  mostu
mtitilvaidlu polah,  mota-
mzcla c. mizda
mzeti nsl.  inlz-
mzga r.  mezga
ruzga r.  mtlzg-
mzgnutb r. miizg-
mža Mr. r.  mig-
mžati nsl.  mig-
mže6 p.  mig-
mžen nsl.  mezga
mžeti c. miz-
mži p.  miz-
mžic wr.  mlg-
mžikati č.  mlg-

naasi. asi.  onsii
nabalmuti s.  biicli-
nabedrahy Idr.  bedro
nabebniti nsl.  buch-
nabeditt r.  bidd-
nabirka r.  ber-

481

inžiti c. mig-
mžity Mr.  mig-
mžitb r.  mig-
mžyk p.  mig-
im.čati asi.  muk-
nrLČBta asi.  mttčlta
nn.dl r i) asi.  mild-
mxdo h.  mondo
mxdT.r b.  mondrtt
nrbgla h.  migla
irrth b.  muchti
mi)h'£> asi.  mucku
midta h.  monka 1
nrbknati se asi.  muk-
im.mati asi.  muma-
m r i>na b.  men- 2
immasb asi.  miinasl
mimek nsl.  mini
nrbirbn b.  minij
m’Bst' 1 . asi.  miistu
m r tšica asi.  mucha
mi) tj a b.  ment-
mnzda b.  mizda
nrBzrak b.  muzdraku
m'i,ž b.  monžl
mtžditi asi.  muzg-
mycati asi.  muk-
myčatb r.  myk-
my6 os.  my- 1
mydlo c. my- 1
myliaty Mr.  mig-
myhavka Mr.  mig-
mykkyj Mr.  mig-
myklica tor.  migla
mybot’ity Mr.  mig-
mykaty Mr.  muk-
myknus tis.  mfik-

N.

nabor s.  ber-
nabožny c. bogu
nabor Idr.  ber-
nabrezhiyj Mr.  brezg- 2
nabrezhnuty Idr.  brezg- 2
nabrjasknuty Mr.  brezg- 2

naczelnik

mykx r.  myk-
mylo Mr.  my- 1
mynok Mr.  mini
mys wr.  mysii
mysa Mr.  misa
myšepisk-B asi.  pisk-
myšica asi.  mucka
myšperchač Idr.  myšl
myšperchač Mr.  perch-
myšyca Mr.  myši
myšbka asi.  myši
myteja r.  my- 1
mytitb r.  myto
myto c. myto
mytuš Idr.  mite
mytbba r.  my- 1
myf Idr.  my- 1
myt’ Mr.  mysa-
myt'ma Mr.  mite
myza Idr.  mizgii
myzaty Idr.  mizgii
mbgla asi.  migla
inbiia asi.  men- 2
mbne asi.  men
mbnij asi.  minij
mbniti asi.  minij
mbnja asi.  men- 1
mbnojii asi.  men
mbska asi.  mizgu
mbstb asi.  misti
nibša asi.  mila
inbšekb asi.  inlchelu
mttb as.  miitu
mbzda asi.  mizda
m.bzg"b asi.  mizgii
inbžati asi.  mig-

nabrjaknutb r.  brenk-
nabrzekly p.  brenk-
nabrzmiec p.  brenk-
nab r bbnuvam b.  bombuli
nacinac p.  ten- 1
naczelnik p.  čelo
31

načelnik

načelnik nsl.  čelo
načekniki asi.  čelo
načinne mr.  činu
načirati č. čerp-
načke nsl.  nuštvy
načvanyty lclr.  čvanii
nač p. os.  nat!
načve s.  niištvy
nada nsl.  de- 1
nadam s.  diim-
nadažač p.  dongii
nadev s.  de- 1
nadezen nsl.  do- 1
nadežba b.  de- 1
nadežda asi. r.  de- 1
nadejati se asi.  de- 1
nadeje c.  de- 1
nadhera č.  gora
nadeha Mr.  diich-
naditi nsl.  de- 1
naditi č. de- 1
nadjužatb r.  dongu
nadloga nsl.  dole-
nado nsl.  de- 1
nadoba č. doba
nadobčtb r.  doba
nadodadba s.  da-
nadoluba Mr.  dole-
nadolja b.  dole-
nadopir s.  netopyri
nador c.  der-
nadra Mr.  der-
nadro p.  jadro 2
nad rž Č.  derg- 1
naducha mr.  duoh-
nadzieja p.  de- 1
nadyray Mr.  dymija
nadyraty Mr.  der-
nadysb r.  onu
nadyty Idr.  dč- 1
nafora asi.  anafora
nagaba p.  gaba-
nagajiv nsl.  ged-
nagajka r.  hajka
nagaki. r.  golgolti
nagdasi r.  onii
nagovijestiti s.  vid-
nagraditi kr.  gordu

482

nahaj p. lclr.  nagaj
nahod nsl.  duch-
nahoroda mr.  gordu
nahrada č. gordu
nahumoriti se s.  smuru
nachakb r.  chal-
nachat' sik.  necha-
nachmylie vor.  smuril
naj asi.  na 3
najco kr.  nošti
najam s.  jem-
naklo nsl.  ku- 1
naknada s.  ktt 1
naknada s.  nakfi
nakomitati 6.  ku 1
nakoraitnouti c.  met- 1
nakostriješiti s.  ku 1
nakravja sc b.  korv-
nalijen s.  nalentl
naljcžc s.  lez-
nalogij asi.  analogu
namana klr.  manovlcl
namedni r.  onu
namednisb r.  sjft
namek-L r.  mek-
namcl č. mel- 1
namensati nsl.  men- 2
namet mr.  met- 1
namežurati se kr.  mlg-
namerja b.  mera
nametka Idr.  met- 1
namič nsl.  mlnij
namiguša kr.  mfg-
namjera s.  mera
namjeraš se ns.  merit
namoh Idr.  mog-
namol klr.  mel- 1
namreč nsl.  imen
nammštam b.  merski! 1
namrtždi se b.  merždi-
namul p.  mulit 2
namyl klr.  mel- 1
namysto klr.  monisto
naniz b.  nez-
nanjč nsl.  mlnij
nanoziti se asi.  nez¬
nanka p.  nanil
napačen nsl.  opakii

nastanila

naparstek p.  perstii
naparstok wr.  perstii
naperiha Mr.  pen-
naperušaty nsl.  per- 2
napiliti s.  pir-
napitek nsl.  pi-
naplata b.  plat- 2
naplava s.  piti
naplekij r.  pletje
napora r.  per- 3
naprasbni asi.  prašit 3
napruha ns.  preng-
naprisnik b.  perstii
naptati s.  pyta-
napuh klr.  piich-
napik nsl.  opakii
napyrsklyvyj Mr.  persk-
napyštiti s§ asi.  pysk- 2
nar nsl.  na 3
n aram j a b.  ramen
naramny č.  ramenu
narav nsl.  norvii
naraziti nsl.  razu
narakviea asi.  renk-
nardica nsl.  nartu
narcmny p.  ramenu
narekam b.  rek-
narikača s.  rek-
naroj asi.  ri-
narow p.  norvii *
naruditi s.  rondii
naruža r.  ružl
narva klr.  rii- 2
naročnica b.  renk-
narycaty klr.  rek-
nasad s. Mr.  sed-
nasap s.  siip- 2
nasatice s.  masatii
naseljenaja asi.  sed-
nasep p.  siip- 2
nasierszaly p.  serch- 1
nasip nsl.  siip- 2
naskrzeč p.  skver-
naskwierač p.  skver-
nasovenb r.  su- 2
naspa klr.  siip- 2
naspi r.  siip- 2
nastačila nsl.  sta- 2

nastegny

nastegny asi.  stigno
nastelj nsl.  stel-
nastor kr.  ster-
nastoren nsl.  ster-
nastork os.  sterk- 2
nastorovati kr.  ster-
nastorožetb r.  serg-
nastrikati kr.  strele- 2
nastrk nsl.  netresku
nastrivja se b.  serv-
nasfah Idr.  steg-
nasul vir.  suli-
nasupa r.  sompu
nasyp e. sup- 2
našatyr Mr.  nišadoru
našlik c.  nešelu
naš ns.  nati
našciebac p.  steba-
našine Idr.  se- 1
natakaty Idr.  tek- 2
nategljaj s.  teng-
natema b.  anatema
natezati s.  teng-
natcha wr.  diich-
natolp Idr.  telpa
naton nsl.  ten- 1
naton c. ten- 1
naton p.  ten- 1
natra s.  ter-
natraviti asi.  tru- 1
natrbsek nsl.  netresku
natrud klr.  trondii 1
natruti asi.  trti- 1
natuga r. teng-
natuha klr. ter.  teng-
nauk nsl.  vyk-
naumeki. r. mek-
navada asi.  vada 1
navalica b.  vel- 2
navalice s.  chvala
navao s.  navlo
naveti. asi.  ve- 2
ndvideti č.  vid-
navija b.  vi- 2
naviti c.  ny-
navit klr.  vetu
navmany klr.  manu 1
navod ns.  nevodu

483

navoj b.  vi- 1
navor nsl.  ver- 2
navora s.  anafora
navoropi, r.  vorpu
navozi) r.  vez-
navpik nsl.  piku
navrapi. ar.  vorpu
navraziti nsl.  razu
navrijeti s.  ver- 3
navrt s.  vert-
navškyj klr.  navi
navznici. r.  nalcu
navbe r.  navi
nawet p.  vetu
nawias p.  vis-
nazbyt p. ivr.  by-
nazdati se č. de- 1
nazimi) asi.  zima
nazlic nsl.  žulil
nazlob nsl.  zulu
naznalc kr.  naku
naznoko kr.  okos
nazori, asi.  zer- 1
nazrit nsl.  riti
nažanj s.  žen-
na p.  nu
nažda asi.  nudi-
nebogi. asi.  bogu
neboni> asi.  bo. mu. ne 1
neborak wr.  bogu
nebore nsl.  bogu
nebožtlk č. bogu
nebreži. r.  berg-
nebrešti asi.  berg-
nebylyca klr.  by-
necky č. nuštvy
necoj nsl.  noštl
nečediti nsl.  čerda 1
neeepurnyj klr.  čepri
nečeti r.  člt-
nečedtski. asi.  čerda 1
nečistik r b r.  eistu
nečak s.  netij
nedagi, asi.  dongii
nedelec nsl.  de- 1
nedelja asi.  delo
nedoluba klr.  dole-
nedoluha S.  dolo-

nerezb

nedola klr. icr.  dold-
nedopyr klr.  netopyri
nedoskudica s. skend-
nedotyka r.  tuk- 2
nedožje nsl.  dongii
nedulia nsl.  dtich-
neduba klr.  dongii
nedužij wr.  dongii
nedved č.  medu
nefelen b.  fela- 2
nego nsl.  ne 2
nego s. go
negili asi.  ne 2
nehati nsl.  necha-
nehet e. nogiiti
nehlup klr.  ne 2
nejasytb r.  syttL
nejeveri, asi.  jem-
nejnok č. ninogii
neka b. s.  neeba-
neklen klr.  klenu
nekleni. r.  ma
nekidi asi.  ne 2
nelcit b.  nogiiti
nel'ha klr.  leg- 2
nemarliv b.  mari
nemarljiv s.  mari
nemovla klr.  melva
nemudoma nsl.  mud-
nena kas.  nanii
nenacki wr.  de- 1
nenastbe r.  nasti
neplody asi.  plodil
nepodoba nsl.  doba
nepotyr klr.  netopyri
neprajny sik.  pri-
neprijaznb asi.  pri-
nepuča s.  netij
nepi.ti.ka asi.  piitu
nepbtyrb asi.  netopyri
ner kr.  go
neraditi asi.  rodu 1
neradiv b.  rodu 1
neranča b.  narandža
neresec nsl.  ners-
nerestx r. ners-
neresf klr.  ners-
nerezb r.  ners-

31 *

nerist

nerist kr.  ners-

nerjacha r. rendu

neroden nsl.  rodu 1

neroditi asi.  rodu 1

neroda asi.  rodil 1

neropbhb asi.  meropuhu

nerša r.  neretii

nerty Mr.  ner- 1

nefest 6.  rendti

nesmetnyj Idr.  meta-

nestadak s.  sta- 2

nestera asi.  netij

nesytb r.  sytti

nešplja nsl.  mišpulja

neštovice c. živ-

netina r.  nat!

neura nsl.  ora 1

neustoren nsl.  ster-

nevarka Idr.  ver- 1

nevesilj s.  deven

neveža r.  vid-

nevolja asi.  vel- 1

nevolnyk Mr.  vel- 1

nezaapbm, asi.  puva-

nezaberežka Mr.  berg-

nezmasa nsl.  masa

neže asi.  ne 2

nežit'b asi.  živ-

nedza p.  nudi-

nekač p.  nuka-

net p.  nont-

nedra nsl.  jadro 2

nekudo asi.  ne

nemar pustiti: v - nsl.  mari

nemover b.  jem-

netiti nsl.  gneti-

nicati s.  nik- 1

nicb asi.  nik- 2

ničati asi.  nik- 2

nioke nsl.  nuštvy

niče s.  nitje

nieboszczyk p.  bogu

niecki p.  nuštvy

nie6 p.  netij

niedaktory p.  da

niedolega p.  dole-

niedoperz p.  netopyri

niedžwicdž p.  medu

484

nicmowiatko p.  melva
nienadzka: z - p.  de- 1
niepec p.  pek-
niesplik p.  mišpulja
niestota p.  jes-
niezdara p.  dara
niežyt p.  živ-
niliati nsl.  nych-
nijem s.  nemil
nijemac s.  nemicl
ni k ati nsl.  nik- 2
nikoga asi.  kil 1
nilrbgda asi.  kil 1
nimo r.  mi-
nine b.  nyne
ninie p.  nyne
nirati asi.  ner- 1
nišati kr.  nych-
nišd b.  niti
nista asi.  niti
ništar nsl.  go. kil 1
ništej c. isteje
nit s.  niti
nititi č. gneti-
niuch p.  on-
niz s.  nez-
nizae wr.  nez-
nizati asi.  nez-
nizgati nsl.  nez-
niz'bk r b asi.  niztt
nižiti č.  nizu
njisnuti s.  nislc-
njiva nsl.  niva
njuhati nsl.  on-
njukati asi.  nuka-
njušiti s.  on-
nocleg p.  noštl
nocoj nsl.  nošti
nočvy Mr.  nuštvy
nogtoeda r.  nogilti
noj r.  ny-
nono r.  nyne
nora p.  ner- 1
norka r.  norica 2
norostb r.  ners-
noros r t r.  ners-
norota r.  neretu
norovt r.  norvii

nyreti

norow p.  norvii
norb asi.  ner- 1
noseča nsl.  ber-
nositi asi.  nes-
nostvica s.  nosu
notopyrb asi.  netopyr
nouze č. nudi-
nozdri asi.  nosu
nozdrva nsl.  nosil
nozdrza p.  nosu
nozitb r.  nez-
nožnia p.  noži
noži, asi.  noži. nez-
noter nsl.  on
nrav r b asi.  norvii
nu s.  nuka-
nuder s.  nuka-
nudir kr.  de- 1
nudbma asi.  nudi-
nugao s.  onglu
nugel ns.  ongll
nuhl os.  onglu
nuchač os.  on-
nuja nsl.  nudi-
nura asi.  ner- 1
n ura vor.  ner- 2
miriš ns.  ner- 1
nurzyč p.  ner- 1
nuryty klr.  ner- 1
nutiti č. nont-
nutka tor.  nuka-
nutrak s.  on
nutreka kr.  on
nutr r b r.  on
nutš ns.  on
nuza os. ns.  nudi-
nuža klr.  nudi-
nužda asi.  nudi-
nuže p.  mika¬
na asi.  nu
n - brav b.  norvii
lrbške nsl.  nuštvy
nyčenyči klr.  niti
nyd’ity klr.  ny-
nyknuty klr.  nik- 2
nyra r.  ner- 2
nyrec r b r.  ner- 1
nyreti asi.  ner- 1

nyrivi

nyrivi asi.  ner- 2
nyrjatb r.  ner- 1
nyrb asi.  ner- 1

nač ior.  jem-
nadra č. jadro 2
nano sik.  nanu
neboz os.  nabozti
nedai a ns.  dara

obačeni asi.  inu
obaditi asi.  vada 3
obak č.  oba
obaki asi.  oba
obariti nsl  ver- 1
obava klr.  boja-
obavati asi.  ba-
obavati se c. boja-
obcegi p.  congy
obcy p. obi
občersti klr.  čert-
občerty klr.  čert-
občinki nsl.  činu
občji nsl.  obi
obči s.  obi
obdartus p. der-
obdera r. der-
obdira r.  der-
obdlouhy č.  obl
obdyrstvo klr.  der-
obec č. obi
obedec b.  ved-
obeiga p. leg- 2
obellia <5. leg- 2
oben nsl.  j edinu
obenuti klr.  vend-
ober b.  ber-
ober s.  choberii
obervo klr.  bruvi
oberznač p.  rez-
obezveknutt r.  veku
obedi asi.  jad- 1

485

nyspla os.  mišpulja
nyšpule S.  mišpulja
nyty klr.  niti

N.

neplek ns.  fletinu
nerk os.  ners-
nerod ns.  rodu 1
nerad os.  rendti
nerech ns.  rendu

O.

obet č. vš- 2
obeti asi.  ve- 2
obevati asi.  ve- 2
obfity p.  plu-
obiata p.  vč- 2
obič b.  vyk-
običi s.  vyk-
obida asi.  bide-
obideti asi.  bide-
obiecy p. jad- 1
obijest s.  bčsti
obimo asi.  obi
obist nsl.  istos
obistije asi.  istos
obitelb asi.  vita-
obižda r.  bide-
obiždač wr.  bide-
obkore nsl.  ora 1
oblak ■ klr.  velk-
oblok p.  velk-
oblona icr.  bolna 2
obloh klr.  leg- 1
oblon klr.  obloku
oblye klr.  lik- 2
oblako r.  velk-
oblaki, asi.  velk-
oblana č. bolna 1
oblask p.  blisk-
oblast s.  veld-
oblaki asi.  lenk- 1
oblen kr.  obi
obleznoti nsl.  liz-

oborona

nyzaty klr.  nez-
nbzeti asi.  nez-
nbza asi.  nez-

riezabki os.  puva-
riidro klr.  jadro 2
iiihovaty klr.  nega
nimyj klr.  nemil
nudi klr.  on-

obleldo b.  velk-
obleski asi.  blisk-
oblicze p. lik- 2
obličje nsl.  lik- 2
obličbe r.  lik- 2
oblik s.  lik- 2
oblin nsl.  obiti
oblišb asi.  lichu
obman klr.  mani-
obmanščiki r.  mani-
obmanutb r.  mani-
obmešelitb sja r.  michelu
obmichnutb sja r.  michelu
obmyl klr.  myli- 1
obmyljatb sja r.  myli- 2
obnaditi č. dč- 1
obnemoči nsl.  mog-
oboč klr.  boku
obod s. klr.  ved-
obojak s.  vi- 1
obojaki asi.  oba
obojod nsl.  oba
obok klr.  boku
obolona klr.  bolna 1
obolone klr.  bolna 2
obolon klr.  bolna 2
oboi oko r.  velk-
obolonka r.  bolna 1
obor b.  ber-
obor b.  ver- 2
oboroh wr.  borgu
oborona klr.  bor-

oboroteni,

oborotenb r.  vert-
oboroh klr.  borgu
oborva r.  rti- 2
oboryŠT. r. ber-
obotava nsl.  boti-
obouzeti č.  bfid- 1
oboz r x, asi.  vez-
obrandovaty ša Mr.  rend-
obrazt asi.  razu
obračiti asi.  renk-
obračt asi.  renk-
obrediti nsl.  rendu
obreklo b.  rek-
obrezgnutb r.  brezg- 2
obrecz p.  renk-
obreda asi.  breda
obrest nsl.  ret-
obresti asi.  ret-
obrezgnati asi.  brezg- 2
obrežditi asi.  berdja
obrida ivr.  bridtt
obridnutb r.  bridttkii
obrinok Mr.  rentt
obrini ar.  avarintt
obrislo sik.  verz- 1
obrjad Mr.  rendu
obroč- wr.  rttttt
obroki asi.  rek-
obronek nsl.  roni-
obrof Mr.  rttttt
obrov kr.  ry-
obroo nsl.  renk-
obrsača nsl.  brus-
obrsnoti nsl.  brtis-
obrub s.  rombu
obrus s.  brus-
obrusnati asi.  brus-
obrusT. asi. r.  brus-
obrva nsl. s.  brtivl
obrzad p. kas.  breda
obrzask p.  brezg- 2
obrzasknač p.  brezg- 1
obrzazg p.  brezg- 2
obrzad p.  rendtt
obrnsn^ti asi.  brus-
obrbtiti asi.  rtttu
obr tvt asi.  brttvl
obi ,r i.zgnftti asi.  brezg- 2

486

obryd klr.  bridu
obrydati se asi.  rttd-
obsapaty klr.  capa 3
obsevati nsl.  si- 1
obsore nsl.  ora 1
obstary p.  obl
obstrčt nsl.  ster-
obščyj r.  obl
obširni nsl.  obl
obtovyj r.  opt-
obuča asi.  u- 5
obuča s.  u- 5
oburvati s.  rtt- 2
obuti asi.  u- 5
obuvt r.  u- 5
obuw p.  u- 5
obuza Č.  bttd- 1
ob r i>edki r. jad- 1
obijjetriti asi.  jentro 2
obyčaj asi.  vyk-
obyda klr.  bide-
obyknati asi.  vyk-
obido asi.  obl
obbštt asi.  obl
ocas č.  očestt
oce klr.  sjtt
ocebni nsl.  svtt
ocep nsl.  skep-
ocept r.  skep-
ociec p.  ottt 2
ociepka p.  tep- 3
ocil klr.  ocell
ocil s.  ocčll
ocknač p.  tjut-
ocvirati nsl.  skver-
ocvirek nsl.  skver-
oczas p.  očestt
oczepka p.  skep-
oczrzedž p.  čerda 2
očadeli asi.  čadtt
očaditi asi.  čadtt
očadly č.  čadtt
očadnouti Č.  čadtt
očak nsl.  ottt 2
očali nsl.  okos
očelokt klr.  čelo
očenuti s.  čes-
očered' klr.  čerda 2

odumrt'

očeret klr.  čerttt 1
očih nsl.  ottt 2
očila b.  okos
očim nsl.  ottt 2
očiman nsl.  ottt 2
očistec č. čisttt
očuh nsl.  ottt 2
očutyty klr.  tjut-
očyraty klr.  sker-
očas kr.  očestt
očwiara p.  čvara
odaja s.  da-
odajačiti s.  dajaku
odalačiti s.  dajaktt
odalati asi.  dole-
odartki p.  der-
odeleti asi.  dole-
odervina 6.  rtt- 2
oder;, r.  der-
odeve b.  dave
odewrzeč p.  ottt 1
odewrzeč p.  ver- 2
odeža r.  de- 1
odežda asi.  de- 1
odetel nsl.  de- 1
odetev nsl.  de- 1
odčv č.  de- 1
odineca, r.  jedintt
odjah klr.  de- 1
odjahaty klr.  de- 1
odječa s.  de- 1
odlag s.  delgtt 1
odlahnoti nsl.  leg- 2
odleže s.  leg- 3
odnož č. noga
odnud nsl.  onu
odol S.  dolč-
odolati nsl.  dole-
odoleti asi.  dole-
odolišče r.  idoltt
odoliti klr.  dole-
odor s.  der-
odoi'a s.  der-
odoroblo klr.  dorbtt
odra č. p.  der-
odranb r.  der-
odrob klr.  drob-
odumrt 6.  mer- 1

oduriti

oduriti se nsl.  dur-
odvek nsl.  veku
odvit klr.  ve- 2
odvo nsl.  jedva
odwažyc p.  vaga
odziedza p.  de- 1
odyn Idr.  jedintt
odbmeti se asi.  dlme-
od'ity Mr.  de- 1
ofer nsl.  hoferu
ogarek b.  gor-
ogavije asi.  gav-
oger klr.  ajguru
ogier p.  ajgfl.ru
oglav b.  golva
oglilmati asi.  glttch-
ognipioro c. per- 7
ogol p.  golu 2
ogresta s.  agrestfl
ogronrb r.  grem-
ohaba asi.  chabi-
ohar č. ogartt 2
ohava c. gav-
ohlup klr.  obl
ohledanje asi.  chlend-
ohnipara č.  per- 7
oholony klr.  golnl
ohtik h.  jetika
ohtja b.  och-
obulom klr.  golu 2
ohurok klr.  ugoruku
ohyda p.  gyd-
ochelznac p.  chttlz-
ocholodb r.  obl
ojczyzna p.  ottt 2
okačnyj klr.  kota-
oklop nsl.  klepa-
okno asi.  okos
okolivrxs b.  vert-
okolivrč nsl.  vert-
okomiga. asi.  mlg-
okorati c. skora
okoroku. r.  korku
okošt s.  kosti
okrak nsl.  korku
okrak nsl.  kreku
okragbi) asi.  krongfl
okremnyj klr.  kroma

se 487

okret p.  krontu. okrontu
okremati nsl.  krija-
okrijati as.  krija-
oltrijek s.  kreku
okrita> asi.  krilu
okrilb asi.  skridlo
okrišlu. asi.  krišlfl
okroj asi.  kri-
okrom s.  kroma
okrop p.  kropil 2
okrop klr.  kopru
okrutnyj klr. r.  krent-
okn>st'i) asi.  kiflsttt 2
okryda klr.  akrida
okuj Č.  kit- 1
okuka s.  kuka 2
okunj nsl.  oicos
okunaf sa sik.  kunja- 2
okurka c. ugorttku
olbrzym p.  obru
olen klr.  jeleni
oladbja r.  aladlja
olaj s.  jelej
oleleča b.  ole
olej asi.  jelej
olclia p.  jellcha
oljadt ar.  goljadl
olje nsl.  jelej
olko b.  ovtt
olmaryja p.  armara
olše b.  jellcha
olsnac p.  slepu
olup nsl.  lupi-
olbcha r. jellcha
omacmie p.  maca-
omad s.  om-
omagati nsl.  obl
omah nsl.  mach-
omaja s.  ma-
omak s.  om-
omam s. p.  mami-
omama klr.  mami-
omamica nsl.  mami-
omana klr.  mani-
omara nsl.  armara
omara s.  maranja
cmariti asi.  mari-
omat'b asi.  ment-

opat

omče s.  mttk-
omediti se s.  med-
omedlo nsl.  met- 2
omej nsl.  omengtt
omela nsl.  imela
omelo nsl.  met- 2
omcrsnuty sa klr.  mer
ometa asi.  met- 1
ometih nsl.  met- 2
omevati nsl.  men- 2
omieg p.  omengtt
ornih c. omengtt
omilavica nsl.  mttd-
omizina r.  mizgu
omlattb asi.  moltu
omlaz 6.  moldu
omot nsl.  ment-
omota nsl.  ment-
omotica nsl.  ment-
omrak r b r.  merk-
omraza b.  merz- 1
omša sik.  mlša
omubine s.  ment-
omut klr.  ment-
omylka p.  myli- 1
omyl c.  myli- 1
omyz klr.  mizgu
onada klr.  nadu
onawa r.  navl
onegav nsl.  onu
onieczyšci6 p.  čistu
onomedni r.  onu
onuce č. u- 5
onuča nsl.  u- 5
onušta asi.  u- 5
opali s.  plch-
opala p.  pel- 1
opalica nsl.  pol- 2
opanek nsl.  pen-
opany asi.  pany
oparen nsl.  per- 5
opasaty ša klr.  pas-
opasilo nsl.  pas-
opasti s.  pas-
opasti se asi.  pas-
opaška b.  pach- 2
opašb asi.  pach- 2
opat nsl. č. p.  avttva

oslnouti

oslnouti Č.  slepil
osluha asi.  slucli-
osluhi nsl.  sluch-
oslušati se asi.  obl
oslnnati asi.  slu 2
oslbnati asi.  slepil
osmaditi asi.  svend-
osm/t asi.  ost-
osnova asi.  snu-
osoba nsl.  svu
osobe asi.  svu
osoli sik.  sogu
osoije asi.  si- 1
osojen nsl.  si- 1
osoka s. r.  soku 2
osoka r.  soku 1
osoka r.  soku 2
osoka r.  sek- 1
osoka wr.  sek- 2
osokor Mr.  sok-
osora nsl.  ver- 2
osorej nsl.  sju
osoren nsl.  sor-
osota r.  os-
osovna Mr.  si- 1
osovštiv s.  si- 1
ospa s. p.  siip- 2
osterbnuty Mr.  sterb- 1
ostežb asi.  steg-
ostera č. ster-
ostohyd'ity Mr.  mu
ostolopn r.  stelpu
ostorobyty ša Mr.  sterb- 2
ostoroha klr.  serg-
ostoropyty ša Mr.  sterb- 2
ostrag s.  tragu
ostraha c. serg-
ostrastka r. stras-
ostrev Č.  os-
ostrega p.  ostronga
ostrica nsl.  ostrej
ostriga b.  ostrej
ostriž nsl.  ostrizi
ostrog p.  serg-
ostroga nsl.  os-
ostrogb asi.  serg-
ostroha s.  os-
ostrova Mr.  os-

489

ostrovb asi.  sru-
osti-oga nsl.  ostronga
ostroh Mr.  serg
ostruga kr.  os-
o struga s.  ostronga
ostruiti asi.  stru-
ostruži nsl.  strug-
ostružje nsl.  strug-
ostrv nsl.  os-
ostm asi.  os-
ostriž č.  ostrizi
ostuda č.  styd- 1
ostubva Mr.  teng-
ostve nsl.  os-
ost^chati c. styd- 2
ostyvaty klr.  styd- 2
ostbn^ asi.  os-
osudje s.  sjti
osuch klr.  stich-
osupnoti nsl.  sompu
osva č. os-
osvem s.  svil
osveta s.  sventii
osvenb asi.  svu
osviritb r.  sviri- 1
oszczep p.  skep-
osbinotrn asi.  motri-
osbpa asi.  sup- 2
osbtb asi.  os-
osyp Mr.  siip- 2
osyplyj Mr.  sip-
ošajati asi.  ša-
oščadat se 5.  skend-
oščep klr.  skep-
oščera r.  sker-
oščeija r.  sker-
ošibatb sja r.  chyba
oška b.  ovoštl
oškrabky 6.  skreb-
oškrd č.  oskurdii
oštep č.  skep-
oštriga nsl.  ostrej
ošutb asi.  ašutl
ošva nsl.  ši-
ošlada p.  sledu
otac s.  otu 2
otaman klr.  atamanti
otar s.  oliitarl

otLČajati

otara klr.  ter-
otaviti se nsl.  tu- 2
otbor b.  ber-
otčina r.  otu 2
otej klr.  otu 2
otepy Mr.  tep- 3
oterezvyty Mr.  terzvii
otevfiti c. ver- 2
otež c.  teng-
otika nsl.  tttk- 2
otirati s.  ter-
otivam b.  i- 3
otkorovetb r.  korv-
otmelb r.  meluku
otok b.  tek- 1
otora wr.  ter-
otoropn r.  terp- 1
otobniti se nsl.  tonch- 2
otperc ša v jr.  per- 1
otperetb sja r.  per- 1
otrada r.  radu 1
otrap c. terp- 2
otrasll asi.  orst-
otravb asi.  trti- 1
otrabi asi.  otrombl
otre nsl.  ter-
otrepki r.  trep- 2
otreby p.  otrombl
otrivka b.  rti- 2
otroka asi.  rek-
otrovn asi.  trii- 1
otrobi nsl.  otrombl
otrpnoti nsl.  terp- 1
otruby c. otrombl
otruta Mr.  trii-
o trn v a b.  ril- 2
otsotky Mr.  stito
otuh c.  teng-
otvara b.  ver- 1
otverzti r.  verz- 1
otvet r b asi.  ve- 2
otvoriti asi.  ver- 2
otvresti asi.  verz- 1
otvn.rrb asi.  vert-
otva.d b.  ovil
otwierac p.  otii 1
otwiera6 p.  ver- 2
otbčajati asi.  ča-

otaleku

otilektt asi.  leku 2
otorada asi.  radii 1
otn>radbn r b asi.  radii 1
oti,razdati asi.  radu 1
otbCb asi.  otu 2
oti>nb asi.  Otti 2
olik Idr.  tek- 1
oubyt c. by-
oučasf c. čenstl
oučel 5.  celo
oučet č.  čit-
oučinek č.  činu
oufati S.  piiva-
oulob č.  leg- 1
ouloh c. u- 4

bdica nsl.  onda
ogled nsl.  on

pa nsl.  opakii
paakr> asi.  paonku
paberek nsl.  ber-
pabir iik r B asi.  ber-
pablon nsl.  poplunb
pacierz p.  pateru
paczeš p.  čes-
paczyč sie p.  opaku
pač nsl.  opaku
pače asi.  opaku
pačes č.  čes-
pačisati č.  po
pačiti nsl.  opaku
packa kr.  opakii
pačosy os. kr.  čes-
pačel s.  počolatfi
pacer os.  paterii
paouk Mr. wr.  pacovii
padaniten nsl.  pad-
padara r.  der-
padčef wr.  dušter
padera r.  po
padera 5.  der-. po

490

ourok c.  rek-
ovači nsl.  ovil
ovadx asi.  obadu
ovčjuch Mr.  ovi
ovdeka kr.  kil 1
ovejci s.  ve- 1
o v el kr.  obl
ovijadla klr.  vi- 1
ovoc č. ovošti
ovoč klr.  ovošti
ovtorok wr.  ontorii
ovyn klr.  ovinti
ovtca asi.  ovi
ovbmi asi.  ovi
owad p.  obadu

/v

O.

ogor nsl.  ong-
ozek nsl.  enz-

P.

padlo S.  pad-
padlo č.  pen-
padol p.  dolu
padouch 5.  pad-
padrt c.  der-
pagadur nsl.  bogatyr'l
pah nsl.  plch-
paliartnilci asi.  pecharu
pahnoti nsl.  puch-
palmoti nsl.  plch-
pahnost Idr.  nogutl
pahnozd' klr.  nogiitl
packa klr.  pachil
packolek č. po
packva r. packu
packvi r.  podiva
packvina wr.  packu
paiž p.  paveza
pajatb r.  poj-
pajak p.  paonku
pajed' c. jad- 1. po
pajk nsl.  paonku
pajtaš s.  pajdašu

palati

owszejki p.  visi 1
ozda r.  ozd-
ozdoba c.  doba
ozdoba p.  go
ozero r.  jezero 1
ožim nsl.  zima
ozmer nsl.  meri-
oznoba b.  zemb- 2
oznyča klr.  ozd-
oždnica p.  ozd-
oždygan klr.  bozduganu
oželed klr.  želd-
ožered klr.  žerd-
ožin'b r.  ježi'
ožrelije asi.  ger-

paj r bk b.  paonku
pajižina b.  paonkii
pak nsl.  opaku
paka č. opaku
pakal kr.  piklu
pakao s.  piklu
palclent r. ma
paklepy p.  klepa-
paklina s.  piklu
pako s.  piklu
pakosč ns.  opakii
pakostb asi.  opaku
pakošči klr.  opaku
palcša r.  opaku
paky asi.  opakii
palač p.  polata
palač p.  pol- 1
palamar klr.  paramonarl
palasz p.  pala
palaty klr.  pol- 1
palka p.  pol- 2
palacka s.  ploskva
palati asi.  pel- 1

pavola

pavola nsl  bavlilna
pavoloka ior.  velk-
pavoroti r.  vert-
pavorozn r.  verz- 1
pavouk č. paonku
pawloka p.  velk-
paz nsl.  paži
pazar b.  bazarii
pazdern asi.  der-
pazder nsl.  der-
pazduba asi.  go
pazdur p.  pazuru
pazitor b.  pazi-
pazjak s.  pazija
paznogieč p.  noguti
paznog'Lth asi.  po. go
pazuha asi.  ducba
paža r.  pad-
paža ns.  pag-
paže Č. ducha
paži č.  pag-
pažitb asi.  živ-
pažnoht nsl.  nogtttt
paždziernik p.  der-
paždzior p.  der-
paczek p.  ponkii
pačina asi.  ponk- 1
pač p.  ponti
pad p.  pondu
padart asi.  pondii
paditi asi.  pondu
pagy asi.  pongy
pacliač p.  ponclia-
pak p.  ponku
paknati asi.  ponk- 2
pap r t asi.  pompti
pato asi.  pen-
patb asi.  ponti
pczola p-  biieela
pčela s.  bdčela
peoia lclr.  biičela
pec č.  pek-
pecka c. p.  p Ustka
peč nsl.  pek-
peča nsl.  pek-
pečalb asi.  pek-
pečati Icr.  pača-
peče S.  pek-

492

peček nsl.  pustka
pečenka Č. pek-
pečera klr.  peštera
peeevo b.  pek-
pečkur ivr.  pek-
pečurka nsl.  pek-
pe6 s.  pek-
ped nsl.  pendl
pehnoti nsl.  pich-
pechnuti, r.  pich-
pecbur sik  pčcbu
peik s.  pajoku
pek nsl.  pek-
pek&i polab.  piklu.
pekel nsl.  piklu
peklo klr. wr.  piklii
peklo č. piklu
pekota klr.  pek-
pelč p.  plu
pelechatyj klr.  pelsii
pelevna klr.  pelva 2
pelgnač p.  pel- 1
pelk p.  pelku
pelny p.  pelnti
pelznač p.  pelz-
pela r.  pelva 2
pelesovač wr.  pelsti
pelesx asi.  pelsii
peleš č.  pelechu
peleva r.  pelva 2
pelh kr.  pelchu
pelhek nsl.  plig-
pelin nsl. b. s.  pelynii
pelisnoti nsl.  pelesk-
pelna nsl.  pelena
peniz č.  penengii
penj nsl.  plni
penkava sik.  penica
penb r.  plni
pen klr.  plni'
pepelb asi.  pel- 1
peperuga b.  perpera
per ns.  pipru
perača nsl.  per- 2
peračka b.  per- 2
perašin sik.  petružell
perčyty sa klr.  perku 1
perčyty klr.  plprti

pervesinka

perc p.  perti
pere klr.  per
pereč klr.  plprtt
pered klr.  perdii
peredže klr.  perdii
peredi. r.  perdii
perek wr.  perkii
perem nsl.  pramii
peremirie r.  miru
perepela klr.  perpera
perepelesyj r.  pelsii
perepeh. r.  perpera
perepen. r.  perpera
pereplavbe wr.  polu 1
pereslega r.  slega
peresmjagnutb r. smeng-
perespa klr.  stip- 2
perestrivaty klr.  ret-
peretb r.  per- 1
peretb r.  per- 3
peretb r.  per- 5
perezač wr.  perza-
perez r b r.  perzii
perež wr.  perdii
perež'b r. perdii
pereti nsl.  per- 7
perha klr.  perga
perchač klr.  myšl. percb-
perchatb r.  perch-
perilo nsl.  per- 2
perina asi.  per- 8
perna S.  parma
pernahti nsl.  prinahti
pernica wr.  piprii
pernik wr.  piprii
pero asi.  per- 8
perdt nsl.  per- 8
perpera as.  perupera
persik r L r.  bersky
perst klr.  perstii
perst’ klr.  perstl
perščatka r.  perstii
peršyj klr.  pervii
perta nsl.  perchtra
perty klr.  per- 3
perut nsl.  per- 8
perutac s.  per- 7
pervesinka r.  pervii

pervospy

pervospy Mr.  sup- l
perz p.  perga
perz p.  pyr- 2
perz p.  pyro
perzynka c.  per- 7
peryna Mr.  pyr- 2
pefiti č.  per- 8
pes nsl.  pišu
pesa nsl.  bitva
pesika nsl.  pesa
pesma nsl.  pe-
pesokt r.  pes- 2
pester nsl.  pis-
pestiti nsl.  pes- 1
pestiča p.  pustka
pestovati nsl.  pestunu
pestrucha r.  pis-
pestryj Idr.  pls-
pestb r.  pes- 1
peška nsl.  pečka
peškur nsl.  piskom
peštb asi.  pek-
pet nsl.  penk-
peta nsl. b. kr. s.  penta
petelin nsl.  pč-
petelja asi.  petlja
petlica b.  petlja
petred nsl.  rendtt
petržel č. petružell
pevny Č. ptiva-
pewny p.  puva-
pezder nsl.  po
pezder nsl.  der-
pezdeti nsl.  plzd-
pedzič p.  pondu
pedb asi.  pendi
pegwica kas.  pongy
pecherz p.  ponchyrI
pek p.  ponktl
pekač p.  ponk- 2
pep p.  pompu
pestb asi.  pensti
peta asi.  penta
peti asi.  pen-
petla p.  petlja
p§to p.  pen-
petro asi.  pentro
pet'b asi.  penk-

493

petb asi.  penk-
petbno asi.  penta
peč klr.  pek-
pčgač-b r.  pegu
pek nsl.  pecliu
pčckovati č. pes- 1
pechtura r.  pechu
pecky č. pechu
pejka b.  pe-
pekny č. penkn-
penez nsl. b.  penengu
peneg r b asi.  penengu
penezb asi.  penengu
penja r.  pena
penka r.  penica
penkava č. penica
pesta nsl.  pes- 1
pesta 6.  pes- 1
pestiti c.  pestunu
pest č.  pensti
pes r bk’L asi.  pes- 2
pešij r.  pechu
pčšb asi.  pechu
pcsbcb asi.  pechu
petehb asi.  pe-
petuclrb r.  pe-
peturn; r.  pe-
pef e. penk-
pevenb r.  po¬
pevka b.  pe-
pevuni. r.  pe-
pozda nsl.  pes- 1
phati nsl.  pieh-
pclia us.  blucha
pehati č. pich-
pclda p.  blucha
pehnač p.  plcli-
piač s.  pe-
piard p.  perd-
piacli p.  pes- 2
piana p.  pena
piasek p.  pes- 2
piasta p.  pes- I
piastun p.  pestunu
piač p.  pen-
piadž p.  pendi
pianka p.  penica
piaty p.  penk-

pies

pica p.  pik- 2
pica p. os. ns.  pit-
pica s.  pustka
pice č. pit-
piezka p.  pik- 2
pič b.  pik- 2
pica nsl.  pit-
pičelt nsl.  pustka
pičel nsl.  pik- 1
pičica nsl.  pik- 1
pička nsl.  pik- 2
pičolka asi.  pučelu
pica s.  pit-
pičan kr.  pit-
pid’ č.  pendi
piec p.  pek-
piecza p.  pek-
pieczary p.  peštera
piecz§č p.  pečati
piega p.  pegu
piechota p.  pechu
pieklo p.  plklu
pielač p.  pel- 2
pielesz p.  pelechu
pielegowač p.  peleng-
pielgrzym p.  pilgrimu
pielucha p.  pelena
pieniadz p.  penengu
pienka p.  penlka
pien p.  plnl
pieprz p.  plpru
pierca p.  per- 1
pierdzieč p.  perd-
pierga r.  perga
piernik p.  plpru
pierszen p.  perch-
piers p.  persl
pieršč p. perstu
piersč p.  perstl
pierwy p.  pervu
pierzga p.  perga
pierzgnač p.  perg-
pierzeh p.  porch-
pierzehnač p.  porch-
pierzyna p.  per- 8
pierzywo p.  per- 2
piefehač os.  perch-
pies p. plstl

pieszczota

pieszczota p.  pestunu
pieszy p.  pechii
piešci6 p.  pestunu
pietruszka p.  petružell
pietuch p.  pe-
pied p.  penk-
piegža p.  pengža
pipkny p.  penkn-
piešč p.  pensti
pieta p.  penta
pietno p.  pentino
pietro p.  pentro
pigalica r.  pengža
pigueav nsl.  p6gii
pigwa p.  gdunije
pili nsl.  piich-
pilia os.  pegti
piha c. pčgii
pihati nsl.  pueh-
pihva c. pigva
pich č.  plch-
pichae wr.  plch-
pichati e. plch-
pichna p.  pik- 2
pijaka ter.  pi-
pijan asi.  pi-
pijanca os.  pi-
pijatyka p.  pi-
pijavica asi.  pi-
pijawka p.  pi-
pijena s.  pena
pijesak s.  pes- 2
pijetao s.  pe-
pikec nsl.  pik- 1
piker nsl.  pik- 1
pikoo b.  pik- 2
pilad s.  pilu
pilati S.  pel- 2
pile b.  pilu
pile c. pil-
pileja b.  pyk
pilek b.  pilil
pileh p.  pelchtl
pili p.  pil-
pilič nsl.  pilu
pilični s.  pilu
piliš kr.  pi-
piljug s.  pilu

494

piljuh nsl.  pilu
piljnki. asi.  pilu
pilo os.  pilu
pilše p.  pelsti
pilun nsl.  fiinu
pili. r.  pil-
pilma wr.  pil-
pinati asi.  pen-
pinjaea kr.  pena
pinka sik.  penica
piiiaž Mr.  penengu
piolyn p.  pelynu
pioro p.  per- 8
piorun p.  perunii
pipati č. pipa
pipela asi.  pipa
piper b.  pipru
pipiš sik.  pipa
piplie nsl.  pipa
pipun s.  pepunti
pir nsl.  pi-
pir s. pyro
pira nsl.  pyro
pirac s.  pyricl
pirčac s.  pyricl
pireh nsl.  pyr- 2
pirej b.  pyro
pirhati nsl.  pyr- 2
pirhpogača nsl.  percli-
pirih nsl.  pyro
pirihast kr.  pyr- 2
pirika nsl.  pyro
pirjan s.  pyr- 2
pirjevica nsl.  pyro
pirožlek nsl.  pyrlcl
pirpogača nsl.  pogača
pirpogačica nsl.  pyi-lcl
pirf č. pertt
piri. asi.  pi-
pisaka r.  pi's-
pisan nsl.  pis-
pisati asi.  pls-
plsek S.  pes- 2
piska s.  pisk-
piskle p.  pisk-
piskun b.  pisk-
piskupi. asi.  biskupii
piskutati nsl.  pisk-

pjatno

pisk r tčij asi.  pisk-
pisnutb r.  pisk-
pisok Mr.  pes- 2
pistrula sik.  pis-
piszczel p.  pisk-
pisxk b.  pisk-
piš s.  piš-
piš nsl.  piich-
pišati s.  piš-
pišča nsl.  pislc-
pišee nsl.  pisk-
pišec Idr.  pechu
pišiv nsl.  pysk- 1
piska nsl.  pysk- 1
piškav nsl.  pysk- 1
piškor nsl.  piskori
pišta asi.  pit-
pištalb asi.  pisk-
pištati asi.  pisk-
pišta asi.  pisk-
pisfal S.  pisk-
pištba 6.  pisk-
pišmo wr.  pls-
pit nsl.  pi-
pitati nsl.  pyta-
piti č. pen-
pitij asi.  pi-
pitna posoda nsl.  pi-
pitomi. asi.  pit-
pitva asi.  pi-
pity Idr.  po-
pivnica nsl.  pi-
pivo asi.  pi¬
pi vola nsl.  pi-
piv r tki. asi.  pi-
pizda nsl.  piz-
piždra s.  piz-
pjacka ns.  p ti s tka
pjac tor.  pen-
pj&dliti se c. pen-
pjadb r.  pendl
pjala Mr.  pen-
pjalo r.  pen-
pjastb r.  pensti
pjata os.  penta
pjatert r.  pentro
pjatitb r.  penta
pjatno r.  pentino

pjatro

pjatro klr.  pentro
pjaty os.  p en lc-
pj ati. r.  pen-
pjec os.  pen-
pjed os.  penk-
pjedž os.  pendi
pj el nič os.  pelnii 1
pjelšd os.  polsti
pjelzki os.  pelz-
pjeper ns.  piprtt
pješ ns.  pen-
pjeta ns.  penta
plača p.  plat- 1
plač os.  pel- 1
plamc Mr.  pel- 1
planka Mr.  polntt
plaski p.  plosku
plastr p.  plasttt
plastr p.  plastyri
plaszczyca p.  plosku
platwa p.  pltt-
plafanka Mr.  polttt
plaw p.  pltt-
plawic p.  pltt-
plaz p.  pelz-
plazom Idr.  pelz-
ple6 p.  plttti
pleskaty klr.  plesk-
plesna klr.  plesna
plešo klr.  plešo
pleszka p.  bifteka
plet p.  pltt-
plezna klr.  plesna
plod os.  pol- 1
plod p.  platica
plod wr.  pltiti
plodica os.  platica
plodyst klr.  plodtt
plochy p.  polehtt
plokad p.  polka-
plomieri p.  pel- 1
plomjo os.  pel- 1
plonad p.  pel- 1
plonina p.  polntt
plonka p.  polnft
plony os.  planil
plony p.  polntt
plori p.  polni

495

ploskani wr.  poskoni
ploskon p.  poskoni
ploskuny p.  polka-
ploskurnica p.  plosku,
plostad os. polka-
ploszczyca p.  plosktt
plot p.  plet-
plotno p.  polttt
plowy p.  polvtt
ploz p.  pelz-
plozy p.  pclz-
plotka klr.  platica
pluco p. os.  plutje
plug p.  plugu
pluli klr.  plugtt
plunky c. polntt
pluvac os.  pltt-
plyliaty klr.  prongtt 2
plynad p.  pltt-
plyse ior.  pltt-
plyska klr.  pliska
plyt p.  plytuktt
plyta klr.  plinttta
plytwa p.  pltt-
plyty Idr.  pltt-
place e. plat- 1
plačb asi.  plak-
pladanj klr.  pladttni
pladnja b.  poltt 1
pladbne asi.  poltt 1
pladbnica asi.  poltt 1
plaga p.  pljaga
plakati se nsl.  pol- 1
plakir s.  polektt
pla.hita.ti nsl.  pol- 1
plahi) asi.  polektt
plakati asi.  polka-
plalnice nsl.  pol- 1
plama p.  pldma
plamtja b.  pel- 1
plamy asi.  pel- 1
planati se asi.  pel- 1
plandovati s.  poltt 1
planica nsl.  polntt
planina nsl.  polntt
planja nsl.  plantt
planka nsl.  palanka
planoštb asi.  poltt 1

plenka

planšar nsl.  polntt
planj' c. polntt
plan c. polntt
plapol č. pel- 1
plasa asi.  polsa
plasati nsl.  pel- 1
plaskac p.  pljaska-
plaskati asi.  polka-
plaskolicb asi.  plosktt
plaskur p.  prosfora
plasky e. plosktt
plaščat nsl.  plosktt
plaščinja r.  plasttt
plaštb asi.  plaskjtt
plat nsl.  pol- 2
platati č.  plat- 1
plati c. pel- 1
platitb r.  plat- 1
platb asi.  pol- 2
platbno asi.  polttt
plavam b.  pltt-
plavij asi.  pltt-
plaviti nsl.  pltt-
plavut nsl.  pltt-
plavb asi.  polvtt
plavb asi.  pltt-
plaz nsl.  pelz-
plaziti s.  pelz-
plazivb asi.  pelz-
plasad p.  plens-
platad p.  plenta-
plec p.  pletje
pleče e. pletje
pleco os.  pletje
plcče nsl.  pletje
plečo r.  pletje
pled p.  pel- 2
pled p.  plet-
pled os.  pljtt-
pleckam. r.  pleektt
plechaty č.  plechtt
plekac p.  peleng-
plen S.  pelntt 2
plena r.  pelva 1
plena c. plentt 1
plena c. pelena
pleni p.  plentt 2
plenka wr.  plentt 1

pinca

pluca sik.  plutje
pluty Mr.  plju-
pluvaš ns.  plju-
pneti Č.  pen-
pobarjati asi.  bor-
pobereže p.  bergu
pobeda r.  bide-
pobediti asi.  bide-
pobierki p.  ber-
pobiteci. r.  bi-
poblažad p.  bolgu
pobloga p.  bolgu
pobor č. ber-
poboriti asi.  bor-
poborbniku. asi.  bor-
pobranka r.  bor-
pobrbzgi) asi.  brezg- 1
pobug r i>čij asi.  bugu
pobytb asi.  by-
poeestny p.  cesta
počepati nsl.  skep-
pocdpja se b.  skep-
pociag p.  teng-
pociot p.  tisti
pocisk p.  tisk-
pocny ns.  čit-
pocreš ns.  čerp-
pocta č. čit-
poczge p.  ken-
poczeladnik p.  čeljadi
poczet p.  čit-
poczta p.  čit-
poczta p.  pošta
poczwara p.  čvara
pocediti nsl.  čerda 1
počepnoti nsl. če p-
počest b.  čit-
počestb r.  člt-
počet b.  čit-
početi s.  ken-
počist nsl.  čistici
počiti asi.  ki-
počka r. pek-
počka os.  pustka
počlcy Mr.  pek-
počrcpati asi.  čerp-
počripati asi.  čerp-
počri.pati asi.  čerp-

497

počuo S.  pučl
počuf č. dial.  ču-
počbtb asi.  črt-
podara r.  der-
podbel nsl.  bdlu
podbial p.  bdlti
podboj nsl.  bi-
podbradnik b.  borda
podir b.  dirja
podirki nsl.  der-
podišiar sik.  podu 2
podlug p.  delgu 1
podlesk nsl.  dlesku
podlje asi.  dil-
podloubi S.  pulapii
podkg^b asi.  delgd 1
podlyj r.  podu 1
podmaniti č. mantt 2
podmišnica b.  myši
podmol nsl. b.  č. mel- 1
podmurljiv nsl.  smuru
podmycič p.  myto
podnica b.  ponica
podnota b.  nont-
podoba asi.  doba
podolek č.  doltt
podoktki asi.  dolu
podpaba os.  pag-
podpach os.  pag-
podpacb os.  pachu
podplat nsl.  plati! 1
podpodica nsl.  perpera
podprda nsl.  perpera
podragT, asi.  derg- 1
podrohi os.  derg- 1
podrugt asi.  drugu
podskal nsl.  skel- 1
podskytiti asi.  skyti-
podsylx r.  sul- 1
podvoj nsl.  bi-
pod r tpega asi.  potipega
pod r bpor r b asi.  per- 5
poganica s. r.  pogani!
poganitb r.  poganu
poganka p.  poganu
pogoste r. gosti
pogum nsl.  gumu
polian č.  poganu

polonyk

pohanič tor.  poganu
pobanka č. poganu
pohar Mr.  pecbarii
pohykt asi.  chy-
pochmyra r.  smuru
pocbodne S.  cbed-
pocbva S.  cbva
poiti asi.  pi-
pojas asi.  jas-
pojati s.  pe-
poja asi.  pd-
pokal č.  bokali
pokaznb asi.  ka-
pokida r.  da. mu
poidem s.  mu
pokmityty klr.  ku 1
pokoj asi.  ki-
pokoleni 6.  koleno
pokon c. ken-
pokora nsl.  kori-
pokorb asi.  kori-
pokosen Mr.  kos-
pokraeilo asi.  korku
pokratki p.  krontuky
pokreta p.  krent-
pokromb asi.  kroma
pokrova asi.  kru-
pokruta č. krent-
pokruta r.  kruta
pokriva č. kopru
pokuta č. p.  konta-
polap p.  pulapii
pol6 icr.  pol- 2
poleč p.  pol- 2
poletek p.  pol- 2
polk p.  pelku
polka p. pola 1
poloč wr.  pel- 2
polodiio os.  polu 1
polock Mr.  polchb
polokaty klr.  polka-
pololnyk Mr.  pel- 2
polome wr.  pel- 1
polomdn Mr.  pel- 1
polon wr.  pelnu 2
polon os.  pelynu
polonlca Mr.  polni
polonyk Idr.  pol- 1
32

polonyna

poionyna klr.  polnil
polosa Mr.  polsa
polotno Mr. lor.  polttl
poloty Mr.  pel- 2
polofba Mr.  pol- 2
polova Mr.  pelva 2
polovyj Mr.  polvu
polowien p.  polu 1
poloz p.  pelz-
polsf Mr.  pelstl
poluden Mr.  polu 1
poludnia p.  polu 1
polzaty Mr.  pelz-
polzc wr.  pelz-
polyn Mr.  pelynii
polašcina kr.  leg- 2
polatb r.  pol- 1
polbelič nsl.  belil
polecid p.  leti-
poleg nsl.  delgu 1
polet č. pol- 2
polevatb r.  polije
polegat b.  leg- 1
poleti asi.  pel- 1
polb nsl.  pelchu
polica asi.  pola 1
poliska nsl.  paliska
poljana asi. nsl. s.  polije
polje asi.  polije
poln nsl.  pelnu 1
polog nsl.  leg- 1
poloby c. leg- 1
polom. r.  pelnu 2
poloskatb r.  polka-
polotb r.  pel- 2
polotb r. pol- 2
položi r.  pelz-
polstb r.  pelstl
polt nsl.  plutl
poltina r.  pol- 2
polznoti nsl.  pelz-
polzti r.  pelz-
polž nsl.  pelz-
polnga. asi.  delgfl. 1
polyj r.  polil 3
polbza asi.  leg- 2
polino Mr.  poleno
poluch Mr.  pelena

498

pomagier p.  mog-
pomacb r b r.  macb-
pomama b.  mami-
pomče c. milk-
pomek p.  miik-
pomelo klr.  met- 2
pomelecT. r.  mel- 1
pomerete Mr.  mer- 1
pomet b.  met- 2
pomenati asi.  men- 1
pomokat l r.  mek-
pomen nsl.  men- 1
pomenek nsl.  men- 1
pomem. asi.  men- 1
pometa r.  meta-
p orni era p.  mer- 1
pomicha Mr.  mesi-
pomije nsl.  my- 1
pomloski p.  mels-
pomlest nsl.  melz-
pomniti nsl.  men- 1
pomnja nsl.  men- 1
pomoč nsl.  mog-
pomoi r. my- 1
pomol s.  mol-
pomorije asi.  morje
pomosta. r.  mostu
pomoždati asi.  miizg-
pomost Mr.  mostb
pomrtkat sik.  merda-
pomsta 6.  mlstl
pomžatb r.  mlg-
pomžiti č. mlg-
pomyje asi.  my- 1
pomylo klr.  meliikii
pombžariti asi.  mlg-
ponada b.  nadii
pondreti nsl.  ner- 1
pondrica nsl.  ner- 1
pondriti kr.  ner- 1
ponev nsl.  pany
poneta p.  nont-
ponglica nsl.  pongy
ponik p.  nik- 2
ponikva nsl.  nik- 2
ponjeva as. va
ponjušati nsl.  on-
ponoj os.  pany

porok

ponor s.  ner- 1
ponorov'!, r.  ner-1
ponrav č. ner- 1
ponuda s. nadii
ponur klr.  ner-1
ponura p.  ner- 1
ponuryj r.  ner- 1
ponczocba p.  punčocba
popadija asi. b.  popu
popar kr.  piprii
popar wr.  para 1
popara b.  para 1
poparec nsl.  para 1
popel% asi.  pel- 1
poperč i or.  per- 5
poperek klr.  perkii 2
poperchač Mr.  percb-
popiol p.  pel- 1
popjef os.  piprii
poplat nsl.  plati! 1
poplim r.  poplunii
poplon kr.  poplunii
popol sik.  pel- 1
poprag p.  preng-
poprjamuvaty klr.  premil
poprug nsl.  preng-
poprzed p.  per 3
popry r.  poprište
popuriti s.  pyr- 2
porajity klr.  rada
porato r.  pora
poraziti nsl.  razu
poralcb asi.  renk-
porča klr.  perti-
poreklo asi.  rek-
porez s.  rčz-
porcbatb r.  percb-
porchava os.  perch-
porchkyj klr.  perch-
porikaty Mr.  relc-
poriti s. por-
porluk nsl.  porii
porod icr.  por-
porogii r.  porgii
poroch klr.  percb-
porochkyj klr.  perch-
porok nsl.  renk-
porok Idr.  rek-

poroki.

poroki ar.  porku
poroky klr.  porku
porom klr.  pormti
poromen klr.  pormen
poron klr.  roni-
pororicze p.  roni-
poropori r.  porporu
porosja r.  porsu
poroska klr.  porsk- 2
porosnyk klr.  pors- 1
porosi r. porsu
poroša r.  perch-
poroša klr.  pors- 2
poroščaty klr.  porsk- 1
poroščity klr.  porsk- 3
poroša klr.  porsu
porota s.  rota
poroty klr.  por-
porozi r.  porzu
porožnyj klr.  porzdu
porob nsl.  rombu
poroh klr.  porgu
porskaš os.  persk-
porskats r.  perslc-
porskyj klr.  porsk- 3
porst os.  perstu
porši tor.  perch-
poršuk wr.  porsu
port klr.  pertu
p or tik nsl.  parta
portite r. perti-
portki p.  pertu
portno r.  pertu
portomoja r.  pertu
porub klr.  rombu
porabi r.  rombu
poruc klr.  renk-
poruoh klr.  ruch-
porznyj klr.  perzni-
pory klr.  porti
porynaty klr.  ner- 1
pofitd c. rendu
pofekadlo č.  rek-
posad 5.  sju
posadi r.  sed-
posag p.  sag-
posagi asi. r.  sag-
posah c. sag-

499

posal’ klr.  sju
pasag p.  songu
posčela6 os.  siti- 1
pos6ilyty klr.  skel- 1
posek c. sik-
posel nsl.  sul- 1
poseti asi.  sžtu
posevki nsl.  si- 3
posikač p.  sik-
posilek p.  si- 2
poskolznuty ša klr.  skliz-
poskuda tor.  skend-
poskundzič p.  skend-
poskura s.  prosfora
poskwiraa p.  skverna
poslž asi.  sju
posluhi asi.  sliicli-
posla wr.  sja
posoba kr.  svu
posobL asi. r.  svu
posobuniki asi.  svu
pbsoda nsl.  sond-
posochi r. socha
posoka p.  soku 2
posoka b.  soku 1
posol ns.  sul- 1
posoda nsl.  sondu 3
posoditi nsl.  sond-
pospity klr.  spe-
posploh kr.  ploditi
pospolu p.  polu 1
pospolity c. polu 1
posporyty klr.  per- 6
pospryjaty klr.  pri-
posrodok wr.  serdo
postal nsl.  sta- 2
postal b.  sta- 2
postal' klr.  sta- 2
postati, asi.  sta- 2
postat klr.  sta- 2
postav b. 5.  sta- 2
postavi asi.  sta- 2
postaw p.  sta- 2
postelyty klr.  stel-
postelt r.  stel-
postd’ klr.  stel-
postilka b.  stel-
posto s.  postalu

potjehen

postojalka tor.  sta- 2
postojka nsl.  pustu
postojna nsl.  pustu
postoly klr.  stel-
postolka tisi.  pustu
postoloprty c. poruta
postola ns.  stel-
postorom. r.  ster-
postra nsl.  pis-
postrada r.  strad-
postranek č. ster-
postrnak s.  sterni
postrobii p.  sterb- 1
postroma klr.  pastruma
postromka r.  ster-
postronek p.  ster-
postruga nsl.  pis-
postruh fi. strug-
postrva nsl.  pis-
postrybaty klr.  strib-
posfibaty klr.  steb- 2
posud c. sju
posuditi s.  sond-
posuli r.  suli-
posulb r.  sju
pošast nsl.  ched-
pošesč tov.  ched-
pošest klr.  died-
pošibels r.  ckyba
pošova r.  ched-
poštenije asi.  ctt-
pošva č.  cbva
pošva č.  podiva
pošva S.  ši-
pošityty klr.  setu
pošmiat p.  met- 2
posratad p.  ret-
pošrzeši p.  ret-
potač c. tek- 1
potahnati asi.  tonch- 1
potčevatu r.  čit-
poterča klr.  terk- 3
potega p.  teng-
p otepa p.  tompu
p o ter č. ter-
potiea nsl.  vi- 1
potirki nsl.  ter-
potjeben nsl.  porčechinu
32 *

potka

potka r. piitu
potka p.  tuk- 2
potkdn č. podgana
potkati č.  tuk- 2
potlam nsl.  mu
potoki asi.  tek- 1
potoiok wr.  telk- 1
potorka6 wr.  ter-
potorocht'ity klr.  torch- 1
potoropity Mr.  terp- 1
potrava asi.  tru-
potreba asi.  terbtl 2
potroch p.  ter-
potugi r.  teng-
potulia Mr. Č.  teng-
potucha p.  tuch-
potvora c. tvoru
potvora č. čvara
potwarz p.  tvoru
potwora p.  čvara
potyda r.  da
potyrač p.  ter-
potbpega asi.  potipega
pota Mr.  putu
pofucli Mr.  puttt
poulily č.  pugu
pouhy Č. pugu
poušt Č. pustu
pout c.  ponti
pouto S.  pen-
pouvnza asi.  verz- 2
pouzdro č. puzyri
povarnica b.  ver- 1
povari asi.  ver- 1
povereslo Mr.  verz-
povesmo asi.  vis-
povčt č. ve- 2
povezniti asi.  včz-
povidlo č. vi- 1
povinati asi.  vi- 2
povitica nsl.  vi- 1
povitucha r.  vi- 1
povlak č. velk-
povlovn^ č. vuly
povodtni asi.  voda
povoj asi.  vi- 1
povoroz Mr.  verz- 1
povrazi asi.  verz- 1

500

povrčslo asi.  verz- 1
povrislo č. verz- 1
povsodi nsl.  visi 1
povyper6 wr.  per- 3
powiat p.  ve- 2
powieka p.  veko
powroslo r.  verz- 1
powroz p.  verz- 1
pozderi asi.  der-. po
pozdi asi.  po
požeti r. zč-
pozoj nsl.  zi-
pozorataj asi.  zer- 1
pozrecati asi.  zer- 1
požari asi.  žer-
požog p.  žeg-
požyczyč p.  živ-
poč nsl.  ponk- 2
poditi nsl.  pondii
podla Mr.  dil-
p od sak Mr.  podu 1
pojati nsl.  pondii
poknoti nsl.  ponk- 2
pop Idr.  popu
pop polah,  porapti
popek nsl.  pompii
popje nsl.  pompii
pot nsl.  ponti
pota nsl.  pen-
prace č. prati-
prača nsl.  porkti
prač p.  per- 2
prača s.  porkti
prača Mr.  prati-
pradlo Mr.  per- 2
praglec p.  preg- 2
pragi asi.  porgil
pnik č.  porgil
prahi asi  perch-
prach Mr.  perch-
prak S.  porkti
pralo Mr.  per- 2
pralja nsl.  per- 2
prala Idr.  per- 2
pram b. s.  pormu
pram kr.  premil
prameni asi.  pormen
pramez nsl.  pramu

pradi

prapori asi.  porporii
praprat nsl.  paporti
praprata asi.  paperti
praprada asi.  prapronda 2
prapruda r.  prapronda 2
pras§ asi.  porsii
prask nsl.  praska-
praskati asi.  porsk- 2
praskati nsl  praslca-
praskva asi b. kr. s.  bersky
prasnoti nsl.  praska-
prasol Mr.  soli
paszczur p.  šturti
prašati asi.  prosi-
prašča klr.  porkti
prašta asi.  porkti
praštam b.  proštu
praštva b.  porkti
prač ns.  per- 2
pratež nsl.  per- 2
prati asi.  per- 4
prati asi.  por-
prdti č. per- 2
pratiti nsl.  prati-
praty klr.  per- 2
praverza r.  verz- 1
pravesnyk Mr.  pro
praviti asi.  pro
pravoboč klr.  boku
pravša r.  pro
pravi asi.  pro
pravtda asi.  pro
prazden nsl.  porzdii
prazen nsl.  porzdii
prdzdny č. porzdii
prazdnyj r.  porzdii
prazdi asi.  porzdii
praži asi.  porzu
praži asi.  prašil 1
pražeč p.  preg- 2
pražiti asi.  preg- 1
pražmo č.  preg- 1
pražyč p.  preg- 1
pražyty klr.  preg- 1
pražimo asi.  preg- 1
prad p.  prend- 2
prad p.  prondii
pradi asi.  prondii

praglo

praglo asi.  preng-
pragt asi.  prongu 2
prati, asi.  prontu
pražiti asi.  preng-
pražka p.  preng-
prcati se s.  perku 1
prč nsl.  perku 1
prčija s.  prikija
prdcti nsl.  perd-
pre nsl.  pro

preblazniti se nsl.  blazni!
preči nsl.  svil
preči wr.  proti
precz p.  prokii
prečaga s.  perku 2
pred b.  perdu
predati kr.  prend- 2
predižnica nsl.  predga
predljiv kr.  prend- 2
predor asi.  der-
pregalj s.  preng-
pregelj nsl.  preng-
prehu wr.  preg- 1
preja nsl.  prend- 1
prek wr.  perku 2
prekacati nsl.  kaca-
prekij r.  perku 2
prelca b.  prend- 1
prelja nsl.  prend- 1
prem kr.  premil
prem nsl.  pramii
prem klr.  premil
prema s.  premil
premda nsl.  premil
prenuti s.  prend- 2
prepelica nsl.  perpera
preperuga b.  perpera
prepir nsl.  per- 1
preprata s.  papertt
prerok nsl.  rek-
preseka nsl.  sek- 2
preslen nsl.  prend- 1
preslegast nsl.  slega
prešlo s.  prenslo
prestierat sik.  ster-
prestor nsl.  ster-
preščipek nsl.  skep-
prešustvo nsl.  ched-

501

preš ns.  per- 5
preti se s.  per- 1
pretiti, r.  pretil
prevččati nsl.  ve- 2
prež. klr.  perzii
prežati se nsl.  preg- 2
prezljaj nsl.  preg- 2
prezon, asi.  zer- 1
prežati nsl.  preža-
prežati kr.  prenza-
prežda b.  prend- 1
prežde r.  perdu
preživati nsl.  žjii-
prežmo wr.  preg- 1
predanie p.  prondi-
predati asi.  prend- 2
preda asi.  prend- 1
prega p.  preng-
prega asi.  preng-
pregierz p.  prongeri
preslica asi.  prend- 1
prešlo asi.  prenslo
pret p.  prontu
prežda asi.  prend- 1
prežeč p.  preg- 2
pre asi.  per
prebega asi.  begu
prebyt7,k r j& asi.  by-
pr^ča b.  perku 2
prečen nsl.  perku 2
predel nsl.  delil 1
prčdoleti asi.  dole-
prčdi, asi.  perdu
preje nsl.  perdu
prek nsl.  perkii 2
prekla nsl.  perku
prekor b.  kori-
prekn. asi.  perku 2
prekršiti asi.  kuch- 2
preljuby asi.  Ijub-
prelukovati asi.  luk- 2
preit asi.  per- 7
prema nsl.  premil
premek nsl.  prčinii
premog nsl.  mogil
prenn'J nsl.  mer- 1
prepelica asi.  perpera
preperica b.  perpera

prijeko

prepiram b.  per- 6
prepoj asi.  pi-
presačiti asi.  senk-
presnec b.  prešinil
px - esol b.  soli
prespa b.  siip- 2
prčstol b.  stel-
prešlen b.  prend- 1
preti asi.  per- 5
prett r.  per- 7
prčzn asi.  go
preža, asi.  perzii
prežde asi.  perdu
prga nsl.  perga
prgišče 7isl,  gert-
prhaj nsl.  perch-
prhati nsl.  perch-
prhati nsl.  prycha-
prbčati nsl.  perch-
prhek nsl.  perch-
prhlit sik.  preg- 1
prhtra nsl.  perchtra
prhut s.  perch-
prhuti nsl.  perch-
prch č. perch-
priadza sik.  prend- 1
približa b.  blizu
pribrsnuti kr.  brtls-
priča nsl.  tiik- 2
pričasč ter.  čenstl
pričastitt r.  čenstl
pričestiti se nsl.  čensti
pričestene b.  čensti
pričestije asi.  čenstl
pričestiti asi.  čenstl
pričbtib asi.  čit-
prid nsl. b.  de- 1
pridevek nsl.  de- 1
pridigati nsl.  predga
priditi nsl.  de- 1
priestor sik.  ster-
prigati s.  friga-
pribam b.  piycha-
prijač v;r.  pri-
prijatelb asi.  pri-
prijati asi.  pri-
prijaznb asi.  pri-
prijeko s.  perkii 2

prijesan

prijesan s.  prešinil
priklet nsl.  kleti
prikruta r.  kruta
prilast nsl.  liz-
priluka r.  lenk- 1
prima kr.  premil
primalitje kr.  premu
primeka wr.  meta-
primka b.  mttk-
pi'imorati nsl.  mog-
primraka r.  merk-
primika asi.  mttk-
prinada icr.  de- 1. nadtt
pripetiti se nsl. kr.  pen-
priporo. r.  per- 5
prirolc kr.  rek-
prisan kr.  pršslnti
prisega asi.  seng-
prisešti asi.  seng-
prislop Mr.  sl opici
prisleči s.  slek-
prisluga r.  sluga-
prisojen nsl.  si- 1
prispa r.  sup- 2
pristana, asi.  sta- 2
pristavi asi.  sta- 2
pristen nsl.  jes-
pristreti. r.  stre-
prisv§nati asi.  svend-
prisbna. asi.  jes-
priša kr.  preša
priše nsl.  pryskjtt
priščemitt r.  člrne-
prišt s.  pryskjtt
prišti b.  prysk-
prištij b.  pryskjtt
prišblbcb asi.  cked-
pritežati asi.  teng-
prititi nsl.  pretit
pritka r.  tiik- 2
pritrana. asi.  tornu
pri tvora. asi.  tvorit
pritiča asi.  tiik- 2
privada r.  vada 1
priveti asi.  ve- 2
prja nsl.  per- 1
prjačt r.  preng-
prjadati. r.  prend- 2

502

prjadu r. prend- 1
prjagu r.  preng-
prjagu r.  preg- 1
prjagva r.  preg- 1
prjavlia r.  prend- 1
prjamitb r.  premu
prjamizi. r.  premu
p rja m a. r.  premu
prjaniki r.  plprtt
prjanošči Iclr.  piprii
prjanyj r.  plprtt
prjaslo r.  prenslo
prjaškyj Mr.  presinu
prjatae ivr.  prenta-
prjatati. r.  prenta-
prjaža r.  prend- 1
prjažmo r.  preg- 1
prk c. perktt 1
prkno č.  perkno
prla nsl.  perla 1
prliti S.  perli-
prljiti s.  perli-
prnja nsl.  per- 1
prnjavor s.  pronija
probitak s.  probi-
probrdzgnati asi.  brezg- 1
probrezgi asi.  brezg- 1
probušiti s.  bučka- 1
proca p.  porktt
proca os. ns.  prati-
procžp nsl.  skep-
procimu kas.  proti
pročanin Mr.  proku
proeij r. proku
proeiti. r.  proku
proči. asi.  proku
proč p.  por-
prodražiti asi.  drongu
prog p.  porgtt
progalina asi.  gal-
proh os.  porgii
proch p.  perch-
prochaty Mr.  prosi-
projiš ns.  por-
prok os.  porktt
prokadlo ns.  porktt
prokaza asi.  kazi-
proki p.  porktt

prostran

prokleti asi.  kttl- 1
prokni č. proktt
prokobevam b.  lcobl
prokola s.  kol-
prokuda asi.  kudi-
proloj r.  li-
prom kr.  premil
prom p.  pormtt
promaka s.  mack-
promiek p.  pormen
promititi s.  mitš
promutitb r.  myto
proinysl r i. asi.  mysll
pronon. asi.  ner- 2
propaščyj wr.  pad-
propelo kr.  pen-
propoj wr.  pi-
proporzec p.  porportt
prorecki r.  red-
proroki asi.  rek-
prorucka Mr.  x’ttck-
prosaki r.  saktt
prosatar klr.  prosi-
prosator b.  prosi-
prosfira asi.  prostora
prosfura asi.  prostora
proskora asi.  prostora
prosid kr.  sedtt
prosie p.  porstt
prosinLci. asi.  si- 1
proskuptci. asi.  skup-
proskura asi.  prostora
proso os.  porstt
prosoije asi.  si- 1
prosop klr.  sttp- 2
prosova r.  su- 2
prospura asi.  prostora
prosterti. r.  ster-
prostirač s.  ster-
prostirati nsl.  ster-
prostoren b.  ster-
prostornyj r.  ster-
prostoron klr.  ster-
prostori asi.  ster-
prostoryj r.  ster-
prostor Mr.  ster-
prostra b.  ster-
prostran nsl.  ster-

prostrana

prostrani, asi.  ster-
prostreti asi.  ster-
prostrijeti s.  ster-
prostfiti č.  ster-
prostyra klr.  ster-
prosyp r.  siip- 1
proška b.  proštu
protoritb r. ter-
protorb asi.  ter-
protulitje kr.  proti-
protyka os.  pratika
proud c. prondu
proud c. prend- 2
prouha č. preng-
provaz Č. verz-  1
proviram b.  ver- 3
prožny p.  porzdu
prod nsl.  prondu
proga nsl.  preng-
progla nsl.  preng-
prot nsl.  prontu
prožiti nsl.  preng-
prot polah,  prontu
prpa s.  perpa
prper nsl.  pipru
prpor s.  perporu
prsi nsl.  persi
prskati nsl.  prysk-
prskati s. č.  persk-
prskati se nsl.  persk-
prst nsl.  perstu
prst nsl.  perstl
prsura kr.  prosora
pršljen s.  prend- 1
prštati s.  persk-
pršut s.  peršutu
prt nsl.  pertu
prt s. pertl
pr tak č.  pertu
prud kr.  prudu
prud s.  prondu
prudak kr.  prend- 2
pruditi kr.  prudu
pruditi c. prondi-
pruditb r. prondu
prudky č. prend- 2
prudlo os.  preng-
prug kr.  prongu 2

503

pruga s.  preng-
pruglo nsl. kr.  preng-
pruh wr.  preng-
pruka os.  preng-
pruklo c. preng-
pruho ivr.  preng-
prusura b.  prosora
prut kr. s.  prontu
pruvan S.  ve-
pružina c. prongu 1
pružina os. r.  preng-
pružiti s.  preng-
pružitb r.  preng-
prvad kr.  prevadu
prvi nsl.  pervu
prvlje nsl.  pervu
prza p.  per- 1
przasny p.  prešinil
przasc p.  prend- 1
prze p.  per
przeciw p.  proti
prze6 p.  per- 1
przeč p.  per- 5
prze6 p.  per- 7
przedzej p.  perdu
przeko p.  p er ku 2
przekor p.  kori-
przelisz p.  ličku
przepiora p.  perpera
przerebla p.  rombu
przestroga p.  serg-
przestron p.  ster-
przestrzen p.  ster-
przestwor p.  ster-
przetak p.  tek- 1
przez p.  perzu
przede p.  prend- 1
przijdza p.  prend- 1
przedziwo p.  prend- 1
przeslo p.  prenslo
prz§slica p.  prend- 1
przniti s.  perzni-
przod p.  perdu
przyczepi6 p.  čepi. skep-
przykry p.  prikril
przylap p.  pulapil
przymierze p.  miru
przymizg p.  mizgu

prystin

przypsn%č p.  pusn-
przysiega p.  seng-
przyt§chnač p.  tonck- 1
przywrzec p.  ver- 2
przyzwoity p.  svil
pržiti s.  preg- 1
pržun kr.  prežunu
pr%č h.  perku 1
prečka h.  perkil 2
prT.dja b.  perd-
pi”bg b.  preng-
prtgav b.  preng-
prnkna b.  perek-
priklabi asi.  porltolabil
prepriča asi.  paprica
prepriča asi.  perprica
prisi asi.  persi
praskam b.  persk-
pr r r.sna b.  pers- 1
presna b.  persk-
prbsH asi.  perstu
pr%stb asi.  persti
pr it b.  prontu
protina b.  pertl
prxtiti asi.  perti-
pi”bt r b asi.  pertii
prbvni b.  pervil
pr%v r i asi.  pervil
prhzalem se b.  perzalja-
pi -r bža b.  preg- 1
prBŽar b.  preg- 1
pi”i.ženica b.  preg- 1
pružina asi.  perga
pružina b.  prongu 1
prbžiti asi.  preg- 1
pry p.  pro
pry č.  pro
prykaty klr.  pryga-
pryman klr.  mani-
prymityty klr.  meta-
pryskae p.  prysk-
pryskati č. prysk-
pryskatb r.  bryzga-
pryskyr c. pryskjtt
pryskyrice č. prysk-
prysKneč klr.  sloni-
prysnati asi.  prysk-
prystin wr.  perstii

pryszcz

pryszcz p.  pryskjti
pryštb asi.  pryskjit
pryšaha klr.  seng-
pryšahnuty klr.  seng-
prytkij r.  pryti
pryžek r B r.  prongu 2
prtvart as.  p er vari
p radii č.  prend- 1
p raslo c.  prenslo
pfastcv 5.  prend- 1
prati c. pri¬
pre 5.  per- 1
predu c. prend- 1
prepel c. perpera
preš c. persii
pfeslecknouti č.  sluch-
pfeslo c.  prend- 1
presny č. prešinil
pfestežiti c. steg-
prestrječ os.  ster-
prevor č. prevoru
pfežka č. preng-
pribuzny č. enz-
prič č.  perkti 2
pričiti č. perku 2
prička č. perktl 2
pflky č. perku 2
pfimčfi č. miru
primric č.  mer- 2. mig-
prisny č.  prešinil
pristi č.  prend- 1
pfiškvar 6.  skver-
prišti č. ched-
pritel č. pri-
pritžž č.  teng-
priti S.  per- 1
priti č. per- 3
priti č. per- 5
privora č. ver- 2-
prize S.  perdil
prize č.  prend- 1
pfizen č.  pri-
pradii os.  prend- 1
pratr os.  pentro
preč os.  per- 1
pčeč os.  per- 5
preč os.  pri-
preni os.  perdil

504

preš ns.  pei-- 1
preš ns.  per- 7
proz os.  perzil
p sati č. pis-
psina č. pisii
psnuty klr.  pusn-
psost nsl.  pisk
psovati nsl.  pisii
pstrag p.  pis-
pstrocli Tcaš.  pis-
pstrokaty p.  pis-. sverk-
pstros č.  strusil
pstrosz p.  pis-
pstruh klr.  pis-
pstruha os.  pis-
pstry 6.  pis-
psuč p.  pisii
pszczola p.  biičela
pszenica p.  pich-
pszono p.  pich-
psyki ns.  stip- 1
pšah os.  preng-
pšedu ns.  prend- 1
pšeg ns.  preng-
pšenica nsl.  pich-
pšeno nsl.  pich-
pšešiš ns.  pretil
pšez ns.  perzii
pšuga ns.  preng-
pšuglo ns.  preng-
pšut ns.  prontti
pšyca ns.  mucha
ptacb klr.  ptlttl
ptak S.  ptlttl
ptaszek p.  piitu
ptdti S.  pyta
ptenec č. piitii
ptič nsl.  piltk
ptjacha r.  piitii
ptucha r.  piitii
pučeglazyj r.  puk- 1
pueina r.  ponk- 1
puči ti. r.  puk- 1
pučka klr.  pušika
puč os. wr.  ponti
puči s.  ponk- 2
puda 6.  podil 2
pudar nsl.  pondii

punt

puditi s.  pondu
pugači r.  puga-
pugovica r.  pongy
puh nsl.  pucli-
puli ki\  pelchil
pubak klr.  puga-
puhar p.  pecharu
puhati asi.  puch-
puhek nsl.  ptich-
puhel nsl.  piich-
puhkam b.  piich-
puhljak nsl.  piich-
puhb> asi.  puch-
puhor nsl.  ponch-
puhteti nsl.  piich-
puch č. piich-
puchati č. ptich-
puchlyj klr.  puch-
puchlina p.  piich-
puchly 6.  ptich-
puchnač p.  puck-
puchota ns.  piich-
puchovyk klr.  piich-
puch r t r.  piich-
puchyr č. ponch-
pujak b.  pul-
pujčiti S.  živ-
pulc nsl.  pelkii
puk sik.  ponkii
pukao s.  ponk- 1
puki kr. s.  pugil. ponlc-
puklina s.  ponk- 2
pulcna b.  ponk- 2
puknqč p.  ponk- 2
puknutb r.  ponk- 2
pukša kr.  pušika
puldne č. polu 1
pule b.  pul-
puli s.  pulil
puljak b.  pul-
pulove b.  pulil
pula klr.  pul-
pulares klr.  pugilaresti
pulka klr.  pul-
pun nsl.  pelnii 1
punica nsl.  puca
punjal kr.  puginaltl
punt ns.  pudii

punt

punt nsl.  buntti
puntar nsl.  buntu
pup s.  pompu
pupen Č.  pompit
puporezica wr.  pompti
pupyri r.  pompu
purchavvka p.  perch-
purli s.  pulti
purman s.  manu 2
purman nsl.  pura
puryŠT> r.  pura
puskad wr.  pustu
pusob c. svit
pust nsl.  pustu
pusteltga r.  pustu
pustel'ha Idr.  pustu
pustolka p.  pustu
puszyd p.  ptich-
puša b.  ptich-
puščavnik nsl.  pustu
pušče Mr.  pustu
puščij r.  pustu
pušitb r.  ptich-
puštati asi.  pustu
pustiti s.  pustu
puš ns.  ponti
pušcič p.  pustu
puti nsl.  pol- 1
putir s.  potiri
putlo r.  pen-
putna S.  putina
putnia p.  putina
puto s. r.  pen-
putonog kr.  pen-
putra p.  putina
putunja s.  putina
putyra č. putina
put' Idr.  ponti
puzan p.  pozunu
puzani r.  puzyri
puzdra s.  ptizyri
puzdro p.  puzyri
puzdro r.  puzyri
puznuti nsl.  pelz-

505

puzo Mr.  puzyri
puzro r.  puzyri
puzyi wr.  pyzyri
pužalo r.  puga-
pužaty Mr.  pondu
pwa p.  ptiva-
pič nsl.  ptiči
pidar b.  pondti
pidja b.  pondu
piham b.  pich-
pihkam b.  ptich-
pihta b.  ptich-
pikna b.  ponk- 2
pikil b.  piklti
pilimar b.  palamarti
pin b.  pini
pip b.  pompu
pipeš b.  pepunu
piprica b.  paprica
piprica b.  perprica
pis b.  pišu
pistriva b.  pis-
pit b.  ponti
pita asi.  ptitu
pitenict asi.  ptitu
pitištb asi.  ptitu
pivati asi.  puva-
pizder b.  der-
pyhati asi.  ptich-
pych č.  ptich-
pycha c. ptich-
pycha6 wr.  pticli-
p^chati č.  ptich-
pychtity Mr.  ptich-
pyl p.  pyli
pyla Mr.  pila 1
pylhrym Mr.  pilgrimti
pylovaty Mr.  pil-
pylkij r.  pylti
pyfha Mr.  pil-
pynlcalo Mr.  penica
pyntuvka klr.  penica
pypec p.  pipka
pyplo wr.  pipka

ptšeno

pyr Mr.  pi-
pjr S.  pyr- 2
pyrej r.  pyro
pyrchad wr.  perch-
pyrič os.  pyr- 2
pyrina sik.  pyr- 2
pyroki r.  pyr- 1
pyroh Mr.  pirogu
pyrsnuty klr.  persk-
pyrzyna p.  pyr- 2
pyryj Mr.  pyro
py? Č. pyro
pyr ns.  pyro
pysaty Mr.  pis-
pysk r.  pysk- 2
pyskl'a Mr.  pisk-
pyskor Mr.  piskori
pysok klr.  pysk- 2
pyšaty ša Idr.  pucli-
pyšatb r.  ptich-
pyščij r. pysk- 1
pyščitb r.  pysk- 2
pytaty klr.  pit-
pytomyj Mr.  pit-
pyžiki r.  pyži
pyžmo Mr.  pižmo
pyži r.  pysk- 1
ptceli asi.  piklti
pihati asi.  plch-
pildi. asi.  piklti
prnb asi.  pini
pbpn asi.  piprti
pirati asi.  per- 2
psrati asi.  per- 8
ptreti asi.  per- 1
ptrja asi.  per- 1
pisati asi.  pis-
pbstrota asi.  pis-
pbstn asi.  pis-
ptsi asi.  pisti
pbšenica asi.  pich-
ptšeno asi.  pich-

rabiež 506

razmik

R.

rabiež p.  rab-
raboš s.  rovaši
rabovati č.  rab-
rabownik p.  rab-
rabunok wr.  rab-
rabuše Č.  rovaši
rab r i> asi.  orbu
racica p.  rat- 2
racman s.  manu 2
racman nsl.  raca
raczy6 p.  rak-
račba kas.  rak-
račiti asi.  rak-
rad s.  radii 1
radetb r.  rodil 1
radi asi.  radi
radio ns.  or- 1
radlice č. or- 1
radio e. or- 1
radonica tor.  radii 2
radošte asi.  radii 2
raduha klr.  radii 2
radunica r.  radii 2
radiintci, r.  radii 2'
radušie r.  radii 2
radvanec c. rydvantt
radzid p.  rada
radyč klr.  rada
radtma asi.  radi
raglja nsl.  rakla
rab nsl.  racliii
rabal kr.  racliii
rabel nsl.  racbii
rabno č. ragno
racbowac p.  rach-
racbuba p.  racb-
rachunolc klr.  racb-
raja klr.  rada
rajati nsl.  raj 2
rajati nsl.  rodu 2
rajati r.  ra-
rajič p.  rada
rajni nsl.  raj 1
rajnica nsl.  raj 1

rajnik nsl.  raj 1
rajta kr.  reta
rakev c. raka 1
rakita nsl.  orkyta
rakla b.  raka 1
rakno asi.  raklii
rakoš č. rokošl
ral nsl.  or- 1
ralica b.  or- 1
ralija asi.  or- 1
ralle wr.  or- 1
ralo asi.  or- 1
rdm rama
raman s.  romanu
ramec c. rama
rameno nsl.  ramenu
rame asi.  ramen
ramS č. ramen
ramenini asi.  armeninii
ramjano ar.  ramenu
ramo asi.  ramen
ramon wr.  romanu
ramonok klr.  romani!
ranta nsl.  rat- 1
rany č.  ranil
raiitucb p.  rantaba
raonik s.  or- 1
rapavka klr.  ropucba
rapavy sik.  ropucba
rapiicb sik.  ropucha
rapncha wr.  ropucba
rarog nsl.  ra-
rarob č.  ra-
rarov kr.  ra-
rarob klr.  ra-
rar r L asi.  ra-
rasap s.  siip- 2
rasesti s§ asi.  sed-
raschorošij r.  orzii
rasipnik nsl.  siip- 2
raskošb asi.  kocb-
raskumekatb r.  kuma-
raskvreti asi.  skver-
raslb r.  orst-

rasoba asi.  socba
rasol nsl.  soli
rasperduša b.  per- 8
raspirati s.  por-
raspocblyj wr.  piich-
raspona asi.  pen-
rasporek nsl.  por-
raspra b.  per- 5
raspruditi nsl.  prudti
raspbrja asi.  per- 1
rasta asi.  orst-
rastiti nsl.  ners-
rastrviti s.  stervo
rasza p.  arasii
rašiti nsl.  rachii
rataj asi.  or- 1
ratar s.  or- 1
raten nsl.  ratii
ratica sik.  rat- 2
ratište asi.  rat- 1
ratolest ž. lšto. orst-
ratunok klr.  rat- 3
ratva asi.  or- 1
ravlyk klr. ry-
ravna s.  aravona
ravnyj r.  orv-
ravbmb asi.  orv-
razare nsl.  or- 1
razboj asi.  bi-
razbor b.  ber-
razbrjucbnutb r.  brjuchu
razbucdč wr.  botd-
razcvirati nsl.  skver-
razderati nsl.  der-
razdoletb r.  dole-
razdor s.  der-
razembnica asi.  jem-
razgovijetan s.  go
razlat b.  orzii
razlicbij r.  orzii
razma s.  orzu
razmariti s. maranja
razmesi, asi.  mesi-
razmir b.  miru

razmyslT>

razmysfo> asi.  mysll
raznebytiti asi.  by-
razneduga r.  dongu
razneduga r.  orzu
razor s.  or- 2
razorva wr.  rti- 2
razryv r L r.  ru- 2
razskepn. r.  skep-
razvara nsl.  ver- 1
razve r.  orzu
razvbmt asi.  orzvinii
razžmuravitb r.  mig-
razT> asi.  orzu
raž s.  rtiži
ražati nsl.  razil
razdati asi.  rodu 2
ražtm. asi.  oržinii
rab p.  rombu
rabad p.  rombu
rabi. asi.  rombu
raczy p.  renk-
ragT, asi.  reng-
raka asi.  renk-
rakavi. asi.  renk-
rakojetb asi.  jem-
rakojetb asi.  renk-
ratiti asi.  rjut-
rbina s.  skerbti
rdakva s.  riidtiky
rdar kr.  rud-
rdesen nsl.  rudes-
rdest nsl.  rudes-
rdšti č.  rud-
rdeti se nsl.  rud-
rdja s.  rud-
rdousiti c. dilcb-
rdza p.  rild-
rdzel' ivr.  rud-
rdzen p.  serdo
rebenok r.  orbti
rebika nsl.  rembu
reca nsl.  raca
recica p.  reta
redin kr.  rekinu
red nsl.  rendu
redikat' sik.  radik-
redryj r.  rud-
redyk p.  radik-

507

redka klr.  ruduky
rega nsl.  reng-
regnoti nsl.  reng-
regnuti s.  reng-
reha s.  red-
rebotad wr.  rtiza-
rebdt klr.  reg-
rej r.  riga 1
rej p.  raj 2
reja p.  ragno
reja os. ns.  raj 2
reja nsl.  redu 1
reja wr.  riga 1
rejt L  rotil 2
reklo klr.  rek-
rel klr.  relu
rema s.  ruma
rema c. ruma
remeslo klr.  rem-
remevbstvo r.  rem-
remež klr.  remiši
rembstvo asi.  rem-
rendeluvati nsl.  rendu
rendel’ovaty klr.  rendu
renem nsl.  gen-
renska klr.  ryndza
rep nsl.  rempi 2
repa s.  repa
repej r. rdpij
repjach klr.  repij
repkati nsl.  rempi 2
reptad p.  ruptitu
reptati č.  rilputu
repyda klr.  rempi 2
resa nsl.  rensa
resci tor.  orst-
resi b.  rensa
resnane kaš.  orst-
respar nsl.  paru
rešeto asi. nsl. s.  reš-
ret 5.  rutk
reta nsl.  rotu 2
reta klr.  rota
retkev nsl.  rudttky
retovac ivr.  rat- 3
retovatb sja r.  reti
rev b.  rjil-
reva r.  rjli¬

nj edak

revati s.  rjii-
reva asi.  rjii-
revdi wr.  rju-
reved s.  reveni
revem nsl.  rju-
revdtb r.  rju-
revne se b.  riv-
revty klr.  rjii-
rež S.  ruži
reža nsl.  reng-
režati nsl.  reng-
redzina p.  rondina
redi) asi.  rendti
regna,ti asi.  reng-
reka p.  renk-
rekojmia p.  renk-
resa asi.  rensa
režnica kaš.  rong-
rečb asi.  rek-
redeseja nsl.  red-
redldj r.  red-
rdd%k% asi.  red-
rddy asi.  rdd-
redbka r.  ruduky
rejatb r.  ri-
repar nsl.  repa
repina asi.  rep- 3
rds nsl.  res-
reska b.  rez-
resbnt asi.  rds-
rdšeto r.  reš-
rešiti asi.  rdeh-
rezan klr.  rez-
rezkij r.  rez-
rezvyj r.  rez-
rijan nsl.  rufijanil
ricaš ns.  ryk-
rict polah,  rek-
. ric os.  riti
ridj s.  rud-
ridkyj klr.  red-
ridži ?isl.  rud-
rigati asi.  ryg-
rihad os.  ryg-
rija b.  ry-
rijati r.  ri-
riječ s.  rek-
rijedak s.  red-

rij ek

rijek s.  rek-
rijeka s.  reka
rijeslo s.  verz- 1
rij i kr.  riid-
rika Idr.  reka
rikac kaš.  rek-
rikati asi.  ryk-
rilo s.  ry-
rimnuvam b.  rlv-
rin klr.  renu
rinati asi.  ri-
rinyšče klr.  renu
rioce kr.  ry-
rijia Mr.  rdpa
ripity klr.  rep- 1
riplak klr.  repij
ris ml.  rysl
risali nsl.  rusalija
risev nsl.  rysl
riskanije asi.  rista-
riskyj Mr.  rez-
risulja s.  rud-
ristt r.  orizu
riščan kr.  riziku
riškaša nsl.  orizu
rišyty klr.  recli-
riš ns.  riti
riti nsl.  ry-
riti se kr.  ru- 2
ritman os.  manu 2
ritnoti nsl.  riti
rivač nsl.  ry-
rivec nsl  ry-
rizaly klr.  rez-
rizavica nsl.  ryg-
rižd b.  riid-
rja nsl.  rttd-
rjabeč Mr.  rembu
rjabyj klr.  rombu
rjabyna klr.  rembu
rjad Mr.  rendti
rjadaty Mr.  rendu
rjapucha klr.  ropucha
rjasa r.  rasa
rjasy r.  rensa
rjoveti nsl.  rjti-
rjuba nsl.  rucho
rjuim, asi.  rjti-

508

rjuma ar.  ruma
rjuti asi.  rju-
rman nsl.  romanti
rmen č. romanti
rmut č. ment-
rob nsl.  rab-
robača nsl.  rombu
robenok r.  orbu
robetn r.  orbti
robja r.  orbti
robota 6.  orbu
rob r L asi.  orbu
rodakva s.  ruduky
rodinecL r.  rodu 2
roditi nsl.  rodu 1
rodjaj s.  rodil 2
rodjak nsl'.  rodu 2
rodzaj p.  rodu 2
rodzic p.  rodu 2
rodži6 os.  rodil 1
rodyn klr.  rodu 2
rodbstvo asi.  gejena
rogacina p.  rogu
rogatka p.  rogu
rogelj nsl.  rogtt
roglt asi.  rogti
rohacina ter.  rogi!
robatka č. rogii
rohatyna klr.  rogti
roboz č. rogozu
roboža klr.  rogoztt
rocbluddze ivr.  riicb-
rochmany p.  racbmanu
roj asi.  ri-
roj nsl.  ruj
rojak nsl.  rodu 2
roje nsl.  ri-
rojenica nsl.  rodil 2
, rojevina nsl.  ruj
rokot os.  orkyta
roki. asi.  rek-
rokyta c. orkyta
rol nsl.  roru
rola p.  or- 1
role č. or- 1
romeni> r.  romanti
romni kas.  orv-
rop nsl.  rab-

roze

ropot nsl.  riiputti
ropote r.  rtipiitu
ropouch č.  ropuchii
roptatb r.  riiputii
rosa glava nsl.  rušil 1
rosada s.  rosa
rosol č.  soli
rospae klr.  o pakti
rostavaty Mr.  ta- 2
rostitb sja r.  ners-
rosty klr.  orst-
roszt p.  roštii
roš nsl.  roltil
rošca klr.  orst-
rošeje klr.  orzu
rošt fi. roštii
roštelj nsl.  roštii
rošc p.  orst-
rot os. wr.  rutii
rota as. c. p.  rotil 1
rotkva nsl.  riidiiky
rot'b r. rutk
roub c. rombu
roubiti c. rombti
rouči č.  renk-
roucha c. rucbo
roucho c.  rucho
rouno č.  rti- 2
rous c. rusti 2
routi <5.  rti- 2
routiti 5.  rjut-
rov nsl.  ry-
rovek b.  ru- 2
rovesnik č.  orv-
rovja b.  ry-
rovny 6.  orv-
rovnadž i or.  orv-
rovta klr.  rotii 1
rovte nsl.  rotil 2
rov'b asi.  ry-

roz S p. os. ns. Idr. wr.  orzti
roza r.  roža
rozboj klr.  bi-
rozbroj c. broji-
rozčechnuty klr.  čes-
rozdora ns.  der-
rozepre sik.  per- 1
rože r. orzti

rozga

rozga asi.  orzu
rozkoš c. koch-
rozltwirač p.  skver-
rozooki p.  orzu
rozpak č. o p ak.il
rozpor e. per- 1
rozpor p.  por-
rozpuk p.  pouk-2
rozpusta p.  pustu
rozruj Idr.  ru-
rozsapati S.  capa 1
roztodivny č.  divu 1. mu
roztomily č. oi*zii. mu
roztoropnyj Idr.  torp- 1
roztropny p.  torp- 1
rozwarty p.  ver- 2
roži asi.  orzu
rož os.  ružl
roža r.  ružl
rožaj r.  ružl
rožakib r.  rodu 2
rožanica r.  rodu 2
rožaniec p.  roža
rožaniki asi.  rogi!
rožba b.  rodil 2
roždaki. asi.  rodu 2
roždbstvo asi.  rodu 2
rožen c. oržlntt
roženb r.  oržlnu
rožeš ns.  rodu 1
rožmarin nsl.  rusmarinii
rožtvo tor.  rodu 2
rožb r.  ružl
rožbct asi.  rogu
rob nsl.  rombu
robec nsl.  rombu
rocelj nsl.  renk-
rod nsl.  rondti
roh Idr.  rogu
roj klr.  ri-
rok Idr.  rek-
roka nsl.  renk-
rokovat nsl.  renk-
rolla klr.  or- 1
rozdvo klr.  rodu 2
rožje nsl.  rong-
rs nsl.  rusu 1
rt nsl.  rutu

509

rta r.  ruta
rtec p.  rtituti
rtlina b.  riltu
rtutb r.  rtituti
rub nsl.  rombu
rubdč c. rombu
rub a 6 os.  rombu
rubacba r.  rombu
rubeč klr.  rombu
rubel p.  rombu
rubež klr.  rombu
rubežnik nsl.  rab-
rubež^ r. rab-
rubežrs r.  rombu
rubiež p.  rombu
rubiti nsl.  rab-
rublb r.  rombu
rub% r.  rombu
ručaj wr.  ruk-
ručati kr.  ryk-
ručec os.  ryk-
ručej č. ruk-
ručij tor.  renlc-
ručo klr.  renk-
ruč os.  rjtt-
ruč os.  ril- 2
rud s.  rondu
rud klr.  rudo
rud s.  rud-
ruda s.  rondu
ruda s.  rudo
ruda asi.  rud-
rudawy p.  riid-
rudel p.  rudlo
rudetine kr.  rondu
rudjeti s.  rud-
rudofostyk klr.  riid-
rudonja r.  rud-
rudy c. rud-
rufja b.  rofeja
rug s.  reng-
rugati se nsl.  reng-
rugaty klr.  ryg-
rug-L r.  reng-
ruh c. reng-
ruhal kr.  ruch-
ruliaty klr.  reng-
ruch p.  rucli-

rvalo

rucha p.  ruch-
ruchlo klr.  ruch-
ruchlyj klr.  ruch-
rucbljadb r.  riich-
ruchlo klr.  rucho
rucbnuč wr.  ruch-
ruchnutb r.  rucb-
rujan s.  rju-
ruk nsl.  ryk-
ruka s.  renk-
ruka s.  ryk-
rukiew p.  ruka
rukojatka r.  renk-
rukopaš klr.  pacb- 1
rukoterb p.  ter-
ruliti se nsl.  rju-
rumendža s.  romeniča
rumenek č. romanu
rumenok klr.  rud-
rumen-b asi.  rud-
rumien p.  romanu
rumin r b asi.  rimu
rumny £.  rud-
runač p.  ru-
runo asi.  rti- 2
runtav b.  ril- 2
runy klr.  orv-
rupdk č. ry-
rusadla sik.  rusalija
rusalka r.  rusalija
rusini. r.  ruši
rusnak klr.  ruši
rusti c. orst-
rušiti asi.  riich-
rušavyj klr.  rusu 1
ruta nsl.  ru- 2
rutan kr.  ru- 2
rutav kr.  ru- 2
rute s.  ru- 2
ruti nsl.  rotu 2
rutiti asi.  rjut-
ruža b.  roža
ruže b. klr.  rong-
ruže S.  roža
ružžo tor.  rong-
ružbe r.  rong-
riiz&c polah,  rogu
rvalo nsl.  ril- 2

rvanka

rvanka nsl.  rti- 2
rvani, r.  rti- 2
rvati nsl.  rti- 2
rvaty klr.  ru- 2
rvatt r.  rti- 2
rvišče r.  ry-
rvota r.  rti- 2
rwac p.  rti- 2
rza c. rtid-
rza p.  rud-
rzadki p.  red-
rzaz p.  rtsz-
rzad p.  rendti
rzap p.  rempi 1
rzap p.  rempi 2
rzec p.  rek-
rzeciadz p.  vertengjti
rzecz p.  rek-
rzeka p.  reka
rzemieti p.  remen
rzemieslo p.  rem-
rzep p.  rbpij
rzepa p.  repa
rzeszoto p.  reš-
rzešec kas.  rech-
rzescia p.  rista
rzewnic p.  rlv-
rzežwy p.  rez-
rz§sa p.  rensa
rznač p.  rez-
rzodkie-vfr p.  rtidtiky
rzuč p.  rjti-
rzut p.  rjut-
rzy6 p.  riti
rzyga6 p.  ryg-
rzym p.  rimti
rž nsl.  rtižl
rža r.  rtid-
rža p.  rtiza-

rad č. rendti
fap č.  rempi 2
fapek č. rempi 1
rasa č. rensa
feb? č. rebri

510

rža r.  rtižl
ržatb r.  ruza
ržati č.  rtiza-
rže6 p.  rtiza-
rže6 os.  drtiga-
r r fcb b.  rombti
rad)oš b.  rovaši
r%deti s§ asi.  rtid-
r^drn. asi.  rtid-
r , Jbd r bky asi.  rtidtiky
r r bka b.  renk-
r%nža b.  reng-
rtpBtt asi.  rtiputti
l-LŠin b.  aršinti
r r Lt'i) asi.  rtitti
rivant asi.  rti- 2
ri>vati asi.  rti- 2
r r rvenik r i asi.  ry-
mzati asi.  rtiza-
rtž b.  rtižl
riižda asi.  rtid-
rLŽdesain b.  rtid-
n>že b.  rong-
nžh asi.  rtižl
rycer klr.  ryterti
rycina p.  ry-
rycyna ns.  ry-
ryczalt p.  ryk-
ryč os.  ry-
ryč S.  ry-
ryčatb r.  ryk-
ryčeti S.  ruk-
ryeka klr.  rik-
ry6 os.  ry-
rydel p.  ry-
rydz p.  rtid-
ryf sik.  refti
ryh klr.  ryg-
rycbly c. rticb-

■v

R.

redkev S.  rudtiky
reka č. reka
rekati c. rek-
remen c. remen
remeslo c.  reni-

retez

r yj P • ry-

r yk p.  ryk-
rykaty klr.  ryk-
rykunija klr.  rik-
rylo klr.  ry-
ryl Č. ry-
rylec p.  ry-
rylo r.  ry-
ryli> asi.  ry-
ryma b.  ruma
rynk č.  rynukti
rypa6 os.  ry-
rys p.  risa-
ryskatb r.  rista-
rysf klr.  rista-
rysunok klr.  risa-
rysy č.  rtid-
rysyj klr.  riid-
rysii r.  rista-
ryš ns.  ry-
ryš6 p.  rista-
ryti asi.  ry-
ryti č.  ry-
rytir č.  ryterti
ryty p.  ry-
ryty klr.  ry-
ryvati> r.  ry-
ryzak S.  rud-
ryzi c. rtid-
ryzy os.  rtid-
ryzy klr.  riža
ryž p. klr.  orizu
ryž S.  rtižl
ryždi> asi.  rtid-
ryžyj klr.  rtid-
rbgl r i> ar.  rlglti
rbVbnn. asi.  rlv-

repa č. repa
repik <5.  repij
refabek č. rembti
rešato č. reš-
retžz 6.  vertengjti

fevniti

511

saze

fevniti č. riv-
fezati č. rez-
fičeti č. rjti-
ričeti č.  ryk-
fiditi č. rendu
ridky č. red-
rihati 6.  ryg-

rijen c. rju-
rim c. rimii
rimsa č. rimsa
finouti č. ri-
flše c. risa
rit č. riti
riti c. rju-

rltiti č. rjut-
fiza č. riža
ruje S.  rjti¬
rati <5. rju-
fvati c. rju-

raber ns.  rebri
rac ns. rek-
fad os. rendu
fap os.  rempi 2
rasa os.  rensa
feblo os.  rebro
febl os.  rebri
rec os.  rek-

sablazan s.  blaznu
sabol nsl.  sabovu
sabor s.  ber-
saborisati s.  ber-
sdcef sik.  sot- 1
sač kr.  slk-
sačeliti se s.  čelo
sač os. si- 3
sada nsl.  sju
s&dat polah,  de- 1
sadjeti s.  de- 1
sadovyty klr.  sed-
sadra č. sendra
sadu S.  sed-
sadze p.  sed-
sadzič p.  sed-
sad'i. asi.  sed-
safjan p.  salijanu
sagajdaku> r.  sajdaku
sah č.  seng-
sahač os.  seng-
sahajdak klr.  sajdaku
sahan s.  saganu
sabnoti nsl.  sucb-
salmouti Č. seng-

R

red ns.  rendu
redki os. ns.  red-
fehotač os.  ruza-
fech ns.  rendu
feka ns.  reka
femeslo os.  rem-
femjen os. ns.  remen
repa os. ns.  repa

S.

sachart r.  cukttru
saj a nsl.  sed-
sakam h.  saka-
sakatats r.  saka-
saknouti č. senk-
sakult asi.  saku
sakwy p.  saku
salandar s.  sarandarii
salo asi.  sadlo
samburi) ar.  sumporu
samnuti s.  svit-
samo asi.  sju
samoč nsl.  sjii
samojstra nsl.  samu
samonica nsl.  nik- 1
samopak nsl.  picb-
samoteg s.  teng-
samotiby č. samil
samotrek nsl.  samu
samofaž klr.  teng-
samovila h.  samu
samžeris ns.  mig-
samičij asi.  santi
s&n s.  saganu
sanc os.  samu

fesa ns.  rensa
feio os.  reš-
fetkej os.  rtiduky
fevnič os.  riv-
fez ns.  rez-
fezač os.  rez-
fobro ns.  rebro

saoni s.  sani
sap p.  sop-
sapa nsl.  sop-
sapa klr.  capa 3
sape £.  capa 3
sapiti nsl.  sop-
sapon s.  pen-
sarbač p.  serb- 3
sarh kr.  siruku
sarkač p.  serb- 3
sama p. ns.  serna
sarp h.  sverp-
sarpnač p.  serp-
sarše č.  sarža
sas kr.  sus-
sasina p.  sazu
sasma s.  visi 1
sasnuti kr.  sus-1
sasuti s.  sup- 2
saš ns.  si- 3
sat s.  sanitii
sat nsl.  sutu
sati s.  sus- 1
savnuti s. svit-
sdze č. sed-

sazy

sazy os.  sed-
saž klr.  sed-
saža r.  sed-
sažda asi.  sed-
saženb r.  seng-
ssj asi.  son
sabota asi.  sombota
saczy6 p.  senk-
ssičilo asi.  senk-
sad p.  sondu 2
sqd p.  sondu 3
sad r b asi.  de- 1
sadi. asi.  sondu 2
saki) asi.  sonku
samralm. asi.  merk-
siimbneti se asi.  men- 1
sapierz p.  per- 1
sapostatr. asi.  sta- 2
saprag r i> asi.  preng-
saprotivb asi.  proti
sap 1 ! asi.  sompu
saptrt asi.  per- 1
ssjsedi) asi.  son
saseka. asi.  sek- 2
s^siad p.  sed-
sfjsiek p.  sek- 2
sasi> asi.  son
s^vražb asi.  vorgu
s^žen p.  seng-
sažitb asi.  živ-
sažyca p.  rttžl. son
sbirka č. ber-
scaka r.  sik-
scalina nsl.  slk-
scat.i nsl.  slk-
sceblo wr.  stebli
scerehu tor.  serg-
scerva wr.  stervo
scestny č.  cesta
scčnb nor.  steni
scepiti asi.  skep-
scepja b.  skep-
scigaš ns.  strig-
scijena s.  cena
scijeniti s.  cčna
scimiti nsl.  cima
scipati se s.  skep-
scipati c. skep-

512

sclplina Č. skep-
scirz Icaš.  stervo
scjažor ns.  stogd
scjehno os.  stigno
sej ena os.  stdna
sejepati s.  skep-
seježor os.  stogii
sejogno ns.  stigno
sculi tor.  sik-
sčastie r.  čensti
sčelčk os.  strek- 2
sčekb r.  čit-
scah wr.  stdgu
sčakly ns.  tek- 1
sceliš ns.  strela
sčen os.  steni
sčenje os.  čit-
scerb os. ns.  stervo
s6ež os. ns. strizi
scežan ns.  seng-
sčina os. triisti
sdoba r.  doba
soben. r.  sjabrfl.
seči č. sek- 2
seč nsl.  slk-
seči nsl.  seng-
seči kr.  seng-
sed kr.  sedu
sedlalc č.  sed-
sedlo asi.  sed-
sedim. asi.  sebd-
sedra s. sendra
sega b.  sjii
segda asi.  sju
šegi b.  sjii
segna b.  seng-
segoda r.  sju
segutra kr.  sjii
sebljad nsl.  siich-
sehnoti nsl.  sticli- .

sejci asi.  kii 1
sekati s. seka
seklja nsl.  sik-
sekrati. asi.  sju
sekyra asi.  sek- 2
seledka Idr.  seldi
selemeno Idr.  selmen
selezeii klr.  selz- 2

setimi)

selo klr.  sed-
sel nsl.  stil- 1
selava r.  sel-
selecln> r.  selz- 2
selezem. r.  selz- 2
seld asi.  sju
selik^ asi.  sjii
selo asi.  sed-
selstvo nsl.  sul- 1
selbdb r.  seldi
sem č. sju
semer b.  samarii
semja klr.  šemi
semje ns.  se- 1
semrjaka klr.  sermenga
semb r.  sebd-
semsja r.  sčmi
sen nsl.  siip- 1
sency wr.  steni
senja nsl.  siip- 1
senjem nsl.  jem-
seno c.  seno
sen os.  steni
sep č. siip- 2
sep os.  siip- 2
ser p.  syrii 2
serbac wr.  serb- 3
serce p.  serdo
serebro r.  slrebro
serebszczyzna p.  šerpu
sereda klr. r.  serdo
seren klr.  sernii
seren r b r.  sernii
serja nsl.  ser-
sermjaha wr.  sermenga
šerp klr.  serpii
servatka sik.  syrti 2
sery ns. syrii 1
serbga r.  seriga
serbga r.  userengii
ses nsl.  siis- 1
sesati č.  siis- 1
sestra asi.  svil
sesb r.  sjii
seš ns.  si- 2
set nsl.  šiitu
seto č. si- 2
setbn r b asi.  set-

severi,

severi č.  severu
seža ns.  teng-
seženj nsl.  seng-
se asi.  senti
seda asi.  sed-
sedra asi.  sendra
sedziak p.  sandžaku
s^dziol p.  sedu
segnati asi.  seng-
sek p.  sonktt
seknati asi.  senk-
sep p.  somptt
seštb asi.  sentjtt
seti asi.  senti
seti> asi.  senti
sežbnb asi.  seng-
sebr wr.  sjabrtt
sdča asi.  sek- 2
sečbni asi.  sek- 2
sedeti asi.  sed-
sedlo r.  sed-
sejati asi.  si- 3
seka asi.  sek- 2
sel nsl.  se- 1
selo r. sed-
seme asi.  se- 1
semja r.  se- 1
šemo asi.  sju
senca nsl.  steni
šeni r.  steni
senosek nsl.  sek- 2
senb asi.  steni
sera r.  sdrtt 1
sdrcn ivr.  serntt
serka nsl.  sirttktt
seroplekij r.  pletje
sesti asi.  sed-
sestb r.  sed-
setovati asi.  seta
setb asi.  si- 2
shara asi.  skara 2
scliab p.  skaba
sclmad p.  sucli-
schnouti 5.  sucli-
schjnati 6.  siicli-
siacie p.  se- 1
siat; p.  s§- 1
siano p.  seno

513

siara p.  s£ru 1
siarka p.  sžrtt 1
siade p.  sed-
siag p.  seng-
siagnač p.  seng-
siaknač p.  senk-
sicati kr.  syk - 1
sicati kr.  sik-
sice nsl.  sjti
sici> asi.  sju
sidlo p.  si- 2
siecz p.  sek- 1
siec p.  si- 2
siedlic p.  sed-
siedzied p.  sed-
sieke p.  sek- 2
siemie p.  s§- 1
sien p.  stisni
siepac p.  sepa-
sierak p.  seraku
sierce p.  serdo
sierdzič p.  serdo
siermiega p.  sermenga
sierota p.  siru
sierp p.  šerpu
sierpanka p.  serpanka
sierš6 p.  sersti
sierszen p.  serch- 2
siewier p.  sdveru
sijati s.  se- 1
sijati s.  si- 3
sijed s.  sedu
sijeno s.  seno
sijerak s.  sirttku
sijeri s.  sertt.l
sijevati s.  si- 1
sikati nsl.  syk- 1
sikavica r.  syk- 1
sikawka p.  syk- 1
sikora p.  syk- 1
siki) asi.  sjtt
sila asi.  si- 2.
silo asi.  si- 2
siloki) r.  si- 2
simS c. se- 1
sina kr.  steni
sinati asi.  si- 1
sinca b.  visi 1

sj em

sinčec b.  si- 1
sinec r b r.  si- 1
sinedb r.  si- 1
sineva r.  si- 1
sinica asi.  si- 1
sinj kr.  steni
sinkav b.  si- 1
sinogardlica p.  si- 1
sinb asi.  si- 1
sinbcb asi.  si- 1
siii c. steni
siodlo p.  sed-
siolo p.  sed-
siostra p.  svu
sip nsl.  sip-
sipam b.  sttp- 2
sipati nsl.  sttp- 2
sipka b.  sip-
sipkošč p.  sip-
siplyj r.  sip-
siposz p.  sip-
siptšti c. sip-
sir nsl.  syrtt 2
sira c. sertt 1
siraki> asi.  sirtt
siromaki) asi.  siru
sirota asi. nsl.  siru
sirotka nsl.  syru 2
siroty sik.  sirtt
i sirov s.  syru 1
si sati nsl.  sfis- 1
sisbka r.  stts- 1
sit nsl.  syttt
siten b.  si- 3
siti c. s^- 1
sito asi. nsl. b . si- 3
sitbce asi.  si- 2
sit’ c.  si- 2
sjadu r.  sed-
sjagnutb r.  seng-
sjak asi.  sju
sjaknutb r.  senk-
sjamt r.  sjtt
sjati s.  si- 1
sjade asi.  sju
sječivo s.  sek- 2
s jedi s.  sek- 2
sjem s.  svu

33

sjeme

sjeme s.  sč- 1
sjemo s.  sju
sjen s.  steni
sjenica s.  si- 1
sjenica s.  steni
sjenit s.  stilni
sjenjaj s.  steni
sjer s.  serii 1
sjera s.  seru 1
sjever s.  severu
sju! wr.  sju
skačatur s.  skoku
skačem b.  skoku
skačbtb asi.  skoki!
skakalec h.  skokti
skakati asi.  skoku
skakavac s.  skoku
skakavka Idr.  skoku
skakunt r.  skoku
skalka p.  skel- 1
skaluba p.  skel- 1
skalubka Idr.  skel- 1
skalubyna Idr.  skel- 1
skalyty Idr.  skel- 1
skala asi.  skel- 1
skalic sie p.  skel- 1
skalic sa v;r.  skel- 1
skalina r.  skel- 1
skalitb r.  skel- 1
skalka ar.  skolika
skalozub r i> r.  skel- 1
skalva asi.  skala 1
škampa dsl.  skompii
skandbkt. asi.  skondelu
skanb r.  siik-
skarbona p.  skarbii
skareda, asi.  skarendii
skarha tor.  skarga
skarlupa p.  skorlupa
skarnia kas.  skornija
skaterka Idr.  ter-
skatertb r.  diiska
skaterti. r.  ter-
skati r.  suk-
skad el r i> asi.  skondelii
skad - x> asi.  skend-
skap r L asi.  skompii
skapy p.  skompii

514

skekati nsl.  skeka-
skela b. s.  skala 2
skela b.  skelija
skele nsl.  skelija
skela Mr.  skel- 1
skepae wr.  skep-
skepatb r.  skep-
skepina var.  skep-
skerb nsl.  skarbii
skhnyc os.  siich-
skiba p. os. ns. ivr.  skyva
skipa Idr.  skep-
skipa r.  skyva
skipeb Mr.  skep-
skipyty Idr.  skep-
skiri6 wr.  sker-
skitati se s.  skyta-
sklabiti se asi.  skolb-
sklezkij r.  skliz-
sklezb asi.  sklengti
skleda nsl.  skondelu
sklenka nsl.  stildo
skleti nsl.  skel- 2
skleiz nsl.  sldzii
sldibiti s.  skolb-
sklib var.  stiklo
sklizab ša var.  skliz-
skliž var.  sluzu
sklo s. r.  stiklo
sklop 6.  klepa-
sklueen kr.  slonkii
sklut p.  skljutii
sknus ns.  sucli-
skobel p.  skoba
skoblb asi.  skob-
skobronk kas.  skvornu
skoczek p.  skokti
skočiti asi.  skoku
skodela nsl.  skondelu
skodla nsl.  skondelu
skodlučiti č. ku 1
škofija p.  skuvija
skojlca b.  skolika
skoktatb r.  sktik-
skolbzitb r.  skliz-
skomda ns.  miid-
skomina asi.  skoma- 2
skomitb r.  eime-

skovik

skomoroch p.  skomorchti
skomraln, asi.  skomorchti
skomuda os.  miid-
skonu.k' 1 , asi.  slcamija
skop os. ns.  skopici
slcopec nsl.  skopici
skopect r.  skopa
skopič p.  skopici
skopiec p.  sltopu
skopiti asi.  skopici
skopja b.  skopici
skopbcb asi.  skopici
skorak s.  skorukii
skorbitb r.  skrobii
slcorbnut r.  korbi-
skorbb r.  skiirbi
skorc kaš.  skvor-
skorek p.  skorukii
skorivam b.  skor-
skorja nsl.  skora
slcorna b.  skor-
skornS c. skorini
škornja nsl.  skorini
skorha ns.  skorini
skorocel sik.  jentro 2
skoroda r.  skorda
skoroma Idr.  skormti
skoromnyj r.  skormu
skoromb r.  skormti
skorozdfi č. skorii
skorožrzy p.  skorii. zer- 2
skorpina os.  skorlupa
skorš nsl.  oskoruša
skorup s.  skorlupa
skorupa p. čerpu
skorupa p. wr.  skorlupa
skoruša b.  oskoruša
skorzeii p.  skorini
skorzeri p.  skvor-
skorznie kaš.  skorini
skoržič os.  skarga
skose asi.  skvoz-
skotak c.  skotu 1
skotnoti nsl.  skotil 1
skoula č. skula 2
skoumati č. skuma-
skoupy Č. skompii
skovik nsl.  skvik-

skoviryty

skoviryty ša klr.  ku 1
skovoroda ldi\ r.  skvorda
skovrada asi.  skvorda
skovrantcb asi.  skvornu
skowroda p.  skvorda
skowronek p.  skvornu
skop nsl.  skompu
slcra p.  iskra
skrada asi.  skvorda
skradin kr.  skardonu
skradnji kr.  kraj
skraljup nsl.  skorlupa
skraloup č.  skorlupa
skralub nsl.  skorlupa
skralupa asi.  skorlupa
skralušta asi.  skorlupa
skrama s.  skormu
skranrs asi.  skormu
skrane c. skornija
skranija asi.  skornija
skrapij asi.  skorpij
skrb nsl.  skurbi
skreblo klr.  skreb-
skrebu r.  skreb-
skregotac ior.  skreg-
skrež b.  sreg-
skrežet nsl.  skreg-
skrežetats r.  skreg-
skrigač tor.  slcreg-
skrina asi.  skrinija
skrinj r.  skrinija
skripun b.  skrip-
skrižiti asi.  skreg-
skrlo nsl.  skryll
skrlup nsl.  skorlupa
skrobač' p.  skreb-
skrobaty klr.  skreb-
skrobut s.  skrobotu
skrodlic p.  skorda
skrom p. wr.  skormu
skromny p.  skrom-
skromut s.  skrobotu
skronie p.  skornija
skroii os. wr.  skornija
skrovny č. skroni-
skrowity p.  skrom-
skroz kr.  kersil
skroze asi.  skvoz-

515

skrož klr.  kersil
skrun nsl.  skverna
skrzawy p.  jaskrti
skrzek p.  skrekil
skrzele p.  skrelja. čerljuštl
skrzot p.  škratu
skrzyba6 p.  skreb-
skrzydlo p.  skridlo
skrzynia p.  skrinija
skrzyp p.  skrip-
skrzypek p.  skrip-
skrzypki p.  skrip-
skr%b b.  skurbi
skribb asi.  skurbi
skrbcam b.  skreg-
skrtgati asi.  skreg-
skrtlato asi.  skerlato
skrižitt asi.  skreg-
skrTjžbtnb asi.  skreg-
skrydlo ivr.  skridlo
skryga4 ns.  ryg-
skryna klr.  skrinija
skrypky klr.  skrip-
skreliot c. skreg-
skrek c. skrekil
skfekati l.  skreku
skrele 6.  čerljuštl
skremen 5.  skremen
skret 6.  škratu
skridla č. skryll
skrinč S.  skrinija
skfip č. skrip-
skfivan č. skvornu
skuda r.  skend-
skudla s.  skondelu
skufa b.  skuvija
skul'ity klr.  skoli-
skunia kas.  skedenl
skup s.  skompu
skupyj klr.  skompu
skura 6.  skora
skurlat p.  skora
skutiti se nsl.  skyta-
skuza nsl.  sluza
skuzek nsl.  skliz-
skvara r.  skver-
skvari. asi.  skverna
skvari asi.  skver-

slycli

skvarenina S.  skver-
skvažnja asi.  skvoz-
skverči sja tor.  skver-
skvereta wr.  slcver-
skverna tor.  skverna
skvirac kas.  skver-
skviriti e. skver-
skvorsct asi.  skvor-
skvožnja asi.  skvoz-
skvrada asi.  skvorda
skvrčeti č. skverk-
skvfiti č. skver-
skvrna nsl.  skverna
slcvrina asi.  skverna
skwar p.  skver-
skwarczec p.  skverk-
skwai'zyč p.  skver-
skwierk p.  skver-
skikitati asi.  sktik-
skT>lezb nsl.  sklengii
slvtp b.  skompu
skyeati asi.  skyk-
slač p. os. wr.  stel-
slaty klr.  sili- 1
slaka p.  slonka
slap p.  sloplcl
slecb kas.  sluch-
sleza p. klr.  sluza
slod p.  soldu
slodki p.  soldu
slodzona p.  selz- 1
slokva klr.  slonka
sloma p. os.  solina
slonka p.  slonka
slony p.  soli
sloii p. os. klr.  sloni!
slorice p.  sili- 2
slop e e Idr.  sloplcl
slota p.  slota
slovince Jcaš.  sloveninii
slowik p.  solvij
sloz os.  sldzu
slozyna os.  selz- 1
sluch p. klr.  sluch-
slukva klr.  slonka
slup p.  stelpii
slusz p.  sluch-
slycb p. os. wr.  sliicli-
33 *

slymak

sljmak klr.  slimaku
slyna Idr.  slina
stynač p.  slu- 1
slyszeč p.  slttch-
slyvka klr.  sliva
slyziiak klr.  sluzu
slyž klr.  sliži
slyžak klr.  skliz-
sla nsl.  slu- 2
slačiti Č. slaku
slad nsl.  soldu
slada,ki. asi.  soldu
slaja nsl.  soldu
slak s.  velk-
slama asi.  solma
slana asi.  solna
slanecT. r.  stel-
slanina nsl.  soli
slanka r.  stel-
slanut7>k r b asi.  soli
slani, asi.  soli
slanb r.  stel-
slap nsl.  selp-
slapt asi.  slepa-
slastt asi.  solda
slaštn asi.  solda
slati s.  sttl- 1
slatina asi.  soli
slava asi.  sla- 1
slavij asi.  solvij
slak/i, asi.  slonka
slebro os.  sirebro
sled č. slčdu
sleka s.  slek-
slepice č. slepa
slepy č.  slepa
sleza r.  slaza
slezak < 5 . slenga
sleze 6.  slengu
slezina s.  Č. selz- 1
slčherni nsl.  slbdtt
sleme asi.  selmen
slezena asi.  selz- 1
sličlterni nsl.  sledu
slijed s.  sleda
slijep s.  slepa
slijez s.  sleza
slina č. pij a-

516

slink os.  slimaku

slip kr.  slepa

slipač os.  chlipa-

sliz nsl.  slezu

sliz č. sluza

slizek nsl.  skliz-

slizenb r.  sluzu

sli žgat r, sja r.  skliz-

slizhač ša wr.  skliz-

slizky č.  skliz-

slizna b.  skliz-

sliznuš us.  skliz-

sliznutb r.  skliz-

slizT.kt asi.  skliz-

slizb r.  sluza

sljeromiš s.  myši

sljuna r.  slina

Ts]juz b.  sluza

sljuzt asi.  sleza

sloboda nsl.  sva

slobost nsl.  sva

slod ns.  solda

slojski nsl.  pelz-

slon b.  sloni-

slouba 6.  sluga

sloup 6.  stelpa

slouti č. sla- 1

sloves nsl.  sla- 1

slovo asi.  sla- 1

sloza' nsl.  sluza

slok nsl.  lenk- 1. slonku

sip sik.  stelpa

slučaj b.  luk- 3

slug nsl.  sluza

slugar b.  sluga

slugatar b.  sluga

sluh b.  slach-

sluhi nsl.  slach-

sluho asi.  slach-

sluch č. slach-

sluj 6.  sloj

sluka nsl.  slonka

slukav nsl.  slonka

slunce č. sttl- 2

slup č. slopici

slup ns.  stelpa

slušati asi. s.  sluch-

sluti asi.  sla- 1

smet

slutiti s.  sluta
slutvo nsl.  slu.- 1
služiti asi.  sluga
slza v.  sluza
slzena nsl.  slezu
slzky č. skliz-
slznouti 5.  skliz-
sl^ba b.  stelba
sh,ru,ce asi.  sal- 2
sltpati asi.  slčpa-
sltza asi. b.  slaza
slynco ns.  sal- 2
slyšati asi.  slttcli-
slyti, r.  sltt- 1
sla ns.  sija
sled ns.  sleda
slepy ns.  slepa
slina ns.  slina
sl’ipyj klr.  slopu
sl'iz klr.  slbztt
sloza klr.  slaza-
smadnouti č.  svend-
smalia č. smag- 1
srnah Iy č. smag- 1
smahnouti č. smag- 1
smahty klr.  smag- 1
smajen nsl.  smag- 1
smak s.  mttk-
smard p.  smerd-
smard p.  smerdtt
smardz p.  smerk- 1
smark p.  smerk- 2
smasas ns.  maca-
smdti se S.  smi-
smažyč p.  smag- 1
smad p.  svend-
smečka č. smttk-
smek nsl.  smttk-
smel e. čimell
smel’ tor.  čimeli
smerčie r.  smerktt
smerd klr.  smerda
smerdž tor.  smerd-
smereduška r.  mer- 1
smerek klr.  smerktt
smerk klr.  merk-
smeršČT, r.  smerk- 2
smet nsl.  met- 2

' smetana

smetana b. r.  ment-
smetona nsl.  ment-
smetisko c. met- 2
smetili nsl.  ment-
smetloha ml.  met- 2
smetbe r.  met- 2
smecid p.  ment-
smelrt asi.  smi-
smeja se b.  smi-
smelb asi.  smilo
smes b.  mesi-
smetam b.  mcta-
smctitb r.  meta-
smeža b.  mig-
smicati se nsl.  smuk-
smijeli s.  smi-
smirjatb r.  meri-
smit nsl.  sme-
smiti S.  smd-
smiti se c. smi-
smjas se n s.  smi-
smjeran s.  meri-
smjerd os.  smerd-
smjerk os.  merk-
smokva nsl.  smoky
smokvina asi.  smoky
smolostb r.  melz-
smolbčugi r. smola
smorč idr.  smerk- 2
smorčok r s r.  smerk- 1
smordi r.  smerd-
smorkad os.  smerk- 2
smorkatb r.  smerk- 2
smorodi) r.  smerd-
smoržys ns.  mozg- 3
smorža os.  smerk- 1
smotri r.  motri-
smod nsl.  svend-
smoditi nsl.  svend-
smradi asi.  smerd-
smraka kr.  smerku
smrdak s.  smerk- 1
smrdi se s.  mcrk-
smrdeti nsl.  smerd-
smrek p.  smerku
smrečb asi.  smerk ii
smreka nsl.  smerku
smrka č. smerk- 1

517

smrk č.  smerku
smrkati nsl.  smerk- 2
smrknouti c.  merlc-
smrod p. os. ns.  smerd-
smrže c. smerk- 1
smrbdb asi.  smerk- 2
smnčb asi.  smerku
smndeti asi.  smerd-
smndi asi.  smerdu
smnk b.  smerk- 2
smnkati asi.  smerk- 2
smucid p.  ment-
smučati asi.  smuk-
smuči nsl.  smuk-
smud s.  svend-
smuha os.  smuga
smuklyj Idr.  smuglu
smuk nsl.  smuk-
smukad p.  smiik-
smukati nsl.  smuk-
smura kaš.  sni uril
smuta s.  rnent-
smutoloka r.  mont-
smigna b.  mlg-
smycati asi.  smilk-
smycz p.  smiik-
smyczelc p.  smuk-
smydec S.  smtik-
smydbkT> asi.  smitk-
smyk č. p. os.  smtik-
smykati č.  smiik-
smykly ns.  smuk-
smytana Mr.  ment-
snabdeti c.  bud- 1
snac p.  snad-
snadž p.  snad-
snaha č.  snaga
snaruži r.  ružl
snaš ns.  snad-
snašd p.  snad-
snaze c. snad-
snažen nsl.  snaga
sneba nsl.  snuba
snedy 6.  smedtt
sničavi asi.  snik-
sniec p.  sneti 1
snigirb r.  snegu
snih č. snegu

sol

snijeg s.  snegti

snijet s.  sneti 1

snipor nsl.  seno

snocha r.  snuha

snok polah,  smokil 1

snoubiti č.  snubi-

snouti c. snu-

snova asi.  snu-

snud p.  snu-

snukaj nsl.  nošti

snutek nsl.  snii-

snuti asi.  snii-

smha asi.  snuha

siiihyr Mr.  snegu

sobica asi.  svu

sobitb r.  svu

soblazni r.  blaznu

sobota nsl.  sombota

sobotka <S. sik. p. os.  sombota

sobb r.  svu

sobbstvo asi.  svu

soezek p.  soku 2

soczewica p.  soku 2

soda b.  soktl 1

soditi asi.  soku 1

sočivo asi.  soku 2

sočovice č. soku 2

soc as.  šoki

soda nsl.  sondu 1

sodi nsl.  de- 1

sodlo ns.  sed-

sodo nsl.  sondu 1

sochor S.  šocha

sojenice nsl.  sondu 2

soka wr.  sek- 2

sokačb asi.  soku 2

sokaflb asi.  soku 2

sokaknica r. soktt 2

sokodyniec p.  soku 1

sokora p.  sok-

sokyra Idr.  sek- 2

sokyrvyda Mr.  son

solodkyj klr.  soldu

soloma Mr.  solma

solota Mr.  slota

solovij klr.  solvij

solukva klr.  slonka

sol nsl.  sul- 1

solnce

solnce nsl. r.  stil- 2
solnopeki) r.  stil- 2. pek-
solnosjad r b r.  stil- 2
solonyj r. soli
solotina r.  soli
solovoj r. solvij
soložn r.  soldu
solza nsl.  sltiza
soh. r. stil- 1
somsiek p.  son
somžic wr.  mig-
sonce Mr.  stil- 2
som. r.  stip- 1
sopašbka asi.  sop-
sopa asi.  sop-
sopci wr.  sop-
sopel’ wr.  sopolti
sopelb asi.  sop-
sopetb r.  sop-
sopilka Mr.  sop-
soplb asi.  sop-
soplak Mr.  sopolti
sopoto asi.  sop-
sopouck S.  sop-
sopti r.  sop-
soptiti c. sop-
sopun nsl.  sapunti
šopa. r.  stip- 2
soročina r.  sorokti
soroga r.  serg-
soroga r.  sorga 1
soroch% r.  sercli- 1
soroka Idr.  sverk-
soroka r.  sorka
sorokousti. r.  sorokti
sorom Mr.  sormti
sosatb r.  stis- 1
sosem. r.  stis- 1
sosed r b r.  sed-
sos^ska nsl.  sed-
sosud Mr.  sondti 3
sosudu. r.  sondti 3
soteska nsl.  tisk-
sotnja r.  stito
sotny č.  sot- 2
sotra os.  svil
sotva <S.  sot- 2
sot'i. nsl.  stitti

518

soud S.  sondti 2
soudruh č.  son
soukati č.  stik-
soum č.  samarti
soumar Č.  samarti
soumrak c. merk-
souper c. per- 1
souprasl c. porsti. son
souržice Č. rtižl
sousek č.  sek- 2
sousok 6.  sokti 1
souš č.  sticli-
souti č.  stip- 2
souvrat' nsl.  vert-
sovam b.  su- 2
sovati asi.  su- 2
sovžti S.  sova
so vred nsl.  rendti
sowity p.  su- 1
sowižrzal p.  sova
soča nsl.  sonča
sod nsl.  sondti 2. 3
sdd nsl.  sjti
soda nsl.  de- 1
sodrga nsl.  derg- 2
sodrug nsl.  drugti
sok nsl.  sonku-
sopar nsl.  para 1
soper nsl.  per- 1. son
sdržica nsl.  rtiži'. son
sosed nsl.  son
spaczyc p. opakti
spaček nsl.  opakti
spačič os.  opakti
spajatb r.  poj-
spak nsl. I.  opakti
spamrt nsl.  mer- 1
špar p.  para 1
špar č.  špara
sparizn ns.  para 1
spasene b.  pas-
spaž Mr.  pas-
spatenbki r.  kti 1
spati nsl.  stip- 1
spaty Mr.  stip- 1
spavati s. stip- 1
spada. asi.  spondti
speh tor.  spega-

sporT.

spem nsl.  stip- 2
spendk č.  spanaku
spenxza asi.  spentiza
spenb r.  stip- 1
sperči tor.  per- 3
spet nsl.  penta
spetiti se nsl.  penta
spetnica nsl.  pen-
spehati se nsl.  spe-
speha. asi.  spe-
speti asi.  spe-
spieka p.  pek-
spiknouti se č.  pik- 4
spile č. spilja
spinak p.  spanaku
spinka 6.  pen-
spinkati nsl.  pen-
spira č.  per- 5
spiše č. spe-
spiž t or.  spentiza
spja b.  stip- 1
spjech os.  spe-
spjelco os.  stebli'
spluč os.  plti-
splabati s.  pljak-
splahnoti se tisi.  polka-
splahnuti kr.  polka-
splav ns.  plti-
splet s.  plet-
spliska ns.  pliska
spljet s.  speltti
spljoštiti s.  ploskti
splo ns.  stebli
sploh nsl.  plochti 1
splošb r.  plochti 1
spluva se b.  plu-
spodobaš se ns.  doba
spodrsnoti se nsl.  dersa-
spojiti s.  poj-
spol nsl.  polti 1
spolza se nsl.  pelz-
spolzek nsl.  pelz
spomin nsl.  men- 1
spomlad nsl.  moldti
spona nsl.  č. pen-
sporiš nsl.  sporyši
sporoka. r.  por-
spori. r.  per- l

sporydatb

sporydatb r.  rud-
spofiš č.  sporyši
sposobt r.  svu
spot ns.  postu
sp o ud č. spondil
spor klr.  per- 1
sprama s.  premil
spratati sik.  prenta-
spratek 6.  por-
spreci s.  preng-
spiema s.  premil
spreša s.  preša
sprevod nsl.  ved-
spremiti nsl.  premil
spričkati se nsl.  perku 2
sprikrelyj wv.  prikril
sprjahty Mr.  preg- 1
sprostny p.  prostil
sprostreti nsl.  ster-
sproti b.  proti
sprta kr.  spertva
sprtva s.  spertva
spruha c. preng-
sprzsjt p.  prenta-
sprzatač p.  prenta-
sprzelca p.  perkil 2
sprzeg p.  preng-
sprzyjač p.  pri-
sprytnyj wr.  pryti
spfahnouti c. preng-
spud kr.  spondu
spudza klr.  spuza
spuž s.  pelz-
spinka b.  pen-
spysa Idr.  spisa
spyža klr.  speniiza
srab nsl.  sverb-
srabot nsl.  skrobotil
sracinini. asi.  sorcinintt
srab p.  ser-
sraga nsl.  sorga 2
sragTb asi.  serg-
srajca nsl.  sorka
sraka asi.  sorka
sraka nsl.  sverk-
srakoper nsl.  per- 8
sraky asi.  sorka
sram r b asi.  sornni

519

sraš ns.  ser-
srati nsl.  ser-
srava os.  ser-
srb s.  serb- 2
srbati nsl.  serb 3
srboritka nsl.  riti
src s. serci
srč s.  serdo
srčen kr.  siriikil
srd nsl.  serdo
srdce nsl.  serdo
srdica nsl.  serdo
srdobolja s.  serdo
srdžba s.  serdo
sreber nsl.  sebru
srebot nsl.  skrobotil
srebro nsl.  sirebro
sreča nsl.  ret-
srečati nsl.  ret-
sreča s.  ret-
sremša nsl.  čermilcha 1
sremza s.  čermticha 1
sresti s.  ret-
srešta b.  ret-
srebati nsl.  serb- o
sreda asi.  serdo
sremt asi.  sennil
sren nsl.  sernii
srenja nsl.  serdo
srenutb r.  ret-
sren^ asi.  sernii
srep nsl.  sverp-
sretja b.  ret-
srež nsl.  sreg-
srch č.  sercli- 2
sriblo klr.  sirebro
srijeda s.  serdo
srijem s.  sermtt
srijemuša s.  čermilcha 2
sriješ s.  sreši
srijetati s. ret-
srina b.  ri-
srinka b.  stryj
sriš kr.  sreši
srkati nsl.  serb- 3
srna nsl.  serna
srobot nsl.  skrobotil
srogi p. serg-

stagalj

srolt s.  rek-
sroka p.  sverk-
sroka asi.  strek- 2
srokoš os.  sverk-
srom p.  sormti
srp nsl.  serpil
srp nsl.  sverp-
srst nsl.  sersti
sršati nsl.  serch- 1
sršen nsl.  serch- 2
srubi> r.  rombu
srž s.  serdo
sržet nsl.  sirtlkti
srnbati asi.  serb- 3
sriibi b.  sverb-
srtčba b.  serdo
sr r idce b.  serdo
srtditi se asi.  serdo
sridja b.  serdo
sridobolja asi.  serdo
sriidobolbstvo asi.  bole-
srtdbce asi.  serdo
srbkati asi.  serb- 3
srxna asi. b.  serna
srnp b.  šerpu
srTip r b asi.  serpil
sriistb asi.  sersti
sriiša asi.  serch- 2
srbšati asi.  serch- 1
srbšenb asi.  serch- 2
sfin č.  sernu
sfeda os.  serdo
srez os.  sreg-
ssač p.  sus- 1
ssaty wr.  sus- 1
ssatb r.  sils- 1
ssele č. sils- 1
ssuditb r.  sond-
stabar s.  steblb
stablo kr.  stebli
staciwy p.  sta- 2
stačiti č. sta- 2
stači s.  stiik-
stad s.  sta- 2
stadlo p.  sta- 2
stadlo č. sta- 2
stado asi.  sta- 2
stagalj s.  stodolja

stagna

stagna kr.  stigna
staj c. sta- 2
staj asi.  sta- 2
staja asi.  sta- 2
stajaci s.  sta- 2
stajati s.  sta- 2
stajnia p.  sta- 2
stajtia tor.  sta- 2
staklo s.  stlklo
staknuti s.  sttik-
stalež s.  sta- 2
stališ kr.  sta- 2
stamachi r.  sta- 2
stamen s.  sta- 2
stanar s.  sta- 2
starn> asi.  sta- 2
starbac sie p.  sterb- 2
starczyi p.  sta- 2
starezjč p.  sterk- 1
stark p.  sterk- 2
starkaš ns.  sterk- 2
starna polah  ster-
starunek p.  starti 1
stasati s.  stasa-
stasb asi.  sta- 2
stašidla ns.  sta- 2
statek č.  sta- 2
stativa s.  sta- 2
statva nsl.  sta- 2
statb r.  sta- 2
stava asi.  sta- 2
sta vrinek č.  sta- 2
stavi asi.  sta- 2
starvka p.  sta- 2
staža s.  stldza
stagiew p.  stondy
stapa asi.  stompa
stapa asi.  stompti
stapi6 p.  stompu
stapiti asi.  stompu
stapor p.  stompa
sta^ai polah,  teng-
steber nsl.  stoborti
steblo kaš.  stebli
stega r.  stldza
stegna nsl.  stigna
stegno nsl.  stlgno
steblik c. stegoll

520

stebno c.  stlgno
steječ os.  sta- 2
stek p.  tek- 1
steklo nsl.  stlklo
steki r.  tek- 1
stelivo č. stel-
stelbka r.  stel-
stenica nsl.  stena
ste n kač tor.  sten-
ster p.  sternti
steregu r.  serg-
sterebu klr.  serg-
steren klr.  sternl
sterebi r.  sterkti
sten’ca h.  stera
sterk p.  sterk- 2
stermo klr.  stremti
sternal p.  sternadti
sternb r.  sternl
sterna tur.  sternl
stesknouti c. ttisk-
steza nsl.  stldza
steze č.  stldza
stezja r.  stldza
stož klr.  stogti
stežaj nsl.  stogti
stežar klr.  stogti
stežeje č. stogti
stežen asi.  stogti
stežeii klr.  stogti
stežer klr.  stogti
st§kad p.  sten-
stepa p.  stompa
stebly c. sceg-
stgbovati č.  steg-
stenr r.  steni
st6n 6.  steni
stšžen h.  stogti
stiči s.  stig-
stid kr.  styd- 2
stidjeti se s.  styd- 2
stig kr.  stegti
stignutb r.  stig-
stihnouti č.  stig-
stijena s.  stena
stijenje s.  steni
stik nsl.  ttik- 2
stilbščiki r.  stel- .

stopa

stin č.  steni
stinjati se s. steni
stinuti se s.  styd- 1
stin č.  steni
stirp nsl.  stera
stizati asi.  stig-
stiž s.  stig-
stjagi r.  stegti
stklo nsl.  stlklo
stkviti č. stkvo-
stkvostny 5.  stkve-
stlatb r.  stel-
stliba asi. h.  stelba
stlip h.  stelpti
stlipi asi.  stelpti
stnadž os.  sternadti
sto nsl.  stito
stobori asi.  stoborti
stogla nsl.  steg-
stob č.  stogti
stobnaty klr.  sten-
stoj c. sta- 2
stojalc s.  sta- 2
Stojan c. sta- 2
stojati asi.  sta- 2
stojilo asi.  sta- 2
stok č. tek- 1
stoka h.  tek- 1
stoklas nsl.  kolsti. stito
stol p.  stel-
stolb tor.  stelba
stolba klr.  stelba
stolem kaš.  stolemti
stolp os. klr.  stelpti
stolba nsl.  stelba
stolim p.  stolemti
stolp nsl.  stelpti
stolpi r.  stelpti
stoli asi.  stel-
stomna h.  stamlnti
ston c. ten- 1
stonač os.  sten-
stonati S.  sten-
stonaty klr.  sten-
stonožka S.  stito
stoni r.  sten-
stopa asi.  stepeni
stopa nsl.  stompa

stoper

stoper kr.  pervii
stopieri p.  stepeni
stoprv n sl.  pervii
štor b.  tvoru
storczyo p.  sterk- 1
storč klr.  sterk- 1
storčio os.  sterk- 2
Stores v.  sterk- 1
storona klr.  ster-
storoža klr.  serg-
stoudev č. stondy
stoulia c. teng-
stoupa č. stompa
stoupiti c. stompu
stožaj s.  stogii
stožanje nsl.  stogii
stožar b.  stogii
stožan r.  stogu
stožer nsl.  stogii
stožje nsl.  stogu
stogla nsl.  teng-
stolc nsl.  sten-
stokati nsl.  sten-
stopiti nsl.  stompu
strabiti asi.  sterk- 1
strad nsl.  strad-
strada č.  strad-
stradza p.  strad-
straki. asi.  stras-
strack p.  stras-
straka nsl.  sverk-
stram b.  sormu
stramor nsl.  prijaš!
strami. r.  sormu
stran nsl.  ster-
strana asi.  ster-
strančica nsl.  ster-
strannyj klr.  ster-
stran c. ster-
strase wr.  strad-
strastb r.  stras-
strastb asi.  strad-
strasf Idr.  stras-
strdzen č.  strad-
straža asi.  serg-
straže c. serg-
stražnik tor.  serg-
straga p.  stronga

521

strak p.  stronku
strcati s.  streka-
strčati nsl.  sterk- 1
strčeti c. sterk- 1
stroka b.  streka-
strebro b.  sirebro
stre d č. strudu
stredz p.  strudu
streha nsl.  strecha
strekatyj wr.  sverk-
strekoza r.  strek- 2
stroki r.  strek- 2
stremitb r.  stremi!
stremja r.  stremen
stre 7.  a r.  sreg-
strežič nsl.  strizi
streži r.  sreg-
streczyč p.  stronk-
stretwa p.  drontvi-
strečač wr.  ret-
streč vor.  ret-
streg% asi.  serg-
strekalo asi.  strek- 2
strekati asi.  strek- 2
strekava r.  strek- 2
strelci asi.  strek- 2
streti asi.  ster-
stretitb r.  ret-
stretb r.  ret-
strežem nsl.  serg-
strgati nsl.  strtig-
'strhel nsl.  serch- 1
stric nsl.  stryj
striči nsl.  strig-
striči s.  strig-
strigon sik.  striga
strička klr.  strecha
strijeka s.  strek- 2
strijela s.  strela
strilca b.  stryj
strinadki ivr.  sternadu
strinič nsl.  stryj
striš s.  strizi
strižen wr.  sterg-
strk 5.  sterk- 2
strknoti nsl.  sterk- 2
strm nsl.  stremi!
strmelj s.  čimell

str žepek

strmen s. stremen
strmke s.  stremi!
strmor s.  stremi!
strn nsl.  sterni
strnad nsl.  č. sternadtt
strni č. sterni
strnište s.  sterni
strnouti č. stremi!
strog nsl.  striig-
stroga r.  serg-
strogatb r.  striig-
strogij ivr. r.  serg-
strolca asi.  strek- 2
strolist S.  os-
stromoljam se b.  stremi!
strona p.  ster-
stropič sie p.  torp- 2
stropota r.  strup-
stroulia č. sru-
strova sik.  strava
stro.valiti s.  strovo
strovašiti Icr.  strovo
strovy os. ns.  dorvii
stroža p.  serg-
strolc nsl.  stronkii
strple kr.  terp- 1
stršiti s.  serch- 1
struga asi.  sru-
struga s.  stronga
strugač p.  striig-
strugi asi.  striig-
struh č. strug-
struh klr.  srii-
struhaty klr.  strug-
struja asi.  sri!-
struk s.  stronku
struka s.  stronka
strumen 6.  sru-
strumenalc kr.  stremen
strunga sik.  stronga
struska nsl.  drist-
strv s.  ter-
strv s.  stervo
strzala p.  strela
strzege p.  serg-
strzecha p.  strecha
strzemip p.  stremen
strzepek p.  stremp-

sum

sum nsl.  men- 1
sum 5.  samaru
sumanjkati s. manka-
sumatocha r.  ment-
sumereki) r.  merk-
sumit s.  mite
sumjatica r.  ment-
sumniti se nsl.  men- 1
sum o dar kr.  son
sumoran s. smuru
sumrak s.  merk-
sunati asi.  su- 2
sunce s. skl- 2
sundjer s.  sjungerii
sunduki r.  sanduku
sunuc wr.  su- 2
sumiti s.  su- 2
sum> asi.  synu 2
sup s.  sup- 2
sup č. sompti
suparnik s.  per- 1
supesb r.  pes- 2
supokoj Mr.  ki-
supona r.  pen-
supor wr.  per- 1
suproč s.  proti
suprugT) r.  preng-
supšen nsl.  plch-
sup% r.  sompii
sur ivr.  ser-
suravki b.  survaka
surla kr.  surna
surma Č. surna
surocy wr.  rek-
surovatka b.  syru 2
surova. asi.  syru 1
suržica s.  rilžl. son
suržyea Idr.  ruži
susac kaš.  sus- 1
suspica p.  son
susre6a s.  ret-
susret s.  son
sustreča wr.  ret-
sustuga r.  teng-
sušmenb r.  siich-
sušti s.  jes-
sut kr.  sanitil
suti asi.  silp- 2

523

sutjaga r.  teng-
suto wr.  su- 1
sutočb r.  tuk- 2
suty p.  sup- 2
suty c. sup- 2
sufaha klr.  son
suvati asi.  su- 2
suvica s.  stich-
suvjerica s.  son
suwalka p.  su- 2
suza s.  sluza
svacyna ns.  sventil
svačina S.  sventii
svada nsl.  vada 4
svadba asi.  svu
svaha asi.  svu
svak nsl.  svu
svanuti s.  svlt-
svast asi.  svu
svaščina nsl.  svu
svat r L asi.  svu
svaty č.  sventii
svečen nsl.  svit-
sveder nsl.  sverd-
svekrb asi.  svu
sverčatb r.  skverk-
sverdlo r.  sverd-
sverep' 1 ) asi.  sverp-
sverlo r.  sverd-
sveršč wr.  sverk- *
sveršč r b r.  skverk-
svefepy č. sverp-
svestb r.  svu
svet nsl.  sventii
svet% asi.  sventu
sveča nsl.  svit-
svčdfik č.  sverd-
svenb asi.  svil
svešta asi.  svlt-
sveštilo asi.  fitilii
svetatb r.  svit-
svetkam b.  svit-
svetl r b asi.  svit-
svčtly č.  svit-
svčtoču. r.  svlt-
sveti) asi.  svlt-
svety č. sventii
svčžji c. svdži

svridlij

svice č.  svit-
svici s.  vyk-
svid b.  sviba
svida s.  sviba
svider č. sverd-
sviječa s.  svlt-
svijetao s.  svit-
sviradlo č. ver- 2
svirala s.  sviri- 2
svirba b.  sviri- 2
svirelb asi.  sviri- 2
svirepyj r.  sverp-
sviripyj klr.  sverp-
sviristelb asi.  sviri- 2
svisla nsl.  vis-
svišč r b r.  svist-
svišt S.  svist-
svitati asi.  svit-
svitoleb r.  vi- 1
svižyj klr.  sveži .
svjaty os.  sventu
svjeca os.  svit-
svlak s.  vellc-
svobodb asi.  svil
svod b.  ved-
svoitb asi.  svil
svoj nsl.  svu
svoj akti asi.  svu
svojat s.  svil
svojet sik.  svil
svojta š.  svu
svokr sik.  svil
svoroba, r.  sverb-
svrab'b asi.  sverb-
svraka asi. b.  sverk-
svrbjeti s.  sverb-
svrček nsl.  skverk-
svrček c.  sverk-
svrčina sik.  smerkii
svrdlo s.  sverd-
svredel b.  sverd-
svreti se nsl.  ver- 6
svrg nsl.  serdo
svrž nsl.  sverži
svmbeti asi.  sverb-
svra.čati asi.  sverk-
svr r bčbkn> asi.  skverk-
svrbdlu. asi.  sverd-

svripi

svripi asi.  sverp-
svrištb asi.  sverk-
svud s.  svend-
sv ) 7 djj Idr.  svid-
svyneo klr.  svinlci
svyrif klr.  sviri- 2
svystun p.  svist-
svyta klr.  svita
svbstb asi.  svu
svbteti asi.  svlt-
swach p.  svu
swad p.  svend-
swedra p.  svendra
swojak p.  svfi
szadawy p.  sedti
szafa p,  skopu
szalasz p.  salašl
sz ar a n cz a p.  sarana
szary p.  seru 1
szatan p.  sotona
szatra p.  čadurii
szczac p.  sik-
szczapa p.  skep-
szczaw p.  štavu
szczsit p.  ken-
szczebel p.  stebli
szczebiotac p.  štib-
szczegol p.  sccg-
szczelina p.  skel- 1
szczenie p.  šten-
szczep p.  skep-
szczepač p.  skep-
szczepid p.  skep-
szczeply p.  skep-
szczerb p.  skerbu
szczerzyč p.  sker-
szczek p.  stuku
szczekab p.  štonk-
szczešcie p.  eensti
szczkač p.  skjtik-
szczklo p.  stiklo
szczodry p.  skend-
szczotka p.  štet-
szczui p.  stu-
szczudlo p.  studio
szczuply p.  štuplu
szczur p.  šturti
szczival p.  ovalu

524

szczygiel p.  štegoli
szczypac p.  štip
szczyry p.  štiru
szczyt p.  štitu
szedziwy p  sedli
szelag p.  sklengd
szelka p.  sija
szepnač p.  šip-
szenzen p.  serch- 2
szewe p.  ši-
szedzio p.  sodu
szklo p.  stiklo
szklid p.  stiklo
szla p.  sija
szleja p.  sija
szlija p.  sija
sznica p.  snica
szoitys p.  šolta
szorstki p.  serch- 1
szpada p.  spata
szpeciag p.  špata
szpona p.  pen-
szron p.  sernu
szturkac p.  sterk- 2
szwaczka p.  'ši-
szydzič p.  šud-
szyna6 p.  chy-
szyposz p.  sip-
si asi.  son
sibarem b.  or^ 2
sibori asi.  ber-
sibota b.  sombota
sibrysati asi.  brils-
sioivo b.  sek- 2
si d b.  sondtt 2. 3
sidc b.  sju
sidravi asi.  d or v ti
sidngnati asi.  derg- 1
sidngnati se asi.  druga-
sihlb asi.  stich-
sibnati asi.  siicli-
sik b.  sonkii
sikatati asi.  konta-
s’blati asi.  stil- 1
sili asi.  stil- 1
simati asi.  ment-
simetb asi.  met- 2
simeriti asi.  meri-

synyča

si.meti asi.  sme-
simežiti asi.  mig-
simne b.  svit-
simotulivbcb asi.  motri
simriskani asi.  mersk
simritb asi.  mer- 1
simbžariti asi.  mig-
s'i,n b.  sup- 1
sindik b.  sandukti
si.nuvam b.  sup- 1
s'bili. asi.  sup- 1
srpasti asi.  pas-
sipati asi.  sup- 1
sipa asi.  sup- 2
s'bpor'b asi.  per- 1
s r f.p - i> asi.  s tip- 2
sirešta asi.  rot-
siresti asi.  rct-
sisati asi.  sus- 1
sisadi asi.  sondti 3
sisel b.  siis- 2
sised b.  sed-
s'bskam b.  suska-
sitažiti asi.  teng-
sito asi.  suto
siti asi.  sutti
sivada asi.  vada 4
siveti asi.  ve- 2
sivne b.  svit-
sivora asi.  ver- 2
sizorb asi. zev-  2
syc os.  sek- 2
syc c. sytju
syczec p.  syk- 1
syči r.  sytjti
sy6 os.  si- 2
sycina os.  sitti
sydlo os.  sed-
sydr os.  sidru
syliati asi.  sttch-
syk klr.  sigti
syka6 os.  syk- 1
syla klr.  si- 2
sylobik os.  solvij
sylati asi.  stil- 1
sylza os .-sluza
syno os.  seno
synyca klr.  si- 1

syiiovod

synovod klr.  si- 1
sypao p.  stip- 2
sypati asi. č.  stip- 2
sypiač p.  sup- 1
sypt r.  sup- 2
syrište asi.  syrti-2
syroega r.  syrti 1
syrochman Mr.  siru
syromjate r.  men- 2. syrti

šabla Mr. tor.  sablja
šabn> r.  sjabru
šafa Mr. wr.  skopu
šafel' Mr.  skopil
šahljiv kr.  skuk-
šaja tisi.  saja
šalaš b.  salašl
šanuti s.  šip-
šapa vsi.  capa 3
šapat s.  šip-
šapel vsi.  kapa. šapka
šapka r.  kapa
šarodny kaš.  skaremlil
satan Mr. wr.  sotona
šdtati G.  šent-
šaterc. r.  čadtirB.
šatopierz kas.  per- 8
šator b. s. klr.  čadurti
šatr č. čadurti
šatra b.  čadurti
šatoir b.  čadurti
šati.rr. asi.  čadurti
šav s.  ši-
šavle č.  sablja
šavolj s.  skopti
šatopierz JcaS.  per- 8
ščabryk klr.  čombrti
ščaditb r.  skend-
ščadnyj r.  skend-
ščadyty klr.  skend-
ščaki wr.  silt-
ščap nsl.  stapu 1
ščasce tor.  čensti
ščastie r.  čensti
ščastje klr.  čenstt

525

syromoloti> r.  mel- 1. syru
syropustx r.  syru 2
šyrota klr.  siru
syrovatka G.  syrti 2
syrovodka wr.  syru 2
sysak p.  stis- 1
sysati asi.  stis- 1
sytnyk klr.  situ
syto klr.  si- 3

V

S.

ščebrecn r.  čombrti
ščeč os.  sik-
ščedi č. čendo
ščedryj klr. r.  skend-
ščedušnyj klr.  tusk-
ščegetati nsl.  skuk-
šeegoln. r. štegulu
ščegolb r.  sceg-
ščehol'aty klr.  scčg-
ščelič wr.  skel- 1
ščelitb r.  skel- 1
ščelupina r.  skel- 1
ščelb r.  skel- 1
ščemelb r.  čimeli
ščemel' tor.  čimeli
ščene nsl.  šten-
ščenja klr.  šten-
ščep nsl.  skep-
ščepa r.  skep-
ščepati s.  skep-
ščepic wr.  skep-
ščepiš ns.  skep-
ščepitb r.  skep-
ščepuritb sja r.  čepri
ščepyna klr.  skep-
ščepyty klr.  skep-
ščerba r.  čorba
ščerba tor.  skerbu
ščerbina r.  skerbu
ščerič wr.  sker-
ščeritt sja r.  sker-
ščefba os.  skerbti
ščet nsl.  štet-
ščety klr.  čtt-
ščet’ klr.  štet-

šel

syvnutb r.  su- 2
syvorotka r.  syru 2
syvyj klr.  šivu
sscati asi.  silt-
stde asi.  sju
sbga asi.  sju
stgy asi.  sjtt
strebro asi.  sirebro

. ščevoronoki. r.  skvornu
ščeznuty klr.  čez-
šeibry wr.  žabra
ščipati nsl.  štip-
ščit nsl.  štitu
ščmeti nsl.  štlm-
ščodry ns.  skcnd-
ščodryj tor.  skend-
ščoka klr.  steka
ščokati c.  skjttk-
ščrba nsl.  skerbu
ščrleti nsl.  skvcrl-
ščudo r.  čudos
ščudn. r.  tjudti
ščuk klr.  štonk-
ščuka nsl.  štuka
ščuriak sik.  stera
ščuti nsl.  štti-
ščypaty klr.  šttp-
ščyryj klr.  stiriS
ščap kr.  stapu 1
ščedry os.  skend-
ščela s.  skelija
ščemija s.  skamija
ščep os.  skep-
ščepič os.  slcep-
ščerič os.  sker-
ščernislto ns.  sterni
ščerne os.  sterni
še nsl.  jeste
šečer s.  cukurii
šedy S.  sedu
šega b.  šenga
šegetati nsl.  sltuk-
šel nsl.  cbed-

šeleh

šeleh var.  sklengti

šeljuh Jdr.  sklengu

šelonn. r.  šel mu

šelyga asi.  solyga

Selah Jdr.  sklengu

šen ns.  nti

šen nsl.  ptich-

šent vsi.  sanitti

šepetati vsi.  šip-

šeplavy S.  svib-

šept c. šip-

šerad č. skarendu

šerak var.  seraku

šereg nsl.  šerenga

šerecbatyj Mr.  šerch- 1

šeren Jdr.  sernti

šerešt r.  srčg-

šercbač var.  serch- 1

šerstfc r. sersti

šeršavyj r.  sercb- 1

šeršen os. ns. Jdr.  serch- 2

šery ns.  seri! 1

šery c. seru 1

šeryj var.  seru 1

šestja Jdr.  čenstf

šetati se nsl.  šent-

šev nsl.  ši-

šega asi.  šenga

šetati se asi.  šent-

šiba var.  skyva

šibal č. cbyba

šibenice č. šiba

šiditi c. šud-

šilbati S.  škil-. chyl-

šiljati s.  sul- 1

šilo asi.  ši-

šimla s.  šindra

šindel c.  šindra

širi se c. seru 1

škadanj Jer.  skedenl

škaf nsl.  skopti

škala Jer.  skala 2

Skale Jer.  skelija

škandela nsl.  skondelti

škanjac s.  kanja

škap var.  skopti

škara nsl.  sker-

škarba os.  sker-

526

škaredj c. skarendu.
škarje nsl.  sjkara 1
škarpetka var.  skarpeta
škafupa S.  skorlupa
skedenj nsl..  skedeni
škeli var.  skel- 1
škelic var.  skel- 1
škels r.  skel- 1
škerjeda os.  skarendi
škefiti c. sker-
škijec nsl.  cbyl-
škiryty Jdr.  slter-
škirjak Jdr.  sker-
šklo var.  stildo
šklbaf sik.  slcub-
škleb 6.  skolb-
šklubati c. skub-
škoba Jdr.  skoba
škobronk ns.  skvornu
škobrunek S.  skvornti
Škocjan nsl.  sanitti
Skodela nsl.  skondelti
škof nsl.  biskupti
škofija p.  skuvija
škopac s.  skoplcf
škora ns.  skora
Škorc os. ns.  skvor-
škorec nsl.  skvor-
škorenj nsl.  skorlnf
škorlupa var.  skorlupa
škorodej os.  skorda. skvorda
škorupina nsl.  skorlupa
škof Jdr.  škofu 2
škrabati nsl.  skreb-
škrablja nsl.  korbija
škraljušt nsl.  skorlupa
škralup sik.  skorlupa
škramast kr.  skormti
škranja nsl.  skormti
škrat nsl.  skratti
škratek S.  skratti
škrba nsl.  skerbu
škrbav s.  skerbti
škrgala nsl.  skreg-
škrgut s.  skreg-
škrgutati nsl.  skreg-
škrhati c. skreg-
škrilj Jer.  skryli

šmouriti

Skrinja nsl.  skrinija
škripati nsl.  skrip-
škripotaš ns.  skrip-
škrl nsl.  skryli
škrlet s.  skerlato
škrlup nsl.  skorlupa
škrob v.  skrobti
škrob&nek č.  skvornu
škrobotati nsl.  skrobotu
škrok s.  korkti
škrono ns.  skornija
škropiti nsl  kropi-
škrpijun kr.  skorpij
škrtati S.  skreg-
škrupinka c. skorlupa
škfee os.  skver-
škfes ns.  skver-
škubati S.  skub-
škula c. skula 2
Škulj nsl.  skula 2
Škulja kr.  skula 2
škura Jdr. r.  skora
škvar c. skver-
škvaritb r.  skver-
škvark ns.  skver-
škvarok'i, r.  skver-. skvi
Skvariti c. skver-
škvorec nsl.  skvor-
škvorka r.  skver-
škvrna c.  skverna
škyryty Jdr.  sker-
škytati c. skjuk-
šlyjka Jdr.  sija
šlak 6.  slakti
šle S.  sija
šlez os.  slžzti
šleniT. asi.  šelmti
šljeme s.  selmen
šliž c. s liži
šljiva s.  sliva
šljuka s.  slonka
šljuzi. r.  sljuzti
šlijka klr.  sija
šlub klr.  ljub-
šmak č. smakti
Smeli. r.  eirneli
šmerkous Ja.  smigurstti
šmouriti č.  smurti

šla

šla p.  sija
šlad p.  sledil
šlak p.  slakti
šlaz p.  slšzu
šlaknač p.  lenk- 2
šlazak p.  slengu
šlazk p.  slengu
šlebodny p.  svu
šledziona p.  selz- 1
šledž p.  seldl
s lemi e p.  selmen
šlepy p.  slepil
šleezeč p.  slonku
šlina p.  slina
šlhva p.  sliva
šlizki p.  skliz-
šliž p.  sližti
šlub p.  ljub-
šlusarz p.  siju šari'
šKd klr.  slčdil
šma ns.  tema
šmiač p.  smi-
smieč p.  sme-
šmiech p.  smi-
šmierdzieč p.  smerd-

tač b.  tači-
tačats r.  tek- 1
tačeti c. tek- 1
tačka s.  tuk- 2
tdčka č. tek- 1
tah č.  teng-
tfibnouti c. teng-
taiti asi.  ta- 1
taj e. ta- 1
tajati asi.  ta- 2
tajstra p. ivr. r.  kajstra
tak p.  tek- 1
takati asi.  tek- 1
takmen kr.  ttlk- 3
taknuti s.  tuk- 2
taki. asi.  tu 1
talac s.  tali
talec č. ta- 1
taliga b.  telega

528

šmierzk p.  merk-
šmierzyč p.  meri-
šmietana p.  ment-
šmigly p.  smig-
šmilstwo p.  smil-

T.

taliti se nsl.  ta- 2
talov č.  talogti
talur b.  taleru
tal-r, asi.  ta- 2
talyj r.  ta- 2
tarna s.  tema
tamga ar.  damga
tamjan s.  timijanu
tamo asi.  tu 1
tamoka wr.  ku 1
tamožnja r.  damga
tanak s.  ten- 2
tanjir kr.  talertl
tanur s.  talertl
tanystra S.  kajstra
tapon. r.  pora
tar s.  tor¬
tura s.  ter-
tarcica p.  ter-

tazati

švit klr.  svit-
šwiat p.  svit-
šrviatlo p.  svit-
šwidwa p.  sviba
šwieboda p.  svil
šwieca p.  svit-
šwiecič p.  svit-
šwiekier p.  svil
šwiepet p.  svepetii
šwiergota6 p.  sverk-
šwierlc p.  smerkii
šwierk p.  sverk-
šwierszcz p.  sverk-
šivierzbieč p.  sverb-
šwierzepa p.  sverp-
šwiesč p.  svil
šwiežy p.  sveži
šwiety p.  sventii
šwinkarz p.  svinija
šwiokier p.  svil
šwiren p.  svirilnti
šwist p.  svist-
šwistun p.  svist-
šwit p.  svit-
šzren p.  sernu

tardlič p.  ter-
tarelka r.  taleril
targ p.  tergil
targač p.  terg-
tarica nsl.  ter-
tarka p.  ter-
tarkot p.  ter-
tarlo p.  ter-
tarliš ns.  ter-
tarn p.  terni!
tarnaš p.  terp- 1
tarnuti s.  ter-
tarpoš s.  serpanka
tast nsl.  tisti
tast s.  tusk-
tatvina nsl.  ta- 1
tati. asi.  ta- 1
taviš ns.  ta- 1
tu za ti c. tena'-

tažiti

tažiti nsl.  tel-
tača asi.  tonča
tade asi.  tu 1
taga asi.  teng-
taga asi.  teng-
tapana asi.  tompantt
tapa asi.  tomptt
tašiti asi.  toncli- 1
tatbna asi.  tont-
tažiti asi.  teng-
tažyč p.  teng-
tčec kas.  člt-
tecivo s.  tek- 1
teča r.  tek- 1
tečaj nsl.  tek- 1
tečati nsl.  tule- 2
tečen nsl.  tek- 3
tečevina s.  tek- 1
tedaj nsl.  tu 1
tedym os.  mtt-
teg nsl.  teng-
teginja nsl.  teng-
teglja b.  teng-
teglo b.  teng-
tegna b.  teng-
tegoba s.  teng-
tehta nsl.  teng-
tehtnica nsl.  teng-
tejko b.  tati
tek nsl.  tek- 3
teka asi.  tek- 1
tekli. asi.  tek- 1
tekmati nsl.  tttk- 3
tekna b.  tek- 2
teknoti nsl.  tek- 3
tekun kr.  tek- 1
tekunica s.  tek- 1
tekuty č. tek- 1
teka. asi.  tek- 1
telaja r.  telent
tele asi.  telent
telica b.  telent
teliha Mr.  telega
temblak p.  temljakft
temriva s.  tema
tenek nsl.  ten- 2
teniti nsl.  ten- 2
tepač p.  tttp-

529

teper Mr.  pervu
tepen. r.  pervu. ttt 1
tepič os.  top-
tepl r L asi.  tep- 2
teprv c.  pervu. tu 1
tepriva 5.  pervu
teptati nsl.  tttp-
tepi.eija asi.  tep- 3
terač nsl.  ter-
teram b.  terja-
terba s.  ter-
terč Č. tarča
terebitb r.  terbti 1
terebula Mr.  krebullei
terebyty klr.  terbu 1
terem s.  mu
terema. r.  termu
terety klr.  ter-
terezvyj r.  terzvu
tergaš ns.  terg-
terhač os.  terg-
terilja nsl.  ter-
teritva nsl.  ter-
terka r.  ter-
terpuga. r.  ter-
tesko klr.  tu 1
tesi.ma r.  tasma
tešč ??s/. ttisk-
teškati se s.  teng-
tešf č. tusk-
tetereva. r.  tetervl
teti asi.  tep- 3
tetrevi. asi.  tetervl
tetrev č. tetervl
teza nsl.  teng-
teza r.  tu 1
tezmati s.  teng-
teža nsl.  teng-
težati nsl.  teng-
težčati se nsl.  teng-
težek nsl.  teng-
teeza p.  tonča
tedy p.  tii 1
tega p.  teng-
tega p.  tonga
tegi p.  teng-
tegnati asi.  teng-
tegos asi.  teng-

tipuna,

tegota asi.  teng-
tega. asi.  teng-
tegTbčiti asi.  teng-
technae p.  tonch- 2
tepy p.  tompu
teskny p.  tttsk-
teten p.  tont-
teti asi.  ten- 1
tetiva asi.  tentiva
tezati asi.  teng-
teža asi.  teng-
težak^ asi.  teng-
težati nsl.  teng-
težika. asi.  teng-
teha? č. teng-
tekati asi.  tek- 1
tekavy č. tek- 1
tenja nsl.  steni
tem. r.  steni
terclia č. terchii
teska. asi.  tisk-
teskam, asi.  tisk-
tešiti asi.  tiebu
tčšiti 6.  ticliti
teštiti asi.  tisk-
tčtiva č. tentiva
tčž 5.  teng-
težky S.  teng-
tlior nsl.  diich-
tchlič wr.  toneb-
ticati asi.  tek- 1
tičati s.  tttk- 2
tič b.  tek- 1
tič s.  pttttt
tili č.  teng-
tibla č. cigttltt
tihota č.  teng-
tijam nsl.  mtt
tijesan s.  tisk-
tik nsl.  tttk- 2
tikev nsl.  tyky
ti n č. steni
tina b.  ntt
tinati asi.  ten- 1
tinja nsl.  steni
tipec e. pipka
tipsa s.  stipsa
tipuna r.  pipka

34

tir

tir nsl.  ter-
tirati asi.  ter-
tirka r.  ter-
tisic č.  tysonšta
tisoča nsl.  tysonšta
tištati asi.  tisle-
titi Jer.  tu 2
titi č. ten- 1
titbka r.  cica
tiž č. teng-
tjagatb r.  teng-
tjaglo r.  teng-
tjagota r.  teng-
tjamitb r.  tem-
tjanutb r.  teng-
tjativa r.  tentiva
tjaža r.  teng-
tjaželyj r.  teng-
tjažb r.  teng-
tjeden nsl.  tu 1
tještiti s.  tisk-
tkati nsl.  tule- 1
tkeja r.  tule- 1
tknač p.  tuk- 2
tlcnouti c.  tule- 2
tlenutb r.  tuk- 2
tleunja kr.  gdunije
tkivi 6 p.  tule- 2
tlok p.  telk- 1
tlolea p.  telk- 2
tlule p.  telk- 1
tlulee p.  telk- 1
tl um p.  telmii
tlusty p.  teisti!
tlačiti asi.  telk- 1
tlak nsl.  telle-
tlaka nsl.  telk- 2
tleč p.  til-
tleti nsl.  til-
tliti č.  til-
tlja r.  til-
tlo nsl.  tilo
tloukati č.  telk- 1
tloušf č. teistu
tluku č. telk- 1
tlumač č. tiilmači
tlumok č. telmu
tlusty č.  teisti!

530

tiščati asi.  telk- 1
tb.lea b.  telk- 2
tlolea asi.  telk- 1
thderb asi.  tulleu
tbmačb asi.  tolmači
tlT>pa asi.  telpa
tbsto asi.  teistu
ttošta asi.  teistu
tmuščij tur.  tema
tnalo nsl.  ten- 1
tnem nsl.  ten- 1
tnu č. ten- 1
tnuč ivr.  ten- 1
tocilj s.  tek- 1
toča nsl.  tonča
toča r.  tule- 1
točac s.  tek- 1
točilo b.  tek- 1
točiti asi.  tek- 1
točka r.  tule- 2
točka b.  tek- 1
točb r.  tule- 3
togava b.  mu
togota nsl.  teng-
tojci asi.  tu 1
tokar Idr.  tek- 1
tolearz p.  tek- 1
toleilo r.  tek- 1
tokma klr.  tule- 3
tok r b asi.  tek- 1
tolku klr.  telk- 1
tolleuvaty klr.  tulleu
tololea klr.  telk- 2
tolokno p.  telk- 1
tolstyj klr.  teistu
tolažiti nsl.  tel-
tolčem nsl.  telle-
tolige nsl.  telega
toliki, asi.  tu 1
toliti asi.  tel-
tolitb r.  tel-
tolki) r.  tiilku
tolmač nsl.  tolmači
toločaj r.  telk- 1
toločb r.  telk- 1
tolokno r.  telk- 1
tolok r b r.  telk- 1
tolpa r.  telpa

trapla

tolst nsl.  teistu
tolypatb sja r.  telpa
ton nsl.  nu
ton ns.  ten- 1
tonač p.  top-
tonati asi.  top-
tonia p.  top-
tonitb r. ten- 2
tonkij klr.' ten- 2
tonoto asi.  teneto
topil’ nsl.  netopyri
topiti nsl.  top-
topli, asi.  tep- 2
toprv s.  tu 1
tor b.  ter-
toranj s.  torinl
torčatb r.  sterk- 1
torčmja r.  sterk- 1
torej nsl.  i 1
torčtb r.  ter-
torgatb r.  terg-
torg r b r.  tergfl.
torišče nsl.  terg-
torlelja nsl.  ontorO
toroclmutb r.  torek- 2
torolea klr.  torku
toropot klr.  torp- 2
toropi, r.  torp- 3
torotoritb r.  tortor-
toslea r.  tOsle-
toščatb r.  tusle-
toščyj klr.  tttsk-
toulia c. teng-
touliti 6.  tuli-
tov s.  tO.- 2
todi nsl.  tu 1
t6g nsl.  teng-
tdga nsl.  teng-
t6p nsl.  tompii
tožiti nsl.  teng-
tracz p.  ter-
tradač os.  strad-
trafta p.  tratva
tracli os.  stras-
tralei, asi.  torku
trapič p.  terp- 2
trapiti nsl.  terp- 2
trapla wr.  treti-

tratoriti

tratoriti c. tortor-
trava asi.  trd- 1
traviti asi.  tru- 1
travi tr, r.  tru- 2
travja b.  trii- 1
traba asi.  tromba
tracic p.  trontti 1
trad p.  trondu 1
trad p.  trontii 2
tradi, asi.  trondu 1
tradi, asi.  trondu 2
trasu asi.  trens-
trati, asi.  trontii 2
trbuh s.  trlbucha
trbulja s.  krebulici
trčati n sl.  terk- 1
trčeti č.  sterk- 1
trd nsl.  tverdu
trdlo c. ter-
trebe nsl.  terbtl 2
trebovatfe r.  terbii 2
trebucki, v.  trlbucha
trenoti nsl.  trep- 1
trepna b.  trep- 1
tresem nsl.  trens-
treskt c. trdskdtd
trest c.  trusti
trešnja s.  čersja
trcsč p.  strudti
trese p.  triistl
tresa asi.  trens-
tretwa p.  drontvi-
tretwič p.  drontvi-
treba r.  terbu 2
trebiti asi.  terbii 1
trebi. asi.  terbii 1. 2
trebi.niki. asi.  terbii 2
tremi, asi.  termii
treti asi.  ter-
trezvTb asi.  terzvd
trg nsl.  tergii
trgati nsl.  tei-g-
trh c. terg-
trb č. tergii
trk nsl.  tercliii
trkati č.  terg-
trice asi.  ter-
trijem s.  termii

531

trijesla kr.  čersja
trijezan s.  terzvii
trina s. ter-
trinog nsl.  noga
tripavica kr.  trep- 1
triska klr.  tresk- 1
tristri.k b.  stronka
trizi, nsl.  zima
trjaki nsl.  turu
trjasty klr.  trčil,s-
trk s.  terk- 1
trkati nsl.  sterk- 2
trkati nsl.  terk- 2
trlica nsl.  ter-
trlja nsl.  trelja
trljati s.  ter-
trlo s.  ter-
trn nsl.  ternu
trnac nsl.  tornacii
trnoti nsl.  trep- 3
trnuti s.  terp- 1
trobe nsl.  trebjes
trojic os.  stroj
trojity klr.  trii- 1
troki p.  torka
trombi, r.  trog-
trop s.  d ropu
trop nsl.  trep- 2
tropine s.  dropu
tropol s.  pola 2
tropot b.  trep- 2
troska nsl.  droždije
troskev nsl.  droždije
trostruk s.  stronka
trost' klr.  trusti
trouba Č.  tromba
troud S.  trondu 2
trout č. trontu 2
troutiti č.  trontu 1
trov s.  tru- 1
trovyty klr.  tru- 1
troba nsl.  tromba
trod nsl.  trondu 1
r  trositi nsl.  trens-
trot nsl.  trondu 2
trot nsl.  trontu 2
trpati s.  triip-
trpeza s.  trapeza

trzon

trpeti nsl.  terp- 2
trpotec nsl.  ponti
trs nsl.  tersu
trsiti se nsl.  ters-
trst nsl.  trusti
trš s.  terši
trta nsl.  terta
trti s.  ter-
truba s.  tromba
trucina p.  tru- 1
truc p.  tru- 1
trud Č. trondu 1
trud s.  trondu 2
truka os.  sru-
trukač os.  strttg-
trucknuti s.  trock-
truič icr.  trd- 1
truk os.  stronka
trumjen os.  sru-
truna os.  struna
trus c.  trens-
trušje nsl.  truck- 3
trut s.  trondu 1
trut s.  trontu 2
trutent r.  trontu 2
truti asi.  trd- 1
trut r B r.  trondd 2
trutyty klr.  trontu 1
trvati c.  tra-
trvenik s.  ter-
trwoga p.  trivoga
trzeina p.  trusti
trzebic p.  terbd
tržeč p.  ter-
trzem p.  termd
trzemeha p.  čermucka 1
trzemucka p.  čermucka 2
trzežnia p.  čersja
trzewik p.  červju
trzewo p.  červo
trzezwy p.  terzvu
trzese p.  trens-
trzmič p.  stremd
trzmiel p.  čimell
trznadl p.  sternadd
trznač p.  drist-
trzoda p.  čerda 2
trzon p.  čern- 1
34 *

trzon

trzon p.  čemu 3
trzon p.  černu 4
trzop p.  čerpu
trzos p.  čersu
trzosla p.  čerslo
trzoslo p.  čert-
trzowo p.  červo
trzpiot p.  trep- 1
trztaczka p.  drist-
trzuskad p.  drist-
triba b.  tromba
trebuha asi.  tribucha
brigati asi.  terg-
trigna b.  terg-
trigi asi.  tergu
trihitb asi.  trtichtttl
trikalo b.  terkolo
trilo b.  ter-
trini asi.  terni!
tripeti asi.  terp- 2
trap tki asi.  terp- 2
tri s b.  trens-
tristb asi.  hrusti
triton asi.  tertoru
tritrati asi.  ter-
tryna p.  ter-
tryti asi.  ter-
tryvaty Idr.  tra-
trasne č. štren snja
treba č.  terbu 2
treda c. eerda 2
trenka c.  černu 4
trenov č. čern- 1
trenovec Č. čern- 1
tfep č. čerpii
tfesu č. trons-
tfešne č. čersja
tfeštčti S.  tresk- 1
tre vi č. červju
tfevic č. červju
trevo c. červo
tfez Č.  strezii
tfida č. čer d a 2
triska č. drist-
tfiska S.  tresk- 1
tfislo č.  čerslo
tfiti č. ter-
tfmen č.  stremen

532

trela os.  strela
tfic os.  strig-
tfoba nsl.  terbu 2
tsjecha os.  streclia
tskny č. tiisk-
tszczy p.  tusk-
tšadaš ns.  strad-
tšach ns.  stras-
tščeta r.  tusk-
tščij lor.  tu.sk-
tšecba ns.  streclia
tšješria os.  čersja
tšmjeri os. ns.  stremen
tšnarf ns.  sternadii
tšojiš ns.  stroj
tšuga ns.  srtt-
tšugas ns.  strug-
tšuk ns.  stronku
tšuna n s.  struna
tšmjel ns.  čimeli
tsmjeri ns.  čimeli
tu asi.  tu 1
tucati s.  tel k- 1
tuča s.  tonča
tučem s.  telk- 1
tuder ns.  ril 1
tudj s.  tjudju
tuflja r.  pantofil
tuga s.  teng-
tugij r.  teng-
tulia Idr.  teng-
tuhnouti c.  teng-
tuliy c. teng-
tuhyj lor.  teng-
tucbnouti č. tonch- 2
tuchnud ivr.  toncli- 1
tuchnutb r.  tonch- 2
tuchnyd os.  tonch- 2
tuj nsl.  tjudju
tukaj nsl.  ku 1
tulci asi.  tu- 2
tulup p.  tulov!
tulic p.  tuli-
tulikaj nsl.  dje
tund sik.  mil
tunja nsl.  gdunije
tup s.  tompii
tuporylyj r.  ry-

tysač

tust s.  teistu
tušiti S.  tuch-
tušitb r.  tonch- 1
tutanj s.  tont-
tuti r.  dudii 1
tuža ns.  teng-
tužba č. teng-
tuždb asi.  tjndjti
tvan asi.  tvoril
tverezyj klr.  tverzil
tvjela os.  antvila
tvrdy Č.  tverdu
tvridi asi.  tverdu
twardy p.  tverdu
tičija asi.  tule- 3
tičbka asi.  tule- 2
tičbni asi.  tuk- 3
tiga b.  teng-
tigda asi.  tu 1
tihorb asi.  diich-
tilea b.  tule- 1
tikalo asi.  tuk- 2
tikati asi.  tuk- 1
tikna b.  tule- 2
tilcimi asi.  tuk- 3
tima b.  tema
tinik b.  ten-2
tip b.  tompii
tipan b.  tompanii
tipati asi.  tup-
tisknati asi.  tfisk-
tišteta asi.  tttsk-
tištb asi.  tiisk-
tiža b.  teng-
tyč p.  tu- 2
tyden S.  tu 1
tydzien p.  tu 1
tychyj klr.  tichu
tyle p.  ttik- 2
tyka č. tule- 2
tyleati asi.  tule- 2
tymjo os.  timdno
tyrch klr.  terchii
tyrlo r.  ter-
tysašta asi.  tysonšta
tysiac p.  tysonšta
tysjača r.  tysonšta
tysač klr.  tysonšta

tyti

tyti asi.  tu- 2
tyvun Idr.  tijunu
tbliti asi.  til-
tblja asi.  tll-

t’alinuty klr.  teng-
fakota Mr.  teng-
taknuty Mr.  tek- 3
t’amka klr.  tem-
t’amyty Mr.  tem-

uberega r.  berg-
ubior p.  ber-
ubližiti c.  blizna
ubljudolcrt r.  blend-
ubogi. asi.  bogu. u 4
uboj asi.  bi-
ubor č. omboru
uborak kr.  omboru
uborok Mr.  omboru
ubort r.  ber-
uborbkn ar.  omboru
ubrdač p.  bred-
ubrisati s.  brus-
ubrus b.  brtls-
ubrusi) asi.  briis-
ubytT>ki. asi.  by-
ucta č. člt-
uczastelc p.  čenstl
uczestwo p.  čenstl
uczta p.  člt-
učad’ity Mr.  čadu
učastb r.  čenstl
učcivo tor.  člt-
učiti asi.  vyk-
učknutb r.  štlp-
učta iv r.  člt-
učeki ver.  tek- 1
uda Mr.  onda
udaja nsl.  da-

533

tblo asi.  tllo
tbma asi.  tema
tbnnlcL asi.  ten- 2
tbstb asi.  tisti

t:

t'aty Mr.  ten- 1
tava č.  deva
t’ažba klr.  teng-
filo klr.  telos
timenyča Mr.  tiineno

U.

udaliti asi.  dal-
udariti asi.  der-
udai"b r.  der-
uderac kr.  der-
uderiti S.  der-
udica s.  onda
udilo r.  onda
uditi Č.  vend-
udobelčti asi.  debelu
udobb asi.  doba
udodi. r.  vtidodu
udol č.  on
udoleti asi.  dole-
udolny p.  dole-
udorac kr.  der-
udorobb r.  dorbu. on
udova s.  vldova
udrihati nsl.  der-
udriti kr.  der-
udrja b.  der-
udyritb r.  der-
ufač p.  puva-
ufam se b.  puva-
ufnosf klr.  puva-
ugal s.  onglu
ugalj s.  ongll
ugar s.  ongru 1
ugar nsl.  gor-
uglebljevati asi.  gllb-

ulga

tbšta asi.  tisti
tbzb asi.  tu 1

fimja klr.  temen
tisto klr.  testo
fitka klr.  teta

ugljen kr.  ongll
uglnac p.  glib-
ugota r. onglu
ugolb r.  ongll
ugonobiti nsl.  gonoba
ugor s.  ong-
ugorn r.  ong-
ugorb r.  ongru 2
ugrin b.  ongru 1
ugrk s.  ongrii 2
uhcl č.  ongltt
uher č.  ongru 1
uher S.  ongru 2
uliol klr.  onglu
uho! klr.  ongll
ulior klr.  ong-
uhor č.  ong-
ucha r.  jucha
uchovert klr.  vert-
ukljužij r.  kljudi-
ukor-b asi.  kori-
ukrop r i> asi.  kropu 1
ukrot nsl.  ochrovtti
ukrutny č. krent-
uksus-L r.  ocltu
uk r b asi.  vyk-
ulogawy p.  leg- 1
ul nsl.  oles
ulga p.  leg- 2

uljika

uljika s.  olika
ulka r.  ulica
ulogarka b.  leg- 1
ulozi s.  leg- 1
ulha ter. leg- 2
umak s.  mok-
uman nsl.  mana 1
umatati kr.  mota-
umertb r.  mer- 1
umiarty kas.  mer- 1
umilja se b.  milu
umliknati asi.  melk-
umor 5.  mer- 1
umouliti č.  mulil 2
umrče s.  mer- 1
umrela b.  omrela
umrešl b.  mer- 1
umužiti nsl.  mezga
uimbdnati asi.  mud-
um^čnikb r.  muk-
unada Mr.  nadtt
unaviti e. navi
unebytiti asi.  by-
unor č.  ner- 1
unuk s.  vfinuku
unutar s.  on 1
up nsl.  puva-
upal p.  pel- 1
upartovvac wr.  per- 5
upartyj Idr.  per- 5
upati nsl.  puva-
tipeti S.  vilpi-
uplaz p.  pelz-
upodolž klr.  delgu 1
upolb r.  pol- 1
upor p.  per- 5
upor č.  per- 5
upora s.  per- 5
upornyj r.  per- 5
uport r.  per- 5
upovaty klr.  pilva-
upovatb r.  piiva-
uprižan nsl.  priž-
uprugij r.  preng-
upruh wr.  preng-
uprulivj klr.  preng-
upi’zejmy p.premil
up - bvati asi.  pttva-

534

upyr klr.  vampiru
ura nsl.  ora l
uragae sie p.  reng-
urečy klr.  rek-
ured s.  rendtt
uren nsl.  ora 1
ures kr.  rensa
uresica b.  orisica
urma s.  cliurma
uročcsam b.  rek-
uroda č.  rodu 2
uroda klr.  rodu 2
urodb r.  rodu 1
uroja kr.  rodu 2
uroki asi. r.  rek-
urožaj klr.  rodu 2
uroždaj r. rodu 2
urudovatb r.  orondije
uruha wr.  reng-
urvina s.  ru- 2
urwa p.  ru- 2
uryv wr.  ril- 2
urbknutb r.  rek-
useknoti nsl.  senk-
useny6a klr.  onsit
useregil asi.  userengu
usevoku r.  se- 1 •
usihati nsl.  such-
usisati s.  such-
usjao s.  si- 1
uskireki r.  sker-
uskok nsl.  skoka
uskos s.  kosa 2
usobica r.  sva
usodobitb r. doba
usoj s.  si- 1
usojnica b.  si- 1
usolonbe r. skl- 2
usov s.  su- 2
usrhel nsl.  serch- 1
usrhdije asi.  serdo
ustraba asi.  sterb- 1
ustrica r.  ostrej
ustrk č.  sterk- 2
ustroba p.  sterb- 1
ustrže kr.  serg-
ustribnati asi.  sterb- 1
ustryea klr.  ostrej

UZgi

ustrice č.  ostrej
usugljady r.  son
uszczkna.6 p.  štlp-
usi r.  onsa
usbnati asi.  sap- 1
usypati asi.  sap- 1
usypitb r.  sap- 1
uš s.  vaši
uščenoti nsl.  šttp-
uščerbi r.  skerba
ušen nsl.  puch-
uškleba č.  skolb-
ušnuti se s.  štlp-
uštap s.  štlp-
uštknouti S.  štip-
ušbdi asi.  ched-
ušcie p.  ched-
utal kr.  ontla
utega s.  teng-
utegnoti nsl.  teng-
utek on 1
utery č.  ontoru
utcfgnati asi.  teng-
utka r.  onty
utlyj klr.  ontla
utly č.  ontla
utokb r. tak- 1
utoliti s.  tel-
utor nsl.  on. ter-
utornik s.  ontoru
utovb asi.  onty
utrapb asi.  terp- 1
utrbnati asi.  terp- 1
utva b.  onty
utvari asi.  tvora
uta klr.  onty
uval č.  vel- 2
uvedati asi.  vend-
uv^čbe r.  veka
uvieyty klr.  vekti
uvoz klr.  vez-
uvraziti s.  verz- 3
uvrbt b.  vert-
uz s.  vaza
uzbuna s.  bunta
uzdobitb r.  doba
uzenina 5.  vend-
uzgb r. ongla

uzkrs

uzkrs s.  kres-
uzmak s.  mttlc-
uzrese s.  rensa
uzrok nsl.  rek-

vaboljak s.  oblu
vaclle nsl.  dll-
vadnouti č. vend-
vadzen tor.  obadu
vajda Mr.  vej tu
vajda Mr.  voj
valciv b.  ovu
valyk Mr.  vel- 2
valiti s.  fali-
valiti asi.  vel- 2
val k a 6.  val-
valuni. r.  vel-
vakt asi.  vel- 2
van nsl.  vttntt
vandima nsl.  bendima
vanger nsl.  vongaru
vanoce č.  vanoštl
vanouti c. ve- 1
vansevnica kas.  onsil
vantilica nsl.  antvila
vapiti s.  vttpi-
vapi) asi.  vapsa-
varak s.  ver- 1
varati nsl.  var-
varatoki. r.  ver- 1
varda b.  var-
vardeti nsl.  var-
varivo asi.  ver- 1
varjagu. r.  varengii
varna idr.  ver- 1
varovati asi.  var-
varžet nsl.  aržetu
vam asi.  ver- 1
vari. r.  ver- 2
varyty Idr.  ver- 1
vare č.  ver- 1
vasilelci) r.  bosilikil
vaskrs s.  kres-
vasyl'ok Mr.  bosilikil
vašerl č.  vasnl

535

už Mr.  ong-
užditi s.  žeg-
uže nsl.  u 2
užina Mr.  ježi

V.

vatama n klr.  atamantl
vazam s.  vilzumtl
vazati č. enz-
vazda s.  visi 1
važny S.  vaga
vbylb r.  by-
veela nsl.  bueela
vdeb nsl.  viidodu
vdova nsl.  vldova
veceti č. ve- 2
več nsl.  vent-
veče s.  vent-
vedmedb r.  medu
vedmed’ Mr.  medu
vedno nsl.  intt 1. jedintt
vednost b.  jedintt
vejce č.  jaje
vekati nsl.  venka-
velet klr.  voltu
velbloud č, vellbondtt
vele s.  vel- 3
velebnjl S.  vel- 3
velij asi.  vel- 3
velik r t asi.  vel- 3
veliznyj ivr.  vel- 3
veli.moža asi.  mog-
ven. 6.  vttnu
vendar nsl.  vid-
vengerecn r.  ongru 1
veno nsl.  intt 1. jedintt
venomer nsl.  jedintt
venoti nsl.  vend-
venuti s.  vend-
venznouti č. nez-
veratb r.  ver- 3
verbljud' 1 . r.  vellbondtt
verečy klr.  verg-
veredrb r.  verdtt 1
veredyty klr.  verdtt 1
verej klr.  ver- 2

včcha

užina b. s.  jugtt
užt r.  ong-

veremja klr.  vermen
veres klr.  verstt
vereslo klr.  verz- 1
vereščaty klr.  versk-
vereta klr.  vert- 2
vereteno Mr.  vert- 1
veretišče r.  vert- 2
verefaž klr.  vertengj
verezg r t r.  versk-
vereja asi.  ver- 2
vergatb r.  verg-
veriga asi.  ver- 2
vermjanyj klr.  rttd-
verst klr.  vert- 1
vertel’ klr.  vert- 1
vertlo r.  vert- 1
vertluh klr.  vert- 1
verzty klr.  ver- 4
ves nsl.  visi 2
veseli, asi.  ves-
veslo asi.  vez-
vet s.  vetttcbtt
vezda nsl.  ve
vezda 5.  visi 1
venati asi.  vend-
veslo asi.  enz-
veštij asi.  vent-
vezati asi.  enz-
vec č. vesti
vece č. vb- 2
veča nsl.  ve- 2
veče r.  ve- 2
včdnouti č. vend-
vedbma r.  vid-
veglasi. asi.  vid-
vehati nsl.  vč- 1
vehet nsl.  vech-
vehlas č. vid-
vehna b.  vend-
vecba č.  vecli-

veja

veja asi.  ve- 1
verni asi.  vid-
vesiti asi.  vis-
vestb asi.  vid-
vest asi.  vis-
včštati asi.  ve- 2
veste asi.  ve- 2
veštb asi.  vid-
vetij asi.  ve- 2
vetovatb r.  ves- 2
vetrilo asi.  ve- 1
veti"! asi.  ve- 1
vetvb asi.  ve- 1
veti, asi.  ve- 2
vežda asi.  vid-
včždb asi.  vid-
vice č. vent-
viče klr.  ve- 2
vičihati nsl.  ktteh- 1
viden č.  beči
viden <S. vodilni
viganj s. vigttni
viječe s.  ve- 2
vij etati s.  ve- 2
vik klr.  vektt
vika nsl.  vy-
viko č. veko
vilaken nsl.  lilahentt
vile nsl.  vidla
viljatb r.  vil-
vil’žec wr.  velg-
vinagi b.  intt 1
vinbar klr.  ambartt
vinoberma b.  ber-
vin'bgi b.  jedinu
viochna p.  visi 2
viruni, r. ver- 4
virutno klr.  jem-
vir r b asi.  ver- 1
vislcam b.  visk-
visklivb asi.  visk-
visolrb r.  vi s tiku
vistijarija asi.  bisterina
višč klr.  vid-
viščatb r.  visk-
vit b.  vi- 1
vitek nsl.  vi- 1
vitčz 5.  vitengtt

536

viti asi.  vi- 1
viti nsl.  vy-
vitica nsl.  vi- 1
vitlati s.  vi- 1
vitbb asi.  vi- 1
vitra nsl.  vi- 1
vit’ klr.  ve- 1
viva nsl.  vi- 1
vizg"b r.  visk-
vjadnyc os.  vend-
vjachirb r.  vend-
vjalcatb r.  venka-
vjalvj r.  vend-
vjanuty klr.  vend-
vjašče r.  vent-
vjatčina r.  vend-
vjater klr.  venterl
vjedno kaš.  jedinit
vjerabc os.  rembii
vjunolc klr.  vi- 1
vjurok klr.  jurttktt
vkaniti kr.  kani-
vkus nsl.  kusi-
vladač ter.  veld-
vladaty klr.  veld-
vlaba klr.  velg-
vlok klr.  velk-
vloka os.  velk-
vlaeiti asi.  velk-
vlačitb r.  velk-
vlačuga vsi.  velk-
vlada asi.  veld-
vladctb r.  veld-
vladimen. asi.  meril 2
vladyka asi.  veld-
vlaga asi.  velg-
vlaha č.  velg-
vlah% asi.  volchtt
vlajati se asi.  vla-
vlak nsl.  velk-
vlaltno asi.  volkno
vlaskuna. asi.  ploskva
vlasožilišti asi.  vols-
vlastovice S.  lastovica
vlastb asi.  veld-
vlas r b asi.  volsii
vlaiiči s.  volchtt
vlaštb asi.  veld-

voko

vlattt asi.  volttt
vlat nsl.  volti 2
vlek nsl.  velk-
vlbka asi.  velk-
vlha č. velga
vlhky č.  velg-
vlk č.  velktt
vina č. velna
vina č. vel- 2
vlada b.  vels-
vla.ga asi.  velga
vlbgibkTi asi.  velg-
vhbhvb asi.  vels-
vhbkodlaka. asi.  velktt
vl i)k - b asi.  velktt
vhbna asi.  velna
ylbna asi.  vel- 2
vhbsnati asi.  vels-
vlT.šbba asi.  vels-
vlac ns.  velk-
vman nsl.  mantt 1
vnad č. nadtt
vnave r. jave
vnele p.  vttnuktt
vnitr č. on
vnuk nsl.  vttnuktt
vnuti- os.  on
vnutf S.  on
vobroc os.  bor-
vo6e s.  ovošti
voda asi.  vod-
vodima asi.  ved-
vodj s.  ved-
vodluh tor.  delgtt 1
vodoljani r.  odolentt
vodopolb r.  polu 3
vodr S.  odrtt
voglen nsl.  ongli
vohkyj klr.  velg-
voini) r.  voj
vojak č.  voj
voj e klr.  ojes
vojevoda asi.  ved-, voj
vojisko os.  ojes
vojsko asi.  voj
vojo ns.  ojes
vojterk ns.  ontoru
voko os.  okos

volna

volna klr.  vel- 2
vololia klr.  velg-
voloch klr.  volchti
volok klr.  velk-
volokno klr.  volkno
volokita wr.  velk-
volokyta klr.  velk-
volosf klr.  veld-
volot' klr.  volti 2
volovo ivr.  olovo
vol vsi.  olu
volga nsl.  velga
volgnutb r.  velg-
volhek nsl.  velg-
volhvica nsl.  vels-
volchitT. r.  vels-
volja asi.  vel- l
volk nsl.  velkti
volkodlak nsl.  velkti
volku r.  velku
volna nsl.  velna
voločitb r.  velk-
voločy klr.  velk-
voločb r.  velk-
voloder nsl.  der-
volod’ity klr.  veld-
vologa r.  velg-
volosožary r.  vols-
volostb r.  veld-
voIost. r.  volsti
volotb r.  voltu
volotb r.  volti 1
volotb r.  volti 2
volyj ns.  olovo
volha klr.  velga
vomalo r.  on
vomara os. mari-
vomp klr.  tep- 1
vonja asi.  on-
vonožeš ns.  onti
vom. r.  vtinti
vopitb r.  vtipi-
vopol kaš.  pel- 1
vopor os.  oferii
vopyš ns.  pach- 2
vora asi.  ver- 2
voraden nsl.  on
vorbyna klr..  rembil

537

vorcl os.  ocell
vorčatb r.  verk-
vordov b.  ardovti
vorkoČT> r.  verkoei
vorobej klr. r.  vorbti 1
vorobt r.  vorbu 2
vorogx r.  vorg-
vorog - i, r.  vorgu
voroh klr.  vorgu
voroch klr.  vercb- 1
vorona r.  ver- 3
voronka klr.  ver- 3
voronyj klr.  vornu
vorota klr.  ver- 2
vorotitb r.  vert- 1
vorotyč klr.  vort-
voroza klr.  verz- 1
vorožda klr.  vorgtt
vorožyty klr.  vorg-
vorsa r.  versa
voružyty klr.  vorch-
vor Idr.  ajgttru
vorecli os. ns.  recliu
vosa os.  jasika
voska os.  os-
voskovina č.  skoma- 2
vosoba os.  svu
vosol os.  osilu
vospice ns.  sup- 2
vostorgn. r.  terg-
voščije r.  ovoštl
vošte asi.  ovoštl
vošb r.  vtisi
vos wr.  os-
votava os. ns.  otava
votc os.  otti 2
votknuty klr.  ttik- 2
votra r.  ter-
votroha os.  os-
votrubi wr.  otrombl
votry os.  os-
votšog ns.  os-
votšy ns.  os-
vous č.  onsti
vozataj asi.  vez-
vozd č. ozd-
vozdebič os.  doba
vozdoba os.  doba

vratb

vožnja r.  vez-
vozi) asi.  vez-
vožka ivr.  ved-
voblyj klr.  obiti
voditi nsl.  vend-
vodmil klr.  meltikti
vodsy klr.  sjti
vodšil' klr.  sjti
vodnoba klr.  noga
vodrada klr.  radii 1
vogel nsl.  onglti
vogel nsl.  ongll
voger nsl.  ongrft 1
vogrc nsl.  ongrti 2
voh nsl.  on-
voj klr.  vi- 1
vor klr.  iverti
vos nsl.  onsti
vosenca nsl.  onsti
voščiti nsl.  vonšei-
votek nsl.  on
votel nsl.  ontlu
votroba nsl.  on
vbvča klr.  ovl
vovšuck klr.  ovisti
vož nsl.  ong-
vosat polab.  on-
vpiti nsl.  vtipi-
vprehci icr.  preng-
vprežč wr.  preng-
vpychaty klr.  pich-
vra b.  ver- 3
vrabij asi.  vorbti 1
vragi) asi.  vorgti
vrah r b asi.  verch- 1
vrachmane r.  rachmanti
vrakatb r.  ver- 4
vrana asi.  vornu
vranj nsl.  ver- 3
vrani. asi.  vornu
vrapa nsl.  vorpa
vraska asi.  merski! 1
vrata asi.  ver- 2
vratič nsl.  vort-
vratilo r.  vert- 1
vratja b.  vert- 1
vrati. asi.  vert- 1
vratb r.  ver- 4

vravorati

vravorati č.  ver- 5
vraž klr.  razu
vraž nsl.  vorg-
vražda r.  vorgtt
vražiti asi.  vorg-
vrba nsl.  verba
vrč nsl.  verči
vrdaea nsl.  verdača
vre nsl.  u 2
vreča s. vert- 2
vred nsl. kr.  rendtt
vrej nsl.  rendtt
vrelra icr.  rek-
vremja r.  vermen
vreča nsl.  vert- 2
vreden nsl.  verdtt 1. 2
vred r L asi.  verdtt 1. 2
vrejatb r.  ver- 1
vrelec nsl.  ver- 1
vrem§ asi.  vermen
vrčs nsl.  verstt
vreštati asi.  versk-
vreteno asi.  vert- 1
vreti asi.  ver- 2
vretište asi.  vert- 2
vrli nsl.  verchtt 1
vrlicab 5.  vercabtt
vrhu č. verg-
vrijeme s.  vermen
vrijes s.  verstt
vrisk nsl.  versk-
vrity klr.  ver- 1
vrjad r t r.  rendtt
vrkati nsl.  verk-
vrkoč s.  verkoči
vrl nsl.  ver- 1
vrljo s.  verl-
vroč nsl.  ver- 1
vrpa nsl.  verpa
vrsta nsl.  vert- 1
vrša nsl.  verša
vršaj nsl.  verch- 1
vršem s.  verch- 1
vršeti nsl.  verch- 2
vršiti nsl.  verch- 1
vrt nsl.  verttt
vrtati č.  vert- 1
vrteti nsl.  vert- 1

538

vrtlak c.  vert- 1
vrtlog s.  vert- 1
vruč s.  ver- 1
vruhi) r.  bruktt
vrun-i r.  ver- 4
vrutak s.  ver- 1
vrvi nsl.  verv-
vrvrati nsl.  ver- 1
vržem se s.  verz- 1
vrzel nsl.  verz- 1
vrznoti nsl.  verz- 1
vržaj nsl.  verg-
vržem nsl.  verg-
vraba asi.  verba
vnčb asi.  verči
vraga asi.  verg-
vraha asi.  verch-
vraln. asi.  verchtt 1
vn>kati asi.  verk-
vmkolak b.  velktt
vral b.  ver- 1
vrtlina b.  verlina
vr r i>pa asi.  verp-
vrrsta asi.  vert- 1
vmtel b.  vert- 1
vriteti asi.  vert- 1
vrxtT> asi.  verttt
vmtapib asi.  vertttptt
vrxvb asi.  ver- 2
vr%za asi.  verz- 1
vrn.zop b.  verz- 1
vraža b.  verz- 1
vreče Č.  vert- 2
vred č.  verdtt 1
vfepiti i.  rep- 2
vres 5.  verstt
vridlo č. ver- 1
vritenice č. vert- 1
vriti e. ver- 1
vsčaž ivr.  teng-
vsklezb r.  skliz-
vspjatb r.  penta
vspoloclrb r.  polchtt
vstagy asi.  teng-
vsteči nsl.  tek- 1
vstekel nsl.  tek- 1
vsteklyj Idr.  tek- 1
vstreča r.  ret-

vznak

vstriča klr.  ret-
vst'ibaty klr.  steba-
všady č.  visi 1
vščeknoti nsl.  štip-
všeno nsl.  ptich-
všetečny č.  tttk- 2
všude č.  visi 1
všaknuty klr.  senlc-
všudy klr.  visi 1
vtič nsl.  pttttt
vtip c.  tep- 1
vthtpevam b.  tolpa
vtora r.  ter-
vtorek nsl.  ontortt
vtori b.  ontortt
vtornika> r. ontortt
vtory klr.  ter-
vtoryj klr.  ontortt
vtragati nsl.  trag-
vučem s.  velk-
vudra os. vydra
vudvud klr.  vttdodtt
vudylo klr.  onda
vudyr os.  der-
vudyty klr.  vend-
vuga s.  velga
vuhef os.  ongrtt l
vuhl os.  ongll
vuhor klr.  ongrtt 2
vnhor os.  ong-
vuje č.  ojes
vuk s.  velktt
vuna s.  velna
vunč č. on-
vurčiti nsl.  rek-
vus klr.  onstt
vuseii klr.  onstt
vuše ns.  onty
vutora os.  on
vutora s. ontortt
vuzem nsl  vttztimtt
vuž wr.  ong-
vza p.  za 2
vzdragivatb r.  drttga-
vzdytb r.  dč- 1
vzglezb r.  skliz-
vzmlamolati č. molmola-
vznak nsl.  naktt

v r bznakT>

vi.znakii asi.  nakit
VT>znyšiti se asi.  nyeh-
vzrech wr.  red-
vzryd Mr.  ryda-
vztek č. tek- 1
vždy c.  visi 1
vidrid b.  vublu
v%dica b.  onda
v%dja b.  vudi-
vTbdodi. asi.  vttdodtt
vbglen b.  ongli
vbinbm. asi.  inti 1
vt>s b.  onsu
v%senica b.  onsti
vispetb asi.  penta
vbsrašiti asi.  serch- 1
vbtori) asi.  ontoru
vitre b.  on
viti k b.  on
vizbogo b.  bogii
VLzbučati asi.  buk-

wadlo nsl.  vend-
wahač p.  vaga
wachla p.  baklja
walek p.  vel- 2
rvalesač p.  valonsa-
warkač p.  verk-
warkocz p.  verkočl
warpa p.  verp-
warsta p.  vert- 1
wart p.  verdu 2
wartki p.  vert- 1
warza p.  ver- 1
wašn p.  vasnl
wadol p.  on
was p.  onsu
wasienica p.  onstt
watly p.  ontlu
wator p.  on
watpi6 p.  tep- 1
■vraž p.  ong-
\vedlug p.  delgu 1
rvelna p.  velna
wen p.  vunii

539

vizbinati asi.  bud- 1
Vizgreziti asi.  greza 2
vizvitb asi.  vi- 2
vyblak Mr.  obiti
vycudzic wr.  cedi-
vyeaehnuty Mr.  čach-
vyčekolznuty Mr.  skliz-
vyčubyty Mr.  čup-
vyčurity Mr.  curtt
vyčvaty Mr.  štu-
vydlab č. delb-
vyla Mr.  vidla
vymšl č.  meltiku
vymol č. nael- 1
vynfieti c. ner- 1
vynze r.  nez-
vypar c. para 1
vypeleskač wr.  polka-
vyporok ivr.  por-
vyporotoki r.  por-
vyportok Mr.  por-

w.

vveszczla p.  ched-
wezdrga p.  druga-
wezdryganie sie p.  druga-
webor p.  omboru
w§da p.  onda
\vedzidlo p.  onda
vvedzič p.  vend-
rvegar p.  vongaru
wegiel p.  onglu
wegiel p.  ongli
wegierka p.  vegerja
wegorz p.  ong-
w§grzyn p.  ongrii 1
wegry p.  ongru 2
w§ch p.  on-
wiač p.  ve- 1
wiadro p.  vedro
wianek p.  venii
wiano p.  veno
wiara p.  vera
wiciežca p.  vitcngu
widok p.  vid-
wiece p.  ve- 2

wioslo

vyprity Idr.  per- 7
vyradikovaf sa č. radik-
vyrej Mr.  irej. vyrij
vyskep Mr.  skep-
vyskepaty Mr.  skcp-
vyskoryty Mr.  sker-
vysky Mr.  visukti
vysolopyty Mr.  solp-
vysprb asi.  vys-
vysylyty Mr.  sili-
vyščerb Mr.  skerbtt
vytyrlca Mr.  ter-
vyzhaty Mr.  visk-
vyžlia Mr.  žeg-
vyžin č.  žen-
vbčera asi.  večeru
vbjuk b r.  jukti
vbjuni r.  vi- 1
vbratiki asi.  ver- 1
vbreti asi.  ver- 1

wieden p.  bečl
wieden p.  vedunt
wiedz p.  vid-
wiecha p.  vech-
wielblad p.  velibondti
wielki p.  vel- 3
wieprz p.  vepri
wierciec p.  vert- 1
rviersza p.  verša
wierzba p.  verba
wierzgnač p.  verg-
wierzch p.  verchu 1
wieszczy p.  vid-
wiecej p.  vent-
wiecerz p.  venterl
wiednač p.  vend-
wija p.  ve- 1
wilga p.  velga
rvilgnač p.  velg-
wilk p.  velkti
wilkolak p.  velkti
wior p.  iverti
wioslo p.  vez-

Aviosna

wiosna p.  vesna
Aviotchy p.  vetttcbu
ivir p.  ver- 1
AvitAva p.  vi- 1
wlacuchy p.  vellt-
Avladač p,  velcl-
wlašč p.  veld-
Avloczka p.  velk-
Avlocznia p.  velk-
avIoo p.  volti 2
wloda6 p.  veld-
Avlogaty p.  leg- 1
wloch p.  volchii
Avlochaty p.  volsii
wlok p.  vellt-
Avlokno p.  volkno
avIos p.  volsii
wlošc p.  veld-
Avlec p.  velk-
Avloke p.  velk-
Avnatrz p.  on
Avnetr p.  on
Avodz p.  ved-
wor p.  ver 8
woztg p.  ongltl
Avpojic p.  poj-

zaapeti asi.  piiva-
zabaryty klr.  by-
zabašiti s.  biicliu 1
zabašuriti s.  buditi 1
zabai^a nsl.  by-
zabaiva p.  by-
zabednoti nsl.  bud- 2
zabel nsl.  belil
zabetehaty klr.  betegu
zabida r.  bide-
zabil' klr.  belil
zablud klr.  blend-
zablyš6i6 os.  bllsk-
zablehnuti se s.  blesastti
zablešiti se s.  blesastti
zabloja nsl.  blend-
zaboboni asi.  babuntt
zabolon klr.  bolna 1

540

ivrobel p.  vorbii 1
wrog p.  vorg-
wrog p.  vorgii
\vron p.  vornu
wrot p.  vert- 1
ivrota p.  ver- 2
wrotycz.p. vort-
ivrožba p.  vorg-
Avrožda p.  vorgu
Avrzeciadz p.  vertengjtt
Avrzeciono p.  A r ert- 1
Avrzec p.  ver- 1
Avrzeszczed p.  versk-
Avrzod p.  verdti 1
Avrzos p.  versu
Avspak p.,  opaku
Avspar p.  per- 5
Avstega p.  teng-
Avstret p.  trontii 1
Avstyd p.  styd- 2
Avszy p.  visi 1
Avsciebic p.  stcba-
Avsciekly p.  tek- 1
Avtory p.  ontorti
Avzdragač sip p.  draga-
Avzdroj 5.  ri-

z.

zaboraviti s.  by-
zaborolo klr.  bor-
zabori r.  bor,-
zabota r. klr.  boti-
zabotitb r. boti-
zabradka b.  borda
zabradlo S.  bor-
zabralo asi.  bor-
zabrana b.  bor-
zabresti nsl.  bred-
zabr - i)kati asi.  berka-
zabfesknouti c. brezg- 1
zabreždenie č. brezg- 1
zdbrežek 5.  brezg- 1
z&bst S.  zemb- 2
zabtšiti asi.  biichu 1
zabyly 6.  by-
zabyta. asi.  by-

zadi.

Avzrok p.  zer- 1
Avždym p.  mil
Avybryk p.  bryk-
Avybuj p.  buj
Avyelic sip p.  čelu
Avyczubic p.  eup-
Avydartek p.  der-
Avydranina p.  der-
Avycbarzed p.  cbar-
Avyjsce wr.  cbed-
vvymielek p.  mel- 1
vymoli> r.  mel- 1
Avymusi6 p.  mus- l
Avypior p.  per- 8
Avyplenic p.  plenu
Avyporek p.  por-
Avyprotek p.  por-
Avypuczyc p.  pult- 1
Avynva p.  rti- 2
wyrzegota6 p.  ruza-
Avyrynac p.  ner- 1
Avyspa p.  silp- 2
Avysprz p.  por- 8
Avytara6 p.  ter-
Avyžyna p.  vys-
Avyžynki p.  žen-

zacny p.  člt-
zaepač p.  clpa-
zad s.  zld-
zadar p.  da-
zadavek nsl.  da-
zaderežka r.  derg- 1
zadežitb r.  d6- 1
zadobene kr.  by-
zador klr.  der-
zadora os.  der-
zadort r.  der-
zadra p.  der-
zadrga nsl.  derg- 1
zadrhel č.  derg- 1
zadzera tor.  der-
zadzier p.  der-
zadzierzg p.  derg- 1
zadB asi.  za 1

zaglo

zaglo kas.  čechlii
zagoveden nsl.  ne 2
Zahar b.  cukttru
zaliara s.  cukttru
zahlupka b.  clilop-
zahuty klr.  hu-
zahy c. zag-
zajac s.  zajenci
zajapiti se asi.  puva-
zajeci asi.  zajenci
zaji nsl.  za 1
zajka r.  zajenci
zajuk klr.  zajenci
zakal p.  kalu
zakal č.  kalu
zaklopa asi.  klepa-
zakomdžid os.  ku 1
zakoni asi.  ken-
zakorublyj klr.  koruba-
zakromi r.  kroma
zakumžitt r.  ku 1
zalew p.  li-
zaličavam b.  leke
zalih s.  lichti
zalogaj nsl.  leg- 1
zamaknjen nsl.  muk-
zamama s.  mami-
zaman nsl. kr. s.  manu 1
zamarnied p.  marinu
zamartni asi.  marinu
zamatoreti asi.  matoru
zamek c.  muk-
zamet nsl.  met- 1
zametak s.  met- 1
zamet p.  ment-
zamdcha wr.  mesi-
zameriti se vsi.  mera
zames b.  mdsi-
zamignoti nsl.  mig-
zamijetiti s.  meta-
zamityty klr.  mcta-
zamka s.  mhk-
zamlaz s.  melz-
zamoki r.  muk-
zamolkel nsl.  melk-
zamotuljati s.  mota-
zamra klr.  mer- 2
zamuda nsl.  mud-

541

zamutek č. ment-
zamžuritb r.  mig-
zamiknati asi.  mttk-
zamykad p.  miik-
zaneta p.  nadii
zanirati nsl.  ner- 1
zanizki r. nez-
zanjka nsl.  muk-
zank os.  muk-
zanoz klr.  nez-
zao s.  zulu
zaova s.  zely
zapa klr.  puva-
zapah nsl.  pich-
zaparajity klr.  per- 3
zapartek p.  perti-
zapas icr.  pas-
zapas p.  jas-
zapasti se nsl.  pas-
zapevnyj wr.  puva-
zapiriti se nsl.  pyr- 2
zaplagnac si§ p.  pleng-
zaplenid p.  plenu 2
zaplunuty ša klr.  plju-
zapor nsl.  per- 5
zaportok klr.  perti-
zapor klr.  per- 5
zapraci s.  preg- 1
zapreka s.  perku 2
zaprezati s.  perza-
zaprjataty klr.  prenta-
zaprtak s.  perti-
zaprtek nsl.  perti-
zaprtek č.  perti-
zapruda r.  prondu
zapritiki asi.  perti-
zapi asi.  pfiva-
zar s.  za 2
zaradi b.  radi
zarevo r.  zer- 1
žare vi r.  rju-
zarja b. klr.  zer- 1
žarko r.  zer- 1
zarmutyty klr.  ment-
zaroeenie klr.  rek-
zaroke nsl.  renk-
zaroki nsl.  rek-
zaroviti s.  ry-

zauman

zarudak s.  rud-
zarudzič p.  rud-
zarva klr.  rti- 2
zarz ns.  riid-
zarza p.  zer- 1
zanča b.  renlc-
zarydzi6 p.  rud-
zafe c. zer- 1
zafuj Č. rjil-
zasipiti nsl.  sup- 1
zaslcopije asi.  skop-
zaskowerad p.  skver-
zaslon nsl.  sloni-
zdslona e. sloni-
zasnet' č. sneti 2
zasob p.  svit
zasova nsl.  su- 2
zasovi r.  su- 2
zaspa klr.  sup- 2
zaspa wr.  sup- 1
zastava nsl.  sta- 2
zastegna b.  steg-
zastegolbnica r.  steg-
zasterjem nsl.  ster-
zastera č.  ster-
zdstin č.  stdni
zastitb r.  stdni
zastonj nsl.  tuni
zastor nsl.  ster-
zastorak s.  ster-
zastol klr.  stel-
zastre6 tor.  stre-
zastyha6 wr.  styd- 1
zašklabaf sa sik.  skolb-
zaš p.  svh
zašik klr.  sek- 2
zasniat p.  sneti 2
zatejatb r.  td-
zati Č. zi-
zatirn. r.  steni
zaton nsl.  tema
zatona klr.  top-
zator nsl.  ter-
zatulja b.  tuli-
zat’iii klr.  steni
zafivy klr.  te-
zaufač p.  puva-
zauman nsl.  manu 1

zava

zava nsl.  zely
zavada klr.  vada 2
zavec nsl.  zajenci
zavi6e Ar. vb- 1
zavideti asi.  vid-
zavman nsl.  manu 1
zavorocha r.  vorch-
zavori. asi.  ver- 2
zavrtz b.  verz- 1
zavriti č.  ver- 2
zawor p.  ver- 2
zazdrij klr.  zer-
zazdrity klr.  zer-
zazdrošč p.  zer- 1
zaznuti 7cr. siis- 1
zazrost' č. zer- 1
zaždb asi.  za .1
zažmuritb .r. mlg-
zabn. zombru
zabry p.  zemb- 1
zabrb asi.  zemb- 1
zban p.  čibanti
zbarae p.  bor-
zbawič p.  izb
zbedny Č. by-
zbedny p.  by-
zbilja s.  by-
zbior p.  ber-
zblo č. stebli
zbog nsl.  bogu
zbogati nsl.  bogu
zbor b.  bcr-
zborja b.  ber-
zbože os. klr. ivr.  bogu
zboži 5.  bogu
zbožny ns.  bogu
zbradlo C.  bor-
zbrignoti nsl.  brig-
zbroj wr.  broji-
zbroji nsl.  broji-
zbruja r.  zbroja
zbrzazgnac p.  brezg- 2
zbuntati se nsl.  buntu
zburkati nsl.  berka-
zbtdne se b.  by-
zbyt č. izbi
zbyt 6.  by-
zda Č.  za 2

542

zda os.  mizda
zdaj nsl.  sju
zdaiac p.  dolb-
zdenec nsl.  styd- 1
zderzyc p.  der-
zde r.  sju
zdela nsl.  slcondelu
zdelo nsl.  diš- 1
zdess r. sju. mfi
zdila kr.  skondclu
zoLiti Č.  de- 1
zdjela s.  skondelu
zdoba p. klr.  doba
zdolae p.  dolb-
zdolb nsl.  dolu
zdoliti č. dole-
zdorovL r.  dorvu
zdorovyj klr.  dorvu
zdrada p.  rada
zdrav nsl.  dorvu
zdrav c. dorvii
zdravisam b.  dorvu
zdresljiv nsl.  drenselu
zdrgnoti nsl.  derg- 2
zdrobnuty ša klr.  druga-
zdroj p.  sru-
zdrow p.  dorvu
zdrozgati s.  druzga-
zdrzen p.  serdo
zdun p.  zid-
zdužaty nsl.  dongu
zdzerca tor.  der-
zdziarstwo p.  ders-
zeba nsl.  zemb- 2
zebrna nsl.  zemb- 1
zebsti nsl.  zemb- 2
zec nsl.  zajenci
zehzy6a klr.  žeguzulja
zeipa ns.  sapunti
zehva p.  zely
zel nsl.  zultt
zeleni, asi.  zel-
zelva S.  zely
zenuti s.  zemb- 3
zerid wr.  zer- 1
zerkalo r.  zer- 1
zerki wr.  zer- 1
zervina kas.  rttd-

zjatb

zerzav os.  riid-
zerzavy č.  rtid-
zeva nsl.  zely
zezati nsl.  siis- 1
zezovatyj klr.  zezu
zezulja p.  žeguzulja
zebati asi.  zemb- 3
zeba asi.  zemb- 1. 2
zedra p.  sendra
zetb asi.  zen-
zeh nsl.  zi-
zeja asi.  zi-
zekn. asi.  zer- 1
zenica asi.  ze-
zenoki. r.  ze-
zepam b.  zi-
zerna b.  zer- 1
Z(5V Wr. 7.1-
zevati nsl.  zi-
zgaga ns.  žeg-
zgelko ns.  čechlu
zglo p. ns.  čecldu
zgloba p.  zulu
zglob kr.  globu
zgorljup nsl.  skorlupa
zgraja p.  graja
zgrzeblo p.  skreb-
zgrzyt p.  skreg-
zhoja klr.  soja
zi b. kr. s.  go
ziač p.  zi-
ziarno p.  zerno
ziabnač p.  zemb- 2
zibel nsl.  zyb-
zibrati kr.  son
zid nsl.  zid-
zidati asi.  zid-
ziewa6 p.  zi-
zieba p.  zemb- 2
zie6 p.  zen-
zimozel c. zima
ziolo p.  zel-
zionq6 p.  zi-
zipati č.  zi-
zister nsl.  jes-
zjabliki. r.  zemb- 2
zjabnutb r. zemb- 2
zjatb r.  zen-

zjid'

zjid' Iclr.  jad- 2
zlato p.  zel-
zlyznuty hlr.  skliz-
zlak nsl.  velk-
zlaščati se nsl.  leg- 2
zlato asi.  zel-
zledb asi.  zulu
zlob nsl.  zulu
zloees s.  čensti
zločest nsl.  zulu
zločestija b.  čensti
zlodej r.  de- 1
zlopak s.  opaku
zlopatiti s.  pati-
zlva nsl.  zely
zličb asi.  zelčl
zliva asi.  zely
zmak c. zmij
zmama nsl.  mami-
zmasen nsl.  masa
zmet nsl.  zmij
zmerjati nsl.  meri-
zmet č.  ment-
zmiek p.  menku
zmora p.  mora
zmorča nsl.  morka 1
zmorsk os.  mersku 1
zmožditi nsl.  muzg-
zmota nsl.  ment-
zmrok Idr.  merk-
zmružek p.  iui'g-
zmuda p.  mud-
zmudič c. mud-
znak nsl.  naku
znalci asi.  zen-
zname asi.  zen-
znati asi.  zen-
znerediti nsl.  rendu
znerdditi Č. rendu
znobi r.  zemb- 2
ziies nsl.  zven-
zodi r.  zid-
zoj r.  zi-
zoloza icr.  želza
zolza p.  želza
zoloto r.  zel-
zolva r.  zely

543

zoper nsl.  per- 1
zopytač p.  pyta-
zor nsl.  zer- 1
zoriti se nsl.  zer- 2
zorja asi.  zer- 1
zoroki r.  zer- 1
zorza p.  zer- 1
zofe c. zer- 1
zofa ns.  zer- 1
zoufaly c.  puva-
zoufati c. puva-
zouti č. izu
zov Mr.  zu-
zova s.  buzu
zova asi.  zti-
zovyča Idr.  zely
zowad p.  ovit
zob nsl.  zemb- 1
zor Mr.  zer- 1
zorkyj Mr.  zer- 1
zpatelc č. p en ta
zpoura S.  per- 5
zpfejny č. pri-
zpusob č. svu
zra r.  iskra
zraz Mr.  razu
zraka s.  zer- 1
zraki asi.  zer- 1
zrati č. zer- 2
zrcadlo č. zer- 1
zrcalo nsl.  zer- 1
zreli asi.  zer- 2
zreš nsl.  res-
zreti nsl.  zer- 1
zreti nsl.  zer- 2
zretb r.  zer- 1
zrinyča Mr.  zer- 1
zrity Mr.  zer- 1
zrity Mr.  zer- 2
zrltadlo č. zer- 1
zrno nsl.  zerno
zrok nsl.  rek-
zrož wr.  orzu
zrza č.  rud-
zrzezač p.  rez-
zricalo asi.  zer- 1
zrino asi.  zerno

zsreti

zfejmy c.  zer- 1
zfiedlo č. zer- 1
zfiti č. zer- 1
zreč os.  zer- 1
zfo os.  serdo
zub s.  zemb- 1
zubadlo č. zemb- 1
zuboskalka Mr.  skel- 1
zubr č.  zombrii
zubritb r.  zemb- 1
zufaly p.  puva-
zuch p.  piiva-
zuchwaly p.  piiva-
zupelny p.  pelnu 1
zurvalec sik.  puva-
zustrityty Mr.  ret-
zvara nsl.  ver- 1
zvataj asi.  zu-
zvati asi.  zu-
zvaki asi.  zven-
zvek nsl.  zven-
zv§ga asi.  zven-
zveki asi.  zven-
zvest nsl.  vid-
zvezda asi.  gvezda
zvizdati asi.  gvizda-
zvjaha Mr.  zven-
zvjak Mr.  zven-
zvjakatb r.  zven-
zvoni asi.  zven-
zvrka s.  zverlc-
zvuk č. zven-
zvintja b.  zven-
zvylc č. vyk-
zvbneti asi.  zven-
zwyciežca p.  vitengu
zib b.  zemb- 1
zilva b.  zely
žili asi.  zulu
zimij asi.  zmij
zyvač os.  zi-
zyvati asi.  zu-
zyzhaty Mr.  gvizda-
zbdati asi.  zid-
zbdb asi.  zid-
zbdbcb asi.  zid-
zbreti asi.  zer- 1

žabokrek

544

zrno

Z.

zmeriti

zmeriti nsl.  mlg-
žmikati nsl.  žem-
žmil' klr.  čimell
žminda Mr.  žem-
žmiriti kr.  mlg-
žmu č. žem-
žmuriti kr.  mig-
žmuritb r.  mlg-
žmuryty klr.  mlg-
žmuriti c. mig-
žmut wr.  žem-
žmyclnb r.  žem-
žnitva r.  žen-
žnu č.  žen-
žnyvo klr.  žen-
žog p. žeg-
žoga nsl.  soja
žolč klr.  želk-
žolč p.  želtu-
žolna p.  želna
žoltarz p.  psaltityrl
žoltopuz Mr.  puzyrl
žolty p.  želtu
žolw p.  žely
žolza klr.  želza
žolč nsl.  želk-
žolobi. r.  želbu
žolt nsl.  želtu
žomery r.  žem-

žabnuty Mr.  zemb- 2
žaržaš ns.  derg- 1
žaš ns.  dč- 1
žat Mr.  zen-
žblo p.  stebli
ždzier p.  der-
ždzierca p.  der-
ždzioblo p.  stebli
ždžblo p.  stebli
ždžglo p.  čeclilu
žed ns.  dedu

545

žonn> klr.  žem-
žoraw p. žeravl
žorno klr.  žerny
žorvanok klr.  skvornu
žrd nsl.  žerd-
žrebie p. žerb-
žrebe asi.  žerb-
žrebt asi.  žerbu
žrelo asi.  ger-
žreti asi.  ger-
žreti asi.  žer- 2
žrg nsl.  žergu
žfibe č. žerb-
žriti č.  ger-
žrme nsl.  žerny
žrvanj s.  žerny
žrzeč p.  ger-
žn.di> asi.  žerd-
žri.lo asi.  ger-
žrxnxka asi.  žerny
žrxny asi.  žerny
žrxtva asi.  žer-
žue p.  žjii-
žudjeti s.  geld-
žugor kr.  želk-
žuhak kr.  želk-
žuchač p.  žjii-
žumanee s.  želtil
žunja s.  želna

ž.

žel ns.  delil 1
želo ns.  delo
žesno ns.  desna
žeše ns.  dč- 2
žešelc ns.  dentlu
žinsa ns.  mu
žinyča klr.  ze-
živ ns.  divu 1
živ Mr.  zi-
živy ns.  div-
žovka ns.  de- 2

žwierciadlo

župeltci) asi.  žup- 1
žuravel' Mr.  žeravl
žurčaty klr.  žurk-
žut s.  želtu
žuty klr.  žju-
žuželi asi.  žug-
žužgi) r.  žug-
žužica nsl.  žug-
žvae os.  žju-
žvala nsl.  žjii-
žvatati s.  žjii-
žvati e. žju-
žvekati nsl.  žju-
žvižgati nsl.  gvizda-
žvjakac wr.  žju-
žvrkno s.  žverkno
žyr klr.  živ-
žytlo klr.  živ-
žyvyča klr.  živ-
žbdati asi.  ged-
ži.de asi.  ged-
žhdo asi.  ged-
žuna asi.  žem-
žtnja asi.  žen-
žbra asi.  žer- 2
žbrteb asi.  žer- 2
žsvati asi.  žju-
žbva asi.  žju-
žhzVh asi.  žlzlu

žraly p. zer- 2
žrzebie p.  žerb-
žrzeb p. žerbu
žrzee p. rek-
žrzeč p.  zer- 1. 2
žrzenica p.  zer- 1
žrzešc p.  rčt-
žurja ns.  d viri
žwierciadlo p.  zer- 1

35

ab.

546

si n.

Ahkiirzungen.

Genanere naclrvveisungen bietet das Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum V — XXX. und Vergleichende
Grammatik IV. 881—896. Daselbst sind die hier fehlenden abkiirzungen zu suchen.

ab. altbulgarisch.
ah (L altboehdeutscb.
ai. altinclisch.
alb. albanisch.
and. altnordiscb.

anec.p. Anecdotapalaeopolonica. Arckiv 3.

ax*. altrussisch

as. altserbisch.

asi. altslovenisch.

b. bulgarisch.

bair. bairisch.

belost, nsl.  Bellosztenecz, Gazopbylacium.
budili, kr.  Budinič, Pokorni psalmi,
bulg.-lab. b.  Vitae sanetorum, saec. xvn.
C. čechiscb.

col. b.  Bi.lgarskyj narodem. sb omiki. i.

Bolgrad. 1872.
d. deutseb.
dsl. dacosloveniscb.
ehstn. chstniscb.

flor. p.  aus dem Psalterium florianense,
einem denkmal des xiv. jabrhunderts.
fris. nsl.  aus den Monumenta frisingensia,
einem denkmal des x. jabrhunderts.
furl. furlaniseb.

elirest. Mr.  Chrestomatija staroruska. Vy-
davi O. Ohonovskij. U Llvovc. 1881.
ir. irisch.

karnarut. kr.  Karnarutič.

kaš. kašubiseb.

kat. č.  Život sv. Kateriny.

klr. kleinrussisch.

kr. lcroatiscb.

lam. asi.  Lamanskij, O nckotorycb r i> ru-
kopisjachi.

lat. b.  aus fiir bulgarisobe Katholiken be-
stimmten buchern der Propaganda.

lett. lettiseh.

lex. nsl.  Neuslovenisch-lateinisches Iexi-
con aus dem xvm. jabrbundert.
lit. litauiseb.

luč. kr.  Lučič, Skladanja,
meg. nsl.  Megiser, Dictionarium.
mlid. mittelbocbdeutscb.
mil. b.  Miladinovci, Bolgarski narodni
pesni.

mladen. asi.  Psalterium.
mrm. macedorumunisch.

11 az. asi.  Gregorius Nazianzenus.
lllld. neubocbdeutscb.
nos. wr.  Nosoviči, Slovan. belorusskago
narečij a.

ns. niedersorbisch.
lisi. neusloveniscb.
nordtiirk. nordtiirkiseb.
on. ortsname.

OS. obersorbiseb.

op. asi.  Opisanie slavjanskicbu. rukopisej.
p. polniseb.

pat.-mili. asi.  Patericum.

pisk. klr.  S!ovnyča ukrainskoj movy.

pn. personenname.

polnb. polabisch.

preuss. Preussiscb, meist altpreussisch
genannt.

prol.-rad. asi.  Prologus.

r.  russisch.

ril vil. nsl.  Ravnikar, Zgodbe svetiga pisma.

res. nsl.  aus Resia.

res. nsl.  Christianske resnice.

rili. rumunisch.

s. serbiseh.

sin. asi.  aus dem Eucbologium und Psal-
torium sinaitieum.

sik.

547

živ.

sik. slovakisch.
stulli. s.  Rjecsosloxje.
sup. asi.  Monumenta linguae palaeoslo-
venicae e codice suprasliensi.
szyr. lit.  Szyrwid.

tichonr. asi.  Pamjatniki otrečennoj rus-
skoj literatury. Sanktpeterburgt. 1863.
ukrain. nsl.  von D. Nemanič aus Unter-
krain . geliefertes material,
venet. Slovenisches aus Venetien.
venili t. kr.  Verantius, Dictionarium.

verk. b.  Veric o vi č, Narodne pesme make
donski Bugara.

v6. l>.  Worter aus dem apokryphen „veda“
viilga. b.  aus Vinga in Ungern.
vip. nsl.  Worter aus der gegendvonWip
pack.

vit. c. Žaltar Wittenbersky.

IVI'. weissrussisch.
zof. p.  Biblia krolowej Zofii.
zogr. asi.  Evangelium zographense.
živ. s.  Život gospodina Jezusa Hrista.

35 *

I n h a 11,

Seite

Vorrede. Buchstabenfolge.III

Worterbuch. 1

Naclitrage. Berichtigungen.414

Index. Buchstabenfolge .433

Abkiirzungen.546

f  \

<\V f J 4 *

l)ruck von ADOLF HOLZHAUSEN in Wien,

k. k t  Hof- und UniversitUta-Buclidrucker.

f j..! *

' .

' \J-  '• i 'jj*. /•
■*-. )  •' 'V -

.

j . 1  1  ' ■ • ■

# 2 jf ■ - 1 ; vVv.,r •

■ ; .■ , ' "-^v ■

.

* ''Wv^ r A #£• ■

VJ"/  T r s/,‘ O-'" : '  v, " : 'V./'''

,

... , ,v. v, .•■■.. •>.- r.‘ . .'.V-.. ■■ />■'. - V'.,. ■ v

' ■ : •.

- ; • . • .■■’■■■■■■

■

■ -''--s. ' •

BSSpSSf -C

' >*#

. ■ ■ ■■ .... ■■■ ■ ' ■' .

'^■v ■ I

-■■■■.  ■■V--..'' " ■

V*« ' * . \

\  / "■ ' . !

■ ■ t< l '

*  . v ■ ■ , yf?.  ' . . ... . • .... • ■ .■ ;

■ i v ; . ■ 9  .■ . ■;

■ :v , ■ ■ ' - ■ ' '

■/■•■' • •>■ . .."'v'«" ■•'.•'• >. ......  . ., : V v-v • c, - 1 • •'.‘- l - ■' v. '

, II

$ v ■' I i  ' •