PoSlil'»«	"	_UJVDUJ/U1A, UNE XI. AVUU8TA W3S.	LETO 48 — ŠT 34
DO MOEJtJn
Stane 38 Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. Prostor ena drobne vrstice v inseratnem delu atane 10 Din. - Naročnino Popise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92
_______•«« <M /tn/Anf*t«	T tTTTkT V A »f A tNa.n a ^ « —____. ____
Vprašanje kmečke zaščite
Vprašanje kmečke zaščite zopet terja od-jovor. Ta odgovor naj bo za stalno, ne samo ia kratek čas. Zato se o tem vprašanju povsod razpravlja in se čujejo najrazličnejša mnenja. Državniki in politiki, ki bodo morali dati pravnoveljaven odgovor na to vprašanje, bodo morali pri tem vpoštevati sledeča načela:
Zaščita zadolženih kmetov je neobhodno potrebna- Kmetje v krajih, kjer ni v bližini industrije ali mestnih tržišč, danes s svojimi dohodki ne morejo plačevati obresti, še manj pa vračati glavnico niiti od dolgov pod 25% vrednosti njihovega premoženja. Kmetje v takih krajih težko oblačijo svojo družino in odrajtujejo davke, za popravila pri hiši in gospodarskem poslopju jim ne ostane ničesar. Zato bi mogli odplačevati glavnico ali obresti samo z odprodajo posameznih parcel. Posestva so že sama po sebi pri nas taka, da pomeni vsako zmanjševanje splošno škodo, zraven bi se pri takem »dprodajanju razvilo velikansko oderuštvo.
Ta zaščite zadolženih kmetov pa nikakor ne sme Iriti na račun in v breme denarnih zavodov in drugih kmečkih upnitav. Nikakor ne gre jemati preveliko breme enemu bolniku in ga naprtiti drugemu, ravno tako ali pa še bolj bolnemu. Žrtev sedanje krize namreč niso samo kmetje, ampak tudi denarni zavodi. Ako bi se izvršila zaščita kmetov na račun denarnih zavodov, bi ti nujno morali propasti. Med denarnimi zavodi, ki so posojali kmetom, so v prvi vrsti zadruge Kaifajznovike. Vsi vemo, da se ima naš kmet tem denarnim zavodom ogromno zahvaliti, saj so ti zavodi svoj čas ubili kreditno oderuštvo in omogočili, da je naš kmet užival cene ji kredit kakor trgovci. Ako pri reševanju vprašanja zadolženih kmetov ti zavedi propadejo, pomeni to za kmeta večjo škodo, kakor če bi propadlo nekoliko Mdolženih kmetov, ker bi se s tem obenem zrušil solidni kmečki kredit in kmetje bi bili končno izročeni na milost in nemilost oderuhom ali pa bi jih morala pred njimi reševati država sama. Zato morajo kmetje sami Jiti najodločneje protii temu, da bi država reševala zadolžene kmete na račun denarnih "vodov. Tudi drugi upniki zadolženih kmetov niso taki, da bi se jim moglo naložiti breme j® zaščite. To so dostikrat sinovi in hčere kmečkih domov, ki so vsaj v večini slučajev "»bili sorazmerno niz,ke dote, ki jih sedaj ne morejo dvigniti, dalje so med njimi varčni Mii ki so svoje prihranke pustili gospodarim ali so jih svojim znancem posodili in se-J®) vsled zaščite ne morejo priti tudi v slu-Ju najhujše zadrego do svojega denarja, "iko se mirno trdi, da vsaj pri nas med mečkinii upniki ni oderuhov, ki bi zaslužili ako brezobzirnost. Nasprotno ravno v inte-es" našega kmeta je, da se s temi upniki
ravna obzirno, ker drugače bodo na njih mesto prišli v resnici oderuhi.
Do sedanjih razmer je prišlo radi tega, ker je neprestano rastla vrednost denarja. Na tem je imela ravno država interes. Država je pri tem tudi zelo uspešno sodelovala, zlasti pri nabavi sena in živil za državne namene. Zato je upravičeno, da država skrbi tudi za žrtve tega razboja Sploh je pa kmečki stan steber države in je država radi tega že dolžna v interesu skupnosti zanj skrbeti in sicer tako, da v kakršnikoli obliki prvzame to breme sama nase, ne pa naloži drugemu, ki je samo v slučajni zvezi ali najbolj pri rokah.
Kar je trezuih in poštenih kmetov, se vsi zavedajo, da jim ne bo nič podarjeno. Zato zelo o«tro obsojajo dosedanji način reševanja tega vprašanja, ki je vzpodbodel najrazličnejše škodljivce kmečkega stanu, da so začeli širiti vesti, naj kmetje sploh ničesar ne plačajo, ker j i iju |bodo enkrat vsi dolgovi od-»pisRni. Poštenfkmeije so tudi preponosni, da
bi zahtevali, da se jim kaj podari. Oni hočejo svoje pošteno narejene dolgove tudi pošteno plačata. Zahtevajo samo, da jim država ustvari pogoje, da bodo z varčnostjo in pridnostjo mogli izbiti iz zemlje nekaj več kakor za skromno hrano in obleko, davke in druge dajatve, potem bodo od teh prihrankov radi vračali tudi svoje dolgove.
V zgodovini imamo že podoben vzgled, takozvano zemljiško odvezo. Zemljiške odveze tudi kmetje niso mogli takoj sami plačati, zato jim je morala v nujni sili priskočiti na pomoč država, ki je to tudi storila in jim vse to omogočila na svoj račun, katerega so pa pozneje kmetje sami pošteno plačali. Tako bodo tudi sedaj razdoižitev kmetje dTŽavi radi sami plačali, sanvo trenotno jim mora država to preložiti in kesneje omogočiti.
Predvsem pa kmetje z veseljem poedrav-ljajo napoved vlade, da bo uredila to vprašanje in trajno, ker se je godila velikanska škoda posebno radi tega, ker so bile vse dosedanje odredbe samo začasne, kar je orno-i gočalo samo demagogom škodljivo delo.
Dvig cen kmetijskim pridelkom
Nedavno smo kitali, da so vojvodinski kmetje izročili kmetijskemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo med drugim tudi zvišanje cen pšenici tako, da bi bil letošnji pridelek plačan po 160 Din za 100 kg. Ker ta zahteva upošteva le žitorodne pokrajine naše države, je naletela na precejšen odpor od strani kmetovalcev tistih dežel, kjer niso tako srečni, da bi žito prodajali, ampak ga morajo kupovati; to so pasivne pokrajine. To nam potrjuje trditev, ki smo jo čitali v hrvatskih listih: da imamo v naši državi vasi, ki se vesele visokih cen pšenice in koruze, pa šo več vasi, ki jočejo, če so te cene visoke. Toda vlada tega ni upoštevala, ko je določila, da bo letos dvignila ceno pšenici na 107—128 in pozneje do 139 Din za 100 kg. Cena pšenice na svetovnem trgu je danes okrog 70 Din za 100 kg.
Kdo bo pa plačal zgoraj označeno višjo ceno? To bo storila Privilegirana izvozna družba (Prizad), ki bo pšenico nakupovala za izvoz. Te cene bodo pa deležni le tisti ponudniki, ki dobavijo najmanj 10 vagonov blaga, oziroma proizvajalci z najmanj 5 vagonov. Kaj pomeni to? Da bo malo kmetov, ki bi lahko ponudili najmanj 5 vagonov pšenice; torej bo te visoko cene deležen trgovec, posrednik, kateremu bo moral kmet prodati svoj pridelek po nižji ceni. -»Prizad« bo nakupije-no pšenico seveda prodal v inozemstvo in to po svetovnih cenah,* ki so mnogo nižje. Razliko bo mu morala povrniti država iz v ta namen določenega fonda.
Po tej od države določeni visoki ceni so bodo pa morali ravnati tudi kupci v notranjosti države in s podraženjem pšenice se bo podražila tudi moka in kruh. Koristi od tega povišanja cen pšenice bodo zopet imeli v prvi vrsti trgovci in prekupci v žitorodnih krajih, škodo bodo pa trpeli vsi konzumenti v državi: meščani, uradništvo, delavstvo in vsi kmetje, ki morajo kupovati pšenico ali moko za perhrano družine.
Glaaom uredbe je torej do 1. avgusta veljata zvišana cena od 107 do 128 Din za 100 kg pšenice za vagonsko dobavo; v avgustu se zviša za 5 Din, v septembru za na-daljne 3 Din, v oktobru zopet za 3 Din, ko bo dosegla višino 139 Din. Ta povišek znaša za domačo porabo 24 do 35 odstotkov nad svetovno pšenično ceno, kar pomeni, da bodo žitorodne pokrajine prejele nad 150 milijonov Din več, nego bi jim po normalnih cenah pripadalo. Ta povišek pa vojvodinskim kmetom še ni dovolj, ampak zahtevajo, da vlada določi ceno do 160 Din.
Vprašanje nastane, ali se morejo tej zahtevi vojvodinskih kmetov pridružiti tudi kmetovalci ostalih pokrajin v državi? Zal da ne, kajti oni sami bodo morali plačati vojvodinskim poljedelcem velik del poviška na ceni od navedenih 150 milj. Din. Kmet iz pasivnih pokrajin, kakor so Slovenija, Dalmacija, Hrvatsko Zagorje, Lika, Črna gora, Hercegovina in del Bosne, spada med največje konsumente naše pšenioe, ki jo dobiva iz žitorodnih pokrajin. Ta kmet torej joče, kadar
cene pšenici visoke, ker mora drago plače-iti moko iu kruh. Zanj bodo te visoke cene »d« breme n« samo pri moki in kruhu, am- ' ik tudi pri davkih. Ker bo Prizad kupovala šenico za izvoz po »iSjih cenah, prodajala jo a iDoaserastvB po nhkih svetovnih conah, ji o raaliko pri tem marala poravnati država, fr razlika bo pa zopet padla na davke, ki , ih pasivni kmet ravno tako plačuje kakor vsak drogi. Tako bo moral kmet iz najsiro- 1 maSnejših pokrajin S« največ doprinesti, da ' -se bo zadovoljil aj«gov bogati vojvodinski i tovariš.
Moramo pa tu povdariti, da bi prav nič ne zavidali kMtoa is žitorodnih pokrajin visokih cen za pšenice, 6e ne hi saiui bali s en najfcnje prizadeti in bojno te posebno «oko občutili v ietefaji slabi letini, ko bomo jriae&ii tako malo hrane aa Jastno dražino. -itrasij^ nas slabe iakožaje iz isto »•083, ko je drsava določila ceno pšenici na t«0 Din. Tedaj je Slovenija morala dopiačuti na te ačun okrog 82 milijonov Din. Se-li naj isto toitovi tudi letos, ko je suša najhuje priza-lela naše kraje? Naj se podraži se kruli, ko lak ne bo ne krompirja, ne fižola, ne ajde, ie repe in zelja, ki so glavna hrana nagega ;meta?
Slovenski kmet ni nevoščljiv .svojemu ojvodittskemu tovarišu, če dobi boljše cene a svoj pridelek; zahteva pa, da se enako potopa tudi z njim. Tudi v Sloveniji se naj zvi-jjo cene za živino, za mleko, za krompir, fi->1, zlasti za vmo, da bo tudi on deležen do-rot, ki jih nudi država njegovemu tovarišu bogatejših krajev. Vsi plačujejo davke v Maki meri, naj uživajo tndi vsi enake kori-'i. In če hoče država koga podpreti, mora v rvi vrsti tistega, ki je podpore najbolj po-eben.
Morda bo kdo ugovarjal, češ. saj ni kme-ijske panoge, pri kateri bi bili vM kmetje nako deležni. In vendar je taka panoga, s .atero se zajame vse kmetovalce: to je živi-*>reja. Saj ni kmetije brez živine. Tu naj bi ■ e cene dvignile (lasti letoe, ko bodo živino-ejei BUiraikjje všteti pomanjkanja krtne pri-.iljeai vreči na trg svoj« živino za vsak« reso. l>u naj bi vlada sekaj ukrenila, d* ne bi 41o toliko živine napol zastonj v iagubo; tu M morala mesarje pritisniti, da plačujejo iatetom živiso dražje fcafcor sedaj. Ali je polteno in odgovarja to zakonu proti draginji, da dajejo za krave Din za kg Sfoe teže, saeso pa prodajajo p« 10—12 Din kg. Naj bi vendar vlada enkrat pnsdačila javno, kake orane dobičfce si tu zbira mol ai<B| obrtni-fcov in to same na račun kmeta-živinooejca.
Prodajne cene za živino naj uredi vlada vn od tega bodo imeli korist kmtetje iz cele države, ne da bi ta morala kaj prispevati in ne da bi konsumentje pri tem bili o*kodcrv«-»i. Todi država bi imela veliko korist, ker W si k«i«» opomogel in bi brije poravnal »vete obveznosti napram njej in začel tmdi odplačevati svoje dolgove. Na ta način W se gospodarska kriza v državi prej omilila »ego z nenaravnim dvigom cen pšenice. Žal. da se kriza pri nas rešuje ne tešita) pa pottebi kmetijstva in ne po tafctevah kiMeJovalcev, t ni pek pod vplivom trgovsko-indtiHtrij.ski!) •bornic, ki iščejo pri tem le Svoje koristi. Ni-natno pač zakonitega stanovskega zastopstva, limnnio kmetijskih zboruje. ki bi nkAupale uueta; teb nam ne privoščijo tisti, ki ves čias «o vojni orejajo naše narodno go<qp>dni-l'.T> -i ga usmerjajo v svojo korist.
Davki v Dravski banovini
Finaačuo ravnateljstvo je sestavilo pregledno ia splošno statistiko o državnih davkih, ki jih jo Slovenija pri 35 davčnih upravah plačala v preteklem leta, kakor tudi pregled, v koliko so bili ti davki predpisani. V Sloveniji je zaznamovanih v davčnih glavnih knjigah -«».418 davčnih zavessanoev za davke Nekateri zavezanci plačujejo po več vrst davkov.	,
Za vseli deset vrst neposrednih davkov jo bila lani Slovenija obremenjena za celotno 342,676.676.80 Din (vštet je tudi davčni za ostanek sa leto IflSS), od tega sneeka odpade 233,269.906.33, ki jih nosijo davkoplačevalk sami in 109,408.mfl7 Din, ki se prevalijo na odjemalca.
Zentijarino, ki je bila lani določena na 81,841.810 Din, plačuje pri nas 844.838 davkoplačevalcev. dalje z^rod urino, predpisano na 31,551.072.38 Din, 64.224 zavezancev. SptoJ«« pridobnin« je bila predpisana z 42.047.004.45 Din, pridobnbia 1 prodajalca srečk na, 824, podobnimi zavarovalnih agentov na 291.142, pridohnina potujočih olvrtov (sejmarji in pa krešnjarji na «5.886.58, pridobnina potujočih agentov in trgovskih potnikov na 312.00 Din. Splošno pridobnia« je plačevalo 37-5«? oseb, daljo je bilo 867 zavaroval, agentov, 983 «e.j-marjev in krošnjarjev ter 330 trgovskih potnikov. Ren j ni ji o. odmerjeno na 3/>36.940.30 Din, je lani plačevalo 18.798 privatHih renl-nikov. Denarnim zarodom — 613 po številu — je bite predpisana rentama v znesku Din 7,053.098.8». Družbeni davek, ki je bil odmerjen samo t« lelo 1933 in nazaj v znesku Din 9,030583.03, je plačalo 254 družb, ki so obvezane polagati javne račune, tako razne delniške družbe in podjetja. Davek na dividende je Ivi] odnvsrje« le na Din 4S8.384-55. Doprinos k splošnemu davku za I. 1933 je bil predpisan z 99.633.75 Din- Vojnico plačevati je obvezanih 23.149 davkoplačevalcev. Dolg voj-nice za leto 1933 znaša 97.311.09 Diu, predpis za 1934 jia 660050.40 Din.
UMvibentJa davek. Zanimivo jo poglavje o uslužbenskero davku. Pri 12.234 delodajalcih je bik) lani zaposlenih 66.642 uslužbencev. Privatnim uslužbencem, je ta davek predpisan v znesku 1SJJ93.913.43 Din, v mar-kainicah in davčnih kartah 2.27&242.60 Din, državnim uslužbecem pa je bil določen na
Vprašanje, kako pomagati kmetu, bi se moralo reševati skupno za vso državo, kajti vsi kmetje enako plačujejo davke, vsi enak« dajejo državi krvni davek svojih najboljših sinov, torej «o vsi enako vredni, da se jib upošteva. Predvsem pa bi bilo podpreti revne in pasivne pokrajine, da bi se njih prebivalstvo gmotne okrepilo ter lažje kupovalo in trosilo pšenico in koruzo. Tako bi se posredno pomagalo tudi žitorodnini pokrajinam, ki Ij -svoje pridelke lažje vnovčile. Na izvoz naših pridelkov morftino od leta do leta nun j računati, kajti vsaka država skuša pridelali dema kar potrebuje ter omejiti izvoz hrane. Xa4o moramo z\'4?sti doma«) .|Kttiwtijo, če
ino vi">včiti knjetijske pridelke. Potrošnjo pa zvišanvo s tem. da preskrbimo ljudem dela t« zaslužka da dvignemo njih blagostanj*' Pii te»n si ho opomogel tudi kmet. C'e 1» šlo n« Icivietii d-?bro. lx> šl« tudi trgovcu iB r>) rt«11.:« i«rl"v-»rjjr»i in delaven. S tem se Irtdo zvišali tudi dohodki države.
18,715.189.68 Dia. Torej je laui usluibenski davek znesel 39,087.845.71 Din.
Poslovni imvek. Z davkom na poslov n, promet je bilo lani obremenjenih 21.114 davkoplačevalcev. Tu se razlikujejo >knjiga-ši« in cpavšalirancic. Knjiga.ši so oni, ki imajo nad 1,350.000 Din letnega prometa, pavša-liranci pa oni, ki plačujejo pavšalni poslovni davek. Splošni poslovni davek je znašal Din 11,101.109.68, skupni pavšalni poslovni davek 4,461.589.06 il)n, skupni poslovni davek knji-gašev 61^27^52.96 Din, skupni poslovni davek od klavnic 4,080.124.83 Din, po t rošari tiskih dnevnikih 1,369.142.91 Din, poslovni davek plafan na carinarnicah 33,724.207.87 Din in davek od raznih dobav 1,038.565.72 Din. j Celotni predpis poslovnega davka je znašal j 117,103.092.53 Din. Uiksuzni davek sta pla i čala 302 davkoplačevalca, odmerjen je bil na 9,234.186.84 Din.
Le 825 samcev je bilo obvezanih plačevati samski davek, določen na 207.357 Diu. Ta davek plačujejo samski davkoplačevalci, ki so zavezani plačevali zemljarino, zgrada-lino, splošno pridobnino in rentnino.
Dejansko je bilo lani plačano na vseli omenjenih, predpisanih davkih in sicer:
a) pri davčnih upravah 240,117JZ44.12 Din in b) pii carinarnicali (poslovni in luksuzni davek) 3tiftl3M2JS7 Diu, torej je bilo lani skupaj 276,130326.99 Diu piutvml, davkov, ter je koncem leta 1934 znašal d-avivi zaostanek 66,M5.749Jil Din, doiim predlanskim 48.781.3M Din.
Na državnih taksah je bilo plačano Din 41,350.192.45, na 5 odst. kontrolni taksi Din 138.614.58. Na državni trošarini pa 22 milj. 706.930 Din.	'.*
Davim rubeini in drugo. Lani je liilo uvedenih 195.232 rubežni na premičnine za neplačane davke v znesku Din 105,193.727. Do prodmje zarublfenili predmetov pe j> prišlo ie v «067 »lutnjih za 13. :>t8.630 Din. Realnih eksekueij je bilo lani pri raznih sodiščih -Jizuamovanih- 1051 za 10.485.978 Din neplačanih davkov.
V Ljubljani sami je bilo kini 12.251 um j bilijarnih eksekueij za 31,331.581 Din. IjC 8745 | ljubljanskim davkoplačevalcem so bili na i diažbi prodani raziii zarubljeni predmeti za kritje neplačanih davkov v znesku 10,186.270 ' Din.
Dodatno k tem številkam navajamo še , jiodatke o tem, koliko je plačala Slovenija i ueposiednilt davkov po davčni reformi iz leta 1928, ki je stopila v veljavo 1. jan. 1929. Po-vprečno je znašal delež Slo\enije na donosu neposrednih davkov v letib od 1929 do 1934 11.2 odst., kar je znatno več, kot znaša delež , Slovenije pri številu prebivalstva, kajli po : ljudsk«.n štetju iz leta 1931 znaša delež drav-J ske banovine na številu vsega prelnvalstva v ' državi 8.2 odst. Kekli nam bodo. da je v ; teh številkah obsežen tudi davek na poslovni | promet, ki se plačuje pri uvozu na Ijubljan-1 ski carinarnici, pa ga faktično plačujejo od-j jemalci po vsej državi. C« ,udi to moment upsšlevaaio, doliimo samo nekaj milijonov poslovnega davka, ker se gotovo več kot polovica po slovenskih carinarnicah uvoženega blaga kouzumira v Sloveniji in bi odbitek odstotek plačil Slovenije le malo zmanjšal, za nekaj desetin odstotka, tako da celotne sliko ne moremo spremeniti. (Narodni gospodar.)
sziS
Pere čisto
RAZGLED PO SVETU
Nov način boja z istim ciljem
Boljševiški diktatorji v Moskvi se pripravljajo na zadnji naskok. Pred dnevi so izdali geslo novega boja aa svetovno revolucijo: Komunisti naj odslej ne napadajo ved socialistov, marveč se naj bore z njimi v eni fronti. Iščejo naj zaveznikov, kjerkoli jih dobijo. V vse pokrete naj se vrinejo, kakršnokoli masko naj si privzamejo, da pridejo do cilja. Zagovarjajo naj demokracijo, kjer je ni, borijo se za versko svobodo, kjer jo zatirajo, pridružijo naj se nacionalistom in pomagajo liberalizmu, vsepovsod naj sejejo upor, zmešnjavo, socialni boj, sovraštvo med
narodi in tako pripravljajo svojo žetev. V Nemčiji so že ponudili celo katoličanom svojo roko v pomoč, katero so katoličani seve odločno odklonili. Posebno opozarjajo, da je treba komunistične mladine in še podvojene agitacije med ženstvom, kmeti in malome-ščani. Tako naj postane komunizem kvas prihajajoče svetovne revolucije.
Mi pa pravimo: Ne bo prej reda in miru, dokler ne postanejo družine, stanovi in narodi, ki so božja stvar, temelji nove zgradi)«, zavetje novega, lepšega življenja.
Kaj čaka Italijane v Abesiniji?
V nekem nemškem zdravniškem časopisu opisuje dr. Steiber nevarrfosti in težave vojne, ki bi jo imela Italija z Abesinijo. Dr. Steiber prihaja do zaključka, da bi to vojno vodili v glavnem zdravniki in inženjerji.
Vročina v abesinskih dolinah doseže 70 stopinj Celzija. Take vročine Evropejec težko prenese, tudi če ima na glavi primerno pokrivalo. Najbolj nevarna pa je sprememha topline v hribovju. V višini 4000 m je podnevi 73 stopinj gorkote, zvečer pa že 10 stopinj inraza. Površina zemlje, zlasti kamenje In pesek v puščavi se razgrejeta do 80 stopinj. Al>esinci so zmožni, da korakajo po pekoči zemlji kar bosi, dočim Evropejec, čeprav v čevljih, ne prenese take vročine. Kadar dežuje, je sicer vročina manjša, zato pa je zračna vlaga neznosljiva. Vojni pohod v
Abesiniji je za evropskega vojaka že zato skoraj nemogoč, ker ne more dolgo nositi tornistre. Z največjo težavo nosi puško s par ducati patronov. Abesinski nosači pa so obteženi s 30 do 40 kilogrami teže in nosijo tovor z lahkoto tudi na daljšem pohodu. Glede bolezni je na prvem mestu malarija, ki neusmiljeno redči vrste evropskih vojakov. Nato sledi mrzlica in nazadnje tropska griža, ki vojaka v najkrajšem času popolnoma izčrpa. Samo popolne zdravstvene in tehnične predpriprave bi mogle olajšati v Abesiniji evropski armadi uspešen nastop.
VINA
prvovrstna, po najugodnejših
cenah kupite pri CENTRALNI VINARNI v ljubljeni
katoliška cerkev
s Vainost latinskega jezika. Nedavno je apostolski odposlanec za Kitajsko msgr. Celso Konstantini priredil v Rimu zborovanje, na katerem je govoril o važnosti latinskega jezika pri svetovnem misijonskem delu. Na Daljnjem vzhodu, posebno na Kitajskem je •atinščina edini jezik, v katerem lahko obču-ieJ'o misijonarji najrazličnejših evropskih narodnosti z domačimi kitajskimi duhovniki, ki sicer govore različna kitajska narečja. — "anes je okrog 1500 kitajskih duhovnikov in "krog 5000 kitajskih semeniščnikov, ki ob-
vladajo latinski jezik in jim je lako omogočeno občevanje z učenim katoliškim svetom.
120.000 naroinikov ima angleški katoliški tednik »Univers*.
GRŠKA
s Note na prestol bret pamirjenja med strankami. Grška vlada je izdala proglas na narod, v katerem opozarja, da naj ne prirej nobenih mnnifestacij proti Veizelosu in njegovim pristašem. S takimi napadi se samo otežuje položaj vladi. Vlada pripravlja namreč obširno politiko pomirejnja na znotraj iu
eden teh pogojev je, da »e morajo z vlado, ki pripravlja obnovo monarhije, pomiriti tudi Venizelos in njegovi pristaši. S tem v zvezi je namreč znana izjava, da se bivši kralj Jurij ne bo vrnil na Grško, če se ne doseže po-mirjenje med strankami.
AVSTRIJA _
s Razno iz Korotanu. V Št. Jakobu so pokopali 65-letnega šervicljevega očeta z Brez-nice. — V Domačalah je umrl 66-letni Guido grof Consolati, zadnji avstrijski okrajni glavar v Tridentu. — Na letovanje je prišel v Vrbo bivši španski kralj Alfonz. —• Toča je uničila pridelek v več vaseh rožeške in lede-niške župnije. — Delavec Dominik Robič je padel v odvodni kanal ob novi cesti pri Pečici. Obležal je mrtev. — V Vrbskem jezeru je utonil znani šentruperski mesar Peter Bi. dovec.
NEMČIJA ___
»•Oster kulturni boj se bije v Nemčiji proti katoliški in proteetantovski veroizpovedi. Množijo se obsodbe duhovnikov, redovni' kov in redovnic. Širijo se vesti o nameravani zaplenitvi samostanskega premoženja. Na drugi strani se čuje o resnih pomislekih sv. stolice, če ima svoječasno sklenjeni do-govor z nemško vlado ob takih razmerah sploh še kak smisel.
FRANCIJA
s Sami so si vzgojili gada na prsih. Francoske svobodomiselne vlade so vedno ščitil« protiversko misleče in delujoče učiteljstvo, Magari bodi komunist, samo, da nisi mož katoliških načel, so rekli francoskim vzgojiteljem tamošnji vodilni framazoni. — In res
Nevihta v Newyor!;a. Velikanski ameriški ne hotičniki so obenem tudi močni strelovodi. N« sliki vidimo fotografijski posnetek nočne nevihte- med katero udarjajo strele v najvišje nebotičnike. Te strele seveda ne napravij« nikake škode.

KMfiLA RAVVCH
• n « K-.	'sfD mm-milli ::ur?.L
«= >- mar irmtt uii )aui:iniiHH<
J-imi unu; mtnn »ruiisti. iiunadii n. J»a>' tnof. ijn—«0»«!. imiiii m nas- »*""vii> aa».
fU.,.1, i __,.•««»	< lll -O tam. Hil.-ll-
'jnl- k r>*-» Mam »MiWWIBI.I<- J.
"h:	u»y.Liimm* lros* nnmninm
u?-unnu	trnn-m«.fst	r m-
im o :<<<i.iz!auii u-Humumrti n cmfr.. £K> v~r lr-iniu -fyi_w n.mcm. Jm*iw « v iiiiii in—iii ii 11 ■aren m™« mam r. r "f>*
Mt JBHTP. m "metu ■MIMlUUmMMI'.' i in'ii	ni	<amnaiiHH I aK>i«w
®-4i ih lerr-ci! žsmtrtHK i.imim, .z:*» nt
iiHeauitt imscuiiuia a •<*» i-mm. — Zor eat nn un»it n me m* trmamiti 'ii
ttaii Bn tii] • 3mniiTrw:r ntsKit -»T* JK»
eri lil H !»*•"•. t: nuutišdt feniiunKrairir, t* mr-L. ?*ri<5n * »vi. u	s ji'.ii.rvj:
d- ramrii .»*- nls i>"m»*. rr.i ,•**■. j>+iii":sB» nan;uaai":t* "ar.!! n- •.« •&««» awn!*-—iciisltm. asrmiai in. nt h- tu fteci a *u > -•buajhssh- urni ""';- r r1-.' > tuj*", i- la-
T3!|- T lll.Il"-"! Zliar II -,'Ur ju j* «1 t'
AMERIKA
n inil.	m tau~ «Jknt
- t 't* in i;a£7i2ii ir^cinnife *it-ia rnirčiL. m. I-r-un-i r ter^fr^furiiti Th— — 5 X w ^-rtmcTr-n. n igfri"uin. * lu -*-» »-m iraa«cin c	""" ifr* ^.trfrr^-
— ~ &>-v»nikr ? * -nenc r "7! liras ■ nr.mz xtnti^ir t: ur* -.mrtrtj. m-ttet — »--j-snrtm ■■ Smean* Mnot « Tsamsa xi.:~n: onimi	Iranua. — >	•
Jiiilll BI
v mbsto w trn fitkškš- nešc : Keoiiiieir Tunfsanr mvsr.
i-Bšče? m>ssct» «■ araafc nt il.nnjiaara. hhh Stasii|>«<aL
^"'-i i tu * M amag«. S i* T jfcittcoi;e.
« uii oaiiB aazri.
<2: mmripusk mmim- ft m irvtUm Smirni Snte^tmruaspi m mnomfm Smib.
.&B3KKC m« gmjatmUmmtft <tnr ^ w *mii	MnuHttfr C: 9rmsL
i^Mc- cmmc £ * EaoMfi p M aOnm* Hn« m vommmh 3-<H».
: »I! 1 •
imun BftKEsiK SMSETJ»<.
n isusi«. * anw Mama. 5» irimmm c itafiiat i Tjtr^aB: aente	3«aa»j!r
ao.«*	TBBSO>««SJBI -f" VOTiZ vi-
« tohehapnvnii	swc t<-
m'' h.
Kda( bo bolje ?
U

m *	sw»fr	nrf mm,
, ^t ouott.	< ■ «<>JJ '4
•t™ i -anua	/-i- '<•<'■'
i , c	t»*i,i< -v. fS. '** ' t-**"
Dii:i: i rvm Vi ■	• ' r
i •umi fvm«i. Ur*'.
Uit' .'■•'»Jfl	M« '.	' '	*
i- nai «wu«ttfc. t .u '■' li.iiMiiii	'■j^tusiiif .» • » vc *r
)i!i- :i;:n MMililK. »to«*^	'■* *" '
•mm' i® vs-.ifiM »*>*• <•»	"
1* llil . O3ŠBM ' fn-«i»» »e p>< V *
i r S) ;u*i
1	i.^. it iU.1 -i "" ~ "i •
i n i Hrtu r. itau.
"5-hui «h ihsi 't	t -
c«ua	icmm* mam*. mwm»*m
s:«W •sa"«r,u. tjr ,i>:iut:i-"jjo: .a"'-. !••*»'
.••.•;!Ji. 'ji. rt Mrft: 4Jl!U<a» Jt^ili. 'm: '-p. -ii ynar T" -t »T*t :	'f "'-'t •
•u.i— ^hniiut. 4ri»anuai..'JAia-*>Jt-T-	. "T-.Zr-fr.. tli li<*«!.
>•!< «a» '». £b»w m }» i -i **
H	c^ljt iw jC H. ia "'ti tJthH .'-■<'•
■»v/. ;; , -31 rt. lit- jrvvtc,- JU Mnai^.K
j iui.iufad	an-r: - ^ •
s« jljiui-: jiai-i,	a. '.t n. i. -iti'. tiS i x jtu :
IvvpszM. h n jtLZs? i ;	■ ,a m-tmjhci-: ra» t na«.t.
:mp. "^aL.<r Ita i*: iz	J J>""
VTffit^a. Ui .K-	St^i -2"' JiiiE. >f « Ml-r
u aneisitia« ;-a>i«. -u -rt«
s«5tt lani« »»i.. -.<; isi. T^sti.* J3D>*-
tift:j 3 r"' -.u ">	" "SJia »i
■ti rsre: .ml -da .»r iinud	4x.:iK = w
»i : •f«ierwt 1—»jn. tu 'r "ni t* o tč •■.
o'-Ti IM&BL. ai : 7>rr n TT Tv-arr^i '►» a j' ju «t S'tr.
i~ttpsEsa:?	c.	-
lii.f s; :/tm»: iniinrat v. wmt.: " jic.i : iuc«-?; .-	.	t^t:. ci
■™sia: ar:-:«: "sii^in	ii irtit
« tifitr. Jar rs nt?:<:« žafii - hesS
lota	tj -. tr>'	rj« tr v
** r'1 i.r-:l t." uit- iišm i« t— t. ttt> jr ~
rm	-5T-V	•rjo-jša^.j
tm:t	tncfi T; to rttn.j.
M. .H f"'''tu Sf	Hi wta»r«» • 5<.»ttljU'
2-rJjiBjv nmdn5%a jila: i.nu a sgj®- T»> ««dj« r«;-JEr:y i^tTjrS -».ii« . v r ffinrf	r t t- t- ssr v sr- t -c
m h. nt *t *<ai to- - f*	t ismk.
k. ŠR- <tssm itvtrm *s»,nl)fa. »a^ es-m.** A?, rrfn^ajjv
.VK Hi.' V&fjf-* .V ., laliic « si,'"-w aajp.Ui. r*, ar-itiiu« ui,^ A fcmrajiiit. <joirw. »i.vasn. <, n..-
Dtt t.ihk.- ie itriMK-* kaj h	i. ai- <U.«m> mt .is^,-
t,	*	a	Jf—.
od ms. o/, jo s. |k-4u«Biir pnbmt^fi ssi sta« im. s. lahko msiuft,-. Al> w w pTvrzaasf fcmrtiikf
tuč. u. ^ iajko	Trtia	w
muk a J.;*^; h: iu«o	p-tiv titalno ;w
^	«* b iJivv*« viriat\« if io
twou>! Ai. p« \-prai«iy.- bmiito? Drisxa t^ h iitia a^-Miiu; ,tojw,-nim mv^om tr^h. k UM,, eo^i (splavu	m
ooi-oi^vaJ.	«i.vtuflt,,m> kmm.uu iia
uovi temnit, TmU diinv,	u JoU|l.
r .	'.mV0 riMO r 4,
u. <•«
«B4 *.
. .1' .."-IKI.LJli HHMH^a.
f■•'» j i*1« a i -«(»i.ia».<«r ii l .	iftt
■	64 fctf ft!* I ' iOi
Z.	•	aauMH-visiii m
• .ti ' J . -.»C*'^!. l"JliW a
* >• • .1. <••	m. Ku.
»;-( ....... '.(*
..1.1 • .
*r 4 . -mjai' -Hm
* l
-- lr«)
It "i*:. <• • !
J «t-
". U' m. aw n tKtK:
—: ' ip * j-..^. -
tii -i : i- .i* v1- )« ■:
u i'- prtAmr stiiJi.r
m (l	aa-
.ta <rar m •Jttp^ui mtan > * j » u»»u i« .-HfriBC	i
triicai -au- ti uiitfn <Mn	. 'a v
iiur. .	mui uii*ui ,-IT. n
•v>-ai - f'"''s litKiHH "im v.i'-» (•■•^r" .« it «	in" —. A/ m
"T<"h« ; -CsrT*	»»-:< »Miro
-'-.j 'i	«	vjm< ». f. ci v
« r >t « -t' <n •.»"• u*	*~t
BI 1 *»««"; ■>"■"•:
nwaii'	"TU
•»t Ivmk iwr»» ■"••«»•» 'H' attse". r»r ** iMU . ii«) )*:>p »e! 91 TtK.a ^ VHOliUlI
-r m. i» 3«- •■ »	—i^-Hi.
"■«•• TUL V' :-U JW«1 mu. f * Htn y iiMBt^i »jiiUB- r BRB j»»>»»tiij«'<ri? »a«r> < »ut-TL! s.uiflr nii-c -(uviii.iuin»». »u - ■■•■^nit a .imni'mir-n - utt»» CMK- •• •"ida tria r ut i ■•>(:«•• «ta -- -
c ni -a^: KI »- - —. ii-H r jr fumišn	ismiK-u »-rs
£ 311 -.-r -c imr.rni :— urit.	*
ariu «e -osa. iu	ji» «m«. mat
I uai: a -;*fcri . a»i"W omu -': a » ii>«i	w i iur-ttn. m T"«b it-U
Ki! HI i.aaira^	* «• fSCr-
h 'vi:	oj ar	i- .s )f
na	j. «r ara car-s a
siBtii a~uc: -ttian-	si thc ~ ■■
' t-ta n	su acaat sat.a-
« »t r." ifn ji - um in—.uc ua sSEie
: wsri	Sh«-'« atJ:
t^ a«-- —aru. >,	a rzzers " l-
!Wttiil iw ia-t«^-.-! -.ir«;. »•• 'f tj: '•MfTrJt -e	cmra
->r. <n> H i'iuwtu r 'ir: M4*' -T"-?'" Ai^r- »,-r-a-rj usai? wn\ r. * tu ^
• ^7'	>-lltfr J	. i-*
' •iji f SiTvV.i i-: JKttji idt lr-K-i,. to '"^it. iK T..	:>.iIK»
dn
.. a

>	V^s«' »te	iiC
Svj C.-«!* N.	MO« awif.f»t
jukSs^j »;■;. war' h soa t*
.iMr;. V «f- *	't tfSi IF:
«ia sov,- ju. a^Nnt&KH t. .a. a. »>:•:-'. ^	» 40t» ii-«- iam«4-
r. «* "'f *lr*»« .a *f	£ - ■ v
triiik .Vii M	'	lf>
5«. iv s:v:>i®f is -atr. fctusni-	f
N.vk>-U »tai mOi	'f*. i"
ir. w<<*4
KAJ JE NOVEGA
S pijačo in plesom se mladina ne vzgaja
0 »Društvu kmečkih fantov in deklet * priobčuje »Slovenski gospodar« sestavek sledeče vsebine:
Vzniklo je to društvo iz bivše kmetijske atranke kot prosvetna ustanova, ki naj Siri načela te stranke med ljudstvom, zlasti med mladino. Duha j® istega ko njegova mati; naprednjaškega, svobodomiselnega, liberalnega. Ta duh je tuj našemu kmetskemu ljudstvu; saj je nag kmet globoko veren, krščanski ne samo v čuvstvu, marveč tudi v dejanju. To je razlog, da se društvo ni moglo zakoreniuiti v ljudstvu, kakor so to želeli njegovi duševni očetje. Zato so ga od zgoraj tiSčali med ljudi. Ko so absolutistični režimi vezali nog« in roke naši prosvetni organizaciji, da se ni mogla n© makniti ne gibati, in ko so naposled kolovodje bivge kmetijske gtrake zavili vrat naši prosvetni organizaciji, bo menili, da bo Slo DruStvo kmetskih fantov in deklet živo v klasje.
Pa ni šlo! 0 tem smo zadnje dni prejeli dva dopisa iz kmetskih vrst (prvi je od kmet-«kega mladeniča, drugi od kmetskega moža), ki nam poročata o težnjah In poskusih tega društva. V prvem dopisu se poudarja: »Pred poldrugim mesecem so tako zvani napred-njaki ustanovili pri nas DruStvo kmečkih fantov in deklet. To društvo ni pristno ter po bi9tvu ne odgovarja nazivu. NaSeluje mu
namreč kleparski pomočnik, tajnikuje gospodična učiteljica, poleg učiteljic so članice tudi gospodične od pošte. Kajneda pristno kmečko društvo?! To je zloraba kmečkega imena. Nanieu je prozoren. Mi pa kmečke mladine ne damo! Mi ji nudimo pravo krnet-sko izobrazbo ter v njej gojimo pristnega slovensko-kmečkega duha. Morda hočejo z našo prosvetno organizacijo konkurirati? — Sprejemamo boj, ki nam ga nudijo. Zmagali pa bomo mil«
Kmečki mož, ki je izšol iz naše prosvetne organizacije, pa med drugim piše: »Iz vrst Društva kmečkih fautov in deklet ali njegovega duševnega ozadja je izšel grd napad v časopisju na našega g. župnika, ki j« svaril vernike, naj se ne udeležijo tekme žanjic, prirejene ua nedeljo od tega društva. Društvo, ki je dosedaj bilo na papirju ter se udejstvuje v gostilni, je stopilo pred svet z napadom na dušnega pastirja. Tako je pokazalo, na kateri podlagi je zasnovano. To ni prava podlaga. Zato mladina takega društva noče; še tisti, ki so vanj bili zapeljani, mu obračajo hrbet S popivanjem in plesanjem po gostilnah se mladine ne vzgaja. Pravo izobrazbo vam nudi naše krščansko, k novemu življenju obujeno prosvetno društvo. Samo v njem je mesta naši mladini!«
Ne izboljšale, poslabšale so se razmere
Na zborovanju trgovskih zbornic v Novem Sadu, ki naj bi podalo statistike zbornic glede ureditve kmečkih dolgov, je bil glavni poročevalec g. Slepčevič. Nekatere njegove trditve, zlasti pa trditev, da se je položaj kmeta izboljšal, smo že zavrnili, zdaj so se še oglasili kmetje z blejske okolice, ki nam pišejo:
K članku »Vprašanje zaščite na dnevnem redu« v nedeljski izdaji >Slovenca<" pripominjamo naslednje: S poročilom g. Žarka Slep-feviča se nikakor ne strinjamo in ga ogorčeno odklanjamo. On namreč, trdi, da se je gospodarski položaj kmeta izboljšal. To ni resnica, pač pa so se gospodarske razmere na kmetih poslabšale. Treba je najprej okusiti naše bedno življenje in šele potem staviti kake predloge. Ze 4 do 5 tet so nam bili vzeti vsi dogodki. Brez znatne pomoči kmet ne bo mogel plačati svojega dolga. Ko se je zadolžil pred letom 1930, da je kupil eno kravo, bi danes mogel imeti štiri, da bi pla-™ to vsoto brez obresti. Popolnoma nemo-
je. vprašanje rešiti po prislovici: >Da ™ volk sit in ovca cela.« Denar naj se po-sl«vi na isto vrednost, kakor je bil ob času adolženja ali naj &e pa dolg za toliko zniža. "Murne se, da se mora potem že vse gospostvo izboljšati, kajti danes ne more izha-I«" niti nezadolžen kmet.
V povojnem razvrednotenju denarja je ®et odnosno mali človek največ izgubil na Prihrankih. Kajti če je pred vojno prodal
kravi ter izkupiček nesel v hranilnico, « i® Prejel po vojni komaj toliko, da si je ku-v «n par čevljev. Za časa razvrednotenja I
ni rekla hranilnica: Ti si nam dal dober denar, zdaj ti damo več odnosuo isto vrednost. Tedaj je pa daiala hranilnica v posojilo manj vreden denar. danes hoče nazaj dobrega, to je štirikratno vrednost. —
Ako ponudiš les lesnemu trgovcu, pravi: Toliko dam, najraje pa vidim ,da ga ne pripelješ. Ponudi ti toliko, da komaj plačaš delo in prevoz.
Upamo, da bo današnja vlada vse storila in rešila to vprašanje v prid največjim bed-nikom.
ZAHVALA
Upravi »Domoljuba«:, Ljubljana, naznanjam, da sem danes prejel Vaš dar iti pomoč 1000 Din, ker mi je pogorela hiša, za katere se Vam prav iz srca zahvalim. Bog naj Vam stolero povrne dobroto.
Vaš vselej zvesti naročnik
Nikolaj Guštin, 1. r.
Metlika, št. 126 dne 16. avgusta 1933.
OSEBNE VESTI
d Kralj, rodbina je odpotovala z Bleda, kjer je bila skoro vse polletje, v Priinorje ter bo tu nadaljevala letovanje-
d Knez namestnik Pavle j« zbolel na vnetju mišic na levi roki in se je podvrgel operaciji. Mjejfovo stanje je ugodno.
d 40 letnic« poroke sta obhajala ravnatelj knjigoveznice KTD v Ljubljani g. Ivan Dež-
ie
ustvarila znanost
man in njegova soproga Matilda. Se n« mae-ga leta!
d Železnike in Selce je obiska! te dni dr. Jeglič. Sivolasega viadiko so ljudje povsod navdušeno pozdravljali.
d Ii Ljubljane je odpotoval r kitajak« ini »ijone salezijanski duhovnik g. Andrej Majcen. Z njim sta odšla še dva sobrata pomočnika. Bog jih blagoslavljaj pri težkem delu!
d 25 letnic® mašništva sta pra«n»vaia M Blejskem otoku opat in kanonik msgr. Josip Sok (4 in kanonik Anton Juflčevič iz Djakova. Živela t
d Na oddih r Italijo je odpotoval belgraj-ski apostolski nuncij Hermniigild Pellegri netti.
d Zlato sv. mašo je imel preteklo nedeljo v vodiški župni ceni? v i bivši župnik v Golom Janez Kunaver, ki je sedaj za »domačega gospoda« v samostanu šolskih sester v Repnjah. Na mnoga leta!
d 80 let je dopolnil g. Ivan Kem, bivfti nadučitelj v Trbovljah. Bog ga živi do skrajnih mej človeškega življenja!
d Petdeset let že služI pri isti gospodinji za kuharico Lenka Grašičeva iz Trstenika na Gorenjskem.
DOMAČE NOVICE
d Za kraje kjer ni vode. Kot prvo mero, da bi se obstoječa potueba za vodo zadovoljila, je vlada iz »klada za javua dela od 60 milijonov dinarjev na seji ministrskega sveta dne 9. avgusta že izvršila razporeditev ter odobrila kredit za zgradijo vodnjakov, vodovodov In cistern
v brezvodnih krajah v posameznih banovinah. Kot nadaljnja mera je prišlo zakonsko pooblastilo za gradbenega ministra, da lahko ne jame pri Hipotekami banki posojilo 50 milijonov dinarjev, istotafco za zgradbo cistern in vodnjakom izključno samo v krajih, fci vode nimajo.
d Velik delavski tabor za vso Oerenjske
se vrši dne 25 avgusta t. 1. ua Sv. Joštu.
d Temeljni kamen palače Poštne hranilnice je blagoslovil pretekli teden v Belgradu patriarh srbke pravoslavne cerkve Varnava.
!v\i: palač*. l«' unM>maii prosa«- vx« UUltUlil llielMtv 11 ln Ria«: 4'.' flll!,.N.«7l< . <,' narjev,
• Med posuijaiiiit )Sl»v. Bistrica in P»lj«»»«
j« iztiri! useuni \Uui. Niik-e ii LmI rti.je.
<1 6a Irtumi obstoja itlMMouufa «4*1«»* nji. ,i» obiaajai* 14 111 ID. avgusta ptujsi.a p*-četa Pt«ep preu»taxuikox obiaMe< )+ u»<ei< i. proslavi 0: {jatjudiih čet z nad 10C gaeitce- Proslav« je |MMekai» \ znamenja itt sileiie vzajemnost m uieilsetaijne pripravil« nosi z« pouio<- \ sili.
t Na«! aUHi ljubljanskih romarju je bu« preteklo nedeljo u. biezjsu. da *< vrnili Ma-rij: Pomagaj, ki je prifeia na	. obisk n
ii* s«. m- zahvalili za milost kongres)
«1 milijone* MjNuiuM' piača preteklem letu hiše; najemnik i \ Maribori.
č IMivstfo jr prič*l« duvkati \ bona««^ tovarni mi lvoiičevem.
(i X«vi k««viki s« sredaješeiee t- otvorj, * Travniku očetje jezuiti
<1 1x9« je	evaarMittMii iutmfr*-
M- je vršil nedavno v Aleksandrovi m i«i*ii K rku
<! (M* B»vit> cerkev JVa<iii>e! pomorili r «r. Siepinat je uuut'. nt temi«* Milic za prati-lijt- ubJiuii ivivjii zupiui. cerkev -> iu^rienu-tueett: ki šteje 210.«»' prebivalce' jt se« Je t. iupiiii. cerkev Gradbeni nt ruši; i) n<« • iupne cerkve « proraruntei n;. 4' milijonov dinarje«.
j Oivemei n«viii leuukov učiteljišči)
Zagrebu obstoja u oci leU: 3M*- o» nt j-t-c-in seMe: sv \ im-enca Piv latisiie^'. ;. -rep) je dceedaj izšie aac. 4<ki ■ učitelj; h; k- ,«e bilo. u;: bo ii! ustanovi. ,tf«<! iet prene-11» ta. Po fkleuitv koa«»rd&a. t svet-. Noin-p; se je zvedelo, da m \ jeseni o4\or j. p<-sitmezni letniki tega učiteljišč;-.
<J Xa«t 3tKHi umi in ta.nl«> st je noeiei If.i- 'ia na Umijevi pori pri Slov Kou.i •.•al.
d triiarisUrai uianileeikriji i • > Joi«-!. >ni Sii»\. Bistrico je |irM».U('i,i.. n<;ij \ri» li.nl.v.
d Zagrebški glavni kolodvor je zattar.r lr ps bodo preuredili. K.da pa l|ubi|anskegt ki ie boli kriči po prenovitvi?
<1 liva lepa tabora imeli te dni pr ] •"•erkv sv. Jurija nad 1 ržičem. V neurij., jt : davilo dan delavstu iz Tržite in (•«<•- 1 lire. n., praznik dne 15. pigusta pa s» j< zbral) ' oi.rop sv. Juriji! niiadiui: iz Tržiča. Ktivorja. j Jhrižev n L(,iua. Oi« zlx«iii slu p:ifcaia. j« i
I deiavsHo ,n nilauiui liJ,i<«i«.V' ; suven. ihijur.t
d Zbirk« uiutunli *	,Je
livst v tkolijsitem dvoiu ' lniiw«vi„k.
i d-r C*iew
i 25.00C ljudi j« obiskalo c«ij»k</ obrit«
razstavo.
<1 Preteklo j< su. let.	j«
Awtei. MiiniiiovK lii vatoii«. Inuu,- i !-< )-■ nušu <l«rtiKi.bo< Mihhllovič je bil i oje i j v Klanj<;il
iu; Hrvatskem. <tjei iuu> ploMo
c Ju(ioslo>»iisln' ^»olesufsku ilrumi zlm iuj< f- m !». oepteiiibrii !. ! > Ntf'"
d ,N»il wj.«t(i ljudi j* »bitkalo (»«>'!••• '■ jMivjlK i-skem leiii. \ biapiijn* Mariti^i-kcp) tecu« k iet«* i,Mjiu<>ili obi«kova,ii tolik« m< lwriiik(-i. dj: ki jij, moral u:- luvomni. avto liiobil' zapelje*, v .Naiodii« banko v zam<-u« z: pni Siel.iri;Ui) je tehtala ZUh
<: t juitoslotanski u«,iwljski ofpaii,twiji
(JUt"j je seda, veianjenlii 1!« "A'i učitelje u«, 1 ("ini jil: je bih- <aii*x< iet«• :•.:«'. K«- stanov-• ka> orpatuzaoji. učitelje• ii piisilli.' opan.-zanji xat« je se \e>jii- ia,-.apaiiiziirije t Uv t**" lis.* u<itei,i ■. \ <i i i- -k. ban< in J«
i ^-ianjenib \ le. organizacij. 3314 u-rtelje-. t Projia/! tr*m in« in ebrti. \ pnen ie-losnjei js.lieij je nazad« ',):.. ii«, Uit*-viiisk i-i.-raVn ii .'H;. ste«;:. «/brtniš«j»il. pf a Sh.:»i«. j*- padi« števii«; trgm iti jj. <-t-lo\ iKi tutu- -fu- kriz« zi <(740
<• Zi relielarja Finaurt,: niiinste- o<-M-i' u: «-*• izd); iVI«e!arjeu, vsai: panj y i«et k.htraitiM feladikerjii trošarin« pr -»t«-, iu Mce- ie ■ ariavtii. dadltOTnfli houit y rn-tH"jt n; hf .
c Slavki; i ti«karaa*> -e po «e.'r, k«i.-r Ji .Up' :•-he	me n- '• tutej-
no. V^atte s SaveMfp cmTihimrn del<i\stva ""•••« iK-dpisaie •, Ljabijaai: .Narodu« t-siama. KinišJii: tiskarn.' >• !	Hruvaim in
ijtografiji. Omdar. Te tiskanie delaj« i ne-(irgatuA.lx:Mm ve:;-, šivom.
c \ elik«. skri' jt povirtK-ila med sloveli skiiui prvmacarji •«*:. >■ zniianji. drža-.ne d«-bavt l-ietnopa ii « -venskii rudnik«-.. M-r— «aju. uistopnlk: preoiuporouko-. ka««- tud. rudarje mi p-.^red« \ai: n«. vset prisl- nili ineetili in dobili zapot«jviio. o. se predmetni s-kier m:ni«ttrsKep; svet;, po-inn v pr.,:. «..•
venujienn j-ikio i>keiii i deli\ft-.tl
c! .Nad 4<Hki l>jdi -r )■ zbralo i nec.ei.i< one ifr. a\pusta .IfHr \ Podr^Oah pr \«; - re(-a!i
k,.hvr CMiko leti. v ise Uiti, letos n;. praznit m. Brezjah in hi- z lep. cerkveno sio\esn«.s: VzJic si»«l»-iiiii vmiuero« je <, i„. o 3'Hf, ii.
one 15. .-.vnista zbrali « »hvalili Materi božji ze iiik«i\. Z i :rm. m t,,.., a. k.
>!"• ensk Ik i« .r.iki vse dobrolc _ liii-ev fipcir.ienik
- frar p Suiiit
Si Kaiu.-. - Never met. ie v uio» fiirw t»- jr umr s'jr<>«:c n»'-r- politiko", ir bnf puvar o»/eir KrjiM«».t ! r«r S-u.- it z upn k itft gm nK'i. k . m gM<om>	« razvo. ntttf. -wrw
neg« i. - Krnu Ni m; sit i-ec:..
ut. &>ršfee» i" ;i. v r« j-tuen, iraji - ..en-keti pesiiiai >.n u; .ienit; Priši fti,. - . .« -;■•■ ie:n,t-" pesti iji<>v«fui rojstvu. X* doline a redu -tu biit: ri preueeaiiiJii S:- M; 'i.t c: u iK-arje. u. 'i l»el«el.iatu.. razne pnrit uede utaniaeij« ic j»ei)t- zuruzetitL zt-ui Točnr porečil«. pnei« uj« ?-on«M*l,iMt. S nea«---. U govora u- Lončarji. 1». aa., venoa- .."•uini; 'leatat zuac. ii i«- i m Pr. na- h nun-p«, |>re ,nei'ieae?i: ok<vanstv&. K - t« » drujje navdu»«-.i,i«. in ««a niši, poni«:,' t- at r va,-. a m u onMii ti:ipato za«< «li i« .fetiu-
jem«« tua. i;,. iK.i k« KJa. kruii; n - .....os
>'• venr. «,. morajo otresti RSi... in za'-t«: -niira* t« ipleoal	v «,:ira. i b- « mis. *
m . vztrajam delom. S.moii Jen..- t> ni. vr stužu. b: !)«.-• ---Ki«, m priznanje. de>ci-' *■ -t hi /;\. Niisj dolžne-' -« tU kri\ ••« • i avmu:. <i: »< nant-ini«.. d;, ^e z* z Ijeaj« up.-Ktevam« :wh- ni«iw ii zetu. k » svojim nni'>ni re-iiiciK k«i7!«ui< stovensii. Miunnest: r. \ i-lik lanovski telior imai fante i" uož.ie ljubljanske. Kamniške in nv.raxs.-ie de-hantie du« s septembra pr S- : «iii-vrani
Pnovetni lahor »< vr«i dne 3. -epieniv-s
■ š; Pet'. i,;>« Marinont.
ti OMn zbor mAmiMmm mn« ho K • -fusi; 1 unions« nei dvoran v bjule •i.n !'"i,-i---:, zt.n-oviiiiii; ot. in pr»- - i žta 1 '■■■ i ' "llllC.skil 11 - K CPTr .
; len. Prijateljska sreča k. e« J«
siii nekate-i med ljudi in ki je ni!)' zgrajen* n;. aa-eli: tam ?vnnf sne/n« kepe . i«
v/tmdila jKs/orn.isi oliia-:. " .K« v.,;, ji-t poveinif. «"-ini t« \ javnesi- ; ; ~ « bojj trezni, nastal«! .^joriSt-nje nao to ig»«i se je bansha Uprava (ganila in to i?r' 1 « :. i«e,;,-!.; skule p.celini ta ipr. n !"'" SFonia, le nekaj ljudi je ob svojejra kovafdi si>' K' l.ilf firi.^kovnti. \ stSiakol »e - "a |K • zročita tnnop« man . škode, ka-.o: -1' ''"
K "i.ienina pomoč«, ker je bilt prej zjurls
d Enajst milijonov s« zakadili v šestih mesecih Mariborčani.
d Velike pustočenje je napravil vihar na
Hrvatskem in po Hrvatskem Primorju, d Dne 18. avgusta je minula 50 let, kar
■ bila posvečena župna cerkev v Boh. Bistrici, d polavična vožnja »b nedeljah in pran
uikih velja od 81. avgusta dalje za vse brez izjeme in sicer pod sledečimi pogoji: ,. Popust je 50% za odrasle; za otroke od 4. do izpolnjenega 10- leta, kakor ludi za mlajšo deco, M katero se zahteva poseben sedež, pa popust 75* od normalne vozniae; 2. popust velja za vse proge od 6 do 250 km od odhodne postaje; 3. vozi« listki se bodo izdajali za drugi in tretji razred potniških vlakov; 4. potovanje se sme pri odhodu začeti najprej v soboto ociroma dan pred praznikom ob 12 in bičati najkasneje v nedeljo oziroma na praz-7,nik ob 24. uri. Pri povratku se sme vožnja MČeti najprej v soboto oziroma dan pred praznikom ob 20 in končati najkasneje v ponedeljek oziroma nad po prazniku ob 12. Če ptrto-vanje pri povratku ne bi bilo končano orno-njena dni ob 12, plača potnik za progo od po-slaje, kjer ga dobe ob 12, razliko med normalno in znižano voznino. Če dobe potnika oh 12 med dvema postajama, se mu razlika računa od prve prihodnje postaje. Če se pa potovanje na povratku ne bi začelo ob 12 omenjene dni, izgubi znižani vozni listek vsako veljavo.
d Romarjem k božji poti na Krki se priporoča gostilna Rebolj. Dobra postrežba, cen* zmerne.
IZ DOMAČE POLITIKE
<1 Pogodbo sa skupno delo so podpisali
pretekli teden nekateri vodilni možje iz bivše radikalne, slovensko ljudske in muslimanske pditifine organizacije. Stranka se lx> imenovala Jugoslovanska radikalna zajednica in bo močna iu odločujoča politična tvorba, ako bo združila pod svojim okriljem v iskrenem sodelovanju vse pristaše bivših treh strank.
d Tržaški list »Pieeolo della Serra<" objavlja članek o novi Stojadinovičevi vladi in sodi, da se je s to vlado našla podlaga za vzajemnost Jugoslovanov. »Piccolo. trdi med drugim tudi sledeče: »Ako se je našla podlaga na sporazum med Srbi, Slovenci in muslimani, «0 bo našla tudi možnost sporazuma s Hrvati.
d Da zmanjšajo brezposelnost pripravljajo v ministrstvih mncga javna dela. Med drugimi pride na vrsto graditev velike avtomobilske ceste, ki bo vezala dravsko in savsko banovino ter bo potekala nadalje preko Ksrlupaga-Bobrove«—Makarske, Kotora in Utidve, do albanske meje.
d Po vseh hrvatskih selih in mestih so se avgusta 1935 lepo spominjali obletnice smrti pokojnega narodnega voditelja Štefana Radiča.
d Sarajevsko časopisje poroča, da v novo-imenovanem občinskem odboru mesta Sara-
lpv* ni nobenega katoličana. Novi odbor .šteje •t mohamedancev, 7 pravoslavnih iu 4 Žide. Sarajevu je zelo mnogo katoličanov, d K proslavi 150 letnice nemške naselbine " {,vem Vrbasu je prišel tudi bivši komisar a vrnitev Posarja k Nemčiji Gauleiter Brii-- ki je eden voditeljev nemške narodno Socialistične stranke.
d S 1. septembrom 1935 dobimo mini-lrst™ za pošto in telefon. Pa ministra; tudi!
d »Kmetski list« je priobčil na prvi strani 8adVajnega RadiCa ln P'«1 "j<» napis: »Štefan J™ 0I> sedmi obletnici njegove smrtii mu priznava vsa Jugoslavija, da je bil
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite žiutra1 na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenile«.
KeirlHtnrauo od Min. »oo. nol. in tiar. idr. 8. bt. 15.«!.' url Si. V. 11U3.
naš najveffjt kmečki 'državnik-'« — Po trditvi >Kmet»kega listat so bili do pred nedavnim največji politiki gospoda in seljaki iz vrst JN8, pri zadnjih volitvah g. Jeftič in sedaj naenkrat zopet g. Radič. Nam se le zdi, da je Hudičeva slika na prvi strani Pucljevega gladila uvod za že zopetno menjavo politične barve naših bivših samostojnejžev.
d Razstava ovc ia kot. Da se vzbudi vetje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja društvo »Živalca« tudi razstavo koz in ovf*t:. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi raza« predmeti ia izdelki iz volne in kožohovina ia usnja, kiraila in potrebščin*. Ovca in koza sta zelo koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 5. do 16. septembra.
NESREČE
d Požar je izbruhnil na viničariji ruskega generala Gregorja Svedova v Račkom vrhu pri Mariboru. Škode 20.000 Din.
d Veliko gospodarsko poslopje je nničil požar Uršuli GraSič v Razvanju pri Mariboru.
d V Framn je pogorela viničarija Jožefe Rečnik. Viničarka Rozalija Kobale je otela iz gorečega poslopja v zadnjem hipu svojega triletnega sinčka, na katerem je že gorela obleka.'
d Zgorela je viničarija, last posestnika Alojzija Sirka v Erjavicih pri Ptuju. Požigalca so zaprli.
d Zgorelo je Koslerjevo gospodarsko poslopje, ležeče nad vele: :mom v Ljubljani.
d Strela je ndarila v kotolee trgovca Lov-šeta v Skocijanu pri Mokronogu. Vse zgorelo. ■ - Kozolec dvojnik je uničila streda tudi posesten ikn Taborskemu v Zalogu v Šmarje širi župniji.
d Ko je vozil s kolesom po cesti med Dupljami in Križem, se je mesar iz Tržiča Jožef Godnov zaletel v avtomobil in dobil pri padcu poškodbe, vsled katerih je umrl.
d Smrtni žrtvi nesreče. V celjski bolnišnici je umrl 43 letni obratovodja Fran Naro-glav iz Straže pri Rogatcu, ker se je zaletel med Rogatcem iu Slatino v vlak in se hudo poškodoval. — Istcčtsno je umrl v bolnišnici tudi 58 letni poe. Alojz Ribič iz okolice Šmarje pri Jelšah, ki se je pred dnevi ponesrečil, ko je bil zaposlen pri slamorezniai; kos železa nm je priletel v trebuh in ga hudo poškodoval.
d Ponesrečenci. Petletni Franc Ramašk, sin posestnika iz Nevelj pri Kamniku, je splezal na drevo, da bi si natrgal nekaj sadja. Pri tem je padel z drevesa ter si zlomil desno nogo. — 15 lelni posestnikov sin Jože Kikelj iz vasi Beli kamen v občini Stari log pri Kočevju je v nedeljo ogledoval staro pištolo, ki se mu je sprožila ler mu je krogla prebila dlan leve reke. — Z drevesa je padel in dobil hude notranje poškodbe 11 letni rudarjev sin Ferdo Lampe v Kočevju. —
»■■—■■——■Wi
Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopisi
NOVI GROBOVI
d V ljubljanski bolnišnici je umrl Frana Sedlar iz Srednje vasi pri Šenčurju.
d Zvonovi zvonite, domov ga spremite«,
V Brežicah je odšel h Gospodu p« večno pla-
P. Žiga Akčin.
čilo frančiškan p. Žiga Ahčin, bral glavnega urednika »Slovenca«, g. dr. Ivana Ah čina. — V Dobrovi pri Slov. Konjicah je umrl Ignacij Pučnik. — V Dolenji vasi pri Cerknici so pokopali Viktorja Klauimerja. — V Ncvem mestu so pokopali bivšega zaslužnega kranjskega deželnega glavarja Fraua pl. Sukljeja. — V Mariboru je odšla v večnost trgovka Marija Jakops — Na svojem domu v črniški župniji na Vipavskem je umrl msg.r. Leopold Cigoj. — Na Gcčah nad Vipavo je odšel v večnost 43 letni dr. Joško štemberger- — V Ljubljani so umrli: gojenka diržavnega konser-vatorija Tatjana Ogrin, 81 letna vdova sodnega oficijala Klementina Vončina, magistralni uradnik Avgust Sulič, J.nkob Trampuš in ,yrli stružki župnik g. Andrej Orehek. Naj počivajo v mirti!
RAZNO
d Tečaj is mojstrske izpite v Rokodelskem dem« r Ljubljani. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov »poroča vsem onim pomo8-nikom, ki se pripravljajo za mojstrske izpite, da se bo vršil v Rokodelskem domu poseben tečaj za mojstrske izpite pod vodstvom g. Fr. Sinka, tajnika kr. banske uprave. Tečaj se bo pričel v torek 3. septembra in bo dvakrat na teden. Udeleževali se ga bodo lahko pb močniki izven svojega delovnega časa. Vsi, ki se žele tečaja udeležiti,' naj se prijavijo takoj pismeno aii osebno v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. Zadnji čas za prijavo je 1. september.
d Boitanj ob Savi. lani ustanovljeno Živinorejsko selekcijsko društvo priredi v sredo 21. 8. 1935 ob 9 dop. premovatije dolenjsko sivorjave govedi. Premovanje obeta biti zelo zanimivo. Vsi, ki se za premovanje zanimate, vljudno vabljeni.
Sanacija slovenskih bank
Zadružni gospodarski banki v Ljubljani je na podlagi Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. 11. 1934 minister za trgovino in industrijo po soglasnosti ministrskega sveta odobril odložitev izplačil, valorizacijo nepremičnin in sanacijo.
Odložitev izplačil in s tem v zvezi odobrena obrestna mera z 2% brutto letno se nanaša le na stare zavodske vloge, nastale pred 10. aprilom 1934 ter obstoji v tem. da »e bodo ta zavodska dolgovauja postcpno izplačevala z gotcviuo, ki se zbere v smislu čl. 20 omenjene uredbe in sicer po razporedu. ki bo po preteku vsakih 6 mesecev posebej sestavljen in predložen ministrstvu za trgovino in industrijo v potrditev. Nove vloge in dobro imetja po tekočih računih od 10. aprila 1934 naprej ta odložitev izplačil seveda ne zadene ter te Zadružna gospodarska Lanka izplačuje slejkoprej brez vsake omejitve in jih obrestuje po pogojeni obrestni meri.
Odobrena sanacija obstoji v tem, da se , akcijska glavnica zavoda odpiše od 12 mili- | jenov na 1.200.000 Din; da se 40% vseh ter- j jatev vlagateljev in upnikov kakor so te ot>- I stojale na dan 10. aprila 1934, v kolikor po : >čhah uredbe niso od pretvoritve izvzete, p -tvori v Specijai.ii rezervni fond, ki se ima v ?k!ivi pokriti z izločenimi dubiozami po izvršitvi definitivnih odpisov, ki se ocenijo v f'"'i»m znesku ter da se izvrši emisiia pri- j orii^tne glavnice v znesku 18.800.000 Din s I - enstveno 4% dividendo v breme starih te: iatev, katero izvede Zadružna zveza v LjfNjani.
Nadalje je Zadružni gospodarski banki < ' I rena valorizacija nepremičnin v f.jub-1 i. Mariboiu in šibeniku kakor tudi finanč-r -dajšave čl. 15. čl. 34 v zvezi s čl. 68 omeji ne uredbe.
Po določhah uredbe o zaščiti denarnih lav dov in njihovih upnikov mora zaščitena ZGR v rr ku 3 mesecev po datumu 10. 4. 1034 preknjižiti po uredbi določeno kvoto od glavnice s pripadajočimi obrestmi v Špeoijalni rf.ervni fond. katere terjatve zavodskih upnikov se bodo izplačevale postopno in sorazmerno z odplačili dolžnikov, ki so v zvezi s sestavo Sn<vijelnega rezervnega fonda bili iz-
ločeni ozir. odpisani ter po možnosti iz čistega letnega dobička po izvršeni predpisani dotaciji za redni rezervni fond m izplačilu dividendo na prioritetne delnice. Zneski, ki bodo na U način upnikom izplačani, se bodo smatrali z ozirom na obdavčenje kot odbitna postavka.
Stari delničarji dobe za 10 starih delnic eno zmanjšano staro delnico še pred rednim letnim občnim zborom, ki se ima »klicati v roku 2 mesecev in na katerem bo upravni odbor obvestil stare in nove delničarje o dovoljenih odredbah za sanacijo zavoda in o prečiščenem stanju zfvoda. izvedenem na osnovi sanacijskih odredb.
Kakor smo informirani namerava Zadružna gospodarska banka izvesti pretvoritev starih terjatev v Specijalni rezervni fond v smislu odredb odstavka 7 čl. 31 omenjene Uredbe, ker ji je dalo za to pristanek do-voljno število upnikov, katerih terjatve po znesku tvorijo večino vseh terjatev, ki niso izvzete od pretvoritve.
Ako bodo sanaciji zavodov in ukrepom njihovih uprav sledile smotrene odločbe drugih merodajnih faktorjev v zvezi z načrti, ki se tičejo kreditnega gospodarstva, o katerih problemih se zlasti zadnji čas resno razpravlja, potem je upati, da bo slovenski denarni trg postopno prešel v normalno stanje, kar bo vsekakor močno vplivalo na sploini položaj našega gospodarstva.
Kam hoče* iti? V Mouakoveiir imajo na ulici posebno napravo, ki ti na pritisk gumba pokaže v mestnem načrtu, kje »e nahaja ulica ali poslopje, ki ga iičeš. Tujci se teza modernejm kažipota kaj radi poslužujejo.
Notranjski praznih v Cerknici
(25. avgusta 1935.)
To bo po dolgem času prvi praznik, ki ga bo ta osamljeni, od naših ljudi vseh vrst tmeraj pozabljeni »vojski kos slovenske ; zemlje obhajal prihodnjo nedeljo. Ne bo to | ukazano slavje tiste vrste, kakor smo jih žal : morali poznati, dolga leta: praznik komandi-! ranega navdušenja, praznik praznih gesel in enodnevnih nazorov, marveč bo praznik No-trajske, kakršna je. Praznik skromnih, a de-, lavnih, stremečih ljudi, ki so dali Notranjski v zadnjih štiridesetih letih kulturni in narodni obraz, kakršnega kaže danee. Obraz, ki | je samo sestavina svetlega, čeprav trpečega
Novi osebni avtomobili bodo baje imeli
avtomobila vožnja mirnejSa: vaVnejTa i„ h^reita K™ VvIT.^'"i	<ia 1,0 v ««kem
imeli samo >h«Ijži |jiuije^ S,,kl boH° ,ake avtomobile
obraza vse matere Slovenije, ki je katoliška, zavedna in zvesta čez vse težave in teme.
V nedeljo praznuje 40-letnico prosvetno društvo v Cerknici, ena najstarejših slovenskih katoliških prosvetnih postojank in središče našega izobraževalnega dela na Notranjskem. Z nedeljsko proslavo hočejo njegovi člani in prijatelji manifestirati svojo voljo, da hočejo biti tudi ob času nastopajočega slovenskega obnavljanja prvi, kakor so bili v tihem delu že 40 let. Zato pričakujejo, da jih bodo v tem stremljenju razumeli ne samo vsi zavedni Notranjci, marveč tudi prijatelji katoliške prosvete izven teh meja.
Nedeljska manifestacija, prirejena po vzoru starih prebujevalnih taborov hoče biti izraz njihovega hotenja po napredku. Začela se bo ob pol 10 z obhodom, ki se bo končal v cerkvi, kjer bo sv. maša za umrle člane društva. Po maši bo na trgu tabor, na katerem govorita g. dr. Marko Natlačen in g. dr. Jakob Mohorič. Popoldne se bo slavlje nadaljevalo in zaključilo z ljudsko zabavo na vrtu g. Martinčiča. Zaradi navala ljudi, ki ga pričakujemo in zaradi lažje organizacije pio-simo zlasti vsa naša društva, pa tudi posameznike, da javijo število članov za prehrano, ki bo v tem primeru združena z znatnim popustom. Ker naj bi bil pri vsej slavnosti predvsem poudarjen tudi njen slovenski značaj. prosimo udeležence, naj pridejo v čim več jom številu v narodnih nošah.
Štirideset let iz Bogom za narod«, v tem znamenju na svidenje v nedeljo v Cerknici.
V vsako hišo Domoljuba)
po DOMOVINI
Vcžno kmečko zborovanje
V	nedeljo t. septembra bodo Sli kmečki liudje v Sv. Jurij ob Juž. žel. Tam se bo vršila a dan proslava petindvajsetletnice kmetijske lote, obenem z redno člansko skupščino Zveze
bsolventov kmetijskih šol in z zborovanjem o kmečkem stanovskem zastopstvu ter z izletom * Rogaško Slatino. Na to proslavo vabilo vse slovenske kmečke ljudi, ki se zanimajo za kmetijsko šolstvo in za nupredek kmečke izobrazbi Posebno iskreno so vabljeni vsi absolventi Sv jurske kmetijske šole in vseh drugih kmetijskih šol! Pridite, du s tem dokažete, da slovenski kmetje znamo ceniti pomen kmetijskih jj ju (iu s tem Javno i.povcmo, da si naših kmetijskih šol ne pustimo vzeti ali okrnjevati, temveč zahtevamo, da se jih ustanovi še več!
V	soboto. TI. avgusta se ob 4 popoldne vrši ua kmetijski šoli \ Sv. Juriju zborovanje radi kmečkega stanovskega zastopstva. Vse zavedne kmete vabimo, da se udeležijo že tega sobotnega zborovanja!
Udeleženci proslave in zborovanja naj se poslužijo ugodnosti polovične vožnje po novi uredbi! Vsak udeleženec naj na vstopni postaji tahteva izrečno »nedeljski povratni vozni li-jn.k. if nolovičn vožnjo za v Sv. Jurij in nazaj! S tem voznim listkom bo imel vsak polo-i,.iiu vožnjo do | nedeljka, dne 2. septembra opoldne. Prekinjene vožnje s tem voznim listkom pa ni dopustno! Kdor bo hotel v Rogaško Slatino, l>» kupil v Sv. Juriju nov vozni listek u polovično vožnjo.
K udeležbi na proslavi vabi
Zveza abs. kmetijskih šol.
Z odlokom Ministrstva saohračaja z dne 13. avfuata 1935, br. 15304-35, je dovoljena tudi p o -itbna polovična voinja za proslavo 25letnice Kmet. iole v Sv. Jur|u ob Juž. žel., ki velja od 28. avgust« do 5. septembra na vseh progah. Kdor u hoče poilužiit te posebne polovične vožnje, naj kupi n» vstopni postaji celo vozno karto za Sv. Ju-
Jubilej ljudskega župana
Eden izmed mož, ki so v telih 1929— 1935 največ pretrpeli zaradi neomajnega vztrajanja in delovanja med katoliškimi Slovenci, je g. Kržič Ludo-vik, kmečki pos, trgovec, gostilničar in župan ene največjih občin: Stari trg p. Snežnikom na Notranjskem. Rojen je bil 18. avgusta 1885 v vasi Nadlesk št, 20, dvakrat v Ameriki na delu, v vojski na fronti pijonir od prvega do zadnjega dne, dvakrat župan (enkrat odstavljen, večkrat v reiskavi, pri vsakih volitvah izvoljen, več-rat v rokah orožnikov in drž. pravdnika, a vedno nazadnje oproščen kot krivično osumljen), je dosegel s poštenim delom in življenjem doma in v javnosti velike uapehe, zmagovito dokončal težke boje in ostal v vseh težkih položajih in časih zvest katoliški Slovenec, vzor ljudskega župana. Basi nešolan, je pokazal s svojimi deli izredno razumnost, modrost, pridnost, pogum, stanovitnost, načelnost, možatost. Občani so mu dolžni velike hvaležnosti, ker je požrtvovalno, nesebično, podjetno in previdno začel in dobro izvršil mnoga važna, splošno koristna dela. Zato uživa splošno hvaležnost, spoštovanje in priznanje. Bog daj korenjaku zdravje in mu ohrani njegovo izredno telesno in dušeno
rij ob Juž. iel. in železniško legitimacijo O it. K 13 za Din 5. Ta karta bo v tvszi s potrdilom o udeležbi veljala za brezplačen povratek.
moč v korist družine (ima 8 otrok) in občine in vseh društev in zadrug do pozne starosti) Kakor Jobu, nai mu stotero povrne, kar »o mu vzela huda letal Občani bomo znali ceniti in podpirati svojega župana Krfiča, ki je naš vzor in ponos, naš vodnik, svetoval«« in vzornik.
Zgledna Vincencijeva konferenca
Kakor lansko leto ie tudi letos priredila Vincencijeva konferenca na Bledu cvetlični dan. Za to priliko so se domača dekleta in fantje oblekli v krasne pisane gorenjske narodne noše, ki so vzbujale pozornost zlasti pri letoviščarjih. Ti so prodajali cvetlice po ulicah in pa bo zasebnih vilah, kjer so nastanjeni ugledni letoviščarji. Tako so bili pridni nabiralci sprejeti pri soprogi kraljevega namestnika
fdr. Ivana Peroviča, ki jim j« podaril velik dar. jubeznivo in z razumevanjem do siromašne dece »o bili sprejeti pri mnogih poslanikih, ki so jari-deljeni našemu dvoru, in prav tako tudi pri bivših ministrih in drugih uglednih osebnostih, ki se trenutno nahajajo na odmoru na Bledu. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je > strani letoviščariev vladalo popolno razumevanje za nabiralno akcijo. Vinc. konf. je jirejela čez nekaj dni velikodušen dar Nj. Vel. kraljice Marije.
Dne 13. t. m. pa se je vršil na pobudo ge. Mol-nar v kavarni »Toplice« jugoslovanski večer, katerega čisti dobiček je bil namenjen Vinc. konf. na Bledu. Omeniti jc treba, da je bil k tej prireditvi {»vabljen ves diplomatski zbor s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem na čelu. Večer je bil lepo obiskan od strani gostov, ki so prišli na željo prirediteljev oblečeni v narodne noše. Opaziti je bilo tudi nekaj srbskih in hrvatskih narodnih noš, ki so jih imeli letoviščarji. Večja skupina gorenjskih narodnih no« j« prišla iz vasi Gorje pri Bledu, ki so zapeti nekaj pristnih gorenjskih pesmi. Vmes je zapel lepi lirični tenor belgrajske opere g. Popovič, ki je žel ta večer lep aplavz.
Uspeh tega večera je bli nadvse velik. Tako je Vinc. konf. zbrala nekaj denarja za korist blei-dcili otrok, da jih bo mogla pozimi obdariti z najpotrebnejšimi potrebščinami. Saj j« gotovo vsem Blejeem znano, koliko živil Je razdelila Vinc. konf. o božiču in veliki noči ubogim družinam in koliko revnih otrok je oblekla on nog do (lave. Vsem pa, ki so na katerikoli način pomagali k takemu uspehu — naj Boe plača!
Za kravico
(Nadaljevanje).
»Srečno hodita,« se je veselo poslovil slikar. >K:lej pa pridete vi?« Je hitro vprašala Ba-
rira.
>Jai? Kam?«
>No, k nam vendar — v Postredkovo, k nam
- obljubili ste nama.«
>Ah, tako! Tega niti sam ne vem, — ali pridem, ali ne.«
»Pridite, — pridite gotovo,« sta skoraj pro-•rft veliita Adam in Barica, — »imava dve sobi. tale ostali pri nas dokler boste hoteli, nikdar »f hnm iiozsbil, koliko ste za naju napravili.«
'Takoj na spomlad pridite,« ga je iskreno nabila 11« riea. »Takrat bova že imela krnvico Hotela je še dodati »in dete,« pa ji ni šlo «i>'i ustnice.
Globoko ginjen je gledal Pavlik na ta
Mrena, priprosta človeka. Odkriti, brez po-jtlre sta bili njuni duši, njune besede so vonja-lf srčnost in vdanost. »Pridem, — gotovo pri-enkrat,« je rekel ginjen in jima stisnil "«, žulji pokriti desnici.
'Dragi liog Vum poplačaj vse — prav vse -m posebno še za tiste pesmi — za te najbolj " ie klicala za n jim Barica izza vrot.
»al rl V" ozr'' so'ze so ga pekle v očeh »Za "»ljubezni šel bi na kraj sveta,« mu je pri-um znani verz... In ni gu zapustilo raz-f»uzenje te pesmi — niti tedaj, ko se je znova kiloi V ve'p,nestne ulice. Neprestano mu je j, ' ka'(tlr bi mu srce krvavelo nad izgubo "•Sega prijatelja.
t«bil' -ie so le imeli radi in ne bodo po-p,',' nat'\' mu je govoril notranji glas in lk sp jc počutit v svojem srcu praznega.
Monakovo je danes gledalo nanj tuje, kot še
nikdar —--
Pavlik je bil edini človek, sploh edini v Mo-nakovem, od katerega se je Barica težko poslovila. Drugo je zu njo hitro prešlo v temo in bila je srečna, da se od tega oddaljuje čim dalje, tem hitreje... Ni čutila gladu, ne žeje, ni bila zaspana, ne utrujena, — sedela je v svojem kotičku, kakor jo je Pavlik posadil in je veselo gledala Adama, kako s tekom je in kako nasičen dremlje.
»Ti bi rad spal, ne?« ga je nežno vprašala in, ne da bi čakala, je vzela svoj kocek in ga zložila. »Sama sva - tako-le se vlezi na to klop —, če bo kdo prišel, nič se ne boj, te bom že zbudila — spi varno.« Adam se je nekoliko upiral, toda vožnja ga je uspavala, veke so mu lezle skupaj, — se priprle in popolnoma zaprle. Barica mu je dvignila noge, jih položila na klop in mu podložila pod glavo mehki kocek. Bila je vesela, da je zaspal. Ni se ji hotelo govoriti. Hotele ie biti sama, sama v svoji radosti, v svoji tugi, v svoji sreči...
Svitalo se je že. Tema se je umikala, pri oknih so švigali telegrafni drogovi in debla, v dalji so se pojavljali obrisi gora in gozdov, prebujala so se mesta in vasi, na kolodvorih so ugašale sveiiljke in v vozu, -- nad glavama naših potnikov, — je dogorela lampica in ona dva nista vedela ne kdaj, ne kako. Adam se je prebudil in ves začuden pogledal na vzhodno nebo, kako je obleklo ognjeni plašč, da sprejme kralja, ki od daleč prihaja... Kakor du bi mu letele nasproti, so 'vezde izginjale z obloka ena za drugo. A Barica je sedela negibno z odprtimi očmi in z blagim čustvom v duši, da je tudi v njej minila noč, da se je zdanilo in da že vzhaja sonce...
»Furth - Prot«, se je odzval v tem oduren glas. Nato je sprevodnik pomolil glavo v kupč, skrbeč, — kakor je obljubil slikarju, — za poverjena mu potnika, da ne bi zaspala. Dirjajoči vlak se je polagoma ustavljal, a Barica se je nagloma stresla iz svojega prijetnega sna.
»Hoj, mož, Brod!« je takoj poskočila, stresla Adama, ker je mislila, da še dremlje. »Sva že doma, hitro vstani!« in Je pobirala košaro in nahrbtnik.
»Le pojdi naprej, ti bom že podal to.« jo je odrinil Adama in Barica je rada ubogala. Postavila se je k vratom in držala medene kljuke in če bi bil sprevodnik odprl, bi bila gotovo preje skočila ven, preden bi ustavil vlak...
Dolgo, neizmerno dolgo ji je trajalo, preden sta prišla v carinarnici na vrsto; ali kakor hitro sta bila gotova, je sama koračila ven, po znani poti, po kateri jih je privedel Pastušek.
»Samo če greva prav,« je klical za postajo Adam in se pazljivo razgledoval.
»Prav greva,« je brezskrbno odgovorila Barica in nagonsko krenila po znani poti mimo romarske cerkvice k češki meji.
»Barica, ne dirjaj tako!« jo je zadaj ustavljal mož.
Ali ona je korakala prožno in molče dalje po prašni cesti, kakor da bi ne slišala. Pol ure je že tako šla, ko je naglo kriknila: »Smo že doma — pri nas — na Češkem.« V tem so se prikazali beli mejniki, za hribčkom je pogledal šteflov mlin, — mostič preko potoka in belo-modri steber in črno-žolti drog.
Bila je nedelja in praznik Imena Marijinega obenem. V tem času dobi celi liodski kraj prvi barvni dih jeseni. Dan se zjutraj ogrne v
Naša bo tj* pot
(Dobrova pri Ljubljani'.
Starodavua je naš« božja pol. Ce >o Marti poročila zanesljiva, že okrog IOOO lei deli lokaj Marija >voje miloaii. koliko romarjev -e je potolažcnili vračalo po molitvi pred Marijinim oltarjem nu Dobrovi zopet domov. Marija še čaka častilcev. ^ je pripravljena pomasati. samo da pridemo k Niej. \ dnevih od Velikega šmarna pa do nedelje po Malem -Šmarnu so papež dovolili popolni odpustek vsakemu. ki obišče cerkev Matere Božje ua Dobrovi, ie prejme sv. /akrameuie in muli v papežev lia-meu. Ob nedeljah so sv maše: ob 7 uri. ob 6 pu-d Najsvetejšim s pridigo ob Š. ob 9 slovesna pred Najsvetejšim. Popoldne je vsako nedeljo ob pridiga iu slovesne pete litauije Matere Božje. Na augetsko nedeljo 1. Mali šmaren 8. 9. iu na nedeljo po Malem Šmarnu 15. 9. bo sv. maša tudi ob pol II. Ta sv. maša je posebno prikladna za romarje iz Ljubljane. Ob delavnikih je sv. maša oh 6 in 7. Marija nas pričakuje: ne zamudimo milosti polnUi dni.
Prosveta je oživel«
(Cerknica).
V nedeljo dne 18 avgusta se je vršila v dvorani otvoritvena prireditev, — nekaka akademija — tukajšnjega Prosvetnega drušrva. Po uvodnih besedah vaditelja prireditve g kaplana Kovačiča. ki ie dal duška veselja in zadovoljnosti. da se zsmc.re katoliška in slove«; ka prosveta nemoteno razvijati sirom sir venske remije, je sledila razpoloženju primerna dekiam»ci;a: -Vstati ie čas«, ki io je z zanosom podal Arharjev Lojze. Slavnostni govornik pisatelj g. Javcrnik pa je v vznešenih besedah pojasni! pomen p-Ki iitve poštene svobode za napredek prosvete tako za posameznika. kakor za družbo in država. Pevski zbori |x>d spremim vodstvom g. organista Kc.nika so podali slovensko pesem tako v ženskem, m, a-»m kakor tadi v mešanem zboru, posebno pa zadovoljil poslušalce kvartet ped islim vodstvom. obsMšeč iz koaservatorista (iostiše. Košnika, Poni vvar. a in Skrlja. Tudi godba gg. H Ud r likov je prav zadovoljivo svirala priljubljene slovenske koma Je. Ves večer je potekel v najlepšem razpoloženju. Ta prireditev je slažita kol uvod k nedeljski, za cerkniško presveto zgodovinski proslavi 40 letnice uspešnega delovanja naš^a društva. Obširna prireditev, kaiero smo ie objavili, naj bo velik praznik za vso Nc:r?niskO. \ ljuduo vabljeni
Vesele ia žalostne aovica.
(Dolenja vas pri Cerknici.)
Letošnje iegnanj« o sv. Lovrencu pa ni šle lako kot druga leta. Take slovesnost. Oolem«. vas še ni videla. Bita ie ponovitev nove maše t,. Man-ka Žerjala. Pridigoval je g. dekan \X ester iz Ora-hovega. Dolenjski iaal,« ia dekleta .o vse lepo pripravili za to slovesnost. zlast. pa um gre zahvala d. so pri sv. maši tako lepo peli. \ztraiaost in dobra volja nared. marsikajl Pa tudi drug.m vaJčanom bodi izrečena zahvala, saj |e vsak po svojih močeh pripomogel io It lepe alov.sno.ti. — Druga ie D. žalostna novic«. KUm.oer|evega Viktorja iz Dolenje vasi ni več. Na praznik 15. avg. smo ga položili k večnemu počitku. Kako i* b.l priljubljen, je najbolj« pokazal pogreb. Ker |« bil več let gasilec in ii j« verjetno tudi pn izvrievanju samaritanske »Kizbe nakopal kal bolezni. mu I« na zadnj. poti svirala ialostinke gasilska godba iz Cerknice, pevci so pred hišo. « cerkvi in na pokopališču zapeli, ob odprtem grobu pa se je v imenu gasilcev poslovil od njega ŽnidariiC Jože. Bog bodi njegov plačnik. Klammerjevo družino pa aai tolaži dobri Bog.
Slove (Janče).
Dne P5. avgusta so nas zapustili g. župnik Vrče Franc. Kratko, zato tem bolest ne je jo bilo slovo. Izgubiti smo priljubljenega, vnetega dušnega voditelja in vzornega gospodarja. V šestletni dobi med nami so izvršili neprecenljiva dela: Po svoji strokovni /možnosti so temeljilo prenoviti žitpnišče. mežnarijo in druga gospodarska poslopja, da bn res imetf. trajno vrednost. Preslikali so cerkev iu pri/aico. nabavili božji grob, jaslice, spovednico itd. Sploh se čudimo, da kje je bilo mogoče dobiti sredstva, da s.i mogli vse to izvršiti. 7ato jim ne moremo skazati zadostne hvaležnosti. Bomo prosili ljubega Boga. da Vas ohrani na novi fan v So-sttem do skrajnih let življenja v- najlepšem zadovoljstvu.
)ui x g»thc
(šuiartno pri Litiji) Fantovska kongre^acija v Snaartuem pri Utiji priredi v nedeljo ii. t. m. ob H pop. v Društvenem
domu igro 'Luč z gorav. Ker je lejia vsebina te igre znana ž.e iz povesti, ki je izhajala v Bogoljuba in je povsod žel« vMifce uspehe ob Mev-jni udeležbi, pričakujem«), da l>o vsak kdor bo mogel
posetil to učinkovito igro.
belkasto, prosojno meu-lo ki pada na zoreče -udje kakor puder, na sadovnjake in na trnje po mejah in bregovih. Opoldne nebesni svod i/loci v nedogledno višino, obrisi gora so, kakor Ivi se znižali, odpro se pogledi do «iinih daljin, na obzorju stopijo, kakor bi bili nadi-l.aui valovi novih, drugače nevidnih hribčkov iu vršiče, /.večer, ko soner raiile, se prteno kaditi ribniki: redke pare. kakor svilene kopi ene. mehko postil jajo globoke dole. kamor lee« greneči dan spal. a nail njim se v teiniiein. modrem nočnem oMoku odpirajo budne oči zlatih zve/d ...
»Kje na svetu je toliko krasote?« si misli Bariea iu kakor da l>i ugodilo njenim mislim, jc v tem hipu poskočilo sonce nad obzorje, «e ustavilo na Mavbergu in jima svetilo in pozlatilo nadaljno pot d» rodnega kraja.
Bariea je bila podobna radovednemu ptiču in je bila neprestano nekaj korakov pred Adamom in se je ustavila šele »Na skaliti« nad llodeveui. Iu je začel njujiu pravi dom z ljubko dolino, v kateri so kakor v gnezdu sedele uboge liodske vasice. Tu je šele sedla Barica na trdi, granitni čok. da bi se odpočila. Globoko se je oddelinila, začutila je glad, izvlekla iz žepa okorelo skorjo kruha iu njena osušena duša se jc vpila s pogledom v ta draga mesta... Črni gozdovi so pristopali k njej, kakor da bi boleli, da jih s pogledom pogladi. smehljale so se ji modre oči ribnikov, ogromne, zelene planjave lok, poškropljene kakor s točkami z neštetimi hribčki, dišeče po oveneli, posušeni o lav i, ozka. mršava polja so se sivil« po obronkih, bele vasice so ji letele nasproti, beli drobni oblački — jagenjčki — so ji plavali nad glavo po ažurnem nebu, sonce jo je ljubko grelo, reterček se je igral s porumenelim list-
V
jean brez. in tiepetljik, ptiči so žvrgoleli in vse je klicalo: .Barica. naša Barica se nam je vrnila«
A ni pozdravljala tuko željno samo kraja — pozdravljala je v njem in v duhu ljubkovala tudi vse njegove podrobnosti. Oči so ji hitele poljubljat križ ol. poti, objemat polno hruško nu širnem polju, grm v travnati meji, skupino jelš ob potoku, stndenček skrit v loki pri stezi, Kozino n« Gradkit. cerkev svetega Martinu v klcncu. Dobro vodo. Kolmaiia... Če bi je ne bilo sram prerl Adamom, ki t*i pole? nje sedi, bi pokleknila na kolena in bi poljubila ta sivi prah na kolov ozn, ki varno vodi preko Klrnea naravnost k njim — v Post redko vo. Tako je bila njeria du-a od sreče navdušena. V njej je gorela z jasnim plamenom velika radost, da je srčno prestala pregnanstvo, da je zmagoslavno izšla iz leg« pekla pr-teklili dni. da je prebrodila to močvaro tujine in ostala čista in nepokvarjena: nič se ni prijelo ujene dnše, čisto nič. niti tuja godba, ne petje, ne noša. ne govorica. ne navade, ne tuji način življenja.
Ko je sedela r.a tem kametiu, vprav v tem trenutku se je razpršila iz njene duše vsaka senca, iz nje je izginila vsaka žalost in življenje se ji je znova pobarvalo z radostjo in srečo. Kakor bi se iz. težkega sna prebudila, kukor bi jo iz ječe spustili, iz jelništra osvobodili. tako se je vzradostila z otroškimi besedami
Hvala Bogu, da sva že tu!«
»To si vesela, kaj?« j0 jc vprašal Adam, ki je bil tudi sam ves v blaženem občutju.
»Seveda Bem vesela, tako vesela...« je ponavljala Barica in ni vedela dati dtngače izraza svojemu sanjskemu razpoloženju.
»lorej pojdiva, da preje prideva domov,
Drobiž.
(Treb.bio pr. Mokronogu.) .
Pogorela je hi»a Franceta Dragan, preje Ij^ Skerjanec Frančiške v Bogneči vasi. Kdo je žgal se še ne ve. Pač pa je nekdo osumljen jn aretiran. — Prišel je nov kaplan g. Alojzij Jen. ko iz Smlednik.. — Med ljudstvom vlada vedno večje zanimanje za oddajo mleka v mlekarno v Stični. — Dne 18. avgusta je bil razgovor z možmi v dvorani. — Strela je užgala 10. avgusta zidanic« Franceta Pungerčar iz Mirne vasi. Pogorelo jt vse. Gospodar je bil zavarovan.
Počilo je koi bi orehe stresal.
(Ribnica.)
Grozno je preteklo sredo, 14. t. m. udarila strela na Bregu pri Ribnici. Počilo je kot bi orehe stresel, potem pa je strela šla po hišah. Pri Rusu je vrglo mlado gospodinjo, ki je ravno snažila štedilnik, <|j je padla v nezavest in se močno pctiila po glavi, ena stran života p je postala čisto rumena; le hitri po-ir.oči ljudi, ki so jo drgnili, ia nagli prisotnosti g zdravnika dr. Kožuha se je zahvaliti, da jc prišla polagoma zopet k sebi. Razkopala pa je strela na neštetih krajih tudi hišo. posebno tam. kjer je bil kak kovinski kos, vrata v veži pa ie razklala. — Pri Spičku je udarim dekle po rek: in zrahljala vrata. — Pri Zogariu je oplazila dekle pu rami. Pri Tekavcu je udarila deklico po hrbtu, lantu pa je izbila zidarsko kelo iz rok. Pri Malnarju jc zadelo staro mater po rokah, io je držala kovinski d, žai otroškega vozička. Pri Pe/imi je izbilo krojaču likainik iz roke. Pri Bohu je razkopalo električne varovalke. Vse hiše so občutile velik strah, k sreči pa sirela ni nikjer vžgala. Kaj je vzrek lako razsežni razcepljenosti strele? Menda je udarilo v elektrovod lunovinskega daljnovoda. Ali jt- morda napeljava premalo zavarovana?
Staro in novo.
(Metlika).
V začetku avgusta je prišla k nam skupina 10 dijakov križanske dijaške kongregacije. ki so pri nas ostali celih deset dni. Taborili so ped Komendo. Vesela, ubrana pesem se je vsak večer razlegala pod proštijo. Veselim lantoin je le prehitro minil čas ta borenja. Polni navdušenja za lepo Belokrajitio so se odpei|ali minuli teden v Ljubljano. — 11. avgusta jt na Krivoškem vrhu prišlo »upaj 180 fantov Marijinih kongregacij iz Podzemlja Semiča, Suhorja in Metlike, v cerlcvi je zbranim fantom spregovoril
v hišico, k nniu.t jo je moral mož sedaj celo priganjali.
/a Hodov im st« nekoliko zašla s poli. obšla Sterbovičevo hruško t znamenjem iu kmulu sla prišla do klenčevskega pokopališča.
»Poglejva mamo.t je rekla Bariea in pristopila k zidu. Adam je pristopil k njej, se odkril in liku pomolil On je docela videl preko zidu na grob svoje matere, toda žena se je morala / vso silo v /pen jati na prste, du hi videla noiri. Končno je zagledala še ne p«ra»li grob stare Koaopke »Sirota.« je rekla sočutno in toplo, čez trenutek pa je dodala -Nji je tukaj dobro, rajšo sem tu mrtva, kakor lam živa, in je z očmi pokazala un zapad — na Bavarsko.
A tem, ko jc tam stula stegnjena, vzpeta. — je zbledela in se vsa stresla. V tem hipu ie prvič /aentila, kako se ji je pod sreem zganilo živo dete. Prijela so je za život, molče stopila od pokopališča na pot in tam šele spregovorila z Adamom, ki jo jo začuden gledul: ..Mož. dete, živo dete--.«
^ Klcnču je /apel zvon. Zvonilo je k veliki maši« —
lako se je vračal Konop s svojega svatbenega potovanja. Pol leta sta tam prebila i« Barica je nosila na srcu dvesto mark v zlatu in pod srcem — živo dete.
IX.
»Jezus-na — Barica!« je zakrilila z rokami vsa iznenadena Matouševa gospodinja, ko J® mlada Konopka stopila na njihov prag. Prinesla ji je sveto podobico, kakor da bi se vračala z romanja.
►Nemška je,t je spregovorila Barica, >totla bo pa spomin, da sem bila tudi na Nemškem «
. i.jlnc besede o veri in čistem življenju |» veri ,lr M. Dokler iz Ljubljane. Sledile so pete Fianiie M. B. pri katerih so octpevzli vsi fantje. Zu-jj' cpfiive je bil prost razgovor med fanti in vodi-JJ: 0 jzvenkoiigregacijskein deki, o igrah i. dr. Mni veselja in navdušenja so se pod večer fantje vsak na svoj dom. — Praznik Marijinega vne-tavietja nam je prinesel blagodejen de/, po katerem Ozemlja hrepenela ie mesece. Vse je zopet ozele-Lo NcJ človek več ne tarna ampak zadovoljen hodi Izdelovat svoje |X)lje. Kljub dežju, ki je cel dan pa-
„a vo otroci Marijinega vrtca hoteli napraviti ijlčt na Radovico. Mnogo jih je ostalo doma; 00 olrok naloženih na dva voza pa se je opogumilo in . , 6vojim voditeljem odpeljalo na Radovico, kjer ,mo imeli kratko pridigo in slovesne pete litanije Matere božje. S pesmijo smo se vrnili domov. — Ta teden živimo samo v pripravah na Jernejevo netijo » avgusta. Takrat je pri naši božji poti pri Treh farab romarski shod. Od blizu in daleč pridejo limlie polastit žalostno Mater boijo trifarško. I.etos L pridejo vse cerkveni pevski zbori in cele Belo-lra'ine Prijatelji Belokrajine. na Jernejevo nedeljo'^ k Trem faram!
Belokranjski cerkveni pevski zbori
(Tri fure).
|'ri Treh turah, slovitem belokranjskem Matijinctu svetišču v bližini Metlike, se v rši le-ln« ua (lan glavnega romanju, v nedeljo, dne SV avgusta. skupili nastop lieloki(tujskih eer-limih pevskih /borov i/ c momlja. Drugatušu. Metlike. Radovico. Semiča iu Suhorju. I'ri do-uolilan^ki slu/bi božji, katera se \ i-lj ob pol II |k, prihodu turistovskegu vlaku) bodo /»peli idrn/cni /bori priprosto. h veličastno, polno koralnih motivov, slovensko mašo od K. Berlina. /.bor, ki bo štel 'HI do loo pevcev in pevk. Iki ilirigirul naš belokranjski rojak profesor M. Ioni'-. predpisano spreinljeviinje nu orgijah lin i^ml iiiimiIi irani konsorvatorist Jo-ko Ster-lirnr. tudi Bebikranjee. (Tu p,i nioruino pri-pomniti. ilu orgije pri Treh furuli sn slabe iu ■la j t' tt;k" i/ ujili kuj veli dobiti). Ob "S liri |iupiilibie se lin vršil pri I reli furuli koncert, na katerem lunin /gornj navedeni /liori zapeli, in siiei: I. /ru»ki /bol'' I. Dekle in roža (Kramar': /večer (M. lome). II. Moški /bor: Mi pevci (A. Mnv). Srce je žalostno. III. Mešan (bor: Slovanska pesem (1'remrll. Med cvetlicami [M. ruuu ). Kadar zora (\. \ odopivec), I ri-plav (Klnjšmnii). Polog top« bo v Mik /bor sum
zate zapel po dve pesmi. Vsi ljubitelji cerkvene in svetne glasbe, vsi prijatelji naše Bele Krajine se vljudno vabijo, dn se tega nastop« naših belokranjskih zborov udeležijo.
Jubilej.
IBoštanj ob Savi.) Dne 4. avgusta smo obhajali 20 letnico župni-kovanja č. g. Tingelberta Rakovca. Pod vodstvom čč. Sol. sester, ki z veliko požrtvovalnostjo delujejo tukaj za mladinsko-dekliški procvit je taisti popoldan v njihovih prostorih bila lepa prireditev. Članice Mar. družbe so z lepo ubranim petjem in prisrčnimi deklamacijaini proslavile dan svojega bivšega duh. voditelja. Otroci iz otroškega vrtca so k lepimi čestitkami izražali ljubezen svojemu duh. očetu. G. kaplan Ciril Zaje ga je v toplih beaedah pozdravil v imenu cele župnije. Tudi č. g. I. Dobrtek, župnik in duh, svetnik iz Sevnice, mu je v prisrčnem govoru čestital za njegovo vztrajno, vestno in neumorno 20-letno delovanje. Tudi salezljanska hiia iz Radne je bila zastopana v osebi g. I. Novaka, ki je v kratkih besedah pozdravil slavljenca v imenu salezijanske družine in tudi v imenu navzočih oratorijancev. Končno je še sledila igra »Peter en dan Bog« in šaloigra »Vesela najemnica«. Med odmori je igrala godba »alezijanskega fantovskega krožka.
Praznik naše prosvetc
(Dol pri Ljubljani). Slovenska ljudska prosveta se hoče zu vse krivice nujplcinenitejše maščevati na iu način. du s podvojeno marljivostjo pospeši svoje koristno delo na polju narodne izobrazbe, ki je liiln pred leti tako ogabno prekinjeno. Tudi naše prosvetno društvo se zaveda svojih velikih nalog. ko vabi na slovesno otvoritev društvenega delovanj«, ki bo v nedeljo J5. avgii-stu ob T zvečer v prosvetnem domu v Dolu. Na sporedu je nekaj narodnih pesmi, slavnostni govor pa govori g. Peršuli iz Ljubljane, /a zaključek v prizoriini) pretresljivo Kinžgurjevo dramo Itu/.valina življenju« Prijatelji ljudske prosvete. obiščite nas na naš praznik!
Popravljena krivica
(Cerklje pri Kranju). / vesoljcih smo sprejeli vc«t. dn je obnovljeno nuše Prosvetno društvo, katero so uničili naši neprijutelji. Kakor Prosvetna društva po drugih krajih, hoče tudi naše društvo z novim
Duša /lata. tu sem se te ustrašila, klikni tiiili M' pojavi^. - mi j še ne pričukujeuio Bn-varrcv — kje neki — šele o žopnunjn n svo-leni Pavlu nekatere še pozneje — šele kn bo
i K1»m'ji /e-gnuje — okoli svetega Martina prihajajo domin.« Mi ia dobra duša je hotelo s temi licscdiinii le /iikrili strašni vtis. ki ga je iai njo naprav il« njen« zgrbljena, izmučen« postav«, ilctieli viat. nabuhla lica in hreščeče, te/ko ililiiiu je . . .
Iiiilu Minila je tn začutila. \este. (et«. ustrašili s|e se me. ker sem K tnkei i/preiuenila.r
drugače ni mogoče,« se je noMne-Jil« Matiiiišk«. Soj veš. k«kn pojejo deklet«:
Ho/a sem jo/, roža. dokler nimam m/i/a. Kadiir luiin imela moža. mi lin /veuela roža —■
'Un. da — mož nuni ne da lepote,« in se I'v|iet zagledal« v njeno. / materinstvom olite-knn postavo.
'0 sem kupila stricu.« je nadaljevala Bt-'"•iii položila mi „|j/() mehur /a tobak, "le i/ kože (,1, kr«ju obrobljen in v. dve-" Jrriiu-ni kiiina prepleten okoli in okoli.
j" '"' visel,< je iskreno preprosto spre I"11«!« darove gospodinj«... Kuj si pii pri-maini',
Ml,	"" (-'lavo. _ ,i|,i sem kupil« lep
"koli v rutii in dekletom pentlje.« ' v knko mu se imela tam, —■ povej vendar,« ' k" gorel« radovednosti MatouSka. __ '; p vprašujte _ |)(„„ enkrat po zimi M«t '"	spominjati — bi morala
ilujl' !ol|i — /lat« tel« — kako sem sc vos in l"i vas s pum i,t jo Iu mm!« je občutljivo.
vroče govorila Burim in gospodinjo so od gi-njegosti že polile solze. Ha lir na zunanjost ji je v se povedala. > Uboga deklic«, ubožic«.« se ji je smilil« v duši. lili z. besedami jo je tolažila: m da j ji bo drugače, prislužil« si je, sedaj se bo popravilu, »samo, da bi še t«> prenesla« iu se je s pogledom doteknila i/mučenega ži-v ota ...
i Adam je šel k gozdar ju, drvarji bi spel rad, ja/. pa sem prišla k vam. če imate kako delo, jesti je tleti«, ne smevu lenarili.« je priprosto govorila Barica.
("e imamo! Štiri roke bi rabili, če bi jih imela, kosimo in sušimo otavo, nimamo še /rn« v zemlji — krompir bomo kopali — nato mlatili — lan otepali — trli - Bog, o Hog — ,o je še dela!« je zaskrbljeno in težko izdihnila gospodinja.
»To vse ni nič, — to je vse igrača, ne delo,« je / veselim nasmeškom pravilu Boriia. »leta. če bi šli v Monakovo. — bi morali nositi škaf malte nu glavi, od jutr« do večer«, po lestvi tako visoko kol je nebo, — to bi šele gledali, k«j je delo — «li. kar je tam. je tuui.« /aimihiie / roko. Prišla bom torej takoj zjutraj. K je p« kosite?«
V Koscu. Košenine so že srečno pokošene.«
\ Koscu. To sem vesela. — tam mi je vedno najbolj ugajalo.«
In tuku siti šla po povruiku, takoj v ponedeljek Adam in Barica / veselo mislijo na delo. po katerem se jima je toliko tožilo.
Adam jo je s sekiro in s krampom mahal proti gozdu. Store bo nival, kamenje iz zemlje kopal, ga nosil na kup, pripravljal Ha z« pomladno s<;tev. Veselil se jc teg« dela iu, kar
ognjem pomagati pri izobrazbi iu zlasti pri vzgoji našega ljudstva. V nedeljo 25. avgusta pop. se bomo vsi člani in prijatelji društva zbrali in v sprevodu odšli v cerkev k litani-jam. Po litanijah bo v Društvenem domu občni zbor Prosvetnega društva. Pred občnem zborom nam bo preč. g. Frane Vavpetič, župnik iz Šenčurju, dul nekaj važnih smernic za naše prometno delo. Vsi člani iu prijatelji Prosvetnega društva se bomo v velikem številu udeležili sprevod« kakor tudi občnega zbora.
Smrt /.veste služkinje (Pešata)
Nedavno je ua Pešati umrla TNletna Marija (»regorka, služkinja pri Ivanu Keršmancu. Tako zvestih služkinj kot je bila rujnica, dandanes ne poznamo več; bi let je služila pri eui IiiSi. Zadnja leta je močno oslabela, toda gospodar ji je do smrti dal vso oskrbo in bolniško pomoč, dobro se zavedajoč, da je tako zvest posel polnovreden član domače družine. Itajnica e pa tudi skrbela iu delola za hišo kakor bi >ila njena. Bil« je vedno globoko verna in ne-oinudeževunega življenja. Zaslužila je, da je pri 78 letih ležala ua mrtvaškem odru v beli obleki i n z dekliškim venčkom na glavi. Bog naj ji njeno vestnost, zvestobo in delavnost po. plač« z bogatim plačilom v nebesih.
.Nekaj novic
(Sv. Katarina nad Tržičem).
\ naših gozdovih lotos kaj pridno poje sekira. Prav je to, d« so našle svoj, čeprav skromen zaslužek mnoge skupine gozdnega delavstva, nabranega od vseli vetrov naše slovenske domovine. Da pride pri nevarnem gozdnem delu do raznih nesreč, ni čudno. Tako beležimo lotos več nesrečnih slučajev, med njimi enega smrtnega. Obžalovanja vredno pa je, da se med sicer poštenim delavstvom nahaja nekaj pokvarjenih siiiove/.ev, ki ne delajo časti ne sebi, ne našemu kraju. Naše ljudstvo je pošteno ogorčeno nad prostaškim obnašanjem teh surove-žev, ki so nedavno zasmehovali duhovnika, hitečega s sv. popotnico k umirajočemu bolniku, z. grdimi psovkami. Da so sedeli po travi s klobuki na glavi, med tem. ko so ljudje izkazovali čast svojemu Bogu kleče, ni treba še. posebej poudariti. Itadovedni smo, odkod tako odlična vzgoja: od naših prosvetnih društev, Se pred kratkim tako preganjanih, gotovo ne. Želimo le to, da laki tipi prihodnje loto nič
je bilo glavno, svojega starega prijatelj« — gozda.
Hitel je k njemu, hrepenenje g« je tak« priganjalo, da se je polil. Ko je prišel do boste«; mu je bilo, kakor bi stopil v hladno cerkev. odkril se je iu se ustavil.
Krasni in bujni gozd. veličasten v svoji rasti, vzvišen po svoji velikosti in sili, se je razprostiral v nepreglednost in v neprosojnost. Drevo se je stikalo k drevesu, kakor ljudje v cerkvi. Oozd je bil tih, ni šumel, ui govoril. Kakor vojsk« na povelje, »pozor!« so se dvigale smreke in jelke, vzravnane, negibne, kvišku, k nebu zamaknjene kakor kipi. Tu in tam so se krčila niladu drevesca — kakor drobna deca, — se zvijala v senci in tožili po soncu in zraku. Potočki i/, hladnih studenčkov so prhali v svet, spoloma so žuboreli veselo pesmico. Ptiči, kakor žuboreči mrčes, so poleluvali po gošči; stari in mladi so žvrgoleii svoje napove. Adam se je zuglcdul v ta mogočna drevesu« debla iu zdelo se mu je. da so to gosti, v zemljo zaliti stebri, ki nosijo na svojih vrhovih shiii nebesni svod — čez trenutek p« spet, da ■ so to brezštevilne noge bujne, ogromne stonoge. ki tu stoje počiva. Častitljiva groza ga je obšla, neznana tajiustvenost se je doteknila njegove priproste duše. ko je po dolgi dobi spet prvič prišel v gozd.
Vzdihnil jo. In kukor bi njegov vzdih slišali vrhovi gozda, kakor bi bili živi. so ga ponovili in zateglo zašumeli... In s tem vzdihom, kakor bi se bilo Adamu ola jšalo, — so je spojil z gozdom in jo mirno stopal dalje po stezi, ki je vodila do rov tu...
Med tem pa je Barica v Koscu z grablja-mi mešala dolge redi drobne, goste otave, ki so jo kosci od ranega jutra nakosili. Po deveti,

t I > n v	»r irt-ai: ' saitif-
tt M i«-.?-"^ >rai.n »■£'<•■' T • r.n»tkt< >:.•	rut
nSaJ;i f ?*xu: Prsnr.ia:*. ki w ;■* u nni
rr-.rži rižtiii «te»ci p'	> ■ .-s= "i"
k.-	iAr_.: tao«fcL» J-
it •» i.ifi 4Jui. i ji^;_ :i prsiife	v- io. i. upA. tu..i
■jefT* ?— .1 edoi 1 1 utfc h ti:
<
ite-i.t.
V*	;. »t «■ ■•' ■■■t-. ■* :■< >-
-it* ^Jftf	ctnn
J .-«>.»► Cia.*: " >£.>_ «	« iti; Ji »_•«•»-
4j» ..£.4 -is- Stsviasa i» ;* k/a «•■«'■!•»»» ♦•»»m .. o -.» Bu ,» ;-» m p/jtc-u >>-pni t .i ae-itji -a- n « -- k-: 4 a; ti >r«ia-t_-gt i >.«.. iisra.'.	Kratki1 «M
s' ž r.:>i.>x.:a.. a .':* wiu;ifcw> iuu •'»•li c«t<e J. i' --iti ^at JKr £»-j/.-J! r -r	i. • ji* -J 4*-e3*C» 4 e r-
4».	■»"•ii Ui>: 1	3 ll(«fi> *
vit/ IV'. ».S	i 1«	»
"t •»! •■j.ji KsJa* i;,"l, >6 » 1.1 -K. * ft>»-t• i ... :j.t :.t - ;> ^ * L. - i* kra.-e	■ * er
k'	IHik. st>/<č» * ' tr i	4
4.* Svlv-^	-'J 1** »»■>: ".4 5*4. it .4
Pvlktr."*
.4^ p,.	^jf	/ >J-
pvtuui	•»	'
. »r;' < <-	vartrUrT'" ise
» r*	Z ■ <'r r-ive-v	'H- ,
rra»-a 4-4 T'*'1-.*'« • « - 5 '	—
llft g. ffjri K	-e-	V-' » >---	*"
v-	/i' V	*	j
'i!'?-'- • * ~ 41*-'
Natr	iMarVK
Oin
pr: iti 4£j lUfaro 4xr* pa	j-JK>c. ut.

uv < «
-**> a»r»: po-- u^ela.ctst. «4-i »1» krofi . li! iiJp:brez	L>'jbco
.13: . rw » UropijccuM 4re.|tsr. dcac> s« vroiiu r er —. - obi>-.T. pndc3u4E nojav, po.:««. \ .-> i.i; > ii jt <	iiK- pr.«;,«. t>rr, <e
'..M
U	a: Ureor-ea.^
t »-pek . »;	»a;;
e eu«.	u	i'-'. i^-«3-*
wnn au-sc. i =«»» * »-*• ■i«»: Nai.r J-«- » -.'• ^ ix mi-t
»it » u.1. M	Z*'-	4
MTiJit it nc:	'
Tritao : p»:«aers u uc	'
■t
»> z*
*»;«-. k-irr. *
« r» ■i j J
trra •^Irk^tik-
I. s: tM tiii	;•.!<»
OH,	-t • «•» KX.( '»«-. i« **■ l f
Kila.' •«: »r»M»st4SU i a*""
.re u«.««. t.- k	»:•»- iu: fE't-"-'
u —II j liri! sr-j*-. 'I. * lepemof*- '':
» r>f! i-s li« »r""' ''
-jr-	■>•:•*»■ ».«.. t4t
!»■!
t.Jf.
»
i.tem-5 •ik«.
0.J	f • "j» — '*">"
-•Hbo at-ia'	iT 2J»'«»
4r« n V^tos-	tata;.
,-«.>» rs« Tr r«r-	* X"5"
,» " r M- bo Jigf.g-^i«
a wh m ti »	Sr A —' fV»-, ti «• pnfMMft*
ki Kftn n	tw »»»#3« t
.i	- pra^ii K
E-4 .. ..-iS J	ptre:. k! » "J »
»i. -.X -..	pr- r fcpr^r t S^tit t
Za !*»• r<t icri ta^Lr«a promeU
Gorje pri piM. >-:ij 40 Corir pottaie	v«; drri »•
«1- ra tt .n	sa aa»> ,rp-5 P-7«; 4io
• ki ■* kar čez & <	radi »»i*
inMi To.»lLa )e sa »ijii. at P->ki»i.t Gor-■421 r i> »»tU; con j Bor kofik)
/a taliti pr-^art P-xr?.l>» F-» pokara ia, ■i« v t-> treia laaucstu ?•>*!»•,:«■>	»o«e-
škKia/or ia Dof!»ce.	») ' c^tjhv
'■•«ia: t>I rt »i Bledi Carjtui tataao kaj <>k->ijf» stjabo PokljEka. Pok!js»ka takaja t x« »n;ia. aii -.»i i>ciotu raasi \i5!jt»r Po-j' ^reti torto -rtk'i»Ta'a 'jb.!iB4. »f-l.4 <e a-s>l r i»«» Zme ia «»j->*i pr&m»t.
irtii Ih> tiste t	t 4'.i i« Jt«» trjd:
taj aaciiiu
Za
it
Urnk
•-••iilTt
•4»- bi b-- ia bi podraitka	a ,,,
w V toirij« Sf	{WWJ.
•i »?D * "* i'*-"' »* z*	u«
?«»!:.'••>» < •«!*■> ratji, **"
. <U pruf-ii >PD itak« iri ^ -	Zal: t aedetja iS a'*-.«-.» • ,
V .i
RADIO___
Prof-»m Radi« «4 ji a<i»4ta 4n> t*.
Ceuiek. — = i ->"-» B • - Slm SI*, »-.•i .s.a. > Ca«, 'reaae. ;»/?-> ,	-A.
<». Nai. st4 3. P.-ri.- u

» rti—. i * t*"!- »KK X K M
- Pele k. 23
(Jitjf. —	- "1- Ve.
Kil ivtv - Nekaj UMI: : .--• : .:rar. p^rofilft. »por«i.	; .
,r» J'' hc/- i/ 7»r:ei»a- JJ .i- p-j-,. „ 10 PPk> ■ S«»ott. -i t«ni.
'44:	It« /tvi: ,! fw|j.
.tfc
:". ■ t. iu
tKi:	U> »rea« por i
« ''"■	3rs •** rnio	>>:
i rta*, t2i!'» Pevef >r — Vedeii«. ZS aijuisa	Ruitieta-
»je ««•■(»•» 5 Ca«, pvtoitU * !» P"-r. .t R«. ».j*	Wf»»» p reda« ar..«- ti> *'■- « m-
" Pr^.-Bii-JM-Jai kat.tr' iie.
i'ii	». > O PW»«* l» *
'.ra 1%*«» Kifciijski orkester	St ar».
L4i portKiia.	J < Prt-
if>« kor.c^rta n I>i/rr^ >1 Tv P1«iče „ (»i, p.,r->:xls.. «p»>re«S il !5 P«diJ»k.i orart-.er -Poai^-iKk. J»	i» ft»4i;«ki -i-vter.
/dravaiik« ara W C a*, {».irj^iia ipored 21.Vi Pioiče Alt« Had>;*ki '-»«»»»r. Twk. -T a«|te»ta i" Otroik: kotettk i-.«: Pk>ife l* Ca» p-znViU »reme.	>br»-
tula	N»i ura >■ Večer »erecai ~ £«».
p>>ročila. «p-»red iil«	it V
— Sreda. >> «>ru'U 1- Pk»> 1^«: Na kU»)<-aife erikik t tek (m. poročna "e-»p-ired. oi<«e«ita	Nae. sr*. ii tv
fer r»»ke sUtbe X/** koncert fe
i! <"«. poro^>'a. '>t-Trt-ila. ii ' • li k«-tarae Neboiičaik
fMK onšij p.-i«<*j»r kraje, jf	šla EB2-i* k 'j--'-^ fitVftrt- ■ - :.-'ttr> :» i:- i—-, ifcvrv ?-»■» totr
; t - « i'" i.? • »i*.4 - "*	t;	'le
: -j-i ; /e u taaco	> trdi lok
:r-si'-k i^- pn trs	'V'i1^*:!* v j "4 -j trt- :i v- t. a»>rtt sai rib p»- j
i -it u »>:• kraj iu .-r	» a m |
^ - ' ' t 'V*, j v ■ - .-^p. 4
-p*.-..-* * *	" '	- ti. i tt' '«.'-a .	I
i	'.t debei m -e -ta ia	t
r.-« 4*4 -	;•».'„ a»oras. m «i»i iti	S^-v! • v' s:	!
»Ta ».->» las; » ir c t.: ,.< titTj »r«.-. ia	-. ;» po®'i .■ s ;e
it tu« <M S». »e taks: rui:i i rv.i. v-
j-t	4 -I.^als ;*: n.e' t	:
■>«-;=-• ji. /a.-:^-.Ua ;e a;.w.-
" i'- «'>aj.	je tk /i! dref^ae krose
dr-/.	ie kako vvn.:e pr.^dira
i,-e=l'>T poisrak t ro".-.e ia	...
? «lo « je irtrn.la u teza caroboesra «a is 3::r-j fribii« .ia!;«. — aji za trecarek je t*.
drtfeila fiaT.> ia biia je ie z ona ^»raaa Zasiečaii « je k Rorioi«. preko ph-k» kotline »o b«iaii njeai porledi. da bi t>Jidr*Ti'n Laaf*. po brriei preko potoka f okopa it r riberfvh, vnbelth do Gore, tam ao s« mtarii* r.* Gradiča ia pofaofco počivale m Kozini Z ra.?-koij«n j* p^iut^ia tadi dneče zvoke kanali« »»le U krMRiča. ki je ie	Ucpal urt kopiei aa aieisea kiejpaaju tx<tjo ^nopelo MU — kakor ti? ji btia ^ajpriljabncju r tako J« penkakorti: Biii^ino «r',o ia »Mt vnili. kot dete. pa takta:
»tuj. kaj kovač«, »kaj ni cto-* »a eje dan ri fr<»51
r
'a -at »j je « k;a ?.-••••« ia. «»" a*.ia!jeva'a
ie rtai j.ia ai je u kipe lat kij veni reia pretrp>e;a Ab Ak' Ak' -.' je rra : <
t y io - i ' k-	je zape)
b!u.» - - l/ -'oipra - »i /•■ j,to»ičevo bi»ie-> n«čet Statao ra je pMla^tll Barica ia po-U/ '-""■'''8 \-ze!vi. --	^ ""ve-
lič»itto zT.-;~e-i_i» ki ra je tlfttia tam na Ba--.e iis i /i ia aje-ro* »rf-brtii rU-
»»•k. .
"»m po .jMa ie- m	dcHti Lav/t ti
ra >4 - i ar "i i 'e-.; - -: r. *: s r i I v«>
i .se t i-;:i»čo in d-obe' ■ tavo Kopica /a ko-?"•>	a ji?..	'h j: n pre-
Kakor Ik» - . w tspenja!; boki voz. j »i'l--tii i otiT ai:, pa nihali me-d vožnjo e-iea za dr-iria kakor £ kadar ve vračajo ' t p-i-e v -kozi PottredkcTO se vije por ea-[ t Igor m ie rije do tiha kakor $ad- Od nje §e j odcepijo sa obe >:raai iztozer^e ko!e«mce. ka-| ko- veje -.4 drevetu. do dvori^^ in iop. Kakor
•	'ž*2*	d T.ov jori ia te odhajajo iz krdela | se de~iso ia leTo ia ?e izgubljajo v odprtih I — tako vj izginjali vozovi v vraiih pri i Rakoista. pri Jegliču, pri Krutinu pri Sevcu. ! 9" Jakoba, drufi p« m> drdrali prarni po i va«i -atzgor
Ia po del'j te je »rečna ia biaieaa ieSle
•	1 Adaaton. ikeptj »ia »edia na leseni hišni
ic »ta brei beved« gledala k nebn. In to
' bod»ko nebo je bilo hre/primerno krasno. Stal-| -->•> je spreminjalo stoj prekrasni plašč. Takoj zjutraj v- je odelo » «;«korno obleko modre I «.rre. barve ob!-ke. kaiero nosi Barica v post-
3t>3! ce.su Ah pr /ti poždaeva je zbledf ), b'li, drobni oblački v> pla>«!i po njea kak >r napih-3je-i; rokavi. aa»krop!jesi ribn ia rlikani ovramiki »raje. ki Jih je Barica oblek s 't na g>dbo >e<1»j rtei>' pa je	o kakor
lufcti na	ra \*:n pa v- , ' »- » - n*
Ejetn rveidk-» m »vetilka. kakor k"-atd* in Čipke V frptci na glavi b->r«!e b->d«ke
Malo časa <ta »edela ia ie v> i" ««;:i 11 »ie «a«i k njim« i tpra^anji ValoTi. jarjevi — ve, v, priMi povpraševat, ka; tr-.ajn njilovj ljudje i«m. Vako te jia oa .Nen'ken> godi kaj «o naročili aii «o ve jih ka; i^ainili in jim kaj p>"»lali
.Vdani je pnpovedo»al. otidaja! kar je bilo njegorega. -tel marke m Jih dajal na triii diaai. uro- al p ./drav. Toda Baru a K sedela in ni govorila — samo k oe+>n je :pirata oči.
»iz Monakovegu ve bodo vrnili ob na-cm regnanju. preje ne. te ra en" kOl * * zapivati. dTa meseca, če ne več. bo to trpelo, preden bo pcoiavijena.c
>Kaj pa li. rakaj tudi ti nisi ovia! rakaj »i se vrnil'«
• Ni ve mj ljubilo.« ie rekel Adam. krr »e je sramoval povedali: »tožilo se mi je« »hoiel sem zaslužiti »aroo ra kravico. nic vci « »Drugje je mogoče bdljše — ali v Monako-vem. — kjer smo bili mi. — ni lepo. — toliko rečem: nič dobrega ne pride ir . varske — denar »e zasluži. — res je — ali drugi strani se izda — ne morem lega povedali, kakor si mislim, mnogo novotarij se nav/emaj na.ši iam. namenjajo nošo in je/ik. radi govorijo nemško, ugaja jim nemška godba in Pfsn|'' izgubljajo zdravje,! je prerokoval Adam smolknil
Naša
najstarejša gospodinjska šola
;)7. leto vodi kmetijsko-gosjiodiiijska gola v Marijanišču tečaje za izobrazbo slovenjih kmečkih deklet za dobre gospodinje. Koliko stotin jih je že izšolala, ki danes krepko držijo pokonci tri vogle kmečkih domov; koliko zavednih slovenskih mater je vzgojila, ki So dale narodno klen naraščaj, mlade žilave kmečke gospodarje in gospodinje; koliko prosvetni delavk je med njimi, ki skušajo svoje znanje, pridobljeno na tem zavodu, razširiti tudi med svoje tovarišiee, ki uiso bile tako srečne, da bi preživele leto dni na tej šoli.
Toda ta zavod ni skrbel samo na Ia na-?in za izobrazbo kmečkega ženstva, ampak šo v večji meri posredno s tem, da je izšolal gospodinjske učiteljice, ki danes delujejo po r5ej državi, največ seveda v Sloveniji. Iz-vzeniši uekaj njih so vse gospodinjske učiteljice, ki delujejo danes na gospodinjskih te-ittjih po deželi in na gospodinjskih šolah v liavnki banovini, dovršile seminar «t kmetij-fko-gospodinjske šole v Marijanišču. Nadalje je dal zavod pobudo m ustanovitev večine du-nainjih gospodinjskih šol v Sloveniji in za
prireditev raznih gospodinjskih tečajev. *
Delovanje te šole se pa ni omejilo na našo ožjo domovino, ampak se je razširilo jei vso Jugoslavijo. Srbi in Hrvati so se hodili semkaj učit ustroja gospodinjskega šolstva, njih prvo gospodinjske učiteljice so se izoiiiazile na tem zavodu in |>o njenem vzoru ustanavljale sličtie zavode v ostalih delih difive.
Ti kratki podatki pričajo, da se ta zavod
sme upravičeno imenovati Matica slovenskega gospodinjskega šolstva v Jugoslaviji.
Navzlic tem zaslugam na polju gospodinjskega šolstva so ji metodajni činiielji pred tremi leti odrekli vsako podporo, tako, da se mora vzdrževati iz šolnine, iz podpore od strani vodstva Marijanišča in i/, požrtvovalnosti šolskih sester iu strokovnjakov, ki brezplačno poučujejo na tem zavodu. Vendar se je šola ohranila na svoji prejšnji višini in se vsako leto še izpopolnjuje, kar je pripisati izredni požrtvovalnosti njenega vodstva, ki je v tokali šolskih sester. Tako so je zavod ohranil svojemu prvotnemu namenu, ki so ga začrtali njegovi ustanovitelji.
Ijetošnji tečaj se prične začetkom novembra in bo trajal do konca avgusta 1936, torej deset mesecev.
V tej dobi se gojenke teoretično pouče v teh predmetih: verouk, vzgojeslovje, računstvo, živiloznastvo, gospodinjstvo, zdravstvo, mlekarstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živino-lejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijska kemija. Praktično se pa vežbajo v kuhanju, ročnent in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, v ravnanju z bolniki, v mlekarstvu in sirarstvu, vrtnarstvu itd.
Gcje:ike, ki se želijo izvežbati za samostojno vodstvo gospodinjskih obratov, ali ki potrebujejo v dosego usposobljenosti še vaje, morejo ostati v šoli dve leli, da spopolnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje.
Prošnje za sprejem s potrebnimi prilogami pošljite na: Vodstvo gospodinjske iole v Marijanišču v Ljubljani.
NAZNANILA
d Jezikovna dopisna iota i* Jesenicah začne * 1. oktobrom 1935 zopet 9 pismenimi tečaji za nemščino, esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1935.
n Na Krekovi gospodinjski loH v šitki, Ljubljana VII, se prične novo Šolsko leto 1935-36 dne 1. okt. Pouk traja eno Šolsko leto. Vpisnina 100 Din; mesečnina za notranje učenke 600 Din, za zunanje 300 Din. Dekletom, zlasti z dežele, katere se žele izvežbati v dobri kuhi in v pravilnem ser-viranju, priporočamo obisk enoletne gospodinjske šole, ker je mesečnina letos izredno nizka. Posebno važna je ta Sola zlasti za hčerke gostilničarjev in restavraterjev. — Istočasno se prično tudi tromesečni kmetijsko-gospodinjski tečaji. Prvi tečaj bo od 1. okt. do 15. dec.; drugi od 2. jan. do 30. marca; tretji od 2. aprila do 30. junija. — Pogoji za sprejem so isti kakor za celoletno gospodinjsko šolo. — Priglase sprejema in pojasnila daje Uprava šole do 28. sept. pismeno in ustno.
d Lctoinji jesenski v«lesejem »Ljubljana v jeseni« bo prirejen od 5. do 16. septembra v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru tega velesejma bo velika Jadranska razstava ,ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem. Jadranska razstava bo zelo obsežna, saj bo zavzemala tri četrtin« velesejmskega prostora, ki meri 40.000 m'. Poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, ki bodo obsegale industrijo, obrt, arhitekturo, esperauto, perutnino, kunce, koze, ovce itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in pester ter bo točna slika pridnega in tihega snovanja ter smoternega dela naših ljudi,
n M. Sobota. Zvezno razstavo rodovniške živine priredi Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za svetlolisasto (simenlalsko) govedo dne 8. septembra v Murski Soboti. Razstavljenih bo nad 2C0 glav najboljše rodovniške živine. O priliki te razstave bo tudi tekma vprežnih krav in bikov, da se bo lahko ocenilo našo živino tudi na delovno sposobnost.«
n. Prosvetnim društvom priporočamo narodno igro s petjem »črna žena«. Razpošilja: Redenšek Ivan, Domžale.
»Načnimo / druge strani.' se je nekdo zn-imtjal. > \dain. kdaj si boš jni kupil kravico, kij><
.Na poinlud, stric, toda /goduj, Nekoliko otsic nanese Daviva še letos, nekaj centov slu-ar kupim frbruurja iu najpozneje v marcu k<»a kupila kravico.« '
>lo je pametno,« so hvalili vsi. -Krave kupovati se ni- izplača, potem p ti se bo že zemlja «l|irl8. -pomladi bo trave in po -e dosti v pzihi.
\ mirnem toku se je vleklo dalje življenje n« lloilskem. Posejalo se je. pospravil so je krompir, s -kcdiijev so se začuti cepi, v pri-uri-iju so ropotali vcjclniki. Z ogromnimi kloaki na glavah, v siiknenih gosposkih« oblc-»k. tu in tam kdo celo z uro v telovniku in s 'rebrno, debelo verižico, na kateri je visel ba-'•"ki tolar, se je srečno vračala doinov, tesno P'«l svetim Martinom skupinu iu Pastušek. lil sneg je potem zasul, pokril liodske vusi-Zaspale so v zavetju gora ia hribov, vrhovi "'jili branili kakor ščit pred najhujšim vreme-,0ID- V nji 11 so ljudje zle/li v nizke sobe, žalnim so vsako raziioko, da Iii ne mogel mruz Mri.,
■varno mraza nam ne puščaj notri«, se je Izpirala Vlatoušcva gospodinja /. vsakim, ki ni 'ti naglo zaprl za seboj oznojenih, s platnom , i"1- slamo zupažonih v rut. j 'lušljivi vročini, v neprezračenem vzdu-' ® sedeli dan na dan pri Matoušcvili okoli »i m se greli.
kakor takrai, ko še ni bila oniožena, je - ™agulii Barica gospodinji presti in čistiti liuli Adam se je tu udomačil. Z gospO-„£■>	toporišča in grabijo za zalogo
I Je v peči dogorevalo, je šel brez. besede "•metal notri novih smolnatih polen, tako
dn <n zelene, velike modelnire vedno žarele od v l očine.
Po novem letu se jr zima ublažila. Nastopilo je stalno vreme in dober saneuec je zvlekel gospodurja /. Adamom o<l peči. Odpravila sta se z malimi sunmi v gozd »kur tako«, sumu /a poskušajo po brezovo protje. Ali Adam se je na gozd «koraj navezal. Zvužal jc drva doli n« pluc« k drvarju in dan na dan si je zvečer pripeljal precejšen panj za kurjavo ali za drugo pot veho.
Zvečer potem ni mogel nikamor iti in tako sta sede I u sama dva z Burico. tesno skupaj v svoji bajtici. Adam je pridno žagal in strugal, dolbel in s i i k u I novo zibelko, in Barica? Ona je delala z iglo in škarjami. Šivala je »povšter-čke« in plcnice . ..
Ali tudi na kvavico nista pozabila. V tej zimi je izdolbel houop nove jasli, napravil nove gare, preložil tlak v hlevu, ograjo popravil, pripravil stolico za rezanje slame ...
In preden ie bil z vsem gotov, kakor jc treba, se jc rodilo Barici dete.
Bila je »punčka« in jc dobila pri krstu od liot ve — Matušcve gospodinje — dvojni zlatnik 7ti dar in potem ime — Ančica.
»Sedaj |)a samo še kravico«, si je mislil Adam. da bi bila njuna sreča popolna. X.
Vsakokrat pride pozneje pomlad k nam na gore... Pozneje pride, ampak' je zato krasnej-ša. Najlepše cvetje in najprijetnejše vonje, prihrani za naše podolje, obronke in gozdove ...
Tudi letošnja zima je minila. Zvončkom so se odprli popki. Zelena trava je kakor ijjlica prebadala zemljo, — kmetje so spet gonili iz toplih hlevov svoje črne in rdeče vole, ki so bili motnjavi ko mtthe, opiti, nenavajeni pomladnega zraka.. leni in pomehkuženi zaradi
dolgega počitka. Zuprezali so jili v vozove, a samo >kar tako, za špasr so z njimi vozili, da hi se spet »pretegnili«, do bi jim otrdeli vratovi, utrdile noge, preden bo šlo do živega--. Tudi Bavarci« so se podali na pot za kruhom.
Bilo je aprilu, na drugi pouedeljek j>o Veliki noči, ko je šel zgodaj zjutraj, pred peto uro iz Postredkovcga Konop s svojo ženo Ba-rico. Željno sta čakala današnjega dne, ko je v Gdinju veliki letni semenj, slavni in daleč na okoli znani semenj. Tja sta šla danes — po kravico. Adam ni hotel iti sam, neprestano je priganjal Burico, ilu naj gre z njim. Dolgo se je premišljala zaradi otroku, obotavljala se je. vendar pa se je odločila in poprosila sosedo, ki je bila z. njo skoraj obenem krščena, sda bi dala danes tudi njeni punčki prsa, da ji bo že drugič poplačala.« In nato je šla. »Štiri oCi več vidijo,« si je prigovarjala. »Moram iti, Adama samega bi lahko še napadli.«
To je od radosti žarelo dvoje lic. Adam je že odložil s klobuka beli trak in začel spet polagoma kaditi* In danes je spotoma korenja-ško kadil iz kratke pipe »bradice«, kučmo iz jagnjetovine je imel potisnjeno na uho, pod pazduho je stiskal dolgo leskovo palico, roke je imel v žepih modrega, sukuenega jopiča; je imel v žepih modrega, suknenega jopiča: noge v irharcah in visokih škornjih so kar plesale pod njim. Bilo je mrzlo. Sonce še ni vzšlo iu na ribnikih v dolu med Postredkovcm in Grubkem so se kakor ua postelji leno valile modrikaste megle. Skozi te megle sta jo peš merila do Gore, preko Gore sia prešla Dobro Vodo, kjer sta pomolila v dalje do Petrovič in Domažlie proti Gdinju...
* Beli trak in vzdržanje kajenja j» na Hod-skem znak žalovanja.
Ob dvajsetletni™
svetovne morije
(Nadaljev aa;«-l
ie nekaj: V svt>k-m ilne.ni :u 'Kur tudi M pisano. kai so pal« pri tem pogreba. tisto znano »Počivaj nam tovanš mili t titiotncna grobu ta »laiko«. — Tisto a&i*!jo teaa bil pri ohcirju L»-paiacta Tudi on i« razočaran. ker m pri dobro-voliski diviiiii crtrti povdarji trSiio m pretub jugoslovansko stališč«. — Lapaiae mi i« tudi povedal. d« i« ViUonov aačrt sklenitve num za Slovence aelo slab. — Dobrovoljski častnik Peki« i« imel med našim io pravoslavnim Božičem nek« neprijetnosti- Bo tu sam vedel katar« V dnevniku nimam o n:em nič natančnejšega — Dne 9 marca sem zvedel. <la si i« pogna! kroglo t glavo neki češki oficir, ki ie aiužil t dobrovolmiški diviziji Za-ad: nereda r hlagaini so Ka raorli. kazen :e pa izvršil nad seboi aam
Neuspehi iu Iroon. poutiioa boljševiika i^-U-ci.a .lakota \ zilediu. zlasti v otoiici velikih mest. svetovno mana ruska stevarska državna upriva. Ne-Tvem sffcto naklonjeno razpoloženje v prkho«-krogih m it :o « one ;e pomočilo v ruskem narv\iu razt-^rienje. nejevoto. skraita revohic;-onir-do n crordinasrščno mišljen*. ki se je stopnfevik) od dre J" dne. V -GosuJarstveni dumi< ( v raskeni parlame-i-j" ie wd'l tiste dni t»j proti »uri. ko-rjrrrlitn'. carski \iiJ:' in up-ivi poleg drugih po-sai^r .Vihae-I Rodzjanko. I porm duh je objel večino nelTogradske vo ašfce posadke Že 23 februarja 7 ^ ie začelo v g(svnem ruskem mestu i okolic javno s banje proti stari obla sli Cir Nikolaj je Sil edai t Pskovu. kjer ie bil sede? najvišjega štzhs \» rr josar aiije $vc:ih prijateljev se je V z mar.ifestooi z dne Z mirca 1017 ob 15 oj ' td.» prestoli v korist svo emu bratu velikemu knez.' Mihaelu. Evo vam besed So tceadevneea car-sk;.?	v prevodu. Bistveno ima sledečo
vsebio:
V: Nikoli* drugi, po božji volji imperator vsen::Iii. car po,:sk'. veliki k'tez finski itd. objavlja:!- vs;ti zvestonodložnim: V dnevih velike borbe z zu-jaiim sovražnikom, prizadevročm si že škofa- tri leta zasužnjiti na-o domovino, je Gcspod Po- =tr-znal za dobro. da pošlje Rusiii nove hiide pr zkušne. Razbur en;e naroda t notranjosti drža.? cjroia uspešno nadaljevanje urernir voine L's >Js Pus':e. časi junaške naše armade, blagor
j nirodi ia vsa codofoost draje naun o^njave ah-i teva>a da vv>Jin*> vojno za vsako ceno do zma-! gooosaeca konca. Brezsrtni ' ^e sile m ie je bkzu čas. k-o bo nasa hrabra
skjcw z našimi slavnimi tavezmki enkra za >setej . zlomila odtvr nasprotnika. V teh. v življenju Ru-<i:e oiločtlnih dneh. smairamo za svo;<> casn» doižo-s: it	Rusiii tesro zJnižiiev vseh
naa-diih s i v svTho skoraišo e zmage. Zato »mo v soeUsju s parlamentom sporiali za dobro. Ja se odzovemo	rasie države Ker pa se ne
Mimo točiti od liubega sina. izročamo nasledstvo no:«na bratu. ve,ikenw knezu Mihaehi Akksao-droviču BUsoslav Hamo ga in laoovedujtmo mudi vrši vse državTie oosle v polnem m nerazn*Mi-vem »oeias-u s predsiavitelii naroda v zakonodajnih zastojih na rače(-h. ix>stavi.ienih od njih Poznam vse neste sinove očemja',*. naj bodo roshtsni zistaooikom naroda in nai r«na«aio v težk-h dneh vsenircdnih preizkušeni privesti rusko državo na DOt rmw. sreče in slave. Naj pomaga Goftod I Botr Rusiii! Nikolaj.«
VttH« dan. dne 3 marca 1017 (po ruskem kotedarul ie postal velik: knez Mihad iz Petro-; gnds nrskrn državtjanon razglas sledit vsebine: I -Težko b-eme ie nak>že»>o nsme PO volji brata moiesra. Izročil mi ie :rn"eraiorski vsenisfci prestot v leM iTezzM-imerne borbe in »alovania naroda Navdušen za Rusijo in imaief pred očmi blaeor \-elike naše domovine, sem trdno sklenil, da sj>rej--"-n vrhovno o^sst samo iedij. če bo soela&tl v*-iii naš narod, ki ima nak>ro! da z vsenarodnim eiaso*an:e»n izbere svoje preits>avtiike v ustavo-; h-omo sicuruščioo Ti nai svobodno določi obliko države in n>ene osnosne zakone Za»o. proseč bla-posVsa božiesra. vabim vse ruske državljane, da slušaio začasno vlsdo. ki ima v sotrlasju s r»»rla-rr»>!iiom vso moč do tedai. ko bo ustavotvorna skuo-ščina .izbtara na temeliu s?>k>Soe. direktne, enake tam? vobkte pravice izvršili voHo naroda « — .Mihael.
Ka> ne. kako mebk in liudski postanejo visoki gosrodie. kad-jr iim teče veda v grlo!
Ob padcu stare oblasti in sestavi začasne vlade je priobčilo -Rufkoie Slovo« uvodnik, iz katerega rosnemam sledeče:
•Velike zgodovinske dneve preživlja v tem trenutku velika Rusija. Caši »tra&nega trpiiettja ru-sVf>ga naroda je naoohijeni do vrhi. Zamani »o pili pozivi, zamani zahteve in prošnie. naslovHene na [»osrednje predstavnike surepa režima Anirhiia. katero ie zavestno seiala vlada izdajalcev in nepri-
jateljev naroda, podirajoč uspehe junaške ruske made in pospešujoč nered v notranjosti države Jii s tem, da ni preskrbeti ljudstvu kruha in drugih „ življenje neobhodno potrebnih stvari, ,a a„,rhi~ pred očmi strašnega sovražnik?, je končen koncev prisilila narod, da je nastopi! pot sainozaščiie V ime velikega cilja - simobrambe - so s« narodni predslavniki in vse prebivalstvo brez slano,ske j„ politične razlike, pa tudi armada izven fronte dvi. gnili kakor en mož k zaščiti domovine pro-. n^,.,] njim sovražnikom Rusije, ki so zavestno priprav! Ijali razdejale niši veliki državi in zmagoslavij neprijatdju. Vsi, ki jim je mar ruskega naroda, nai se združijo v eno veliko zvezo, v eno vseiuraJno bratstvo okrog oarodoe skupščine, ki je sedaj m. zvana ,da sprejme v »*oje roke delo obrambe jg osvoboditve države od stare oblasti.«
Dne 27. februarja 1917. in sicer ravno opol. noči, so sestavili izvršilni odbor narodne sicuinčirt, v katerem so bili: Rodzjanko, Kerenskij, Chejzde! Soljcin. Miljokov, Karaulov. Konovalev. Dmitr-tiov, Rženskij, Sidlovskij. Nekrasov. Ljvov io tngeljgard! Ta odbor (lspolnitelnij kcunitet) je imel i so meč in je imenoval iz članov nerodne skupščine novo ministrstvo
Toda gosnodje, ki so sedel; v novi vladi m ofciog nje, n!so bili sposobni, da z (dločnimi ukrepi dvignejo Rusijo na pravo pot demrjtraiizau, Niono imdi trdnega »kupiitga cilja. Prepirali so se med seboj io din zi dnem boij izgubljali t!« med narodom. Armadi, naveličana boj« in zboliševiii. rani. ac j« začela vtikati v politiko in se organizintl v raznih soldatskih fveian, ki so kaj kmalu zri-stle častnikom, pi tudi vodilnim vladnim možem čez glavo. Vojaška disciplina, brez katere ni in ot more biti ne dobre imtsde in ne močne države, t bila kmalu vrženi ot> zid.
Pi pustimo zaenkrat začisoo vlado pri njenem nelahkem poslu in vrnimo se za kmko dobo v mesto Orehov, kjer je koncem marca 1917 priredili omiofn? ženska gimoazij* prav čedno razstavo
V nedeljo, dne 1. aprila 1917 okroa poldne sem stopil v ienako realno gimnazijo v Orehom Ob vhodu so me sprejele girnnazistke « svojim profesorjem risanja. V»i »o bili zelo pnjarni -mer.da tudi zato. ker so vedeli, kaktr.ega tUinu sem. Profesor mi je povedal, da iteje giuinaiija nad 300 dijakinj. >In porednih je mno^o vmes.< je rekel. Ogledal sem si risumke izdelke V prvi gimnaziji »eni opazil kaj preprosta dela, prave otročarije. V 2. razredu »o u?enke večino riib ii-popoinile a Varvami. Dijakinje 4. in 5 gitiini-
Današnja sovjetska Rusija
fNadalieTani«-l
Tudi Leninov cilj je bila sorijalizacija \>ega kmetijstva ' »da on jo je hotel polaaroma pripraviti, dočirn ni p^>znai Stalin nobenih ozirov. K temu «o ga navajali že omenjeni sharoi razJogi. razen tesa pa še pritisk levih opoarijonalcev vodstvom Trorkega. ki so otnačevali trdnejše kmete zj grobokope komunizma in dolžili Stalina. da jih podpira. Ko so zafceli izvajati sovjeti svoje načrtno gv^pjdarftvo, dušiti zasebno trgovino in izvajati na kmete vnovič močnejši pritisk, da si sagotove prehrano mest so tudi kmetje z^pet odgovorili tako. da •*> omejili posejano površino ter skrivali pridelke. V prejšnjih letih je tako postopanje prisililo sovjete k popuščanju. toda sedaj so se smatrali že toliko močne, da »o boj sprejeli. Po prvotnem načrtu so hoteli v prvi petletki socijalizirati le 15%. toda navedene okoliščine so povzročile, da so navalili sovjeti na kmete z nepopisne breze burnostjo. Bednjaki se vstopni v kolhoz* še niso preveč upirali, ker so upali v njih le pridobiti a niso mogli mnogo izgubiti, srednjakom so naredili s številnimi odredbami življenje na samostojnih kmetijah naravnost emogoče. a kulake so proglasili kratko in malo xa brezpravne. Do viška je prikipe! nečloveški holi»vi-ški teror nad kmeti jeseni 1. 1929. Stelin je ponovno poudarjal: »Za ktilaka v kolektivu ni prostor,,, fculak je obsojen na smrt!<
Pri tem p« pod cinačso »kulak seveda ni mh?--več razumeval predvojnih .oderuhov, temveč	v<s-
koga kmeta, ki >e pil ; nojt coštjo nekoliko opomogel in ;e ime! - ia * ; f
najetega le enoea hlapca ali delt . cs rti . s-sk-ra *r<?-i-
njaka. ki se je pomišljal vstopiti »prostovoljno« v kolhoz. so tirjali navadno, da odda več žita državi, nego ga je sploh pridelal in ker tega seveda ni zmogel, se je začelo strašno preganjanje Na tisoče srednjakov in kulakov so kratko malo pobili, in dne 1. februarja leta 1930 je izšel dekret, da se kulakom zapleni sploh vse imetje. Nad ;«>! milijona so jih poslali bosih in nagih v strašne severne gozdove na prisilno delo, ne da bi kdorkoli izmed njih zagrešil !e najmanjšo nepostavnost. Na stotiso«* ljudi je bežalo v kolhoze, da si rešijo vsaj golo življenje, tujerodni kolonisti (n. pr. Nemci od Volge) so pa bežali v najhujši zimi leta 1929-311 proti Moskvi, da bi si izposlovali dovoljenje za odhod v svojo staro domovino. Uničili so tudi vse k m e t i š k o zadružništvo. ki je bilo nekoč najmočnejše na svetu. Najprej so ga ie v dobi vojnega komunizma podržavili, nato ga pa toliko časa >reformirali< in delali z njim razne poizkuse, da je v dobi načrtnega gospodarstva sploh ugasnilo. Ohranile so se le konsumne zadruge (kooperative), ki so ga v resnici samo še državne trgovine na drobno.
Boljševiki so noreli od veselja nad tolikimi uspehi »prostovoljne« socijalizacije kmetijstva, toda posledice , niso mogle izostati. Nastalo je pravo razdejanje polje-. dejstva, r.a milijone hektarjev zemlje je ostalo neob-ne ln ftanje ii^ne je katastrofalno padio. Tako je stala spomladi leta 1930 SSSK vnovič pred strašno lakoto in to je prisililo Stalina, da je izdal dne 2. marca i iets 1930 javno pismo, v katerem je prepovedal nada-I i^Mje nasilne socijalizacije kmetov. Prišel je kratek 'oddih, število kolektiviziranih kmetov je padlo zopet od 15 na 5 milijonov, a po žetvi, zlasti pa od začetka .^.a ,.61 so	iznova. le za »poznanje z manj krva-
vimi sredstvi. Tako je bilo do Jeseni leta 1931 kolekti-
RAZN0
Zakoa dopuiču ia ia> diutrift is rudnike 1« ii-tU Sansi delavnik. Sodile i« »dločilo. da ost • Zakoo o zaščiti delav-cev• dopuiča za indmtri-ie io ri>daike le čisti 8-umi delavnik Ne 48 ur tedensko, tudi preko 8 ur dnevno « ne sme nikdar delati Ako ie delavec v industriji vkliub temu zaposlen preko 8 ur drevno. a nato morda v soboto ali kak druii dan ne dela. Uko da tedensko n« opravi skupno več kot 48 ur. mu mora podjetje plačati vsako preko 8-ur-do delo dnevno Je i 50> poviikom Podjetje pa mora radi takšnega prekoračenja predpisov zakona o zaščiti delavcev jledc delovnega časa Inšpekcija dela tudi kaznovati, ker zakon o zaščiti delavcev za pomožno osebi« n« pozna mkakšnih izjei"' zlasti tudi ne anileške sobot«. Je pa tako strogo izvajanje 8 urnega del»v" nika tudi v interesu brez; posclnih. Podietie tudi m upravičeno pošiljati delavstva po izvršenih « delovnih urah na -dopust... Vsak tak delavcc mora dobiti za čas dopusta v snlalu § 220 obrt-
riie to razstavile prav lepe sfcujuite cvetlic iu rffliHg" 8ndjM- V iu 7' ra2rc,,u so slikale dija-Lj,. drugu drugo v raznih legah. Videl «em .,1(li pihalnice ii 10 vijolic m 10 vrtnic, dalje imuno risbo, predstavljajočo liajko o deklici In votlin itd. Vse v naravnih barvah. Nazadnje sem ,i ogledni ženska ročna dela: razna pregrinjala, preprog*' rute, rutice, predpasnike, bluze, čete obleke, rokavice itd. — (limnazistke, ki so me gnreniijale 1» »obali, sem spravil v veselo voljo, ko sem pohvalil njih dela s pripombo, da pogre-(jin samo Je — vzorno zakrpan« obleko iti pod-pleteno nogavico. Ob odhodu je vsak obiskovalec rafslave nekaj daroval za sklad revnih učenk. Tudi jaz aein položil v ikatljion avstrijski han-kov!,c /a 2 kroni, odšel domov in takoj napisal porofil® za Slovenskega učitelja. Takratni ured-niik. t!- svetnik Anton Cadež, je kakor že prej vrf drugih, opis ra*s!ave v Orehovo srečno pre-|P| in p« tudi priobčil v glasilu Slomškove zveze.
Nekaj drobižaJ Začasna ruska vlada je po flala prijateljski poziv Poljakom za skupno delo. !'w|)ozno! — lluske delavske in vojaške organi-zarije so objavile poziv mednarodnemu delavstvu vsega sveta za konec vojne. Manifest znklju-(ujo: jProč /. Viljemom.'. — Rusko časopisje pilo. da je <»r Vi kot a j |iod tftrogim nadzorstvom in loceu o<l svoji1 družine. — Dne 5. oktobra 1917 (rti Pitni, da je Amerika objavila (iermaniji vojna Neki ameriški senator je izjavil, da ne- Amerika ne l«i jenjaia bojevati, dokler ne izginejo H»bsburgi in llidiencolerji. Amerika noče nika-lefa novega ozemlja in nobene vojne odškodnini', liori se saiuo za svobodo vseh narodov. — Začasna ruska vlada je odpravil« smrtno	s čemer fi je v takratnih razmerah zadrgnila vrat. BcJjSeviki so smrtno kazen zopet uvedli, ko so Johili državno krmilo v roke. So že vedeli, zaknj. . 7a?e11<ni)i aprila H>17 so otvorili ntrrajinslio jiamsiijo v Kijevu. — Tisti teden sem pri w-■Pdu Vanku aasadil točno po Vheb pravilih tri mlade jsUan*. — V Orehovo sem »e v aprilu 191" nernanil tudi t veterinarjem Petrom (iiudii-vovimn Ssaioa. Po rodu j<- bil Estonec in je poli* roSfin.' govoril prav l«-fw tudi nemški jezik, lartirat «*in liil pri ujeta v eusliii in me je prav po (ivfovako jiostreprt.
Trlo potrebuje hrane, da lahko livi. Tvoje sree, Tvoj rouMN <Mi mora živeti. Zate nujno potrebuješ nobro čtivo, katoliško čtivo.
Nenavadni slučaji
Vsako minuto, vsako sekundo nas lahko dohiti smrt. Nihče ji ne uide, vendar obišče včasih zemljami »a tako čuden način, kakor da bi se hotela nor ft<-vat i iz vsega človekovega |»četja. -lakih izrednih slučajev je več. V.-mlar je jnav gotovo, da niso v nikakršni zveza s človekovim življenjem. Iziemo čJovek pač vedno hitreje zapazi, kot v ■ Inem razvoju nastajajoče dogodke.
Vendar je nekaj takih slučajev prav zanimivih. I ako je živel Sir Ernesl Shacklelon, odličen angleški raziskovalec zemlje. Za svojo življenjsko nalogo SI je postavil odkritje južnega tečaj;;. Na svojih jiohodih proti južnemu tečaju je prestal strahotne mtjiore. Živel je v mrazu pod' 5(1) stopinjami Celzija, prestal lakoto in žejo. Kljub največjim naporom se mu ni .posrečilo, da bi dosegel južni toča j. )>a se je vrnil adrav nazaj v domovino, na Angleiko. Doma v Londonu pa je šel nekega večer«, ko je ležala nad mestom gostta londonska megla, mala na sprehod. Na tem sprehodu se je prehladi! in ilobil pljučnico. lo nihče ne bi verjel, da sn ga 10 dni zatem že pokopali.
kapitan tioilefroy Itindle, ki je bil svoj čas častnik v kanadski armadi, jc potoval dve leti po najbolj nevarnih jiokrajiiiali Afrike in lovil leve. V teh d veli letih je ustrelil 25 levov, ne da bi se mu zgodila najmanjša nesreča. I.eta 1N0ti pa se je na parniku odpeljal nazaj v domovino, v Kanado, m je po bornem življejmi nastanil v Monlreata, kjer je bolel uživati svoj pokoj. Komaj nekaj tednov je bil .lotim, ko je obiskal svojega brata. Brat je imel majhnega in ljubkega kužka, ki pa se je n«a gostom tako razjezit, da je kapitana ugriznit v nogo., Kapitan je knaahi za tem zbolel in preiskava je jiokazala, da je liil pes stekel in kapitan je umrl po strašni bolezni. Nolien lev mu nI mogel do živega, paP pa ga je nagnal v smrt — majhen kužek.
Podoben žalosten konec je »čakat znan lovec, imtdjurski magnat grof SzcJienyi. Ta grof se je Udeležil več'potovanj v Afriko. Ko se je vrnil s svojih lovskih potovanj, je pripeljal s sel>oj 130 zaliojev samih itragocenih lovskih trofej. Med njimi je bilo mnogo levjih kož, skmavih zob in drugih redkih rogov. Ko je bil zopet doma, je neko popoldne šel na lov. Ko je tako počasi hodil po poletih nji val)} je skočil luitno njega zajček. Grof je potegnil pupko z rame, sfe pri tem spotaknil in padel. Prav takrat j)a se um je sprožila puška in krogla j? zadela grota naravnost v srce.
Žalostna j« bila usoda	jMuočaiika
in eitličnega letalca llenryja Stamforda. Med svetovno vojno je napravil nad 60 zelo nevarnih u,-villaih ju,letov nad sovražnimi postojankami, vendar se je vedno vrnil nepoškodovan in brez nesreče, dnsi so bila krila njegovega letala često vsa preluknjana. Nekaj mesecev po koncu svetovne vojne pa je Stamtord gugal na KUtfUtaiei im vrtu svoje graščine. Ko je bil v najlepiŠem zaletu, se jo utrgala vrv. V velikem loku je od-leleJ Stamford na tla in oMežai ■>. zlomljenim tilnikom. Sni rt, ki je neštetokrat prežaLa nanj, ko je bil v letalu, ga je dočakala na gugalnici.
Kden unjodKčnejŠih hritmlazcev, ki je dosegel vrliove najvišjih velikanov v Alpah, na Kavkazu in v Himalaji, je bil Anglež Jurij Whit[iey. Bil je tinli odličen slikar, ki je na svojih turah cesto slikal. Prav zaradi te«<a je navadno liodil po hribih sum, brez spremstva. Zaradi tega je večkrat zašel v zelo nevarne položaje, iz katerih pa je veibio prišel srečno brez nesreč. Nekega dne pa je v svojem rojstnem kraju imel predavanje o svojih turah. Ko je končat predavanje, je hotel stopiti s 30 cm visokega odra, se pri tem spotaknil ob deski, ki je štrlela iz tal, in jiadel tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi in pretresel možgane. Nekaj tednov je bolrhal v bolnišnici, Uato pa umrl. Več tisoč metrov visoke gorske ve-lildine je srečno obšel, 30cm visok pod pa mu jfl prinesel smrt.
Končno še en slučaj. Ameriški nrtist Viljem t-eaoh, ki si je pridobil svetovni sloves s svojo vožnjo po niagarskih slapovih, je bit tako priljubljen, da so se največji cirkusi jirepirali med seboj, kje bo nastopal, beach se je dal namreč za-jireli v velik sod in se spustil v sodu čez niagar-ske slapove. Tisoči in tisoči radovednih Američanov, ki so gledali to smrtno vožnjo, so jiričako-vali, da jiod slajioui ne bo mogoče najti niti soda, niti mrtveca. Vendar temu ni bilo tako. Na velikansko začudenje množice predrzni artist v sodu ni itobil hujšega, kakor nekaj bušk. Vesel in sniejoč je zlezel iz soda in postal tako slaven. Kar niso zmogle ogromne množine vode ob niagar-skem slapu, to je zmogla blatna luža v Avstraliji. V mestu Brisbane v Avstraliji je šel Leach ponoči od predstave precej natrkan domov. Ker je bila res trda tema, je nekoliko zašel in padel s pota v potok. '/. obrazom naprej je padel v blatno lužo in se v njej zadušil.
V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA!
ie||a zakona izplačano mudo u Burni delavnik. Naj (i delavci lepo zapi-iuj«jo Ukine dopuste. Telim 3 let jih bodo lahko n&dar iztožili od podjetja. Tudi topogle^no inaaio ie celo vrsto raz-lodb najvišjega
Najfaiocesejia ko rti a es sveis je hebrejsko sv. pisaie, ki to ii hoteli leta 1512 lu>g«ti beneški Jud-j: odkupiti papežu Juliju Ii. ia toliko zlata, kolikor t«ita knjigi. To hebrej-«»• pismo, ki j« v Vatikanu, je tako težko, »i <a mora nesti troje bepkik mož, saj tebia 325
Tedaj bi Mi "t dati Judje v na*esa ™«iu 7 milijonov 650 dinarjev zanj, a para Ja ni hotel prodati, "»ko it to sv, p turno *e-jt danes vredno? Najviž-» c«a, ki so jo dali v , ™ desetletjih za koji-f M ie četrt milijona »okov. To vsoto jc pla-nemSka država za I,/ v	l'c Papež
X. (1513-1520) po-
£ «n<leSkcmu kralj«
S V1"- Ta z«od;-
j.?™,«!'^ ie v nemSki "g""1 knjižni zbirki.
Mraški konmri-
PJtotnl v hitUrievski
viziranih 62% vseli kmetij, leta 1H'12 je naraslo to število na M'A, a do konca leta 1933 so upali kolektivi-zirati vse. Nagovarjanje k izstopu iz kolhozov se kaznuje z, ječo 5 do 10 let in poinjiostitev je za ta zločin« iz-kljiičeim.
Boijševiki so bili prepričani, da je že nekdanji ruski •mir ustvaril pri l<im'tih prerej miselnega razpoloženj« za kolektivizncijo, n drugo naj bi dopolnil poljedelski stroj, ki je bil slej ko prej njih maiik. V svoji komunistični strasti niso hoteli upoštevati najosnovnejši čut človeške narave, ki se upira ponižanju v topo čredo. Potrpežljivi ruski kmet je dolga leta brezbrižno prenašal sovjetski politični deapotizeni, a pri tej socializaciji je bil zadet v dno duše, zato se ji je upiral z vsemi razpoložljivimi sredstvi, dokler ni ktmčno podlegel krvavemu boljše vi škemu nasilju, kakor sSovenski krnel po kmetskih puntih v XVI. stoletju. Toda vsa človeška zgodovina dokazuje, du gospodarstvo sužnjev ne more tekmovali z gospodarstvom svobodnih ljudi. To ne je pokazalo tudi v Rusiji že iete	kajti po-
kazalo se je propadaaje na vsej črti. Z farnimi ukazi so sicer jako povečali površino, posejano z nekaterimi industrijskimi rastlinami (lanom, bombažem in sladkorno peso), a velik del želve je propadel in pridelek še nniafo zaostajal za 1. 1930 in cela povodenj papirnatih odlokov je ostala neizvršena. Na kolhozih vladata največji nered in nezadovoljstvo, zlasti pa silno potratu delovnih moči, saj nihče nima interesa na tem, (ta bi pridno delal, a v materialističnem svetovuem naziranjii za kake idealne ozire na skupnost pač ni mnogo prostora. Sovjetske oblasti same so prenačunalc, da zavzema sani odhod koihoznikov na polja %% delovnega časa, zajtrk in obed 20% in odmori 1J %, rasen tega pa j se med delom postajajo po poljih cele kolone. Ker I
skrlie kolhozi predvsem zase, skušajo na vseli koncih mi krajih državo goljufati, zato so n. pr. dobili l. 1931 sovjeti od kolhozov namesto določenih 2.66 milijona ton žita le 1.03 milj. ton. Ker pa država žito nujno rabi za prehrano mest, si ga vzame več, nego ga kolhozi morejo pogrešiti, zato ti sami pogosto stradajo. Vse to ubija vsako voljo za delo in polja so v skrajno zanemarjenem stanju. Da odpomorejo tem nedostatkom, so znižali povprečno velikost kolektivov od prejšnjih 85.770 ha na 62.900 ha in z dekretom t dne 26. marca i. 19i)2 so odpravili enake plače kolhoznikom, vendar vse to ni mnogo zaleglo.
Nezadostna poljedelska proizvodnja se tudi 1. 1932 ni prav nič povečala. Dočiin so z ogromnimi stroški in s skrajnimi nasilji v industriji tekom prve petletke vendarle do.-w>gli vsaj ua zunaj nekaj visokih Številk, se je pa poljedelska petletka popolnoma ponesrečila, saj je namesto velikih povečanj rodila že nazadovanje, kar nam dokazujejo same sovjetske uradne številke, ki izkazujejo:
l^eta
1912/13 1927/28 1929/30 «m/32 1S32/33
petletiia predvid.
Pos povtš. v milj. hekt.
116.7
120.8 118.2 120.— 118.4 142.—
Žit. prid. v milj. ton
80.5 72.8
71.7 70.4 *
70.8 106.4
C
V krščansko hišo krščanski časopis
>
Stran 44S.
»DOMOLJUB*. dne 21. avgusta 1935
6te\. 34.
VlilKiM I Mllillll
Jadranska razstava
S.—16- s*pt*nbn. Kaauartta
n.....n Jadraaaia nntt li««nu. 9M-
pifii .'UM «rr»a_ luOM KmO* siAt ia »biiiajL Vetu ta ui^nkt rKTir.a l|«it FTO=»t	PTCC.M Q«l|*iin<TC
>M rtfc M trm-
Arl:'.*k.xri p«nix\i». lud Xm Oro. Obrt. lzfutrt}a IU Lii IIHOTiJ.'! KAiMOV.KAUST 11. HpMcktv
HHiHhn »m—» M Itlitnitl ta »Ttjaaa. u »uv&rock. - Ktoilb ■M3* m i.->tt* pe a» 5- - sa pe»i*J»k.
Brinie rozine !
pn tvrdk- FSANC POGACM1 d. t ».i. Ljafetiana, Ttt*«t« f«su X' JAVNA SKLADf ČA jBalktal
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhn Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pište. da pa Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na otded. — Naslov: »Slovenecc, Ljubljana. Jutrasiov. tiskarna.
k Jšarfa. mm al>	»f14*' Hu"'«^
iakiila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, tena uvodu K W K11!1«11 'e F"-ir<'.i<*r> Poruaj-aovejlih nrih in lastnih izkušnjah. Nudi boga.t navodila, kako sa.i;e*ec udelujemo. kako r npm ravna j iuo. .ia dobimo okusno. »travo in stanovitno pijafvv Knj.ga se pcOa tudi i udelavo kisa in uporabo sadnih tropin, di ne pr.dejo v r.c; opremljena K I 42 podobami. Vsem sadjarjem to ir-\rstao brofuro oajtopleje pnp«>rofoimo.
Mali oglasnik
\aaka j.-oraa Trst o »U n.e kirusior >el;a ta enkrat Din 5. Naročniki .Pooiolju^" plt-ajo ■ao poloTKro a ko kupufe o tmetijste po irebSčin* »li prrvitjtie tvoje pridelke ab ičeto >»lot otironi« obrtniki jKHtiofmko« tli raencev 'n nsrohe
frfemijski mit,
»'jaate ban« srajf*. kravate	«. itd.
m? te najceneje pri
MC ,'er-in. GrvvuMje.
bili |B i*^* H Alf, jj^j rajen« il
rin? ia na polju. ntrj-
ase takoj ian-r Aet.
R-.-et 7. p. B;ed It
Giidii priiiti
Cmeioo tcboTje i. t d. EiKuias v tasseoavo u Jrva. JfasSo* •■ upravi !>»moluba it <«*>
btalacic dot« m
•"•"l* f e ne ne
eke »i nabav le as bo; e on Prest er o. S. Petra r. H
Mil jmtiik
n vateciet čevljarstva, ki se je ie očii. se srr»;aie — Ponudbe upravi ist '.«>3 šifro >tK-!»?jik>c št 10017.
Kaaiim
v»aiio količino: arni-kc.vo c»et;e is m TorfK Mi* ihelaio-
3 ei listje in k.ren ne. Aat S^rgar. K umik.
I ii Ni hi ptfi
!>apr d.j toi' na kajv L.2 "Me * i-;. V -in.
V rratnt] v tr?>: /ini Veiaik, Zapair.'
U«	ia po-
■»■»». siiao. ikea :a ?>>':.tfia w- a t iar-o šla Nesix- tik:; . Xascr taa^vba »i a ia»r
iHB fM« h
pri;e! ka si :a trobit: sta n so 9. 12 ia 15
fcet • Naslov v upravi «
Rtiijtii hiina
ionski in m- Ska v re-1 Ki ibiri ;o ».o nizki f-m na proda i v L;ub-i »ai pri >Prooet< (nasproti Kriiaaske cer-k.e) Todi ob oe-ieljah dorolJne as ogieJ.
milita i"
sisrieT u trgovino s sreeer jo ia tobaioo »akso »rre^nie Strel A!op x l£okr>-oeu na [>oien.»ke(n. Prel-iK*st itnajci bfere še-lei-a-jarjev.
zett iiita srre.ar-f r: Sr«wT>rt 17 nr. L"sb- J
JjMlV
Bctiuba,n v**<,nu:0
■aiBBam ieiaao, p.o-t-v no v*h vr»t. trtxv reli-li rvstetsV. vol> «c>:ne (*Ti, f-pul-e. iteii aUte. peH. kotle, eoeiiia	;«!,«-
oe »Jiu^.kBii Bpko t«>)ft Jhrtniikooirvi-ckoTje ia pchištvo m rsaksTrstoo orugo 4e>raiae 6M»i«rMie raiatre!,i-'i Vijn radi po ni kh cecafc
Pr. Scap ra. U^hlimi«.
vVnsporieUka **sta 1
Ausra a nucAii	iA
>IX)«OLJl R l' ?
<Wimr fflesse
1. do 8. septembra 1935
(Tehniiai in polje-ielski aejem do 8. sept)
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljalei iz IS držav Nakupovale! iz 72 dežel
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkat. nioo in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in zra^aem prometu
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 60) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dnnaj VII
Ln pri kastnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski keasalat, Dunajska c. 31 Zveia ia tajski prsaset v Sleveaiji Pttiiki
Tvrieva 1 Zreta sa tajski premet v Statt.'" ■ fataiki padraiaiea Hstel Miklit, nasp.oti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah
Stoliioit stali. Mati zloglasnega dntatorji boljševiske Rusije je bila Jožeta Stalin. Ko gj j« dala krstiti na ime Marijinega rednika. je sanjali o siRij-dubovniku. ki bo r.arod blafoatavijal in U sen ji je bil v dtiSi. ko je njen Jai*' oirsj^ai r tr.ladenifa. Stopil je Jotef r bft'osk>vr,Ko Pomej« se je Jttiiiijam imevenL se ikUI komumrtifnira agitatorjem in po«ta! eden najbolj zagr.rer,:h pro-
Dr. taci. i mm iiaSai
Spc0)«Msl z« m$m i«
je otvoril zobozdravniško prakso dne 12. avgtista t L v Kranju na Strossnjaverjevem trgru št 4 (Glavnem trgti) nasproti zuprte cerkve. Vhod poleg Ljudskega doma.
LjdW»*n it ima+ru*. Prag^at: portmnkki trn; Ea»:=e: II- t: je prei ne-iivr.:-. sar! v
.f ys> tr.:ji apjrci: ttpuR-j treba del Po^tucvhki > do-s«: »	.v-.nr a tsrtl.tev uradi
V MOlci LoKme St\v.,> .irac^-v-« ia o rtir- j a: ki.tf Lt;a«	=Arc>d-; t,- i-
t^o.	jpi- i(-_Kl jrop i^r- v
»BOGOLJITJ«
na^boljši in najlepše opremljeni ' nabožni mesečnik v naši državi. ■ Ima vedr.o lepe slike v bakro- i tiskn. Pišite, da ea Vam pošljejo ' na ogled. Nasiov: »Boeolinb«. i Ljnbjjszs. Jiurodov. tiskarna. |
pucttorjev rtleše misli. Rop«! je hanke in laSe Bito. da je doi>tvaI dtnar »vojtin orgmitafi-jaai- B:1 je mnogokdaj isprt radi ropov ir. k rt je, ti^tiac v Sibirijo, kjer je čakal refitn. Revoluciji ga je reiiLt :n dir.^s >reiuje< sani uNvo Ru«ijo. Kako so se sanje Stalinove matere *pre?r.»r.ile v kruio iakngra. Prtvijct. da je še »itses udant «o;i veri tn *>» r.a tihem dri; resaie. ki j.ti I« vlivala v dušo sir.u — lemerjtsrskfDin uskokti, ki dane* blagoslavlja Rus:jo i rdefim »legnom«.
Vs^nt brakrem Dc-aoijata »e priponki tnrofina
r. 1. §*rttar, pri l*mk\
S|HM|«aa. St pe&ra cesta X*
k.er se Vam nudi na vejja ithn bi3gt sa
komtae stoik* tn i-m-ke ob!*ko. ia perilo, ta p-rsteijsiao. iti. po gioboV--' lEiTtr.ih fecrb.
Naše g»*H>: Nuditi svejita od.eaileeai »e pmov.-stno b ajvt. a biti v oeMfc nd;e kot k.e Jrogje.
]|jaH9 Podpttaa: vrurban, da tus*si claiats u I•{■>*. d^tor*. kt b-. »h upticU ao« ženl hr«i aij««(a aovoij*aja t lifonti al; kiatkab-
Fraac. Dokafavas tt 1».
b	to tictarmir Karct f«4
U..'*iau-i IV. Cntori, Pei^ai