St. 20.
V Gorici, v cetvrtek 14. maja 1874.
„Soca" izhaja vsak cetrrtok in velja s jiosto prejfnuna ali v Gnvici lift dnw [n.-siljana:
Vtc leto   .... Pol leta       .   .   . Oetvrt leta       .   . .   Pri oznanHih in ravno tako slanicalt" so plucujeza uuvadiiu tristopno vrf.to:
8 kr., ce se tisksi 1 krat
_______I.......r.....v-rr-.....n—-2-krat.....--------
6   „   „   „* „     3 knt Za vefie tike po prosfcoro  in   pri smamlib rmk pot 30 kr. za kolek
. 4 f)0 . 2.80
• pri ,.pu-
SOČA
Posamezne Stcvilke so dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So liaiju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvoilorc 179" in „Via della caserma 60"
Narocnina in dopisi naj sc blago voljno posiljajo pod naslovom; Ured-nijstvo oziroma upravnijstvo v Pator-nollijevi tiskarni v Gorici. — Rokopisi se no vracajo; dopisi naj so blagovoljno fvankujejo. — Delalcom in drugim ne-premoSniin so narocnina zni2», ako so oglaso pri urcdnijStvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Preddska  iftleznica in driavna pomoc.
(PomelM w Lukanom broiure enaccga nasfova.) (Nadaljemnjc.)
Tudi hi na ugovor, ka driavna blagajniea u?.e pre-ved bremen nosi, lehko uprasali: gde pa so bill na-sprotniki naerta, da se Rudolfova zeleznica do morja podaljsa takrat, ko so je toliko zelezniSkih koncesij z risoko dr&avno podporo nekaterim ljudem kar naravnost ponujalo samo za tega delj, da se idilliena zloga moj bivsim inescanhkim ministerstvom in mej drzavnega zbora vei-ino nij kalila ? — Saj menda vendar lie smemo misliti. ka so tedanji polittfni voditelji tako malo bi-strega pogleda imoli, da se jini je stoprv 15. mnrcija 1871S. zasvetilo, kiiko so so koneesije i podpore za ze-lezniske nauiene zlornbile ter da dovoljeno gurancije nijso drzari samo velikih bromen milofcile, nego jo v nekatcj-ih slueajih kar res preyarile.
(Je torej nokateri ljudjo zopor zlorabljenjo drfc. zaklada zdaj grnu», ko so severue kronovino s« zulezni-nuni tako na drobuo prekrizane in prcprezttiio, da se m novo k«nioesije noben prostor, nobena prolvega vofc najti no more in vv prosimo vlado, da bi dolala samo sc ciio poslednjo Zflcznico, ki se ti(«e hitja ali uobitja jiiznili iizg od Marijt* 'iVr«»zij»? seni ziiiicutarjenili tU''/A sivslrij-"ke dr2ave: se to pac pravi hlev zapirati, ko je kiava uzu iz njega usla in da si moremo razloziti tako za-grizeno opozicijo, iiiomino drugili uzrokov poiskati.
Pae ta gospoda skod»«zt'ljiiiin ob:azom lehko kaze na prepir, ki se je mej Primom o tern vnel, po kateri strani naj so Rudolfova zt'lezniea do morja podaljsa. pa, ali kaj takega nijsmo tudi pri navrtih dnigih z'ole-zniskiii prog opazovaii, in, ali se inoretno sploli v Av-striji, fni'Y je raziirnost v jezikik, rerah in malostulU iiiteresih tako velika, a pravo pozrtvovaino domoljubje tako redko, res iluditi, C*v^ vsaka vas poseUnili ozirov ZHitieva, tako da. ko bi vsem lem malortniro. zapeekar-skim politikoin pravo dajali, bi se inorala   v.sa.ka   h:\n-
1J8TEK.
V sredi bnkovega gozda stala je majhna koca gozdnega cuvaj.i. Trdir> v noti bdo je uzo, a /an ei zubelj na ognjisci je su vedno plapola!. Za malo in Ltdno pogrnjeno m:zo sedeia je srecua, a sedaj vsa za-misljena idina bei gozdnega ruvaja. K:lo je t<i:dokle, ki je \idelo osvinnajstkrat buknvje ze]enet!} kaj pn-jetua pnkazeu na gozdodi travnikih, na polji, posebno pa v terkvi, ke«iar ob nedelj.ih pazljivo slusa- bozjo besedo, ali pa se svojim bi.-.goiionecim giasom s ri bozjo siavo. Ta veoer ie jej mj lumiilo k pocitku; marivce r'tala je knjigo t**r cakala na svojega preljubeziij.vega ljubeka, katen je imel isti vecur priti, da se natanjc-neje zaradi poroke dogovunta.
Potrkal je nekdo na vrata, a ne tako veselo in pogumno, kakor bi btla ljubckova roka, m ko je Ma-Jinka previdno odprhi, videla je zen>ko prikazt-n po> polnem v plasu /avito. Tujk;», bo hsi keilorkoli, bila je videti vsa utrujena in obneinogla; uj-^ni cevlji bo nosili znamenje, da je zenskam nenavadtto dolgo pes iiodila. Se ve, Mahnka nij hils kaj vesela teg.i po-nocnega poboda, toda kaj je hotela stoiiti ? 13:1a je predobrega in preusmiljenega srca, da bi to tnjko, ki je morda pot zasla, kar od sebe odgtiala. Ne, zapo-dila je nij, mamec povabila jo je do ogujisda, kder naj se od dolzega pota oipocije. Tojka si odlozi plasc in se tudi odknje, a gbj, kako se zacudi Ma-linka, ko v tujki spozna prijateljico otroejih let, ko je bila §e v B. se svojim oL<toiu. Mnogo.se ja bila spre-menila tujko, od kar je Malinku nij ?idela, brala se jej je tudi na obrazi notranja zalost in obupnost. — BPovejnui draga Ivka, kaj pa se tije pnpetdo, in kaka nesrefia te tare, ti si bleda, k.kor strah.- Meni pafi vse lehko zaupas. Saj ves;-kako srno v B. v solo skupno
znica, vsaka novadna cesta v pravi Labyrint spre-meniti ?
Zatorej se spodobi, da velik driavnik vso prciskuja in se za tisto odloei, kar skupni diiavi in mej nazori i zeljami prebival(»yv resniLnim potrebam ugnja; kajti ko bi gospoda nikati hotola, da bi so vsi glasovi zlozili v tern, po kateii strani naj se no*»a zelezniea potognn, bi to toliko poinenilo, kakor da bi zvit ])olitik konfesijo-nelnih po.<»tav tako dolgo ne hotel drzavnenui z))oru predloziti, doklor bi vsi skofje i zupniki ne. bili z njinii zadovoljni tor doklor bi posebno vpeljauje rivilnngn zakona no privolil^
In rosniono, oe so genesis opozicijo, ki so je stoprv kake \i leta soin proti preje sploh prizuavAiii in odo* brorani zole/.niski cesti frez Prodel vzdignila, malo nti-tancneje prt'isknje, se vsak kaj lehko proprifa, da so prepir mej zngovorniki soskodolinske i ioftke zolozniee privatni interosi posanicznih osob prouzroMli ter da jo ta prepir- inogcl v sirse, zdmvogu razsojiuija ne vselej zmozne kroge prodn-ti samo po tern, ko so se strasti razburile, in osobni predsodki titnlili.
Kajti miMiim, da je sploh zmuio, ka je poslava od i*. jnlija IHtiS. St. 108, drz. zak. ministerstvo poob-lastila, (bi sine dovoliti k o n e o s i j o z a zi da nje i n o d p r t j e n o v e, v j u z u o & o I o z n i e o s e s t u k a-j o e o z e I v 7, n i e n o p r o g e o d L j u b 1 j a n <{ d o T i e I) i z a in da je bila ta koneosija s postavo od JJIJ. i'ebruvarija 18(>8. st. JJS a k e i j s k e in u d r u s t v u e. kr. priv. (J a s a r j e v i e - J{ u d o 11'o v e z e 1 e znice z vseini v postavi od 9. julija 1868 zagotovljonimi po-boljski in posebno z razvlasfcitnini pravom in z garan-cijo vsakoletnoga 50f0iiogu oistega dobodka v srebru podeljena.
Pac pa nij tako splosno znano, ka se imamo za predlagnnje tisto postave od 9. julija 1868 onemu kon-soreiju zahvaliti, cigar dusa je bil znani uze na drugi boljsi svet se preselivsi poslanee iz Kranjskoga, in Ii«-dobni s\L't je hotel takrat vedeti, ka je bila koncesija gorenjske zeleznice plai-ilo za  korektno   vedenje   onega
hodile. ko smo skupno pele, igrale, plcsalc, pa se tudi prav n«dol?.no o nasMi ljnbdkih pogovarjale ; pa tudi r«sno smo misl-le, Ivka, in ko je tvoj brat umfl, kakor zmizleua cveiica, tedaj sem se jokala, kakor bi bila njegdVii sostra, i>i jaz ga ne mirtin n.kelur po-zabiti. Povej, dusa moja, zakaj si vendar sem prisla, in zakaj je tvoj obraz tako bled'?-1
Sree m-prsoakovane obiskovalke bilo je pri teh piasanj'h ininirtio. Notraojest jej je'ofiitala, zakaj se jo na pot podala in s tv,m morda sredo svoje najbolj§e prjatelj;»o Malinke sp->dko»>ala. Pa kako bi mogiaona molciiti V V svesti si j<s bil«, da je nedo&iia, a vendar mocno obrekovaoa, in kosnu bi laze zaapala, nego pri-jatelj'ci, o k.-iteri ve, da jo ljubi, kakor se^train vb-t.'re rokak j<^ nj^ua sicca.
„0 Mciiinka, govoriti moram, - zdihuje Ivka — ah kar ti no am povedati, je zalustoo za to, kakor za me. Jaz uesrecoica sem prisla z ialostuo nov.co v lrso 8\*<je najdrazt piijateljice. Te irake, ki zaradi njega uosi§, se prilagajo tvojim lepiin lasem, m to mo-dr<> obleko ixnas danes, ker te on v tij-j rad vidi, a ne proklinj-.j me, Mahnka, 6e ti pred bogoin, kateri nas je ustvari!, prisogatu, da ta moL je zavezan rreni; piist-gain ti, da pod sreem nosim prisego t;stega raoza, kateri ima biti v malih du«vh tvoj sop-og. Vrzi m«J i^ hise, ako hofies, in naj urarem po tem od mraza in utrujenos i - to bi bdo za-me usmiijenje. Da, ta moz" mora biti moj, 6« je Se bog, ki na pnsege gleda.tt
Mahnka je do sedaj miruo zivela, bila je polna n.'zuosti, ijubezni in upanja. Resuifiuo jo ljubila svo-jega zaroeenca, visega gozdnarj-*, ki se je bil pred ne-katerimi meseci prusoh'. v kraj, kder je naS gozdni euvaj se svojo ljubeznjivo hoerjo, Malinko, poStano in miruo zivel.
lladovau, tako so zvali nasega gozdnarja, je slovel do sedaj kot dober, prijazen in odkritosrceu m!adenic. Da je bil lep clov^k, to so vedela vsa dckleta iz oko-lice;   da je bil prav mehkfga in dobrotnega srca, to
poslanca in njegovih tovariftov pri glasovanji opostavali od H, dee. 1867. fit. 2. 8, 4, drz. zak, od lota 1868., po katerih je poravnanjo z Ogrl yulgo dmdizem mogofi
Da jo ta poravnnva Slovano ta kraj Litave nemski hegemoniji izroeila, v Translitaviji pak je Hagjarjom v rokc dala, to so ve da je bila jedva spomina vrodna Skoda v primeri z ustanovniin dobiikom, kateroga jo morula Rudolfova ftoloznica onim gospodom izplneati (govorilo se je takrat o polu milijona gld.), kajti zaradi take malostne stvari bi mogel k vefiomu vsled svojo pretijrane pd^tenosti znani poznanjski poslauoe na pru-skom ftvL zbora (liiisker) koiuii kaj oMtati, kakor je u%o zaradi ubogih 20.000 tolarjov, katore jo neki nem-ski drzavni svetnik pri, onaki' knpfiiji v zop vtaknil, ho svojim govoroia mos«ca iebruvtirija 1873, celo dofcolo vznemiril; a stora Avstrija jo dovolje bogata, da tako nmlosti prozirn, ona Avstrija, v kateri so so fto prod kratkim fiasom KolozniAkn koneesije kot najboljfte sved-stvo za to while, da so se neknteri u,>!.vni inojijo pri dobvi volji ohranili.
Vos svot tudi ve, da gorenjska zcleznien, uzo v prvein poSotkn m'potrebna, je po tem vnllko zadrogo napravila dru. tvu Rudolfova zelezniee, katero so mora prod vsem njej znlivnljorati za main fcoioznocostne do-hodke, kateri so lela 1872. za vso takrat odprto zeloz-niske proge dali samo 584.978 fl, 45 kr. ostanka, tako da je morala dr%ava za pokritJe garantiranih 5°/0nih obrestij in za amortizacijo zaloznoga kapitala 8.258,202 fl. 10 kr. v srebru zalofciti; in akoprnm bodo 1. 1874. vse v razlidnih koneosijah zdru^eno ftrto (posebno Weyer-Rottenmann pa Boljak-Trobifc) odprte, se je moralo vendar glede na bodofie, kakor so nze naprej kaio, skoro gotovo zalostne dohodke v bos pricetem lotu, 4 milijone gold, kot garancijski znesck v drzavnem budgetu od-meriti.
In tega starcga tor uze ne vec ozdravljivega raka hote zdaj Se s tem poumoziti, da bi gorenjsko Xelcznico proti Trstu s crto Loka-Scrvola ali Mujc podaljSali, ko
je naia Maliuka najveo poudarjala; in v njenem srei nij gospodarila Ijubezna strast do njega, nego notranja nagnjenost. 7, iuonim stcem je Cakala dan zdruzenja i njin, ker je dobro vedeia, da bodo morala 8 trdim flelutn i.tn>ke, ako je j.j bog da, pteftviti, a vesela bode, ako bode hiso v re-Ju in snagi imela, ako bode trudaomu rao&t krepko veeetjo napravila in g.i potom smela na svoje zvesto iu hvahv.no sroe pritisniti.
Nevolja jo je objela, in rudecica oblil», ko je is Ivkiiiih n?t to zashsala, a tekoj se umiri, in akoprarn so njene ?rce krvavi obfiutki presunjali, da se je nad svojim ljubekom, kateroga je 6ez vsj ljubila, tako zmo-tila, vender je hladnnkrvni razum nad gorece ljubefiim sreem premagal ter saoia pri sebi rekla: flOe je stvar taka, nocein b.ti !iepravi6;;a ter svojej prijateljioi moza vzoti, tudi nocem biti tako innludaSna in neblaga, da 1m ga vzela, akoprarn sem ubogih starsev in njega bolje ljubim, nego svoje oci".
Mej tacimi mislimi vzbudi se v Malinkinem sreu pivot no socutje do svoje prijateljice in tugovaje nad lastno zalostiio osodo, zjoce se in vzdihne: nNe jokaj, ne trojaj, Ivka, kakor bi ti sree pokalo, potolaii se, bog bode vse uravnal, iu videla boS, da bodevesreone, ce tudi nas nesreca tako tepe .... Pa vendar nijsi prssla danes iz B.?rt                                          m
«Da, hodila sem ve3 bozji dan1, odgovon Ivka, „pa je tudi te^avna pot iz b. gozda sem na T. Slabo mi je, in moreda bi bilo bolje, da bi umrla; sebi bi vebko sraraoto prihraoila, tebi bi pa ne vzela moid, katoivga tolikanj ljubim. Saj pafi nij to poSteno in tudi blago :.»», da sem ti s pob-idom toliko -Xalost pro-uzro6ila;'ne bi bilo li boljse, da bi svojo pot krenila tja na doroco reko in iskala zavetja v hladnih yalo-vih, nego da sem tvbe iz teh sladkth sanj probudila.
Prijafceljxa jo skusa po:ola2iti, postregla jej tudi v vseni, kar se more dobrega dobiti v taoih samotuih krajih.                                                    Konec piK
¦   -sa*^te35^t- ii    mil.....               —'                ' .....-
je vends? jasno, da edlno podah'sanje, katero bi  eksi- I stenco gbrenjske zeleznice oprapciti ter njene dohodke j poboljSati moglo, bi se moralo|taravnost proti Zagrebu all KarloYca izvrsiti, ker bi bite po tem gorenjska ze-lezniea srednji del vzhodnozapadne  zelezniSke proge Sisek-Franzensfeste.   _____                                  I
oh oUnem shorn polit. tiru§tva ^Soda*              I
(Konec.)                                     I
Po pre&tani peticiji se oglasi k besedi g. Vinko Zega; on se popolaoma ne vjema s peticijo, ker vnjej nij odlocno omenjeno tudi trzaSke porotae sodnije, pod katero spadajo innogi Kra§evci in trzaski okolidaoi, I njim so v Trstu euaka krivica godi, kakor drrgim pri- | raorskim Slovencera ˇ Gorici: torej predlaga, da se peticiji dostavi passu?, ki zahteva tudi za Tnt, ravno tiste prenaredbe, za katere so poganja peticija glede gonskih aodnij.
Predsedrik ugovarja, da g, Zegov predlog   wj na dnevnem redo, vsled ce>ar se ne more o njem sklepati.
Dolenec podpira   Zegov   predlog,  ker  «Soea* se mora ozirati tudi na trzaske  Slovonce,   mej  katerimi I Steje mnogo «dov in privrfcencev   in naavetuje  naj se I glasuje o nujnonti Zegovega predloga, kar obvelja. Ur. Lavric se tudi vjema 8 tem predlogom in  ga amen-dira tako, da ima odbor peticijo  tako  pripraviti,  da bo obssgala   goriske in  trzaske sodnije.*)   Pri glaso- I vanji obvelja soglasno   g. ,Zegov  predlog z dodatkom I g. Lavrica vred.                                                           I
Dolenec stavi na to predlog,  naj zbor  sklene re- I aolucijo, da na§i drz. poslauci oaiemjo te petic je v drz. I zboru in naj interpellujejo uituisterstvo, kaj raisli sto-riti. da toliko krivico odstrani.
Ta predlog podpira dr. Lavric iu ma dostavi Se to, da naj ne samo goriski, arapak vsi slovenski poslauci skupno v drz. zboru sprozijo to uprasanjo in ministerstvo interpelliijejo, ker to je krivica, ki ne za- I dene samo na* primorske Slovenes, arapak ves slo- I venski narod, Dolenccv predlog z dr. LavriSem do-stavkom obvelja z veliko veciho.
Ker je perva tocka dnevuega reda dognana, poziv- I Ija predsednik Dolenca, da poroca o drugi tocki „Ta- I bor na Tolminskem zaradi predelske zeleznice*.
Dolenec zagovarja to toeko tako-le:   Gotovo naj-vainejsa inaterijalna zadeva v naii dezeli je predelska I zelezuica; to kazejo mnogo proSnje  dezelnega   zbora, I kupcijske zbornice goriske in trzaske,  mestnega stare- I sinstva gonskega, gorskih obcin,   km do na  minister- I stvo, kmalo na drz. zbor, to kazejo nadalje muoge bro- I Sure od odiicnih moz in strokovnjakov, ki vse povdar- I jajo vaznost   in korisfc te zeleznice zavso Avstrijo, za I svetovni promet,   za prvo avstnjsko   luko Trst  in za I naso  kronoviuo.    Taka  izvrstna   brosura je  nedavno izSIa t Gorici v nemskem jeziku   in  se   bode  kmalo I dobila tudi v slovenskem prevodu;   iz te  brosure   se I bode   lebko   vsakdo   natanjeno   pod noil   o   tem   u-prasanju;   zatorej pa ne bodem vas danes nadlegoval I z na§tevanjcm vseh okolnostij, ki prejasno govore zato I crto. Omenjati hocem samo^ da od te zeleznice je od- ! visna sreca ali nesreca nase Gorice in sploh nase kro-novine, posebno pa uboge soske duline,   kateri se za- I more le po tej   ^eleznici   pomag=iti   do  obrtnega n.»- 1 predka in bhigostana.    Nij dvomiti,   da bi  se   po tej I zeleznici v nasih gorah odprli veliki   podzemeljski za-kladi, kateri so zdaj nedosegljivi, «^a bi nadalje preko bistre Soce fabrike uastale, ki bi dale pridnim in mno-gim gorskim rokam dober zasluzek, in da bi nase gore I postale prava Svica, bodisi v industrijslnem, kakor tudi I v krasno romanticnera zmislu,   ki  navdusa   za   obisk I mnogo touristov in vabi gospode  iz mest   po  leti na I hlad in zabavo.                                                            I
l*a bi mesto Gorica p03talo  sree   vse te pomno- J 2ene delalnosti, nij skoro treba omenjati,  ravno  tako je vsakema zuano, da bi po §e eni zeleznici, ki bi has I direktnejSe vezala z Nemcijo, na§i izvrstni naravni pri-delki, s katerimi je cela dez«la obdarovana, nova pota I nasli in tedai veco vrednost zadobilt.   Sploh  obrtnija, trgovstvo in kmetijutvo bi bilo po predelski zeleznicik novemu zivenji vzbojeno.                                              I
Ce je tedaj predelska zeieznica Mike vaznosti za I nas, naravno je, da ne smemo  ni5 opu3titi,  kar  bi jo znalo pospesevati.   Peticijo in  brosure   na   cente  do zdaj Dijso se ni6 pomagalp, ker v drzavnem zboruima ta zeieznica hudega   mogofinega  nasprotnjka, ki nam 1 ni.6 ne prirosci   dokler iijso ujegovi verni vsega nasi- I teni do goltanca.   Nasi poslanci na Dunaji so letos v I tej zadevi   gotovo vse zile  napeU   in svojo  dolznost spoinovali; vse ka2e, da so vendar v patlameatn dosti poslancev pridobili za predelsko 6rto, in skoro gotovo boSevtej sessiji sprejeta resolucija,**) daseiraa vpri-hodniji sessiji predloziti  postava   glede  nadalje vanje J rndolfove zeleznice do morja. T«> je nze va2en in j»iko ugoden korak; veudar pa zarad tega se ne smemo se zazibati v gotovost in zaspati, ampak prav zdaj, dokler jo se zelezo gorko, ga moraino kovati in sicer poskn-sajmo zaduji   najvaznejSi   korak *   ljudstvo samo naj se obrne do premilostljivega cesarja; pod milim nebom
*) V zadniji Stevilki natisaena  peticija je uza v tem zmislu popravljeoa.                                    XJred.
**) Je n2e sprejeta,                                  Ured!
naj se zbcre na tisoce in naj sklene prosnjo na Njegovo VeliCanstvo, naj bi ono samo to zadevo v roke vze'o in ministrone-savkazdk^ da prelozt postavo zx pred. zelez-nicoindajftpreddVz. zborom zagovarja, kajticesar nas dobro ve, da mi Slovenci smo zmerom zvesti bili pre-stola in Avstriji in da torej zaslozimo pomoci, katere smo dozdAj §e prav malo uzivali in brez katere gre na§a de^ela, popolnoma pod z!o. Zatorej predlagam, da zbor sklene, naj se ijudstvo sklice v tabor pri Tolmino, kakor za zelezn:co najvaSnejSem kraju, naj se na dnevni red tabora dene sama tocka o predelski zeleznici in naj za taborovanje odloci 2, nedelja po biukostib.
Gg. Perozzi, Kadunc in drugi se vjemajo s predlogom; vendar pa zele, da bibil tabor drugi binkostni praznik in stavijo enak predlog.
G. Faganelj interpeiluje Dolenca, ce je kaj izve-del, kako misbjo o tabora Tolmiuci sami. Dolenec od-gorarja, da, kolikor je mogcl izvedeti, je ve6ina po-sestnikov fr.dmiuskcg» okraja kaj vnett za tab>r, caino v trgu Tolmiuu so nekaten, kateri pravsjo, da nij tu-bko potreben glede na t«», da posla ici uz>3 saan prav delajo, vendar pa je obeno mneuje, di tabu* m<>re koristiti.
Dr. Lavric predlagu, da se prepnsti odboru odlo-6itev dneva za tabor, ker je treba, da he odbor o tem uprasanji porazumi z Tolmnci; meni pa nadalje, da oij treba velikih stro§kov za oder itd., kt-r Tolminci sami ne bodo hoteli nic vta namen potrositi, political drustvo pa moro se varovati vsacega nepotrebnega stroska; narod naj se navadi prav p«> angkzk<j tttbo-rovati, mala tnbuua za gov ornike in predsednistvo po-po'.noma zadostuje.
Dolenec odgovarja, da ima v tem obziru olbor uze zadosti vezai.e toke in da tako gleda, da kolikor more malo izda. Sicer pa se je nadejati, da bodo 'i'oltnmci sami tistib par tramicev in desk posodili, saj jiui tabor r.e bo v skodo. Ker se nobeden ne oglasi vec k be.sedj, vabi predsodnik zbor, da glasnje : C'e ima|biti tabor pri Tolminu. Obvelja soglasno. Po tem ce se ima dejati "a dnevni red tabora sama toLka o predelski zeleznici. Sprejtt tudi ta predlog z veliko veci'.o.
Konecno dene na gin so vanje dr. Lavricev predlog, naj se odboru prepusti odlocba dneva za tabor, zaka-terega tudi glasuje vulika vec na, vsled cesar padeta doticna predloga, Dolencev in Pertzzijev.
G. V. Zega stavi na to predion, da odbor „So6e4 politicno drustvo „Gorica" povabi, da tudi ono podpira z vho mocjo izvrsitev tabora glede na to, da se b > na taboru obravnavala matevijalna zadeva, ki jevelevazna za vse goriske Siovence hrez razlocka stranke. Pri glasovanji se pokaze vecina tudi za ta predlog.
Predsednik naznanja, da je odprta debata o tretji tocki: Podpora drustvenera glasilu. Dr. Lavric predlaga glede ua to, da casn;k ne more se administrativ-nih in tiskovnih stroskov pokriti, se manje tedaj more dati kaj na grade sodelalcem, naj se casniku rSocatf spozna za letos podpora   od 50 gold,  za  tekoce leto.
Faganelj meni, da to bi bila jako picla nagtada, ce se pomisli, koliko drustvo rabi kolou ^Soue14 za svoje namene in predlaga, da se casniku votira ves ostanek, ki ga bjde pokazala drustvena denarnica ko-nec leta.
Dr. Lavric uijma sicer nic proti ternn; a voasili je vendar treba, da si drustvo tudi kaj denara se pre-dr^i za silne ueprevidljive potrebe; popravi tedaj svoj predlog v posredovalnem zmislu, naj se casniku,Soca** odloci najinanje 50 gold, letnu pod pore in po mogo-costi in potrebi naj semu podpora konec leta sezvisa. Ker se g. Faganelj vjema s tem predlogom, glasuje zbor samo o njem in ga sprejme z veliko veelno.
Konecno pride na vrsto 4. tocka: Predlogi posa-meznih druzabnikov: K bese;i so oglasi gosp. Ferdo Perozzi in predlaga, da sa sprejme kot taborska 2. tocka sledeca resolucija: Naj vlada dela na to, da bodo prej ko prej vpeljan« nove zemljiScne knjige na Goriskem.
Predsedoik opominja govornikn, da ta predlog se tice 2. to6ke doevnega red a in da je imel biti tarn stavljen, zd^j ne bi bilo ptavilno zopet razgovarjati se o taboru.
G. Perozzi replicira, da je to njegov predlog, ki je dovoljen v 4. to6ki dnevnega reda.
Predsednik poprasa zbor, ce sme pripustiti raz-govor o tem predloga. Zbor pritrdi in Perozzi za&> yarja svoj predlog, kazaje na veliko nesreco v katero je pahnen kmet na Goriskem vsled pomanjkanja javmh knjig; na najlepse pretnozenje mu nij mogoce dobiti se krajcarja n<?; zatorej pa se ne more povzdigniti nase kmetijstvo, dokler se ne bodo olajsale kreditne razmere po javnih knjigah. Ker je ta tocka po onej za predelsko zeleznico najvaznejsa za celo dezelo, zato je uujno potrebno, da pride na dnevni red tabora.
Dr. Lavric nasprotuje, ker se ravno zdaj v drz. zboru bavijo z novimi postavumi za javne knjige zatorej ne bi hotel, da b« se drustvo Soca v tej zadevi prenag'-ilo in za red prosilo, katera je uze dognana, vendar pa stavi predlog, d* se odboru da naloga, da se o tej zadevi natanjeno informtra in ce razvidi po-trebo, deue tudi tocko o javnih knjigah na dnevni red prih. tabora.
Pri glasovanji obvelja dr Lavricev predlog.
Ker se nihee vec ne oglasi za. kak predlog, na-znanja predsednik, da je zborovanje kondano, in sicer je koncalo ob 4 uri popoludne.
Dopisi.
V Gorici 12. maja. — Zaduje mestne volitve na eni strani, in od vseh stranij poslane zahvalnice in zaup-nice poslaocu grofu Gorontniju, ker se je pravicoljabno potezal za uarodne Sole, od druge spravile so vse goriske korrespondente uemskih casnikov na noge. Posebno klasicno razvija N. F. Pressia korrespotident svoje svobodouiiselne nazore o volitvah v enem zad-njili Iistov. Vladni organi, tozi svobodnjak, so se prcmalo potruddi, ter nijso upjrabili vsega svojeg^ upiiva v to, da bi vsaj vsi uradniki in ccs. kr. ljudj^ glasovali za tako zvane avstrijsko-liberalne kandidate. Tedaj vlada naj pntiska ua svoje slu/abiik-», di boile izui volitve po nje volji, — to je av^rrijsko svobo do-mi sel no, kaj ne daV Saj oni paragraf, kateiega nakajamo m.-noa v vseh obcin-.kih in dezelndi voli.ni-k)b, je le pro l»rmu in od vec, kateri dolocuje, da ima prvo*ednik volilne komisijo opomeititi voliIce, naj vsak svoj gli.s odda po svojeni pravem prepricanji, bnz vseh postranskili ozirov in tako, kakor po svoji iiajbjlji vednosti mi vesti spozna, da bo za splosni bla-gor najkorjstnejse. Po korrespoudentovih nazordi skoro ne treba, da ima c. k. uraduik svojo posebno privatno prej)i-.canje iu vest, rijega naj vo.li c. kr. vest iu c. k. prepricanje. Ce je to uacelo laytuina cole goriske tako imem vane avsuijsko-liberalne stranke, po tem naj se aikar ne nii.sli, da s<" bode ta stranke kedaj ojac.la mej nami. C. k. uraduik p tudi r.id vesel sv«>de, ka» ter.) mu zngotavij* avstrijska u^tava, mi pa ost memo rajsi liberalti v obce.
Sicer pa nij res, da bi bill viadui orgini roke krizem drzaii pn mestnih volitvah. Kaj se, d<dali so iu uplvali, kolikor se je le dalo. Mi vemo, da je bil v neki ces. kr. urad celo policijski komUar in persona lK>^iau, da bi doticnim, mnogobrojutm uradnikom na sree polozil avstnjsko-liberaliiB priporoceuce, kar se pa ouiin uradnikotti nij zdelo prav dostujuo; mi vemo da so se tudi v drugih uraduijali prav gorko pri poroca li isti kandidatje in da so tudi Solska ravuatelj^tv.i svojo dolznost izpoliula, — toda potnagati nij hotelo^ ker nijso bill pnporocenci taki, da bi jib b li intclh-geutni mozje po svojem prepricanji in po svoji vesti lebko voldi.
Sicjr je jako pomenljivo, kar jc neki jako mavtjiv ud avstr jsko-ltberalnega komiteja po koncauih vo itvah v prijateljski druzbi izjavil: To nam m ira biti v dober podtik, da se ne bjino dali ve6 po enoru sain em mo xii za n04 vodtti!
Triestercin dopisnik se flgrein*u, da je trgovska zbornica sklenila zahvalnico po^lati grnfu Corouiuiju zaradi njegovega potezanja za narodne sole. Kaj ima trgovska zbornica se Solami opraviti, modruje on v svoji nemski zagrizeiiosti. Kakor bs se ne bdo mkoder kaj enacega zgodilo in kakor bi solski poduk ne im<d vebkanskega upiiva na razvoj iu napredek obrtn\j ia trgovstva! Zboru.ka Viijem Rtter iu trgovec Clion (Nemca oba) sta bi nekda z.divaluici priucipijelno na-sprotna — a po torn sta vender za njo giasovala. Mari sta ae bala zamere, da sti rajsa popu->tila svoja na-cela, nego jih vstrajno za^topala ?    To so vain   mozje.
Vrojaski nibor za gonsko okolico sj danes kon-cuje. V saboto jih je bilo vzetih iG, v poudeljek 32, vceraj 17 in dan*;s jih p-ibero sj 8 k re ini vojski in kolikor treba za reservo in za dezelno brambo. Ko-inisija je nekda prav iiljudua, — a od strani nabiran-cev se je pnpetilo vec smovostj, katerih ne bo lehko konec, dokler doHre ljutske sole nasj mladtnj kolikor toiiko nti olikajo.
V Gcrici 13. maja. (Izv. dop.) Nasi goriski Italijani so zadnji ias posebno pozorni postali na nas Slovenee v Gorici. Pri zadnjih mestnih volitvah so nararec spo-r:nali, da smo faktor v mestu. s katerim je treba ra-enniti in nij se cuditi, da nam je uze letos li'beralna stran-ka hotela tudi dejansko pokazati, da nas ceni in da nam ravno ta stranka hoce v bodoce priVoliti en par sedezev v mestnem svetu. To bi bilo na vsak nacin prav in pravicno, ee se pomisli, da smo v tej dezeli Italijani in Slovenei eden na druzega vezami, da imarao skupne interesse in da nam mrzenje mnogo skodujo nasproti ustavoverni, pri nas bolje reeeno, nasproti starokopitni birokraticni stranki.
Mi smo uze dostikrat to povdarjali, pa nase bese-de so zmerom padaie na skalo; zdaj pa se kaze, da Italijani vendar sprevidajo, da ona sebicna politika, ki lastni stranki laze, da nas nij v Gorici, nij vec haslji-va in zatorej zelimo in smo veseli, ee v Gorici posta-ne prijetnejse mejsebojno zivenje, saj s tem lehko do-kazemo vladi in nstavovercem, da je spozarumljenje v Avstriji mogoce in potrebno: Se tedaj „Isonzou nas uze zdaj oraenja kot faktorj in v svojem zadnjem iistu pri-nasa celo na§o korespondenco iz Gorice glede mestnih volitev, zadovoljno pozdravljamo ta cin kot dobro-zuamenje casa in kot napredek liberalne italijanske stranke. Naj bodo Italijani prepri&ani, da mi nijmamo< nic proti njihovi narodnosti, da jim hoSemo   biti  pra-
vicni, da  po pravici   tudi mi ravno toliko od njih tir-jarao, naj bodo nadaljo gotovi,   da  slepo   negiranje ne I bo zaviralo pomnozenja alovenskega elcmenta v Gtorici, kateri zbog napredka zmerom zav<di,\6i postaja in, Le dobro organizovan,  uze  sedaj   odlocu/e zmugo   one ali 1 druge stranke, vsled Cesar smo tni goriski Slovene! u&e j toliko vrodni, da se z naiui paktira in tudi   to   naj si , zapamtijo, da bo ve&na gnriskih SIovodcov najrajsi na- ! prednjaSki str niu pomagnia, 6e bode praviLna in vneta zato, da se Avstrija ohrani in   na podlngi   svobode  in prarice utrdi.
Vsled predposlanrga mori'mo z veseljem kon&tati-rati, da je postalo zivenje v lepi Goriei dosti bolj&«, po-sebno v socijalneni zivenji, kakor je bilo se pred par leti i:i da so bode dalo tukaj prav dosti storiti, ce bo novo stare&instvo razumelo in spolnilo svojo nalogo. V tern obziru se slisi, da mestni oeotjo zdaj ivsno mislijo na nov vodotok, na nov mirodrur inna drujja dela, ki so potrebna za ozalj&anje Uorice: v ta naineti s« men-da pod roko uze pogaja za posojilo od l'l% miljona gl. Koliko koristi bo mestu donaftal-ta tttroftek, jo zdaj se nejasno, vendar pa moranio reft, s f-asoma velikanske. — Da niesto pokrije obresti najetega kapitala, nij tre-ba drnzoga, kakor da 1 sold nalozi na vsak cent robe, ki m iz kolodvora vvaza v mesto. Da ta davek nij uzo iani obveljal, je kriv Hitter, ki bi moral skoro tretjino tega davka plneati in se je zarad toga stranno ustavljal sklepu; a mestno staresinstvo se ne sine ozirati na in-teresse posameznih; fe Kitt^r tukaj dosti plaea, tudi dosti dob! in boljse je, oe se miljonarje obdaci, kakor pa ubogo fitnike. To naj bi resno premislili nasi mestni ofetje, po tern pa ravnnli brezobzirno na posamezne koterije, ki zmerom skodujejo obenim interessom.
VU 6 dnij traja v Goriei novaSenje; slovenski fantje iz okoliee prepevajo, nekateri prav neusmiljono kriee po ulicah, drugi pa, ki dohajajo iz krajev, kder so eitalniee in uMtelji uze zaplodili sad omike, prav ubrano pojo lope tot-ke. — Tako petje dela fantoin east; a kruljenju slovenski narod lo poniznje v oeeb oinikanoj-§ih mestjanov.—Zatorej omikanei, posebno ueitelji na do-zeli podufiujte odrastlo niladino, snnjte pevake zbore do-movini v fast!
Sieer se tud'r nasi mestjani nic kaj posebno no vedejo, tudi oni tulijo zmerom cno, tako letos prepevajo, kar je karakteristifcno, not in dan in po vseh uli-ca!» eoo pesem o papezu : „\on vogliamo, non voglia-mo die il papa sia re". — Ta kratka pesem vse pojo, otroei, fantje, posebno rokodelei. — Vri»me nas daje, sadje trpi vsled mrzlote in vodnega dezja; to dni je bi-la tudi huda borja po Vipavskem in unieila dosti sadja, ere&enj ne bo lotos skoro iiife; se trta je v navarnosti, •;a gre zarod v rozifke, ee knialo ne neha dei in nastopi loplota. Polja pa prav lepo stqjcj in vse dose-dajne vremenskc nadlngi* nam nijso se. unieile npanja na dobro leti no.
V Trttu 10 maja. (Izv. dop.) (Slovenska zastava.) Na Proseku se je pripetda 3. maja tak i rec, katere ne morem zamoRat», in /aradi uesar mora vsacemu SIo-\i;ncu hudo pri srcu biti. Proseski iantjc so bli nain-rec po uavudi p-istavili vsred'vasi lep ulaj. in na vrh so privtr^&li »Iov\ja?ko tribojnico. Ko je pa fioveaozroci Luksa to zapa/il7 ga mr .z po vseh kosteh potrga in stresc, ker *e ,ie nekdo predrscnil na Prusekn slov. za-stavo oritno razpostaviti. Koj pdciice zendarmo, in ve-li mlaj posekati, a d lalci nijso tega fctoti!i, ampak podrl: so ga z r»st;»vo vied n:» tla. Funtjo psibercjo miaj. in ga postavijo izven va-sr, a tudi tuk-ij n«j nmgel mlaja trpett, in k«> je izved(>l. da j • nnrodiu faut K. Vkmar toga najvec kr.v. ga izroe. zendarmom, da ga zapre. Le mirno«ti fautnv s<- im:.m> zahvalili. da nij prislo do krvavdi :iasledkov. Ukmarja so pa drugi dan izpustib, k«'r sodnija n j nasla v torn nic ncpoatavnega. Into bi b hre-j cilao, ko bi mi Slovenei ua domaci zemlji svoje tnbojnice ne smeli razpostaviti. Kaj tace-ga more prepovedati ed:niproseskt okrajui pasa, Luk-sa, rodom Slovenei- in okolican, kateremu pa vse smr-di, kas ne disi po zvelicani Italiji. Vedel bi Vam o tern mo2i se vt>hko povidati, ]>oseb io njegovo prclju-beznjivo obr.asanje v vojn h U»tih 18f)9 in 186**, a ke-do bi zaradi take malomarne duse se cas in papir i 'gubljal Grajati pa «i>ram vendar odlocno one sta-rbkopituc2it iz I*rostka, kateiim je Luksa bog, in kateri po&laiajo njfgove bescde, kukor sv. evangnlije. Xa kontc, uaj mi bode vendar d«)reljetio upiasati, po ka-terem paragrafu ima gosp. Luksa pravico slovensko zastavo zubrsinjevati ocitno jo raxpiStavljati.
OJcolican.
Politicni pregled.
V predzadnji seji drz. zbora, 7, t. in. je v resnici minister Depretis odgovoril na iiiterpellacijo Wikhofa in druzih zarad krize in sicer je rekel, da mu nij se nobeden intprpellantov mogol nikoli po-vedeti, kako bi se financna kriza odpravila. ^bor-nica je ministru pritrdila. kernij pripnstila debate ob odgovora; ustavoverni listi pa zarad tega Se huje napadajo Depretisa in veCino drz. zbora. V ravno tisti seji je poroM Teuschl o postavi zarad zdaljsanja   pogodbe z juino   zeleznico  in v imenu
dotienega odbora nasvetoval resolucijo, naj tniuister-stvo uze v prihodnji sesiji predlozi postavo o na-•dtiljevanju rudolfove zeleznice do moi'-a. Toj reso-lu.yi je nasprotoval nepoboljsljivi H.-rbst,¦ a'za ujo ¦^M se krepko potegnila nasa poslauca Winkler in Coronini iu posebno je 0:110ml zadnji, da bi bilo ljudstvo primorsko itwdrazeno, ko m bi se, sprejela resolucija; nazadnje pa je se poro^nalec Teuschl Horbsla dobro pobij'al. fies, da on samo za Pemsko skrbi, a najvaznejse tryorskn inesto v Avstriji se tako zanemarja, da se mu se najpotrebnejsih zve« ne privoSci. Na to je zbonuYa rosoluctjo v, ve^ino sprejela in gospodska hisa nij sanio to resolucijo enoglasno potrdila, ampak je celo profinje iroriskega dez. zbora za predolsko zeleznico ininisterstvii gorko priporofila. S tern jo vendar toliko dosezeno, da pride postava 0 predelski 2eleznici uze v prihodniji sesiji pred drz. zbor. Na.*i poslanci so se gotovo morali truditi, da so pri takem uasprotovanji za letos vsaj toliko dosegli, da je zdaj prvi vazni ko-rak storjen.
V zadnji seji drz. zbora 8. t. in. pa je bila ostra debata 0 postavi zarad ustanovljonja kavala-rije brambovske, da bi namrec tudi brambovci svojo kavalarijo imeli. Proti tej postavi so bili skoro vsi ustavoverci in za to jo pri glasovanji, ^e se 'dovoli svota od 78000 gold, za to napravo, bilo 157 gla-sov proti dovoljenju in samo 97 jih je bilo za, mej zadnjimi skoro saini pravnarji. Ministorstvo jo tedaj zopfit dobilo zauSnico od lastne stranke. Ondne reci se goM v di-z. zboru, knialo zapusti ministorstvo svojo strtitikn, kmalo pa stranka ministorstvo, iu tako se zmerom lovijo stranka in ministorstvo, vendar pa no more voo" dolgo trajati, ker jo „uni-cumB v parlamoDtarnom zivenji. 8. t. m. je od-lozil drL zbor svojo soje tja do oktobraj kor sep-terabra bodo zborovali do*, zbori, po torn so lo se j zopofc snide drz. zboi*. Enako ho jo tudi gosposka j zbomica odgodila do tistega cW. Vsa notranja politika jo tedaj koncentrirana v delogacijali, ki zdaj pridno zbornjejo v Posti. To dni je Andrassy na uprasanje delegala Nchaupa, kaj jo vlada storila nasproti oliolim besedam papezevim proti konfesijo-nalnim postuvam, odgovoril, da jo vlada pisala pa-pezu pismo, v katerem obzalujo, da jo bil papez tako slabo poducen in se mesa v reci, ki nijso ver-ske, ampak drzavne narave. Vatikati naj rajsi Sko-fom svetuje, cla nbogajo postavam, ker, ako s>o jim bode duhovnistyo ustavljaloi bo znala via da drzavno I pravico varovati in tudi z moejo postavi vcljavoza-dobiti. Na to nij bilo iz Itima nobenega odgovora, vendar pa so ministru zdi, da so so tarn nekaj pomirili. V ogrski delogaciji je Andrassy rekel, I da se boce v Turciji obdrzati scdajno stanje in da se je zavoljo tega dosoglo porazumljenje z Rusijo. I Pri shodu obeh cesarjev v Peterburgu se nij napra-I vilo nobenih posebnih pogodeb. V skupni delegaciji I jo rekel Andrassy na iiiterpellacijo, ce res ho^ I Bismark Viktor Emanuela v vojsko zapiesti, da mir I nij v nevarnosti, a prece.j po tern jo na drugo in-I terpellacijo odgovoril, da so mej naroili taka na-I SDrotja, ki no pripuscajo misliti, da bi mir dolgo I casa trajal, zarad tega je treba biti pripravljeuim. Scrinzi-u je Andrassy odgovoril, da v Peterburgu se nijso kovali nobeni posebni plaui. Coronini je prasal, kodaj se bode meje mej Avstrijo in Italijo v Cervinjanskem okraju uredile. Scrinzi interpelluje, kaj inisli vlada storiti proti pesauju trzaskega mor-skega prometa, na kar Andrassy odgovori, da toje re5 kup&jskega minisfra. Dr. Gross nasvetujo |da se odpravi mesto poslanika pri papezu, a Andrassy ga zavraca, da je pape2 se xmcrorn suvren 11 da ima poslanik varovati iuterosse 28 milj. katolikov, sicer pa ne more poslanik pri laskem kralju obce-vati ob enem tudi s papezem, ker mej tem iu prvo je Telika napetost. Na uprasanje Czartoriski-ja, ce ne bilo boljse. ko bi se objavljenje rudeee knjige opustilo, odgovoril je Andrassy, da zna priti se c*as, ko bode ta knjiga vladi in zastopniStvu se prav prisla. Vse to izjave Andrassyjeve, posebno pa e-nergifien odgovor papozu, zanimajo mocno vsekroge in casopise, kateri priznavajo, da je z objavami to popravil, kar je rudeca knjiga slabo zakrivila zarad svoje skoro razzaljive suhoparnosti. Zarad prekra-cenje stroskov pri razvojniCenju granice so nastali prepiri v delegaciji, kateri pa so menda uze od-stranjeni, ker je ogrska vlada vecldeij teh stroSkov na-se vzela.   Cesar je potrdil   prvi dvo  konfesijo-
nalni postavi. — Mnogo brupa je napravila vest? da Bismark podpihuje kralja italijanskega, lia^on od Fraucoske nazaj tirja Nizzo in Savojo. Bisma#. pa je to novico ostro domentiral, rekofi, da je $eni* ska vesola, da zamore v miru ziveti. Sicer pft so ne da zakrivati, da vlada mej, Francosko in Itaii-jansko uze vefi Casa velika napetost
Na Prancoskem Clmmborda priCakujejo od.dno do due v Versaillo-u. Na uprasanje, (5e sme tudi Napoleoaov sin Lulu priti v Fraucijo, odgovarja neki poloficijelen list, da sine in bo tudi moral priti, ko ga bo postava klicabi v vojake, kakor vsacega dru-zoga Fraucoza.
Karlisti na Spanjskom bpze* in vladni vojaki so jim *a peto, Don Karlos je uze nekda na Fran-coskem.
V pruskem zboru se zdaj to ponavlja, kar jo bilo pri nas ob debati 0 konfesijonalufo postavali.
Bazne vesti.
(i»<»iinijo rtrniivrt fio«a) zaradi porotnih sodnij jo izrooil 8, t. m. poilaneo g. Nabngoj mi.iistru pra-vosodj.i »*am<nni, s katerim sta 0 tej zadevi govorila tudi poslaoca grof Ciiuiuui in Winkler in vsem ttem je mmistt r obljubil, tla bo to re6 iiatinijdiio preiskoval in pi) mogoousti krivieo odpravil. Dva oddelka bo tuzko napraviti, a ddavui ptavduik in a Ivokatja Kdiko pomagajo tej ki'iviui, (5e zmuroin zavrzejo take porot-niko, ki h) nfizm )zui je/.ika zato^enca Mi pa inoiiimo, da jo, tako ma!o Slovem-ev mej porotn.ki za Go* viiko, d 1 skoro nj mogore Kostaviti niti one samo po-rotno-slovensko porotne klopi. Sscur dostavlja g. Na-bn'goj, da se jo k.izal g. minister nam Slovunoom v tej z idevi j.ilo) praviC'iioga; a vso to bo male po ma gain, (ter gt bodo njcgovi pod!o?,ni uze tiko infovmirali, da mi pr. vice no dobimo, kakor so to navadno godi. Ye-derenio! Mi pa 110 lituuo inirovali, doklur ho Cast! in pravici naiiega narod a no zadovti.
(fjuritka ^Mnflnicn) napravi binkoStnn prazniko izlel v postonjsko jamo in sicer m bod.) potovalci u&o v nodeljo ob ) uri popoiudne odpoljali iz fiitulnieo dez kr.isno vipavslco dolino do AjdovSciuo in od tarn v Vi-pavo, kder bo pri-nocevanjo, drugi dan pi naprej v Rizdito na kosilo iu prectij po kosilu v Postojuo, od kder s(j v pondeljek ob 8 uri po r.ivno listi poti vr-ncjo. Strosek za ta jako zinimiv izlet je priiuerno nizek, samo 7 goKI. na osebo, mej tem ko po zelezniot sama voznja toliko static. Kedor se boce uJeloziti iz-leta naj so se 0 prave 111 oasu do 20. t. m. oglasi pri citalnic.iein cavajn, kder so bo podpisd in eital na-tanjcoi program.
(Skuftnje; zx ljudsko ucileljstvo so se prod da-inaeo koiuissijo te dni visile. Podvigli so se jej trije mozki kaididuje, ki so tudi skosnjoprcstali. Oglasile so se tudi stiri kandidatiiije, in sicer dva Slove nki in dvo Italijanki. K>«kor smo poizvedeli, ste Slovenki dobro se «.bnesli; in t»> tias torn bolje wseli; ker so prvi, ki ste so skusaji podvrgli. Zi sedaj sicer za-m-iloimi, k.iki nopril z.iohM imaj» Soveike zaradi taeih skusenj. ker njmaj* ne slov. zonskili valnic, 5e inanjo pripravii.ao. mariv^c hoceino le njeiii itneai za-biljeziu, iu «i ste goipo-.licini Amalija Jug iz Tolmina in Katiakt Stanifi iz Kanala. —
(V i»rei«Mii; so presli todcn ubib necega Vrba. Kakor se pi ipovduj*», bil j«* povod k temu prepir mej plavskimi in briskitm prebivalci ziradi obeioskih paSni-kov. Dva mtadenica, ki sia ua sumu, sta uze vjeta, toda brzkone bodofee izpusfijna, ker se jim ne more nicesar dokazati.   -
(Smiuminor) V petek popoiudne ab 2 urah se je * z revolverjeni usrurtil Vmceucij lleiter iz Tarbiza, 34 l«t-ni streiaj grof-i M-ls-a v G->r.ci.    Pravij >, dagaje nje-gov gospodar t >zd zaradi nezve^obe in da je   bil uze p>zlvljen pred okrozno sodnijo. —
(Voja&ki iiabor) Pietekli in ta tedea so vrsiv Goriei voj^ski nab >i\ Slisim >, da je letoa komisija jako zbircna. Prav tako, malo vojakov naj vzemo, pa ti caj bodo dobri. Skoda, da se v Avsirji sploh ne ravna #0 tem nacelu!
(,«n<ii»n.") Danes opizo'imo svoje ditatolje na tiasopis Ration", kateri v ocmSkem jeziku vsak ^qn^-deljek na dveh polab v Pragi i/baja. Urednik tenm nemskema tedniku je znam Ceski novioar Luke5.; ^Nation* je skozi in skozi v vrlem slovanskem in ob eriem liberalnem duba urejevan casopis, ki se po-ganja za to. da bi poslanci vseh sipvanskih narOdov stopiii v drzavai zbor ter o:.idi osnovali mocno stranko aoper nemske ceotraliste. „Nation« tore] na vso ma& odobravaiapodpira politico naSih libtralnih sloven^kib drzavnih posiancev: dr. Vo§njaka, dr. Razlaga, Pfei-ferja iu Nabrigoja ter skusa ceski narod pregovonti, da bi opustil pas'vno opozicijo ter stopil na bpji§6e v. driavoi zbor, kakor so to storili uze Slovenei, raorav-
ski m Slezki tfehi, Po*jci in Rusin\ Tudi sicer se -Na'ion" se alo^enskim narodorn tolikrat in takopeca, kakor noben drug nemSki dasopis. Za to, in pa ker ne pidpira klerikalcev in mracnjakov kakor ^Polittk". in -Vaterland", je na vso mod zeleti, da bi se ta vrli fcasopis po Slovenskem kaj vec razsiril; vsaj vsaka ci-talnica bi se morala nanj narociti. Tudi omikanejsi, nem&ke novine dirajoci Siovenci bi morali na .Nation" naroceni biti, Velja s*mo 3 gold, za 1{4 leta. Deuar se poSilja na administracijo tednika Ration* v Prago.
(\ov» fcnji«a.) G. Simon S c h a r n a g g 1, c. Itr, gozdni inspektor je izdal pred kratkim knjigo: ,Die ForstWii-tsdbaft im oaten eicliischeu Kiisteolande mit vorziiglicher Riicksicht auf die KurstbfcW«ldung.* 0 tej imenitni knjigi, ki je z veliko temeljitostjo in prid-nostjo pisana iu katero vsem n»§im izobrazenejsini po-aestnikom fcivo priporoSamo, bomo ? kratkem kaj vec povedali.
(D<iale<tn»Kt.) Z Goriskega se nam pse: V K. na Krasi imenovali so za poduditelja ntkovega I). S., mladenica, ki preparand»je so mkdar vi-iel nij. Studi-ral je res munda uze nizo realko in kmetijsko solo, toda: bo li on znal pedagogicuo postopati primladiui, ker nema o pedagogiki nikakorsnega pojma? Take ljudi znate sprejeiuati, ko se pa oglasi uze kakov izso-lao priptavnik, pa nemate slozbe zunj.' In bas taka s* je pripetila uze lews. Neki absolv. pripravuik nam-red je brezuspesno prosil za kako poducittdjsko sluzbo aa Goriskeui. Nijso mu je ho'.eli dati. Nazadnje si je moral pomagati na - K r a o j s k ••>. Sploh jo to naj zalustna atvar, da se dandane3 *tavij» (tudi drugde) za-jradi pom»njkitnja za ueittlje c\s»to i.esposolm<: ljudi v uciteljski stioki. Na laki uaeni, bogme, se ne bo si-nla omika!
(Xnkftj ver*» peiw I*) Zupniki i kaplanje se veli-kokrat krseansko prepirajo, i to iz raznih vzrokov, ve-Sidelj zuradi dohodkov, biro, stole i. t. d. kar pa na ljudstvo slabo npliva. Tako sta so prod malo dnovi do zivega sprla g. fcupnik v R, i vain dobro znani kaplauce, Ex--Socan i sedaj Glasovee piT eroinentiam. Ko je nam-rec kapian odmaSeval, pride gosp. znpnik v cerkev, tor
fa pozhrtja, da bi sel verno doso previdet. Nato se g-apian naSopiri i se nepokorno vstavlja, ces da ne gre nikamer, tudi <*e bi jih deset bilo, da mora iti v Go-rico, da jih je uze toliko i toliko preridel, a nobenoga pokopal.—Tu moram povedati, da pri pogrebn so dobe penezi, a ^previdenje" dosedajjefio brczplacno. Ta ravs i kavs je zacel v sakristiji v slovenskem—a koneal je na uliei v nemskem jeziku. Nasledki so bili, da se je sel gosp. kapian par dnij v Trst sprehajat i si jezo ohla-dit, a vruil se je zopet v rajsko dolino, od kder je uze toliko fiasa svoj bekkerekeks kvaks, kvaks, le, ga, le ga! v nebo spuSfial.
*] Kakor kaze, bo treba napraviti za take notice — stalno tubriko.
(4Ro«p. Macau) preselivSi se v Trst poslavlja se prav prijazno od svojih prijateljev in znaneev v Goriei ter se priporofia njih spominu.
(O zavaarovtilni banlii  „SI*irlJl,L)   pj§ft   BPinan-
zielle Presse" sledeee: „Slavija" jo institut, ki je v petih letih svojega obstanka dovofj dokazal, da je ziv-ljenja zmozon, ter da ima previdne voditelje. Veseli nas, da jo moremo pozdravljati i v avstrijski metropoli, in se nadejamo, da si „Siavijaw tudiv dezelah (iem§ke-ga jezika ono ngotlno ime dobi, katero ima na Ge§kem, Moravskem in v Sleziji.... Mi posnemljemo iz delo-kroga nSlavijeB nekaj dat, ter postavimo nspphe let 1869, 1872 in 1873. Mej tera ko je drustvo leta 18S9 imelo 6980 udeleznikov in je zagotovilni kapital znasal 4.100.300 gl., vzdignilo so je to stevilo leta 1872 uze na 111.741 udeleznikov s 70,531.017 gld. zagotovnine, leta 1873 pak na 130.687 udeleznikov, in zagotovnine 91,577.550 gld. in cistega dohodka 1,363.349 gld. Mi raislimo da te avtentiene Stevilke brez vsega komentera same za-se dosti govore. Efektivno preraozenje koneem marcija je zna^alo 1,415.498 gld., v gotovini, dobrih efektih in posestvih. Konetno Se omenjamo, da se je v SSiJl Pe^odi petietnega delovanja „Slavije" skode placalo J60.864 gld. U kr., od katerih na leto 1872 odpado 351.651 gld. 94 kr., torej vec ko tretjina. Od 2adnje svote se grupira na zavarovanje na ziv'enje 13,605 gid. 62 kr., za zavarovanje proti pozaru 177,939 gld. 70 kr. na avtonomno zvezo mlinov 38.252 gld. 66 kr. in na zavarovanje proti toei na 121.846 gld. 31 kr.
(Javna sehvaia.) Slavna cifcalnica goriSka bla-govolila je nam pOslati 75 gold, kot donesek „besede,« katero je napravilo omenjeno druStvo due 25. aprila na korist nasega BNarodnega doma*. Slavna Citalnita v Gorici je postala s tem ustanovnik novome§kenm „narodnemu domu".
Podpisani odbor torej v imecu „cifcalnicea in nna-rodnega doma« izreka najiskrenejo zabvalo si. ditalnici y Gorici za gore omenjeni dar od 75 gld. kakor ^ c. rodoljubom, ki so se te wbesedett udele^ili, aH izvrSevaoji posameznih toc*ek sodelovali.
Naj bi tudi draga oarodna druStva posnemala si. CitaJnieo rojnnsko, metliSko in sedaj goriSko, ter na-pravila enako njim *beaede«, gledaliske predstave itd. ter ciste doneske   nam poSiljala  in tako pristopala v
vsem pri
kolo ustanovnikov ^narodnega doma* naSega, kajtt le po vzajemni podpoti enakih zavodov nam bo mogoce dovrstti velevazno to podvzetje.
Novomesto dne 10. maja 1874.
Odbor narodne citalnice kot stavbni odbor nnarodnega duma".
(Javnn salivala in   priporocba.)     PodpisanemU
se je utelila krava in je prccej po tcm tako zbo-lela, da nij bilo vec upauja, da ozdravi. Poklifiem tedaj isovega iivinozdravnika g. Perkota, ki stanuje pri Lizi v Gorici, in on mi kravo v dveh dneh popoiooma ozdravi, vsled cesar se mu zakvaljojem ter ga ob e* nem priporoiSam ziviiiorejcem kot skosenega iu vest-nega zivinozdravnika, kakorsnega na Gori§kem golovo §e nijsmo imeli.
V Podgori II. maja 1874,
Anton Klancic, zupan.
Kmetijske i Irgovske vesli.
(Seja kuptijske zbornice g«>riskt> 7. t. n».) l'o^lwe vaznosti je bila ta seja za nas Slovene*?, k».-r so je mcnda prvic v tej siboraici sloveiisko govordo in ker so bili stavljeni za Slovenes posebno vaztii predlogi. Po re§enju disto notranjib zadev, prosi gospod Franjo Leban, zupan cerni§ki besede in govori sloveaski gifide popravljanja cesarske ceste od Gorice do Ajdovscme, v gladki slovenscmi risa velike uepriiicnosti, katere uzrokuje cesta vozmkom in sploh obrtniji, kntera je u/.e zdaj jako vebka posebno, ee se ob/.ir jemlje na mnoge fabrike v Ajdov§6ini in nmoge zage po vsej do-iiui. Ta cesta bi se dala z malimi stroski tako pre-delati, da ne bilo vec nobencga klanca. Uazne zupa-nije vipavske doline so se uze pred 2. b-tuma obrnile v tej vazni zadevi sprosnjo na ces.kr. namestnijstvo v Trstu, a vse zastonj. Zatorej pa 3tavi glede na kiip-cijske in obrtnijske interesse nase dezele nas vet, naj bi se kupcijska zbornica s posebno pvticijo obrniln za-rad poprave cesarske cestu do AjdovSeiue na ct*s, kr. ministerstvo in naj bi ob euem nase paslance v drz. zboru prosila, da to v»z»o kupcijsko zadevo tudi v drz\ zboru zagovarjajo; z-x izdelanje doticne peticije pa naj se voli odsek 3 udov. Predlng in govor g. Lebana je predsednik g. PavletiS nekaterim udom, ki ne razumejo slovenski v it«lijans6ino prevodil in biije potem enoglasno in z veliko pohvalo sprejet. (fciti do-kaz vec, da jo tdoven&frna povsod na svojem mestu.) V odsek za izdelanje prosnje pa so bill voljeni gosp. Leban, inzenir Streinz in geometer Gasser.
Po tem stavi g. Licen, zupan ribenberski, predlog, naj se kapcijska zbornica pruiruzi drugim volilcem Co-ronioijevem, ki so mu cestitali v posebnih adresah za izvrstno zagovarjanje narodnih pravic v dr2. zboru in naj mu poslje tedi«j tudi zbornica, ki ga je voida, posebno zahvalno adresso.
Temu predlogu so se sieer nekateri vstavljali, ce§, da Coronini je samo za moraine in dusevne interesse potezal se, zbornica pa da zastopa sarao materijalne kupcijske koristi, na kar Licen replicira, da'so dusevni interessi, posebno pa sole v najozji zvezi z materijal-oim napredkom, na kar je bil tudi njegov predlog e-noglasno sprejet.
Mi se veselimo tega napredka slovenskih zastop-nifcov v kupSijski zboruici in zelimo, da bi bili nasi slovenski foteressi ce dalje bolje zastopaui v tejzbornici.
(Bazstava goveje zivine, dne 28. utaja 1874 v Gorici.) Nacrt, po katereno se bodo delila darila le-pim zivalim in po katerem se bodo prodajalo mlade plemenske zivali (telice in biki) na javni drazbi po znizani cent:
C. kr. kmetijsko drustvo v Gorici je sklenilo, da letos poskuSa razdelitev dard, katera se bo dodelila lepi zivini po sledecih pogojih:
1.  Za to je odlocenih gld. 2400, s katerimi se bodo kupile zivali (biki in telice) zlahuih plemcu (za mleko in drugo za uprego.)
2.  Razdelitev daril bo dne 28. maja t. 1. v Gorici na ziviasktm trgu; ob 8. uri zj. morujo biti uze prignaoe zivali na odlo^eni prostor.
3.  Ilazstave morejo udeleziti se V6i posestniki in kmetje dpzele, ki imajo:
a) bike, b) krave, c) uprezne voli, d) upttane voli, e) telice.
4.  Darilo dobo biki vsakterega plemen.t, da so le dobri in ne stareji od 5 let in da so do sedaj bili rabljeni za pleme v kaki obcini dezele. Mladi junciki ki so le eno leto stari, morejo dobiti darilo, le ko se kstnik zaveze, ua bo rabil .juocka o svojem casu za pleme vsaj do 4. leta starosti.
Biki, ki so bili izrejeni v dezeli, bodo imeli pred-nost pri enaki lastnostib, pred drugimi iz drogihdezel upeljauimi.
5.  Krave ne smejo biti stareje od 8 let in one upeljane iz drugih de2el dobijo darilo, le Ce jib je imel razstavljavec vsaj eno leto. Pri enakih lastnostib. imajo prednost v domaSi dezeli izrejene krave s teleti.
6.  Uprezni voli ne smejo biti stareji od 8 let in razstavljavec mora dokazati, da so bili izrejeni v dezeli ali da jih ima uze dve leti.
7.  Le upitani vol', katere je razstavljavec imel vsaj 6 mesecev, dobijo darilo, prednost imajo pu v dezeli izrejeni.
8.  Teleta, katera je izredil razstavljalec, in uaine-uil za pleme. morejo dobiti darilo.
9.  Vsi ti dokazi raorajo biti podpisani od zupana.
10.  Po3ebeo pres.jjevaleu odbor bo progledal raz-stavljeae zivali iu po tem prisojeval darila in castna pisma.
11.  Razstavljalci, ki ne dobijo darila pa so vrvdtii dastnega priznanj^, morejo prejeti sledeco oJskoduiuo za popotovauja : Razstavljalci iz okr;ijev ; GradiSke, Trzica, Kormiaa, Kanala, Koran a in Ajdovscine dobe po 5 gold.; oni iz Cerruijaua, Sezane, Tolmina, Bjrca in Cuknega po 10 gold.
12.  Za darilo se bodo delila mlada teleta, pa raz~ stavljulec moia v darilo sprejeto tele ohraniti za pleme v dtzeh. Vsjkdur mora biti taka ptodaja naznanjeua c. k. kmetijskemu drustvu, katero mora vedoti, kde da bodo one zivali.
13.  Teleta, katera se bodo p darila, se bo.lu raz-prodajula tisti dan na javni dr.izoi po znza'ii ceni.
14.  Vs.ik, ki se hwu udeleziti draib •, mora po»-kazaii pisiuu »voje^a zup.mstva, d.i jo v do:ic;ii «)biiirii kmetovaleo.
Zivali se bodo izrocevale kupcem nemudoma po izvrseni drazbi proti gotovemu placilu.
15.  Vsak kupec in tudi podarjen prevzame dolz-riftst, da obrani zival za pleme v dezeli do 4. leti starosti.
Ob etietn mora iuiznaniti kraj, v katerem bo iz-njal in rabil za pleme doticuo z val in kobijoprodal drugemu, mora premetnbo nemudoma naznauiti c. kr. kmetijskemu drustvu.
Ko bi ziviua zbolela, mora lastnik nemudoma na-znaniti to c. k. kmetijskemu druStvu, katero bo poalulo zivinozdravnika, da jj oglfda.
Kmetiisko drustvo more v posebnih opravicenih slucaj h privoliti, da se more p;ed 4 leti prodati taka zivuia.
16.  Ko bi kupec ali podaijjni prolal drugemu bika alt telico, ostane se vedno odgovoreu c. kr. kmetijskemu druStvu, dokler nov lastnik nij od njt-ga za odgovornost pripoznan.
17.  Obcme morejo kupiti zivali iu placajo znesek v 12 mesccoih obrokih, dolini so pa, da vodijo zapi-soik, v katerega z.ipisujejo rabj bika za pleme, ml. Drustvo bo dotiune obrazce 2ivino:aejcem posljulo.
Kedor bo kupoval v imeou obcme, mora dokazati pooblastduo pismo izvrSeuo po §.  52 obciusktga reda.
C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici 10. aprila 1874. Podpredscdtiik V. pi. Hitter.   Tajmk Streinz.
Poslanica.*)
Enema duhcvnu (Jezsoei!
Ha Vase poslanico v st. 16 lista nSot'e" moiam reci, da Vam bog pomagaj, ce se no upate „enemu po-sestnika" druzega odgovoriti kot, da je laznjivee ; to lehko vsaka baba reee. Jaz pa Vara glede Va§e posla-niee to besrjdo vrnem, ker tajite to, kar setn po vsej pravici v ^Suci" razodel. Kaj ne, zato sem laiojivec ker sem Vam pravieo povedal, misloe, da sto pri nas za dober vzgled in pravieo, ne pa za to, da si boste samo svojo mavho polnili, in za to ker nijsta to, kar bi morali biti, vera pesa. Ja?; ne pisem bedarij, ampak se potezam za resnieo in pravieo. Nij mam fa-sa Vas toziti, Vi ga imate vef ; j;vz pa Vas zagotovljaiu, da Vam vse ouo, kar sem v „yofi" proti Vam pisal, tudi pred sodnijo dokazem do piciee.—Vasa ree je sedaj, do se operete, va je mogoce, ne pa moja in be-dasto jo to, co so hoce kedo % babjo ^Sinfarijo-' oprati.
___                                      „En poseatnik."
*) Urednijstvo nij odgovomo ne za obliko, ne za zadriaj.
Podpisana torarnica ima na prodaj rnali koks z Boghendskega premoga, ki je posebno za kovace i khidavnicaije pri-praven, kor nadomebti popolnoina navadno lesovo oglje. 1 coat takega koksa stane le 40 sold., izbrani koks pa 60 soldov.
OoriS»kfi pliiioya dovariaica.
Samo fl. 135 a. v., franko Trst, stane masina za mlatenje, najnovejse konstrukcije, mlate^a v dveh urah toliko zita, kakor trije mlatici v enem dnevn, pod garancijo in do-voljenjem poskusnega obroka. Ph. MAY-FARTH & Comp., Maschinenfabrifc, Fjrankfurt a. M. Ve6 pri upravnijstvu ffSoeea.
Iiastnik: YIKT0$ DOLENEC.   Izdavatelj in za urednijStvo odgovoreu:   ALOJZIJ VALENTINCIC. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici."