Tone Kovač
Tesna izba
(Bolgarslcp ialjivko)
V bolgarski vasici Vari je živel kmetič Ciril z ženo in tremi otroki v kočici, ki je imela eno samo izbo.
Ko je ženin oče umrl. je prišla v hišo tudi njegova vdova, mati naše kmetice, in ni hotela več proč.
Seveda je viadal v hiši radi tega večen prepir od ranega jutra pa do pozne noči.
Ciril je potožil svoje gorje vaške-mu duhovniku.
»Tesno je v moji izbi,« mu je de-jal, »dajte, pregovorite našo dobro starko, da se bo vmila spet na svoj doml«
Duhovnik mu je storil to uslugo, toda starke nikakor ni mogel pre-govoriti; vsaka njegova beseda je bila kakor bob ob steno, starica "' hotela več iz biše.
»Kaj naj počnem?« je žalostno tarnal kmetič.
»Ali imaš tele?« je vprašal du-hovnik.
Knaetič je pritrdil.
»Vzemi ga v izbo, pa bo raorda bolje!«
Ciril je ubogal. toda že po nekui dneh je prišel k duhovniku in mu pojasnjeval: »Sedaj je pa še tes-nejše in neprijaznejše v moji sobi..<
Duhovnik je zadovoljno pokimal in ga vprašaJ:
»Ali imaš tudi kozo, Ciril?«
»Seveda jo imam!«
»Pa še kozo vzemi v izbo!«
Ciril ga je debelo pogledal, toda storil je brez ugovora, kakor rau je bilo naročeno. A že naslednji dan je prišcl ves obupan k popu in mu potožil:
»Zdaj pa ne morem več vzdržati. Tele in koza nam napravljata biva-nje v koči nemogoce.«
»Spravi ju spet v hlev!« se je gla-sil duhovnikov veseli odgovor.
Ciril se je zadovoljen odstranil in se ni več prikazal pred njim.
Ko ga je čcz nekaj časa srečal duhovnik v cerkvi, ga je hudomuš-no vprašal:
»No, Ciril. kako se pa sedaj po-čutiš v izbi?«
In Ciril mu je veselo odgovoril:
»Ker sem spravil obe živali spet nazaj v hlev, je v moji izbi tako udobno in tollko prostora, kakor nikoli piej.«
64