BČAN poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik GLASILO OBČINE DESTRNIK • marec 2020 številka 3 (225) • leto XXV • tiskovina OBČAN FEBRUAR 2020 UVODNIK Mesec februar je marsikje po svetu čas mask in karnevalov. Tudi prebivalci Slovenskih goric, Haloz in še zlasti Dravskega polja ga povezujemo predvsem s korentom, številnimi povorkami ter zabavami. Praznovanje pusta, ki mu nekateri pravijo tudi »peti letni čas«, sega v predkrščansko obdobje, katerega vplivi so kljub številnim premenam vidni še danes. Že v rimskih časih so februar častili kot mesec očiščevalnih obredov, povezovali pa so ga tudi z obdobjem, ko je po dolgi zimi spet posijalo prvo spomladansko sonce. Čeprav ob besedi pust pomislimo na zabavo, krofe in maškarado, pa nas v resnici opominja na čas, ki karnevalskemu vzdušju šele sledi. Beseda je namreč nastala iz besede »mesopust«, torej iz besed pustiti in meso, napoveduje pa štiridesetdnevni post, ki nas uvaja v velikonočno obdobje. Pustne šeme, ki iz kraja preganjajo zimo, letos niso imele veliko dela, koledarska pomlad, ki se začne z mesecem marcem, pa je že tik pred vrati. Mesec, s katerim se začne prebujati narava, že od začetka dvajsetega stoletja simbolizira tudi prebujanje gibanja za pravice žensk, ki so v prejšnjem stoletju postopoma začele pridobivati na socialni, ekonomski in politični enakopravnosti. Sadove tega gibanja uživamo tudi v našem prostoru, kjer se – vsaj večini – zdi samoumevno, da ljudi ne sodimo na osnovi spola, barve ali veroizpovedi, temveč šteje to, kakšen človek si, kaj znaš in kaj zmoreš. Tadej Urabnija VSEBINA PROBLEM Z ZDRAVSTVOM 3 14. BAL TURISTIČNEGA DRUŠTVA DESTRNIK V ORGANIZACIJI VASI JIRŠOVCI TEMELJI SLOVENSTVA V KNJIŽNICI IVANA POTRČA PTUJ 4 ŠOLA V NARAVI BREZ TELEFONA 10 9 SREČANJE VETERANOV GASILSKE ZVEZE DESTRNIK 5 STOPI KORAK NAPREJ IN SE VKLJUČI V PROGRAM SOCIALNE AKTIVACIJE 12 PRETEKLO LETO 2019 ENO NAJPOMEMBNEJŠIH ZA PGD DESENCI 6 V SPOMIN 14 OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMETIC DESTRNIK 7 V SLOVENIJI PIJEMO KAVO IN ČAJ Z MEDOM 15 KORANTOV NOČNI SKOK 8 Članke za objavo v naslednji številki Občana je potrebno posredovati najkasneje do 22. 3. 2020, na elektronski naslov obcan.clanki@gmail.com Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik Uredništvo: Tadej Urbanija, Monika Hameršak, Tanja Hauptman, Tjaša Oman Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik • Tel.: 02 761 92 50 • Fax.: 02 761 92 52 • E-pošta: obcan.clanki@gmail.com Naklada: 950 kosov Odgovorni urednik: Tadej Urbanija Računalniška priprava in tisk: Grafična forma Hutter 2 OBČAN FEBRUAR 2020 PROBLEM Z ZDRAVSTVOM V občini Destrnik se že nekaj časa spopadajo s problemom nestrokovne in malomarne obravnave pacientov tamkajšnje zdravnice Alenke Prelc, dr. med. Civilna iniciativa Destrnik je na Zdravniško zbornico konec minulega leta naslovila zahtevo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v zadevi z nestrokovnostjo zdravnice Anite Prelc. Specialistko družinske medicine bremenijo nestrokovnosti ter povzročitve smrti pacienta zaradi malomarnosti in neznanja. Ministrstvo za zdravje je, na podlagi petega odstavka 78. Člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, zahtevalo uvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem, ki obsega nadzor celotnega postopka konkretne zdravstvene obravnave in strokovnosti, kakovosti in varnosti dela zdravnice nad pacienti. Odbor za strokovno medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije je zadevo obravnaval in sklenil, da se izvede strokovni nadzor zdravnice Alenke Prelc dr. med., z namenom presoje strokovnosti, kakovosti in varnosti dela zdravnice na področju družinske medicine. Franc Pukšič, župan občine Destrnik želi nepričakovan dogodek z zdravstvom rešiti čimprej in vsekakor v dobrobit občanom ter vsem omogočiti korektno in strokovno dovršeno zdravstveno oskrbo. »Delamo vse kar je v naši moči. V zadevi smo se obrnili tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer smo prosili za dodatno pojasnilo o številu pacientov v Ambulanti Meršnik d.o.o. Prejeli smo odgovor, da omenjena ambulanta prejema sredstva za glavarino vseh 1009 oseb, torej za paciente, kateri so si kot osebno zdravnico izbrali Alenko Prelc, teh je zgolj cca. 180 in še za tiste paciente, ki si novega zdravnika še niso izbrali, teh pa je še vedno nekaj čez 800.« pravi župan. Velik problem se kaže v tem, da ambulanta prejema denar za neopredeljene paciente v obdobju dveh let, kar pa v bistvu pomeni, da je plačana za neopravljeno delo. »Občina je podelila koncesijo v želji po zagotovitvi kvalitetnega zdravnika/ce v Destrniku in ne zato, da se je polovica domačinov že izpisala«, je jasen župan, ki meni še, da je čas, da zdravnik g. Mršnik, ki je nosilec koncesije, le-to vrne občini, pri tem pa preneha bivšo zdravnico Simoničevo izsiljevati za odkup. Špela Pokeržnik Foto: D.L. 3 OBČAN FEBRUAR 2020 TEMELJI SLOVENSTVA V KNJIŽNICI IVANA POTRČA PTUJ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani številne knjižne dragocenosti. Konec lanskega leta je svojo zbirko obogatila s prestižno bibliofilsko izdajo Temelji slovenstva. Avtorji so štirje izjemni poznavalci slovenske zgodovine: dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič. Monografija je izšla pri Cankarjevi založbi in predstavlja najpomembnejše mejnike v zgodovini naroda ter tiste postaje na poti njegovega razvoja, ko so izjemni posamezniki s svojim ustvarjalnim opusom postavili Slovence ob bok drugim evropskim narodom. Monografija z bogatim slikovnim gradivom je izšla v omejeni nakladi, v 300 unikatnih ročno vezanih in oštevilčenih izvodih s pozlato. Razdeljena je na 61 poglavij. Dr. Štih je prispeval poglavja, vezana na srednji vek, od naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe do rabe slovenskega jezika v plemiških in meščanskih krogih v srednjem veku. Dr. Vidmar se je posvetil zgodnjemu novemu veku od konca 15. do začetka 19. stoletja. Dr. Kosi je pripravil poglavja, ki se nanašajo na 19. stoletje, dr. Gabrič pa se je posvetil 20. stoletju. Monografija vsebuje več kot 200 slikovnih enot, pridobljenih od različnih ustanov v Parizu, Beogradu, Münchnu in Budimpešti. Ob prebiranju knjige se seznanimo z raznoliko zapuščino, od letopisov, spominov, pričevanj, listin, urbarjev, trgovskih pogodb, oporok, rojstnih, krstnih in poročnih knjig do mestnih statutov, opremljenih s podatki o njihovem nastanku in pogosto tudi ljudeh, ki so jih ustvarili. Po besedah urednika Aljoše Harlamova prinaša ta bibliofilska izdaja sistematičen pregled slovenske zgodovine v skoraj poldrugem tisočletju, predvsem zgodovine nacionalne misli od slovenske naselitve v vzhodnoalpski prostor v 6. stoletju do danes. Osnovno vprašanje ustvarjalcev monografije je bilo, kaj so pravzaprav temelji slovenstva. Na ozemlju današnje Slovenije so se v preteklosti zvrstili številni procesi in pretresi, odločilni za sedanjo podobo tega prostora. Avtorji so na 349 straneh dokumentirali vse prelomne dogodke – od naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe, pokristjanjevanja in Brižinskih spomenikov pa vse do vstopa Slovenije v EU. Še posebej pomembni so dokumenti, iz katerih je razvidno, da slovenski jezik ni bil le jezik kmetov, ampak so slovensko govorili tudi plemiči in meščani. O tem priča pesnitev Služba dami (1255), v kateri štajerskega plemiča Ulrika Liechtensteinskega v preobleki boginje Venere na koroški meji pozdravi vojvoda z besedami »Buge waz primi gralva Venus«. Slovenski pozdrav najvišjega plemiča dokazuje, da slovenščina ni bila le jezik kmetov, čeprav je to edini slovenski stavek v drugače nemškem besedilu. Avtorji so v knjigi poskušali prikazati kompleksnost temeljev slovenstva. Pregled politične, socialne in kulturne preteklosti so razporedili v kratke zgodbe. Zgodovinski viri so vedno izhodišče zgodovinarjevega dela, zato so jih postavili na prvo mesto. Po besedah dr. Štiha v knjigi niso predstavljena samo zgodovinska dejstva, ampak tudi predstave, ki jih imamo o tem, kaj je slovenstvo. Gre za vsebine, ki smo jih naredili za naše, pa čeprav to niso bile. Primer tega je knežji kamen, ki simbolično predstavlja starodavno slovensko identiteto, čeprav je nedvomno spomenik koroške preteklosti. Komplet 4 Temelji slovenstva OBČAN FEBRUAR 2020 vsebuje prestižno knjigo velikega formata, varovalni ovitek, izdelan po meri knjige, natis Ustave Slovenije v elegantni mapi in bombažne rokavice za listanje po knjigi. Prestižna bibliofilska izdaja Temelji slovenstva ni samo zbirateljski kos za razkazovanje, ampak je namenjena predvsem branju. Knjigo si je mogoče ogledati v Domoznanskem oddelku, kjer je trajno hranjena. Vljudno vabljeni k ogledu. Jožica Vodopivec, Knjižnica Ivana Ptuj SREČANJE VETERANOV GASILSKE ZVEZE DESTRNIK Gasilstvo na Slovenskem je lani praznovalo častitljivo 150-letnico delovanja. V naši občini smo gasilci aktivni nekaj več kot polovico teh let, zato smo ponosni na svojo tradicijo in gasilsko pripadnost. Prav je, da izkažemo spoštovanje našim gasilskim kolegom in veteranom tudi tako, da jih vsako leto povabimo na srečanje, ki se je letos zgodilo 7. februarja v prostorih PGD Destrnik. Zbranim je nekaj pozdravnih besed namenil predsednik komisije za veterane GZ Destrnik in predsednik PGD Destrnik, Dani Murko, ki je bil tudi glavni organizator tega srečanja. Zbrane sta nagovorila tudi podpredsednica GZ Destrnik in predsednica PGD Desenci, Majda Kunčnik, ter poveljnik GZ Destrnik, Branko Horvat. Vsi trije so se zahvalili veteranom za njihovo soudeležbo pri delovanju društev in GZ Destrnik ter sodelovanje na tekmovanjih in drugih aktivnostih. Poudarili so njihov pomen za prenašanje tradicije in čuta za pomoč sočloveku na mlajše rodove. Izpostavili so tudi dejstvo, da je večina gasilskih veteranov še vedno fizično sposobna sodelovati pri raznih dejavnostih, le da so njihove naloge nekoliko spremenjene. Srečanja so se udeležili – in tako veteranom izkazali spoštovanje – tudi člani UO GZ Destrnik. Zbrane je pozdravil tudi gospod župan. Manjši zakuski je sledil sproščen pogovor, prepreden s spomini in hudomušnim humorjem, ki ga premorejo le te zrele generacije gasilcev. Veliko smeha je sprožilo tudi poziranje za skupinsko »gasilsko« fotografiranje. Čez leto dni se zopet srečamo z novimi izkušnjami in spomini. Besedilo in fotografija: GZ Destrnik 5 OBČAN FEBRUAR 2020 PRETEKLO LETO 2019 ENO NAJPOMEMBNEJŠIH ZA PGD DESENCI Vsako zadnjo januarsko soboto se desenški gasilci že tradicionalno zberejo na občnem zboru, da pregledajo delo preteklega leta in si zastavijo načrte za naprej. Letošnji občni zbor je bil še posebno bogat s poročili, saj se je preteklo leto zapisalo v zgodovino PGD Desenci kot eno najuspešnejših in delovnih v zadnjih desetletjih. Ob rednih in osnovnih dejavnostih, med katere sodijo intervencije, izobraževanja, vaje, vzdrževanje opreme in tekmovanja, so v društvu izvajali tudi druge aktivnosti, ki so prav tako pomembne za delovanje. Gre za srečevanja raznih generacij, pripravo presmeca, sodelovanje pri Florjanovi maši, ekskurzijo, postavitev mlaja in kresovanje, sodelovanje pri pripravi regijskega srečanja članic, udeležbo na prireditvi ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem, pripravo in raznos koledarjev, ureditev sejne sobe ipd.. Največ časa in energije pa so namenili aktivnostim, povezanimi z nakupom novega vozila in praznovanjem 90-letnice obstoja društva. »Občani ste prispevali velik finančni delež pri nakupu vozila s sredstvi iz proračuna in osebnimi prispevki, zato je prav, da ste seznanjeni z aktivnostmi, v zvezi z zadnjim, tretjim delom investicije nakupa gasilskega vozila za PGD Desenci. Po začetnem šoku v januarju, ko je občina v predlogu proračuna namenila za nakup novega vozila zgolj 5.500 evrov, je bil na seji OS vložen amandma, vendar neuspešno. V februarju so potekali razgovori z županom, v katerih smo ugotavljali, da pogodba ni idealna, vendar je izvedljiva. Kasneje je bil v rebalansu občinskega proračuna denar vrnjen na postavko nakup gasilskega vozila«, pojasnjuje Majda Kunčnik, predsednica PGD Desenci. Medtem je bilo vozilo izdelano in 26. marca 2019 je bil dan, ki si ga bodo v PGD Desenci zapomnili za večno. Sprejem vozila doma, v gasilskem domu, se je s pomočjo prijateljskih društev spremenil v veličasten prizor, ko so skozi osvetljen slavolok »curkometa« pripeljali novo AC 30/60 SCANIA-P360 skozi do množice preko 120 članov, prijateljev in podpornikov društva. Tudi negotovost v zvezi s končnim plačilom vozila ni mogla zasenčiti veselja in sreče ob izpolnitvi več desetletnih sanj desenških gasilcev. »V tem času smo se v PGD Desenci lotili zbiralne akcije za zagotavljanje sredstev, ki so predstavljala delež društva pri financiranju vozila. Vsem gospodinjstvom smo poslali prijazno povabilo k sodelovanju in pomoči gasilcem. Nato je sledila akcija, v kateri so naši člani od hiše do hiše zbirali denar, tj. prostovoljne prispevke. Akcijo so podprla tudi druga društva in organizacije, 6 tudi izven naše občine«, pravi Kunčnikova. »V društvu so se maja začele intenzivne zaključne priprave na našo prireditev. Na dan praznovanja, 24. 6. 2019, smo združili tri razloge za slavje: dan državnosti, 90. obletnico PGD Desenci in predajo novega gasilskega vozila v uporabo. Ta dan se je izkazalo, da zmoremo gasilci mnogo, če stopimo skupaj, ne samo v težkih položajih, ko pomagamo sočloveku v stiski, temveč tudi ko se veselimo in praznujemo. In tokrat smo imeli več velikih razlogov za praznovanje! Več kot osemdeset sodelujočih pri pripravi in izvedbi prireditve je pripomoglo k temu, da se o dogodku govori v samih pozitivnih presežkih. Posebno so nas s svojo prisotnostjo počastili podpoveljnik GZS, Zvonko Glažar, predsednik Regijskega sveta in član UO GZS, Janez Liponik, ter regijski poveljnik in član poveljstva GZS, Dušan Vižintin.« Ob tej priložnosti so podelili spominske plakete zaslužnim članom in posebne zahvalne plakete botrom vozila. Še zdaj podoživljajo dogodke tega čudovitega dne, ki so ga pomagala pripraviti tudi prijateljska gasilska društva. Predsednica se zahvaljuje vsem članom društva za opravljeno prostovoljno delo ter vsem občanom in tistim, ki društvo podprajo, mu pomagajo in izkazujejo spoštovanje. »Iskreno priznamo, da smo izjemno ponosni na dosežene cilje, pridobljeno znanje in izkušnje ter predvsem na povezanost in požrtvovalnost naših gasilcev. Ponosni smo, da smo del 90-letne tradicije, kjer v najtežjih trenutkih pomagamo ljudem. Brezpogojno opravljamo dobro delo. Predano. Dosledno. S srcem. Že od leta 1929!«, zaključuje Majda Kunčnik. Špela Pokeržnik, Majda Kunčnik OBČAN FEBRUAR 2020 OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMETIC DESTRNIK Članice in podporni člani Društva kmetic Destrnik so na zadnji januarski dan imeli redni občni zbor v Volkmerjevem domu kulture. »V društvu nas družita dobra volja in ohranjanje starih običajev, zato smo vedno zelo veseli novih ljudi. Tako je letos društvo bogatejše za 5 novih članic, Cvetko Novak, Anico Bombek, Mileno Habjanič, Magdo Čuček in mlajšo članico Julijo Gajšek, ter 1 podpornega člana – Franca Čučka, pravi Irena Gajšek. zahvaljuje Gajškova in dodaja, da na njihovih druženjih nikoli ne manjka dobre volje in glasbe, za kar so tokrat poskrbele pevke Urbančanke in »hišni« muzikanti. Irena Gajšek in Špela Pokeržnik Vsako leto za jubilejne obletnice članstva z manjšo pozornostjo obdarijo članice, tako sta letos priznanje za 20 let članstva prejeli Silva Simonič in Nada Murko, za 10 let članstva pa Ivica Vauda, Irena Gajšek in Valerija Žnidar. »Veseli smo bili množičnega odziva povabljenih. Za udeležbo na občnem zboru in lepe besede se zahvaljujemo tudi vsem predstavnikom društev, se 7 OBČAN FEBRUAR 2020 KORANTOV NOČNI SKOK Pust je čas rajanja, pustnih šem in norčij ter veselja ob pripravi na pomlad. V Občini Destrnik že mnogo let pričetek pustnega dogajanja z nočnim skokom naznanijo koranti Društva Koranti Destrnik. Korantov skok se vsako leto začenja opolnoči po svečnici – tako je letos potekal v ponedeljek, 3. februarja. Društvo je tokrat že devetič uspešno organiziralo skok na ploščadi pred gasilskim domom, udeležilo pa se ga je 28 korantov izmed vseh 41 članov društva. »Starodavni običaj narekuje, da kurenti oz. koranti svojo opravo nadenemo takoj po svečnici. Tako ohranjamo sporočilo iz preteklosti, ki pravi, da se na svečnico začne korantov čas pojavljanja in začetek njegovega obredja, ki traja vse do polnoči pred pepelnico. Malo pred polnočjo pokači naznanijo prihod korantov na prizorišče. Koranti si opolnoči nadenemo zvonce, vzamemo ježevke in zaplešemo prvi letošnji ples,« je o 8 tradicionalnem nočnem skoku povedal predsednik Društva Koranti Destrnik, Miro Kokol. Kurenti oz. koranti bodo s svojim plesom odganjali zimo in zle duhove vse do pustnega torka. Monika Hameršak Foto: Darjan Klemenčič OBČAN FEBRUAR 2020 14. BAL TURISTIČNEGA DRUŠTVA DESTRNIK V ORGANIZACIJI VASI JIRŠOVCI Turistično društvo Destrnik ohranja staro tradicijo vaških balov ob pustnem času. Tako vsako leto bal za občane in obiskovalce od drugod pripravi ena od vasi ali zaselkov naše občine. Letos so ga pripravili vaščani Jiršovcev. je bila v skrbeh, kje bo pekla kruh, nakar je ugotovila, da so se možje le igrali. Po opravljenem delu so prišli v hišo in se ob večerji spomnili, da bi organizirali bal. Poslali so po vaškega muzikanta in pijačo, nato pa se je bal lahko začel. Tokratni 14. bal se je odvijal v soboto, 8. februarja, v Volkmerjevem domu kulture. Domačini so predstavili stare kmečke običaje druženja in zabave ob dolgih zimskih večerih. Nadeli so si stara oblačila ter prikazali, kako so nekoč združili delo in zabavo, obiskovalcem pa postregli s tradicionalno hrano in pijačo ter poskrbeli za pristno zabavo. Zbrani so plesali in uživali ob bogato obloženih mizah pustnih dobrot. Predsednik turističnega društva, Ivan Hauptman, ni skrival zadovoljstva ob odlično izpeljanem balu: »Letos je druženje potekalo na praznični dan v spomin našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, zato je bil bal na nek način tudi kulturni poklon njemu na čast. Turistično društvo Destrnik se vsem vaščanom Jiršovcev zahvaljuje za trud in vloženo energijo ter dobro voljo ob pripravi 14. bala. Člani društva verjamemo, da bo prijeten večer vsem še dolgo ostal v prijetnem spominu.« Program vaščanov Jiršovcev se je začel tako, da so ženske luščile fižol in klepetale vsakodnevne čenče, otroci pa so se igrali, nagajali in plesali. Medtem so moški zunaj hiše delali drva za zimo, ki je bila včasih daljša in hladnejša kot zadnja leta. Med delom so popili kozarček vina in igrali igro podiranje peči. Otroci so povedali materi, da moški podirajo peč, zato Tanja Hauptman Foto: Arhiv TD Destrnik 9 OBČAN FEBRUAR 2020 Ker nismo imeli telefonov, smo se več družili in pogovarjali ter gibali. Ko smo doma, telefon ves čas uporabljamo. ŠOLA V NARAVI BREZ TELEFONA Lana Vogrinec Brez telefonov je bilo super, saj če bi jih imeli, bi jih vedno uporabljali, zdaj pa smo se zabavali in gibali. Najbolj pomembno pa je to, da smo se družili tako na smučišču kot v sobah. Spoznali smo nove prijatelje. Maša Vidovič V zimski šoli v naravi nismo imeli mobilnih telefonov. To je pomenilo cel teden brez igric, brez klicanja staršev in podobnih stvari. Bilo je zelo zabavno. Povezali smo se, se gibali in pri tem neizmerno zabavali. Spoznali smo, da je v redu včasih umakniti telefone in početi kaj drugega. Hana Klaneček Šola v naravi je bila zabavna, še posebej pa, da nismo imeli telefonov, zato smo se veliko pogovarjali. Tim Lavrenčič Na mobilni telefon sem kar pozabila, ker sem se preveč zabavala s prijatelji. Ko sem prišla domov, se ga nisem dotaknila. Bila je prava izkušnja, ker sem tako in tako preveč na telefonu. Tjaša Fuks Ker smo bili en teden brez telefona, smo bili odklopljeni od zunanjega sveta. Če pa meniš, da boš pogrešal starše, ker jih ne boš slišal, se motiš. Lana Hanželj Brez telefona je bilo super, saj smo se veliko družili. Emma Krevs Všeč mi je bilo brez telefona, saj jih tako ali tako preveč uporabljamo. Nik Mitja Vajngerl V šoli v naravi brez telefonov je bilo super, ker sem se počutil bolj živo. Jan Šneberger Bilo mi je zelo dobro, da nismo imeli telefonov, saj smo se več družili. Jan Arnečič Še kar v redu je bilo brez telefona, ker smo se družili. Tim Malek 10 OBČAN FEBRUAR 2020 Brez mobitelov je bilo super, ker smo bili v naravi in nismo v sobah igrali igric ali gledali »youtuba«. Rok Kos Šola v naravi je bila zelo v redu, ker nismo imeli telefonov in smo imeli več časa za prijatelje in zabavo. Monika Čeh Brez telefona je bila šola bolj zanimiva, ker nismo uporabljali nobenih aplikacij in smo imeli zabavo. Teo Škrofič Šola v naravi brez telefonov je bila v redu, saj nisem imela skrbi. Zbudila sem se lažje in počutila bolj živo. Brez telefona je bilo v redu, saj smo se veliko družili in se pogovarjali ter smučali. Tilen Ivančič V šoli v naravi je bilo brez telefonov super, ker smo se več gibali in družili. Dominik Kosar Če bi imeli v šoli v naravi telefone, se zagotovo ne bi družili in zabavali. Verjetno bi telefone uporabljali tudi vso noč, kar pomeni, da bi naslednje jutro na smučišču bili zelo utrujeni in nezbrani. Doživeli smo veliko izkušnjo, ki nam je polepšala teden. Namesto da uporabljate telefon, se raje pogovarjajte, plešite in igrajte družabne igre. Ana Tetičkovič Brez telefona je bilo dobro, saj smo vsak dan doživljali veliko novih dogodivščin in tako se nismo spomnili na telefon. Tjaša Čeh Lana Cmrečnjak Čuš V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, da smo bili brez telefona, zato smo se več družili. V sobah smo imeli zabavo. Če bi imeli telefone, ne bi imeli časa, saj bi ves čas gledali nanje. POZOR – če ne boste imeli v šoli v naravi telefona, se boste zabavali, kot smo se mi. Žana Letonja Ko sem bila prvi teden brez telefona, se nisem dolgočasila. Več časa sem lahko preživela s prijatelji. Veliko smo se družili. Spomini so krasni in ne potrebujem slik ali posnetkov, da se jih spomnim. Bilo je bolje, kot če bi imeli telefone. Katrina Rozman Brez telefonov je bilo zabavno, vrnili smo se v preteklost, ko še telefonov niso imeli. Najboljši so prijatelji, ki so poskrbeli, da sem se v šoli v naravi zabaval. Lan Gorenjak 11 OBČAN FEBRUAR 2020 STOPI KORAK NAPREJ IN SE VKLJUČI V PROGRAM SOCIALNE AKTIVACIJE Socialna aktivacija je pilotni projekt Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju gospodarske slike se danes še vedno srečujemo z ranljivimi skupinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave. Ti posamezniki pa se med drugim soočajo s socialno revščino in izključenostjo. Projekt Socialna aktivacija, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model 16 regijskih mobilnih enot po celotni Sloveniji, v okviru katerih deluje 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi posameznika, vključenega v sistem socialne aktivacije. Dodatno se na podlagi javnih razpisov financirajo tudi projekti socialne aktivacije, kjer izbrani izvajalci z vsebino nudijo podporo in opolnomočenje ciljne skupine za približevanje trgu dela. V programe socialne aktivacije se vključujejo dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči, začasno nezaposljive osebe, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo denarne socialne pomoči, ter ženske iz drugih kulturnih okolij z jezikovnimi ovirami. Projekt pomembno prispeva k izboljšanju socialne problematike v naši regiji. Skozi vključenost v program socialne aktivacije se aktivno rešuje socialna problematika udeležencev, krepijo se obstoječe ter pridobivajo nove socialne in funkcionalne kompetence za učinkovito spopadanje z ovirami, ki posameznikom preprečujejo vstop na trg dela. Dviguje se motivacija za razreševanje lastne situacije in povečujejo se njihove zaposlitvene možnosti. Cilj je doseči reaktivacijo in integracijo posameznikov v družbene sisteme ter jih ponovno vključiti na trg dela. Kot kažejo mnogi dosedanji primeri dobre prakse, je to mogoče doseči s celovitim pristopom, ki ga je potrebno umestiti v kontekst delovanja že obstoječih socialnih služb. Osebe, vključene v programe izvajalcev, pridobijo konkretne praktične izkušnje za trg dela, ki jih lahko osvojijo med usposabljanjem pri delodajalcih v 12 samem delovnem procesu pod vodstvom mentorja. Na ta način potencialni delodajalci spoznajo, da imajo brezposelne osebe, prijavljene v evidence zavoda za zaposlovanje, ogromno znanj, a morda le premalo izkušenj ali možnosti, da ga pokažejo. Delodajalec z vključitvijo v projekt socialne aktivacije pridobi možnost, da svoj potencialni bodoči kader nauči potrebnih znanj in si s tem zagotovi delavca, ki ga potrebuje. Vključevanje v projekte socialne aktivacije poteka preko enotne vstopne točke na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, enoti Ptuj in Ormož, ter Urada za delo Ptuj in Urada za delo Ormož. Obe organizaciji sodelujeta s koordinatorji socialne aktivacije. V podravski regiji bo programe socialne aktivacije v obdobju od 2019 do 2022 izvajal Center ponovne uporabe, d. o. o., SO.P. Ormož v partnerstvu z Ljudsko univerzo Ptuj. Na vsaki izmed dveh lokacij (Ptuj in Ormož) bo izvedenih pet šestmesečnih programov. Projekt je oblikovan tako, da omogoča in spodbuja aktivno vlogo raznih organizacij iz lokalnega okolja tako pri izvajanju aktivnosti kot tudi samem zaposlovanju, kar predstavlja dobre temelje za boljšo prihodnost posameznikov. Če kogarkoli sodelovanje v projektu zanima, se lahko obrne na kontakte MDDSZ. REGIONALNA MOBILNA ENOTA PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tamara Pilinger Korošec, tamara.pilinger-korosec@gov.si, 030-715-677 Neli Tekavec, neli.tekavec@gov.si, 030-715-678 Pripravila Tamara Pilinger Korošec, koordinatorka socialne aktivacije OBČAN FEBRUAR 2020 V SPOMIN Je čas, ki da, in čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ujet v naša srca z najlepšimi spomini nas je po bitki s težko boleznijo v 72. letu zapustil dragi mož, atek, tast, dedek, brat, svak, stric in boter JOŽEF GREGOREC (1948–2020) z Drstelje 44. V težkih trenutkih slovesa nas tolaži spoznanje, da si bil zaradi plemenitega srca zelo cenjen med sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci, ki so te tako množično pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala ge. Danici Elbl za molitve in govor ter g. župniku Jožetu Škofiču za opravljeno sveto mašo, cerkveni obred in izrek sožalja. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Almaja za pogrebno storitev, pevcem Trio Cantare, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, Internemu oddelku Bolnice Ptuj in osebni zdravnici Lidiji Letonja Jaušovec za pomoč. Iskreno se zahvaljujemo družini Gregorec iz Janežovskega Vrha, njegovemu bratu Tončku z ženo Alenko, družini Kopčič z Drstelje, družini Polanec in Iztoku Pukšiču iz Vintarovcev, da so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Anica, sin Ivan z Andrejo, vnuka Tilen in Klementina ter brat Tonček z ženo Alenko. 13 OBČAN FEBRUAR 2020 V SPOMIN Za dobroto vajinih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala, in večni lep spomin na vaju. V SPOMIN Francu Murku iz Doliča 14, Destrnik Minilo je 24 let žalosti, odkar smo se poslovili od moža, očeta in dedka. Vsi vajini, ki vaju pogrešamo 14 V SPOMIN Veroniki Murko iz Doliča 14, Destrnik Minilo je leto žalosti, odkar smo se poslovili od mame, babice in prababice. OBČAN FEBRUAR 2020 V SLOVENIJI PIJEMO KAVO IN ČAJ Z MEDOM Čebelarska zveza Slovenije je pobudnik projekta »Pijmo kavo in čaj z medom« in spodbuja Slovence k uživanju kave in čaja z odličnim medom slovenskih čebelarjev. Čebelji pridelki in izdelki slovenskih čebelarjev so izredno cenjeni. Zaradi vse hitrejšega in stresnega načina sodobnega življenja so tako primerna hrana za ljudi. Ali tudi vi uživate kavo in čaj z medom? Več o tem zakaj je priporočljivo kavo in čaj sladkati z medom je predstavila Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., ki je zapisala: »Najprej se vprašajmo, kaj se zgodi, če čaj in kavo sladkamo z navadnim belim sladkorjem. V tem primeru bosta prebava in presnova sladkorja iz obeh napitkov potekali tako, da bo telo jemalo obstoječe zaloge mineralov za razgraditev tega sladkorja. Če pa sladkamo čaj ali kavo z medom, ne bomo osiromašili telesa z odvzemanjem mineralov, kajti med ima sam dovolj mineralov, ki so potrebni za njegovo razgradnjo. Pravzaprav ima dovolj velike količine najrazličnejših mineralov, ki so vrh vsega v pravilnem medsebojnem razmerju, da presežek tega mineralnega prepleta lahko telo uporabi za druge presnovne namene. Vendar pa sladkanje z medom zahteva več pozornosti kot preprosto umešanje belega sladkorja v vroč čaj ali kavo. Vedeti namreč moramo, da izgubimo večino prednosti medu, če ga vmešamo v vroč čaj in kavo. To pomeni, da moramo oba napitka ohladiti na največ 40 stopinj C. V tem primeru bosta čaj in kava, sladkana z medom, ohranila vse, kar je v medu, in neprimerno bolj bosta koristna za telo, saj bomo na tak način poleg mineralov v telo vnesli tudi vitamine in encime kot biokatalizatorje prebavnih in presnovnih procesov.« Slovenci imamo čebelarstvo tako rekoč »zapisano v genih« in je del naše tradicije in zgodovine. Ponosni smo na bogato znanje, ki smo ga prejeli od naših prednikov in hkrati vizionarsko gledamo naprej. S pobudo, razglasitvijo in praznovanjem Svetovnega dne čebel smo ponesli prepoznavnost slovenskega čebelarstva v svet. Na svetovnem nivoju smo spodbudili ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo. Ob zavedanju, da je čebelarstvo pomembna kmetijska in tudi gospodarska panoga, da je kar 2/3 svetovne hrane posredno ali neposredno odvisne od opraševanja čebel, lahko s ponosom ugotovimo, da smo del zgodbe, ki spreminja svet. Vabimo vas, da tudi sami postanite del te zgodbe in uživajte kavo in čaj z odličnim medom slovenskih čebelarjev – uživajte napitek z zgodbo. Med lahko namažemo na kos kruha, uporabljamo ga kot naravno sladilo, dodajamo ga pa tudi mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju seveda pa tudi slaščičarsko - pekovskemu pecivu… ČZS, JSSČ je izdala prvo kuharsko knjižico Jedi z medom od tu in tam, v elektronski obliki. Knjižico najdete na spletni stani www.czs.si. Recepte smo opremili s priporočilom o tem, kateri med je najbolj primeren za pripravo posameznih jedi. Vabimo vas, da preizkusite uporabne recepte in postanite "master šef v kuhanju medenih jedi"! Nataša Klemenčič Štrukelj 15 BREZ VSTOPNINE