Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Conservationally important bird species and their habitats at Kozjansko Park Toma` Jan~ar Gorenje Blato 31, SI-1291 [kofljica, e-mail: martina.kacicnik@guest.arnes.si On the basis of criteria on the conservation and threat status of birds in Slovenia and Europe (Bra~ko et al. 1994, DCWB 1979, Tucker & Heath 1994), the author identified 25 species of the greatest conservationist significance among the breeders of Kozjansko Park (SE Slovenia). The species were divided into 4 groups: a) species of global conservation concern (Corn Crake Crex crex); b) species of conservationist importance for Slovenia and Europe that are abundant at Kozjansko Park and have reached a high share in the Slovene population (11 species: Stock Dove Columba oenas, Turtle Dove Streptopelia turtur, Wryneck Jynx torquilla, Grey-headed Woodpecker Picus canus, Green Woodpecker Picus viridis, Middle Spotted Woodpecker Dendrocopos medius, Common Redstart Phoenicurus phoenicurus, Common Stonechat Saxicola torquata, Collared Flycatcher Ficedula albicollis, Red-backed Shrike Lanius collurio and Corn Bunting Miliaria calandra; c) other highly endangered species in Slovenia (7 species); and d) species interesting due to their uncommon occurrence in Slovenia (6 species). Kozjansko Park is one of the most important areas in Slovenia for the species closely related to the habitat types of the extensive cultural landscape. Seven habitat types of the greatest significance for the protection of conservationally important species were identified: a) dry and b) wet meadows, c) mosaic-like extensively managed cultural landscape, d) traditional orchards, e) old forests, f) riverine habitats, and g) vertical sand banks. For each of them, the key threat factors and conservation guidances are given. The author made an analysis whether the Park fulfils the criteria for designation of IBA’s and SPA’s within its boundaries. The available data show that the Park fulfils the criteria for 4 IBA species (Wryneck, Grey-headed Woodpecker, Common Stonechat and Red-backed Shrike), and 2 SPA species (Grey-headed Woodpecker and Red-backed Shrike). A proposal for the Park to be expanded to the nearby ornitho-logically very important areas along the Lower Sotla river (Trebe`, Jovsi and Dobrava) is also presented. Key words: bird species of conservation importance, habitats for conservation, IBA, SPA, Park enlargement, Kozjansko Regional Park, Slovenia Klju~ne besede: varstveno pomembne vrste ptic, varstveno pomembni habitati, IBA, SPA, {iritev parka, Kozjanski regijski park, Slovenija 1. Uvod Leta 1999 je Kozjanski park pridobil status regijskega parka (ZON 1999), s ~imer se poslanstvo parka {iri na varovanje naravne dedi{~ine. Aktivnosti in re`imi za ohranjanje naravnih vrednot parka bodo opredeljeni v na~rtu upravljanja. Uprava parka je v sklopu priprav na izdelavo na~rta upravljanja pri DOPPS naro~ila raziskavo ptic parka. Opravili smo jo v letu 1999 (Jan~ar & Trebu{ak 2000) in z njo dobili dober vpogled v avifavno tamkaj{njih gnezdilk. 135 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Namen pri~ujo~ega ~lanka je naravovarstveno ovrednotiti zbrane podatke in rezultate predstaviti v obliki, ki bo razumljiva tudi neornitologom. V ~lanku `elim predvsem identificirati a) varstveno pomembne vrste ptic in b) habitatne tipe, ki jih te vrste naseljujejo, ter c) za vsak habitatni tip podati klju~ne dejavnike ogro`anja in d) varstvene smernice. 2. Varstveno pomembne vrste ptic 2.1. Merila Pri ocenjevanju varstvene pomembnosti gnezdilk parka sem uporabil pet meril, ki jih spodaj na kratko povzemam. Prvo merilo je na slovenskem, preostala {tiri pa so na evropskem nivoju. Kot gnezdilke sem obravnaval vse vrste, ki v parku zanesljivo gnezdijo (G) ter verjetne (VG) in mo`ne gnezdilke (MG) (Jan~ar & Trebu{ak 2000). a) Slovenski rde~i seznam Za gnezdilke Slovenije je klju~no merilo ogro`enosti rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk (Bra~ko et al. 1994), ki ga je pripravil odbor za varstvo narave pri DOPPS. V seznamu so vrste razvr{~ene v kategorije ogro`enosti (tabela 1). Stopnja ogro`enosti pada od vrha proti dnu tabele. V najvi{jo kategorijo E1 (vrsta, ki ji grozi izginotje) rde~i seznam uvr{~a tri potrjene in mo`ne gnezdilke Kozjanskega parka: ~ebelarja Merops apiaster, ~rno-~elega srakoperja Lanius minor in kvaka~a Nycticorax nycticorax. b) Evropski varstveni status Mednarodna organizacija za varstvo ptic in njihovih habitatov BirdLife, katerega partner v Sloveniji je DOPPS, je pripravila priredbo IUNC-ovih kategorij ogro`enosti za pti~je vrste (Collar et al. 1994). Za evropske vrste je partnerstvo BirdLife dolo~ilo varstveni status po teh kategorijah ogro`enosti v delu Tucker & Heath (1994). Evropski varstveni status sestavlja 7 kategorij oz. ravni ogro`enosti (tabela 1). Vrste so razvr{~ene v ustrezne kategorije glede na natan~na {tevil~na merila, ki upo{tevajo {tevilo gnezde~ih parov v Evropi in trend {tevilnosti populacij. Med gnezdilkami Kozjanskega parka ni nobene, ki bi bila evropskem merilu v najvi{ji kategoriji ogro`eno-sti, jih je pa 7 v drugi kategoriji, v kategoriji ranljivih vrst, in sicer: jerebica Perdix perdix, prepelica Coturnix 136 coturnix, kosec Crex crex, hribski {krjanec Lullula arborea, poljski {krjanec Alauda arvensis, pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus in skalni strnad Emberiza cia. c) SPEC BirdLife je kot enega klju~nih orodij za svoje delovanje na podro~ju varstva evropski ptic pripravil knjigo “Ptice v Evropi: njihov varstveni status” (Tucker & Heath 1994). V njej je uvedena kategorizacija SPEC, ki je nova metoda za vrednotenje varstvenega pomena ptic (tabela 1). Ta poleg evropskega varstvenega statusa upo{teva tudi, ali je vrsta osredoto~ena v Evropi. Za vrsto, osredoto~eno v Evropi, {teje tista, ki ima v Evropi ve~ kot polovico areala ali ve~ kot polovico globalne populacije. SPEC je kratica za vrsto evropske varstvene pozornosti (SPecies of European Conservation concern). Edina vrsta med gnezdilkami Kozjanskega parka, ki je globalno ogro`ena (SPEC 1), je kosec. Kosec je tudi edina globalno ogro`ena vrsta, katere gnezde~a populacija v Sloveniji je ve~ja od le nekaj parov. Od vrst z neugodnim varstvenim statusom, ki so osredoto~ene v Evropi (SPEC 2), jih najdemo v Kozjanskem parku 6. Te so: veliki skovik Otus scops, podhujka Caprimulgus europaeus, zelena `olna Picus viridis, hribski {krjanec, pogorel~ek in ~rno~eli srakoper. d) Direktiva EU o varstvu ptic Za dolo~anje varstvenega pomena ptic je zelo pomembna Direktiva Evropske unije (EU) o varstvu prosto`ive~ih ptic (DCWB 1979). Ta nalaga dr`avam ~lanicam EU, da razglasijo posebna varstvena obmo~ja (SPA) za vse vrste, ki so vklju~ene v Aneks 1 te direktive. Dr`ava je dol`na z aktivno varstveno politiko tem vrstam v SPA-jih ohraniti razmere za dolgoro~no pre`ivetje. Med gnezdilkami Kozjanskega parka je v Aneks 1 uvr{~enih 15 vrst. e) Kriteriji IBA Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice (IBA) so {e eno orodje, ki ga je za usmerjanje svojih naravovarstvenih prizadevanj razvilo partnerstvo BirdLife. Eden izmed kriterijev za oblikovanje IBA-jev je, da je obmo~je eno od 5 najpomembnej{ih za tiste vrste SPEC 2, SPEC 3 in SPEC 4, ki imajo v dr`avi vsaj 1% evropske populacije (BirdLife 1995, Heath & Evans 2000). Od vrst, ki imajo v Sloveniji vsaj 1% evropske populacije, jih v Kozjanskem parku gnezdi 20. Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 Tabela 1: Merila, uporabljena pri identifikaciji varstveno pomembnih vrst Kozjanskega parka. [tevilka v stolpcu "[t. v KP" pomeni {tevilo gnezdilk parka, ki sodijo v navedeno kategorijo. Table 1: Criteria used in the identification of conservationally important bird species of Kozjansko Park. Numbers in "No. in KP" column indicate numbers of the Park breeders belonging to the stated category. a) Slovenski rde~i seznam / Slovene Red List Oznaka/ Kategorija ogro`enosti v Sloveniji/ [t. v KP/ Denotation Categories of threat status in Slovenia No. in KP E1 Vrsta, ki ji grozi izginotje / Threatened with disappearance 3 E2 Mo~no ogro`ena vrsta / Highly endangered 12 V3 Ogro`ena vrsta / Endangered 17 R4 Potencialno ogro`ena vrsta / Potentially endangered 5 b) Evropski varstveni status / European threat status Oznaka/ Kategorija ogro`enosti v Evropi/ [t. v KP/ Denotation Category of European threat status No. in KP E Prizadeta vrsta / Endangered - V Ranljiva vrsta / Vulnerable 7 R Redka vrsta / Rare 2 D Vrsta z upadajo~o populacijo / Declining 17 L Lokalizirana vrsta / Localized - c) Kategorizacija SPEC / SPEC classification SPEC Opis kategorije/ [t. v KP/ Description of category No. in KP Globalno ogro`ena vrsta/ 1 Species of global conservation concern Vrsta z neugodnim varstvenim statusom in z ve~ kot polovico areala ali populacije v Evropi/ 6 Species with unfavourable conservation status in Europe, concentrated in Europe Vrsta z neugodnim varstvenim statusom, ki ni osredoto~ena v Evropi/ 19 Species with unfavourable conservation status in Europe, not concentrated in Europe Neogro`ena vrsta, a osredoto~ena v Evropi/ 31 Species with favourable conservation status in Europe, concentrated in Europe d) Direktiva EU o varstvu ptic / Birds Directive Oznaka/ Opis/ Denotation Description [t. v KP/ No. in KP I Vrsta je uvr{~ena v Aneks 1 direktive / Included in Directive’s Annex 1 15 e) IBA kriteriji / IBA criteria Oznaka/ Opis/ Denotation Description [t. v KP/ No. in KP 1, 2 V Sloveniji gnezdi 1 (2) % evropske populacije/ 20 1 (2) % of the European population breeding in Slovenia 1 2 3 4 137 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku 2.2. Vrste V tabeli 2 so predstavljene vse gnezdilke Kozjanskega parka (tudi mo`ne in verjetne) z naravovarstvenim pomenom za Slovenijo ali Evropo. V seznama sem vklju~il vse vrste, za katere je izpolnjen vsaj eden od naslednjih treh pogojev: a) vrsta je glede na slovenski rde~i seznam vsaj potencialno ogro`ena (R4); b) vrsta je v SPEC kategoriji 1 do 3; c) vrsta je v SPEC kategoriji 4 in je v Sloveniji zastopana vsaj z 1% evropske populacije. Naravovarstveno najpomembnej{e vrste sem razdelil v {tiri skupine: – globalno ogro`ene vrste (1 vrsta). – vrste naravovarstvenega pomena za Slovenijo ali Evropo, ki so v Kozjanskem parku {tevilne in dosegajo velik dele` slovenske populacije (11 vrst). – druge v Sloveniji mo~no ogro`ene vrste (7 vrst). – vrste, ki so zanimive zaradi redkosti v slovenskem merilu (6 vrst). V nadaljevanju so na kratko predstavljene vse vrste, ki sodijo v eno od zgoraj na{tetih skupin. Za vsako je podan status v Sloveniji in v Evropi, opisan je habitat vrste in status v Kozjanskem parku ter pomen populacije Kozjanskega parka za Slovenijo. Kadar ni posebej navedeno, so podatki povzeti iz naslednjih virov: Bra~ko et al. 1994, Geister 1995 in 1998, Hagemeijer & Blair 1997, Jan~ar & Trebu{ak 2000, Tucker & Heath 1994. 2.2.1. Globalno ogro`ene vrste Med gnezdilkami Slovenije so {tiri, ki so na seznamu globalno ogro`enih vrst ptic: ju`na postovka Falco naumanni (za zadnja leta ni podatka o gnezdenju), belorepec Haliaeetus albicilla, kostanjevka Aythya nyroca in kosec. Slovenska populacija samo pri slednjem presega le nekaj parov in je tudi edina globalno ogro`ena vrsta, ki gnezdi v Kozjanskem parku. Kosec Crex crex Kosec v Sloveniji gnezdi predvsem na notranjskih kra{kih poljih in na prisojnih suhih travnikih gornjega Poso~ja. Po slovenskem rde~em seznamu je razvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Kosec povsod po Evropi mo~no upada. Zahodnoevropske populacije so v glavnem zdesetkane. [tevilnej{i je na vzhodu celine, vendar tudi tu mo~no nazaduje. Kosec je travni{ka vrsta. Za uspe{no gnezditev potrebuje travnike, ki niso ko{eni pred 138 julijem. Tak{ni travniki so redki in jih lahko razdelimo v tri skupine: vla`ni travniki, suhi hribovski travniki in opu{~eni travniki. V Kozjanskem parku ocenjujem {tevilo pojo~ih samcev na 7–10. Na{li smo jih v vseh treh zgoraj na{tetih tipih travnikov. Kozjanska populacija koscev je ena zadnjih v subpanonskem delu Slovenije, tako da ji je vsekakor treba posvetiti ustrezno mero varstvene pozornosti. 2.2.2. [tevilnej{e vrste varstvenega pomena Glavna naravovarstvena te`a je prav na tej skupini vrst. Poleg tega, da so v Sloveniji ali v Evropi naravovarstveno pomembne, imajo v Kozjanskem parku pomemben dele` slovenske populacije. V to skupino sodi 11 vrst. Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus V Sloveniji je razen na Primorskem splo{no raz{irjen, je pa malo{tevilen in populacija upada. Zato je uvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Podobno je tudi drugod po Evropi, kjer povsod bele`ijo velika upadanja {tevilnosti. Ve~ kot polovica areala vrste je v Evropi (SPEC 2). Za gnezdenje potrebuje stare sadovnjake ali stare gozdove, ki so povsod `e prava redkost. V sadovnjakih Kozjanskega parka `ivi zelo {tevilna populacija pogorel~ka, ki si zaslu`i posebno naravovarstveno pozornost. Vijeglavka Jynx torquilla V Sloveniji je vijeglavka splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Uvr{~ena je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Vrsta v ve~jem delu Evrope upada (SPEC 3). Vijeglavka gnezdi predvsem po ni`inah na gozdnih robovih, v sadovnjakih in parkih. Prehranjuje se predvsem s travni{kimi mravljami, zato je raz{irjena tam, kjer je dovolj ekstenzivnih travnikov. Idealno kombinacijo gnezdi{~ (drevesna dupla) in prehranje-vali{~ najde v tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakih, kakr{nih je v Kozjanskem parku {e veliko. Kozjanska populacija vijeglavke je za slovenske in tudi evropske razmere zelo velika. Pivka Picus canus in zelena `olna P. viridis Vrsti sta v Sloveniji splo{no raz{irjeni, a malo{tevilni. Obe sta uvr{~eni v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. V Evropi upadata, zelena `olna bolj kot pivka. Prva je osredoto~ena v Evropi (SPEC 2). Populacija pivke je v Evropi nekajkrat manj{a od zelene `olne, ni pa osredoto~ena v Evropi (SPEC 3). Zelena `olna potrebuje odprto pokrajino s posameznimi starimi drevesi, mejicami, sadovnjaki ali gozdnimi robovi za gnezdenje. Pivka v nasprotju z njo naseljuje tudi Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 strnjene gozdove. Obe sta prehransko vezani na mravlje, kar je povezano z ekstenzivnimi travniki (sadovnjaki). Obe vrsti imata v Kozjanskem parku velik dele` slovenske populacije, kar morda pri pivki, ki je v Aneksu 1 pti~je direktive, zado{~a za razglasitev posebnega varstvenega obmo~ja (glej poglavje 4.2.). Duplar Columba oenas V Sloveniji je duplar postal zelo redek, gnezdi vsega nekaj sto parov. Zato ga uvr{~amo med mo~no ogro`ene vrste (E2). Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer je njena populacija precej stabilna (SPEC 4). Duplar potrebuje za uspe{no gnezdenje dvoje: stare, prezrele gozdove z obilo dupli za gnezdenje in ekstenzivna polja za prehranjevanje. V Sloveniji je pere~e predvsem pomanjkanje starih gozdov v ni`inah. V gozdovih Kozjanskega parka marsikje {e najdemo stare prevotlene bukve, zato je kozjanska populacija duplarja med najmo~nej{imi v Sloveniji. Za dolgoro~no stabilnost populacije duplarja v parku bi bilo nujno delno omejiti izkori{~anje zrelih bukovih gozdov. Divja grlica Streptopelia turtur V Sloveniji je splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Uvr{~ena je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. V ve~jem delu Evrope njena populacija upada (SPEC 3). Divja grlica ima rada kultivirano pokrajino, kjer so odprta obmo~ja na gosto posuta z mejicami, gozdi~i in grmi{~i. Prav tak{en je v ve~jem delu Kozjanski park, zato je tu zelo {tevilna in dosega velik dele` slovenske populacije. Rjavi srakoper Lanius collurio Rjavi srakoper je raz{irjen po vsej Sloveniji in je {e precej {tevilen, ~eprav populacija upada. Uvr{~en je v kategorijo R4 – potencialno ogro`ena vrsta. Populacija rjavega srakoperja upada v ve~jem delu Evrope, ponekod `e izginja (SPEC 3), zato je uvr{~en v Aneks 1 pti~je direktive. Vrsta prebiva v odprti pokrajini s posameznimi grmi in mejicami ter ob gozdnem robu. V Kozjanskem parku mu nizka intenzivnost kmetijstva zagotavlja odli~ne `ivljenjske razmere, zato je tu ena najmo~nej{ih slovenskih populacij, kar verjetno zadostuje za razglasitev posebnega varstvenega obmo~ja SPA (glej poglavje 4.1.). Srednji detel Dendrocopos medius Srednji detel je pri nas v glavnem omejen na vzhodno Slovenijo, kjer je lokalno raz{irjen in malo{tevilen. Zaradi redkosti in ogro`enosti habitata je uvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Ve~ kot Ύ svetovne populacije srednjega detla `ivi v Evropi, sicer pa je populacija stabilna (SPEC 4). Skupaj z belohrbtim je srednji najmanj {tevilen med detli v Evropi. Habitatsko je vezan predvsem na zrele hrastove gozdove. V Kozjanskem parku gnezdi nekaj 10 parov, kar je za Slovenijo nadpovpre~no. Belovrati muhar Ficedula albicollis V Sloveniji je raz{irjen le v vzhodni polovici dr`ave, posebej na severovzhodu. Je malo{tevilna gnezdilka, zato jo uvr{~amo v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Celoten areal vrste je v Evropi, predvsem vzhodni, kjer je populacija stabilna (SPEC 4). Vrsta `ivi v starih listnatih gozdovih, ponekod tudi v starih parkih in gostih sadovnjakih. V Kozjanskem parku gnezdi pomemben dele` slovenske populacije. Tu gnezdi v zrelih bukovih gozdovih. Veliki strnad Miliaria calandra Pri nas je raz{irjen v ju`ni in vzhodni Sloveniji, je pa razmeroma malo{tevilen. Uvr{~en je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer je populacija bolj ali manj stabilna. Prebiva v odprti pokrajini. Ker gnezdi na tleh, v Kozjanskem parku naseljuje predvsem vla`ne travnike, ki jih kosijo kasneje. Prosnik Saxicola torquata Prosnik je v Sloveniji splo{no raz{irjen in kar {tevilen, zato ni uvr{~en na rde~i seznam. V Evropi zmerno upada (SPEC 3). Naseljuje odprte, puste prisojne lege s posameznimi grmi in mejicami. V Kozjanskem parku dosega zelo velik dele` slovenske populacije. Vrsta je naravovarstveno pomembna, kar je eden od kriterijev za obmo~je IBA, saj slovenska populacija presega 1% evropske. Mo`no je, da je Kozjanski park eno najpomembnej{ih obmo~ij v Sloveniji za prosni-ka, kar bi zadostovalo za razglasitev obmo~ja IBA. 2.2.3. Druge mo~no ogro`ene vrste V to skupino sem uvrstil vrste, ki sodijo v kategorijo ogro`enosti E2 – mo~no ogro`ene vrste, ki pa v Kozjanskem parku nimajo pomembnega dele`a slovenske populacije. Hribski {krjanec Lullula arborea Pri nas je raz{irjen predvsem v zahodnem in ju`nem delu dr`ave in {tevil~no upada. V Evropi vrsta mo~no upada in sodi med ranljive vrste (SPEC 2). Naseljuje odprto pokrajino z borno vegetacijo, predvsem suhe negnojene hribovske travnike. Ogro`a ga zara{~anje in intenziviranje suhih travnikov. V Kozjanskem parku gnezdi nekaj parov na Vetrniku. Verjetno gre 139 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku za ostanek nekdaj mo~nej{e populacije, saj so mnogi nekdanji suhi travniki danes zara{~eni z gozdom, marsikje pa so gnojeni. Veliki skovik Otus scops V Sloveniji se je v tem stoletju {tevilnost vrste mo~no zmanj{ala, areal pa skr~il. V Evropi vrsta zmerno upada (SPEC 2). Naseljuje toploljubno odprto pokrajino z dovolj starimi drevesi. Gnezdi v duplih, hrani pa se z velikimi `u`elkami. Oboje pa je ogro-`eno zaradi intenziviranja kmetijstva. V parku smo ga na{li v starih sadovnjakih na Bizeljskem. Vodomec Alcedo atthis V Sloveniji je vrsta splo{no raz{irjena, a malo{tevilna, v Evropi pa populacija upada (SPEC 3). @ivi ob rekah in potokih, kjer se hrani z ribami in gnezdi v navpi~nih prstenih bregovih. Ogro`ajo ga regulacije rek, ~i{~enje obre`nega rastja in onesna`enje voda. V Kozjanskem parku ga v manj{em {tevilu najdemo ob Bistrici in Sotli. Breguljka Riparia riparia Breguljka je v Sloveniji zelo redka gnezdilka. Gnezdi le ponekod ob Muri, Dravi in Savi. V Evropi je sicer {e dokaj {tevilna, vendar njeno {tevilo upada (SPEC 3). Njeno raz{irjenost omejuje razpolo`ljivost gne-zdi{~ – navpi~nih pe{~enih sten. Te h je ob slovenskih rekah zelo malo, saj so velike ni`inske reke ve~inoma regulirane. Ponekod najde nadomestne habitate v gramoznicah. V Kozjanskem parku so l. 1991 gnezdile v peskokopu @upjek na Bizeljskem. Sokol selec Falco peregrinus V Sloveniji splo{no raz{irjena, a zelo redka vrsta. V Evropi je redka (SPEC 3), vendar njena populacija po dramati~nem upadanju v {estdesetih letih, ki ga je povzro~ila masovna uporaba organoklorovih insektici-dov v kmetijstvu, nara{~a. Raz{irjenost omejuje raz-polo`ljivost skalnih sten, ki jih potrebuje za gnezdi{~a. V Sloveniji ga ogro`ata kraja mladi~ev za sokolarstvo in {portno plezanje. V Kozjanskem parku primernih gnezdi{~ prakti~no ni, zato tu gnezdi le par ali dva. Moko` Rallus aquaticus V Sloveniji je moko` redek gnezdilec. V Evropi je njegova populacija precej {tevilna in stabilna, zato nima varstvenega statusa. Naseljuje mo~virja s stalno, a plitvo vodo. V Sloveniji ga ogro`a vse ve~je uni~evanje mokri{~. Med popisi smo ga zabele`ili enkrat: na zamo~virjenih obsotelskih travnikih tik pod ju`no mejo parka pri Dramlji. 140 ^uk Athene noctua ^uk v Sloveniji postaja vse redkej{i in marsikje `e izginja. V Evropi vrsta upada (SPEC 3). Pri izbiri habitata ni zelo izbir~en, da ta le ni preve~ zaprt. Za gnezdenje potrebuje dupla starih dreves ali stare razmajane stavbe. Ogro`a ga predvsem uporaba pesticidov, ponekod pa tudi pomanjkanje gnezdi{~. Iz parka je na voljo le en podatek o tej vrsti (Bibi~ 1996). 2.2.4. Vrste, pomembne zaradi redkosti v Sloveniji V to skupino sodi 6 vrst. Za vse te vrste velja, da jih v Sloveniji gnezdi kve~jemu nekaj 10 parov. Edina zares zanesljiva gnezdilka parka iz te skupine je ~ebelar, za vse druge pa velja, da so bolj ali manj gnezditveno sumljive. Vse so torej v Sloveniji zelo redke in prav zato tudi pomembne zaradi atraktivnosti. Razen pri ~ebelarju in kvaka~u je te`ko zastaviti kak{ne jasne varstvene ukrepe. Je pa te vrste zaradi atraktivnosti smiselno uporabiti v simbolne in promocijske namene pri sicer{nji dejavnosti Kozjanskega parka. ^ebelar Merops apiaster Vrsta ima v Sloveniji do 10 gnezdi{~ s skupaj nekaj 10 gnezde~imi pari. Zaradi redkosti in ranljivosti gnezdi{~ je uvr{~ena v kategorijo ogro`enosti E1 – vrsta, ki ji grozi izginotje. Po Evropi ~ebelar zmerno upada. Gnezdi v pe{~enih stenah, ki so v Sloveniji z uravnavo ni`inskih rek postale zelo redke. V Kozjanskem parku je najve~ja in najstarej{a slovenska kolonija ~ebelarja. Tu gnezdi v peskokopu svi`a @upjek pri Bizeljskem. Kvaka~ Nycticorax nycticorax Kvaka~ je vrsta, ki je v Sloveniji zelo redka gnezdilka in tudi skrajno ogro`ena. Sodi v najvi{ji razred ogro`enosti po rde~em seznamu: E1 – vrsta, ki ji grozi izginotje. Pri nas gnezdi vsega nekaj parov kvaka~ev, saj je njihov `ivljenjski prostor – loka – ve~ kot zdesetkan. Vrsta sicer gnezdi po drevesih in na grmovju, najraje ob stoje~ih ali po~asi teko~ih vodah. Videti je, da bi loke ob mrtvih rokavih Sotle lahko bile primerno gnezditveno prebivali{~e za to vrsto, saj ji zagotavljajo primerna mesta tako za gnezdenje kot tudi za prehranjevanje. V prihodnjih letih bi zato obsotelske loke kazalo podrobneje preiskati in predvsem – skrbno zavarovati. ^rno~eli srakoper Lanius minor ^rno~eli srakoper je {e tretja od vrst parka, ki jo v Sloveniji uvr{~amo v najvi{jo kategorijo ogro`enosti: Tabela 2: Varstveno pomembne vrste ptic Kozjanskega parka. Gnezditveni status: G – gnezdilka, VG – verjetna gnezdilka, MG – mo`na gnezdilka. Stolpci a–d: glej tabelo 1. Stolpci e, g in h: velikost gnezde~e populacije v Kozjanskem parku, Sloveniji in Evropi; podatek predstavlja geometri~no sredino med minimalno in maksimalno oceno populacije; podatki so povzeti po JAN^AR & TREBU[AK (2000), GEISTER (1995) in HAGEMEIJER & BLAIR (1997). Stolpec f: dele` populacije Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Table 2: Conservationally important bird species of Kozjansko Park. Breeding status: G – breeder, VG – probable breeder, MG – possible breeder. Columns a–d: see Table 1. Columns e, g and h: size of the breeding population at Kozjansko Park, Slovenia and Europe; figure represent geometric mean between minimum and maximum estimate of population; the data are according to JAN^AR & TREBU[AK (2000), GEISTER (1995) and HAGEMEIJER & BLAIR (1997) Column f: share of the Kozjanski Park population in the population of Slovenia. a b c ~ d e f g h Vrsta / Species Gnezditveni Rde~i Evropski SPEC Pti~ja % Slo Pop. KP % KP Pop. Slo Pop. Evr status/ seznam SI/ status/ direktiva/ v Evr/ v Slo/ Breeding status Slovene Red List Eu status Bird Directive in Europe in Slo Kvaka~ Nycticorax nycticorax MG E1a D 3 I ? 7 47.000 Sr{enar Pernis apivorus VG V3c S 4 I 1 5 0,6 690 44.000 Kragulj Accipiter gentilis VG V3c S ? 890 75.000 Skobec Accipiter nisus VG V3c S ? 1.200 160.000 Mali orel Hieraaetus pennatus MG K5a R 3 I ? ? 3.600 Postovka Falco tinnunculus G V3c D 3 1 14 0,8 1.700 280.000 [krjan~ar Falco subbuteo VG V3c S 7 5,0 140 21.000 Sokol selec Falco peregrinus G E2c R 3 I 1 5,8 24 5.800 Jerebica Perdix perdix MG V3c V 3 ? 980 2.100.000 Prepelica Coturnix coturnix G V3c V 3 20 1,4 1.400 720.000 Moko` Rallus aquaticus MG E2c S ? 140 160.000 Kosec Crex crex G E2c V 1 I 8 3,4 240 91.000 Duplar Columba oenas G E2b S 4 87 35,4 240 510.000 Divja grlica Streptopelia turtur G V3c D 3 410 16,6 2.400 2.200.000 Veliki skovik Otus scops G E2c (D) 2 1 14 2,2 630 83.000 ^uk Athene noctua MG E2c D 3 ? 630 250.000 Koza~a Strix uralensis VG V3b (S) I ? 240 12.000 Podhujka Caprimulgus europaeus MG E2c (D) 2 ? 550 240.000 Vodomec Alcedo atthis G E2c D 3 I 1 7 1,4 490 53.000 ^ebelar Merops apiaster G E1a D 3 17 122,5 14 120.000 Vijeglavka Jynx torquilla G V3c D 3 1 840 34,2 2.400 380.000 Pivka Picus canus G V3c D 3 I 1 160 11,2 1.400 94.000 Zelena `olna Picus viridis G V3c D 2 87 4,5 1.900 670.000 (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) a b c ~ d e f g h Vrsta / Species Gnezditveni Rde~i Evropski SPEC Pti~ja % Slo Pop. KP % KP Pop. Slo Pop. Evr status/ seznam SI/ status/ direktiva/ v Evr/ v Slo/ Breeding status Slovene Red List Eu status Bird Directive in Europe in Slo ^rna `olna Dryocopus martius G R4b S I 32 2,6 1.200 230.000 Sirijski detel Dendrocopos syriacus MG R4a (S) 4 I ? 22 170.000 Srednji detel Dendrocopos medius G E2b S 4 I 20 6,3 320 69.000 Mali detel Dendrocopos minor G V3c S 87 12,2 710 210.000 ^opasti {krjanec Galerida cristata MG V3c (D) 3 ? 890 1.600.000 Hribski {krjanec Lullula arborea G E2b V 2 I 3 0,4 890 1.400.000 Poljski {krjanec Alauda arvensis G R4b V 3 120 1,2 9.800 31.000.000 Breguljka Riparia riparia MG E2a D 3 ? 170 2.400.000 Kme~ka lastovka Hirundo rustica G D 3 2 3.900 1,6 240.000 15.000.000 Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus G E2c V 2 630 16,3 3.900 2.300.000 Prosnik Saxicola torquata G (D) 3 1 1.500 15,0 9.800 1.400.000 Kos Turdus merula G S 4 1 6.000 2,5 240.000 43.000.000 Cikovt Turdus philomelos G S 4 1 2.600 2,1 120.000 16.000.000 Carar Turdus viscivorus G S 4 1 990 4,4 22.000 2.500.000 Rjava penica Sylvia communis G V3c S 4 71 1,1 6.300 7.300.000 ^rnoglavka Sylvia atricapilla G S 4 2 8.100 2,3 350.000 21.000.000 Rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus G (S) 4 1 280 0,2 120.000 11.000.000 Rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus G S 4 2 280 0,4 71.000 3.800.000 Belovrati muhar Ficedula albicollis G V3b S 4 I 1 100 4,1 2.400 480.000 ^opasta sinica Parus cristatus G S 4 1 67 0,2 35.000 4.000.000 Kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla G S 4 1 200 0,8 24.000 4.500.000 Rjavi srakoper Lanius collurio G R4b (D) 3 I 1 2.700 11,1 24.000 2.900.000 ^rno~eli srakoper Lanius minor VG E1c (D) 2 I 1 5,8 24 82.000 Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis G [R4c] S 1 ? 1.800.000 [~inkavec Fringilla coelebs G S 4 1 6.500 0,9 710.000 85.000.000 Zelenec Carduelis chloris G S 4 1 1.600 2,5 63.000 13.000.000 Skalni strnad Emberiza cia G V 3 2 0,1 2.400 1.700.000 Veliki strnad Miliaria calandra G V3c (S) 4 87 6,1 1.400 4.600.000 Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 E1 – vrsta, ki ji grozi izginotje. Pri nas gnezdi vsega {e nekaj 10 parov, ~eprav je bil pred sto leti ponekod pogost. Vrsta upada v ve~jem delu Evrope, razlogi za to pa niso povsem jasni. Gnezdi na drevesih v sicer odprti pokrajini. Prehransko je odvisen od velikih `u`elk, predvsem hro{~ev. Iz Kozjanskega parka je nekaj podatkov, ki ka`ejo na mo`nost gnezditve v obsotelskih vaseh in lokah. Mali orel Hieraaetus pennatus Gre za vrsto, katere gnezdenje v Sloveniji {e ni bilo potrjeno, ~eprav je bila `e ve~krat opa`ena na Ko~evskem in okrog Krakovskega gozda (Peru{ek ustno). Med vsemi vrstami, ki smo jih zabele`ili v Kozjanskem parku, je to vrsta z dale~ najmanj{o evropsko populacijo. Gnezdi v starih gozdovih, ki se izmenjujejo z odprto ekstenzivno pokrajino. Med popisi l. 1999 smo malega orla v parku opazovali dvakrat. ^e bi se izkazalo, da v resnici gnezdi v kozjanskih gozdovih, bi bila to prvovrstna ornitolo{ka senzacija in odli~en naravovarstveni argument za varovanje tamkaj{njih gozdov. Sirijski detel Dendrocopos syriacus Zahodna meja areala sirijskega detla se`e s skrajnim robom do vzhodne Slovenije. Od tod je vsega nekaj opazovanj te vrste. Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer pa je v ekspanziji (SPEC 4). Sirijski detel je bil v Kozjanskem parku opazovan le enkrat, je pa verjetno, da je bil kdaj tudi spregledan zaradi podobnosti z velikim detlom. Zaradi redkosti bi mu v prihodnje kazalo posvetiti ve~ pozornosti. Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis To je {e ena vrsta, ki z zahodnim robom areala dose`e Kozjanski park. V l. 1999 smo na Bizeljskem zabele`ili prvi poskus gnezdenja te vrste v Sloveniji. Vrsta je v Evropi v veliki ekspanziji in ni ogro`ena. Za Kozjanski park je bolj kot iz naravovarstvenih razlogov pomembna kot rariteta. Vrsta bo v prihodnjih letih verjetno {e naprej kolonizirala Slovenijo in pri~akovati je, da se bo raz{irila. Dejstvo, da se je prvi~ pojavila prav na Bizeljskem, pa seveda ostane. 3. Habitati naravovarstveno pomembnih vrst ptic Razen ~ebelarja, ki je specializiran za gnezdenje v pe{~enih stenah, varstveno najpomembnej{e vrste ptic Kozjanskega parka naseljujejo predvsem {est habitatnih tipov (tabela 3). Vseh {est sodi med najbolj ogro`ene habitate v Evropi. To hkrati pove~uje naravovarstveno vrednost Kozjanskega parka, po drugi strani pa pomeni potrebo po intenzivnem naravovarstvenem delu, ~e `elimo te nesporne naravne vrednote ohraniti. Dva od habitatov, stari gozdovi in ohranjena re~na bivali{~a, sestojita iz ostankov habitatov, ki so najbli`ji prvobitni naravi parka. Zanje je z varstvenega vidika najbolj{e, da vanje ~im manj posegamo in jih prepustimo naravni dinamiki. Preostali {tirje habitatni tipi so nastali kot rezultat tradicionalnega kmetijstva. Zato je za njihov dolgoro~ni obstanek treba zagotoviti nadaljnje tradicionalno gospodarjenje s prostorom. Ogro`ajo jih tako opu{~anje rabe kot intenziviranje proizvodnje. Je pa med obema bistvena razlika v hitrosti spreminjanja habitata in v posledici za biodiverziteto. Intenziviranje proizvodnje pomeni hitro in radikalno zmanj{anje biodiverzitete. Pri opu{~anju rabe traja ve~ let, da se habitatni tip toliko spremeni, da ne daje ve~ mo`nosti pre`ivetja prej{njim vrstam. Pri biodiverziteti pa ne gre toliko za zmanj{anje kot za spremembo strukture. Kadar ni posebej citirano, so podatki povzeti po: Jan~ar & Trebu{ak (2000), Sutherland & Hill (1995), Tucker & Evans (1997). 3.1. Suhi travniki Na suhih travnikih pomanjkanje vlage ponavadi spremlja {e slabo rodovitna prst. Posledica obojega je nizka in po~asi rasto~a vegetacija, ki je zrela za ko{njo {ele sredi poletja. Pozna ko{nja omogo~a vrstam, ki gnezdijo na travni{kih tleh, da speljejo mlade, {e preden jim jih pomorijo kosilnice. Na suhih travnikih tako najdejo mo`nost za pre`ivetje vrste, ki jim je sicer ljub{e vi{je in bujnej{e rastje, npr. kosec in veliki strnad. [e posebej pa ustrezajo tistim travni{kim vrstam, ki jim ustreza le nizko rastje. Tak{na vrsta je hribski {krjanec. V Kozjanskem parku najdemo suhe travnike predvsem po grebenih gozdnatih masivov na Vetrni-ku, Orlici in Kun{per{ki gori. Ogro`anje Suhi travniki so nizko produktivni, zato v sodobnem kmetijstvu zanje ni prostora. V Evropi in tudi v Sloveniji sodijo med najhitreje izginjajo~e habitate. Na eni strani jih ogro`a opu{~anje ko{nje in posledi~no zara{~anje. Ta grozi predvsem odro~nim travnikom po hribovitem svetu, posebej na mo~no nagnjenem terenu. Po drugi strani jih ogro`a 143 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Tabela 3: Gnezditveni habitati varstveno najpomembnej{ih vrst Kozjanskega parka. Ts – suhi travniki, Tv – vla`ni travniki, E – mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina, S – visokodebelni sadovnjaki, G – stari gozdovi, R – re~ni habitati (loka, mrtvice, reka), P – pe{~ene stene. Table 3: Breeding habitats of conservationally most important species of Kozjansko Park. Ts – dry meadows, Tv – wet meadows, E – mosaic-like extensive cultural landscape, S – traditional orchards, G – old forests, R – riverine habitats (alluvial wetland, backwater, river), P – vertical sand banks. Vrsta / Species TS TV kvaka~ Nycticorax nycticorax mali orel Hieraaetus pennatus kosec Crex crex moko` Rallus aquaticus duplar Columba oenas divja grlica Streptopelia turtur veliki skovik Otus scops ~uk Athene noctua vodomec Alcedo atthis ~ebelar Merops apiaster vijeglavka Jynx torquilla pivka Picus canus zelena `olna Picus viridis hribski {krjanec Lullula arborea breguljka Riparia riparia pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus prosnik Saxicola torquata belovrati muhar Ficedula albicollis rjavi srakoper Lanius collurio veliki strnad Miliaria calandra xx x x xx xx x xx xxxx xx xx x xx xx gnojenje, kar se dogaja na manj nagnjenih travnikih bli`e dolinam in naseljem. Gnojenje omogo~i hitrej{o in bujnej{o rast vegetacije, ki zato ne zagotavlja ve~ primernih razmer hribskemu {krjancu. Zgodnej{a ko{nja pa povzro~i tudi uni~enje legel drugih travni{kih vrst. V Kozjanskem parku je zara{~anje verjetno huj{a gro`nja za suhe travnike kot intenziviranje pridelave. Varstveni ukrepi Zgolj ozave{~anje tu ne zadostuje, saj ko{enje suhih travnikov pomeni stro{ek, negnojenje pa izpad dohodka. Mo`ni ukrep so subvencije za kmete, ki bi vzdr`evali suhe travnike. Za suhe travnike na uga{ajo~ih hribovskih doma~ijah je morda edina mo`nost, da vzdr`evanje prevzame uprava parka. Tu pride v po{tev tudi odkup travnikov. Uprava parka lahko nato vzdr`uje suhe travnike tako, da a) opravi ali financira ko{njo; b) organizira pa{o zelo nizke intenzivnosti. Ponekod po svetu uporabljajo kot metodo za vzdr`evanje nezara{~enih travnikov ob~asno po`iganje (Hopkins 1991), vendar v Sloveniji 144 s tem nimamo izku{enj. Pri ukrepih za vzdr`evanje nezara{~enosti suhih travnikov je treba upo{tevati, da je veliko la`je ohraniti travni{ke ptice kot zna~ilno vegetacijo suhih travnikov, ki je izjemno pestra in ogro`ena (Dijk 1991). Slika 1: Suhi travnik (foto: F. Zidar) Figure 1: Dry meadow (photo: F. Zidar) x x x Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 Slika 2: Vla`ni travnik (foto: F. Zidar) Figure 2: Wet meadow (photo: F. Zidar) 3.2. Vla`ni travniki Stalna vlaga na vla`nih travnikih omogo~a obstoj posebne flore in favne. Za talne gnezdilke je pomembna okoli{~ina, da vla`na tla ne omogo~ajo zgodnje ko{nje, kar izbolj{a gnezditveno uspe{nost. V Kozjanskem parku so vla`ni travniki pomembni kot glavni habitat za kosca in velikega strnada. Zaradi obilice hrane se na vla`nih travnikih prehranjujejo mnoge vrste, ki na samem travniku sicer ne gnezdijo. V Kozjanskem parku so vla`ni travniki predvsem v ravninskem delu ob Bistrici in ob Sotli, posebej v bizeljskem delu parka. Manj{e vla`ne travnike pa najdemo po dolinicah povsod po parku. Varstveno so pomembni tudi manj{i vla`ni travniki, saj so pogosto naseljeni z velikim strnadom. Ogro`anje Vla`ni travniki so najve~krat v ravninah in na dnu dolin, kjer je zaradi ravnega terena mo`na preprosta obdelava s kmetijsko mehanizacijo. Zato je ve~ina nekdanjih vla`nih travnikov danes `e osu{ena in zmeliorirana ter spremenjena v obse`na mono-kulturna polja. Tisto, kar je v Sloveniji {e ostalo od vla`nih travnikov, so le skromni ostanki, a tudi ti so pod stalnim pritiskom nenehnega izsu{evanja. V Kozjanskem parku je bil velik del vla`nih travnikov parka uni~en z melioracijami obsotelskih ravnic v severnem delu parka. Varstveni ukrepi Za zdaj je treba vso energijo usmeriti v prepre~evanje nadaljnjega izsu{evanja {e ohranjenih vla`nih travnikov. Nujno bi bilo dose~i pravno prepoved vseh oblik izsu{evanja v parku. Morda bi kazalo nekatere vla`ne travnike odkupiti zaradi njihove velike ranljivosti. Drugi ukrepi: a) ozave{~anje lastnikov o vrednosti vla`nih travnikov je smiseln ukrep pri manj{ih (nekaj 10 arov), ekonomsko malo zanimivih travnikih, ki pa ve~krat zadostujejo za gnezdenje 1–2 para velikih strnadov; b) spodbujanje pozne ko{nje (po 1. juliju). Za kasnej{i ~as ostane naloga za renaturiranje z melioracijami uni~enih obsotelskih ravnic. Podrobno je upravljanje z vla`nimi travniki obdelano v Ben-stead et al. (1999). 3.3. Visokodebelni sadovnjaki Pod tem pojmom so mi{ljena vsa tradicionalna sadna drevesa: a) ki rastejo na posebnih ve~jih povr{inah, posebej namenjenih za pridobivanje sadja; b) ki obdajajo vasi in rastejo med doma~ijami; c) posamezna drevesa na poljih in med njivami. Visokodebelni sadovnjaki zagotavljajo pti~em podobne razmere kot presvetleni in odprti gozdovi. Stara drevesa z dupli omogo~ajo gnezdenje duplari-cam, goste kro{nje pa so primerne za gnezdenje vrst, ki si spletajo gnezda na vejah. Hrapava skorja, odmrle veje in visoka, pozno ko{ena trava na tleh dajejo dobre prehranjevalne mo`nosti. Posebej pomembne so naselbine mravelj, ki jim ugajajo tla tradicionalnih sadovnjakov, saj so poglavitni vir hrane za vijeglavko, zeleno `olno in pivko. Poleg teh so na ta habitat vezane {e naslednje vrste: veliki skovik, pogorel~ek, ~uk, rjavi srakoper in ve~ vrst iz dru`ine {~inkavcev. Slika 3: Visokodebelni sadovnjak (foto: H. Or{ani~) Figure 3: Traditional orchard (photo: H. Or{ani~) 145 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku V Kozjanskem parku so visokodebelni sadovnjaki zelo {tevilni in jih najdemo okrog vseh naselij. Ve~inoma so stari in zapu{~eni. Kot tak{ni so za pti~e v optimalni fazi, zato so vse vrste, ki so vezane na ta habitat, tu zelo {tevilne. Ogro`anje Gro`nje so v splo{nem {tiri: a) nadome{~anje visoko-debelnih sadovnjakov s planta`nimi; b) odstranjevanje dreves zaradi uporabe zemlji{~a za druge namene; c) propadanje zaradi odmiranja in neobnavljanja dreves; d) zara{~anje z gozdom. Posebej nevarni sta prvi dve, saj pomenita hitro izgubo habitata. V intenzivnih planta`nih sadovnjakih pti~ev skorajda ni, saj: a) zaradi redkega vejevja in odsotnosti dupel ni mo`nosti za gnezditev; b) zaradi uporabe pesticidov in zatiranja talne vegetacije sadovnjak ne daje ve~ mo`nosti za prehranjevanje; c) pogosto {kropljenje in delo v sadovnjaku onemogo~ata {e preostale gnezdilke. Varstveni ukrepi Mnogo sadnih dreves okrog doma~ij in vasi danes stoji bolj za okras in za senco kot pa zaradi sadja. Tu bi k ohranitvi veliko prispevali z intenzivnim ozave{~anjem in informiranjem lastnikov. Pomembno je, da lastnikom dopovemo, da je enako pomembno kot ohranjanje starih visokih sadnih dreves tudi to, da v njih ne uporabljajo pesticidov in da obdelavo talne vegetacije omejijo na pozno ko{njo. Drugi ukrepi: a) spodbujanje biolo{ke pridelave sadja in izdelkov iz njega; b) pomo~ pri tr`enju tak{nih izdelkov; c) organizacija in promocija parkovne blagovne znamke za tak{ne izdelke; d) ozave{~anje in izobra`evanje kmetijske svetovalne slu`be. 3.4. Mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina To je tradicionalna kmetijska pokrajina z izmenjujo-~imi se ekstenzivnimi travniki, njivami, mejicami ter posameznimi drevesi in grmi~i. Zaradi pestrosti in prepletenosti habitatov ter ekstenzivnosti rabe daje pticam {tevilne gnezditvene in prehranjevalne mo-`nosti. Od varstveno pomembnej{ih vrst zagotavlja dobre razmere rjavemu srakoperju, divji grlici, prosniku, ~uku in pivki. Poleg teh gnezdi ali se prehranjuje tu {e mnogo drugih vrst ptic. V Kozjanskem parku je ekstenzivne kulturne pokrajine povsod veliko, zato so vrste, ki so vezane nanjo, zelo {tevilne. 146 Ogro`anje Tu delujeta dva, diametralno nasprotna vzroka ogro`anja. Prvi je opu{~anje rabe in posledi~no zara{~anje, kar se dogaja predvsem po odmaknjenih hribovskih doma~ijah. Po drugi strani jo ogro`a intenziviranje proizvodnje v dostopnej{em svetu bli`e naselij in dolin. Pri intenziviranju so problemati~ni naslednji dejavniki: a) zdru`evanje manj{ih njiv v ve~je; b) uporaba pesticidov; c) odstranjevanje mejic, dreves in grmovja; d) gnojenje travnikov in spreminjanje v njive; e) zmanj{evanje pestrosti kultur. Varstveni ukrepi Med ukrepi za ohranitev tradicionalne kultivirane pokrajine omenimo naslednje: a) spodbujanje biolo{ke pridelave hrane in pomo~ pri tr`enju pridelkov; b) subvencioniranje tradicionalne pridelave; c) ozave{~anje lastnikov o pomembnosti mejic ter posameznih dreves in grmovja. 3.5. Stari gozdovi V Sloveniji imamo ve~ kot milijon hektarov gozda. V veliki meri ga sicer izkori{~amo za proizvodnjo lesa, vendar je gospodarjenje z gozdom za naravo razmeroma prijazno. Kljub temu pa nekaj gozdnih ptic sodi med zelo ogro`ene in ogro`ene vrste. To so vrste, ki so vezane na stare, prezrele gozdove. Stari gozdovi zagotavljajo tem vrstam razmere, ki jih gospodarski gozdovi ne morejo: veliko starih dreves z velikimi dupli; veliko odmrlega, trohne~ega lesa, ki pomeni ve~jo ponudbo hrane, in ve~ vlage v gozdu. Vrsti, ki sta varstveno pomembni in sta vezani na stare gozdove v parku, sta duplar in belovrati muhar. V Kozjanskem parku so stari gozdovi v fragmentih. Tu sta dva manj{a gozdna rezervata, Kun{perk in Vranske pe~ine (RCP 1999). Drugi stari gozdovi so v manj{ih sestojih raztreseni po vsej gozdni krajini parka. Ogro`anje Se~nja je edina pomembna gro`nja tem gozdovom. Gozdna rezervata sta v tem pogledu povsem izvzeta in nista ogro`ena. Za sestoje starega gozda v gospodarskih gozdovih pa je samo {e vpra{anje ~asa, kdaj jih bodo posekali. Varstveni ukrepi Idealna re{itev za gozdove v parku bi bilo izvzetje ve~jega kompleksa gozdov iz sistema gospodarjenja. Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 S tem bi zagotovili dolgoro~no stabilnost obema varstveno pomembnima vrstama kozjanskih gozdov, duplarju in belovratemu muharju, hkrati pa bi s~asoma omogo~ili vrnitev vrstam, ki so neko~ tod zagotovo gnezdile: malemu muharju, pogorel~ku, grmov{~ici, belohrbtemu detlu in kateri od velikih ujed. ^e je dr`ava resno mislila z regijskim parkom in z ohranjanjem narave v njem, bo svoje, tj. dr`avne gozdove izvzela iz gospodarjenja in jih predala v upravljanje upravi parka. Iz razli~nih zornih kotov bi bilo to {e posebej primerno storiti v trikotu med Podsre{kim in Pi{e~kim gradom ter Svetimi gorami (ohranjenost, povezava naravne in kulturne dedi{~ine, mo`nost predstavitve gozdnega rezervata v obeh gradovih, pomemben dele` dr`avnih gozdov). S tem bi park veliko pridobil na mednarodni veljavi, saj je po Evropi v zmernem podnebju malo parkov z obse`nimi naravnimi gozdovi. Tam in dokler popolno izvzetje iz sistema gospodarjenja ni mogo~e, je treba zagotoviti ~imve~ji dele` starih in odmrlih dreves v gozdu z naslednjimi ukrepi: a) ustanovitvijo dodatnih gozdnih rezervatov, po mo`nosti tudi v visoko produktivnih delih gozda (obi~ajno so gozdni rezervati le v neproduktivnih gozdovih, na slabo rodovitnih podlagah); b) dosledno pu{~anje odmrlih dreves v gozdu; c) izlo~anje iz se~nje ve~jega dele`a dreves, kot je to obi~ajno; d) po vsem parku izlo~iti mozaik manj{ih starih sestojev (velikosti npr. 10 arov). 3.6. Re~ni habitati Tu so mi{ljene vse vrste habitatov, ki so neposredno vezane na re~no dinamiko: a) navpi~ne prstene stene na okljukih rek; b) mrtvice; c) obre`ni sestoji drevja in grmovja; d) otoki v strugi reke. Re~ni habitati sodijo med najbogatej{e in najbolj kompleksne ekosisteme v Evropi. @ivljenjske mo`nosti dajejo izjemnemu {tevilu vrst rastlin in `ivali. Od varstveno pomembnih vrst ptic je to `ivljenjski prostor vodomca in kvaka~a pa tudi moko`a in pivke. V Kozjanskem parku je {e nekaj lepo ohranjenih re~nih habitatov ob nekaterih odsekih Sotle in Bistrice. Sotla je sicer v ve~jem delu uravnana, vendar k sre~i nekdanjih re~nih okljukov ob regulaciji niso zasuli in so ostali kot mrtvice. Ogro`anje Re~ni habitati ob ni`inskih rekah sodijo v Evropi med skrajno ogro`ene in tudi v Sloveniji jih je ohranjenih le {e malo. Klju~ne gro`nje so: a) regulacija in Slika 4: Re~ni habitati (foto: H. Or{ani~) Figure 4: Riverine habitats (photo: H. Or{ani~) uravnavanje rek; b) izsekavanje lok ter ~i{~enje obre`ne vegetacije; c) izsu{evanje obre~nih zemlji{~; d) divje zasipavanja mrtvic z gradbenimi odpadki in divjimi smeti{~i. Na razvitem zahodu so `e spoznali, da so regulacije rek {kodljive tudi iz narodnogospodarskega vidika. Zato so npr. v Nem~iji regulacije rek dovoljene le tam, kjer reka ogro`a naselja in infrastrukturo, kmetijskih zemlji{~ pa ne varujejo. Namesto tega dr`ava odkupi zemlji{~a, ki jih kmetom vzame reka. Varstveni ukrepi Re~nim habitatom bi morala uprava parka posvetiti veliko pozornosti. Nujno bi bilo dose~i prepoved vsakr{nih posegov v re~ni prostor. Namesto tega pa je treba prihranjeni denar usmeriti v odkupe zemlji{~ ob Sotli, posebej tistih, ki jih spodjeda vijo~a se reka. V primerjavi s stro{ki regulacij bo za odkupe zagotovo potrebnega manj denarja, tu gre torej za prihranek. V zvezi z divjim zasipanjem mrtvic so smiselni naslednji ukrepi: a) ~i{~enje divjih odlagali{~ in odstranjevanje gradbenih odpadkov; b) ozave{~anje lokalnega prebivalstva o pomenu mtrvic in obve{~anje o alternativah odlaganja; c) dolo~itev alternativnih urejenih odlagali{~. 3.7. Pe{~ene stene Gre za izjemno redek habitat, ki ga v naravi pri nas najdemo le ob ve~jih ni`inskih nereguliranih rekah. Tu nastaja vedno znova, ko ob visokih vodah reka spodjeda bregove iz zbite mivke. Ta zelo posebni habitat zasedata dva “specialista”, ki vanj kopljeta vodoravne gnezdilne rove: ~ebelar in breguljka Riparia riparia. Reke parka so premajhne, da bi 147 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Slika 5: Pe{~ena stena (foto: H. Or{ani~) Figure 5: Sand bank in sand pit (photo: H. Or{ani~) ustvarjale tak{ne habitate. Pa~ pa so pe{~ene stene napravili umetno v peskokopu svi`a pri Bizeljskem, koder od l. 1985 gnezdijo ~ebelarji, l. 1991 pa so tod gnezdile tudi breguljke. Kolonija ~ebelarjev je varstveno ena najpomembnej{ih ornitolo{kih vrednot parka, saj je najve~ja in najstarej{a v Sloveniji. Zato si zaslu`i veliko varstveno pozornost. Ogro`anje Habitat ~ebelarja v peskokopu ni zelo ogro`en, saj je bil z upravo peskokopa dose`en dogovor, da ne posegajo v glavne gnezdilne stene in da v gnezdilni sezoni ne opravljajo del v njihovi bli`ini. Pa vendar, dokler s stenami ne upravlja organizacija z varstvenim, pa~ pa z gospodarskim interesom, se ni mogo~e popolnoma zanesti, da bodo stene varne. Na primer: lani smo sredi gnezdilne sezone zalotili dirka~a, ki je po peskokopu z neznanskim tru{~em vadil motokros. Bojda z dovoljenjem svojega strica, ki je bagerist v peskokopu. Kljub temu da so pe{~ene stene precej kompaktne, se zaradi poletnih nalivov v~asih sesedejo. Brez ob~asnega obnavljanja bi zato po~asi izginile. Varstveni ukrepi Predvsem je treba poskrbeti, da bo dogovor z upravo peskokopa dr`al {e naprej. Poleg tega, da mora glavna gnezditvena stena ostati nedotaknjena in da v gnezdilni sezoni ne opravljajo del v bli`ini te stene, je treba ob~asno popraviti poru{ene stene. O ureditvi peskokopa po prenehanju izkori{~anja peska je pisal Sovinc (1993). Z ureditvijo primerno velike vodne povr{ine bi zagotovili razmere tudi za trajno naselitev breguljk. 148 Odprto ostaja vpra{anje, kako tako velik gospodarski objekt, kot je bizeljski peskokop, integrirati v regijski park. 4. Varstveni status obmo~ja 4.1. IBA Z namenom dolo~iti prioritetna obmo~ja za varovanje ogro`enih ptic je partnerstvo BirdLife za~elo evidentirati mednarodno pomembna obmo~ja za ptice, bolj znana pod kratico IBA (Important Bird Areas). Prvo evidentiranje evropskih obmo~ij te vrste je bilo objavljeno pred desetletjem (Grimmett & Jones 1989). V preteklih letih so v Evropi potekala dela na prvi reviziji, rezultati pa so bili objavljeni pred kratkim (Heath & Evans 2000). Partnerstvo BirdLife je pripravilo natan~na kvantitativna merila za to, katera obmo~ja lahko {tejemo za IBA (Heath & Evans 2000). Najve~krat so merila oprta na {tevilo gnezde~ih parov varstveno pomembnih vrst ptic. Za globalno ogro`ene vrste so merila absolutna. Tako je za kosca, ki je na{a edina {tevilnej{a globalno ogro`ena vrsta, merilo za dolo~itev IBA 20 gnezde~ih parov. Za vrste evropske varstvene pozornosti (SPEC) so merila relativna. Za vsako vrsto, ki je v Sloveniji zastopana vsaj z 1% evropske populacije, lahko razglasimo do 5 obmo~ij, ki so za to vrsto pri nas najpomembnej{a. Kozjanski park za zdaj {e nima statusa IBA, saj je bila tukaj{nja avifavna ob zaklju~ku redakcije za drugo izdajo inventarja IBA {e neraziskana. Iz podatkov lanskega popisa ptic parka (Jan~ar & Trebu{ak 2000) in iz razpolo`ljivih podatkov za preostalo Slovenijo (Geister 1995, Polak 2000) pa izhaja, da je Kozjanski park eno najpomembnej{ih obmo~ij v Sloveniji za {tiri vrste SPEC, in sicer za vijeglavko Jynx torquilla, pivko Picus canus, prosnika Saxicola torquata in rjavega srakoperja Lanius collurio. Verjetno je torej, da bo Kozjanski park ob naslednji reviziji dobil status IBA. Vendar je to odvisno od dveh dejavnikov: a) od novih meril, ki bodo za naslednjo revizijo predvidoma nekoliko spremenjena, in b) od napredujo~ega znanja o populacijah omenjenih vrst v drugih delih Slovenije. 4.2. SPA Evropska direktiva o varstvu ptic (DCWB 1979) je najmo~nej{i mednarodni predpis s podro~ja varstva ptic. Zavezujo~a je za dr`ave ~lanice Evropske unije, Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 kar bo ~ez nekaj let tudi Slovenija. Ta direktiva med drugim dolo~a, da mora dr`ava ~lanica EU razglasiti ustrezno {tevilo posebnih varstvenih obmo~ij (SPA – Special Protection Area) za vse vrste, ki so navedene v Aneksu 1 te direktive. Dr`ava je v posebnih varstvenih obmo~jih dol`na z aktivno varstveno politiko ohraniti razmere za dolgoro~no pre`ivetje vrstam, za katere je bilo dolo~eno posebno varstveno obmo~je. V procesu pribli`evanja Evropski uniji se je Slovenija zavezala dolo~iti posebna varstvena obmo~ja do sredine leta 2002. Merilo za dolo~itev tak{nih obmo~ij bo v Sloveniji v splo{nem naslednje: za vsako vrsto iz Aneksa 1 se za SPA dolo~i po 5 najpo-membnej{ih obmo~ij za to vrsto v dr`avi. Glede na trenutno vedenje o {tevilnosti vrst iz Aneksa 1 v Sloveniji imata dve vrsti v Kozjanskem parku eno izmed petih najpomembnej{ih obmo~ij: pivka Picus canus in rjavi srakoper Lanius collurio. T o pa pomeni naslednje: ~e ne bo novih spoznanj o {tevilnosti teh dveh vrst po Sloveniji, bo dr`ava morala dolo~iti Kozjanski park za posebno varstveno obmo~je (SPA) za pivko in za rjavega srakoperja. Poleg dolo~itve bo dr`ava dol`na zagotoviti dolgoro~no ohranjanje razmer, ki jih ti dve vrsti potrebujeta za `ivljenje. V naslednjem poglavju je predlog za {iritev parka proti jugovzhodu. V gozdu Dobrava so verjetno primerne razmere, ki srednjemu detlu ustrezajo do te mere, da bi tu lahko bilo eno izmed petih naj-pomembnej{ih obmo~ij za to vrsto v Sloveniji. Za potrditev te domneve bo treba opraviti kvantitativni popis srednjega detla v Dobravi, saj pti~ev tu doslej {e nismo pre{tevali. 4.3. [iritev parka V srednjero~nem dru`benem planu RS za obdobje 1986–90, ki je bil dopolnjen 1999, je na~rtovana {iritev Kozjanskega parka (Odlok PSDP 1999). [iritev je predvidena proti zahodu do reke Savinje, s ~imer bi se povr{ina parka pove~ala na 471 km². Poleg na~rtovane {iritve bi bila iz naravovarstvenega vidika nujna tudi raz{iritev v jugovzhodni smeri. Tu so na skupni povr{ini ca. 30 km² osredoto~ena tri izjemno dragocena obmo~ja z velikim dele`em v Sloveniji redkih in ogro`enih habitatnih tipov (slika 6). Tu gnezdi tudi ve~ mo~no ogro`enih vrst ptic. Slika 6: Predlog za {iritev parka. A - Trebe`, B - Jovsi, C -Dobrava. Figure 6: Proposal as to the expansion of the Park. A -Trebe`, B - Jovsi, C - Dobrava. A – Trebe` Povr{ina kakih 200 ha. To je kompleks dobro ohranjenih vla`nih travnikov ob soto~ju Dramlje in Sotle neposredno ob ju`ni meji parka. V Sloveniji je ohranjenih le malo tako velikih kompleksov vla`nih travnikov. Ker je obmo~je tik ob meji parka in je v primerjavi s povr{ino parka majhno (1%), menimo, da ga je treba ob {iritvi nujno vklju~iti park. V nasprotnem primeru je pri~akovati, da bodo obmo~je v doglednem ~asu izsu{ili, kar bi bila velika {koda. Med popisi ptic Kozjanskega parka l. 1999 smo tu mimogrede zabele`ili: 2 klico~a kosca, moko`a in kvaka~a (Jan~ar & Trebu{ak 2000). Vse tri vrste so v Sloveniji mo~no ogro`ene. V prihodnje bi bilo nujno opraviti sistemati~en popis gnezdilk Trebe`a. B – Jovsi Povr{ina okoli 460 ha. Poplavna ravnica ob spodnjem toku Sotle, kjer prevladujejo mo~virna in vla`na travi{~a z grmi{~i in osamelimi drevesi. Zaradi {tevilnih hidromelioracij drugod so Jovsi edino ve~je ohranjeno obmo~je mo~virnih in vla`nih travi{~ v spodnjem Posavju (TDK 1995). Obmo~je je zavarovano kot naravni spomenik (Odlok ROJNS 1995), nima pa upravljavca in na~rta upravljanja. Z vklju~itvijo v park bi pridobilo potrebnega skrbnika in nadzor, s tem pa tudi ve~jo varnost. 149 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku V Jovsih gnezdijo tri izmed najredkej{ih slovenskih gnezdilk: kozica Gallinago gallinago, zlatovranka Coracias garrulus in ~rno~eli srakoper. Vse tri so uvr{~ene v kategorijo ogro`enosti E1 – vrste, ki jim grozi izginotje. Poleg teh pa tu gnezdi {e ve~ v Sloveniji mo~no ogro`enih vrst: kosec, veliki skovik, ~uk, repalj{~ica Saxicola rubetra in trstni cvr~alec Locustella luscinioides. Zaradi bogate avifane sodijo Jovsi med najpomembnej{a obmo~ja naravne dedi{~ine v Sloveniji (Trontelj & Vogrin 1993). C – Dobrava Povr{ina okoli 1000 ha. Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji ve~ji ohranjeni sestoj poplavnega gozda v pore~ju slovenske Save. Prevla-duje zdru`ba doba in belega gabra Querco robori– carpinetum. Obmo~je ni dele`no nikakr{nega varstva, ~eprav bi si zaradi redkosti in ogro`enosti tako v slovenskem kot v evropskem merilu zaslu`ilo posebno varstveno pozornost. V Dobravi gnezdi ve~ ogro`enih in mo~no ogro`enih vrst ptic: ~rna {torklja Ciconia nigra, du-plar, koza~a Strix uralensis, srednji detel in re~ni cvr~alec Locustella fluviatilis (Vogrin & Hudoklin 1993). Ker je avifavna Dobrave slabo raziskana, bi bilo treba tu ~imprej opraviti sistemati~ni popis gnezdilk. Zdru`ba doba in belega gabra je idealen `ivljenjski prostor za srednjega detla. Mo`no je, da je Dobrava zaradi razse`nosti te zdru`be eno izmed petih najpomembnej{ih obmo~ij za to vrsto v Sloveniji, kar bo pokazal kvantitativni popis. ^e je tako, bo dr`ava dol`na Dobravo razglasiti za SPA za varstvo srednjega detla. 5. Povzetek V ~lanku sem na osnovi meril za ogro`enost ptic v Sloveniji in Evropi (Bra~ko et al. 1994, DCWB 1979, Tucker & Heath 1994) identificiral 25 vrst, ki imajo med gnezdilkami Kozjanskega parka najve~ji varstveni pomen. Vrste sem razdelil v 4 skupine: a) globalno ogro`ene vrste (kosec Crex crex); b) vrste varstvenega pomena za Slovenijo ali Evropo, ki so v Kozjanskem parku {tevilne in dosegajo velik dele` slovenske populacije (11 vrst: duplar Columba oenas, divja grlica Streptopelia turtur, vijeglavka Jynx torquilla, pivka Picus canus, zelena `olna Picus viridis, srednji detel Dendrocopos medius, pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus, prosnik Saxicola torquata, belovrati muhar Ficedula albicollis, rjavi srakoper Lanius collurio in veliki strnad Miliaria calandra); 150 c) druge v Sloveniji mo~no ogro`ene vrste (7 vrst); d) vrste, ki so zanimive zaradi redkosti v slovenskem merilu (6 vrst). Kozjanski park je eno najpo-membnej{ih obmo~ij v Sloveniji za vrste, ki so vezane na razli~ne habitatne tipe ekstenzivne kultivirane pokrajine. Identificiral sem 7 habitatnih tipov, ki so klju~ni za ohranjanje varstveno pomembnih vrst: a) suhi in b) vla`ni travniki, c) mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina, d) visokodebelni sadovnjaki, e) stari gozdovi, f ) re~ni habitati in g) pe{~ene stene. Za vsakega sem podal klju~ne dejavnike ogro`anja in varstvene smernice. Analiziral sem, ali Kozjanski park izpolnjuje kriterije za razglasitev IBA ali SPA. Razpolo`ljivi podatki ka`ejo, da park izpolnjuje merila za IBA pri 4 vrstah (vijeglavka, pivka, prosnik in rjavi srakoper), za SPA pa pri dveh vrstah (pivka in rjavi srakoper). Podal in argumentiral sem predlog za {iritev parka na bli`nja, ornitolo{ko zelo pomembna obmo~ja ob spodnji Sotli (Trebe`, Jovsi in Dobrava). 6. Literatura Bestead, P.J., P.V. Josι, C.B. Joyce & P.M. Wade (1999): European wet grassland. Guidelines for management and restoration. RSPB, Sandy. Bibi~, A. (1996): Prispevek k poznavanju ornitofavne Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: Bedjani~, M. (Ed.): Raziskovalni tabor {tudentov biologije Kozje’95. ZOTKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana. BirdLife (1995): IBA kriteriji, kategorije in merila (prirejeno za Slovenijo). BirdLife International in DOPPS, interna publikacija. Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180. Collar, N.J., M.J. Crosby & A.J. Stattersfield (1994): Birds to watch: the world list of threatened birds. BirdLife International, Cambridge. DCWB (1979): Council Directive on the conservation of wild birds, 79/409/EEC, 97/49/EC. Official Journal OJ L 103, OJ L 223. Dijk, G. van (1991): The status of semi-natural grasslands in Europe. In: Goriup, P.D., L.A. Batten & J.A. Norton, Eds.: The conservation of lowland dry grassland birds in Europe, zbornik. JNCC, Peterborough. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Grimmett, R.F A. & T.A. Jones (1989): Important bird areas in Europe. ICBP, Cambridge. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair, Eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their distribution and abundance. T & A D Poyser, London. Heath, M.F. & M.I. Evans, Eds. (2000): Important bird areas in Europe, priority sites for conservation. Volume 2: Southern Europe. BirdLife International, Cambridge. Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 Hopkins, J.J. (1991): Management of semi-natural lowland dry grassland. In: Goriup, P.D., L.A. Batten & J.A. Norton, Eds.: The conservation of lowland dry grassland birds in Europe. JNCC, Peterborough. Jan~ar, T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Odlok PSDP (1999): Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije. Uradni list RS 11/99. Odlok ROJNS (1995): Odlok o razglasitvi obmo~ja Jovsi za naravni spomenik. Uradni list RS 58/95. Polak, S. (2000): Slovenia. V: Heath, M.F. & M.I. Evans, Eds.: Important bird areas in Europe, priority sites for conservation. Volume 2: Southern Europe. BirdLife International, Cambridge. RCP (1999): Strokovne podlage za Kozjanski park. Razvojni center – planiranja, Celje. Sovinc, A. (1993): Ureditev nadomestnega biotopa za ~ebe-larje Merops apiaster v peskokopu na Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Sutherland, W.J. & D.A. Hill, Eds. (1995): Managing habitats for conservation. Cambridge University Press, Cambridge. TDK (1995): Jovsi. Zgibanka. Turisti~no dru{tvo Kapele, Kapele. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlog za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucker, M.G. & M.I. Evans, Eds. (1997): Habitats for birds in Europe, a conservation strategy for the Wider Environment. BirdLife International, Cambridge. Tucker, M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife International, Cambridge. Vogrin, M. & A. Hudoklin (1993): Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava. Acrocephalus 14 (61): 209-212. ZON (1999): Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/99. Prispelo / Arrived: 5.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 151