LETO XI. ST. 25 (556) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. JULIJA 2007
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Izjava
Protestna izjava proti gradnji megaigralnice na Goriškem
Udeleženci zbora civilne družbe z obeh strani meje, zbrani v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici dne 29. junija 2007, izražamo odločno nasprotovanje načrtom o izgradnji megaigralniško zabaviščnega centra na Goriškem. Nasprotovanje izhaja iz ugotovitev, da je predvideni obseg tega zabavišča za ta prostor popolnoma nesprejemljiv in bi s svojimi vplivi korenito spremenil družbo. Načrti megaigralnice so za ta prostor odločno pretirani. Zgraditi največjo igralnico v Evropi za 750 milijonov evrov prav na Goriškem je absurd! Zakaj nimajo največje igralnice velike evropske prestolnice? Protestiramo, ker v javnosti nihče ne govori o številnih negativnih posledicah, ki jih prinašajo taki objekti. Investitorji govorijo o kakovostnih delovnih mestih, delo ponoči v igralnici pa prav gotovo ni kakovostno, saj povzroča propad družin. Govori se o tri tisoč novih delovnih mestih, nihče pa ne pove, da vsako delovno mesto uniči toliko in toliko posameznikov, ki postanejo zasvojeni in v želji za zaslužkom zaigrajo vse svoje premoženje, marsikdo uniči svojo družino in tudi lastno življenje ali naredi samomor. Igralništvo spremljajo pranje denarja, prostitucija, droge in kriminal. Študije kažejo, da v širši okolici igralnice pride do propada drugih gospodarskih dejavnosti.
Gradnja tako velikega kompleksa bi za sabo potegnila obsežne posege v okolje zaradi dodatne izgradnje infrastrukture. Udeleženci zbora ne želimo, da bi naši otroci preživljali večere v igralnici, in še manj, da bi postali od te odvisni. Kako to, da si nobeno evropsko veliko mesto ne želi take igralnice? Mi pa odprtih rok sprejemamo vse negativne vplive igralniške industrije?
Od vlade Republike Slovenije in krajevnih oblasti odločno zahtevamo, da preprečijo to investicijo. Pripravljeni smo ubrati vse možne poti, da zavarujemo Primorsko in sploh celotno narodno skupnost pred propadom.
Štandreška dekanija Zveza slovenske katoliške prosvete Združenje cerkvenih pevskih zborov Skupnost družin Sončnica Mladinski dom Zadruga Goriška Mohorjeva Katoliško tiskovno društvo Slovenska zamejska skavtska organizacija - Gorica
Goriško društvo za kakovost bivanja iz Nove Gorice V imenu zbora:
Marijan Markežič
PRAPROT PRI TRSTU
//
V ključnem političnem trenutku sestanek SSk
Naliti si moramo čistega vina!"
Političnim procesom v političnem besedišču se večkrat pravi 'odkrita soočanja'. Čas tovrstnih debat nastopi v trenutku, ko se politična stranka znajde v nelahkem položaju. Običajno se to zgodi po volitvah, ki se niso iztekle po zaželenih smernicah.
Srečanje, ki ga je stranka Slovenska skupnost priredila za svoje člane in članice v gostilni Lupine v Praprotu pri Trstu v petek, 29. junija, je potekalo ravno v času, ko so rane volilnih izidov v Nabrežini po eni strani in v Gorici po drugi še boleče. Obenem je SSk tudi sredi ključnih političnih sprememb, ki jih bo na italijansko vsedržavno prizorišče vnesel nastop novega političnega subjekta, Demokratske stranke, kar bo lahko korenito vplivalo na strateško izbiro strankinih kadrov. Če k temu prištejemo še deželne volitve, ki bodo potekale prihodnje leto, zlahka dojamemo, zakaj je bilo srečanje v Praprotu "krvavo potrebno", kot je uvodoma dejal predsednik SSk Rafko Dolhar. "Začeti moramo z analizo preteklosti, vendar ne na razdiralen način, saj so za tak pristop zadolženi že drugi izven naše stranke. Pri nas pa moramo nekatere stvari pospraviti, napake, ki smo jih storili, so potrebne globokega razmisleka, saj brez takega tvornega soočanja bomo težko gradili prihodnost," je povedal predsednik SSk. Dolhar je sestanek neformalnega značaja označil kot priložnost, da kadri stranke prisluhnejo svojim članom, ki imajo tesno vez s teritorijem in neposredno poznajo sedanje potrebe volivcev SSk. "To, da smo danes prisotni, pomeni le eno: želimo si napredovanje SSk za naše ljudi," je sklenil predsednik.
Deželni tajnik Damijan Terpin se je v svojem posegu držal navodila predsednika po tvornem soočanju, v svoji analizi pa je navrgel določene poglede (tudi osebne), ki so bili v nadaljevanju večera gotovo predmet odprte in dialektične razprave med člani SSk. Ker je bil večer v Praprotu namenjen članom stranke bolj kot novinarjem, je treba dodati, da smo srečanje zapustili po prvem posegu dolinske županje Fulvie Premolin. Poročilo se bo torej držalo tematik, ki so se jih prisotni
do tedaj lotili.
"1. marca letos smo doživeli veliko zmago, ko so v deželnem svetu izglasovali nov volilni zakon, ki Slovenski skupnosti omogoča po treh mandatnih dobah, da kandidira kot samostojna stranka s svojim simbolom," je začel Terpin. Odpira se sicer vprašanje, ali bo SSk zmožna doseči kvorum 1% glasov, to je 6.700 glasov, ki jih je stranka do-
h
FotoJMP
segla na zadnjih deželnih volitvah. Kaže pa, da bo bolj možen prag 7.000 glasov, vsaj tako meni Terpin. "Verjamem, da je tudi ta kvorum vsekakor v našem dometu". O vlogi, ki naj bi jo SSk imela v Demokratski stranki predvsem glede deželnih volitev, je deželni tajnik nakazal dve poti: "Ali kandidiramo na listah Demokratske stranke," kar predpostavlja večje prizadevanje SSk
pri sedanjem nastajanju DS na krajevni in državni ravni, ali pa "upremo vse naše moči, da samostojno dosežemo 1% glasov". Terpin se je jasno opredelil za drugo varianto, čeprav je riziko pri samostojnem nastopanju veliko večji spričo dejstva, da je stanje SSk v videmski pokrajini bistveno drugačno kot na Tržaškem in Goriškem. Terpin je glede položaja SSk v tržaški pokrajini dejal, da je po njegovem mnenju negativno, kot pričajo zadnji politični podatki. Devinsko-nabrežinski polom je namreč preveč očiten, da ne bi v Trstu prišlo do globoke analize storjenih korakov. "Danes smo se vendar zbrali, da si nalijemo čistega vina, ne pa motnega," je metaforično dejal deželni tajnik. Terpinov predlog je takoj izrabil tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik, ki je v svoji repliki nanizal pozitivne volilne izide, ki so jih občinski kandidati v tržaški pokrajini odnesli v zadnjih letih: v Trstu je bil uspeh Igorja Švaba na občinskih volitvah izreden, ravno tako je SSk uspelo izvoliti v rajonske svete kar nekaj političnih novincev. V Miljah je Danilo Šavron odločilno pripomogel k izvolitvi Neria Nesladka za župana; v repentabrski občini podžupan Marko Pisani dobro deluje, Dimitrij Žbogar v Zgoniku je začel tvorno politiko sodelovanja z občinsko upravo; dolinsko občino dobro upravlja županja Fulvia Premolin. Obenem je SSk uspelo izvoliti v pokrajinski svet svojega kandidata in odločilno podpreti Slovencem naklonjene italijanske kandidate v raznih okrožjih. "Vsakih pet let se glasovi SSk na Tržaškem večajo, v občini Devin-Nabreži-na pa se volivci niso odločali po politični liniji, ker so pač nagradili županskega kandidata." Večer v Praprotu je torej pokazal, da je za stranko Slovenska skupnost nastopil čas resnih odločitev, globoke analize dosedanjih izbir in korenite reorganizacije delovanja znotraj stranke same; nekateri so tudi obžalovali pomanjkanje bolj aktivne soudeleženosti mlajših kadrov (tako Premolin), nadvse pa je treba rešiti vozle, ki nekje tam pri Šti-vanu ovirajo bolj tvorno sodelovanje med 'južnim in severnim delom' SSk. Na večeru je bilo tudi ugotovljeno, da se volivci vedno manj opredeljujejo za narodnostna vprašanja in se vse bolj prepuščajo izbiram, ki bolje odgovarjajo njihovim 'osebnim interesom'. Kako bo torej SSk ravnala v prihodnje?
Igor Gregori
Umrl je naš prijatelj
Msgr. dr. Alojzij
  f - |
nadškof in slovenski metropolit, je odšel v večnost
Foto Simon Terpin
5. julija 2007
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
BRUSELJ
| Merklova in Poettering
Podpis uredbe o roamingu
če nimajo z operaterji že sklenjene posebne pogodbe.
Izbrana tarifa mora biti v skladu z uredbo aktivirana najpozneje v enem mesecu po uporabnikovi odločitvi. To pomeni: če operater svoje obveznosti izpolni v skrajnem roku, torej do 30. julija, in uporabnik takoj izbere evrotarifo,
Predsedujoča Evropski uniji, nemška kanclerka Angela Merkel, in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering sta v sredo, 27. junija, v Bruslju slovesno podpisala uredbo o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije v EU, t. i. roamingu, ki je začel veljati 30. junija. "Za 140 milijonov uporabnikov mobilnih telefonov je danes pomemben dan," je ob podpisu poudaril Poettering in dodal, da je bil dogovor o roamingu "sprejet v rekordnem času".
Evropejci si lahko cenejše mobilno telefoniranje po EU obetajo že konec poletja. Cene naj bi se znižale tudi do 70 odstotkov, v Sloveniji v povprečju za štirikrat. Slovenija je ob sprejetju končnega dogovora v začetku junija Evropsko komisijo pozvala, naj uredbo čim prej razširi tudi na Hrvaško. Nova uredba, ki bo veljala tri leta, predvideva postopno nižanje naj-
višjih dovoljenih cen: v prvem letu bodo maloprodajne cene za odhodne klice za minuto pogovora (brez DDV) največ 49, v drugem 46 in v tretjem 43 centov, za dohodne pa 24,22 in 19 centov. Operaterji si bodo med seboj zaračunavali najprej največ 30, nato 28 in zadnje leto 26 centov.
Operaterji bodo imeli po uveljavitvi uredbe mesec dni časa, da stranke obvestijo o novi evrotarifi. Uporabniki bodo imeli nato dva meseca časa, da se odločijo, ali bodo izbrali evrotarifo ali katero drugo tarifo za roa-ming. Če se na ponudbo ne bodo odzvali, bodo avtomatsko preusmerjeni na evropsko tarifo, razen
bi mu operater moral zagotoviti cenejše mobilno telefoniranje v tujini do 30. avgusta.
STA
0E1 Srečanje SSk z ministrico Lanzilotta
Damijan Terpin o izvajanju zaščitnega zakona
V Rimu se je deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin v ponedeljek, 25.6.2007, srečal z ministrico za deželna vprašanja Lindo Lanzilotta.
Srečanje je potekalo ob robu vsedržavnega zasedanja skupščine stranke Marjetica, v kateri je kot kooptirani član zastopana tudi Slovenska skupnost, preko svojega deželnega tajnika.
Z ministrico Lanzilotta se je Terpin pogovarjal o izvajanju zaščitnega zakona, še posebej v zvezi z zadnjo sejo paritetnega odbora, na kateri je bil potrjen seznam 32 občin, znotraj katerih naj bi se uveljavil zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji.
Terpin je ministrici ponovno
obrazložil pomen tega seznama, saj je sedaj na potezi prav vlada, da na podlagi sklepa paritetnega odbora sestavi predlog predsedniškega odloka (Decreto del Presidente della Repubblica -
DPR), ki ga mora nato podpisati predsednik republike. Ministrica Lanzilotta je sprejela
Na dnu...
KAKŠEN VPLIV IMA BREZBRIŽNOST V DANAŠNJI APATIČNI DRUŽBI ?
TO JE PROBLEM, KI MENE NE ZANIMA !
Terpinove utemeljitve, diskusija pa se je nadaljevala v politični smeri, predvsem glede načina izvajanja same zaščite, zlasti v občini Trst. Terpin je ministrici pojasnil, da je že prejšnji paritetni odbor z večino glasov sprejel sklep, s katerim je določil območja občine Trst, kjer naj bi bilo poslovanje javne uprave v celoti dvojezično, in tiste, kjer naj bi se dvojezično poslovanje opravljalo preko t.i. centralnih okenc za slovensko manjšino.
Terpin je ministrici še priporočal, naj vlada ne zamuja s svojim sklepom, s katerim naj se odobri osnutek predsedniškega odloka, saj je uveljavljanje večjega dela zakona št. 38/2001 odvisno prav od določitve teritorija, na kar slovenska manjšina čaka že predolgo časa. Ministrico je tudi opozoril, da smo Slovenci v Italiji skoraj plebiscitarno glasovali za levosredinsko vlado in si torej od nje sedaj pričakujemo ustreznega odziva. Podobne misli je Terpin tudi izrazil na sami skupščini Marjetice, kjer je nastopil v diskusiji, pri tem se je izrecno javno obrnil bodisi na prisotno ministrico Lanzilotta kakor tudi na podpredsednika vlade in predsednika Marjetice Francesca Rutel-lija ter na poslanca Gianclaudia Bresso, ki je sicer dober poznavalec manjšinske problematike, saj je bil svojčas tudi podtajnik v prejšnji levosredinski vladi za manjšinska vprašanja.
Z njim in s senatorjem Enzom Biancom se je Terpin podrobneje pogovarjal o reformi vsedržavne volilne zakonodaje, ki naj bi vsebovala tudi določbe za zagotovitev prisotnosti slovenske manjšine, kakor sicer predvideva tudi sam zaščitni zakon. Oba sogovornika sta bila s problematiko že seznanjena, saj jima je Slovenska skupnost že prej posredovala svoje konkretne predloge.
Po Veltronijevi kandidaturi za tajnika DS
Nekaj se v državi premika
Vsem je razvidno, da se je italijanski politični sistem zlasti v zadnjem desetletju sprevrgel v pravo nasprotje tega, kar bi moral poosebljati in omogočati zdrav demokratičen razvoj družbe. Ko je bil pred petnajstimi leti razkrit podkupovalni sistem v javnih ustanovah, s katerim so se okoriščale predvsem vladne stranke, je bilo zgražanje javnosti veliko. Sodno postopanje proti izvajalcem podkupovalnega sistema je do neke mere potolažilo ogorčene državljane. Zrušenje dveh naj večjih vladnih strank, de-mokrščanske in socialistične, je vlilo novega upanja v ureditev razmer za naprej. Na političnem odru so se takrat pojavili novi ljudje, ki so zagotavljali, da se podobni pojavi ne bodo več ponovili in se bo javno življenje razvijalo neobremenjeno.
Ker so glavni vzrok za podkupovanje mnogi videli v razdrobljenem strankarstvu, je parlament pod pritiskom takratnih razmer odobril nov zakon o nastopanju strank na volitvah po pravilih večinskega sistema namesto pro-porčnega. To naj bi stranke sililo v povezovanje oziroma združevanje in da se predstavijo volivcem kot resna opcija za upravljanje javnih zadev. Zmagovita koalicija se po zakonu nagradi z dodatnim številom mandatov, da lahko nemoteno vlada s solidno večino. S tem naj bi se preprečile stalne krize v javnih upravah in še zlasti v parlamentu. Novo obdobje vladanja so poimenovali "drugo republiko". Uvedba večinskega sistema je bila sama po sebi dobra zamisel, vendar ni privedla do takšnih rezultatov, kot so jih njegovi zagovorniki pričakovali. Predvsem se ni zmanjšalo število strank, ampak se je, nasprotno, še povečalo. To je v znatni meri izničilo pozitivne strani večinskega sistema, ki povrhu vsega ni bil izpeljan dosledno, ampak je puščal odprte špranje za volilno uveljavitev tudi razmeroma manjših strank zaradi zapletenega sistema
uveljavljanja volilnega praga. V državi sta se sicer oblikovala dva politična pola, desnosredinski in levosredinski, v katerih živi več političnih duš, kar otežkoča notranje usklajevanje posledično pa tekoče delovanje celotnega političnega sistema. To velja še posebno za levosredinski pol, ki se je oblikoval ob lanskih parlamentarnih volitvah z Romanom Prodijem na čelu. Slednji je trenutno strankarsko neopredeljen, izhaja pa iz vrst nekdanje Krščanske demokracije. Med drugim je bil deset let predsednik Evropske komisije v Bruslju, vlado v Italiji pa je v tem obdobju vodil finančni mogotec Berlusconi. Kljub prodorni večini v parlamentu njegova vla-
tev v italijansko politiko pogojeval z ustvaritvijo sodobne reforme stranke s trdnim zmernim jedrom, da ne bi bila izpostavljena izsiljevanju manjših ali ekstremnih sil. Za začetek se je konkretno zavzemal za združitev Levih demokratov in Marjetice, ob možnosti pristopa še drugih političnih skupin, ki sprejemajo načela refor-mizma. Tako sta omenjeni stranki nastopili s skupno listo na lanskih volitvah za poslansko zbornico pod imenom Oljke, pred dobrim mesecem pa sta na svojih vsedržavnih kongresih sklenili združitev v novo Demokratsko stranko. Formalna ustanovitev nove stranke je napovedana za prihodnji 14. oktober; tedaj bodo delegati neposredno izvolili njeno vodstvo na osnovi odprtih kandidatur. Glavni kandidat za strankinega tajnika je rimski župan Walter Veltroni, ki je kandidaturo javno sprejel na zborovanju v Turinu minulega 27. junija, glavni kandidat za njegovega namestnika pa poslanec Franceschini iz vrst Marjetice.
da ni izvedla nekaterih prepotrebnih reform na področju liberalizacije raznih storitev. Brez dogovora z opozicijo je spremenila volilni zakon tako, da bi bila zagotovljena volilna večina Domu svoboščin in bi čim bolj ošibil stranke leve sredine. Kljub temu Berlusconi ni zmagal, ampak je moral krmilo vlade prepustiti levi sredini oziroma Prodiju.
Prodi je z veliko spretnostjo sestavil novo vlado ob podpori številnih manjših strank, vključno skrajno levičarskih, ki mu povzročajo nemalo težav. Prodi je vrni-
Povejmo na glas
Predsednik vlade Prodi je izrazil zadovoljstvo s kandidaturama Vel-tronija in Franceschinija. Zdi se, da bo Veltroni ob ugodnem razpletu oktobrskih primarnih volitev kot tajnik Demokratične stranke kandidat za Prodijevega naslednika. Sam Prodi je že večkrat potrdil, da ne namerava več kandidirati za ministrskega predsednika. Na oktobrskih notranjih volitvah pa se bo potegoval za mesto predsednika Demokratske stranke, ki je pravzaprav sad njegove zamisli.
Alojz Tul
Narava je živa in ustvarjena
V poletnih mesecih in v času počitka bomo imeli več priložnosti za stike z naravo kot sicer. Morda bomo preživljali počitniške dneve ob morju, lahko kje v gorah ali v bližini jezer, sprehajali se bomo na obali, po gozdovih ali po travnikih. Razbremenjeni siceršnjih obveznosti in sproščeni bomo imeli neskončno več možnosti, da naravo zares začutimo, za kar med delovnim letom nimamo vedno pogojev. In če bomo naravo res globlje začutili, v dotiku z morsko vodo, v dotiku z vetrom gora in dolin, v dotiku s travami in drevesi, v dotiku z blagodejno svetlobo dneva, jutra in večera, v dotiku s pogledom na vzpenjanje hribovja in opojno modrino neba, potem se bomo nemara na novo zavedeli, kako je narava v najlepšem pomenu besede nekaj čudovitega in za naše življenje nepogrešljivega. Prepoznali bomo dejstvo, da se njenega pomena vse premalo zavedamo, da pravzaprav ne mislimo nanjo, kot bi morali, in da jo v glavnem izkoriščamo oziroma zanjo storimo bore malo. Od nje dobivamo hrano in vodo, od nje surovine, ki so temelj vseh materialnih dobrin in napredka, od nje ne nazadnje dobivamo zrak za svoj dih, brez katerega ne bi mogli živeti. Začutili bomo, da je narava res naša mati, ki nas hrani in preživlja, iz katere smo na neki način zrasli in ki je vir naše varnosti in zavetja. Narava je živa, kot smo živi mi, vode se pretakajo in nenehno zbirajo, deževja se spuščajo navzdol, kjer jih čaka zemlja z vso svojo neskončno rastjo. Žive so rastline in živali, polna življenja sta zrak in morje. Ne na-
zadnje je neke vrste življenja celo t.i. mrtva narava, saj kje bi bivali, ko ne bi bilo tal pod nogami, kdo bi nam dajal toploto, če ne sonce nad nami, kdo razsvetljeval nebo, če ne luna in milijarde zvezd. Narava pa je predvsem in v prvi vrsti ustvarjena, ustvarjena, kot je bil ustvarjen človek, ustvarjena zase in za vse tiste, ki so v njej živeli, živijo in bodo živeli. Narava je ustvarjena, kot smo ustvarjeni mi, mi smo njeno dopolnilo in naše dopolnilo je ona, narava je enkraten del življenja in življenje samo, življenje pa je treba spoštovati. Bolje rečeno: več kot dobro za nas vse je, da življenje spoštujemo, spoštujemo vsakršno življenje, da torej spoštujemo tudi življenje narave.
V luči vsega povedanega je zato do kraja, a res do kraja, neverjetno, kako se je v človekovo miselnost že pred stoletji in nemara kar tisočletji prikradlo prepričanje, da je več od narave, da je povzdignjen nadnjo, njen gospodar, ki lahko počne z njo, kar mu pade na pamet Neverjetno je, kako oholo in samovšečno je človek razumel sporočilo, da je vsej naravi krona, največ, kar je v njej nastalo, in kako v svoji nečimerni vzvišenosti naravo še danes uničuje in spodkopava svoj lastni dom, svoje lastno življenje. Kako je spregledal resnico, da je narava živa in ustvarjena, kot je ustvarjen in živ on.
V poletnih mesecih bomo imeli več priložnosti za stike z naravo in lahko jo bomo to pot v vsem njenem smislu dokončno prepoznali.
Janez Povše
NOVI
GLAS
mittiMi Prof. Sergio Tavano pred odkritjem obnovljenih fresk v oglejski baziliki
Različnost slogovnih elementov v baziliki je pravi simbol pluralnosti Ogleja in njegovega ozemlja
Prof. Tavano (prvi z desne) pod apsidalno polkupolo pred dobrim mesecem (foto DPD)
Praznovanja
Sreda, 11. julija:
ob 18. uri v patriarhalni baziliki v Ogleju slovesne večernice, nato predstavitev anastatične kopije oglejskega misala iz leta 1517.
Četrtek, 12. julija:
ob 16.30 v baziliki, pozdravi: goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, oglejski župan prof. Alviano Scarel; posegi: prof. Sergio Tavano, arh. Luca Rinaldi, arh. Leonardo Mian.
Ob 19. uri slovesno somaševanje, ki ga bo vodil beneški patriarh kard. Angelo Scola.
sni so to Crisogono, Proto, Lar-gio, Felice, Fortunat, Dionigi, Primogenio in Anastasia. Prikazani so strogo čelno, prav tako kot mučenci v cerkvi Sant'Apollinare nuovo v Ra-venni ali hieratični prikaz Ju-stinijana in Teodore v cerkvi San Vitale.
Spodnji del freske pa je razdeljen na dva dela. Vidi se napis, ki podrobno govori o navzočih na posvetitvi, o tem, komu je bazilika posvečena, kdo jo je uresničil in gmotno podprl... Besedilo je po nekaj stoletjih žal postalo skoraj neberljivo: po potresu 1. 1348 se je znatno poškodovalo, zaradi česar so odločili, da ga prekrijejo in ponovno zapišejo v gotici, pri tem pa so ostali zvesti izvirniku (na nekaterih mestih so se pojavile prvotne črke, napisane točno pod gotskimi). Pod napisom je nekak podzi-dek z okrasnimi elementi, ki ponazarjajo trto, kakršne najdemo tudi v sarkofagu Konstantine v Rimu (4. stol.). Sredi teh volut so se z obnovo spet pojavile podobe golobov, ki doslej niso bile vidne. Nižji del podzidka so v antični dobi sestavljale porfirnate plošče, ki so na neki način zavarovale strukturo: ker gradbeniki niso imeli takega materiala, so naslikali plošče z izvirno zeleno ali rjavo barvo in jih dopolnili z raznimi risbami.
Se kaj ve o avtorjih fresk? Zadnji poseg se ni omejil na čiščenje dela, ampak je omogočil, da smo spet odkrili vrednost fresk in zlasti to, da smo dojeli ogromno detajlov, ki jih doslej nismo poznali. Najpomembnejšo študijo o freskah je opravil Goričan Leone Planiscig. To je bilo leta 1911, ko je Planiscig na Dunaju obiskoval WienerSchule derKun-stgeschichte.
Tudi on, kot drugi avstrijski izvedenci, ko je izvedel, da so spet zagledali luč oglejski mozaiki in freske, se je zatopil z vnemo in vztrajnostjo v njihovo preučevanje. Razumel je, da je šlo za krščanske mozaike in da so bile freske izdelane v iskanju ravnovesja med srednjeveško abstrakcijo in antično objektivnostjo. V revijo, ki je bila sicer malo poznana in vendar izredno dragocena (Forum Julii), je zapisal, da je poslikave potrebno tolmačiti v ključu estetske in umetniške kulture časa, v katerem so bile ustvarjene: odražajo namreč romansko kulturo Otonov, v
istem času pa se spajajo s sposobnostjo obnavljanja in ponovnega pojavljanja zgodovinskih, formalnih in ikonografskih vrednot, prisotnih v zgodovini Cerkve.
Planiscig je med drugim avtor najpomembnejših študij o toskanskih kiparjih 15. stoletja (Ghiberti, Donatello, della Robbia...); zaradi svojih uspehov je na Dunaju postal ravnatelj zbirk Este; ker pa se vse do leta 1938 ni odločil za vrnitev v Italijo, je njegov lik tonil v pozabo. Gorica se je nanj spomnila zgolj s poimenovanjem uličice v predmestju...
Freske so bile v zadnjih desetletjih predmet najrazličnejših obravnav in tolmačenj prav zaradi svoje težke berljivosti. Nekateri menijo, da so njihovi avtorji izhajali iz Benetk, drugi, da so to Rimljani ali Francozi ali vsekakor iz alpskih dežel... Danes, po obnovi, je končno jasno, da so delo opravili umetniki, ki so se oblikovali in so delovali v okolici jezera Co-stanza (na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo).
Sredi jezera je čudovit otok Rei-chenau, na katerem so zgradili tri bazilike (posvečene so Devici Mariji in sv. Marku, sv. Juriju in svetima Petru in Pavlu); tam so stali tudi benediktinski samostani, s katerimi je ohranjal pogoste stike tudi sam Popon. Tam se je razvila ena izmed najbolj naprednih kultur, ki je znala privabljati v 10. in 11. stol. odlične umetnike iz vse Evrope, ki so potem posredovali vzorce tiste šole po vsej celini, tudi v Ogleju.
Vse to je danes spet vidno po zaslugi odločilnega prispevka Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice in Fundacije Cassa di Risparmio iz Vidma in Pordenona; ta je namreč omogočil, da je prišlo do posega, ki bi ga lahko označili kot "obnovitev", "prenova" in "odkritje". Preseneča posebna skrb, posvečena detajlom. Kakšen smisel je imelo z natančno risbo izdelati celo okraske in biserčke na oblekah visoko v apsidalni polkupoli upodobljenih likov, če pa so ti vernikom v cerkvi popolnoma nevidni?
Šola jezera pri Costanzi je bila posebno izkušena (in zaradi tega tudi cenjena) tudi zaradi miniatur. O tem pričajo čudovite podobe nekaterih psalterijev, ki so se ohranili do današnjih dni. Umetniki so torej imeli poseben okus v izdelovanju detajlov, ki je viden tudi v freskah oglejske bazilike, in to tako v biserčkih kot v raznih okraskih.
Ta skrb se nam morda lahko zdi pretirana, ne smemo pa pozabiti, da ne gre za primitivno umetnost: avtorji fresk v Ogleju so poznali slikarstvo prejšnjih stoletij, njihova dela pa presegajo antično slikarstvo. Ne gre za brezosebno ponarejanje nekoga, ki se omejuje na posnemanje, ampak dela odražajo sposobnost nekoga, ki je znal vključevati antične vzorce v novo kulturo svojega časa.
Mauro Ungaro in Danijel Devetak
Prof. Sergio Tavano, eden najboljših poznavalcev oglejske bazilike in zgodovine, bo ob praznovanju zavetnikov goriške nadškofije in dežele, sv. Mohorja in Fortuna-ta, spregovoril o znameniti zgodovini freski v apsidalni polkupoli oglejske bazilike, ki so jih pravkar temeljito obnovili. Za bralce tednikov Voce Isontina in Novi glas je rad pristal na pogovor o tem edinstvenem opusu, za kar smo mu iskreno hvaležni.
Kakšno mesto imajo apsidal-ne freske v zgodovini bazilike?
Oglejska bazilika ima za sabo dolgo zgodovino, ki jo sestavljajo različna poglavja, med sabo sicer povezana, ki pa so vsa enako pomembna: obiskovalec ima pred sabo mozaik iz 4. stoletja, pa tudi beneške skulpture iz 16. stoletja...
V tej zgodovini se lahko osredotočimo na dve posebno pomenljivi dobi:	prva je karolinška (ki je med drugim malo vidna, če ne v kripti) in poponska (vezana na patriarha Popona; to je doba, ko so nastale apsidalne freske). Današnji videz bazilike je gotski, zlasti v obokih, čeprav ohranja vse, kar se je pomembnega uresničilo pred to dobo.
Mar ni prav ta različnost elementov pravi simbol pluralnosti Ogleja in njegovega ozemlja?
Poponske freske lahko umestimo v ključni trenutek oglejske zgodovine. To je bil čas bojev za investiture in patriarh se je vedno bolj vezal (se pa ni podrejal!) na cesarsko oblast, v zameno pa je prejemal ogromne koristi posvetne in finančne narave. V tistem času je še vedno mož Cerkve, se pa že pripravlja, da bi postal mož oblasti.
Hudo poškodovana v potresu leta 998, je bila bazilika ponovno zgrajena in posvečena 13. julija 1031. Pomen take obnove je na poseben način poudarila apsidalna freska, ki jo označujejo trije nivoji. Gornji je brez dvoma najpomembnejši.
V njem kraljuje lik Božje Matere z Detetom: ta je upodobljen v drži nekoga, ki poučuje (in ne blagoslavlja!), v roki ima zvitek kot starodavni učeniki. Bogastvo umetniškega dela je značilno za opus, ki je nastal v dobi Otonov na prehodu med
10.	in 11. stol. Otoni so bili zagovorniki krščansko vesoljne cesarske oblasti (ni slučaj, če se govori o svetorimskem cesarstvu): med drugim so si prizade-
vih virih je bila bazilika že v 8. stol. posvečena v prvi vrsti Mariji. Če se ozremo nazaj, naletimo na Kromacija, ki je v 4. stol. zapisal: "Non pote-st ergo ecclesia nuncupari nisi ibi fuerit Maria cum fra-tribus" ("Ni mogoče govoriti o Cerkvi, če tam ni Marija z učenci").
V	gornjem delu freske so upodobljeni tudi svetniki krščanske oglejske zgodovine: Marko na levi, Mohor in Fortunat na desni; še bolj levo Hilarij in Tacijan, zadnja na desni Evfemija. Vsi liki imajo noge trdno postavljene na bogato cvetočo podlago in s tem dajejo občutek konkretnosti in vključenosti v ta svet. Mohor in Fortunat imata izrazite značajske poteze, ce-
lo	fiziognomične, ne pa stereotipne, kakršne zasledimo v srednjeveških poslikavah, kjer so si liki skoraj enaki: njihova prisotnost v zgodovini oglejske Cerkve pa je tako močna, da so jih natančno poslikali, kot bi bili živeče osebe s samosvojo realistično individualnostjo. Med šestimi svetimi podobami so prisotne še zgodovinske osebnosti dobe, v kateri je umetniško delo nastalo: njihove noge se ne dotikajo tal, osebe lebdijo v zraku in so manjše od svetnikov. Tja so postavljene, ker je prav se jih spominjati, saj so promovirale in financirale uresničitev bazilike. Prvi levo je patriarh Popon: v rokah drži vzorec bazilike in je pravzaprav edini s sijem nad glavo. Gre sicer za pravokotni in ne
Leta 1793 so bili mnenja, da je bila tedanja freska preveč arhaična; zato so jo prekrili z modernejšo (in dosti bolj skromno), poznobaročno, ki jo je izdelal Furlanetto. Za to je bi-
lo	potrebno na grobo obdelati površino stare freske; tako je prišlo do številnih malih belih trikotnikov, na katere so nato pritrdili nov omet: ta poseg je pokvaril celoto izvirne poslikave. V letih 1896-1901 so s finančno podporo mecena, poljskega grofa Karla von Lancko-ronskega, odpravili Furlanetto-ve freske: ko je spet zagledala luč spodnja poslikava, so doumeli, da je bila hudo poškodovana. Novi omet je namreč razjedel spodnjo plast in dokončno odvzel moč prvotnim barvam.
Nekaj let kasneje, 1921, je goriški umetnostni kritik Antonio Morassi posegel in popravil izvirne podobe z dopolnil-
nimi nameti, ki jih je opravil Giuseppe Cherubini, in to celo na glavi Marije in Deteta. Pred sabo so imeli dve možnosti: ali pustiti freske v stanju, v katerem so jih našli, ali pa omogočiti, da bi bile berljive (pač po kriteriju, ki je bil za tisti čas zelo moderen). Nemška praksa je tedaj naročala, naj se ne tika tega, kar se je spremenilo zaradi minevanja časa ali človeškega posega; to pa bi pomenilo, da bi naslednji rodovi ne mogli doumeti, kako je bilo umetniško delo uresničeno.
In tako smo dospeli do posega teh mesecev...
Morassi je opravil pomembno delo, to zaslugo mu priznavamo, toda po 80 letih je bil potreben nov poseg, ki je bil opravljen na zelo natančen in skrben način.
Na začetku smo nameravali posnemati Morassija, rešiti to, kar je bilo rešljivega, omogočiti, da bi bilo vidno to, kar je bilo vidno. Ko so se začela dela, pa smo razumeli, da bi zaradi beline pikčanja celotna freska ne bila dovolj jasna in berljiva: zato smo odločili - po zaslugi preudarnega dovoljenja nadzornika dr. Luca Rinal-dija - da pokrijemo bela polja z barvo, ki pa je po tonu malo šibkejša, tako da se vseeno opazi razlika. Na tak način je sedaj mogoče imeti pred sabo popoln in zadovoljiv pogled na umetniško delo.
Prej ste omenili, da je gornji del freske zgodovinsko najpomembnejši...
Prav tam se spajata zgodovina Cerkve in zgodovina cesarstva. Poglejmo lika sv. Mohorja in Marka. Čeprav ima samo rdeč obris, je Markova podoba posebno imponentna, prav tako kot Mohorjeva, presunljiva zaradi prefinjenosti portreta. Osebe so namenoma opisane v fizičnih podrobnostih v tehniki chiaroscuro, s pretehtanimi sencami, ki bi jih ne pričakovali. Vse to izhaja iz tehtne vizije in študije antičnega krščanskega slikarstva; in vse to ne le v tematskem smislu, ampak tudi estetskem.
V	srednjem delu apsidalne poslikave najdemo tipične srednjeveške like, pač po bizantinskem načelu: osem podob svetnikov, ki so jih častili v Ogleju, ali vsekakor drugače zgodovinsko pomembnih osebnosti je slokih in skoraj breztelesnih. Od leve proti de-
vali za obnovo vrednosti antične kulture na formativni, šolski in umetniški ravni. Freska se torej začenja z Marijo na prestolu v mandorli. Ponavadi je sredi apside prisoten zmagoslavni Odrešenik: ne pa v Ogleju (nekajpodobnega sicer najdemo tudi v Poreču), kjer je na sredini prav Mater Dei. Najbolj presenetljivo in neobičajno pa je to, da so na štirih koncih mandorle upodobljeni simboli evangelistov. Marija se torej pojavlja kot oltar in hkrati Kristusova monštranca: Ona predstavlja Sina, medtem ko drugod štirje simboli evangelistov uokvirjajo vedno in izrecno Kristusov lik; oni namreč posredujejo njegov nauk v zgodovini.
Še ena potrditev častnega mesta, ki ga oglejska Cerkev namenja Marijinemu češčenju...
Dejansko gre za posebnost oglejskih Cerkva, ki se je pojavila tudi v kripti bazilike sto let kasneje in npr. tudi v baziliki v Summagi (blizu Portogruara; op. ur.) v 13. stol. To priča, da je marijanski kult specifika oglejskega patriarhata: po zaneslji-
okrogli nimb: on je namreč v času upodobitve še živ, lahko se poveličuje, ne moremo pa ga častiti kot svetnika.
Med	drugimi
osebnostmi so cesar Konrad II., sin	Henrik
(prihodnji cesar) in žena, cesarica Gizela. Te podobe imajo zraven tudi svoja imena in jih je zato lahko prepoznati. Ostaja še ena, ki pa ji ni pripisano nobeno ime; zgodovinarji so uganki že predlagali najrazličnejše rešitve.
Lahko bi to bil kdo s cesarskega dvora, po mojem pa je bolj možno, da gre za brata patriarha Popona, Ozija II. Dolgo so mislili, da je bil Popon vzdevek za Wol fganga von Tref-fena: danes pa ga raje istovetimo s sinom Otgerja/Ozija I., enim prvih osebnosti velikega rodu Otokarjev, štajerskih mejnih grofov in vojvod. Obrazne poteze teh manjših likov so bolj stereotipne, kot je bilo v navadi v tistem času: predstavljeni so kot nosilci lastnih oblasti, ne pa kot osebe. Njihova drža je ze-
lo	vznesena: vsi stegujejo roko v smer Marije v znak priklanjanja in vdanosti.
Ta delpolkupole uokvirja serija simbolov (pavi in otroške glave) in cvetja. Zadnji obnovitveni poseg je omogočil odkritje izvirne istovetnosti freske, ki je z leti postala skoraj neberljiva...
5. julija 2007
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
V
Frontalni način poučevanja je danes v krizi, toda učitelji še vedno vztrajamo na svojih okopih. Večinoma sploh nič ne vemo o "Learning Together", "Študent Team Lear-ning”, "Group Investigation" in drugih oblikah "Coope-rativ Learning", ki ga enačimo s "skupinskim delom", o katerem imamo upravičeno zelo slabo mnenje, saj pomeni klepetanje, spanje in nedelavnost. Hudo je, da o novih metodah učenja in poučevanja vemo zelo malo, še manj pa smo usposobljeni za tak način učenja, ki bi lahko razvil mnogotere pomembne sposobnosti učencev, ki so danes zanemarjene. Menim, da je v družbi, v kateri živimo, izredno veliko prostora za neskončne prepire in polemike, s čimer nas večer za večerom zasipa tudi nacionalna TV, ni pa prostora in volje za "kontroverzo", ki velja za eno najbolj	uspešnih
metod reševanja problemov in tudi učenja. Bistvo te metode je, da aktivno
poslušamo drug drugega in skupno	iščemo
rešitev. Skratka, menim, da bi šola lahko učencem bolj pomagala vzgajati socialne sposobnosti, bolj omogočala izkustvo človeške skupnosti, sodelovanja, osebnih odnosov in s tem vsaj nekoliko zapolnila vrzel, ki nastaja zaradi vedno večjega individualizma, brezosebnosti in potrošniške kulture naše družbe.
4. Opozarjanje na širši družbeni kontekst in politične probleme. V smernicah za svetovalno delo na šolah je poudarjeno, da svetovalni delavec na šoli ni edini, ki je odgovoren za reševanje težavnih primerov. Vedno znova poudarjamo, da je vzgoja in pomoč dijaku naloga vsakega učitelja. Narobe bi bilo, če bi učitelji serijsko proizvaja-
li	probleme, ki naj bi jih svetovalni delavci reševali, učitelji pa bi se pri tem še hudomušno muzali ob naši nemoči.
Po analogiji to velja tudi za celotno družbo, ki je zelo kompleksen sistem z bolj ali manj uravnovešenimi podsistemi. Problem nastane, ko en podsistem ruši drugega, npr. ko politika povozi gospodarstvo ali obratno, ko gospodarstvo in politika ne upoštevata etičnih norm in se požvižgata na versko prepričanje ljudi, ko je družba tako organizirana, da se mladi ne odločajo za družino in otroke, če jih pa že imajo, jih ne morejo ali ne znajo vzgajati. Nočem biti naiven, ko razmišljam o družbeni stvarnosti, v kateri živimo. Ko sem jezen, o mafijski sceni rečem: "Hvala lepa, vi boste proizvajali probleme, od mene pa računate, da jih bom preprečeval, blažil in zdravil. Fantki, ne bo šlo tako, najprej prenehajte s takim početjem, potem se bomo pogovarjali naprej!"
Ko govorimo o preventivi, ne moremo mimo tega vidika. Kaj pravzaprav je preventiva? Menim, da si je treba naliti "čistega vina"; preventiva je v prvi vrsti odstranjevanje ovir, ki povzročajo določene težave, in ne v prvi vrsti kakšni imenitni obliži, ki pravzaprav spadajo že k zdravljenju. S tem nočem zanikati pomena raznih preventivnih skupin in programov, toda z vidika celotnega sistema je vse to, če zadeve niso rešene sistemsko, "pesek v oči".
Ko sem razbil avtomobil in sem se zelo sekiral, mi je neki klepar rekel: "Nič se ne razburjaj, jaz od tega živim, kaj bi bilo, če nihče ne bi razbil avtomobila". To mi je rekel z dobrim namenom zato, da bi me potolažil in vse obrnil na humor. Če odmislimo dober namen, ki ga je ta mehanik imel, pa je tak način razmišljanja "pokvarjen". Menim, da ga je med nami veliko. Ne zdi se mi slaba zamisel, da je osebni zdravnik plačan glede na zdravje svojih varovancev, se pravi, da več zasluži tisti zdravnik, ki "manj dela", ki predpiše manj napotnic, zdravil in bolniških ur.
/dalje
14. NAVADNA NEDELJA
Iz 66,10-14; Ps 66; Gal 6,14-18; Lk 10,1-12.17-20
Jezus se je tik pred smrtjo odločno napotil v Jeruzalem, kjer bo trpel in umrl ter od mrtvih vstal. Kar trikrat je to napovedal apostolom. Toda oni so ga nekako preslišali, ker niso mogli dojeti, kako da bo Učitelj trpel in umrl; o vstajenju pa niso imeli pojma, kaj da je (Mr 9,32).
Jezus pove, zakaj gre v Jeruzalem: spolniti se mora vse, kar so o njem napisali preroki, da bo namreč trpel in tako odrešil vse ljudi.
V	Galileji je sklenil svoje delovanje, zdaj je usmerjen vJeruzalem, kjer bo umrl. Tedaj se bo razodela njegova slava. Jeruzalem je vedno igral nekako središčno vlogo v zgodovini Izraelcev in sveta. Potuje z apostoli skozi Samarijo, a Samarijani ga ne sprejmejo zato, ker je namenjen vJeruzalem. So zakrknjeni v svoji mržnji do Judov. Če ne sprejmejo človeka Jezusa, ne sprej-
mejo niti drug drugega.
Še romarji v Jeruzalem so često naredili ovinek po Jordanski dolini, ko so potovali s severa, iz Galileje, da so se izognili morebitnim nevšečnostim napoti v sveto mesto, če bi potovali skozi Samarijo.
Razmere pa so se spremenile po srečanju Sama-rijanke z Jezusom (Jn 4,1-42). Tudi prilika o usmiljenem Samarijanu (Lk 10,25-37) je pripomogla k temu. Hvaležnost za ozdravljenje od gobavosti je pokazal samo eden od desetih mož, in ta je bil Samarijan (Lk 17,11-19).
Jezus potuje v sveto mesto, v trpljenje. Izpolniti mora namreč Očetovo voljo, ki govori o trpečem služabniku (Iz 53,2-12). Vnaprej pošlje dva učenca-apostola, Jakoba in Janeza, ki bi najraje pokončala z ognjem z neba negostoljubnost samarijske vasi, ki je s tem odklonila samega Boga. A Jezus ju pokara, saj je prinesel na svet mir, ljubezen in spravo. Zdaj je blizu izpolnitvi Očetove volje, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveliča-
li	(1 Tim 2,3-4).
Apostol Pavel bo zapisal, da se hvali samo "s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, pravi, jaz pa sve-
tu" (Gal6,14). In: "Sklenil sem namreč, damed vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega" (1 Kor 2,2). Tistim, ki jih Jezus kliče, naj hodijo za njim, ne obljublja nobene človeške dobrine. Nobenemu ne zagotavlja lagodnosti, pač pa daje delež pri njegovem trpljenju, ob koncu pa nekaj nepojmljivega, to je vstajenje in večno srečo pri Bogu. Nebeško kraljestvo zahteva namreč veliko trpljenja, a obljublja v zameno za trpljenje mir in usmiljenje (Gal 6,16).
Hoja za Jezusom zahteva pogum in odločnost. Ne mara pretirane žalosti ob očetovem pogrebu, kajti oznanjevanje evangelija oziroma vesele novice ima prednost pred vsem drugim, ker uničuje smrt in vso hudobijo ter ustvarja novega človeka.
Nikakor pa ne odpravlja četrte zapovedi, spoštovanja očeta in matere, pač pa samo pretirano žalovanje, ker so najemali piskače in jokajoče v hišo. Tak hrup je trajal več dni. Evangelij ustvarja veselega človeka. Pogrebna črnina in žalost se morata umakniti pohodu vstajenja in življenja. Psalm izpove Bogu: "Kako veličastna so tvoja dela!" (Ps 66,3). Bog je namreč storil
človeškim otrokom čudovite reči (v. 5). Tedaj govori, kako je Bog spremenil v kopno Rdeče morje, prav tako tudi reko Jordan.
Veseliti se hočemo njegove mogočnosti in njegove silnosti, s katero vlada na veke. Tudi ni zavrgel človekove molitve in nam ni odtegnil svoje dobrote (w.6.7.20). Jezus tudi zdaj in vedno naroča molitev. Ko so se učenci, bilo jih je dvainsedemdeset ali sedemdeset, vrnili k Jezusu, ki jih je poslal povsod tja, kamor je sam nameraval priti, je rekel: "Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev" (Lk 10,2).
Toda opozarja nas, naj računamo tudi na sovražnika, na satana, ki je treščil na zemljo, ker se zna pomešati med ovce - ki so vedno v manjšini - kakor volkovi v ovčjih oblačilih. Oznanjevanje naj vedno spremlja skromnost v vsem. Pravo bogastvo je namreč v ponižnosti in uboštvu ter v miru. V miru je namreč ves nebeški blagoslov, vstajenje in življenje.
Tudi slovanska apostola in sozavetnika Evrope, sv. Ciril in Metod, ki ju v domovini slavijo 5. julija, naj bosta še naprej svetel zgled oznanjevanja prihoda Božjega kraljestva.
Slovo od pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja
V večnost je odšel veliki škof in naš iskreni prijatelj!
tem je poudaril, da se je v samostojni Sloveniji potem marsikaj odvijalo v nasprotju s Šuštarjevimi pričakovanji, kar je nadškofa navdajalo z žalostjo in ustvarjalo v njem vtis, da ga oblast ne jemlje resno in ga izigrava. Premier Janez Janša je ob bogati duhovni zapuščini nadškofa Šuštarja izpostavil predvsem njegova prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic in njegova državotvorna dejanja. Ta so bila izrednega pomena za nastanek samostojne države Slovenije in oblikovanje njene identitete, je poudariljpremier in dodal, da je nadškof Šuštar tudi potem, ko je slovenska pomlad rodila prve sadove demokracije in po prvih svobodnih volitvah, nadaljeval s prizadevanji za spravo med narodom po usodni polstoletni razklanosti. Njegova prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic, za narodno spravo, za nastanek in mednarodno priznanje
slovenske države, za medsebojno razumevanje in sožitje ne bodo nikoli pozabljena. "Že za časa svojega življenja je postal simbol dobrote in modrosti," je dejal predsednik slovenske vlade. Tudi Lojze Peterle je izpostavil vlogo pokojnega nadškofa v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Šuštarjeva prizadevanja so sovpadla s prizadevanji za dosego slovenskega naj višjega narodnopolitičnega cilja: postavitve lastne in demokratične slovenske države, je dejal predsednik Peterle in dodal, da je msgr. Šuštar jasno in odločno stopil na stran človekovih pravic, za svobodo duha in demokracijo. V jedru Šuštarjeve govorice je bilo ves čas zavzemanje za dostojanstvo človeka, za mir in spravo. To je počel "solidarno, z osvajajočo milino duha in blagostjo". Tudi zato je užival doma in po svetu nedeljeno spoštovanje, je še poudaril Peterle. Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, nekdanji predsednik države Milan Kučan, ljubljanski župan Žoran Jankovič, številni ministri in tudi poslanci. Pokojnega msgr. Alojzija Šuštarja se bomo radi spominjali tudi mi, ki živimo izven domovine Slovenije, saj je imel do nas poseben, ljubezniv, pozoren in vedno prijateljski odnos, kar je prišlo do izraza predvsem na vsakoletnih sprejemih za katoliške časnikarje, ko nas je vedno izrecno pozdravil in naše kolege iz domovine opozarjal, naj ne pozabijo na dejstvo, da smo Slovenci iz zamejstva in zdomstva sestavni del slovenskega naroda in slovenske Cerkve.
Mile, a odločne narave, človek velikih znanj in globoke vere, blagega duha in potrpežljivega dialoga, prijatelj bolnikov, predvsem pa velik dušni pastir, vse to je bil pokojni msgr. Alojzij Šuštar.
Ko smo ga srečali pred dvema mesecema v spremstvu sestre, ki je zgledno skrbela zanj, se je zaustavil z nami in nam podaril enega svojih iskrenih nasmehov, vračal se je iz kapele v Škofovih zavodih v Šentvidu, v kateri je molil Njega, Pravičnega, pri katerem sedaj uživa večni mir.
V	petek, 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla, je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano umrl upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. dr. Alojzij Šuštar. Od pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja se je minuli ponedeljek popoldne množica zbranih poslovila z mašo zadušnico na Pogačarjevem trgu pri stolni cerkvi sv.
Nikolaja v Ljubljani.
Mašo je vodil kardinal Franc Rode. Poleg svojcev, sorodnikov in prijateljev	pokojnega
nadškofa, številnih vernikov, duhovnikov in cerkvenih dostojanstvenikov iz Slovenije in tujine ter predstavnikov drugih verskih skupnosti so se je udeležili tudi mnogi vidni predstavniki	političnega
življenja. Zadušnici je sledil pogrebni obred. Upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita, ki je dočakal 87 let, so pokopali v kapeli sv. Janeza Nepo-muka v ljubljanski stolnici.
V	imenu Cerkve na Slovenskem je v slovo pokojnemu nadškofu spregovoril predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V svojih nagovorih sta se ga na pogrebni slovesnosti spomnila tudi predsednik vlade Janez Janša in Lojze Peterle kot predsednik prve slovenske vlade, s katero je nadškof posebno sodeloval ob osamosvajanju države.
Od upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita so se s krajšim nagovorom poslovili njegovi rojaki, župljani Trebnjega in Dolenjske, v imenu švicarskih prijateljev in Sveta evropskih škofovskih konferenc pa upokojeni škof iz Sankt Gallna Ivo Fuerer. Poslovilne besede mu je namenil tudi zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanič. Sožalno brzojavko svetega očeta je sporočil tajnik nunciature Kevin Randall.
Pokojnega nadškofa se spominjajo kot človeka močne vere in dialoga, kot strpnega človeka, ki si je prizadeval za spravo, v svojih poslovilnih besedah pa so večkrat poudarili tudi njegovo vlogo v času, ko je nastajala sa-
nikov, pa tudi za pravice vernikov v javnosti in v šoli. Kot ugleden dostojanstvenik s širokimi mednarodnimi zvezami je "odprl našim politikom marsikatero pot do svetovnih centrov moči, kar je pripomoglo h končni osamosvojitvi naše domovine", je dejal kardinal Rode. Pri
mostojna država.
"Nadškof Šuštar je neprestano spletal vezi miru, ljubezni in edinosti v Cerkvi in med verskimi skupnostmi, vezi resničnega prijateljstva med ljudmi, v globokem spoštovanju do vsakega človeka in njegovih prepričanj," je dejal nadškof Uran. To so po
njegovih besedah potrdile dolge vrste ljudi, ki so se neprenehoma od njega poslavljale v teh dneh, ko je ležal v Zavodu sv. Stanislava, kjer je živel zadnjih deset let po upokojitvi, ter nato v ljubljanski stolnici, kamor so ga prepeljali v soboto. Nadškof Uran je še dodal, da se je pokojni nadškof odlikoval z "izredno sposobnostjo iskrenega, potrpežljivega, bratskega dialoga v iskanju resnice. Njegova širina pa se je izkazala tudi v radodarni solidarnosti do trpečih in izraziti skrbi za kulturo življenja v slovenskem narodu".
Kardinal Rode je izrazil zahvalo pokojnemu nadškofu za njegovo zvesto službo na čelu ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem, za njegov zgled in plemenito držo Slovenca ter državljana. Spomnil je na njegova prizadevanja za pravice vernikov v domovih za ostarele, bolnikov v bolnišnicah, zapor-
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
5. julija 2007
BOd Javno srečanje o načrtu gradnje megazabaviščnega središča na Goriškem
Nočemo "mega-pogubišča"!
Močan in odločen glas se je v petek, 29. junija, dvignil in prerasel v oster protest proti gradnji igralniško zabaviščnega centra na Goriškem. V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž se je namreč zbrala množica ljudi iz vse Goriške in Slovenije, ki so z zaskrbljenostjo sprejeli vest o načrtu gradnje megazabavišča na Goriškem. Ni vse zlato, kar se sveti: o tem so prepričani številni, ki dvomijo, da bi znal biti objekt "izjemna priložnost za področje od Benetk do Ljubljane", kot razglašajo nekateri. Obstajajo namreč utemeljeni sumi, da bi s svojimi številnimi negativnimi posledicami lahko povzročil hudo škodo vsemu našemu področju in sploh matični domovini. Na koncu srečanja so predstavniki navzočih v imenu Štandreške dekanije, Zveze slovenske katoliške prosvete, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Skupnosti družin Sončnica, Mladinskega doma, Zadruge Goriška Mohorjeva, Katoliškega tiskovnega društva, Slovenske zamejske skavtske organizacije Gorica in Goriškega društva za kakovost bivanja iz Nove Gorice napisali protestno izjavo, ki jo objavljamo na prvi strani. Okrog projekta krožijo take številke, da te kar glava zaboli, je uvodoma povedal g. Marijan
Markežič. Vlogo glasnika pobude proti igralnici je kljub številnim zadolžitvam sprejel, ker je prepričan, da je še mogoče zaustaviti to, kar sam imenuje "mega-pogubišče". Potrebno je biti bolje informirani, je rekel, in podpreti vse tiste, ki že leta in leta delajo "proti temu velikemu zlu”; to so Slovenska škofovska konferenca, Komisija Pravičnost in mir, Goriško društvo za kakovost bivanja in Goriško pastoralno področje. V imenu družin, ki jih skrbi usoda otrok, je Paola Bertolini Gru-dina izrazila zaskbljenost nad spremembami, do katerih bi prišlo v primeru igralnice takih razsežnosti. "Ne moremo biti ne nevtralni ne apatični!" je pribila in povabila k pobudi še čim več družin, ki mislijo podobno in čutijo dolžnost kaj narediti. Predsednik že omenjenega novogoriškega društva Marvin Šulin je navedel zanimiv podatek, da so uslužbenci pri ffitu vedno bolj zaskrbljeni za svoja delovna mesta. Zanimivo je tudi to, da tam, kjer se razvija igralništvo, zamirajo druge industrijske panoge. Dejstvo je, da saloni hitro obogatijo, "ta denar pa obvladuje in podkupuje politiko". Kot državljan, ki ga skrbi kakovostno bivanje na slovenski zemlji, pričakuje, da država zaščiti državljane.
Svojevrsten prispevek razpravi
sta iz Slovenije prinesla ugledna strokovnjaka. Slovenski astronom Herman Mikuž, uveljavljen tudi v mednarodnih krogih, ki se bori proti svetlobnemu onesnaženju, je s svojega zornega kota povedal, da bi novo zabaviščno središče še poslabšalo obstoječe stanje, saj bi po nekih raziskavah povzročilo takšno onesnaženje, kakršno povzroča mesto s 50 tisoč prebivalci. Vsi verjetno ne vedo, da umetna svetloba prinaša s sabo spremembe bioritma in tudi rakasta obolenja. Problem je kompleksen; slovenska vlada bi morala sprožiti o tem resno raziskavo. Vprašanje pa je, koliko so eni ali drugi politiki za to zainteresirani, je dodal Mikuž, saj "problem je, da je v ozadju denar, ki pa nima nobene barve..." Drug slovenski zvezdoslovec, predsednik Ustvarjalnega astronomskega društva Andrej Mohar, je opozoril, da v igralnice običajno zahajajo ljudje "sumljive sorte", ki gotovo niso "kvalitetni gostje" za našo domovino; pa če jih bo na nekaj milijonov letno le 20% take sorte, so to že ogromne številke. Tipičen gost igralnic je namreč običajno zasvojen z denarjem, salonov ne obiskuje z otroki, pa tudi ženo največkrat pušča kar doma. "Zakaj bi morali v Sloveniji želeti take 'sumljive tipe'? Samo zato, da jim izpulimo de-
nar?" Govori se o več kot šestih milijonih obiskovalcev letno. To bo prineslo nova delovna mesta, pa tudi okrog tri tisoč prostitutk, je dodal Mohar. Po vsej verjetnosti se jih tu toliko ne bo našlo, zato bodo prišle od zunaj. Kje bodo živele? Potrebovali bomo tudi 200 novih policistov in vsaj 100 zdravnikov, ki jih v Sloveniji itak primanjkuje. Igralnice so dober vir zaslužkov tudi za psihiatre in psihologe... Mohar se je javno vprašal, zakaj največje evropske igralnice, kar naj bi ta postala, ne gradijo v Berlinu, Rimu, Madridu, Parizu ali Miinchnu. Nova Gorica s svojimi 22 tisoč prebivalci je mala vas! Kako bi nanje in na to malo okolje vplivalo šest milijonov obiskovalcev letno, ki bi hodili sem doživljat ekstazo? "Nočem biti državljan dežele, ki je naredila svojo največjo investicijo v igralništvo!" je sklenil Mohar.
V	razpravi je Damjan Paulin poudaril, da bi tak poseg v naš teritorij iznakazil narodnostno podobo ozemlja, pa tudi nas zamejce bi razsul. Zato je potrebno javno in glasno spregovoriti tudi krajevnim upraviteljem. Hadrijan Corsi je opozoril, da so gospodarski vidiki projekta zelo vabljivi in je zato izredno pomembno na konkreten način dokazati možne negativne posledice. Sicer pa je mnenja, da bi tako središče pokopalo Primorsko, "kar še dvajsetletnemu fašističnemu režimu ni uspelo". Andrej Vogrič je bil mnenja, da ni dovolj biti proti, še posebno, ker je verjetno prepozno; zato moramo začeti razmišljati o alternativah, ki naj bi jih v prihodnje ponujali otrokom in mladim. Walter Grudina je javnost pozval, naj se upre apatiji in naj ne molči, ampak naj se pogumno in ponosno opredeli. Sulin je na koncu izzval zbrane, naj se čim bolj razširi krog podobno mislečih, da bi bil glas proti takemu pogubnemu zabavišču čim močnejši.
DD
Prejeli smo
Kako okrepiti glas
• • V	VV	(a
vpijočega v puščavi?
Sam vidim "dve poti" utemeljevanja nasprotovanja igralništvu.
a) Etično-moralna pot, ki je deduktivna (teološko, filozofsko dokazovanje; iz posameznih zakonov, zapovedi, smerokazov... ugotavljamo, kam sodi igralništvo in vse kar prinaša s seboj). Po tej metodi lahko hitro ugotovimo, da igralništvo nasprotuje človeškemu dostojanstvu.
b) Induktivna pot: (eksperimentalno dokazovanje): igralništvo prinaša izgubo na ekonomskem področju, socialnem področju, kulturnem področju ...Za to, da bi to dokaza-
li,	bi bile potrebne znanstvene raziskave, ki pa bi bile neodvisne.
Seveda bodo zagovorniki igralništva rekli, da nimam dokazov, ko povezujem število evidentiranih iskalcev pomoči zaradi uporabe drog v korelaciji z igralništvom in prostitucijo. Tega žal osebno res ne zmorem znanstveno dokazati,
predvidevam pa lahko, da je to med seboj povezano - in mečem rokavico tistim, ki trdijo, da ni tako ...naj oni dokažejo, da to ne drži.
Sicer pa, ali je treba res vse znanstveno dokazati in utemeljiti? Kaj pa zdrava pamet in naše izkušnje (prijatelj iz otroštva je naredil samomor, poznam »igralniško« družino, ki se je ločila, poučujem otroke, katerih starši delajo v igralnici ...)Ali vse te negativne in žalostne izkušnje ne veljajo nič?
Ali ni tudi znanost zgolj "hipoteza"? Seveda nimam nič proti raziskavam, ki so nepristranske, vprašanje pa je, kdaj bomo v Sloveniji ustanovili tako komisijo, kot so jo v ZDA. Menim, da v tem trenutku za ozaveščanje ljudi lahko največ naredimo posamezniki, prostovoljci, posamezna društva in organizacije. Na slovensko politiko, ki igralništvo spodbuja, seveda ne moremo računati, na fakultete in inštitute
tudi ne, ker delajo le, če je to v njihovem delovnem načrtu in če za to dobijo denar. Vprašanje, ki si ga postavljam, je: zakaj ljudje ali večina ljudi ni proti, zakaj je glas nasprotnikov igralništva tako šibek in neodmeven? Verjetno je za to več razlogov. Sprašujem se tudi, kaj bi morali narediti, da bi naš glas postal močnejši.
a) Ljudje, ki so zaposleni v igralnicah in podjetjih, ki se ukvarjajo z igralništvom, ne bodo nasprotovali igralništvu, saj so od njega odvisni. Morda celo čutijo, v kakšno past so ujeti, morda so osebno proti, a tega si zaradi konformizma ne upajo povedati. Upam, da bo kakšen "Savel" postal "Pavel" in bo njegov glas zelo odmeval. Morda pa ga je potrebno opogumiti, mu spregovoriti na srce, ga vreči s konja.
b) Občine, društva... dobivajo od igralništva velik del svojega proračuna. Igralnice so jih s svojimi donacijami kupile in sedaj ne morejo biti proti. Te institucije so "odvisne" od igralnic. Počasi postaja od igralništva odvisna celotna družba. Morda bi to lahko poimenovali "sistemska zasvojenost". Zanimivo bi bilo preveriti, komu in za kakšne projekte igralnice namenjajo denar.
(Meni so hoteli dati denar za poslikavo cerkve, a ga nisem sprejel, ravno nasprotno, to me je podkurilo, da sem napisal na to temo nekaj člankov),
c)	Ljudje imajo druge skrbi in se s temi vprašanji ne ukvarjajo, ker se jim zdi, da se ne dotikajo njih osebno. Na tem področju bi bilo potrebno odpirati naše oči, se zavedati dogajanja okoli nas. Še kako se igralništvo dotika nas vseh: nočno življenje, razrušeno družinsko življenje, nevzgojeni otroci, bankroti zasvojenih, samomori svojcev in sosedov, kriminal... Če ne drugače, se nas to tiče zato, ker plačujemo davke, iz katerih država del denarja namenja za odpravljanje posledic igralništva. Sprašujem se tudi, kakšna bi bila lahko vloga Cerkve v boju proti igralništvu.
Zakaj ne bi organizirali molitvenih ur po župniji, shodov, taborov, okroglih miz, pohodov, romanj, pripravili spletne strani na internetu, koncerte, kongrese...
Zakaj ne bi v naših dušah in javno nasprotovali temu projektu in razmišljali o alternativah!
Veliko ustvarjalnosti in drznih misli!
Bogdan Vidmar
Še o megazabavišču
"Megazabavišče” buri duhove
Občasno - skoraj redno prebiram vaš tednik NOVI GLAS. Z veseljem sledim razmišljanjem Slovencev v zamejstvu in dogodkom pri vas. Posebno sem bil vesel razmišljanja uvodnika 23. št. z dne 21. junija 2007, kjer g. Jurij Paljk v članku- "Megazabavišče" buri duhove - razmišlja o pluralnosti medijev.
Po dolgih in predolgih letih totalitarnega sistema smo tudi v Sloveniji zaživeli demokracijo, ki jo vidim tako, da slišimo razloge za in razloge proti. Le tako, vsestransko obveščeni, se lahko odločimo za pot naprej.
Sam ne podpiram širitve igralništva in zabavišča na Primorskem. Prepričali so me strokovnjaki na tem področju. Tudi Regijski odbor Nove Slovenije Gornje Posočje in Idrijce, ki mu predsedujem, ta projekt zavrača, kar sledi iz priložene izjave za javnost.
Prosim za objavo v Novem Glasu in lepo pozdravljam
Ivan Skit, Idrija
Proti igralništvu
V	zadnjem obdobju je bilo ogromno nejasnosti glede stališča Nove Slovenije do morebitne investicije v megazabaviščni center na Goriškem. Gre za predvideno gradnjo velikega zabaviščnega centra na Goriškem, ki bi poleg igralnic vključeval še kongresni center, nastanitvene kapacitete in druge turistično - športne objekte. Center naj bi gradila ameriška družba Harrah's Entertain-rnent v sodelovanju s slovenskim Hitom. Predvidenih je okrog 6 milijonov obiskovalcev letno.
Regijski odbor Nove Slovenije Gornje Posočje in Idrijce je o tem projektu razpravljal na 8. redni seji, ki je potekala 27.6.2007 v Tolminu. Člani in članice odbora so bili enotnega mnenja, da investicija v megazabavišče prinaša več negativnih posledic kot pozitivnih. Pri tem je bil zlasti izpostavljen slab vpliv igralništva na prebivalstvo, ki tako kot droge in alkohol vodijo v odvisnost in posledično v družinske in osebne katastrofe. Poleg slabega vpliva igralnic, pa bi 6 milijonov letno predvidenih obiskovalcev pomenilo veliko ekološko obremenitev za okolje, v katerega bi bil umeščen igralniški park.
Poleg regijskega odbora Gornje Posočje in Idrijce so o igralništvu razpravljali tudi nacionalni organi Nove Slovenije. Izvršilni odbor NSi se je zavzel za omejitev igralništva, poslanska skupina NSi pa je napovedala, da bi na podlagi sedaj znanih informacij glasovala proti spremembam zakona, ki bi omogočile tovrstno investicijo. Predsednik NSi dr. Andrej Bajuk je na svoji zadnji novinarski konferenci še enkrat poudaril: "Nova Slovenija je demokratična stranka in kot taka ne sme zatreti javne razprave o investicijah, končno besedo, ali bo investicija na Goriškem realizirana ali ne, pa je na lokalni skupnosti (goriških občinah) in na Državnem zboru, ne pa na ministru za finance, kot želijo številni prikazati. Kaj bo povedala lokalna skupnost, bomo videli, jasno pa je, da Nova Slovenija ni navdušena nad igralništvom, na podlagi sedaj znanih informacij bi poslanska skupina Nove Slovenije nasprotovala spremembam zakona, ki bi omogočile realizacijo investicije."
Nova Slovenija, Regijski odbor Gornjega Posočja in Idrijce
Predsednik Ivan Skrt
Kratke
Msgr. Dino De Antoni bo v gozdu pri Kodretih maševal za umorjene Brecljeve
V nedeljo, 8. julija, ob 17.30 bo v gozdu pri Kodretih (Zgornja Branica) vsakoletna spominska svečanost za umorjene Brecljeve iz Žapuž pri Ajdovščini in druge žrtve v drugi svetovni vojni. Somaševanje bo vodil goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, pel pa bo šturski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Marinke Šuštar. Po pobožnosti bo srečanje pod velikim hrastom.
V primeru slabega vremena bo maša v cerkvi pri Kodretih.
V Mariboru bogatejši za prvi pustolovski park v Sloveniji
V Betnavskem gozdu pri Mariboru so odprli Pustolovski park Betnava, prvi pustolovski park v Sloveniji. Okoli 150.000 evrov vredna investicija je del širšega razvojnega projekta revitalizacije betnavskega kompleksa, ki zadnjih sedem let nastaja kot skupni javno-zasebni projekt mariborske nadškofije kot lastnika, Mestne občine Maribor in drugih občinskih in državnih ustanov. Pustolovski park bo po besedah direktorja Evropskega kulturnega in tehnološkega centra Maribor Izidorja Goloba mladim ponujal ekološko naravnane rekreacijske vsebine za zdravo in družabno preživljanje prostega časa v naravi. Namenjen je predvsem družinam z otroki, skupinam mladih ter vsem ostalim manj zahtevnim rekreativcem, saj ponuja aktivnosti, ki so lažje od adrenalinskih parkov.
Investitor parka je Krekova družba za storitve, izvajalec del pa je bilo specializirano avstrijsko podjetje. Park bo varovan in bo vsem mimoidočim omogočil prosto sprehajanje po gozdu, v njem in drugje po gozdu pa so ob sprehajalnih poteh na novo postavljeni koši za smeti in klopi za sedenje.
Na slovesnem odprtju je park v prisotnosti mariborskega podžupana Danila Burnača in drugih predstavnikov občinskih in državnih zavodov blagoslovil tudi mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger. / STA
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Prvo nedeljo v avgustu, 5.8., bomo zopet romali na Svete Višarje. Ob 8. uri začnemo pešpot ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder se bomo ob premišljevanju križevega pota skupaj povzpeli k Višarski Gospe. Kdor želi, ima za vzpon na vrh na voljo žičnico. Ob 10.30 bomo kot običanjno prisluhnili predavanju. Ob 12. uri bo slovesna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju izseljenskih duhovnikov daroval škof dr. Peter Štumpf, narodni ravnatelj za Slovence po svetu. Ob 13. uri bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki mu bo sledilo družabno srečanje. Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov prisrčno vabita rojake iz zamejstva, zdomstva in domovine!
NOVI
6 5. iuiiia 2007	Goriška	GLAS
Kratke
Župan Romoli se je prvič srečal s kolegoma Brulcem in Valenčičem
Trije župani izrazili upe in pomisleke glede gradnje megazabavišča
ggfftpL»_t
iToAL
I "f I r >' ■ I ; _ v
Dosedanji predsednik rajonskega sveta Podgora Walter Bandelj je bil prejšnji teden potrjen na mestu predsednika okrožnega sveta. Do njegove izvolitve je prišlo na drugem zasedanju, potem ko so volitve na prvi seji propadle zaradi ostrega nasprotovanja desnosredinskih izvoljenih članov. Ob Bandlju si je Slovenska skupnost zagotovila tudi podpredsedniško mesto, ki jo bo odslej zasedala Caterina Ambrosi. Kot je napovedal predsednik Bandelj, se bodo kaj kmalu začeli spopadati z najnujnejšimi problemi rajona.
Tudi Lovrenc Persoglia je bil potrjen za predsednika rajonskega sveta Štmaver-Pevma-Oslavje in je tako začel svoj drugi mandat na čelu okrožja. Na zadnjih upravnih volitvah je prejel 43 preferenc in tako daleč presegel vse druge kandidate. Za predsednika ga je soglasno izvolilo vseh devet svetovalcev, med katerimi je šest predstavnikov Oljke, po eden spada v vrste Foruma, Komunistične prenove in desnosredinski tabor. Tudi on je takoj zavihal rokave in izjavil, da se bodo v rajonskem svetu najprej lotili del okrog športnega igrišča, poleg tega pa bodo morali rešiti probleme s parkirišči in cestnim omrežjem.
Zbor Lojze Bratuž na Kostanjevici
V torek, 26. junija, je bil Mešani pevski zbor Lojze Bratuž gost prireditve Glasba z vrtov svetega Frančiška. Nastopil je v samostanski cerkvi na Kostanjevici. Prireditelj omenjenega glasbenega cikla je Kulturni dom Nova Gorica.
Goriški zbor je pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja pripravil bogat program, s katerim je nastopil nekaj dni prej v cerkvi sv. Ivana v Gorici. V prvem delu so bile na sporedu predvsem nabožne skladbe J. Gallusa, W. A. Mozarta, C. Saint - Saensa, P. I. Čajkovskega, S. Rahmaninova, M. Durufleja, J. Busta, L. Bratuža in J. Gruberja. Drugi del koncerta je obsegal pesmi P. Merkuja, S. Maliča in F. Ferjančiča ter vrsto ljudskih v priredbi M. Kogoja, M. Fileja, U. Vrabca, A. Daneua in H. Lavrenčiča. Številno zbrano občinstvo z obeh strani državne meje je celotnemu programu sledilo z veliko pozornostjo in je goriške pevce ob koncu toplo nagradilo z navdušenimi aplavzi.
Zbor Lojze Bratuž je s tem koncertom zelo lepo zaključil svojo bogato letošnjo sezono. Spomnimo naj še enkrat, daje dosegel pomemben uspeh, ko je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel srebrno plaketo. / AB
Bandelj spet predsednik v Podgori, Persoglia v Štmavru-Pevmi-Oslavju
hm:ih Poklon zaslužnemu politiku
Hvaležen spomin na Petra Tomšiča
Štandreški rajonski svet
Marjan Breščak potrjen za predsednika
Prejšnji torek, 26. junija, so v Sovodnjah pospremili k zadnjemu počitku Petra Tomsiča-Božjega. Objavljamo pozdrav, ki ga je v imenu svoje generacije med mašnim obredom prebral Remo Devetak.
Dragi Peter!
Ko se danes poslavljamo od Vas, si upam trditi, da se z Vami poslavlja zadnja vez generacije, ki je na Sovodenjskem v povojnih letih šla pogumno in odločno, na delo v korist slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem ter vztrajno in nepopustljivo pomagala graditi slovensko pluralistično družbo med nami.
Cenjeni Peter, moje prvo srečanje z Vami sega v leto
1965. Potekalo je na vašem domu, prisotni so bili: pokojni prof. Anton Kacin, odv. Avgust^ Sfiligoj, domačin Ciril Češčut ter še živeči prof. Slavko Bratina. Šlo je namreč za pripravo občinskih upravnih volitev. Dragi Peter, tisto srečanje je bilo zame zaobljuba, ki jo še danes spoštujem. Kajti zavedal sem se, da začeto delo potrebuje novih sil za nadaljnji zagon, da se je začela nova doba oblike boja za našo manjšinsko stvarnost. Spoštovani Peter, za Vas so bili pojmi: Domovina-narod, družina-dom, vera in Bog vrednota, ki se jih ne da in ne sme razdružiti.
To spoznanje se mi je utrdilo iz številnih skupnih razgovorov in dejanj. Posebno iz utrinkov vašega delovanja, zlasti ko ste delovali na terenu v medvojnem času, v dobi nemške zasedbe marsikaterih hišnih stavb v Sovodnjah, ko ste na vašem domu gostili duhovnika domačina Petra Butkoviča-Domna.
Ob koncu, dragi Peter, naj v imenu tiste skupnosti, ki nadaljuje vaše delo, izrazim iskreno sožalje hčerama, sinovoma z družinami in ostalemu sorodstvu.
Po dveh sejah, pri katerih je bila potrebna dvotretjinska večina članov sveta za veljavnost zasedanja, je končno na tretjem zborovanju prišlo do izvolitve predsednika rajonskega sveta v Štandrežu. Tretje seje so se udeležili tudi trije od petih desničarskih svetovalcev, ki so prvi dve bojkotirali. Slovenski del sveta je razpolagal s šestimi glasovi; en svetovalec je bil odsoten. Tokrat ni prišlo do presenečenj in za predsednika je bil s šestimi glasovi potrjen Marjan Breščak, za podpredsednika pa z istim številom glasov izvoljen David Peterin. Desnica je pri glasovanju za predsednika provokativno oddala glas za Peterina, ni ga pa podprla za mesto podpredsednika.
Breščak se je v svojem prvem nastopu zahvalil za zaupanje in dejal, da bo rajonski svet prednostno postavil v ospredje pobude, ki jih je že predlagal v prejšnjih mandatnih dobah, a ni prišlo še do njihove uresničitve. Štandrež ima še veliko, morda preveliko, odprtih vprašanj. Kot vaška skupnost se sooča s splošnimi problemi, ki so vezani na razne širokopotezne infrastrukture, ki posredno ali neposredno posegajo na samo vaško središče. Gre za industrijsko in obrtniško področje, tovorno postajališče, cestno omrežje, greznice in drugo. Obsežna nova področja, namenjena novim gradnjam, spreminjajo videz naselja in ogrožajo varnost občanov. Urbanistiki niso pri
V občinski palači v Gorici se je v četrtek, 28. junija, novoizvoljeni goriški župan Ettore Romoli v jutranjih urah prvič uradno srečal s kolegoma iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe Mirkom Brulcem in Draganom Valenčičem.
"Prvi koraki" skupnega upravljanja našega prostora v novi zasedbi so bili kar uspešni, saj so trije akterji jasno prikazali svoja stališča, mirno izrazili namen nadaljevati po poti čim bolj plodnega in konkretnega sodelovanja, poleg tega pa so se že sedaj okvirno pogovorili o vprašanju velezabavišča in njegovih učinkih na čezmejni prostor, v primerjavi s čimer je vsak drug problem malenkosten, je na koncu ugotovil goriški prvi občan.
Evropski integracijski procesi se nadaljujejo, je uvodoma povedal Romoli in izrazil svoj namen nadaljevati že ustaljeno sodelovanje med tremi občinskimi upravami na i talij ansko-slovenski meji. Če so bili čezmejni odnosi doslej bolj simbolični - tako jih je namreč osebno doživljal -, je prav, da postanejo odslej bolj konkretni. Brulc je italijanskemu kolegu čestital za uspešno izvolitev, ki je še toliko pomembnejša, ker se je zgodila že v prvem krogu. Dogovorimo se o tem, kako naj nadaljujemo sodelovanje, je dejal, "da bomo skupaj dajali primerne odgovore na odprta vprašanja". S padcem schengenske meje čakajo ta prostor pomembne odločitve, ki jih bodo župani sprejeli skupaj, potem ko se bodo seznanili z načrti treh uprav. Valenčič je izrazil željo, da bi se tudi s tem goriškim županom, kot že z Vittoriom Brancatijem, v goriški občinski palači čutil kot na obisku pri sosedu, saj je prav, da se sodelovanje nadaljuje v vzdušju pristnosti in iskrenosti, je dejal. "Naš cilj je namreč še izboljšati že ob-
stoječe sodelovanje in uresničevati še konkretnejše projekte". Za dosego teh ciljev, je dodal župan občine Šempe-ter-Vrtojba, bi bilo primerno narediti inventuro stanja dosedanjih načrtov; predlog sta kolega takoj sprejela in ga uvrstila med prvenstvene naloge nadaljnjega upravljanja. Romoli je Valenčiču zelo prijazno zagotovil, da bo vedno dobrodošel v Gorici, in izrazil željo, da bi se odslej počutil še bolje kot prej. Povedal je tudi, da bi se trem županom v skupnem upravljanju obmejnega prostora rad pridružil sovodenj ski župan Igor Pete jan, prvi mož italijanske občine, ki ima večinoma slovensko prebivalstvo, kar je po svoje pomenljiv podatek. Slovenska župana sta povabila Romolija na občinska praznika v Novo Gorico in Šempeter, ki bosta potekala na začetku in koncu tega meseca, kar je italijanski kolega z veseljem sprejel. Valenčič je podčrtal, da je potrebno gledati na naše multietnično ozemlje kot na priložnost, saj na evropskem zemljevidu postajamo vedno bolj enotno področje in "skupna turistična destinacija z vodilno vlogo treh uprav".
Po izmenjavi načelnih pogledov na sodelovanje je Romoli želel prejeti od gostov kaj več informacij o projektu megazabavišča, ki naj bi nastalo ob meji, saj, je dejal, vlada na italijanski strani precejšnje zanimanje, pomešano z zaskrblje-
nostjo. Brulc je v nekaj glavnih obrisih orisal "izredno veliko investicijo", ki bi znala pripeljati v naše kraje do šest milijonov gostov letno. Gre za izredno priložnost za vse področje od Alp do morja, od Postojne do Tržiča v Italiji, je povedal novogoriški župan, ki pa ima kljub vsemu nekaj resnih pomislekov, saj želita dve slovenski občinski upravi kot krajevni skupnosti imeti besedo pri soodločanju, poleg tega pa želita ohraniti tudi delež v upravljanju. "Ne zanimajo nas samo davki,” je dodal Brulc; dobiček velezabavišča pa naj ne gre le v Združene države Amerike in Ljubljano, saj je prav, da ostane tudi tu, da ga vložijo v infrastrukture. Brulc in Valenčič sta upravičeno zaskrbljena zaradi konkretnih problemov, ki bi jih kot stranske učinke lahko prineslo s sabo tolikšno število tujih gostov na naših tleh; omenila sta problem smeti, stanovanj, vrtcev in šol za otroke 3000 novih delavcev, tudi visoko kvalificiranih, ki bodo sem prišli z Balkana, iz Italije, Romunije, Bolgarije itd.; pa tudi problem zdravstva, saj sedanja struktura - slovenska in italijanska - ne bi mogla biti kos pretirano pomnoženim zahtevam. "Ne želimo imeti Las Vegasa," je poudaril Brulc, saj "to je kultura, ki ne spada v naš prostor". Pozorni bi morali biti tudi do negativnih vidikov, ki jih s seboj prinaša igralništvo, je dodal. Ro-
moli se je Brulcu zahvalil za zagotovilo, da se nič ne bo zgodilo, ne da bi bil goriški župan o tem prej ustrezno informiran. Goriški župan se namreč zaveda, da gre za suvereno odločitev slovenske vlade; jasno pa je tudi, da bo celotna zadeva neposredno vplivala na vso go-riško regijo. Tudi zato je soglašal z novogoriškim kolego glede pomislekov in povedal, da velezabavišče tvega iznakaziti istovetnost naših krajev, ki imajo značilnosti majhnih mest. Če temu dodamo, da bo v Vilešu, slabih petnajst kilometrov od Gorice, v prihodnje zraslo eno največjih evropskih trgovskih središč, smo lahko za naše področje resnično zaskrbljeni.
Italijanski župan je bil vsekakor vidno zadovoljen s prvim srečanjem s slovenskima kolegoma. Skupno so se zmenili za naslednji sestanek sredi poletja; tedaj naj bi že pripravili inventuro načrtov treh uprav, da bi septembra začeli delovati bolj operativno.
O obsegu in ciljih velezabavišča je bil Romoli še isti dan podrobneje seznanjen v popoldanskih urah, ko se je na sedežu deželne uprave F-Jk v ul. Roma srečal z vodstvom Hita, predstavniki goriške Trgovinske zbornice, deželne in pokrajinske uprave ter ronškega letališča. Pobudo je zrežiral Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič.
DD
akustičnega, fizičnega in kemičnega onesnaževanja zraku in tal. V industrijsko in obrtniško cono sodijo samo tista podjetja, ki ne onesnažujejo in ki zaposlujejo večje število delovnih mest. Na tem področju bo treba z ustreznimi napravami stalno nadzorovati stopnjo onesnaževanja. Poseči bo treba tudi na Jeremitišču in zagotoviti dobavo plina, ureditev cestišč in zaščititi naselje pred hrupom in onesnaževanjem bližnjega tovornega postajališča. Tudi drugi svetovalci so se strinjali, da je treba dati prednost kakovosti bivalnega okolja in skrbeti, da bo zagotovljena varnost, predvsem za pešce. Večje prometne tokove bo treba usmeriti izven vasi. Predsednik Breščak se je zavzel za tem predvidevali ustreznih	složno delovanje v rajonskem
parkirnih prostorov niti ne	svetu za dobrobit celotne štan-
širitve cestnega omrežja, ki da-	dreške skupnosti in za sodelo-
nes lahko prenese samo ob-	vanje z domačimi društvi,
stoječi krajevni promet. Poseb-	šolo, župnijo in drugimi usta-
no pozornost zasluži vprašanje	novami.
NOVI
GLAS
SNOVANJA
Zapiski na črtovju
Zaživela so dela zrelih in mlajših skladateljev, ki živijo med nami
stvom Lucije Lavrenčič so s kultiviranimi glasovi odpeli dve pesmi Zajček in Ptičja svatba. Prijetno so presenetili tudi naj mlajši Mali veseljaki, ki jih vodi Mateja Černič. Posebno lepo so odpeli skladbico v domačem narečju, ki jim jo je "na kožo" napisala pridna Mateja. Zelo prefinjen je bil tudi nastop plesnega oddelka, ki ga vodi Nataša Sirk, tokrat tudi v vlogi koreografinje: prikaz baletne šole, kjer so mlade plesalke (Eva Brumat, Julija Cotič, Lina Paulin, Gaja Prinčič, Michela Sbuelz, Anja Terpin in Ema Ter-pin) sledile plesnim figuram učiteljice - plesalke Mateje Fajt je zelo prijetno popestril večer. Največ prostora je prireditev namenila harmonikarjem. Profe-
37. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE "ŠTEVERJAN 2007"
V živo na Internetu: www.sedej.orq
petek, 6. julija 2007, ob 20.30 sobota, 7. julija 2007, ob 20.30 nedelja, 8. julija 2007, ob 17.30
Organizira društvo "F.B. Sedej"
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Obvestila
Goriški sedež SSO bo od 1. julija do 31. avgusta odprt samo dopoldne, in sicer od 9.00 do 12.30.
Sklad Mitja Čuk prireja poletno središče Kratkočasnik 2007 v vrtcu v Doberdobu od 2. do 27. julija, od 8. ure do 13.30 z malico. Prijetno vzdušje, majhne skupine, prijazne vzgojiteljice, veliko zabave, ekskurzije, izlet in še veliko drugih prijetnih dejavnosti bodo popestrili in razgibali poletje vaših otrok. Vpis in zavarovanje 15 evrov. Tedensko plačilo 40 evrov; mesečno 140 evrov (4x35 evrov). Mesta so omejena. Vpisi in informacije na tel. 335 5952551 (Damiana) pon.-pet. 9.00-11.00 in 19.00-20.00; samo info: Sklad Mitja Čuk - tel. 040 212289.
V Gnidovčevem domu na
Mirenskem Gradu se nadaljuje razstava ilustracij Paole Bertolini Grudina in VValterja Grudine. Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovljici čebelarski muzej in druge znamenitosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah. Vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. št. 0481390688 (Saverij R.), 0481882024 (Ivo T.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. št. 0481 882302; Ema B„ 0481 21361; Ana K., 0481 78061). Na račun 20 evrov.
Čestitke
Zvesta sodelavca Kulturnega centra Lojze Bratuž Marta Lombardi in David Vižintin sta v teh dneh dosegla pomemben osebni uspeh. David je na videmski univerzi sklenil študij in postal inženir elektronike, Marta pa je opravila maturo na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici z
najvišjo oceno. Obema čestitajo in se veselijo prijatelji in sodelavci Kulturnega centra Lojze Bratuž in upajo, da bodo v kratkem z njima nazdravili.
Mladinski dom se srčno veseli “stoodstotnega” šolskega uspeha svoje sodelavke Marte Lombardi in ji iskreno čestita.
Na tržaškem konservatoriju je prejšnji teden dipomiral iz kitare Franko Reja. Svojemu sodelavcu iskreno čestitajo komelovci.
Sožalje
Kulturni center Lojze Bratuž se klanja spominu umetnika Roberta Nanuta in izreka svojcem iskreno sožalje.
Hvaležnost in sožalje izraža tudi društvo Skultura 2001 iz Štandreža, katerega delo je umetnik spremljal in sodeloval pri njegovih pobudah.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 06.07. do 12.07.2007)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 6. julija (v studiu Andrej Baucon): Cez poletje z narodnozabavno in dalmatinsko glasbo -Zanimivosti in humor.
Ponedeljek, 9. julija (v studiu Andrej Baucon): Pop poletje z najlepšo glasbo 80. let-Živemu se vse zgodi -Zanimivosti.
Torek, 10. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Grlica, ijiila in napadalna - Izbor melodij. Četrtek, 1/. julija (v studiu Niko Klanjšček); Poletje po domače.
Ob izgubi umetnika		Naši dragi sodelavki
in prijatelja		MARTI LOMBARDI
ROBERTA		iz srca čestitamo,
NANUTA		ker je sklenila
izraža DRUŠTVO SKULTURA 2001 iskren		višješolski študij
		z najvišjo oceno.
izraz sožalja		UREDNIŠTVO IN
vsem svojcem.		UPRAVA NOVEGA GLASA
Zadnje srečanje v nizu Snovanj, ki so v organizaciji SCGV Emil Komel in ArsAteljeja tudi letos ponudila goriškemu in širšemu občinstvu pester spored glasbenih dogodkov in upo-gled v uspehe gojencev naše glasbene šole, se je sklenil v četrtek,
28. junija, v dvorani Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu s posebnim večerom za sladokusce.	Na
srečanju z naslovom Zapiski na črtovju so prireditelji odprli vrata glasbenikom, ki živijo med nami. Med njimi so že izkušeni in poklicni glasbeniki, je zapisal ravnatelj šole Komel Silvan Kerševan v koncertni list, pa tudi taki, ki se h glasbi zatekajo v prostem času. V to pisano družbo so pristopili tudi nekateri predstavniki mladih sil, "ki šele prestopajo prag v vabljive prostore te muze". Flavtistka Ana Černič, violinist Eugenio Bernes in čelist Marcel-lo Cassese so uvedli večer s Pesmijo na valu mladega in obetavnega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata (roj. 1983), ki je tudi tokrat presenetil s svojo prefinjeno žilico. Za uho
zelo prikupna skladba, v kateri se flavta in violina "pogovarjata" na morski gladini, je pisana v klasično-romantičnem slogu, nosi pa prepoznaven pečat glasbenika, od katerega še veliko pričakujemo. Kitaristka Martina Gereon in harmonikar Mirko Ferlan sta zaigrala Passa-caglio Tržačana Andreja Pegana (roj. 1962), ki se slogovno navezuje na barok, vsebuje pa elemente španskega plesa in nje-
govega rezkega značaja. Violinist- Matej Santi je pred občinstvom prvič izvedel Variacije na Haydnovo temo našega urednika Andreja Bratuža (1936), ki je med drugim tudi organist in skladatelj. Variacije so nastale leta 2002 in so bile leto kasneje deležne posebne omembe na mednarodnem skladateljskem tekmovanju Alfeo Gigli v Bologni. Flavtist Fabio Devetak je zaigral Tri fragmente Sonie Ma-
gris Sirsen (1935), po slogu sicer različne, ki pa zahtevajo znatno izvajalsko
izkušnjo. Kvartet Tommaso Bisiak-flav-ta, France-sca Sarpi-oboa, Valentina Sbi-cego-klari-net in Gristi an
Cosolo-kla-vir je nato izvedel skladbi dveh pripadnikov mlajše generacije: Štiri Igorja Zobina (1980) in Sliko Tatjane Jercog (1973). Prvo označuje prepletanje ritmičnih vzorcev, drugo pa različna zaporedja intervalov, ki nastajajo iz dveh tonov. Večer je z odlično klavirsko interpretacijo sklenil pianist Miha Štokelj s skladbama Kras in Deviacije šempetrskega skladatelja Marjana Mlakarja (1966), nakar je ravnatelj Kerševan nagradil izvajalce z žlahtno vrtnico.
SNOVANJA
Dve srečanji
Romantični Grieg, harmonikarji in baletke
stivno zaigral dva Griegova biserčka Hjertesar - Ranjeno srce in Varen - Zadnja pomlad. Zvrstili so se nato odlični pianisti, ki so zaigrali vrsto znanih skladb iz zbirke Lyrische Stričke: Aljaž Srebrnič, Matej Hlede, Nik Vuga (gost iz Nove Gorice), Keri Lisjak, Martina Furlan, Aleksija Antonič, Ivan Rustja in Alessandro Villalva, učenci Valentine Pavio, Sijavuša Gadžijeva, Ingrid Silič, Neve Klanjšček, Michele De Castro in Aleksandre Pavlovič. Drugačna je bila prireditev Harmonika, petje in ples, kjer so mladi harmonikarji, pevci in plesalke v soboto, 8. junija, živahno preplavili oder Kulturnega doma v Gorici. O nivoju pevske kulture
sorju Mirku Ferlanu je uspelo v nekaj letih ustvariti kar številen razred, kjer mu sledijo tudi sposobni učenci. Nastopali so solistično in v kvartetu: Manuel Persoglia, Paolo Innocenti, Jure Bezeljak, Matej Zadel, Elija Marušič in Michele Mainardis. Kot gostje so na večeru nastopili harmonikarji z Glasbene šole v Špetru, ki jih uči prof. Aleksander Ipavec. Nastopili so perspektivni solisti (Leonardo Sni-daro in Giovanni Banelli), ob zaključku pa še "glasni" ansambel, ki je ob sodelovanju pianistke Paole Chiabudini in trobentača Mateja Špacapana živahno zaključil večer.
SK
Snovanja, niz prireditev Centra Komel, ki nas je spremljal v pomladnih mesecih, so se zaključila v četrtek, 28. junija. S temi vsebinsko razvejenimi prireditvami sta prišla do izraza tudi razvejena dejavnost šole in njeno trenutno "zdravstveno" stanje. Na šoli, ki je trenutno najbolj množično obiskana na Goriškem, je gotovo treba upoštevati in tudi prikazati to množično zanimanje za glasbo. Seveda pa je nujno pozorno spremljati tudi prisotnost sposobnih učencev, ki jih prav tako ne manjka.
Najbolj vidna je na šoli kvalitetna klavirska šola, ki je prišla do izraza na samostojnih recitalih, pa tudi na prireditvi Romantične pripovedi s Severa 1. junija. Lik norveškega skladatelja Edvarda Griega ob stoletnici njegove smrti je zaživel na odru komorne dvorane KC Lojze Bratuž ob zvokih njegovih skladb, ki so se prepletale ob prijetni pripovedi Fanike
Klanjšček in slikovnim gradivom, ki je dodatno obogatilo večer. Za uvod v večer je poskrbel mali šolski orkester, ki je zaigral priredbe nekaterih najbolj znanih Griegovih napevov. Orkester vadi skozi celo leto pod vodstvom Aleksandra Sluge in lepo na-
preduje. Tudi za zaključek večera je poskrbel orkester, ki ga sestavljajo učenci višjih razredov in profesorji in tvori jedro orkestra ArsAtelier. Pod vodstvom Luigina Pistoreja je zelo suge-
pri nas ni potrebno spregovoriti. Da je ta kultura posebno rodovitna na doberdobski planoti, je spet dokazal ta večer, ko sta nastopili dve skupini: že uveljavljeni Veseljaki pod vod-
Mladinsko kiparsko srečanje
Na pobudo društva sKultura 2001, krajevne skupnosti Štandrež in občinske uprave Šempeter-Vrtojba bo v Štandrežu potekalo od sobote, 7., do sobote, 14. julija, Mladinsko kiparsko srečanje. Udeležili se ga bodo gojenci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane ter šole mozaikov iz Spilimberga. Mladi umetniki bodo ustvarjali v župnijskem parku vsak dan od 10. do 12.30, popoldne pa od 15. do 18. ure. Gre za lepo pobudo, ki si jo je vredno ogledati, saj bodo mladi kiparji ustvarjali na prostem v župnijskem parku, kar daje koloniji neposreden stik s vaško stvarnostjo.
NOVI
GLAS
Nova knjiga za vzgojo mladih dr. Viljema Ščuke
Šolar na poti do sebe
V	petek, 8. junija, so na OŠ Cirila Kosmača v Piranu predstavili izredno zanimivo knjigo, zadnje delo novogoriškega zdravnika, specialista šolske medicine in psihoterapevta Viljema Ščuke.
Knjiga z naslovom Šolar na poti do sebe je izšla pri slovenski založbi Didakta in je obsežna monografija na 412 straneh, ki govori o vzgoji mladih. Avtor knjigo imenuje “priročnik", čeprav je tak podnaslov preskromen, saj ponuja širok in celosten pristop k oblikovanju osebnosti otrok in mladih nasploh, pa tudi staršev, učiteljev, vzgojiteljev, profesorjev in vseh tistih odraslih, ki si prizadevajo razvijati pri sebi in pri mladih zdrav življenjski slog, ki ima kot rezultat zdravo osebnost. Knjiga ni samo strokovni učbenik, ampak branje za vsakogar, ki mu ni vseeno, kakšno pot ubira človeštvo, in se zaveda, da se v dobri vzgoji otrok in mladih skriva boljša prihodnost. Priročnik je rezultat dolgoletnega dela na terenu pri reševanju težav mladostnikov, ko se ti soočajo sami s seboj, z lastnimi potrebami in željami na eni ter omejitvami in pogoji na drugi strani.
Avtor knjige je v svojem 35-letnem aktivnem delu z mladimi na Vipavskem, v Novi Gorici in Trstu poglobljeno spoznal osebnostni in socialni razvoj mladih iz šolskega okolja in izven njega. Ko se je zavedal, da kot zdravnik ne more pomagati, kakor bi rad, se je približal javnim ustanovam za vzgojo in izobraževanje, da bi morda tam dobil direktnejši stik do mladih. Grški izraz "terapija" pomeni uravnovešenje, ker pa, kot je rekel dr. Ščuka na predstavitvi knjige, medicina danes ni več “terapija", ga ni več zanimala. Zanj je terapija uravnovešenje med duhom in telesom in je duhovnost na j višja človekova sposobnost, ki jo v sodobnem svetu premalo vzamemo v poštev. Zato imamo v naši družbi take probleme. Moramo pa vzgajati k duhovnosti, poudarja dr. Ščuka, ki duhovnost pojmuje kot osveščanje samega sebe, zave-
danje lastnih čustev, vsega, kar počnemo, zavest, da vemo, zakaj smo na svetu, kakšen cilj imamo v življenju. Vzgajati moramo k pozitivnim vrednotam, a tudi k sposobnosti vrednotenja le-teh. Sodobni človek vedno išče smiselnost zunaj sebe, v stvareh (iz tega izvira bolno potrošništvo naših dni), namesto da bi jo iskal v sebi. Dr. Milan Štrukelj, ki je v Piranu pohvalno predstavil knjigo in je med njenimi recenzenti, je povedal, da moramo paziti, ker imamo še danes represivno vzgojo in da sadovi te vzgoje so vidni. Ta vzgaja k nesvobodnim odraslim, ki si niso zmožni vzeti lastnih odgovornosti. Sodobna družba je polna takih ljudi, ki se zadovoljijo z majhno srečo, kot je vsakodnevni kozarec piva v običajnem baru, namesto da bi
priročnik za učitelje in starše
Viljem Ščuka
SOLAR NA POTI DO SEBE
oblikovanje osebnosti
stremeli za čim boljšim. Dolgočasna rutina je namreč vsakodnevno življenje številnih ljudi, ki si ne upajo se vprašati, kakšen je smisel življenja. Našo mladino pa moramo vzgajati prav k temu, da pridejo do sebe in do smisla, kjer bodo našli tudi Boga, kot je dodal dr. Ščuka.
Novogoriški šolski zdravnik se je strokovno posvetil psihoterapavt-ski metodi Gestalt, ki mu omogoča celovit pogled na človeka in nas opozarja, da se celovitost človeka kot biološkega, razumskega in duhovnega bitja oblikuje že v otroštvu in se izpelje v mladostništvu. Prav zato opominja šolske
zavode, da je prava vzgoja vzgoja celostne osebnosti in da vzgoja ni samo izobraževanje, kot se še vedno pogosto dogaja na šolah. Obširen in pregleden priročnik je vreden pozornosti, saj ima avtor bogate izkušnje s šolsko mladino. Pri navajanju osnovnih gestalt-skih načel prikaže odnose med šolarji, starši, vrstniki in učitelji kot celostno dogajanje, pri katerem je pomembno medsebojno vplivanje in doživljanje. To omogoča boljše razumevanje dogajanj in doživljanj mladostnikov v intenzivnem in burnem obdobju odraščanja, tako ključnem za razvoj osebnosti. Na enostaven in prepričljiv način nagovori bralca in ga pritegne k vsebinam, saj prikaže odnose med mladostniki in družino, vrstniki in učitelji kot celostno dogajanje, pri katerem so bolj pomembne interakcije, tj. medsebojno vplivanje in doživljanje, kot toga načela o vzgoji. Učenje je širok pojem, v katerem je učenje predmetov na šoli le majhen delček.
Obširen del priročnika nameni učnim težavam, motivaciji za učenje in zadregi učiteljev in staršev ob obširnih učnih programih. Kot zdravnik namenja veliko pozornost biološkim in šolskih ritmom, zdravemu prehranjevanju, preobremenjenosti in utrujenosti šolarjev. Na jasen in enostaven način opiše delovanje možganov pri učenju, tako da knjiga postane res celostna. Gre za značilno humanističen pristop, primeren za zdrave odnose med ljudmi. Avtor zagovarja jasnost, odprtost, resnicoljubnost in dobronamernost v medsebojnih odnosih in je kritičen do sprenevedanja, potrošniške plehkosti, namernega zavajanja in lažnivosti. Pri tem pa jasno pove, da letijo njegove kritike na odrasle, ne na mladino. Mladina se na spakovanje odraslih odziva s spakovanjem, le na svoj način. Slika na naslovnici knjige je dovolj jasno opozorilo odraslim. Med odraslimi in mladimi je še vedno preveč sle-parjenja, sprenevedanja, zavajanja in laži. Preveč živimo mimo sebe in drug mimo drugega, da bi se šolar lahko zgledoval po nas, opominja dr. Ščuka.
Knjiga je razdeljena na tri dele, tekst je prekinjen z mislimi in pregovori; s temi so poudarjene glavne misli, ki so v taki obliki tudi lažje razumljive.
V prvem delu z naslovom Iskanje poti se podrobno in jasno ukvarja s fiziološkim in psihičnim ustrojem mladostnika. Drugemu delu je dal naslov Iskanje sebe, kjer se loteva težjih poglavij o smislu bivanja, vrednotah, odnosu do sebe in drugih, ponuja številne praktične napotke o načinih učenja in spodbuja mlade k ustvarjalnosti, samostojnosti in odgovornosti. Tretji del nosi naslov Z igro na poti do sebe; ta je hkrati najboj dragocen del knjige, saj predstavi petdeset različnih izkustvenih delavnic, kjer naj se mladostnik ob mentorju nauči, kako živeti in izbirati poti v življenju oz. kako oblikovati lasten življenjski slog. To so praktične vaje in preizkusi, preko katerih bodo mladi našli sami odgovor na ta vprašanja, saj si oblikujejo življenje po svoje in je vsak za sprejete odločitve odgovoren sam. Odrasli ne moremo izbirati njegovih poti.
Iz vsebine tega priročnika izhaja petletni projekt za spodbujanje osebnostnega razvoja mladine, ki ga je dr. Ščuka naslovil Brez megle v glavi. Zato je prav, da Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki sta izdajo knjige finančno podprla, nameravata ta projekt vključiti že naslednje šolsko leto v vzgojno-izo-braževalni program prostovoljno izbranih skupin učencev osnovnih šol ter prvih treh letnikov srednjih šol. Petletni projekt oblikovanja osebnosti je v slovenskem strokovnem okolju novost in velika zasluga dr. Ščuke. S tem je dokazal, da ne ostaja samo pri besedah, a da hoče res aktivno pomagati mladim. Projekt je nastal po dolgoletni izkušnji dela z mladimi in tudi ob izpeljavi projektnih nalog z gojenci dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trstas.
V juniju bo objavljen razpis za usposabljanje mentorjev, ki bo potekalo na Ptuju in v Piranu. Prav v teh dveh mestih si je namreč avtor nabral med strokovnimi in družbenimi delavci dovolj somišljenikov in podpornikov, ki so mu pripravljeni pomagati izpeljati ta obširni projekt. Si lahko obetamo, da se začenjajo za mlade, njihove starše in učitelje novi časi? Upajmo, da bi ideje in misli te nadvse koristne, inovativne knjige in projekta spravili v našo vsakodnevno življenjsko prakso.
Raffaella Petronio
Kratki
Goriška Mohorjeva dražba
OČETOVSTVO
MALO,
DRUGAČE
Izšel je ponatis knjige-uspešnice Očetovstvo malo drugače
DRUŽINSKA ZGODBA NAŠEGA UREDNIKA JURIJA PALJKA
©okno® 0® ® sltoTOiagm fcajlgMMbl S**
ZSKD / Glasbena pobuda v Devinu
Koncert posvečen Pavletu Merkuju
Zveza Slovenskih Kulturnih Društev, v sodelovanju z USCI-jem Furlanije Julijske Krajine, Glasbeno Matico in slovenskimi programi Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko Krajino, prireja gala večer z naslovom "Zasul si me z zvezdami
-	Di stelle sommersi", posvečen zamejskemu skladatelju, etnomuzikologu, slovenistu in imenoslovcu Pavletu Merkuju ob njegovem 80. jubileju. Dva dni pred okroglo obletnico, to je 10. julija ob 21. uri, bo na devinskem gradu koncert, ki bo vseboval skorajda vse aspekte Merkujeve-ga opusa: vokalno-zborovski, komorni v različnih sestavih, solistični in orkestralni. Nastopili bodo slovenski in italijanski glasbeniki in zbori iz zamejstva in matične domovine pod vodstvom režiserke Vesne Tomšič: MePZ "Jacobus Gallus" z dirigentom Matjažem Ščekom, violinist in dirigent Črtomir Šiškovič s priložnostnim orkestrom, flavtistka Alenka Zupan v duetu s kitaristom Markom Ferijem, harfistka Simona Mallozzi in ŽPZ "Multi-fariam" pod taktirko Gianne Vi-sintin. Slavnostni govornik bo dr. Miran Košuta, napoveduje Ta-
mara Stanese. Pokrovitelji večera so Avtonomna dežela Furlanija Julijska Krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, sodelujejo pa A.I.R.S.A.C.
n
/
FotoJMP
Europa (oblikovanje zvoka in luči), slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna Kraška Banka in MoPZ Fantje izpod Grmade. V primeru slabega vremena se bo večer odvijal v goriškem Kulturnem domu.
M ©@irSilki i@Do©[rfl®wB družbi |® ravnokar SsiO® Injiga 0®§l@i[ki razmiHianj patra Bruna Jo Koroiaka, ti |® v@Diko B®S poučeval m rimski papeški QDDo0w@[r2S UrbauoSanm
®@[bte |® w odsdšSDd knjigarnah!
■
Umrl je goriški kipar Roberto Nanut
V 67. letu starosti je v goriški bolnišnici v noči z nedelje na ponedeljek umrl goriški arhitekt, profesor in kipar Roberto Nanut. O odličnem umetniku bomo prihodnjič objavili spominski zapis.
Spacalove fotografije v Ljubljani
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) so v četrtek, 28. junija, ob 20. uri odprli še zadnjo v nizu šestih razstav, posvečenih 100. obletnici rojstva vsestranskega umetnika Lojzeta Spacala. Zadnja razstava s povednim naslovom Slikarjevo oko in fotoaparat, Spacalovo fotografsko prisvajanje stvarnosti prinaša doslej širši javnosti manj znano področje njegovega ustvarjanja - fotografijo, ki mu je bila, kot je na novinarski konferenci 27. junija pojasnila kustosinja razstave Lara Štrumej, v pomoč predvsem pri njegovem likovnem ustvarjanju. MGLC razstavo le gosti, pripravil pa jo je Gorenjski muzej v sodelovanju s številnimi slovenskimi galerijami in muzeji. Spacalovo obletnico so v tem letu že obeležili z razstavami, ki so se osredotočale na umetnikove slike, grafike, mozaike, tapiserije, oblikovanje, zdaj pa je, kot zadnja, prišla na vrsto še fotografija. Spacal seje s fotografijo začel ukvarjati v zgodnjih 30. letih, ko je čas kot politični izgnanec preživljal v južni Italiji. Tam je fotografiral za preživetje, najpogosteje običaje, slovesnosti, kasneje se je fotografsko posvetil golemu človeškemu telesu. Sledilo je obdobje, ko je v fotografski objektiv lovil predvsem posebnosti primorske in kraške stvarnosti. Fotografije Krasa in Primorske so nastajale na Spacalovih samotnih pohajanjih. Umetniku seje zdela fotografija z mimetičnostjo uporabnejša kot skica. Kasneje je fotografsko stvarnost prelil v svoj modernistični likovni jezik. Na razstavi v MGLC, ki bo na ogled do 12. avgusta, Spacalove fotografije sobivajo z drugimi mediji njegovega ustvarjanja. Tudi zadnjo razstavo spremlja katalog; skupaj jih je v Spacalovem letu izšlo kar šest. / po STA
NOVI
GLAS
Mavhinje/ 7. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin
Še zadnji odrski prikazi in slovesni, nagrajevalni večer
Prejšnji konec tedna se je zapisala še zadnja stran kronike letošnjega Festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Njegovo sedmo izvedbo so zaznamovale otroške in mladinske skupine, kar je zelo razveseljivo, saj pomeni, da je mladim dramska umetnost še zelo blizu. Ker pa se je veliko teh navdušenih igralskih družinic porodilo v šolskih učilnicah, se jim v sedanjih sestavih piše kratko življenje. Učenci pač pridejo in grejo. Zato se kar samo vsiljuje vprašanje, koliko izmed teh gledaliških novincev se bo preusmerilo v katero naše že ustaljeno društvo, ki vrsto let v svojem delovanju goji tudi gledališki vrtiček in s tem živo ohranja dramsko ustvarjalnost na naših tleh. Upajmo, da se bo vsaj peščica izmed teh igralcev odločila za to, saj le na tak način lahko resnično računamo na odrski podmladek.
V mrzlem četrtkovem večeru, 28. junija, so se na odru v zavetju velikega šotora najprej pojavili rosno mladi igralci skupine Tamara Peta-ros iz Finžgarjevega doma na Opčinah. V priredbi in režiji Lučke Susič, ki je letos podpisala kar nekaj režijskih obdelav, so prikazali prizor Torta za mamo. Vsebinsko lepo oblikovana, mestoma z duhovitimi replikami prepredena igrica je očitno vzklila ob materinskem dnevu, saj je izdajala vse značilnosti priložnostne odrske postavitve. Bratca Matej in Tomaž, kar sproščena Jakob Jazbec in Niko Trento, sta želela po zgledu sosedovih deklic še sama narediti torto za mamo, a se jima je delo že pri jajcih in moki tako zamotalo, da sta opustila misel na sladico in se odločila, da bosta razveselila mamico z ubogljivostjo. Jezikovno iz-brušena igrica je ponujala kar precej iztočnic, ki bi s primernim režijskim posegom lahko bolj igrivo prišle do izraza. Končni recitatorski del, splet pesmi znanih slovenskih otroških ustvarjalcev, ki je gotovo ustrezal prvotnemu priložnostnemu namenu, se je na festivalski izvedbi izkazal za nepotreben privesek izven zaokrožene celote. Vsekakor je nastop otrok, kot vselej, razvnel gledalce, ki so prisrčno zaploskali malim izvajalcem in zavzeti mentorici, ki nedvomno opravlja hvalevredno de-
lo	med tržaško mladino.
V tišini noči in med včasih pri točilnih mizah preglasnim šepetanjem zapoznelih gledalcev suhih ust in lačnih želodcev se je četrtkov spored sklenil na obširnem trgu z dramsko skupino Rovte-Ko-lonkovec, ki si v istoimenskem društvu zagrizeno prizadeva ohranjati v tem okraju Trsta še živ plamenček slovenskega duha. V na-
rečni govorici, ki pa je izdajala preveč nezaželenih italijanskih primesi, je osem igralcev v režiji Ingrid Werk, poznane kot odlične ljubitelj ske igralke v družbi s Tatj a-no Turko, odigralo igro Srčni mrk. Po tematski zamisli režiserke jo je v dramsko tkivo prepletla Majda Fischer. Po svojih zmožnostih so izvajalci razkrili, kako v človeku mrkne vse, ko se v njegovo dušo vselijo razočaranja, bolest ob oddaljitvi ljubljene hčere, žalost ob izgubi dragega moža zaradi nesreče na domači preprometni cesti... in kako se spet vse zasuče v bolj optimistično gledanje, ko se v srce zopet naseli sonce sreče.
V	petek, 29. junija, so na odrske deske pod šotorom stopili Seniški gledališčniki DOS Zveze Slovencev na Madžarskem. Dramska skupina je pognala brstje leta 2006 iz veje lutkovne skupine, ustanovljene 1. 1983. Šest izvajalcev z izkušnjo upravljanja lutk se je prvič soočilo z igrano predstavo, in sicer z izvirnim tekstom Irene Kalamar Stanšov djileš (Roditeljski sestanek), v njeni režiji in z mentorstvom Ildiko Dončec Treiber. V porabski govorici, ki ji mora gledalec kar skrbno slediti, če hoče ujeti vsaj nekaj vsebinske sporočilnosti, so se prelevili v učiteljico-razredničarko in pet staršev - pa še čistilko -, zbrane na roditeljskem sestanku. Preprosta kmetica, vzvišena, bolj ošabna gospa, izobražena ženska, malce plašna sestra nekega dijaka z družinskimi problemi, in preprost, neizobražen moški prisluhnejo razredničarki, ki ob podajanju stanja razreda in ocen nagovarja starše, kako naj bodo vzor za svoje otroke. Skupina opravlja v domačem kraju neprecenljivo poslanstvo ohranjanja slovenske govorice na madžarskih tleh, in to med mladimi, kar je še bolj razveseljujoče in obetavno, saj znači, da se slovenski sok živo pretaka v mladih dušah, ki želijo ohranjati svoje korenine. Ko so se na nebu že zasvetile zvezde, je na mavhinjskem trgu v izvedbi članov Radijskega odra in nekaterih mlajših igralcev, udeležencev igralskih tečajev Radijskega odra, ponovno oživel lik znane, otrokom zelo priljubljene junakinje Pike Nogavičke, navihane, pogumne in dobrosrčne deklice, kakor je izšel izpod peresa Astrid Lindgren. Nekaj Pikinih najbolj poznanih dogodivščin je Lučka Susič priredila in jih strnila v homogeno podobo ter zrežirala tako, da odrsko dogajanje seže do publike, saj se nekateri protagonisti pojavljajo med njo. Odrski prikaz spremlja glasbena podlaga Aljoše Saksida. Scensko podobo si je omislila Magda Samec z dvema panojema, ki prikazujeta Pikino vilo
Čira Čara in dom Anike ter Tomaža, ob zasuku pa Pikino spalnico oz. sprejemnico njenih prijateljev. V rdečelaso, pegasto deklico se je kar razigrano vživela Kim Furlan in dosledno speljala svoj lik do konca igre. Od dvanajstih nastopajočih naj omenimo še Tomaža Susiča, ki je z vlogo skoraj otročje boječega policaja in modrovanjem v verzih pridal vsebini humorno noto. Tudi iz te predstave je
bila razvidna skrb za jasno in razločno podajanje teksta, ki so ga vsi igralci prav dobro obvladali. Petkov večer so, zaradi prepozne prijave na festival, v izven tekmovalnem sporedu sklenili dijaki nižje srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. Na odru pod šotorom so ponovili šolsko prireditev. Pod naslovom Art Akademija so se zvrstile pevske in glasbene točke, s petjem in glasbenim ansamblom v živo, recitativni delčki iz Shakespearove drame Romeo in Julija v italijanščini in še okvirni prikaz razreda študentov akademije, ki pod svojim strogim, malce starokopitnim profesorjem na avdiciji prikazujejo "tipičnemu" režiserju iz Ljubljane vse, kar so se naučili. V kar posrečeni zamisli je bodeče izstopal dijaški sleng, prepoln italijanizmov in celih stavkov v italijanskem jeziku oz. tržaškem narečju.
Pred začetkom petkovih predstav je na prireditvenem prostoru, na nekdanjem dvorišču osnovne šole, potekal posvet o ljubiteljskem gledališču. Zal so se ga, kot sicer že v prejšnjih letih, izognili skoro vsi mentorji, ki se ukvarjajo z gledališkim ustvarjanjem v šoli in naših društvih. Iz razmišljanj, ki so jih podali Maja Lapornik, Sergej Verč, Igor Tuta, pa tudi drugi, lahko povzamemo vsekakor pozitivno dejstvo, da je bilo letos na festivalu veliko mladih in da so k temu pripomogle šolske delavnice. V šoli, kot seveda v društvih, se pojavlja problem mentorjev, ki morajo nujno biti gledališko izobraženi. Poznati pač morajo zakonitosti dramaturgije in razviti estetsko-umetniški čut, če želijo druge usmerjati na gledališko pot. Tudi ljubitelji bi namreč morali stremeti po čim večji kakovosti predstav, kar se v glavnem zdaj ne dogaja. Režiser-mentor mora imeti jasne uprizoritvene ideje, neko svojo estetsko-vzgojno smer, ki ima za cilj postopno rast skupine, tudi z izbiro zahtevnejših, resnejših tekstov, v katerih mora biti prisotna idejna izpovednost, ki prinaša neko sporočilo gledalcu v komični ali dramatični obliki. Smeh za vsako ceno ni najboljše sredstvo za vzgajanje igralcev, pa tudi ne gledalcev, ki se na tak način popli-tvijo in nekritično sprejemajo vse,
le da je smešno in zabavno. Mentorjem bi bilo treba nuditi možnost obiskovanja gledaliških tečajev, ki jih je kar nekaj v Sloveniji in Italiji. To in še marsikaj je bilo izrečenega na posvetu, ki bi gotovo zahteval poglobitev, tudi v sklopu obeh naših krovnih organizacij. Vsi so bili složni v tem, da SKD Ce-rovlje - Mavhinje opravlja s festivalom veliko vlogo, saj odpira pogled na ljubiteljsko gledališko de-
lovanje pri nas in bi moral biti, morda tudi z drugačnimi kriteriji ocenjevanja, bodrilo za čim boljše odrsko nastopanje naših ljubiteljski igralcev.
V	soboto, 30. junija, je bila na sporedu še zadnja predstava, ki se je potegovala za nagrade. Dijaki družboslovnega liceja Simon Gregorčič in klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice so skupaj obiskovali šolski gledališki krožek pod mentorstvom ljubiteljskega igralca Božidarja Tabaja. Iz tega veselega druženja v okrilju gledališke muze se je ob režijski pomoči Emila Aberška porodila predstava Norme Šerment Nevidni Leonard, v Aberškovi priredbi. Skupina si je šegavo nadela ime Nimamo časa, ker večkrat jim je primanjkovalo
časa za vaje, a vseeno so se prav dostojno izkazali na odrskih deskah. Osem igralcev je, mestoma v sicer prepočasnem tempu, odigra-
lo	zgodbo o najstnici Maji, ki je pogosto sama doma. Zato si izmisli starejšega prijatelja Leonarda. Starši jo zaradi tega peljejo celo k psihiatrinji, a vse se uredi, ko Maja sreča v parku vrstnika Jureta. Vlogi Maje in nevidnega Leonarda sta izmenoma odigrali dvojčici Pame-la in Loredana Perdec. Kdaj je katera bila na odru, pa naj ostane žgečkljiva uganka. Za petje songov na izvirno glasbo Mateja Petejana se je igralkam pridružila ubrana skupina deklet, ki rade gojijo lepo petje.
Kot gostje so v soboto nastopili še
člani Mladinske skupine kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine s svojim zadnjim odrskim trudom. V priredbi in živahni režijski postavitvi Gregorja Geča so prikazali izsek iz dveh Molierovih del pod naslovom Moliere za mlade. Nedeljski večer, 1. julija, je prevevalo nestrpno pričakovanje razglasitve nagrad v družbi znanega pevca in televizijskega voditelja Borisa Kopitarja. V odločno predolgem programu je množica gledalcev poslušala znane viže narodno-za-bavne glasbe, ki jih je zapel Kopitar ob svojem sproščenem, z vici in s pesmimi naših pesnikov prepredenem podajanju, v katerem je bila takoj zaznavna njegova prehojena poklicna pot po odrih vsega sveta. Svež glasbeni piš je zavel, ko so na oder stopili Mladi
kraški muzikanti, Colja Matija, trobenta, Košuta Rok, bobni in bariton, Leghissa Enrico, klavirska harmonika, Leghissa Christian, diatonična harmonika in Leghissa Cristina, saksofon, kljub rosni mladosti, imajo za sabo od 1.2002, ko so se prvič pojavili v javnosti, že nekaj pomembnih nastopov. Mladi, domačini iz Vižovelj in Mavhinj, so zaigrali vrsto narod-no-zabavnih skladbic. Pri nekaterih se jim je s pesmijo pridružil Kopitar. S priljubljeno Na Robleku so končali svoj nastop.
Potem pa so se na odru vendarle pojavili člani komisije, Igor Tuta, Samantha Kobal, Adrijan Rustja in Vesna Tomšič. Predsednik Tuta je razložil, da žirija ni imela lahkega dela, saj so bile predstave, bodisi v
mladinski kot v odrasli kategoriji, tipološko zelo različne med seboj in zato težko primerljive. Splošen vtis je bil, da je bil kakovostni nivo šibkejši kot v prejšnjih izvedbah. Zato so se člani odločili, da bodo pri kriteriju ocenjevanja predstav upoštevali prevdsem kreativnost in željo pokazati nekaj novega, izvirnega. Prav to merilo jim je tudi narekovalo, da niso podelili vseh 22 nagrad.
Ob pretehtanih motivacijah, ki jih je prebrala Samantha Kobal, so bile podeljene nagrade: mladinska kategorija: najboljša izvedba: O belem mucu, ki je bil čisto črn, Lutkarji iz Devina in okolice; najboljša moška vloga: Alex Rupel - Miha v igri Tajno društvo
PGC, srednja šola Srečko Kosovel, Opčine; najboljša ženska vloga: Sophie Vinci -1. Pika v igri Pika Nogavička, otroška dramska skupina Slovenec; najboljša stranska ženska vloga: Jasmina Smotlak -Chetala ali Karfijola v igri Tajno društvo PGC; najboljša režija: Boža Hrvatič za igro Pika Nogavička otroške dramske skupine PD Slovenec; najboljša jezikovna izvedba: O belem mucu, ki je bil čisto črn; najboljša izvirna glasba: Edvin Križmančič in Aljoša Starc v igri Pika Nogavička otroške dramske skupine Slovenec; najboljši kostumi: učenci, učiteljice in Tamara Gruden v igri Žabji kralj OŠ Stanko Gruden in vrtcev iz Mavhinj in Šempolaja. Nagrade za moško stransko vlogo, za sceno in izvirni tekst ni prejel nihče, za avtorski tekst je priznanje žirije bila deležna Irena Kalamar za igro Stanšov djileš Seniških gledališčnikov iz Madžarske.
Odrasla kategorija: najboljša izvedba: Večerja s pismom, mladinska skupina SKD Jaka Štoka; najboljša ženska vloga: Patrizia Jurin-čič - Jo v igri Male dame, gledališka skupina SKK; najboljša stranska moška vloga: Marko Brajnik -Dura Cvorovič v igri Balkanski špijon, dramski odsek PD Štan-drež; najboljša stranska ženska vloga: Marina Cernetig - stara učiteljica v igri Poletje gre h koncu, Beneško gledališče; najboljši jezik: Male dame; najlepša scena: Princeska in dobri velikan, Barvana klapa; najboljša izvirna glasba: Matej Petejan v igri Nevidni Leonard, Nimamo časa, dramska skupina goriških licejcev; najlepši izvirni kostumi: Večerja s pismom. Nagrad za izvirni dramski tekst, za glavno moško vlogo in za režijo niso podelili. Komisija je vsaki nastopajoči skupini izročila daljše mnenje s pripombami glede izvedbe predstave.
Kot vsakič je tudi publika izbrala svojo predstavo; največ točk je prejela Pika Nogavička v izvedbi Slovenskega odra in s tem darilo, umetniško izdelano kamnito vazo Andreja Merviča. To predstavo, Piko Nogavičko otroške dramske skupine Slovenec in igrico O belem mucu, ki je bil čisto črn je izbrala štiričlanska komisija slovenskih programov deželnega sedeža RAI (Boris Devetak, Mirjam Koren, Suzi Bandi, Alenka Florenin) in jih bo v kratkem posnela in seveda potem predvajala na slovenskem televizijskem programu.
Priznanje občine Devin-Nabreži-na je za vsestranski trud, ki ga ŠKD Cerovlje-Mavhinje požrtvovalno vlaga v ta obsežni dramski festival, je predsedniku društva Paolu Antoniču izročila občinska odbornica Tjaša Švara, ki je z županom Giorgiom Retom čestitala društvu za uspeh. Za dobro opravljeno delo, ki naj bo spodbuda za naprej, so organizatorjem festivala izrazi-
li	še podžupan Massimo Romita (pisno), Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete, Rinaldo Vremec, pokrajinski predsednik ZSKD, Zorko Pelikan, državni sekretar Urada R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Igor Gabrovec, v imenu SKGZ.
Iva Koršič
la naš jezik
Slušatelj ali poslušalec?
V starem časopisu sem prebrala, da so sluša telji pozorno in radovedno poslušali predavatelja... v društveni dvorani. Ko bi se to dogajalo na univerzi, ne bi napisala tega člančiča.
Zakaj?
Slušatelj je, kdor obiskuje predavanja na visoki šoli ali univerzi. Navadno ga imenujemo študent. Obstajajo redni in izredni slušatelji, slednji smejo delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj.
Poslušalec pa je vsak, kdor posluša. Navadno se izraz uporablja za radijske poslušalce ali pa za udeležence predavanj v društvih. Včasih so poslušalci navdušeni nad predavanjem in vneto ploskajo predavatelju, nato mu postavljajo vprašanja in se razvije debata. Radijski poslušalci izražajo pisno svoje odobravanje ali svoje pomisleke, včasih pa od jeze ugasnejo radio.
Foto Kroma
Foto Kroma
NOVI
GLAS
MePZ Mačkolje in slovenska glasbena šola
Zaključek pevske sezone
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Ponedeljkov večer
Zapletenost in tajnost Osimskih sporazumov
Predzadnji teden v mesecu juniju je bil za mačkoljanske pevke in pevce nadvse pester. V istem tednu se je zvrstilo kar nekaj pomembnih pevskih trenutkov.
V četrtek, 21. junija, je v domači cerkvi sv. Jerneja nastopil MePZ Mačkolje. Uvodno besedo k zaključnemu nastopu je podal predsednik zbora, Martin Tul. V svojem posegu je prikazal celoletno delovanje sestava bodisi na cerkvenem kot na posvetnem področju. Na pobudo ZCPZ iz Trsta se je sestav udeležil 3. dekanijske revije cerkvenih pevskih zborov v Dolini na praznik Rožnoven-ske Matere Božje in nastopil na že tradicionalni reviji Pesem jeseni v Boljuncu v mesecu novembru. V domači cerkvi je ob prisotnosti ostalih cerkvenih pevk in pevcev, mladinske skupine in domačih pritrkovalcev sooblikoval sv. mašo na praznik sv. Cecilije, zavetnice glasbenikov. Na praznik Vseh svetih se je poklonil spominu rajnih na vaškem pokopališču, na božični večer pa je pripravil koncert taizejskih spevov. Letošnjo sezono je zaznamova-
slušalcev je bil dan prej v stari šoli.
Za četrtkov večer so pevke in pevci pripravili izbor sakralnih skladb. Pod vodstvom Andreje Štucin so izvedli Bratuževo Božji angeli, Kogojevo Večerni zvon, Merkujevo Kier je Jezus Kristus krvavi pot potiu ter Železnikovo Na Golgoti. V nadaljevanju je zbor odpel še I. in II. stavek Rheinbergerjeve kantate Stabat Mater in tri Marijine pesmi ob orgelski spremljavi gospe Cilke Kavčič. Kronanje pevske sezone pa je predstavljal celovečerni koncert v križnem hodniku minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu v nedeljo, 24. junija. Križni hodnik odlikujeta unikatni am-bient poznorenesančnega atrija in odlična akustika. Že vrsto let tu različni organizatorji prirejajo koncerte, ki so v poletnem času zelo dobro obiskani. Ob njem je cerkev sv. Frančiška, ki včasih služi tudi kot prizorišče koncertov. Večerni koncert, ki ga je povezoval Niko Tul, je bil razdeljen na tri dele. V prvem sklopu se je pod vodstvom Andreje Štucin predstavil MePZ Mačkolje s
Ali se slovenski narod, ki prebiva v matični domovini, zaveda dometa, ki so jih Osimski sporazumi imeli v kočljivem trenutku osamosvajanja slovenske republike in pri dejstvu, da danes Slovenija razpolaga z izhodom na morje ter s svojim pristaniščem? To sta le dve vprašanji, ki ju je na srečanju Društva slovenskih izobražencev, dne 25. junija, sprožila tematika večera, posvečena ravno jugoslovansko-i talij anske-mu pogajalskemu procesu, ki je formalno očistil še zadnjo rano druge svetovne vojne (to je dokončno mejno razdelitev med državama), ni pa je dokončno zacelil. Prej obratno: osimski sporazumi so bili nekaterim družbenopolitičnim krogom v našem prostoru pretveza, s katero razviti točno določeno politično vzdušje, katerega posledice je še danes razpoznati pri vodilnem desnosredinskem političnem kadru v Trstu.
Izhodišče večera, ki ga je DSI pripravil v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta, je bila namreč predstavitev zbornikov št. 23 in 24, ki sta lani in letos izšla v zbirki Viri pri Arhivskem društvu
Slovenija. Zbornika sta v bistvu objava doktorske disertacije Viljenke Škorjanec, ki je na večeru v DSI med drugim obrazložila, kako je obsežen material razdelila med zvezka. Prvi zvezek
jugoslovanska stran pogajanja natančno dokumentirala zaradi nezaupanja in previdnosti do sogovornikov. Zbornike bogati tudi dragoceno fotografsko gradivo, ki ga je avtorica našla predvsem v
demantirala celotne diplomatske akcije. Ključne važnosti so pri študiji dr. Škorjanec tudi osebni dokumenti obeh glavnih pogajalcev, Borisa Šnuderla in Eu-genija Carboneja. Na večeru DSI, ki ga je vodil novinar Ivo Jev-nikar, sta poleg avtorice spregovorila še dr. Božo Repe in urednik Virov France M. Dolinar. Tematika večera je pri občinstvu sprožila vprašanja, ki so zadevala predvsem odnos, ki so ga pogajalci imeli do problematike manjšin. Sergij Pahor je dejal, da je vprašanje manjšin v preambuli osmega člena Osimskih sporazumov preveč medlo. Rafko Dolhar pa je menil, da smo bili po Osimu prepuščeni milosti in nemilosti posameznih domicilnih držav. Londonski memorandum pa je našo manjšino ščitil na mednarodni ravni. Avtorica je v svoji repliki izrazila prepričanje, da se je Italija s podpisom Osimskih sporazumov vsekakor mednarodno obvezala; res pa je, da se je med pogajanji težnja po zaščiti manjšin polagoma krčila prav zaradi italijanskega pritiska. 'V zameno' za osmi člen pa so Italijani zahtevali gradnjo industrijske cone, da bi se svojim državljanom in predvsem tržaškim desnim krogom opravičili za diplomatsko akcijo, ki je bila za marsikoga na Apeninskem polotoku izdajalskega značaja. Res je namreč, da so Osimski sporazumi bili predmet strogega tajnega pogajanja, o katerem je bila javnost seznanjena šele po sklenitvi.
IG
obravnava uvodno sintezo in ozadje pogajanj, v drugem pa je kronološko naveden potek pogajanj, ki je podkrepljen tudi z objavo pogajalskih dokumentov. Poudariti gre tudi dejstvo, da je
nekdanjih jugoslovanskih arhivih: jugoslovanski pogajalci so celoten pogajalski proces tudi na tak način dokumentirali, da ne bi italijanska stran v primeru prekinitve in neuspeha pogajanj
lo več pomembnih dogodkov. Prvi od teh je bil v mesecu februarju, ko je pevke in pevce našega zbora obiskal msgr. Eu-genio Ravignani. Druženje z g. škofom, namenjeno vsem cerkvenim glasbenikom, je potekalo v mačkoljanski stari šoli v sklopu pastoralne vizitacije. Na četrto postno nedeljo je sestav pel pri sv. maši v Rojanu, ki jo neposredno predvaja Radio Trst A. Izkoristili smo priložnost za obisk msgr. Franca Vončine, dolgoletnega dušnega pastirja v naši župniji. Veliko nestrpnosti je prinesla udeležba na 3. tekmovanju cerkvenih pevskih zborov Bogomir Špacapan v Podgori. Komisija, ki jo je vodil Tomaž Faganel, je našemu zboru dodelila najvišje število točk med devetimi pevskimi sestavi. Zbor Mačkolje je pel še ob odprtju razstave slikarja Edija Žerjala v mačko ljanski srenjski hiši. V sklopu revije Primorska poje 2007 je nastopil s sakralnim programom v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu v Terskih dolinah.
Predsednik zbora se je zahvalil gospe Clari Sturman Tul, predsednici Slovenske glasbene šole, ki je podprla izvedbo so-lopevske delavnice. Prvič smo našim pevkam in pevcem ponudili možnost celoletnega projekta solopetja za izpopolnjevanje vokalne tehnike, pravilnega vdihovanja in nastavka glasu. Udeležilo se ga je sedem članov pevskega zbora, od katerih tri pevke in štirje pevci. Nastop za ožji krog po-
sakralnim "a cappella" programom. Sledil je nastop godalnega kvarteta Allegretto iz Nove Gorice, ki je izvedel Adagio iz Godalnega kvarteta v d-mo-lu J. Haydna in Andante gra-zioso, Allegro in Rondo-Alle-gro grazioso iz Godalnega kvarteta št. 6 v B-duru W.A. Mozarta. Naj povemo, da je instrumentalni kvartet že spremljal pevski sestav na Primorski poje v Zavarhu. Tretji del je bil namenjen mladinskim pesmim. V gosteh smo imeli mlado mezzosopranistko Matejo Kališnik, hčerko priznane Avsenikove pevke Jožice Kališnik. Slednja je tudi avtorica nekaterih priredb mladinskih pesmi, ki jih je zbor izvajal na prijetnem večeru. Mednje prištevamo Tebi, Brezmadežna, Marija, prelepo bitje, Poleti in Naj ljubezen združi vse ljudi. Ob orgelski spremljavi Metke Jereb je sestav izvedel še Marijini Dajte mi zlatih strun ter Marija, mogočna kraljica. Poleg godalnega kvarteta sta z nami sodelovala še Ana Mlakar na prečni flavti ter Alen Bogataj na bas kitari. Ob spremljavi vseh inštrumentov je zbor zapel tai-zejsko Bog je ljubezen z variacijami inštrumentov ter mladinski Ozri se name in Ljubezen me spreminja.
Enkratno vzdušje je še polepšalo predvečer obletnice slovenske osamosvojitve. Več o tem si lahko preberete na spletni	strani
www.mepz.mackolje.org
Martin Tul
Zlata maša p. Bogomira Srebota
"Moje srce je spokojno, kar mi daje veliko sreče"
ŽAVLJE - ŠTRAMAR
1 X ragi moj sin Jakob 1 Bogomir, ker sem M- S že dolgo let pričakoval, kar sem že dolgo pričakoval, kakor si se tudi ti prostovoljno odločil, da bi daroval življenje za božjo čast in božjo službo, želim, da bi z božjo milostjo tudi dosegel ter stanovitno nadaljeval tvojo pot, ker te je Bog poklical v svoj vinograd. Sprejmi sveti blagoslov, ki naj te spremlja vse dni tvojega življenja, katerega ti pošiljava jaz, tvoj ate in tvoja mama, v imenu Boga Očeta in Boga Sina in Boga Svetega Duha. Amen.
Srebot Jakob, Sre-bot Franca; Košana, dne 25.5.1957.
Zbogom."
Marsikomu se je po teh besedah, ki jih je v nedeljo,
24. junija, pred cerkvico sv. Janeza Krstnika v Žavljah - Štra-marju prebral škofov vikar za Slovence, msgr.
Franc Vončina, utrnila solza, saj p. Bogomira, domačega dušnega pastirja, ki že vrsto let vodi krajevno versko skupnost, imajo vsi radi.
"Nekoč je bilo v navadi, da so starši s pismom dali sinu novomašniku svoj blagoslov", je med sveto mašo p. Bogomirja obrazložil msgr. Vončina in takoj predal uokvirjeno pismo, ki ga je Jakob Srebot lastnoročno napisal sinu, ko je ta pred petdesetimi leti imel svojo novo mašo. Natanko pol stoletja kasneje je p. Bogomir, še bistrih oči in milega pogleda, čeprav so njegove moči pod udarom tako velikega časovnega loka, kot
nam je v nedeljo, 24., sam pater obrazložil. "Zelo se veselim tega trenutka, a dodati moram, da sem hkrati nekoliko žalosten, saj vedno razmišljam, kako bi moral postati boljši, bolj delaven in bolj priden. Sprejeti pa moram svoj položaj, ker sem pač zaradi svojih bolezni zelo omejen. Moje srce je vendar spokojno, kar mi daje veliko sreče: to mi veliko pomeni", nam je povedal slavljenec, ki ga naši bralci že poznajo, saj smo v lanski božični številki imeli s p. Bogomirjem lep pogovor, v katerem smo odkrili, kako deluje menza za
potrebne, ki jo patri kapucini upravljajo na Montuzzi. Večera, ki je potekal v Žavljah -Štramarju, se je udeležilo veliko ljudi, preveč namreč, da bi jih cerkvica sv. Janeza Krstnika lahko sprejela. Prireditelji so se tako odločili, da bo verska svečanost, ki je bila slovesnega značaja tudi zato, ker je jubilej p. Bogomirja sovpadal s praznovanjem domačega zavetnika sv. Ivana, potekala na prostoru pred cerkvico. V imenu do-
mače verske skupnosti je najprej gospa Ivica Švab prebrala kratek življenjepis p. Bogomirja.
Dušni pastir tega predela miljske občine se je rodil 23. julija 1930 v Gornji Košani pri Pivki. Leta 1941, pri 11 letih, je stopil v malo semenišče v Svetem Križu pri Vipavi. Malo semenišče so vodili patri kapucini. Leta 1943 pa je odšel h kapucinom v Rovigo. Ob koncu vojne, bilo mu je 15 let, se je ob podpori staršev odločil, da nadaljuje šolanje in pripravo za delo v božjem vinogradu pri kapucinih v Veroni. Leta 1950 je bil tedaj dvajsetletni Bogomir sprejet v kapucinski red. Bogoslovne študije je nadaljeval v Vidmu, Padovi in Benetkah, kjer je 20. junija 1957 prejel mašniško posvečenje od
kardinala Roncallija, poznejšega papeža Janeza XXIII. P. Bogomir je nato služboval v Bel-lunu, v mestu Schio in v Benetkah. Leta 1969 ga je življenjska in duhovniška pot končno spet pripeljala med svoje rojake Slovence. Takrat je namreč nastopil službo v Marijinem svetišču na Stari Gori pri Čedadu, kjer je tri leta skrbel za slovenske romarje. Od leta 1971 živi in dela v Trstu. Najprej je služboval na Ko-
lonkovcu, pri Domju in v Barkovljah. Od leta 1978, se pravi že 29 let, pa je dušni pastir na Korošcih in oskrbuje tamkajšnjo cerkev sv. Barbare. Od 1980 opravlja duhovniško službo tudi med Slovenci v Žavljah - Štramarju. V tem času je 20 let poučeval verouk v slovenski OŠ v Miljah.
P. Bogomir tako že skoraj 30 let skrbi za Slovence v miljski občini, kar je naglasil tudi miljski župan Nerio Nesladek. Župan je izpostavil pomen, ki ga "današnji dvojni praznik ima za združevanje te naše skupnosti. Take tradicije ne smemo opustiti, temveč jo moramo še naprej trdno gojiti. To je način, s katerim se postavimo proti današnjemu svetu, ki se vedno manj ozira na človeka in na pomen življenja."
Poleg slavljenca so verski obred vodili še g. Franc Vončina, Skedenj ski kaplan Dušan Jakomin, domači italijanski župnik Giovanni Gasperutti in predstojnik kapucinskega samostana na Montuzzi ter velik prijatelj p. Bogomirja p. Massimo. Msgr. Vončina je jubilantu med drugim izročil tudi blagoslov, ki mu ga je iz Rima poslal kard. Tarcisio Bertone v imenu svetega očeta, papeža Benedikta XVI. G. Jakomin pa je v svoji ho-miliji povedal, kako p. Bogomir odlično pooseblja lik primorskega duhovnika, "ki je na naši zemlji napisal najlepšo epopejo, kar jih naša zgodovina pozna. P. Bogomir in verniki vsi izvršujemo danes nalogo, ki so jo nekoč prevzemali nase Čedermaci, kakor dobro ponazarja pisatelj Alojz Rebula v svojem romanu Nokturno za Primorsko. Zgodovina ve, kaj je primorski duhovnik storil za svoje ljudstvo, nekateri politiki pa se žal danes tega ne zavedajo”, je sklenil.
Dodati gre, da je lep večer obogatilo še petje združenega zbora ZCPZ, ki ga je na orgle spremljal Iztok Cergol.
Igor Gregori
NOVI
hwj:ei Sestanek Dipiazza-Terčon
Tvorno sodelovanje ob skorajšnjem padcu meje
Načelnik Levih demokratov v tržaškem občinskem svetu, Fabio Ome-ro, je po srečanju, ki je potekalo v četrtek, 28. junija, na občini v Sežani med domačim županom Davorinom Terčonom in tržaškim kolegom Robertom Dipiaz-zo, rezko izjavil, da se je tržaški župan na obisku predstavil s svojo novo večino.
Odsotnost svetnikov strank Forza Italia in Nacionalnega zavezništva je na sestanku, ki je bil očitno uradne narave, bodla v oči. Dipiazzov obisk v Sežani je namreč sprožil v vrstah večine pravo politično nelagodje. Sodeč po pozitivnem vzdušju, ki je velo pred sestankom in po njem v vili Scaramaga' v Sežani, se je treba vprašati, kakšno politiko bo do sosedne Slovenije ubrala tržaška desničarska občinska uprava, ki je glede temeljnega vprašanja o čezmejnem sodelovanju vidno razklana, kot so nam povedali tudi naši slovenski občinski svetniki. Tržaški župan Dipiazza ima vendar tak značaj, s katerim lahko prebrodi marsikatero politično zagato. Tako je bilo tudi v Sežani, saj je Dipiazza v brk polemikam v svoji večini vzpostavil prijateljski odnos s kolegom Terčonom takoj, ko je izstopil iz avtomobila: izgle-dalo je namreč, da je tržaški župan prišel na obisk k staremu prijatelju, čeprav je bilo prvo tovrstno srečanje na medobčinski rav-
ni.
V dvorani občinske palače so goste iz Trsta poleg Terčona pozdravili še podžupan Božo Marinac, predsednik odbora za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve občinskega sveta občine Sežana Stojan Gorup in člana od-
Foto Kroma
bora Črt Pečar in Milan Škapin. Tržaška delegacija je bila številnejša: ob županu in predsedniku gospodarske komisije Trebbiju so bili še vsi trije slovenski občinski svetniki, Iztok Furlanič (SKP), Igor Švab (SSk) in Stefano Ukmar (LD), nato še Roberto Sasco (UDC) , Bruna Tam, Luciano Kakovic (oba Marjetica), Roberto Decarli (Občani), Giuseppe Colotti (Lista Dipiazza), Fabio Omero (LD) ter predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta župana obnovila
tematike, ki sta jih poprej obravnavala.
Tržaški župan je poudaril potrebo po čim večjem sodelovanju, ki ga bo treba po padcu meje med Slovenijo in Italijo uokviriti v novonastalo makroobmočje, ki bo povezovalo predel severovzhodne
Italije in Koroške s tržaško pokrajino in z njenim zaledjem. To bo prostor novih izzivov in priložnosti, predvsem za tržaško in koprsko luko, saj lahko obmejna terminala na Fernetičah postaneta skupni postajališči obeh pristanišč. "Težko si je namreč predstavljati, da med Pulo in Ravenno ni pristanišč, ki bi složno sodelovala", je dejal Dipiazza. Trst je hkrati v zadnjih letih s prihodom 'belih ladij' razvil posebno turistično vejo: potniki, ki se izkrcajo v Trstu, bodo lahko v prihodnje obiskali ne le zalivsko mesto, temveč tudi bližnjo okolico vse tja do
Lipice, Postojne in Goriških Brd. Nove možnosti je treba zato dobro načrtovati, saj je Evropska unija do tovrstnih čezmejnih sodelovanj izredno pozorna. Sežanski župan Terčon je najprej izpostavil tvoren pristop, ki ga je s kolegom vzpostavil glede skupnih interesnih področij: v tem vidiku bo treba vzeti v poštev možnost delovanja tržaškega energetskega podjetja AcegasAps. Župan Terčon je hkrati poudaril zametke tehnološkega sodelovanja med večinsko občinsko firmo Inkubator in tržaškimi znanstvenimi in tehnološkimi ustanovami in podjetji. Sodelovanje bo treba načrtovati tudi glede sežiganja odpadkov in skupnega koriščanja zdravstvenih ustanov. Spričo nakazanih načrtov bo v prihodnje logistika še toliko bolj pomembna (Terčon je poudaril predvsem avtocestno povezavo Trst-Reka), ravno tako bo treba vzpostaviti avtobusno mrežno povezavo med Trstom in zaledjem.
Dipiazza se med prostim časom rad posveča lovu in slovensko naravo zelo dobro pozna. Prav zato je na tiskovnem srečanju poudaril potrebo, da kraško področje na Krasu ohrani v prihodnje podobo, ki jo ima danes. V prihodnje bo treba podkrepiti čezmejne okoljske projekte. Glede padca meje je bil na sestanku govor tudi o skupnem proslavljanju tako pomembnega zgodovinskega mejnika. Poleg prireditev na državnih ravneh bodo vstop Slovenije v schengensko območje obeležile še manifestacije krajevnega značaja.
IG
LOHJER
| Od 8. do 15. julija
Arteden: telovadnica za umetnost
Za osvežitev vročih poletnih dni bo v kratkem poskrbela mednarodna likovna delavnica Arteden (AT), ki jo že peto leto zapored prireja SKD Lonjer-Katinara in v okviru katere se bo letos prepletalo več zanimivih pobud.
Že po uradni predstavitvi, ki jo je v petek, 29. junija, uvedel nastop trobilnega dua Crnobela (Tomaž Kolar in Tomaž Nedoh), so v Športno kulturnem centru v Lonjerju odprli razstavo 3+3 šestih mladih perspektivnih čeških fotografov, ki se izpopolnjujejo na Šlezijski univerzi v
Opavi (Katerina Pružkova, Tereza Vlčkova, ffanka Fischerova, Libor Fojtil, PetrNagy, Gabriel Fragner). Organizatorji so letos sklenili posvetiti posebno pozornost fotografskemu izražanju tudi s simpozijem Tendence sodobne fotografije v realizaciji Fotovideo Trst 80, katerega bo od petka, 5., do nedelje, 8. t.m., vodil Claudio Domini.
Umetnost že od nekdaj nakazuje spremembe širše družbe. Tako je AT predčasno podrl državno mejo in se v torek, 3. t.m., preselil v Sežano, točneje v Mladinski center Podlaga, kjer sta zaživela do-
godka AT Musicart in AT Dance performance.
Jedro Artedna ostaja seveda mednarodna likovna delavnica v Lonjerju, ki se je bodo udeležili predstavniki iz Litve, Škotske, Va-lizije, Italije, Katalonije in Srbije. V nedeljo, 8. t.m., jih bo sprejela mladinska lonjerska pevska skupina, po plodnem ustvarjalnem tednu v ateljejih pa bodo njihova dela na ogled v soboto, 14. julija. V jutranjih urah se bodo vzporedno zvrstile še otroške delavnice z mentoricami Jasno Merku', Čivo Pahor in Luiso Tomasetig. V poznih popoldanskih urah bodo prišli na svoj račun plesni navdušenci, ki se bodo pod vodstvom Raffaelle Petronio preizkusili v telesni govorici. Od srede dalje pa bo Lonjer zaživel tudi v večernih urah (glasbeno likovna delavnica po zamisli Andreja Carlija odprta vsem, željnim spontanega ust-
varjanja; video dogodek Kuoke d.o.c. Fabiole Faidiga; pokušnja domačih vin in zabavna glasba s skupino Veseljaki; plesni nastop Daše Grgič v režiji Luce Quaia). Vlonjerskem Športno kulturnem centru se bo od četrtka, 12., do nedelje, 15. t.m., ob gostih AT hkrati zbrala skupina hrvaških, italijanskih in slovenskih likovnikov, ki sodelujejo pri mednarodnem projektu vizualnih umetnosti Interars, katerega nosilec je društvo za umetnost Kons. Anna Pon tel (Skupina 78) pa bo poskrbela za delavnico Art and Fa-shion.
Pestro in bogato ponudbo letošnjega AT je težko opisati in sploh strniti v nekaj vrstic. Potrebno jo je doživeti v prvi osebi, saj gre za navdušujoč ustvarjalni proces, ki ga dograjujejo sproščeni medčloveški stiki.
AL
Obvestilo
Duhovne vaje za žene in dekleta bodo v Domu blagrov (le Beatitu-dini) nad Trstom od ponedeljka, 20., do srede, 22. avgusta. Tudi letos jih bo vodil priljubljeni p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Pojasnila
in prijave pri gospe Normi Jež na tel. št. 040299409; predklicna številka iz Slovenije 0039.
Ob prazniku sv. Ivana sta Darko in Zinka Cerkvenik darovala 50,00 evrov za skavte.
Cenjeni sodelavki našega časopisa
VIDI VALENČIČ
vošči uredništvo Novega glasa veliko sreče na skupni življenjski poti z Antoniom
Pred cerkvijo in samostanom sv. Frančiška
Kip p. Corteseja na Cresu
V mestecu Cres na istoimenskem kvarnerskem otoku stoji od srede, 27. junija, pred cerkvijo in minoritskim samostanom sv. Frančiška dva metra visok bronasti kip p. Placida Corteseja. Gre za delo akademskega kiparja Marijana Glavnika, ki so ga ob nedavni stoletnici rojstva omenjenega mučenca zaradi ljubezni do bližnjega dale postaviti hrvaška in padovanska minoritska provinca ter občina Cres.
V cerkvi je bilo najprej somaševanje več kot 60 duhovnikov, ki ga je vodil krški škof msgr. Valter Župan, ki je tudi globoko pridigal o liku p. Corteseja. Ob njem so bili hrvaški provincial p. Djuro Hontič, vršilec dolžnosti padovanskega provinciala p. Gianni Cappeletto, creški gvardijan p. Alojzije Litrič in creški župnik Jerko Valkovič. Župnijski zbor je izvedel mašo Missa dominicalis, ki jo je za Cortesejevo novo mašo v domačem kraju leta 1930 komponiral minorit s Cresa p. Bernardino Rizzi. Po bogoslužju je škof blagoslovil kip, ki sta ga odkrila gvardijan in creški župan Graziano Negovetič. Med številnim občinstvom je bil tudi kipar. Dogodek je povzdignila prisotnost skoraj 50 članov severnoitalijanske, padovanske minoritske province, ki letos obhaja stoletnico oživitve, kar je obenem stoletnica samostojne hrvaške province sv. Hieronima.
Med pobudami ob jubileju padovanske province je bilo
tudi enotedensko romanje med Slovenci in Hrvati. Redovniki, med katerimi je bil prve dni tudi donedavni padovanski provincial in sedanji generalni minister minoritov p. Marco Tasca, so iz Padove odpotovali najprej v Sostro pri Ljubljani, nato na Ptuj, kjer je bilo osrednje srečanje s slovenskimi sobrati, in na Ptujsko Goro. V Zagrebu so imeli osrednje srečanje s hrvaškimi sobrati, nato so krenili na Cres, od tam pa še v Pulj, Poreč in Piran. Na poti so se srečali tudi z mariborskim in zagrebškim nadškofom. Zaradi gostoljubnosti ter obiskanih ljudi in krajev so odnesli zelo lepe vtise.
Naj še omenimo, da so hrvaški minoriti poskrbeli za izdajo lastne zgoščenke z dokumentarcem Paola Damossa o p. Corteseju Pogum molka in dodatki pod naslovom Odvažnost šutnje. Medtem ko dokončna mednarodna izdaja v Turinu še ni izšla, ima ta štirijezični DVD (v hrvaškem, italijanskem, angleškem in slovenskem jeziku) tako sinhronizirano kot podnaslovljeno hrvaško verzijo dokumentarca. Predstavili so jo 11. junija v Zagrebu. O delu sta spregovorila urednik mesečnika Veritas p. Ivan Bradarič in urednica v dokumentarnem sporedu Hrvaške radiotelevizije Liljana Bunjevac-Filipovič, o svojem življenjepisu p. Corteseja Creski Kolbe pa je v hrvaški prestolnici spregovoril p. Ljudevit Maračič.
u
Klub prijateljstva: izlet v Poreč in na Brione (2)
"Na Brione!"
V	restavraciji na fažanski obali so nam postregli z okusnim in obilnim kosilom. Zalili smo ga z odličnim istrskim vinom. Na koncu še kavica - nato pa na pot do ladje, ki vozi iz Fažane na "Veli Briun", tj. na največjega od štirinajstih Brionskih otokov. Ta kratki sprehod po obali se nam je kar prilegel."
"Kakšna je Fažana?" sem bila radovedna. Od časov, ko je tam služboval moj ded, se je gotovo zelo spremenila.
"Fažana je danes ljubko turistično mestece. Nekdaj je bilo skromno ribiško naselje. Je pa tu celo nekaj ostankov iz rimskih časov. A teh si nismo šli ogledat.
Mudilo se nam je na ladjo." "Plavaj, plavaj, barčica srebrna -po zelenem morju..." sem skoraj nehote zadeklamirala.
"Kaj praviš? Po zelenem... Ne, ne! Morje je bilo sinje, globoko in prozorno. Čudovito lepo. Tudi lepota tamkajšnjega morja je pripomogla, da je bil naš izlet tako uspešen in prijeten. Pa še sonce se nam je veselo smejalo z neba. - Kar hitro nas je ladja prepeljala čez Fažanski kanal na naj-večjega od Brionskih otokov. Pravijo mu Veli Briun. V pristanišču nas je pričakala lepa in prijazna vodička. Posedli smo na vlakec z odprtimi okni in občudovali naravo okrog nas. Z vlakcem smo prevozili ves Veli Briun - to se
ne živali: opice, leve, tigre, medvede, ptice... V prvem nadstropju je fotografska razstava Josip Broz Tito na Brionih."
"Pa Titovo bivališče ste videli?" -"Ne. Zgrajeno je na majhnem otoku Vanga, ki pa za nas ni dosegljiv."
"Iz muzeja ste se podali na ladjo..."
"Ne še. Ah, še to, da ne pozabim. Pred vhodom v park stoji zelo stara oljka. Na njej piše, da stoji in raste tam že celih 1600 let. -Pred odhodom smo obiskali še cerkvico sv. Germana. Sezidana je bila v 14. stoletju in restavrirana 1.1911. V njej je faksimile fresk iz Hrastovelj in iz Berama, Mrtvaški ples in plošča z glagolit-skim napisom.
Zdaj pa le na ladjo - na avtobus -in domov v Trst!"
/konec Nada Martelanc
pravi, ves safari park. Z vlakca nismo stopili, kar z njega smo opazovali živali. V safari parku živijo še mnoge eksotične živali: gazele, zebre, lame, antilope, dva slona... Mnoge od živali, ki so žive-
le v parku, so zdaj nagačene v muzeju. To so darovi raznih tujcev. - Peljali smo se mimo ostankov rimskih term, templjev in pristav. Vodička nas je opozorila na zaliv Veriga, ki je tako
imenovan zato, ker so Rimljani zaliv z verigami zavarovali pred nezaželenimi tujci. Brionski otoki so namreč ime-
li	različne gospodarje in to še v antičnih časih. Vrstili so se: Rimljani, Bizantinci, Benečani, Avstrijci, Jugoslavija, Italija, spet Jugo slavij a, Hrvaška. Zgodilo se je tudi, da je otoke kupil kak privatnik. Tako je 1.
1893	to storil dunajski plemič Paul Kupelvvieser. Financiral je bonifikacijo močvirij na otokih. L. 1901 je poklical Nobelovega nagrajenca Roberta Kocha, da bi izkoreninil malarijo. V starem kamnolomu stoji spomenik Kochu. Ku-pelwieser je dal zgraditi hotele, vile, ceste, podmorski vodovod, kobilarno, teniška igrišča... Končno smo stopili z vlakca. Čakal nas je še ogled muzeja. V pritličju smo občudovali nagače-
12 5. julija 2007  _Koroška	/	Aktualno_______________glas
ifliflHfli Dvojezična topografija
EL zagovarja ureditev z navadnim zakonom!
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Alma in njeni sončni zatoni
Kaj je dober zakon? Ste se kdaj vprašali? Kaj pomeni počutiti se v družbi tiste osebe "doma", varnega, vzetega v poštev v svoji celovitosti? Nedvomno je odgovorov na vprašanje vsaj toliko, kot je oseb, ki skušajo načeti odgovor. Jasno, da ima vsak človek različne potrebe, zato se bo različno obnašal, iskal različne osebe in samega sebe v teh osebah. Jasna, uveljavljena koreografinja in pedagoginja z Obale, mi je poslala elektronsko pismo z enim samim stavkom: "....mogoče bom malo patetična...a samo preko Drugega, v njegovem najglobljem pomenu, spoznamo samega sebe..." Nedvomno bo to res, navsezadnje si izbiramo v vsaki življenjski fazi partnerje, ki zrcalijo naše lastno stanje v tisti fazi. Tako se bomo v obdobjih, ko se najmanj poznamo in zato tudi nismo zmožni uvideti, kaj nas zares osrečuje, živcirali in trpeli v nemogočih zvezah, ki nas ne bodo logično nikamor privedle. Koliko telefonskih klicev smo ženske v "svojih življenjih" naredile, zato da bi razumele, zakaj je neki odnos enostavno mrtva točka, rezilo, bel papir. Kolikokrat smo ženske druga drugo spraševale: "Kako mi je mogel nekaj takega reči, ali se ne zaveda tega in onega ali ne pomisli na to in ono....?", kolikokrat smo druga drugi skušale izustiti tisti enostavni "Ni zate" in se potem stokrat ugriznile v jezik, ker navsezadnje mogoče ni res, poleg tega pa vsak gleda na življenje z lastnega gledišča, v tistem specifičnem trenutku, zato je vsakršno posploševanje že po izvoru zmotno.
Potem se v letih leviš in spreminjaš, padeš ničkolikokrat, odkrivaš stvari, ki jih prej nisi. Po večjem padcu sem sama postopoma odkrivala trenutke, ki so sprva le skušali ublažiti bolečino, potem pa dejansko postajali kamenčki na fascinantni poti spoznavanja samega sebe. Tako je lahko obisk kina čisto sama postal nekaj več, sredstvo ozaveščenja in
psihološkega osamosvajanja. Poznam ženske in tudi moške, ki bi nikoli ne stopili v kinodvorano sami. Ko jih vprašam zakaj, mi odgovore, da "tega nihče ne dela. Mogoče gredo sami v kinodvorano le tisti, ki so res kronično zapuščeni in osamljeni". Kar je popolna bedarija in pokazatelj, kako v življenju ne živimo svobodno. Obremenjujemo se s tem, kaj si bodo mislili ljudje, in zakaj to in zakaj ono, ne zavedajoč se, da imamo na razpolago ravno to življenje in ga lahko le sami sučemo v eno ali drugo smer.
Kakšen je dober zakon? Vprašanje bi zastavila starejšemu paru, Almi, ki še vedno hodi na lekcije joge, ki jih vodi hčerka, in njenemu možu, s katerim se vsak poletni večer za nekaj sekund namakata v morju, potem pa z barkovljanske klopce ob cesti gledata sončni zaton in se pogovarjata. Koliko življenja, koliko medsebojnega spodbujanja, koliko odprtega in globokega dialoga, koliko odpiranja vseh vrat in vseh oken naše osebnosti. Navsezadnje se izpridi vsak odnos, v katerem nisi iskren, mar ne? Ko zanikaš del svoje biti, ko mogoče postaneš to, kar si nekdo drug želi od tebe, ko zamolčiš svoje napake in šibke točke, svoja občutja in svoje potrebe. Dan za dnem neopazno brišeš milimetrski košček svojega jaza, dan za dnem, dokler se mogoče nekega dne ne vprašaš, kdo si postal, kdo je ta ženska, ta moški, ta odnos. Nasprotno je dober zakon verjetno stalno in sprotno razsvetljevanje svoje in partnerjeve biti. Rada bi vprašala Almo, o čem po toliko desetletjih skupnega življenja še čebljata, kako se še vedno, po petdesetih in več letih sobivanja veselita sončnih zatonov, kako jo on še vedno bodri, naj igra klavir in naj se ukvarja z vsem, za kar ima še moč, kaj vse sta morala skupaj prestati, na kaj vse pozabiti, kako sta skupaj postala stebra za vse, kar sta v življenju zgradila.
//
Innovation Journalism / Poudarek na inovativnosti v medijih
Mednarodna konferenca Stanford po Stanfordu 2007
//
Za predsednika EL, Vladimirja Smrtnika, bi bilo veliko bolj smiselno urediti vprašanje dvojezične topografije z navadnim zakonom. "Clen 7 ADP je v ustavnem rangu in za konkretizacijo le tega popolnoma zadostuje navaden zakon", tako predsednik EL, ki v zvezi s tem ugotavlja, da predloženi osnutek zveznega kanclerja za ustavni zakon jasno zaostaja za členom 7 ADP in s tem krši mednarodno pravo. Poleg tega bi bila po Smrtniku ureditev z navadnim zakonom tudi zato bolj smiselna, ker bi lažje soglašala manjšina, saj bi odpadla bojazen pred ustavnim zakonom, ki bi izpodkopaval člen 7 ADP. Enotna lista opozarja tudi na dejstvo, da dviguje predlog zveznega kanclerja raven za dvojezično topografijo od 10 na 15% slovensko govorečega prebivalstva. Tako omejevanje bi bilo sprejemljivo le z jasno odprtost-no klavzulo. Konsenzualni odbor, ki ga predlaga kancler, pa ima samo svetovalne naloge in
Ko se je pred mnogimi leti rodil, ni vedel zanjo, ni je zaznaval, premajhen je bil, da bi lahko razumel, da mu ne stoji ob strani. Tudi pozneje je ni pogrešal. Življenje je bilo polno majhnih otroških sanj, sam je odkrival svet in nihče mu ni pripovedoval o njej. Včasih je slišal tuje ljudi, ki so govorili čeznjo. Ni razumel, ker je bil premajhen, ni mogel soditi, ker je ni poznal. Bila je daleč, ujeta v svet abstraktnih pojmov, neotipljiva, prav nič resnična in brez pravega obraza. Nekako tuja, zoprna, neznana, čeprav jo je včasih gledal v naročju drugih, ampak v drugačni podobi, s tujim obrazom, z občutki, ki so v njem zbujali nelagodje.
Rasel je in se vsak dan bolj zavedal, da je drugačen. Začutil jo je, nekje daleč. Najprej je bil to samo bežen trenutek, nato si jo je zaželel, zaželel si je njenega objema, začel jo je spoznavati. Najprej samo bežno in površno, kot otrok, ki se igra na trati, a je še preveč raztresen, da bi videl cvetje in zaznaval lepoto. Potem se je nanjo navezal, začutil je, da mu pomeni veliko.
Hotel je, da bi mu bila blizu in počutil se je nesrečnega, ker je ni bilo ob njem, ko mu je bilo najbolj težko.
Ko je bil daleč, jo je nosil v sebi. Včasih se je povzpel na Goro in sanjal tisto nebo, ki je bilo pogreznjeno v modrino in hribe, ki so valovali na njem ter risa-
li	zelena obzorja. V njih naročju je izvirala tišina in pustila, da jo je veter nosil do njegovih dlani, kjer mu je skozi prste polzela v naročje in rojevala sanje, nedožive-te, polne hrepenenja.
Spoznal je, da ne more brez nje. Hrepenenje je zalilo noči, dneve in mesece, postala je sonce na njegovem obzorju in vsako noč je prižigala sanje. Dokler se nekega dne ni izpolnilo.
Izročili so mu jo kot vsakdanjo stvar, kot brezpomemben kos pa-
bi bil - tako kot to potrjuje tudi univ. prof. Dieter Kolonovits -neučinkovit. Popolnoma nera-zumlijvo pri predlogu zveznega kanclerja pa je tudi dejstvo, da so samovoljno črtali razne vasi, ki sicer jasno odgovarjajo vsem kriterijem. Tako predlog kanclerja ne zaobjema več vasi kot Žitaro vas, Šentvid v Podjuni ali Apače, ki so bile zajete v vseh dosedanjih predlogih in ki imajo celo več kot 15% sloven-
pirja in začudil se je, ko so ga vprašali, če jo bo ljubil, saj je bila zanj tako neizmerno dragocena. Prvi trenutek bi najraje zavpil, da jo ima, da ni več drugačen, da je njegova. Ampak bila je tako lepa, ko jo je gledal, da ni maral poslušati tistih, ki je niso poznali. Držal jo je v svojih dlaneh, kajti bila je prenežna, da bi jo razkazoval, bila je preveč dragocena, da bi jo izgubil, bila je prelepa, da bi jo razgaljeno postavljal na ogled.
Sedaj je bil končno srečen. Zdelo se mu je, da je konec naporne poti. Bila je končno njegova in razumel je, kolikokrat jo je pogrešal, kolikokrat jo je iskal, kolikokrat je bil preveč sam in preveč otožen, da bi se lahko veselil, kot so se veselili drugi. Pravzaprav je bila del njega, podobna sta si bila. Njene misli so bile njegove misli, njene sanje so bile njegove sanje in njene besede so bile besede, ki jih je že dolgo ponavljal.
Sedaj ga ni bilo več strah, začutil je njen topli objem in počutil se je varnega. Zdaj jo ima in nihče mu je ne more več vzeti. Nikoli, za nobeno ceno, za noben denar, za nobene besede. Nihče. Nekateri so se mu smejali, češ da je majhna, ampak on jo je imel rad prav zaradi tega. Bila je tako majčkena in tako neizmerno lepa, tako neizmerno bogata. Pravzaprav je bila tako polna lepote, da bi je ne mogel razprostreti po vseh širinah sveta. Toliko je je bi-
lo	in tako je bila prelestna. Ni poslušal tistih, ki so jo zaničevali. Saj so tudi biseri majhni in ven-
sko govorečega prebivalstva. Predsednik EL Smrtnik zato predlaga, da se pri predlogu kanclerja upošteva naslednje:
- urediti vprašanje dvojezičnih napisov z navadnim zakonom,
- dati konsenzualnemu odboru jasne pravice in kompetence,
- vključiti vasi kot Žitaro vas, Šentvid v Podjuni, Apače in druge vasi, ki jasno izpolnjujejo kriterije za dvojezično topografijo, v novo ureditev.
dar lepi. Res je bila polna sonca kot pesem, kot reka, kot skrivnostni gozdovi, kot tiha želja, ki se uresniči samo najsrečnejšim. Pa je nisi mogel primerjati z velikimi stvarmi. Ni bila kot denar, ki bi ga rad imel vsak dan več, kot velik avto, ki ga moraš razkazovati drugim, kot bogastvo, ki ga ni nikoli dovolj. Bila je kot tiste majhne stvari iz otroštva, kot materine besede, ki te zazibljejo v spanje, kot topla izba z ognjiščem in s klopjo, kot tisti redki trenutki sreče, ko si zaželiš samo miru in tišine. In ker je bila majhna, je bila polna bogastva, vsak dan nasmejana in polna otroških sanj. Sedaj ko jo je imel, jo je čutil vedno ob sebi. Ko mu je bilo najtežje, je srečal na ulici njen nasmeh in ko je bil v najhujši stiski, mu je iz sosednje hiše ponudila roko. Ko je bil najbolj sam, je spregovorila in utrujen je nabiral novih moči v njeni lepoti. Včasih se mu je življenje spet zazdelo težko, ampak ona je prišla izza vogala in se mu nasmehnila. Tudi ko je bil daleč, ga je spremljala in vedel je, da vse poti vodijo nazaj. V besedah jo je razdajal ljudem, nosil jo je v objemu, ovito v ljubezen, da je tujec začutil njeno toplino vsakič, ko mu je stisnil roko. Ljudje so videli, da je srečen. Ni bil več tih in zamišljen, ni bil več odsoten in zatopljen v sanje. V vsaki njegovi besedi je bil del nje; ko je ljubil, je ljubil v njenem imenu, ko je pomagal, je pomagal v njenem imenu. Ker ga je napolnila s tolikšno lepoto, da jo je lahko razdajal drugim. V njenem imenu je risal upanje na sivo kamenje in slikal nasmehe na zaskrbljene obraze.
Sedaj je bil bogat, neizmerno bogat in vedel je, da ne bo nikoli več občutil tiste oglušujoče praznine. Ni ga bilo več strah. Ničesar. Niti tistega usodnega dne, ko mu bodo zadnjič govorili o njej in bo mirno zaspal v njenem objemu. Sedaj ko jo je gledal, ko jo je dojemal, ko jo je končno imel svoj o drobceno, dragoceno, majhno, veliko domovino.
SuziPertot
V	času od 14. do 15. junija 2007 je bila Mednarodna regionalna konferenca "Stanford po Stanfordu 2007" v Ljubljani, v prostorih FDV. Ugledni gospodarstveniki, znanstveniki in predstavniki medijev so spregovorili o inovativnosti, razvojnih iniciativah in znanstvenih dosežkih ter njihovi pojavnosti v medijih. Na izviren način je bil osvetljen pomen novih tehnologij in njihov vpliv na posredovanje informacij ter predstavljene slovenske in evropske smernice na tem področju.
Svoje poglede na inovativnost in vlogo medijev v spodbujanju lete so predstavili prvega dne dr. Žiga Turk, dr. David Norfors, Tatjana Fink, mag. Violeta Bulc in drugi-
Mag. Violeti Bulc (podjetnici in inovatorki ter direktorici Viba-com d.o.o. Ljubljana) velja posebno priznanje kot koordinatorki koncepta "Inovacijsko novinarstvo" za Slovenijo. Je promotorka ideje v širši evropski regiji in je na tem področju pokazala veliko izvirnost, zaradi česar so njene ideje in koncepte sprejeli po-
membni krogi EU.
Zanimiv je bil nastop slovenskega ministra za gospodarski razvoj dr. Žige Turka, ki se zavzema za učinkovitejše povezovanje znanosti in podjetništva; sodeluje pri reformah slovenskega gospodarstva in razvoja. Velja poudariti, da je Slovenija, za Združenim kraljestvom, Dansko in Švedsko, na četrtem mestu po izpolnjevanju lizbonske strategije. V slovenski javnosti je dr. Turk poznan s poudarki, da podjetništva brez
podjetnikov ni, podjetnikov pa ne brez podjetniškega duha. Zato je na področju ustvarjalnosti potrebno dolgoročno sistematično delo, razvoj ob ustrezni klimi. Zadnji dan konference je bil posvečen inovativnosti v medijih. O tem so spregovorili Marko Crnkovič, dr. Nenad Prelog, dr. Hrvoje Stančič in drugi. Organizirana je bila tudi okrogla miza, tako v dopoldanskem kakor tudi v popoldanskem delu konference. Pomembno je dejstvo, da so na tej mednarodni regionalni konferenci sodelovali številni ugledni domači in tuji predstavniki, kot npr. dr. David Nordfors z ameriške univerze Standford, kakor tudi gospodarstveniki in znanstveniki iz nekaterih republik nekdanje Jugoslavije. Prepričani smo, da bodo sugestije in praktični prispevki omenjene konkurence ugodno vplivali na nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, kakor tudi razvoj znanosti in tehnike ob hitrejšem vključevanju v mednarodne tokove znanosti in tehnike.
Gabrijel Devetak
Pridobitev za Debeleš
V soboto, 23. junija, so v Debelešu v občini Tipana izročili ključe štirim družinam, ki bodo stanovale v prenovljeni stavbi. Delo je opravil videmski ATER. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi deželna svetnika Giorgio Baiutti in Mirko Špacapan. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je v svojem pozdravu izpostavil dejstvo, da ATER poskrbi za popravilo starih hiš v klasični arhitekturi in v goratih krajih. To gre v prvi vrsti v korist obnove starih stavb, ki postanejo spet vseljive in z modernimi pripomočki popolnoma funkcionalne. Po drugi strani pa - je še spomnil Špacapan - je poseg v Debelešu neposreden doprinos k ohranitvi življenja in bivanja v goratih zapostavljenih krajih. Baiutti in Špacapan sta se potem zaustavila z županom Eliom Berro in člani njegovega odbora v pogovoru o značilnostih in potrebah tipanske občine.
Razmišljanje
Dragocenost
NOVI
GLAS
Tudi Borut Pahor naj bi sodeloval pri razsutju LDS
Nadaljuje se preurejanje strank v dva bloka
v
Z e skoraj zlovešče prerivanje v slovenski politiki se je ustavilo ob smrti nekdanjega ljubljanskega škofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki je bil zelo spoštovan in cenjen spričo svojih značajskih lastnosti in tudi zaradi prispevka, ki ga je dal ob osamosvojitvi Slovenije. Njegovemu spominu so se poklonili verniki, pa tudi laiki oziroma vsi, ki jim je bil visoki cerkveni dostojanstvenik vzor in primer za to, kako in po kakšnih merilih naj izpolnimo svoje življenje.
V	državi se sicer nadaljuje preurejanje političnih strank v dva bloka, levosredinskega in desnega, ki ne izbirata načinov in metod za zmago na bližnjih predsedniških volitvah, še bolj pa na državnozborskih volitvah proti koncu leta 2008. V tem soočanju vsak na svoj način oz. v manjši ali večji meri sodelujejo tudi vsi najbolj znani politiki. Predsednik države dr. Janez Drnovšek se domnevno zaradi ozračja strahu, ki se širi po Sloveniji, ni udeležil proslav ob državnem prazniku dneva državnosti, 25. junija. V protestu se mu je pridružil nekdanji predsednik Milan Kučan, ki se tudi ni udeležil slavnostne seje parlamenta ali zborovanja na trgu pred palačo državnega zbora. Predsednik stranke Socialnih demokratov Borut Pahor poskuša vijugati med strankarskimi interesi in čermi, pri čemer z nekoliko manjšim prepričanjem in zanosom napoveduje zmago svoje stranke oz. celotnega t.i. levega bloka na naslednjih parlamen-
tarnih volitvah. Borut Pahor je v zadnjih dneh in tednih izgubil del podpore javnosti, ki mu zameri, da se je predolgo (kar oko-
li	tri mesece) obotavljal pri odločitvi o svoji kandidaturi. Sam bi rad kandidiral za predsednika
države, nato pa se je uklonil volji stranke in sklenil, da se bo na parlamentarnih volitvah zavzemal za zmago, vsaj relativno, svoje stranke, ki bi ga potem izbrala za novega premiera Slovenije. Predsednik Socialnih demokratov pa je v preteklih dneh zašel v težave, ki jih ni pričakoval. V stranki ima težave s pribež-niki iz LDS, predvsem z nekdanjim predsednikom te stranke Antonom Ropom. Ta je zelo napadalen do Janeza Janše, kar Pahorju iz političnih razlogov ne
ustreza. Politični udarec mu je zadal tudi Matjaž Švagan, kandidat za novega predsednika LDS. Pahorju je poslal javno pismo z naslovom Dragi Borut, dragi Tone, ali obstaja dogovor o likvidaciji LDS. V njem je zapisal, "da sta nekdanji predsednik LDS Anton Rop in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor že več kot leto dni načrtovala razpad te stranke v korist uspešnejših Socialnih demokratov. Anton Rop je nase namesto Pahorja prevzel še zadnji obračun z Janezom Janšo." Pahor je na pismo odgovoril v svojem že običajnem slogu. Zapisal [e, "da ima Matjaž Svagan pravico do svojega mnenja in to je znak politične kulture."
Toda politični spopad med Antonom Ropom in Socialnimi demokrati, njegovo novo stranko, ter Janezom Janšo oziroma koalicijo, ki jo vodi, šele napovedujejo. Premier je sporočil, da od Antona Ropa zahteva javno opravičilo za njegovo trditev, da sta se s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem leta 2004 dogovarjala za prirejanje incidentov v Piranskem zalivu, s čimer bi omogočili zmago koalicije Janeza Janše na parlamentarnih volitvah tistega leta. Dokazov o tem domnevno doslej še niso našli,
bodisi v arhivih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali pa v dokumentaciji vlade. Rop je opravičilo zavrnil in dejal, "da se ne boji politike ustrahovanja predsednika Janeza Janše." Premier je napovedal, da bo Antona Ropa zaradi njegovih izjav tožil. Janševa odvetnica je Ropu poslala javni poziv, v katerem je tudi zapisala: "Vaše izjave predstavljajo nedopusten poseg v čast in dobro ime predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janše, saj mu pripisujete načrtno ustvarjanje konfliktnih situacij na meji s Hrvaško, z namenom pridobivanja političnih točk, kar grobo posega v ugled predsednika vlade. Se zlasti ob dejstvu, da se je gospod Janez Janša vedno prizadeval za konstruktivno reševanje mejnih vprašanj s Hrvaško in vedno ravnal in tako ravna tudi sedaj, z namenom varovanja premoženja in zagotavljanja varnosti slovenskih državljanov."
Nova predsednica Katarina Kresal napoveduje zmago LDS na naslednjih volitvah.
LDS, nekdanja največja politična stranka, ki je pred časom začela razpadati, je 30. junija na izrednem kongresu v Žalcu izvolila novo predsednico. To je postala 34-letna odvetnica, vendar pa politična novinka Katarina Kresal. Dejala je, da se bo stranka v prihodnje zavzemala za kombinacijo gospodarske rasti in znanja pri razvoju Slovenije, in napovedala zmago LDS na parlamentarnih volitvah leta 2008. Njeni nasprotniki pa menijo, da bo LDS postala sredinsko usmerjena stranka kapitala. Neposredno pred kongresom je iz stranke izstopil dr. Dušan Keber, njen podpredsednik. Gre za znano politično osebnost. Nekdanji minister za zdravje dr. Keber je napisal program stranke z naslovom Za ljudi pred profitom, ki pa je z njegovim odstopom izgubil aktualnost in veljavo.
Marijan Diobež
GM Ljubljana
Zborovsko petje povezuje Slovence iz matice in zamejstva
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Slovenci smo tradicionalno zavezani zborovskemu petju, ne glede ali živimo v mejah matične države ali izven nje. Če zbori po vaseh štejejo po večini od 15 do največ 40 pevcev in pevk, se slovenska prestolnica lahko ponaša s številnejšimi skupinami. To velja npr. za Glasbeno matico Ljubljana, ki premore Mešani pevski zbor s kar 70 člani in Moški pevski zbor s 50. V nedeljo, 17. junija, sta nastopila na Letnem koncertu v dvorani Slovenske filharmonije. Zbranim poslušalcem se je najprej predstavil MoPZ, ki je nastal leta 2004 na pobudo zborovodje Tomaža Tozona,
da bi zaživelo pomembno izročilo slovenske glasbe za mogočen moški zbor. Posebnost MoPZ GM Ljubljana pa je tudi ta, da v njem prepevajo pevci z vseh koncev skupnega kulturnega slovenskega prostora. Tako so tržaško zamejstvo zastopali Igor Košuta in Vinko Milič z Opčin ter Rudi Stopar iz Bazovice. Nedeljski spored je vseboval večino slovenskih pesmi: Zori rumena rž Rista Savina, Mornar Franca S. Vilharja in Planinec Emila Adamiča, obe v priredbi Egija Gašperšiča, koroška narodna Jaz ljubim te, O kresu Petra Jereba, Sedem si rož Zorka Prelovca (solo Rudi Stopar). V sklepnem delu progra-
ma sta zadoneli še ruska legenda Dvanajst razbojnikov v priredbi Sergeja Žarova in ruska ljudska Tari bari; v obeh je posebej izstopal globok bas Leona Mohoriča. Za klavirsko spremljavo je poskrbela mlada pianistka Margareta Gre-gorinčič.
Na oder je nato stopil MePZ GM Ljubljana, ki ima za sabo že 116-letno pevsko tradicijo. Zbor je zavezan predvsem slovenski glasbi, v nedeljo pa je njegov pevovodja Tomaž Tozon izbral tudi nekaj tujih skladb: Gott, bless you - John Rutter (orgelska spremljava Gregor Klančič), Salve Regina
- David N. Childs, Abendlied
- Josef Rheinberger, Make-
donska humoreska - Todor Skalovski (Ljuben Dimkaro-ski na tapan), Lindo - Vladimir Berdovič. Iz slovenske zborovske zakladnice so zazvenele Večerni zvon Marija Kogoja, Bučelar Frana Ger-biča, Eno pesem peti Jakoba Ježa in Zeleni Jurij Antona Lajovica. Pri slednji je svoj solo zapela tržaška sopranistka Sara Jablanšček, ki je uspešno prestala ljubljanski debi. Osrednjemu pevskemu dogajanju sta sledila še javni pozdrav in iskrena zahvala Tomažu Tozonu, ki se po desetih letih vodenja MePZ GM Ljubljana od njega poslavlja "uglajeno, ponosno, z nasmehom na ustih, kot je delal”. Da ostaja popolnoma predan vokalni glasbi, je še sam potrdil z mislijo: "Rad bi bil vejica, da bi lahko podprl petje ptice”. Poudaril pa je še, da je "iskreno petje, bližnjica k sreči."
AL
Kratke
Diplomski koncert Mirka Butkoviča
V župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu bo v petek, 13. julija 2007, ob 20.30, ponovitev diplomskega koncerta organista Mirka Butkoviča.
V prvem delu bodo na skrbno izbranem programu: J. S. Bach -Fantazija in fuga v g-molu BW 542; P. Eben - Skrivnost stvarjenja iz ciklusa Job; J. Reubke - 94 Psalm (Sonata). Po odmoru in selitvi na Bergantove orgle na Mirenskem Gradu bosta na sporedu še skladbi: S. Jericijo - Andante; J. K. Kerll - Passacaglia.
Novi guverner Banke Slovenija podpira kandidaturo Lojzeta Peterleta
Novi guverner Banke Slovenija dr. Marko Kranjec je po imenovanju na visoko funkcijo dejal, “da je sproščen, ker je kot osebnost lahko neodvisen.” Političnih ambicij, zatrjuje, ni imel nikoli in jih tudi sedaj nima, vendar podpira Lojzeta Peterleta in njegovo kandidaturo za novega predsednika Slovenije. Svojo odločitev je takole pojasnil: “Dobil sem vabilo, ali se želim priključiti, in brez pomisleka sem ga podprl. To je edina politična stvar, ki sem jo doslej naredil, in sicer iz spoštovanja do gospoda Peterleta. Zdi se mi, da je pošten politik, ni zamerljiv, pripravljen je poslušati tudi drugo stran. Osebno se mi zdi, da bi bil ustrezen predsednik države, ki bi združeval. Ne rečem pa, da tudi drugi kandidati niso dobri, vendar sem pripravljen podpreti Lojzeta Peterleta, ker ga poznam, in zaradi njegovega načina razmišljanja. Kljub temu pa menim, da me ni mogoče šteti za podpornika desne strani. Želim ostati neodvisen.”
Večer starih goriških ljudskih plesov in pesmi
V Amfiteatru ob gradu Kromberk bo v soboto, 7. julija 2007, ob 20. uri Večer starih goriških ljudskih plesov in pesmi. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. Parkirni prostori so ob gradu Kromberk in na parkirišču podjetja MIP v Kromberku. Parkiranje ob cesti ni dovoljeno.
Na pestrem sporedu se bodo predstavili: Folklorna skupina Razor, Tolmin, pod vodstvom in v odrski postavitvi Borisa Laharnarja: Kuražni bodimo: plesi in pesmi Zgornjega Posočja:
Oberštajer; Tolminska mazurka; Kuražni bodimo (pesem); Bojmi; Ta čotasta; Prelepa moja ma Teta’ (pesem); Rezijanka;
Tercet “Ami”, Budanje:
Doli v kraju; Ko dan se zaznava; Temna noč se je storila;
Folklorno društvo Gartrož, Nova Gorica bo pod vodstvom in v odrski postavitvi Marije Kapušin prikazalo:
Štajeriš: splet starih plesnih figur. Štajerišje snubitveni ples, fantje in dekleta se s plesom in pesmijo postavljajo drug pred drugim. Štajeriš sodi na Slovenskem med najstarejše parne plese, po obliki je preprost in enostaven. Celoten plesni splet je sestavljen iz štajeriša, ki se nam je ohranil v več različicah.
Folklorna skupina Razor, Tolmin, bo pod vodstvom in v odrski postavitvi Borisa Laharnarja izvajala:
Rožmarin seje posušu: pesmi in plesi Breginjskega kota; Špegu; Ona je mjela (pesem); Cimlca; Špicpolka; Gor an dol (pesem); Sklava; Kolo;
Pevke društva kmečkih žena, Dornberk, se bodo predstavile s pesmimi: Vipavska dolina; Bom šel na Trstelj; Tiha luna.
Folklorno društvo Gartrož, Nova Gorica, bo pod vodstvom in v odrski postavitvi Marije Kapušin predstavilo:
Naš je največji: splet starih plesnih figur. Šaljivi prizori, ko se fantje bahajo pred dekleti, da je njihov mlaj največji in najlepši. Kratka ljudska igra vsebuje stare pesmi in plese. Štajeriš; Mazurka; Cotiš; Setepaši; Polka potrsavka.
Pred začetkom kulturnega programa bo med 19. - 20. uro potekala pokušjna vina in kruha, kar sta omogočili Vipavska klet Agroind
1894	in Pekarna Brumat.
Venček sv. Ivana 2007
Etnološka prireditev, ki obuja star običaj izdelovanja venčkov na predvečer sv. Janeza Krstnika, se v Štanjelu odvija že 8. leto. Na
letošnjih delavnicah je sodelovalo 18 udeležencev, 14 pa jih je s svojimi izdelki tudi tekmovalo v izboru za najlepšega. Glavni organizatorici in pobudnici prireditve sta Dušana Švagelj in Kristina Rudež iz Štanjela. Tudi v letošnjem letu so bile delavnice, ki so potekale med nedeljo, 17. junija, in soboto, 23. junija, dobro obiskane. Udeleženci so prihajali iz Štanjela in bližnjih vasi tertudi iz Vipavske doline in Ljubljane. Organizacija takšne delavnice zahteva kar precej priprav, predvsem je potrebno pripraviti dovolj obročev in nabrati cvetje. Uporablja se predvsem cvetje, ki v tem času cveti v barvah sonca: homuljica (sedum acre), šentjanževka, rman...
Ob koncu prireditve je tudi izbor najlepših venčkov v več kategorijah. Izbor zmagovalnih venčkov je opravila tričlanska žirija v sestavi Miha Ravbar (antropolog), Slavka Ilich (pedagoginja) in Urška Kos (zmagovalka izbora 2005). Letošnje zmagovalke so: tradicionalni venček: 1. Katja Rustja, 2. Dragica Furlan, 3. Alma Švagelj; fantazijski venček: 1. Aleksandra Sfiligoj, 2. Vida Furlan, 3. Marica Ukmar. Na kresni večer, predvečer goda sv. Janeza Krstnika, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, so Štanjelci izobesili venčke na svoja vrata in s tem v naslednjem letu obvarovali domove pred nesrečo in hudo uro.
5. julija 2007
Primorska / Aktualno
NOVI
GLAS
Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Italijo	Zasedanje	SLOMAK-a	o medijih v Celovcu
Srečanje Slovencev	Za	sodelovanje	vseh iz Italije v Ogleju manjšinskih medijskih hiš!
Svetovni slovenski kongres-Konferenca za Italijo je minulo nedeljo v Ogleju priredil srečanje za Slovence, ki živijo po Italiji. Na srečanju, ki se je pričelo z mašo v oglejski baziliki, se je zbralo več kot 200 Slovencev iz Milana, Bergama, Turina, Coma ter iz Veneta, prišli pa so tudi iz drugih italijanskih krajev. Srečanje Slovencev, ki živijo po Italiji, naj bi v prihodnje postalo tradicionalno; namen srečanja pa je povezati slovenske ljudi med seboj in jih še bolj navezati na domovino Slovenijo.
Med slovensko peto mašo v oglejski baziliki je pel mešani cerkveni pevski zbor iz Mirna pod vodstvom Andreja Budina, maševal pa je g. Alessio Stasi, ki je v svojem nagovoru ostro obsodil namen slovenske vlade, da na Goriškem zgradi zabavišče in igralnico, saj: "si naš narod tega središča zla ne zasluži! Mar naj bo to me-gazabavišče vizitka, s katero naj se Slovenci, ki se imamo za kulturni narod, pred drugimi ponašamo?" V nadaljevanju pridige je g. Stasi poudaril pomen Ogleja za slovenski narod, "ki se je v stoletjih ohranil samo zaradi vere, jezika in zvestobe lastni identiteti, krščanstvo pa je prejel prav iz Ogleja". Prisotne Slovence, ki so se zbrali v Ogleju in so po maši imeli priložnostni kulturni spored v bližini bazilike, so nagovorili predsed-
nik Konference SSK za Italijo Marijan Terpin, ki je izpostavil predvsem pomen slovenske demokratične države za vse Slovence po svetu, vodja sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS Janez Dular, ki je spregovoril o pomenu jezika za ohranjanje narodnosti in dejal, da je RS z zakonom za Slovence, ki živijo izven meja domovine Slovenije, naredila velik korak naprej za vse Slovence po svetu; ko bo pa Slovenija predsedovala EU, bo slovenščina uradni jezik vse Evrope, česar nismo pred leti niti sanjali, kaj šele, da bi v to verjeli; deželni odbornik Furlanije Julijske krajine Franco Jacop je prinesel pozdrav deželne uprave
Riccarda Illyja in se zaustavil pri pomenu slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Spregovoril je tudi generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, ki je podčrtal povezovalno vlogo konzulata RS v Italiji in se zahvalil še posebej Slovencem iz Milana za njihovo vztrajanje pri ohranjanju slovenstva, kot j er tudi dejal, da so organizatorji prav storili, da je bilo prvo srečanje Slovencev, ki
živijo po Italiji, v Ogleju, saj smo Slovenci, tako Šušmelj, "prav v Ogleju in z Oglejem vstopili v evropsko kulturno sredino, saj smo iz Ogleja sprejeli krščanstvo in evropsko kulturo."
Na srečanju so spregovorili tudi predstavnik Slovencev iz Milana Janez Donno, predstavnik Slovencev iz Turina Marijan Bregant, priložnostne pozdrave pa so prinesli tudi predsednik krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, deželni svetovalec stranke Slovenska skupnost Mirko Špacapan in vrsta drugih; slovenski pesnik in igralec Tone Kuntner pa je doživeto interpretiral odlomek iz literarnega dela Ivana Cankarja o domovini. Fep kulturni nastop vseh prisotnih je povezoval Karlo Brešan.
Glavni pobudnik srečanja Marijan Terpin je povedal, da ni pričakoval tako velikega števila ljudi, saj, "smo pričakovali okrog sto ljudi, ker so naši ljudje razseljeni široko po vsej Italiji, a prišlo jih je več kot dvesto, kar je tudi dober obet za prihodnost, saj nameravamo prirejati vsako leto sorodno srečanje. Danes je namreč še kako pomembno, da se naši ljudje zavedajo, da imajo v Republiki Sloveniji domovino, na katero so lahko ponosni, državo, ki se hitro in uspešno razvija in na svoje ljudi v svetu ne pozablja."
JUP
Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) je pod vodstvom predsednika Rudija Pavšiča v Celovcu na avstrijskem Koroškem skupaj z uredniki slovenskih manjšinskih medijev razpravljala o boljših možnostih sodelovanja na medijski ravni. Iz našega prostora so bili v Celovcu predsednik SLOMAK-a Rudi Pavšič s tajnikom Jurijem Kufersinom, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, Svet slovenskih organizacij in štirinajstdnevnik Dom je zastopala Larissa Borghese, direktor informativnih oddaj deželnega sedeža RAI Marij Čuk in naš odgovorni urednik Jurij Paljk. Na srečanju so uredniki in vrh SLOMAK sklenili, da bodo podrobneje o skupnih načrtih spregovorili jeseni, splošno pa je prevladalo mnenje, da manjšine nujno potrebujejo skupni portal na svetovnem spletu, kot je tudi prišla do izraza potreba po poglobljenem in stalnem sodelovanju med manjšinskimi mediji, za kar bi lahko skrbel SLOMAK. Udeleženci odličnega posveta so soglašali, da mediji v Sloveniji namenjajo vse manj pozornosti Slovencem zunaj meja države, kar je seveda slabo.
Kot je opozoril predsednik Slo-maka Rudi Pavšič, sicer predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze (SKGZ), ne morejo biti zadovoljni z medijsko solidarnostjo med glasili posameznih slovenskih manjšin, saj se
premalo poroča o dogajanju v drugih slovenskih manjšinah v sosednjih državah, "da ne govorim o medijih v osrednjem slovenskem prostoru". Nepoznavanje položaja v posa-
meznih slovenskih manjšinah otežuje razumevanje "celotne zgodbe", je ugotovil Pavšič in opozoril prav na izkušnje znotraj Slomaka. Ne nazadnje je namreč prav ustanovitev Slomaka pred dobrimi tremi leti pokazala, kako zelo je povezava vplivala na vzajemno poznavanje položaja v posameznih skupnostih. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je v Celovcu ponovil dober pregled stanja v manjšinskih medijih in misli, ki jih je izrekel lani ob vseslovenskem srečanju v slovenskem državnem zboru, vendar, kot je ugotovil, očitno niso naletele niti na najmanjši odziv. V Sloveniji je namreč ideja o skupnem kulturnem prostoru zelo razširjen stavek, ki pa "se ne odraža v medijih". Slovenski mediji o dogajanju v zamejstvu poročajo "nezadostno, kampanjsko, pavšalno in pogosto tudi netočno".
Slovenske manjšine zato izginjajo iz slovenskih medijev ali pa se pojavljajo enostransko kot npr. ob primeru dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Manjka redno poročanje o njih.
Slovenija bo zato kot država morala razviti strategijo do obmejnega prostora na obeh straneh meje. A tudi manjšinski mediji v posameznih državah bodo morali preučiti možnosti organiziranega sodelovanja, kot bi npr. lahko bila izmenjava novinarjev, ki bi tako laže spoznali položaj v drugi skupnosti. Pomanjkanje strategije za slovenske manjšine je izpostavil tudi Pavšič. Manjšinske skupnosti so za Ljubljano "samo proračunski problem, ne pa investicija". Strategijo do sebe morajo po njegovem razviti tudi slovenske zamejske skupnosti. Slomak bo zato ob koncu leta priredil ponovno srečanje urednikov slovenskih manjšinskih medijev, dotlej pa naj bi bila pripravljena tudi podrobnejša izhodišča.
Ze letos jeseni se bo Slomak po treh letih delovanja sestal na zboru, na katerem bodo pretresli tudi usmeritev za prihodnost. Kot je naštel Pavšič, se je Slomak doslej 15-krat sestal v vseh štirih sosednjih državah Slovenije, organizirali pa so tudi odmeven obisk v Evropskem parlamentu marca 2006 in srečanje s predsednikom EP Josepom Borrel-lom.
Foto JMP
FotoJMP
Tabor Slovencev po svetu tokrat o pomembnosti domačega kraja
"Naš domači kraj - povezovalec
Slovencev doma in po svetu
ff
Foto DP
Tema letošnjega 14. tabora Slovencev po svetu, "Naš domači kraj - povezovalec Slovencev doma in po svetu", ki je potekal v soboto, 30. junija, sloni na zamisli, da bi rojaki, ki so šli v svet, ter njihovi potomci, ki so se rodili izven slovenskih meja, Slovenijo doživljali kot pravo domovino, ne le zaradi svojih domačih, temveč tudi zaradi kraja, iz katerega izvira njihov rod, je v nagovoru v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani
povedal predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS) Boštjan Kocmur.
"Vsi se zavedamo, da slovenska populacija po svetu ni inventura za odpis, ampak dragocen potencial in pomemben del slovenskega telesa," je poudaril Kocmur ter pozval k razmisleku o modelih in dobrih praksah drugih evropskih držav, kot so zastopanost izseljencev v parlamentu, ustanavljanje rodoslovnih središč po državi in virtualno povezovanje
izseljencev s krajem izvora, še poroča Slovenska tiskovna agencija. Udeležence tabora, ki so začeli shod z jutranjo mašo, ki jo je vodil mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf z izseljenskimi duhovniki, je nagovoril tudi vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki je poudaril, "da v Sloveniji danes skoraj ni družine, ki ne bi od blizu spoznala odhajanja v tujino, a odhajanje je danes tudi vračanje, vrnitev in življenje na dveh
krajih sočasno".
"Na eni strani imamo
vračanje, priti pogledat, kako je doma, na obisk k sorodnikom in prijateljem, na drugi pa vrnitev, morda kar za stalno," je nadaljeval Pelikan in poudaril, da odločitev za vrnitev ni lahka, zato je potrebno željnim vrnitve omogočiti, da se hitro in brez težav vključijo v slovensko okolje.
"Kljub vsej dobri volji, ki jo želimo pokazati, pa to vprašanje žal še vedno ni učinkovito rešeno. Še vedno se slišijo včasih kar neverjetne zgodbe o zamudnih postopkih, preden si lahko kdo uredi prebivališče, si najde zaposlitev in zaživi z družino polno življenje v novi stari domovini," je opozoril Pelikan.
Ob tem je predstavnik vlade napovedal, da bodo v prihodnosti vložili kar največ napora za rešitev takšnih življenjskih vprašanj in za boljši razvoj naroda v celoti, istočasno pa bodo pospeševali stike med rojaki zunaj in domovino.
Uvodnim nagovorom je sledila okrogla miza, na kateri je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Janez Bogataj poudaril, da se je so-
delovanje Slovenije s Slovenci po svetu v minulih desetletjih osredotočilo predvsem na kulturno področje, pri čemer je bil velik poudarek na narodnih stereotipih.
Današnji pogled je po Bogatajevih besedah medtem usmerjen k večjemu poudarku na posamezne kraje, pokrajine, okolja in lokalne kulture, iz katerih so izseljenci odšli. Zato potrebujejo potomci izseljencev nove oblike komuniciranja, ki ne bodo temeljile na romantičnem ali stereotipnem odkrivanju kulturne dediščine, ampak bodo omogočile pestro paleto sodobne ustvarjalnosti in identificiranje z novimi oblikami kulturnih razsežnosti, je dodal Bogataj. Sledila je predstavitev izseljenskega središča v Črenšovcih kot modela za druga tovrstna
središča po Sloveniji s strani predsednika sveta Zavoda sv. družine Črenšovci in poslanca Jožeta Horvata, ter predstavitev sodelovanja med Slovenijo in Slovenci po svetu na državni in lokalnih ravneh s strani predstojnice Inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marine Lukšič-Hacin.
Na srečanju, ki ga je povezovala dr. Verena Koršič Zorn, je še največ odobravanja in topel aplavz požela ga. Lučka Kralj Jerman, ki je spregovorila o ljubezni do slovenske zemlje in naroda ter se pri tem obregnila ob megazabavišče, ki naj bi ga zgradili na Goriškem. Med drugimi je zbrane rojake v imenu slovenskih ustanov iz Primorske pozdravil dr. Damjan Paulin.
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC lis^r
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. junija, ob 14. uri.
POGOVOR
Lisa Ridolfi
Namiznoteniška igralka se prebija v sam državni vrh
Lisa Ridolfi, letnik 1988, Slovenka iz Nabrežine, je pred nedavnim na italijanskem prvenstvu v namiznem tenisu v Terniju postala državna prvakinja v drugi kategoriji. Igralsko je zrasla pri zgoniškem Krasu, pred dvema letoma (poleti 2005) pa je sklenila, da športno pot nadaljuje na najvišji ravni pri društvu San Donatese v predmestju Milana.
V	obeh sezonah zdoma je igrala v samem finalu za državni ekipni naslov, obakrat je bil sicer od njene ekipe boljši nepremagljivi Ca-stelgoffredo, ki je tudi evropski klubski prvak. Lisa je v minuli sezoni opravila tudi krstni nastop v Ligi prvakov, sploh pa je v teh dveh letih ogromno napredovala. "Izbira, da odidem od doma in se preselim v velik klub, je bila gotovo pravilna. Pred dvema letoma sem prišla v Milan kot 27.
igralka na državni lestvici, danes sem že številka 12. In če bi na zadnjem državnem prvenstvu ne izgubila po nepotrebnem ene tekme v kvalifikacijah, bi se bila že prebila med prvokategornice, se pravi med prvih osem v državi. Škoda, bo pa za prihodnje leto," nam je razložila brhka Lisa, ki se med sezono vrača domov le po en konec tedna na mesec.
Kakšno je življenje v Milanu? Ni lahko, veliko treniram in poleg tega moram vsako jutro zgodaj v šolo. Je pa po svoje zanimivo, saj sem tu samostojna, z ostalimi športniki iz kluba tudi precej krožimo, ob koncu sezone pa je vsekakor lepo iti nazaj na Kras v objem staršev in prijateljev.
Kakšen je tvoj delovni dan? Budilka ob sedmih, potem pa osem ali šest ur pouka. Domov se vrnem ob 14.30, kosilo na bo-
ne imamo poskrbljeno preko društva. Režim treninga predvideva triurni trening ob štirih ali pa dva, enega od štirih do šestih, drugega pa od osmih do desetih. Zato se vračam domov šele za večerjo in po njej me čaka še učenje... Obiskujem zasebni znanstveni licej in dokončala sem četrti letnik. Na treninge me pelje trener, s prevozi pa mi pomagajo tudi igralci iz društva. K sreči nisem v centru mesta, ki je res kaotičen, pač pa petnajst minut iz Milana. Stanujem namreč v četrti Pieve Emanuele, vstano-vanju s soigralko Giulio Cavalli.
V	istem bloku živijo tudi igralci namiznega tenisa moške ekipe našega kluba, ki so državni prvaki. Z njimi igra tudi najboljši v Italiji Massimiliano Mondello. Društvo je res vrhunsko organizirano, poleg trenerjev imamo tu-
POGOVOR
 | Cristina Marussi
Študentka psiholoških ved o svoji življenjski izbiri
Višješolski dijaki, ki v teh dneh zaključujejo maturo (v Italiji jih je skoraj 500.000), so morda prvič pred veliko življenjsko odločitvijo: kam po maturi? Malo dijakov ima jasne misli pri izbiri fakultete. Prav zaradi tega smo se pogovarjali z nekdanjo dijakinjo goriškega slovenskega družboslovnega liceja, Cristino Marussi.
Kako bi se predstavila našim
bralcem?
Sem Cristina Marussi, imam 21 let, po končani višji srednji šoli Simon Gregorčič v Gorici sem se vpisala v Padovo na fakulteto za psihološke vede. Končujem tretji letnik, izpiti so že za mano in oktobra imam zagovor diplomske naloge. Po diplomi mislim nadaljevati še vsaj dve leti specializacijo na smeri "Dinamika klinike". Prva tri leta sem sledila bolj splošnemu učnemu programu, psihologiji osebnosti. Na fakulteti imamo možnost, da izbiramo med štirimi smermi: Nevrozna-nosti; Otroška psihologija; Psihologija dela; Psihologija osebnosti. Po treh letih lahko izbereš specializacijo na drugih
dodatnih smereh.
Zakaj si izbrala to fakulteto? Kdo te je nanjo usmeril?
Usmeril me ni nihče.
Sama sem izbrala psihologijo, ker se mi je zdela edina prava pot zame. V začetku sem bila tudi v dvomu, če je res to, kar hočem.
A potem sem se prepričala, da sem pravilno ukrenila. Družboslovni licej, ki sem ga obiskovala, je bil usmerjen tudi v socialno delo.
Ali si v teh letih stanovala v Padovi? Si prihajala večkrat domov?
Da, stanovala sem v stanovanju sredi mesta skupaj z drugimi študenti. Domov sem prihajala vsak konec tedna.
Kaj ti je najbolj ugajalo na univerzi?
Vsemi je ugajalo! Univerza mi je dala možnost, da sem se odločila za poklic, pri katerem igra veliko vlogo spoznavanje človeka, spoz-
navanje bližnjega. Kateri predmeti so ti najbolj ugajali?
Ugajali so mi vsi predmeti, od nevrobio-loških ved do predmetov, ki so bolj teorični. In tudi odnosi med študenti in profesorji so bili krasni. Profesorji so bili zelo vljudni in prijazni. Bili so nam na
uslugo tudi po pouku.
Ali je bila priprava na izpite težka?
Rekla bi, da ni bilo prehudo, kajti za izpite nismo imeli veliko programa. Mislim, da je bilo pomembno razumeti bistvo tega, kar je zahteval predmet. Menim, da te univerzitetni profesorji v Padovi res pripravijo tudi za praktično delo. Spominjam se, da sem za izpit imela na programu tudi intervju, ki sem ga morala izvesti na določeno temo z neko družino. Profesor mi je pregledal cel potek intervjuja, me opozoril na kako napako in mi dal oceno tudi za to delo. To so praktične vaje, ki igrajo pri našem poklicu veliko vlogo.
Ali ti je ugajalo mestno življenje v Padovi?
To pa ne! Mesto ima precej "suhoparno" klimo in tudi ljudje so bolj "aristok-ratični" in “mrzli", zdeli so se mi tuji. Sicer pa je študentsko okolje krasno: imaš možnost srečati veliko mladih, vseh ras in vsi so res zelo odprtega mišljenja. Na univerzi sem srečala krasne ljudi, s katerimi bi hotela ostati v stiku še naprej.
Ali si imela poleg izpitov še kake druge obveznosti? Da, imela sem 250 ur delovne prakse, ki sem jo izpeljala v tržiški bolnišnici na oddelku za bolnike, ki imajo težave s hrano, anoreksične bolnike in podobne primere.
Ali je bila ta izkušnja pozitivna zate?
Seveda, bila je pozitivna; vse izkušnje so pozitivne. Med drugim moram reči, da je ta oddelek v Tržiču edini v Furlaniji Julijski krajini za bolnike s težavami v prehrani. V Venetu obstajajo veliki centri za take bolezni, kot je anoreksija. Bolniki lahko ostanejo v oddelku tudi po mesec dni in več, kar omogoča hitrejšo ozdravitev. Pri nas to ni bilo mogoče. V Tržiču so bolniki prihajali k nam le enkrat tedensko na pogovore in na kontrolo. Moje delo je bilo sicer bolj pisarniškega značaja, vendar sem se veliko naučila, na primer izbirati podatke, analizirati situacijo in podobno. Rekla si, da končuješ triletno fakulteto. Katero diplomsko nalogo pa si izbrala?
Za diplomsko nalogo raziskujem prav težave v prehranjevanju. Prišla sem do zaključka, da je tisti, ki se ukvarja z jogo in podobnimi orientalskimi dejavnostmi, manj podvržen motnjam v prehrani. Dejstvo je, da pri teh dejavnostih človek daje več poudarka ".notranjemu svetu"in telesnim občutkom. S tem izboljšuje svoj odnos do telesa in do hrane.
Katere načrte imaš za prihodnost?
Prihodnje leto bom začela specializacijo in verjetno še nadaljevala študij. Še nekaj let študija me čaka, ker bi hotela po-
stati psihoterapevt.
Postati psihoterapevt je verjetno res bolj zahtevno!
Res je! Samega sebe moraš analizirati. Že sedaj sem začela hoditi k psihoterapevtu, da se bolje spoznam. Letos poleti pa se bom verjetno zaposlila kot prostovoljka pri kakem socialnem združenju, morda v centru “Urasan". Tukaj se družijo ljudje, v glavnem ženske, in imajo skupaj z nekaterimi bolniki določene aktivnosti, šivanje, barvanje in podobno. Rada bi se tudi soočila z dejavnostmi, ki jih opravljajo v psihiatričnem oddelku goriške bolnišnice.
Ko sem bila na praksi, sem spoznala, da si večina študentov psihologije po diplomi takoj poišče delo. Ko najdejo službeno mesto, se ne poglabljajo več v študij, ne skušajo izboljšati svojega pogleda na psihologijo. Zato pa tudi ne morejo postati izvedenci v svojem delu. Po mojem je tudi ta eden izmed vzrokov, da večkrat srečamo slabe psihologe.
Kaj pa misliš o današnji mladini?
Današnja mladina ima veliko dobrih idej, le da nima veliko možnosti jih uresničiti. Vzrokov pa je veliko. Tudi družba in mediji večkrat vplivajo slabo na mladino.
Zahvaljujem se ti za pogovor!
Karlo Nanut
Zgodba iz današnjih dni
Utripajoče duše 1.
Rdeče pero profesorice se je prepričano razgibavalo po Martinem spisu. Potem ko je utrujeno končalo svoje gibalne vaje, je leglo na pisalno mizo in si privoščilo kratek premor. Profesorici je bilo žal, ker se ji je zdelo, potem ko je večkrat čim bolj skrbno prebrala Martin spis, da v njem ni nikakršnih globljih ali vsaj logično povezanih misli. In še toliko bolj ji je bilo žal, vsakič ko je svoji dijakinji vračala zvezek šolskih nalog. V zadnjih časih Marta ni kazala nobenega zanimanja za to, da bi si nekoliko ogledala svoje izdelke.
Tudi takrat ko je bila v razredu poprava zadnje šolske naloge in se je Marta približala profesorici, da bi ji ta izročila zvezek ter ji pokazala važne sledi, ki jih je pustilo rdeče pero, je bilo vsem zelo jasno, da Marta ni imela ne volje ne namena niti malo vzeti v
poštev to, kar ji je v zvezi z nalogo povedala profesorica.
Vrnila se je v klop, iz svoje pere-snice je vzela rdeče pero in ga z vso silo naskrivaj zlomila ter nato, ne da bi profesorico vprašala za dovoljenje, vstala, usmerila svoje korake h košu za odpadke in zadovoljna, hkrati pa jezno, vrgla zlomljeno rdeče pero v smeti. "Dovolj! Sta me naveličala, vaju ne trpim več!" Še vedno obrnjena proti materi, toda z bolj zafrkljivim tonom glasu je dejala: "Ja, gotovo, verjamete Mojčini mami, ki vama je rekla, ki si je upala vama reči, da sem dobila trojko v šolski nalogi! Joj, mama, kakšno prijazno in prisrčno prijateljico imaš!" "Ne, Marta, ni tako, kot misliš ti... Dejstvo je, da..., da..." "Da ..., da ..., kaj? da..., da...?" "Dejstvo je, da ti z nama govoriš malo, ne vem... ja, malo." "Malo? In vidva? Ali vidva govo-
rita dosti z mano? Seveda! Vidva govorita v imperativu! Ali vesta, kaj je imperativ? Ukaz!!! Naredi to, naredi ono, bodi bolj natančna, bodi zrela,... Sami nesmiselni ukazi. Ukazi."
"Ne, poslušaj, Marta, najini niso ukazi. Vedno, bodisi jaz bodisi oče, ti rečeva: prosim, Marta,..." "Ja ja, mama, recimo, da sta vljudna, da rečeta: prosim, vendar hočeta, da naredim to, kar vidva mislita, da je prav, jaz pa te sedaj vprašam: zakaj mora biti tudi zame prav to, kar je prav za vaju?" "Ne vem, Marta, morda..., morda ..." in ob teh besedah je postala Martina mati bolj ironična: "morda, ker imamo mi, kot starši, nekaj več življenjske izkušnje?" "In potem ... pazi na to! pazi na ono! Vidva... ne, ne... se ne zavedata, toda ukazuj eta stalno! Jaz pa vas sprašujem: kje so vse te nevarnosti?"
"Marta moja, nevarnosti so in še kako so in toliko jih je,... ne vem, ... ti si še tako mlada in si verjetno niti ne moreš predstavljati!... Nevarnosti je dosti, Marta moja!"
"Vidva pa ja, ja, si jih predstavljata, in še kako!... Nevarnosti, dragi moji starši, so v vaši glavi. Recimo, no, tudi če obstajajo, te božje nevarnosti, zakaj naj ne bi se z nevarnostmi jaz, jaz sama spoprijela? Ali mislite, da ne zmorem, da sem hendikepira-na?"
"Prosim te, Marta, ne govori tako!"
"Evo jo: ne govori tako!... Se ne zavedaš, da z vama nisem niti svobodna izražati se, kot je meni prav? In vedno: tega ne smeš, onega ne smeš!" "Marta, saj veš, da v hiši morajo biti pravila. Tudi oče ti je to že večkrat rekel!"
"Ja, pravila,... pravila, ki sta jih določila vidva, vidva sama! Ali je to prav? Kdaj sta me vprašala za moje mnenje? In ... če se vrnem ob treh ponoči, v čem je problem? ... Bodi bolj natančna! ... Kaj moram biti Bog? In vi ???!!! Kaj misliš, da si ti, mama, perfektna? Prosim te, pomisli malo... na primer, ja,... vem, banalen
primer, pomisli na tiste tvoje mineštre, ki so vedno brez soli in nimajo absolutno nobenega okusa!"
Nekega nenavadnega dne pride Marta po pouku domov, vrže
nahrbtnik v svojo sobo in priteče k materi v kuhinjo. Mati je za kosilo pripravila mineštro.
"Mama,... Piero, Francev prijatelj,
veš tisti, ki... ah, ti tega ne veš,... je hodil skupaj z Mileno, mojo prijateljico,... Mama, je z avtom trčil v tovornjak in je... mama!" Marta plane v jok.
"Mama, ... je v smrtni nevarnosti!"
Mati Marti nežno boža lepe dolge pšenične lase. Marta mater močno objame in išče mamo, tisto mamo, ki je morda do sedaj še ni našla. Toda Marta v tem trenutku jo hoče absolutno najti.
"Ko se vrne papa',... bomo govorili o pravilih, mama! Toda skupaj, te prosim, skupaj!"
"Ja. Bomo, Marta. Skupaj.”
Marta se je šla preobleč. Ko hčerke ni bilo v kuhinji, je mama odprla kuhinjsko omarico, ki je visela nad štedilnikom, ter vzela iz posodice dva ščepca soli in jih vrgla v mineštro.
Marta se je vrnila v kuhinjo: "Mama, samo nekaj: imaš morda rdeče pero?"
"Mislim, da ja, Marta."
"Rabim nujno za šolo!"
/dalje Flena Cerkvenič
M PS cnmpmnnTi nriimm čoop
di dietologa in kondicijskega trenerja.
Kakšen tip igralke si?
Postala sem bolj agresivna, vsekakor sem vedno bila napadalka.
Uspešni nastopi ti odpirajo tudi vrata v reprezentanco.
Zdaj nisem več mladinka, sem že v krogu članske izbrane vrste. Avgusta bomo imeli sklop trenin-
gov, septembra pa open turnir v Bolgariji.
Kako vidiš svojo prihodnost? Se da živeti od namiznega tenisa?
Nicoletta Stefanova, prva italijanska igralka in med 25 najboljšimi na svetu, se lahko s tem športom
ukvarja poklicno, za druge pa je težko. V vsakem primeru bom nadaljevala študij, po končani
višji šoli pa nameravam vsekakor eno leto samo igrati, da preverim, do kod se lahko povzpnem na evropski lestvici.
Z ljudmi iz Krasovega okolja se niste poslovili najbolje. Kakšni so odnosi med vami? Zdaj so precej boljši. Takoj po mojem odhodu pa niso bili najboljši, ker je pač tedaj prišlo do nekaterih nesporazumov. Tudi z nekdanjimi soigralkami se normalno pozdravimo in pogovorimo.
Za konec, kam na počitnice?
Na potovanje v Santo Domingo, nato pa še nekaj dni v znani kraj Milano Marittima.
Na državnem prvenstvu v Terniju je zablestela tudi 17-let-na krasovka Tjaša Kralj, ki je osvojila državni naslov v tretji kategoriji. Ker je zelo obetavna, bomo o njej nedvomno še poročali.
HC
NOVI
GLAS
Od petka, 6., do nedelje, 8. julija
Steverjanski festival je pred vrati
POGOVOR
Steverjanski festival se z leta v leto vedno bolj razvija, raste, predstavlja za celotno števerjansko skupnost izjemno bogastvo. Ponesel je ime briške vasi v širši svet. Steverjanski festival je končno zaslovel! Steverjanski festival narod-no-zabavne glasbe sodi torej danes k prazničnim dnevom vsakega Slovenca, ki ljubi tako glasbeno zvrst, kot tudi za vse Števerjance, ki čutijo Festival resnično za svojega. Gonilni sili, ki sta dali Šte-verjanskemu festivalu obliko od vsega začetka dalje, sta Lojze Hlede, skupaj s člani svojega ansambla, ki je bil pobudnik tega praznika na-rodno-zabavne glasbe, ter njegov soorganizator z domačim	Slovenskim
katoliškim	prosvetnim
društvom F.B. Sedej. Za organizacijo Festivala danes skrbijo prav člani društva F.B. Sedej, v katerega aparat je v glavnem zaobjeta vsa šte-verjanska mladina, ki predstavlja dušo te manifestacije. Našim prednikom gre seveda vsa čast in pohvala za drzen pričetek take manifestacije, mi mladi pa smo dobesedno ponosni, da lahko danes pri Festivalu sodelujemo, ga dograjujemo in tako nadaljujemo že ustaljeno tradicijo. Mrzlični konec tedna je torej
pred vrati. Mlade števerjan-ske roke so se tudi letos izkazale in čim bolje opremile Borovce, tako da bo potekalo vse v najlepšem redu.
Na Festivalu se bo letos zvrstilo skupaj 17 ansamblov, ki si v večini šele utirajo pot v svet glasbe.
Prvi dan Festivala bo v petek, 6. julija. S pričetkom ob 20.30 bodo stopili na oder ansambli: Modri val iz Kopra, Tapravi faloti iz Šoštanja, S trk iz Ljutomera, Iskra iz Novega mesta, Golte iz Mozirja, Meh in smeh iz Šmiklavža, Objem iz Šentjerneja, Veseli svatje iz Šentjurja pri Celju in Gorski cvet s Črnega Vrha. Dan kasneje, 7.julija, se bodo ob isti uri pomerili ansambli: Iskrice z Laškega, Breza iz Črnomlja, Šestica iz Velenja, Hlapci iz Stranic, Donačka iz Rogatca, Cvet iz Radeč, Mla-
dost iz Ljubljane in Notranj-ci iz Rovt.
Finalni del Festivala, ki bo gotovo privabil v briško vas pravi naval ljudi od vsepovsod, bo v nedeljo, 8.julija, in sicer z začetkom ob 17.30. Posebnost nedeljskega srečanja pa bo, po podelitvi nagrad, nastop zamejskega razvedrilnega dua Vanka in Tonca.
Tudi letos bo nedeljski finale snemal tržaški sedež Rai, ki ga bo oddajal 15. in 22. julija. Po dogovoru bosta Televizija Slovenija in Televizija Koper oddajali Števerjanski festival 3. in 10. avgusta.
Naj povemo, da je v zaključni fazi tudi festivalska številka vaškega glasila Šte-verjanskega vestnika, ki bo tudi tokrat prinesel v družinske srede prijetno razvedrilno svežino. V prilogi bodo vse števerjanske družine prejele festivalski kuponček, ki bo veljaven samo za enega izmed dveh tekmovalnih večerov.
Vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe in vesele družbe ste torej vabljeni od 6. do 8. julija v Števerjan, ki vas bo v najlepši obleki toplo sprejel.
MD
\ Predsednik društva F.B. Sedej Matej Pintar
Števerjanski festival vabi ljubitelje slovenske glasbe in prijetne družbe
Glavna letna pobuda števerjanskega društva F.B. Sedej, festival narodno-zabavne glasbe, je pred nami. Tudi tokrat smo se o njej pogovorili s predsednikom društva Matejem Pintarjem, ki se mu zahvaljujemo za razpoložljivost.
Kot mlad predsednik društva drugič spremljaš pripravo festivala. Kako je potekala?
Letos mi je bilo vse lažje najprej zato, ker sem v tej vlogi spremljal že lanski festival, pa tudi zato, ker smo imeli lani teden dni pred festivalom domačinovo novo mašo, katere priprava je bila še dodaten napor. To je bila kljub vsemu zame in za vse nas edinstvena izkušnja. Prve sestanke smo imeli že meseca januarja, ko je izšel razpis za letošnji, 37. festival. V pripravnem odboru niso samo člani društva, ampak tudi člani prejšnjih odborov in drugi znanci, ki to dejavnost spremljajo že vrsto let in radi priskočijo na pomoč, za kar smo jim iskreno hvaležni. Če bi teh ne bilo, bi gotovo ne prišli do 37. izvedbe tako zahtevne pobude. V letošnjem letu smo se srečali trikrat ali štirikrat tja do srede maja. V juniju se je pa začelo intenzivnejše delo. Tudi letos bi rad poudaril to: festival je uspešen, če nam je dano lepo vreme, pa
tudi zato, ker ga pripravlja lepa skupina ljudi, ki jim je ta naš praznik pri srcu. Za to žrtvujejo veliko prostega časa ne samo zvečer, saj se je treba aktivno angažirati, hoditi po uradih, iskati stike z mediji itd. Letošnja glavna novost bo mlada napovedovalka Jasna Kuljaj, voditeljica oddaje Na zdravje! na RTV Slovenija. Druga novost pa je, da nedeljski gost ne bo ansambel, ampak znani zabavni gledališki par Vanka in Tonca, ki bo poskrbel za polurni intermezzo. Letos boste oddajali festival v živo po internetu...
Da, s tem smo posebno zadovoljni. Aljoša Dorni in Janez Terpin sta poskrbela, da bo festival viden v živo po vsem svetu na naših spletnih straneh www.sedej.org. Zadeva je sicer stekla že lani, ko smo že
zabeležili lep uspeh, letos pa smo poskrbeli za večjo informacijo o tej uslugi, ki jo radi nudimo vsem rojakom po svetu.
Koliko ansamblov bo tekmovalo?
Letos smo zabeležili upad vpisanih ansamblov. Tudi tokrat prihajajo vsi iz Slovenije in še vedno pogrešamo kakšnega zamejskega. Še naprej jih vabimo in upamo, da se bodo spet pojavili, saj znajo biti zelo kakovostni. Na prvem tekmovalnem večeru bo nastopilo devet skupin, v soboto pa osem. Koliko jih bo nastopilo pri finalnem delu, pa bo odločila žirija.
Tudi tokrat bo na ogled razstava dveh domačinov.
Ga. Nada Škorjanc je slikarka, avtorica domiselnih okrasnih motivov na pohištvu. Florjan Vogrič, po rodu iz Števerjana, pa bo prikazal, kako plete koše, saj je v tem pravi umetnik.
Formula je uspešna, zato nadaljujete po ustaljenem tiru?
Je uspešna, sicer pa bomo v prihodnje lahko kaj tudi spremenili.
Še enkrat pa bi se rad zahvalil vsem odbornikom in sodelavcem, tudi tistim, ki se nam pridružijo zadnji dan. Vsaka roka je dragocena in dobrodošla v naši družbi!
DD
■I Con n e eting Cultures
!! V i:”‘
 __________
brezplačna številka	\	.
©800.129452
%
<69CteS o nicid) a D o a U
IRSIP
Zavod z vzpostavljenim sistemom vodenja kakovosti za načrtovanje, organizacijo in izvajanje poklicnega izobraževanja, višjega usposabljanja in vseživljenjskega učenja
CmCERT m
uni en iso 9001 2000 www.sdzpi-irsip.it
Univerza v Novi Gorici le nedržavna, raziskovalna In študentom prijazna univerza, kjer znanje nastaja v harmoničnem odnosu med študenti In raziskovalci ter se prenaša na mlajše generacije In v podjetniško okolje.
Univerza v Novi Gorici Vipavska 13, P.P. 301 Rožna dolina SI-5000 Nova Gorica E-mail: info@p-ng.si
SLOV I k!
ŽELIŠ DOPOLNITI SVOJE ZNANJE IN RAZŠIRITI KULTURNO OBZORJE ?
Prijavi se na
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM ZA KAKOVOSTNO KADROVSKO RAST
Študijski program, namenjen univerzitetnim študentom
Program tečaja:
1. seminarska dejavnost
- trajanje: od septembra 2007 do maja 2008 (60 ur predavanj, vodenih obiskov podjetij)
- lokacija: Gorica, KB Center, korzo Verdi, 51 in Trst, sedež SDZPI, ul. Ginnastica 72
2. tečaj poslovne angleščine
- trajanje: od septembra do decembra 2007 (30 ur)
3. delovna praksa v konzorciranih podjetjih in ustanovah
4. Discover Management Program
- Odkrivajmo Management na poslovni šoli za management IEDC Bled
Prijavni obrazci in vse dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.slovik.org.
Termin za prijave: 15. september 2007
info@slovik.org
NEONSEVEN V J
development of technologies f o r m o b i I e telecommunications
Proseška postaja, 15 34010 Zgonik -Trst Italija +39 040 2529400 info@neonseven.com www.neonseven.com
GEA College d.d.
Uprava • Dunajska 156 • 1000 Ljubljana Telefon:+386 1 5881 300 Faks: +386 1 5881 333 E-pošta: natasa.madjar@gea-college.si
Lokacija PIRAN
Kidričevo nabrežje 2 ■ 6330 Piran
Lokacija LJUBLJANA
Dunajska 156 -1000 Ljubljana
Lokacija SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 18 - 3210 Slovenske Konjice
k CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO 'ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
www.bcccarso.it www.zkb.it
V različnosti je nasa moč
Ulica Ricreatorio, 2 OPČINE (TS)
<e>
Doberdoe Savogna Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje
rm Sklad »V Dorče l Sardoč
34170 Gorica - Ul. Diaz, 11
IEDC
BLED
S c h o o I of Management
IEDC
Bled School of Management Prešernova cesta 33 4260 Bled, Slovenia P+ 386 4 57 92 500 F386 4 5792501 dmp@iedc.si www.iedc.si
A School with a View
Here we are for you...
SOC1ETA F1NANZ1AR1A P E R AZIONI
Ul. Malta 2 - 34170 Gorica Tel. 0481 539762 - 32545 - Fax 0481 31824 www.kb1909.it
Gorica
korzo Verdi 51/int tel. +39 0481 550 142 fax +39 0481 550 142 email: skgz-go@skgz.org
Čedad
ul. IX Agosto 8
tel./fax +39 0432 731 386
email: skgz-cedad@skgz.org
Trst
ul. S.Francesco tel. +39 040 368
fax +39 040 368 158 email: skgz-ts@skgz.org