Prireditve v čast Josipa Stritarja
V tedno od 2. do 7. marca so krajani Velikih Lašč in okolice pripravili bogal kulturni spored v počastitev 150-letnice rojstva Josipa Stritaija. Prireditve v Strilaijevem tednu so se vrstik dniga za dmgo, zaključek pa je bil v nedeljo 9. marca v Podsmreki in v Velikifa Laščah.
Popoldne je bilo v Stritarjevi rojstni vasi tovariško srečanje na katerem so se zbrali številni domatini in gostje. Navzoči so bili tudi Josip Vidmar, dr. Anton Vratuša, Mitja Ribičič, Silva Jereb, dr. Matjaž Kmecl . . . Ob otvoritvi prenovljene Stritarjeve kašče, ki je edini zgodovinsko ohranjeni objekt v Podsmrelci, je zbranim spregovoril Ciril Zlobec, predsednik Zveze knji-ževnikov Jugoslavije. Posebej za naš list pa je Ciril Zlo-bet v nekaj besedah opisal svoj pogled na delo Josipa Stntarja »Zame je Slritar čisto določeno obdobje v slovenski literarni, kulturni in narodni zgodovini. Zlasti med leti 1866, od njegovega eseja o Prešemu pa do
konca druge serije Zvona 1880 jc nosi) gbvno breme slovenskega javnega živtjenja. Ohranil je kontinuitelo med Levstikom in nasledajo generacijo - Levcem, Kers-nikoni, Aikercem in Tavčarjem in teoretično ustvari ugodnejše ozračje la nastop slovenske moderne, kajti Stritar je bil do oastopa moderne aajizrazhejši evropejec, med slovenskimi književniki. Odpiral je nova obzorja ia utijeval prepričanje, da se lahko kol narod ohranimo ne le, če smo trdni znotraj sebe, ampak tudi sposobni sooče-aja s svetom. Ta postavka je še danes temdjna za slovensko kulturo in narod in tudi zato je Stritar živ tadi dandanes in blizu našim današnjim prizadevanjem.«
Srečanje je imelo tudi kuiturni program, v katerem sta nastopila pevski zbor in dramska skupina KUD Primož Trubar. Domačini so se potradili in gostom ponudili pristno domačo hrano in pijado. Zvečer je bila v Levsti-kovem domu v Velikih Laščah še otvoritev spominskih