CEUE, 17. JUNIJA 1982 - ŠTEVILKA 24 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC SOLIDARNOSTNA STANOVANJA ZA MLADE DRUŽINE PET LET JE ŠE PREMALO Solidarnostni siciad ne sme biti ošitodovan v Celju je 67 družin dobilo pred leti stanovanje iz soli- darnostnega sklada za mlade družine. Stanovanja so dobi- li za dobo petih let - kot družbeno pomoč, da prebro- dijo prve težave. Pod pogo- jem, da namensko varčujejo in da se organizacija združe- nega dela v kateri je eden ali oba zakonca, zaposlen, zave- že, da bo skupaj z mladim delavcem v določenem času zaqotovila stanovanje. Ta doba se je nekaterim že iztekla. Trinajst družin se je že izselilo, 27 je že pred le- tom iztekel rok, ostalim pa še ne. V Celju torej ta pro- blem še ni tako pereč. Dru- gače pa je v republiki, kjer bi morali izprazniti okoli 3000 solidarnostnih stanovanj. Značilno je, kar velja tudi za celjsko občino, da se delov- ne organizacije premalo zav- zemajo za reševanje stano- vanjskega problema teh dru- žin. Kar pomeni, da te druži- ne niso vključene v listo pro- silcev za stanovanje. Krivda je tudi v nezainteresiranosti samih družin. To pa končno pomeni, da so nekatere de- lovne organizacije prezrle pogodbene obveznosti. Družine, ki so bile pred pe- timi in več leti mlade, niso več mlade. Tiste, ki so se od- ločile za namensko varčeva- nje imajo možnost, da po ustreznem postopku dobijo stanovanje - seveda, če iz- polnjujejo pogoje. Prav goto- vo pa tisti, ki so dobili pre- majhna stanovanja že iščejo boljše rešitve, vprašanje pa je, če to velja tudi za družine, ki so iz tega naslova dobile dovolj kvadratnih metrov prostora. Da bi delovne or- qanizacije odkupovale ta sta- novanja, ne pride v poštev. To je solidarnost ni stano- vanjski fond in je namenjen samo za pokrivanje solidar- nostnih potreb. V Celju je na zadnji seji svet za vprašanja družbeno- politični sistem pri OK SZDL podprl republiška sta- lišča v zvezi z reševanjem te- ga problema. Potrebno bo vztrajati, da se sprejete ob- veznosti delavca do solidar- nostnega stanovanja izpolni- jo v celoti. V primeru, da mlada družina ni izpolnjeva- la svojih obveznosti in je neupravičeno izkoriščala družbeno solidarnost, ni ra- zloga za popuščanje. Prav ta- ko ne bi smeli podaljševati roka z aizselitev. Enotno so na seji podprli tudi stališče, da pri urejanju spornih ra- zmerij (pred sodišči združe- nega dela je vloženih že 100 zahtev za izpraznitev teh sta- novanj), ne sme biti oškodo- van solidarnostni sklada. WE POVEZOVANJE IZDELOVALCEV KERAMIKE Izdelovalci keramičnih izdelkov iz Slovenije so spoznali, da se morajo te- sneje povezati, če želijo hitreje napredovati. To spoznanje jih je pripeljalo do prvih razgovorov o ustanovitvi poslovne skupnosti, ki naj bi skr- bela za tesnejše sodelova- nje. Predstavniki novogo- riškega Keramixa, tre- banjskega IGK, Gorenja iz Titovega Velenja, KIL Liboje in Ljubečne so skupaj s predstavniki Go- spodarske zbornice Slo- venije na sestanku v Lju- bečni že začrtali program povezovanja. Tako so se dogovorili, da bodo pozornost posve- tili zlasti, planiranju dol- goročnega razvoja, uskla- jevanju proizvodnih usmeritev, skupnemu na- stopu na domačem in tu- jem tržišču, skupnem združevanju sredstev za manj razvite, sodelovanju pri prodaji znanja, izobra- ževanju in združevanju sredstev za izvajanje skupnih programov. Te naloge bodo realizi- rali v okviru skupnosti za mesebojno plansko in po- slovno sodelovanje. Ta skupnost bo organizirana tako, da ne bo zahtevala večjih finančnih sredstev. Sedež skupnosti bo v Ljubečni. Prvo leto bo tej skupnosti predsedoval direktor Ljubečne Mar- jan Kranjnc. Ce bodo v povezovanju tako uspešni kot so si za- stavili v programu, bodo slovenski proizvajalci ke- ramike lahko kmalu po- sredovali kupcem celovi- to ponudbo. Povezovanje pa bo kot rezultat pome- nilo tudi boljše delo ob manjših stroških. MILAN BRECL SPOMENIK REVOLUCIONARJU V novi krajevni skupnosti v Titovem Velenju so odkrili spomenik velikemu človeku Edvardu Kardelju. Po njem se tudi imenuje nova krajevna skupnost. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, stoji pa v centru nove velenjske soseske. Odkritja spomenika so se udeležili šte- vilni predstavniki repubhških organizacij, slavnostni g ovornik pa je bil predsednik družbenopohtičnega zbora skupščine SR Slovenije dr. Ciril Ribičič. Slovesno odkritje so opravili s simboličnim dvigom zastav in praporov. Spo- minsko obeležje velikemu človeku je tudi v čast XII. kon- gresa ZKJ. _ j,^^^. LQj2E oJSTERSEK KONCERT ZBORA IZ SINGENA v okviru sodelovanja Celja z mestom Singen iz ZR Nemčije bo jutri, to je v petek, 18. tega meseca ob 19.30 uri v dvorani Na- rodnega doma zanimiv koncert mešanega pev- skega zbora Madrigal- chor iz Singena. Razen te- ga zbora, ki bo v soboto dopoldan nastopil tudi na matinejskem koncertu na Tomšičevem trgu v Celju, bodo v dvorani Narodne- ga doma nastopili tudi člani Komornega moške- ga pevskega zbora iz Ce- lja, ki ga vodi Vid Mar- čen. V PONEDELJEK OTVORITEV RAZSTAVE KANADSKEGA PEJSAŽA v Likovnem salonu bo- do v ponedeljek ob 18. uri odprli razstavo likovnih del na temo Kanadski pejsaž. Otvoritve se bo udeležil tudi kanadski ve- leposlanik iz Beograda s sodelavci. 2e dopoldne pa mu bo priredil spre- jem predsednik občinske skupščine Celje Edi Ste- pišnik, kjer bodo gostu predstavili zgodovino in gospodarski razvoj celj- ske občine. PRESKRBA V CELJU BREZ SPREMEMB Tihožitja v mesnicah Preskrba z osnovnimi kmetij sko-prehrambenimi proizvodi v celjski občini je bila zadovoljiva v prvih me- secih tega leta. Občasne teža- ve so se pojavile v oskrbi s svinjino in delno govedino. Stanje s papirno konfekcijo se je močno izboljšalo, po- javlja pa se občasno slaba za- loženost trgovin s pralnimi praški za pranje do 90 sto- pinj. Ukrepi pri uvozu blaga pa povzročajo ustaljeno po- manjkanje kave. Zadnje čase je v Celju kri- tična preskrba s surovim mesom, čeprav je v lanskem letu občina bila relativno do- bro založena. Ta problemati- ka je že dalj časa poznana in je v prvi vrsti odvisna od pra- vilnega oblikovanja cen pri odkupu živine. Neusklajene odkupne cene, neskladja med cenami surovin in goto- vih mesnih izdelkov in neza- dostno izkoriščanje kapaci- tet mesne industrije, so vzro- ki za slabšo preskrbo predv- sem s svinjskim mesom. Ce v zvezi s tem ne bodo spreje- ti ustrezni ukrepi, se lahko zgodi, da bo oskrba z mesom v tem letu še slabša. Manjša je tudi ponudba steliriziranega mleka in osta- lih mlečnih izdelkov, zlasti masla. Nezadostna ponudba se občasno pojavlja tudi pri jogurtih in različnih vrstah sirov. Dolgoročna preskrba mleka ni zagotovljena. Temu botruje tudi nezadostna proizvodnja mleka na širšem slovenskem in jugoslovan- skem tržišču. Pri zagotavljanju rednih dobav pšenice in moke, ki so samoupravno dogovorjene, se je uveljavil pogoj, da mo- rajo preskrbovalne organiza- cije združenega dela zagoto- viti kreditiranje tekoče proi- zvodnje. Mlinska predeloval- na industrija, ki se skoraj v celoti oskrbuje z žitaricami iz drugih republik, je pravo- časno sprejela nase odgovor- nost. Za tekoče leto je zagotov- ljena oskrba s sladkorjem, prav tako z oljem in margari- no. Problemov ne bo niti pri mesnih izdelkih, rižu, soli in testeninah. Domačega sadja in zele- njave je bilo tudi dovolj in oskrba na tem področju ne bo nič slabša. Svoj delež pri- spevajo tudi domači zasebni pridelovalci s prodajo na trž- nici m pa vrtičkarji, ki sicer svojih pridelkov ne prodaja- jo, pripomorejo pa k boljši oskrbi občine. Primanjkuje pa hrušk in grozdja, zaradi vremenskih okoliščin tudi zgodnjega domačega sadja. VVE SMO »ZA« Celjani so se torej odločili. Pokazah so, da hočejo. Ali bodo zmogli? Ni vprašanje. Leta razvoja naše družbe in tudi občine Celje so dovolj trdna podlaga za to, da še enkrat z združenimi močmi izpeljejo zastavljene naloge. Rezultati prejšnjih dveh samoprispevkov so samo dokaz več, da vse kar so zgradili, predstavlja nepogrešljiv del standarda brez katerega si normalnega razvoja in življenja v občini, ne morejo več predstavljati. Del tega razvoja pa je postal tudi program 3. občinskega samoprispevka, za katerega se je izrekla večina Celjanov. VVE 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 24 - 17. junij 1985 KOMUNISTI O MEDNARODNI MENJAVI v sredo, 23. junija ob 13. uri se bo sestala v raz- širjenem sestavu občin- ska konferenca ZKS Ce- lje. Osnovna tema za raz- pravo so dolgoročne usmeritve celjskega go- spodarstva na področju pospeševanja vseh oblik gospodarskega sodelova- nja s tujino. Izhodišča dolgoročne- ga programa gospodar- ske stabilizacije, pa tudi trenutni gospodarski po- ložaj, zahtevajo zlasti od komunistov in sindikatov največje angažiranje za povečanje izvoza blaga in storitev. Novi pogoji poslovanja in prednosti, ki se bodo dogovarjale v okviru sa- moupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, bodo predvsem zagotavljale, proizvodnjo, namenjeno izvozu. Le-ta pa mora še posebej povečati naš de- vizni konvertibilni priliv. Prav tem ciljem je po- drejena razprava na napo- vedani seji občinske kon- ference ZKS Celje, kajti gre za mobilizacijo stro- kovnih in političnih sil v celjskem združenem delu. UM TITOVO VELENJE TITO IN KARDEU SKUPAJ Slavnostni govornik je bil dr. Ciril Ribičič »Kipar Stojan Batič je s tem spomenikom (Edvardu Kardelju v novi krajevni skupnosti v Titovem Vele- nju - op. p.) uspešno izrazil naravo Edvarda Kardelja, teoretično globino in dogna- nost njegove misli, zlasti pa njegovo vizionarstvo, ki ga je kazal v pripravah, med revo- lucijo in v povojni graditvi. Ob tem še dejstvo, da stoji spomenik prav v rudarsko- industrijskem, delavskem Titovem Velenju, v katerem živi in dela veliko delavcev iz drugih republik in avtono- mnih pokrajin, simbolično poudarja tisti razredno so- cialni temelj brez katerega slovenski narod ne bi (kot je zapisano v sklepih Kočev- skega zbora) »končno veljav- no stopil v krog suverenih narodov« in ki tudi danes predstavlja osnovno šilo ši- roke družbenopolitične ak- tivnosti pri uresničevanju načrta dolgoročne in družbe- ne stabilizacije tega razvoja. To je aktualno sporočilo da- nes odkritega spomenika.« Tako je med drugim spre- govoril ob odkritju spomeni- ka Edvardu Kardelju v Tito- vem Velenju predsednik družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije dr. Ciril Ribičič ter ob zaključku omenil še naslednje: »Prav je, da tudi v naprej v skladu s Kardeljevo naravo obeležujemo njegov spomin. Kardeljevo ime in njegova podoba naj bosta čimbolj ši- roko in čimmanj vsiljivo vtkana v delo in življenje na- ših delovnih kolektivov, dru- štev, krajevnih skupnosti, vasi in mest, kot so Kardelje- va stališča, usmeritve in praktična politična aktiv- nost vgrajeni v dosežke na- šega razvoja. Prav pa je tudi, da pred XII. kongresom Zveze komunistov Jugosla- vije povemo, da moramo biti mnogo odločnejši pri spopa- danju z deformacijami naše- ga gospodarskega in sicerš- njega razvoja, ki so v na- sprotju s Kardeljevo mislijo in jih velikokrat trpimo, če- prav vemo, da ne morejo zdr- žati »kardeljevske« analize in kritike.« Odkritja spomenika Edvardu Kardelju v kraju, ki nosi ime njegovega največje- ga prijatelja in sodelavca Ti- ta, so se med drugim udeleži- li tudi Pepca Kardelj, Vinko Hafner, Franc Leskošek-Lu- ka, Mitja Ribičič, Janez Vi- potnik in mnogi drugi. Vsi so se tako znova poklonili velikemu delu, ki ga je opra- vil Edvard Kardelj. TONE VRABL IZ SEJE IS ŠENTJUR NE ČRNI ODKUP! Bolje izkoristiti prirodne danosti Pred dnevi, ko so bile po- lice domala v vseh mesni- cah prazne, mesarji pa brez dela, je problematika o po- manjkanju mesa prišla na dnevne rede mnogih sej. Obravnavali so jo tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Šentjur, ki so poseb- no točko namenili pridobi- vanju hrane. Kritičnemu stanju z me- som so v veliki meri krivi prekupčevalci z živino. Črni odkup cvete v šentjurski in šmarski občini že več let in vsi načini ter poskusi, kako ga zatreti, so zaman. Kmetje prodajajo živino, ker jim pre- kupčevalci nudijo višje od- kupne cene, to pa je tudi edi- ni in bistven vzrok. In ko od- kupne cene v obrambo pred prekupčevalci zvišajo tudi kombinati, so spet na potezi prekupčevalci in tako se stvar vrti kot zgodba o ste- klenem polžu in jari kači. Šentjurska občina razpolaga z velikim fondom živine; je zaledje celega območja, ima vse prirodne danosti za ra- zvoj kmetijstva, ki postaja strateška zadeva, zato bo ne- katere naloge, ali pa sprejete sklepe treba dosledno ure- sničevati. Čeprav izvršni svet ni pristojen za poviševa- nje cen, je predlagal, da bi bile odkupne cene govejega mesa ekstra kvalitete 85 din, maloprodajne cene pa naj bi ostale nespremenjene. Gre torej za izjemno operacijo dviga cen, s čemer naj bi za- gotovili boljšo založenost v naših trgovinah in vsaj delno zatrli črni odkup in zakole doma. Za dolgoročnejše re- ševanje problema, pa bo po- trebno ubrati medrepubli- ško pot dogovarjanja. Za pospešeni razvoj živi- noreje v občini bo potrebno iz nerodovitnih površin z melioracijami ustvariti rodo- vitna polja in na njih pridela- ti čimveč domače krme za živino, zlasti pa koruze, da bi bili kmetje manj odvisni od dragih umetnih krmil. Poleg tega mora kreditiranje pote- kati v prid kmetom, ki mle- ko, zlasti pa živino oddajajo Kmetijskemu kombinatu. Konec koncev je kombinat tisti, ki kmetu s posojili po- maga, da dobro zagospodari, mu nudi različne ugodnosti in tega bi se morali zavedati zlasti tisti kmetje, ki potem živino prodajo čez Sotlo. MATEJA PODJED REDNE OBRAMBNE PRIPRA VE v sklopu rednih obrambnih priprav, ki jih terja dosledno izvajanje zasnove SLO in DS so se pred kratkim zbrali na terenu tudi tisti, ki delajo na področju obrambnih priprav pri pokrajinskih vodstvih Zahodne Štajerske. Sestanku in teoretičnim postavkam so dodali še vaje v streljanju z avto- matsko puško in pištolo in pri tem zabeležili zelo dobre rezultate. Foto: D. M. 5 LET OZ OBRT CELEIA Včeraj je Obrtna zadruga OBRT CELEIA zabeležila svoj petletni jubilej s preurejenimi poslovnimi pro- stori. Točno na včerajšnji dan pred petimi leti je 20 članov sklicalo ustanovitveno skupščino. Tedaj je v Sloveniji delovalo kakšnih 18 takšnih obrtnih zadrug, danes jih je še enkrat tohko. Celjsko obrtno zadrugo pestijo težave z obratnimi sredstvi, še najbolj v zadnjih dveh letih in samo temu pripisujejo, da niso ustvarili večjega celotnega prihodka in dohodka. Vsekakor pa so v svojem petletnem obdobju dokazali, da je zadruga potrebna in bi ob podpori širše družbene skupnosti lahko še bolj razširila obseg svojega poslovanja. UM IZPOPOLNJEVATI PODATKE IZ NOV Pred dnevi se je na seji sestal pododbor I. bataljona III. VDV brigade. Med drugim so govorili tudi o akciji enotnih oblačil, oziroma srajc in titovk. Prav tako so menili, da mora še naprej teči akcija zbiranja slik in pismenih ter drugih spominov iz časa NOB. Imana in seznami borcev še niso povsem točni, zato je nujno, da posamezniki, ki so se borili v sestavu bataljona ali z njim sodelovali, te sezname dopolnijo. Se posebno dragocen bo vsak nadaljni podatek o ranjenih, padlih in po vojni umrlih borcev, ali pa podatki ob bojih in drugih akcijah. Tako do sedaj še ni zabeležena akcija voda na policijsko postojanko na Pol- zeli pri Jelen meseca marca 1945, VIKTOR DOBRISEK BRIGADIRJI - VETERINARJI v ponedeljek so prišli med brigadirje Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82 še študenti veterine. Specializi- rano brigado je organizirala Biotehniška fakulteta iz Ljubljane. Mladi strokovnjaki pa bodo skupaj s profesorji in veterinarji iz Šentjurja dobra pomoč številnim kmetom, ki jih bodo v na- slednjih dneh obiskovali po kmetijah. Na tak način pa si bodo študentje tudi izpopolnjevali svoje znanje, svoja opažanja bodo skrbno zapisovali, kar jim bo čez čas služilo za strokovno analiziranje o živinoreji na Kozjan- skem. LOČE: ŠE VELIKO POTREB v krajevni skupnosti Loče dobro uresničujejo program 3. samoprispevka, ki se letos v konjiški občini izteka. Kljub temu nekaterih nalog še niso uresničili, kar velja zlasti za gradnjo prizidka k osnovni šoli, ki bi omogočil uvedbo celodnevne osnovne šole. Zanj bodo verjetno še letos pridobili vso po- trebno dokumentacijo. Poleg tega morajo dokončati še dela pri ureditvi kanalizacijskega omrežja. Mrliško vežico namera- vajo urediti skupno s krajevno skupnostjo Zbelovo, kar velja tudi za razširitev pokopališča. 2e sedaj je jasno, da vsega tega s sredstvi sedanjega samopri- spevka ne bo mogoče dokončati, zato se še toliko bolj resno pripravljajo na referendum za novega, ki bo v jeseni. Za orga- nizacijsko delo sta zadolžena Alojz Kračun in Martin Pukl, ki bosta tako kot celoten odbor za pripravo referenduma v Ločah imela dovolj dela, saj je potreb, ki jih ni mogoče rešiti drugače, še veliko, zlasti še pri komunalni ureditvi, ki so jo v preteklih letih zanemarjali. MBP AKADEMIJA QOŠ FRAN ROŠ z razvitjem prapora pionirskega odreda I. štajerskega bata- ljona (o njem je govoril na akademiji borec Ludvik Zupanc- -Ivo) so učenci COS Fran Roš iz Nove vasi v Celju m.inuli petek v Narodnem domu prikazali staršem vse tisto, kar so se ob rednem učnovzgojnem procesu še naučili in kaj znajo. Torej so peli, plesali, igrali, recitirali^ se pogovarjali, skratka, spletli so bogat in dragocen venec dejavnosti, ki bogatijo mladega člo- veka. Ravnateljica šole Tončka Mešl se je zahvalila vsem men- torjem, staršem, pokroviteljem za vloženo delo, posebno pa še Aeru - tozdu Grafiki za pokroviteljstvo nad pionirskim odre- dom. Predstavnik tozda Gusti Maček je pozdravil izvajalce akademije in obiskovalce, ki so povsem napolnih veliko dvo- rano in izrekel dobrodošlico tudi nadaljnjemu sodelovanju. OBRAZI ANICA PERŠE Vedno nasmejanega obraza, polna življenjske- ga optimizma, ki ga mno- gim primanjkuje, s pravš- njo mero zdravega hu- morja, zadovoljna z de- lom, ki ga opravlja in zmerom pripravljena sve- tovati, pomagati človeku v težavah. Takšna je Ani- ca Peršetova iz Rimskih Toplic. Takšno je človek zasluti, ko jo prvič sreča in v nadaljnjih srečanjih prepriča, da je njegova sodba pravilna Ni pogrešila, ko se je odločila za pedagoški po- klic. Po končanem učite- ljišču v Celju, jo je prvo mesto učiteljice čakalo v Sedražu nad Laškim. Prav na ta kraj in prva leta učiteljevanja jo veže- jo najlepši spomini: na ljudi, ki so jo lepo spreje- li, na vključevanje v kul- turni utrip kraja, na delo s prvimi učenci. Nadaljnja pot vaške učiteljice je bila v Brezah, kjer se je med mladino in krajani prav tako lepo počutila. Ustavila se je v Rim- skih Toplicah, kjer na osnovni šoli Antona Aškerca dela že polnih dvaindvajset let, zadnjih enajst let kot pomočnica ravnatelja. Ker je s poklicem in srcem vezana na delo z otroki in mladino, je naš- la svoje zadovoljstvo tudi v delu pri občinski skup- nosti otroškega varstva Laško. Kot dolgoletna predsednica izvršilnega odbora skupnosti je veli- ko pripomogla, da se je v otroškem varstvu marsi- kaj premaknilo na bolje. Svoje prgvo mesto je naš- la tudi v občinskem sindi- kalnem svetu Laško, kjer je bila dolga leta zadolže- na za področje vzgoje in izobraževanja. Nepogreš- ljiva je v občinski zvezi društev prijateljev mladi- ne. Eno največjih in naj- bolj odgovornih nalog pa je Anica sprejela letos spomladi. Izvoljena je bi- la za podpredsednico Skupščine občine Laško. ''Kadar sem nerazpolo- žena, vzamem v roke do- bro knjigo. Največkrat takšno, ki me razvedri in obogati obenem. Kmeclo- vo ,S prijatelji pod mace- sni', na primer. Potem se o knjigi pogovarjam v krogu svoje družine. Veli- ko se je doma treba pogo- varjati, predvsem z otro- ki. Družina je še vedno ti- sta, ki lahko da otroku največ," so besede, ki sem si jih v razgovoru z Anico Peršetovo, najbolj zapomnila. MARJELA AGREŽ ZLOBNO NATOLCEVANJE OPREMA NI RAZPRODANA Ogorčeni zobozdravstveni delavci Med Celjani so se že pred odločanjem za 3. samopri- spevek širile govorice, da se tozd zobozdravstvo v Zdrav- stvenem centru neodgovor- no obnaša pri ravnanju z izločenimi osnovnimi sred- stvi, ki so se sprostila ob pre- selitvi v nove obnovljene prostore, s katerimi so prido- bili 12 ordinacij, lepo in funkcionalno opremljenih ordinacij in toliko novih zo- bozdravstvenih stolov oziro- ma aparatov. In kaj je občane tako ra- zburjalo z ozirom na to, da je v program že sprejetega sa- moprispevka zajeta tudi oprema za bolnišnico in Zdravstveni center? Zoboz- dravstvena služba naj bi apa- rate iz starih petih ordinacij, ki bi jih lahko uporabljala še najmanj 30 let, namenila za staro železo, oziroma naj bi jih kupili zobozdravniki sa- mi za »črno prakso«. Je to resnica ali zgolj natolceva- nje? Na to vprašanje je odgovo- rila dr. Breda Pangerl-Dopli- har, direktorica tozda Zoboz- dravstvo takole: »To je laž. Povedati moram, da so me te govorice zelo prizadele. No- vo opremo smo res dobili, od starih petih zobozdravstve- nih aparatov še vedno dva uporabljamo, enega bomo dali v obratno ambulanto v Aeru, dva pa sta neuporab- na. En stol bomo usposobili in ga dali v EMO, omenjena dva stroja, ki ne delata, pa bomo poskušali popraviti ali pa uporabiti za nadomestne dele. Iz Novega Sada namreč ni moč dobiti rezervnih de- lov, opremiti pa moramo še obratne zobne ambulante v Ingradu, Kovinotehni, Cin- karni in Emu. Govorice so prišle na uho tudi članom celjskega izvršnega sveta in na njihovo zahtevo smo jih obvestili, da je še vsa stara oprema vskladiščena. Pri- pravljamo pa pregled osnov- nih sredstev, ki jih bo tozd zadržal za izvajanje svoje de javnosti oziroma jih bo izlo- čil ali prodal. Za prodajo pri de v poštev samo amortizira- na pohištvena oprema. Do slej še nismo ničesar iz starih ordinacij vrgli proč, še manj pa prodajali našim zoboz dravnikom. V to se boste lahko sami prepričali.« Res smo se. Ogledali smo si nove ordinacije in na last- ne oči videli vse nove apara; ture pa tudi tiste stare, ki naj bi že »izginile«. Sprašujemo se, komu koristijo taKšne zlonamerne trditve, ki so po polnoma v nasprotju tudi ^ znanim pregovorom »bre? dima ni ognja«. Zal je še ve- dno dovolj posameznikov, ki namenoma (to dokazuje pri- čujoči primer) škodujejo na- šim skupnim družbenim pri- zadevanjem in koristim. T" je brez dvoma obsojanja vre- dno! , d.berk št. 24-17. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 SPOMINSKA POT ŠTIRINAJSTE V pripravi je spomin- ska planinska pot 14. di- vizije, ena od mnogih oblik ohranjanja tradicij našega narodnoosvobo- dilnega boja. Gre za po- niembno in zahtevno na- logo, ki so se je lani lotila planinska društva na na- šem območju, skupaj z odborom 14. divizije v Ljubljani, meddruštve- nim odborom planinskih društev Posavja, Zasavja in Savinjske doline in borčevsko organizacijo. Glavni nosilec akcije za pripravo spominske pla- ninske poti 14. divizije pa je planinsko društvo iz Celja, ki je tudi glavni koorinator med društvi. Spominska pot bo po- tekala od Sedljarjevega preko Bohorja, Lisce, Šempetra, Svetine, Zič in Graške gore do Ljublne- ga ob Savinji. V pripravi je vodnik, ki ga pripravljajo planinska društva, z geografskim opisom poti, odbor 14. di- vizije pa pripravlja zgodo- vinski opis poti legendar- ne Štirinajste in dogod- kov na tej poti. Dela pote- kajo koordinirano med posameznimi planinski- mi društvi, pri čemer je glavni nosilec vseh aktiv- nosti in priprav celjsko planinsko društvo. Po predvidevanjih bo celot- na pot pripravljena do je- seni, uradno pa bo odprta v februcirju prihodnjega leta. M. A. CELJE IN III. SAMOPRISPEVEK KUUB TEŽAVAM - ZA! 54,22 odstotka glasovalcev »za« Delovni ljudje in občani Celja so v nedeljo, 13. juni- ja, na referendumu izglaso- vali tretji občinski samo- prispevek. Glasovalo je 85 odstotkov glasovalnih upravičencev. Za samopri- spevek se je izreklo 54,22 odstotkov občanov. Udeležba na referendumu pomeni veliko angažiranost občanov in njihovo zanima- nje za program tretjega sa- moprispevka. Odstotek pozi- tivnih glasov ima morda ne- koliko grenak priakus, še to- liko bolj ker je iz doseženih rezultatov iz krejevnih skup- nosti, razvidno, da so se rav- no tiste, ki so že v preteklosti dobile nekaj objektov iz sa- moprispevka, tokrat slabo odzvale. Priznati si torej mo- ramo to, česar smo se ob ta- ko natančnem in dobro za- stavljenim programu, naj- bolj bali: da so si nekateri naši krajani preveč gledali čez plot. Res, da so objektiv- ne okoliščine, zlasti gospo- darska situacija, pogojevale manjši »ZA«. Toda v času, ko so skupna prizadevanja in pripravljenost za skupno delo in reševanje težav te- melj na katerem gradimo naš boljši jutri, takega lokali- stičnega odnosa, ne bi smeli pokazati. Zato je teh 54,22 odstotka toliko bolj izraz pri- pravljenosti tiste večine de- lovnih ljudi in občanov, da bodo z vso odgovornostjo in zavestjo prevzeli nase breme za izpeljavo zastavljenih na- log iz programa samopri- spevka. In kar je tudi po- membno, razvoj družbenega standarda v celjski občini za nadaljnih pet let ne bo zao- stal. Na »referendumsko« ne- deljo so bili na posameznih glasovnih mestih različno pripravljeni. V nekaterih krajevnih skupnostih so šta- bi skupno z mladinci lepo okrasili volišča z s številnimi plakati, zastavami, prijetni- mi cvetnimi aranžmaji in z okrašenimi podobami tova- riša Tita. Nekje, kot na pri- mer na volišču v vrtcu v No- vi vasi so volišče popestrili še z likovnimi izdelki naših najmljajših. V centru za klubsko dejavnost mladih sta dve deklici vsakega obča- na prijazno sprejeli, ga napo- tili do glasovalnega mesta in s pozdravom spremili nazaj. Na glasovalnem mestu v kul- turnem domu v Trnovljah je odmevala po zvočnikih glas- ba. Vse to je pripomoglo, da kljub sivemu vremenu in močnemu dežju krajani ta dan doživijo lepše kot obi- čajno. Okvirni rezultati referen- duma so bili znani že v nede- ljo pozno zvečer. Končni re- zultati pa v ponedeljek do- poldne. Največ glasov za sa- moprispevek je bilo v kra- jevni skupnosti Medlog (66,64), n-ato Center (64,22), Dolgo Polje (63,79), Svetina (62,32), Dobrna (61,57), Deč- kovo naselje (61,00), Šmart- no v Rožni dolini (60,34), No- va vas (59,68). Slavko Slan- der (56,68), K. D. Kajuh (55,29), Savinja (55,78), Pod Gradom (55,01), Aljažev hrib (54,21), Gaberje (53,46), Lju- bečna (53,09), Teharje (52,49), Frankolovo (50,68), Store (50,46), Skofja vas (50,29), Hudinja (49,42), Trnovlje (45,14), Lava (44,65), Vojnik (43,31), Ostrožno (41,68) ter Strmec (39,20). VVE. PRIDOBITEV ZA NAŠO VARNOST Prizidek k Domu terito- rialne obrambe v Sloven- skih Konjicah je zgrajen in pripravljen, da s svoji- mi prostori in opremo za- gotovi lažje in boljše delo na področju splošne ljud- ske obrambe v občini. Prizidek k Domu terito- ralne obrambe bodo od- prli 3. julija na slovesno- sti, na kateri se bodo zbrali tudi številni ugle- dni gostje. Slavnostni go- vornik bo Ljubo Jasnič, izvršni sekretar Central- nega komiteja ZK Slove- nije. MBP FERDO ŽAGAR O DELU DELEGACIJE NA PLANINI URESNIČEVATI SKLEPE Najprej na področju komunalne ureditve Ferdo Žagar iz Planine je vodja 9-članske delegacije za zbor krajevnih skupnosti pri skupščini občine Šent- jur. Nekaj izkušenj za to funkcijo si je pridobil že v prvem delegatskem obdob- ju in iz njih skuša izluščiti dobre ter jih prenesti ter dopolniti z zdajšnjimi. Predvsem želi, da bi ostala kpntinuiteta dela skozi celo ttiandatno obdobje takšna, ko je sedaj, saj se delegacija Sestaja v polnem številu, delegati redno odhajajo na zbor skupščine in sklepe ter odločitve prenašajo v svoje okolje. - To pomeni, da so kraja- JJi na volitvah izbrali prave delegate? »Že sama struktura dele- gatov je dovolj pestra: delav- ci iz Tajfuna, medicinska se- stra, delavec iz Gozdnega obrata, obrtnik in kmeta, ^omenili smo se, da bomo ^odili evidenco prisotnosti sejah in jo izobesili v sejni f^obi, da bo na vpogled vsa- '^omur in ob vsaki priložno- sti. Prvo točko dnevnega re- da začenjamo s poročilom iz seje skupščine, da bi bilo po- vratno obveščanje hitro in točno.« - Kaj je vaš cilj? »Da se sprejeti sklepi tudi uresničujejo, sicer so nesmi- selni in med krajani povzro- čajo slabo voljo in nezaupa- nje. Tega pa ne smemo do- pustiti.« - Ali je takih primerov več? »Ostale so obveznosti in obljube zlasti na področju komunalnega urejanja naše krajevne skupnosti. 2e lani bi morali komunalno urediti trg, pa potem ni bilo denarja. Tudi problem vode je star in se vleče iz leta v leto. Zajetje je sicer novo, cevi pa stare in puščajo. Tu je še ureditev ka- nalizacije, mrliške vežice, elektrifikacije socialno ogro- ženih kmetij. Najbolj pereč problem, ki se vleče že vrsto let, je zazidalni načrt za Pla- nino. Zaradi neurejenosti na tem področju gredo gradnje v drugo smer, tako da ima- mo že več črnih gradenj. Pa ceste! Planinski klanec in Jezerce, ki sta v gradnji že več kot 10 let. Nalivi iz njiju odnašajo prod, dela pa stoji- jo. Samoprispevek so kraja- ni izglasovali 70 odstotno za urejanje cest in 30 odstotkov sredstev za ostale komunal- ne ureditve in za ureditev prostorov za delo prosvetne- ga društva. To so obveze, ki se jih bomo morali nemudo- ma znova lotiti." - Pri delu delegacije, pa tudi sicer, v krajevni skup- nosti, vas čakajo tudi nove obveznosti. Ali ste se v tem kratkem času pogovarjali tudi o tem? »Smo. Naj izluščim samo en primer. Na področju kra- jevne skupnosti Planina ob- stajajo možnosti za gojenje rib za tržne viške. To je tudi interes Kmetijskega kombi- nata in njegovega prizadeva- nja za čim večji pridelek hra- ne. Tam, kjer so možnosti za ribogojništvo, se bo potreb- no dogovoriti s kmeti, da bi postali kooperanti KK. To bi bila zanimiva novost, ki jo velja uresničiti, a ne le s sklepi.« MATEJA PODJED MMEDSTAVUAMO MOZIRJE: PRIMANJKUJE JIM TUDI NAROČIL V občini Mozirje bodo prav tako veliko pozornosti namenili izobraževanju in informiranju delegatov. Kako naj bi le-to potekalo smo se pogovarjali s predse- dnikom skupščine občine Mozirje Lojzetom Plazni- kom, predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, Franca Miklavca pa smo zaprosili za odgovor na vprašanje, kako se mozirsko gospodarstvo vklju- čuje v stabilizacijska prizadevanja. LOJZE PLAZNIK: »Tako kot v vseh ostalih občinah, čaka tudi nas izredno odgovorna nalo- ga, da novoizvoljene dele- gate čim bolj strokovno pripravimo na čim boljše opravljanje delegatske funkcije. Izobraževanje mora biti čim bolj učin- kovito. Izobraževalne oblike bodo potekale pre- ko Delavske univerze, ob- časno pa bomo sklicevali na posvete tudi vodje de- legacij, ki bodo skušali zainteresirati člane dele- gacij za čim bolj strokov- no delo. Pri izobraževa- nju preko delavske uni- verze bo treba zagotoviti kakovostne predavatelje. Veliko časa in pozornosti bo treba nameniti poljub- nim razgovorom o neka- terih temah. Ena od izre- dno pomembnih nalog bo tudi čim kakovostnejše informiranje delegatov. Predvsem moram pove- dati, da bo treba več stori- ti pri pripravah gradiv, ki so sedaj preobsežna. Gra- diva bo tfeba skrajšati, kar je pomembno tudi z vidika varčevanja papir- ja. Pri informiranju dele- gatov pa ne gre prezreti vloge občinskega glasila Savinjske novice ter re- gijskega glasila Novi te- dnik.« FRANC MIKLAVC: »Prav sedaj je v razpravi predlog izvršnega sveta o ukrepih in aktivnostih, katerih cilj je, da bi dose- gli čim boljše gospodar- ske rezultate v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Pripraviti bo treba anali- ze in ocene stanja v posa- meznih sredinah. Gre tu- di za pospeševanje aktiv- nosti pri izdelavi dopol- njenih srednjeročnih pla- nov. Ne najmanj po- membna naloga bo ena- komernejša porazdelitev obveznosti glede na do- hodkovne zmožnosti in- dividualnega sektorja. Občutek imam, da na ne- katerih področjih indivi- dualni sektor ni prispeval tistega deleža za skupno in splošno porabo, ki bi jo lahko glede na svojo do- hodkovno zmožnost. V usmeritvah za povečanje kmetijske proizvodnje bo treba povečati proizvod- njo mleka in mesa, kjer pa se srečujemo s po- manjkanjem krmil in ob- časno tudi nafte. V indu- strijski proizvodnji je slabša likvidnostna situa- cija, ponekod manjka re- produkcijskih materia- lov, občutno pa je tudi pomanjkanje nekaterih naročil. Omejiti bo treba tudi vse oblike porabe.« JANEZ VEDENIK POGLED V SVET S kovinotehno BOLJ ALI MANJ KONČANA SPOPADA Dva krvava spopada sta končana; bolj ali manj. Argentinske enote v glavnem mestu Falklandskih otokov so se vdale, ne da bi se poprej kaj prida posta vljale po robu britanskim vojakom, ki so jih sistematično obkoljevali in naposled obkolili. Bliskovita agresija izraelske vojske v južnem Libanonu seje ustavila v nekaterih četrteh Bejruta. Borci pale- stinske osvobodilne organizacije PLO so se dejansko znašli osamljeni; sirske eno- te se prav tako niso močneje upirale. Znano je stališče Združenih narodov in neuvrščenih, da Argentina ima pravi- co do Falklandskih oziroma Malvinskih otokov. Hkrati je znano stališče neuvr- ščenih, da je treba to doseči po mirni poti, na pogajanjih z Veliko Britanijo. Argentinska vojaška hunta je napačno presodila možnosti in zmožnosti britan- ske vojske, da na velikansko razdaljo pošlje ekspedicijski korpus s sto ladja- mi in 25.000 vojaki, da tvega izgube, sa- mo zato, da bi obnovila oblast nad Fal- klandskimi otoki. Stroške vojne na britanski strani ceni- jo - preračunano kakih 90 milijard (no- vih) dinarjev. Morda po naključju so v V.Britaniji ravno ob zmagi in zmago- slavju ob po padcu Port Stanleya obja- vili, da je število brezposelnih spet pre- koračilo tri milijone. Toda to je trenut- no potisnjeno v stran, zakaj potrebno je podžigati samozavest Britancev, da so sicer izgubili imperij, da pa imajo še Piše: JOŽE ŠIRCELJ zmerom vojsko, . i zna pokazati zobe. Britanija je zdaj v znamenju zmagosla v- ja konservativcev z ministrsko predse- dnico Thatcherjevo na čelu, ki da so do- kazali, kako je potrebno utrjevati bri- tanski vpliv v svetu. Argentinska hunta je kajpada soočena s porazom. Poskus, da bi strnili narod pod geslom boja za Falklande - Malvine je klavrno spodletel. Opozicija, množice, nezadovoljne s polfašistično vojaško diktaturo, dviga glavo, demonstrira, za- hteva odstranitev hunte. Na drugem koncu sveta se je pokazalo, da je Izrael odločen še naprej s silo in s pozicij sile uveljaviti tisto, kar ima za lastne interese, interese lastne obrambe sredi arabskega sveta, ki Izraela kot dr- žave ne prizna. Izrael počenja vse, kar more, da bi po drugi strani preprečil nastanek palestinske države. In spretno izkorišča neenotnost arabskih vlad, ki se nikakor ne morejo dogovoriti o skup- nem stališču in ukrepih do Izraela. Si dvoma, da je izraelska vlada dodobra izkoristila vojno med Irakom in Iranom, spor med Sirijo in Irakom in vrsto dru- gih razprtij. Zdaj, po izraelski vojaški zmagi, slišimo očitke Irancev, da se dru- gi nočejo z orožjem boriti proti izraelski agresiji, oni pa da so pripra vi jeni udari- ti, opravičila libijskega voditelja Gada- fija, zakaj ni mogel dejavno priskočiti na pomoč - in podobno. Zdaj je očitno na vrsti diplomacija. Izraelski premier šegin je triumfalno prišel v Washington, ameriški zunanji minister Haig je na Bližnjem vzhodu. Vprašanje je, kaj je mogoče zdaj doseči, ko Izrael nastopa s stališča zmagovalca, li posta vlja pogoje. Vsekakor drži, da je položaj Palestincev vsaj za nekaj časa oslabljen. Dejstvo je namreč, da bo Izrael obdržal dobršen del Libanona ali pa ga bo vrnil proti velikim protiuslu- gam, da si bo skušal pridobiti še več zaveznikov v Libanonu in skušal vpliva- ti na takšno sestavo libanonske vlade, ki bo popustljiva do izraelskih želja. Dva krvava spopada sta torej konča- na; bolj ali manj. 4. Stran - NOVI TEDNIK Št. 24-17. junij 19; SODELOVANJE CELJA IN BUDVE M02N0STI JE ŠE VEČ Predvsem gre za turistično in malo gospodarstvo Celjsko združeno delo, predvsem Razvojni center, Kovinotehna, Zlatarne in Aero, se je že pred časom dobro povezalo s črnogor- skim gospodarstvom, predvsem v Črnogorskem Primorju in v turizmu na območju občine Budva. Prav sedaj se zaključujejo dela na novem hotelu Palas v Petrovcu na moru, o če- mer smo v tedniku že obšir- no poročali. Na pobudo in z organiza- cijskimi inženiring prijemi Razvojnega centra Celje so bili sklenjeni dokaj obširni in predvsem zelo konkretni poslovni aranžmaji tudi za- področje razvoja zasebnega turizma in malega gospodar- stva. Prejšnji četrtek je Celje obiskala delegacija iz občine Budva, da bi v razgovorih z najodgovornejšimi politični- mi, skupščinskimi in gospo- darskimi krogi v celjski ob- čini potrdila dosedanje sode- lovanje in istočasno skupaj 2 gostitelji preučila možnosti nadaljnjega sodelovanja, tu- di v sedanjih bolj zaostrenih razmerah gospodarjenja in poslovanja ter naložbene de- javnosti v črnogorskem turi- zmu na sovlagateljskih osno- vah celjskega in slovenskega združenega dela. Vsekakor so pogovori po- kazali, da je dosedanje sode- lovanje že dalo nekatere do- bre in razveseljive rezultate, predvsem že omenjena grad- nja hotela Palas v Petrovcu, Kompasov program naložb v okrog tisoč zasebnih turistič- nih postelj na budvanskem območju in še nekateri po- slovni aranžmaji v okviru malega gospodarstva tudi v drugih krajih. Med Celjem in Budvo oziroma med črno- gorskim in slovenskim go- spodarstvom se ponuja še več možnosti sodelovanja, za kar bi bilo potrebno v prvi fazi oblikovati več delovnih teles, saj stabilizacijski čas predvsem 2;ahteva hitro in konkretno odločanje in spo- razumevanje. Drži namreč tudi ugotovi- tev, ki je bila v pogovorih tudi poudarjena, da smo pri dosedanjih stikih in pogovo- V delegaciji iz Budve so bili sekretar komiteja ZK Lazar Šoljaga, predsednik občinske skupščine Žarko Mikovič in predsednik občinske konference SZDL Vlado Duletič. rih o sodelovanju dostikrat in prevečkrat ostajali na pol poti, zlasti pri uresničevanju dogovorjenega. Po mnenju Razvojnega centra Celje naj bi v kratkem imenovali tudi poseben koordinacijski svet, ki bi us- klajeval dosedanje dobro na- črtovano in že tudi v marsi- čem izpeljano sodelovanje na področju turističnega in malega gospodarstva, obe- nem pa bi bil ta organ tudi svojevrsten nadzorni organ, ki bi bdel nad uresničeva- njem vseh dogovorov in spo- razumov. Združevanje dela in sred- stev je tisto področje, kjer bi lahko obe strani druga drugi ponudile svoje prednosti in interese, pri čemer bi lahko poiskali z dovolj dobre volje tudi nekatera druga področ- ja za sodelovanje. Tako na primer Zlatarne Celje želijo v Sv. Štefanu pri Budvi po- nuditi v prodajo kompletno kolekcijo svojih zanimivih izdelkov, s čemer bi lahko nadvse devizno zanimivo zaokrožili turistično ponud- bo, ki jo daje črnogorsko ja- dranska obala. MITJA UMNIK KAKO JE OZIROMA BO Z MESOM? Glede na to, da so kupci pred dnevi skoraj z lučjo pri belem dnevu iskali meso na kavljih v mesnicah in samopostrežnih trgovinah, se seveda postavlja predvsem vprašanje, kako bo s preskrbo z mesom v prihodnje. Kratkih in lahkih, pa zanesljivih odgovorov na to vpraša- nje ni, ker so vprašanja okrog zaostajanja živinoreje v kom- pleksu agroživilskih problemov na na&em in širšem sloven- skem območju že dolgo znana, slabe preskrbovalne možnosti z mesom pa že dlje časa skoraj napovedane. Vsekakor Je veliko motenj zlasti na »obmejnem« območju s sosednjo Hrvaško, kjer odkupujejo kilogram žive teže živine dosti dražje, kot pa velja dogovor v Sloveniji. Prav zato so se nekateri proizvajalci, predelovalci in trgovci na našem ob- močju, na primer v Obsotelju, dogovorili, da odvoz živine oziroma mesa preko Sotle nekako preprečijo. Rešitev Je najbrž edino v višjih odkupnih cenah živine, da bi na ta način na širšem celjskem območju zagotovili dovolj živine za klanje. Najbrž pa bomo višje odkupne cene živine morali zagotoviti v vsej republiki. MITJA UMNIK AERO: NOVA GRAFIKA Čeprav prva faza naložbe Aera v novo grafiko v Celju zamuja za kakšen mesec, pa so po mnenju glavnega di- rektorja Aera Milana Zu- pančiča z deli in roki kar za- dovoljni - izvajalec del je Ve- grad s kooperanti. Se največ časa zahteva montaža kli- matskih naprav. V novo zgradbo so že montirali tudi nekaj novih strojev, sicer pa bo selitev grafike s Trga V. kongresa potekala postopo- ma, prav tako tudi iz obrata neskončnih obrazcev na Ma- riborski cesti. V Aeru računajo, da bodo vso selitev v novo grafiko opravili do tradicionalnih Aerovih dnevov v mesecu septembru, pri tem pa raču- najo, da bodo s preureditvijo starih grafičnih prostorov na Trgu V. kongresa pridobili nekaj skladiščnih prostorov, namenjenih predvsem za izvoz, prav tako bodo skušali omiliti probleme »lokacijske razmetanosti« svojih služb po mestu. Vrednost naložbe v seda- nji zaokroženosti prve faze nove grafike znaša okrog 530 milijonov dinarjev, vsekakor pa je še prezgodaj napovedo- vati nadaljevanje druge faze te naložbe, saj se je združeno delo znašlo prav sedaj v go- spodarsko zaostrenih razme- rah. ^ SKUPŠČINA TEKSTILCEV V soboto je bila v tekstilni tovarni Prebold skupščina zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Delegate iz 15 društev, ki danes šteje 2500 članov, je najprej pozdravil direktor IT Prebold, ki letos slavi 140-letnico obstoja. O delu zveze v preteklem mandat- nem obdobju je poročal predsednik Peter Subic. Med drugim je povedal, da imajo člani zveze, to so tekstilni inženirji in tehniki iz domala vseh tekstilnih delovnih organizacij, velik vphv na razvoj te panoge. Gotovo je tudi njihova zasluga, da je gospodarska, bilanca te industrije v celoti ugodna. Posebno v zadnjem letu se je povečal izvoz za 17 odstotkov z ozirom na prejšnje, medtem, ko se uvoz postopoma zmanjšuje. Tekstilni strokovnjaki so dolžni tudi v bodoče iskati nadomestilo za uvožene materiale doma, poleg tega pa si je združenje postavilo za nalogo še stalno izobraževanja članstva, skrb za šolstvo in šolanje novih kadrov in raziskovanje. Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik je še naprej Peter Subic. Podelili so tudi osemnajst nazivov častni član združenja. T.TAVCAR ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ UBELA CELJE REŠITEV JE V IZVOZU Pri tem pa še izkoriščanje notranjih rezerv v delovni organizaciji Li- bela Celje so ugotovih, da so v prvem četrletju celotni pri- hodek v primerjavi z lan- skim četrtletjem povečali za 19 odstotkov, v glavnem na račun spremenjene sestave proizvodnje in prodaje. Do- hodek je*narastel za 15 in či- sti dohodek za 9 odstotkov. Primerjajoč planske sestavi- ne, je bil minimalno prekora- čen plan - prav tako v pri- merjavi z letom 1981 - pri celotnem prihodku, dohod- ku in čistem dohodku, pod planom pa so bili v primerja- nem obdobju pri porabljenih sredstvih in osebnih dohod- kih. Da je celotni prihodek na- rastel, je treba pripisati tudi dejstvu, da je bila količinska prodaja kuhinjskih tehtnic nekoliko večja, pa tudi deci- malk, skalar in živinskih tehtnic. Čeprav so »planska« porabljena sredstva manjša, pa so se dejansko letos pove- čala za 23 odstotkov, kar gre pripisati predvsem višjim cenam reprodukcijskega materiala, tujih storitev, od- pisa drobnega inventarja in drugih materialnih stroškov, vključno s kilometrino. Na porabljena sredstva pa ob- čutno vplivajo tudi zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Ce povza- memo ugotovitve, potem v Libeli s finančnimi rezultati niso zadovoljni. Vedo tudi to, da so možnosti za večanje osebnih dohodkov le v pro- duktivnejšem delu in še v nekaterih neizkoriščenih no- tranjih rezervah. Ce se oddaljimo od teh fi- nančnih podatkov v Libeli, pa je potrebno poudariti, da se v delovni organizaciji še kako zavedajo, da bodo za svoje uvozno pokritje morali več izvažati. Le tako lahko računajo na redno domačo preskrbo, tudi z deviznim so- vlaganjem, in na preskrbo iz uvoza. V zaostrenih razme- rah gospodarjenja, ki se nam obetajo še bolj v drugi polo- vici leta, bodo morali tudi izraziteje selekcionirati žet ko omejen uvoz, pri čem imajo za prvo polovico le odobrenega uvoza za nek več kot 500.000 dolarjev. P tem bo šla več kot polovii tega zneska za kooperacijsl izravnavo izvoza. Svo težko zaslužene devize i morajo dajati tudi domači dobaviteljem, od katerih ! jih železarji v Jesenicah; dobili, nekateri pa nanje i čakajo. Izvozni rezultati štirih mesecih so v Libeli: zadovoljivi, le kooperaciji] slabo piše. Tako so iz svo| načrtov morali črtati koop racije z Romuni in Madža V Libeli tudi ugotavljaj da bi v bitki za izvozni zuii nji trg boljše uspevali z b reprezentativnimi prospej in drugo dokumentacijo, na tem področju zaostaji je včasih krivo tudi ozko kratkoročno »varčevalni gledanje na tiskanje takšj dokumentacije. AGROŽIVILSKO SODELOVANJE NA OBMOČJU Točno pred letom dni smo bili veliki optimisti in smo na prvi tednikov! strani z velikimi besedami spregovorili o oblikova^ nju planske poslovne skupnosti med obema velikima agroži vilskima sozdoma na Celjskem, Hmezadom in Merxom. Sko- raj v isti čas pred letom dni sodi tudi prva skupščina območne skupnosti za pospeševanje osnovne kmetijske proizvodnje in preskrbo prebivalstva. Od obeh dogodkov smo si veliko obe- tali, toda... Toda danes, po letu dni, kljub nekaterim vidnim rezultatom agroživilskega sodelovanja na območju, ne moremo uporabiti podobnih, velikih in glasno donečih besed o neizmerno dčen čas - poskusno delo dva meseca 2. VODENJE IZMENE Pogoji: - končana lesna tehnična šola ali lesna delovodska šola - dve leti delovnih izkušenj na podotMiih delih - prosta dela se razpisujejo za nedoločen čas - poskusno delo dva meseca 3. MIZARJE ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoji: - KV ali PKV mizarji - zaželjene nekajletne delovne izkušnje - dela se razpisujejo za nedoločen čas - poskusno delo dva meseca Pod 1. nudimo stanovanje po dogovoru, pod 2. družinsko stanovanje zagotovljeno. Kandidati naj svoje pismene vloge skupno z dokazili pošljejo v roku 15 dni po objavi v kadrovsko-splošni sektor TOZD SOPOTA Radeče, Pot na jez 12. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO S KAKŠNO USODO PIŠEMO CELJSKEMU STAh SREONJB LE POČAi Novi pristopi do raziskav in obnove i Velik del nove vitalne funkcije gradu bo moral prevzeti nekdanji bivalni del Izhodišče za optimizem, zmerni seveda, je v bistvu preprosto. Različna obdobja naše novejše zgodovine so bila tudi različno naklonjena grajskim objektom in celjski Stari grad je nesebično delil to usodo z vsemi ostalimi po- dobnimi objekti pri nas. Nji- hovo današnje stanje je da- leč od rožnatega, pa vendar so strokovnjaki ob naklonje- nosti različnih razmer vedno skrbno bedeli nad tem kul- turno zgodovinskim, pa tudi ekonomsko političnim izro- čilom. Posebno v novejšem času, čeprav smo v njem pri- ča nekakšnemu paradoksu: bolj ko se izpopolnjujejo me- tode znanstvenega dela, bolj ko prihajajo do veljave dogo- vori različnih elementov in dejavnikov, ki jim. ni vseeno, kaj bo s to mogočno srednje- veško zgradbo, bolj usiha vir materialne in finančne osno- ve. A kljub vsemu: razvese- ljiva in optimistična je ugo- tovitev, da je jezik tistih, ki skupaj skrbe za zaščito, ob- navljanje in nadaljnji razvoj gradu, vse bolj enovit, strnjen, skupen! Ob vsem tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je tudi širša jav- nost bila vedno izredno bu- dna kadar je tekla beseda o gradu, da številnim obisko- valcem (celjski grad je tretja najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji), nikoli ni bilo vseeno, kaj se bo zgodilo s tem simbolom nad mestom ob Savinji. Toda v življenju je že tako, da so eno staro- davne legende, gradovi pa so bili vedno priljubljen kraj za spletanje zgodb v domišljiji, pa romantična gledanja na staro slavo, pa socialno eko- nomsko politični element tlačana - simbola izročila stare pravde, želje po obnovi in vrnitvi nekdanje podobe gotovo najbolj markantne grajske stavbe na sloven- skem pa tudi v širšem jugo- slovanskem prostoru, drugo pa dejanske in realne mož- nosti družbe, ki je in mora biti odgovorna za to dedi- ščino. TEŽAVE NISO OD VČERAJ Kaj pravzaprav pomeni pojem obnova gradu? Laič- na predstava je izdelana v podobi trdnejših zidov in ne- koliko bolj konkretne funk- cije v možnosti turistično go- stinskega življenja na gradu. Strokovna prizadevanja gre- do seveda po drugačni poti, čeprav k istemu cilju. Zato si kakršnegakoli strokovnega dela na gradu brez raziskav ne moremo niti zamisliti. Bo- gata zgodovina grajskega ob- jekta je seveda živo poveza- no z usodo Celjanov, ki se je tragično končala s smrtjo zadnjega grofa Ulrika II leta 1456 v Beogradu. Dosedanje raziskave postavljajo prve temelje na današnjem mestu v 11. oziroma 12. stoletje, prvi znaki' naselbine pa so možni po najnovejših ugoto- vitvah arheoloških izkopa- vanj že v 9. stoletju. Grad je kot objekt zlasti z"vidika ra- zvoja obrambnih sistemov izredno zanimiv. Njegova usoda je bila v bistvu zapeča- tena že s pojavom smodnika, ko so se Celjani umaknili v mesto in pustili mogočno utrdbo kot stalno bivališče. Poznejši razvoj dogodkov je vedno bolj usodno posegal po srednjeveškem zidovju. Tako je celjski grad od novih lastnikov sicer dobil še do- datni obrambni zid na jugu. Zanimivo pa je, da obstojajo v graškem deželnem arhivu spisi (1565-79), ki govore o nujni obnovi gradu. V drugi polovici 16. stoletja so bila opravljena še večja obnovi- tvena dela, potem pa je čas naredil svoje. Upodobitve gradu v 19. stoletju so v zna- menju razvalin. Ko je grad leta 1750 kupil grof Gaisruk, je bil objekt že brez strešne opeke, grof pa je snel še ostrešje in klesance in jih uporabil za gradnjo dvorca Novo Celje. Leta 1803 je grad kupil kmet! Pisal se je Gori- šek in grad se je spremenil v kamnolom. Na vso srečo je leta 1846 razvaline odkupil grof Wickenburg in jih pre- dal štajerskim deželnim sta- novom in tako preprečil po- polno uničenje tega mogoč- nega objekta. Že pred drugo svetovno vojno so bila nare- jena nekatera raziskovalna dela, povsem načrtno pa smo se tega lotili po drugi svetovni vojni - največ po zaslugi celjskega Turistične- ga društva in Zavoda za spo- meniško varstvo. OBSEŽEN PROJEKT Ob dobri nameri - zaščititi takšen kompleks, je nujno vprašanje: kako to početi? Potrebna bi bila precejšnja družbena sredstva. Le za ilu- stracijo nekaj številk v starih dinarjih: pred leti je bila opravljena sanacija zahodne stene Friderikovega stolpa in je stala 100 milijonov. V sedanjem času vlagamo v obnovo gradu letno 200 mili- jonov dinarjev in sicer Kul- turna skupnost Slovenije po- lovico in Kulturna skupnost občine Celje polovico. Za takšen denar se seveda v normalnih poslovnih pogo- jih ni moč resno pogovarjati, saj še organizacija gradbišča ne more biti primerna, a o tem pozneje. Da bi zagotovili kar najbolj smotrn in celovi- to gledano ustrezen načrt ob- nove, je Zavod za spomeni- ško varstvo pripravil že pred leti poseben načrt, ki je pre- dvideval več faz. Prva bi bila arheološka dela. torej razi- skati na vseh predvidenih mestih do žive skale in s po- močjo najdenih drobnih ek- sponatov opredeliti časovne mejnike. Potem zaščititi naj- bolj ogrožene dele pred na- daljnjim propadanjem, za- tem popraviti tista obnovi- tvena dela. ki niso sledila strokovnim pobudam in je njihov rezultat zdaj videN v obliki anahronizmov, poz- nejše faze pa naj bi vsaj naj- pomembnejši del gradu - pa- lacij, pripeljale do podobe, ki jo je imel grad v času svoje največje moči. Za izvedbo tak'šnega pro- grama so potrebna velika sredstva. To je samo vidik strokovne spomeniško var- stvene službe. Da pa bi grad ohranjal svojo vitalno funk- cijo, se v program uvrščajo še drugi dejavniki: Turistič- no društvo in gostinstvo, konkretno Merx. In ne glede na številne težave, predvsem finančne narave, je izobliko- vana enovita zasnova sanaci- je gradu, ki temelji na na- slednjih točkah: grad mora ohraniti temeljno funkcijo kulturnega spomenika, še bolj mora biti izkoriščen kot izredna izletniška in razgle- dna točka in gostišče. Ob vsem tem pa mora opravljati tudi kulturno vlogo v kon- kretnih oblikah: možnost večje muzejske zbirke, je od- ličen ambient za različne kulturne prireditve. Torej, načrt je obsežen, zelo zahte- ven tako po strokovni, orga- nizacijski in materialno fi- nančni plati, pa vendar zelo izzivalen. Zdaj je seveda ča- su neprimerno, da bi rekli: zagotoviti moramo vsa sred- stva, da bo grad jutri obnov- ljen. Vsi, ki so se kakorkoli ukvarjali z njegovo obnovo so že zdavnaj na realnih tleh in tega niti ne pričakujejo. Važno v tem trenutku je to, da prvi rezultati kažejo, kako je prav. da pa se vendarle iz- koriščajo nekatere možnosti, ki niso vezane na večje fi- nančne projekte in da nam kljub nerožnati ekonomski situaciji ni treba opuščati op- timizma, še manj pa odgo- vornosti. V tem trenutku je pomembna zavest, da po- stopni koraki raziskovanja in druga dela kljub priškr- njeni blagajni nekaj pomeni- jo in da so dobra izhodišča načrtovanja vedno prilož- nost za večje skoke, kadar je za to možnost. ZDRUŽENO STROKOVNO DELO Po besedah direktorice Zavoda za spomeniško var- stvo v Celju profesorice An- ke Aškerčeve je velik napre- dek timsko raziskovalno de- lo. To je v ospredju in ravno takšen način dela na gradu je v najnovejšem času izobliko- val poseben model v Slove- niji, ki bo prikazan letos v ljubljanskih Arkadah kot metodološki pristop. Tu ima pomembno vlogo zlasti ar- heologija. Znano je namreč, da so se z razvojem same grajske arhitekture ukvarjali že številni strokovnjaki, njimi eden najpomein ših dr. Ivan Stopar iz ( Arheologija pa pri raz valnih delih na grajskil jektih ni bila močno p na. Pred leti pa je prej njeni načrt sprožil ta de di na celjskem gradu, pa jih dr. Tatjana Brega je že takoj na začetku o rila na velik pomen maj drobnih predmetov, ki gočajo natančnejše da posameznih razmer in dogodkov iz življenja n du. Do danes so našli mno količino predm zlasti keramike in ko bo najdbe strokovno obdi in usposobljene za predstavitev, bo to prec Ijalo pomembno zbirko mno tudi zaradi tega ima presenetljivo širo sovni okvir, saj sega ( do 17. stoletja in s ten zarja na živahno dog na gradu tudi po smrt njega celjskega grofa, zbirke bomo lahko sp že danes, ko bo na gr pritličju pod današnjo vracijo odprta razstava arheoloških eksponati bo na voljo obiskov^ gradu za daljše obdobjfj Izrednega pomena jd odkritje obrambnega i pod Friderikovim sto in mnoge druge nove zvezi s celotnim obram sistemom gradu. Obisl cem tega objekta se že kažejo precejšnje spre be, posebno pri sprer nih nivojih, ki so zd stavljeni nižje od prej ječih. Ob vseh delih na pa ne smemo poza t [ istočasno preparacijo nega gradiva, ki ga vi meri opravlja tudi falf v Ljubljani in je tudi vidika to nov pristop' sicer časovno postavi;' Že ob vhodu lahko obiskovalci opazijo nova najd* Friderikovim stolpom Trdoživa vegetacija se je naselila prav na vrhove zidov, obnovitvena dela bodo zapečatila tudi njeno usodo Grajski kompleks zaje- ma 7000 kvadratnih me- trov, to pa je površina, večja od kateregakoli gradu na Slovenskem. Sredi predgradja stoji vodnjak (imamo ga na fotografiji), ki je grajsko služinčad in vojsko oskr- boval z vodo. Njegov ka- mniti venec z letnico 1589 ni prvoten, ampak so ga leta 1906, ko so ob- navljali grajske razvali- ne, prinesli iz nekdanje- ga Jožefovega dvora na Dolgem polju pri Celju. (I. S.) Še enkrat opozarjamo na današnjo otvoritev dela arheološke zbirke, ki bo ob 16. uri na gradu v pritličju stavbe, kjer je grajska restavracija. Ek- sponati bodo razstavlje- ni daljše obdobje in bodo na ogled vsem obisko- valcem gradu. RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RiNKE PO SOT GRADU L '*RJAK OlihcVA nas lahko navdajajo z optimizmom tbro vidna sanacija jugozahodnega dela zidu, ki je bil že močno statično ogrožen aljšo progo, pa je zato ce- ejši, saj predstavlja del štu- ijskega programa te visoko- ttlske ustanove. Zato velja ozabiti slabo voljo, ki nas je ekaj časa spremljala, ko mo ob obisku na gradu pre- kakovali številne jarke in se zpenjali po lesenih zasilnih »ostičkih in prehodih. Razi- kovalno delo teče počasi a rtrajno. ZASKRBLJUJOČA iRADBENA PODOBA V gradbenem pogledu je fad v slabem stanju. Je ra- valina, posledica najrazlič- lejših dogodkov o katerih je ekla beseda že prej. Ko smo Tienili, da je bil grad tudi kamnolom, ne smemo pri prezreti dejstva, da so 'ili odneseni takšni gradbe; 11 elementi, ki so pomembni z vidika statike. To so okna, najrazličnejši klesanci. pre- klade in podobno. Vse to je slabilo trdnost zidovja, stre- ha je že zdavnaj pozabljena, vse to pa je omogočalo vre- menskim spremembam in zobu časa na sploh, da je te- meljito opravil svoje slabo delo. Ne smemo pozabiti tu- di tega, da grad stoji na skali, posebno na zahodnem delu povsem na robu skale in je zid, s katerega občudujemo lep razgled nad mestom in okolico, statično v kritičnem stanju. Zato so se ga lotili z vso močjo in opravljajo sta- tične posege, kajti če zid zgrmi v prepad, bi to lahko bilo usodno. Trenutno opravljajo delavci sidranje neposredno v živo skalo, da bi ga utrdili. Odstranili so tu- di že velik del vegetacije, ki dela škodo. 2e prej smo omenili, da vlagamo letno v obnovo 200.000 dinarjev. Od tega da- je polovico Kulturna skup- nost Slovenije in je to ob gra- du Bori drugi največji zne- sek za spomeniško varstve- na dela v Sloveniji. Drugo polovico daje Celje in dele- gati Kulturne skupnosti ob- čine Celje naj prisluhnejo na skupščini 9. julija, ko bo te- kla beseda o varovanju kul- turne dediščine. Najbolj se pokažejo fi- nančne težave pri gradbenih delih. Denarja je za to malo in večja gradbena podjetja niso zainteresirana za delo. Manjša so razdrobljena in so težave z dogovorjenimi roki. Trenutno takšna dela oprav- lja privatnik, tisti, ki izvaja tudi sanacijo blejskega jeze- ra. Za tako majhen denar je še organizacija gradbišča te- žavna, nefunkcionalna, neu- činkovita in letno bi potre- bovali vsaj 500.000 dinarjev, da bi ta učinek bil večji. Z ROKO V ROKI S TURISTIČNIM DRUŠTVOM Minili so časi, ko smo po Celju govorili, da Zavod za spomeniško varstvo ima strokovnjake, nima pa de- narja, turistično društvo pa ima denar pa nima strokov- njakov ih >e zato vsak zidar, ki je na gradu kaj delal, vgra- dil v zidovje tudi nekaj oseb- nega stila in svojega pogleda na grajsko zgodovino. In da ne bo pomote: to je daleč od kakršnegakoli očitka Turi- stičnemu društvu, saj se imamo v največji meri zah- valiti ravno njegovim priza- devnim entuziastom, da so skrbeli za obnovitvena dela. Na Zavodu za spomeniško varstvo so izredno pohvalili sodelovanje in pripravlje- nost Turističnega društva za nadaljnji razvoj celjskega gradu kot turističnega ob- jekta in tudi prej omenjena razstava sodi v sklop priredi- tev letošnjega Turističnega tedna. Turistično društvo ima na gradu dva stalna so- delavca, ki skrbno vodita evidenco o obisku, skrbita pa tudi za red in čistočo na gradu, ki je zelo dobra. Ne smemo namreč pozabiti na to, da tako velik objekt s ta- ko razvejanim obzidjem ob tolikšnih (žal še v veliki veči- ni nekulturnih) obiskovalcih kaj kmalu lahko postane jav- no smetišče. Za nadaljnjo uveljavitev gradu so po- membni načrti Turističnega društva, ki niso zanemarljivi, najbolj pomembno pa je to, da so sestavni del skupnih gledanj - tudi s strokovnjaki Zavoda za spomeniško var- stvo. Dobro vidna obnova Friderikovega stolpa, priljubljene razgiedniške točke grajskih obiskovalcev ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Postopno izvajanje načrta obnove gradu omogoča te- mu izrednemu zgodovinske- mu, kulturnemu in preko tu- rizma in gostinstva tudi go- spodarskemu objektu še ve- like možnosti. Da ne bi Mer- xova načrtovanja pri širjenju gostinskih storitev na gradu našla spomeniško varstveno službo nepripravljeno, je iz- delan celoten načrt razvoja in vse dejavnosti bodo lahko tekle vzporedno, kar je tudi novost in nova kakovost pri načrtovanju nadaljnje usode grajskega objekta. Prej smo omenili tudi različne priredi- tve in če bi na primer imelo gledališče takšne materialne in finančne možnosti, da bi uprizorilo v tem čudovitem avtentičnem okolju primer- no delo, se vsem organizator- jem še zdaleč ni treba bati za obisk. Tudi cesta je .urejena. Obiskovalcem gradu bi mo- rali nuditi večjo izbiro najra- zličnejših spominkov in ka- kovostnih artiklov, ki so v tesni zvezi z zgodovino gra- du, Celja pa tudi širšega kul- turnega prostora. Kakovost- na ponudba bi se lahko v ce- loti izognila cenenim in kiča- stim prijemom, ki so žal pri- sotni na mnogih turističnih točkah pri nas. Zakaj ne bi mogel obiskovalec gradu ali kakšne kulturne prireditve na gradu kupiti vodiča po gradu, ki je že pošel. Zakaj he bi mogel kupiti reproduk- cij različnih upodobitev, ki jih je z velikim trudom pri- skrbel in jih hrani Pokrajin- ski muzej v Celju? Zakaj ne bi mogli obiskovalci gradu kupiti literarnih del, ki so ve- zana na življenje celjskih grofov (Župančič, Novačan, Kreft, Wambrechtsamerjeva, Kmecl, Rudolf in drugi)? Celjski zbornik pripravlja iz- dajo izredno zanimive publi- kacije z novimi pogledi na celjske grofe in ko bo knjiga izšla, bi tudi lahko našla svo- je mesto v družbi drugih. Ne- nazadnje, tudi sam Celjski zbornik bi s svojimi številni- mi prispevki celjskih in dru- gih avtorjev o gradu in zgo- dovini Celja sodil na to mar- kantno lokacijo, kjer bi mo- rala kakovostna kulturna po- nudba najti svoje ustreznej- še mesto in s tem tudi nove možnosti svojega večjega vpliva na tisoče in tisoče obi- skovalcev. Mnogo celjskih avtorjev iz različnih kultur- nih ustanov pa seveda tudi mnogi drugi strokovnjaki s področja umetnostne zgodo- vine in drugih ved, so napi- sali številne prispevke o gra- du, njegovi zgodovini, lju- deh, ki so vplivali nanjo in bili njen sestavni del. Poteg- nimo vse to iz anonimnosti kabinetnih in knjižničnih polic in vključimo v načrt prezentacije monumentalne- ga spomenika tudi našemu tlačanu, kmetu. Grajski zid je tudi simbol njegove krvi in znoja, je tudi simbol stare pravde. Grad ni samo spo- menik moči celjskih grofov, njihovega vpliva in ugleda tudi v srednji Evropi pa na jugu. Je tudi spomenik teda- nje ekonomske moči tega dela naše dežele in vendarle pomeni tudi točko tedanjega razvoja celotne pokrajine in ne samo oblasti in lastniške moči in blaginje lastnika - grofa. Na vse to moramo gle- dati celovito, kajti le tako bo- mo lažje doumevali resnično in pravo veličino neke dedi- ščine, za katero smo v polni meri odgovorni, ne glede na debelost mošnje kamor se steka družbeni dohodek. Kajti, če je ta mošnja zdaj tanjša, nam mora v zavesti ostati načelo, da pa vendarle denar sam po sebi še ne rešu- je ničesar in da je na prvem mestu še vedno naše lastno hotenje. To je v najboljši me- ri pokazal tudi zadnji primer nekega okolja do pomemb- nega kulturnega spomenika v Rogaški Slatini, kjer je de- nar služil izključno za izgo- vor početju, ki ne sodi v sa- moupravno socialistično družbo, pa tudi v noben ele- ment ne, ki sestavlja katero- koli njeno družbeno vre- dnoto. BESEDILO IN SLIKE; DRAGO MEDVED Vodnjak s častitljivo letnico: 1589 - letnico, ki označuje čas 33 let po smrti zadnjega celjskega grofa obrambnega sistema pod Grad Celje se prvič izrecno omenja šele ra- zmeroma pozno v času, ko je že dolgo stal lep del naših srednjeveških grajskih objektov. Naj- starejša omemba je iz le- ta 1322 purch Cylies pozneje pa srečamo nje- govo ime zapisano tudi še kot -vest Čili- (1341), »castrum Cilie« (1451), »gsloss Obercili« (1468)... Značilno je, da se ime Obercili - Gornje Celje pojavi šele v času, ko je rod celjskih grofov že izumrl. Prvotna obli- ka imena se je glasila grad Celje. Obrambno jedro še da- nes predstavlja bergfrid - Friderikov stolp, ki so ga postavili na umetno narejeni vzpetini. Stene so debele poltretji me- ter, zanimivo pa je to, da so njegove stranice ra- zlično dolge, saj staro- davnemu stavbeniku ni bilo za to, da bi bil tloris geometrijsko pravilen, ampak predvsem zato, da bi bil objekt trden, pripravljen za obrambo. Stolp je visok 23 m in je imel nekdaj 4 nadstrop- ja. Danes je njegova no- tranjost dostopna skozi pritlični vhod iz leta 1932, prej pa so bila vra- ta v prvem nadstropju, tako da stolp v pritličju ni imel praktično nobe- ne ranljive točke. (Ivan Stopar: Stari grad nad CeljemJ^ 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 24 - 17. junij 1982 MLADI ZADRUŽNIKI NA VRANSKEM Republiška konferenca ZSMS in Zadružna iveza Slovenije pripravljata VI. srečanje mladih zadružni- kov Slovenije, ki bo letos 24. in 25. julija na Vranskem. V priprave, ki potekajo že dalj časa, so se vključile domala vse organizacije v krajevni skupnosti, in občini. Preko 300 mladih zadružnikov iz vse Slovenije zamejstva ih pobratenih občin se bo sre- čalo s svojimi vrstniki iz ob- čine Žalec. Program sreča- nja bo zelo pester in zani- miv. Dekleta se bodo 24. ju- nija zvečer v gradu Podgrad pomerila v kuhanju kmeč- kih jedi, fantje pa v števil- nih kmečih opravilih. Kot nam je povedal predsednik Turističnega društva Vran- sko Vlado Rančigaj, bodo tu- di za letos pripravili nekaj novosti. Za okroglo mizo bo- do sedli mladi zadružniki ter se pogovorili o nekaterih problemih kmetijstva, ki še posebej prizadeva mlade. Pripravili bodo razstavo kmetijske mehanizacije, be- le tehnike itd. T. TAVČAR ZAKAJ ZEMLJIŠČA NISO OBDELANA? STAROST, SPORI, ALKOHOL V šmarski občini ugotavljali razmere v 12 KS Po podatkih, ki so jih zbra- le krajevne skupnosti, je v šmarski občini 275 hektarov zemljišč, ki so neobdelana ali slabo obdelana. Ta zemlji- šča ležijo predvsem v višin- skih območjih in so manj ka- kovostna, strojna obdelava pa na njih ni mogoča. Ta zemljišča so na južnem po- bočju Boča, na Rudnici, Ve- trniku, v Logu pri Lesičnem, v Žagaj u pri Bistrici ob Sotli, v nižinskem predelu občine pa neobdelanih zemljišč ni. Okvirni podatki krajevnih skupnosti so bili tudi smero- kaz akcije, ki jo v tem času izvaja Kmetijska zemljiška skupnost skupaj s kmetijsko inšpekcijo. Kmetijskim kombinatom, predstavniki krajevnih skupnosti in so- cialne službe. Do 1. septem- bra se namreč želijo dokopa- ti do natančnih podatkov o tem, kdo so lastniki neobde- lanih ali slabo obdelanih kmetijskih zemljišč, jim po- nuditi strokovno pomoč ter dogovoriti z njimi način in rok za ustrezno obdelavo teh zemljišč. Doslej so obiskali dvanajst od petindvajsetih krajevnih skupnosti in se pogovarjali z okoli devetdesetimi lastniki neobdelanih ali slabo obde- lanih zemljišč. Ugotovili so, da je neobdelanih zemljišč veliko manj, kot so jih v po- datkih navajale krajevne skupnosti, ki so v poročila vključevale obseg celotne kmetije lastnikov, ki neu- strezno obdelujejo zemljo, vključno z gozdom in travni- ki. Tako je v dvanajstih šmarskih krajevnih skupno- stih (Bistrica ob Sotli, Kozje, Podsreda, Šmarje, Šentvid, Mestinje, Kostrivnica, Stoj- no selo, Dobovec, Donačka gora, Sladka gora in Osre- dek) neobdelanih ali slabo obdelanih 62 hektarov zem- ljišč, vzroki za to pa so predvsem trije: ostarelost lastnika, alkoholizem in spo- ri v družini. Med kmetijami. ki so jih za iirvedbo naloge zadolženi predstavniki obi- skali, je le sedem primerov, ko gre za ostarele kmete, ki ne morejo sami več obdelo- vati svoje zemlje. Med njimi pa ima največ, to je šest hek- tarov obdelovalne zemlje, 81-letna Terezija Malus iz Plesa pri Bistrici ob Sotli, ki nima nikogar od svojcev, ki bi to zemljo v bodoče obde- loval. Sicer pa se pogovori z vsemi, ki ne bodo mogli zemlje obdelovati, sučejo v tem smislu, da bi dali zemljo v zakup sosedu ali pa da bi zemljo odprodali. Ce pa so- glasja z lastniki ne bo mogo- če doseči, ima občinski upravni organ na voljo še skrajni ukrep, da za dobo pe- tih let odvzame zemljišče lastniku in ga da v zakup zainteresiranemu obdeloval- cu ter s tem zagotovi, da bo zemljišče že prihodnje leto obrodilo. DAMJANA STAMEJCiC SLOVENSKE KONJICE NAČRTEN RAZVOJ KMETIJSTVA Prednost pridobivanju, urejanju in ohranjanju zemlje Za razvoj kmetijstva, predv- sem pa za pridobivanje več hrane so v zadnjem času v konjiški ob- čini storili izjemno veliko. 2e v obdobju pred 9. kongresom ZKS so komunisti v občini vodili po- svetovanja o kmetijstvu in proi- zvodnji hrane v občini, nekatere zaključke s posvetovanj pa že uresničujejo. To velja v največji meri za oblikovanje dokumen- tov, ki so jih že sprejeli delegati občinske skupščine, potrebnih za zagotavljanje sredstev, v javni razpravi pa je že tudi program, ki je usklajen s potrebami in mož- nostmi, ki jih bodo zbrana sred- stva v Skladu za intervencije v kmetijstvu nudila. Verjamemo lahko v uresničitev programa, saj so se v prizadevanja za razvoj" kmetijstva v občini, povezano vključili komunisti, delegati, de- lavci upravnih organov in Kme- tijske zadruge. Program je usmerjen predv- sem v naložbe za pridelavo več hrane, glede na prednost in vse- bino vlaganj pa je razdeljen v tri dele. Tako je v prvem delu opre- deljeno področje pridobivanja, urejanja in ohranjanja zemlje s pripravo na povečano obdelavo. Razvoj na tem področju so pre- dvideli do leta 1985 in do leta 1990, finančno pa ovrednotili za letošnje leto. Iz sredstev skupnih intervencijskih skladov (torej po- leg občinskega še republiškega) v višini treh milijonov dinarjev bodo tako lahko zagotovili lasten delež pri odkupu 20 hektarjev zemljišč, 110 hektarjih melioracij in komasacij ter nekaj manjših posegov. Brez dvoma je ta del programa najpomembnejši, saj je uvedba politike zagotavljanja denarja za zemljišča eno bistve- nih vprašanj v kmetijski politiki sploh, ki so ji enakovredni le so- cialni pogoji delavcev v kmetij- stvu. V drugi del programa so v ko- njiški občini uvrstili tiste dejav- nosti, ki so zajete v republiški program pospeševanja proizvod- nje hrane v letu 1982 in v dogo- vor o enotni politiki in ukrepih za pospeševanje proizvodnje hra- ne v letu 1982. Tu je predvideno mešano zagotavljanje sredstev - poleg sredstev občinskega inter- vencijskega sklada so tu še sred- stva republiškega sklada, živin- skoposlovne skupnosti in kme- tijsko-predelovalne skupnosti. Namenjena so za povečanje sta- leža krav, za premiranje plemen- skih telic, za privez telet za pita- nje, za regres za obresti izdanih kreditov pred 31. decembrom in za regres za gnojila za višinska področja. Pri tem pa se sredstva za pridelavo krme v nižinskih in višinskih predelih zagotavljajo različno. Delež denarja Občin- skega intervencijskega sklada bi moral biti za obstoječo prirejo in pridelavo krme v občini v višini 4,6 milijonov dinarjev, s tem pa bi uveljavili še 7 milijonov dru- gih virov sredstev iz programa v Sloveniji. Vse ostale programe, ki so ve- zani na oba prejšnja in tiste, ki so jih že doslej financirali iz samou- pravne skupnosti za pospeševa- nje kmetijstva so združili v obči- ni v tretji del programa. Tako so sem uvrstili kmetijsko pospeše- valno službo, izobraževalni pro- gram za kmete, regrese za Seme- na, za sadike in urejanje odkupa mleka v višinskih predelih, zago- tavljanje dela aktiva mladih za- družnikov in aktiva žena zadruž- nic, sofinanciranje uvajanja no- vih proizvodov - prašičereje, kunčereje, rib, fižola, buč..., na- kup plemenskih bikov in merjas- cev ter še nekatere manjše pro- grame. Za vse nameravajo name- niti 4,5 milijonov dinarjev, ven- dar je ta del sredstev tisti, ki ga bodo po potrebi usklajevali, saj je najnujnejši prvi del programa. Pripravljen program sklada pomeni pomemben korak naprej k organiziranemu razvoju kme- tijstva. Kmetijski sodelavci v ob- čini čutijo vso odgovornost, da prične Sklad čimprej z delom, saj bo le tako mogoče uresničiti ne- katere programe. Tudi gospodar- stvo je preko svojih delegatov na skupščini soglasno sprejelo odlo- čitev o oblikovanju intervencij- skega sklada. Cez teden dni bo že tudi prva skupščina sklada, ki bo tako lahko pričel z delom. Pomembno je, da so se tako usklajeno in povezano lotili na- daljnjega razvoja kmetijstva in pospeševanja proizvodnje hrane v občini, kjer pridelajo več hra- ne, kot jo porabijo, medtem ko v nekaterih občinah, kjer porabijo več hrane kot jo pridelajo, še ve- dno ne čutijo potrebe, da bi to spremenili. Prepričani smo lah- ko, da če bi v vseh občinah enako resno pristopili k ukrepom za večjo proizvodnjor hrane, potem bi v tem srednjeročnem obdobju obdržali in povečali rejo živine in pridelavo hrane in s tem reših vrsto zapletov, s katerimi se vsi, ne le kmetijci, srečujemo. MILENA B. POKLIC PONOVNO O »ŠMOHORSKI ZADEVI« 80 KONEC ZA VSE DOBER? Izdelati program in zemljo dobro izkoristiti Dobri dve leti je stara »šmohorska zadeva«. Vleče se od takrat, ko se je, aprila leta 1980, v naši rubriki Pi- sma bralcev, oglasila skupi- na v ogorčenih bivših Šmo- horčanov in krajanov« z vprašanjem, zakaj je zemlja na Smohorju, ki je po vojni postala splošno ljudsko pre- moženje in pozneje last lov- ske družine Rečica, prišla na koncu v privatno last obča- na, ki si je blizu cerkve po- stavil vikend. Eno od vpra- šanj je bilo tudi, kakšna uso- da čaka cerkev, pol tisočletja star kulturnozgodovinski spomenik. Pozneje, točneje, čez leto dni, je oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo odgovoril na postavljena vprašanja naših bralcev in v daljšem zapisu razložil, kako je potekal upravni postopek prenosa kmetijskih zemljišč na Smo- horju oziroma odstop lovski družini Rečica, ki je postala lastnik spornih zemljišč. Glede na takšno zemljiško- knjižno stanje pa je bila tudi možna prodaja zemlje pri- vatno osebi, ki si je, kot reče- no, ob cerkvi postavila vi- kend. Ni namen tega pisanja raz- glabljati, zakaj je upravni or- gan občinske skupščine La- ško kot imetnik pravice upo- rabe kmetijskih zemljišč družbene lastnine, prenesel pravico uporabe zemljišč na lovsko družino Rečica, niti o kasnejših zapletih. Po- membneje je zapisati, da je »šmohorska zadeva« sedaj na najlepši poti, da se, enkrat za vselej, reši. Pred kratkim so se v zvezi s tem problemom sestali predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Laško, od- delka za splošne upravne za- deve in občo upravo, občin- ske konference SZDL La- ško, krajevne konference SZDL Rečica, kmetijske temljiške skupnosti občine Laško, Kmetijske zadruge Laško, krajevne skupnosti Rečica, lovske družine Reči- ca in kmetijski inšpektor v občini Laško. Glavni namen sestanka je bil, zadevo vse- stransko osvetliti in zavzeti stališča glede vzpostavitve prvotnega zemljiško-knjiž- nega stanja zemljišč na Šmo- horiu. V razpravi je bilo poudar- jeno, da so bila zernljišča v lasti lovske družine Rečica ves čas dobro obdelana in da ta s svojo dejavnostjo ni v nobenem primeni ovirala cerkve oziroma cerkvenih služnosti. Stališče udeležen- cev razgovora je bil d, da cer- kev ima potrebno funkcio- nalno zemljišče in da je tudi za vzdrževanje objekta kot kulturnozgodovinskega ob- jekta, nujno potrebno zago- toviti določen del zemljišča. Kot najpomembnejše pa je v izoblikovanih stališčih napi- sano, da je treba čimprej iz- delati program, ki naj bi zajel celoten kompleks zemljišč na Smohorju. Po tem pro- gramu naj bi bila zemljišča namenjena intenzivni kme- tijski proizvodnji. Najlažja in najenostavnejša pot do ure- sničitve tega programa bi bi- la, če bi se lovska družina Rečica strinjala s predlaga- nim prostovoljnim preno- som spornih zemljišč v pr- votno zemljiško knjižno sta- nje, torej bi postala zemlja na Smohorju zopet družbena lastnina. Seveda pa bi bilo napak, če bi pri urejanju sta- nja pozabili, da lovska druži- na Rečica opravlja na Smo- horju pomembno in koristno dejavnost. Interese bo treba kar najbolje vskladiti ter iz rodovitne zemlje kar največ iztržiti. MARJELA AGREŽ OB 20'LETNICI OBSTOJA KMETIJSKEGA KOMBINATA V ŠENTJURJU Zametki zadružništva v Šentjurju segajo v obdobje pred prvo sVetovno vojno. Kmetijska družba za Štajer- sko je namreč leta 1910 zgradila takoimenovano »Jubi- lejno mlekarno«; to je stavba v uUci L. Dobrotinška, sedaj last Rudija Ferleža. Mlekarna je imela naslov »Genossenschaft Molkerei« to je zadružna mlekarna Kmetijske družbe za Štajersko. Zanimivo je, da so mleko iz te mlekarne pošiljali po železnici v avstrijski Gradec, vse do razpada avstroogrske monarhije leta 1918. Delokrog mlekarne se je z ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zmanjšal. Zadruga je dala mlekarno v najem, končno pa jo je prodala mlinarju Ivanu Ferležu iz Šibenika. Naslednji poskus zadružništva zasledimo leta 1926, ko je trgovec Šešerko s šentjurskimi in planinskimi tr- govci ustanovil takoimenovano »jajčno zadrugo« kot protiutež veletrgovini Zupane iz Pristave. Ta zadruga je delovala le nekaj let, ker ni mogla zdržati finančnega pritiska Zupanca. Stavbo je 1.1930 kupil trgovec Franc Zdolšek. Zadružni organizaciji sta bili tudi obe hranilnici, ki sta hkrati bili tudi posojilnici. Kmečka hranilnica, ki je bila v rokah liberalcev, je imela svoj sedež v bivši Praunsseisovi hiši. Predsednik te hranilnice je bil Cretnik Jože, blagajnik Mastnak Andrej, tajnik Liška Janko starejši. Klerikalna hranilnica, prav tako »rajf- ajznovka« je bila v mežnariji. Bila je znatno močnejša od prve. Predsednik te hranilnice je bil župnik Valen- tin Mikuš, blagajnik Žličar Alojz, tajnik Žličar Franc. Obe hranilnici sta prišli pod udar okupatorja leta 1941. Po osvoboditvi je zadružništvo krenilo na nova pota: misel - ena vas ena zadruga, se je pričela uresničevati. Začele so se razvijati zadruge splošnega tipa, ki so združevale več gospodarskih dejavnosti. To so bile takoimenovane »NAPROZZA« t. j. nabavno-prodajne zadruge. Geslo je bilo: en Krajevni ljudski odbor (KLO), ena zadruga (KZ). Po letu 1948 so se iz Naproz izločile kmetijske zadruge in to KZ Blagovna, Dobje, Dramlje, Loka pri Žusmu, Ponikva, Šentvid pri Pla- nini, Slivnica pri Celju, Planina pri Sevnici in Šentjur pri Celju. Vse navedene zadruge so bile 1.1948 vpisane v register Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. Iz vpisov v register se razbere, da so znašali deleži zadruž- nikov od 700 do 1000 din z omejenim jamstvom v višini 10 kratnega vpisnega deleža. Razviden je sestav uprav- nih in nadzornih odborov, upravniki, knjigovodje ter podpisniki. Večina zadrug se je ukvarjala z odkupom vseh vrst kmetijskih pridelkov, nekatere so se ukvar- jale tudi z gostinstvom, pletenjem šara za potrebe žele- zarske industrije, mlekarstvom, klavništvom, sirar- stvom, itd. Leta 1949 je v kmečkem zadružništvu prišlo do vsi- ljevanja kmečkih delovnih zadrug (KDZ), katere pa so kmetje odklanjali. Šlo je za kolektivizacijo zemlje, ki pa se je glede na miselnost, konfiguracijo tal, po- manjkljivih agrotehničnih sredstev slabo uresniče- vala. Ustanovljeni sta bili dve KDZ In to v Dramljah in na Planini pri Sevnici, ki pa sta obstojali le 3 leta - do 1.1952. Vzporedno z ustanavljanjem KDZ je stekla tudi ak- cija gradnje zadružnih domov. V Šentjurju so v teh letih zgradili Zadružni dom in ga za Dan JLA 22. 12. 1951. predali svojemu nament' Dom je zadružništvu služil bolj malo, več pa kulturi. . KZ so do leta 1956 delovale z menjajočimi se uspehi, po tem letu pa so se začeli združevalni procesi, manjše KZ so se pridruževale večjim. Koncem 1.1960 so so vse KZ v občini združile v KZ Bodočnost. Ob tej združitvi so bila ukinjena tudi vsa kmetijska posestva družbe- nega sektorja in pripojena h KZ Bodočnost. Leta 1962 je bil ustanovljen Kmetijski kombinat (KK), ki je v svoje okvire združil ves družbeni sektor kmetijstva v občini skupno s kmeti kooperanti. To je bila velika kmetijska tvorba s 300 delavci. Združena je bila vsa kmetijska proizvodnja s celotnim odkupom, mlinoma v Vrbnem in Šibeniku in posestvom Kmetij- ske šole v Šentjurju. ERNEST RECNIK KONCERT ZBORA V STOJNEM SELU Mešani pevski zbor KUD Savina Sekimik iz Stojnega sela je za konec sezone pripravil četrti koncert v domačem kraju. Predstavil se je z izborom umetnih in ljudskih pesmi, v drugem delu nastopa pa z revolucionarnimi pesmimi. Zbor . uspešno vodi Darja Belič. Zbor vsako leto uspešno nastopa na reviji pevskih zborov občine Šmarje pri Jelšah, v tej sezoni pa so imeli tudi več samostojnih koncertov v občini pa tudi na Kozjanskem kulturnem tednu. Z vsakoletnim zaključnim koncertom v domačem kraju pa se zbor želi zahvaliti krajevni skupnosti in krajanom za pomoč, ki jo je deležen pri delu. Zbor še vedno dela v skromnih razmerah, brez dvorane, a združuje ga pesern in dobra volja. ^ FRANC JANŽEK-BRANKO REVIJA V SOBOTO V VOJNIKU Prostor ob gasilskem domu v Vojniku bo v soboto, 19. junija po enem letu ponovno zaživel z glasbo, ki bo odme- vala po vsem kraju. Gre za organizacijo 8. revije narodno zabavnih ansamblov, ki jo prireja Gasilsko društvo Vojnik skupaj z ansamblom Francija Zemeta. Za letošnjo revijo je prijavljenih že več kot deset ansamblov iz širšega celjskega območja, tako da se obeta bogat glasbeni večer prijetnih domačih viž in napevov. Poleg instrumentalnih skupin bo nastopilo tudi nekaj posameznikov ter vokalna skupina Lokvanj. Posebej je treba omeniti nastop enega najboljših ansamblov v Sloveniji - ansambel Vita Muženiča. Prireditev se bo začela ob 18. uri. št. 24-17. junij 1982 NOVI TEDNIK-stran 15 AKCIJA MILIČNIKOV VEČ PREVIDNOSTI NA CESTAH Kolesarji in pešci so najbolj izpostavljeni, a tudi kršijo predpise Potem ko je bila prometna varnost na naših cestah v prvih treh mesecih precej boljša kot lani, pa se je že v naslednjih dneh mesecih stanje obrni- lo precej na slabše. Za precej nesreč so bili krivi tudi pešci in kolesarji, zato je "Republiški sekretariat za notranje za- deve pripravil akciji, v katerih so sode- lovaU prometni miličniki z vseh postaj milice v republiki. Na Celjskem so miličniki že v prvi, tri ure trajajoči akciji opozorili 66 kole- sarjev, izrekli 20 mandatnih kazni, prav toliko voznikov dvokoles pa se bo moralo zagovarjati pred sodniki za prekrške. Opozorili so tudi 164 pešcev in jim izrekli 68 mandatnih kazni za nepravilno prečkanje ceste oziroma ulice in druge prometne prekrške. Vsekakor miličniki priznavajo, da so pešcem in kolesarjem doslej večkrat pogledali skozi prste, toda prometne statistike silijo miličnike, da bodo po- slej tudi proti tem udeležencem v pro- metu postopali ostreje oziroma po za- konu. V prvih petih mesecih je namreč bilo na cestah širšega celjskega ob- močja 29 mrtvih (eden več kot lani), kar 20 med njimi pa je bilo pešcev, kolesarjev in voznikov koles s pomož- nim motorjem. Ti udeleženci v prometu so na ce- stah tudi najbolj izpostavljeni, kot pa je pokazala akcija miličnikov, so tudi pogosti kršitelji prometnih predpisov. Vsekakor je nedisciplina na cestah tudi odsev slabega preventivnega dela v nekaterih okoljih. Medtem ko neka- teri sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zelo dobro delajo, pa nekaterih sploh ni čutiti. V osnovnih šolah sicer imajo praviloma dobro or- ganizirano poučevanje prometnih predpisov, medtem ko je prometna vzgoja na srednjih šolah že zanemarje- na oziroma potisnjena na stran. Se slabše je v krajevnih skupnostih in de- lovnih organizacijah. Vsekakor pa v prometni vzgoji naj- mlajših cestnih udeležencev ne bi smeh zanemarjati vloge staršev. Ti so še posebej pri predšolskih otrocih po- gosto celo edini učitelji pravilnega in varnega vedenja na cesti. Žal pa pre- večkrat pozabljajo, da so z lastnim ve- denjem najboljši vodniki malčkov v prometu. Že res, da dajejo otroku ustrezne napotke, toda sami se teh pravil kaj malo drže in s slabim vzgle- dom prav malo pripomorejo k uspešni prometni vzgoji svojih otrok. Ni treba posebej naštevati, kohkokrat skupaj z otroki prečkajo cesto izven prehoda za pešce, pri rdeči luči in podobno, pa tudi nepravilna hoja po cesti in vožnja na kolesu sta malodane vsakdanji. S tem, ne le da dajejo starši svojim sino- vom in hčeram slab vzgled, ampak spravljajo njih in sebe tudi v nevar- nost. Opišimo le eno takšnih cvetk, ki so jo zabeležili miličniki med svojo ak- cijo na Mariborski cesti v Celju. Mati se je odpravila s tremi otroci na pot. Najmlajšega je posadila na sedež na svojem kolesu, starejši sin pa je peljal mlajšega na prtljažniku svojega kole- sa. Ko so jih miličniki ustavili in opo- zorili, da to ni samo proti predpisom, ampak celo nevarno za oba mlada ko- lesarja, jih je mati zavrnila, da bo že sama vzgajala svoje otroke (!). Po ne- kaj metrih vožnje pa si je le premislila in posadila otroka na prtljažnik svoje- ga kolesa, toda izgubila je ravnotežje in vsi skupaj so padli. Slab vzgled, ki lahko poruši s trudom pridobljeno znanje o prometu v šolah, vrtcih in drugih ustanovah. Posledice take napačne vzgoje pa so lahko kasneje še precej hujše. Milični- ki so (prav tako na Mariborski cesti v Celju) ustavili mladega voznika kolesa s pomožnim motorjem. »Zaslužil« je samo ustni opomin, ker prekršek, ki ga je storil, ni bil tako hud. Toda že približno kilometer nižje, na križišču Mariborske ceste in Kidričeve ceste, je ta mladenič najprej previdno pogledal v vse tri smeri, če je v bližini kakšen miličnik, potem pa samozavestno za- peljal v križišče pri prižgani rdeči luči na semaforju. Res pa je, da so za precejšnje število nesreč na naših cestah krive tudi ne- primerne ceste. Medtem ko pešci še imajo ustrezno označene in dovolj po- goste prehode za pešce, kot tudi ploč- nike, pa je kolesarskih stez precej manj kot bi jih potrebovali. Se pred nekaj leti je namreč bilo kolesarjev in seveda koles vedno manj in načrtoval- ci so takrat začeh ukinjati kolesarske steze oziroma načrtovati nove ceste brez njih. V energetski krizi je kolesar- stvo spet doživelo še pred leti nepre- dvidljiv razmah, toda kolesarske steze niso sledile razvoju kolesarstva. In kot kaže, mu še nekaj časa ne bodo, saj je za te namene vse manj denarja. V Ce- lju so kolesarske steze na Mariborski, Dečkovi, Ljubljanski in Kidričevi ce- sti. Nekaj je še krajših stez, ki se potem v križiščih izgubijo in tako še bolj zme- dejo kolesarja, veliko pa je še uHc, ki kolesarske steze nimajo, a bi jo zaradi gostega motornega prometa morale imeti. Potrebne bi bile tudi steze ob magistralnih cestah predvsem v Voj- nik in Žalec. Vsekakor pa nekatere slabo urejene cestne razmere ne morejo biti opravi- čilo za številne prekrške in neprevi- dnosti. Konec koncev prav ti udele- ženci v prometu - pešci in kolesarji - z lastno neprevidnostjo najbolj škoduje- jo sebi. In če so razmere na cesti slabe, če je vožnja po prometnih poteh ne- varna, potem je treba previdnosti pač toliko več. Celjski miličniki so povedali, da bo- do v prihodnje izvedli še več takšnih akcij. Samo v tem mesecu načrtujejo še tri. Seveda je njihov trud, da skuša- jo na tak način preventivno zmanjšati število nesreč in žrtev na naših cestah, pohvalen. Vsekakor pa ne more obro- diti sadov, če pri tem ne sodelujejo tudi udeleženci sami. Prav od njih sa- mih je namreč odvisno, kako varni bo- do v prometu. Njihovo vedenje na ce- sti pa je seveda stvar njihove lastne odgovornosti do sebe in do drugih udeležencev v prometu. S SROT RAČKE SO POZOBALE PEPEL Miljanič je naredil veliko napako, da si munuli teden ni ogledal prvega tradicionalnega srečanja ekip račk (delavci in sodelavci Novega tednika in Radia Celje) ter Pepel (stalni gostje bifeja Pepel v Zidanškovi ulici). Kajti prikazan nogo- met je bil prava revija nemogočih kombinacij, ob katerih bi vsi resni nogometaši popadah na tla od smeha. In tako tudi zmagovalec ni bil pod vprašajem! Kljub škandalozno pri- stranskemu sojenju družbenega pravobranilca samouprav- ljanja, so bile račke boljše in zmagale s 6:5. Sodnik je sicer poskušal vse, da bi bil izid drugačen in za vsako malenkost izključeval račke in racmane (med drugim zaradi tega, ker so streljali proti golu), Pepelovcem kar počez dovoljeval uporabo jockerjev, za vsako figo sodil penale. Toda tudi račke so imele svoje jockerje. In to v najboljših posamezni- cah srečanja, naših dekletih, ki so zabile dva odločilna za- detka. Medtem se je vratar račk senčil, posedal na prevrnje- nih vratih (tudi zato je ekipa Pepela dobila penal) in igral šah s člani ožje obrambe. Bilo je smešno in zabavno, prijateljsko, prisrčno. Tako, kot mora biti med prijatelji, sodelavci in znanci. Na sliki: obe ekipi pred začetkom srečanja. B- S. ROGAŠKA SLATINA: USPELO SREČANJE ZORA VNIKOV v soboto se je v Rogaški Slatini zbralo 150 članov zdravniških društev na tretjem tradicionalnem sreča- nju, ki ga pripravlja Zdravilišče Rogaška Slatina in Zdravniško društvo Celje. PomeriU so se v številnih športnih panogah, najboljši pa so bili: tenis moški do 45 let - Leon Jazbec, zdravniško društvo Maribor, tenis nad 45 let - Samo Hasaj Maribor, namizni tenis moški - Gustav Hodošček Murska Sobota, namizni tenis ženske - Aleksandra Turner Maribor, streljanje - Bojan Glavnik Celje, šah - Stanko Pošep Celje, keglja- nje moški - Rudi Škapin Celje, kegljanje ženske - Draga Kovač Celje, plavanje prosto ženske - Monika ] Bezjak Maribor in moški Brane Mežnar Celje, plavanje , moški prsno - Rudi Cajevec Celje. V odbojki so med ' moškimi zmagali Mariborčani in pri ženskah Celjanke, ' v rokometu in nogometu Celjani, v košarki pa Mari- j borčani. MBP j V SLOGI JE MOČ \ Konec tedna bodo krajani Škofje vasi in Vojnika praznovali krajevni praznik. Zastavili so si celoteden- ski program skupnih manifestacij, ki ga bodo zaklju- čili s svečano proslavo v soboto, tokrat v gasilskem domu v Skofji vasi. Krajevni praznik, ki so ga posvetili 90-letnici rojstva maršala Tita in 40-letnici AVNOJ-a, so obogatili z dvema delovnima zmagama. V torek so odprli vodo- vod v Zadobrovi. ZgradiU so ga krajani, delno z last- nimi sredstvi in delom, delno pa s sredstvi občinske komunalne skupnosti. V soboto pa bo otvoritev mostu v Skofji vasi. Le tega so jim pomagali graditi vojaki. Ves teden potekajo prijateljska športna srečanja. Včeraj je bil konjeniški turnir, v soboto pa bo gasilsko tekmovanje za pokal Škofje vasi. Včeraj je bil v Skofji vasi večer jugoslovanskih pesmi in plesov v izvedbi KUD France Prešeren, v soboto pa bo v Vojniku revija narodno-zabavnih ansamblov. Komisija za delovna razmerja Hmezad Vrtnarstvo Celje Ljubljanska 93 razpisuje prosto delovno mesto strojnega knjigovodje za nedoločen čas Pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj OD po pravilniku Prijave sprejennamo 15 dni po objavi na naslov Hme- zad Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 93. ALPINISTI IN PROSTO PLEZANJE Prosto plezanje je tisto, pri katerem plezalec uporablja v steni le svojo moč, znanje in naravne razčlembe, ki mu jih nudi skala. Vse vrste umet- nih pripomočkov kot so kli- ni, zagozde, bongi, zatiči, le- stvice, kaveljci pa uporablja plezedec le izključno za varo- vanje, nikakor pa ne za na- predovanje. Tudi celjski alpinisti se preizkušajo v prostem pleza- nju. Tako sta Srot in Cajzek prosto ponovila Direktno v Štajerski Rinki (V+, 600 m), Cajzek pa je preteklo nedeljo prosto ponovil »Zmaja« v Oj- strici z oceno Y+. Soplezalec v steni je bil Zupan. V Štajerski Rinki sta Can- žek in Pepevnik preplezala Spominsko Dragu Bregarju, ki nosi oceno VI/IV-V+, viši- na 400 m. V soboto, 5. junija sta na- vezi Marjana Lah - Ana Laz- nik in Golob - Stighč preple- zali Ighčevo v Mali Rinki. Pepevnik pa je z Bornškom preplezala Direktno smer v Mrzli gori. 6. junija je naveza Cankar - Stopar izplezala novo smer v steni Mrzle go- re, ki sta jo imenovala Kačja grapa (opis smeri prihod- njič). Navezi Irena Turki - Mija Storgelj in Tratnšek (AO Impol) - Plaznik, sta prepleazli Vzhodno v Mali Rinki, Manana Sah in Ana Laznik pa Salaj-Gerinov gre- ben v Turški gori. Isti dan je bila preplezana še ena prven- stvena v Mrzli gori, imenova- na Gamsova plata, ki sta jo preplezala Horvat in Banič. CM. OBRESTI ZA VEZANA DEVIZNA SREDSTVA OBČANOV i Ugodnejše, oziroma višje letne obrestne mere ne veljajo samo za dinarska vezana sredstva občanov, marveč tudi za devizna. Kako je torej z obrestmi za vezana devizna sredstva občanov? Za namensko vezana devizna sredstva občanov na 13 mesecev veljajo 9 % in za vezana na 24 mesecev 10 %obresti! Ljubljanska banka Splošna banka Celje je za varčevalce uvedla tudi obračune in izplačila obresti, ki se izvajajo mesečno ali trimesečno. Za devizne hranilne vloge, za katere banka obračunava in izplačuje letne obresti mesečno ali trimesečno in so zaradi diskonta zmanjšane, veljajo naslednje obresti: Ne pozabimo: Ljubljanska banka Splošna banka Celje obračunava in izplačuje obresti v tuji valuti! Sicer pa - vsa druga pojasnila v enotah Ljubljanske banke Splošne banke Celje! 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-17. junij 1982 25 LET REMONTA CELJE SREBRNI JUBILEJ MARUIVIH ROK V načrtu pridobivanje novih ustreznih prostorov Zgodovinsko gledano je 25 let malo, toda z vidika razvoja male režijske sku- pine, ki je v okviru Olep- ševalnega in turističnega društva v Celju opravljala vzdrževalna dela na celj- skem gradu in z odlokom Občinskega ljudskega od- bora Celje, 27. aprila 1957. leta postala Obrtno-grad- beno podjetje Remont, pomeni ta obletnica dra- goceno in pomembno ra- zvojno prelomnico. Stari resnici, da je vsak začetek težak, bi lahko takoj doda- li tudi star pregovor, ki pravi, da iz malega raste veliko. V primeru razvoja celjskega Remonta to lah- ko z gotovostjo trdimo. Prve prostore je imel Remont v hlevih ob stari Serničevi hiši na Šlandro- vem trgu, kjer je bila pi- sarna, manjše skladišče in prva mizarska delavnica. Hitra urbanizacija mesta v letih 1957-1964 in vzdrže- vanje obstoječega stano- vanjskega fonda - vse to je narekovalo tudi širjenje Remonta. Celje je začelo spreminjati svojo podobo ravno po Remontovi za- slugi. Ob sami gradbeni dejavnosti so se pojavile tudi dodatne storitve in si- cer mizarska delavnica, pečarstvo in tefkcerstvo in v tem času je bilo v Re- montu zaposlenih že pre- ko 30 delavcev. Leta 1967 je Remont dobil prostore in zemljišče sedanje hiše v Oblakovi ulici 32, kjer je še danes. Tu so tudi zuna- nje deponije za gradbeni material, cevne odre, skla- dišče in drugi potrebni prostori. Remont je v času svoje- ga obstoja razvil še stran- ske dejavnosti in sicer sto- ritve strojnega parka in dela z lažjo gradbeno me- hanizacijo! Leta 1971 je Remont kupil od LIK Sa- vinje žago v Višnji vasi in kmalu povečal njene zmogljivosti. Danes ima delovna organizacija 8 ka- mionov, 24 kompresorjev, 7 rovokopačev, 3 buldo- žerje in žago v Višnji vasi, opremljeno mizarsko de- lavnico, 500 m cevnih odrov in drugo gradbeno opremo. Zaposlenih je 128 delavcev, ki so v prete- klem letu ustvarili 140 mi- hjonov celotnega prihod- ka, od tega 18 milijonov za investicije, povprečni osebni dohodek na zapo- slenega pa je znašal 11.400 dinarjev. Vse to je seveda rezultat usklajenega dela vseh dejavnikov, od sa- moupravnih organov, strokovnih služb, družbe- nopolitičnih organizacij, saj vsi spremljajo doseže- ne rezultate. Nemajhno pozornost posvečajo tudi SLO in DS, to pa potrjuje tudi občinsko priznanje iz leta 1979. Ni treba posebej poudarjati, da v Remontu vzporedno z vsemi drugi- mi dejavnostmi skrbijo tudi za stanovanja svojih delavcev, dopust in počit- niške kapacitete, rekrea- cijo in oddih. S politiko kadrovanja skušajo zago- tavljati priliv strokovno usposobljenih kadrov, ki bodo s svojim delom kos zahtevnim nalogam. Sa- mo po sebi je umevno tu- di to, da sodelujejo z dru- gimi sorodnimi strokovni- mi organizacijami in pri- vatnimi obrtniki. Najstarejši delavci in ustanovitelji Remonta: Albin Poteke, Ciril Kra- meršek, Ivan Žnidar, Do- minik Ofentaušek in Vinko Krollič - še vsi de- lajo, Franc Bincl, prvi direktor, pa je že v po- koju. In kaj je lepšega ob takšnem jubileju kot pre- gled doslej opravljenega dela, saj je navsezadnje to tudi edino pravo merilo za uspehe, ki jih lahko s po- nosom izpostavijo, vidi pa jih tudi vsak, ki pride v mesto ali njegovo okolico. Pa vendar, zapišimo tudi v teh vrsticah le nekaj naj- bolj pomembnih: na Hu- dinji so zgradili dva stano- vanjska četvorčka, adapti- rali so celjsko železniško postajo, v letih 1966-68 so tekla izredno zahtevna de- la na rekonstrukciji in sa- naciji cerkve Sv. Daniela v Celju, adaptirali so že- lezniške postaje Celje, Store, Šentjur, Grobelno in Ponikva. V letih 1972-78 so adaptirali Pleč- nikovo zgradbo Ljubljan- ske banke v Vodnikovi ulici ter na Titovem trgu, za LIK Savinjo pa zgradili žagalnico, novo kotlarno, strojnico in objekt druž- bene prehrane. Širša jav- nost je z zanimanjem spremljala rekonstrukcijo pritličnega dela Narodne- ga doma v letih 1977-78. Enake, če ne še večje po- zornosti je deležna že od leta 1979 adaptacija in sa- nacija pritličja in obnove fasade Pokrajinskega mu- zeja - dela bodo končana letos ob 100-letnici te ča- stitljive ustanove. V letih 1981 in 1982 so opravih adaptacijo Kajuhovega di- jaškega doma. Pravzaprav je težko na tako omeje- nem prostoru našteti vse, kar se je dogajalo v petin- dvajsetih letih, toda ome- niti je treba tudi obnovi- tvena ^ela in gradnje šte- vilnih znanih objektov kot so Ribič, Turist Fran- kolovo, Majolka, Koper, Ojstrica, Ljudska resta- vracija. Pod oboki. Lovec, Zvezda. Opravljene so bi- le tudi adaptacije lokalov Volna, Drogerija, Mla- dost, Baby, Pionir, bla- govnica Tkanina, Soča, Bombonjera, Fontana in Presta pa Varteks, Boro- vo, Derventa, TEKO, Cen- ter, da niti ne omenjamo številna vzdrževalna dela v mnogih obratih različ- nih delovnih organizacij. Omenimo le nekaj naslo- vov: Železarna Štore, Fo- tolik. Slovensko ljudsko gledališče. Osnovna šola Vojnik, OŠ Strmec OS I. celjske čete in OS Ivan Kovačič Efenka, Gimnazi- ja, hotel Celeia, Avto Celje in drugi. Posebno mesto kot investitor zavzema Sa- moupravna stanovanjska skupnost v Celju, saj ju veže tudi samoupravni sporazum o medseboj- nem sodelovanju - rezul- tati so že na daleč vidni, če pogledamo spremenjeno podobo Tomšičevega trga, Zidanškove in delno tudi Cankarjeve ulice, Prešernove ulice in sredi- šče Vojnika. Remont ima nad OS Strmec tudi patro- nat, letos poteka deset let tega uspešnega sodelova- nja. Načrti? Seveda so! Ana- lize kažejo, da se obseg proizvodnje ne bo tako povečeval kot doslej in bo treba s sedanjimi zmoglji- vostmi zadovoljevati vse potrebe. To pa narekuje še boljšo organizacijo de- la, dopolnjevanje storitve- ne dejavnosti, pridobitev lastnih objektov na pre- dvideni lokaciji ob Tehar- ski cesti v coni malega go- spodarstva in s tem zago- toviti boljše delovne po- goje. 25 let dela marljivih rok z rezultati potrjujejo pravo pot kolektiva, ki uživa v širšem celjskem prostoru ugled, ki mu gre. To pa je navsezadnje tudi zagotovilo za uspešnih na- daljnjih 25 let. Tomšičev trg 17: izgled po rekonstrukciji fasade Stavba v Gubčevi ulici 10: izgled po rekonstrukciji Pokrajinski muzej Celje: obnovitev pritličnega dela in rekonstrukcija fasade Narodni dom: obnovitev fasade pritličja Tomšičev trg 7: izgled atrija po obnovitvi §t. 24-17. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 ZA VAROVALNA SKUPNOST TRIGLA V IN AMZS ZA VARNOST V PROMETU BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI Akcija preventivnili tetiničnilt pregledov se nadaljuje tudi letos 2e lansko leto so v tehnični bazi Celje, Avto-moto zveze Slovenije na Ljubljan- ski cesti 35,,uspešno izvajali akcijo pre- ventivnih tehničnih pregledov motornih vozil. Akcija je bila uspešna, čeprav so pričakovali še večji odziv voznikov mo- tornih vozil, saj so bili pregledi brez- plačni. Z razumevanjem, predvsem pa tudi s finančnimi sredstvi Zavarovalne skup- nosti TRIGLAV, območne skupnosti Celje, bodo z akcijo preventivnih brez- plačnih tehničnih pregledov nadaljevali tudi letos. Pregled vsebuje predvsem: preizkus zavor, pregled svetlobnih teles in pregled podvozja ter pnevmatik. Tehnične preglede bodo opravljali v prostorih Avto-moto zveze Slovenije, te- hnične baze Celje na Ljubljanski cesti 35 (pri hotelu Merx) in to vsako soboto od 7. do 12. in od 13. do 19. ure. Brezplačne tehnične preglede motornih vozil bodo opravljali vse do konca letošnjega leta, zato voznikom svetujemo, da se te ugo- dnosti poslužujejo v čim večjem številu. Končno se je začel tudi čas dopustova- nja, kljub dragemu bencinu smo z avto- mobili pogosteje na cesti, za večjo va- nost nas vseh udeležencev v cestnem, prometu pa so tehnični pregledi vozil še kako pomembni. Zavarovalna skupnost TRIGLAV in AMZ Slovenije v Celju ponujata torej roko vsem voznikom! Glede na to, da je pred nami dopustni- ški čas, v katerem bomo vse bolj uporab- ljali naše konjičke na štirih kolesih, pa- naj mimogrede opozorimo še na radijsko dopoldansko oddajo, v torek, 22. junija, na rubriko Strokovnjak svetuje, v kateri bomo s pomočjo predstavnikov AMZS, tehnične baze Celje, svetovali vse okrog potrebnih opravil na našem avtomobilu, še posebej, če se imamo namen odpraviti na daljšo pot in je od te priprave ter tehnične brezhibnosti našega vozila odvisna varnost v cestnem prometu. FAIČEIC BOKE B mšKU! MIRAN SATTLER Veliko se mu jih je zdelo zelo skrivnostnih. Nekaterih se je celo ustrašil. Zavedal se je, da mu je pravkar minula noč razkrila, da to, kar počenja, ni hec, za tisto, kar ga je čakalo v prihodnjih dneh pa sploh ni imel imena. 11 Tine je bil v škripcih. Kapetan Zdenko mu je bil v zapuščeni železniški ču- vajnici povedal, da bo na eni od kmetij, ki so dajale zavetje Milošu in Palčku, srečal človeka, ki mu bo poma- gal. »Bivši industrijski miličnik je. Njegov oče in brat sta pomagala križarjem. Bodi pozoren! Industrijski milič- nik. Sam bo omenil svoj poklic!« Miloš ga ni podrobneje spraševal o skrivačih, ki naj bi jih pripeljal. Tine je povedal, da so mu tam, kjer se je bil oglasil, rekli, da bi se fantje sicer šli vojsko, ampak v bližini doma, drugače pa ne. »Doma bi se tepli, v domačem sadovnjaku in se ma- tere držali za krilo, mulci, in se šli junake! Samo gobec jih je!", je rekel Miloš in s tem je bilo konec besedi o Tinetovi poti v Savinjsko dolino. Tine je bil sicer zadovoljen, vendar mu ta Miloševa skromna radovednost ni šla v račun. Sklenil je, da ne sme odlašati. Odločil se je, da bo Miloša in Palčka ponoči ubil. To je bila njegova ideja. Kapetan Zdenko se je zamislil. Podrsal je po tleh. Pod čevlji je zahreščal omet. Bandita sta se mu že nekajkrat izmuznila. Ko so mi- slili, da ju držijo za vrat, sta izginila. Pobegnila sta iz obroča. Vzela ju je megla. Ko se je razkadila, sta jih bandita celo napadala. Sledili so jima, pa sta se izgubila. Kot bi ju požrla zemlja. Čeprav so odkrili, da pomeni kosa, ki so si jo nadeli na ramo nekateri kmeti, njuni obveščevalci, pazite, v bližini je sovražnik in hkrati, da sta Miloš in Palček v neposredni okolici, ju varnostni- kom ni uspelo ujeti. Vsem zankam in pastem, ki so jih nastavljali, sta se spretno izognila. Tedaj, ko sploh nista vedela, kako blizu so jima, pa je naključje zavrlo ali onemogočilo akcijo. »V redu«, se je strinjal kapetan Ozne Zdenko. Nato je podučil Tineta, kako naj to izvede. »Ko bosta trdno zaspala!« Tine je sklenil: »Nocoj!« Prišli so do domačije, kije Tine ni poznal. Hiša ni bila velika. Na zgornjem koncu je bil skedenj, na spodnjem hlev. Medtem ko se je Miloš pogovarjal z gospodarjem, seje Palček postavil pred hlev, Tine pa pred skedenj. Tine je bil vesel, da je bila noč temna. Lica so mu gorela, oči so ga pekle, dlani pa so se mu potile. Na dušek bi odpil kravji požirek žganja, če bi ga imel. Živčno se je prestopal. V želodcu je občutil velik pritisk in v črevesju tudi. Opazil je, da so se vrata samo priprla in da se je Miloš namenil k hlevu. Sredi poti seje ustavil in pridušeno zaklical: »Palček!« »Ja!« Nato sta se oba vrnila mimo priprtih vrat. Zdaj so bila že bolj odprta. »Tine!« "Tukaj sem!« Nato jima je Miloš ukazal: » Vidva bosta spala na skednju, jaz pa v hiši! In ne spita kot zaklana!« Tine ni vedel, ali so ga besede razveselile ali ujezile. Oddahnil pa se je. Palček je pri priči zaspal, Tine pa je dolgo premišljeval o tem, kako enostavno mu je načrt že prvo noč splaval po vodi. 12 Cez nekaj dni so odšli v okohco Zaglaja. Oglasili so se na domačiji, za katero je Miloš trdil, da je stoodstotno njihova. »Očeta in mlajšega brata je Ozna zaprla. Starejši brat je zdaj kakor gospodar, drugače pa je v tovcuni industrijski miličnik.« Tine je natanko prisluhnil Spreletel ga je zoprn obču- tek. Dotlej ni pomislil, da bi ga Miloš utegnil razkrinkati. Od kar pa je vedel za industrijskega miličnika in kdo da je ta v resnici, je čutil kamen v želodcu. Dobili so ga tako, kot so dobili njega: odkupiti se mora za prejšnji greh. Odkupiti očetovo naklonjenost in bratovo sodelo- vanje s križarji. Pa misli iskreno pri tem, tako iskreno, kot misli on sam? Ljudje marsikaj storijo, da se izvle- čejo, da si rešijo glavo, vse so pripravljeni storiti, vendar, a vsi tisto tudi storijo? Opravljeno bi že bilo, če tam gori ne bi spali ločeno! Miloš je od hudiča! Ko je spal, nikoli ni spal na obe očesi. In vedno z brzostrelko v naročju. Kdo ve, če jo vzame s seboj tudi ko je pod pernico. Ko spi z žensko. Najbrž?! Nikoli ne pozabi, da je preganjana zver. Palček je ravno takšen, če ni še hujši! Zdaj se včasih po malem zanaša na Miloša, tudi zaradi tega, ker je on komandant. Tine ni bil prav nič dobre volje. Najbolj ga je skrbelo srečanje z industrijskim miličnikom. Kamen v želodcu ga je vedno huje tiščal. In ni ga zaman. Ko so vstopili v hišo, se jih je industrijski miličnik vidno razveselil. »Kje pa hodita fanta?« se je ozrl v Miloša in Palčka, Tineta pa je le oplazil s pogledom. Nič ni bil prijazen. Tako gleda hudič iz krogle, je pomislil Tine. Usedli so se za mizo, na katero je domačin postavil vrč vina. »Pijte!« jih je povabil. »Kaj ti ne boš?« je vprašal Miloš, ko je prijel za ročaj .vrča, da bi jim nahl v kozarce. Industrijski miličnik je izzivalno pogledal Tineta, nato pa skozi zobe rekel: »Ne bom, sem v službi!« Tine ga je ostro pogledal. Industrijski miličnik je golo- rok stal sredi sobe. Gostje niso odložili orožja. »V kakšni službi?! Doli stražiš tovarno, ne, doma ti pa ni treba! Saj imaš psa!« Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. 18. f tran - NOVI TEDNIK Št. 24-17. junl) 1982 §t. 24 - 17. junij 1982 KAJ PA SEDAJ? Spremembe v celjskem moštvu? i v vseh rokometnih ligah so končali tekmovanje. Kot zadnji so v soboto odigrali svoje tekme rokometaši Šo- štanja, ki so v Kozini igrali neodločeno 22:22 proti Ja- dranu. V republiški moški ligi beležimo dva nova po- raza. Mladi igralci Aera so izgubili proti Braniku 25:32, Minerva pa je doma nepričakovano izgubila proti Peku 26:27. Med žen- skami je Šmartno uspelo re- inizirati na Ravnah proti Fužinarju 20:20, Savinjska pa je izgubila proti Burji 19:28. Vsi ti rezultati ne bodo pri- pravili večjih pretresov. Ro- kometaši Aera Celje v i. B ligi že tretjič niso uspeli priti v i. A zvezno ligo. Letos so bili celo samo tretji. Skok naprej so napravile igralke Velenja iz Titovega Velenja, ki so brez poraza osvojile prvo mesto in so sedaj člani- ce i. B lige. S tem so se izena- čile v kakovostnem razredu s Celjani. Šoštanj je osvojil sedmo mesto, kar je tudi realno, glede na močno po- mlajeno moštvo, ki je nasto- palo v drugem delu prven- stva. V republiški ligi z nastopi naših moštev ne moremo bi- ti zadovoljni. Minerva je si- cer peta, kar je vse premalo za to rutinirano ekipo, ki bi lahko posegla tudi v borbo za drugo mesto. Mlada selek- cija Aera, ki je bila po prvem delu četrta, pa je v nadaljeva- nju močno popustila. Osmo mesto zadošča za obstanek v republiški Ugi, toda le malo je manjkalo, da bi »nade« celjskega rokometa morale v nižji tekmovalni razred. Žen- ska ekipa Šmartnega je sprva bila med slabšimi moštvi in šele spomladi so se »zbudile« in z nekaterimi presenetljivimi zmagami za- gotovile sebi mesto tudi v bodoče med republiškimi moštvi. Lahko pa bi dosegle mnogo več. Začetnice, igral- ke Savinjske iz Andraža, so močno napredovale, toda re- publiška liga je za njih bila le prevelik zalogaj. Tekmova- nje v nižjem razredu jim bo za eno ali dve leti bolj kori- stilo in potem bo povratek mnogo bolj uspešen. Pri Rokometnem klubu Aero se že pripravljajo za no- vo sezono. Verjetno bo prišlo tudi do sprememb med tre- nerskim kadrom. Toda vse- kakor bo najbolj zanimivo po 21. juniju ko nastopi pre- stopni rok. Vse kaže, da bo- do nekateri igralci Aera za- prosili za izpisnico. V prvi vrsti Polde Kalin, Aleš Praz- nik in Rolando Pušnik, za katere se zanima edini slo- venski prvoligaš Kolinska Slovan. Iztok Ščurek pa ima ponudbo od Sloge - Bosna- prometa. Vsekakor bodo pri Aero Celje imeli v prihod- njih dneh težko nalogo zbra- ti in obdržati vse najboljše v svoji sredini. J. KUZMA BREZ PORAZA V VIŠJO LIGO Takšen podvig, kot so ga dosegle rokometašice Velenja, je resnično izjemno redek. V II. zvezni ligi so bile tako suvereno premočne, da so v 22 tekmah zmagale kar 21 krat in samo enkrat remizirale, kar pa pomeni, da niso doživele poraza. V naslednjem letu bodo tako igrale v I. B zvezni ligi, kar je nedvomno veUk uspeh. Titovo Velenje bo tako znova imelo zveznega ligaša, tokrat namesto v nogometu pač pa v ženskem rokometu. Upamo, da se tu ne bo ponovila žalostna usoda nogometašev. Rokometašice so bile tudi sicer izredno uspešne, saj so se v pokalu uvrstile med štiri najboljše jugoslovanske ekipe. Skratka, sezona 81/82 je bila za njih izjemno uspešna in upamo, da bo ob vestnem delu takšna tudi prihodnja. Na posnetku vidimo velenjske rokometašice s predstavniki uprave, drugi v zadnji vrsti od leve proti desni pa je eden najzaslužnejših za vse uspehe, trener Antun Bašič. TV - Foto: LOJZE OJSTERŠEK NOVI TEDNIK - stran 19 Z DESKO OD ULCINJA DO ANKARANA Jadralci na deski v sve- tu in tudi doma si izmiš- ljajo nove in nove podvi- ge ter poskušajo s tem do- kazati, da se lahko kosajo z morjem in naravo. Člani sekcije za jadra- nje na deski DŠV NIVO Celje Rudi Kajtner, Vlado Nenadl in Zdravko Kon- da ter novinar Teleksa Ti- ne Guzej bodo namreč poskušali prejadrati Ja- dransko morje od ustja Bojane do italijanske me- je pri Ankaranu. Pri tem podvigu bosta sodelovala še Drago Horvat in Mat- jaž Kralj, ki bosta sprem- ljala ekipo po kopnem. Celotna pot, ki naj bi jo jadralci premagali v 25 dneh, je dolga okoli 1000 km. Seveda je treba pri tem upoštevati, da se bodo morali boriti tako z morjem, tokovi, vetrom in drugimi navšečnosti- mi, ki jih bodo spremljale na poti. Verjetno pa je ravno to draž takih podvi- gov. F.P. NASTOPILO ČEST EKIP Na moštvenem prven- stvu ženskih kegljaških ekip Celja je sodelovalo letos kar šest ekip. Poleg zmagovalne ekipe Celja, je nastopila še ekipa Hmezada iz Žalca, Šent- jur, Obnova, Lik Savinja in Laško. Zmagovalca je dalo šele zadnje srečanje v katerem je ekipa Celja doma premagala Hmezad z rezultatom 2410:2341. S tem so celjske tekmoval- ke z minimalno prednost- jo osvojile prvo mesto. Končni vrstni red ekip: Celje 18 točk, Hmezad 16, Šentjur 14, Obnova 8, Lik Savinja 4 in Laško brez točke. V prvenstvu je nastopi- lo kar 49 tekmovalk. Naj- boljše povprečje pa so do- segle v vseh kolih nasled- nje tekmovalke: Seško (Celje) 409,0, Kranjc (Celje) 398,1, Krofi 396,7, Doberšek (obe Šentjur) 392,0, Podbrež- nik (Celje) 391,0, Nežmah (Celje) 390,8, Salamon (Savinja) 379,4, Horvat (Šentjur) 376,6, Petak (Ce- lje) 374,8 itd. J. K. KS PREBOLD NAJBOLJŠA V ŠPORTNI REKREACIJI v ponedeljek se je v Preboldu začel IV. Turistično športni teden 82. Gre za veliko aktivnost krajevne skupnosti Prebold, ki je v novem tekmovanju »iščemo najboljšo krajevno skupnost s področja športne re- kreacije« osvojila v svojem razredu letos najboljše me- sto v Sloveniji. V ponedeljek so tako pripravih rokometni turnir pionirskih selekcij in okroglo mizo o športni rekreaciji v krajevni skupnosti. V torek je bil medvaški mladin- ski nogometni turnir, v sredo pa odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Danes, četrtek, bodo pripravili ob 18. uri taborni- škega ilegalca, ob 19. uri pa koncert godbe na pihala pred hotelom, kar bo tudi pomenilo otvoritev poletne turistične sezone. V soboto pripravljajo ob 15. uri član- ski turnir v malem nogometu na igrišču v Preboldu, že zjutraj pa bo trim pohod do doma na Marija Reki. Zvečer bo mladina zaplesala ob bazenu. Teden bodo sklenih v nedeljo, ko bodo pripravili trim kolesarjenje s startom pred hotelom. T. VRABL METKA NADALJUJE TRADICIJO Svetovno prvenstvo v Brnu je končano. Na njem je bila tudi celjska kegljavka Metka Lesjak, ki je kot članica jugoslovanske ekipe osvojila zlato medaljo. Ker pa je v moštvenem nastopu imela med odličnimi jugoslovanskimi tekmovalkami najslabši rezultat je potem dala v igri dvojic mesto sedmi tekmovalki. Toda z osvojitvijo zlate moštvene medalje je nadaljevala s tradicijo uspehov celjskih kegljavk na svetovnem prvenstvu. Pred Metko Lesjak sta nemreč bili svetovni prvakinji leta 1976 v igri dvojic Magda Urh in Janja Marine. Ti sta bili srebrni tudi v moštvenem tekmovanju. Bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu pa je osvojila leta 1970 tudi Eva Ludvig, ki je bila tretja v dvojicah skupaj z Ireno Koločaj. Magda Urh in Janja Marine sta svoj uspeh dosegli na Dunaju, Eva Ludvig pa v Bolzanu. Metka se bo te dni le lahko malo odpočila od napornega tekmova- nja. Toda že koncem meseca jo čaka nastop na državnem prvenstvu, kjer pa bi lahko celjska ekipa osvojila tudi naslov državnih prvakinj, kajti ob Metki bodo nastopile Se Eva Ludvig, Lojzka Bajde, Tanja Gobec, Jožica Šeško in druge. j kUZMA NOGOMETAŠI PRED SKUPŠČINO čeravno so svoje redno tekmovanje sklenili pred dobrimi štirinaj- stimi dnevi se nogometaši Kladivarja pridno pripravljajo za skup- ščino, ki naj bi bila 23. junija. Znano je namreč, da veliki met celjskim nogometašem Kladivarja ni uspel. V območni republiški nogometni ligi so v spomladanskem delu zaigrali slabše in izgubili prvo mesto osvojeno jeseni. Ob koncu so bili drugi in s 23. točkami zaostali za zmagovalcem Kovinarjem iz Maribora za tri točke. S tem so izgubili tudi pravico sodelovanja v republiški nogometni ligi. Ko pregledujemo sedaj dosežene rezultate močno pomlajene ekipe Kladivarja, katero je vodil trener Ivan Bauman vidimo, da so Celjani izgubili prvenstvo zaradi slabših iger proti ekipam s spodnjega dela lestvice. Izgubljene točke proti Ojstrici, Ljutomeru, Brežicam in Pragerskem so vzrok, da Celjani niso uspeli. Morda bo prvenstvo v sezoni 1981/82 le dober poduk mladim igralcem v novi sezoni. Nova skupščina naj bi dala tudi novo vodstvo, ki naj bi še močneje okrepilo delo v društvu. Izvedeli smo, da bodo k delu povabljeni tudi nogometni delavci Gaberja, ki naj bi v enotnem klubu pripravili v Celju končno moštvo, ki bi vrnilo mestu ob Savinji nekdanji položaj v slovenskem nogometnem prostoru. J. KUZMA > NA KRATKO MLADI STRELCI SD Slavko Šlander iz Šempe- tra je ob krajevnem prazniku pripravila tekmovanje pionir- jev in pionirk z zračno puško. Nastopilo je 25 strelcev. Ekip- no: Griže 427, Liboje 407, Šem- peter 384 itd. Posamezniki: Iz- tok Muhedinovič (Liboje) 166, Zlatko Poteko 163, Vikica Dva- najščak (oba Griže) 147 itd. DRAGO GREŠAK GRIŽE PRED POLZELO Ob 25-letnici obstoja je SD Slavko Slander v Šempetru pri- pravila tekmovanje z MK puško, kjer je nastopilo sedem ekip in 32 strelcev. Ekipno: Griže I 608, Polzela 604, Šempeter 572, sledi- jo Liboje. Prebold, Griže II in Vransko. Posamezniki: Milan Brilej (Liboje 172, Slavko Uran- kar (Prebold) 161, Franc Posedel (Polzela) 159 itd. ČREPAN IN ŠTUCL sta si razdelila prvo mesto na pe- tem letošnjem turnirju SK Sa- vinjčan v Šempetru, kjer je na- stopilo 14 šahistov. VIKEND TURNIR Na šahovskem vikend turnir- ju v Vrbju je zmagal Grobelnik pred Primožičem in Pšeničem. JOŽE GROBELNIK TURNIR OB PRAZNIKU V Šempetru je bil ob krajev- nem prazniku rokometni turnir, kjer so zmagali mladinci Šošta- nja pred kombinirano ekipo Mi- nerve in Šempetrom. Sodila sta Culk in Novak iz Žalca. PRVI STANE SKOK Na rednem mesečnem turnir- ju, ki ga je priredil SK Savinj- čan, je zmagal Stane Skok pred Martinom Štormanom. VRBJE PRED LIBOJAMI TVD Partizan Vrbje je pripra- vil turnir v malem nogometu, kjer so nastopile štiri ekipe. Zmagala je ekipa Vrbja, ki je v finalu premagala Liboje 4:2, tret- ji so bili mladinci in četrti vetera- ni Vrbja. PRESLAB NASPROTNIK V drugem kolu mladinske ko- šarkarske lige so igralci Libele doma premagali Rudarja iz Tr- bovelj 101:64 (41:35). Strelci: Ulaga 15. Cvikl 4, Fink 8, Vrček 7. Hudina 2, Bencina 17. Urbani- ja 26 (bil je najboljši). Martič 17 in Radoševič 2. V tretjem kolu gostujejo v Litiji. _________________________JlUDlJEfUC TEKMOVALI SO INŠTRUKTORJI Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje je tudi letos priredilo že peto tekmovanje voznikov inštruktorjev Slovenije, ki je bilo na avtopoligonu na Ljubečni. Sodelovalo je preko 30 udeležencev med katerimi so bili tudi tekmovalci iz Požarevca, Ljubljane, Žalca in Celja. Med posamezniki je zmagal Cernivec iz AMD Zvezda iz Ljubljane pred Mejačem iz ZSAM Celje in Gamzo iz ZSAM Ljubljana. Izmed] Celjanov sta bila Branko Tovornik četrti in Rudi Jakša peti. Najbolje' Uvrščeni tekmovalec iz Žalca je bil Franc Medved, ki je osvojil deveto mesto. Med ekipami so bili Celjani tretji. J.K. USPEH V ZAGREBU V Zagrebu je bilo tudi letos zvezno tekmovanje šoferjev in avtome- hanikov v spretnostni vožnji. Celjsko združenje šoferjev in avtome- hanikov je poslalo na tekmovanje kar devet svojih članov. Ti so Znova dosegli izreden uspeh. V vožnji z avtomobili nosilnosti do dveh ton je celjska trojka Osvojila prva tri mesta med 126 tekmovalci. Franc Cokle je bil prvi, Slavko Vetemik drugi in Ivan Divjak tretji. Drago Smid je bil drugi najboljši tekmovalec v kategoriji tekmo- valcev v vožnji s tovornjaki nosilnosti nad 5 ton. Tu je Metod Žemljic osvojil peto mesto in Martin Smole enajsto mesto. Celjani so sodelovali tudi v vožnji z avtobusi, kjer je bil Ekii Vengust osmi, Slavko Slemenšek sedemnajsti in Mirko Golob devet- najsti. J. KUZMA S PARTIZANOM NA OLIMPIJSKE IGRE V SARAJEVO Prvo žrebanje je bilo srečno za Žalec in nagrado, ki jo je podelil Partizan Gaberje, je dobil Ljubo LAMPRET, Ulica Talcev 5, Žalec. ČESTITAMO! Skupno je v igri sodelovalo 11 udeležencev, vsi odgovori so bili pravilni (Partizan Gaberje je letos organiziral Frenkov memorial osemnajstič zapored) in vsi kuponi gredo v boben za zaključno žrebanje. NAGRADNA IGRA »PARTIZAN« 2 Kdaj so se telesnokulturne organizacije v Celju, Mozirju pa tudi v slovenskem in ju- goslovanskem merilu preimenovale v or- ganizacije »PARTIZAN« 1946 1952 1944 Pravilen odgovor obkrožite, kupon izreži- te, nalepite na dopisnico in z vašim naslo- vom pošljite na naše uredništvo najkasne- je do petka, 25. Junija '82. NAGRAJUJE UUBEČNA CEUE! OBVEŠČAMO VAS: - danes odhaja v Rovinj in na Brione na -jugoslovansko smotro v partizan- skem mnogoboju- 30 članov Partizana Gaberje. Srečno pot in mnogo uspe- hov. - prve dni julija prične z delom Goz- dna šola Partizana Slovenije. Vsi, ki bi želeli postati vodniki cicibanov, pionir- jev ali starejših oddelkov naj se javijo v Partizanu Gaberje najkasneje do 25. 6. 82. - Partizan Gaberje tudi letos organizi- ra letovanje otrok v Puntiželi pri Puli od 20.-30 julija. Nekaj mest je še prostih. Priiavit&sa_ POKOMET 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 24-17. junij 1985 IGM GRADNJA Žalec DIMNIKI IN KAMINI TER GREZNICE Graditelji si danes sploh ne morejo zamisliti svojega dela brez izdelkov žalske Gradnje. In kaj sploh proizvajajo v Gradnji? Proizvodni program je izredno pester; Schiedel YU montaini dimniki, Schiedel YU etažni dimniki, Schiedel YU ventila- cije, Schiedel YU odprti kamini, montažne tropre- .katne greznice, potresni zidaki-vogalniki, termoi- zolacijski bloki Stibo. Danes vam predstavljamo nekaj najbolj znanih izdelkov. SCHIEDEL DIMNIK To je trosiojni montažni dimnik z gibljivo, ki- sioodporno in ogntestalno samotno cevjo Ta di- mnik je industrijsko izdelan gradt}eni element, ki po svoji konstrukciji in kakovosti uporabljenih materiatov zagotavlja brezhibno delovanje in izre- dno trajnost. Okrogli presek, notranja samotna cev m večslojna konstrukcija so temeljne značil- nosti sistema. Schiedei dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv in za razne moči kotlov od 5 do 10.000 kilovatov. Dimniki a 13.5,016 in e 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. V gradnji pa proizvajajo tudi etažne dimnike, ki so najbolj primerni pri gradnji stano- vanjskih blokov in stolpnic. MONTAŽNA TROPREKATNA GREZNICA Individualna gradnja je lahko še cenejša, če uporabljate pri gradnji pravilne materiale Če se tx)ste odločili za montažno troprekatno greznico, boste prihranili denar in čas. izdelana je iz armira- nega betona MB 250. Sestoji iz treh pretočnih prekatov, ki so po volumnu različni, glede na hjnkcijo prekata. Povezava med prekati je izvede- na z odprtinami, pred katerimi so nameščene zaščitne plošče. Montažna troprekatna greznica je pokrita s pokrovom iz petih armirno-tietonskih plošč velikosti 1.20 x 0.456 m. Vsak prekat ima odprtino za čiščenje, pokrito s pokrovom. Sporo- čite svoje želje v GRADNJO v Latkovo vas pri Pret>oldu ali pa trgovini z gradbenim materialom v vašem kraju! Telefonska številka Gradnje v Latko- vi vasi je 722-144. Zahtevajte prodajno službo! KAMINI IZ GRADNJE V dnevni sobi je prijetneje, bolj domače in bolj romantično, če je v njej tudi kamin V Gradnji izdelujejo kamine Antika in Smreka čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgle- du. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še podžiga želje po estetskem videzu Dopolnjevanje centralnega ogrevanja z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako ozračje in ugodje, ki si ga želimo primemo vreme- nu in času V Gradnji v Latkovi vasi pa so pričeli proizvajati tudi vrtr>e kamine. Ova tipa proizvajajo; Vrba in Breza. Poleg lepote in praktičnosti se odlikujeta tudi po tem, da lahko elemente stikate brez uporat>e malte kar omogoča postavitev, ozi- roma prestavitev kamina na poljubno mesto atri- ja, vrta, terase. Kamina imata možnost izvedbe kot grill kamin ali grill mizica. Vrtni kamin VRBA GOSTILNA STRANICE Ivanka Mimik bo popestrila ponudbo] Noben začetek ni lahak, pra- vimo. Običajno to drži in gotovo bi nam pritrdila tudi Ivanka Mirnik, ki je prevzela gostilno na Stranicah, gostilno na vrhu klanca, prav ob cesti, ki vodi iz Celja v Maribor. Spregledati je res ni mogoče. Popotniki in do- mačini so se od nekdaj ustavlja- li na velikem parkirnem prosto- ru, a dolga leta so si v tamkajšnji gostilni lahko pogasili le žejo. Ivanka pa se je kar takoj odloči- la, da bodo gostje v tej gostilni lahko dobili še kaj več. Njeni načrti so bogati, a vsega ni mo- goče storiti naenkrat. Se pa že sedaj pozna, da vodi gostilno ženska roka, saj o tem zgovorno pričajo drobni dodatki, ki so kljub temu, da niso lokala bi- stveno spremenili, obogatili nje- govo podobo. 'Ne le podoba stare točilnice, tudi podoba posebne sobe in vrta se spreminja. Pravzaprav se je vsebinsko najbolj spreme- nila posebna soba, ki je postala disko. Na vrtu, kjer je tako kot v stavbi sedežev za okoli trideset gostov, pa se že tudi kažejo spremembe. Lesene mize in klopi že stojijo, kmalu pa se jim bo pridružil še razen j, ki bo da- leč naokoli širil vonj po pečenih odojkih. Odojki bodo tako po- stali glavna kuharska ponudba hiše. ki bo dopolnila sedanjo po- nudbo maUc, hladnih narezkov in domačih klobas. Poleg hrane, ki jo sedaj v dol- goletnem otistoju gostilne na straniškem klancu prvič nudijo, pa je Ivanka uvedla še eno no- vost: glasbo s plošč in glasbo »v živo«. Kar trije dnevi v tednu bi naj bili bogatejši z glasbo: petki z disko glasbo, sobote in verjet- no tudi nedelje pa z živo glasbo. Seveda, marsikaj je odvisno od odziva gostov, ki pa še zaenkrat obogatene ponudbe gostilne ne poznajo. Kar prepričani pa smo lahko, da dolgo ne bo tako. Vsaj če še kaj drži pravilo, da je uspeh ali neuspeh neke gostilne odvisen predvsem od ljudi, ki v njej delajo - torej od njihovega odnosa do gosta. Ivanka in Mar- jetka Heferle, Ivankini svakinja in sestrična, ki tudi priskočijo na pomoč, kadar je potrebno, so natakarice, ki poznajo svoj po- klic. Za dobro postrežbo se nam tako ni treba bati. Res pa je, da bolj kot beseda zaležejo izkuš- nje. Gostilna na Stranicah je od- prta vsak dan razen ob pone- deljkih od 9.-22. ure. Prepričaj- te se! Ivanka Mirnik Ponudba v gostilni na vrbu straniškega klanca je vse bolj bogata. Marjetka Heferle in Ivanka Mirnik v točilnici. št. 24-17. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 SOJENJE RAMIZU MAKSUTAJU fUdliUd umUHH L niAUCIli Pri odmeri icazni so upoštevaii napadaičevo razburjenost Na celjskem temeljnem sodišču so izrekli kazen 27-letnemu Ramizu Mak- sutaju iz Sodne vasi pri Pristavi. Obso- jen je bil na pet let zapora za poskus umora in na eno leto za lahko telesno poškodbo oziroma na enotno kazen pet in pol let zapora. Maksutaj je bil zaposlen pri celj- skem železniškem podjetju, vendar se s sodelavci ni dobro razumel. Za prvi pretep so mu izrekli opomin, 28. de- cembra lani pa so ga izključih iz delov- ne organizacije. Sklep je 22. januarja letos potrdil tudi delavski svet. Ta od- ločitev pa je Maksutaja močno razburi- la, saj je tako njegova družina (nezapo- slena žena in otrok) ostala brez dohod- kov. Tega dne je dopoldne najprej poi- skal uteho v pijači, nato pa se je okrog 13. ure vrnil na železniško postajo z nožem-mačeto, ki ga je pred tem kupil v trgovini. Priče so povedale, da je nož nabrusil v delavnici na postaji in pri tem izjavil, da bo nekoga zaklal. Naj- prej je odšel na pogovor z direktorjem tozda Janezom Vovkom, ko pa je uvi- del, da ne bo s tem ničesar dosegel, se je odpravil v pisarno v.d. šefa postaje Štefanu Jurmanu. Tu se je potem začel pretep, v katerem je Maksutaj nekaj- krat udaril Jurmana z nožem. Jurman je uspel, zbežati, vendar se je napada- lec pognal za njim, na hodniku pa ga je presenetil Vovk in ga zmedel. Maksu- taj se je namreč pognal za njim in ga laže ranil, nato pa se je vrnil na mesto, kjer je obležal Jurman. Vendar so tega že spravili na varno. V pisarno, kamor so ga odnesli, je Maksutaj sicer skušal vdreti, vendar mu to ni uspelo, zato se je pognal v beg. Ko je prispel v Sodno vas so ga pred domačo hišo že čakali miličniki in ga prijeli, čemur se Mak- sutaj ni upiral. Maksutaj se je pred sodniki dejanja le medlo spominjal. Med prvim zasli- šanjem je povedal, da je nož kupil zato, da bi ubil ženo, sebe in 18-mesečnega otroka, vendar mu je kasneje prišlo na misel, da bi vendarle odšel še enkrat na pogovor v podjetje. Po njegovih be- sedah naj bi se ga Jurman ustrašil, ko je stopil nekoliko naprej, pograbil stol in Maksutaja udaril. Šele nato naj bi on sam izvlekel nož in z njim udaril Jurmana. Po besedah Štefana Jurmana pa mu je Maksutaj najprej grozil z nožem, za- radi česar se je ta zavaroval s stolom. Njegovo pričevanje potrjuje tudi mne- nje izvedenca, ki pravi, da imata tako Jurman kot Vovk napadalne poškod- be, kar pomeni, da je Maksutaj napa- del, onadva pa sta se branila. Njegovo pričevanje je upoštevalo tudi sodišče. Obramba je navedla, da gre le za kaznivo dejanje posebno hude po- škodbe, ne pa za poskus umora, saj bi Jurmana lahko umoril, če bi hotel. Tej trditvi petčlanski senat ni mogel pritr- diti, saj se je Maksutaj vrnil na mesto, kjer je ležal Jurman, ko je nehal teči za Vovkom. Izvedenec nevropsihiater meni, da je bil Maksutaj tega dne res delno opit, vendar ni bil bistveno neprišteven, ta- ko da bi moral razumeti pomen svojih dejanj. Sodišče je pri odmeri kazni upošte- valo Maksutajevo zaskrbljenost zaradi izgubljene službe oziroma razburjenje v katerem je storil dejanje. Tako so mu izrekli najnižjo kazen, ki jo za tovrstna dejanja predpisuje zakon. S. ŠROT PROMETNE NESREČE MRTEV SOPOTNIK Iz Solčave proti Lučam je vozil z osebnim avtomobilom RO- MAN POLJANSEK, 20, iz Po- dveze in blizu Igle ustavil ter vzel spotnika, 17-letnega BOŠTJANA PECOVNIKA, iz Raduhe. Po- ijanšek je nato tako hitro speljal, da ga je že po 100 m začelo zana- šati. Najprej je zapeljal v levo in oplazil betonsko škarpo, nato je na desni strani cestišča podrl le- seno ograjo in se prevrnil na stre- ho v 4 m globok jarek. Med pre- vračanjem je voznik padel iz vo- zila, sopotnik Boštjan Pečovnik pa je mrtev obsedel v njem. Ško- de je za 120.000 dinarjev. OBA BREZ LUČI v Kostrivnici sta se srečala traktorist ANTON PEPELNIK, 32, iz Sp. Gaberk in voznica kole- sa na pomožni motor MARIJA SRIMF, 19, iz Zg. Kostrivnice in ker sta oba vozila brez luči, se nista pravočasno opazila. Kole- sarka se je zaletela v zadnje kolo traktorja in padla ter se težje po- škodovala. ZBIL PEŠAKINJO NA PREHODU Po Foitovi ulici v Titovem Ve- lenju je vozil z osebnim avtomo- bilom J02E CERNIC, 28, iz Mi- slinjske Dobrave in ko je pripe- ljal do prehoda za pešce, je z nje- gove leve strani cestišče prečkala ELIZABETA ROSER, 62, iz Ma- ribora. Cernič je močno zaviral, na mokrem cestišču pa mu ni uspelo pravočasno ustaviti in je pešakinjo zbil. VEČ TEŽJIH POŠKODB MARIJA CVENK, 67, iz Polze- le se je pripeljala s kolesom iz Pariželj na prednostno cesto med Mozirjem in Sentrupertom, in s tem izsiljevala prednost voz- nici osebnega avtomobila JANI ZALEZNIK 27, iz Radmirja, ki jo je zbila po cestišču. Cvenkova ima več zlomov - roke, gležnja in komolca. PREHITRO V OVINEK Voznik osebnega avtomobila JANEZ FATUR, 31, iz Ponikve je pripeljal v Ponikvo iz smeri Luterij. Ker je vozil z neprimerno hitrostjo, mu ni uspelo zvoziti blagega desnega ovinka, zato je zapeljal v levo ter trčil v voznika kolesa na pomožni motor SREČ- KA MOHARJA, 17, iz Slatine, ki je padel in se težje poškodoval. TIHOTAPCU POTRDILI KAZEN Celjsko višje sodišče je potrdilo kazen prvostopenjskega sodišča, ki je obsodilo libanonskega državljana Eliasa Es- berja na dve leti in šest mesecev zapora zaradi nedovoljene' trgovine z mamili. Zasegli so mu tudi osebno vozilo znamke Mercedes, v katerem so našli hahiševo olje, in mu za pet let po prestani kazni prepovedali vstop v našo državo. • Lani, 28. oktobra, je Esber poslal svoje vozilo z ladjo iz sirskega pristanišča Tartaus. Ko je ladja prispela v Koper, je hotel avto poslati z vlakom v Amsterdam, sam pa se je tja odpeljal z letalom. Vendar mu je spretno zamišljena zvijača spodletela. Ko avta ni bilo pravočasno v Amsterdam, se je Esber vrnil v Celje, da bi pogledal, kaj se je zgodililo z njim. Tu pa so ga priprli, saj so v njegovem mercedesu našli 17,5 kilogramov hašiševega olja. Esber se je na sodišču zagovarjal, da o mamilu ničesar ne ve. Povedal je tudi, da sicer veliko potuje, da pa se s prepro- dajo mamil ne ukvarja. Vendar je sodišče zbralo dovolj dokazov, da ga je obsodilo. Tako je menilo tudi višje sodišče, ki je kazen potrdilo. s s IZVEDENCI KONČALI PREISKAVO Končana je dodatna preiskava o poslovanju 50-letnega Ivana Drameta iz Strmca pri Laškem o njegovem poslova- nju na bencinski črpalki INA v Laškem. Zagrebški izvedenci so za pregled dokumentacije porabili kar 687 ur dela, njihovo izvedensko mnenje pa kaže, da je na laški bencinski črpalki od leta 1967 do 23. septembra 1980, ko so priprli Drameta, zmanjkalo 3,453 miljona dinarjev. Drame, ki je bil poslovodja na laški bencinski črpalki je sicer med preiskavo vse priznal, kasneje je poskušal del krivde prevaliti na sodelavce na črpalki, nazadnje pa je vse zanikal. Na glavni obravnavi 6. maja, je prav tako zanikal vse obtožbe, zato je sodišče preložilo sojenje in naročilo pregled poslovne dokumentacije zagrebškemu izvedeniškemu cen- tru. Vse skupaj je postopek precej podražilo - samo delo za- grebških izvedencev je stalo 380.000 dinarjev za kar pa je sodišče poiskalo kritje na Drametovem premoženju oziroma na njegovi hiši. s s. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med te- dnom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob ne- deljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure, ob praznikih pa od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Neprekinjeno dežur- stvo je prevzela lekarna Center v Stanetovi ulici, lekarna na Tomšičevem trgu pa je zaradi razširitve lekarne Center zaprta. TRGOVINE V tednu od 14. do 19. junija je dežurna samopo- strežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 21. do 26. junija pa bo dežur- na samopostrežba RIO v Prešernovi ulici. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 27 dečkov in 14 deklic. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodila se je ena deklica. POROKE CELJE Poročila sta se dva para. ŽALEC Poročili so se: BURKELC Mi- ran iz Kaple vasi in KAC Martina iz Prebolda, PECOVNIK Štefan iz Brod in BRANIC Kristina iz Prekope, PETERNEL Andrej iz 2alca in CESAR Jožica iz Trno- velj, LAZAR Drago in PEPEL Jasna oba iz Ojstriške vasi, PRI- SLAN Dušan iz Ločice ob Savi- nji in STRASEK Darja iz Polzele, RANCIGAJ Franc in TEKAVC Tatjana iz Gomilskega. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je en par. SMRTI CELJE li so: MESIČ Edvard Jerko, 58, ZR Nemčija, CEPIN Marija Ma- gdalena, 41, Drensko rebro, VU- GA Edvard, 55, Kalobje, MAKSI- MOVIC Milovan, 49, Bjeljina, 76, Šentjur, TERGLAV Pavla, 67, Polzela, POTOČNIK Terezija, 76, Gubno, URLEB Rudolf, 74, Rif- nik, RUMPF Franc, 55, Kozje, OTOREPEC Ferdinand, 66, Hajnsko, SIMONClC Janez, 68, Jelovo, AJDNIK Jože, 59, Hudo Brezje, MARINC Franc, 60, Pre- bold, PESTOTNIK J Jože, 56, Ceplje, CREŠNAR Neža, 74, No- va Dobrava, DOMINIC Rozalija, 58, Rakičan, LEDNIK Alojzij, 86, Celje, 2UPANIČ Vjekoslav, 42, Celje, SENICAR Marija, 77, Pre- korje, PERGER Neža, 78, Celje, STANOVSEK Neža, 72, Trnovlje pri Celju, PREVOLNIK Ludvik, 76, Celje, KRŽAN Franc, 67, Ce- lje. Žalec Umrli so: REZEC Frančiška," 93. Zg. Grušovlje, PISTOTNIK Marija, 81, Petrovče, GORIC AN Frančiška, 68, Stotnik, CEN- CELJ Jožef, 76, Prapreče, KRO- PIVŠEK Rozalija, 68, Jeronim, VIBIHAL Marija, 78, Polzela, BRUNSEK Jožef, 46, Andraž nad Polzelo, FELICIJAN Apolo- nija, 75, Selo pri Vranskem, ZA- BRL02NIK Frančišek, 81, Mi- klavž pri Taboru. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrli so: KORES Marija, 79, 2etale, TADINA Terezija, 57, Ro- gaška Slatina, LIPOSEK Jurij, 69, Podčetrtek, POTOČNIK Te- rezija, 76, Gubno. OBVESTILO Rdeči križ Slovenije va- bi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajal- ske akcije. Prijave sprejema občin- ski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovo- ren za krvodajalstvo.. Na celjskem območju bo v mesecu juliju redna krvodajalska akcija v Rimskih toplicah 20., v Radečah 21. in v Mozirju 27. in 28. julija. STEZE NAROČILI NOVI TEDNIK? PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavno zbirko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure. V spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije pa je v teh dneh odprta razstava likovnih del gojencev doma Cvetke Jeri- nove iz Celja. Razstava bo odprta še danes in jutri. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko- valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, ar- heološko razstavo in rimski lapidarij. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi- stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s po- membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi- rana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev 90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 20. junija ob 17. in 19.30 uri ameriško dramo Nesreča na liniji 401. KULTURNI DOM VOJNIK v kulturnem domu v Vojniku bo jutri, 18. junija gostovala dramska skupina osnovne šole Frankolovo. Ob 16. in 19.30 uri bodo uprizorili mladinsko igro Pehta, ki jo je režiral Anton Drev. KRAJEVNI PRAZNIK VOJNIK - ŠKOFJA VAS v okviru praznovanja krajevnega praznika krajevnih skup- nosti Vojnik in Skofja vas že ves teden potekajo kulturne in športne prireditve. Osrednje svečanosti pa bodo v soboto, 19. junija. Pri gasil- nem domu v Skofji vasi bo ob 14. uri koncert godbe na pihala, nato slavnostna seja organov obeh krajevnih skupnosti, ob 14.30 uri pa se bo pričela osrednja proslava obeh krajevnih skupnosti s kulturnim programom. Pri gasilnem domu v Vojniku pa bo v soboto ob 18. uri 8. revija narodnozabavnih ansamblov. V primeru slabega vre- mena bo prireditev v kulturnem domu. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli hotela na Dobrni je odprta r2izstava dr. Avguština Laha, ki razstavlja akvarele in pastele. Razstava bo odprta do 25. junija. v dvorani zdraviliškega doma pa bo jutri, 18. junija ob 19.30 uri srečanje bork pohodnic XIV. divizije in slavnostni koncert, na katerem bo nastopil mešani pevski zbor KUD Kajuh iz Dobrne, ter člani dramske skupineosnovne šole Dobrna. V soboto, 19. junija pa bo ob 9. uri pohod na Brdce, kjer bodo udeležencem postregli s partizanskim golažem, popoldan ob 16. uri pa bo v parku zdravihšča Dobrna koncert godbe na pihala Emo Celje. NARODNI DOM CELJE v dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri, 18. junija ob 19.30 uri koncert, na katerem se bosta obiskovalcem predsta- vila dva zbora. Uvodnih nekaj pesmi bo zapel Komorni moški pevski zbor iz Celja, sicer pa bo večer izpolnil s svojim nasto- pom gostujoči pevski zbor Madrigalchor iz Singena ob Boden- skem jezeru. Pevski zbor Madrigalchor iz Singena se bo predstavil tudi v soboto na matinejskem koncertu na Tomšičevem trgu ob 12. uri, po nastopu folklornih skupin. SALON MEBLO CELJE v Razstavnem prostoru Meblo v Celju bo jutri, v petek otvoritev razstave likovnih del slikarjev Srečka Skoberneta in Nika Ignjatiča. Razstava bo odprta do 23. julija, v času, ko Salon posluje za stranke. KINO ŠMARJE PRI JELŠAH v kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo predvajali danes ob 20. uri za redni četrtkov filmski abonma in izven švedsko angleško dramo Mr. Montenegro. V petek, 18. junija bo na sporedu ob 20. uri ameriški pustolovski film Človek pajek proti zmajem, v soboto, 19. junija ob 20. uri v nedeljo, 20. junija ob 18. uri bodo predvajeili italijanski pustolovski film Jaz in nilski konj, v sredo, 23. junija ob 20. uri pa nemški kriminalni film Mladi levi iz Hong Konga. DVORANA GOLOVEC v dvorcmi Golovec v Celju bo jutri, v petek 18. junija ob 19. uri koncert Jasmine Matko iz Celja, ki ga organizira osnovna organizacija ZSMS šolskega centra za blagovni promet iz Ce- lja. 4. TURISTIČNI TEDEN CELJE v okviru prireditev ob 4. turističnem tednu v Celju se že od ponedeljka, 14. junija vrstijo kulturne pa tudi športne priredi- tve. Danes bo ob 16. uri otvoritev muzejske zbirke na Starem gradu, ki jo pripravlja Zavod za spomeniško varstvo, ob 17. uri pa bo na odprtem odru na Tomšičevem trgu v Celju koncert Celjskega godalnega orkestra. Jutri, v petek bo ob 17. uri na Tomšičevem trgu nastop folklornih skupin, v soboto, 19. junija pa bo na Trgu V. kon- gresa ob 7. do 18. ure odprt Kramrski sejem, ob 9. uri se bo pričel turistični kolesarski rally Celje-Dobrna-Celje, ob 10. uri bo na Tomšičevem trgu nastop folklornih skupin in od 19.30 do 22. ure zabavni večer s plesom na odprtem odru na Tomši- čevem trgu. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA v restavraciji Pošta je vsak večer razen ob ponedeljkih ple- sna glasba, v kavarni hotela Donat pa klavirski koncert. V soboto, 19. junija bo v športnem parku III. vikend turnir v tenisu. Turnir je odprtega značaja, v nedeljo, 20. junija pa bo na izletniški točki Bellevue tradicionalni piknik od 15. do 21. ure. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 24 - 17. junij 198^ §t. 24-17. junij 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 - ob 17. uri nastop mažoretk - ob 18. uri sl