Ktifiga 8. V
3i\vt)en)e in svet
tc. step. Hjubljana S. septembra iÇ3C. £eto 4.
Elo Justin: V. šolo (lesorez)
= Kaj vemo o vitaminih =
a oliko se čita danes o pomanj» kanju vitaminov v naši hrani, vendar pa vlada na splošno še velika nejasnost v razločeva» nju in pojmovanju teh snovi. Zato ho» čemo podati v velikih obrisih današnje stanje vede o vitaminih.
Beseda sama in ves nauk o vitaminih sta še zelo mlada. Pred 18 leti je iskal Kazimir Funk zdravila proti bolezni béribéri in je našel v raznih hranilih tako zdravilno snov, ki jo je imenoval vitamin. Ime samo je sestavil iz besed vita»življenje, amin pa pravimo kemič» ni zvezi tej snovi podobnih spojin. Po naše bi torej lahko rekli življenski amin, kar je prav točno, saj so nešteti poskusi dokazali, da dosledno poginejo živali, ki smo jim vzeli to snov iz hra» ne, v teku nekaj tednov, čeprav jih si« cer dobro krmimo. Poznejša znanstve» na raziskavanja so dognala, da je v na» ših hranilih kar pet različno učinkujo» čih vitaminov, ki jih ločimo po črkah abecede A, B, C, D in E.
Vitamin A ima iste topilne lastnosti kakor masti, zato ga moremo tudi z mast topečimi sredstvi izvleči iz hranil. Čistega vitamina A se še ni posrečilo pripraviti. Po najnovejših poskusih so» diio, da je istoveten z rastlinskim bar» vilom karotinom, to je tisto barvilo, ki . daje korenju, paradižnikom in drugim rumenim in rdečim sadežem barvo. Če manika vitamin v hrani rastočih otrok, obole otroci na težkih očesnih bol°z» nih. da, celo oslepijo, odrasli pa dobe kurjo slepoto (hemeralopijo). Pa rele to otroci zastane jo v rasti, pri odra» slih pa nojema odpornost proti nalezlji» vim boleznim. Pomanikania vitamina A po navadi v naši hrani ni Le na pomlad, ko ie za zelenjavo boli trda rroramo obračati vso pozornost na vitamin A v pripravi naše hrane.
Katera hranila pa imaio največ te snovi? V prvem redu vsa zeleniava. ze» len fižol. grah. korenje (čim rumenejše je, več ima vitamina Al, sadie in prav posebno paradižniki Krompir 'n žita pa nimajo skoro nič te snovi Med ži» valskimi produkti imajo mnogo vitami« na A mleko in posebno sirovo maslo, potem se vrste jeW, srce in ledvice živali ter morske ribe (slaniki"). Največ vitamina A najdemo v iajčjem rume» njaku in v ribjem olju. Navadno meso
in svinjska mast in loj pa nimajo nika» kega vitamina. Pri kuhi se nam kar ni bati, da bi se vitamin A izlužil, ker je le v olju topljiv, ne pa v vodi. Tudi vročina ga ne uniči. Najenostavnejše dopolnilo k hrani, ki je na pomlad na» vadno revna na vitaminih, je vkuhan sok vrtnega rdečega korenjčka. Na» pravi se prav tako kakor malinovec: Korenje se izstrže in ožme; ožmetek pa se vkuha s sladkorjem ter spravi v dobro začepljene steklenice.
Vitamin B sestoji po najnovejših raziskovanjih iz 2 vitaminov. Enega teh, ki ima antinevritične (obolenje živcev preprečujoče) lastnosti, imenu» jejo sedaj vitamin F. To je tista snov, katere pomanjkanje vodi pri poskusnih golobih in pri prebivalcih Daljnega vzhoda, ki se hranijo izključno z rižem, do bolezni béribéri. Pri tej bolezni bol» nik popolnoma ohromi in končno na slabosti umrje. Drugi del B vitamina je rast pospešujoča snov, ki jo zove» jo sedaj vitamin G ali P. P. Ta dva dela vitamina B sta vedno povezana v hranilih med seboj.
Vitamina B je v vsej hrani dovolj. Še celo v krompirju ga je toliko, da za silo krije potrebo vitamina B, poseb» no v zvezi s črnim kruhom, ker je otrob bogat na tem vitaminu, bela moka pa ne. Vsa pri A vitaminu navedena hraniva imajo tudi precei B vitaminov. Prav veliko vitaminov B je v kvasu, žitnih kalčkih in v ohrovtu. Vitamin B je topljiv v vodi, vendar pa ne pre» občutljiv za vročino.
Vitamin C ie obrambna snov proti škrobuti aH škrpucu. Odraslim ga pri» čne primanjkovati le v takih krajih, kier ni več mesecev zelenjave: na dol» gih ladijskih vožnjah ali daleč na Ie» denem severu. Pač pa je pri umetno hranjenih (nedojenih) otrocih prav vi», den nedostatek tega vitamina v tako zvani M611er»Barlowi bolezni. Vitamin C je v vodi topliiv in zelo občutljiv za vročino in zračni kisik. Nahajamo ga v rastlinski hrani povsod tam, kjer prejšnja vitamina A in B. Razen teea ga ie obilo v krompirju, kier mu tudi vročina pri kuhi ne more škodovati in je torei krompir mimo pomaranč in Ii» mon naš najboljši založnik za ta vita» min.
Vitamin D, protirahitični vitamin, je največje važnosti za gradnjo in vzdrže*
vanje okostja ter zabranjuje pri deci rahitido; že nastalo bolezen pa leči. Najvažnejši nosilec D vitamina je su» rovo ribje olje. Emulzije in očiščena olja so v pogledu vitaminov manj vredna. Sicer je tega vitamina zelo malo v naši hrani: največ ga je še v rumenjaku in slanikih, ki so pač prav cenena, vendar pa dragocena ljudska hrana.
Ostane nam še vitamin E snov, ki je za ploditev neobhodno potrebna. Po» skusi na živalih so dosegli, da mine njihova plodnost, če manjka E vita» mina. Čim ga pa spet krmimo živa» lim, se plodnost na novo vzbudi. Tega vitamina je v vseh na drugih vitami» nih bogatih hranilih dovolj, je sila od» poren proti vročini in je neša običaj» na hrana vedno dovolj založena ž njim.
Prav važni so vitamini za zdravje našega telesa. O njihovi kemični sesta» vi vemo kaj malo, in se le polagoma
skuša dognati, kaj so prav za prav te snovi. Najnovejše in najverjetnejše naziranje je — posebno odnosi med ultravijoličastimi žarki in D vitaminom so za to značilni —, da niso posamez» ni vitamini nič drugega, kakor v zanje pripravnih snoveh ujeti in nakopičeni delci solnčne svetlobe raznih valovnih dolžin, oziroma kakor lažje razumemo-, ujeti in nakopičeni deli svetlobne mav» riee. S tem 'a uživamo vitamine vsebu» jočo hrano, solnčimo tako rekoč naše telo od znotraj. Kakor pa je treba pri običajnem solnčenju previdnosti, tako tudi lahko vodi prevelika uporaba vi» t&minov, posebno zgoščenih (Vigantol, Atamin tablete in dr.), do škode naše» mu zdravju. Navadna mešana hrana zdravim popolnoma zadošča za kritje vitaminske potrebe. Za bolnika bo pa že zdravnik predpisal primernih vita» minov bogato hrano.	(kč)
-sss29-
Živalski razum
od naslovom L'Esprit des bêtes je v prejšnjem stoletju Toussenel objavil zanimivr knjigo o pameti pri živalih. Pred njim je njegov rojak, basnik Lafontaine, v premnogih verzih navajal primere za takšno pamet. Ali pa so njegovi navedki verodostojni? On sam o tem ni dvomil, saj trdi:
Kadar, prijatelj, si mojo povedko prečital, da je žival brez duhâ, ji ne bodeš očital.
Znano je, koliko se je spotikal ob zadevnem stališču filozofa Descartesa, ki je tolmačil vse živalske kretnje kot enostavne nagonske reflekse, zgolj odrazne zgibljaje, vršeče se brez duhovnega posredovanja.
Tega vprašanja se je s čisto znanstvenega vidika vnovič lotil ugleden naravoslovec in filozof, Paul Vignon, ki v kratkem izda izsledke svojih opazovanj in razmišljanj o tem predmetu v knjigi Introduction à la biologie expérimentale, korenito študijo organiziranih bitij glede na njih dejalnost, instinkt in sestavo. Razlagati hoče življenje na ta način, da raztolmači tudi duha živih stvorov.
Preden izide njegovo delo v tisku, je dal občinstvu vpogled v svoje misli s predavanjem, iz katerega se da že posneti, da se nagiblje bolj proti Lafontainovim nego Descartesovim nazorom. Po njego-
vem mnenju so doslej prirodoslovci preveč opisovali oblike ali notranji ustroj, premalo pa opazovali življenje živih organizmov, hoteč dognati nagibe za njih vedenje. Ob takem proučevanju zaslediš izvestno razboritost, s katero prilagoju-jejo svoje pokrete posebnim okoliščinam. V tem zmislu se po njegovem zatrdilu sme govoriti o živalskem umu, ne da bi s tem seveda proniknili v njihovo zavest.
Ob takem študiju se ne smejo prezreti žuželke, zlasti mravlje, čebele. A pri njih je težavno razbrati, kaj pripada naravnemu nagibu in kaj se lahko šteje za posledico poedinčeve izprevidnosti. Še manj se smejo po njegovem uverjenju zanemariti močelke ali plivad (infuzorije), celo amibe; nič mu ni mikavnejše nego zasačiti pri teh enostaničnicah prve znake duševnosti. Izraz »duševnost« (psihi-zem) pri takšnih bitjih utegne nevešča-ka globoko osupiti, vendar odgovornost prepustimo učenemu biologu.
Za tokrat se je Vignon omejil na prikazovanje duhovnosti, ki jo moremo cian za dnem opazovati pri višjih sesalcih in pticah, obdajajočih nas venomer. Njim daje človek vsevdilj priliko, da se duševno bolj in bolj razvijajo. V navadah naših psov in mačk hoče učenjak razbrati dokaz neke zlobe, hudomušnosti; pripisuje jim celo sledove vljudnosti. V
svojevrstnem kihanju, s katerim nekateri kužki pozdravljajo svojega gospodarja ob začetku dne ali po daljši odsotnosti, vidi nekakšen domač in obenem spoštljiv pozdrav.
Spretnost posameznih živali se mora šteti za neko vrsto duha, vzemimo veverico v kletki, ki umeje prepiliti lešnik po ravniku luščine, medtem ko ga s kremplji svojih palcev drži na tečajih. Domiselnost se mu zdi druga oblika duha, denimo taktiko, s kakršno si je sraka prilastila meso, ki ga je pitoma kanja, priklenjena na svojo gred, tiščala pod svojo levo nožico; sraka potegne na desni plati kanjo za pero v repu, kanja seveda šine na to stran in pri tem za spoznanjce privzdigne levo nožico; sraka se naglo zakadi sedaj na košček mesa, kolikor toliko zrahljan, in ga odnese v poletu. Prevejanost je tolikšna kot pri mojstru lisjaku, ki v Lafontainovi basni zvijačno izvabi sir gospodu Krokarske-mu.
Govornik je dalje omenil azijskega slona Kuča, ki je do svoje smrti pred 15 leti zabaval cele rodove otrok in čigar razbornost je poveličeval Alfons Milne-Edwards: ta slon je v odsotnosti svojega čuvaja sam prijemal za škropilno cev in se hladil s pršno kopeljo.
Opice so kajpada v tem pogledu zelo prikladne za raznolika, zajemljiva opazovanja. Iz mnogih Vignonovih primerov omenimo svilaša, ki je dobival v papir zavit sladkor ček; nekoč pa so vtaknili v omot poleg slastice še oso, ki je pičila opico; posehkrat je svilaš redno in vedno poprej nastavil papirnati zaklopec na uho, preden ga je razdrl, češ, ali kaj ne šumi v njem.
Friderik Cuvier, brat velikega zemlje-slovca, sam profesor in član Znanostne akademije, je študiral mladega orang-utanga, ki je bil 1808 podarjen cesarici Jožefini, ter mu brez obotavljanja priznal pristne duševne zmožnosti. Do istih zaključkov je prišla nemška odprava na Tenerifi glede šimpanzov, opazovanih v kar se da neomejeni samostojnosti. Ho-teč doseči previsoke banane, je ta ali oni izumil poseben pripomoček: klatil jih je s preklo, sestavljeno iz več bambusovih palic, ki jih je zataknil s tanjšim koncem v debelejšo duplino.
Ptiči, sosebno udomačeni, so omogočili velezanimive ugotovitve. Izredni ve-ščak v tej stroki, g. Plocq iz La Roche-sur-Yon, zna privaditi vse tukajšnje kri-latce razen višnjevega kosa ali vodomca. Osobito se mu posreči udomačiti lasta-
vice, tako da se pomešajo pod milim ne bom s svojimi nekrotkimi vrstnicami, na njegov žvižg pa se nemudoma vrnejo k njemu.
Scottova in Charcotova odprava sta svoj čas korenito proučevali tolščake. Presenetljiva poteza pri pingvinih je pred vsem t. zv. »pažnja na deco«. Samica izleže eno ali dve jajci. Oče in mati se menjavata kaka dva meseca: eden neguje mladiče, medtem ko gre drugi na lov. Po tem času odletita starec in starka hkra-tu in tedaj prisostvuješ izrednemu prizoru: drugi tolščaki ali tolstnice se prostovoljno postavijo za »péstunje«, da čuvajo mlade, združene v skupine po štiri ali pet glav, med odsotnostjo njihovih roditeljev.
Nekateri zgledi, pobrani iz mnogoterih Vignonovih, se dajo sicer na različna načine razlagati, med znanstveniki v tem ozira še ni popolnega soglasja. Da bi se mogli prepričati o Vignonovih razlogi.: za trditev, s katero prisoja živalim izvest-no količino individualne pameti, različne od prirojenega nagona, bi seveda morali imeti pred očmi njegov podrobni popis., ki ga strokovnjaki pričakujejo z veliko napetostjo.	( N.)
Kdaj najlažje misliš?
Splošno smatrajo, da človek najlažje misli, kadar mirno sedi. Profesor Arthur G. Bils, član Psihološkega instituta na univerzi v Chicagu pa dokazuje, da je ta domneva napačna. Na podlagi poskusov s 40 dijaki je prišel učenjak baš do nasprotnega naziranja. Naložil je dijakom, naj seštejejo vrsto števil in naj se nauče gotovo število stihov na pamet. Najprej je vladal v učilnici popoln mir, potem pa so morali dijaki memorirati pri vežbah z utežjo, ki je tehtala pet kilogramov in pol. Uspeh je bil ta, da so si dijaki lažje in hitrejše zapomnili nalogo pri vežbah z utežjo. Napete mišice torej pospešujejo učenje na pamet.
Presajevalni stroj
Moderno poljedelstvo skuša povečati donosnost žitaric na ta način, da se iz zrna vzklile mlade rastline presajajo kakor n. pr. salata. To pa je pri žitu mogoče ekonomično izvršiti seve samo s stroji. Neka berlinska tovarna je sedaj zgradila tak presajevalni stroj, ki obeta v praksi povsem zadovoljive uspehe. Stroj te tovarne je opremljen s posebnim trakom, v katerega se lahko naniza do 3000 sadik, kakor patrone pri strojni puški. Pri presajanju prijema posebna ročica sadike za lističe in jih drugo za drugo vtika v brazdo, ki jo stroj sproti orje v tla. Ročica vsako sadiko tudi narahlo zatlači, na kar jo spusti, da seže spet po naslednjo. Na ta način zasadi stroj pol hektarja v eni uri.
— 257 —
Ali je Venera obljudena?
«lovek živa v majhni krajini vesolj' stva, ki sestoji iz milijard svetovnih teles onolikib kot naše solnce. 7e li možno, da je ta edina zemlja rodila življenje? Smo mi edina misleča bitja, ki. dvigajo oči k drugim zvezdam? Ta vprašanja prerešetava Kuut Lundmark, ravnatelj zvezdarne v Lundu, v svoji knjigi »Življenje na drugih zvezdah« (obenem nemška izdaja) zasnovani z vso opremo astronomskega, fizikalnega in biološkega znanja. Delo je brez raclonalističnega napuha, jasno In zna znanstvene stvari prikazovati na zanimiv in obče umljiv način. Kvo vzorca.
Vprašanje o rotacijskih razmerah Venere ima največji pomen za sodbo o možnosti njene prebivatnosti. Srednja površinska temperatura se je z neposrednimi merjenji določila na 50 stopinj C. To je prav blizu ista vrednost, ki so jo že popred izračunali in solnčne stano-vitke, n. pr. Arrhenius (+47° C). Ta temperatura po vsej priliki nikakor ni previsoka, da bi omogočala ustrojskemu življenju uspevanje, vsaj če je dan kratek. Močno segrevanje po solncu izziva prejkone prav živahne zračne toke. ki znatno manjšajo toplotne razločke med tečajema in ravnikom. Ako temperaturne razmere delujejo na enakomerno
podnebje, priravnavanje na premenljive vnanje pogoje ni posebno veliko. Tako si moramo misliti, da organizmi na Veneri stojijo razmeroma nizko in so si med seboj precej podobni po vseh področjih planetnega površja.
Ako ima premičnica vezano vrtenje, so razmere čisto drugačne, Pogosto se je poudarjalo, da mora Venera, če kaže vedno isto stran solncu, biti na obsevani polovici žarko vroča, dočim bi bila od-solnčna stran izpostavljena ledenemu mrazu. Večinoma pa se je pri tem izpre-gledalo, da bi bilo na prehodiščih med svetlobo in senco najti zmeren pas, ki organskemu životu nikakor ne bi nudil neugodnih uvetov. Ako ima zvezda ob-hodnica vezan kolotek, vendar niso venomer natanko isti deli njenega lica okrenjeni proti solncu, ker se vrši okrog osi tisto gugajoče ali nihajoče gibanje, ki mu pravimo libracija in ki nareja, da bi zmerni pas moral imeti precejšnjo širino. Po teh predelih somraka in osvi-ta na planetu, kjer more solnce baš vzhajati in zahajati ali se utegne le deloma vzdigniti nad obzorje, pač lahko vladajo okolnosti, ki živemu svetu niso nenaklonjene. V pismu na pisatelja je mag. phil. Per Collinder (Stockholm) r

tem orisal naslednjo sliko: »Tod morda domujejo močeradi :po žgočih pustinjah, nekoliko milj od belih medvedov, katerih lovišča ležijo v trajni noči, in med njimi nemara svež venec zelenja obdaja planetu čelo, ozemlje, koder dan hoda drži od datljevih palm in levnjakov skozi murvove gaje in preko vinskih goric k medvedjim brlogom v ledeniškem hladu. Mar ne morejo biti libracijski letni časi*) tolikanj izraziti, da potuje ves zeleneči pas, izvzemši večletne ali dolgotrajne rastline, v letnem časomerju in da s to enoletno cvetano tudi živalstvo menjava svoja bivališča? Toliko bi se po mojem naziranju dalo povedati že na osnovi Samih toplotnih razmer. Sicer pa, ne leži mar težkoča v termodinamičnem zastavku? Ali »zakon mrzle stene« po vsej nujnosti hitro ne ugonobi Veneri sreče, da je rednica življenja?
Vsa podoba je, da mora voda na planetu tvoriti polkrožno polarno kaloto, celinsko lednino. Sedaj se še pridruži libracija; da se takšna vrši, je neogibno potrebno domnevati. Led se topi
* Po majavem ali bingljajočem sukanj-u planeta okoli zvezne črte- središče Venere-središče Solnca bi nastajala nekolikana menjava v obletjih.
v pasu jutranjega svita in se dela na novo v območju pomraka. Godi se viharna atmosferska premenjava, ki onemogoča življenje. Kajti da si moremo zamisliti življenje, moramo vsekakor predpokla-dati neko temperaturno širjavo, ki jamči za trpežen sklad in stik atomskih kompleksov, nosečih življenje, seveda tudi za izvestno mero premenljivosti. Planeta s povsem izravnanimi razmerami si takisto ne more predstavljati kot torišče življenja, ker je vprav to bitnost življenja, da obstaja navzlic premenljivosti zunanjih okoliščin in obenem spričo nje. Večno neskaljen položaj ravno vesja bi bil istoveten z brezčasnostjo ali smrtjo.«
Če pa znaša rotacijski čas nekaj tednov, kar ima St. John za verjetno, se ta teorija o »kulturnem pasu« ne jemlje v poštev. Toda počasno kolobarjenje bi pač kaj naglo poenaoilo toplotne razlike, čeprav bi se še kolikor toliko ohranilo nasprotje med mrazom in gorkoto. Tako bi pač vse upoštevljive rotacijske prilike pustile odprto možnost, da Venera daje torišče živim stvorom. Po današnjem stanju Johnovih raziskav pa v ostalem nikakor ni izključeno, da ima planet vendarle vezano rotacijo. (K)
-SSS2S-
0 bobru
Leta 1689. je zapisal Valvasor (»Ehre d. Herz. Krain«, III. knj.. str. 454), da pozna» jo naše reke bobra prav dobro; pristavil je, da mu pravi ljudstvo »pibra«. A leta 1842. je ugotovil H. Freyer le tehle 13 kranjskih glodavcev: veverico, rjavega, vel. in malega polha, domačo in bostno miš, črno in sivo podgano, povodnega, vel. in malega voluharja, pa divjega in planinskega zajca — bobra pa ne več. Zatreti so ga» torej morali v teku XVIII. ali v za* četku XIX. stoletja. Srcomin na bobra pa se je ohranil v priimkih in geografskih imenih.' V Kroni so Pibr.ovci, v Komendi in na Homcu Piberniki, v škofji Loki Pi» brci (v XVI. stoletiu jih omenja Kos v »Doneskih k zgod. Škofje Loke«\ v Kra» nju, Boh. Bistrici in na 'Bledu Pibri. Pri priimku Beber, Bebar ni izključena mož» nost, da je to spačen nemški Weber.
V geografskih imenih sta se ohranili di-i» lektični obliki breber in breb, ki sta z oSli» ko beber v takem razmerju kakor graber: grab- gaber. Pri Radečah na Dolenjskem je Brebrno. pri Trati na Gorenjskem Bre» bovnica, pri Ormožu na Brebrovnik.
Tmensko obliko bober je (po Brezniku, »Dobrovskega vpliv na slov. pismeni je» zik«, pos. odt. str. 16.) prevzel Urban Jar»
nik leta 1832. iz ruščine. Beber piše Megi» ser 1. 1592., breber Habdelič 1670 in Guts* mann 1789, brebor Valjavec 1878. (»Rad Jsl. akad.«, knj. XLV., str. 53.).
Da se je govorilo tudi breb, priča razen omenjene Brebovnice tudi rumunski naziv za bobra: breb. Od nemških (koroških) so» sedov so dobili Gorenjci im Korošci imen» ski obliki pibra in piber (Valvasor, Guts» mann). — Pavel Agost domneva v glaso» slovju slovenskega narečja v Cankovi pri Radgoni, (»A vashidegkuti szlovén nvel» vjârâs hangtana«, Budapest, 1909, str. 23), da je dobila tudi prekmurska vas Sebèbor» ce svoje ime po bobru in da ie morda bès bor prekmurska dialektna oblika.
Toda to krajepisno ime je taka zložen» ka, kakršne so tam blizu Radoslavci, Trdo» bojci, Lastomerci i. dr. in na Češkem Sobët slav, Chotëbof itd. — Ker ima bober v ind., iranskih, italijanskih in romanskih, keltskih in germanskih jezikih isto ime kot v slovanskih in ker pomeni staroindijski pridevnik babhruš »rjav«, sodi E, Berne» ker, da je dobil ta glodavec že v praindo* evropski dobi svoio označbo bhebhrus po rjavi barvi Grki pa so prenesli staroirid. ime pižmarja (kasturP na bobra in grški naziv kastor je prešel v latinščino, iz nie pa v romanske jezike (čeprav so že imeli stari «indoevropski izraz).	7. Kost'él.
= Frédéri Mistral =
(8. 9. 1830 do 25. 3. 1914)
aillane — v solnčni Provensl —	naziji v Avignonu je njegov profesor Roti-
je njegov rojstni kraj. Na Juri-	manille, kmečki sin, vplival nanj s svo-
dičnem oddelku v Montpellieru	jimi folklornimi povestmi in pesmimi. Ta-
je študiral pravoslovje. že v gim-	ko se je ustanovila pesniška šola »féli-
Od leve na desno: zadnja fotografija pesnika Mistrala; pesnikov spomenik
v Maillane
Y
H
4ÏV
iN.
>x.
Provensalski narodni ples
fcrigre«, hoteč obnoviti Jezik nekdanjih trubadurjev. Davoriti Mistral pa je hitro pre-rastel vse sodelavce pri obzorniku L i Provençal o. Njegovi prvi stihi зо zveneli kot ubrano pritrkavanje, čar in milina sta se zlivala na katedralskem re-ligijoznem ozadju.
Li Sant de pèiro, en la vesènt Sourti de-longo la darriero Souto lou porge trelusènt E se gandi dins la carriero, Li Sant de pèiro amistadous Avien près la Matouno en gràci: E guand, la niue, lou tèms es dous,
Parlavon d' elo dins 1* espàci...
(Kameniti svetniki, videč jo, Kako. odhaja vedno zadnja Pod blestečim pred-dvorjem In stopa na ulico, Kameniti prijazni svetniki so vzljubili deklico: In ka-
dar Je ponoči milo vreme, So govorili c njej v prostoru.)
Ta kitica iz lepe pesnitve »Občestvo svetnikov« nam predstavlja mladenko, ki se bo polahko razvila v »Mirejo«, veliko selsko epopejo, znano dandanes po vsem prosvetljenem svetu. Stari Lamartine je brez odmora prečital vseh 12 spevov in povzdigoval Mistrala v oblake. Frédéri je s 30. letom slaven. Za nekaj časa ga zma-mijo v Pariz, a skoro se vrne v ljubljeni Mas du Juge, kjer ustvarja mogočno in zanimivo delo: poem »Calendau«, lirične pesmi in strokovnjaški besednjak »Trésor du Fé-librige« poleg obilnih pripovesti. Večino svojih umotvorov je sam prevedel na francoščino. L. 1909. je dobil Noblovo nagrado za književnost. Njemu gre hvala da so se ponekod v inozemstvu osnovale vse-učiliške stolice za provensalščino. (O.)
-•«sas-
Demon alkohol
lkohol nas spremlja skozi vso zgodovino. Že stari testament zgovorno in natančno opisuje posledice pijanosti in L. Le-win navaja neki čez 2000 let stari grški nagrobni napis, ki priča, da so že takrat poznali usodno zvezo med pijanostjo in mrazom: »Popotnik, čuj tukaj svarilo Orthona iz Sirakuze! Nikoli ne hodi ponoči in pozimi pijan! Olej, mene je doletela ta nesreča in mesto doma, ležim zdaj tu, pokrit s tujo zemljo!«
Moderna fiziologija lahko točno pojasni, zakaj je moral Orthon sirakuški tako zgodaj leči pod rušo. Mirne vesti ga lahko obdolži kroničnega pijanstva, ki je slednjič zakrivilo njegovo smrt. Že lažje zastrupljenje z alkoholom namreč povzroči razširjenje površinskih krvnih posodic, močnejšo prekrvnvi-tev kože, oziroma privrhni'i delov 'e-lesa. Posledica je, da ne pordeči samo koža, marveč da jame vse telo čezmerno oddajati toploto. Že pri rahli »okrog-losti« pade temperatura za kake tri de-setinke stopinje, kar povzroči tisto znojenje, ki se vedno opaža pri zauživanju alkohola. Predvsem pa je posledica razširitve krvnih posodic povečana hladilna površina, ki v mrazu ograža organizem.
Ti pojavi so nazoren primer, kako se telo lahko vara. Burnejše pretakanje krvi mu daje občutek naraščajoče toplote napram mrzli okolici, v resnici pa toploto izgublja. Učinek alkohola je časovno odvisen od založenosti želodca. Male množine alkohola, ki se po obedu
komaj poznajo, povzroče na prazen želodec že omotico. Star ljudski pregov jr pravi, da potrebuje žganje dobre »podlage«. Prazen želodec mnogo hitreje vsrka alkohol, kakor z jedrni založen Ako izpijemo na prazen želodec odmerjeno množino alkohola in čez čas. ko se je bil že ves izločil, spet enako množino, a to pot s prigrizkom, se da izmeriti, da vsrka želodec alkohol v drugem primeru osemkrat bolj počasi.
Zavisnosti med želodcem in alkoholom so jako mnogostranske in na vse kraje razložene v ljudski modrosti: Na »mačka« je dobro zaužiti kaj kis'eg:' pa tudi slaniki ukrote neljube posledice preobile merice alkohola. Ta ljud-' ska zdravila so znanstveno popolnoma utemeljena. Izločanje želodčnih sokov se namreč že po zauživanju 5 do 10 odstotnega alkohola zelo poveča. Pri znatnejših množinah je izločanje še jač-je, potem se pa žleze izčrpajo in sledeče pomanjkanje želodčne kisline povzroči oni značilni občutek, ki se da preganjati s kislim in slanim. Povečanje želodčnih izločin in dobra lastnost alkohola, da v majhnih količinah ne moti prebave, se izkoriščata za različne aperitive, ki se jemljejo pred jedjo Mimo tega povzroči pa že zmerni za-užitek alkohola, zaradi povečanja želodčnih izločnin, občutek' lakote. Pn ljudeh pa, ki imajo že itak dovolj kisline, se javljajo zaradi tega bolečine »zgaga jih peče« — kakor pravimo.
Iz želodca se razširi alkohol s krvni ! ; i obtokom po vsem telesu. Sprva se ena-
komerno razdeli po vseh organih, pozneje pa se nabere predvsem v možganih in jetrih. To so organi, v katerih se pri obilnem zauživanju najdejo največje množine. Neki sekcijski protokol iz začetka preteklega stoletja poroča, da je imela možganska tekočina nekega takoj po smrti seciranega pijanca značilni okus in duh po brinjevcu. Današnje raziskovalne metode omogočajo točna merjenja v možganih nabranega alkohola. Sicer pa alkohol v telesu naglo zgori in le malenkostnih 3 do 6 odstotkov se nepretvorjenih izloči skozi kožo, pljdča in ledvice. Izločanje je v miru večje kakor med delom: znak, da se ravna poraba alkohola v telesu po vsakokratni potrebi energije.
Ker alkohol zmanjšuje krvni pritisk in napenja možgane, se po nekaj kozarčkih rado pojavi ono neljubo tišča-nje, ki dela »težko glavo«. Drugače pa mnogih neprijetnih občutkov, ni kriv sam alkohol, marveč različne aroma-tične primesi. Zlasti v suhi Ameriki bi vedeli o teh rečeh marsikako žalostno pesem. Višji alkoholi, prevsem pa ami-lov alkohol in eterična olja se zadržujejo najdlje in najtrdovratneje v možganih. Farmakološko je najizrazitejši nasprotnik alkohola kofein (alkaloid v kavi), ki se zaradi tega tudi pri nevarnih alkoholnih zastrupljenjih jemlje kot pro-tistrup. Kofein ppživlja srce in pospešuje odvajanje tekočin.
V majhnih količinah poveča alkohol razdražljivost, prežene občutek utrujenosti, tako da je v vsakem pogledu poživljajoč. Ta poživljenost ustvarja tudi subjektivno sliko »natrkanosti«. Človek je kakor v rožicah. Ves svet se mu vidi v rožnati luči, moreče misli se razblinijo v nič. Zaradi tega pravi ljudstvo, da je alkohol dober zoper skrbi. V lahni omotici je človek še popolnoma v oblasti, v pijanosti pa se zrušijo vse umetno nadete in privzgojene spone. Sarnoob-vladanje izgine in dočim se je prej razvezal samo jezik, se jame sedaj oglaša-tu tudi potreba po fizičnem udejstvo-vanju. Pojavi se motorična razdraže-nost, ki žene n. pr. študenta, da spleza na kandelaber itd. Pretepi, ki se dostikrat razvijajo v takem stanju, so po navadi v kali čisto nedolžne narave, kakor je vobče v rahli natrkanosti večina ljudi pohlevnih. A kdo more zato, če se začetno objemanje v pijanosti skazi v pretep? Rabijatni ljudje se najdejo prav za prav samo med tipičn m: pijanci, ki pa so neglede na alkohol po navadi tudi izraziti psihopati.
Od omočenosti do prave pijanosti drži pot takih dejanj, ki nihajo nekako v sredini med hoteniin in nehotenim, m?d zavestnim in nezavestnim. Vsak, ki je imel priliko v omočenosti opazovati samega sebe, bo pritrdil, da je tu vmes neka prehodna doba, ki začenja z »markiranjem« pijanosti, in končuje s tem, da je človek resnično pijan. V p;-janosti napravljena dejanja ponavadi izginejo iz spomina in kar je kdo uganja' v takem stanju, se mu zdi pozneje nepojmljivo in nemogoče.
Alkohol je zelo močna strupna snov, katere učinek je zaznaven v najkrajšem času in včasi tudi zelo dolgotrajen. To so najtemeljiteje izpričala dela E. Krâpelinsa in njegovih učencev na psihiatričnem institutu v Monakovem. Pri nekaterih poskusnih osebah je bilo mogoče ugotoviti že po izredno majhnih množinah alkohola znatno skrajšanje dobe duševnih reakcij, oviranje hotenih dejanj, zmanjšanje vzdražljivosti in povečanje utrudljivosti. V splošnem pa se je pokazalo, da je treba razlikovati gle-oe na fizične in duševne učinke alkohola pospešujočo in ovirajočo stopnic. Cim več alkohola, tem krajši je pospešujoči, tem daljši ovirajoči učinek. Pri tem pa je tudi važno, kako naglo želodec alkohol predela. Pokazalo se ie. da majhne množine alkohola začasno nekoliko povečajo ostrost vida in sluha. Izsledki teh poskusov se tudi ujemajo z opazovanjem, da nekateri ljudje v omočenosti glasneje slišijo in ostreje vidijo, nego sicer. Dognali so. da že 1 kubični centimeter alkohola razločn? vpliva na jasnost vida in na dovzetnost za barve. Zlasti se lahko razloči rda-ča in pri nekoliko manjši količini zelena barva.
Veliko pozornost so vzbudili tudi poskusi, s katerimi so dokazali, da je a'-kohol celo v tako majhni množini, ko še nič ne moti zavesti, ovirljiv pri nekaterih precizijskih delih in še celo nekaj ur po zaužitju. Zaradi tega so sprva mislili, da bo tod najlaglje zgrabiti demona pri rogovih. Vsakomur bi se na :a način lahko dokazalo, da je že en sam naprstnik te hudičeve pijače nevaren strup. Potem pa se je, žal izkazalo, da je take ekstremne učinke orip;-scvati le posebni preobčutljivosti posameznih ljudi in zato bo tudi v bodoče obveljalo, da je škodljivo le čezmerno uživanje alkohola.
(Po razpravi dr. E. Poltena v »Koralle«)
Oprema moderne kuhinje: omara z najpotrebnejšimi kuhinjskimi stroji na
električni pogon
Tehnika v gospodinjstvu
Г9ЈВ acionalizacija je veliko geslo na-Kfil še dobe, ki so ga prevzele vse W gospodarske panoge in ki vedno \	glasneje trka na vrata tudi
tistega gospodarstva, ki je vsem najbližje, čigar pomen pa so spoznali šele pred kratkim, namreč gospodinjstva. Odkrili so, kako veliko odgovornost nosi gospodinja, kot glavna nakupovalka za dom. Zato so jeli meriti gospodinjstvo z istim merilom kakor vse druge delovne procese, z merilom, ki zahteva, da se z najmanjšim naporom sil doseže največja gospodarska korist. Pri tem se je pokazalo, koliko reči je v gospodinjstvu potrebnih izboljšanja. In začelo se je gibanje, ki je danes res šele v povojih, a je vendar le že v najširših ljudskih plasteh utrdilo spoznanje, da je gospodinjstvo dejanski potrebno racionalizacije.
Racionalizacija gospodinjstva se začenja že pri zidanju. Leta in leta so ljudje zidali hiše ne glede na želje in potrebe
gospodinj. Vse se je delalo tja v en dan. Šele polagoma si je klic gospodinje pridobil tisto pozornost, ki jo zasluži. Sode-
Normalizirane steklenice za mleko, ki naj nadomestijo vse drugo posod je za mleko
Priprava za avtomatično pomivanje posode
vzgibavajo žensko srce. Pomivanje po-sodja ni več tako strašno, odkar so izumili mehanične pomivalne naprave in odkar je topla voda ves dan na razpo-
lovanje med gospodinjo in arhitektom pa bi lahko bilo še tesnejše, čeprav je že mnogo reči, ki so našle svoje mesto v novodobnem domu in ki vedno iznova
Knderna jedilna shramba ne sme biti brez hladilnice
lago. Tudi potrata moči, ki jo je poprej zahtevalo dviganje in prenašanje polnega vedra z izlivki, ni več potrebna, ker so moderni izlivki nizki. Vsak kotiček v hiši se da izkoristiti za stenske omare in med kuhinjo in jedilnico vzidani buffet, ki se odpira na eni strani proti kuhinji, na drugi strani proti jedilnici, predstavlja nekakšno zvezo obeh prostorov, ki prihrani mnogo korakov in tudi mnogo dela.
Kolikšna nerodnost je bila včasih v pogledu kuhinjskih priprav. V^e gospodinje potratijo mnogo časa in moči pri tisoč nepotrebnih opravkih samo zato, da ohranijo čisto, kar je že zaradi svoje konstrukcije lahko samo umazano. Semkaj spadajo predmeti, ki nimajo z vsakdanjim delom v kuhinji nobenega posla. Ukvarjajo se s predmeti, ki so že po obliki in snovi skrajno nepripravni v svoj namen. Pomislimo samo na ponvice z dolgimi ročaji, ki so predolgi in pretežki, da bi mogla posoda stati v ravnotežju, dalje na posode za kuhanje krompirja, v katerih se voda posuši, preden je krompir skuhan, na gumbe, ki rjavijo, na ključe za odpiranje konzerv, ki se krivijo, na lijake, ki pocejajo, na vrče, ki radi puščajo itd.
Vrhu tega so še vsi ti predmeti tako raznovrstnih oblik, da človeka, različni po obliki, naravnost zmedejo. Ako se pokvari kos garniture, je na moč težko dokupiti podobnega in tako se kopičijo v kleteh in na podstrešjih ničvredne kuhinjske priprave, steklenice za vkuha-vanje in pribor, h katerim ni bilo mogoče najti nadomestnih delov. Zato so začeli te predmete po zgledih mnogih industrij normalizirati. Nemška kuhinjska industrija je n. pr. stotine različnih vrst posode za vkuhavanje skrčila na štiri velikosti. Tri oblike steklenic za mleko bodo zamenjale dosedanjih šestdeset vrst itd. Za šivalne stroje bodo na razpolago v bodoče samo tri vrste privijačev za vijake in z normaliziranimi šivankami tudi ne bo več večnih preglavic, ali se bodo pritegale v stroj, ali ne. Tudi obročke na štedilnikih so se poenotile, da se tesno vležejo v katerokoli ploščo na ognjišču. Enako tudi lonci in pokrivače, ki so točno odmerjeni drug po drugem.
Ne gre pa samo za to, da ti predmeti odgovarjajo svoji svrhi, treba je zahtevati še več. Treba je najti posebno prikladne oblike in velikosti in izdelovati samo take tipe. Tako se bomo izognili velijki neurejenosti v izberi in za pokvarjene predmete bo mogoče dobiti vselej in
povsod nadomestne dele. Marsikdo bo seveda ogorčen zaradi uničenja »individualnosti«. Tistim bodi povedano, da ne gre v tem primeru za nobeno stvaritelj-sko svojevrstnost, ampak že zgolj za odstranitev nepotrebnih svojevrstnosti, ki sta jih rodila konkurenca in nadproduk-cija. Ali je kdo izgubil individualnost odkar kupujemo čevlje, ovratnike in nogavice po številkah? Tudi ni bila uničena nobena kulturna dobrina s tem, da izdelujejo enotne privojke za vse žarnice. Naše življenje z normalizacijo ne izgubi ničesar. Stvariteljski moči ostane še vedno dovolj široko polje za udejstvovanje v smeri večje udobnosti. To pa je baš tisto, proti čemer se menda večina bori. Čemu bi delali preprosto, ko se da isto doseči s kompliciranimi sredstvi.
Tukaj imajo naše gospodinje priliko dokazati, da so vredne odgovornosti, ki sloni na njih kot glavnih kupovalkah. Šele če se bodo priučile pri nakupovanju zahtevati normirano blago, če bodo odklanjale vse, z nepotrebnimi dekorativnimi priveski opremljene predmete, ki otežkočajo čiščenje -— tedaj šele bo mogla industrija ugoditi njih željam in zahtevam, kar bo zelo pripomoglo k napredku v gospodinjstvu.
S tem pa še ni izčrpano vprašanje smo-trenega oblikovanja gospodinjstva. Naj kratko omenimo še najvažnejši del: racionalizacijo delovnih metod, kjer vlada največje nesoglasje med porabo moči in doseženim učinkom. Kako često lahko slišimo, da je sedenje pri kuhinjskih opravilih nedovoljena udobnost, medtem ko je resnica baš nasprotna. Saj veleva življenje samo, da se človek pri vsakem delu vedno postavi tako, da prištedi kar največ moči. To upravičuje tudi ûporab-ljanje kuhinjskih strojev, ki naj bi se ne odklanjali brez nadaljnjega, češ, da so prekomplicirani. Praksa bo v večini primerov dokazala baš nasprotno.
Gospodinjstvo je nehalo biti zapostavljena Pepelka. Znanost in tehnika sta se zavzeli zanjo, da olajšata gospodinji življenje. Seveda bo treba še marsikaj storiti, dokler bo prav na vse strani. A že se odražajo konture bodočnosti, ko delo v kuhinji ne bo več uničevalo gospodinje, ampak ji bo še vedno puščalo dovolj časa, da se posveti mimo svojega domačega dela tudi družini kot vesela tovarišica. (Glej tudi »Novo gospodinjstvo prihaja«
Zis, knjiga 7, str. 68.)
&
Andréejeva
polarna tragedija
Иев svet je vzdrhtel ob vesti, da so po tri in tridesetih letih na» šli v polarnem ledu popolno» ma dobro ohranjeno truplo nesrečnega pionirja polarnega zrako» plovstva, Šveda Salamona Andréeja in ostanke njegovih tovarišev, inženjerja frànckla in fizika Strindberga. Vest je, naravno, najbolj pretresla skandi» navske dežele, saj je bil Andrée Šved»
ski rojak in predhodnik velikih nor» dijskih raziskovalcev, ki so šele po nje» govi smrti postali slavni.
Andréejeva ekspedicija Bilo je 13. februarja 1895 ko je v Kr. švedski akademiji znanosti v Stockholmu nastopil s predavanjem inženjer Salomon Andrée ter razložil načrt, da namerava v balonu preleteti severni tečaj. Ideja ni bila povsem nje»
Zgoraj balon »Oernen«, spodaj lopa za balon na Spitzbergu, v ovalu Andrée
gova. Izrekel jo je bil nekaj poprej sloviti raziskovalec Nordenskjold, ki je tedaj priporočal smer od Spitzber» gov čez severni tečaj. V diskusiji, ki je sledila Andrčejevemu predavanju
Alfred Nobel, švedski kralj, finančnik Oskar Dickson in — švedsko ljudstvo. Zbrali so 130.000 švedskih kron in za» sigurali Andrčeju gmotno podporo za izvedbo poleta.
Zadnji fotografski posnetek Andréeja in tovarišev pred poletom: pregled
balonovega oboda
In katero so poslušalci spremljali z ve» likansko napetostjo, se ni upal nihče ugovarjati drznemu načrtu. In res, na» šli so se meceni: iznajditelj dinamita
Salomon Andrée je šel takoj na de» lo. Kmalu pa so se pojavili dvomi, ali bo res mogoče zgraditi balon, ki bo mogel ostati več tednov v zraku. Prvi
Člani Andréejeve ekspedicije na Spitzbergih: 1. Andrée, 2. Fraenkel,
3. Strindberg
start se je vršil 1896. Čeprav se ni ob* nesel popolnoma, je vendar pokazal, da poskusi, na kakršnega se pripravlja Andrée, niso nemogoči. Andrée je na* polnil svoj balon z žveplovodikom, ki so ga bili napravili na licu mesta. Dela za napravo plina je vodil Lachambre. Zaradi natančnejše kontrole balona so
ta lahkomiselnost mu je prinesla ne*
srečo.
Toda šele 1897 je dozorela Andrée* jeva ideja v dejanje. Javnost jo je tem bolj pozdravljala, ker jo je celo Nan* sen, ki se je bil pravkar vrnil s svojega tveganega pohoda iz polarnih krajev, priporočil ter izjavil, da smačra pod»
Odlet s severnega rtiča na Danskem otoku 11. julija 1897
pokrivali veliko kroglo z nekakšno če* pico, ki so jo hoteli balonu obleči tudi pred vožnjo, da bi s tem preprečili tvorbo ledenih kristalov na obodu. Ta* ko vidimo, da je Andrée modro raču» nal z vsemi možnostmi nesreče, ki lah* ko zadene balon na poletu. Trideset let po njegovem nestanku je general Nobile pozabil baš na to možnost, in
jetje za mogoče, tudi če ne bi pihali ugodni vetrovi. Eden pa je bil, ki ni hotel Andréeju nikakor odpustiti ve* like predrznosti: pisatelj Bjornstjeme Bjornson. Ljuto je napadal Andrčeja, češ da se podaja v pustolovščino, ki zavisi zgolj od slepe sreče. Pisal je doslovno: »Takšni so Švedi! Samo kra* tek rok nas še loči od vodljivega zra*
koplova, ki bo padel človeštvu v na» ročje kakor zrel sad. Andrée pa ne more počakati tega časa, hoče se pre» nagliti in prehiteti dogodke «
Andrée je moral vse to trpeti, poži» rati očitke — pa stiskati zobe in se pripravljati na odhod navzlic temu, da so tudi samega navdajali dvomi in po» misleki. Toda 130.000 kron je bila stra» šna moralična obveznost! oklenil je, da se dvigne v zrak 1. julija 1597 Vre» me pa je nagajalo in ga je zadržalo do nedelje 11. julija. Popoldne ob pol tretji uri se je balon dvignil v zrak. Slovo je bilo — tako pripovedujejo ži» vi očividci — pretresljivo. Trije m< žje so stali v gondoli: Andrée, Frânkel in Strindberg. Zadnje povelje se je gla» silo: »Izpustite vrvi! Pozdravite Šved» sko!« in »Oernen« (Orel) — tako je bi» lo ime balonu — se je dvignil v solnč» ne višave, zaplul proti severu, postajal manjši in manjši dokler ni slednjič iz» ginil v sinjem etru.
In vendar je imel Andrée že pri dvi» ganju smolo. V prvem času se je dvig» nil balon 200 m visoko, potem ga je potisnilo navzdol, tik do morske gla» dine. Andrée in tovariši so morali na» glo metati vreče s peskom v vodo, da je postal balon zopet lažji in se je zo» pet dvignil.
Poročil skoro ni bilo. Kljub temu, da je vzel Andrée s seboj več golobov» pismonoš, je priletel samo eden s spo» ročilom, da je balon 46 ur po vzletu v zraku in da je na krovu vse zdravo. Poročilo, ki je bilo namenjeno stock» holmskemu listu »Aftonbladet«, je bi» lo v šifrah, in se je glasilo: »13. julija ob 12.30 82 stopinj severne širine, 15.5 vzhodne dolžine. Dobra vožnja v vzhodnem pravcu 10 stopinj južno. Vsi zdravi. Po golobu. Andrée.« Pozneje se je našla še posoda iz plutovine, ki so jo vrgli v morje 11. julija z višine 600 m.
Po teh vesteh ni bilo nobenega glasu več. Andrée pa je upal, da bo po 115 urah vožnje dosegel sibirsko obalo. Kam je prišel, kaj se je zgodilo z njim in s tovarišema — tega ni mogel do zadnjega povedati nihče.
Bajke in legende
Pač. Širili so se vsakovrstni fanta» stični glasovi. Že konec septembra 1897 se je raznesla vest. da ie kapetan neke ribolovske ladie naletel na riav predmet, ki so ga smatrali za kos ba» lonovega oboda. Zdaj so začeli iskati
Andréeja — seveda brez uspena. Mo nili so, da se je ekspedicija ponesreči» la kje v Nansenovi (Franc Jožefovi) deželi ali na Spitzbergih, kamor bi ga bil utegnil zanesti veter. Rešilne od» prave pa so se zaman trudile, da bi naletele na kakšen pozitiven dokaz, kako se je končala pot »Orla«. Poslali so Wellmanna z ekspedicijo v deželo Franca Jožefa, Nathorsta na Vzhodni Gronland, Pearyja v Smythov Sund in Stadlinga v Sibirijo. Whitejevega (Gil> lisovega) Belega otoka pa se ni dotek» nila nobena ekspedicija. Zato pa so se širile neverjetne govorice o Andréeje-vi usodi po vsem svetu. Morjeplovci so baje videli balon nad Belim mor» jem, kako so ga premetavali valovi. Drugi so zopet slišali strele iz puške na plavajoči ledeni plošči v bližini Gronlanda. Da, celo na otoku Sahali= nu so trdili, da so videli ondotni kaz» nenci pluti nekakšen balon kot mij» ceno črno točko na nebu. Andréejeva vožnja je postala mitos, ki se je že napol obrabil in so ga pozabili, kar se 1908 pojavi govorica, da je naletel ka» petan Chalker ameriške ladje »Pelops« v severnem delu Labradorja blizu rta Mugforda na preprost križ z imenom Andrée. Pod križem je baje počivalo truplo, pod njim pa je bilo vse polno papirjev... Ta vest se je silno naglo ln določno širila po svetu. Pozneje se je izkazalo, da je bil Andrée, ki je po» čival pod tem križem druga oseba, ne» kakšen mornar. V dvom, da bi bil mr» lič raziskovalec Andrée, je spravljala poznavalce »Orla« in njegove usode zavest, da je poslal Andrée poročilo z 82. stopnje severne širine in s 15. stopnje zapadne dolžine, dočim je bil grob pomorščaka Andréeja najden na 58 stopnji širine in na 62. stopnji dol» žine.
L. 1910. se je pojavila verjetnejša vest, ki pa spada, kakor se je pozneje ugotovilo, v kraljestvo domišljije. Mi» sijonarji, ki so prišli med Eskime, so pripovedovali, da se je nekoč spustila z neba »bela hiša«. Padla je z oblakov na zemljo. Iz hiše so stopili trije mož» je, oblečeni v kožuhe. Eskimi domne» vajo, da prebivajo v nebesih zli du» hovi. Možje so imeli v rokah strašno orožje, s katerim so streljali na sever» ne jelene. Pok, ki je nrihajal iz cevi. je bil sličen gromu. Zato so Eskimi »bele hudiče« ubili, kar je še bolj po» trievala najdba, ki je prišla iz sever» nih krajev, kjer žive Eskimi: kosi plat»
na, ki je baje izviralo od »Oerncna«. Šele zdaj, po tri in tridesetih letih je ta zagonetka rešena in legendi je za vselej napravljen konec.
Čez tri in trideset let
Letos je v polarnih deželah izredno toplo poletno vreme. Taka redka pri» ložnost je kakor nalašč za ekspedicije, ki se v tem času odpravljajo na daleki sever iskat bodisi ribjega plena, bodi» si pogrešanih ljudi, ki se niso vrnili iz krajev večnega ledu. V drugi polo» vici letošnjega julija je bila v bližini Belega otoka (Gillislanda), ki ga je že 1898 prehodil in raziskal Šved Nat»
L Odlet balona z Danskega otoka. 2 Roja najdena v septembru 1899. 3. Beli otok, kjer so našli Andréeja in njegova tovariša.
horst, lovska ekspedicija. Imela je smolo in je odpotovala naprej praz» nih rok.
Takoj za njo jc prišla ladja »Brat» vaag« pod vodstvom inženjerja Gun» narja Horna, ki mu je šele 35 let. Eks» pedicija, ki se je namenila raziskovat Ledeno morje, se je 6. avgusta izkr» •cala na otoku Hvidôen. Poleg inž. Hor» na sta šla na kopno še Adolf Sorensen in botanik Olaf Hansen. Kakih 150 m od obale je opazil inž. Horn okostnjak belega medveda in ostanke sani. Ker se na otoku večkrat ustavljajo ribiči in lovci na tjulenje, je menil Horn v prvem času, da so znabiti oni ostavili te predmete. Tudi najdbo medvedo» vega okostja si je razlagal na ta način, da so žival ubili zaradi mesa in ko» žuha.
Ko pa jc napravil Horn nekaj kora» kov naprej, je opazil v bližini velike skale priprave za kuhanje, ki so mu pokazale sled do človeškega trupla v ledu. Urno je hitel kopati, da vidi obraz. In tedaj je spoznal, da ima precl seboj' izginolega Andréeja. Truplo je bilo izredno dobro ohranjeno. Mrlič je imel na sebi še vso obleko, edino čevlji so bili pomanjkljivi. Horn je ne» mudoma preiskal mrličevo obleko in našel v notranjem žepu suknjiča dve beležnici, ki sta bili primrznjeni sku» paj. Na naslovni strani se je dalo či» tati samo to: »Andrčejeva polarna ekspedicija 1897.« Na strani zadnjega lista pa je stalo: »18. julija 1897: 83 stopinj severno, 32 stopinj vzhodno.«
Hornovo srce je drhtelo: nobenega dvoma ni imel več o tem, da je našel toliko iskanega Andréeja, ki je postal v tri in tridesetih letih legendarna oseba. Iskal je dalje, in glej! Našel je čoln in še ene sani, harpuno, kuhalnik za špirit, tri puške, naboje in dva za» boja priprav za raziskovanje severnih krajev.
Kmalu potepi je našel inž. Horn s tovarišema pod kupom kamenja še eno truplo, očividno truplo enega njegovih nesrečnih spremljevalcev. Truplo je bilo v takšnem stanju, da ga niso mo» gli takoj agnoscirati. Naknadno pri» haja pojasnilo, da je drugi mrlič, Nils Strindbcrg, nečak pisatelja Avgusta Strindberga.
Očitno je, da je Andrée preživel oba svoja tovariša ter umrl zadnji med njimi. To izhaja iz dejstva, da je bil drugi mrlič pokopan v kamenitem gro» bu. Nedaleč tetja kraja so se našle še druge kosti človeka. Naibrže gre za ostanke tretjega člana odprave, Fran» kla.
Kaj pa balon?
O balonu ni duha ne sluha. Tudi kar se tiče hrane, velja povedati, da se ni našel najmanjši ostanek. Ker ni nobe» ne sledi o balonu, a so se našle blizu mrliča sani s čolnom, prevladuje mne» nje, da je moral Andrée pristati na nekem drugem mestu ter se je more» biti s čolnom peljal dalje, da bi prišel do ljudi. Na tej poti ga je doletela usoda smrti
Člani Hornove odprave so ostali, na Belem otoku dva dneva, posadka lad» je »Bratvaaga« je postavila piramido iz kamenja, kamor je inž. Horn polo» ^il pergament o najdbi. Obe najdeni
trupi! z najdenimi kostmi tretje člove« ške žrtve so prenesli mornarji na krov ladje »Bratvaag«, ki je takoj odplula. Pričakujejo, da pristane v Tromsou v začetku septembra.
Inž.
Horn, ki je našel Andréejevo truplo
Vest o najdbi Andréejeve ekspedi» cije je prinesel med ljudi kapetan Gu» stav Jensen, poveljnik broda »Temin» gen«, ki je stvar izvedel naravnost od Horna. Horn je izrazil dvom, da bi bil padel balon na kopno tam, kjer so se našli mrliči in druge priče ponesrečene odprave. Obuvalo obeh mrličev pa je bilo v takšnem stanju, da je verjetno, da so imeli nesrečniki, preden so umrli, za seboj dolgo pot. Horn domneva: koder se je dalo, so hodili peš, kjer so pa zadeli na morje, so se prevažali s čolnom. Podoba je, da so se preživ» ljali z lovom na medvede in ribe.
Priprave na Švedskem Stockholm se pripravlja, da kar mo» goče svečano »prejme ostanke polar» nih junakov, ki so umrli tako heroič» ne smrti za znanost in slavo domovi» че. Poslali šo ladji »Bratvaag« naproti torpedovko, ki bo sprejela na krov
truplo Andréeja in kosti tovarišev ter jih prepeljala v domovino. Trupli An» dréeja in Strindberga bodo že med prevozom balzamirali.
Najzanimivejši dokument Andrée» jeve ekspedicije je nedvomno dnev» nik, ki bo razkril ali vsaj pojasnil uso» do pogumnih raziskovalcev. Po vsej priliki bo dnevnik izročen Švedskemu geografskemu društvu, dasi ponujajo Američani zanj velikanske vsote. Na Švedskem se govori trenutno samo o tem, če je nastopila katastrofa balona pred preletom ali po preletu severne» ga tečaja. Če je dnevnik pisan z na» vadnim svinčnikom ali s črnilom, bo mogoče vse prečitati s pomočjo kemi» kalij. Edinole v primeru, če se je An» drée posluževal tintnega svinčnika, je malo upanja, da bi se mogla pisava razbrati. Treba pa bo vsekakor poča» kati, da prispe inž. Horn v Stockholm.
Fraenkel
Nekaj prič Andréejevega poleta v smrt je še živih. Med njimi je tudi znani kapetan Sverdrup, ki je izjavil, da preti uničenje mrliču v polarnih krajih le tedaj, če najdejo truplo umr» lega polarne lisice takoj po smrti. Če pa truplo zamrzne, se ohrani za ved» no. Podoba je, da se je slednje zgo» dilo z Andréejem.
V zvezi s tem se načenja vprašanje, če se bo dalo najti tudi trupli pone» srečenega Malmgreena in Amundsc» na? Francoski profesor J. B. Charcot sodi, da pomeni 33 let v polarnem ledu
razmeroma kratko dobo, ker se je zgo« dilo, da je ležalo truplo raziskovalca Barensa v ledu celih 300 let. CharcQi izraža domnevo, da se bosta na podo= ben način kakor zdaj Andréejevo7
truplo ob svojem času našli tudi trupli Amundsena in Malmgreena, posled* njega seveda v primeru, če je res umrl v ledenem grobu.

Pantelejmon Romanov
lli
ioioîji ovratnik
isec te novele, živeč v Rusiji, Ima Sv dobrem celo vrsto pomembnih del. Od epopeje z naslovom »Sveta [Rusija« so izšli trije zvezki, četrti izide v kratkem. Ako so po njegovi, izjavi prv;i trije snopiči »nagrobnik preteklosti«, bodo naslednji brez dvoma nagrobni spomenik današnjosti. Romanov očrtava nekaj bistvenih, stoletnih potez ruske duše: njeno šibkost, njeno neskladnost, njeno krutost. Ali kaže jo bogato poezije in usmiljenja. Tu so p>o njegovem skupne poteze kmetov kakor gospode, ženskih kakor moških, nepismenih kakor izobraženih. Nihče ne pozna bolje od njega mužikove duše in njegovih običajev. Sam izhaja iz ljudstva: sin selja-ka v Tulski guberniji je tukaj prebil svoje detinstvo. Oral je, sejal, pasel živino. Nje-gdv živahni dialog nam čara pred oči slike presenetljivih barv in resnice. Prikazati nam umeje vse odmeve današnjega režima v kmečki duši: n. pr. mračne nagone, ki jih vzbuja poziv na ropanje, pa tudi tisto neprilagodljivost nasiproti t. zv. organizaciji, ki danes na selu poraja zgolj nered in zbrko. Povrhu pa ima pisatelj .smisla za smešnost, ki se neusmiljeno druži s turobno istinito-stjo naše dobe.
2ena poštnega blagajnika je pila čaj s staro kovaeico, ko se je nenadoma pojavila popova soproga: neki zavoj je irnela oddati.
Povabita jo, naj prisede.
»Bog oča nebeški,« je kliknila iščoč mesta, kamor bi dela svoj klobuk, »pravkar sem videla hišo vašega vla-stelina! V kakšnem položaju! Vse šipe potolčene, streha vdrta!«
»To nas je pripravilo v bolezen«, je odgovorila blagajnikovka.
Opiraje se na hrbet pri stolu, je stoje čakala, kdaj se bo vasovalka blagovolila usesti. Stara kovaeevka se je bila namenila proti durim; čakala je z rokami, prekrižanimi ppd pâhavko. Na gospo-dinjino vabilo je sedla na prejšnje mesto. Odgrnivši pâhavko je mežikaje polahko srebala svoj čaj iz čase.
»Kdo pa bi bil mogel slutiti, da bo mužik ravnal takisto?« je povzela po-
povka, potegnivši predse skledico ž vkuhanim sadjem. »Kdo je kriv, ako ne naše razumništvo? Ljudje brez vere in postave, veseli, če morejo podariti, kar ni njihovo. Seve, lahko je razpolagati z ljudskim imetjem! Ah, da ste videli, mamka, kaj se je godilo -prve dni: ta je odnesel lepo orehovo mizo, drugi nihalno uro iz brona, tretji se je prtil s klavirjem.«
»In kdo je podedoval vse to?« ji je segla posetnica v besedo.
»Oh, malopridneži, ki nimajo pojma o tem.«
»To je pri vsem najgrše! Žimničar je menda postavil klavir v vežo! Prevelik je bil za izbo. In kokoši so hodile vanj jajca nest.«
»Kakopak!«
»Ropanje še ni bilo pri kraju, pa so prekupci trumoma drli iz mesta; vse so pokupili.«
»Kako se more človek upati, da kupuje te ukradene stvari, da si pomaga z ljudsko nesrečo?« je prekinila kova-čica.
»Oči so jim kar štrlele iz glave! Nič drugega jim ni bilo v mislih. Trideset rubljev so jim ponujali za klavir! Nekateri ljudje tukaj so si hiteli nabaviti neke malenkosti: ne boš kaše pihal. Vse je bilo izginilo, ko bi mignil. Moj Ivan Platonič je srečal stolarja, ki je nesel orehovo mizo proč. »Prodaj jo meni«, mu je rekel. Ampak stolar je bil že prepustil mizo za deset rubljev.
»Ti pa pojdi sam po kako drugo«, je dodal.
»Gola resnica! Vendar tem kradljiv-cem ni nikakor mogoče priti do živega! Ubili bi vas bili«, je povzela popadija. »Pravi razbojniki!«
»Vam pa niso nič dali?«
»Oh, kaj pa mislite, mamica?« je vzdignila blagajnikovka roke kvišku. Nato pa po kratkem premolku zamolklo:
»Samo tole omarico, ki jo je Ivan iz-
moledoval!____in pa tale naslanjač, ki ga
je mizar prinesel malo pozneje ... Jaz
sem botra vsem njegovim otrokom. Kuhinjske posode, malo srebrnine, nekaj obleke. Ampak to nam je dal stari gra-ščak shraniti.«
»Kje pa je on?« je vprašala popadija, primaknivši svoj stol k svoji sobesednici. Potem pa malo tiše: »Stanuje v mestu?«
»Gotovo pride po te stvari?«
»Sam Bog ve.«
»Nemara pojde iz dežele, kdove«, je mrmrala kovačica. »Enkrat nam je res pisal, češ, naj bi mu nazaj prinesli njegove reči. Pa se bojim, da bi nam jih spotoma ukradli.«
»Bog vas obvaruj«, je vzkliknila popadija in zakrilila z rokami.
»V ječo nas bi spravil!«
»Potem pa, tudi konj nimamo.«
»Kdo pa ima konje dandanes? Sicer pa, veste, nič mu ne more manjkati.«
»To sva si že mislila, moj mož in jaz. Gotovo je hitro poskril, kar mu je ostalo«.
»Seve, dosti je imel blaga! Ah, ko bi bili ljudje to vedeli! Pa kaj se hoče, na vse človek ne utegne misliti. Prvi dan se je vse prodajalo za slejio ceno. In kako krasne reči: zrcala, kožuhovina! Sobolji ovratnik, ki je stal pet tisoč rubljev: šel je za pet rubljev!«
»Kaj deste?« je zaklicala mamica razburjeno.
Blagajnikova je vzkliknila, čez trenutek pa:
»Sram me je samo misliti na to. Imeli smo ga skoro v svojih rokah. Moj mož ga je gledal. Oni so ga imeli«, je poniig-nila z glavo proti stari kovačici.
»Seveda, mi smo ga imeli. Jaz pa, stara neumnica. nisem niti za minuto pomislila, da bi vam utegnil biti povšeči! Vaš mož je bil komaj odšel, pa vam pride prekupec. In kupil je vse povprek. Ah, kako mi je bilo nerodno, ko sem zvedela, da ste si ga želeli!«
»Ah, največji bedak ne bi bil ravnal drugače ko moj Ivan Platonič! Glejte domov pride in me vpraša, če bi kazalo to kupiti!«
»Samo iz rok naj bi rr?i ga bil vzel!« je povzela starka. »Še sedaj sem vsa zmedena zaradi vas.«
Zopet ie spustila svojo pahavko, kot da ji je nenadoma vroče.
»O kajpada! sijajna kožuhovina, prilika, da še nikoli take. Sto in sto let, preden naletite spet na kaj podobnega. In kar nekako slutila sem to. Kdaj sem že dopovedovala generalu: dajte mi no
spraviti svoj ovratnik, skrila vam ga bom. Pa se ni odločil!«
»Iz lakomnosti seveda«, je rekla po-povka. »Vsak svoje brani in hrani dokler se da!«
Vse tri ženske so umolknile. Spomin na tako bližnjo preteklost jih je dušil.
»Kadar pomislim na vse te lepe zamujene prilike, mi hoče srce počiti! Ah, da sem imela spretnejšega moža, koliko stvari bi bili lahko dobili!«
»Samo roko je bilo iztegniti«, je pripomnila stara kovačica.
Blagajnikova je porinila od sebe slad-kornico.
»No, veste, naši mužiki so bili boljši. Vsak si je mogel prilastiti, kar mu je bilo pogodu, med ropanjem. Vzemi, kar hočeš! Iskat so prišli celo mojega moža, popa Petra, takrat, ko so se delile deske od hiše.«
»Za Boga!« je jeknila blagajnikova, »to so res pošteni ljudje!«
»Ampak naši niso divje zveri«, je zatrdila kovačica in potegnila k sebi skle-dico z vkuhanim ovočjem.
»Sveta resnica, pritoževati se nam ni bilo«, je rekla popovka. »Ko so vse ople-nili, so izjavili, da sme vsakdo vzeti, kar želi. Vse to je bilo last naroda, in vsi so imeli pravico do tega! Bodite brez skrbi, kdor je bil uren, si je nagrabil blaga, da je kaj... Mi smo dobili samo tri pre-dalčnike, srebrn samovar in nekaj drob-njave«.
»Da, ampak vaš mož je kaj vreden! Ak« ga primerjam s svojim Ivanom Pla-toničem ! Pravi tumpec, uh ... kazen božja! In kadar se domislim soboljega ovratnika!«
Glas ji je zastal. Okrenila se je. Stara kovačica je povesila oči, kakor storiš pred osebo, ki ti pokaže težavo celega življenja. Toliko, da je mogla še pridrževati solze.
»Ah, pri nas bi bil človek kot Ivan Platonič prišel do svojega deleža: mogoče ne do tolikšnega kot nekateri drugi, pa vendar! Deske: pošteno so si jih razdelili. Se moj mož je dobil tiste, ki so preostale. Res, to so bili pravi poštenjaki!«
»To je resnica! Ampak, veste, pre-dalčnike smo bili spravili v kraj pred plenitvijo. Kar nekam zdelo se nam je, kako se bo stvar končala.
»Pa se ne bojite, da vam spet nazaj vzamejo?« je dejala gospodinja.
»Mi nismo plemiči,« je rekla popovka nenadno hladna in daljna. »Če srno odnesli to pohištvo, smo ga za svojo uporabo! Potrebovali smo ga!«
Vstala je in z očmi iskala ikone.
»Ne, hvala, čas je iti«, je naglo odgovorila blagajnikovki, ki jo je povabila, naj še malčko ostane.
»Ampak, mamica«, se je odzvala ta, kakor da se je spomnila neke podrobnosti, na katero je bila pozabila, »ma: ne pravite, da imate tri predalčnike?«
»Samo dva imamo še. Tretjega smo prodali!«
»Morebiti bi nam hoteli prepustiti enega, od teh dveh?«
»No, bom že videla!«
In ko je mamica odšla, je blagajnikova žena pričela pospravljati posodo, ne meneč se za svojo poslednjo vasovalko, za staro kovačico, ki bi bila nemara še hotela popiti čašico čaja.
»Za drugo ni prišla, kakor da bi me v srce zbodla! In kadar pomislim na ta sob olj i ovratnik...«	(K)
-sesas-
Poljski „koridor"
talna politična napetost med Poljsko in Nemčijo je zadnje čase potisnila v ospredje vpra» šanje poljsko*nemške razme* jitve, kakor jo je določila versailleska mirovna pogodba. Nemci vse silneje zahtevajo revizije te pogodbe v nadi, da bi jim revizija dala še več poljskega jezikovnega ozemlja nego so si ga bili obdržali na temelju prvotne pogodbe. Ozek pas zemlje, ki tvori zvezo ogrom* nega poljskega zaledja z najbližjim Baltskim morjem, teče popolnoma po poljskem narodnem ozemlju. Poljaki so samo ob dolnjem teku Visle južno Gdanska dobili nekaj ponemčenega ozemlja, nasprotno pâ se njih državna meja skoro nikjer ne vjema z narod' nostno mejo; v Zgornji Šleziji je ostal lep del poljske zemlje r>od Nemci, v Vzhodni Prusiji so ostali poljski Ma* zuri in celo tk. zv. koridor ne obsega vsega kašubskega ozemlja ter je na nemški strani ostalo razmeroma lepo število Kašubov.
Dasi temelji versailleski mir na na» rodnostnem pravu, vendar tožijo Nem» ci. da jim je krivičen, ker jim je vzel nekaj slovanskih pokrajin, ki so bile na tem, da se za večno vtopijo v nem» škem morju. Poljaki se nasproti tem n ~skim zahtevam sklicujejo na na* rodnostno in zgodovinsko pravo, po*
udarjajoč, da je zadnja razmejitev vsaj v zelo neznatni meri popravila tisoč* letno krivico in nasilje, ki jo je nemški narod prizadejal svojim vzhodnim slovanskim sosedom. Omenjeni kori» dor gre preko pruske pokrajine Po* morja, ki ga Nemci imenujejo s svojo skovanko Pommern. Prusko Pomorje se je pred versailleskim mirom raz* prostiralo vzdolž obale Baltskega morja na obeh straneh dolnje Odre od mesta Stralsunda in otoka Rujane pa do Gdanskega zaliva. Zahodno meio pruskega Pomorja sta tvorili nemški vojvodini Meklenburški, južna meja je tekla ob pokrajini Braniborski, vzhodna in del južne pa ob pokrajin* ski meji Zapadne Prusije. Nemška uprava je delila deželo na tri dele: Prednje Pomorje, na levem bregu Odre, zadnje Pomorje vzhodno Odre ter Malo Pomorje (nem. Pommerellen), ležeče iužnovzhodno zadnjega Po* morja. Prva dva dela sta ostala v ce* loti pri Nemčiji, razen 10 štirijaških kilometrov na severnovzhodnem koncu zadnjega Pomorja, ki jih je Nemčija odstopila Poljski 1920. Malo Pomorje pa je nrišlo po velikem delu pod Polj» sko: Nemčiji je od te pokrajine ostala približno tretjina.
Današnje prusko Pomorje meri 30 tisoč štirijaških km in ima 1,900.000
prebivalcev, ki so razen nekoliko ka» šubskih občin vzdolž poljske meje vsi Nemci. Danes je dežela tedaj popol» noma ponemčena, vendar je nje davna zgodovina popolnoma slovanska 111 o slovanstvu prvotnih prebivalcev še sedaj razločno govore krajevna imena, ki so po pretežni večini slovanskega izvora, tako n. pr. Jassenitz, Stepenitz, Krakov, Stolp, Pollnitz, Janikov in sto in sto drugih. Deželo so v 5. stoletju zasedli Slovani, ki so se zavo»
združila v mogočno kneževino, ki je obsegala- ozemlje med Visio in Odro. Kmalu pa se je kneževina razdelila na dva dela. Zahodni del z glavnim me» stom Štetinom je zavzela nova kneze» vina Slavij a, vzhodni del z glavnim mestom Gdanskim pa je ostal kneže» vini Pomorjanski. V današnjem nem» škem mestu Štetinu je stoloval Vra» tislav I., knez kneževine Slavije, ki mu je bilo podložno ozemlje na zapad do reke Peene, na vzhod pa do Perzante,
Arysko jezero, eno iz
Ijo svojih stanovališč ob morju nazi» vali Pomorjani. Že v zgodnjem sred» njem veku so imela ta slovanska ple» mena svoje urejene države z visoko kulturo, razvitim brodarstvom in veli» kimi mesti. Zgodovina poroča zlasti o visoko razviti državnosti na otoku Rujani, ki pa so jo podjarmili in po» polnoma opustošili Danci že 1168. Nemški letopisec Saxo Grammaticus poroča o prekrasnem Svetovitovem svetišču na Rujani ter o bogastvu, ki se je stekal® na tem otoku zaradi ob» širne pomorske trgovine, ki so jo bili razvili Rujanci po vsem Baltskem morju.
Nekako ob propadu Rujane (1100) so se ostala pomorjanska plemena
upine Mazurskih jezer
t. j. do polovice današnje pokrajine Pomorjanske. Knez Vratislav je spre» jel 1124 krščanstvo ter s tem na ši» roko odprl vrata germanizaciji. Nem» ški naselniki so poplavili mesta in de» želo; ponemčevanje so pospešili še bolj Vratislavovi sinovi, ki so se radovolj» no podvrgli nemški nadoblasti in do» bili zato vojvodski naslov. Zdaj so Vratislavovi nasledniki sami vodili borbo proti vzhodni pomorjanski dr» žavi. To so z vzhoda ogražali nemški križarski vitezi, z zapada pa branibor» ski vojvode, kojih vazali so bili štetin» ski knezi. Pri teh bojih so si ti trije zavezniki razdelili ostalo Pomorje, zla» sti oni del, ki leži v današnjem »kori» dorju«. Vratislavova dinastija je širila
svojo oblast tudi na zapad ter si je 1315 osvojila tedaj že večji del ponem» čeno Rujano. Eden najznamenitejših štetinskih knezov je bil Bogusiav X,
postali neposredni nemški knezi. Ka* korkoli pa je germanizacija napredo* vala, je kneževski dvor dolgo ohranil slovanski značaj, kajti vsi knezi so
o
c
co
•o
iS —
s «
to KO n
<0 g c .£
•o
05 -o
O
Ji O
M C
-a-a зд 45
O ^3
0
v5-"5 »
o
O. c
c^g
3 g
3 . >
ro
f-4.5,
* S
1
"O
J-5
». o te M
ki je vladal 1474 do 1523, ki je iz de» žele napravil urejeno državo v teda» njem smislu. Njegovi sinovi so se tudi osvobodili braniborskega vazalstva in
imeli čista domača slovanska imena. Izgleda, da je reformacija, ki se je raz» širila v vsem Pomorju 1534 zadala slovanstvu odločilni udarec. Cerkev sq
je popolnoma ponemčila in s tem so Slovani izgubili zadnjo oporo. Zadnji knez domače slovanske dinastije je bil Boguslav XIV., ki je umrl 1. 1637. in s katerim je izumrla Vratislavova vla» darska hiša. Deželo so podedovali Braniborci, vendar se je zavoljo Šved» ske zasedbe niso mogli takoj polastiti ter so jo dobili šele 1. 1721. v stock» holmskem miru.
Malo Pomorje (Pommerellen) je bilo dolgo časa predmet spora med Brani» borsko, Poljsko in nemškim viteškim redom. Do 1225 je bilo samostojno pod vlado domačih knezov, 1309 pa sta si ga razdelila Braniborska in nem» ški viteški red. Ko se je Poljska po zvezi z Litvo ojačila in potoikla 14! ) križarje pri Griinewaldu, je začela bledeti zvezda križarjev in Poljska je polagoma zasedla vse zapadno križar» sko ozemlje razen Vzhodne Prusije. Osvojila si je tudi vse današnie ozem» Ije »koridorja« ter tako očuvala Kašu»
be pred narodno smrtjo. Kašubi so ostali pod Poljsko 300 let do prve de» litve Poljske 1772, ko so zopet pali pod Pruse. Vendar je ta tristoletni presledek v germanizaciji bil dovolj dolg, da si je ozemlje današnjega »ko» ridorja« očuValo svojo narodnost in se rešilo germanizacije, ki je zajela ostalo Pomorsko, Gdansk in večji del Vzhod» ne Prusije. S tem si je poljski narod ohranil pravico do izhoda na morje, ki mu je ne more odrekati nihče, kajti pot na poljsko morje gre, kakor že re» čeno, po neprekinjenem poljskem na» rodnem in jezikovnem ozemlju. Ako ta pot reže nedavno ponemčene zem» Ije na dvoje, gotovo ni poljska krivda. V teku zgodovinskih bojev so izgubili znatne dele svoje zemlje ter ne za» htevajo nje vrnitve, zato pa so pri» pravljeni tem odločneje braniti drago» ceni »koridor«, ki jim odpira vrata v širni svet.
-SSSsjS-
Joseph Kessel
Lov na otroke
im se je zdanilo, smo se dvig» jgflp; nili in oba Sajdova moža, starec in Selim, sta se pričela odmikati. Drsela sta kakor sle» piči čez divje, z ostudnimi trni pora» ščene mimoze, stopala s takšno lahko» to na skale in ostro kamenje, da ,>e nista nikjer ranila. Mi pa, ki smo bili izčrpani, okopani v znoju ter smo imeli platnene srajce in hlače raztr» gane od pohoda čez trnjevo grmičje ter smo z muko skakljali čez kame» nje navzlic platnenim čevljem in pod» platom iz neke trave, ki smo jih dobil: od Monfreida, smo bili še jedva živi in vsi obupani zaradi tega nemega, vihtečega brzenja.
Slednjič smo zahtevali z znaki (sta» rec in Selim sta govorila narečje, ki je bilo dr. Peyréju neznano) naj se ustavita.
Selim in njegov spremljevalec sta se sporazumela. Starec je nadaljeval pot. Selim pa se je spustil na pete, vzel v roko svoie bodalo in začel rc» zati iz drevesnih vej palice. Ko jih je izrezljal, nam jih ie z otroškim na» smehom ponudil. Dal nam je na ta način vedeti, da sočustvuje z nami.
To pa ga ni oviralo, da ne bi v tre» nutku, ko smo zopet vstali, nadaljeval
Cot v peklenskem tempu. Bile so ure, o sem ga dobesçdno mrzil. Toda po» gled na pokrajino je mahoma izbrisal vse trpljenje. Hodili smo skozi valo» vito, razdrapano, puščavi podobno ozemlje, posejano z rdečkastimi in si» vimi kamni. Dežela je bila v pogledu vegetacije trnjeva in skoro brez so» kov. Ko pa se je Selim usfavil na vrhu kamenitega griča, ki nam je dotlej za» piral razgled, smo videli, da leži pod nami ogromna soteska.
Skozi sotesko se je vil skromen po» toček. Sočna zelena trava je poganja» la med skupinami dreves in iz te ogromne doline, ki so jo obdajali divji gorski masivi, je puhtel neizrek» ljiv pokoj, neskončna, skoro božan» stvena primitivnost. Pozneje smo zvs» deli, da onemogoča bivanje v tem kra» ju zla mrzlica. V tem trenutku dneva, ko se je začel širiti hlad, pa smo me» nili, da je v tej zeleneči čistoči, v tem •nihajočem miru blažen kotiček zem» lie še iz tistih časov, ko je Bog ustva» ril človeka.
Tako silna je moč in privlačnost lepote, da nas je navzlic trudnosti
navdajala samo ena želja — da bi mo» gli sestopiti v dolino čudežev, ki je bila pod nami. Selim pa nam je dal razumeti, naj se skrijemo za kupom termitišča, kjer se je kakor v pričako» vanju tudi sam izleknil.
Trajalo je malo minut, pa se je že oglasilo nekakšno grulenje, ki je bilo povsem slično golobjim glasovom. Se» lim je dvignil glavo, kakor bi hotel določiti smer, odkod prihajajo gla» sovi. Potem se je odpravil v smer pro» ti soteski. Visoko gori se je pojavila za trenutek v neki skalni razpoklini
Selim, lovec otrok (Justinov lesorez po originalni fotografiji Kesselove ekspedicije)
glava starega lovca. Selim se je smeh» rjal. Njegov poizvedovalec si je bil izbral izborno mesto za opazovanje.
Ko smo dospeli na vznožje poboč» ja, je solnce že davno zapustilo tla do» line. Prodirajoča vlaga nas je ovila. Tla so bila gobasta in so izpuhtevala močvirnat sopuh. Selim je pokril svoj nagi život s cunjo iz bombaževine, ki jo je bil dotlej nosil zvito pod pazdu» ho. Poslušal je.
Iz daljave je prihajalo pokojno, mirno zvonkljanje kraguljčkov. Po»
tem smo uzrli na nasprotnem poboč» ju nekaj koza in volov, ki so stopali polagoma navzgor. Za njimi so se po» mikale majcene silhuete žensk. Vodile so živino s paše v skrito gorsko našel» bino.
Selim nas je odvedel na pot, katero so šle ženske. Prebroditi smo morali vso dolino, presekati potok, kjer nam je segla voda do polovice prsi.
V tej gosti goščavi je izsekal Selim s svojim bodalom tesen, očem skoro neviden hodnik, ki ga je bil, ko je pri» šel globlje, razširil v nekakšen šotor. Tukaj nam je razdelil kolače iz du» rove moke, ki jih je nosil ves čas po» tovanja s sabo in nam ponudil vode iz tikve, katero je napolnil pri reki. Nato se je začela nočna straža.
Ta noč v deviški, samo od mesečine obliti dolini ostane nepozabna za ved» no... Vreščeči klici velikih opic, ki so skakale liki fantastični demoni s skale n? skalo ... Valile so se masivne, lene sence prašičev, ki so prihajali piti .. Slišali smo dih plenaželjnih mačjih zveri.
Selim je ležal pogreznjen v ta dre» mež, mi pa smo bili tako utrujeni, da mu nismo mogli slediti v tem zgledu. Prisluškovali smo skrivnostnim glaso» vom teme in smo se lahko stresali, deloma v mrzlici, deloma v tistem po» svečenem občutku, ki se vselej poloti človeka, če se vrne k primitivnemu živ» ljenju v prirodi.
Napočilo je jutro. Selim je odvrgel cunje, zdrsnil skozi izhod hodnika in nepremično motril pot, po kateri je prejšnji večer izginila borna čredica.
Gledali smo ga polni groze in smo si jedvà upali dihati. Polagoma smo jeli razumevati položaj. Ko so se v reki odbili žarki vzhajajočega solnca, smo čuli z gore rahlo zvonkljanje kra» guljčkov. Prihajalo ie vedno bliže... In je postajalo čedalje glasneje. Koze so šle mimo . . .
Selim je planil naprej. To ie bil skok zverine. Tiho je skočil, tiho je padel.
Deklica, ki je spremljala čredo, ni imela niti časa, da bi bila kriknila. Bombaževa cunja je pokrila plen, ki je bil videti kakor brezmočen majhen sveženj. Selim je vrgel plen čez ame in še preden smo zapustili skrivališče, je krenil na pot. po kateri smo bili prišli prejšnji večer Dolgo smo mu s'e» Hili z očmi. ko je letel skozi dolino. Potem je- izginil s plenom za skalami.
Rop je bil končan. Stari lovec nas je pripeljal v vas k Sajdu.
Trgovec s sužnji nas je vprašal, če smo zadovoljni z ekspedicijo. Zahva* lil sem se mu s pomočjo zdravnika, ki je prevajal moje besede, za prijaznost in sem mu sporočil, da bi bil čisto za* dovoljen, če bi mi prodal uplenjeno dekle ter bi ga dal odnesti zopet tja, kjer je bilo ugrabljeno. Sajd je raču* nal, mislil...
— Čedne postave je, ljubka in lepo raščena, je dejal na koncu. V Arabiji bi dobil zanjo 80 liver. Trgovcu, ki prevzame mojo karavano tostran mors ja, pa jo lahko prodam samo za 40 li* ver... Odbiti moram še nevarnosti potovanja... Prepuščam vam jo za 30 liver...
Kupčija je bila sklenjena in deklica je nastopila pot, po kateri je prišla. Spremljal jo je stari lovec.
—	Nikar se ne vznemirjajte zaradi niene usode, je pripomnil Sajd, ne bo je prodal nikamor drugam. Služi mi že deset let.
—	In kaj počenja Selim? sem vpra* šal.
—	Šel je po nekega dečka.
Uspeha novega lova nismo mogli
dočakati. Če smo hoteli doseči kara* vano, ki jo je bil odpravil Sajd pred dvema dnevoma, v puščavi, nismo smeli izgubljati niti trenutke časa, da ne zamudimo tako redke prilike. Mo= rali smo se posvetovati z Monfrei» dom.
-65S3S-
Dr. F. Petersen
Koliko stanejo ekspedicije
aadar ima država interes na kaki ekspediciji, se najdejo takoj vsote, kakor da bi denar ne igral pri _ tem nobene vloge. Dokler je iskala Anglija severnovzhodni in severno-"zapadni prehod, je dala vlada sama na razpolago ladje, celo bojne ladje z oficirji in moštvom za arktično vožnjo. Preskrbela jih je z živežem, dala jim je učenjake in odprava je lahko odrinila brez skrbi na pot.
Tako je poslala Anglija že 1553 na pot ekspedicijo, sestoječo iz treh ladij: Bona Esperanze, Edward Bonaventura in Bona Confidentia. Smoter ekspedicije je bilo odkritje severnovzhodnega prehoda, torej, pomorsko pot skozi Sibirijo na Kitajsko in Indijo. Poveljnik ladje je bil sir Hugh Wil-longhby. Samo oprema ladij, je stala §000 funtov šterlingov (1 funt Sterling približno 276 Din).
Sir Hugh Willonghby je dosegel s prvima dvema ladjama nabrežje ruske Laponije. Znano je samo to, da je tam vsa posadka, 62 mož, umrla na skorbutu. šele v naslednjem letu so našli ruski mornarji ladje in mrtvece. Ta polarna tragedija je prav tako nerazumljiva kakor tragedija Franklinove odprave 200 let pozneje.
Tretja ladja Edward Bonaventura pod poveljstvom Richarda Chancelorja, ki se je v viharju izgubila od ostalih dveh, se je rešila. Chancelorju se je posrečilo ugotoviti porabno pomorsko pot proti severni Rusiji.
Nič manj velikodušno ni preskrbela Anglija ekspedicije sira Johna Franklina, ko se je pokazalo, da prehod čez severni tečaj ni uporaben, da pa bi se morda dala najti pot na zapadu. Franklin je dobil dve veliki ladji, Erebus in Terror ter 138 mož posad-
ke. Stroški te ekspedicije niso znani, vendar se pa da slutiti velikopoteznost Velike Britanije iz poteka rešilnih odprav.
Ker se Franklin ni vrnil niti po treh letih, je poslala angleška vlada, ki je smatrala rešitev odprave za narodno dolžnost, pod vodstvom najslovitejših ribičev v Ledenem morju ekspedicijo za ekspedicijo, vsega skupaj nad trideset pomorskih ekspedi-cij in odprav na suhem. V Wellingtonskem prekopu je obtičalo pet velikih ladij. Z muko in težavo so se rešili ljudje na ladjo »Nordstern«, ki so jo bili dosegli po dolgem potovanju po ledu in kateri se je bilo posrečilo oprostiti se ledenih klešč ter odpeljati š%st ladijskih posadk na Angleško. Stroški za rešilne ekspedicije so požrli ogromno vsoto poldrugega milijona funtov šterlingov, in to v letih okolu 1850., torej tedaj, ko je imel denar najmanj trikratno kupno moč.
Docela drugačna so bila denarna vprašanja pri odpravah čisto znanstvenega značaja. Pri teh so se našli večinoma posamezniki, ki so predložili svoj načrt vladam, znanstvenim društvom, včasi tudi trgovinskim tvrdkam in te so zbirale počasi darove zanje. Nekateri, pozneje zelo slavni raziskovalci, so se morali zelo mučiti, da so dobili sredstva za svoje prve odprave, če pa se jim je vožnja posrečila, je postal pogumni začetnik slaven in mu je bila s tem mahoma utrta pot: uspešnemu so se zdaj sami od sebe stekali zasebni in javni darovi.
Tipičen primer za ta razvoj je Nanseno-vo življenje. Ko je bil mladi Nansen naredil načrt za prehod Grônlanda, je prosil pomoči od akademskega kolegija v Oslu. Potreboval je 5000 švedskih kron (1 šv. K je približno 15 Din). Ker so smatrali njegov
načrt za izrodek ekscentričnosti, je vlada Nansenovo prošnjo, ki je bila opremljena s priporočilom fakultete, odbila, pač iz strahu, da ne bi bil ta denar zavržen. Samo srečnemu naključju gre hvala, da je Nansen dobil mecena v osebi danskega trgovca Avgusta Camela, ki ga je pridobil za Nansenovo stvar profesor Helland, Ekspe-dicija je stala 15.000 kron, a dva dela te vsote je dal Nansen iz lastnih sredstev, žrtvoval je vse svoje premoženje. Ko se je pozneje vrnil ovenčan s slavo, je prinesla tistih 10.000 kron javna zbirak. Vsekakor je bila ta odprava zelo poceni. Nansen je imel samo štiri spremljevalce; lastne ladje ni imel, marveč ga je na vzhodni obali Gronlanda izkrcal lovec na tjulenje »Jason«.
Grônlandska ekspedicija je Nansena proslavila. Ko je pozneje hotel izvesti svoj načrt za veliko potovanje na sever, mu ni bilo več treba skrbeti za denar.
Ekspedicija ladje »Fram« je bila preračunana na dobo petih let. Ladjo so zgradili po Nansenovih navodilih. Stroški odprave so znašali 444.339 švedskih kron. Norveški parlament je dovolil prispevek v znesku 280.000 kron, torej je vzel nase nad polovico stroškov. Ostali denar so prinesli javni darovi. Sam kralj Oskar je dal na razpolago 20.000 kron, veletrgovci pa so prispevali po 5000 do 20.000 kron. Ladja je stala približno 270.000 kron. Za moštvo je Nansen potrošil 36.440 kron, za zavarovanje na življenje 5361 kron, za instrumente 12.987 kron, za živila 39.172 kron, za opremo 57.846 kron, ostali izdatki so znašali 10.612 kron. Te številke nudijo približno pravilno sliko razdelitve stroškov. Posadka »Fram« je štela dvanajst mož. Vidimo torej, da je vsak izmed njih prejel povprečno 3870 kron mezde, in ker je trajala vožnja tri leta, na leto 1290 kron. Ta vsota, ki odgovarja protivrednosti v našem denarju 19.350 Din letno, je bila v primeri v tolikim samoza-tajevanjem in s tolikimi življenskimi nevarnostmi pač le malenkostna odkupnina.
Skoro enake razmere je imel Amundsen. Mladi Amundsen je forsiral severnozapadni prehod. Posrečilo se mu je, da ga je odkril; in do danes je Amundsenova ladja »Gjoea« edina ladja, ki je prevozila progo od Gronlanda do Aljaske. Vse svoje premoženje, ki je z njim razpolagal, je zadostovalo komaj za ladjo in nekatere znanstvene naprave; začel je torej zbirati prispevke. To je bila pot skozi šibe! Darovi so prihajali počasi. Amundsen se je moral zadolževati. Ko je bil nekako napol gotov, jo je ponoči in v megli odkuril, da bi rešil ladjo pred upniki. Nabral si je pri tem 134.000 kron, dovolj lepo vsotico in je dobil od darovalcev poleg tega še precej blaga in instrumentov.
Po povratku je postal Amundsen slaven mož in poslej je bilo lažje. Pri njegovem drugem podjetju so mu poklonili ladjo »Fram«. Pozneje, ko se je podal na Sibirsko morje z ladjo »Maud«, ki jo je dal sam zgraditi, je že razpogala s premoženjem
enega milijona kron, in se je torej lahko sam denarno podprl. Več let trajajoča ekspedicija pa je stala ogromnega denarja. Zato je norveški parlament prispeval 500 tisoč kron. Poznejša Amundsenova podjetja je denarno podprl Američan Ellsworth, ki je dal za ekspedicijo 1925 na razpolago 85.000 dolarjev v gotovini (1 dolar je približno 56 Din). Leto dni zatem je kupil Američan Ellsworth od italijanske vlade zračno ladjo »Norge« za 15.000 funtov šter-lingov. Seveda pa je stala odprava še poleg tega celo kopo denarja, saj je prejel sam Nobile za vodstvo ladje 55.000 švedskih kron, torej prav čedno vsoto. Razume se pa, da je bil del teh stroškov povrnjen. Povrnili so jih deloma listi, ki so prinašali poročila, deloma vstopnina, ki se je pobirala na predavanjih. Tako je n. pr. prevzel list »New York Times« vsa poročila in jih je odkupil z vsoto 55.000 dolarjev. Tudi filmi so nekaj prinesli. Vendar je podjetje končno izkazovalo primanjkljaj 75.000 dolarjev.
Iz vsega tega „e torej razvidno, da ekspedicije v novejši dobi stanejo prav lepe denarje. Razumemo pa tudi, da so bili stroški ekspedicii zelo različni. Odprava, ki je raziskovala pas ozemlja na Gronlandu ter je štela le par članov, je stala znatno manj kakor n. pr. velike ekspedicije na severni tečaj, ki so morale razpolagati z večjo, trdno ladjo in povrhu tega še z zalogo živil za 3 do 4 leta. Te ladje so imele večje ali manjše akcijske skupine. Mala ekspedicija Mikelsena na Gronlandu je štela sedem udeležencev na majhni ladji. Stroški so znašali 56.000 nemških zlatih mark (1 marka je 13.50 Din). Peary je dal za svojo ladjo »Roosevelt« 420.000 mark. Ekspedicija Koch-Wegener (za prehod čez Gron-land) je stala 80.00Г švedskih kron, velika Shackletonova odprava z »Nimrodom« na severni tečaj je veljala 44.380 funtov šter-lingov. Seveda pa moramo pri tem upoštevati dejstvo, da je bil denar v tedanjih časih znatno dražji Чаког danes.
Na koncu omenjamo še dva zanimiva podatka Svojčas je znašala cena, ki so jo bili obljubili Holandci za odkritje severno-vzhodnega prehoda, 25.000 holandskih goldinarjev (1 goldinar je 22.80 Din). Angleži pa so obljubljali odkritelju severnozapad-nega prehoda 20.000 funtov.
— 280 —
Ladje zlatosledke
o jezerih, pristaniščih in ve-letokih se vidijo ladje trebil-niee. Po kopnem pa se ne morejo premikati ... O. pač — ako gre za zlato. V Kaliforniji plavajo take ladje po celini. Iz reke se napelje voda v ograjeno zemljišče, poldrugi meter visoko se dvigne ponton in že zaplove pošast za svojim plenom. Jeklena vedra, priklenjena za žvenke-tajočo verigo, se vlačijo z ladjo zajemalko naprej. Grizejo prst. Jo goltajo. Drdrajo nazaj v koter. Bljujejo Potem se zaženo na prihodnji grižljaj. Neskončna je veriga in nena3itljiva. Nobena ovira je ne ustavi. Na ladijski strehi so vitli in stroji in čuvaj, ki bi takoj zagnal poplah, ako bi se pojavila tolpa, da opleni zlatosledce. Nižje nadstropje je »mud floorc, kamor ve-driee rigajo svoj plen. Tu se prod loči od prsti in potem meče za brodoni nazaj v lužo.
Od blata, od dragocenega glena pa se ne vrže niti mrvica čez krov. Vse se stlači skozi rešeta in sita in koneen-tratorje, se iztrese na mize, dokler se ne pogrezne zadnje zrnce težke kovine v jeklene retorte, v katerih ga obli že živo srebro ter ga razgali kot — zlato.
In tako žre brod zajemalnik naprej s svojim zobovjem iz veder, s svojo želodčno kislino iz živega srebra in svojim črevesom iz jekla, s svojim grotom za kamenje. Golta cvetoče travnike, polja, njive, sadovnjake, vinograde v pokrajini Sacramento s kožo in kostmi, s korenom in korenino, z zeliščem in zelenjavo.
Farmarji, katerih je ta svet, ga prodajajo angleški družbi Natomas Consolidated Gold Dredging Company. Ta jih odpravlja z zneskom, ki bi ga zemlja vrgla v desetih letih. Plačuje se torej dekada, uničuje se pa na večne čase' Žrtve so hude: pusta prodovina, g'oli kameniti drobir, med katerim ne bo tisoč let pognala najbornejša travnata bilka.
Istinita vrednota se žrtvuje umišljeni ceni. Zaradi zlata. Za blizu 12 milijonov dolarjev ga spravijo vsako leto angleški koncesionarji v Kaliforniji na dan. To so okrožja: Sacramento,
Mother Love, El Dorado, Placer Coun-ty, Sierra, Butte, Nevada, Shasta, Sis-kiyou, Trinity. To je nepristopen svet, obdan z gričnatimi valovi iz opeke in z grozljivimi krvavordečimi mlakami, »dredgers«, črepalni stroji.
In na vsakem izmed njih robotajo zamazani delavci, ki pritajeno poknš-ljujejo in prikrivajo svoj protin, v treh oddelkih po dvajset mož za pet dolar jev na dan. Poleti, ko plovna voda smrdljivo hlapi, pozimi, ko tla kljubujejo jeklenim čeljustim zajemajočega stroja. Ne samo podnevi. V 365 nočeh na leto se žaromet sogoltno in skopo sklanja nad majavimi mizami, češ, ali se kak prašek kovinsko ne zabliska.
Nočno delo se opravlja zgolj ondod, kjer gre za važna podjetja ali koder je treba prometne zapreke čim prej odstraniti. Dobivanje zlata je za Anglijo tolikšnega pomena, da se že desetletja temna noč pretvarja v beli dan. Tam so se ob gostih grabljah pobirali debeli kamni, da se je mogla voda odle-kati in pesek v ponvah preiskovati glede žolte kovine. Ta se je donašala k nadzorstvenemu osobju.
Delavci, ki so leto za letom usločsni in bosi stali v vodi, so bili sinodi zla-tokopov iz leta 1848. Tudi dandanes poslujejo ob elektroturbinah in kon-centratorjih za pet dolarjev na dan, oziroma na noč edino ljudje iz okolice Sacramenta: sedaj ne sinovi, temveč že vnuki zlatokopov, vnuki onih, ki so iz silnih daljav prispeli sem z neznanskim naporom, da bi našli plenjava mesta in svojcem ostavili bogastva, zlnta!
(N. K.)
--
MINARETI V CARIGRADU
Američani so nedavno preiskovali število in posebnosti carigrajskih minaretov z namero, da bi doma zgradili nebotičen minaret. Pristojne turške oblasti so jim dale potrebnih podrobnosti: v Carigradu je po-takem 5442 džamij, od teh 518 z enim mi-naretom, ena s šestimi, dve s štirimi, dvajset ena z dvojnim minaretom. Američani so hkratu dobili navodila za gradnjo in popravo minaretov, kar predstavlja svojevrsten poklic in sicer številčno prav pičlo zastopan.
1
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja FranJezeršek. — Vsi v Ljubljani.