DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER femci trdijo, da so vzeli Sarajevo CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 17, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. °ftdonu priznavajo, da je vojni položaj v Jugoslaviji jako vznemirljiv. - Italijani poročajo, da so vzeli Split. - Iz Grčije poročajo, da se jugoslovanska armada še vedno pogumno upira črncem in da Nemci niso zajeli več kot 10,-OOO jugoslovanskih vojakov dozdaj. dajo Nemce, prizadevajo sovražniku težke izgube, a sami imajo primeroma malo izgub. Iz severne Jugoslavije se poroča, da Nemci niso stopili na južni breg Save, ampak prodirajo proti vhodu na severnem bregu. -o- Hitler, Mussolini čestitata Hrvatom na njih državi Berlin. — Osišče je uradno priznalo obstoj neodvisne Hrvatske. V imenu I^emčije je poslal Hitler čestitke dr. Ante Paveli-ču, predsedniku nove hrvatske države, v imenu Italije pa je čestital Benito Mussolini. Oba sta izjavila, da osišče ni samo z veseljem priznalo "neodvisno" hr- šče z velikim zadovoljstvom in radostjo sprejelo novico, da si je hrvatski narod priboril samostojnost ob uri, ko je osišče razbilo umetno ustvarjeno Jugoslavijo. Osišče dalje javlja, da se bo v kratkem določilo meje hrvatske države. Berlin javlja, da je z ustanovitvijo samostojne Hrvatske storjen prvi korak k razsulu Jugoslavije kot politične edinice in prvi korak, da se bo ustvaril nov red na Balkanu. S priznanjem samostojne hrvatske države, se je ta avtomatično pridružila osišču. Kakšno obliko bo imela Hrvatska, se še ne ve. Toda najbrže bo pod nemškim protektoratom ter bo imela z Nemčijo skupen denar in carino. Glede ureditve drugih balkanskih držav, (trdi osišče, se bo kmalu pričelo. Iz Zagreba se poroča, da je bil prvi uradni čin, ki ga je izvršil dr. Ante Pavelič, kot načelnik nove vlade, da je razpustil vse politične organizacije in prepovedal vsako javno zborovanje. (Taka bo svoboda Hrvatov! Op. ured.). Mesečna seja Društvo Cerkniško jezero, št. 59 SDZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SDD na Waterloo Rd. Srbi bi se radi podali? BERLIN, 16. aprila.— Uradni nemški krogi potrjujejo vest, da so zastopniki Srbije ponudili Nemčiji kmpitulačijo. Obenem se pa zatrjuje v istih krogih, da se ne more sklepati nobenega premirja med Nemčijo in Jugosl&vijo, ker v Jugoslaviji trenutno ni nobene centralne vlade, niti politične ali vojaške organizacije. Poroča se tudi, da so Nemci osvobodili bivšega premierja Cvetkoviča, ki ga je nova jugoslovanska vlada zaprla radi pogodbe z osišiem. -o- Angleži so potopili Italijanom pet ladij London, 16. aprila. — Angleška mornarica je potopila med Sicilijo in Tripoli tri italijanske rušilce in pet tovornih ladij, katere so rušilci spremljali. Tovorne ladje so bile težko obložene z potrebščinami za armado v severni Afriki. Pri napadu je bil potopljen angleški rušilec Mohawk, katerega je zadel torpedo. Poročilo pravi, da je bil italijanski transport na potu iz JBtfUMtoeM Afriki* ko g« prestregla angleška bojna mornarica. Transport so spremljali trije rušilci, ki so bili vsi pogreznjeni v morje in zatem tudi tovorne ladje same. --o- šče Dubrovnik je skoro vsak dan bombardirano. Toda nobeno ni trpelo toliko kot Belgrad. V nedeljo in pondeljek so prihajali nemški bombniki val za valom nad Belgrad in metali raz-streljive in zažigalne bombe, ki so padale kot toča na mesto. Mr. White trdi, da so vsi Ame-rikanci v Belgradu na varnem, toda poslopje, kjer se je nahajalo ameriško poslaništvo je v raz valinah. Ena petina mesta je popolnoma razdejanega. Največ je trpela sredina mesta, kjer so nemške bombe sesule tudi po Lepi pirhi Družini Mr. in Mrs. Mickie Gnidovec, 22274 Arms Ave., so vile rojenice prinesle zelo lepe pirhe, zalo hčerko. Srečna mamica se je pred poroko pisala Pureber. Stari oče so veseli, ker bodo spet cigare kadili, stara mama se pa prav nič ne bojijo novega dela, samo da je vse zdravo in veselo. Naše čestitke ! Rad bi bil vojak Rudolph Pilawski, star 27, iz 1522 E. 27. St. je razbil na vogalu St. Clair Ave. in Addison Rd. signalno škrinjico, ki pokliče ognjegasce ter čakal, da so ga prijeli. Rekel je, da hoče iti za nekaj časa v prisilno delavnico, kjer se bo zredil za par funtov in tako postal sposoben za prelepi vojaški stan. Poroka V soboto, 19. aprila se bosta poročila v Cerkvi Marije Vne-bovzete ob osmih zjutraj Miss Frances Opara, hčerka Mr. in Mrs. Louis Opara iz 15708 Tra-falger Ave. in Mr. Henry Prijatelj, sin Mr. in Mrs. Toni Prijatelj, 14875 Sylvia Ave. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru v novem stanu! Važna seja Jutri večer ob 7:30 se bo vršila zelo važna seja društva Dvor Baraga, št. 1317, reda katoliških Borštnarjev. Sejo bo posetil odličen gost od dnevnika Cleveland Press, ki bo gotovo kaj zanimivega povedal. Članstvo je vabljeno, da pride v polnem številu. Vaja za koncert Jutri popoldne ob petih se vrši pevska vaaj za mladinski pevski zbor škrjančki. To bo zadnja vaja pred koncertom, ki se vrši v nedeljo popoldne. I Italijanska armada v Etl jopi ji se hoče podati I Kaira, 16. aprila. — Vrhovno poveljstvo angleške armade poroča, da je vojvoda Aosta, vrhovni poveljnik italijanske armade v Etijopiji poslal svoje zastopnike v angleški glavni stan, da bi se s svojo ostalo armado predal Angležem. V Etijopiji je še kakih 40,000 italijanskih vojakov in 36,000 do-mačinskih vojakov, kar je vse ostalo od italijanske armade v vzhodni Afriki. Kot se zatrjuje, bi se s tem zagotovilo varnost Italijanov v Etijopiji prtjd domačini, ki se v vedno večjem številu upirajo proti Italijanom in jim groze z maščevanjem. -o—i,- Turki zanikajo pogodbo z Nemčijo Ankara, Turčija. — Uradni krogi zanikujejo, da bi bila v delu nenapadalna pogodba z Nemčijo. Turški radio tudi poroča, da Nemčija nima dovolj vojakov za operacije na Balkanu. Zato bo moraja ojačiti armado na 1,000,000, kar bo ustvarilo nov problem za prehrano te vojske. Zamenjal $48,000 plačo za $21 na mesec New York. — William Martin, star 34 let in zadnja tri leta predsednik newyorške borze, je odšel na enoletno vojaško vežbo k Stricu Saniu.. Klk.piedscdnik borze je dobival $48,000 letne plače, kot vojak bo prejemal $21 na mesec. (Toda računati mora, da bo zdaj dobil obleko in .hrano zastonj). Nov grob v domovini Joe Verbič iz 5107 Luther Ave. je prejel žalostno vest iz domovine, da mu je v vasi Gla-govca, fara Št. Vid pri Zatični umrl ljubljeni oče Franc Verbič, star 85 let, po domače Ma-jerjev France. V starem kraju zapuščajo sina Rudolfa in Lojzeta ter hčer Malko, v Cleve-landu pa sina Jožeta in Načeta ter hčer Rozi, poročeno Toma-zin, prej Kožar, hčer Mrs. Mary Bartolič pa v Ely, Minn. Naj bo dobremu očetu lahka domača gruda. Vojaki plačajo manj S 1. majem stopijo znižane vozne cene za vojake na ameriških železnicah. Veljavne bodo za armado, mornarico, marine in obrežno stražo. Vojak, ki je v uniformi in ki se pelje na dopust bo plačal samo 1% centa od milje za vožnjo na oba kraja. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti peta sv. maša za pokojno Margaret Kamber. Jugoslovanski večer Vstopnice za Jugoslovanski večer, ki se vrši 26. aprila v mestni Glasbeni dvorani, so že v prodaji od danes naprej. Glavni stan za prodajo vstopnic bo v uradu Slovenske dobrodelne zveze, 6403 St. Clair Ave. Dobile se bodo pa tudi pri vseh slovenskih narodnih domovih in \ našem uredništvu. Cena vstopnicam je: 50c, 75c, $1, in lože dve za $5. Program bo trajal dve uri in bomo o njem kaj več napisali, ko bo sestavljen. Ves preostanek bo šel za od-pomoč v Jugoslavijo. Občinstvo je prijazno vabljeno, da seže po vstopnicah. NOVI GROBOVI Maxie Bobnar Včeraj dopoldne je posadila Mrs. Bobnar svojega 14 mese cev starega sinkota Maxa na njegov visoki stol, mu je dala jesti, sama je pa stopila za par minut v klet po opravku. Ko je prišla nazaj v kuhinjo, je našla sinčka mrtvega. Spodrsnil je na stolu in vrat se mu je vjel za mizico pri stolu, kar ga je zadušilo. Za njim močno žalujejo starši Max in Helen Bobnar, stanujoč na 14117 Thames Ave. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Je-ronima in nato na pokopališče sv. Pavla. Naše sožalje prizadetim staršem. Louis Zupančič V sredo zvečer je preminil v Mestni bolnišnici Louis Zupančič, star 70 let, stanujoč na 13028 Sprecher Ave., West Park. Tukaj zapušča brata Antona in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Stavči vasi, kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 iz Josip Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev Annunciation in potem na pokopališče Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Zore V torek je umrl v Lorainu dobro poznani rojak Frank Zorc^ po domaČe Trbežnik "iz iadohove vasi, fara Št. Vid pri Zatični, star 74 let. V Ameriki je bival 42 let, večinoma v Lorainu. Bil je član društva Bled, št. 17 SNPJ in podružnice št. 3 SMZ. V Lorainu zapušča sina Franka, v Clevelandu pa lčere: Rose Šimenc, Josephine Vergas in Jeanette, v Elmira, N. Y. pa sestro Rose Petrick. ?ogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Reidy Scanlan, 21. St. in Broadway v Lorainu, v cerkev sv. Cirila in Metoda v petek zjutraj ob devetih. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. TA BI BIL FIN POLICAJ White Plains, N. Y. — Wil-iam Thomas, star 19 let, je na policiji izpovedal, da je ukradel pisalni stroj in istega zastavil, da je dobil denar za tečaj v pri-pravljalnici za policijo. Sodnik mu je kazen odpustil. -o—- Bingo igre prepovedane Clevelandska policija je določila prihodnjo sredo kot dan, ko morajo biti ustavljene vse bingo igre v mestu. Cerkve, klubi in drugi prostori bodo obveščeni, da morajo odstraniti vse priprave za to igro. Zaroka Mr. in Mrs. Frank Steklasa, 1114 E. 64. St. naznanjata, da se je zaročila njih hči Emma z Mr. Adolf Simončičem, sinom dobro poznane družine Mr. in Mrs. Charles Simončič, 1143 E. 63. St. V bolnišnico Sinoči je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Matoh, rojena Pust, soproga Frank Matoha iz 15917 Holmes Ave. Nahaja se v sobi št. 112. Na operacijo Miss Frances Berlan iz 881 E. 207th St., Euclid, O., se je morala v Glenville bolnišnici podvreči operaciji na slepiču Obiski so dovoljeni. Organiziran je jugoslovanski Rdeči križ V torek so se zbrale na pobudo konzula dr. Mallya naše žene in dekleta in organizirale jugoslovanski Rdeči križ, ki bo podod-sek ameriškega Rdečega križa v Clevelandu. Naslednje žene in dekleta so obljubile, da' bodo v svojih okrožjih ustanovile podružnico Rdečega križa, katerih vsaka bo delala popolnoma samo-stoj no. Načelnica vseh teh skupin je ga. Johanna Mally, ki bo posredovala med temi sekcijami in ameriškim Rdečim križem, ki bo dal zastonj vse potrebščine za izdelavo raznih ročnih del in narejene tudi prišel iskat. Vse skupine bodo morale poročati na glavni urad, koliko in kakšne izdelke so napravile, tako, da bo rekord, koliko in kaj so napravile žene in dekleta jugoslovanskega Rdečega križa. Naše žene in dekleta so pa prošene, da se priglasijo pri eni izmed spodaj navedenih, ako hočejo pomagati pri tem humanitarnem delu. Vsaka naj se zglasi pri najbližji, in sicer: Mrs. Cecelia Brodnik, 4592 W. 130 St., CLearwater 6572 J.: Mrs. Mary Eržen, 946 E. 78 St., Miss Bertha Erste, 6209 Schade Ave., HEnderson 3344; Mrs. F. Vegel, 19200 Monterey Ave., IVanhoe 5314 M.; Mrs. Dan; Zegarac, 427 E. 124 St., MUlberry 9047; Mrs. Frances Zugel, 6308 Carl Ave., HEnderson 3809; Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71. St., HEnderson 1572; Mrs. Mary Urbas, 15312 Holmes Ave., POtomac 2083; Mrs. A. F. Svetek, 478 E. 152. St., IVanhoe 2016; Mrs. E. F. Posch, 944 E. 222. St., KEnmore 6895; Mrs. Helen TomažiČ, 8804 Vineyard, Diamond 2365; Mrs. John Rozanc, 1072 E. 74 St., HEnderson 7472; Mrs. Theresa Frank, 10809 Parkhurst Dr., CLearwater 3912-R; Mrs. M. Mihaljevich, 11804 Ablewhite Ave., Mrs. Mary Hrovath, 3524 E. 82 St., Diamond 1931; Mrs. Frances Gorshe, 1116 E. 72 St., HEnderson 4245. Ako je katera izmed vas, naj bo že kjerkoli v državi Ohio, ki bi rada ustanovila podružnico tega Rdečega križa, naj to sporoči Mrs. James W. Mally, 6411 St. Clair Ave., telefon: ENdicott 2882 in bo dobila takoj vsa potrebna navodila. Kot se nam sporoča, se bo izdelovalo največ obleke za otroke, dalje navadne obleke za ženske, dolge srajce za bolnike, pletle bodo nogavice, jopiče, ovratnice in drugo. Torej samo tako blago, ki ga potrebuje civilno prebivalstvo. S tem ni zvezanih nobenih stroškov, ker vse potrebno preskrbi ameriški Rdeči križ. To-xej dale boste samo- svoje pridne roke iu pa čas na razpolaga. Apeliramo na naše ženstvo, da se v velikem številu odzove in pomaga pri tem človekoljubnem delu, da boste pomagale našemu ubogemu narodu, zlasti otročičkom in ženskam, ki so v takih hudih časih največji reveži in najbolj potrebni naše pomoči. Na grškem polotoku se bije boj na celi črti; grške in angleške čete zadržujejo Nemce Atene, 16. aprila. — Boj v zahodni Macedoniji se bije na celi črti. Nemci so se včeraj zagnali z ojačenimi silami v boj, da bi pretrgali drugo obrambeno linijo angleško-grške armade. Toda fronta je vzdržala napad. Nemci morajo priznati, da je nemška invazija naletela na jako trdovraten odpor, čeprav se je še včeraj zagotavljalo iz Berlina, da so zavezniki na vsej črti na umiku. Kot zatrjujejo poro- čila vrhovnega poveljstva, nemške oklopne čete še niso dosegle glavne obrambene črte grških in angleških brambovcev. Berlin, ki je še pred par dnevi javljal vesti, da se Angleži že vkrcujejo na ladje in beže iz Grčije, zdaj zatrjuje, da Angleži niso imeli časa bežati in da so bili prisiljeni sprijeti se z Nemci. Videti je, da so bila prva nemška poročila samo propaganda, da bi se oplašilo Grke. in Jugoslovane. ITALIJANSKI UREDNIK UMORJEN; BAJE JE BIL ŽRTEV LAŠKE PETE KOLONE Chicago, 111. — John Arena, star 43 let, urednik italijanskega časopisa Ija Tribuna, je bil v torek večer ustreljen. Arena je zadnje čase zelo napadal italijansko propagando v Zed. državah. Njegova žena pravi, da je dobil urednik zadnje čase več svaril po telefonu, naj spremeni politiko v svojih uredniških člankih. V Washingtonu zatrjuje odsek za preiskovanje tujih elementov v tej deželi, da jim je Arena razkril mnogo aktivnosti italijanskih fašistov v Ameriki. V svojih člankih je zadnje čase napadal uradnike italijanskih konzulatov v tej deželi, ki da podpirajo protiameriško propagando. V uredniškem članku 14. februarja je pisal med drugim: "Veseli nas slišati, da se veliki večini ameriških državljanov italijanskega porekla gnusi aktivnost pete kolone nekega pod-konzula pri italijanskem konzulatu in njegovih prijateljev. Mnogokrat smo te sebične ljudi že razkrinkali. . .' ' Arena je pred šestimi meseci postal ameriški državljan. Bil je plemenitaškega rodu; toda je svoj naslov opustil. V torek večer je prišel z nekim dekletom iz gledišča in je ravno vstopil v svoj avto, ko sta pristopila dva moška in mu rekla, da ima prazno kolo. Stopil je ven, da pogleda, ko so počili streli. Tujca sta zbežala v avtu, ki je bil par-kan v bližini. K molitvi Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice podružnice št. 25 SŽZ naj se zbero nocoj ob osmih k skupni molitvi za pokojno sestro Rose Zalokar v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Vežbalni krože*k ji bo pa izkazal zadnjo čast. Velika razprodaja Od sedaj pa do torka se vrši pri Norwood Appliance and Furniture, v obeh prodajalnah, velika razprodaja na pohištvu in vseh potrebščinah za hišo in dom. Cene bodo izdatno znižane in izplačalo se vam bo kupiti sedaj. *0. 90 L-°n^on> 16. aprila. — Radio iz Ankare, Turčija, danes na-,JfJa> da so angleški bombniki razdrli nemško prometno zveze [jySrbiji s tem, da so razbili glavni most čez reko Vardai L j eiesu ter da so uničili mnogo nemških transportov na cest: IL ,e|esom in Prilepom. London priznava, da je položaj v Ju-jako slab in Hitlerjevo vrhovno poveljstvo zatrjuje, da Pyy116' zavzeli Sarajevo, kjer se je udal 2. armadni kor. undon so dospele vesti, da " °vansk0 vrhovno povelj- < itttfta več zveze s svojimi i .atni. toda armade nada- j 'JO n "a svojo roko z bojem. Iz • 8e Poroča, da je prodrla i anska armada 240 milj da- j .dalmatinski obali in zase- j '^anišče Split. t * * >:-. ij e' !6. aprila. — Po vročih I 0 globokih presekah med | ^ačanik in Skopljem, pro- 4 r,a^ra jugoslovanska ar-je ,aln° proti jugu. Potem, * ,, %ošlovanska armada * "•Svilo • J rj|a ua pretrgane zveze, je . ^ Pi'oti Nišu in iztrgala c L,.1*1 iz rok važno mesto c Mje. s istem v . i \ • 1 so Ju£°s'ovam jj i-*, Uvedli izpad v severnem ' ItvmedW Ki-ai^ M^jjJ , t 'He V6S^ n'so uradno , % , 1 1 s se ne morejo dosti gi- c h; Sv°.iimi mehaniziranimi j j;^ °zkih prelazih, ker jim ^ «lt0 Ogo preglavice jugoslo- j ?t(jj ®0rsko topništvo in pa , i ^ Učnimi granatami, ka-it M.fp0 Jugoslovani iz naj- , pod tanke. f »,Juesti zatrjujejo, da Nem- { S^°slaviji niso toliko na- } ^ J' *ot so mislili da bodo , ls° zajeli več kot kakih »i So .^slovanskih vojakov, , trdili o 80,000 zajetih. , * * * < kfisaFiia- -se-1 \ kopija ogrožajo Jugo- i \0!»etrgftti nemške zveze i iWJa; Nemški naskok na < NpehCanik ^ bil °dbit S ta~ °m> da so jugoslovan- i higgle Prodreti do doK-pfy a in da so zajeli nekaj I celo prj samem Skop- I % Pokušajo nemške pL ske čete vreči jugoslo-^do z višin, ki jih je f v8eH v soboto in nedeljo, ftbjij Uskoke so Jugoslova-Vehkimi izgubami pri fSi i ■ |\0 . ' kjer je sredina fron-I °vani še vedno nana- , *°Č!LO O RAZDEJANJU BELGRADE 15. aprila. — Am^- X>tmkar Leigh White p0~ °čividec o strašnem raz-, '\jjV ^elgradu, ki so ga plj^1 Nemški bombniki v ' p°ndeljek 6. in 7. apri-I \Janje se more primer-IV^ mestu Coventry ali E5 j)() u> katera so Nemci 8 pol'ioma porušili. Do P" ^ Te časti bi nikdar % doseči, če bi ne imel1 , so: tako delovnih ljudi A. Grdina, Mrs. Sta«0 ^ Frances Zugel, M^1 p Novak, Mrs. Marja^ Mrs. Frances Ma Louise Mlakar, Mrs- ^ vačič (soproga naŠe£a I mana), Mrs. Joseph' Miss Jean TurkoV'c y Mary Otoničar, ^^t Kraiger, Mrs. chik, Mrs. Mary Klul1 Mary Somrak. ^ Ustrašili se niso sP $ hude zime, ki smo J°.|jji času kampanje in izVl^ fl lo uspešno svoje ^ f naj bo prej navede^ $ na na tem mestu P1* / hvala za vse njih°v trud. Prav tako lep* di vsem tistim, ki stetj,ebif in upamo, da se v P° lahko obrnemo do v j Za Rdeč križ, „ v{ni- Josie — Posledica zgublja*1 blokade ---/J Francozinje so bl tem, da so si rade Sedaj so se morale^ tej priljubljeni na* j^J, brivci izjavili, potrebnih barv in so za tako delo P°tr. vali so jih iz igjj lsedaj zapx-te in tu ,u W fl da bi se stanje lo. Zato so se vdale v usodo in 111 uji(? J redkost, da vidiš n* j/J in starejše dame z "J>4jr J lasmi. Na koncu so' p i po pobarvani, tik P J pa so take barve, ^ dal. Francozinja najdljiva in si zil*re0J j?ati. Iz sile so ^L Iznašle so lepe k0*^ D»r J pri katerih se dvoJ1 o lepo poda, da ' miš v najnovejšo P' ko gledaš to frizur°' Warrensville, O. — Po dolgi zimi je vendar le prišla težko pričakovana pomlad. Skozi vso zimo smo bili tukaj tako rekoč pozabljeni. Sedaj na spomlad pa so že nekateri prišli k nam po regrad. Saj te naravne pa dobre rastline je dovolj tukaj po Raijdallu. Vsako leto pa v spomladnem času praznujemo tudi obletnico ustanovitve naše podružnice št. 73 Slovenske ženske zveze. Letos bomo praznovale že peto obletnico. Za jto obletnico smo sklenile, da se vse članice skupno udeležimo skupnega svetega obhajila na belo nedeljo, dne 20. aprila, v cerkvi sv. Lovrenca. Sv. maša za vse članice naše podružnice bo ob pol osmih. Članice naše podružnice prosim, da se vse prav gotovo udeležite. Zbirale se bomo ob 7:15 v šolski sobi. Drage članice, pridite vse in pripnite si tudi podružnične znake na prsa. Bedimo ponosne, da smo članice tako dobre organizacije kot je Slovenska ženska zveza in da ;mo katoličanke. Pokažimo se javno, da se zavedamo, da le v pravi katoliški veri smo srečne, čeprav nas tarejo vsakdanje zemeljske nadloge. Isti dan popoldne imamo tudi našo redno sejo. Tudi seje se udeležite v kar, največjem itevilu je mogoče. Sedaj, ko se je vrnila v deželo pomlad, se vse prebuja iz zimskega spanja, prebudimo se tudi me članice iz spanja in nebrižnosti ter postanimo bolj aktivne. To pa bomo napravile le tedaj, če se bomo poleg svojega gospodinjskega dela zanimale tudi za društveno življenje. Prav za gotovo upam, da se boste v nedeljo vse udeležile zjutraj skupnega sv. obhajila in popoldne ob treh pa seje. S sestrskim pozdravom, Alojzija Turk, blagajničarka. Koncert "škrjančkov" V nedeljo popoldne, dne 20 aprila, ob treh priredi mladinski pevski zbor "Škrjančki" svoj spomladanski koncert z igrico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na programu imajo lepo igrico in celo vrsto krasnih slovenskih pesmic. Nastopili bodo v zboru, v duetih in solih. Za ples*, zvečer, pa bodo igrali Krištof f bratje. Ne bom vam sedaj podrobno opisaval programa, ker se mi zdi nepotrebno, saj že sami veste iz prejšnjih prireditev, da so bile vselej dobro izpeljane in zamišljene, da ste bili vselej zadovoljni z njimi. Tako upam, da bo tudi sedaj s tem koncertom. Apeliram na naše cenjeno občinstvo, da se udeleži tega koncerta, da bodo naši "Škrjančki" še nadalje prepevali naše slovenske pesmi in se z njimi veselili in nam pa bodo tako obujali spomine na naše mladostne dneve. Vsak, kateremu je kaj pri srcu slovenska pesem in naša mladina, naj ji pomaga do boljšega uspeha v moralnem in gmotnem oziru. Mladinski pevski zbori so naš narodni kulturni naraščaj — torej pridite in napolnite dvorano. Vas vabi v imenu "Škrjančkov," F. Požar | t* 1 P°tu k rudniku sta bila še ,azi Po pet mož in v Alma-•je bilo tri sto Yumov, — ^ bilo vsega štiriinštiri-štirideset Mimbre-plavarjeva sina, Winne-• Ujetnikov smo šteli Jjeset mož, namreč pet-Pl Yumov, ureške juna-a^erja. In dve postojan- nnj. . v v J^oz bi še spotoma za-Ja Komaj nas je bilo do-^ Smo stražili ujetnike, — Mislili napasti še tri sto ^v Almadenu —! In uteg-lvJe iznenaditi še poglavar ^ Mojimi ljudmi, kate-V° ni bilo manj ko dve j^h se na tiste Mimbre-.So ušli Yumam, nismo zanašati. Storili bi ^ Je bilo v njihovih mo-| 'ste njihove moči niso kaj. Stari bojeval 1 med njimi, pošteni, ^ Pa manjkalo jim je | Možnosti, ki bi mora-Hj, premoči odtehtati število. Dvomil jjj 1 bili kos težkim nalo-fco k-!1.as takale v Almade-ljudje, ki bi znali in Nastopati, storili so, kdo naročil. Ij s®m se smel prav za ^ stiri osebe, na Win-(jj,,, Sebe in na sinova ^ lv°la. O alcaidu in o \ Policistih ter o haci-če govoriti nočem, ij (j, za sitnost in nadlo- V ?a so ^ i jj. n'So brž prihiteli na trenji, po katere je ij n 1 bivolov sin, je bilo !.^°8:oče, da bi nam ••'ičfj Z Zvijač°, s podvoje-rn0f ®e nam je morebiti, v j, posrečilo, da bi S Aimaden in rešili ! Zvjj,, v sem sklenil koj za-^ ev sem si izbral pa K, 1 jj, sem ga spotoma in ^ Vegovega našanja ti da eden tistih He ,aj° neizPr°sen zna-\ Jkl°nljivo hrbtenico. znaoaja vsaj ni \ l Sem tudi, da so nje-z Meltonom le bolj t.'Je. u,- J znamo in premo- 1 k Je tudi, kaj namerami Winnetou in Old 4 mu jamčili' da ! Izračunal si je a smo številčno sla- ■■t^ e' Pa namigniti mu \ea> ^a dobimo pomoč. si ie moral re- Sve a kazen Meltona Sqž Zaveznike, tudi nje- % ^ bil junak. Kako je mu grozil, da mu '•ti, 6 računal. S, ^U°bljubil, da mu pri. nam pomaga, ako kar, ako nam iz-P°ve, kak je polo-J% fnu in kod gre pot i- se morebiti dal | dj 811 bi si življenje —. iV*61 jezditi Z Yuma-3 nj;,1"111 bi ga bili, zvedel h:?a je Vete ja spet s svojimi ljudmi PoskrbeI sem> da iN šiv in dal za stra- K^ja. saj haciende- ^sarkou i;, '^ig.. 0(1 zobozdravnika, kHoTle zob'puljenje % žari 0 dobite V va-$ Ue ,v0ljstv0 pri dr- v'.W ^^ zgubili pri Vse del° -ie na" t.'Um Vam čas dopušča. i^Q Clair Ave. / .esti, Knausovo po-^•12,14,17,19,21) milllTTITITTTTITITTIIIIIirilTITTIIIimm SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirniku K. Maya IITTTIIIITIimillllllHTIIHItimiml Velika noč v hiši gospoda Krištofa ro pozna pot v Almaden, ki je bil njegova last. In tudi rudnik sam gotovo pozna. Njega bi lahko vprašal —. Tisto je bilo seveda res. To da z nadutim mehiškim veleposestnikom se nisem maral pečati. Če bi nam storil le najmanjšo uslugo, bi koj spet butnila na dan njegova nepobolšljiva ošab-nost in domišljavost. In gospod jurisconsulto bi mu pomagal. Razen tega se mi je zdel Player za moje namene bolj uporaben ko haciendero. On je bil tisti, ki je opozoril Meltona na Almaden in na njegovo vrednost, še pred Meltonom je bil v Al-madenu in ga je gotovo natančno preiskal, preden je predlagal Meltonu, naj ga kupi za mormo-ne. Vsekakor ga je mnogo bolje poznal ko haciendero, ki se, se je zdelo, do tedaj vobče ni mnogo brigal za tisti kos svojega posestva. In res se je pokazalo, da sem čisto pravilno sodil. Pa tudi radi poti v Almaden sem si bil nekoliko v zadregi. Izvzemši haciendera in Player j a še nihče izmed nas ni bil v Almadenu, tudi Winnetou1 ne. Yu'me so sicer najbrž poznali lego rudnika in pot, verjetno je bilo, da so že bili v Almadenu, pa Yumov nisem hotel in nisem mogel vprašati za pot. Nisem jim smel pokazati svoje zadrege. Prisilil bi jih bil sicer lahko z grožnjami, da nam morajo kazati pot, pa možno je bilo, da bi nas prevarili in izdali. Haciendero za pot ni prišel v poštev, ostal mi je še samo Player. Za kažipota bi nam moral biti. Od Fuente do Almadena sta stali še dve straži, bilo je torej do Almadena še dva slaba dni ježe. Za prvi del poti si nisem bil v skrbeh, da bi je ne našel. Saj sem vedel, da leži Almaden vzhodno od Fuente. In zanašal sem se na Winnetouovo izkušeno bistroumnost. Izpočetka je zadostovalo, da smo se držali splošno vzhodne smeri, šele pozneje smo morali vedeti točno za pot. In tistikrat sem mislil vpreči Playerja. Tudi postojanke Yumov nam je moral izdati. Da bi ga' laže pregovoril in mu vzel vsako upanje na pomoč Yumov, sem ga moral oplašiti. In mladi Yuma šetar, ki sem mu ga pridjal za stražo, mi je moral pomagati. Še predno smo odpotovali s Fuente, sem mu povedal, kaj nameravam, d.a se bom pogovarjal z njim vpričo Playerja in da naj med pogovorom prav izdatno omenja Mimbrenje, ki nam bodo prišli na pomoč. Bistro me je gledal s svojimi temnimi očmi in veselo pokimal. In ko smo bili na potu, sem se jima na videz čisto slučajno pridružil, vprašal Playerja po nekaterih brezpomembnih rečeh in nato je začel Yuma šetar: "Ali bi mi moj slavni beli brat dovolil, da govorim z njim, čeprav sem še mlad in neizkušen bojevnik?" Omeniti moram, da je Mim-brenjo govoril običajno mešanico španskega in angleškega jezika ter indijanskih narečij, kakor je v navadi na meji Mehike in Zedinjenih držav. Player je znal španski in angleški in ker Yuma šetar v svoj pogovor ni mešal preveč indijanskih besed; ga je čisto dobro razumel. Prijazno sem mu odgovoril: "Moj mladi rdeči brat naj le kar pove, kaj bi rad!" "Na stotine Mimbrenjev, mojih bratov, je odpotovalo v gore pod poveljstvom našega junaškega poglavarja Močnega bivola, da nam v Almadenu pomagajo zoper Yume. Ali misli Old Shatterhand, da bodo že v Almadenu, ko prispemo?" (Dalje prihodnjič) (Konec) Nato ona globoko zavzdihne in bere dalje: "Takrat sem bila mimogrede šivilja v hiši Krištofovih. Gospod Peter Krištof se je bil pravkar oženil. Jako pridno je deloval v trgovini. — Gospod Pavel pa se je rajši zabaval z nami in med vsemi uslužbenci je imel najrajši mene. Čutila sem, kako je vroče zaplalo v meni, kako me je kar dušilo, če je smehljaje se pristopil k meni. Ker je bilo takrat poletje, ni bilo kar nič narobe če sem se zvečer shajala z gospodom Pavlom pod temi lipami. V teh nočeh sva pripovedovala drug drugemu, kako se imava neskončno rada. Sredi tega veselja pa je bivala žalost, zakaj jaz sem bila le šivilja, ki je za dnino hodila v hišo, on pa je bil eden o dgospodov hiše Krišto-fove. Nekega poletnega dne v avgustu mi je gospod Peter rezko odpovedal službo: bilo je, ko da me je iz hiše vrgel. Jaz pa sem mislila samo na Pavla, na tvojega ljubega, dobrega očeta, sin moj . . ." Gospodična Krištof ova s strani pogleda Kristijana, ki se ne zgane, ampak strmi nizdol v park. "Vedela sem, da je tvoj oče zaradi mene govoril s svojci in da je ta pogovor natančno pokazal, kakšna razlika je med šiviljo in gospodi iz te hiše. Molče sem odšla iz službe. A še isti večer je bil Pavel pri meni. Iskreno me je prosil, naj ne zamerim njegovim ljudem. Z vsemi listinami opremljena sva se odpeljala v Anglijo, kjer sva se poročila. Več ko deset dni sva bivala v Londonu. Teh deset dni, ljubi moj sin, to je bilo moje življenje. Zaradi teh desetih dni sem potem pretrpela vse, kar se je zgodilo. Za vse večne čase, pa naj se zgodi karkoli, sem bila žena Pavla Krištofa. Pa so bili ti dnevi hudi za naju, a o tem ti nočem govoriti. In le zato, ker je bilo postalo očitno, da je bil najin zakon blagoslovljen, saj sem tebe nosila pod srcem, so zaradi :ebe pripoznali ta zakon. A nikomur nisem smela nič povedati o tem. Skrivši pa je moj mož razodel vse odvetniku, njemu ie izročil vse listine, ki potrjujejo, da sem zakonita žena Pavla Krištofa. Obe s svakinjo 3va bili istočasno v blagoslov-jenem stanju: ona je porodita deklico, a jaz dečka, tebe, ljubi moj Kristijan. Po pradavni šegi si kot prvorojenec nove družine dobil ime Kristijan. In le zaradi tebe so me sprejeli kot služabnico v hišo. Sprejeti sem morala spet moje dekliško ime in medtem ko sem hranila tebe, sem hkrati postala dojilja one male deklice od svakinje, ki so jo krstili na ime Berta. Oba skupaj sem vaju negovala in v srcu mi je gorelo tiho upanje. Tvoj oče, sin moj, je bil zvesto na moji strani, toda kaj je mogel storiti spričo svojih! Poslali so ga s trgovsko ladjo v Južno Ameriko. Ladja se je v vihri potopila. Zdaj je bilo vse upanje končano, da bi me kdaj priznali kot Krištofovo. Leto za letom sem bivala v hiši kot Ana Dan, dekla, uslužbenka. Tebi, sin moj, so veliko dobrega storili. Jaz sama nočem nikomur ničesar očitati. A ti si po zakonu Kristijan Krištof, prvoro-jeni sin novega rodu in zato tu di gospodar tvrdke. Odvetnik Petersen ima listine shranjene. Nikar se nič ne huduj na svoje sorodstvo, predvsem ne na svojo sestrično Berto, ki mi je bila zmeraj še najbolj dobra. In s tem, ljubi moj sin, vzemi to orožje v roke, a uporabi ga le takrat, če boš v stiski ali če bodo drugi v stiski in dvomih in bi jim utegnil s tem kaj pomagati. Jaz odidem laže in bolj zadovoljna s tega sveta, ko vem, da boš mojo skrivnost ponesel dalje, sebi v blagoslov. Gospod Bog naj te varuje, sin moj, in naj se usmili tvoje matere Ane Krištofove roj. Danove." Kako ta papir glasno govori ! Berta položi pole na mizo in se obrne h Kristijanu. Njen obraz je ves prepaden. "Ne zdvajam o nobeni besedi, gospod bratranec." Prsi se ji dvigajo, za korak odstopi nazaj in pokaže na težki stol ob steni. "Malo zmedlo se mi je, saj razumete, čutila sem se kot gospodarica, pa sem bila samo upraviteljica, nemara še vsi-ljivka." "To mnenje je napak, gospodična," in nalahno dvigne roko ob svojih besedah. "Ostalo bi, kakor je bilo. Niti najmanj ne mislim zahtevati lastnine, le — le da tvrdka Krištof ne sme biti prodana, ampak naj ostane, kakršna je." "Gospod bratranec, saj veste tako dobro kot jaz, da postane prvorojeni sin dedič hiše, pa je vseeno ali je sin najstarejšega ali najmlajšega člana družine. Vi ste prvorojenec, zatorej nočem, da bi uživala miloščino . . ." "Nikakor," prekine Kristijan ves v ognju Berto, "kakšno miloščino! Jaz ostanem Kristijan Dan, pa tudi nočem biti udeleženec pri tvrdki, prav nič ne, le ta dva stara prokurista odslovite, gospodična, ta dva zares jako škodujeta hiši." Berta se nalahno, sporazumno prikloni: "Zakaj pa, gospod bratranec," vpraša, pristopi tik njega in ga globoko pogleda, "niste obdržali tega žalostnega, pretresljivega pisma zase?" Kako jo Kristijan ves prevzet posluša! Besede so kar zabobnele čezenj. Skomigne z rameni in tiho pravi: "Zato, ker hočete iti stran, če bo tvrdka prodana, stran— na jug ali na sever, za zmeraj stran . . ." Ona začudeno prisluhne temnemu zvoku v njegovem glasu. On govori dalje, medtem ko plove njegov pogled mimo in prinaša v njene oči topel sijaj: "Samo zato — da ne bi šli proč! Kakor vsakdanji kruh spada to v moje življenje, kakor sonce, da vem, da ste blizu mene, da ste dosegljivi, in dasi pridem k vam le po enkrat na leto, pa grem le vsak dan mimo te hišer Ne smete iti proč! Nekoč, takrat pred več več leti— na vrtu — še vseh besed se jako dobro spominjam sleherne besede zvok in barvo še poznam, ste mi dejali . .." Zdrzne se, kot bi se zbudil, pomane si oči in bežen smehljaj mu zapleše okrog ustnic. Tedajci se mu približa odprta roka . .. Velikonočni zvonovi glasno in burno zazvonijo. "Kristijan Krištof," pravi ona prav tiho. On ji pogleda v oči in jih vidi zasolzene, a čez ves obraz se ji razlije smehljaj sreče, da je obraz lep in prisrčen. „ "Berta?" jo začudeno vpraša, "Pojdiva na vrt, kjer sva se igrala kot otroka, v teh sobah je vse tako tesno in mrzlo!" Primeta drug drugega za roko in skoraj stečeta ven na sonce, k trem starim lipam in k samemu sebi. Po travnikih cvete podlesek in tulipani. — Zmeraj gostejši postajajo pajčolani vrb in brez. MALI OGLASI HOUSE CLEANING SALE Thurs. - Fri. - Sat. Fels-Naptha Soap 10 Bars...........39c P and G Soap, 10 Bars 33c Ivory Soap, 2 Large Bars.......15c Sunbrite Cleanser, 3 Cans............14c Kirkman's Soap Flakes Deal, 2 Large Boxes .33c Oxy-Dol or Rinso, 2 Large Boxes......35c (In the Blue Box) Super Suds Deal, 3 Large Boxes......39c Palmolive Soap Deal, 4 Big Bars.........26c CriscoorSpry,31b.Can48c Watch For Other Specials In Tommorrow's Paper SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Išče Se stanovanje Mlad par išče 4 ali 5 čistih in modernih sob. Oglasite se na 1162 Addison Rd., ali pokličite HEnderson 0695. (92) Hiša naprodaj Na 8713 Kenmore Ave. za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez, garaža. Prejšnji lastnik je pri vojakih. Primerna ponudba jo kupi. Vprašajte F. E. George, 1527 E. 82nd St., telefon: CE 8350. (92) Rokoko je najboljše sredstvo proti sivim lasem. Ako rabite to prepa-racijo, dobijo vaši lasje naravno barvo; odpravi se lišaj in ustavi se izpadanje las. Poskusite to preparacijo, ki je tako popularna v Evropi. Velika steklenica 85c. V lekarnah: Harold Pharmacy^ 6045 Broadway',;' Opatrny Drug Store, 3789 E. 131. St. (Apr. 17,24,May 1) Cvetlice naprodaj Proda se par bušljev ali več čebulic za gladijole; jako lepe; nad 100 različnih barv. Najrajši bi se prodalo vse skupaj, ali vsaj od pet ducatov naprej. Vprašajte po petih zvečer na 16119 Waterloo Rd. (Apr. 17, 19.) Sobo išče Dekle bi rada dobila sobo v okolici Norwood Rd. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HEnderson 5731. (91) Hiša v najem V najem se da hiša sama zase; 7 sob, dvojna garaža; peči na razpolago; kopalnica in vse druge udobnosti. Vprašajte na 5605 Carry Ave. (92) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 6 sob, garaža; v dobrem stanju, blizu katoliških in javnih šol; v bližini St. Clair, Euclid in E 140. St. ulične železnice. Primerna ponudba jo kupi; takoj $1,500. Proda se tudi lot 50x 150 na 232. cesti v Euclidu. Vprašajte na 825 E. 141. St. (92) V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta Frank Šraj ki «a je Bog poklical k sebi dne 17. aprila, 1939 Dve leti hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce, Bog odvzel soproga in očeta in srce zlato našlo je pokoj. Vse prenaglo blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene, v miru božjem sladko počivaj, in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: ALICE ŠRAJ, soproga. ELEANOR, hči in FRANK, sin. Cleveland. O., 17. aprila, 1941. Kake si lahko pomaga moderno dekle vidite na tej sliki, ki vam predstavlja Mis Carpenter s svejo električno pečjo za kuhanje. Fečica je zelo pripravna in ic lahko postavite kamor jo hočete, ker je zelo pripravna in ne zavzame preveč prostora., V času, ko pridete domov iz svojega urada ali od dtla sploh in se želite preebleči alil pripraviti za kakega gosta, si lahki v tej pečici pripravite prigrizek, s katerim boste postregli pričakovanemu go-'tu. To lahke storite brez vsakih posebnih sitnosti, čd imate na razpolago tako električno pečico. To deluje kot čudež So stvari, katere bi radi storili takoj, ki zahtevajo izjemno gotovino. SLUČAJI: Da kupite nov ali rabljen avto; izboljšate dom; pošljete sina ali hčer v šolo; plačate račun trgovcu; plačate zdravnika ali bolnišnico; davke, zavarovalnino itd., itd. Mcrris Plan o cenenem posojilu preskrbi gotovino ssa te in druge potrebe . . . vam omogoča, da izvršite svoj načrt takoj ... ter plačate izposojeni denar na lahke obroke. Morris Plan 23-letna izkušnja v osebnih posojilih vam prihrani mnego sitnosti in odlašanja. Denar dobite še isti dan na večini Mcrris Plan posojilih. Morris Plan "ccnen" čekovni račun vam prihrani čas in denar. Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit In&urance Corporation V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI BLAGOPOKOJNE MATERE Mary Klemenčič ki je v Bogu preminula 17. aprila, 1928. Draga ljubljena in nezabna mati. Ob tužni. obletnici Tvoje smrti klečimo na Tvojem grobu, kjer snivaš večno spanje ob soseščini Tvojega ljubljenega soproga in našega pokojnega očeta. Močno žalostni Vama kličemo: "Spo-čijta se v Bogu do klica k vstajenju." Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 17. aprila, 1941. Stanovanje v najem Odda se stanovanje v najem, obstoječe iz treh malih sob, s kopalnico; pripravno za malo družino ali peči ar je. Poizve se na 15919 Whitcomb Rd., v bližini St. Clair Ave. (90) Delo išče Starejša ženska bi rada dobila delo za splošna hišna opravila in kuho. Naslov: 6516 St. Clair Ave. (91) Hiša naprodaj Proda se iz opeke zidana hiša, 7 sob, za eno družino, kopalnica s ploščami obita; sončna soba. Se proda poceni. Vprašajte na 1030 Dillewood Ave. (Apr. 15, 17, 19) Prodajalna v najem Jako pripraven prostor; parna gorkota; klet, garaža, če se želi. Vse nanovo dekorirano. Mera prostora 30x18. Vprašajte na 6120 St. Clair Ave., zgorej. (Apr. 17, 21) Dekle dobi delo Želi se dobiti izkušeno dekle za splošna hišna dela; nič otrok v družini; dobra plača; dober dom. Pokličite ACademy 1134. --,(91) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdfcott 9359 6% pivo, vino. žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Vabilo na PLESNO VESELICO katero priredi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ V SOBOTO ZVEČER 19. APRILA F TWILIGHT DVORANI Igrala bo godba Chuck Smith. Vstopnina 25 centov Pričetek plesa ob osmih zvečer. Za obilen obisk se vljudno priporoča ODBOR. T o 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. _ Thur.-x) Delo dobi Išče se fanta, ki bi vozil truk in delal v mlekarni. Pokličite HEnderson 4926. (90) SLOV. DEL DOM 15335 Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča in balincarske prostore Točilnica: Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko Godba in ples Vsako soboto imamo najete issvežbane godbenike —Domača zabava za vse— PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO! ljudem, ki bi ga bolje varovali?" Kristina je zmajala z glavo. "Ampak, da bi prosila njegovega očeta, naj pozabi, kar si mu morda rekla v jezi — ali mar res ne bi mogla tega storiti zavoljo njega in drugih šest lepih sinov?" Ali ne moreš reči svojemu možu, kako hudo je fantom potreba, da se vrne k njim na svoj dvor —?" "Storila bom, kakor želiš, Simon," je tiho odvrnila Kristina. "S trdimi besedami si mi to povedal," je pristavila čez tre-notek, "že včasih si me bolj strogo posvaril kot katerikoli drugi neduhovski mož —" "Res, ampak lahko ti zagotovim, da je bilo zdaj zadnjikrat" — njegov glas je dobil nagajivi, vedri nekdanji zvok. "No, nikar tako ne jokaj, Kristina — ampak ne pozabi, sestra, kaj si obljubila umirajočemu." Še enkrat se je zasvetil v njegovih o-čeh stari, prešerni blesk: "Saj veš, Kristina, — nekoč sem že izkusil, da se človek ne more vedno zanesti nate!" "Bodi zdaj tiho, preljuba," jo je kmalu nato prosil, ko je tako ležal in nekaj časa poslušal njen sunkoviti, bridki jok: "Ne bom ti pozabil, le verjemi, da si nama bila dobra in zvesta sestra. Nazadnje sva kljub vsemu postala prijatelja, Kristina —" Proti večeru je prosil, naj gredo po duhovnika. Prišel je Sira Eirik, ga izpovedal, dejal v sveto olje in mu dal zadnjo popotnico. Simon se je poslovil od svojih poslov in Erlendovih sinov, od tistih petih, ki so bili doma — Naakkveja je bila Kristina poslala na Kruke —; Simon sam je bil prosil, da bi rad videl Kristinine otroke in se poslovil od njih. Kristina je tudi to noč preb-dela pri umirajočem. Proti jutru je za trenotek zaspala. Prebudil jo je nenavaden glas — Simon je ležal in tiho ječal. To jo je silno pretreslo — da je iz njegovih u>st slišala tožbo, tiho in bridko, kakor tožbo bolnega, zapuščenega otroka, zdaj, ko je pač mislil, da ga nihče ne sliši. Sklonila se .je nadenj in ga večkrat poljubila v obraz. Pri tem je opazila, da sta njegova sapa in telo že imela du- šeč in kakor mrtvaški duh. Ko pa se je zdanilo, je videla, da je njegov pogled še zmerom živahen, bister in trden. Opazila je, da trpi neznosne bolečine, ko sta ga Jon in Sigurd vzdignila na rjuhi, medtem ko mu je ona zrahljala posteljo in kolikor mogoče popravila blazine, da so bile mehke in udobne. Hrane zdaj že ves dan ni hotel več zaužiti, pač pa ga je hudo žejalo. Ko mu je Kristina postlala, jo je prosil, naj ga prekriža: "Zdaj tudi leve roke ne morem več premakniti." — Kadar pa prekrižamo same sebe ali kaj takega, kar bi radi zavarovali z znamenjem križa, tedaj pomislimo, zakaj je križ posvečen in kaj pomeni, in se spomnimo, da je to znamenje dobilo svojo veljavo in moč z Gospodovimi bolečinami in njegovo smrtjo — Simon se je domislil, da je to slišal nekoč pri nekem branju. Dostikrat si pač ni kdo ve kaj mislil pri tem, kadar se je prekrižal čez prsj ali kadar je blagoslovil svojo hišo in posest z znamenjem križa. — Čutil je, da še ni nared in da je slabo pripravljen za odhod s tega sveta — tolažiti se je moi'al s tem, da se je bil, kolikor mu je čas dopuščal, pripravil s spovedjo in sveto popotnico. Ram-borg — no, saj je še tako mlada, morda bo veliko bolj srečna s kakšnim drugim možem. Otroci, Bog naj jih vzame v svoje varstvo — in Gyrd bo skrbel zanje, zvesto in pametno. In tako se je moral nazadnje zanesti na Boga, ki človeka ne sodi po njegovi vrednosti, temveč po svoji milosti. V teku dneva sta prišla Si-grid Andresova in Geirmund s Kruka. Simon je hotel, naj bi Kristina šla ven in se odpočila, da je že vse predolgo bedela in mu stregla. "Poleg tega bo v moji bližini kmalu neznosno," je rekel in se nasmehnil. Tedaj je na glas zaihtela — nato se je sklonila nadenj in zopet poljubila ubogo telo, ki se je že pričelo razkrajati. Simon je mirno ležal. Vročina in bolečine niso bile več tako hude kot doslej. Ležal je in si mislil, da posebno dolgo nemara zdaj ne more več trajati, preden bo odrešen. Čudil se je, da je tako govoril s Kristino. Saj ji tega prav za prav ni hotel reči. Toda drugače ni mogel govoriti. Skoraj nejevoljen je bil zaradi tega. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ "Kristina, če si zaradi tega svojemu možu rekla ostre besede, jih moraš po mojem mnenju spet prelicati. To bi pa vendar lahko storila, Kristina — včasih si tako trdno zaupala Erlendu — nobene odkrite besede o njegovem obnašanju nasproti tebi nisi trpela, tedaj ko je tako ravnal, kot bi po mojem nikdar ne mogel poštenjak, da ne rečem visokorodni gospod in dobro vzgojen dvorjan — ali se spominjaš, kako sem vaju zasačil v Oslu? To si Erlendu lahko odpustila, tedaj že, pa tudi kesneje —" Kristina je tiho odgovorila: "Saj sem vendar zvezala svojo usodo z njegovo — le kaj bi bilo z menoj, ako ne bi držala z Erlendom?" "Poglej me, Kristina," je rekel Simon Darre, "in odgovori mi po pravici. Ako bi bil zahteval od tvojega očeta, naj bo mož beseda — ako bi se bil odločil zate, kakršna si bila — in ti zagotovil, da te nikdar ne bom odvezal obljube — kaj bi bila storila?" "Ne vem." Simon se je rezko zasmejal: "Ako bi si bil s pretnjami izsilil poroko s teboj —bi me pač nikdar radovoljno ne objela, Kristina, preljuba —" Zdaj je prebledela, sedela je tamkaj, gledala v tla in ni odgovorila. Zasmejal se je kot poprej: "Ne verjamem, da bi me bila prijazno objela, ako bi bil legel k tebi v poročno posteljo." "Mislim, da bi bila vzela bodalo s seboj v posteljo," je za-. šepetala pridušeno. "Vidim, da poznaš tisto pesem o Knutu z Borgas — Si- mon se je osorno nasmehnil. "Da bi se bilo kaj takega v resnici zgodilo, nisem nikdar slišal. Sicer pa sam Bog ve, če ne bi bila ti tega storila!" Kmalu nato je spet rekel: "Med kristjani je vendar nekaj nezaslišanega, da bi dva zakonca samovoljno pretrgala skupno življenje, kakor sta vidva to storila — brez zakonitega vzroka in brez škofovega privoljenja. Ali vaju ni sram — vse ajta pogfazila in v^em kljubovala, samo da sta se lahko združila. Takrat, ko je Er-lendovo življenje viselo na nitki, si mislila samo na njegovo rešitev, on pa je veliko bolj mislil nate kot na svojih sedem sinov, na svoje ime in na svoja posestva. Komaj pa zaživita spokojno drug z drugim, že ne moreta več ohraniti dostojnosti in miru — razprtija in nezadovoljstvo sta vladala med vama, tudi na Husabyju, saj sem na lastne oči videl, Kristina —. — Rečem ti, zavoljo otrok moraš poskusiti, da se spraviš z možem. Ako je tvoja krivda manjša, ti bo pač tudi lažje Erlendu ponuditi roko," je blažje pristavil Simon. "Tebi je lažje kot Erlendu Nikulaussonu, ki vendar v revščini živi gori na Haugenu," je rekel spet nato. "Ni mi lahko, ne," je zašepe-tala. "Saj sem ti menda pokazala, da morem nekaj storiti za otroke. — Borila sem se zanje in borila —" "Tako je," je rekel Simon. Nato je vprašal: "Ali se še spominjaš tistega dneva, ko sva se srečala na cesti blizu Nidaro-sa? Sedela si v travi in dojila Naakkveja —." Kristina je prikimala. "Ali bi mogla zaradi otroka na svojih prsih storiti to, kar je za svojega sina storila moja sestra — ali bi ga mogla izročiti1 RENU AUTO BOp 878» East 152nd S^ Popravimo vaš avto in p da bo kot nov. Popravljamo body in feD Welding! J. POZNIK — M. GLenville 3830^ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN LJUBLJENE MATERE ^SSSOS^ • MICMOA« . Id je Botru vdana za vedno preminila 16. aprila, 1940. $1.57 FULL QUART CODE NO. 67 A M PROOF Vaš prvi požirek vam bo povedal, da je Old Portage "bear" za veljavo. Začudeni boste, da mora biti žganje take kakovosti in tako dobrega okusa po taki ceni. Toda more biti in je, kot boste vedeli, ko boste enkrat pokusili Old Portage. JAS. BARCLAY & CO., LTD., Detroit, Mich.; Peoria, 111. Draga in nezabna mati. Danes je leto dni, odkar si odeta v cvetje ležala pri zadnjem Izpočitku. Med mnogimi venci bilo je najlepše cvetje Tvojega ljubečega soproga in danes našega bla-gopokojnega očeta. Komaj deset mesecev za Teboj položili smo tudi njega lia božjo njivo poleg Tebe, da snivata v soseščini spanje večnega miru. Hrepeneča in koprneča želja po skupnem snidenju nad zvezdami Vaju je združila za vedno. Ob tužni obletnici in svežem grobu našega očeta Vama kličemo: Mir Vama bodi v tuji zemlji. Žalujoči: JOSEPH KONCILIJA sin. ANNA, poročena GILLES, hči. zet in snaha. Cleveland. O., 17. aprila, 1941. THE MAY COMPANY Zdaj pa bo mrzli ogenj prej-kone kmalu segel do srca. Človeško srce je prvo, kar se v materinem telesu prebudi v življenje, in zadnje, kar se v človeku umiri. Zdaj se bo pač kmalu ustavilo v njem —. Zvečer je ležal v vročičnih blodnjah. Nekajkrat je na glas zatarnal, da ga je bilo grozno poslušati. Potem pa je spet ležal, se tiho smejal in izgovarjal svoje lastno ime, tako se je zdelo Kristini — Sigrid pa, ki se je sede sklanjala nadenj, ji je zašepetala, da govori nemara o nekem dečku, njunem bratrancu, s katerim sta bila kot otroka velika prijatelja. Proti polnoči se je umiril in na videz zaspal. Tedaj se je Sigridi posrečilo Kristino pregovoriti, da je nekoliko legla na drugo posteljo v izbi. Prebudil jo je hrup v izbi — bilo je malo pred svitanjem — povedali so ji, da se je pričel smrtni boj. Simon ni mogel več govoriti, toda Kristino je še vedno poznal, na očeh mu je mogla to videti. Nato pa je bilo, kot bi se v njih prelomilo jeklo — zasukale so se navzgor in se skrile pod vekami. A še vedno je hronel in stokal. Prišel je duhovnik in začel W■ litve za umirajoče; ob T sta sedeli obedve ženi,' je bila zbrana vsa dru2^ posled je eno uro pred K izdihnil. (Dalje prihodnji -0—lil —Huda železniška n^ je zgodila te dni na s"" postaji. Dva tovorna trčila drug v drugega ^ na škoda je znatna veJ nesreča ni terjala člove*j tev. East 61st St. m PRANK RICH, & 1109 E. 61st o -HEenderson Se priporoča za P°Prfl' pdfl vanje vašega avtomobil* l In dobro. Kraška kanmoseffl 15425 Waterloo J KEnmore ^ffiA EDINA SLOVENSKA NIČA NAQRQBNIH_J^>>| V Soboto 19. Aprild-bo TRGOVINA ODPRTA V TRGOVINA ODPR^ PETEK JUVi (MftWrn SOBOTO " "ULJUDNOSTNI DAN" gjffiV Jjgfj JUgfe^ -- 0d9.zju-d09.zvejju jra| 0d9.zju.d06/" ■HM. ^Wmy 81 ,> FUU 1 C PINT CODE NO. 67 C Ana Konciliia To je PJAVI ... T«°£ nill .N°. To je ORIGINALI „ . . razprodaja, ki je ustvarila 4