glasilo TOZD ISKRA leto III., Št. 1 januar ŽELEZNIKI 1982 I e WW00o Ob ^'ueAAkZjg/Vvi bjuHumjeiivu piMwU2w. Moja razmišljanja in spoznanja o kulturi ae velikokrat vračajo k velikanu marksistične misli in prakse, Edvardu Kardelju. V knjigi "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", je tov. Kardelj zapisali ...... "Rast občečloveške kulture je odvisna od rasti zavesti o občečloveški skupnosti, o skupnih interesih ljudstev vseh jezikov. A ta zavest bo rasla vzporedno z razvojem proizvajalnih sredstev, z novimi oblikami družbene delitve dela, z napredkom socialističnih družbenih odnosov. Ta proces bo postopoma vnašal v nacionalne forme novo občečloveško vsebino in a tem opravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov, ne da bi uporabljal nasilje nad stvarmi. Nasprotno, kolikor intenzivnejši bo razcvet nacionalnih kultur, toliko bogatejša bo občečloveška kultura. V tem smislu torej tudi govorimo o stapljanju narodov v občečloveško skupnost. Pot do te skupnosti torej ne vodi in ne more voditi v smeri umetne slabitve individualnosti posameznih narodov ali celo nasilnega spajanja, kakor so si ga predstavljali pri nas mnogi iz takoime-novanega integralno jugoslovan-kega tabora, ampak nasprotno, ravno v smeri krepitve samobitnosti slehernega naroda in njegove kulture, ki predstavlja nenadomestljiv vir občečloveške kulture" ........ čeprav so bile te misli napisane pred 42 leti, so bile vseskozi aktualne in so aktualne še danes. Aktualne za nas, ki gradimo samoupravne socialistične družbene odnose, pomembne za narode* ki se šele osvobajajo tujih Jar- mov in iščejo svojo lastno razvojno pot. Kulturni razvoj družbe je odvisen od njenega ekonomskega razvoja, a ima istočasno pomemben vpliv na razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Prav zato je potrebno, da se zavedamo pomena pospeševanja kulturnih aktivnosti v organizacijah združenega dela in 6e bolj v vseh okoljih, kjer živimo in zadovoljujemo svoje skupne in posamične potrebe in interese, to je predvsem v Krajevnih skupnostih. V okviru realnih možnosti moramo poakrbeti za materialne možnosti zadovoljevanja kulturnih potreb in interesov. Moralno in materialno moramo podpirati in vzpodbujati vse nosilce kulturnih dejavnosti in se predvsem boriti, da bi se čimvoč delovnih ljudi in občanov aktivno udejstvovalo v kulturnih aktivnostih in da bi bilo vedno manj tistih, ki kulturna dogajanja spremljajo le pasivno. To spoznanje Je zelo pomembno posebej z vidika razvoja celovite človekove osebnosti, kar je osnovni smoter in namen socialistične družbe in posebej še aamou- upravne, kakršna je naša. Smoter kulture torej ni samo humanizacija odnosov v družbi, temveč tudi v vspodbujanju k zavestni težnji in potrebi za čimvečjo, boljšo in produktivnejšo proizvodnjo. Smatram, da se moramo zavestno in odločno upreti vsem tistim, ki iz tehno in birokratskih pozicij in prepričanj skušajo zavirati razvoj kulturnih dejavnosti češ, da zato ni denarja niti Časa, da bi se kulturno izživljali. Hes Je, da so takšna mišljenja v manjšini. Nasprotno, razveseljivo je dejstvo, da so se prav v naši tovarni razvile številne kulturne aktivnosti, ki potrjujejo, da imajo naši delavci, poslovodni in samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije do kulture pravilen odnos. Denar, ki ga dajemo za kulturo, je investicija v humanizacijo odnosov in v razvoj celovite človekove osebnosti kot temelja samoupravne socialistične družbe. Mar ni to najlepše darilo slovenskemu kulturnemu prazniku in velikanom slovenske misli Prešernu, Cankarju, Kardelju in drugim? Polajnar Vladimir Got^darsfct -(»LIuacucl iiv Obgtc -ja. Užto ■'1982. V letu 1980 »o »e z devalvacijo dinarja in z določenimi gospodarskimi ukrepi pričela prizadevanja celotne družbene skupnosti za stabilizacijo gospodarstva, kot posledica prevelike zadolženosti v tujini ter zunanje trgovinskega in plačilnega deficita. Tako že dve leti tečejo ne vedno najbolj uspešne akcije v gOB' podarstvu, da bi le-to našlo svoj izhod predvsem v izvozu ter z omejevanjem uvoza do maksimalne možne mere zagotovilo boljšo devizno bilanco države. Razmere so se v letu 1981 še poslabšale. Neskladja med cenami posameznih panog so povzročila pravi plaz porasta cen, ki Je povzročil v letu 1981 največjo povojno inflacijo v Jugoslaviji. Istočasno pa je tudi v razvitih industrijskih državah obstojala gospodarska recesija, ki Je oteževala izvoz našega blaga na te trge. Izvoz je postal postavka za vsako ceno in na domačem trgu se je pričel proces trganja reprodukcijskih verig vsled čedalje večjega pomanjkanja posameznih vrst reprodukcijskega materiala. Zaradi tega je prišlo do pomanjkanja nekaterih artiklov na domačem trgu, kar je še povečalo pritisk na dvigovanje cen. Vsak Je poskušal čim več proizvodov plasirati v izvoz za pridobitev deviz, razliko v dohodku pa z visokimi cenami pokriti s prodajo na domačem trgu. V takih razmerah Je gospodarila tudi naša TOZD v letu 1981. Velike težave pri preskrbi z os- novnimi repromateriali so povzročale zastoje v proizvodnji, stalna višanja cen le teh ob nespremenjenih cenah naših proizvodov pa so krčila akumulacijo tako, da je ob devetmesečnem obračunu splahnela skoraj na ničlo. Septemberski ukrepi v zvezi z uvozom pa so povzročili še porušitev kooperacijskih izmenjav z inozemskimi partnerji. Prepoved uvoza je zadela tudi mednarodne kooperacije, ki so do tedaj kolikor toliko normalno potekale. Tako se je v zadnjem kvartalu skoraj povsem ustavila montaža gospodinjskih aparatov, s tem pa je realizacija na domačem trgu padla na 1/3. Zato lahko ob zaključnem računu za leto 1981 pričakujemo negativen finančen rezultat. Upamo pa, da ga bomo lahko pokrili z lastnim rezervnim skladom. Vsa neskladja iz leta 1981 se bodo v določeni meri prenesla tudi še v letu 1982. Prav tako pa lahko pričakujemo še nove gospodarske ukrepe, ki pa v tem trenutku še nisno znani, tako da obeti za leto 1982 niso rožnati. Vse to se je poskušalo upoštevati pri oblikovanju gospodarskega plana za leto 1982. Mednarodne kooperacije ost„jajo na nivoju iz leta 1981, s tem zagotavljamo preskrbo domačega trga z gospodinjskimi aparati ter doseganje vsaj minimalne akumulacije. Bistveno pa je planirano povečanje čistega konvertibilnega izvoza, ki je planiran v višini 6.300.000 #. Kljub temu pa to ne bo zadostovalo za pokritje vseh obveznosti in si bo treba priskrbeti še dodatne vire. Velik problem predstavlja tudi struktura porabljenih sredstev v celotnem prihodku, ki znaša v planu ze leto 1982 že 80 %. Glede na tendenco gibanja cen repromaterialov ter končnih izdelkov pa se to razmerje lahko še poslabša. To pomeni, da za povprečen izdelek, ki ima prodajno ceno 100 enot porabimo 80 enot materiala in drugih materialnih stroškov. Ob taki strukturi pa Je tudi s produktivnostjo težko vplivati na večanje dohodka. Za doseganje proizvodnega plana je osnovni pogoj preskrba z re-promaterialom. Na to področje bo treba usmeriti največ aktivnosti za oblikovanje ustreznih sporazumov z dobavitelji, ki bodo zagotavljali nemoteno preskrbo ter devizno participacijo v okvirni realnih možnosti. Tako bi bili glavni cilji za leto 1982: - Posvetiti prioriteto izvoznim izdelkom ter s tem zagotoviti zadosten izvoz za pokritje svojih obveznosti. - Skrbeti za nemoteno preskrbo z repromateriali. - Maksimalno izkoristiti obstoječe kadrovske in strojne kapacitete. - Težiti za tem, da se realni osebni dohodki ne znižujejo. - Doseči v letu 1982 vsaj minimalno akumulacijo. - Usmeriti razvojno tehnološko dejavnost v izdelke z več vloženega dela, ki bodo omogočali stabilnejše pridobivanje dohodka. Megušar Lojze, dipl.ing. ^tavun>fiu^etta, probliMd-U&a Pri ustvarjanju osebnih pravic i* združenega dela so vsi delav ci enakopravni. Tako, kot imajo vsi npr. pravico do letnega dopusta, imajo enako pravico do reševanja svojega stanovanjskega problema. Le-tega pa seveda vsak delavec rešuje na različne načine, z ozirom na svoje zmožnosti in sposobnosti. Tako lahko delavci v naši temeljni organizaciji rešujejo svoj problem z: - gradnjo individualne hiše, - nakupom stanovanja, - dograditvijo, adaptacijo in rekonstrukcijo stanovanjske hiše. Vsak naš delavec, ki namensko varčuje, lahko dobi tudi posojilo v naši TOZD. Tako smo v letu 1981 dodelili delavcem za rešitev stanovanjskega problema sredstva v višini 12.85'1.608,00 din, in sicer: - za novogradnjo 9.864.768.00 din - ta adaptacijo 2.073.520.00 din - za dograditev 521.200.00 din - za nakup stanovanja 593.120.00 din Poleg tega smo za mlade družine reševali stanovanjski problem tudi preko samoupravne stanovanjske skupnosti v okviru solidarnostnih stanovanj. Za samske delavce, ki so prihajali k nam na delo iz drugih občin, smo poskrbeli za začasno bivanje v Samskem domu Na Kresu in v Šk. Doki, kjer imamo na razpolago 32 ležišč. Individualna gradnja v Dašniici Za individualne graditelje se je po dolgem času odprl kompleks Dašnjica II. Naša temeljna organizacija ima na razpolago 15 parcel (2 ata še nezasedeni). Delavcem, ki so se odločili za gradnjo v Dašnjici, smo dodelili dolgoročni kredit za nakup komunalno urejene parcele, in sicer v višini 178.541,00 din, za parcelo. Ostale kredite pa bodo graditelji dobili v višini, kot je predvideno po našem pravilniku za gradnjo individualne hiše. V Dašnjici sta predvidena dva kompleksa: Dašnjica II/l in Dašnjica II/2. Gradnja bo postopna, in sicer se bo gradilo najprej 45, nato pa še 47 hiš. Tako bomo v naslednjih petih letih lahko pokrivali potrebe našega kolektiva prav s pridobitvijo zemljišča v Dašnjici. Ostali pa si bodo pomagali s t.i. "plombami" po vaseh, kjer ni možne usmerjene gradnje. Vselitev v nova stanovanja V letošnjem letu, predvidoma aprila in junija, bo zaključena gradnja dveh 8-nadstropnih stolpnic Na Kresu s 78-imi stanovanjskimi enotami. Tako kot vse ostale delovne organizacije v Selški dolini, je tudi naša temeljna organizacija v letu 1979 podpisala pogodbo z Lokainvestom o odkupu stanovanj. Za naše delavce smo rezervirali 31 stanovanj, in sicer: 3-sobnih 9 2-sobnih večjih 9 2-sobnih s kabinetom 7 1-sobnih 5 garsonjer 1 Ker se je 27 delavcev odločilo, da bodo kupili stanovanja in s tem rešili svoj stanovanjski problem, so nam ostala še 4 prosta, oz. nezasedena stanovanja, in sicer dva 3-eobna in dva 2-sobna večja. Dvosobni bomo uporabili kot družbeni stanovanji, 3-sobni pa smo namenili za samske delavce. S tem se bo sprostilo tudi 3-sobno stanovanje v Podlubniku v Škofji Doki, kjer sedaj stanujejo samska dekleta. Tudi to stanovanje bo potem na razpolago za odkup. Problemi, ki se nakazujejo a sprejetjem Družbenega dogovora in Zakona o stanovanjskem gospodarstvu Družbeni dogovor (Ur.l. SRS št. 15/81) in Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. SRS 3/81) odločata, da maksimalna vsota vseh kreditov lahko znaša le 80 % pri nakupu etažnih stanovanj, pri zadružni gradnji 75 % in gradnji individualne hiše 60 % od predračunske vrednosti, oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino do 90 m^. Iz tega sledi, da bo vsak posameznik moral zagotoviti najmanj 20 %, oz. še več lastne udeležbe, če bo hotel imeti "streho nad glavo". Lahko pa rečem, da ob sedanji rasti cen m? in zaostajanju osebnih dohodkov za povprečnega človeka, to ne bo lahko, oz. Je nemogoče. Hkrati pa Družbeni dogovor in Zakon o stanovanjskem gospodarstvu spregovori tudi o lastni udeležbi pri pridobitvi družbenega stanovanja. Lastna udeležba se izračuna tako, da se primerja povprečni osebni dohodek na člana družine s povprečnim osebnim dohodkom v SRS in se giblje od 1-20 %. Ta lastna udeležba se po 10-ih letih s 3 % obrestno mero vrne imetniku stanovanjske pravice. Pri pridobitvi družbenega stanovanja se za lastno udeležbo šteje: - namensko privarčevana sredstva - kredit, ki ga da banka na le-ta sredstva. ned tem, ko se pri nakupu, oz. gradnji, štejejo za lastno udeležbo le namensko privarčevana sredstva. Primer : 1. Nakup 2-sobnega stanovanja: p Cena stanovanja: 60,10 m x 21.000,00 - 1.322.200,00 din 20 % lastna udeležba - 264.440,00 din 80 % vseh kreditov (TOZD, banka, 888) - 1.057.760,00 din Povprečni OD zakoncev v letu 1980 Je znašal 21.259,90 din. Ker so 4-članska družina, odpade na posameznika 5*514,97 din. Razmerje med njihovim OD in OD v SRS je 60,62 %. Da lahko dobi zakonec posojilo tudi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti po njihovem pravilniku, mora imeti zagotovljeno 25 % lastno udeležbo, t.J. 550.550,00 din. Le-to je družina pridobila na podlagi namenskega varčevanja. 2. Pridobitev družbenega stanovanja: Ista družina s povprečnim OD 5.514,97 din na člana družine epada po 13. členu Družbenega dogovora v kategorijo lastne udeležbe od 60-65 % povprečnega OD v SRS, kjer se zahteva 9 % lastne udeležbe, to Je 118.998,00 din. Če sedaj primerjamo lastno udeležbo, ki je potrebna pri nakupu stanovanja (350-550,00 din) in pri pridobitvi družbenega stanovanja (118.998,00 din), ni treba dolgo ugibati, za katero varianto se bo družina odločila. Seveda se bo družina raje odločila za lažjo pot, saj nimajo interesa, da bi si s svojimi lastnimi sredstvi, sredstvi banke in tovarne ter posojilom pri SSS "priborili" stanovanje in s tem rešili svoj problem. Vendar pa delovne organizacije s svojimi sredstvi in bančnim posojilom nikakor ne bodo mogle kupiti toliko družbenih stanovanj, da bi lahko sproti reševale stanovanjski problem delavcev. Zato bodo delavci morali kupovati lastna stanovanja. Družbeni dogovor in Zakon o stanovanjskem gospodarstvu določata, da se tudi odplačilna doba vračanja kredita skrajša iz 25 let na 20 let, kar za sabo povleče še en problem, in sicer kreditno sposobnost, kajti skupni obrok mesečnih posojil ne sme presegati 1/3 osebnega dohodka. Za zaključek lahko postavimo samo naslednje vprašanje: Kako naj delavec z družino in s povprečnim osebnim dohodkom ob skokovitem naraščanju življenjskih stroškov in cene m2 stanovanja, zbere v 4-ih letih toliko lastne udeležbe, da bo lahko nastopal kot kupec lastnega stanovanja? Habjan Marjeta, ing. 'h®bf\a,Vl A>b,u^pvv>u Slovenski kulturni prašnik je prilika, da ee ozremo na delo kulturnih ekupln, ki delujejo pod okriljem naSe tovarne. Nekaj več kot dve leti traja njihovo organizirano delo. Uspehi, ki ao Jih doaegle, ao vzpodbudni. Upravičeno amo lahko nanje ponosni. Najštevilnejši je mešani pevaki zbor, v njem deluje tudi največ oeiekrašev. Zbor vodi Franc Čufar, sicer zaposlen v naši te-■eljni organizaciji. Zbor Je postal nepogrešljiv na raznih prireditvah tovarniškega, krajevnega in občinskega merila. Svojo dejavnost pa Širi tudi preko meja občine in republike. 8 prijateljskimi vezmi z zboroma Bača Podbrdo iz Tolminske občine in PD Hupa peč iz slovenske občine Sovodenj v Italiji, Je postal vez med ljudmi in kraji. Drugo zelo mično skupino sestavljajo likovniki. Delujejo pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Janeza Hafnerja. Bedno vsakotedensko skupno delo je že rodilo zelo dobre rezultate. Kvaliteten napredek Je zlasti opazen na številnih razstavah, ki Jih skupina organizira v sami tovarni in galeriji muzeja v Železnikih. Če so prve opozarjale komaj le na talente članov, na zadnjih opažamo vse večjo skladnost barv, smelejšo izbiro motiva, pa tudi izpovedno moč. Skupina poleg domačih, sodeluje na razstavah v Škofji Loki, ki Je znana po slikarski in razstavni tradiciji. Njen delež Je očiten tudi pri delu slikarjev SOZD ISKRI. V okviru te močne skupine slikarjev, so razstavljali v preteklem letu v Ljubljani, Harlboru in Lipnici na Gorenjskem. Nekaj več kot dveletno delo likovne skupine Je v celoti zavrglo bojazen, ki Je bila na začetku pri nekaterih prisotna, da utegne tako zastavljeno delo do neke mere okrniti hotenja posameznika in ga zavesti pod vpliv mentorja. Če tudi tega ni mogoče v celoti zanikati, pa ao prednosti očitne. Skupno delo, stalno preverjanje posameznika odvrača od posnemanja, preprečujeta samozadovoljnost in nekritičnost ter ga spodbujata k delu. Ne nazadnje, skupina Je za večino edina možnost predstavitve širšemu krogu, kar pa je pogoj za uspešno in vetrajno delo. ■Značilnost foto skupine Je, da po izrednem začetnem delu in zagonu, uspešnost dela počasi pada Vzrokov Je več, najpomembnejši pa je velika številčnost skupine. Naša želja je, da bi ee v skupino vključevalo kar največ članov kolektiva ter drugih krajanov, saj sindikat mora težiti k množičnosti. To pa po drugi strani ni in ne more biti porok za uspešnost dela. Ugotavljamo, da se Je foto skupini pridružilo precej takih, ki niso imeli vztrajnega namena resno delovati. To pa Je negativno delovalo tudi na ostale, predvsem organizatorje. Ni prijetno organizirati predavanje, delovni izlet in podobno, če Je udeležba komaj 20 ali 50 %. Kljub temu pa delo skupine ne bo zamrlo. Številčno je sicer šibkejša, v delu in volji pa Je precej močnejša. Ponovno si bo prizadevala za pridobitev ugleda in ponovila uspehe is začetnega obdobja, ko Je osvojila celo Puharjevo plaketo, najvišje priznanje Gorenjskih fotoamaterjev. Pomembno je, da se skupina še tesneje poveže s svojim mentorjem, mednarodnim mojstrom fotografije tov. Nastjo Simončičem. To Je še posebno pomembno, ker je .skupina že uredila fotolaboratorij, kar bo brez dvoma povečalo možnosti delovanja in povečalo interese. Delovanje recitacijske skupine bi težko opredelili kot stalno. Delo prilagaja potrebam v tovarni in občasno sodeluje s pevskim zborom. Njeni člani v veči» ni primerov pripadajo prosvetnim društvom, ki jih Je v Selški dolini precej. Stalnega vodje in mentorja nima, pestijo jo tudi druge težave, zato uspehi niso takšni, kot bi lahko bili. Kljub temu pa njenega dela ne gre podcenjevati. NasprotnoI Vse napore bo treba vložiti, da se številčno okrepi, dobi uspešno vodstvo in postane pomembnejši dejavnik v kulturnem življenju tovarne in doline. Financiranje skupin Je zadovoljivo urejeno. Iz skladovtovar-ne ee krijejo v glavnem etroškl mentorjev in vodij, že v preteklem letu, upam pa, da bo tako tudi letos, pa Je delo skupin podprla tudi Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. B0B8IKA. FOTO 8EBPIHB Odnos do kulturne dejavnosti in skupin v tovarni Je dober in vzpodbuden. Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodstveni kader, predvsem pa kolektiv, preveja zavest, da Je kulturna dejavnost sestavni del sleherne človeške skupnosti in da Je pokazatelj pristnosti medčloveških odnosov. Hekaj Je bilo storjenega v naši TOZD, da bi bil razvoj kulture hitrejši, da bi resnično postala spremljevalka slehernega posameznika. K temu cilju Je bil storjen prvi, morda najtežji ali najlažji korak. Naloge in obveznosti e tega področja, ki pred kolektivom so, niso lahke. Zmogli Jih bomo, če bomo zaupali lastnim močem in če bomo deležni podpore in usmerjanja širše družbe in odgovornih ustanov. Marjan Peternelj Vo&o bC Ml fw Vfkiil tl ne bi poskusila, ker bi končala kot mnogi "spreobraitelji sveta", pa tudi nikoli mi ne bi uspelo. Boba ima štiri oguljene stene in ob stenah stoji nekaj lesenih atolov. Ta prostor so ljudje poimenovali "čakalnica". Dva človeka sedita v čakalnici na dveh lesenih stolih. Oba neznosno boli sob. Bedita si nasproti in gledata drug skozi drugega. Nobeden noče pokesati svoje bolečine, temveč hoče čimbolj dobesedno spregledati človeka na drugi strani. Vsak ima pač svoje težave. Ha ledenem pločniku se Je spotaknil starejši moški in padel. Mimoidoči ga dobesedno spregledajo, saj Je po modernejših nazorih pomoč sramotna. Ali pa ljudje niti nimajo časa, da bi ee malce eklonili. Vsaka sekunda Je vredna denarja. Vsak človek sledi svojim egoističnim ciljem in ee ne zmeni za nikogar. Halo večja družina je največja oblika skupine, v ka- teri sl ljudje med seboj pomagajo. Zakaj tako, če nas učijo drugače? In v šoli končno dobil naslovi "Kako bi spremenila svet in ljudi v njem". Bvet bi se spremenil, toda ljudje nikoli. Stare navade v nas so zakoreninjene, da se Jih slepa ne znebimo. Grajamo napake, pa sami počnemo isto, obsojamo ljudi, zaverovani v svojo popolnost. In Jaz naj bi spremenila svet? Bkozi vso zgodovino so sledile vojne, pa mir, zopet vojna in spet mir ..... Vselej so ljudje težili k pridoe bivanju materialnih dobrin, na lep ali pa na malce gršl način. Prihodnost vidim iz znanstveno fantastičnih filmov. Vsi so lepi, dobri, vse ee konča kot se mora, čista iluzija. Bveta ne bi spreminjala, ga ni- Možgan Miriam 8.a OŠ Prešernove brigade Železniki DELAV^A_UNIVraZA_|roFJAMKA vpisuje v 5», 6., 7. im 8. raz red osnovne šole za odrasle, č bo prijav dovolj, bo peuk erga niziran v Železnikih. Šelaaje je brezplačno. Prijave zbira in daje informacije kadrovski oddelek TOZD ISKRA Železniki najkasneje de 20. februarja 1982. Šekli Darinka 'MeVuuiAtiu UJOoraturij sen rasne pločevine in paličae-ti material. Vsaka moderno urejena tovarna ima poleg proizvodnih, še razne spremljajoče oddelke kot boi razvoj, konstrukcija, vzdrževa- p08et,na naloga laboratorija je nje itd. Eden izmed takih oddel- tudi preverjanje kvalitete me-kov, ki skrbi predvsem za kveli- banskega merilnega orodja in teto in da v njem izvajajo vse priprav, ki se uporabljajo v najzahtevnejše mehanske meritve v tovarni, Je mehanski laboratorij. Njegovi zametki segajo v leto 1966. Takrat se Je pokazala potreba, da se v enem oddelku zbere večje število merilnih aparatov, se usposobi kader za delo z njimi in se na ta način omogoči kvalitetno merjenje-kontroliranje najrazličnejših polizdelkov, orodij in materialov. Laboratorij Je v letu 1981 dobil nov prostor in dodatno me- proizvodnji in drugih oddelkih tovarne. Preverja se izrabljenost merilnih trnov, parametrov mikrometrov, kljunastih meril, kladic itd. Izloča se slaba merila, naroča nova, Justira in umirja se razne merilne ure. Ves merilni material v tovarni se vodi v posebnih kartotekah, v katerih je zavedeno točno stanje meril ter obraba med posameznimi meritvami. Mehanski laboratorij razpolaga z vso tehnično dokumentacijo v tovarni. 0 svojih meritvah izdaja poseben zapisnik o pregledu, katerega en izvod dobi na- rilno opremo. Prostor Je klima- ročnlk meritve, drugi pa se tizlran in Je v njem stalna temperatura 20°C ter maksimalno relativna vlaga 50 %. Taki shrani v arhivu. Uslug laboratorija se poslužuje pogoji omogočajo točno merjenje ^ vsl tehnični oddelki v to- tudi na ABBE merilcu dolžin, kjer se mere odčitavajo e točnostjo 0,0001 mm. V preteklem letu smo dobili nov koordinatni merilni stroj, ki s pomočjo posebnega sistema merjenja i* elektronike omogoča hitre in kvalitetne meritve; kakršne se z drugimi enostavnejšimi napravami ne da opraviti. Za kontrolo stanja kvalitete površin se uporablja merilec hrapavosti, ki registrira in izpiše relief površine s točnostjo 0,00001 mm. V laboratoriju sta še dve optični-delilni glavi, orodni mikroskop, profil projektov in drugi mehanski merilni pripomočki. varni, kooperanti, v zadnjem času pa vedno pogosteje tudi druge tovarne. Zgaga Stane —Vk^vvvDr IZ NAŠIH LADjmtmc Plavajoče tovarne TOVARNE, KI PLAVAJO, SO TUDI SICER JUGOSLOVANSKA POSEBNOST... Malo mladih v samoupravnih telesih Sredstva naj obrača gospodarstvo GOSPODARSTVO OBRAČA. INFLACIJA OBRNE... Molk je lahko zlato, vendar ne med delegati 'mm©S303meoo Investicijska poraba se umirja TIHA VODA BREGOVE DEREI Za trdoto materiala se uporabljata trgalni stroj in merilec trdote. Nanj testiramo predv- —Wuvwor- tžt/HA soivAl I t>to v ►HD»wi,,nrl soje« »/ '>»•=,*'6 / So ae že zmenili, kdaj Komo aparate iz carine? Ne, sedaj ae predatavniVci SOZD-a in občine šele kregajo, kdo je kriv, da Jih do aedaj niamo imeli. SitiVKNtiKl (0)1,TURNI PRAZNIK HUDIČ JA1 Bi pa kmal pozabu, dona mo pa Ja nadaljeval e avojo kulturno tradicijo. Pob1®J.prispevevek za raziakovalno skupnost,za izobraževalno akupnoat,za pokrivanje železniških izgub,sploh vse prispevke za SIS-e,lahko plačaš z dinarji,pa etokaš, da za vse samo devize rabiš. Kako aktivirati štipendiste? S ELEKTROMOTOR Glasilo izdaja "ISKRA" Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Ureja: - uredniški odbor: odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Skok Jane: fotodukumentacija - Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane, - referent za izobraževanje in informiranje - Šekli Darinka Lektor: Trojar Ladi Naklada: 900 izvodov Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere ae ne plačuje prometni davek. Tiska tlekarna: DU Tomo Brejc Kranj 22222222222222222222222222222:22222222222«**«•••••••••;;;j2;;;;;;;;;;*;;;;j;;;;;2;22;;222222 .......................................................................................• •• •••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••”22222222222*:2*::••••••••••••••••••••••••••••••*!22 ••••••••••••••••••••••••••••;a2222:222222222222eZZeee»ee»ee*ee»«aeaaaaeaaeaaeaaaeaeaeaaeaatI ••••••••••••••••••••••••••••••j;?222;;222J.,»»,,.***•••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••;*;222222222222222222222Z:::•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* •••••••# ••••••••••••••;;;;;;;;2222222Ir^™*ereeeee !•••••••••••••••••••••••••••••••••••*• 22 !?_- - _ - — — :::::::::::::::::::::::::::::::::::::: z::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ............................. • •••»»•(•»M«.............. i222;2.e.••••••••••••••••••••••2222222 22222222eee»»e««e»«»»e»*»«**»*eeee*eee #••••••••••••••••••••••••••••••••••222 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 !•••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••222 »•#•••••••••••••••••••••••••••••••••••22 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••222 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2 »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 »••••••••••••••••••••••••••••••••••••222 »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 ,••••••••••••••••••••••••••••••••••••?• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2*?2222222222*»»Z2ZZ«««**«*»*»«*»***»»»«****a««*a**a*;; »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222222ZZZZZZeeeee»ee»«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa22! »••••••••••••••••••••••••••••••••j*2222222222222ZZ2ZZZZZZ»Z*«*«••••••••••••••••••••••••••••••! »•••••••••••••••••••••••2222222222222222222222222222222222222222•••••••••••••••••••••••••••22! »••••••••••••••••••••••••••22222222222222222222222222222222222••••••••••••••••••••••••••••••2; ».•••••••••••••••••••••••••••••••••••?2222222222222222e«22222ZZee»eeee»*e*«***«ea«*aaaeeee**a2! m«••••••••••••••••••••••••••222222222222222222222222222«••••••••••••••••••••••••••••••••••••; ,•••••••••••••••••••••••••••••••2222222222222222222.•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' ......................?*??!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!I!!!I;!!!!!2!!222!m»»»......... •••••••••••••••••••••••••*•*••••••■•■****;::: ;:i:H::!«K«g::ŠKK:Kš:::j::::š|K|:Ks:!K«::s:s:::j::::::s:s:ss:sssssss:sKK:s::ssS: 222222;::;:;;...........222222:2:2:::22222:222222222222222222:222222:::::::::::::::::........ •••••••••••••••••••••••••••••••••••;;;2??222222222222222222:22.....••••••••••••••••••••••••• ..........••••••••'••••i!!!!!!!!!::::::::::::::;::::::::::*****........ ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••;;;;;;;• ZzZz;aaaa*aaaaaaaa*aaa*aa**»*a«***«»«*»a* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222#a#2222a.....•••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••2222222222222222222222222......••••••.....••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222222222222#,,,........•••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••;??•?••;••«222222«••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••!tJJi::::22:222222222222222222222222*2»************#aa*#,a,a*,a#!I' ••••••••••••••••••••••••••••••••••:2*2222:2222222:222222222222222222*2****»»*••••••••••••••• •••••••••»••••••••••••rfa*a*»aaf?????**?;?;;;?t!^^.,..................»•••»»»»•»»»»•»•»•h