GDK: 722 Analiza izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992 Toni DUKIC* Z nastankom države Slovenije se je zu- nanjetrgovinska menjava Slovenije v teme- ljih spremenila. S prekinitvijo gospodarskih odnosov z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, se je notranji trg, ki ga je naše gospodarstvo dokaj ekspanzivno obvlado- vala, skrčil. Po ocenah SDK so v letu 1990 približno 25% vse prodaje in 22% vseh nakupov naša podjetja opravila v drugih republikah. Izpad teh, manj zahtevnih trgov, je treba v najkrajšem možnem času nado- mestiti z izvozom na mnogo selektivnejše, tehnično in tehnološko, kakovostno, konku- renčno naravnane tuje trge. Izvozna usme- ritev gospodarstva torej ni več zgolj priori- tetna naloga, temveč vprašanje obstoja. Zato je oziroma naj bi bilo spodbujanje izvoza vgrajeno v gospodarsko strategijo in čim večji izvoz naj bi bila temeljna usmeritev vseh posamičnih gospodarskih področij. Za doseganje boljših učinkov pa naj bi izvažale v največji možni meri predvsem proizvode višjih stopenj obdelave. Torej naj bi surovin praviloma ne izvažali, če smo jih sposobni sami predelati. Les je že doslej, glede na zgrajene pre- delovalne kapacitete, veljal za deficitarne surovino. Zato takšna usmeritev za »pro- izvajalce(( lesa ni nova in smo jo že doslej skušali uveljavljati. O tem, kako v novonastalih pogojih de- luje tržišče lesa, zlasti kar zadeva menjavo s tujino, smo skušali ugotoviti na osnovi podatkov o izvozu in uvozu neobdelanega lesa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Pri tem se ni možno izogniti zakonski regulativi. • T. El., dipl. oec., Splošno združenje za go- zdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 38, Slovenija 464 G. V. 10/92 ZAKONODAJA Ali nova zakonodaja ureja omenjena po- dročja skladno z vnaprej postavljenim glo- balnim ciljem, ali je konsistentna, ali ustreza tudi ciljem gospodarskih subjektov je samo nekaj vprašanj, na katera bi lahko razbrali odgovore tudi iz pričujočih podatkov. Na izvozno-uvozne posle neposredno vpliva zakonodaja, ki ureja področja pridobivanje lesa, promet z lesom, davčna zakonodaja in zakonodaja na področju zunanjetrgovin- ske menjave; posredno pa seveda še druga temeljna zakonodaja. Zakon o gozdovih ureja gospodarjenje z gozdovi, tudi pridobivanje gozdno lesnih sortimentov. Urejeno je enotno za družbene in zasebne gozdove predvsem z vidika ohranjanja, razvijanja in usklajevanja sploš- no koristnih funkcij gozda z gospodarskimi. Hkrati ista zakonodaja ureja tudi promet z lesom. Prav določilo, da les lahko prodajajo samo gozdnogospodarske organizacije, je bilo deležno največ kritike. Vendar je ta način prodaje imel poleg pomanjkljivosti tudi svoje prednosti. Lesnopredelovalna in- dustrija se je o nakupu surovine dogovar- jala z maloštevilnimi dobavitelji. Ponudba je bila količinsko, strukturno in časovno določena. Lesne bilance, v katerih smo nadrobno opredelili potrebe predelovalne industrije in obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, smo pripravljali vsako leto posebej. Na ustrezen način je ta sistem zagotavljal tudi namensko zbira- nje sredstev za financiranje splošnokorist- nih funkcij gozda. Po drugi strani pa je bil sistem neustrezen, ker je pri gospodarjenju z gozdom, predvsem pri pridobivanju lesa in njegovi prodaji premalo upošteval inte- rese zasebnih lastnikov gozdov. Hkrati pa je izključeval konkurenco ponudnikov. Novi zakon o gozdovih naj bi promet z lesom sprostil. Postopek za spremembo zakona traja že več kot dve leti, kar je povzročilo ogromno škodo. Določil veljavnega zakona, zlasti zasebni lastniki, ne upoštevajo, hkrati ko omejitve in obveznosti, ki jih bo določal novi zakon, še niso sprejete. Torej na področju gospodarjenja z gozdovi že pre- dolgo traja brezpravnost, ki jo spretno izko- riščajo posredniki pri prodaji lesa. Nestro- kovni posegi v gozd se kažejo v ·golosekih, pretirani sečnji, napačnem izboru drevja za posek, pomanjkanju vlaganj ipd. Na trgu se nenačrtnost pri gospodarjenju kaže v .pre- veliki ponudbi posameznih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je čedalje težje prodati. Zaradi tega se izvoz lesa iz meseca v mesec povečuje. Žal se povečuje izvoz najkvalitetnejše hlodovine, medtem ko manj kvalitetnih gozdnih lesnih sortimentov, ki so nujni produkt dobrega gospodarjenja z go- zdom, ni mogoče prodati. Za stanje na tržišču lesa je v veliki meri odgovoren zakonodajalec in strankarske zdrahe, ki onemogočajo pripravo in sprejetje stro- kovno utemeljenega zakona. Sistem financiranja je po novem zastav- ljen tako, da se dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti za vzdrževanje splošno koristnih funkcij gozda, plačujejo iz proračuna (če­ prav novi zakon še ni sprejet, se ta določila novega zakona že uveljavljajo). Torej naj bi se v proračun stekala tudi sredstva v ta namen. Eden izmed virov proračunskih sredstev je prometni davek. Promet z lesom je ob- davčen dvakrat: prvič, ko pride na trg, mora prodajalec plačati davek od prodaje vredno- sti lesa, drugič pa pri prodaji končnemu porabniku. Zaradi nekonsistentnosti zako- nodaje so možne špekulacije. Po še veljav- nem zakonu od lesa, pridobljenega iz druž- benih gozdov, gozdno gospodarske organi- zacije obračunavajo t. i. biološko amortiza- cijo, iz katere se do uveljavitve novega zakona financirajo vlaganja v družbene go- zdove. Zato se od tega lesa ne plačuje prvi prometni davek, s čimer pa prodajalec ni odvezan plačila prometnega davka, ko les proda končnemu porabniku, ali plačila izvo- zne takse v primeru, če ta les izvaža. Zaradi neenotnega tolmačenja davčne za- konodaje to zmedo in davčno nedisciplino nekateri izkoriščajo, se na ta način izognejo davkom, prodajajo ceneje in ustvarjajo ne- upravičen dobiček. Zakona, ki ureja zunanjetrgovinsko me- njavo, Slovenija še ni sprejela, temveč uporablja dopolnjen in spremenjen jugoslo- vanski zakon, posamezna področja pa ureja z odloki. Jugoslovanski zakon o zuna- njetrgovinski menjavi je ••za zaščito do- mače proizvodnje in za uresničevanje pla- niranega razvoja« omejil izvoz lesa z uvedbo izvoznih kontingentov. Poleg tega, da so se prodajalci lesa (GG) morali dogo- voriti o razdelitvi kontingentov, so morali pridobiti tudi mnenje lokalne predelovalne industrije. Z Odlokom o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza (Uradni list RS, št. 15/92) je izvoz in uvoz lesa carine prost. Vendar sta bila pred tem sprejeta dva odloka, s katerima so uvedli najprej izvozno takso za drva in nekatere vrste hlodovine, ki so jo pozneje razširili na vse vrste neob- delanega lesa. Izvozna taksa je uvedena zaradi motenj na domačem trgu in naj bi veljala, dokler motnje trajajo. Da ta taksa dejansko nima posebnega fiskalnega učin­ ka, kažejo podatki o sredstvih, zbranih na ta način. Ocenjujemo, da se je od izvoza v letošnjih sedmih mesecih v proračun steklo okoli 1,318.000 USD. Prav tako se z odlo- kom ))o blagu, za katerega se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve« uvaja uvozna davščina za vse vrste neobdelanega lesa. V primerjavi s prejšnjo, ki je 1 O ali 15 %, odvisno od vrste lesa, je ta le enoodstotna. Na račun te davščine je bilo zbranih okoli 37.000 dolarjev. Tudi veljavnost tega odloka je omejena, in sicer na leto 1992. Prav ti odloki, predvsem odloka o izvozni taksi, pa povzročajo številne spore med zagovorniki (lesno predelovalna industrija), ki terjajo, da se taksa poveča ali izvoz celo prepove, in nasprotniki (GG), ki menijo, da je v času, ko domači porabniki ne kupujejo, predvsem pa redno ne plačujejo lesa, tak odlok neu- strezen. Oboji se strinjajo, da je potrebno preprečiti anarhijo in brezzakonje, ki vlada na tem področju. Očitno je, da zakonodaja ni ustvarila pogojev, ki bi omogočali (zahtevali) spošto- vanje ciljev, ki jih je zastavila ekonomska politika. Nasprotno, spodbuja nestalne raz- mere pri pridobivanju lesa, škodo v gozdo- G. V. 10192 465 vih, zmedo pri prometu z lesom ter špeku- lacije in zaslužkarstvo pri prodaji lesa. Od tega nima koristi niti lastnik gozda niti proizvajalec ne predelovalec lesa in ne država. Korist imata posrednik in tuji kupec. Da je temu tako, pričajo tudi podatki o izvozu in uvozu lesa, zbrani za sedem mesecev letošnjega leta. Iz teh smo ugo- tavljali: - koliko gozdnih lesnih sortimentov izva- žamo in uvažamo; - katere vrste lesa (strukturo izvoza in uvoza); - kdo izvaža in kdo uvaža; - po kakšni ceni (za kakšno vrednost gre); pri čemer smo se omejili le na neobdelan les. KOLIKO IZVAŽAMO IN KOLIKO UVAŽAMO Les je eno redkih naravnih bogastev naše države, ki je ob pravilnem gospodar- jenju z gozdom obnovljiva. Zato je razumlji- vo, da imamo že od nekdaj razvito lesno obrt in pozneje lesno predelovalno industri- jo. Ta je zaradi svoje tradicije sposobna kakovostno predelovati les in konkurenčno nastopati na tujih trgih. Vendar je za razme- re, ki jih omejujejo proizvodne sposobnosti naših gozdov za domačo surovino predi- menzionirana. V času, ko je bila proizvod- nja in prodaja (bolje: distribucija) gozdnih lesnih sortimentov dokaj stabilna, ko smo še načrtovali lesno bilančna razmerja, so bila ta takšna, kot jih kaže preglednica 1. V obdobju 1981-1985 naj bi potrebe po lesu pokrivali s surovino iz Slovenije 76%, iz drugih republik 13% in iz uvoza 11 %. Dejansko smo v letu 1990 z domačo suro- vino (gozdnimi lesnimi sortimenti in lesnimi ostanki) pokrivali 76%, z uvozom iz drugih republik 16 %·in iz tujine. 8% potreb. Takšni lesni bilanci sta bili podrejena promet z lesom in izvoz. Oboje je bilo izpeljano prek GG, četudi so ti samo del lesa izvozili neposredno, drugo pa prek specializiranih posrednikov (trgovine). V času od leta 1990 dalje so se razmere proizvodnje, prodaje in predelave lesa bi- stveno spremenile. Od dotedanje pridob- 466 G. V. 10192 Preglednica 1 : Poraba lesne surovine (v 000 m3) Letno povpreč. Leto 1981-1.985 1990 načrtovano dejansko Skupaj 3920 3164 od tega: iglavci 2376 1946 !istavci 1544 1218 od tega: - za mehansko predelavo 1694 1260 - za celulozo in lesovino 957 947 - zaplošče 716 526 - tehnični les za druge namene 298 237 - za drva 255 194 Vir: SlS za gozdarstvo Slovenije . ljene količine lesa iz zasebnih in družbenih gozdov, namenjene prodaji, ki se je gibala na leto v povprečJu od 2,680. 000 m3 (1985) do 2,419.000 m (1 086-1990), se je ta znižala na 1,878.000 m3 (1990) oziroma na 1,480.000 m3 (1991) 1. V tem času se je zlasti razmahnila neevidentirana prodaja lesa iz zasebnega sektorja - mimo gozdno- gospodarskih podjetij. Kako so se spreminjala lesnobilančna razmerja, ne vemo, ker nihče več ne na- črtuje potreb lesno predelovalne industrije, čeravno so se te bistveno spremenile. Domnevamo, da so se znižale, saj je izpad trgov bivše Jugoslavije močno prizadel tako pohištveno kot papirna industrijo. Da gre za bistveno zmanjšanje domače predelave, sklepamo tudi iz obsega izvoza in uvoza lesa. Iz zbranih podatkov ne zasle- dimo, da smo v času od osamosvojitve uvažali les iz drugih republik. Torej za domačo predelavo primanjkuje najmanj 13% lesa. Namesto, da bi se za ta del zmanjšal izvoz lesa, se ta že nekaj let sicer počasi, a vztrajno povečuje. Po podatkih gozdnogospodarskih podjetij se je od leta 1985 povečeval , kot kaže preglednica 2. Čeprav je v zadnjih dveh letih količinsko izvoz GG skupno padel, je njegov delež zaradi bistveno znižane proizvodnje v druž~ benih gozdovih in evidentirane blagovne 1 Podatki: SlS za gozdarstvo Slovenije. Preglednica 2: Izvoz lesa 1985 1986 1987 1988 49.144 67.053 95.904 114.150 je pomenil odstoten delež od blagovne proizvodnje: Delež v blagovni proizvodnji (v%) 1985 1986 1987 1988 1,8 2,6 3,7 4,5 proizvodnje zasebnega sektorja v neneh- nem porastu. Izvoz gozdnih gospodarstev, posreden in neposreden, je samo del izvoza neobde- lanega lesa. četudi imamo podatke o skup- nem izvozu lesa le za tri zadnja leta, sledijo iz njih zanimive ugotovitve: Skupni Delež GG Leto izvoz lesa v skupnem vm3 izvozu v% 1989 350.315 38,5% 1990 284.974 40,2% 1991 312.996 35,9% I-VII92 172.400 59,0% Izvoz lesa se je v teh letih gibal med 285.000 m3 in 350.000 m3 ne glede na ob- seg blagovne proizvodnje gozdnogospo- darskih organizacij. Torej je izvoz 172.400 m3 v letošnjih sedmih mesecih po- polnoma normalen, saj bi se pri nespreme- njeni mesečni dinamiki do konca leta pov- zpel na okoli 296.000 m3 . Nenormalen je izrazito visok delež izvoza GG. Domnevno je bil ta delež tudi v preteklosti višji, le da je šlo za posredne oblike izvoza (denimo kompenzacijski posli). Od skupnega letošnjega sedemmeseč~ nega izvoza lesa so 60% ali 103.300 m3 izvozila GG, in to 33% neposredno sama, drugo prek izvoznikov. Razlika ali najmanj 40% izvoženega lesa ni les iz družbenih gozdov, s katerimi gospodarijo GG, niti ni les zasebnih lastnikov, ki so ga ti prodali GG. Iz tega sledi, da je bil precejšen del neevidentirane proizvodnje lesa namenjen izvozu. Če ti podatki držijo in če je tudi v preteklosti enak delež izvoza odpadel na »negozdarski« les, potem je šlo za les, ki se je na našem trgu pojavil od drugod (morda iz drugih republik). Z izvozom lesa predvsem iz zasebnih gozdov potemtakem nadomeščamo nekdanji reeksport. Če tak- šne predpostavke držijo, česar pa iz padat- (v m3 ) 1989 1990 1991 l-VII 92 134.753 (114.700) 112.436 103.338 1989 1990 1991 I-VII92 5,4 6,1 7,6 11,7 kov ni možno ugotoviti, potem gre letos v resnici za povečan izvoz domačega lesa. V istem času je uvoz lesa znašal 134.200 m3 . Ker za pretekla leta nimamo podatkov o uvozu, tudi ne vemo, ali so to večje, manjše ali normalne količine. Če sklepamo iz bilančnih razmerij za pretekla leta, naj bi z lastno blagovno proizvodnjo pokrivali 59% potreb, drugo iz lesnih ostan- kov (12 %) in iz tujine. Uvožena količina se približno ujema s takšnim razmerjem (okoli 131.000 m3). Torej ne drži ugotovitev, da uvažamo precej več lesa kot nekoč. KAJ IZVAŽAMO IN KAJ UV AžAMO? Res je, da je izvoz za 29% večji od uvoza in bi bilo bolj smotrno uvoz nadomestiti z izvozom, če bi to bilo možno. Vendar se izvoz in uvoz lesa po strukturi precej razli- kujeta med seboj. Najpopolnejša in najza- nesljivejša evidenca zunanje trgovinske menjave je tista, ki temelji na carinskih deklaracijah. Brez te blago ne more prek meje. Blago je razvrščeno po tarifnih skupi- nah. Neobdelan les v dve skupini: 4401 drva in 4403 neobdelan les. Slednja se deli še na podskupine tako, da se dobijo podatki za 14 vrst lesa. Od 172.400 m3 lesa2 , ki smo ga v tem obdobju izvozili, je 76% hlodovine. Največ je bukove (62.654 m3) in hlodovine iglavcev (54.093 m3). Poleg tega so količinsko po- membna še drva (33.150 m3). Druga hlodo- vina in celulozni les skupaj pomenijo v izvozu le 13,1 %. Struktura izvoza ni skladna načelu, naj izvažamo manj vreden les, kakovostnega naj predela naša indu- strija (preglednica 3). 2 V različnih tabelah pri skupnih količinah izvoza in uvoza prihaja do manjših razlik zaradi zaokro- ževanja. G. V. 10/92 467 Preglednica 3: Struktura izvoza in uvoza po vrstah lesa ~ O) Izvoz Uvoz co Tekoč. Tarif na Vrsta skupaj družb. podj. zas. podj. skupaj druž. podj. zas. podj. p št. št. lesa količine v m :< 1 2 3 4= (5+6} 5 6 7= (8+ 9) 8 9 ~ 1 4401 DRVA 33.150 19.890 13.260 54.978 54.978 o (O 1\) 2 440320201 HLODIIGLAVCEV 54.093 39.877 14.216 o o o 3 440320309 CELULOZNIIGLAVCEV 2.213 881 1333 44.519 44.519 o 4 440391109 HLODI HRASTOV! 1.020 813 207 516 516 o 5 440391206 CELULOZNIHRASTOV o o o 4264 4264 o 6 440392105 HLODI BUKOVl 62.654 51.606 11.047 816 816 o 7 440392202 CELULOZNI BUKOV 2.518 1.388 1.130 8.806 8.806 o 8 440399118 HLOD! DR. TRD. LIST. 9.188 7.107 2.081 536 536 o 9 440399207 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 295 o 1.272 1.208 64 10 440399304 HLODI TOPOLA 453 388 64 2.579 2.579 o 11 440399401 CELULOZNITOPOLOV o o o 97 97 o 12 440399509 HLODI DR. MEH. LIST. 1.308 844 464 5.197 5.197 o 13 440399606 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o o o 9.016 9.016 o 14 440399703 HLODI EKSOT. LIST. o o o 814 814 o 15 440399908 DRUGO 5.539 5.512 28 758 758 o SKUPAJ 172.430 128.601 43.829 134.169 134.105 64 Preglednica 4: Regionalna usmeritev Izvoza ln uvoza lesa Skupaj Avstrija Italija Madžarska Nemčija Ostali Tekoč . Vrsta izvoz uvoz Izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz št. lesa količine v m 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 DRVA 33.149 54.978 4.145 51.557 29.004 40 o 3.381 o o o o 2 HLODI JGLAVCEV 54.093 o 42.377 o 11.016 o 644 o o o 56 o 3 CELULOZNl IGLAVCEV 2.214 44.519 1.643 43.924 571 o o 107 o o o 488 4 HLODI HRASTOV! 1.020 516 72 76 948 130 o 275 o o o 35 5 CELULOZNIHRASTOV o 4.265 o 212 o 308 o 1.781 o o o 1.964 6 HLODI BUKOV! 62.653 816 373 o 62.134 268 o 548 146 o o o 7 CELULOZNI BUKOV 2.518 8.806 o 945 2.518 o o 683 o 5.961 o 1. 217 8 HLODI DR. TRD. LIST. 9.182 535 224 o 8. 920 96 o 279 38 102 o 58 9 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 1.272 o o 295 o o 1. 272 o o o o 10 HLODl TOPOLA 452 2.579 o 573 430 o o 2.006 22 o o o 11 CELULOZNITOPOLOV o 97 o o o o o 97 o o o o 12 HLODJ DR. MEH. LIST. 1.306 5.197 o 248 1.306 313 o 4.636 o o o o 13 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o 6.485 o o o 71 o 6.414 o o o o 14 HLODl EKSOT. LIST. o 3.345 o o o 814 o o o o o 2.531 15 DRUGO 5.530 758 o 126 5.468 o o 214 62 418 o o 172.412 134.168 48.834 97.661 122.610 2.040 644 21.693 268 6.481 56 6.293 Ob tem bi lahko pritrdili zagovornikom zahteve, da je potrebno izvoz omejiti. Toda na kakšen način, kdaj in za katere sortimen- te, pa je strokovno vprašanje, ki bi mu morali posvetiti mnogo več pozornosti in razumevanja, kot ga je trenutno v neargu- mentiranih polemikah. Struktura gozdnih lesnih sortimentov, ki jih uvažamo, je drugačna: drva in celulozni les pomenita 92% vsega uvoza. Predvsem drva (41 %) in celulozni les iglavcev (33 %) sta tipično uvozno blago. Drugi gozdni lesni sortimenti so manj pomembni: hlodovine je 8 %. Ker spadajo med drva tudi žagovina in lesni odpadki, pomeni, da praktično 90% vsega lesa uyažamo za potrebe celulozne industrije. Zafo je težko govoriti o tem, da bi uvoz lahko nadomestili z nepotrebnim izvozom, saj izvažamo relativno majhne količine lesa za celuloze in uvažamo prav tako majhne količine hlodovine. Še podrob- nejša členitev lesa bi bržkone pokazala, da gre, denimo, pri uvozu hlodovine za spe- cialne vrste lesa, ki jih na domačem trgu ni. KAM IZVAŽAMO IN OD KOD UVAŽA MO? Naši zunanjetrgovinski partnerji niso šte- vilni, le osem jih je, pri čemer v tej menjavi ni udeležena nobena od republik bivše Jugoslavije. Nesporno sta naša največja partnerja Italija in Avstrija. V ti dve deželi izvažamo skupaj 99,4% vsega lesa; v Italijo 71 %, v Avstrijo 28%. Za uvoz lesa je Italija nepomemben partner, medtem ko iz Av- strije uvažam o 73% vsega lesa (pregled- nica 4). Vendar sta Italija in Avstrija povsem raz- lična partnerja: Italija, pretežni uvoznik, po- trebuje vse vrste lesa, zadovolji pa se tudi z manj kakovostnimi vrstami (drva). Avstri- ja, z lesno surovino bogata dežela, je pre- težni izvoznik lastnega lesa ali lesa tujega izvora. Izvaža predvsem celulozni les iglav- cev, uvaža pa praktično le hlodovina iglav- cev. Bistvene so tudi razlike v ceni, kot bodo pokaiali podatki. V druge dežele (Madžarska, Nemčija) izvažamo le izjemoma. Pač pa nekaj lesa uvažamo iz teh dežel: iz Madžarske (16 %), Nemčije (5%). bivše SZ (3%), medtem ko je uvoz iz drugih dežel prej slučaj kot pravilo (Italija, Češkoslovaška, ZDA, Liec- htenstein). Struktura izvoza po njegovi regionalni usmerjenosti pokaže, da smo vseh vrst lesa največ izvozili v Italijo: drv (87 %), hlodovine (65,8 %) in celuloznega lesa (67,3%) . Uvozili pa smo: drva največ (93,8 %) iz Avstrije, celuloznega lesa iz Avstrije (66,3 %) in hlodovine iz Madžarske (74%). KDO SO IZVOZNIKI IN UVOZNIKI? Zelo primerno vprašanje tega trenutka je, kdo vse se ukvarja z izvozom in uvozom lesa in iz kakšnih nagibov. V razmerah, ko je bil (donedavno) izvoz lesa omejen in posebej nadzorovan, je bilo na ta vprašanja mnogo laže odgovoriti pri majhnem številu podjetij. Primerno je bilo, da so se z izvo- zom ukvarjala le GG in specializirana trgov- ska podjetja, da zasebnih izvoznikov ni bilo. Zdaj ugotavljamo, da se s temi posli ukvarja 42 družbenih in kar 81 zasebnih podjetij. Predvsem je izvoz lesa razpršen: v sedmih mesecih je bilo med izvozniki 27 družbenih in 80 zasebnih podjetij. Uvoz je precej bolj zgoščen: med uvozniki je bilo 18 družbenih in le eno zasebno podjetje. Kljub tolikšni številčnosti so zasebna pod- jetja opravila le 14% vsega prometa s tujino. Toda delež izvoza je bistveno večji, saj so dobro četrtino vsega izvoza opravila zasebna podjetja; torej v izvozu njihov de- lež nikakor ni zanemarljiv, nasprotno, po- stali so pomemben izvoznik lesa (pregled- nica 5). Da je med družbenimi in zasebnimi pod- jetji bistvena razlika v načinu trgovanja, kaže pogostost pojavljanja na tujih trgih. Med družbenimi podjetji je le slaba tretjina takšnih, ki so se samo enkrat pojavila na tržišču, med zasebnimi pa je kar 67% takšnih podjetij. ln kakšna so podjetja, ki se s tem poslom ukvarjajo? Od skupnega prometa, ki so ga opravila družbena podjetja, so imela naj- večji delež trgovska podjetja (54%), sledi industrija (31 %), gozdarstvo (13 %) in kme- tijstvo (manj kot 2 %). Nekoliko drugačna je struktura pri ločeni obravnavi izvoza in uvoza. G. V. 10/92 469 Preglednica 5: Izvozniki in uvozniki po dejavnosti podjetja Skupaj Dejavnost podjetja izvoz uvoz 1 2=(4+6) 3 = (5 + 7) INDUSTRIJA 14.389 81.414 KMETIJSTVO 3.835 o GOZDARSTVO 35.564 o PROMET 231 o TRGOVINA 109.097 52.667 OBRT 506 o GOSTINSTVO 537 o POSL. STORITVE 7.851 87 SKUPAJ 172.010 134.168 Med izvozniki je imela daleč najveeJI delež trgovina (69 %), sledi ji gozdarstvo (27 %), kmetijstvo (3 %) in z manj kot enim odstotkom industrija. Uvažata pa izključno industrija (61 %) in trgovina (39 %). To glede na strukturo uvoza, vsaj kar zadeva industrijo ni presenetljivo, saj uvaža pre- težno za lastne potrebe: celulozni les in nekaj hlodovine, trgovina pa pretežno drva in malenkost hlodovine. Gozdarstvo je udeleženo z majhnimi de- leži. Po podatkih gozdno gospodarskih po- djetij je v deležih gozdarstva zajet samo neposredni izvoz, to je le dobra tretjina vsega izvoza GG. Pretežni del so gozdar- ska podjetja izvozila prek družbenih trgov- skih podjetij (vendar tudi zasebna podjetja niso izjema). Mnogo bolj pisana je struktura zasebnih podjetij. Gre za izvoznike, kajti uvozila je eno samo podjetje, in to enkrat Med njimi so trgovska podjetja, ki so izvozila kar 47% vsega izvoza, proizvodna podjetja (njihov delež je 31% skupnega izvoza), podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami (16 %), obrtna podje- tja (1 %), gostinska podjetja (1 %) in pro- metna podjetja (0,5 %). Očitno je med za- sebnimi podjetji veliko takšnih, ki v svoji dejavnosti nimajo natančneje določene vrste opravil, s katerimi se dejansko ukvar- jajo. Prodaja lesa je le eden od številnih poslov s trenutno dobrim zaslužkom. šte- vilni zasebniki med njimi so se pojavili na tržišču le enkrat, z relativno majhnimi koli- činami lesa. Denimo, sedem je takšnih, ki so prodali manj kot 8m3 lesa. Ta prodaja je lahko le naključna in vprašanje je, če je 470 G. V. 10/92 Zas. podjetja Druž. podjetja izvoz uvoz izvoz uvoz količine v m3 4 s 6 7 13.232 o 1.157 81 .414 o o 3.835 o 1.333 o 34.231 o 231 o o o 20.443 o 88.654 52.667 506 o o o 537 o o o 7.133 64 718 23 43.415 64 128.595 134.105 v interesu tako države kot lastnikov gozdov, da na zahtevnih tujih trgih nastopajo izvo- zniki tega tipa. Verjetno bi kazalo tudi podrobneje pogledati, kako prodaja zaseb- nih podjetij v resnici poteka: kje kupujejo les, kdo ga prodaja, kdo je prevoznik, kako plačujejo davke in takse. Večina prodaje je nedvomno opravljena korektno, preprečiti pa bi morali vsako možnost vstopa tujcev v naše gozdove, če se to v resnici dogaja. Po strukturi lesa, ki ga izvažajo, med zasebnimi in družbenimi podjetji ni bistvene razlike (preglednica 6) . Preglednica 6: Izvoz - strukturni deleži (v %) Vrsta lesa Družbena podjetja drva 15,5 hlodovina 78,3 celulozni les 2,0 drugo 4,3 skupaj 100,0 PO KAKŠNI CENI IZVAŽAMO IN UVAŽAMO Zasebna podjetja 30,2 64,1 5,6 0,1 100,0 Nedvomno je precej dejavnikov, ki spod- bujajo predvsem izvoz, manj uvoz. Eden izmed njih je zagotovo cena. Predvsem je potrebno opozoriti, da po- datki o vrednosti izvoza oziroma uvoza, ki je osnova za izračun povprečne prodajne cene, ne omogočajo podrobnejše analize. Zato so te primerjave izmed vseh najmanj zanesljive. Za primerjave smo uporabili v izvozu cene drv, hlodovine iglavcev in bu- kve, pri uvozu pa še cene celuloznega lesa iglavcev in bukve3. Na ta način opredeljene skupine so še preširoke in razlike v ceni niso utemeljene zgolj z boljšo kakovostjo, temveč tudi z različno sortim~ntacijo znotraj posamezne skupine (preglednica 7). Preglednica 7: Povprečna cena (v USD!m3) Vrsta lesa Izvoz Uvoz drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celuloza iglavcev celuloza bukve 49,78 86,39 81.43 62,29 60,44 55,28 54,38 Primerjava doseženih povprečnih cen za te sortimente pokaže, da so izvozniki na tujem iztržili za res slabše kakovosti precej višje cene kot doma: za celulozni les iglav- c~v okoli 24% in za drva okoli 50% več. Po podatkih o doseženih vrednostih pri prodaji hlodovine pa kaže, da so to izvažali za enako ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu, če bi jo prodajali za nadaljnjo predelavo: za hlodovina iglavcev so iztržili 12,6% več, vendar so morali plačati 1 O% izvozno takso; hlodovina bukve pa so izva- žali celo po nižji ceni, kot je veljala na domačem trgu, pa še 15% izvozno takso so plačali, če ni bil izvoz opravljen pred začetkom marca. Poleg tega, da na zuna- njih trgih cena hlodovine trenutno pada (v Avstriji od decembra 1991 do avgusta 1992 za okoli 2,5 %), je pri takšnem trgovanju potrebno upoštevati, da zunanji trgi zelo hitro odgovorijo na vsako spremembo v ponudbi. Povečana ponudba našega lesa sicer ne vpliva na padec cene lesa na njihovem notranjem trgu, pač pa naša raz- drobljena in neorgan1z1rana ponudba močno znižuje cene v medsebojnem trgo- vanju. Povečan izvoz našega lesa, vsaj kar zadeva hlodovina, zagotovo ni spodbujala cena, dosežena v Avstriji ali Italiji. Razlog, da so se odločali za izvoz je_lahko dvojen: možnost prodaje, če teh sortimentov doma 3 Povprečna cena je izračunana samo za sorti- mente, pri katerih velikost pojava opravičuje izra- čun povprečij . Ekstremne individualne vrednosti so izključene. Vrednosti in cene so prikazane v US dolarjih. Za preračun v SIT je uporabljena povprečna vrednost dolarja, izračunana iz meseč­ nih povprečij l-VI 92 (77,06). ni bilo mogoče prodati, ali boljši plačilni pogoji. Za ponudnike so boljši plačilni pogoji že, če so hlodovina dobili plačano v roku, krajšem od 60 dni, kaj šele, če so tujci bili pripravljeni plačati takoj. Torej bi lahko pritrdili gozdarjem ali zasebnim lastnikom gozdov, ko poudarjajo, da bi raje prodajali doma, če bi imeli komu ali če bi predelovalci lesa hlodovina plačevali v sprejemljivih ro- kih. Primerjava cen glede na regionalno us- merjenost ne pove veliko. Kaže, da za kakovostnejše vrste lesa (hlodovina) iz- tržimo višjo ceno v Avstriji, za izvoz manj kakovostnega lesa (drv) pa dosegama višjo ceno v Italiji . Ker so se kot izvozniki lesa letos na novo pojavila zasebna podjetja, je zanimiva tudi primerjava cen, ki so jih v izvozu dosegla družbena podjetja s cenami zasebnih pod- jetij (preglednica 8). Preglednica 8: Povprečne cene Vrsta lesa drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celulozni les iglavcev celulozni les bukve Družbena podjetja 53,07 90,34 85,44 55,07 65,65 Zasebna podjetja 44,85 75,32 62,71 67,05 54,05 Praviloma zasebna podjetja iztržijo nižjo ceno, kar glede na način trgovanja niti ne preseneča. Vendar ni možno zanesljivo trditi, da gre v obeh primerih za enak način oblikovanja izvozne cene. O zasebni trgo- vini lesa s tujimi partnerji namreč premalo vemo. SKLEPI Ne glede na možne napake v podatkih, lahko na osnovi opravljene analize skle- nemo nekaj ugotovitev. Nestalne razmere in nered na tržišču lesa so predvsem posledice brezzakonja ali nespoštovanja že sprejete zakonodaje. Učinkovito delovanje tržišča lahko pričaku­ jemo šele, ko bodo urejene razmere pri gospodarjenju z gozdom, ko bo sprejeta in spoštovana zakonodaja, ko bo vzpostav- ljena pravna, davčna in finančna disciplina. Skupni izvoz lesa je v letošnjih sedmih G. V. 10/92 471 mesecih enak izvozu v zadnjih treh letih. Tudi izvoz GG še ni bistveno večji, čeravno je verjetno, da do konca leta bo. Zaskrblju- joče pri tem izvozu je, da je bil v preteklosti del lesa, ki smo ga izvozili, očitno tujega porekla, letos pa ga nadomešča les iz domačih gozdov. Struktura izvoza je neustrezna. Izvažamo največ kakovostni les: bukovo hlodovina in hlodovina iglavcev. Nadomeščanje uvoza z izvozom ni možno, kei gre za različno strukturo sortimentov. Uvažamo domala iz- ključno drva in celulozni les. Naša najpomembnejša zunanjetrgovin- ska partnerja sta Avstrija in Italija, kamor GDK: 686.3:902 izvažamo kar 99% vsega lesa. Zato bi kazalo v prihodnje raziskati zlasti ti dve tržišči. Dobro četrtino vsega izvoza so opravila zasebna podjetja, ki se s takšno prodajo praviloma ukvarjajo sporadično, in zato ne poznajo ali slabo poznajo tako blago, ki ga prodajajo, kot tudi tržišče, kamor izvažajo. Povprečne cene, ki jih dosegama v izvo- zu, kažejo, da cene niso niti edina niti najpomembnejša spodbuda. Nekatere ka- kovostne vrste lesa izvažamo za enako ali celo nižjo ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu. Izvažamo zato, da prodamo in da prodani les dobimo čimprej plačan . Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 Tomaž KOČAR* Območje gozdov gozdnogospodarske enote Kamniške Bistrica, danes družbenih gozdov, s katerimi upravlja Gozdno gospo- darstvo Ljubljana, se po velikosti in obsegu bistveno ne razlikuje ali pa zelo malo od območja, ki ga je upravljala in z njim gospo- darila Kamniška meščanska korporacija v 60 letih 19. stoletja pa vse tja do začetka 2. svetovne vojne, pred tem pa mesto Kamnik. Danes obsega ta enota okrog 3500 ha gozdov, od katerih pa je le polovica uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih go- zdov (gospodarskih), druga polovica pa je uvrščena v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom za znan- stveno proučevanje. Vzrok za to razdelitev je predvsem v reliefu, ki je izoblikovan na tem območju. To je alpski svet s strmimi bregovi, ozkimi dolinami, številnimi jarki in močno skalovit tudi na prostoru, ki ga povsem pokriva gozd. Na površinah, ki so izločene kot varovalni gozdovi, oziroma kot gozdovi s posebnim namenom, prevladu- • T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija 472 G. V. 10/92 jejo torej ekstremne rastiščne razmere, ka- terim se mora človek prilagoditi s svojim delovanjem, sicer bi si načrtno uničeval okolje, kar sicer marsikje počenja. Zakon o gozdovih iz leta 1985 prepoveduje kakršno- koli gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, ki so namenjeni znanstvenemu proučevanju, v varovalnih gozdovih pa do- pušča le izkoriščanje - posek t. i. slučajnih pripadkov (sušice, snegolomi, vetrolomi ipd.) seveda le, če pri tem niso ogrožene varovalne funkcije teh gozdov. Obravnavane gozdove so izkoriščali že v davni preteklosti. Seveda je bilo to gospo- darjenje brez načrtov, stihijsko, kot so pač narekovale potrebe. Šele ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja (obdobje vladanja Marije Terezije in sina Jožefa 11. ter pozneje Franca l. in njegovih naslednikov) začnejo gospodariti s temi gozdovi sprva z enostav- nimi načrti, če jih smemo tako imenovati (navodila za gospodarjenje), pozneje ob koncu 19. stoletja pa že s >>pravimi« goz- dnogospodarskimi načrti (1888). Potrebe po lesu so rastle (npr. fužine: od 18. do sredine 19. stoletja, nato smodnišnica idr.)