Štev.16. Lienz, 19-novembra 194-5* Leto 1. ( Angleški vojaški list Eight Army News piše dne 25*okt.t.l. pod naslovom '''Kaj še čakamo?"s "Zdaj ko je vojna končana, mnogi, izmed nas čutijo, da smo svojo dolžnost izvršili in dobro izvršili.in so nepotrpežljivi,ker gre odpuščanje Iz vojaške službe/tako počasi. Ali pa smo svojo nalo¬ go res do konca izvršili?- Ne S Prijeli smo za plug - in brazdo mo¬ ramo do konca obrniti. Po Napoleonovi vojni se je reklo: "Anglija je m rešila sama sebe s svojimi napori, Evropo pa s svojim zgledom, o pot pa se zdi, da moramo reševati Evropo tudi s svojimi napori. Zakaj moramo to storiti? Ker verujemo v dostojen demokratičen re¬ žim in ker ne maramo diktatorskih sil na vladah in tega, kar je s njimi v zvezi? umorov, mučenj, razlikovanja rase, neusmiljenega tlačenja manjšine in gangsterskih načinov. Osvobodili smo Italijo. Res je bila naša sovražnica, toda spametovala se je in popravila svojo zablodo. Kakor hitro bo mogo¬ če, bodo v Italiji svobodne volitve. Za to bo treba precej časa, kajti če nad 20 let Italijani niso imeli prostih volitev. Zaradi tukaj. Naša za puške in naloga je, da preprečimo orožjem postavila svojo tčin z volitev je važno, da smo še da bi kaka stranka zgrabila vlado. Kajti vsaka vlada, ki bi prišla na tak način na površje,bi bila diktatorska in neusmiljeno brutalnega značaja in bi s teroris¬ tičnimi metodami vsilila voljo malega števila brezvestnih gangster¬ jev veliki večini italijanskega ljudstva. Že zaradi našega dobrega imena, pa tudi, da rešimo Italijane, kaj takega ne moremo dopusti¬ ti. Italija pa ima poleg notranjih težkoč še druge probleme, ki jih moramo pomagati reševati. Dokler se sama me more braniti, smo mi čuvarji italijanske neokrnjenosti. Kaj bi se n.pr. zgodilo, če bi mi naše čete potegnili iz severne Italije? Maršal Tito, ki je že zasedel velik del spornega področja, bi brez dvoma takoj sku¬ šal zasesti še ostali del. V Grčiji smo videli stvari, ki bi se prav tako lahko pono¬ vile tudi v Italiji. Tam je dobro oborožena gangsterska manjšina skušala s pomočjo orožja priti na oblast in, če britanske čete ne bi bile posegle vmes, bi bila to gotovo izvršila« Ti nemirni ele¬ menti nočejo čakati volitev, da bi se pokazala ljudska volja,ker predobro vedo, da ljudstvo ni za nje. Borili smo se za pravico vseh narodov, da morejo svobodno voliti svoje vlade. Ko bomo zapustili Grčijo, upamo, da jo bomo za¬ pustili z lastno vlado, ki bo imela dovolj moči, da bo vzdržala vsak nasilni poizkus manjšine, če bi zopet z orožjem skušala priti na oblast." Batov? vene Temu in onemu je morda"skočilo srce v hlače", ko je zvedel, kako veliko večino je pri volitvah v Titovini dobila ljudska fronta, Treznega presojevalca dogodkov pa je lahko rezultat le presenetil,-., zakaj večine je le mislila, da bo Tito zmagal, kot v prejšnjih 6a- / Štev.16. Doma&i glasovi, 19>.Xi.1945. Str.2. Odgovor je zavedajo, in da st.a Anglija in sih Hitler, z 99$j. To ne hi bilo ni6 čudno, saj vsi vemo, kako se je volilo pod Hitlerjem, in še boljše, kako se voli pod komunisti6no krnito, ki jo OZKA marljivo vihti. Zakaj ni dobil Tito še večjega števila glasov? preprost. Tito, kakor tudi ostali začasni oblastniki se da ves svet budno opazuje razvoj dogodkov v Jugoslaviji na tem delu Balkana bolj kot kdaj poprej zainteresirani Amerika ter-ne samo Rusija, In zato, ker zapadne velesile tako bud¬ no -pazijo na vse balkanske spletke in jih obnašajo v svoj prid,se komunistični psihologi niso upali navesti večjega števila glasov za sebe. Da ne bi predober izid volitev razgalil svetu prevelikega terorja, so rezultate nekoliko prikrojili r 'Bat'ovirn cenam" Večinoma se vrte številke okoli 9, le da so tu in tam namesto 90 vstavili 80. Videz svobodnega glasovanja je torej podan. Če bi bila z&pacl- na politična zrelost enaka Titovski modrosti, bi prevara morda us¬ pela, tako pa ne bo, Svet ve, kako so se volitve vršile in kakšen je teror v komunisfcični Prepričani smo volitev in to Titovim „ lahko, da je tudi angleška vlada vedela za že ob njihovem razoisu, ker so ki bi volitve nadzirali. ji ni Š tem zdelo vi ada rezultat potrebno poslati opazovalcev, tudi ni sprejela nobenih obveznosti glede priznanja teh volitev, katerih verjetno ne bo priznala, ker pri njih opozicija ni sodelo¬ vala t Bistveni pogoj za priznanje katere-koli vlade od strani An¬ glije in Amerike, pa so svobodne volitve. Če bi tem volitvam sledi¬ lo priznanje jugoslovanske vlade od strani zahodnih velesil, bi ve¬ lesile s tem prekršile temelje svoje politike, katerih pa/že zara¬ di lastnih koristi ne smeje, vkljub vsej propagandi Titovih komunistov doma in njegovih prijateljev zunaj smo lahko popolnoma mirni. Z aktivnim posegom v svetovno politiko ne bomo ničesar dosegli, ker smo premajhni,pač pa lahko in delom odločali. v delokrogu, ki nam vplivamo na nje, ki je trenutno bodo o usoi dan, s svojim Slovenije in zadržanjem Jugoslavije / L N VB i A i e i stranke, "N vari_ slal -ministru prišel v Venčeslav Vilder, predsednik srbske samostojne demokratske svoj čas v Zagrebu izdajal najbolj levičarski tednik U p O c je 23. sept .po¬ je .n ki se zdaj nahaja v Londonu, sa propagando v Titovi vladi Savi ICosanoviču, ko London, obširno pismo, v katerem piše tudi tole; "Ali res ne vidiš, da šest samostojnih držav,šest narodov, icčete dodati še sedmo (italijansko), ne utrjujejo položaja ■*<=> bila osnovana na zamisli narodne edi~ praviii šest oz.sedem narodov O e razvili trije samostojni narodi, a vi ste na- ki jim Jugoslavije? Jugoslavija nosti, iz česar so se • r, s nizem drž da je s tem Jugoslavija hočete odpreti vrata še proti Trstu?! , sedem držav, ki jih more le komu- Sati na vajetih, Torej -v komunizmu je rešitev?! Ali ne vidiš, na treh straneh minirana - z Makedonijo,z Vojvodino in zdaj Ako ti moje mišljenje ni všeč, vprašaj Angleže in Amerikance Upam pa, da še nisi tako daleč, da tudi ti smatraš Angleže in Arneri- kanoe za "svetovno reakcijo"! V kulturnem besednjaku pomeni "tiranija" skrajno reakcijo. Vse značilnosti Titovega režima pa kažejo čisti vzorec tiranije.Pred 7 meseci, ko smo se razgovarjali o tem, ste partizani dejali, da ■- to prehodna revolucija v okviru svetovne revolucije preti fašizmu da je treba nekoliko zadovoljiti .one, ki so se štiri gozdovih. A dan.es? Izkaza :j&, da je o pomočjo te :: pi. leta- bo e. C d e in lii po 0 'j ?<$*** ičimai vo luči j e prišla na stolčke in dosegla svoj namen majhna,. .... _^ dirigirana družba nasilnežev, ki sedaj vlada nad veliko večino.Stal- Štev.16. --— Domači glasovi, 19,ZI>1345v''-——- Str.3. na revolucija v državi,. OZNA, "ljudska” sodišča, zaplemba imovine, ■denarne "reforme",ki spravljajo vse ita beraško palico in "ize¬ načijo" ljudi v siromaštvu; vse to je bilo potrebno, da je ta brezlična masa čimbolj pokorno testo za poskuse zagrizenih fa¬ natikov, ki hočejo na ta način človeštvo "osrečiti”! Ali tebe morda še vedno zadovoljuje naziv "demokratska" Jugoslavija? Zakaj pa nisi potem spoštoval Paveličeve "Nezavisne" Hrvatske države, ali pa Nedičeve TMajčice" Srbije? Kakor je bil Pavelič "nesavisen", tako je tvoj Tito "demokratski"! Kaj si ne¬ ki misliš, ko stalno slišiš, da je ta uboga sestradana in uniče¬ na Jugoslavija še vedno polna samih izdajalcev, sovražnikov, fa¬ šistov in "profašistov"? Saj teh bo že več, kot jih je v sami I- taliji! In takšno Jugoslavijo vi danes prikazujete svetu! Priti mora do temeljite revizije vaše nesrečne gveril¬ ske vojne. Tudi Mihailovič bo prišel pred sodišče, toda'ne bodo mu sodniki njegovi bivši konkurenti v gverili. Težka sodba pa, mislim, čaka tvojega Tita! Saj res, kdo pa je sploh Tito? Prišel je iz nekega pod¬ zemlja kar čez noč na položaj maršala, vodje in tirana. Ni se niti vedelo za njegovo pravo ime. Mogoče se mn pa morate prav za¬ to klanjati kakor pol-bogu, kakor so se Hitlerju in Musoliniju! Nepristranska oblast bo morala tudi presoditi, če ni bila v Titovi gverilski vojni močnejša namera zasesti stolčke, kakor pa borba proti okupatorju?! V najboljšem slučaju bo moral d.ajati odgovor, če so bile žrtve v razmerju z učinkom borbe. Razburjate se, češ, da se potegujemo za tujo intervenci¬ jo. Kdo pa je dal Titu oblast? Najprej Angleži, nato Rusi.Prvi so mu dali orožje, ga stražili na Visu, rešili v Drvarju, v london¬ skem radiju in parlamentu pa moralno podpirali. Na koncu pa so Rasi z Bolgari vred pripeljali Tita v Belgrad in v Srbijo. Ali bi brez njihove pomoči sploh kam prišel? V spremstvu sovjetskega poslanika je Tito držal govore po Srbiji. Nazorno je pokazal, kdo ga čuva in vzdržuje! Mi pa zdaj dopovedujemo zaveznikom! V dobri veri ste podarili Jugoslavijo Titu; najlepša vam hvala! Sedaj pa prosimo, odtegnite roke od njega, da si bo narod svobodno oddahnil in svo¬ bodno odločil o svoji usodi. Omogočite v zavezniški Ju¬ goslaviji \saj tak režim, kakršnega uvajate v poraženih in do vče¬ raj sovražnih državah. Toliko je menda že zaslužila, saj je tudi ona šla v vojno za svobodo, nagrajena pa je s suženjstvom-." Vse svoje uspehe so komunisti dosegli le s svojo uspešno propagando. V tej so namreč mojstri in z njo znatno prekašajo vše druge I Prav nič jih ni sram lagati in obljubljati ljudem najbolj nemogoče stvari, samo da ljudi privabijo na svojo stran, -tovsodj. obljubljajo to, kar ljudem godi. Tako so zmožni enim nekaj obljub¬ ljati, če jim tako kaže, drugim pa isto zanikati, če jim tako bolj prav hodi. .. Kako n.pr. vpijejo po Sloveniji in po slovenskem delu Ko¬ roške, da se edino oni bore za priključitev slovenskega dela. Ko¬ roške k Jugoslaviji. Če je koroško ljudstvo z njimi, je samo za¬ radi te njihove propagande, ker upa, da bo čenje svoje najbolj srčne želje s zedinjeno Jugoslaviji. Nemcem pa, ki se te rešitve nič kaj jo prav nasprotno. Tako je zadnja številka tem doseglo uresni* Slovenijo v federalni ne vesele, pa obljublja- koroškega socialistične- Štev.16. —Str.4. — --— Domači glasovi , 19 .Xi .194-5. --— ~ ga tednika Neue Zeit prinesla volilni govor avstrijskega vice- kancterja dr. Scharfa, ki je med drugim dejal: "Južna koroška meja ni samo vprašanje Koroščev^ temve6 za¬ deva vseh Avstrijcev« Sicer je pa to vprašanje za nas ze rešeno. Ko so bile 6ete maršala Tita še na koroških tleh, j$ zvezni kan*- cler dr.Renner dobil pismo od maršala Stalina, v katerem Stalin avstrijski vladi obljublja vso podporo pri ohranitvi avstrijskega celotnega ozemlja v mejah is 1. 1933« Rusija je v tej zadevi spre¬ govorila v našo korist S S tem je vprašanje južne meje proti Jugo¬ slaviji postavljeno izven ‘vsake debate." Kaj. je torej res? ** AMERIŠKE LASTNINSKE PRAVICE V EVROPI. - Predsednik odbora za varovanje amer.posestev v inozemstvu Robert Loree je izjavil, da bodo sedaj po končani vojni Amerikanci, ki imajo v Evropi kakšna imetja, prišli ob ta posestva. Predlagal je, naj se amer.kongres upre odobriti kredite državam, ki se čutijo upra¬ vičene brez odškodnine podržaviti ali zapleniti lastnino ameriških družb ali amer.državijancv. RUSKI POSLANIK V RUMUNIJI je izjavil, da je po njegovem mnenju Sovjetska zveza užaljena zaradi de¬ monstracij, ki jih je rumunska o- pozicijska kmečka stranica uprizori¬ la za 24 rojstni dan kralja Mihaela, da pa je stranka v zadnjih 25 letih vedno želela dobrih ocinošajev s Sov¬ jetsko zvezo. ITALIJANSKI MIN„PREDS.PARRI je na tiskovni konferenci izjavil brit.časnikarjem, da Italija želi biti soudeležena pri upravljanju svojih bivših kolonij: Eritreje,So¬ malije, Tripolitanije in Cyrenajke. IZ VATIKANA je dospela prva pošiljka stekla v Inomost. To je predvsem takozv.katedralsko steklo, ki je prav za prav namenjeno za cerkve. Del pošiljke je določen za šole in bolnišnice. V kratkem bodo sledile druge pošiljke. ' NOVI MADŽARSKI MIN.PREDSEDNIK TILDY je kalvinistični duhovnik. Del svojih študij je dovršil na Ir¬ skem v pre zbit eri. jonskem kolegiju v Belfastu« Njegov program je zelo podoben programu angl.delavske stran ke in vsebuje poleg agrarne reforme tudi ustanovitev novih sindikatov. LINZER V0LKS3LATT je 15.nov. 1945 pisal o volitvah v Jugoslaviji med drugim; "Tako visok ostorek glasov v Jugoslaviji še ni bil do- ALI SI ŽE PREBRAL SPIS "VRSTA DEJSTEV V SPOZNAVANJE SEDANJEGA STANJA V SLOVENIJI"? Dobišjga pri zastopniku Doma¬ čih glasov v vsakem taborišču. Daj spis brati zlasti ljudem, ki ne stanujejo po taboriščih! POZNAŠ SONETNI VENEC "MA¬ RIJA Z NAMI JE ODŠLA NA TUJE"? Za 1 šiling ga lahko kupiš pri zastopniku našega lista. Zftpadne velesile pa dvomijo, Ja so bile volitve iz¬ vedene po načelih zapadne demo¬ kracije. Pri Titovem uspehu je treba upoštevati tudi to, da so volilci morali odločati o vprašanju,ali priznavajo pri¬ dobitve osvoboditve Jugoslavi¬ je, ali ne. Ta odločitev je ra¬ zumljivo izpadla v korist osvo¬ boditve. Brez dvoma pa je na uspeh volitev močno vplivalo dejstvo, da je imela vlada več možnosti in sredstev za pro¬ pagando kakor opozicija. HVALEVREDNO DEJANJE NA¬ ŠIH ŠPORTNIKOV.Naše taboriščno nogometno moštvo, ki nas je še večkrat častno zastopalo na mednarodnih tekmah z Angleži in A.vstrijci, se je že ponovno spomnilo naših najmanjših be¬ gunčkov. Ves izkupiček nedeljske tekme 711." šilingov so naši nogometaši darovali Mladinske¬ mu domu, ki pod vodstvom sale¬ zijanca g.Marnika tako požrtvo¬ valno skrbi za našo mladino. Za to (hvale- in - osnemania vred¬ no dejanje zaslužijo naši no¬ gometaši vso čast in priznanje. Miklavž se bliža. Zato se tudi drugi spomnite naših najmanjših, ki tako pogrešajo toplega doma.