e i tn n ije e d pr išk n am st o v opu lim d Že tne le po Občan Pisan svet Urbančanov Foto: Tjaša Oman Glasilo Občine Destrnik | Cena: 0,60 € | 19. julij 2017 | Številka: 3 (206) | Leto XXII | Tiskovina | Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Osrednja slovesnost ob 19. občinskem prazniku Občine Destrnik stran 2-3 Pogovori z dobitniki letošnjih občinskih priznanj stran 4-6 Javni razpis za štipendiranje študentov Občine Destrnik za študijsko leto 2017/18 stran 20-21 Praznovali smo 19. občinski praznik Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku Občan Pisan svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Kreativna PiKA d.o.o., http://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so potekale od sobote, 13. maja, do sobote, 3. junija. Vrhunec praznovanja je bila sobota, 27. maja, ki se je pričela s kolesarjenjem po mejah občine, nadaljevala s tradicionalno otvoritvijo likovne razstave v Volkmerjevem domu kulture in zaključila z osrednjo slovesnostjo ob letošnjem 19. občinskem prazniku v športni dvorani OŠ Destrnik-Trnovska vas na Destrniku. Pred osrednjo slovesnostjo se je delegacija, ki so jo sestavljali podžupan Branko Horvat in svetnika Silvester Horvat ter Anton Sever, odpravila na pokopališče in prižgala sveče pri spominskem obeležju padlim v vseh vojnah, pokojnemu častnemu občanu Janezu Žampi ter pokojnima svetnikoma Mitju Mohoriču in Nadi Zupanič. Sledila je osrednja slovesnost, ki so jo s himno pričeli člani Destrniškega okteta iz Kulturnega društva Destrnik. V kulturnem programu so nastopile še članice Ženskega pevskega zbora iz Kulturnega društva Destrnik in harmonikarja Enej Marin ter Simon Žnider, ki obiskujeta 7. oziroma 8. razred harmonike pri prof. Vidu Ščavničarju. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je dejal, da najraje govorimo o tem, kaj smo storili dobrega, precej manj pa o tem, kaj nam ni uspelo ali pa nam je v celoti spodletelo. »Za nami je leto, ki je prineslo številne izzive, tudi nepričakovane zaplete in težave. Pogosto je bila na preizkušnji naša sposobnost, da poiščemo premišljene rešitve. Pri tem nismo bili vedno enotni. Menim, da različnost daje širino in bogat nabor možnih ukrepov ter rešitev. Morda lahko svojo usodo krojimo sami. Vse ni odvisno samo od drugih, na primer od države. Mi vsi smo igralci v tej igri. To dragoceno spoznanje boste morali za svoje vodilo sprejeti tudi svetnice in svetniki, ki pri svojem odgovornem delu odločate o vseh pomembnih zadevah ter postavljate skupno dobro pred posamične interese,« je menil župan Vindiš. Vse je tudi pozval, naj letošnji praznični maj vliva novo upanje za lepši jutri, naj bo čas do prihodnjega maja leto modrih odločitev in pogumnih dejanj ter menil: »Naj se zagotovi nov razvojni zagon, naj se okrepijo naša vlaganja v zagotovitev boljšega bivalnega okolja za vse v občini, predvsem pa naj se okrepita zaupanje in solidarnost med nami. Množica novih poti in odločitev za pravo pot nas delata uspešne, lepe in privlačnejše. Druženja, povezovanja, pogum, vztrajnost, medsebojno komuniciranje in razumevanje pa nas delajo dobre. Naj bo obdobje do maja v prihodnjem letu leto Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman Hvala vsem, ki skrbite za dobrobit naše občine Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman novih pridobitev v občini s še večjim angažiranjem vseh za skupno dobro.« Spregovoril je tudi o uresničenih projektih od zadnjega občinskega praznika, kot so nakup novih prostorov, odprtje trgovine, zaključek gradnje na južnem pobočju pod šolo, zaključena dvoletna investicija na lokaciji Mihelič–Kramar v delu vasi Janežovski Vrh, sprejetje OPN – Operativnega programa odvajanja, zbiranja in čiščenja odpadnih voda, pripravljen je projekt z gradbenim dovoljenjem za ureditev pokopališča s poslovilnim objektom, nadaljuje se prenova javne razsvetljave, mnogo dela je bilo opravljenega pri vzdrževanju cestne infrastrukture, nabavili so tudi precej orodja za potrebe režijskega obrata. Čestital je študentom in občinskem nagrajencem ter posebej pozdravil župana iz pobratenih občin Petrijanec in Polzela, v želji, da sodelovanje še nadgradijo, kmalu izvedejo kakšen skupni projekt ter zaključil: »Spoštovani občanke in občani, ne pozabimo, da je naša moč tudi ali predvsem v naši enotnosti. Enotnost naj bo v skupnih namenih, v sodelovanju in pri iskanju kompromisov, pri poslušanju in razumevanju različnih resnic ter pri srečevanju na pol poti vsake od njih.« Tudi letos so študenti, ki so uspešno zaključili študij, prejeli priznanja župana, ki so jih podelili župan Vladimir Vindiš, predsednik Odbora za odlikovanja in priznanja Žiga Volgemut ter članica odbora Urša Zver. Priznanja so prejeli: Tamara Kovačič za uspešno zaključen študij na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj (inženirka kmetijstva in krajine), Jasmina Hauptman za uspešno zaključen študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (magistrica kulturologije), Anja Irgl za uspešno zaključen študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja), Nina Murko za uspešno zaključen študij na Višji strokovni šoli Academia Maribor (inženirka gradbeništva), Nataša Imenšek za uspešno zaključen študij na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (magistrica varne prehrane,) Aleš Flajšman za uspešno zaključen študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike), Melita Pšajd za uspešno zaključen študij na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (magistrica zdravstvene nege), Ksenija Petrič za uspešno zaključen študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (diplomirana slovenistka), Svarun Bajec za uspešno zaključen študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru (univerzitetni diplomirani pravnik), Uroš Zelenik za uspešno zaključen študij na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (diplomirani inženir agronomije), Aleksandra Arnuš za uspešno zaključen študij na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani (diplomantka kineziologije), Saša Fras za uspešno zaključen študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (profesorica razrednega pouka), Mirjana Rodošek za uspešno zaključen študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (doktorica znanosti), Mateja Spevan za uspešno zaključen študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (magistrica profesorica zgodovine in magistrica profesorica geografije), Tina Zorec za uspešno zaključen študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (diplomirana inženirka kemijske tehnologije) ter Hana Krašovec Kumer za uspešno zaključen študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (magistrica profesorica razrednega pouka). Na slovesnosti so župan Vladimir Vindiš, predsednik Odbora za odlikovanja in priznanja Žiga Volgemut in članica odbora Urša Zver podelili tudi občinska priznanja. Letos so podelili tri bronasta občinska priznanja. Na predlog Turističnega društva Destrnik, župnije sv. Urban in Društva vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice je priznanje prejel Franc Brenčič. Na predlog vaškega odbora Jiršovci sta bronasti priznanji prejela Milan Arnuš in Maks Kranjec. O pomenu Evropske unije in njenem delu je zbranim spregovoril domačin in evropski poslanec dr. Milan Zver. Sledil je nagovor poslanca Državnega zbora RS Franca Breznika. V imenu zbranih županov in predstavnikov lokalnih skupnosti je zbrane pozdravil župan Občine Podlehnik Marko Maučič, ki je med drugim spregovoril o težavah, s katerimi se občine srečujejo pri pridobivanju evropskih sredstev, in bil kritičen do evropskih razpisov. Največjo težavo pri razvoju občin vidi v pomanjkanju denarja v občinskih proračunih za investicije, ker s proračunskim denarjem občine v glavnem pokrivajo svoje zakonske obveznosti, država in Evropska unija pa v razvojni perspektivi od 2014 do 2020 ne zagotavljata razpisov ter sredstev za vlaganja v komunalno infrastrukturo. Sledila sta pogostitev vseh prisotnih in druženje ob zvokih domačega ansambla. Praznovanje se je naslednji dan nadaljevalo z župnijsko slovesnostjo ob godu sv. Urbana s slovesno sveto mašo, ki sta jo ob domačem župniku darovala pater Janez Kmetec in rojak iz Ločkega Vrha pater Milan Kos. Po končani maši je pred cerkvijo potekalo druženje faranov s pogostitvijo, ki so ga pripravili gospodinje in vinogradniki. Zmago Šalamun 3 Zmago Šalamun Pogovor z občinskim nagrajencem Francem Brenčičem rekel, da mi naj pusti »lisice« zunaj. Na primer ta vrata (pokaže na vrata v klet) – kril nisem delal jaz, ta mizar mi je rekel, da je takšen les za njega samo za drva. Jaz sem mu odvrnil, naj mi to samo tako pusti. Grča in to mora biti,« je z nasmehom razlagal. In ni minil trenutek, ko je že pričel razlagati novo zgodbo, novo super priložnost o manjši prešici, ki ima tako čudovit »prešpen«. Neizmerno veselje, ki ga ima bronasti občinski nagrajenec do kulturne zapuščine in tudi do oblikovanja lesa, je izrazito opazno. Ja, zagotovo je najbolj opazen tudi leseni spomenik na destrniškem pokopališču, ki ga je izdelal prejšnje leto. Nina Zorman Nina Zorman Človek, ki vidi in občuti. Vsi poznamo britanskega komičnega igralca Charlieja Chaplina, ki je zaslovel v obdobju nemega filma. Vrhunski igralec, ki je prispeval neizmerljivi del k napredku filma do umetniške oblike. Morebiti zgolj zato, ker je bil prepričan, da »ne zgolj razmišljati – večkrat OBČUTI in OPAZUJ.« Ravno v tem znamenitem stavku sem uspel najti povezavo med Charliejem Chaplinom in našim bronastim občinskim nagrajencem Francem Brenčičem. Človek, ki ima izjemno sposobnost opazovanja in občutenja narave. Med pogovorom je večkrat povedal, da je stvari opazoval, si jih ogledoval, občutil z rokami, seveda kasneje tudi študiral in naštudiral. Pod njegovimi marljivimi in veščimi rokami je nastala marsikatera umetnina, ki krasi »Vrban«. Skorajda bi lahko rekli, da je »Vrbenčan«, čeravno se je rodil v Žabjaku, v ptujski občini, vendar poudari, da njegova domačija meji z občino Destrnik. Čeprav se je šolal na kmetijski šoli na Ptuju, ni ostal doma na kmetiji, to je prevzel njegov brat. Zajadral je v druge vode, dom in družino si je ustvaril v Vintarovcih. S tem pa se je začelo tudi njegovo vključevanje v različne društvene dejavnosti – od leta 1994 je član Turističnega društva Destrnik, od vsega začetka deluje tudi v Karitas in je zavedni član Društva vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice, kjer je leta 2016 postal tudi kletar. Postavitev klopotca se nam danes zdi nekaj samoumevnega, vendar Franc veselo pove, da je pobudo dal ravno on: »Tukaj, na naši preši so radi plakatirali. In videl sem plakat za postavitev klopotca na Zavrhu. Takrat nismo imeli tako bogatega programa in ideja se mi je zdela odlična. Pa sem si mislil, da se naj še pri nas postavi.« Kot velik zagovornik ohranjanja kulturne dediščine je imel leta 2003 tudi svoj muzej starin. »Da, notranji del je bil izredno lep, avtohton. Velikokrat so muzej obiskali učenci iz šole. Še dobro mi je ostal v spominu obisk dveh avtobusov avstralskih Slovencev. Danes bi se moral tega lotiti drugače, kar pa bi zahtevalo kar precej birokracije,« razloži Franc Brenčič, zakaj muzej ni več aktiven. Pogovor z nagrajencem večkrat nanese na opisovanje in razlaganje različnih podrobnosti tako na hišah, različnih vratih, fasadah in tudi brajdah – ravno po njegovi ideji so bile narejene brajde potomke pri viničariji. »Imel sem jih že vnaprej narisane. Že prej sem jih hodil merit in sem si risal, kako bi to izgledalo. Hotel sem se čim bolj približati staremu stilu, točno v merah, s štukaturami. Ne vem, ali je bilo točno tako, kot bi moralo biti, vendar sem poskušal ponazoriti tako, kot je bilo to nekoč,« opisuje Franc s spoštovanjem do zapuščine naših prednikov. »Vedeti je potrebno, da biti restavrator ni isto, kot biti mizar. Razlika je več kot očitna in priznam, da sam takoj opazim razliko. Posebno pozornost je potrebno dati detajlom in preteklosti, kar pa ni enostavno,« pojasnjuje Franc z žarom v očeh ter doda: »Ko sem dobil eno prešo, sem iskal tram, saj ga je bilo potrebno zamenjati. Šel sem k mizarju Borisu in izrecno sem mu 4 Čeravno se predsedniki društev menjavajo, Franc Brenčič s tem nima veliko težav. Njegov namen je služiti in delati dobro, za obče dobro. Tako je tudi med aktivnimi pri pripravi kmečkega praznika in vsako leto spodbuja vaščane, da sodelujejo v povorki starih kmečkih običajev. Je tudi eden glavnih mesarjev na društvenih kolinah. »»Kolinim« za žlahto doma. Stare koline so bile tako kot vsepovsod – prišli so strici in so »kolinili«. Ko jih je veliko prišlo, sem bil kot pubec stalno slabo volje, saj sem vedel, da ne bom prišel do nožev, da še do tac ne bom prišel. Potem pa sva z očetom začela. Bilo je pozimi, šla sva k babici. Celo noč nisem spal, ker sem se bal, da mi oče ne bi sam odšel. V temi sva odšla peš na avtobus, »gorsn v lipe«, in ko sva prišla do babice, se je šele začelo daniti,« opisuje Franc svoje začetke kolinjenja. »Velikokrat pomagam koliniti za žlahto. Nekoč smo imeli projekt in smo naredili 193 salam in to ni malo. Sušili smo jih na »vrbenski« burji, smeje pove. Tu, doma, sem si našel takšen prostor, kjer jih lahko lepo sušim,« zaključi Franc o temi z mesom. Franc Brenčič je osem let tudi cerkveni ključar, prav tako je že od vsega začetka član Karitas. Ko je vprašanje naneslo na jaslice, je z nasmehom povedal: »To pa je spet zgodba. Svoje prve jaslice sem ustvaril v prvem razredu. Nekoč si lahko kupil neke takšne pole – 1 pola, 1 dinar. Šlo je za slike, ki si jih izrezal, nato si zadaj zalepil zobotrebec ali trsko in si lahko postavil figurice. Tako sem si doma prvič postavil jaslice v sprednji hiši pod smrekico. Ko sem prišel k »Vrbani«, sem si uredil jaslice na tleh v predprostoru. Drugo leto sem si zaradi tega, ker sta prišla otroka in sta stvari začela prestavljati, jaslice naredil malo višje. Spominjam se, da sem šel k polnočnici v cerkev in sem rekel, da imam doma skoraj večje jaslice, kot so tukaj v cerkvi. Kristi sem dejal, da bi lahko naredil tudi kaj večjega. Mislim, da je bila Kristina takrat v župnijskem svetu in da je bil župnik še Valdhuber. No, tako sem se zapletel v to, že petindvajseto leto zapored. Če sem rekel, da bom, potem bom. Skozi leta sem imel tudi polno pomočnikov – Ivan Hauptmanov, Bajsov Tona, Vesna Žmavčeva, Šalamunovi … Poskušam pa, da bi nekdo stvar prevzel, ampak resnega kandidata še nisem uspel najti. Fino je, če pride kdo z novo, svežo idejo, da so tudi jaslice vsako leto zanimive in drugačne. Sedaj smo se tudi dogovorili, da zunanje jaslice ustvari vsako leto druga vas. Notri, v cerkvi, pa še vedno jaz. Ko sem hodil z župnikom po hišah, sem videl, da imajo ljudje čudovite jaslice, tako da ideje, znanje in ustvarjalnost so. Potreben je le še pogum, da se izpostavijo,« zaključi zgodbo Franc. Priznanj je prejel že kar nekaj in nadaljuje: »Nagrade za vina imam zložene v svoji mapi. Prav tako bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije. Vendar le eno visi na steni v hiši – to je bronasto priznanje Občine Destrnik.« Da je Franc Brenčič dobrosrčen, nasmejan in vedno pripravljen priskočiti na pomoč, vedo prav vsi občani, saj se njegovega dela ne da spregledati. Je človek, ki meni, da bi bilo najlepše, če bi živeli po desetih božjih zapovedih. »Bi bilo čisto dobro. Sveto pismo uči dobro, le da se tega ne držimo. Zanimiva mi je primerjava – kot otrok sem hodil k maši v mesto in razlika je očitna – tam gredo k maši tisti, ki gredo k maši. Tu, na vasi, pa se najdejo tudi taki, ki gredo k maši zato, da drugi ne bodo rekli, da niso šli. Jaz grem, ker sem tak, kot sem,« zaključi pogovor Franc Brenčič. Nina Zorman Pogovor z občinskim nagrajencem Milanom Arnušem Ljudje smo res zanimiva bitja. Če samo pogledamo, kako se pričnemo vesti, ko vstopimo na neznano območje, se srečamo z neznano osebo in kako pričnemo pogovor. Zanimivo je, da družbeno sodbo oblikujemo na podlagi dveh ključnih vprašanj: kako topla je oseba in kako kompetentna je. V prvih trenutkih srečanja z neznancem že sprejmemo prvi sklep: ali je oseba vredna zaupanja, prijateljska, pripravljena priskočiti na pomoč, družabna in podobno. Za oceno o kompetenci posameznika potrebujemo malce več časa. Instinkt, ki so ga razvili že naši predniki, ko so morali na hitro oceniti, ali imajo opravka s prijateljem ali sovražnikom, ni zanemarljiv. Odpira nam vrata duše. Ni večjega zadovoljstva od tega, ko se lahko srečaš z nekom, ki je topel, prijeten, preprost, brez da spregovori. Občutiš preprostost in dobrodušnost. Za to ne potrebujemo besed, ne visoke izobrazbe in ne gore denarja. Ko sediš za veliko leseno mizo pri Arnuševih, s člani družine, obdan s štirinožnimi prijatelji, potem so besede odveč. V bistvu besede ena za drugo odstirajo njihov svet preprostosti, hudomušnosti, gostoljubnosti in dobrosrčnosti. Kljub težkemu življenju na kmetiji je v njihovih očeh še vedno prisotna igrivost. In takrat se kot sogovornik zaveš, da je Milan Arnuš resnično zasluženo dobil občinsko bronasto priznanje. »Bil sem star 12 let, ko mi je oče kupil prvega konja,« opisuje začetke svoje ljubezni do konj. Tara in Gidra sta žrebici, ki kraljujeta na jiršovskem hribu, družbo pa jima dela še približno trideset zajcev. »Zjutraj, ko z ženo »opraviva« 30 glav živine in svinje, se pošalim in rečem, da grem »zopravim« še pri sosedih. Za priboljšek jima nesem koruzni klas,« pove Milan, saj se zaveda, da se po (dobrem) jutru dan pozna. Ljubezni do konj ne skriva in odkrito prizna, da nima srca, da bi ga lahko zaklal, kljub temu da je že v rani mladosti pomagal pri kolinah in spravljanju mesa. Delo na kmetiji mu je bilo tako rekoč položeno v zibko in na vrhu hriba je našel tudi svojo sorodno dušo. Iz »grabe« se je priženil k ženi, si ustvaril družino in zanjo ter tudi za kmetijo in približno 14 hektarov obdelovalne površine zgledno ter skrbno skrbel. Leta so minevala in kmalu je hčerka začela graditi svoje domovanje na njegovi domačiji. Sin ostaja doma in po službi pomaga staršem pri delu na kmetiji. »Jaz sem tak veseljak,« pove z nasmehom gospod Arnuš in doda, da je rad v družbi muzikantov, samo da je »živ žav«. »Tudi na harmoniko sem rad zaigral, dokler si nisem poškodoval roke,« razlaga ob pregledovanju fotografij, ki so jih krasili nasmejani obrazi, srečni časi. Mladi, stari, srednjih let – vsi nasmejani in dobre volje. Ponosno je pokazal fotografije s svojima kobilama in prvo vprego, ki jo je sam izdelal, češ, da se je še malo učil zraven. A ko je dobil pravo kočijo, se mu je to zdela tako odlična priložnost, da bi jo bilo škoda izpustiti iz rok. Kočija, katere okovje je bilo staro okoli 100 let, je bilo še v dobrem stanju, les pa je že načel zob časa, zato jo je Milan Arnuš z vso natančnostjo in skrbno tudi popolnoma obnovil. »Vozili smo se tak, za moj »gušt«,« je dejal. Da, Milan Arnuš je ogromno stvari v življenju storil zgolj in le za »gušt« in ravno to ga dela še bolj bogatega človeka, ki hrani ter neguje svoje želje. »Poglej, poglej,« je dejal v smehu, »tak pa zgleda, ko mene ni doma. Včasih gre tudi žena na »ferjuks« s kočijo.« Izza ovinka je primijavkal oranžni mačkon, se z repom sem in tja zvijal okoli nog, dokler ni omagal in se »počil« v senco pod veliko leseno mizo. Poleg njega je mirno in spokojno ležal gromozanski kosmatinec, ki sliši na ime Medo. Vrabca, to je medo v pravem pomenu besede! In vsi ti člani skupaj z Milanom, njegovo ženo in vnukom ustvarjajo prijetno poletno kramljanje ob pregledovanju arhivskih fotografij. Ne gre se čuditi, da so tudi eni izmed tistih, ki komaj čakajo na avgust in priprave za vaški piknik. »Kjer se je in pije, je vedno luštno,« navrže Milan, ki skupaj z Maksom peče na vaškem pikniku. Vsako leto z zanosom pomaga tudi pri pripravah in izvedbi povorke na kmečkem prazniku. Kaj bodo letos ušpičili, še ne ve, »nekaj bo že,« se pošali. In ko beseda nanese na letnice in leta, spet pridemo do teme o druženju in veselju – drugo leto bo še posebej pestro, saj bo naš občinski nagrajenec praznoval okroglo obletnico. Na še več dobrodušnih let, gospod Milan Arnuš. Osebni arhiv Osebni arhiv Dobrodušni jiršovski kmetovalec 5 Tadej Urbanija Pogovor z občinskim nagrajencem Maksem Kranjcem Leta 1988, ko se je z ženo preselil v Jiršovce, je bila podoba Destrnika precej drugačna, kot je danes. Cesta, ki danes pelje mimo njegove hiše in poslopja, ki je bilo leta nazaj znano pod imenom Zeleni grič, je bila v tistem času kolovoz. Vaščani, ki so živeli na hribu, so do svojih domov prišli peš, saj je bil dostop z avtom nemogoč. Že naslednje leto so se na njegovo pobudo stvari začele premikati v smeri modernizacije vasi. Najprej so začeli širiti cesto, ki so jo nato posuli z gramozom in utrdili. A to je bil le prvi korak k modernizaciji in izgradnji cestnega omrežja v vasi. Sledilo je asfaltiranje cest. V letih 1991–92 so zgradili sedem kilometrov cest, asfalt pa so polagali tudi v drugih delih današnje občine – v Gomili, na Strmcu, v Vintarovcih in na delu ceste v Levajncih. Čeprav je danes asfaltirana cesta nekaj vsakdanjega, so v tistih letih morali vaščani kar sami poprijeti za delo in seči v denarnico. Takratna shema financiranja je namreč zagotavljala petdeset odstotkov denarja od krajevne skupnosti, za drugo polovico so morali poskrbeti ljudje sami. Hodili so od vrat do vrat in pobirali prispevke, da so zagotovili drugo polovico denarja, potrebnega za izgradnjo. Tudi dela so v večini opravili kar sami. Naslednji korak je bil vodovod, ki je vaščane oskrbel s tekočo pitno vodo. Angažiranost našega nagrajenca je močno spremenila podobo vasi, pri čemer sam poudarja, da so vaščani želeli napredek, le da niso vedeli, na katera vrata je treba potrkati. Razvoj podeželja mu je bil zmeraj eden od ciljev, kar priča tudi o tem, da je bil med prvimi člani v Kmečki zvezi. V sklopu zveze in kasneje stranke, v kateri trenutno opravlja funkcijo predsednika SLS Destrnik, so iskali finančne vire za projekte, ki so sledili. K temu so pripomogli tudi poslanski in ministrski sedeži stranke v parlamentu. Gospod Kranjec je tudi zaslužen, da je ime Destrnik v devetdesetih letih postalo znano tudi v širšem slovenskem prostoru. Z gostiščem Zeleni grič, kjer so med drugim gostovala znana imena slovenske zabavne glasbe, je v tistem času ustvaril nevralgično točko dogajanja bližnje in širše okolice. Obiske ministrov, poslancev in estradnikov je omogočilo iskanje vez, kasneje pa so agenti kar sami prihajali s ponudbami ter predlogi za nastopajoče. Prostore so za druženje in zabavo uporabljala številna podjetja. Elektro Slovenija je v Jiršovce pripeljalo kar 1200 ljudi. Pogum za gradnjo takšnega objekta so mu 6 Nina Zorman Užitkarsko kolesarjenje Nina Zorman Maks Kranjec v očeh prebivalcev Jiršovcev uživa velik ugled, o čemer priča tudi odločitev vaškega odbora, da ga predlaga za bronasto priznanje Občine Destrnik. Vse točke utemeljitve kažejo njegov doprinos k razvoju vasi. Na svojem domu v Jiršovcih je z veseljem in gostoljubno sprejel povabilo časopisa Občan na pogovor o njegovem delovanju, za katerega mu je občina podelila nagrado. vlivale njegove izkušnje iz gradbeništva in prepričanje, da ljudje iščejo prostor, odmaknjen od mestnega vrveža, kjer se lahko sprostijo in poveselijo. In Zeleni grič – ime je bilo ženina ideja – je v svojem zlatem obdobju to gotovo bil. O odprtju gostišča, ki je delovalo tri leta in pol, trenutno ne razmišlja. Kot podjetnik je imel gradbeno podjetje, v katerem so službovali tudi njegovi sokrajani, dela pa so več let opravljali na Primorskem. Idej za prihodnje mu ne manjka. Vaški dom, kjer bi se ljudje lahko družili, cestna razsveljava, asfaltiranje ceste skozi Rakovo grabo, ki bi skrajšala pot do centra Destrnika za dva kilometra, so prvi odgovori na vprašanje, kako vidi razvoj Jiršovcev v prihodnje. Meni tudi, da bi se morali temeljiteje lotiti vprašanja Rogoznice, ki bi jo bilo treba po njegovem mnenju razširiti, očistiti in poglobiti. S svojim preteklim delovanjem, z voljo za prihodnost in, kot piše v obrazložitvi nagrade, s pripravljenostjo pomagati, je gospod Maks nepogrešljivi člen vaške skupnosti. Čeprav nagrade na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku ni prevzel, bo to z veseljem storil na vaškem pikniku, ko mu jo bodo izročili predlagatelji nagrade. Čeprav je kolesarjenje v splošnem individualen šport, so kolesarska druženja vse pogostejša oblika preživljanja skupnega prostega časa. Uživači, ki se radi popeljejo po neokrnjeni naravi Slovenskih goric, so se v okviru praznovanja občinskega praznika letos zbrali pred novo občinsko zgradbo, kjer je bilo izhodišče kolesarske ture. Potek in opis poti je zbranim predstavil Srečko Vrečar, sledilo je skupinsko fotografiranje in že so se pognali v hrib. Trasa je kolesarje popeljala v smeri Ločki Vrh–Svetinci–Desenci–Levanjci–Zg. Velovlek– Janežovci–Destrnik, z vmesno postojanko v Okrepčevalnici Pri Mici, kjer so se malce okrepčali. Verjetno ni treba poudarjati tega, da ni bilo pomembno, s kom so kolesarili, pomembno je bilo le to, da so pri tem uživali. Z vetrom v laseh, seveda. Pa naj bo to pri hitrosti 10, 25, 35 ali 45 km. Nina Zorman Tadej Urbanija Velik doprinos k razvoju vasi Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman Hoja po starih pešpoteh Nina Zorman Otvoritev ceste Janežovski Vrh (Odsek Mihelič–Kramar) V soboto, 3. junija 2017, je v okviru 19. občinskega praznika potekal svečani dogodek – otvoritev odseka Mihelič–Kramar v Janežovskem Vrhu. Na prizorišču so se zbrali župan g. Vladimir Vindiš, vsi, ki so sodelovali pri izvedbi projekta tega cestnega odseka, vaščani, sosedje, sorodniki in prijatelji. Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa. Je načrtno speljana pot, ki med seboj povezuje različne geografske lokacije, hiše in seveda ljudi. Na novo urejeno je v Janežovskem Vrhu še posebej ponosen predsednik njihovega vaškega odbora g. Ciril Koser. Je predsednik z enim najdaljših mandatov, in sicer vse od leta 1983. V vseh teh letih je bil prisoten na veliko otvoritvah v svojem kraju in tudi v občini. Bil je tudi aktiven član krajevne skupnosti, nadzornega odbora Občine Destrnik. In kot rad poudari tudi sam, se zelo trudi in skrbi za druženje v Janežovskem Vrhu, tudi s tem, da tradicionalno organizirajo postavitev majskega drevesa, za katerega skrbi vsako leto številčnejša ekipa. Zbrane je nagovoril tudi župan g. Vladimir Vindiš, ki je poudaril pomen novega odseka, saj se bodo na cesti izboljšali vozni in varnostni pogoji. V kulturnem programu so nastopili Ljudske pevke Urbančanke in Destrniški oktet. Blagoslov je opravil župnik g. Jože Škofič. Prireditev je povezovala Mirjana Fladung. S simboličnim prerezom traku so cesto svečano odprli župan g. Vladimir Vindiš, direktorica občinske uprave ga. Darinka Ratajc in predsednik vaške skupnosti g. Ciril Koser. Sledile so zahvale za izvedbo projekta, nato pa smo se zbrani sprehodili po novem odseku Mihelič–Kramar. Prisostvovali smo tudi podiranju majskega drevesa, za katerega je poskrbela ekipa moških iz Janežovskega Vrha. Druženje se je nadaljevalo pri Podhostnikovih, kjer so vaščani in občina pripravili pogostitev. V soboto, 3. junija, je Turistično društvo Destrnik v okviru prireditev ob občinskem prazniku tradicionalno izvedlo hojo po starih pešpoteh. Pohodniki smo se zbrali pred turističnim domom in krenili po izbrani poti čez Ojstrovec. Družina Brenčič je poskrbela za hitrejši korak in postregla z domačim žganjem. Pot je nato vodila do Horvatovih v Vintarovce, kjer sta nas Pavla in Jože pričakala s pogrnjeno mizo, polno domačih dobrot, ter z dišečo kavo. Nato smo se sprehodili po stari gozdni pešpoti, ki nam je na ta vroči dan nudila prijetno senco. Do turistične kmetije Lovrec smo pohodniki opazovali prelepo naravo in razgled daleč naokoli. Gospodar Marjan nas je pogostil z domačim krapcem in odžejal s hladno pijačo. Na Lovrečevem bregu, kjer nam je bilo že pošteno vroče, smo sklenili, da bo treba v prihodnjih letih pohod začeti v zgodnejših urah. Pot nas je nato vodila v Rakovo grabo do družine Petrič, kjer se je bogata pogostitev v prijetni senci gozda še kako prilegla. Tam bi se zadržali še dlje, če nas ne bi priganjal čas, saj se nam je s stare pešpoti mudilo na otvoritev nove ceste v Janežovskem Vrhu. Pohodniki bi sicer lahko malce zamudili, vendar je župan Vladimir Vindiš narekoval tempo zadnjega dela pohoda. Nina Zorman Tanja Hauptman Prijetna energija in dobra volja sta nas pripeljali na še svežo asfaltno cesto, ki smo jo sicer občudovali, vendar smo bili enotni, da je prijetneje hoditi po starih pešpoteh, kot po od sonca razgretem asfaltu. Kljub vsemu pa si v današnjem času življenja brez sodobnih cest ne moremo več predstavljati. Pohod se je letos zaključil v Janežovskem Vrhu s svečano otvoritvijo ceste in z bogato pogostitvijo ter druženjem. 7 Tadej Urbanija Turnir v odbojki na mivki za Pokal Občine Destrnik Odbojka na mivki je že tradicionalno del praznovanja ob prazniku Občine Destrnik. Turnir je potekal v petek, 26. maja, na igrišču na mivki pri Mici v Janežovcih. Tokrat se je v čudovitem vremenu zbralo 8 ekip. Prijavile so se ekipe Športnega društva Destrnik, Korantov iz Destrnika, podjetja DP-Logik, gostje iz Vitomarcev in Ptuja. Tekmovali smo na dva dobljena niza v dveh skupinah. Priča smo bili izjemni igri, vse ekipe so bile zelo izenačene, tako da se je turnir zavlekel vse do teme. V polfinale so se uvrstile ekipe Brata, Vsemu kos, Urban in Burkle. Oba polfinala sta bila zelo napeta in izenačena. Po napetih bojih sta se v finale uvrstili ekipi Vsemu kos in Brata. Tudi v finalu smo bili priča izjemni igri. Zmagala je ekipa Vsemu kos, ki že nekaj let igra po ligah in turnirjih v odbojki na mivki ter tudi v dvoranah. Tekmovalci so pohvalili kakovost igrišča in organizacijo turnirja. Odbojkarska sekcija športnega društva se zahvaljuje vsem udeležencem, gledalcem, piceriji Pri Mici, Športnemu društvu Destrnik in Občini Destrnik za pokale. Se vidimo naslednje leto. Na 38. razstavi likovnih del, ki so nastala na srečanju likovnikov 28. aprila 2017 in smo si jih lahko ogledali v dvorani Volkmerjevega doma, je letos razstavljalo 20 ustvarjalcev. Na otvoritvi, ki tradicinalno poteka pred osrednjo proslavo ob občinskem prazniku, je zbrane nagovoril ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas mag. Drago Skurjeni. Med drugim je opozoril na dolgoletno tradicijo likovnega ustvarjanja na Destrniku, ki jo je pred osemintridesetimi leti začel Emil Štumberger, likovnike pa povabil, da še naprej prihajajo v Destrnik, ki ponuja veliko zanimivih motivov. Veselje nad dogodkom je izrazil tudi župan Vladimir Vindiš in likovnikom predlagal, da naslednje leto razstavijo tudi slike, ki so nastale v prejšnjih letih – mnogi med njimi se kolonije udeležujejo več let zapovrstjo – in pokažejo, kako so čutili naš kraj skozi leta. Ob kratki analizi, ki jo je podala gospa Janja Perko, smo izvedeli, da sta prevladujoči tehniki razstavljenih del olje in akril, najpogostejši motiv pa je bilo cvetje. Verjetno je dež pripomogel k temu, da je letos prevladovalo slikanje interierja (notranjih prostorov), ki so se ga ustvarjalci lotili v realističnem slogu. Med drugim je izrazila tudi željo, da ustvarjalci še naprej gojijo in razvijajo svojo umetniško žilico. Likovna dela so se na otvoritvi lepo prepletala z glasbo, za katero je na klavirju poskrbela Leja Murko. ŠD Destrnik ŠD Destrnik Nina Zorman Odbojkarska sekcija Športnega društva Destrnik Nina Zorman 8 Nina Zorman Nina Zorman Otvoritev likovne razstave Tadej Urbanija Nina Zorman V ritmu pete ljudske besede – srečanje ljudskih pevcev in godcev petja. Zahvalo Urbančankam in gostom za njihovo dejavnost je izrazil tudi predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman. Vodja skupine Anica Čeh pa je izkoristila priložnost in povabila vse tiste, ki imajo radi peto ljudsko besedo, da se jim pridružijo, ter zagotovila, da ljudska pesem ne bo zamrla. Vaški godci iz Andraža nad Polzelo so ob koncu prireditve Urbančankam poklonili sliko in se s to simbolično gesto pobratili, s čimer utrjujejo vez med krajema, ki so jo sklenili že upokojenci in občini. Tadej Urbanija Nina Zorman Pod lipo domačo PGD Desenci Nina Zorman V okviru praznovanja občinskega praznika je 26. maja v Volkmerjevem domu kulture potekalo zdaj že tradiconalno srečanje ljudskih pevcev, pevk in godcev. Udeležilo se ga je kar trinajst skupin iz različnih krajev iz naše bližnje in daljne okolice. Seveda niso manjkale niti naše Urbančanke, ki so se pod vodstvom Anice Čeh predstavile s pesmima Ko sem po vrtu šla in Ko zašel sem tja za goro. Prvo pesem so posvetile svoji pokojni članici Nežiki, nezamenljivi članici skupine, v kateri je sodelovala sedemnajst let in s svojim sopranom pustila neizbrisno sled v spominu vseh tistih, ki so spremljali Urbančanke ter občudovali njihovo ljubezen do ljudskega petja. Letošnji slogan prireditve »Zapojmo in zaigrajmo po domače« se je lepo zlil z občutkom domačnosti, ki je že skoraj zaščitni znak prireditve. Pričarajo ga obiskovalci in gostje – zahvaljujoč večletnemu sodelovanju se mnogi med njimi že dobro poznajo. Domač je tudi glas Lidije Ličen, ki nas je tudi letos spretno popeljala po Vrbenski preteklosti. Tokratna rdeča nit je bila domača kulinarika, ki vključuje tudi spoštljivi odnos do dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne. Župan Vladimir Vindiš je izrazil občudovanje skupinam, ki skupaj z obiskovalci skrbijo za ohranjanje ljudskega Kaj pomenita besedi domovina in domoljubje? Kakšen pomen imata med mladimi? Kako zvenita v njihovih srcih? Težko in zagonetno vprašanje, ki so si ga pogumno zastavili Majda Kunčnik in njeni mladi prijatelji Alen Čuček, Rok in Ines Kos ter Julija Nedeljko ob tradicionalni prireditvi Pod lipo, s katero so v Desencih obeležili praznik slovenske državnosti. 25. junija 1991 so na predlog tedanjega gasilskega vodstva v Desencih ob gasilskem domu zasadili lipo, ki je šestindvajset let, kolikor mineva od tistih časov, rasla skupaj z mlado državo, v njeni senci pa se vsako leto na isti dan zberejo vaščani in praznujejo. Letos je zaradi nevihtnega ozračja prireditev potekala v gasilskem domu, a bistvo srečanja je ostalo nedotaknjeno. Letošnji program je bil zastavljen kot sproščeno kramljanje mladih, ki razmišljajo o pomenu domovine in domoljubja, ki vse prevečkrat ostajata prazni frazi, pri tem pa pozabljamo, kakšen pomen imata za obstoj naše države. »Za preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja, ki jo starši omogočajo svojim otrokom in poznejšim rodovom, za preživetje in obstoj nekega naroda sta pomembna duhovni prostor in kulturno ozračje, v katerem se vzgajajo mladi rodovi. Pomembno je privzgojiti občutek narodne zavesti, da smo in bomo ponosni na to, da smo Slovenci …« so bile misli Kunčnikove, ki so bile rdeča nit srečanja. Seveda ni manjkala niti pesem, ki je sestavni del naše domovine in že od nekdaj napaja slovensko domoljubje. Pesmi Zdravljica, Slovenskega naroda sin, Sem fantič zelenega Štajerja, Slovensko dekle in V dolinci prijetni je ljubi moj dom so počasi podirale zid med občinstvom ter nastopajočimi in ustvarile praznično vzdušje, ki se jo ob koncu formalnega srečanja še nadaljevalo. Člani PGD Desenci in sosedje so spekli pecivo, mladi muzikant je zaigral na harmoniko in vse je spominjalo na Cankarjeve besede »… slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.« A praznično vzdušje ni dovolj, je med drugim poudaril župan Vladimir Vindiš in izpostavil, da je čas sanj, ki je Slovence prevzel v času osamosvajanja, mimo in da morajo nove generacije svoje znanje usmeriti v dobro vodenje države v prihodnje. 9 Nina Zorman Veliko tekmovanje v pikadu na Destrniku V okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Destrnik smo člani Društva upokojencev Destrnik pripravili še tekmovanje v pikadu. Že v začetku leta smo se prijavili na razpis Pokrajinske zveze društev upokojencev Ptuj, da bi organizirali pokrajinsko tekmovanje v pikadu. Ker smo bili izbrani za organizacijo, smo se lotili dela. Z županom g. Vladimirjem Vindišem smo se dogovorili, da bo prireditev 26. maja v šolski telovadnici, v okviru praznovanja občinskega praznika. Nekaj po deveti uri so že pričele prihajati prve ekipe. Kot se spodobi za dobre gostitelje, smo vse tekmovalce pogostili z obloženimi kruhki, domačim pecivom, jutranjo kavo in aperitivom. Po prihodu so se vse ekipe tudi prijavile. Pred začetkom tekmovanja so vse tekmovalce, spremljevalce in navijače pozdravili župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje g. Franc Hojnik in predsednik Društva upokojencev Destrnik g. Branko Goričan. V kulturnem programu pa so ljudske pevke Urbančanke zapele nekaj pesmi. Prijavilo se je 13 ženskih ekip iz društev upokojencev Cirkovce, Dolena, Destrnik, Turnišče, Markovci, Budina-Brstje, Zavrč, Grajena, Ormož, Središče ob Dravi, Kidričevo, Polenšak in Sp. Ptujsko poljeZagojiči. Malo več – 16 moških ekip pa je bilo iz društev upokojencev Cirkovce, Turnišče, Sp. Ptujsko polje-Zagojiči, Rogoznica, Sv. AndražVitomarci, Grajena, Destrnik, DU Markovci, Sv. Tomaž, Budina-Brstje, Gorišnica, Dolena, Središče ob Dravi, Ormož, Kidričevo in Polenšak. Vsaka ekipa šteje 5 članov. Tekmuje se po pravilih pikado zveze Slovenje in pravilih športnih iger Zveze društev upokojencev Slovenije. Tekmovanje je potekalo v prijetnem, včasih napetem, a športnem vzdušju. Vsi tekmovalci so se trudili in številni navijači so jih spodbujali. Na koncu tekmovanja so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali. Nina Zorman Društvo upokojencev Destrnik Fm Obvestilo uredništva Nina Zorman 10 Pri moških ekipah so zmagali člani ekipe iz DU Cirkovce, drugi so bili tekmovalci iz DU Turnišče in tretji iz DU Sp. Ptujsko polje-Zagojiči. Pri ženskih ekipah so zmagale članice DU Dolena, drugo mesto so osvojile članice DU Destrnik in tretje DU Turnišče. Na tekmovanju sta bila podeljena tudi pokala za najboljšega posameznega tekmovalca. Na veliko veselje domačinov je bila najboljša posameznica v pikadu za leto 2017 ga. Marija Murko iz Svetincev, najboljši posameznik med moškimi pa je bil g. Anton Dolenc iz Cirkovc. Tudi drugi naši tekmovalci so se lepo izkazali. Pri ženski ekipi so posameznice dosegle lepe rezultate. Med 52 tekmovalkami je 7. mesto dosegla ga. Marta Kavčič, 8. ga. Milena Markež in 4. ga. Nežka Caf. Moška ekipa je malo zaostajala, pa vendar so med 64 tekmovalci dosegli: 16. mesto g. Peter Markež, 17. g. Franc Murko, 32. g. Ivan Pšajd in 40. mesto g. Franc Sever. Vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem gredo vse čestitke, posebej ge. Mariji Murko kot najboljši posameznici. Ko je bilo tekmovanje končano in pokali podeljeni, smo imeli okusno ter zasluženo malico, ki smo jo, kot se v Slovenskih goricah spodobi, zalili z dobro domačo kapljico. Članke in oglase za 4. številko časopisa Občan oddajte do srede, 6. septembra 2017, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Janežovski Vrh 42, 2253Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc ali docx. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Občani pišejo (pisma bralcev) oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman Upokojenci kegljali ob občinskem prazniku Destrnika. Tekmovanje je bilo prijetno, napeto in na trenutke razburljivo. Takšni so pač troboji ob takih priložnostih, ki pomenijo tudi vesela druženja. Naši »učitelji« se tudi letos niso pustili presenetiti. Druženje smo nadaljevali v gostišču »pri MICI«, kjer je župan g. Vladimir Vindiš podelil pokale. Gostje so se zahvalili za dobro organizirano tekmovanje, za lep in prisrčen sprejem ter prijetno druženje. Obljubili so, da se drugo leto spet dobimo, če jih bomo povabili. Obljuba dela dolg. Društvo upokojencev Destrnik fm Metulji in Sončki so obiskali Sikaluzoo Občina vsako leto povabi vsa društva, ki delujejo v občini Destrnik, da s svojim programom obogatijo dneve, namenjene proslavljanju občinskega praznika. Destrniški upokojenci smo tudi letos v goste povabili sosednji društvi – DU Duplek in DU Selce. Lani se nam je porodila ideja, da bi pripravili troboj v kegljanju s kroglo na vrvici. Malo kot prispevek k proslavljanju občinskega praznika, malo pa zato, da se oddolžimo kegljačem Dupleka in Selc, ki so nam pomagali z nasveti in tudi drugače, ko smo se začeli učiti kegljati. Kegljači vseh treh društev smo se dobili v sredo, 25. maja, v gostišču »pri MICI« v Janežovcih, kjer imamo urejeno kegljišče. Ob veselem snidenju smo gostujoče ekipe pogostili z obloženimi kruhki, domačim pecivom in s kavo. Vse prisotne je pozdravil župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš in tekmovalcem zaželel prijetno bivanje v naši občini ter dobre rezultate pri kegljanju. Žal je dogajanje malo pokvarilo deževno vreme, zato smo odšli v kletni prostor župnišča, kjer imamo urejeno še eno kegljišče za kegljanje v zimskem času ali pa ko dežuje. Tekmovalo je šest ekip – moške in ženske ekipe iz Selc, Dupleka in Strokovni delavci vrtca Vrtec Destrnik-Trnovska vas Nina Zorman Vsi se radi spomnimo tistih zadnjih tednov šole, ko smo se s sošolkami in sošolci odpravili na končni izlet, ki je bil, ne glede na cilj, zmeraj poln zabave ter smeha. A končnih izletov nimajo le šolarji, temveč tudi tisti, ki jih šolske klopi še čakajo – otroci iz našega vrtca. V petek, 23. junija, sta se najstarejši skupini – Metulji iz vrtca Destrnik in Sončki iz vrtca Trnovska vas z avtobusom odpravili v Radence, kjer so obiskali lepo urejen živalski vrt Sikaluzoo. Otroke in vzgojiteljice je najprej pozdravil lastnik, ki je predstavil nekaj lastnosti posameznih živali ter pravila o njihovem hranjenju. Nato je sledil tisti najbolj zabavni del – nakup hrane in hranjenje živali v živalskem vrtu. Otroci so videli 36 različnih vrst živali, največ pozornosti pa so pritegnile opice, ki so si kar same odpirale arašide, ki so jih ponujali otroci. Kot se za pravi izlet spodobi, je sledila malica, nato pa veselje in vrisk na igralih. Izlet je bil poučen in poln doživetij, ki bodo še dolgo ostala v glavah in srcih naših vrteških otrok. 11 Zala Mlačnik Izmenjava otroške folklorne skupine KD Destrnik pri prijateljih iz KD Karavanke Tržič medtem že vzljubili, saj so res lepo skrbeli za nas. Spet nas je čakala dve uri in pol dolga vožnja domov. Čeprav smo se morali posloviti od naših novih prijateljev, smo se zelo zabavali. Zavedali smo se tudi, da se že čez en teden vidimo na državnem tekmovanju otroških folklornih skupin v Majšperku. Prav tako smo se dogovorili, da jih bomo v Destrniku gostili od 22. do 24. septembra 2017. Zala Mlačnik Tabor za nadarjene učence 2017 12 Ob koncu šolskega leta smo že tradicionalno organizirali tabor za nadarjene učence. Letos se ga je udeležilo 21 učencev OŠ DestrnikTrnovska vas, starih od 10 do 13 let. Na dvodnevnem taboru smo jim ponudili veliko zanimivih delavnic. Že prvi dan smo se odpravili čez mejo, v avstrijski Gamlitz, kjer so učenci preizkušali svoje spretnosti v Motorikparku. Premagovali smo ovire in dokazovali svoje spretnosti s hojo po vrveh. Mnogim učencem je to ostalo v spominu kot najlepše doživetje tabora, kot so dejali sami. V šolski telovadnici, kjer smo tudi prespali, je zasijal pravi gledališki oder, ko so učenci stopili v čevlje gledaliških igralcev. Tabor smo obogatili s številnimi dejavnostmi, kot so nočni pohod s svetilkami, igranje tenisa, peka peciva, priprava obrokov, izdelali smo tudi izvirne družabne igre, gospa Aleksandra pa nam je približala Novo Zelandijo. Učenci se vsako leto z veseljem udeležijo tabora za nadarjene učence, kar nas motivira za delo v prihodnje. Trudili se bomo, da bomo tudi v naslednjih šolskih letih učencem ponudili vsebine, ki bodo vodile k vzgoji v samostojne, samozavestne, spretne, radovedne, ustvarjalne, senzibilne in odgovorne mladostnike. OŠ Destrnik - Trnovska vas Učiteljice in učitelj OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Destrnik - Trnovska vas V petek, 26. maja 2017, nas je izpred OŠ Destrnik-Trnovska vas odpeljal dvonadstropni avtobus. Vsi smo bili navdušeni in seveda smo sedeli v drugem nadstropju. Spraševali smo se, kako bo pri družinah, in upali, da se bomo z otroki iz KD Karavanke Tržič dobro ujeli. Ko smo prispeli v Tržič, so nas otroci skupaj s svojimi družinami že nestrpno pričakovali. Napetost, kdo bo pri kateri družini, je naraščala iz minute v minuto. Po razdelitvi smo šli vsak k svoji družini na večerjo, nato smo se še nekoliko igrali in spoznavali ter šli končno spat, polni novih doživetij. Komaj smo čakali na nov dan in dogodivščine, ki bi jih naj doživeli. Ko smo se zjutraj zbudili, smo pozajtrkovali in se pripravili na ogled Dovžanove soteske. Na zbirališču smo polni vtisov prve noči pri družinah drug drugemu pripovedovali, kaj smo počeli in kako smo preživeli prvo noč. Nekateri so šli spat ob enih zjutraj, drugi so bili na ekološki kmetiji, tretji pa so že prvi večer šli na izlet na Bled. Skratka – vsak od nas je doživel kaj zanimivega. Med pripovedovanjem smo pozabili na pohod in Marko nas je moral malo opomniti ter usmeriti proti soteski. Pot je bila urejena in polna različnih zanimivosti – od predorov v skalah, do deroče reke in velikih skal. Na koncu poti smo se ustavili v muzeju, kjer smo preko mikroskopov opazovali različne kamnine in fosile. Ko smo se vračali nazaj, sta Saša in Marko prišla na idejo, da bi šli po plezalni poti na Turn. In smo šli. Nekateri samo do polovice, drugi pa do samega vrha (635 n. m.). Pogled v dolino je bil veličasten, a tudi malce srhljiv, saj je bilo na vrhu le malo prostora, nas pa kar 20. Na srečo smo se do zbirnega mesta vsi spustili brez poškodb. Nismo si smeli privoščiti kakšne poškodbe, saj nas je zvečer čakal koncert. Pri družinah smo se hitro najedli in nato oblekli v kostume. Marko nas je že čakal pred večnamensko dvorano v vasi Lom pod Storžičem, kjer smo imeli generalko, zvečer pa nastop skupaj s KD Karavanke. Po nastopu smo se vrnili k družinam, kjer smo se z otroki igrali in uživali vsak po svoje. V nedeljo smo se dobili v njihovih društvenih prostorih, kjer smo imeli pevsko/plesne delavnice, na katerih smo spoznali njihov ples, mi pa smo njih naučili našega. Po plesu smo še malo zapeli, bilo je zelo zanimivo, saj nismo najboljši v petju, česar pa ne morem reči za otroke iz KD Karavanke. Po delavnicah smo si ogledali Kurnikovo hišo, najstarejšo hišo v Tržiču, in čevljarski muzej. Če boste kdaj v Tržiču, si morate ogledati ta zelo zanimivi interaktivni muzej. Nato smo nekaj časa znova preživeli z družinami, hkrati pa smo morali spakirati. Sledil je piknik v Podljubelju, le 6 km od avstrijske meje. Na pikniku je bilo super, saj je bilo tam veliko igral in tudi igrišče za nogomet ter odbojko. Hrana, ki so jo pripravili, je bila zelo okusna, posladkali smo se tudi s torto, ki jo je spekla ena izmed mamic. Zapeli smo pesem o prijateljstvu, folklorna skupina KD Karavanke pa nam je v slovo podarila sliko, narejeno iz odtisov rok mladih folkloristov. Pisani odtisi rok so oblikovani v srce. Žal smo se morali na pikniku tudi posloviti od družin, ki smo jih Nina Zorman Pošta na Destrniku bo ostala. Ker pa gre za pogodbeno pošto, smo povprašali, kaj vse nam ponuja. Osnovni nabor pošiljk in poslov, ki jih opravlja Pošta Slovenije, opravljamo pod enakimi pogoji, z enako provizijo, kot jih ima Pošta Slovenije. Tako lahko stranke kupijo osnovne pisarniške pripomočke, kot so znamke, kuverte, embalažo za pošiljanje in poštne nabiralnike, ki jih mora imeti vsak državljan. Cenik izdelkov in storitev ostaja enak, kot ga ima Pošta Slovenije. Na pogodbeni pošti v Destrniku lahko plačujete položnice, dvigate in polagate gotovino, tudi na hranilne vloge lahko polagate ali dvigate. Imajo le omejitev zneska do 1000 evrov v enkratni transakciji na vsakega občana. Tudi pogodbena pošta na Destrniku, kot vse pošte po Sloveniji, opravlja posel za Novo kreditno banko Maribor, kar pomeni, da lahko vsi tisti, ki imajo knjižice ali kartice Nove KBM dvigajo ali polagajo denar, vpisujejo pokojnine, prilive, socialne transferje popolnoma enako kot na banki – seveda tudi pod enakimi pogoji banke. Za obisk banke se torej ni treba peljati v mesto, ampak lahko vse uredite tudi na pogodbeni pošti na Destrniku. Vsi tisti, ki niso komitenti Nove KBM, pa lahko ravno tako dvigujejo denar preko POS terminala, to pomeni, da se dodatna provizija zaračuna glede na cenik, ki ga ima njihova banka. Res pa je, da večina bank ne zaračunava za dvig gotovine preko POS terminala. Velja opozoriti, da imajo kartice omejene limite dvigovanja in da obstajata najmanj dve vrsti kartic – debetne in kreditne. American, Diners in Mastercard so kreditne kartice, s katerimi marsikdo plačuje v trgovini, kar se beleži kot plačilo brez provizije. Na pogodbeni pošti na Destrniku storitev opravi enako, preko POS terminala, vendar gre za dvig gotovine in ne za plačilo, kar pa mu banka potem zaračuna in to po navadi z izredno visokimi provizijami. V bistvu se na pogodbeni pošti, ko pošljete pošiljko in bi radi plačali s kartico, to zabeleži kot dvig gotovine in ne kot plačilo s kartico. Delovni čas pogodbene pošte na Destrniku: Ponedeljek–petek: 9.00–12.00 in 15.00–17.00 Sobota: 9.00–11.00 Nedelja in prazniki zaprto. Telefonska številka: 08 20 59 549 NOVOST Banka Slovenija je izdala sklep, da se je treba identificirati z osebnim dokumentom, tudi če plačujejo položnice, ne glede na znesek na položnici. Na Pošti Slovenije pojasnjujejo, da je razlog za spremembe nova uredba evropskega parlamenta in sveta o informacijah, ki je s 1. julijem stopila v veljavo. Uredba določa pravila o informacijah o plačnikih in prejemnikih plačil, ki spremljajo prenose sredstev, v vsaki valuti, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja ter financiranje terorizma, kadar ima vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev, udeležen v prenosu sredstev, sedež v Evropski uniji. V skladu z navedeno uredbo bo treba pri vplačilih evidentirati tudi podatke o dejanskem plačniku. Ta mora predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje – kartica ali izkaznica prosilca za azil. Določene dodatne podatke, ki niso razvidni iz osebnega dokumenta, pa dejanski plačnik sporoči ustno. Nabor zahtevanih dodatnih podatkov je odvisen od višine zneska vplačila in od tega, ali gre za gotovinsko ali negotovinsko plačilo. Skladno z zahtevami zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je potrebno vnesti podatke o vplačniku, naslovu, osebnem dokumentu itd. Če stranka nima veljavnega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi delavec opravil vnos osebnih podatkov, transakcije ne sme opraviti. POZOR! Če vam je pismonoša pustil obvestilo o prejeti pošiljki, vas pa ni bilo doma, je pomembno vedeti, da ta pošiljka (če ni vezana na posebne zakone – npr. osebni dokumenti, upravni postopki, kazensko pravo ipd.) prvi dan čaka na prevzem na matični pošti. Šele drugi dan pošiljka prispe na pogodbeno pošto na Destrnik, kjer jo lahko stranka tudi dvigne. S tem dnem tudi prične teči dan dviga – 15 dni. Česa NE moremo urediti na pogodbeni pošti na Destrniku: – pošiljati telegramov, – pošiljati po faksu, – odposlati nenaslovljene direktne pošte, – izplačevati nakaznic (pomembno je na primer predvsem za tiste, ki prejemajo pokojnino po nakaznici ali pričakujejo, da jim pismonoša izplača gotovino. Denar jih v tem primeru čaka na matični pošti). Matična pošta pogodbene pošte na Destrniku je v Trnovski vasi. Delovni čas pošte v Trnovski vasi (matična pošta): Zmago Šalamun Nina Zorman Kaj nam ponuja pošta na Destrniku? Ponedeljek–petek: 8.00–10.30 in 14.30–17.00 Sobota: 9.00–11.00 Nedelja in prazniki zaprto. Naše domačine bosta sprejeli pridni gospodični iz naših krajev – Sandra in Mojca, ki sta tudi začeli delati takrat, ko je bila otvoritev franšizne trgovine. Potrudimo se in obdržimo našo pošto na Destrniku, saj je ogromno manjših krajev že ostalo brez pošte. 13 Čevapčijada v Amfori na Ptuju Nina Zorman TUŠ market Špic Destrnik Spoštovani bralci, dragi občanke in občani. Minili so prvi trije meseci, odkar smo v poslovni zgradbi odprli prodajalno in gostinski lokal. Moram povedati, da smo s poslovanjem zadovoljni in da se še seveda naprej trudimo po najboljših močeh, da postanemo trgovec, kakršnega ste si želeli. Kot smo obljubili v začetku, vam ponujamo celotno ponudbo slovenskega trgovca TUŠ. Naše najpomembnejše akcije so Mojih 10, Tuš Klub, BUM akcija in seveda tedenski katalog. Želimo vam omogočiti nakup vseh artiklov, ki so v katalogu, a se vam moram v imenu našega podjetja opravičiti, da so v tedenskem katalogu tudi takšni artikli, ki jih lahko dobite samo v supermarketih TUŠ. Mi smo samo Tuševa franšiza in smo včasih iz kakšnih akcij tudi izvzeti, tako kot vse ostale franšize. Trudimo se, da bi bilo takšnih artiklov vse manj, včasih vam lahko uredimo tudi kakšen artikel, da ga kupite pri nas. Za vse take želje vas prosim, da se pogovorite z našimi prodajalkami, ki vam bodo z veseljem pomagale. Zraven trgovske ponudbe pa vam ponujamo tudi okrepčilo v našem baru. Nudimo vam pestro ponudbo toplih in hladnih ter osvežilnih napitkov. Za vroče poletne dni smo ponudbo popestrili tudi s sladoledom. Jutranji pogled z naše terase ob vrhunski kavici pa vam kratko malo vzame sapo. Prodajalna in bar sta odprta skoraj vse dni v letu. Kot novost pa smo junija odprli tudi pogodbeno pošto. Tudi za nas je bilo to popolno nekaj novega, a ker smo želeli, da bi pošta v vašem kraju vseeno ostala, smo se odločili ponuditi tudi to. Začetek je bil zalo težaven, zato se vsem opravičujem, če ste slučajno imeli kakršno koli slabo izkušnjo. Stvari so se že kar uredile in naše »poštarice« zadevo vse bolj obvladajo, kar pomeni, da boste tudi vi vedno bolj zadovoljni. Povedati moram, da pripravljamo še kar nekaj novosti, ki vam jih bomo ponudili v prihodnjih mesecih. Slogan »Vedno boljši« je slogan, ki se ga dobesedno držimo in smo vam vedno na voljo glade vaših dodatnih želja in potreb. Ob začetku poletja vam vsem želim prijetno bivanje na vaših dopustih, kjer koli že boste, in vas obenem vabim, da nas še naprej obiskujete, saj bomo le z vašo pomočjo še naprej dosegali cilje, ki smo si jih zadali. Miro Kokol Miro Kokol Zdrav življenjsi slog v Biotermah Mala Nedelja Kot že več let zapored smo tudi letos s programom Zdrav življenjski slog učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas obiskali kopališče Mali Moravci. Na počitniško kopanje smo se v torek, 27. junija, odpeljali s polnim avtobusom otrok. Na kopališču smo uživali v vodnih aktivnostih, še posebej v plavanju in potapljanju. Šolske kuharice so nam pripravile odlično malico, ki nam je dala energijo za plavanje, kasneje pa smo si privoščili tudi sladoled. Otroci so stkali nove prijateljske vezi in zadovoljili potrebo po druženju ter gibanju. Dan je bil prekrasen … Se vidimo prihodnje šolsko leto. Luka Sambolec OŠ Destrnik - Trnovska vas Nina Zorman Direktor Darko Plohl 14 V petek, 12. maja, ob 17.00 je v restavraciji Amfora na Ptuju potekala 8. Čevapčijada – tekmovanje v pripravi in peki čevapčičev, ki smo se je udeležili tudi koranti iz Destrnika. Sodelovalo je 31 ekip. Vsaka ekipa je morala sama pripraviti maso za čevapčiče, žar in priloge, ki jih je ponudila ob čevapčičih. Ko smo spekli prve čevapčiče, smo jih dali v pokušino našim gostom, kasneje pa na degustacijo in oceno petčlanski mednarodni komisiji. Ocenjevali so kakovost, videz in estetiko čevapčičev ter krožnika, na katerem so bili postreženi, priloge, postopek peke in postrežbe gosta. Ocena komisije je bila en del poti do dobrega uspeha, drugi del pa so bile glasovnice obiskovalcev. Vsak gost je ob vstopu prejel kupon in ga predal ekipi, ki je po njegovi oceni pripravila najboljše čevapčiče. Letos je zmagala ekipa Grupa brez haska, drugo mesto smo osvojili člani Društva koranti Destrnik, tretje pa ekipa Vrtnarstvo Zupanič. Za zabavo do jutranjih ur je poskrbela Tanja Žagar. Pod »Bračičevo kolarnico« je znova veselo Društvo kmetic Destrnik na izletu v Varaždinu in Petrijancu Se spomnite lanskega oktobrskega ličkanja koruze pod »Bračičevo kolarnico«? Imeli smo se lepo in razšli smo se z nasmehi na obrazih. Takrat so naši moški koruzne snope obesili in koruza se je imela čas lepo posušiti. Sušenje sta spremljala lastnika Srečko in Marija Bračič. In ko sta dala zeleno luč za luščenje, smo se članice zbrale ter opravile delo. Ročno smo zluščile koruzo, ki bo hrana za našega pujsa pri Mariji Zelenik. V nedeljo, 4. junija, smo se članice društva in podporni člani odpravili na izlet v Varaždin in pobrateno občino Petrijanec. Da bi bilo druženje lepše, smo s seboj povabile tudi naše može in prijateljice. Najprej smo se odpeljali v Varaždin in med potjo poslušali o zgodovini naše sosede – vse od naselitve Hrvatov v 7. stoletju, do napadov Turkov, kraljevine SHS, se spominjali skupnih let, preživetih v Jugoslaviji, pa vse do njihove samostojne države Republike Hrvaške. Kar naenkrat smo bili v Varaždinu, kjer so nas pričakali Silvija, Ana in Igor iz naše pobratene občine. Popeljali so nas skozi pokopališče, kjer smo si lahko ogledali stare nagrobnike in spomenik padlim ter občudovali lepo urejeno živo mejo. Irena Gajšek Irena Gajšek Nato smo si ogledali grad in si predstavljali življenje v času graščakov. Očarani smo bili nad lepo urejenimi sobanami, lončenimi pečmi, lestenci, posodami, oblekami iz starih časov ... Skozi grad nas je vodila čudovita vodička Lovrenka, ki nas je spremljala v Petrijanec in nam predstavila sledi antike. Nato smo se sprehodili po mestu in se spočili v senci ob hladni pijači. Ustavili smo se tudi v gasilskem muzeju in občudovali stare vozove, s katerimi so nekoč hodili na požare. Gasilci so nam razkazali tudi vso novejšo opremo in bili smo presenečeni nad njihovo opremljenostjo. Prav za nas so se spustili po drogu, tako kot to počnejo ob požaru ali kot vidimo v risanki gasilec Samo. Okopavanje koruze in buč ter saditev fižola na njivi v Janežovcih 8. junij je bil za članice Društva kmetic Destrnik znova delaven. Na naši njivi so semena koruze in buč dobro vzklila in njivo je bilo potrebno okopati. Ker smo se odločile, da bo na naši njivi rasel tudi fižol, ga je skupina članic tudi posadila. Po končanem delu, kot se spodobi, smo si članice vzele čas in ob hrani ter pijači kovale nove načrte za prihodnje. Obljubile smo si, da se bomo še naprej družile na njivi v tako velikem številu kot na ta dan. Posebej pa smo bile vesele, da se nam je pri okopavanju pridružila nova članica. Irena Gajšek Irena Gajšek Nato je sledilo presenečenje. V Petrijancu so nas pričakali člani društev in samo za nas pripravili kulturni program. Ob besedi, pesmi, melodijah tamburic in plesu so na naše obraze zvabili nasmeh in zalesketale so se nam oči. Članice društva žena Petrovke so nam pripravile razstavo ročnih del in nas pogostile. Na mizi niso manjkali niti njihovi »klipiči«. Sledila je predstavitev cerkve sv. Petra, kjer smo ob čudovitih freskah, narejenih v 20. stoletju, in predstavitvi domačega župnika začutili mir in spokojnost. Izlet smo zaključili v restavraciji Zelendvor. Hvaležni za tako lep izlet smo se poslovili z obljubo, da se naslednje leto srečamo v Destrniku. Izlet je nagrada vsem nam, ki se trudimo ohranjati stare običaje. Z njim smo želeli navezati še tesnejše stike in sodelovanje s Petrovkami ter si izmenjati izkušnje. Vesele smo, da se je na izletu v društvo včlanilo šest podpornih članov in dve članici. Tako naše število iz leto v leto raste in ni strahu, da bi naši običaji zamrli. Irena Gajšek Irena Gajšek Elizabeta Fras 15 Nina Zorman Nina Zorman Tako so udeleženci 3. mladinskega gasilskega tabora v Desencih vzkliknili pod ogromnimi žalujkami, ki so jih varovale pred sončnimi žarki. Ekipa Občana je obiskala začetek tabora, ki se ga je letos pod mentorstvom Majde Kunčnik in Alena Čučka udeležilo kar 21 otrok. Tabor se je začel v sredo, 5., in končal v petek, 7. julija. V PGD Desenci so tako v sodelovanju z GZ Destrnik pritegnili mlade s prav posebnim pristopom, saj so udeleženci spoznavali zgodovino gasilstva in organizacijo društva nasploh, prikazali so jim vnetljivost snovi, kako pogasiti manjši požar in še veliko zanimivih tem v zvezi z gasilstvom. V okviru tridnevnega tabora so videli kar nekaj atraktivnih akcij, o katerih bomo več napisali v prihodnji številki, predstavili pa jih bomo tudi s fotografijami, nastalimi na taboru. Nina Zorman Nina Zorman »Naš ogenj gori za gasilstvo« Majda Kunčnik, mentorica gasilskega tabora, je povedala, da osnovni namen tabora ni le spoznavanje gasilstva, temveč tudi pomen druženja in predvsem timskega sodelovanja. »Pri organizaciji tabora sem vesela, da nam ob strani stoji tudi podporna ekipa, ki jo sestavljajo Branko Horvat, Mitja Pukšič in Andrej Habjanič. Ekipa PGD Destrnik bo z vodjem Davidom Frasom poskrbela za prikaz izvoza vozil in »intervencije«. Župan Vladimir Vidiš pa nas bo, tako kot vsako leto, obiskal in nas pogostil – tokrat s picami. Brez vzajemnega sodelovanja tabor ne bi bil iz leta v leto boljši in bogatejši. Na koncu so nam zadovoljni otroci dali vedeti, da delamo prav in da smo na pravi poti,« poudari mentorica Majda. Gasilstvo mora biti del identitete slehernega zavednega gasilca, zato k temu sodi tudi čisto prava zastava, ki so jo mladi personalizirali z odtisom rdeče obarvane dlani, ki ponazarja ogenj – tisti, ki gori za gasilstvo – ter lastnoročnimi podpisi. Tako je vsak pustil svoj pečat, tako kot ga bodo na tem taboru. Ob odhodu ekipe časopisa Občan pa so v belem kombiju pripeljali še čisto pravi vojaški šotor, v katerem bodo otroci preživeli dve noči. Kaj vse so doživeli, pa v naslednji številki. Arhiv GZ Destrnik Regijsko srečanje in društveni piknik Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik organizira v soboto, 19. avgusta, ob 10.30 v šotoru na Destrniku srečanje upokojencev spodnjega Podravja. V kulturnem programu bodo nastopili Stari prijatelji iz Kicarja, Hišni ansambel iz Markovcev in ljudske pevke Urbančanke. Zbrane bodo pozdravili Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Franc Hojnik, predsednik spodnjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev, Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik, in Branko Goričan, predsednik Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik. Hkrati pa člane DU Sv. Urban – Destrnik obveščamo, da bo sočasno potekal tudi društveni piknik Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik. Srečanje in piknik bosta v vsakem vremenu. Cena za udeležbo na srečanju upokojencev znaša za člane DU Spodnjega Podravja 6 evrov na osebo. Člani se lahko prijavijo tudi na samem srečanju. Cena za člane DU Sv. Urban Destrnik bo članom sporočena naknadno. Vljudno vabljeni! 16 Upravni odbor DU Sv. Urban – Destrnik Govorice popačijo resnico, povzročajo veliko razprav in obsojanj ter dobro delo izničijo v škodo vseh, ki so posel izpeljali. Škodo, povzročeno ljudem ali občini, je težko popraviti. Med občankami in občani Občine Destrnik smo v zadnjem času že večkrat naleteli na nezaupanje in dvome glede nakupa novih poslovnih prostorov za občinsko upravo v poslovni stavbi v Janežovskem Vrhu 42. Nakup navedenih poslovnih prostorov je v preteklih letih dvignil že veliko prahu, zato dvome naših občanov razumemo in v želji po dokončni razjasnitvi nakupa ponovno podajamo pojasnilo. 20. 12. 2011 je bila podpisana predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe s podjetjem EM-GRAD d. o. o., s katero se je občina zavezala kupiti prostore v izmeri 638 m2 neto tlorisne površine (mansarda, dve pisarni v kleti, arhiv, sanitarije v kleti, računalniški prostor in skupne prostore – hodniki, kurilnica, dvigalo, strojnica) ter 1.200 m2 funkcionalnega zemljišča (vsa parkirišča). Dogovorjena cena iz predpogodbe znaša za poslovne prostore 1.394,60 evrov + DDV/m2, za funkcionalno zemljišče pa 165,30 evrov + DDV/m2, torej bi skupna pogodbena vrednost z 22 % DDV znašala 1.327.500,05 evrov. Pred sklenitvijo glavne pogodbe je vodstvo, v želji po izpolnitvi in zagotovitvi vseh zakonskih določil ter ekonomične in transparentne rabe javnega denarja, opravilo pregled predvidenega nakupa. V prvi fazi je bilo ugotovljeno, da bi glede na okoliščine in vpletenost občine pri izgradnji stavbe, prejšnje vodstvo moralo ravnati po zakonu o javnem naročanju ter bi tako najverjetneje doseglo veliko nižjo ceno za investicijo, zato do sklenitve glavne pogodbe pod pogoji iz predpogodbe ni prišlo. Veljavnost predpogodbe in odškodninski zahtevek zaradi nerealizirane prodajne pogodbe na osnovi predpogodbe sta še vedno v sodnem postopku in pričakujemo rešitev v korist občine. V začetku leta 2016 so nepremičnino prodali na javni dražbi, občina pa je po prejemu ponudbe od novega lastnika – podjetja Lipa z. o. o. iz Lenarta – z njim začela pogajanja glede cene in prav tako glede prostorov, ki bi jih odkupili (po predpogodbi bi namreč občina morala plačati ter odkupiti vse skupne dele in prostore ter celotno funkcionalno zemljišče, ki pa ji že po sami naravi teh prostorov ne morejo izključno pripadati), saj takratni etažni elaborat ni bil ustrezno pripravljen in je bil v nasprotju z določili stanovanjskega zakona, ki natančno predpisuje, kaj so splošni ter posebni skupni deli, in določa, da so ti solastnina vseh etažnih lastnikov oziroma solastnina etažnih lastnikov, katerim služijo. Po pripravi novega etažnega elaborata je občina s podjetjem Lipa z. o. o. izpogajala in dogovorila, da se odkupi ter v popolno last občine prenese poslovni prostor v velikosti 461,7 m2, za 595.781,00 evrov, na skupnih prostorih in funkcionalnem zemljišču pa je v zemljiški knjigi, skladno z navedenimi zakonskimi določbami, vknjižena solastnina – gre za okrog 761,25 m2 takih površin, za katere je potrebno poudariti, da niso bile plačane posebej, ampak so že zajete v prej navedeni ceni. Opredelitev skupnih prostorov je poleg tega, da omogoča koriščenje vsem solastnikom objekta, pomembna predvsem z vidika stroškov in vzdrževanja – če bi namreč občina odkupila vse skupne površine ter celotno funkcionalno zemljišče, kot je bilo to predvideno v predpogodbi, bi jih morala tudi vzdrževati in zanje v celoti plačevati stroške, čeprav bi jih uporabljali vsi solastniki zgradbe ter njihovi obiskovalci/stranke. Prodajalec Lipa z. o. o. pa je prav tako pristal, da se del kupnine (v višini 93.054,89 evrov, kolikor znaša ocenjena vrednost za navedeno nepremičnino – po cenilnem poročilu (z dne 9. 5. 2016), ki ga je pripravil sodni cenilec Jože Gašperšič, Vareja 9 b, 2284 Videm pri Ptuju, SU 29/91-59) kompenzira s staro občinsko stavbo na naslovu Vintarovci 50, ki za občino po selitvi na novo lokacijo nima več posebnega pomena, saj so prostori za društva in medgeneracijsko druženje zagotovljeni v Volkmerjevem domu kulture ter v stavbi na naslovu Destrnik 9. Če povzamemo vse zapisano, je torej občina za več kot pol nižjo ceno dobila iste prostore, kot so bili predvideni v predpogodbi (v površini iz predpogodbe so bili namreč zajeti tudi skupni deli), z izločitvijo skupnih delov pa dosegla povsem enako uporabo le-teh na eni strani in znižanje stroškov ter vzdrževanja na drugi. Občinska uprava Koranti Destrnik na Peci V nedeljo, 21. maja, smo člani Društva koranti Destrnik izvedli pohod na Peco. Ob 10. uri smo se udeležili maše v Destrniku, potem pa smo se odpravili na pot proti Peci. Pod budnim očesom našega farnega župnika Jožeta Škofiča, ki je bil vodja odprave, je vzpon potekal brez težav in zapletov. Na vrhu Pece (2114 m) sta župnik Joža in najstarejši korant v društvu Franc poskrbela za primeren krst tistih, ki še nismo bili na vrhu dvatisočaka. Vsekakor si ga bomo vsi dobro zapomnili. Konec avgusta nas čaka še vzpon na Triglav. Miro Kokol Miro Kokol Nina Zorman Nakup poslovnih prostorov za občinsko upravo 300 let omembe šolstva na Destrniku – POPRAVEK V prejšnji (majski) številki časopisa Občan smo v članku z naslovom »300 let omembe šolstva na Destrniku« zapisali, da je osrednja slovesnost ob šolskem jubileju potekala v petek, 14. maja 2017, kar je seveda napačno. Osrednja slovesnost ob 300-letnici prve omembe šolstva na Destrniku je potekala v petek, 14. aprila 2017. Za napako se opravičujemo. Uredništvo 17 Nina Zorman Veterani Mice na vrhu veteranske lige Slovenske gorice Nina Zorman Kraljica med žiti požeta! V nedeljo, 4. junija, je v športnem parku Gabrnik potekal zaključni turnir veteranske lige Slovenske gorice 2016/17. Organizator tekmovanja v tej sezoni je bila veteranska ekipa iz Gabrnika, največ zaslug za uspešno izpeljano tekmovanje pa gre g. Andreju Čehu iz Gabrnika, ki je res zelo dobro in pošteno vodil ligo. Končno 1. mesto smo osvojili veterani ekipe Pri Mici iz Janežovcev. Liga je bila zelo kakovostna, zato tudi toliko večje priznanje veteranom Mice za osvojeno 1. mesto v sezoni 2016/17. Nina Zorman Miro Kokol Miro Kokol LIGA SLOVENSKE GORICE NA TRAVI - Veterani 2016/2017 Lestvica po 17. kolu Mesto Ekipa Tekme Z N P Goli Točke 1. Pizzerija pri Mici 15 11 3 1 51:24 36 2. Mizarstvo Širovnik 16 10 4 2 64:29 34 3. Zavrh-Russa 15 9 2 4 50:32 29 4. Vitomarci 15 6 3 6 39:39 21 5. Smolinci 15 6 2 7 57:64 20 6. Lormanje 15 5 3 7 36:39 18 7. Cerkvenjak 15 5 0 10 19:38 15 8. Žerjavci 15 4 2 9 38:53 14 9. Športni park Gabrnik 15 2 1 12 27:46 7 27 25 18 14 14 11 11 10 18 Nina Zorman Smolinci Žerjavci Zavrh-Russa Mizarstvo Šir. Mizarstvo Šir. Picerija Mica Picerija Mica Smolinci Miro Kokol Strelci po 17. kolu 1. Aleksander Kukovec 2. Boris Krček 3. Boštjan Žnuderl 4. Danilo Pukšič 4. Severin Kapun 6. Mario Kokol 6. Robert Markež 8. lvan Hrga Rumeno morje klasja se je zibalo v lahni poletni sapici in na njivi pri Kukovec-Gajškovih čakalo, da ga požanjejo ročno, na stari način. V četrtek, 6. julija, se je na posestvu Kukovec-Gajšek zbralo okoli petdeset pridnih žanjic, koscev in tudi takih, ki jih tovrstne prireditve zanimajo. Vendar ne in zgolj zaradi prikaza žetve žita na stari način, temveč tudi zaradi druženja, petja in kramljanja ob dobri hrani in pijači. Tudi letos je Feliks Majerič hudomušno pozdravil in nagovoril zbrane ter poudaril pomembnost ohranjanja ljudskih opravil – tudi na fotografijah in na videu. V uvodnem nagovoru je predstavil kar nekaj zanimivih zgodovinskih dejstev o pšenici, ki je veljala za kraljico med žiti, in tudi o načinu žetve ter spravila pšenice. Nekoč so to delo opravljale ženske roke z orodjem z zaokroženim rezilom in lesenim držajem. Feliks je izpostavil delovno opravo, ki so jo žanjice nosile na žetvi, in pohvalil zbrane ženske, da so se tako lepo »zrihtale«. Zbrane je pozdravila tudi predsednica Društva kmetic Destrnik Irena Gajšek in opravičila tiste, ki se žetve niso mogli udeležiti. Seveda ni prave žetve brez ljudske pesmi. Urbančanke so izbrale tudi primerno pesem, ki je zadonela po Placarju: »lepš'ga dekleta ni, kot je žanjica …«. OBČANI PIŠEJO Anton Kovačec Nakup zemljišča nasproti gasilskega doma Destrnik Občinski svetniki so na 16. seji sprejeli sklep o nakupu zemljišča nasproti gasilskega doma Destrnik, s površino 5.226 m2 zemljišča in 1.002 m2 m nedokončanega propadajočega objekta. Za oboje skupaj naj bi odšteli 120.000,00 evrov (vir: Občan 2/2017). Prodajalec naj bi bila družba AVDI, gradbeno podjetje, d. o. o. iz Kidričevega. Vir ne navaja, ali je bil s sklepom o nakupu sprejet tudi sklep, iz katerih sredstev bodo plačali kupnino. Če jo bodo plačali iz sredstev preostalega dela kredita, je k temu znesku potrebno prišteti še strošek obresti. Tako se znesek nakupa poveča. Še več sredstev je ostalo, ker je občina za 93.000,00 evrov za poslovne prostore prodala stavbo v Vintarovcih 50. Upam, da so za to sprejeli ustrezen sklep. Upam, da so z nakupom pridobili tudi gradbeno dovoljenje, izvod PGD in PZI načrtov, skupaj z gradbenimi dnevniki ter ostalo dokumentacijo za dela, ki so bila že izvedena na objektu. Ta dokumentacija bo enkrat potrebna v času pridobitve uporabnega dovoljenja, če namerava občina zgradbo dokončati in predati namenu. Če namerava stavbo prodati drugemu investitorju, pa bo morala to dokumentacijo predložiti. Ali ima nepremičnina nasproti gasilskega doma Destrnik tako velik potencial, kot je bil predstavljen na 16. redni seji občinskega sveta? Občinske svetnike sprašujem, ali so dobili na mizo poročilo predstavnika gradbene stroke o uporabnosti objekta, ki je na nemilost prepuščen zobu časa (nedokončano zgrajen je bil pred letom 2000 – nepreverjen podatek). Objekt namreč ni pokrit že od konca gradnje, torej okrog sedemnajst let ali več. Opeka na zidovih se kruši od vlage. Deli notranjih sten so zeleni od vlage, stropi prepuščajo vodo. Železo je dodobra načel zob časa. Res je, da je ob kmečkih praznikih zemljišče primerno za parkirišča. Gasilci ob pločniku zemljišča izvajajo vaje. Je za to dvoje potrebno kupiti tudi objekt? Menim, da bi zemljišče z objektom moral oceniti cenilec ustrezne stroke. Vprašljiva je navedena cenitev 194.000,00 evrov. Na dražbi je bilo zemljišče kupljeno za nižji znesek, kot ga kupuje občina. Ne vem, zakaj se občina ni prijavila na dražbo, če se sedaj tako zanima za zemljišča. Mislim, da bi moral nadzorni odbor podrobneje pregledati vso dokumentacijo, če nakup še ni izvršen, pa predlagati občinskemu svetu, da o tem še enkrat odloča. Podobno je nadzorni odbor reagiral na poslovni objekt v Janežovskem Vrhu. Zemljišče je razdeljeno na več parcel. Vse izkope zemljin so na zemljišču, kjer stoji objekt, odrinili na severovzhodni del pobočja. Tako je nastalo več ravnega prostora, brežina pa posledično ni stabilna. Po odrivu zemlje na brežino je ta kasneje delno drsela po pobočju. Za parkirišča in vadbeni prostor bi bilo smiselno kupiti del zemljišča in ne celote, kot je bilo predstavljeno svetnikom. Tako bi lahko privarčevali vsaj del sredstev. Ostanek sredstev pa bi lahko namenili vsaj za obnovo dotrajanih hidrantov, če že ne za fekalno kanalizacijo. Župan in občinski svetniki se morajo zavedati, da več kot polovica obstoječega hidrantnega omrežja v vaseh v primeru potrebe ni uporabnega. Nakup objekta odpira nova vprašanja: – kdo je dal pobudo za ta nakup, – za koga ima to zemljišče danes tako velik potencial, – kaj bomo z njim, – ali bo obstoječe ogrodje varno za nadgradnjo in kakšne bodo posledice že zgrajenega dela na kasnejše vzdrževanje objekta, – kaj bo v njem; kupec – občina mora pred nakupom imeti jasen namen, – koliko bo stala obnova in dokončanje objekta. Občina bi morala imeti dokaj natančne podatke, preden se je odločila za nakup, – kdo bo zagotovil potrebna sredstva za dokončanje objekta. Občina bi morala imeti pred nakupom pisne dogovore o zagotovitvi potrebnih sredstev in vlagatelje, – v kolikšnem času namerava pristopiti k dokončanju objekta, – za koliko je s tem nakupom prodajalec oplemenitil vložena sredstva za nakup, breme dokončanja objekta pa preložil na ramena novega kupca, – kdo bo imel od tega posla koristi, – ali to opominja ... Spoštovani svetniki, ni vse povprek za prodajo in kupovanje. Občane podžupan tolaži, da do leta 2023 pri vsaki individualni hiši že ne bo potrebno imeti čistilne naprave. Že morda ne, ampak enkrat jo bo treba imeti. Ali je ta nakup tako nujno potreben, ali občani ne potrebujejo prej še kaj drugega? Izvolili smo vas, da nas zastopate, ne da sprejmete vsak predlog uprave, ne da bi pomislili na občane, ki ne živijo ravno v centru in so že vrsto let zanemarjeni, z vašimi odločitvami pa jim še lep čas ne kaže nič dobrega. Vse obveznosti do občine in države pa prav tako plačujejo. Fekalna kanalizacija, dotrajana cestna infrastruktura, tudi vodovodno omrežje bo dotrajalo – vse to bo na vrsti enkrat v prihodnosti. Anton Kovačec 19 Občina Destrnik na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2016) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ŠTIPENDIRANJE ŠTUDENTOV OBČINE DESTRNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018 IME IN SEDEŽ NAROČNIKA: Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik PREDMET RAZPISA: Predmet javnega razpisa je štipendiranje študentov, ki obiskujejo redno ali izredno obliko študija in ki niso v delovnem razmerju ter se izobražujejo po dodiplomskih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali visoke strokovne izobrazbe in po podiplomskih študijskih programih 2. stopnje z javno veljavnostjo, višina štipendije, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipenditorja ter štipendista v študijskem letu 2017/2018, ki traja od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018. UPRAVIČENCI: Štipendija se lahko podeli študentom dodiplomskega študija za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali visoke strokovne izobrazbe in podiplomskega študija 2. stopnje od drugega letnika dalje do začetka absolventskega staža, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – da so državljani Republike Slovenije, – da imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Destrnik, – da so kot študentje dosegli povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 7, – da so vsestransko dejavni, se odlikujejo z visoko sposobnostjo in dosegajo vidne rezultate na izvenštudijskih področjih, – da aktivno sodelujejo v najmanj dveh društvih, ki sta registrirani na območju občine Destrnik, – niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, nimajo statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, niso lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe. Študentom iz prvega odstavka tega člena se v času absolventskega staža štipendije ne podelijo. Štipendija se lahko podeli od drugega letnika dalje do začetka absolventskega staža tudi študentom dodiplomskega in podiplomskega študija 2. stopnje, ki študirajo v tujini. Za izjemne dosežke na posameznem področju se šteje: Kandidati za podelitev štipendije dokazujejo posebno nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih del, s potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na mestnih, državnem ali na mednarodnih tekmovanjih ter s priporočili šol oziroma fakultet. Za vsak uspeh oziroma dosežek se prišteje 1 točka. Za vsak dosežek mora kandidat priložiti potrdilo oziroma dokazilo. Kandidat lahko doseže največ 3 točke. – Kandidatu se za aktivno članstvo v posameznem društvu ali organizaciji prišteje 1 točka. Aktivno mora sodelovati v najmanj dveh društvih, ki sta registrirani na območju občine Destrnik. Kandidat lahko doseže največ 4 točke. Kandidat mora priložiti potrdilo društva, organizacije … o članstvu z navedbo dejavnosti v društvu in s potrdilom o plačani članarini oziroma potrdilom o oprostitvi članarine. – Kandidatu se pri podelitvi štipendije upošteva povprečna ocena vseh opravljenih izpitov: • povprečna ocena od 7,0 do 8,0 – 1 točka 20 • povprečna ocena od 8,1 do 9,0 – 2 točki • povprečna ocena od 9,1 do 10,0 – 3 točke VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Sredstva za izplačilo štipendij namenja Občina Destrnik na proračunski postavki 09010 – Štipendiranje študentov. V študijskem letu 2017/2018 se podelijo štipendije trem študentom. Višina ene mesečne štipendije znaša 111,00 evrov. PRIJAVA: Prijavo za podelitev štipendije je treba oddati na obrazcu Vloga za podelitev štipendije za študente Občine Destrnik, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Ta je dosegljiva na spletnih straneh: www.destrnik.si pod rubriko Razpisi in objave; Javni razpisi ali na sedežu Občine Destrnik. Kandidat mora k prijavi na javni razpis predložiti: • kratek življenjepis, • dokazilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja, • dokazilo o študijskem uspehu; potrdilo o ocenah zadnjega zaključenega letnika študija, ki mora biti zaključen v enem šolskem letu oziroma mora študent v enem šolskem letu izpolniti pogoje za napredovanje v višji letnik, • dokazila o izjemnih dosežkih, pridobljenih v zadnjem šolskem oz. študijskem letu, • v primeru šolanja v tujini je k vlogi potrebno priložiti prevod dokumentacije in ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem v Republiki Sloveniji, • potrdilo društva, organizacije … o članstvu z navedbo dejavnosti v društvu in s potrdilom o plačani članarini. Dokazila iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka tega člena lahko upravni organ pridobi sam iz uradnih evidenc. Kandidat, ki k vlogi za podelitev štipendije ni predložil dokazila o vpisu v naslednji letnik in dokazila o učnem oz. študijskem uspehu, doseženem v prejšnjem letniku, mora vlogo dopolniti v roku osmih dni po opravljenem vpisu v naslednji letnik. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena iz obeh programov. Če kandidat za podelitev štipendije za študij v tujini še ni vpisan, mora k vlogi za podelitev štipendije priložiti potrdilo o opravljenih sprejemnih izpitih ali povabilo tuje izobraževalne organizacije. Potrdilo o vpisu mora predložiti v roku osmih dni od opravljenega vpisa. ODPIRANJE VLOG: Odpiranje vlog in ugotavljanje njihovih popolnosti bo izvedel organ občinske uprave predvidoma v roku 8 dni po izteku razpisnega roka in ne bo javno. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte. Vloge, oddane po izteku prijavnega roka (nepravočasne prijave), ali vloge, oddane v nepravilno izpolnjenih oziroma označenih kuvertah, se s sklepom zavržejo. OBRAVNAVA VLOG: Na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2016), (v nadaljevanju – pravilnik), postopek javnega razpisa za podeljevanje štipendij vodi Komisija za štipendiranje (v nadaljevanju: komisija). Komisija obravnava in ovrednoti vloge ter kandidate razvrsti glede na doseženo število točk – od najvišjega do najnižjega zbranega števila točk. Ob enakem številu zbranih točk ima prednost pri izbiri kandidat v višjem letniku izobraževanja (prvi kriterij) in višjo povprečno oceno (drugi kriterij). Komisija pripravi predlog podelitve štipendij, ki ga predlaga v potrditev direktorici občinske uprave. O podelitvi štipendij bodo kandidati pisno obveščeni v 60 dneh od zadnjega dne za oddajo vlog. Komisija bo obravnavala le pravočasno oddane in popolne vloge. Vloga se šteje za popolno, če je oddana na zahtevanem obrazcu in vsebuje v razpisu ter razpisni dokumentaciji zahtevane podatke in priloge oziroma dokazila. V primeru nepopolnih vlog bodo kandidati pozvani, da jih v določenem roku dopolnijo. Če jih ne bodo dopolnili v določenem roku in skladno z zahtevo za dopolnitev, bodo vloge zavržene. ROK ZA ODDAJO VLOG: – Rok za oddajo vlog je najkasneje do 15. 10. 2017. Kandidati vlogo oddajo v zaprti ovojnici (kuverti), na katero nalepijo izpolnjeni obrazec z napisom: »Ne odpiraj – vloga na javni razpis za štipendiranje«. DODATNE INFORMACIJE IN POJASNILA: Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo pri osebi za stike – Metki Kajzer, telefonska št. 02/761 92 50 ali na elektronski naslov: obcina.destrnik@destrnik.si. Razpisno dokumentacijo sestavljajo: 1. Javni razpis za štipendiranje študentov Občine Destrnik za šolsko leto 2017/2018 2. Vloga za podelitev štipendije za študente Občine Destrnik 3. Pravilnik o štipendiranju v Občini Destrnik, št. 21/2016 (Uradno glasilo slovenskih občin) Številka: 410-2/2017 Datum: 3. 7. 2017 Vlogo kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik, ali vložijo osebno v sprejemni pisarni občine. Vladimir Vindiš, župan OBČANI PIŠEJO Poraba namenskega kredita občine, najetega leta 2013 Občina Destrnik je v letu 2013 najela kredit v višini 1.260.000,00 evrov za nakup poslovnih prostorov. Na 8. redni seji občinskega sveta je del tega kredita – v višini 452.052,00 evrov prerazporedila za izgradnjo in opremo šestoddelčnega nizkoenergijskega vrtca (vir: Občan 6/2015). Občina je v letu 2016 za 595.000,00 evrov kupila zgornje nadstropje poslovnih prostorov v stavbi Janežovski Vrh 42, s površino 461 m2. K navedeni kupnini so prodali tudi stavbo Vintarovci 50 v vrednosti 93.000,00 evrov (vir: Občan 4/2016). Skupni znesek nakupa je seveda višji za stroške obresti kredita, ki jih vir ni ovrednotil. Pred pričetkom gradnje poslovnega prostora je občina podpisala pismo o nameri, po kateri bi v objektu dobila 630 m2 poslovnih prostorov (nepreverjen podatek), za kar bi morala odšteti 1.380.000,00 EUR (nepreverjen podatek). V času pogajanj z lastnikom objekta je občina resda iztržila boljše pogoje ob manjši površini. Ker je imela dovolj ostanka namenskega kredita (807.948,00 evrov), ne bi bilo treba prodati stavbe Vintarovci 50. V tej stavbi je v letu 2015 zamenjala plinsko peč preko javno-zasebnega partnerstva. Poraja se vprašanje, kdo bo odplačal ta strošek, ki je bil zajet v energetski obnovi šole, kulturne dvorane in zdravstvenega doma. V vseh pisarnah je bil leta 2015 (nepreverjena letnica obnove) zbrušen in lakiran parket, hkrati so bili vsi prostori prebeljeni. Skupni strošek gotovo ni zanemarljiv. Pretežni del pisarn je bil klimatiziran. Ni pa zanemarljiv tudi podatek, da je bila stavba okrog leta 1995 popolnoma obnovljena (temelji obstoječe stavbe so bili v celoti zamenjani. Zidovi kletne etaže so bili z zunanje strani hidroizolirani, skupaj z drenažo. Stavba ima, razen stene ob cesti, v celoti novo ogrodje in je bila tudi dograjena. Po toči (leta 2008) je bilo toplotno izolirano tudi podstrešje. Celotna stavba ima tudi fasado s toplotno izolacijo). Ne vem, ali je stavbo Vintarovci 50 tudi pristojni cenilec gradbene stroke ocenil na tako nizko prodajno vrednost. To je vprašanje za nadzorni odbor. Ob nakupih in prodajah bi morali biti svetniki bolj previdni. S prodajo te stavbe je bila kraju povzročena škoda, ki bi jo bilo še mogoče popraviti. V stavbi Destrnik 9 naj bi imeli svoje prostore gasilci, ki so objekt pričeli graditi, »turisti«, ki jim je bil del prostorov odvzet v času gradnje zdravstvenega doma, tu so tudi prostori za zdravstveno dejavnost. Objekt Vintarovci 50 bi lahko služil upokojencem, ki imajo sedaj prostore v nadstropju stavbe Destrnik 9. Do teh prostorov starejši upokojenci s težavo pridejo, nekateri pa sploh ne morejo. Tu bi lahko dobilo svoje prostore še katero od društev. V njih bi lahko nemoteno še naprej potekali volitve in referendumi za naselje Vintarovci. V prostorih bi lahko bil tudi arhiv občine, ki je sedaj premajhen in na več lokacijah. V stavbi bi lahko uredili prostor za medgeneracijske dejavnosti in še za kaj bi se našlo zanimanje. Občina je imela dovolj kreditnih sredstev za nakup poslovne stavbe in ji ne bi bilo treba prodati objekta, ki v kraju stoji že zelo dolgo. Bil je prostor, kamor so ljudje hodili urejat svoje zadeve. V prostorih je bila policija, kasneje krajevni urad, krajevna skupnost, od leta 1999 pa tudi Občina Destrnik. V stavbo se je leta 1995 (nepreverjen podatek) preselila tudi pošta Destrnik. Pošto in poštarje smo imeli v kraju zelo dolgo. Od letošnjega aprila imamo poštarje v Trnovski vasi, pošto z omejeno dejavnostjo pa v pogodbenem razmerju v prostorih poslovnega objekta. Anton Kovačec Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša tebe ne bodo pozabila. V SPOMIN 15. junija 2017 je minilo 12 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata in pradedek Alojz Fuks iz Janežovskega Vrha 15 Ne vemo, zakaj je usoda tako hotela, da najdražjega nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel bo živela. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji 21 Vadba juda v OŠ Destrnik-Trnovska vas poteka že sedmo šolsko leto pod okriljem Judo kluba Drava iz Ptuja, ki zagotovi strokovni kader za poučevanje. Vsako leto se lahko v krožek včlanijo tudi otroci začetniki. Vadba poteka enkrat tedensko po dve šolski uri v telovadnici OŠ Destrnik-Trnovska vas, tisti otroci, ki želijo trenirati na klubski ravni, pa imajo možnosti dodatnih treningov v klubski skupini na Ptuju. Ob tem izpostavljam tekmovalce in tekmovalke, ki dodatno obiskujejo treninge na Ptuju ter so že v preteklih in tudi v letošnji sezoni dosegali vidne rezultate na tekmovanjih za slovenski pokal ter državnih prvenstvih, ki so po koledarju Judo zveze Slovenije: Luka Anžel, Luka Caf, Žanet Polanec, Špela Anžel, Urban Tetičkovič, Ana Tetičkovič, Teo Škrofič in Tilen Ivančič. V petek, 19. 5. 2017, je bilo v okviru judo krožka v OŠ DestrnikTrnovska vas izvedeno polaganje pasov. Z navdušenjem in dobrim znanjem so začetno stopnjo predstavili: Tim Malek, Maja Simonič, Brina Mlačnik, Filip Rom, Leon Murko, Anže Matjaž, Jan Vogrin, Anže Sužnik, Anej Resman, Žan Jaušovec, Nejc Kamenšek, Sergej Kramberger, Nik Čeh, Sara Tašner, Anej Biškup, Lana Levičnik, Gašper Sužnik, Luka Cizerl, Maša Furjan, Maks Sužnik, Nejc Kraner, Manca Fras, Tjaša Pavko in Anže Ciglar. Tehnike za rumeni pas so predstavili: Tadej Ciglar, Nejc Mlačnik in Ažbe Jaušovec. ZAKAJ JE JUDO PRIMEREN ZA OTROKE? 1. Je telesna vadba. 2. Je univerzalen šport, ki človeka razvija celostno. 3. Razvija koordinacijo. 4. Je samoobramba. 5. Poudarja enakopravnost med spoloma. 6. Gradi in krepi samozaupanje in samopodobo. 7. Uči disciplino. 8. Poudarja individualen dosežek posameznika v okviru njegovih zmožnosti. 9. Ima tekmovanja. 10. Znanje se preverja s stopnjo pasu – rangiranje. 11. Krepi kognitivne sposobnosti posameznika zaradi svoje univerzalnosti. 12. Judo ni gola fizična moč, temveč je kontrola – psihe in telesa posameznika. Judo je individualni šport, ki prihaja iz Japonske. Vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost in enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka, saj se ta uči, kako premagati strah pred nasprotnikom ter ovirami, ki se pojavljajo na treningu, tekmovanju 22 Iz judo krožka OŠ Destrnik-Trnovska vas: Silva Čuš, regijska vodja programov otroške judo šole Tanja Hauptman 5. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Foto: V. V. Ob koncu šolskega leta se vam želimo predstaviti: – učenci in učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so vse leto pridno obiskovali judo krožek v šoli, – Silva Čuš, dipl. trenerka borilnih športov, mojstrica juda I. dan, – Urška Urek, trenerka, mojstrica juda I. dan, – Ksenija Postružnik, vzgojiteljica. ... V vseh teh situacijah je odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v judu lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z judom, popravil za več kot 10 odstotkov – največji napredek so pokazali tisti, ki so še posebej izstopali pri vedenju (agresivnost, nedisciplina, nezbranost ...). Zato v novem šolskem letu vabimo nove člane, da se nam pridružijo, vsem vam pa želimo prijetne počitnice, polne športa. V soboto, 1. julija, je že prelepo jutro dalo vedeti, da se bo srečanja udeležilo obilo starodobnikov in njihovih spremljevalcev. V Desencih se jih je zbralo okrog 80. Obiskovalci so lahko občudovali raznovrstne modele starodobnih vozil. Odlično ohranjeni in pripravljeni na panoramsko vožnjo so se letos popeljali po kar štirih občinah – Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci in Cerkvenjak. Za obiskovalce in naključne mimoidoče je bila predstavitev starodobnikov doživetje, saj določenih avtomobilov in motorjev že dolgo niso videli. Panoramski vožnji sta se pridružila župana Občin Destrnik in Trnovska vas – g. Vladimir Vindiš ter g. Alojz Benko, ki prav tako nista skrivala navdušenja nad dogodkom. Pri g. Rajhu v Cerkvenjaku, kjer je bila končna postojanka in pogostitev, sta celo sklenila, da bo prihodnje leto, ko bomo obeležili 6. srečanje starodobnikov, to hkrati tudi panoramska vožnja vseh štirih županov. Odlična izvedba srečanja je potrdila, da bodo dogodek naslednje leto znova pripravili. Foto: V. V. OŠ Destrnik - Trnovska vas Judo krožek v OŠ Destrnik-Trnovska vas in polaganje pasov Tanja Hauptman Tanja Hauptman Franc Murko – predsednik kluba starodobnikov Zadnje junijsko nedeljsko dopoldne sem preživela v prav posebni družbi. Na klepet sem povabila gospoda Franca Murka, predsednika Kluba starodobnih vozil Sv. Urban – Destrnik. Na dogovorjeno lokacijo se je, kot se za njegovo funkcijo spodobi, pripeljal na starem Puhu in oblečen v staromeščansko obleko, s klobukom na glavi ter širokim nasmehom. Da ni ničesar prepustil naključju, sem se lahko prepričala skozi pogovor, dve uri sta minili kot blisk, navdušili sta me njegova energija in strast do ljubiteljskih dejavnosti, ki ne prinašajo zaslužka, veliko pa prispevajo k prepoznavnosti našega kraja ter dajejo Francu zadovoljstvo in ponos. zavidljivimi letnicami 1938, 1956 – ki je bilo prvo Rogovo športno kolo, letnik 1970 in eno malce mlajše. Obljubljen ima tudi stari poni, ki je v zadnjem času spet popularen, saj se na tržišče vrača njegova retro različica. Povedal mi je tudi, da za starodobnike velja pravilo, da morajo biti starejši od 30 let. Skozi pogovor sem ugotovila, da goji Franc veliko spoštovanje do izumitelja in tovarnarja Janeza Puha, ki je prvi na svetu izdelal bicikel z enako velikima kolesoma in razvil 21 tipov avtomobilov. Rojen je bil v bližini Juršincev. Na njegovih temeljih je zrasla slovenska blagovna znamka Tomos, ki so jo leta 1954 načrtovali v Sežani, nato pa postavili v Kopru in tam sestavljali prva licenčna motorna vozila. Najbrž prav zaradi svojega vzornika daje Franc v njihovem klubu prednost evropskim starodobnim vozilom. Pove sicer, da je prav tako simpatizer mustangov, chevroletov in cadilacov, ampak da so to ameriški avtomobili in imajo v njegovih očeh nehote manjšo težo, čeprav so v klubu prav tako dobrodošli. V nadaljevanju pogovora sem izvedela, da klub starodobnikov zelo dobro sodeluje tudi z drugimi bližnjimi klubi – Janez Puh iz Juršincev, Trnovska vas, Duplek, Cirkovce … Skupaj se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji in izven nje. Klubi so pri nas zelo dobro organizirani, starodobniki pa tehnično ustrezni, imajo certifikate in še zmeraj »letijo« po naših cestah. Lastniki težijo k originalnosti rezervnih delov, saj so zaradi njih ocene certifikata toliko višje. Ni pa aktiven le na lokalni sceni starodobnikov, svoj pečat pušča tudi v ostalih društvih, kot sam pove, v njih počne tisto, kar z društvom sovpada. Od ustanovitve Turističnega društva Destrnik je njihov član, ki se na vsakem kmečkem prazniku sprehodi med zbranimi s »trakslom« – posebno leseno nahrbtno kletko ali kobačo, ki so jih uporabljali trgovci s perutnino. Njegov traksl bo prihodnje leto star 100 let, za 40. obletnico društva pa je obljubil, da bo njegov obhod prav poseben. Še zmeraj je tudi aktiven lovec ali kot reče sam – stari jager. Ne more pa skriti, da so njegova največja strast prav starodobniki in vse, kar je z njimi povezano. Izvedela sem tudi, da je v Sloveniji največ oldtajmerjev na posameznika, zato me je zanimalo, kakšni so občutki pri vožnji v starodobniku po naših cestah. Francu so se ob tem vprašanju zasvetile oči in navdušeno je povedal, da so ljudem zanimivi, da stojijo ob cesti, jim mahajo, ploskajo, pozdravljajo, včasih jih tudi ustavijo. Včasih se po predhodnem dogovoru ustavijo tudi na zasebnem zemljišču, da si jih lahko natančneje ogledajo in se z njihovimi konjički tudi fotografirajo. Poudaril je tudi pomen primerne obleke, saj meni, da starodobnik in kavbojke pač ne gredo z roko v roki. Idejo za ustanovitev kluba starodobnikov je Franc dobil pred leti, ko se je udeležil relija v Škofljici pri Ljubljani. Do ustanovitve kluba je na njegovo pobudo prišlo 29. julija 2012. Na njegovem domu se je takrat zbralo 10 ljubiteljev stare tehnike: Anton Zelenik, Franc Kuri, Franc Kokol, Rudolf Malek, Danilo Krajnc, Anton Murko, Milan Kuri, Andrej Čuš in Franc Karo. Zadali so si naloge – pridobivanje članov, sprejeli so statut o delovanju kluba in določili program dela. Tako so nekaj traktorjev, »mopedov« in motorjev predstavili na 31. Kmečkem prazniku v organizaciji Turističnega društva Destrnik. Gostovali so na srečanjih v Trnovski vasi, Juršincih in Dupleku. Njihovo članstvo se je z leta v leto večalo in danes šteje društvo že okrog 46 članov. Njihovi glavni cilji so ohranjati kulturno in tehnično dediščino, si med seboj pomagati pri obnovi starih motornih vozil ter tehnike, strokovno dvigniti znanje svojih članov, prenašati izkušnje na mlajše člane in ponesti ime Destrnika po Sloveniji ter izven meja. Omenil je tudi, da je ponosen na najstarejšega starodobnika v klubu, to je traktor letnik 1940, ki je last g. Zelenika. Ponosen je tudi, da bodo v prihodnje v klubu dobili prvega komisarja, vsak klub ima namreč le enega ali dva. Komisar naj bi postal Milan Hameršak, njegov mentor pa je Slavko Pislak. Franc rad poudari, da smo Slovenci strastni ljubitelji starodobnih vozil. Svojo navdušenost marsikdo pokaže s svojim brezhibno ohranjenim jeklenim lepotcem. Osnovna delitev starodobnikov obsega štiri kategorije: starodobno avtentično vozilo, starodobno originalno vozilo, starodobno restavrirano vozilo in starodobno sestavljeno vozilo. Na vprašanje, kaj vse se skriva v njegovi garaži, je s ponosom povedal, da ima zraven mopeda Kolibri Puch, s katerim se je pripeljal na pogovor, doma še Tomos T12, štiri kolesa z Franc je povedal tudi, da zbirajo starine od vsepovsod, da so jih v zadnjem času veliko dobili iz Podlehnika, ko so zaradi gradnje avtoceste podirali stare hiše in so jih ljudje velikodušno podarili, za kar so jim v klubu zelo hvaležni. Ker imajo prostorsko stisko, iščejo v naši občini primerno lokacijo, kjer bi lahko te starine razstavili. Ker imajo dobre odnose z občino in društvi, verjamejo, da bodo lokacijo v prihodnje tudi našli in bodo uresničili idejo o razstavnem prostoru. Življenjske energije Francu ne zmanjka nikoli, oči mu zažarijo, ko omeni svoji vnukinji Tino in Lano. Ko sem ga vprašala po naslednjih načrtih in ciljih, je kot iz topa izstrelil, da bo srečen, ko se bo lahko naokrog popeljal s traktorjem, ki je hkrati tudi njegov letnik (1951), prav te dni ga ureja, da bo pripravljen za na cesto. Želi si tudi, da bi mu zdravje še dolgo služilo in da bi se članstvo v klubu starodobnikov v Destrniku z leti večalo. Kjer je volja, tam je pot, verjamem, da se bodo želje izpolnile, saj volje in dinamike Francu zlepa ne zmanjka. 23 RAVNANJE Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko med biološko razgradljive kuhinjske odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Pogoj za uspešno ponovno uporabo ali predelavo odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov ter neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost – naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov omogoča, da jih namesto na odlagališča preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima te možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju posameznih občin. Slika 2: Kompostnik iz lesa Slika 3: Kompostnik iz kovinske žice Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih, ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščanje v okolje ter ne povzročajo neprijetnih vonjav. Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov Slika 4: Kompostnik iz plastike uporabljamo posodico, ki jo običajno hranimo v kuhinjskem elementu ali shrambi. Slika 1: Tipski zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov 24 Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije za kompostiranje, pravilno ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki in pravilen postopek kompostiranja. Če nimate možnosti ali želje po lastnem kompostiranju BIO odpadkov, vam kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotavljamo prevzem in odvoz omenjenih odpadkov. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkroj je pomembna zadostna prisotnost kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, s travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave, obenem pa onemogočimo privabljanje neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Vaš zbiralec odpadkov: Čisto mesto Ptuj, d. o. o. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50–60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo kot strukturni material za nadaljnji razkroj. Če ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi. Osebni arhiv Podarjena svetloba – razstava Tadeja Turka v Izoli Presenečenje so predstavljali ideja, interpretacija in zamah mladega umetnika. Umetnost je zgodba o lepem, pri čemer je ta lepota v fotografijah Tadeja Turka funkcionalizirana v podobah vsakdanjega sveta, našega bivanja. Predmeti, podobe in pejsaži odražajo ranljivost minevanja, pa tudi brezčasnost. Fotografije so z računalniško obdelavo pridobile zgodbo o neki navidezni resničnosti, ki nosi posebno sporočilo. Slednje poudarja poimenovanje fotografij, kar sicer ne zmanjša vrednosti umetniškega poustvarjalnega akta. Ta se izkazuje v doživljanju resničnega sveta skozi priprte oči gledalca teh fotografij. Tadej Turk preseneča s preprosto idejo in z dosledno izpeljavo svojih idej, ko lovi v objektiv nepozabne trenutke stanj, ki vzbujajo sanjarjenje ter nostalgijo. S tem doseže retro učinek prepletanja faktov in fikcije. Prav slednje je dodana vrednost razstavljenih fotografij – slike gredo skozi gledalca, saj odpirajo pot iz znanega k neznanemu. Najboljša stvar pri fotografiji je ta, da se nikoli ne spremeni, tudi če se spremenijo ljudje na njej. Andy Warhol Sobotno jutro je bilo v Izoli kot umito. Modrino morja in neba so dopolnjevale zasnežene Alpe s Triglavom v ozadju. Rahla burja je osvežila jutro in pogled na razstavljene fotografije Tadeja Turka v izolski galeriji Plac Izolanov na Ljubljanski cesti 32. Zelo pogumno dejanje galerije, saj je odprla pot „celinski tematiki“, prleški romantiki, kar v obmorskih galerijah ni pogost primer. Vsi odzivi obiskovalcev so bili v tonu prijetnega presenečenja nad potezo galerije. Seveda ni manjkala tudi pogostitev v znamenju prleških dobrot. Lahko rečemo, da je bila razstava Tadeja Turka dan Destrnika v Izoli. Peter Pal Razstava je pri obiskovalcih zbudila veliko pozornosti in odzivov. Tadej Turk Na majhnem trgu, bolje prehodu, se je zbralo precej ljubiteljev likovne umetnosti, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi mladega umetnika Tadeja Turka. Razstavo fotografij s pomenljivim naslovom Podarjena svetloba je posvetil svoji nedavno preminuli sestri Gordani, ki je v veliki meri vplivala na njegov osebni razvoj. Zahvalil se je galeristu, znanemu umetniku Dragu Misleju - Mefu za postavitev na cenjeni lokaciji v Izoli, podjetju Desk, založništvo d. o. o., IZOLA, ki je razstavo financiralo, in direktorju podjetja g. Vladu Grlici za vso tehnično podporo. Zahvalil se je tudi svoji družini, družini Nipič in vsem prijateljem za podporo ter pomoč pri postavitvi razstave. 25 Nasvet farmacevta Glivične okužbe kože Glivične okužbe kože ali kožne mikoze so zelo pogoste in nadležne, povzročajo pa jih lahko dermatofiti, kvasovke ali plesni. So trdovratne in/ali kronične ter lahko potekajo brez naše vednosti oz. izrazitih znakov. Težko jih je zdraviti in se rade ponovijo. Dermatofitije kože (telesa, stopala, lasišča ali dimelj) so najpogostejše glivične okužbe kože. Dermatofitije so dobro ozdravljive z lokalnimi antimikotiki in se običajno pozdravijo v 2–8 tednih (odvisno od mesta okužbe), vendar se pogosto ponovijo. Atletsko stopalo (če gre za dermatofitijo, govorimo o tinea pedis) je glivična okužba, ki se odraža z rdečino, luščenjem, razpokami, s srbenjem, lahko tudi z neprijetnim vonjem v predelu stopala, vključno s prsti na nogah. Poznamo več podtipov okužbe, ki so lahko vnetnega ali nevnetnega tipa. V mnogih primerih lahko poteka sočasno z glivično okužbo rok. Dermatofitne okužbe stopal in nohtov se pogosteje pojavljajo pri moških, športnikih in starejših osebah. Za glivične okužbe kože telesa (tinea corporis ) so značilne različno velike okrogle ali obročaste spremembe, rdeče barve, pojavijo se po telesu in udih, se luščijo ter imajo poudarjen rob, v notranjosti pa rdečina izgineva. Mednje spada tudi bolj znana mikrosporija (mačja bolezen), ki se prenaša z živali na človeka. Mikrosporije je treba prijaviti na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Čebelarji imajo pravico pobrati svoje roje čebel Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. Ker velika večina čebelarjev vzreja čebele zaradi pridelovanja medu in drugih čebeljih pridelkov, je zanje rojenje nezaželeno. Rojilno razpoloženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpoloženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, posebej če sta kasnejša, sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lahko povečamo umetno – z narejenci ali ometenci. Žal ne gre vedno vse gladko in če zamudimo optimalni čas za preprečevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju zelo koristijo hladnokrvnost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj popršimo z vodo, ki smo jo za ta namen pripravili v ročnem tlačnem razpršilniku, saj s tem preprečimo, da bi se čebele takoj razletele. Povsem mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel, saj jih nekaj vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega ogrebalnik toliko časa pustimo na mestu, da se večini, med katero je navadno tudi matica, pridružijo tudi te čebele. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj za dan ali dva odnesemo v hladno v klet, da se čebele umirijo. Marsikateri čebelar izgubi kar nekaj čebeljih družin, ker lastniki zemljišč ne dovolijo pobrati roja čebel. Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel. To je opredeljeno v Stvarnopravnem zakoniku v 84. členu. 26 ČZS Obolenji tinea pedis in tinea corporis lahko zamenjamo z ekcemi ali luskavico. Za ekcem je značilno, da nima ostrih robov in da srbi. Luskavica se običajno pojavlja simetrično po telesu (npr. na obeh komolcih), kožne spremembe/lise pa so različnih oblik. Dermatofitna okužba dimelj se kaže kot rdeče do rdečerjave obloge (plaki) v ravnini ali pa so rahlo izbočene z mehurčkastimi robovi, ki običajno srbijo. Za okužbe s kvasovko kandida (kandidoza) so značilne lise s svetlejšimi odtenki rdeče barve, ki imajo satelitske lise. Kandidoza je običajno povezana z drugimi boleznimi (sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem, uporaba protimikrobnih snovi (antibiotikov), vaginalna glivična okužba), pogostejša je pri dojenčkih, otrocih, nosečnicah in starostnikih ter jo je treba zdraviti pod nadzorom zdravnika. Za okužbe z glivicami so dovzetnejše osebe z naslednjimi stanji: sladkorna bolezen, debelost, prekomerno potenje, poškodbe kože ali nohtov, obiskovalci savn in kopališč, imunsko kompromitirane osebe (okužba s HIV), osebe s slabšo odpornostjo (vzrok sta lahko tudi uporaba hormonske kontracepcije in nosečnost), alkoholiki, bolniki, ki se zdravijo s kortikosteroidi ali antibiotiki, slabo prehranjeni posamezniki. Kako lahko preprečimo nastanek glivičnih okužb kože in tudi nohtov? 1. Okužbo lahko preprečimo s tem, da ne hodimo bosi v kopališčih, savnah in kabinah za prhanje ter po skupnih garderobah. Uporabljajmo plastična obuvala, ki jih laže umijemo in se hitreje osušijo. 2. Po vsakem kopanju ali prhanju si temeljito obrišimo noge, še posebej med prsti. 3. Uporabljajmo samo svojo brisačo. 4. Priporočljivo je uporabljati bombažne nogavice, v katerih se noga manj poti in jih lahko po vsakodnevni menjavi prekuhavamo. 5. Pretesna obutev lahko poškoduje nohte, ki so v takem stanju še posebej dovzetni za okužbe. Čevlji morajo biti zato široki, zračni, udobni in iz naravnih materialov, npr. usnja. Po nošenju jih je dobro prezračiti in posušiti. Športne obutve ne smemo puščati v torbah. 6. Ne nosimo vsak dan istih čevljev in si jih ne izposojajmo. 7. Če imamo glivične okužbe na nogah, si pred oblačenjem spodnjic obujmo nogavice, da okužbe ne bomo prenesli še v mednožje. 8. Ne božajmo neznanih živali, četudi so na videz zdrave. 9. Pri delu z zemljo nosimo zaščitne rokavice. Pri okužbah neporaščenih predelov kože (to je stopal, dimelj, udov) lahko za samozdravljenje uporabimo kreme, losjone ali pršila, ki vsebujejo protiglivične učinkovine (lokalne) in jih lahko dobimo tudi brez recepta. Pomembno je, da se začne tovrstne glivične okužbe čim prej zdraviti, saj tako preprečimo prenos na preostale dele telesa in druge ljudi. S pravočasnim zdravljenjem pripomoremo, da okužba ne postane sistemska in se ne razširi v notranjost našega organizma. V primeru trdovratnih ali obsežnih okužb lahko družinski zdravnik oz. dermatolog predpiše uporabo sistemskih antimikotikov ali opravi dodatne posege (npr. odstranitev nohta). Obisk pri zdravniku je nujen: • če se po dveh tednih uporabe lokalnih sredstev za lajšanje glivične okužbe kože stanje ne izboljša ali se celo poslabša; • pri dermatofitozah neporaščene kože, in sicer: kadar ni jasno, ali je to dermatofitoza, če zdravljenje ni bilo uspešno, če gre za hudo ali veliko okužbo, če se ponavlja ali če gre za imunsko kompromitirano osebo. Bojan Potrč, mag. farm. www.lekarne-ptuj.si Nina Zorman Nina Zorman Sprejem uspešnih učencev Šolsko leto 2016/17 se je zaključilo in letos smo ponovno imeli čast pogostiti uspešne učenke in učence OŠ Destrnik-Trnovska vas. Tokratni sprejem je potekal v Gostišču Siva čaplja v Trnovski vasi. Mag. Drago Skurjeni je v pozdravnem nagovoru najprej pozdravil župana Občine Trnovska vas in Občine Destrnik ter se njima in občinama zahvalil, da ohranjajo tradicijo sprejema uspešnih učencev pri županu. »Uspehi, ki ste jih izkazali, so uspehi, ki so nekoliko nad povprečjem, saj ste energijo in trud vlagali v določene dejavnosti,« je ravnatelj mag. Skurjeni pohvalil zbrane učence. Čestital je vsem trem odličnjakinjam, posebej je pohvalil učenki, ki sta bili vseh devet let odličnjakinji in sta prejeli tudi zlati priznanji – ena iz logike, druga iz zgodovine. Posebej je izpostavil še Jana Omana, ki je v atletiki na državni ravni osvojil tretje mesto v teku na 300 metrov. Alojz Benko, župan Občine Trnovska vas, je vsem zbranim čestital in pohvalil delo učiteljev, ki bodrijo, vzpodbujajo in usmerjajo učence do najboljših rezultatov, ter ravnatelja za trud. Zaželel jim je, da počitnice preživijo čim lepše, vsem tistim, ki se poslavljajo od osnovnošolskih klopi, pa je zaželel čim bolj uspešno in jasno prihodnost. Nina Zorman Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš je pridnim učencem čestital, da poleg vseh šolskih obveznosti dajo od sebe še nekaj več, se izpostavijo in tako tudi ponesejo ime šole daleč okrog. »Hvala vam za to,« je povedal Vladimir Vindiš in še dodal: »Hvala tudi ravnatelju in učiteljskemu zboru, ki so, po vsej verjetnosti, veliko prispevali k vašim uspehom. Danes se imejmo lepo in praznujmo vaše dosežke letošnjega šolskega leta.« ODLIČNOST VSEH 9 LET: 9. a, LUCIJA JANČIČ, zlato državno priznanje iz zgodovine, srebrno Cankarjevo priznanje za uspeh na državnem tekmovanju iz slovenščine, srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni 9. a, TJAŠA KREPEK, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu, srebrno državno priznanje iz zgodovine, zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike 9. b, MAJA KOCBEK, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu DRUGA PRIZNANJA 9. a, MIHA GREGOREC, srebrno državno priznanje iz zgodovine, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu 9. a, LUKA ANŽEL, sodelovanje na prireditvah 9. b, MIHA KOKOL, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu 9. b, VITA KOS, zlato priznanje na zgodovinskem kvizu 9. b, JAN OMAN, bronasto državno priznanje v atletiki 9. b, JAN MATJAŽ, 1. mesto na področnem tekmovanju v metu vorteksa 9. b, ZALA ARNUGA, 4. mesto na področnem tekmovanju v skoku v daljino, 2. mesto na področnem tekmovanju v štafeti, sodelovanje na prireditvah 9. b, MELANI CAFUTA, 2. mesto na področnem tekmovanju v štafeti 8. a, ANEJA LORBEK, 2. mesto na področnem tekmovanju v štafeti 8. a, METKA FRIDL, srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v nogometu 8. a, NIKA GREGOREC, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v nogometu 8. a, MAJA ZELENIK, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v nogometu 8. a, LUKA CAF, sodelovanje na prireditvah 8. b, INES MALEK, bronasto Proteusovo priznanje, bronasto Cankarjevo priznanje, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu 8. b, LUCIJA BURGAR, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v nogometu 8. b, TJAŠA BELŠAK, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v nogometu 8. b, NIKA MAJCEN, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu 8. b, STELA MURŠEC, priznanje za dosežke v športnem plezanju 8. b, KAJA MURKO, uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki 7. a, LANA LORBEK, uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki 6. a, KLARA SUŽNIK, sodelovanje na proslavi ob 300-letnici šolstva v Destrniku 6. a, LEA MURKO, sodelovanje na proslavi ob 300-letnici šolstva v Destrniku 6. a, NINA HORVAT, sodelovanje na proslavi ob 300-letnici šolstva v Destrniku Ravnatelj: mag. Drago Skurjeni 27 Nina Zorman Dan odprtih vrat Nina Zorman Na Občini Destrnik so ponosni, da so pridobili nove občinske prostore, v katerih delujejo že več kot pol leta. V okviru občinskega praznika so pripravili dan odprtih vrat in na široko odprli nove prostore, da bi delovanje občine približali občanom in občankam. Na slovesnosti je zbrane pozdravil župan Vladimir Vindiš, nato je prostore blagoslovil domači župnik. Slovesnosti sta se udeležila tudi podžupan Branko Horvat in g. Hojnik, predsednik društev upokojencev Podravske regije. Sledila sta ogled prostorov in manjša pogostitev za vse obiskovalce. 36. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 19. in 20. avgusta 2017 pred gasilskoturističnim domom na DESTRNIKU Sobota, 19. avgust 2017: 15.00 – postavitev klopotca 15.30 – prijava ekip 15.45 – 6. kmečke igre Med igrami igra ansambel MARKI 20.00–2.00 – zabava z ansamblom ORIGINAL ŠTAJERCI Gost večera ISAAC PALMA Nedelja, 20. avgust 2017: 14.00 – povorka starih kmečkih običajev 15.30 – prikaz projekta »OD LANU DO PLATNA« 16.00 – podelitev priznanj za urejene hiše 16.30 – razglasitev NAJ pridelka 17.00–24.00 – zabava s POSKOČNIMI MUZIKANTI Za vsako bolezen rožca raste Se spomnite tistih znanih besed dolgobradega Kosobrina, ki je poznal zdravilne lastnosti rastlin, ki rastejo okrog nas, pa se zanje sploh ne zmenimo? »Za vsako bolezen rožca raste« –preprosta modrost narave, ki so jo skozi ples spoznavali otroci vrtca v Destrniku. Svoja spoznanja in izkušnje so 15. junija 2017 predstavili na zaključku na igrišču vrtca tudi svojim staršem, babicam, dedkom, tetam in stricem ter drugim. Prireditev je potekala v sproščenem vzdušju. Obiskovalci in otroci so, da bi bili naravi čim bliže, sedeli kar na tleh, med tem ko jim je Cvetna vila cvet za cvetom predstavljala svoj bogati cvetlični vrt, na katerem rastejo znane in manj znane rože. Vsaka od njih ima svojevrstne zdravilne lastnosti in vsaka od njih ima svoj meditativni ples, kar so v vrtu spoznavali tudi otroci. Na koncu so k plesu povabili tudi svoje starše in druge obiskovalce ter skupaj zaplesali setveni ples. Verjamemo, da bodo otroci v naslednjem letu želi bogate izkušnje, ki jih bodo dobili ob pomoči strokovnih delavcev vrtca. Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj mag. Drago Skurjeni in jim med drugim zaželel tople ter vesele počitnice. Ko je bil uradni del mimo in so se najmlajši že veselo spuščali po toboganu, so se lahko starši okrepčali s sadjem in pokusili sokove iz nekaterih rastlin, ki so jih zanje pripravili njihovi otroci. Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR Vljudno vabljeni! Vabilo Vrtec Destrnik Vrtec Destrnik Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Turistično društvo Destrnik bo v nedeljo, 20. 8. 2017, na 36. Kmečkem prazniku izbiralo NAJ pridelek, ki bo v letošnjem letu zrastel v naši občini. Vrsta in sorta pridelka nista določeni, zato prinesite pridelek po lastni izbiri in presoji. Pridelke bomo zbirali med 13.00 in 14.00. Vaše pridelke bodo občudovali obiskovalci na prireditvi. Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si 28