ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦     Tedenska priloga „Slovenca" z dne 6. marca 1927, štev, 53   ¦   Štev. 10
Naslovna slika zakonika ljubljanske akademije operosov ij le/a 1701.
«Academia operosorum», ki je obstojala v Ljubljani od leta 1693, do približno leta 1725., je bila nekako isto, kar so danes akademije znanosti. Njen prvi predsednik je bil Ijubljan. prost, znameniti jurist in pesnik dr. theol. in iuris Janez Krstnik Prešeren (1655—1704).
74
K xadntt revolucifl na Portugalslcem:
Mornariškega častnika Jaimesa Moraisa peljejo z ostalimi voditelji vstaje k pogajanjem v glavni stan vladnih čet. Kakor znano, se je revolucija ponesrečila in vlada se je nad
vstajniki krvavo maščevala.
Dr. Morie Hruban
predsednik senata češkoslovaške republike in vodilni politik katoliške Češke ljudske stranke.
Upravitelji Svetih dežel.
Od leve na desno: lord Plumer, vrhovni komisar Palestine, mr. Reith-Roach, guverner Jeruzalema, in mr. Ponsof, vrhovni komisar Sirije, ogledujejo jeruzalemsko citadelo.
Z menarodnega bombažnega kongresa v Kairu:
Inozemski delegati ogledujejo ogromna bombažna skladišča tvrdke Chormv & Gharbieh Ginnin Compagnv.
-XaOnfa stran oporoRB'
H Corteza, odkritelja Mehike,
iz leta 1547., ki jo je pred kratkim našel v Sevilji jezuit p. M. Cuevas.-
Oal/nf Vxfioa se otrcsa nadvlade Evrope.
Vse kaže, da bo veliko nacionalistično gibanje na Kitajskem, ki je naperjeno proti gospodarski eksploataciji Kitajske po evropskih velesilah, postalo zmagovito. Boji se vrše že za sam Šanghaj, glavno evropsko oporišče ob kitajski obali. Naša slika nam kaže povodne velikane velesil v šanghajskem pristanišču.
75
Dr. Marko Natlačen
predsednik prvega oblastnega zbora in odbora v Ljubljani, izvoljen 23. pr. meseca.
S prvega saseaanfa Iftiblf. oblastnega xboraz
Zastopnik velikega župana dr. Andrejka bere poročilo o stanju oblasti; na desno od njega je videti predsednika dr. Natlačena, desno od tega pa podpredsednika Gostinčarja.
Dr. Josip Leskovar
predsednik prvega oblastn. zbora in odbora v Mariboru, izvoljen 23. pr. meseca.
ugoalovanalil parlamentarci v I>ragi.l
Sredi preteklega meseca se je mudilo v Pragi 20 poslancev naše narodne skupščine (Slovence sta zastopala poslanca Žebot in Strcin) da vrne lanski obisk čeških poslancev v Jugoslaviji. Naša slika nam kaže češke in jugoslovanske poslance pri predsedniku češke re-| publike Masaryku. Od leve na desno stoje: poslanik Šeba, Janjic, P. Radič, poslanik Lazarevič, Stojadinovic, Ivkovič, Radonjič, Andrič, Jankovič V.. Wilder, Masaryk, Behmen, Šečerov, Malypetr, Žebot, Strcin, Lj. Popovič, Baljič, Pivko, Dimitrijevic, Užik, Račan, Basa
, >   riček, Svčtlik in Uhlif._.
SliJce hi SloirensRemu biografsKennu leRsUconu
Bajde Ivan
(1855—1920), glasbeni izumitelj.
Gabršček Andrej
(* 1864) časnikar, politik, tiskar in založnik.
Gregorin Gustav
(t 1860) politik.
76
Z,a slovensKo JiRaaemifo snanosži in
umetnosti ^ sza slovensRo Narodno galerijo
Marko Grbec———1
(1658—1718) član dunajske Academiae     \ Naturae Curiosorum in soustanovitelj     i ljubljanske Academiae Operosorum.   . ]
Slika na desni: ŠRofltska palača v HftibifaMtt, v katere veliki dvorani se je vršila zvečer dne 13. dee. 1701. prva svečana seja ljubljanske Akademije operosov.
-JugoalovansRa JUcadenilfa xntmosil
v Zagrebu, kjer so tudi prostori Stroflmayerjeve galerije slik. Izmed Slovencev so člani zagrebške akademije: Ramovš, Hauptmann, Hinterlechner, Ilešič.
~NarodnI muxef v t*ragl
kjer je sedež češke Akademije znanosti in umetnosti. Člana \ te akademije sta izmed Slovencev Murko in Plečnik.     ¦'
Jtlcadleinlfa xntMnosil v Cfenlngradu.
Slika na levi:
Arhitekt Josip Plečnik
pravi član češke Akademije znanosti in umetnosti.
77
J, V. Valvasor
znameniti zgodovinar Kranjske in član učene angleške družbe.
Slika na levi:
Naroditi dom v Cfubltanl,
ki ga začnejo letošnjo pomlad prezi-davati v svrho primerne nastanitve    , Narodne galerije ter Akademije znanosti in umetnosti. „„-
Pogled na Louvre v 1>artxu
nekoč sedež francoskih vladarjev, sedaj največja umetnostna galerija sveta.
MeiUcejsRa galerija v Couvreu X Rubensoviml slOcami.
Stara pintAoteKa v Monokovem.
Slika na desni:
Dr. Matija Murko
pravi član praške Akademije znanosti in umetnosti. (Perorisba Žabotova.)
78
Po tafW gorsRiS vGliKaniQ
Velaci Klek s Pastcrco na Koroškem.
Na Malem Klelcu na KorošRem.
Cortina a'Jimpexxo
kjer so se vršile pred kratkim mednarodne smuške tekme.
Noiranfš čina Kapele sv. Cirila in Metoaa v VratiO, Rt io xgraai leios «Mfaxev klub».
(Po načrtih prof. Vurnika.)
Križ na vr&u Vel. Klelca
(3798 m), ki ga je postavila občina Heiligcnblut.
'—Mala Scfieidegg in Jungfrau v Švici "—' '-' Pogled s Pij Semine na tirolslce Mpé
(4162 m). (4055 m).
'i^Slouensko planinsko društvo » priredi d petek dne 11. i. m. zvečer v veliki dvorani hotela Uniona skioptično predavanje prof. Janka MI ak ar j a o Visokih Turah in Bernskih Alpah. — Predavanje se vrši v kori.<it kapele -iv. Cirila in Metoda
v Vratih (glej .<iliko v sredini), in opozarjamo nanj občinstvo.
Krišem Slovenije
79
Gradba novega mosiu čex Savo pri Radovljici
ki ga je postavil po prizadevanjih I. Resmana prejšnji zaslužni radovljiški okrajni cestni odbor. Most je bil porušen ob priliki lanskih poplav.— Zgornja slika nam kaže začasno brv čez Savo, slika na desni pa zabijanje zadnjega pilota. (Opozarjamo ob tej priliki na dopis iz Radovljice v «Slovencu» z dne 20. februarja 1.1.)
Saši slovenski narodni pionirji na Koroškem.
Duhovščina pliberške in dobrlaveške dekanije, zbrana ob priliki pastoralne konference jeseni leta 1926. Spodaj sede od leve na desno: župnik Hatter (Kazaze). dekan v p. Fr. Mihi (Št. Steben), župnik J. Držanič (Suha), prost in dekan zlatomašnik M. Randl (Do-brla ves), dekan Fr. Hribar (Pliberk), župnik M. Weiss (Žitara ves) in župnik J. Kindlman (Št.Vidj. V srednji vrsti stoje: župnik I. Zupan (Obirsko), župnik J. Pšeničnik (Globasnica), župnik J. Ebner (Železna kapla), župnik in dež. poslanec V. Poljanec (škocjan), komendator J. Sporu (Rebrca), kaplan A. Cehner (Šmihe ) in župnik J. Sekol (Vogrče). V zgornji vrsti stoje: župnik F. Zulechuer (Št. Lipš), bogos ovec F. Kuchling (Celovec), kaplan J. Bartlma (Pliberk), kaplan dr. Fr. Zeiciien (Pliberk), kaplan J. Wutte (ii()l)rla ves), kaplan J. Boštjančič (Škocjan), kaplan J. Hanisch (Železna kapla) in župnik Fr. Uranšek (Zvabekj.
ZA SLOVENSKO AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI / ZA NARODNO GALERIJO
SLOVENCI!
^"aša najodličnejša kulturna društva, Slovenska matica, Narodna galerija, Znanstveno društvo za ^ humanistične vede in Pravnik so vložila pri prosvetnem ministrstvu zakonski predlog za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Po dolgih letih notranje priprave, v katerih se je nase znanstveno delo diferenciralo in spopolnjevalo, stojimo pred trenutkom, ko se bo stavba naše znanosti z Akademijo popolnoma dogradila. V Akademiji bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iž nje obilo pobud za nadalnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novili stremljenj.
Ob istem času, ko so zgoraj imenovane znanstvene institucije izdelovale načrt za Akademijo znanosti in umetnosti, je naša Narodna galerija začela veliko delo notranje reorganizacije, katere namen je ostvaritev enotne umetnostne zbirke, ki naj predstavi svetu razvoj slovenske umetnosti od najstarejših časov do današnjega dne, a hkrati tudi pokaže najboljša dela naše stare umetniške posesti. Naše velike dosedanje zbirke, tako Narodni muzej. Škofijski muzej v Ljubljani in Narodna galerija, so i^avile, da so pripravljene združiti svoje dosedanje umetnostne zaklade v enoten organizem. Društvo "Narodni dom- v Ljubljani je s polnim umevanjem važnosti ideje, ki se ima ostvaviti, sklenilo, da v svoji palači da prostora Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, s čimer je novima institucijama zagotavljeno primerno bivališče. Upravičeno toraj smemo pričakovati, da <lobimo umetnostni zavod, ki bo ponos našega naroda in naše prestolice, umetnostni vzgojitelj širokih plasti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnjem delu. Naša dolžnost je, da idealno stremljenje mož, ki se z izvršitvijo te naloge trudijo, z gmotnimi sredstvi podpremo. Izvedba bo zahtevala mnogo žrtev, ki jih ne bo mogla vseh prevzeti država. Gotovo živimo v pretežkih razmerah, a vendar ne tako težkih, da bi se še vedno ne tratile naše gmotne moči za stvari, ki nam niso potrebne, in ne v tako težkih, da bi se obupani smeli odreči skrbi za svojo kulturno bodočnost. Zato pozivamo vse posameznike, vse zavode, vse naše prosvetne in gospodarske organizacije, da doprinesejo, kar morejo v fond Akademije in Narodne galerije
Faksimile originala zgodovinskega proglasa za našo akademijo in galerijo. '
FotolUo in offsctttslc Jugoslovanske ttsltamc v CJublfani.
80