MARUA DOLENEC, Planma pri Rakeku: Naše delo v dekliških krožkih. Pet nas jc na šoli. Id.eja za izvenšolsko dclo je dobila odmeva tudi mcd nami. Svet napreduje z vedno večjo naglico, naš pre* prosti narod pa zaostaja daleč za razvojem. Izprcvidcli smo,. da rni s prebdvalstvom V. naših vaseh prav nič boljše in da jc tudi ono zares potrcbno i/obrazbc, najsibo v gospo= darskih, gospodinjskih, zdravstvenih, :nrav= stvenih ali pa v intelektualnih straneh živs ljenja. Z 'iziprcmembo iduševnega in gmotnega stanja našega ljudstva bi morali začeti pri mladini. Dosedaj pa nd m^d nami šc usta» nov, ki bi jo sistcmatično izobražcvala. Kot najpreprostejše, nnjrazumljiivcjše in najpri= ja.znejše so sc nam pač zdele ideje, oblike in smiri, y.i\ nam jih daje ž!,i par let naša organizacija glede izvcnšolslkega dela. Njene bescde, pis-inc ali govorjene, so imcle na nas precej velik vpliv. Tudi kritike ljudstva, da nimajo učitdji i.n učiteljice nič dela, ,da ima* jo ipreveč počitnic in da niso voljni, da bi kaj napravili tudi izven svojih službenih dolžnosti, so nas podžigale k delu. Ob takih sodbah nas je skoro malo sram. Kcr ni po vaseh drugih stanov, kd bi mogli in hotdi ljudstvu kaj nuditi, smo se prepričali, da }c res naša dolžnost dn da je tudi v naši moči, da ganemo sebc in drugc v dobro smcr. Ta!k.-o smo se odločidi, da bomo začeli in da bomo upeljali na šoli vse one ustanove. ki bi v sedanjih razmerah edine mogle imeti uspthc po cilju i'ti metodi, namrcč: kmetijsko^nada^ ljevalno in gospodinjsko=nadaljevalno šolo ter dekliški krožck. Prva ovira, na katero smo zadeli. je bilo pomanjkbnje potrebnih pnoistoirov. Saj šc za šolski pouk nimamo dovolj sob. Svoje namere smo razodeli županu. Bil je z našimi načrti zadovoljen rn nam je pomagal, da smo prcuredili neko staro drvarnico v dvorano, iki nam bo služila za izvenšolsko delo, potem pa še za šolski oder. Začo'i smo. Najprej smo povabili starše in jim pojasnili, kako da hoo:mo izobraže; vati njihove hčere in sinovs.. Sklicali smo tudi fantc in d^Uleta in sc z njimi domenili gledc prcdavanj, dehi' in urnika. Za fante smo napravili kmetijsko=-nadaljevalno šolo, /a dekileta pa gospodinjsko nadaljevalno šolo in dekliški krožek. Število za gospo* dinjs:co nadaljcvalno šolo jc bilo omejeino. v krožek pa bi sc lahko vpisalo deiklet, ikioj likor bi sc jih hotclo. V gospodinjsko nada^ Ijevalno šolo jc bilo sprejetih 12 deklet, za kroželk so se oglasila vsa dekleta iz gospo= dinjsike šole, potem pa še druga, zlasti pa tista, ki bi bila rada sprejeta v gospodinjsko šolo, ko se bo nanovo začela. Dekleta imajo namreč šc največ vcselja do> kuhanja. V kmetijskosnadaljevalni Šoli se poučuje Ikmetijstvo in drugi koristni pred* ¦meti. Gospodinjsiko nadaljevalna šola se po vsebini razlikuje od dekliškega krožka. Go« spodinjska šola se vrši po gotovem načrtu, njc-n namen je izobrazba gospodinje, krožek pa ima namen, da bi dal d-dkletom splošno izobrazbo; da imajo dekleta večje veselje, se poučuj^jo tudi ročna dela. Krožek se vrši enkrat v tednu po štiri ure. Dekkta delajo ročna dela, vmes se čitajo sestavki iz lepo^ slovja, potem je razgovor o zgodovini žene in o ženskem vprašanju, nato pa predavanja iz anatomije in splošnega zdravstva, o baktcrijah, življenju rastlin in o drugih rečeh, kl so podlaga boljšemu razumtvanju ipredme« tov v gospodinjski šoli. Gospodinje si v krožku svoje znanje izpopolnjujejo, drugim dekletom pa prcdavanja razširjajo obzorje in jih pripravljajo za vstoip v gospodinjsko šolo. — Zelo iso dekleta ganile recitacije Cankarjevih spominov iz »Mojcga ždvljenja«. Pri vsem delu vpliva blagodejno, da _ehije vse učiteljstvo in da se nihče nc odstranjuje. Mcd nami ni nasprotoivanja, ne zavisti, ru' očitkov, da ta ali oni »nič ne dela«, najmanj pa kake želje po oblasti in ukazovanju ali omalovaževanju. Tovarišice mi bodo z grenikostjo v srcu pri= trdile, da ravno te lastnosti ubijajo v njih veselje do izvenšolsl<egai dda ali ga vsaj ovi= rajo. Ker grcnijo sožitje in dclajo neprijeten vtis na občinstvo, sc same obsojajo. V začttku smo mislili, da je delo težko, utrudljivo in da smo ga komaj zmožni. Pa smo se ipoglobili vase in našli nedvignjene zaklade — zrnožnosti — ki jih lah'ko obT= nemo ljudcm v prid. — Utrudi nas ne, ker smo si delo tako med seboj porazddili, da se prevcc ne črpamo. 'Preveč bi bilo vsc za enega, če pa vsakdo nekaj naredi, se še po* zna ne, ne na času, ne na utrujenosti. V vseh jc dobra in blagodejna zavest, da živimo med seboj v lepem soglasju, da nam nihče ne more očitati brezdelja in brczbrižnosti i.n da prostovoljno storimo več kot je naša dolžnost po iparagrafu. Ko pa bomo gJedali morebitne sadoive svojega truda, bomo bla= goslavljali misel skupnega ' izvenšolskega dela. Tako je od strani učiteljstva vse v naj= kpšem redu. Z obiskom pa nismo zadovolj^ ni. Pričakovali smo več odziva zlasti. kcr je kraj precej velilk. Krožek oMskuje le 25 deklet, dasi bi jih bilo lahko 50. Kjc so vzroki temu nezanimanju? Kraj kži ob glavni cesti. Po» leg kmetsk«ga prebivalstva so tudi dru,gi sta« novi. Vtčina kmetsikega prebivalstva go.zdarl ali pa dela po parnih žagah. Malomeščanska civilizacija je že kolikor toliko vplivala tudi na dtkleta, na njihovo mišljenje. Preveč vrednosti vidijo v zunanjih rečeh, prevdiko nagnjenje do njih jim ubija smisel za dušcvne strani življenja. V kraju ni cne do> mačnosti med dekleti, Ikot je po majhnih, pravih kmctskih vaseh; d&kkta ne občujejo mcid seboj nekako familijarno marvLČ so pre* več vsaka zase. — Nemalo vplivajo tudi stran^ karaka nasprotja, Iki so razvita do strasti. Ljudskc sile se čripajo- v prevclikem zanima. nju za strankarsko politične dogodke, v pre* !>orcčem in pristranskem presojanju delova^ ;nja strank, pa tudi v stranikarskdh praskah in sovražnostih. Da bi se vsa tovrstna po^ zornost obrnila rajše na izboljšanje duševne omiike in gospodarstva! Resnici na ljubo mo= ramo omeniti, da so bili v kraju tudi med učiteljstvom teiki, ki so ljudstvo razdvajali. Z nezmanjšanim veseljl.im pa smo pri svojem delu kljub temu, da nismo našli med delkleti onega odmeva, ki ga .zasluži naša do= bra volja. Upamo, da bomo premagali vse temne sile. — Sklenili smo, da bomo že pri šolski mladini vzbujali zanimanje za izcbrazs bo in delo, da je ne bomo z zastardimi me* todami odtujili šoli, ampak da jo bomo na lep način privedli do tega, da si bo sama žekla tudi po šolski obveznosti stika z nami, in da bo sama zahtevala omike in znanja. Pa tudi s strankarstvom nočemo dajati ljud= stvu kvarljivega .zgleda. To jc resnih ljudi nevredno. Naše delo je ptošteno in zasleduje le dobre cflje. Nihče nam ne nasprotuje; upamo, da bomo s časom dosegli tudi več umevanja. Lepo bi bilo, če bi na vseh šolah tako delali. Koliiko ugleda bi si pridobil učiteljski stan! Pozivam vse, ki imajo količkaj dobre volje in notranjega bogastva, da nam skdijo. — Še cnkrat pa poudarjam: delo pravilno raz= deljeno ne izčrpava telesnih in duševnih moči, nasprotno daje človeku notranjc za* dovoljstvo; s tem pa «tudi odpade glavn! razlog proti delu med narodom.