Šolsko obzorje. Iz Zagreba. Novica, ki vam jo danes naznanjam, morebiti tudi prebudl kakega starega kopitarja na Slovenskem, ki še zmiraj misli, da je bornemu učitelju dosti, ako ima goldinarček na dan. Mestno starešinstvo zagrebško povišalo je v svojej seji 26. sušca 1.1. vsem svojim učiteljem in učiteljkam plačo za 100 gld., tako da ima sedaj po novem sklcpu mestnega starešinstva najmlajši učitelj v Zagrebu 770 gld. a najmlajša učiteljka 550 gld. na leto. Stareji dobivajo desetletno priklado po 100 gld.; če bi torej v Zagrebu kdo celih 30 let mladino izrejal, šel bi v pokojnino s 1000 gld. na leto. Pri nas se namreč od učitelja le 30 let službe za celo plačo pokojnine zahteva. Ker mislim, da se bratje Slovenci na nas hrvaške učitelje bratovsko ozirajo, ter vsaki naš napredek v šolstra veselo pozdravljajo, podajam jim tudi ulomek vse obravnave o tej stvari, ki se jc, kakor sem že poprej rekel, 26. sušca t. 1. v našej mestnej dvorani pretresala. G. Kugler prebere najpoprej proračun za leto 1872. in sicer oddelek »šolski zavodi«. Gospodarski mestni odber predlaga, naj bi se učiteljem in učiteljkam na mestnih šolah plačilo za 100 gld. poboljšalo, izvzemši šolskega ravnatelja, podučiteljev in podučiteljk, pa tudi učiteljev višje zagrebške dekliške šole, kterim je v eni prejšnjih sej plačilo na 880 gld. vstanovljeno. Hondl (trgovec) meni, da bi se učiteljkam ravno toliko plačilo dalo, kakor učiteljem, ker one ne le da imajo ravno tisto nalogo, ampak celo več ur na teden podučujejo. Dolovčak (odvetnik) pobija govornika in pravi, da si mora mestno starešinstvo v tem obziru dosledno biti, ker je že poprej enkrat sklenilo, da se plačilo n i k o m u r ne bo poviševalo. Hondl pravi, da je ravno takrat, ko se je o splošnem sklepu glede povišanja plačila obravnovalo, on sam vprašal: ali se imajo pod mestnimi vradniki tudi naši učitelji razumevati ? — in bilo je rečeno in z večino glasov odločeno, da ne. Starešinstvo si bo pač najbolj nedosledno le takrat, če zdaj protivno sklene. Obširno in navdušeno govori o učiteljskem stanu, o njegovih težavah, sitnostih i. t. d. in pravi, da gotovo tukaj nobenega gospoda ni, ki bi se trditi predrznil, da učitelj, ki nam narod za prihodnost pripravlja, kteremu mi vsi izročamo svojo kri v najlepšib, cvetočih letih, v času, v kterem otroke, ko so nam najljubši — ravno učitelju v skrb dajemo, — da učitelj spada v nižjo stopr.jo vradnikov. Gotovo ste, gospoda, vsi tnojih misli, da se učitelj ima v v i š j o vrst vradnikov prištevati, a višja vrst naših vradnikov — le pojte pogledati, Tidili bote, da nihče manj od 1200 gld. na leto plačila ne vleče. Ko ta predlog še gg. Vrabčevič in Šnap prav krepko podpreta, se na vprašanje predsednikovo principielno sklene, da se učiteljem in učiteljkam ima plačilo povišati. Miličic (doktor medicine) vpraša, kaj je pa s podučitelji in podnčiteljkami v tem obziru? Saj ti reveži pač še slabše plačilo imajo, in če priznamo, da učitelj z dozdanjim plačilom živeti ne more, bilo bi smešno, da pjdučiteljev in podučiteljk pozabimo. Predlaga, da se tudi tem plačilo poboljša. Hondl pravi, da podučitelji in podučiteljke vživajo po postavi 60^ od učiteljskega stalnega plačila. Če se tedaj plačilo učiteljem poboljša, se že samo po sebi razumi. da tudi podučitelji in podučiteljke toliko procentov yeč dobijo, kolikor učiteJji plačila. Pogledid (vradnik) misli, naj bi se za to celo reC še odbor volil, ki bi imel natanko vse skupaj preiskati (menda tudi želodce ? Opomba dop.) in potem bi se enkrat pozneje videlo, ali je kaj več učiteljem mogofie dati, ali ne. Grof Kulrner podpira odborov predlog in pravi, naj se v tej reči koj sklene, ker pač vsi dobro vemo, da je učitelj za svoj veliki trud prepičlo plačan, če mu tudi še 100 gld. na leto več vržemo. Po tem se glasuje. Predlog gospodarskega odbora se z večino glasov sprejme. Cerovac (duhoven) se poteguje za katehete, ld imajo ravno tisto nalogo in težavo, kakor učitelji. Ne more videti vzroka, zakaj bi se tudi katehetom plačilo ne poboljšalo. (V Zagrebu sta namreč dva kateheta; vsaki dobi 770 gld. plačila.) Predlaga, naj bi se tudi katehetom materjialno stanje popravilo, temveč, ker kateheti nimajo desetletnih priklad. Hondl pravi, da je za katehete življcnje veliko lože, kakor za učitelje. Kateheti nimajo familije, pa tudi dolgo časa ne ostanejo v Zagrebu, ker vsaki postane čez par let fajmošter. Pogledič se s Cerovcem vjema. Tudi on ne zapopade, zakaj bi se katehetom plačilo ne zboljšalo. Cerovac še enkrat brani svoj predlog in doVazuje, da se je učiteljemle iz tega vzroka plačilo zboljšalo, ker je življenje v Zagrebu drago. Ako je pa življenje za učitelje drago, je tudi za katehete, ker dragina je povsod za vse enaka. M a k o v e c (odvetnik) tudi želi, da se katobetom plačilo povikša. Učitelji, pravi, da si s prhatnim podučevanjem še kaj prislužijo, kar si kateheti ne morejo. Hondl razlaga, da se prav za prav učiteljem ni povikšalo plačilo, ampak s plačilom katehetov le zravnalo. Ne vidi vzroka, zakaj bi duhoven moral imeti vselej veče plačilo od učitelja. Pri glasovanju pade prcdlog, da se katrhetom plačilo poviša, ravno tako se ludi predlog Hondelov, naj bi plačilo učiteljic bilo enako plačilom učiteljev, zavrže. In tako je stvar sklenjena. Treba je vedeti, da je v Zagrebu čez 20 mestmh učiteljev in učiteljic, tedaj je tudi žrtva našega mesta v vsacem obziru hvale vredna. V ostalem imamo skorej še boljših časov upati, ker hrvaška vlada odločuje v svojej novej šolskej osnovi učiteljsko plačilo na 800 gld. in namestu desetletne — petletno priklado. Lj. T. Iz Selc. (V družbimoč rodi se prava; v družbi se razvija slava.) Ta prislovicn vzbudila je učitelje Kranjskega okraja, da so pri učit. zboru 19. aprila 1870 odlnčili in sklenili osnovati okr. uč knjižnico, in kakor je že »Tovarš« v 9. listu X. teč. naznanil, se je sklenilo, da bodo tri knjižnice, in sicer, glavna knjižnica bi bila v Kranji, v Loki in Tržiču pa le podružnice. Zvnljen je bil tudi poseben odbor, kteri bi imel pravila sostaviti; ali minulo bode ravnokar dve lcti, a o knjižnici ni potem niti duha niti sluha več. Zborovali smo potem že dvakrat. a knjižuice ni nobeden spomnil, tako, da se kar nič ne ve, o njej. B"de li mar umenjena knjiznica zaspala? Ako kdo iz med sobratov o njej kaj ve, prosim, naj blagovoli naznaniti. Da bi bila okr. učit. knjižnica zelo potrehna in koristua, to mora vsak spoznati, kajti slednji ud bi si lahko iz nje posojeval koristnih knjig, da bi se mogfl potrebno izobraževati, ker dandanes se obilo zahteva od učiteljev. Da bi si pa vsak učitelj sam naročal potrebnih knjig, mu pičli dohodki ne dopuščajo, sej ma še za najpotrebniše reči večkrat terda hodi. Tudi bode zanaprej ložeje dobivati kn ige iz knjižnice, ako bo tako, kakor je »Tovarš« v svojem zadnjem listu naznanil, namreč »da je ministerstvo za bogočastje in uk vzajemno s kupčijskim ministerstvom določilo, da se bode pri vstanovi postave za prosto poštnino pri pošiljanji knjig iz učit. knjižnic oziralo«. Želeti bi bilo, da bi to tudi za razpošiljanje knig iz knjižnice uč. društva veljalo, kajti ta bogata knjižnica ni do sedaj mnogim družabnikom kar nič koristila; in to samo zarad pošiljatve. — Naj še kaj o naši šoli povem! Tukajšnja šola štela je v I. polovici letošnega šol. leta vsakdancev 130 in sicer v I. oddelku 67, v II. oddelku pa 63 učencev in učenk. Nedeljcev bilo je 73 dečkov in 61 deklic, skup 134, Za šolo vgodnih pa je do 12 leta nad 400. Vidi se, akoravno jih še nekoliko drugej v šolo hodi, da nad polovico otrok, vendar brez poduka ostane. Nekoliko jih bode pa gotovo še pomlad in toplo vreme privabilo, kajti, akoravno postava prepoveduje učence med letom sprejemati v šolo, jih pri nas vendar le moram, zakaj okoliščine so take, da skoraj drugače biti ne more. Navadno je druga leta zarad postranskega podučevanja v kerš. nauku posebno meseca malega in velikega travna in rožnika, šolsko obiskanje zelo škodo terpelo, kajti te mesece podučujejo tukajsnji gg. duhovniki mladino za pervo sv. obhajilo in za pervo spoved posebej in ravno tiste ure, kakor je šola. A letos bode pa boljše zarad tega, kajti ukazali so gg. duhovniki, da oni otroci, kteri dopoldne v šolo hodijo, naj samo ob četertkih k spraševanji pridejo, druge dneve naj le v šolo gredo. Tudi moram naznaniti, da so letos naš g. župnik vse ubožne učence s pisalno pripravo na svoje stroške oskerbeli, in zraven še tudi »Vertec«, na kterega so naročeni, šoli pripuščajo. Slava jim! M. K. Iz Ljubljane. Splošni zbor vseh slovenskih ljudskih učiteljev bode po sklepu odbora slov. učiteljskega društva 24. in 25. septembra t. 1. v Ljubljani. Da bi se ta zbor primerno in vspešno vravnal, volili so se za pripravo že sedaj štirje odbori, kteri bodo vsaki po svoji nalogi za ta zbor delovali. V centralno-pedagogijski odbor so izvoljeni gg.: Andrej Praprotnik, Ivan Tomšič, France Gerkman, Janez Zima, Matej Močnik, Blaž Hrovat, Josip Levičnik, Lavoslav Belar, Dragotin Dermelj in Luka Knific. V odbor za razstavo so izvoljeni gg.: Feliks Stegnar, Janez Lapajne, Janez Ziraa, Jernej Čenčič in Franjo Podobnik; v odbor za stanovanje so izvoljeni gg.: France Gerkman, France Eaktelj in France Kokalj; v odbor za slovesnost so izvoljeni gg.: Anton Nedved, Lavoslav Belar, France Eaktelj, Anton Vizjak, Valentin Kumer in Jož. Majer. Odbor slov. učiteljsk. društva bode vsem tem odborom načertal vodila za njihova opravila. — Spraševanje učiteljev za ljudske in meščanske šole se je 9. t. m. začelo, in se bode še le konec tega tedna končalo. Vdeleževalo se je spraševanja za ljudske učitelje 20 spraševancev in 9 spraševank, za meščanske šole pa 7 spraševancev in 4 spraševanke; ker sta 2 spraševanca med spraševanjem odstopila, je bilo tedaj vseh spraševancev 38.