56 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic Katastrofa in priložnost Ljubljana pred potresom in po njem Leta 1895 je Ljubljano prizadel zadnji močan potres. Z oddaljevanjem zgodovinskega dogodka se krepi tudi zavedanje o bližini novega. Študije in projekcije kažejo, da na potres v Ljubljani nismo dobro pripra- vljeni. Je lahko pričakovana katastrofa tudi prilo- žnost za mesto? Ljubljanski župan Hribar je potres leta 1895 izkoristil kot priložnost za prenovo, osvežitev in posodobitev mesta. V tem procesu so nastale nekatere najbolj poznane vedute, javni odprti prostori in urbane po- teze v Ljubljani (npr. Kresija, Hribarjevo nabrežje, odpiranje Novega trga na Ljubljanico). Ob skupni se- minarski temi smo se v okviru treh seminarjev v štu- dijskem letu 2020/21 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani ukvarjali s preventivnimi ukrepi in potresno sanacijo kot možnostjo za preoblikova- nje oz. nadgradnjo obstoječih struktur ter gradnjo novih prostorov mesta. Spraševali smo se, kako lah- ko potres vpliva na socialni ustroj mesta in kako lah- ko s premišljenimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi presegamo zgolj zagotavljanje potresne var- nosti in grožnjo potresa razumemo tudi kot možnost za izboljšanje javnih, bivalnih, prostočasnih in delov- nih prostorov Ljubljane. Sl. 1: Razstava rezultatov študijskih raziskav in projektov v Mali galeriji Banke Slovenije, 23. 12. 2021–22. 1. 2022. Foto: Ana Skobe. Sl. 2: Območja obdelave: 01_Center, 02_Poljane, 03_Prule Katastrofa in priložnost 1 Ljubljana in potres Potresi na območju Slovenije in Ljubljane so neizo- gibni dogodki in so v zgodovini pomembno zazna- movali našo grajeno krajino. Osnova za razvoj študij- skih projektov je bilo zato razumevanje posledic in konteksta potresa. Zadnji močan potres je Ljubljano prizadel leta 1895, v njeni neposredni bližini pa so pogosti potresi z visokimi intenzitetami, gmotno škodo in tudi smrtnimi žrtvami (Posočje 1998, 2004, Zagreb 2020, Petrinja 2020). Z oddaljevanjem zgo- dovinskega dogodka se krepi tudi zavedanje o pribli- ževanju novega. Potres je dogodek, ki ga ni mogoče zagotovo napo- vedati. Nanj pa se lahko vseeno čim bolje pripravimo in sprejemamo ukrepe, ki bi zavarovali življenje ljudi in premoženje. Ljubljana je največje in najgosteje naseljeno slovensko mesto. Veliko stavb je bilo zgra- jenih pred uveljavitvijo standardov in pravilnikov o protipotresni gradnji. V središču Ljubljane je mnogo javnih in drugih ustanov s številnimi zaposlenimi, ki bi bili ogroženi čez dan; popoldne in ponoči bi bili ogroženi predvsem ljudje v stanovanjskih območjih. Kljub stalni grožnji močnejšega potresa, ki bi ogrozil življenja in premoženje številnih prebivalcev in obi- skovalcev mesta, pa študije in projekcije kažejo, da na potres v Ljubljani nismo dobro pripravljeni. 2 Kako se bomo na potres odzvali prvi dan, prvi teden in prvi mesec po potresu in kakšne posledice bodo imeli ti odzivi za razvoj mesta v prihodnosti? V seminarskih nalogah so za obravnavo potresa upo- rabljeni trije pristopi. I. Utrditev ogroženih obstoječih objektov pred potre- som z arhitekturno nadgradnjo in programsko dopol- nitvijo in/ali razširitvijo ter priložnosti za nadgradnjo mestnega in bivalnega prostora, ki jo ponujajo. II. Prostorske intervencije kot neposredna reakcija po potresu, ki zajema začasne rabe prostorov za delo in bivanje, hitre intervencije v obstoječe poškodovane strukture in vprašanja začasnih prostorov, ki sčasoma dobijo stalno funkcijo in vlogo v prostoru. Začasne rabe prostorov torej presegajo zgolj urgentne, od- stranljive intervencije in postanejo nastavki za na- daljnji razvoj prostora. III. Študije in vizije dolgoročnega prostorskega razvo- ja v povezavi z novimi prostori, ki nastajajo s poruši- tvijo stavb ali delov stavb v potresu ali kot preventivni ukrep že pred potresom. 57arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic Sl. 3: Karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal. Vir: Agencija RS za okolje. Sl. 4: Karta pospeška tal za Mestno občino Ljubljana za povratno dobo 475 let. Vir: Agencija RS za okolje. Sl. 5: Močni potresi v Sloveniji, ki so v preteklosti presegli intenziteto VI EMS. Vir: Agencija RS za okolje. Sl. 6: Prikaz posledic potresa VIII EMS za prebivalce MOL. Vir: Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi potresa. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Ljubljana, 2015. Sl. 7: Pogled z nekdanjega Marijinega trga proti Čopovi ulici po potresu leta 1895. Vir: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem. Sl. 8: Pogled na Stari trg po potresu leta 1895. Vir: Dom in svet (Ljubljana), letnik 8, številka 15. Sl. 9: Pogled na porušeno hišo na Trubarjevi ulici po potresu leta 1895. Vir: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem. Sl. 10: Razlaga stopenj evropske potresne lestvice (EMS). Vir: Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi potresa. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Ljubljana, 2015. 3 5 4 6 7 8 9 10 58 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Potres v centru mentorja: doc. Rok Žnidaršič, u. d. i. a., asist. Katarina Čakš, u. d. i. a. demonstratorki: Astrid Magajna, abs. arh., Petra Čoko, abs. arh. Projektno območje središča Ljubljane sega od Lju- bljanice in se izteče v parku Tivoli, na severni strani ga zamejuje Štefanova ulica, na južni pa Šubičeva cesta s Kongresnim trgom. Dotika se območja nek- danje Emone, obsega del starega mestnega jedra ob Ljubljanici. Ključno identiteto mu daje karejska zida- va iz popotresnega obdobja med letoma 1895 in 1938, v katero posegajo grajene strukture iz 60. in 70. let 20. stoletja ter sodobnejše intervencije v obli- ki dozidav in razširitev obstoječih programov. Gre za eno najbolj prepoznavnih območij Ljubljane, v kate- rem so močno zastopani javni programi, hkrati pa za najbolj urbano in cenovno nedostopno bivalno ob- močje mesta. Podoba središča Ljubljane ne odseva vrednot sodobnega, odprtega in prebivalcem prija- znega mesta. Je lahko potres izhodišče za premislek o tem, katerih programov in kakšnih javnih prosto- rov si želimo v mestnem središču? Kateri so tisti programi, ki bodo oblikovali mestno središče prihodnosti? Kako zagotoviti kakovostne bi- valne razmere in dostopna stanovanja v urbanem središču? Tako kot pred več kot 125 leti je tudi danes grožnja potresa lahko osnova za prevrednotenje prostorov in podobe središča Ljubljane. Projekti se z različnimi scenariji in merili lotevajo nekaterih naj- bolj ranljivih območij v središču mesta. Pri stalnih in začasnih intervencijah se osredotočajo na ohranja- nje in ustvarjanje novih, kakovostnih javnih prosto- rov s programi, ki so alternativa obstoječim. Z vizijo vključujočega, visoko razvitega in za prebivalce prija- znega središča Ljubljane projekti obravnavajo alter- nativne lokacije nove mestne knjižnice, razmišljajo o prihodnosti univerze, se sprašujejo o odnosu med muzejem in mestom, v središče mesta umeščajo sta- novanjske zadruge in začasne študentske domove, predlagajo nove pristope k turizmu in začasnemu bivanju v središču mesta ter se odzivajo na stiske prebivalcev potresno ogrožene stolpnice. V središču mesta predlagajo tudi projektno pisarno za popotre- sno prenovo Ljubljane. Površina: 288.000 m2 Dimenzija: 785 m x 410 m Število objektov: 175 Geološka sestava tal: glina, melj Potresna ogroženost objektov: neogroženi: 10 % srednje kritični: 60 % kritični: 30 % Starost objektov: do 1884: 15 % 1885–1939: 55 % 1940–1979: 20 % po 1980: 10 % Katastrofa in priložnost 01 59arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 1: Transformacija obstoječe stolpnice v novo bivalno strukturo Sl. 2: Volumen nekdanje stolpnice postane prazen prostor – atrij nove stolpnice 1 2 PREDPOTRESNA UTRDITEV KOT PRILOŽNOST ZA PROSTORSKI RAZVOJ Metalmorfoza Stolpnica na Štefanovi ulici Ian Vidic, 2. letnik Potresno ogrožena stanovanjska stolpnica na Štefanovi ulici se v okviru predpo- tresne utrditve odene v plašč jeklene konstrukcije, ki zagotavlja stabilnost in zu- nanje prostore ter evakuacijo stanovalcev. Po potresu jeklena konstrukcija posta- ne osnova za zgraditev nove stolpnice, ki nastaja s postopno rušitvijo stare – od zgoraj navzdol. Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 60 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 3: Obstoječe strukture – skupni prostori; nove strukture – bivalne enote Sl. 4: Tloris prenovljenega kareja 4 Eksocitoza privatnosti Kare Župančičeva / Tomšičeva / Beethovnova / Cankarjeva ulica Ajda Žagar, 4. letnik Potres z odpiranjem praznin in rušenjem ustvarja priložnost za vzpostavitev nove realnosti. Kako se torej opredeliti do protipotresne sanacije, ki je zaradi zaščite življenj nujna? Nova stara stavba v merilu ulice in mesta ostaja spomin družbe in prostora. V notranjosti pa ustvarja sistem bivanja nove dobe z vzpostavitvijo so- bivalne skupnosti. 3 Katastrofa in priložnost 61arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 5: Novi volumni povezujejo univerzo z mestom Sl. 6: Situacija – parterji stavb omogočajo prehajanje skozi prostor in ustavljanje, zadrževanje v javnem prostoru Arterije mesta Južni trg Blaž Zupančič, 3. letnik Predpotresna sanacija je priložnost za vzpostavitev novega mestnega javnega prostora. V nasprotju z introvertiranim rektoratom na Kongresnem trgu je uni- verzitetno središče na Južnem trgu ekstrovertirano, prepleteno z življenjem me- sta. Prehodni študentski dom pa zagotavlja začasno namestitev med postopno potresno sanacijo obstoječih ogroženih domov. 5 6 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 62 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 7: Plastenje ukrepov in programov Sl. 8: Utrditvena struktura – priložnost za nadgradnjo programa muzeja ZAČASNE STRUKTURE PRINAŠAJO TRAJNE SPREMEMBE Kulturni inkubator Stavba Narodnega muzeja in Prirodoslovnega muzeja Slovenije Luka Korošec, 2. letnik Začasna intervencija z gradbenimi odri, namenjenimi prenovi v potresu poškodo- vanega muzeja, postane osnova za nove plasti programskega oboda stavbe: ogle- dna klančina omogoča javno spremljanje sanacije stavbe, programi v zunanjem sloju pa začasne razstavne, bivalne in delovne prostore ter prostore za organiza- cijo gradbišča. Bivalni in delovni prostori neposredno po potresu omogočajo bi- vanje in delovanje ustvarjalcem, ki so v potresu izgubili dom ali delovni prostor. Intervencija, ki je primarno narejena kot začasni utrditveni poseg, odpira možno- sti za razširitev programa in premislek o prihodnosti delovanja muzeja. 7 8 Katastrofa in priložnost 63arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 9: Pogled na začasni študentski dom in knjižnico s šolskega dvorišča Sl. 10: Tlorisni prikaz ureditve območja takoj po potresu in po vzpostavitvi stalnih struktur Ne/stabilnost časa Osnovna šola Prežihovega Voranca Gaja Žgank, 2. letnik Projekt se ukvarja s postopnim urejanjem prostora osnovne šole in kareja na Štefanovi ulici. V prvi fazi začasna intervencija nadomesti šolsko telovadnico in zagotovi prostore za začasno bivanje in šolsko knjižnico. V drugi fazi porušena stolpnica postane atrij telovadnice in generator razvoja kareja, začasne strukture nadomestijo stalne. 9 10 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 64 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 POPOTRESNE VIZIJE Tališče Kare med Čopovo in Nazorjevo ulico Lucija Ritoša, 3. letnik Popotresna prenova območja med Čopovo in Nazorjevo ulico vzpostavlja javni prostor v izteku Cankarjeve ulice in z nje odpira pogled na ključne ljubljanske vizu- re. Zasnova deluje kot tališče različnih javnih programov in daje prostor uporabni- kom, ki oživijo do zdaj zgolj prehodno in nakupovalno območje mestnega središča. 11 12 13 Sl. 11: Pogled s Cankarjeve ceste Sl. 12: Ureditvena situacija ob Čopovi ulici Sl. 13: Razvoj novega javnega prostora Katastrofa in priložnost 65arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 14: Nova struktura knjižnice povezuje obstoječe stavbe in ustvarja nove javne prostore Sl. 15: Pogled na fasado Sl. 16: Prostorski koncept knjižnice se odraža v strukturiranju volumnov Novo poglavje Kare pri gostilni Šestica Tamara Zalokar, 3. letnik Nizke stavbe kareja Šestice v mestnem središču so slabo izkoriščen in potresno ogrožen konglomerat struktur iz različnih obdobij. Projekt z javnim programom sodobne mestne knjižnice in aktivnim pristopom k dediščini območja predstavlja alternativo obstoječim prostorom, ki jih danes najema Mestna knjižnica Ljubljana. 14 15 16 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 66 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Tranzitor Tivolski podhod Rok Backer, 2. letnik Projekt popotresno prenovo mesta obravnava kot priložnost za strateške mestne investicije – med njimi tudi za poglobitev železnice. Z umiritvijo prometa na Tivolski cesti se ponovno vzpostavi zvezna promenada, nekdanji podhod pa postane pro- stor alternativne kulture, ki nastaja okoli vhoda v postajo poglobljene železnice. Sl. 17: Tlorisni prikaz preureditve podhoda v ateljejski, delovni in razstavni prostor Sl. 18: Nadzemne intervencije sledijo potrebam po osvetlitvi prostorov in nagovarjajo obiskovalce 17 18 Katastrofa in priložnost 67arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 02 Potres na Poljanah mentorja: prof. Tadej Glažar, u. d. i. a, MA (BiA), asist. Jure Henigsman, m. i. a, demonstrator: Žan Ketiš, štud. arh. Projektno območje Poljan se razteza med Ljubljani- co na severu, Grajskim gričem na jugu, Krekovim tr- gom na vzhodu in Roško cesto na zahodu. V obmo- čju najdemo zgodovinsko in tipološko pestro tkivo; med bolj prepoznavne spadajo strnjena ulična zazi- dava s konca 18. stoletja, predvojna in povojna ka- rejska gradnja in samostojne vile ter stolpnice in stanovanjske lamele iz druge polovice 20. stoletja. Celotno območje dopolnjujejo sodobnejše interpo- lacije, ki nimajo prepoznavnega vzorca. Močno za- stopana je večstanovanjska, storitvena in poslovna gradnja iz časa pred uvedbo protipotresnih standar- dov, kar je izziv za predpotresne obnove. Gostota naselitve na območju Poljan je razmeroma velika, analiza stanja potresne varnosti pa je pokazala neza- vidljivo slabo stanje stavb iz vseh obdobij. Poljane imajo ob Poljanski cesti zanimiv urbani zna- čaj, ki se postopoma zmanjšuje proti zelenemu Graj- skemu griču. Poljane so zaradi bližine mestnega sre- dišča na eni strani in zaradi umirjenosti na drugi strani zelo priljubljeno stanovanjsko območje mesta. Novogradenj in statično saniranih objektov je malo. Študenti so reševali naloge na celotnem območju Poljan s tremi pristopi, ki poskušajo v širšem in ož- jem merilu in v različnih časovnih dimenzijah s pre- ventivnimi ukrepi in potresno sanacijo nadgraditi strukturo gradnje, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati število žrtev ob potresu. Površina: 340.000 m2 Dimenzija: 810 m x 470 m Število objektov: 497 Geološka sestava tal: prod, kvartal Potresna ogroženost objektov: neogroženi: 40 % srednje kritični: 40 % kritični: 20 % Starost objektov: do 1884: 12 % 1885–1939: 34 % 940–1979: 45 % po 1980: 9 % Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 68 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 PREDPOTRESNA UTRDITEV – VIZIJA POLJAN Izbrani projekti temeljijo na analitičnem branju prostora, zgodovinski analizi in potresni analizi objektov na območju Poljan. Za najbolj ogrožene objekte in pro- grame predlagamo takojšno protipotresno in programsko sanacijo, predvsem najbolj naseljenih stavb. Katastrofa in priložnost 1 2 3 4 69arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 9 5 6 7 8 Sl. 1: Potresna ogroženost objektov na Poljanah danes Sl. 2: Možne posledice potresa Sl. 3: Prva faza: objekti, ki jih je mogoče in treba prenoviti danes Sl. 4: Druga faza: območja, primerna za ureditev začasnih namestitev in vzpostavitev centrov pomoči Sl. 5: Potresna ogroženost dediščine na Poljanah danes Sl. 6: Analiza količine ruševin na območju Poljan Sl. 7: Vpliv potresa na promet Sl. 8: Kritična območja ob potresu na Poljanah Sl. 9: Tretja faza: potencialne razvojne možnosti na Poljanah 70 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Nadgradnja kareja Utopija 21. stoletja Miha Jereb, Tia Kojterer 12 13 14 Sl. 10, 11: Ideja Sl. 12: Prikaz faz posegov Sl. 13: Ambient notranjega atrija Sl. 14: Ambient vhoda v novi objekt študentskega doma v atriju Sl. 15: Tloris Katastrofa in priložnost 11 15 10 71arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Terramitnjak Plomba iz butane zemlje na Zarnikovi ulici Pia Gerbec Sl. 16: Ideja konsolidacije materiala Sl. 17: Programska shema nizanja prostorov Sl. 18: Prerez Vila čira čara Protipotresna ureditev vile Ela Grasselli 16 17 18 19 20 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic Sl. 19: Ideja Sl. 20: Maketni prikaz sidranja obstoječega objekta Sl. 21: Vizualizacija sidranja obstoječega objekta 21 72 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 POPOTRESNE INTERVENCIJE – NADALJEVANJE VIZIJE POLJAN Po potresu bi bila mogoča večja konsolidacija con na obravnavanem območju. Tako bi jih bilo mogoče celostno urbanistično in arhitekturno reševati in s tem dodatno obogatiti prostor Poljan. Vrata v prihodnost Stanovanja s samooskrbno tehnologijo in začasni center pomoči Leon Božič AntiCukrarna Med valovi – ateljeji in stanovanja za vse umetnike Ema Pavešić, Zala Koščak 2422 26 25 Katastrofa in priložnost 23 Sl. 22: Ideja Sl. 23: Situacija zasnove med Poljansko cesto in Ljubljanico Sl. 24: Prikaz novega programskega obroča skozi prerez Sl. 25: Ambient s Prekmurskega trga Sl. 26: Ambient nove pozidave ob Roški cesti Potres kot nova priložnost za Roško cesto Dora Gabrijel Medgeneracijski otok Poljane Združena dom starejših občanov in gimnazija Žiga Kodelič 73arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 03 Potres na Prulah mentorja: prof. Vasa J. Perović, MA (BiA), asist. Anja Vidic, u. d. i. a demonstrator: Andraž Tufegdžić, štud. arh. Prule danes karakterizira morfološki kolaž nekdanje primestne nizke in goste historične strnjene zidave: stanovanjske vile, zgrajene pred drugo svetovno voj- no, stanovanjske lamele iz konca 50. let z odprtimi zelenimi prostori, točkovni stolpi iz 60. let ter večji večstanovanjski objekti ob Karlovški cesti. Mestni severovzhodni rob tvorijo Karlovška cesta, odsek no- tranjega mestnega ringa in nabrežja Ljubljanice ter Grubarjevega prekopa. Odprti prostori v notranjosti Prul so danes pretežno namenjeni parkiranju, pro- gramsko pa je območje preveč monotono, pretežno stanovanjsko. Objekti iz 19. in iz prve polovice 20. stoletja niso potresno varni. Izhodišče projekta je, da je potres priložnost za premislek o tem, kaj bi lah- ko bila Ljubljana v prihodnosti. Oživitev Prul je zato primarno potresna prenova – predpotresno utrjeva- nje objektov, popotresna sanacija in novogradnje – s katero se urbanistično, programsko in arhitekturno spreminja ter nadgrajuje ta mestni predel. Tema potresa je obravnavana na tri načine – preven- tivno, z gradnjo in sanacijo stavb pred potresom, s hitrimi urgentnimi intervencijami takoj po potresu ter kurativno, s popotresno obnovo ter novogra- dnjami, ki predstavljajo novo vizijo Prul. Nekateri novi projekti z javnim značajem so že pred potresom prostori za skupnost, po potresu pa zagotavljajo prvo kritično (zdravstvena oskrba, skupni programi …) infrastrukturo za prebivalce Prul. Začasni objekti, zgrajeni takoj po potresu, izkoriščajo obstoječo in- frastrukturo (na primer linearna parkirišča ob na- brežju) ter predstavljajo prvo popotresno stanovanj- sko infrastrukturo, ob kateri nastajajo nove Prule. Nove popotresne gradbene intervencije s sistemom novih javnih prostorov in javnih ter stanovanjskih objektov, z navezavo novega na obstoječe tkivo, da- jejo predelu nov značaj ter razvijajo nove tipologije za delo in bivanje. Površina: 175.000 m2 Dimenzija: 730 m x 380 m Število objektov: 332 Geološka sestava tal: glina, melj Potresna ogroženost objektov: neogroženi: 41 % srednje kritični: 29 % kritični: 30 % Starost objektov: do 1884: 5 % 1885–1939: 24 % 1940–1979: 53 % po 1980: 18 % 74 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 1 2 2 3 Katastrofa in priložnost ZAČASNA BIVALIŠČA Arhitektura kot takojšnji odziv na potres; začasni prostori za delo in bivanje nado- meščajo porušene. Novi objekti se lahko prestavijo ali prevzamejo stalno funkcijo. Iz parkirišča v bivališča Grudnovo nabrežje Klara Barbara Krajnc, Eva Mušič, 2. letnik Začasna bivališča so preproste montažne strukture, ki omogočajo bivanje s spre- jemljivim standardom. Ruševine, ki bi jih za seboj pustil močnejši potres, bi nare- kovale novo lokacijo za postavitev bivalnih objektov – linijski pas parkirišč ob reki ponuja primerno podlago in infrastrukturo za modularno gradnjo. 75arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 1: Časovnica intervencij po potresu Sl. 2: Zasnova Sl. 3: Tloris in prerez Sl. 4: Montažne strukture, modularne enote Sl. 5: Širša situacija - Prule po potresu 8+ stopnje Sl. 6: Skupnost po potresu 4 5 6 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 76 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Sl. 7: Širša situacija Sl. 8: Pas vrtin potresno zavaruje območje Sl. 9: Koncept Sl. 10: Intervencija v prostoru Sl. 11: Klet postane generator programa Sl. 12: Pritličje se sprosti in postane javni prostor 7 8 9 10 Katastrofa in priložnost PREDPOTRESNA UTRDITEV Potresna utrditev ogroženih objektov ni le tehnična rešitev, temveč tudi arhitek- turna in programska nadgradnja odprtih javnih prostorov ter prostorov za delo in bivanje. Potresni ščiti Območje med Janežičevo cesto, ulico Prule, Privozom in Prijateljevo ulico Lovre Mohorič, Iza Oblak, 3. letnik Projekt temelji na tehničnem posegu in potresnem zavarovanju območja s tako imenovanimi potresnimi ščiti. Gre za vrtine v zemljo, ki zmanjšujejo vpliv potre- snih vibracij. Kare se zavaruje z desetmetrskim pasom vrtin, ki hkrati spreminjajo cestni profil in nabrežje – vzpostavlja se nov sistem javnih funkcij. Klet deluje kot programirani volumen, različne vsebine iz pritličja se preselijo pod zemljo. S tem posegom se izprazni pritličje, da postane javno in bolj uporabno za meščane. Obroč tvori štiri pasove; vsak deluje avtonomno, hkrati pa tvorijo eno stavbo, ki se vije okoli kareja. Iz obroča rastejo izrastki, ki delujejo kot dostopi in se glede na lokacijo in vsebino okoli njih spreminjajo. Ob potresu 5. do 7. stopnje (po Richter- jevi lestvici) bi bilo ogroženih 29 stanovanj, porušenih pa 70. S posegom bi proti- potresno zavarovali skupno 99 stanovanj! 77arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 12 11 Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 78 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Katastrofa in priložnost Sl. 13: Širša situacija Sl. 14: Zasnova Sl. 15: Ambienti 13 14 15 POPOTRESNE INTERVENCIJE – VIZIJA PRUL Popotresne intervencije gradijo različne vizije Prul – kot samooskrbne soseske, območja brez prometa, urbane vasi in kraja, ki nastaja v dialogu z ruševinami. Prule, urbana vas Prijateljeva ulica Vanesa Maček, Eva Lupše, 4. letnik Sistem programskih kondenzatorjev kot model socialne prenove. Vzporedno z obrečno javno potezo ob Ljubljanici se zgradi nova lokalna os v notranjosti – linear- ni park, ki postane povezovalni člen celotne soseske. Nanj so pripete četrtne ‘sobe’, ki delujejo kot socialni kondenzatorji, prilagojeni potrebam lokalne skupnosti. Vsaka soba ima svoj karakterno močan značaj z določenim javnim programom, obenem pa ohranjajo enovito podobo. Narava sob variira od najbolj javnih, ki spodbujajo druženje in srečevanje celotne skupnosti, prek sob, kjer se srečujejo bolj specifične skupine uporabnikov, do tistih, ki dajejo možnost umika in večje intime. Vizija predvideva možnost realizacije v različnem obsegu, glede na različ- ne stopnje potresa – od nadgradnje in intervencije pred potresom, kot začetek revitalizacije četrti, do najhujšega scenarija ob zelo močnem potresu, ko bi se vizija realizirala v celotnem obsegu. 79arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 16 17 Sl. 16: Delavnice Sl. 17: Tržnica Katarina Čakš, Jure Henigsman, Anja Vidic 80 arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Teorija 18 19 Sl. 18: Polje Sl. 19: Svet igre