Iti).
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.F.D. 39/3,4 1999. stran ¡04
53.	ZORr.Nf" Lucija, kustodinja Kozjanski park
tel: (063) 800120
faks: (063) S06-219
e-poš t a; kozjanski-park@kp.gov,si
dipl. ctnologlnja in prof. zgodovine
dokumentacija in knjižnica
54.	ŽAGAR Janja, višja kustodinja Slovenski etnografski muzej
tel : (061) ¡32-53-68, 132-54-03
faks: (061) 132-53-77
e-poit a: janja .zagar®etno-m uzej
magistra etnologije in dipl. sociologinja kulture
zbirke oblačilne kulture
55.	ŽAGAR Zora. muzejska svetovalka Pomorski muzej Sergei Mašera Piran tel.; (066) 742-755
faks: (066) 742-756
dipl. etnologinja in umetnostna zgodovinarka
etnološke zbirke (zasebno morsko ribištvo, solinarstvo in oliarstvo)
56. ŽIDOV Nena. kusiodinja bibliolekarka
Slovenski etnografski muzej
tel.: (061) 132-53-68. 132-5+03
faks: (061) 132-53-77
c-pošta: nevenka.zidov@etno-muzej.si
dr etnologije in dipl. psihologinja
vodja muzejske knjižnice
Od 56 slovenskih etnologov muzealcev, kolikor smo jih zbrali v tem prispevku, je 47 žensk in 9 moških. Osem izmed njih je direktoric oziroma so samostojne vodje muzejev, prav toliko je muzejskih svetovalcev. 14 jih ima naziv višji kustos. 25 je kustosov in eden je še brez strokovnega naziva.
Vera Poličnik
SLOVENSKA KULINARIKA IN VINA V TURIZMU 1999/2000
Izziv naslovu je bila etnografska razstava jedil, ki jo je pripravilo Turistično društvo Rečica ob Savinji. Naslovili smo jo Jedila naših prednikov skozi vse leto.
Izkušnje naših prednikov, kako jedila vplivajo na človekovo zdravje, so prehajale iz roda v rod. Zato so znale naše mame tako umno sestavljati jedila za družino.
Na razstavi smo dali prednost družini, kajti to je celica človeške skupnosti.
"Ohcet - bogata gostija" (F'oto:Jožc Miklavc)
Družinskih praznikov z določenimi šegami in navadami se je veselila vsa družina. Začelo se je s pustom. Gospodinja je družini postregla kuhano svinjsko kračo, kislo zelje, krape, flancate in »štraube«. zraven pa ponudila rdeče vino. Sledil je postni čas, ki je trajal do velike noči. V tem času so jedli »sto k Oš« (posušeno polenovko). skuhan in pripravljen kot solata, z dodatkom čebule, česna, olja in domačega kisa.
Na veliko noč je bil glavni obrok zajtrk. Na mizi, pogrnjeni s prtom.
"Miklavževa darila" (Foto:Jože Miklavc)
so bili kruh. orehov šarkelj. kuhano svinjsko pleče in želodec, hren in pirhi.
Poroka je bila dogodek, ki je pripeljal v družino novega člana. Sledila ji je bogata gostija - ohcet. Na lepo pogrnjeni mizi, s posebej okrašenim prostorom za ženina in nevesto, so postregli prav v ta namen pripravljene dobrote. Za predjed so bili bel kruh. kuhano svinjsko meso in hren, pripravljen z jabolki, jajci, oljem in domačim kisom. Sledila so »kurja župa z nudlci, restan krompir«, govedina, zeljna solata in »vinski zos«. pečena kura, nadevana z jabolki, mlinci in »trjet« (opečene krušne rezine, prelite z rdečini kuhanim vinom, osladkanim in začinjenim s klinčki in cimetom), svinjska pečenka, krapi in potica iz vlečenega testa ler jabolčni kompot. Ker je irajala ohcet vso noč. so postregli še orehov šarkelj in kekse različnih oblik, pripravljenih s »putrom«. Torta z napisom »Za srečen zakon « je stala sredi mize. Sledil je zajtrk z žlinkrofi in «kislo župo«. Kompot iz suhih sliv je bilo znamenje, da je ohcet končana. Vesel dogodek v družini pa je bilo rojstvo otroka. Cas od rojstva in prvih šest lednov, ko je mati počivala, se je imenoval »kllmpet» (otroška postelja). Dober mož ji je za ta čas kupil 50 litrov rdečega vina, da si je opomogla po porodu. Porodnica je jedla »kurjo župo« in »silite« (rezine belega kruha, namočenega v jajcu in ocvrte na maslu). Otrokova botra in sorodnice soji prinesle »nazbevk« (v zibel položeno). To so bili debela kura ali petelin, hleb belega kruha, kilogram »birfl cukra« (sladkor v kockah), ducat jajc in kilogram masla. Ženska, kije porodnici stregla, jim je šnite-' in »šaio« (vino. jajce in sladkor, stepeno in kuhano v sopari).
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. strun 114
poročila OBZORJA STROKE	ILO.

kaša v mleku, ki jo je gospodinja »prelila« v vročo glinast« posodo. Sredi sklede je naredila v kaši vdolhino in v to »luknjn« vlila vročo maslo, na katerem je spekla cvrtje. Cvrtje je nadevala po kaši okrog maslene »luknje«. Zraven so večkrat jedli tudi »ajmalic« {obaro iz domačega piščanca) in vlečeno polico (jabolčni zavitek).
Razstavo so pripraviti:
Marinka Vratnik. Darko Atelšek, Minka Prislan. Marija Senica. Darinka Bider. Danica Verbuč. Jerica Atelšek. Stojan Markelj. Mintiea Bitenc, Pavla Krančič. ¡da Bitenc, Vida Orlovič. Vera Poličnik. Marica Komar. Slavica Žlebnik. Jože Banko. Stanko Tiršek, Ivica Jurjevec in Marjana Juričic. Kruli iz osmih vrst žita je spekla Marija Kolenc. Mentorica razstave: Marija Bezovšek O kmečkih delih in jedilih so pripovedovali: Frančiška Kropušek in Mamica Jurjevec. rojena Deleja. Slikovno gradivo je pripravil Jože Miklavc.
NOVI DOKTORJI ETNOLOŠKIH ZNANOSTI
Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v preteklem študijskem letu pridobili naziv doktorja etnoloških znanosti trije naši kolegi:
Otrokova botra m so roti niče so porodnici prinesle »nazlievk«. (Koto:Jože Miklavc)
Na binkošti je bil na mizi zelo cepjen in redkokdaj pripravljen "tajzlc« (kuhan masten telečji priželjc. zmlet in umešan z malo namočenega kruha, dosti jajc ter začinjen z dišavami, pečen, postrežen še topel). Da je gospodinja nekoliko omilila kaloričnost. je zraven postregla krompirjevo solato in rdeče vino. Zadnji družinski praznik v letu je bil miklavževo. V nastavljeno slamnico je Miklavž prinesel parkfja in piško. jabolka, suho sadje, orehe in šibo.
Da so naše stare mame ob prazničnih dnevih in veselih dogodkih lahko postregle vse te dobrote, je bilo treba vse leto trdo delati. Začelo se je žc pozimi, z »olcarijo« (spravilo leta iz gozda). To delo je bilo naporno in je zahtevalo izdatno hrano; zabeljen fižol, kruh, suho meso in vino.
Pri pripravi steljc, drobljenju smrečja in grabljenju listja so jedli fcruh, krompirjevo solato iu pili »tovkec« (jabolčnik). Sledila je košnja. Za zajtrk so bili zabeljeni žganei. mleko ali kava, za malico Pa kruli in kislo mleko. Za »likof« so postregli želodec, potico in »tovkec«. Ob želvi so dobile žanjice za malico orehovo potico, kuhane »plaličke« (suho sadje), fižolovo šolalo, pehtranovo potico in »tovkec«. Ob mlačvi so mlatičem postregli potico, suho meso in «tovkec«. Ko so trli lan, so jedli »kuhane platičke« in kruh. Po končanem delu so terice pogostili s pehtranovo potico in »tovkcem« Pri kožuhanju (ličkanju koruze) so pili sladek »tovkec«. jedli črn kruh, jabolka, hruške, orehe, kostanj in grozdje. Ob mencanju prosa se je obvezno skuhala «luknja«. To je bila gosto skuhana prosena
Ingrid Slawe Gradišnik z nalogo Med narodopisjem in antropologijo : teoretsko-metodološka vprašanja in odgovori v etnologiji na Slovenskem.
Jurij Fikfak z nalogo Raziskovanje ljudske kulture v 19. stoletju (na primeru šeg in verovanj) in
Borut Brumen z nalogo Socialni spomini, časi in identitete v vasi Sveti Peter v Slovenski Istri.
Mentor prvima dvema je bil dr. Slavko Kremenšek, zadnjemu pa dr. Zmago Šmitek,
Vsem trem kolegom iskreno čestitamo!