DS 49&o^\ KAZALO 1 86671 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2002, POŠTNINA PLAČANA V CENA 400 SIT, PRI POŠTI II02 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehni$ka-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01 /479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.TZS-online.com Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@tehniska-zalozba.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana), Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d, d. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Pred 50 leti je na letališču v Polju pri Ljubljani svoj prvi preizkusgkpolet opravilo letalo KB-6 matajuK^c^ r feu^prvo uspešno športno motorno letalo, ustvarjeno v Sloveniji po druicf š^HbVittl/Vajpi. \\ <£> S. J Foto: Marjan Kle novšek KAZALO 2 PET ČLANSKIH DRŽAVNIH PRVAKOV IN NOV SVETOVNI REKORD. 38 40 4 ZRAČNI BOJI V CRNGROBU 6 NA OBISKU PRI NOCHU 8 HITROST ZA MALO DENARJA - PYLON 400. 10 MAKETA LETALA KB-6 MATAJUR IZ PAPIRJA 25 ŠKATLASTI DELTASTI ZMAJ 26 MODEL RV-ČOLNA BARAKUDA . . 27 POSTOPKI IZDELAVE MODELOV ELSV. 28 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - IKARUS S-49A 29 TEMPERATURNI INDIKATOR 30 SERVOTESTER 32 NAMIZNI NOGOMET 35 ZNEBITE SE SPLETNIH VOHLJAČEV 36 URA Z MORSKIM MOTIVOM NAKIT IZ NENAVADNIH SUROVIN. KAKO SPRAVITI JAJCE V STEKLENICO IN NATO ŠE IZ NJE TIK- 1 september 2002 UšOO 1 REPORTAŽA Pet članskih državnih prvakov in nov svetovni rekorc ANTON SIJANEC Letošnja sezona tekmovanj raketnih modelarjev poteka usklajeno in po na¬ črtu. Po spomladanskem delu je za nami že pet državnih prvenstev, kar je še posebej pomembno za člane državne reprezentance raketnih modelarjev LZS, ki so te priložnosti izkoristili tudi kot izhodišče za zaključne priprave pred nastopom na svetovnem prvens¬ tvu, ki bo od 13. do 20. oktobra na športnem letališču Sazena blizu Prage na Češkem. Udeležilo se ga bo 15 naj¬ boljših mladincev in članov v večini od osmih razpisanih kategorij. Program članskih prvenstev se je za¬ čel z napornim tekmovalnim viken¬ dom. Najprej so člani ARK Vega iz Sev¬ nice v soboto 11. maja pripravili član¬ sko državno prvenstvo v kategorijah S6B - rakete s trakom in S8E/p - RV-ra- ketoplani s pristajanjem na cilj. V ro¬ snem jutru so se na tekmovalnem poli¬ gonu novomeškega letališča Prečna zbrali nastopajoči iz vseh štirih sloven¬ skih klubov raketnih modelarjev. Tek¬ movanje se je pričelo s kategorijo S6B, kjer se je pomerilo 14 tekmovalcev. Sprva se je vse odvijalo precej spokoj¬ no, saj so bili tekmovalci še utrujeni od priprav, leti modelov v drugem turnusu pa so že nakazovali najboljše. Zadnji, tretji turnus je znova pokazal, da inova¬ cije in izkušnje še vedno pomenijo naj¬ več, končni seštevek časov vseh treh le¬ tov je tako na mesto novega državnega prvaka kategorije S6B postavil našega najbolj izkušenega raketnega modelarja Jožeta Čudna, ARK Komarov, tesno pa sta mu sledila Igor Štricelj in Boris Jen¬ ko, oba ARK Vega. Tekmovalni dan se je nadaljeval s ka¬ tegorijo S8E/p, v kateri na tekmovanjih že dalj časa pogrešamo tekmovalce sta¬ rejše generacije, zato pa mlajši člani več kot uspešno nadaljujejo njihovo plod¬ no pot, kar so potrdili tudi s tretjim me¬ stom ekipno na lanskem EP. Po treh le¬ tih je največji seštevek točk iz letenja in natančnega pristajanja zbral Igor Štri¬ celj, ARK Vega, sledil mu je klubski ko¬ lega Borut Lendaro, tretje mesto pa je osvojil Blaž Grgič, ARK Komarov. Vzporedno s kategorijama državne¬ ga prvenstva je v odprtem turnusu po¬ tekalo tudi tekmovanje za celoletni ci¬ klus tekmovanj z raketami s padalom kategorije S3B-nacional, ki sicer ni uradna kategorija LZS in FAI, je pa zara¬ di večjih dimenzij konstrukcije modela pri tekmovalcih zelo priljubljena. To¬ krat je zmagal ekspert za kategorije ra¬ ket s padalom Drago Perc, ARK Vega, sledil mu je klubski kolega Boris Jenko, tretje mesto pa je osvojil Anton Šijanec, ARK Komarov. Spremenljivo vreme je zdržalo do konca, tako da se je prva plo¬ ha ulila šele med podelitvijo medalj. Or¬ ganizacijo je vzorno vodil Srečko Len¬ daro, ki je bil tudi glavni sodnik, dele¬ gat LZS pa je bil Anton Šijanec. Naslednji dan, v nedeljo 12. maja, se je karavana raketnih modelarjev ustavi¬ la v Šentjerneju, kjer je v organizaciji ARK Apollo iz Novega mesta potekalo državno prvenstvo v kategorijah S3B - rakete s padali in S4A - prostoleteči ra¬ ketoplani. Tekmovanje se je pričelo s kategorijo S3B, kjer smo Slovenci že zadnjih deset let v svetovnem vrhu. Tekmovanje je bilo zelo napeto že od samega začetka, saj so se maksimalni ča¬ si letov kar nizali drug za drugim. Že ta¬ koj je bilo jasno, da brez dodatnih letov (fly-offa) ne bo šlo. Po koncu zadnjega turnusa sta v boju za prvo mesto na DP Jože Čuden (ARK Komarov), pionir sloven¬ skega raketnega modelarstva, za vsako tekmovanje pripravi kako novo tehnično izboljšavo. V S6B so medalje LZS prejeli: Igor Štricelj, 2., (ARK Vega), državni prvak Jože Čuden (ARK Komarov) in Boris Jenko, 3-, (ARK Vega). ostala največja favorita Drago Perc, ARK Vega, ki je v tej kategoriji že dva¬ krat osvojil naslov svetovnega prvaka, in Andrej Vrbec, ARK Komarov, ki je že nekaj let nepretrgoma držal naslov dr¬ žavnega prvaka, na EP in SP pa dosegal najvišja mesta. V dodatnem letu sta svo¬ je modele raket izstrelila praktično hkrati in letela dolgo, zelo dolgo, izvrst¬ no in izenačeno, na koncu pa so bili sodniki zaradi slabe vidljivosti in res zelo dolgih letov prisiljeni ustaviti što- perice. Tokrat je bil boljši Drago Perc, ki je tako v tej kategoriji prvič osvojil naslov državnega prvaka pred velikim tekmecem Andrejem Vrbcem, tretje mesto pa je zasedel Rok Žunič, ARK Apollo, ki je hkrati tudi vodil organiza¬ cijo tekmovanja. Zmagovalni dodatni let je Dragu zadostoval tudi za postavi¬ tev svetovnega rekorda, kar je nov do- RV-raketoplan kategorije S8E/p mora z mo¬ torjem leteti navpično, nato pa v omejenem času pristati na cilj. ji' ljubljena Cup V S8E/p so si medalje razdelili Borut Lenda¬ ro, 2., državni prvak Igor Štricelj, oba ARK Vega, in Blaž Grgič, 3-, (ARK Komarov). september 2002 iTTKI 1 2 Dvakratni mladinski svetovni prvak To¬ maž Kogej (ARK Komarov) je novi državni prvak pri raketoplanih. Blaž Grgič (ARK Komarov) je eden red¬ kih, ki nastopa z raketoplani z zložljivim krilom. Predrag Hluchy (ARK Komarov) nadaljuje družinsko modelarsko tradicijo. Najuspe¬ šnejši je pri raketoplanih in žirokopterjih. REPORTAŽA Dvakratni svetovni prvak Drago Perc (ARK Vega) in novi državni prvak med vrača¬ njem rakete s padalom. Andrej Vrbec in Tomaž Kogej (oba ARK Ko¬ marov) med pripravo svojih modelov na start. Vrh letošnjega DP v S3B: Rok Žunič, 3-, (ARK Apollo), državni prvak Drago Perc (ARK Vega) in Andrej Vrbec, 2., (ARK Komarov). Rok Žunič, predsednik ARK Apollo, z naj¬ boljšimi nedeljskega ciklusa S3B nacional, vsi iz družine Jenko: oče Marjan ter sinova Boris in Uroš (vsi ARK Vega). Sodniki in časomerilci zavzeto spremljajo dolge lete modelov raket s padali. sežek v seriji vrhunskih rezultatov Dra¬ ga Perca v kategoriji raket s padalom. Sledila je kategorija S4B, kjer smo v konkurenci poleg favorita, aktualnega evropskega prvaka Mihe Kozjeka, ARK Komarov, imeli še več izvrstno priprav¬ ljenih tekmovalcev. Po ogorčenem boju je na koncu slavila mlajša generacija čla¬ nov. Novi državni prvak v kategoriji S4B je postal Tomaž Kogej, ARK Koma¬ rov, sledila pa sta mu klubska kolega Blaž Grgič in Predrag Hluchy. Tudi v nedeljo je potekalo tekmovanje v ciklu¬ su S3A-nacional, le da je tokrat trojno zmago dosegla družina Jenko s prvim mestom sina Borisa, ki sta mu sledila oče Marjan in mlajši sin Uroš, vsi ARK Vega. Tudi na nedeljskem tekmovanju je bil glavni sodnik Srečko Lendaro, de¬ legat LZS pa Anton Šijanec. Po dvomesečnem premoru so se ra¬ ketarji 13. julija zbrali na poligonu pri Bistri na Ljubljanskem barju na drugem DP v novi kategoriji S9B (žirokopterji) in raketarskem pikniku v organizaciji članov ARK Komarov iz Ljubljane. Cilj tekmovanja v novi kategoriji je trajanje prostega leta z modelom, ki vzleti kot raketa, za pristajanje pa izkorišča avto- rotacijo rotorja. Ta je zložen v trupu modela in se v najvišji točki leta izvrže, razpre in začne z vrtenjem zavirati pa¬ danje modela. Za lažje razumevanje si predstavljajmo pristajanje semena z ga- brovega drevesa ali sistem reševanja, ki ga uporabljajo piloti helikopterja pri morebitni odpovedi motorja. Podobno kot na prvem DP, so tudi tokrat tekmo¬ valci pripravili zelo različno konstruira¬ ne modele. Poleg tekmovanja so tako hkrati ugotavljali prednosti pa tudi pomanjkljivosti posameznih zasnov. Po treh tekmovalnih letih se je najbolje iz¬ kazal član ARK Komarov Miha Kozjek, sledila pa sta mu klubska kolega Jože Čuden in Predrag Hluchy. V temovanju za ciklus S3A - nacional sta na žalost nastopila le Tomaž Kogej in Anton Šijanec ter v tem vrstnem redu tudi končala tekmovanje. Glavni sodnik je bil Rok Žunič, delegatka LZS Mateja Kozjek, tekmovanje pa je vodil Anton Šijanec. Po končanem tekmovanju so mode¬ larji skupaj s prijatelji lep poletni dan izkoristili za že dolgo pričakovani rake- tarski piknik. Izstrelili so nekaj demon¬ stracijskih in amaterskih raket, pekli na imr 1 september 2002 3 REPORTAŽA Najboljši s članskega DP v kategoriji S9B - žirokopterji, Jože Čuden, 2., državni prvak Miha Kozjek in Predrag Hluchy, J., (vsi ARK Komarov). Ena od možnih konstrukcij modela nove kategorije S9B - žirokopterji je t. i. »hišica«. Njena posebnost je, da trup rakete tvorijo kar pristajalni rotorji. žaru, za rekreacijo pa igrali različne športne igre. Piknik je lepo uspel in, kot je dan kasneje po elektronski pošti sporočil glavni sodnik, se ga bomo vsi še dolgo spominjali. Tekmovalne sezone raketnih mode¬ larjev pa še zdaleč ni konec. Sledijo še tri tekmovanja za državno prvenstvo v mladinski in članski konkurenci, na¬ stop državne reprezentance na SP in fi¬ nale svetovnega pokala, ki bo že po tra¬ diciji ponovno na 24. pokalu Ljubljane, 19. in 20. oktobra, na Kamniškem po¬ lju, v organizaciji članov ARK Komarov. Rezultate si lahko ogledate na splet¬ ni strani ARK Komarov (www.ko- marov.vesolje.net), kjer lahko izve¬ ste tudi več o raketnomodelarskem športu. Zračni boji v Crnogrobu Crngrob, 30. 6. 2002 SAŠO BABIČ Tekme v RV zračnih bojih z oznako EuroCup so tiste, ki v tekočem letu štejejo za evropski pokal. Vsaka država, članica ACES, letno organizira po eno tako tek¬ mo. Udeležba je običajno pisana, saj se jih udeležujejo tekmovalci iz različnih držav, dogajanje pa živahno in privlačno za gle¬ dalce. Tako je bilo letos tudi na naši tekmi v Crngrobu. Poglejmo, kako in s čim se zdaj tekmu¬ je. Sprva so prevladovali predvsem mode¬ li letal spitfire, hurricane in messersch- mitt bf-109, v zadnjem času pa tekmovalci glede na pravila iščejo take tipe letal, od katerih lahko pričakujejo največ (glede na krilno razpetino, ploščino krila in moč motorja). Med oseminštiridesetimi prijav¬ ljenimi modeli v Crngrobu jih je imelo motor s prostornino 2,5 cm 3 samo štiri¬ najst. Trenutno je najbolj priljubljen mo¬ tor MWS 3,5 cm 3 . Na testu so motorjem izmerili najmanj 12.700 in največ 17.000 vrtljajev v minuti, povprečje vseh izmer- kov pa je bilo 14.700 vrt./min. Samo dva¬ najst modelov je imelo razpetino kril manjšo od enega metra. Prevladujoča konstrukcija je lesena, pojavljajo pa se tudi krila v sendvič izvedbi iz stiropora in balze ter trupi ELSV. Naši tekmovalci so v letošnji sezoni »odkrili« model C.3603, si¬ cer pa je bilo največ focke-wulfov ta-152. Mojo pozornost je pritegnil fiesseler fi- 156 ali po domače štorklja Sergeja Skle¬ darja. Edini visokorilnik se je v zraku do¬ bro odrezal, a žal ni dočakal posnetka med naslednjim odmorom. Tokrat se je med seboj pomerilo šti¬ riindvajset tekmovalcev iz Avstrije, Slo¬ vaške, Češke, Italije, Finske in Slovenije. Bitke so bile kot ponavadi zelo atraktivne, na koncu pa je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: Andrej Pervinšek, eden naših najbolj zagnanih pilotov ni imel sreče, ki je med toliko odličnimi piloti nujna za dober re¬ zultat. Tekma se mu je prelomila v zadnjih sekundah druge vožnje. Kmalu po nje¬ nem začetku je Josefu Synaču, ki ga vsi kličejo Pepa Kobra, odrezal trak. Po nekaj minutah so tudi vsi drugi tekmovalci z iz¬ jemo Andreja ostali brez traku. Tako mu ni ostalo nič drugega kot bežati pred peti¬ mi vztrajnimi zasledovalci. Med uspešnim Srečo Žnidaršič dokazuje, da najnovejša in draga RV-oprema za uspešno tekmovanje v zračnih bojih ni potrebna. branjenjem traku, deset sekund pred kon¬ cem vožnje, pa se je Pepa zaletel v Andre¬ jev model in mu odbil dobršen kos krila. Njegov C.3603 se je s polnim plinom ne¬ kontrolirano zrušil na tla za varnostno čr¬ to. Prečkanje varnostne črte ga je stalo 200 kazenskih točk, čeprav na to ni mo¬ gel vplivati. Zgrešil je uvrstitev v finale, iz¬ gubil prvo mesto v evropskem pokalu in prvo mesto v slovenskemu nacionalnemu pokalu. Ironija je, da je njegovo trenutno prvo mesto v EuroCupu prevzel prav Pepa Kobra. Dvanajstletni Slovak Kristian Popivčak je ob veliki pomoči očeta pometel z evropsko konkurenco v zračnih bojih. Poudarek je na letenju, ne na obliki modela. 4 september 2002 TTE.C 1 REPORTAŽA Tekmovalna modela C.3603 Andreja Pervinška po finalu. Tokrat je žal zmanjkalo kanček športne sreče. Izredno lepo izdelani modeli kaivasaki ki-61 tony čeških tekmoval¬ cev. Model so ponujali tudi kot sestavljanko. Za tekmovalno črto se dogaja marsikaj zanimivega. Razlika med najstarejšim in najmlajšim udeležencem je velika, a to ni ovira za posvet, kako pripraviti model za tekmo. Par messerschmittov bf-109 na prizorišču. Stopnja izdelave ni prav visoka, na sprednjem pa so opazne tudi že »zaceljene« bojne rane. Kljub temu so naši tekmovalci v zrač¬ nih bojih v samo nekaj letih pustili opaz¬ ne sledi na evropskem prizorišču. Letos je med tridesetimi najboljšimi evropskimi Razlike v narodnosti in jeziku med prijate¬ lji niso problem; Tomaž Svoljšak pomaga Avstrijcu Josefu Parzerju pri pripravi njego¬ vega modela. piloti kar sedem Slovencev, več (deset) jih imajo samo Švedi. V seštevku zadnjih treh let pa je med najboljšimi tridesetimi deset Slovencev. Rezultati vseh tekem v Dokaz, da modelarska domišlija in smisel za praktičnost nimata meja. Tako je Gert Konig rešil problem transporta modelov za zračni boj. Martin Machura, ki nastopa za slovenske barve, med pripravo svojega ta-152 na na¬ slednji polet Evropi se takoj ažurirajo v programu ACES Co-Re, s katerim lahko rezultate pregledujete po različnih kriterijih. Pro¬ gram je dostopen na internetnemu naslo¬ vu http://www.greppahalsan.nu/ac/usr/. Slovenske spletne strani o zračnih bojih pa so dostopne na naslovu http://fly.to/ aces-slovenija. V primerjavi s pravimi bojnimi pilo¬ ti, ki so ob ustreznem številu zračnih zmag dobili naziv as, tudi tekmovalci v tej privlačni disciplini po opravljenih pet¬ desetih bitkah pridobijo naziv veteran. Trenutno imamo kar dva dvojna vete¬ rana in sicer Andreja Pervinška (133) in Tomaža Svoljšaka (111), ki imata pred prvim zasledovalcem vsaj trideset bitk prednosti. TEST 1 september 2002 5 Na obisku pri IGOR KURALT Veliko vas je, ki imate doma miniatur¬ no železnico. Nekaj vas ima samo začetni komplet, drugi imate malo večje komple¬ te, nekateri pa že dokupujete tire, kretni¬ ce, vagone, lokomotive ter druge stvari, ki spadajo k železnici. Marsikdo je tudi zbi¬ ralec posameznih modelov lokomotiv in vagonov. Ko pa se odločite, da boste zače¬ li izdelovati maketo, po kateri bodo zape¬ ljali vsi ti modeli vlakov, nastopijo težave. Ne veste, kako začeti graditi ter kaj in kako boste postavili na maketo, da bo vi¬ deti čim bolj skladna. Tedaj se je najbolje opreti na proizvajalca, ki vam bo zagoto¬ vil čim bolj kompleksno izbiro elemen¬ tov. Eden takih je Noch. Ker marsikdo te firme ne pozna najbolje, na kratko prele¬ timo njihovo ponudbo. Tovarna Noch iz Wangna je imela 8. junija dan odprtih vrat, ki se ga je ude¬ ležilo tudi nekaj ljubiteljev železnic iz Slo¬ venije. Gostitelj je pripravil organizirano vodenje po proizvodnji in predstavitev novosti, med katerimi jih je bilo nekaj pri¬ kazanih že na niirnberškem sejmu. Noch ponuja nad 1000 najrazličnejših artiklov za izdelavo maket modelnih železnic v ve¬ likostih Z, N, TT in najbolj razširjeni HO, REPORTAŽA Nochu nekaj pa celo za vrtne železnice. Noch na nemškem tržišču zastopa tudi imena, kot so Hag in Kato, ter sodeluje s sorodno fir¬ mo Woodland Scenics. Vse njihove izdel¬ ke lahko nabavimo prek zastopnika Pro¬ metej, d. o. o., iz Ljubljane. Pa začnimo po vrsti. Noch ponuja zelo zanimivo rešitev za oblikovanje hribov s pomočjo okroglih paličic in nastavkov za povezovanje. Ko zgradimo konstrukcijo iz paličic, čeznjo nalepimo upogljiv kar¬ ton in ga premažemo s posebno maso, da dobimo trdo podlago. Lahko pa izdelamo rebra ter čeznje napnemo mrežico in jo prekrijemo s tkanino, ki je prepojena z mavcem. Noch pripravlja tudi razne posi¬ pe v več barvnih odtenkih in različne zr- natosti za ponazoritev peska, listja ali tra¬ ve, ki jih posujemo na že prej z lepilom namazane površine. Dobita se tudi pesek ali trava, ki sta že nalepljena na folijo. Po¬ kazali so nam tudi elektropostopek leplje¬ nja posipov in travic na posebno folijo. Iz¬ bira takšnih folij je zelo pestra. Na voljo so še raznobarvni islandski lišaji, ki se uporabljajo za upodobitev grmovja. Za gradnjo predorov so v pomoč že iz¬ delani različni portali, od starinskih do najsodobnejših. Zraven seveda spadajo razne škarpe, podporni zidovi ter najraz¬ ličnejše stene z upodobitvijo zidu iz ope¬ ke ali kamenja. Narejeni so iz upogljive umetne mase, ki jo na hrbtni strani s po¬ močjo sušilnika za lase segrejemo. Ogrete lahko poljubno krivimo. Ko se ohladijo, dobimo ukrivljen podporni zid želene ob¬ like. Imajo tudi že narejene kompletne predore različnih oblik, seveda v vseh šti¬ rih osnovnih velikostih. Za izdelavo skalnatih pobočij imajo bogat izbor najrazličnejših kamnin, nare¬ jenih iz posebne dvokomponentne mase, podobne poliuretanu, nekaj pa jih je iz plutovine. Na voljo je tudi zelo fina masa, podobna mavcu, ki se prav tako meša z vodo in je že pripravljena v barvi apnenca ali granita. Ko pripravljeno zmes nanese¬ mo na površino, imamo pet ur časa za ob¬ delavo, da upodobimo skale ali kake dru¬ ge oblike. Lahko jo ulivamo tudi v mode¬ le, ki ji prav tako že dobimo pri Nochu. Z izdelavo poti, cest, pločnikov ter tal¬ nih in obcestnih označb ne bo težav, saj je izbira zelo bogata. Ceste so v trakovih po en meter. Ker so iz posebne mase, jih lahko speljemo tudi ovinkasto. Ne manjka tudi zanimivih in velikih mostov ter proti¬ hrupnih pregrad. Za železniški nasip so našli zanimivo rešitev. Kjer je tir položen na peno, se hrup premikajočega se vlaka zelo zmanj¬ ša. Nasipi so že posuti s peskom in so na voljo za vse proizvajalce železnic. Zelo za- Prikaz različnih Nochovih izdelkov, vgrajenih na maketah ali mo¬ dulih Zavojček s 25 drevesci je tudi cenovno zelo ugoden. 6 september 2002 iTEE.il 1 Timi sistem Laggies omogoča, da izpeljemo traso tirov tam, kjer nam najbolj ustreza. Dopolnimo ga lahko s sistemom podpornih pa¬ ličic Terra-form. Sistem Terra-form omogoča poljubno oblikovanje pokrajine in izdelavo hribov s pomočjo podstavnih paličic in plastičnih nastav¬ kov. Kupite lahko delno izgotovljene makete. Naprodaj so tudi povsem izdelane makete. Gradiva za izdelavo pokrajine makete od začetka do konca nimive so tudi klančine ter krogi za nabi¬ ranje višine s tiri. Pri Nochu so pravi mojstri za najraz¬ ličnejša drevesa listavcev in iglavcev. Pri nakupu je smotrno nabaviti drevesa v več¬ jih paketih, saj so bistveno cenejša, kot če jih kupujemo posamično. Imate pa tudi možnost, da z Nochovimi sestavinami drevesca izdelate sami. Noch izdeluje tudi najrazličnejše figu¬ rice ljudi in živali v velikostih N, TT, in HO ter osebne avtomobile znamk Audi, VW in Ford. Letošnja novost so nepobarvane fi¬ gurice, ki jih lahko barvate sami in so seve¬ da veliko cenejše od pobarvanih. Pakirane so po trideset kosov, zraven pa dobite tudi držalo kot pripomoček za barvanje. Lani so pri Nochu predstavili prve neonske svetlobne napise, zdaj pa so po¬ nudbo napisov in začetnih kompletov, ki vsebujejo transformator, štarter in pet ko- nektorjev, še povečali s tremi novimi na¬ pisi. Med njimi je nekaj splošnih, ki se uporabljajo tudi pri nas - na primer ho¬ tel, pizzeria ali bar. Z Nochovimi pripomočki si lahko iz¬ delate zelo lepo maketo. Če pa nimate do¬ volj časa ali potrpljenja, si lahko kupite že dokončano maketo ali pa samo delno na¬ rejeno maketo, podrobnosti in detajli na maketi pa so prepuščeni vašim željam. Pri tem morate vedeti, katerega proizvajalca tire boste uporabili, zaradi različnih radi¬ jev. Posebnost Nochovih maket je, da se lahko med sabo dopolnjujejo v večje eno¬ te. V tovarni smo si lahko ogledali izdela¬ vo tovrstnih maket od ravne poliestrske plošče do končane makete, po kateri lah¬ ko zapelje vlak. Noch sodeluje tudi s sorodno firmo Woodland Scenics in ima v ponudbi celo¬ ten njihov program od najrazličnejših po¬ sipov peska in trave, plute za nasipe, dre¬ ves, ki jih lahko sami sestavimo, in lepil do raznih kalupov za izdelavo kamenja in pečin ter raznovrstnih materialov. Med temi naj omenim material za izdelavo po¬ tokov, rek in ribnikov. To je bil samo kratek sprehod skozi bo¬ gat Nochov program. Za natančnejši pre¬ gled in podrobnosti pa boste morali preli¬ stati njihov najnovejši katalog, kjer boste našli vse potrebno za gradnjo makete. Z V tovarni Noch so prikazali ročno detajlira- nje maket, ki jih izdelajo tudi po naročilu. Nochovo pomočjo bo pokrajina na maketi taka, kot da je pomanjšana resničnost. V Sloveniji je uvoznik in zastopnik za podjetje Noch firma Prometej, d. o. o. Vse iz Nochovega kataloga lahko naročite ne¬ posredno pri njih: po faksu 01/545-13-75 ali po elektronski pošti prometej@pro- metej.si. Za vse dodatne informacije lah¬ ko pokličite tudi na telefon 041/672-238. TIKE 1 september 2002 7 Hitrost za malo denarja - pylon 400 TOMAŽ CESAR Na željo nekaterih prijateljev modelarjev sem se odločil skonstruirati in izdelati model letala kategorije 400 pylon. Nastal je model, ki je lahek, hiter, izredno prodoren ter lepo vodljiv. Dosega zavidljive hitrosti ob dejstvu, da nas vse sku¬ paj ne bo stalo kaj dosti. Pylon 400 namreč poganja poceni elektromotor tipa 400 z neposrednim prenosom, ter 7 ali 8 celic po lastnem izboru. Izredno lepo polzi skozi akrobacije, pri hrbtnem letu pa ga je treba podpirati le z minimalnim odklonom višinskega krmila. Glede na to, da je model izredno prodoren, je primeren tudi za letenje na pobočju. Nekaj o mo¬ delu bom razkril še na koncu članka, zdaj pa lahko začnemo z njegovo gradnjo. Pripomnim naj, da je primeren predvsem za bolj izkušene graditelje. Gradnja Za gradnjo potrebujemo naslednje: - topolova vezana plošča debeline 3 mm - 1 kos (rebra za trup), - balza 2 mm - 2 kosa (stranice in opiate trupa), - balza 1,5 mm - 3 kosi (opiate krila), - balza 3 mm - 1 kos (rep), - balza 8 mm - 1 kos (zaključki kril, nos trupa, sprednja spodnja opiata trupa), - balzova letvica 3x3 mm - 2 kosa (stranici trupa), - smrekova letvica 2x5 mm - 2 kosa (stranici trupa), - balzova letvica 3x3 mm - 1 kos (pokrov trupa), - balzova letvica 3x5 mm - 1 kos (pokrov trupa), - jeklena žica 0 2 mm x 140 mm - 2 kosa (krilca nagiba), - PVC cevka 0 3/2 mm x 60 mm (krilca nagiba), - jeklena žica 0 1,5 mm x 50 mm - 1 kos (povezava višin¬ skega krmila), - elastični šarnirji - 10 kosov. Trup modela je izdelan klasično, medtem ko sem se pri gradnji kril odločil za malce močnejšo izdelavo iz stiropora, ki je oblečen v balzo 1,5 mm. To pa predvsem zato, ker je upo¬ rabljeni profil izredno tanek, saj modelu le tako omogoča nje¬ govo prodornost. Zelo pomemben je vrstni red izdelave. Pri¬ poročam vrstni red, ki je prikazan na slikah. Za začetek nare¬ žemo stranice trupa iz balze 2 mm, na katere prilepimo obe letvici (slika 1). Na eno stranico prilepimo rebra 1, 2, 3, 4, ki so izrezana iz topolove vezane plošče (slika 2). Pri tem pazi¬ mo, da vsa štiri rebra prilepimo pravokotno na stranico. Prile¬ pimo tudi drugo stranico in vstavimo preostali dve rebri. Preostane nam še, da na zadku trupa zlepimo levo in desno stranico, tako da trup dobi pravo obliko (slika 3). Zgornjo op- lato trupa ukrivimo, preden se lotimo lepljenja na trup. To do¬ sežemo tako, da balzo pred krivljenjem malce poškropimo z vodo, saj se tako laže upogiba in ne poči tako hitro. Nato opla- to posušimo in ukrojimo glede na hrbet trupa. Preden vstavi¬ mo krilo v trup, lahko izdelamo še prednji del trupa iz kosov 8-mm balze, kot je vidno na sliki 7, ter ga obdelamo, da dobi pravilno obliko (slika 8). Izdelamo še pokrov trupa (slike 4, 5 in 6), s tem da balzo pred lepljenjem prej ukrivimo. Zdaj se lahko lotimo izdelave kril. Za to bomo potrebo¬ vali šablone, s pomočjo katerih bomo izrezali stiroporno sredico in jo kasneje oblepili z oplato iz balze 1,5 mm. Šab¬ lone lahko prerišemo na vezano ploščo ali pertinaks. Naj¬ prej iz stiropora izrežemo geometrijo krila, da dobi pravil¬ no obliko, nato se lotimo rezanja profila, pri katerem si pomagamo s pripravljenimi šablonami. Pri tem pazimo, da naredimo levo in desno polovico krila. Ko na balzove opla- september 2002 TEKI 1 8 te nanesemo epoksidno smolo, hkra¬ ti na obe strani prilepimo tudi trak 25-g steklene tkanine, ki okrepi zad¬ nji rob krila. Ko se smola strdi, obrusi¬ mo sprednji rob krila, prilepimo letvi¬ co, ki jo obrusimo, da dobi pravilno obliko. Izdelamo še zaključke kril ter izrez krmil nagiba in vgradimo jekleno tor- zijsko žico, ki skrbi za njihovo krmilje¬ nje (slika 9). Preden vlepimo krilo v trup, napravimo za vsako polovico kri¬ la izreze za rebro, oba servomehaniz- ma ter izrez za nosilec celic, ki isto¬ časno poskrbi tudi za ojačitev krila. Zdaj lahko obe polovici krila vstavimo v trup ter ju med seboj zlepimo, pri če¬ mer pazimo na V-lom. Priporočljiv kot loma je označen na načrtu. Krilo po¬ ravnamo glede na trup in vse skupaj zlepimo z epoksidnim lepilom. Preden zapremo spodnjo stran trupa, vlepimo nosilno balzo, na katero bomo kasneje pritrdili sprejemnik. Ne smemo poza¬ biti tudi na bovden za višinsko krmilo. Preostane nam še, da zapremo spodnjo stran trupa ter sestavimo in pritrdimo rep, pri čemer pazimo na ustrezne kote. Vse kar nam še manjka, sta dva trikotnika iz balze, ki služita za iztek trupa v rep, ter kabina. To najlaže izde¬ lamo iz termofolije, ki jo oblikujemo po modelu, narejenem iz tršega lesa. Vse ostre robove trupa, krila in krilc nagiba je priporočljivo impregnirati s sekundnim lepilom, da bi preprečili kasnejše udrtine pri likanju folije in torzijsko zvijanje krilc. Nagibna in vi¬ šinsko krmilo lahko pritrdimo z ela¬ stičnimi šarnirji. Slike gradnje si sledijo v zaporedju 1 do 9. Letenje in krmiljenje Težišče modela postavimo natančno tam, kot je označeno na načrtu, kajti že nekaj mm odstopanja nam lahko pov¬ zroča velike preglavice. Za model potrebujemo dva servo- mehanizma. Priporočam 11-mm servo- mehanizme, predlagam pa tudi upora¬ bo manjšega sprejemnika, da prihrani¬ mo pri teži modela. Vsak graditelj naj sam določi, kako in kam bo pritrdil ser- vomehanizme, lahko pa uporabi tudi predlog, ki je narisan v načrtu. Za pove¬ zavo med servomehanizmom in višin¬ skim krilom uporabimo jekleno žico premera 0,8 mm, ki jo vstavimo v pla¬ stično cevko. Za povezavo med servo¬ mehanizmom in krilcema za nagib pa uporabimo jekleno žico premera 2 mm in plastično cevko premera 3/2 mm. Za začetek pazimo tudi, da hodi niso pre¬ veliki, kajti lahko se zgodi, da model ob prevelikih hodih nevarno poplesava po zraku in po prvem letu nesrečno konča nekje v zemlji. Hodi krmil so vrisani tudi na načrtu. Zaključek Pylon 400 je model, ki se ga zlepa ne boste naveličali, saj bo vedno ponudil nekaj novega in pred pilota postavil nove izzive. Njegova gradnja poteka hi¬ tro in preprosto, kar še dodatno olajša¬ jo CNC izrezani deli trupa, ki jih lahko dobite pri avtorju članka (tomaz.cesar @telemach.net). TIKIs 1 september 2002 9 PRILOGA Maketa letala KB-6 matajur iz papirja MARJAN KLENOVŠEK Uvod Letos mineva 50 let od prvega uspe¬ šnega poleta znanega bombnika B-52, vendar obletnic ne praznujejo samo Ame¬ ričani, praznujemo jih tudi Slovenci. Pred 50 leti, natančneje 4. junija 1952, je na letališču v Polju pri Ljubljani na 20-minutni preizkusni polet poletelo leta¬ lo s tipsko oznako KB-6, ki je po gori v Be¬ nečiji dobilo ime Matajur. To je bil polet prvega uspešnega športnega motornega letala, ustvarjenega v Sloveniji po 2. sve¬ tovni vojni. Letalo so skonstruirali v Kon¬ strukcijskem biroju Letalske zveze Slove¬ nije, prototip pa so izdelali v ljubljanski tovarni letal Letov. Konstrukcija letala je bila dovolj uspešna, da so v Letovu zgradi¬ li osem letal tega tipa, ki so jih z uspehom uporabljali v slovenskih aeroklubih. Prva tri so bila dvosedežna, preostala pa trise- dežna. Razpon kril letal KB-6 je bil 10,6 m, dolžina dvosedežnih letal je bila 8,36, trisedežnih pa 8,58 m. Eno od teh letal smo od leta 1954 do 1968 uporabljali v AK Celje. Prvotna oznaka letala je bila YU-CEX, kasneje pa je dobilo oznako YU-CFD. Kot edini preživeli matajur je da¬ nes to letalo v muzeju letalstva v Beogra¬ du. Matajurji so neizbrisno zapisani v zgo¬ dovino slovenskega letalstva. Prav je, da se ob tej pomembni obletnici nanje spomnimo tudi modelarji in maketarji, zato smo v naši reviji pripravili predlogo za izdelavo papirnate makete matajurja. Predloga za dele makete je zasnovana tako, da lahko maketo izdelajo tudi manj izkušeni modelarji. Osnovno orodje za iz¬ delavo imamo vsi doma, pa tudi barvanje je preprosto. Ker je papir poceni, napake pri izdelavi niso tako »tragične« kot pri iz¬ delavi maket iz umetnih snovi. Nenatanč¬ no izdelan papirnati del pač znova nati¬ skamo, izrežemo in zlepimo. Modelarji z več izkušnjami lahko maketo matajurja zlahka dopolnijo in izboljšajo. Predloga obsega šest listov formata A 4, ki jih je treba prefotokopirati na pri¬ meren papir. Na prvih štirih listih so deli iz debelejšega papirja (140 do 160 g/m 2 ), na petem listu so narisani deli, ki jih izre¬ žemo iz kartona, na šestem pa je narisana sestavna risba makete. Da je izdelava ma¬ kete lažja, so njeni deli oštevilčeni. Za fo¬ tokopiranje listov 5 in 6 lahko upora¬ bimo »navaden« papir z gostoto 80 do 100 g/m 2 . Za iz¬ delavo nosilnih de¬ lov potrebujemo še karton debeline 0,8 do 1 mm. Tak¬ šnega kartona ni težko najti, saj ga pogosto uporablja¬ jo za izdelavo raz¬ ličnih embalažnih škatel. Barvno predlo¬ go za izdelavo ma¬ kete matajurja YU- Letalo KB-6 matajur so skon¬ struirali v Konstrukcijskem bi¬ roju Letalske zveze Slovenije. Osem letal tega tipa so z uspe¬ hom uporabljali v slovenskih aeroklubih. 10 september 2002 TTE.C 1 !TTKr 1 september 2002 11 PRILOGA CFD se lahko v formatu PDF »sname« s spletne strani naše založbe: http :// www.TZS-online.com/. Za ogled in tiska¬ nje datotek formata PDF bo potreben Adobe Acrobat Reader, ki je brezplačen in se lahko naloži s spleta, običajno pa se najde tudi na zgoščenkah, priloženih ra¬ čunalniškim revijam. Tudi tisti, ki bodo predloge tiskali s tiskalniki, morajo za strani 1 do 4 uporabiti primerno debel papir gostote 135 do 180 g/m 2 . Papir ne sme biti pregladek, ker ga bo sicer težko lepiti. Za izdelavo makete potrebujemo pre¬ prosto orodje in lepila. Za rezanje papirja bomo uporabili škarje ali pa modelarski nož in kovinsko ravnilo. Za lepše krivlje¬ nje papirja uporabimo okroglo leseno pa¬ ličico premera približno 5 mm in jekleno žico premera 2 do 3 mm. Ravne robove bomo pregibali s pomočjo plastičnega ali kovinskega ravnila, za pregibanje naj¬ manjših delov pa bomo uporabili pinceto. Dele makete lepimo s kakovostnim lepi¬ lom za papir, npr. z univerzalnim lepilom UHU alleskleber, včasih pa uporabimo tudi cianoakrilatno lepilo, ki papir ne samo zlepi ampak tudi utrdi. Opozorim naj, da modelarska lepila, kot je npr. UHU hart, za lepljenje papirja niso primerna, ker se pri sušenju preveč skrčijo in papir deformirajo. Za lepljenje papirnatih pred¬ log na karton uporabljamo t. i. kontaktna lepila, kot sta npr. Neostik SK 121 ali Hen- kel moment. Izdelava makete Makete letal iz papirja so najpogosteje izdelane v merilu 1 : 33. Ker pa so šolska, športna in turistična letala razmeroma majhna, njihovim maketam bolj »pristoji« merilo 1 : 25. V tem merilu je izdelan tudi naš matajur, ki ima razpon kril 425 mm. Izdelava je dokaj preprosta, da pa bo delo lažje, so razlagi delovnih postopkov doda¬ ne še fotografije. 1. Nosilnih delov makete ne moremo natisniti neposredno na karton, zato jih natisnemo na papir, ki ga nato prilepimo (kaširamo) na karton. Večje liste razmero¬ ma težko brezhibno prilepimo na karton. Pri lepljenju se deformirajo, pogosto pa pod papirjem ostajajo zračni mehurčki. Ker laže in bolje prilepimo manjše kose papirja, so nosilni deli makete združeni v skupine, označene s črtkanimi črtami. Po¬ samezne skupine delov lahko zato lepimo ločeno, uporabimo pa lahko tudi manjše kose kartona. Iz lista 5 najprej izrežemo označen del z narisanimi rebri trupa R 1 do R 6 ter ga s kontaktnim lepilom prile¬ pimo na 0,8 do 1 mm debel karton (slika 1). Z modelarskim nožem najprej izreže¬ mo luknje v rebrih (slika 2). Te luknje nam bodo olajšale prijemanje, sestavlja¬ nje in lepljenje delov makete. Rebra nato izrežemo iz kartona, iz listov 1 in 2 pa vez¬ ne dele trupa 1 a do 6 a. Prilepimo jih ob rob reber, kot je narisano na sestavni ris¬ bi (slika 3). Pred sestavljanjem delov tru¬ pa bomo vezne trakove s škarjami prireza¬ li tako, da jih bomo lahko pri sestavljanju trupa laže prilagajali. 2. Iz listov 1 in 2 izrežemo dele trupa od 1 do 5 in vse njihove vezne dele. Vse odprtine v delih trupa bomo izrezali ka¬ sneje, ko bo trup že sestavljen. Dele trupa ob robu mize in ob leseni paličici ukrivi¬ mo in jih spodaj zlepimo z veznimi trako¬ vi tako, da se robovi delov natančno stika¬ jo (slika 4). V dele 3 in 1 skrbno prilepi¬ mo rebra R 2 in R 3, v del 2 pa rebri R 4 in R 5 (slika 5). Dele trupa zlepimo v celoto. Del 2 je osnovni gradnik trupa. Na njegov sprednji rob prilepimo del 1, na zadnjega pa zadnji del trupa 4. Delo nadaljujemo z lepljenjem sprednjega dela trupa 3 (sli¬ ka 6). Pokrov motorja sega nekoliko pod spodnji rob trupa, zato moramo rebro R 2 spodaj nekoliko podaljšati. Del veznega traku odrežemo in prilepimo dodatno re¬ bro R 2s (slika 7). Trup makete je tako zlepljen in pripravljen za namestitev preostalih delov. 3. Pokrov motorja 5 pazljivo obliku¬ jemo in vanj prilepimo rebro R 1 (slika 8). V zadnji del trupa 4 prilepimo konč¬ no rebro trupa R 6 in s konico ostrega modelarskega noža izrežemo odprtine za nosilec vodoravnega repa (slika 9), na spodnji strani trupa pa odprtino za zadnje kolo. Na karton prilepimo del li¬ sta 5 s skupino delov 7 do 10. Dele na¬ tančno izrežemo in iz njih sestavimo no¬ silec vodoravnega repa. Nosilec najlaže zlepimo s cianoakrilatnim lepilom. Če drobne kartonske dele nosilca prepoji¬ mo z lepilom, jih to tudi okrepi. Včasih se robovi kartonskih delov po lepljenju z lepilom nagrbančijo, zato jih previdno obrusimo z vodnobrusilnim papirjem (slika 10). 12 september 2002 TIKI 1 4. Delo nadaljujemo z izdelavo repa ma¬ kete. Iz listov 3 in 4 izrežemo dele vodorav¬ nega (11, 12) in smernega repa (13, 14) in vezni del. Najprej izdelamo obe polovici vo¬ doravnega repa. Ob robu ravnila prepogne¬ mo vezne robove, s pinceto pa upognemo povezave aerodinamičnih zaključkov repa. Obe polovici nato vzdolž tanke črte spred¬ njega roba prepognemo in jih natančno zle¬ pimo samo na stičnih delih (slika 11). Po¬ dobno izdelamo tudi smerni rep 13, ki pa mu spredaj vlepimo še vezni del za poveza¬ vo z grebenom 14 (slika 12). V odprtini na zgornji strani trupa zdaj skrbno in natanč¬ no pod pravim kotom prilepimo nosilec vo¬ doravnega repa. Na njegovo zgornjo stran prilepimo trak (list 2), ki bo povezoval obe polovici repa. Ko je lepilo suho, poskusno sestavimo vodoravni rep (slika 13), nato pa obe polovici prilepimo. Na zadnji del trupa in na rebro R 6 prilepimo smerni rep, nato pa oblikujemo greben 14. Tega najprej pre¬ pognemo, nato pa ga spodaj natančno obrežemo in preskusimo, kako se prilega vodoravnemu repu in trupu. Če je potreb¬ no, popravimo drobne napake na stiku, nato pa greben spredaj zataknemo v špra¬ njo na zgornji strani trupa in ga prilepimo (slika 14). Zdaj je čas, da na trup spredaj pri¬ lepimo tudi pokrov motorja 5. 5. Krilo makete matajurja je razmero¬ ma veliko, zato ga nosita dva kartonska no¬ silca, povezana z rebri, ki dajejo krilu tudi profil. Na sprednji krilni nosilec sta pritrje¬ ni tudi nogi podvozja. Krilo sestavljata dve polovici, trdno povezavo trupa in krila pa zagotavlja zlepljeni stik nosilcev krila in re¬ ber trupa. Nosilce in rebra krila izrežemo iz kartona in jih s cianoakrilatnim lepilom zlepimo v levi in desni nosilni sklop krila (slika 15). Tanjše kartonske dele utrdimo z lepilom in sklopa obrusimo. Opozorilo: pazimo, da ne bomo zlepili dveh enakih nosilnih sklopov! Iz listov 3 in 4 izrežemo levo in desno polovico krila. Z ostrim mo¬ delarskim nožem na spodnjih straneh obeh polovic izrežemo odprtini za nogi podvozja. Zadnje vezne robove krila nato prepognemo ob ravnilu, trikotne poveza¬ ve aerodinamičnih zaključkov krila pa upognemo s pinceto. Sprednji rob krilnih polovic nato previdno ukrivimo tako, da se zgornja in spodnja stran stikata natanč- TTHEj 1 september 2002 13 no ob zadnjem robu krila. Samo na spod¬ njo stran obeh polovic krila nato prilepi¬ mo nosilna sklopa tako, da se rebri L 1 in D 1 ujemata z oznakami na spodnji strani kril, sprednji nosilec pa z robom obarvane torzijske škatle krila. Nosilna sklopa krila sta seveda na notranji strani, vendar je pa¬ pir dovolj prosojen, da lahko ocenimo, kdaj sta nameščena pravilno. Ko je lepilo suho, pazljivo namažemo nosilce, rebra in vezne robove z lepilom in prilepimo še zgornji strani krilnih polovic (slika 16). Da bomo krilo lahko pritrdili na trup, mora¬ mo najprej z modelarskim nožem izrezati odprtine v srednjem delu trupa (del 1). Skozi štiri ozke odprtine na spodnji strani bomo namestili nosilce krila, odprtina na zgornji strani pa nam bo olajšala se¬ stavljanje in leplje¬ nje trupa in krila. Krilo in trup make¬ te najprej posku¬ sno sestavimo in odpravimo drobne napake. Obe polo¬ vici krila nato prilepimo tako, da je kot V-loma leve in desne polovice enak (sli¬ ka 17). 6. Naša maketa je zdaj že podobna pravemu letalu, seveda pa še ni končana. Lotili se bomo izdelave podvozja. Po ena¬ kem postopku, kot ga že poznamo, bomo iz kartona izrezali dele koles in podvozja in jih zlepili. Sprednji kolesi sta razmero¬ ma veliki, zato sta sestavljeni iz več delov. Pred sestavljanjem v oba dela 28 izreže¬ mo kvadratni luknji za namestitev koles na nogi podvozja. Vezna trakova 29 nato zakrivimo in ju prilepimo (slika 18). Obe kolesi zapremo z bočnima deloma 28, nato pa prilepimo še oba trakova 30, ki ponazarjata tekalno površino koles. Izde¬ lava repnega kolesa je preprostejša. Iz kartona izrežemo obe polovici 32, ju zle¬ pimo, nato pa prilepimo v odprtino na spodnji strani zadnjega dela trupa. Noge podvozja letalskih maket iz papirja so po¬ gosto okrepljene z jekleno žico. Običajno je takšna gradnja nekoliko preprostejša, vendar pa zahteva posebno orodje in gra¬ divo. Noge podvozja naše makete KB-6 so izdelane iz kartona in prilepljene na sprednji krilni nosilec. Vsako nogo sestav¬ ljajo trije nosilni deli, ki jih zlepimo in okrepimo s cianoakrilatnim lepilom (sli¬ ka 19). Robove obrusimo in preizkusimo, kako se nogi podvozja prilegata nosilcu krila in ali sta enako dolgi. Če smo s prile¬ ganjem zadovoljni in če maketa na nogah stoji vodoravno, prilepimo obe nogi na nosilec in ju hitro, preden se lepilo začne sušiti, pravilno naravnamo glede na krilo in trup. Ko se lepilo dobro posuši, na nogi podvozja prilepimo dela 31, ki pona¬ zarjata aerodinamično oblogo blažilnikov in smerne škarje koles. Končno na nogi prilepimo kolesi (slika 20). 7. KB-6 matajur je bil motorno letalo, zato moramo izdelati tudi eliso. Danes se večina elis enomotornih športnih letal vrti v desno, elisa matajurja pa se je vrtela v levo oz. v smeri gibanja urnega kazalca. Izdelava elise ni težavna, res pa je, da so njeni deli razmeroma majhni. Najprej izrežemo obe kartonski rebri pesta elise 33 in vanju z buciko v sredini zvrtamo luknjici. Izrežemo tudi oba trikotna nosil¬ ca krakov elise 35. Konici nosilcev z no¬ žem nekoliko stanjšamo. Okrepimo ju s cianoakrilatnim lepilom, da se ne zvijata, in ju obrusimo. Iz lista 1 izrežemo dele 14 september 2002 TTK.C 1 elise 36 ter kapo elise (spiner) 37 in plašč pesta elise 34. Ob jekleni žici plašč zvije¬ mo in zlepimo. Na obeh koncih ga zapre¬ mo s kartonskima rebroma 33- Počakamo, da se lepilo posuši, nato s konico mode¬ larskega noža v plašč pesta previdno izre¬ žemo utora za nosilca krakov elise in no¬ silca prilepimo (slika 21). Preverimo, ali se elisa še vrti na buciki, nato s cianoakri- latnim lepilom utrdimo stika obeh nosil¬ cev krakov elise in pesta. Na nosilca prile¬ pimo dele elise 36 in oba kraka nekoliko zvijemo, da je njun kot na koncih manjši, kot je v korenu elise. Kape elise še ne pri¬ lepimo, ker moramo eliso najprej z buci¬ ko pritrditi na nos makete! 8. Izdelava nosu modela je dokaj zah¬ tevna. Izdelamo ga iz dela 6, ki ga pre¬ vidno izrežemo in segmente primerno ukrivimo. Segment za segmentom nato le¬ pimo na zgornji oziroma spodnji vezni trak, ki sta iz tanjšega papirja (slika 22). Postopek je nekoliko nenavaden, vendar z njim dosežemo, da ima nos makete pri¬ merno obliko in trdnost (slika 23). Z lep¬ ljenjem majhnih kosov tankega papirja na notranji strani lahko nos še okrepimo, nato pa preizkusimo, kako se ujema s tru¬ pom. Če je treba, odpravimo manjše na¬ pake, nato pa v nos prilepimo kos plutovi- ne in s skrajšano buciko pritrdimo eliso (slika 24). Stik bucike in plutovine zavaru¬ jemo s kapljico cianoakrilatnega lepila, na sprednje rebro pesta elise pa prilepimo kapo elise. Končno nos prilepimo na trup in začnemo z izdelavo kabine makete. 9. Kabino sestavljajo deli 21, 22 in 23, ki so povezani z veznimi trakovi. Izdelava kabine je preprosta, paziti moramo le, da so vsi deli natančno izrezani in sestavlje¬ ni. Najlaže kabino sestavimo, če oba vez¬ na trakova najprej prilepimo na del 22, nato pa vezne trikotnike na sprednjem in PRILOGA zadnjem robu ukrivimo s pinceto (slika 25). Nanje prilepimo sprednji in zadnji del kabine tako, da se deli natančno stika¬ jo na robovih (slika 26). Kabina je gotova, in ko je prilepljena na trup, je izdelana tudi naša maketa matajurja - prvega po¬ vojnega slovenskega motornega letala. Članek o izdelavi makete letala KB-6 matajur je razmeroma dolg, zato je v njem malo podatkov o letalu samem, in o tem kako in v kakšnih razmerah je nastajalo. Tisti, ki jih to zanima, naj si preberejo ka¬ terega od naslednjih sestavkov: Zoran Jerin, Zgodba o matajurju, Krila 10 , 2000 , Stane Grčar, KB-6 matajur, Kako smo ga ustvarjali, Naša krila 6 in 7, 2002, revija Krila 1, 1958, revija Življenje in tehnika, letnik 1952. TTF\£ 1 september 2002 15 tv PRILOGA CM Okrepitvi nosu ne lepite na karton !! Dele natisnite na papir gostote 80 g/m 2 , nato jih prilepite na karton debeline 0,8 do 1 mm in jih izrežite! Kartonske okrepitve modela KB-6 matajur 25 26 St o 32 29 24 26 i r x XI M rr\ X p © 35 fll 16 september 2002 TIE.C 1 MODELARSTVO v* Škatlasti deltasti zmaj JANEZ SMOLEJ Prav neverjetno je, da je izdelovanje in spuščanje zmajev kot del navad in običajev starodavnih ljudstev daljnega vzhoda (Kitajska, Japonska, tihomorska otočja) še vedno tako popularno, ko pa nam sodobna tehnologija tudi v mode¬ larstvu nudi toliko možnosti za zabavo. Včasih so izdelovali zmaje iz bambuso¬ vih stebel in jih prekrivali z velikimi li¬ sti eksotičnih rastlin, zdaj pa lahko upo¬ rabljamo tudi različna umetno narejena gradiva, ki pa morajo biti za tak izdelek dovolj trdna in lahka. Najlažje je nabavi¬ ti letvice iz smrekovega lesa, ki so pred¬ vsem mnogo cenejše od aluminijastih ali laminatnih cevk, iz katerih so sestav¬ ljeni vrhunski modeli zmajev. Običajno uporabljamo letvice s kvadratnim pre¬ sekom 6x6 mm in 5 x 5 mm dolžine enega metra. Risba 1 oT o C\l 380 Deltasti zmaj, ki ima ime zaradi svoje oblike po trikotnem simbolu iz grške abecede je v primerjavi z osnov¬ nimi modeli škatlastih zmajev nekoliko večji. Kljub številnim konstrukcijskim rešitvam se v modelarskih revijah ne pojavlja pogosto in ga bomo še toliko raje izdelali. Osnovni del, ki je podo¬ ben letalskemu trupu, ima obliko tristrane pri¬ sekane prizme in je podoben letalskemu trupu. Preden ga za¬ čnemo sestavljati, označimo izbrane letvice na mestih lepljenja oziroma jih skrajšamo glede na zahteva¬ ne mere v načrtu (risba 1, risba 2). Zmaj bo trdno grajen tudi za močnejši veter, če bomo pri sestavljanju pazili, da se stične površine med letvicami te¬ sno prilegajo, da je lepilo na stiku letvic enakomer¬ no nanešeno in da je okoli letvic na mestu spoja več¬ krat tesno ovita tanjša, z belim lepilom prepojena vrvica. Zmajevo ogrodje razširimo z dvema 80 cm dolgima letvicama 5x5 mm, ki ju na opisani način pod ostrim kotom in sime¬ trično glede na vzdolžno os skupaj s prečno ležečo letvico enakega preseka in dolžino 70 cm pritrdi¬ mo na škatlasto osnovo (risba 2). Zmaj dobi obli¬ ko, ki omogoča prekriva¬ nje, ko med letvicami napnemo močnejši su¬ kanec ali tanjšo polie¬ strsko vrvico (risba 2). Svetujem, da za prevleko uporabi¬ mo povoskan pa- Rlsba 2 pir ali polietilensko folijo od večjih pla¬ stičnih vrečk, sicer pa je izbira ustrez¬ nih materialov velika. Prevleko lepimo na zmajevo ogrodje s hitro vezočim univerzalnim ali kontaktnim lepilom. Zmaj bo veliko lepši, če bomo pre¬ vleko lepili na letvice in z robom, širo¬ kim 3 do 5 cm, okoli napete vrvice tako, da bo gladka in napeta. Preden ga preizkusimo, lahko na konici krilnih le¬ tvic pritrdimo nekaj raznobarvnih tra¬ kov (3 do 5) iz krep papirja, ki pa škat¬ lastim modelom služijo predvsem kot okras. Zmaj je lahko vodljiv tudi z vleč¬ no vrvico, ki jo pritrdimo neposredno na ogrodje (risba 2) na razdalji 380 mm od zgornjega roba zmaja. Ko iščemo prostor za spuščanje, pazimo, da v bliži¬ ni ni dreves, v katerih krošnje se zmaj lahko zaplete in polomi. Želim vam pri¬ jetne trenutke ob spuščanju vašega zmaja in uživanje v jesenski naravi. Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana Komenskega 7, tel./faks: (01) 231-19-40, e-pošta: mzdtk.lj@siol.net Mladinski tehnični center, Kersnikova 4/1II, tel.: (01) 431-22-30 organizira in vabi k vpisu v CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE Osnove modelarstva I. - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljan¬ ke iz papirja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 1. in 2. razred). Osnove modelarstva II. - četrtek od 16.30 do 19.30. Teme: izdelki iz lesa, sestav¬ ljanke, modeli (za učence na razredni stop¬ nji - 3. in 4. razred). Letalsko modelarstvo - ponedeljek, torek in petek od 15.00. do 18.00, Teme: ponede¬ ljek - modeli F1H (Al), torek, petek - radij¬ sko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Torek od 18.00 do ■•21.00 - za odrasle ljubitelje modelarstva. Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom (strimerjem), raketoplani, RV-rake- toplani in makete (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Ladijsko modelarstvo - sreda od 15 00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, mo¬ deli jadrnic razreda P in G ter radijsko vode¬ ni modeli F5G (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Sreda od 18.00 do 21.00 - za odrasle ljubitelje modelarstva. Tečajne oblike izobraževanja s posa¬ meznih področij in po dogovoru: Avtomodelarstvo (sestavljanje radijsko vodenih avtomobilov). Ekološki program (izdelava ptičjih krmil¬ nic in gnezdilnic). Preizkus modelov na terenu (šola dobre in varne vožnje). Začetek tečajev bo v torek, 1. oktobra. V tečaje se lahko vpisujete vsak torek, sre¬ do, četrtek in petek od 9 00 do 11.00 ure ter od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu (01) 431-22-30. Informacije na spletnih straneh: http://www2.arnes.si/-osljmikral/mzdtk/ tekma.html TIRI 1 september 2002 25 MODELARSTVO Model RV-čolna barakuda LUDVIK KALČIČ Nemški modelar Hopf je znan pred¬ vsem po ne predragih modelih čolnov. V svoji ponudbi ima tudi zanimiv čoln bara¬ kuda (barracuda), ki je namenjen za po¬ sebno pokalno kategorijo. V Nemčiji je to samostojna kategorija, pri nas pa bi bil ta čoln zelo primeren za kategorijo mono start. Sestavljanje tega modela zahteva kar precej spretnosti in časa, pa tudi osnovno poznavanje tovrstnih čolnov (mono), o katerih sta v Timu že pisala Janez in Miha Holc (Tim 5 in 6, letnik 2001). Miha je bil na nek način tudi »boter« pri kompletira- nju moje barakude, saj mi je obilno poma¬ gal z nasveti pri gradnji. Čoln sem dobil v roke kot komplet z vsemi važnejšimi deli (toga gred 0 4 mm, odlično smerno krmilo, obračalno krmilo in kup potrebnih drobnarij). Priložen je bil tudi serijski motorček viper 600/20 in Graupnerjev propeler serije K, premera 36 mm. Vse skupaj je več kot solidna os¬ nova za nastop v novonastali kategoriji čolnov mono start. Ta kategorija naj bi spodbujala zanimanje za hitre kategorije in ob obvladovanju osnovnih nastavitev modela omogočila lažji prehod v višje (hitrejše) kategorije. S skrbnim sestavlja¬ njem dobimo hiter model, primeren tako za tekmovanja kot tudi za rekreacijsko vožnjo. Sestavljanje modela Začel sem s trupom oz. pokrovom, ki sem ga moral rahlo obrusiti, da je natanč¬ no nalegel na trup. Tega sem na krmi z notranje strani obložil z dvema plastema tkanine iz ogljikovih vlaken. S tem sem okrepil krmo, na katero sem v nadaljeva¬ nju privijačil vitalne dele. Dno čolna je oblikovano stopničasto. Model ima pri dolžini 500 mm kar tri stopnice, ki pripo¬ morejo, da po začetnem startu model kar najhitreje zdrsi po vodni gladini. Naslednja naloga je bila vrtanje luknje za izhod gredi. Pri sestavljanju se je treba držati navodil oz. načrta, ki pa samo v gro¬ bem podaja mere in dimenzije. Tako naj bi gred segala 40 mm navzven od krme. Upoštevati je treba tudi dolžino tulca, ki ga po končani montaži namestimo na zaš¬ čitno cev gredi. Začetek višine zaščitne cevi naj bi bil nekako 3-4 mm od dna čol¬ na, merjeno na sredini. Ko upoštevamo mero zunanjega izhoda cevi, pridemo tudi že do položaja nosilca motorja, ki je predviden na prvi stopnici. Ker priloženi nosilec ni ustrezal, sem iz 3 mm debelega vitroplasta izdelal novega, ga prilagodil obliki dna in malce navrtal. Nato sem se¬ stavil celoten pogonski sklop. Motor sem povezal prek sklopke z gredjo v zaščitni cevi, preveril, ali se vse lepo vrti, in sklop pripravil za vgradnjo oz. lepljenje. Pose¬ bej pomembna je pravilna namestitev gredi, ki mora biti popolnoma vzporedna s sredino čolna. Na konec gredi natakne¬ mo tulec, v katerem je umeščen kroglični ležaj, ki poskrbi, da so izgube pri trenju minimalne. Tulec nasadimo na os s poti- Model lahko po želji okrasimo z nalepkami. Na pokrov nalepimo okno, ki ga izrežemo iz samolepilne folije v poljubni barvi. Med lepljenjem folijo ves čas rahlo segrevamo s sušilnikom za lase. skom oziroma z rahlimi udarci s plastič¬ nim kladivom. Pri vgradnji pogonskega sklopa je treba biti natančen, saj je bolje večkrat pomeriti in prilagajati kot demon¬ tirati že prilepljeno. Za vsa lepljenja sem uporabil petminutno epoksidno lepilo, pri čemer sem pazil, da s količino nisem pretiraval. Sledilo je vrtanje lukenj za smerno kr¬ milo. Tu je treba paziti, da se sredina kr¬ mila nahaja okoli 30 mm desno od sredi¬ ne osi in da je na ustrezni višini. Za lažjo nastavitev krmila je najbolje luknje neko¬ liko povrtati. V tem primeru med izvrtino in krmilo nanesemo nekaj plastičnega kita, ki preprečuje vdor vode. Servomehanizem se lahko vgradi v le¬ žečem ali stoječem položaju. Montaža je bila že večkrat opisana, zato je ne bom ponavljal. Priporočam uporabo miniser- vomehanizma, pritrjenega takoj ob krmi. Servomehanizem je s krmilom povezan z jekleno žico 0 2 mm, aluminijasto cevko 0 6 mm in gumijastim mehom, ki je prilo¬ žen kompletu. Montaža obračalnega krmila mi je de¬ lala precej težav. Približno 30 mm desno od sredine smernega krmila sem izvrtal dve luknji za pritrditev kotnika, ki nosi obračalno krmilo. To sem izdelal iz 1 mm debele nerjavne pločevine, saj mi prilože¬ no iz vitroplasta ni ustrezalo. Krmilo sem Z zadnje strani se lepo vidi gred v zaščitni cevi s tulcem in propelerjem. Obračalno kr¬ milo je pritrjeno pravokotno na dno, smer¬ no pa je pomaknjeno za kakih 30 mm v de¬ sno od sredine gredi, da model lepše zavija desno, kar zahtevajo tekmovalna pravila. Stopničasta oblika dna omogoča, da model kar najhitreje zdrsi. Pu- še na zunanji strani služijo za varnostni izklop (zgoraj). Razpored elementov v notranjosti modela: nosilci celic, pritrditev in povezava servomehanizma, v višini prve »stopnice« pritrjen motor in po sredini pritrjena gred v zaščitni cevi (desno) 26 september 2002 TULI 1 MODELARSTVO naostril samo na desni strani, gledano v smeri vožnje. Na vrhu sem izvrtal še luk¬ njo za pritrditev na kotnik in ga spoliral. Opozorilo: obračalno krmilo mora glede z dnom čolna oklepati pravi kot, biti pa mora tudi popolnoma vzporedno s sre- diščnico čolna. Vsako odstopanje se tu maščuje z nenatančno vožnjo v ovinkih, zato se velja potruditi. Naloga obračalne¬ ga krmila je, da poskrbi za hitro in tekočo vožnjo v desnem ovinku oziroma da je čoln lepo vodljiv. Za hlajenje motorja in krmilnika hitro¬ sti sta kompletu priloženi aluminijasta spirala za motor in hladilna cevka. Sam hlajenja nisem izdelal, nameravam pa ga kmalu, saj precej podaljša življenjsko dobo motorčka. Vodo bom zajemal prek aluminijaste cevke, zvite v »kljuko« (Tim 5 in 6, letnik 2001). Pri napajanju sem se odločil za razpo¬ reditev celic 4 + 3, kar pomeni, da so štiri celice na levi, tri pa na desni strani čolna, gledano v smeri vožnje. Celice morajo biti ustrezno sestavljene, da se kar najbolj približamo pravilnemu položaju težišča čolna, ki se nahaja za drugo stopnico. No¬ silce sem prilepil glede na lego celic. Upo¬ rabil sem take, ki sem jih imel že doma, sicer pa jih lahko izdelamo tudi sami iz aluminija, ki ga narežemo na trakove in oblikujemo po obodu celic. Pri tem ne smemo pozabiti na zavihke za pritrditev z gumicami. Nosilce lahko navrtamo, da zmanjšamo težo, vendar ne preveč, da jih ne oslabimo. Isto velja tudi za nosilec mo¬ torja. Nasploh povsod pazimo, da je teža modela čim manjša. V model, ki je že začenjal dobivati končno podobo, sem vgradil še sprejem¬ nik in krmilnik vrtljajev motorja, točno na v načrtu priporočena mesta. Ko sem vse skupaj povezal, je bil čoln skoraj nared. O električni opremi, priključkih in kapacite¬ ti pogonskih celic tu ne bomo posebej razpravljali, saj je bilo o tem v Timu že do¬ sti napisanega. Sprejemnik sem povezal z anteno, pri čemer sem pazil, da sem ločil, kolikor se pač da, debelejše in tanjše žice napeljave, napolnil pogonske baterije in se podal na bližnje jezerce. Z izolirnim trakom sem prilepil še pokrov in veselje se je lahko za¬ čelo. Preizkus modela in tekmovanja Morebitni neuspeh na prvi vožnji nam ne sme vzeti poguma. Ko odpravi¬ mo vse pomanjkljivosti, se lahko lotimo še manjših izboljšav. V ta namen je dobro pripraviti več propelerjev, s katerimi preizkusimo, kako se model vede. Vedeti moramo, da čolni tega tipa potrebujejo takoj po štartu kar nekaj časa (metrov), da začno drseti. Ko zdrsijo, so hitrosti ve¬ like, propeler pa napravi za seboj pravi vodni slap. Če nameravamo tekmovati, kar je pri¬ poročljivo, saj le tako nabiramo izkušnje, namestimo na model nosilec štartne šte¬ vilke ter poskrbimo za prekinitev napaja¬ nja, in sicer na levi strani. Barakuda je svetle barve, zato nam ni treba barvati tretjine dna v signalni barvi, kar sicer zah¬ tevajo pravila. V kategoriji mono start se sme uporabljati zaprt tripolni feritni mo¬ tor velikosti do 600 in plastični propeler, število celic pa je omejeno na sedem. Tek¬ movalna proga je ovalne oblike velikosti 60 x 15 m, čas vožnje pa znaša 6 minut in še dodatnih 15 sekund za »leteči štart«. Tekmovalci tu posegamo predvsem po Graupnerjevih motorjih speed 600 race, 7,2 V, z železnim obročem. Ko se bo motor, priložen sestavljanki, izrabil, ga bom uporabil tudi sam. Če sem vzbudil zanimanje za hitre tek¬ movalne čolne, priporočam ogled inter¬ netne strani: http://modelarji.kelt.si, kjer si lahko preberete vse, kar vas zanima. Na forumu potekajo debate o tehniki in po¬ sameznih komponentah, na voljo so re¬ portaže s tekem, predstavljeni so nekateri tipi čolnov, skratka, za vsakogar nekaj. Za vse podrobnosti v zvezi s tem modelom se lahko obrnete tudi na avtorja prispev¬ ka (telefon v uredništvu). Naj še spomnim, da se podobni mo¬ deli (mono) včasih dobijo tudi v trgovini Mladi tehnik v Ljubljani, kjer imajo tudi vso opremo. Postopki izdelave modelov ELSV MLADEN MIOČINOVIČ Nekajkrat sem že poskušal začeti pisa¬ ti uvod za serijo člankov o izdelavi mode¬ lov iz epoksidnih laminatov in vsakokrat sem ga izbrisal. Kako naj opišem postop¬ ke izdelave pramodelov, orodij in ELSV- modelov letal, čolnov, kabin ..., da bodo berljivi in zanimivi za mlajše modelarje, ki nimajo nobenih izkušenj, in tudi za tiste starejše, ki so že naredili kake svoje izdel¬ ke, pa z njimi niso bili zadovoljni? Morda so menili, da je izdelava predraga in se za majhno serijo ne splača? Kakorkoli že, ne odpiram modelarske konference, na kateri bi ugotavljali in pri¬ merjali različna stališča o tem, kaj se spla¬ ča in kaj ne. V našem tisku še nisem zasle¬ dil popolnih opisov izdelave modelov ELSV na poljuden način, čeprav je pri nas kar nekaj modelarjev, ki tehnologijo izde¬ lave orodij, lamina- cije in spajanja po¬ lovic odlično poz¬ najo, in še več ta¬ kih, ki bi s to teh¬ nologijo gradnje poskusili, če bi jim kdo to pokazal. Morda se kdo ne bo v celoti strinjal z menoj, če postop¬ ki, ki ji bom opisal v nekaj nadaljevanjih, ne bodo popolnoma v skladu z njihovimi načini dela in izkušnjami. Vsak modelar bo lahko pri izdelavi dodal nekaj svojega, svoj način, ki mu bo delo olajšal in poeno¬ stavil, vendar ob spoštovanju nekaterih »železnih« pravil. Žal se pri nas tovrstnih izkušenj ne izmenjuje vsevprek. V prihod¬ njih številkah Tima se bodo tako bralci lahko podrobno seznanili z prepro¬ stimi in preizkuše¬ nimi postopki za izdelavo poljubne¬ ga modela. Članke bom pripravljal temat¬ sko, za čim lažje ra¬ zumevanje pa bom uporabljal risbe in fotografije, ki so med delom nastale v moji delavnici. Seznam uporablje¬ nih gradiv in pro¬ dajalcev bo vsakokrat naveden ob zaključ¬ ku postopkov. Pri načinu priprave orodij in gradnje modelov se ne bom omejeval izključno na letalsko modelarstvo, vse postopke boste lahko uporabili pri gradnji modelov iz svojega posebnega področja. Na začetku se bomo seznanili z obdelavo ter pripravo pramodelov in izdelavo orodij. Naučili se bomo položiti in zatesniti pramodel v delilno ravnino in pripraviti delilne ravni¬ ne za izdelavo dvo- in tridelnih orodij. Na¬ tančno bom opisal in prikazal izdelavo orodja, samo izdelavo ulitka iz epoksid¬ nih smol in steklenih vlaken ter »mokro« spajanje polovic. Spoznali bomo uporabo različnih ločilcev, epoksidnih smol s trdil- ci, aralditov, voskov, tkanin, polirne pa¬ ste, bombažnega prahu in še in še. Opo¬ zarjal bom na varstvo pri delu z zdravju škodljivimi snovmi. Je preveč? Verjemite, da bodo vse ure poplačane z izdelki, ki ne bodo nič drugačni od kupljenih. Kot je dejal kitajski mislec: Vsako po¬ tovanje se začne s prvim korakom. Naše bomo začeli v naslednji številki Tima. iTTKTl 1 september 2002 27 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Ikarus S-49A (L&M Plastics Resin Kits, Kit N°. 72-01, M 1 : 72) ANDREJ KOGOVŠEK Pred nami je prva maketa, za večino neznanega hrvaškega proizvajalca maket L&M Plastic Resin Kits iz Nove Gradiške, za katero pa se skriva maketarskim kro¬ gom znano ime Tihomirja Liksa, sicer do¬ brega poznavalca letalske zgodovine, pis¬ ca dveh knjig (Hrvaško vojno letalstvo v drugi svetovni vojni in Letalska kariera Miljenka Lipovščaka 1939-1980), ilustra¬ torja in odličnega maketarja. Ker na trgu kronično primanjkuje maket letalskih konstrukcij iz nekdanje skupne države, se je Tihomir Likso odločil zapolniti to vrzel, saj poleg že izdanih maket utva-75, utva- 75A, ikarus S-49A, rogožarski R-100 in gruenau baby, v bodoče napoveduje še makete: ikarus S-49C, sim-XI, fizir FN, soko kragulj,...). Ikarus S-49A Lovsko letalo Ikarus S-49A je nastalo konec 40. let prejšnjega stoletja po preki¬ nitvi odnosov med FLR Jugoslavijo in ZSSR leta 1948 (resolucija Informbiroja). V tistem času je zaradi vse večje izrablje¬ nosti in zelo oteženega vzdrževanja (pre¬ težno lesena konstrukcija) lovcev Jak-1 in Jak-3, ki so tedaj pomenili glavnino lov¬ skega letalstva JVL, obstajala zelo velika verjetnost, da se število uporabnih letal drastično zmanjša. Konstruktorska skupi¬ na Popovič, Sivčev in Zrnič je v enajstih mesecih na podlagi ohranjene dokumen¬ tacije predvojnega lovca IK-3 in verjetno po vzoru na Jak-3 izdelala prototip letala, ki je poletel leta 1949. Ogrodje letala je bilo sestavljeno iz jeklenih cevi, ki so bile v sprednjem delu prevlečene z oplatami iz duraluminija, v zadnjem delu pa s plat¬ nom. Krila so bila v celoti izdelana iz lesa in prekrita z vezanimi ploščami. Letalo je poganjal sovjetski motor 1300 KM klimov VK-105 PF-2, prevzet iz Jaka-3. Letalo je bilo oboroženo z enim v osi propelerja nameščenim topom 20 mm ter z dvema nad motorjem vgrajenima sinhronizirani¬ ma mitraljezoma 12,7 mm. S proizvodnjo so začeli, še preden so bili dokončani vsi potrebni testi, tako da so razne izboljšave na letalu opravljali še v samih operativnih enotah. Vseh skupaj so izdelali 45 letal, ki so v JVL zaradi zastarelosti kot pomožna lovska letala služila v letih 1950 do 1957. Maketa S-49A Ker je izdelava maket s tehniko brizga¬ nja plastike pod visokim tlakom draga in za manjše izdelovalce praktično nedostop¬ na, je edina prava možnost, da luč sveta za¬ gledajo tudi makete »eksotičnih« letal, teh¬ nika ulivanja ustrezne tekoče mase v »gu¬ mijast« kalup. Vendar tudi pri tej tehniki hitro pride do težav, če za ulivanje ni na voljo ustreznega materiala. Tihomirju Lik- su je šele z možnostjo nabave prave poliu¬ retanske livne mase (za kar gre zasluga uredniku Tima g. Jožetu Čudnu) uspelo iz¬ delati makete, ki se lahko skoraj v celoti primerjajo z drugi¬ mi proizvajalci. Ma¬ keta pričujočega le¬ tala je pakirana v lično škatlo, v kate¬ ri dobimo: sestavni- co z vsemi potreb¬ nimi podatki za gradnjo in označe¬ vanje ter opisom, šest drevesc s tride¬ setimi sestavnimi deli, ulitimi iz že prej omenjene po¬ liuretanske smole, in dve vakuuform- sko izdelani pro¬ zorni zasteklitvi ka¬ bine letala. V škatli boste zaman iskali nalepke, ker jih ni, saj bi njihova izde¬ lava za tako majhno serijo maket zelo podražila končni izdelek. Tu se bo treba znajti z že iz¬ danimi nalepkami za JVL. Glede na to, da je S-49 prva Lik- sova maketa, lahko brez zadržkov poh¬ valim zelo dobro gravirane površin¬ ske detajle, pa tu¬ di dimenzijsko in konturno natanč¬ nost delov. Še pose¬ bej velja pohvaliti izdelavo kompletnega podvozja letala in propelerja v enem kosu. Nekaj slabše je ponazorjena le kabina, kar pa gre pripisati pomanjkanju ustreznega referenčnega sli¬ kovnega gradiva pri izdelavi. Nekaj več dela bo tudi pri sestavljanju, še posebej ker sta oljna hladilnika ulita precej neenako¬ merno. Tako bo za stične robove trupa, ka¬ kor tudi pri postavljanju kril nanj, treba uporabiti nekaj kita. Verjetno bi bilo bolje, če bi bila hladilnika ulita posebej, kot sa¬ mostojna dela. Nekoliko predebel je tudi rep letala, kar pa je po Liksovem pojasnilu predvsem posledica začetne neizkušenosti pri izdelavi kalupa. V celoti vzeto lahko maketo kljub nekaterim prej opisanim po¬ manjkljivostim ocenim zelo pozitivno, saj bo uspešno zapolnila vrzel med maketami letalskih konstrukcij nekdanje skupne dr¬ žave in njenega letalstva. Izdelavo makete, po kateri lahko povprašate pri Združenju graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tr¬ žaška 48, Ljubljana, priporočam predvsem bolj izkušenim maketarjem. Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije in Center vojaških šol SV VABITA na 3. tekmovanje v plastičnem maketarstvu pod pokroviteljstvom CVŠ v naslednjih tekmovalnih disciplinah: L1J / L2J - makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (člani), L3J - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 (mladinci), L1 / L2 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (člani), L3 - makete zračnih plovil v merilu 1:72, oziroma 1 : 61 in manjše (člani), L4 - letalske diorame v vseh merilih (člani in mladinci), L5 - zbirka vsaj treh letal s skupno temo (člani in mladinci), L6 - makete civilnih letal v merilu 1:100 ali manjše (člani in mladinci); K2 - vojaška vozila in sredstva (člani), K3 / K4J - diorame in vinjete (člani), K2J - vojaška vozila in sredstva (mladinci), K3 / K4J - diorame in vinjete (mladinci), K5 - diorame, vinjete, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (člani in mladinci); P1 / P2 - ladje in ostala plovila (člani), P1 / P2J - ladje in ostala plovila (mladinci); A1J / A2J - civilna vozila (mladinci), A1 / A2 - civilna vozila (mladinci). Tekmovanje bo potekalo v soboto, 5. oktobra 2002, v prostorih Centra vojaških šol SV, Koščeva ul. 6, Ljubljana-Šentvid 1210, Vojašnica Šent¬ vid (poleg Škofijske gimnazije). Prijava tekmovalcev bo možna do 10. ure v razstavnem prostoru. Startnina znaša 1000 SIT na tekmovalca. Med tek¬ movanjem bosta potekala maketarski bolšji sejem in razstava maket le¬ tal, vozil, oklepne tehnike, vojaštva in ladij. Vse spremembe in nove informacije bodo sproti objavljene na spletni stra¬ ni ZGPMS (http://www.myfreehost.org/zgpms/) ter dostopne na e-naslo- vu: akogi@yahoo.com ali mitja.marusko@mss.edus. si, oziroma: Združenje graditeljev plastičnih maket, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. 28 september 2002 TIHI 1 ELEKTROTEHNIKA Temperaturni indikator ROBERT JAMNIK Uvod V tem članku vam predstavljamo zani¬ mivo napravo oziroma pripomoček za prikaz temperature. Verjetno poznate li¬ stiče, s katerimi kontroliramo stanje bate¬ rije. Ponavadi so na ohišju baterije, dobijo pa se tudi taki, ki so priloženi škatlici, v kateri je baterija. Predvsem velja to za 9- voltne baterije. Ti indikatorji imajo zani¬ mivo lastnost - spremenijo namreč barvo, ko nanje priključimo baterijo. Na akumulator prilepljen indikatorski listič Kako deluje Tester baterije je sestavljen iz treh plasti. Prva plast je natisnjena z barvo, ki prevaja električni tok, druga vsebuje gra¬ fično obliko testerja (sam sem uporabil tester proizvajalca Duracell, ki je rumene barve), tretja pa vsebuje plast ali barvilo, ki ga imenujejo leucodye. Barvilo ima last¬ nost, da lahko spreminja barvo od črne do prozorne. Samo delovanje je silno preprosto. Ko električni tok potuje skozi tester, ga se¬ greje, s tem pa povzroči, da barvilo spre¬ meni barvo v prozorno in prikaže napis ali barvo ozadja. Če je baterija že izpraz¬ njena, je tok šibek in testerja ne segreje dovolj močno, zato se barva zaradi pose¬ bej oblikovane prevodne plasti spremeni samo na začetku lističa. Če pa imamo novo baterijo, je tok močan in prikaže se rumena barva ali napis, da je baterija do¬ bra. Temperaturno črnilo je narejeno tako, da je na sobni temperaturi (približ¬ no do 38 °C) črno, šele potem začne spre¬ minjati barvo, ker bi sicer prikazovalo na¬ pačno stanje baterije. Uporaba Pri delu velikokrat uporabljam polnil¬ nike akumulatorjev in podobne pripo¬ močke. Če so naprave, predvsem polnilni¬ ki, bolj enostavne izvedbe in nimajo kak¬ šnih posebnih tipal ali instrumentov za prikazovanje toka, je treba paziti, da aku¬ mulatorjev ne preobremenimo, ali da ne dosežejo prevelike temperature, saj jih lahko tedaj celo raznese. S praktičnimi poskusi sem ugotovil, da omenjeni tester spremeni barvo pri temperaturi od 45 °C do 50 °C, kar mi je ustrezalo, saj akumula¬ torji dosti več niti ne zdržijo. Tako sem te¬ ster baterij nalepil na akumulatorje. Zdaj imam nekoliko boljši pregled nad temperaturo akumulatorskih celic. Ko in¬ dikator porumeni, vem da bi bilo dobro prenehati s polnjenjem ali zmanjšati pol¬ nilni tok. Indikatorske lističe lahko uporabimo tudi v samem modelu, kjer lahko preverja¬ mo temperaturo pogonskega motorja ali Indikatorski listič na vročih akumulatorjih Listič, prilepljen na toplih hladilnih rebrih polnilnika kakšne druge naprave. Uporabimo jih lah¬ ko na mnogih mestih, saj nam hitro in za¬ nesljivo prikažejo, kdaj ima naprava višjo temperaturo. Vsekakor je to bolje, kot pa napravo ali element kontrolirati z doti¬ kom roke. Upam, da bo vsakdo našel kak¬ šen primeren način za uporabo. Timova nagradna akcija Za nami so štiri desetletja izhajanja revije Tim. V novo desetletje vstopa Tim v celoti v barvah in vsebinsko nekoliko dopolnjen. Tako bo za mlade bralce še bolj privlačen in zanimiv. Kot vsakokrat na začetku šolskega leta, se tudi tokrat obračamo na poverjenike mladin¬ ske periodike na osnovnih šolah z željo, da re¬ vijo predstavijo učencem - novim naročnikom. Ce poverjenik ni učitelj tehnične vzgoje, naj pri predstavitvi slednjega poprosi za pomoč. Iz¬ bor prispevkov se bo podobno kot doslej na¬ vezoval na vsebino tehničnih interesnih dejav¬ nosti, pouka tehnike, likovne vzgoje in nara¬ voslovja. Poskrbeli bomo, da bo dovolj član¬ kov, primernih tudi za najmlajše oziroma za učence na nižji stopnji. S povečanjem števila naročnikov bomo tudi v prihodnje lahko revijo še dograjevali in izboljševali, postopoma pa načrtujemo tudi povečanje obsega. Vsi poverjeniki, ki bodo zbrali več kot 20 na¬ ročnikov, bodo vključeni v našo vsakoletno nagradno akcijo, s katero najprizadevnejše nagradimo za njihov trud in sodelovanje. Po¬ verjeniki nam lahko posredujejo skupno šte¬ vilo naročenih izvodov ali pa seznam naroč¬ nikov, ki jim bomo revijo poslali neposredno na domači naslov. Tako kot že vrsto let doslej bo 20 najuspe¬ šnejših prejelo privlačne nagrade naših spon¬ zorjev. Med njimi bodo tudi tokrat radijsko vodeni modeli in makete, RV-naprave, elek¬ trično ročno orodje ter gradiva za tehnične dejavnosti. Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . m: 1 september 2002 29 ELEKTRONIKA Servotester ROBERT RESMAN Pri vgradnji servomehanizmov v mo¬ del smo prisiljeni uporabljati celotni si¬ stem za radijsko vodenje. To pomeni, da servomehanizme priključimo na sprejem¬ nik ter vključimo oddajnik. Trimerje na¬ stavimo na sredino in z danimi hodi ser- vomehanizma nastavimo pravilne hode krmil. Na delovni mizi se pri takem opra¬ vilu hitro nagrmadijo sestavni deli. Ker pri tem brusimo, režemo in spajkamo, je velika verjetnost, da dragoceno RV-napra- vo poškodujemo. Poleg tega pa ne smemo zanemariti dejstva, da s svojim oddajni¬ kom povzročamo motnje, saj je signal, za¬ prt v prostoru, lahko zelo moteč za razne elektronske naprave, kot so računalnik ali radijski in televizijski sprejemnik. Novejše RV-postaje, ki so podprte z mikroračunalnikom, nam omogočajo, da sredinske položaje in končne pomike ser¬ vomehanizmov nastavimo kar na oddajni¬ ku. Čeprav je tak način zelo priročen, pa se kaj rado zgodi, da s temi nastavitvami pretiravamo, kar pripelje do prevelikih odklonov pri uporabi določenih mešalni¬ kov v oddajniku, ki signale seštevajo. Pri srednji legi (nevtralna) servomehanizma morata biti ročica in bovden pod kotom 90°, ter prav tako ročica in bovden na kr¬ milu. Le na tak način bosta oba odklona v skrajni legi enaka. Če ta kot ni pravi, je odklon v eno smer večji kot v drugo. V ne¬ katerih primerih je to sicer dobrodošlo, ko takšne razlike v odklonih želimo. Zara¬ di tega efekta moramo že v osnovi mehan¬ sko zagotoviti pravilne kote med ročico in bovdnom. Vsem nevšečnostim se lahko izogne¬ mo z uporabo servotesterja, ki simulira signal za pogon servomehanizma. Nanj lahko priklopimo le en servomehanizem, ki ga lahko dokončno vgradimo in nasta¬ vimo vse hode. Ker ima napravica svoje napajanje, nam ampermeter kaže tudi po¬ rabo servomehanizma v mirovanju in v gi¬ banju. Primerjanje porabe servomehaniz¬ ma brez obremenitve in z obremenitvijo nam daje dobro predstavo, ali je povezava med servomehanizmom in krmilom nare¬ jena pravilno in s čim manj trenja. Obe¬ nem pa nam daje teoretični podatek o po¬ rabi toka za vsak servomehanizem pose¬ bej. Seštevek vseh porab servomehaniz¬ mov v modelu določa čas letenja, ki je opredeljen s kapaciteto sprejemniškega akumulatorja. To enostavno izračunamo z enačbo: Iserv, t = čas letenja I ba , = kapaciteta akumulatorja v mAh fservo = poraba vseh servomehanizmov v modelu Sicer je ta podatek le teoretičen, saj moramo upoštevati, da se servomehaniz- mi v letu ne premikajo stalno, poraba pa je odvisna tudi od hitrosti modela in veli¬ kosti krmil. Napravica je zasnovana zelo preprosto in z malo elementi, ki so cenovno dostopni. Ker za svoje delovanje uporablja integrirano vezje, si oglejmo, kaj vezje zmore in za kaj je namenjeno. napajanje 8 5 Integrirano vezje NE55S Integrirano vezje se nahaja v ohišju DIL8, kar pomeni, da ima 8 nožič. To je monostabilni multivibrator, ki daje na iz¬ hodu impulze točno določenih dolžin, ki jih določajo RC-členi v vezju. Na blokshe- mi vezja lahko vidimo, kako je integrirano vezje zgrajeno. Ima tudi vhod za rešet, ki ne deluje takrat, ko je ta vezan na pozitiv¬ no napetost. Uporablja se predvsem kot vezje za časovne enote. Priložena je tudi predvidena shema okoli tega vezja, kot jo predvideva proizvajalec. Vidimo, da je iz¬ hodni signal določen z dvema uporoma (R 1 in R 2) in enim kondenzatorjem (C). Razmerja med temi elementi določajo dolžino signala, pavze in frekvence, s ka¬ terimi vezje generira to nihanje. Vsa teo¬ rija o tem nam pove zelo malo, kadar že¬ limo s temi elementi doseči točno dolo¬ čene vrednosti signala in pavze. V takih primerih nam priskoči na pomoč mate¬ matika z ustreznimi enačbami: H = 0,693 ■ (Rl +R2) ■ C Tp = 0,693 R2 C T= Ti + Tp = 0,693 • (Rl + 2 R2) ■ C f= 1 /T= 1, 44/(7? 1 +2 ■ R2) • C D = Ti/Tp = R\ + R2 )/R\ R2 = Tp/0,695 ■ C Rl+R2 = Ti/0,695 C T=l/f Ti = širina pozitivnega impulza na izhodu Tp = širina pavze T = skupna perioda f = frekvenca D = razmerje impulz/pavza C = od 1000 pF do 100 mF (Rl + 2 • R2) = od 1 k£f do 10 M£i napajanje = od 5 do 15 V S temi enačbami si lahko natančno do¬ ločimo elemente, ki nam bodo zagotavlja¬ li točno določene impulze. Servomeha- nizmi delujejo s pozitivnimi impulzi dol¬ žine od 1,2 ms do 2,4 ms ter frekvenco okoli 50 Hz. S spreminjanjem dolžine se nekoliko spreminja frekvenca, vendar servomehanizem tega ne zazna, saj je naj¬ pomembnejša dolžina pozitivnega impul- Tp. Ti 3 1 izhod masa Blokshema integriranega vezja 555 Predvideno vezje okoli integriranega vezja za, po katerem se ravna. V našem primeru se je izkazalo, da zaradi same zgradbe in¬ tegriranega vezja ne moremo doseči zado¬ voljivega pozitivnega impulza, zato smo za dolžino uporabili pavzo in signal na iz¬ hodu invertirali. Tako smo dobili pravilni signal, ki nam krmili servomehanizem. Delovanje vezja Vezje je enako, kot ga predlaga pro¬ izvajalec, le elementi so točno določeni. Za pravilni razpon pozitivnih impulzov so zaporedno vezani dva potenciometra in en trimer. Potenciometer P 1 služi kot tri- mer, P 2 pa kot ročica na oddajniku. Izhodni signal peljemo prek upora na tranzistor, ki je čez emitor vezan na maso, kolektor pa čez upor na pozitivno napa¬ jalno napetost. Ko je na izhodu integrira¬ nega vezja pozitivni signal, se tranzistor odpre in sklene izhod za servomehani¬ zem na maso. Takrat signala ni, ko pa se tranzistor zapre, pride skozi upor pozitiv¬ na napetost in na izhodu se pojavi signal. Ta zanka deluje kot inverter, ki negativni impulz obrne v pozitivnega. Napajanje servomehanizma poteka čez močnejši upor majhne upornosti, ki služi za napajanje merilnega instrumenta. Na vsakem uporu pride do določenega padca napetosti in to razliko nam potem pokaže merilni instrument. Zaporedno vezan trimer služi le za nastavitev pravil¬ no umerjene skale, ki nam že kaže porabo v mA. Upor R 1, potenciometra P 1 in P 2 ter kondenzator C 2 morajo biti točno določenih vrednosti, saj je od njih odvi¬ sna dolžina potrebnega signala. Tranzi¬ stor je lahko katerikoli NPN. Kondenza¬ tor C 1 je lahko vrednosti od 10 do 100 nF, saj služi le za blokado. Merilni instru¬ ment (M) naj ima občutljivost 100 mA, vendar to ni kritično, saj se lahko s spre- september 2002 TTK.1 1 30 R2 kazalčni instrument + +4,8V' signal' masa- masa ■ +4.8V' 1 T C2 R3 IC 1 1 : LzlhJ C1 Seznam elementov: R1 - 470 k£2 R2 - 0,22 a, 1 W R3 - 1 kQ R4 - 1 k£l Tri - 10 kQ lin Tr2 - 2,5 kfl Pl - lOkfllin P2 - 50 k« lin C1 - 10-100 nF C2 - 47 nF Tl - BC107 (TUN) IC1 -NE 555 Ml - 100 pA Ploščica tiskanega vezja z zgornje strani Ploščica tiskanega vezja s spodnje strani menjeno vrednostjo upora R 2 in trimer- ja Tr 2 še vedno lahko nastavi pravilni prikaz. Lahko pa te elemente tudi izpu¬ stimo, če ne želimo uporabljati merilnika porabe, ali pa uporabimo že obstoječi ampermeter. Gradnja Vezje je zelo pregledno in dovolj veli¬ ko, da se ga lahko lotijo tudi začetniki. Predviden ima tudi prostor za pritrditev obeh potenciometrov. Izjedkano ploščico dobro očistimo in zvrtamo luknje. Vrstni red sestavljanja ni pomemben. Integrira¬ no vezje je lahko prispajkano neposredno na ploščico, začetnikom pa priporočam podnožje. Trimerja sta vrste za ležeč polo¬ žaj, potenciometra pa lahko jtritrdimo kar na ploščico in primerno zakrivimo kon¬ takte. Za vgradnjo v ohišje je potenciome¬ tra priporočljivo prispajkati na zgornjo stran in ju nato priviti na ohišje. Na izhodne sponke prispajkamo origi¬ nalni priključek za servomehanizem, ka¬ kršen se uporablja za podaljške v modelu. Tudi za napajanje uporabimo originalni priključek, saj je najenostavneje za napa¬ janje vezja uporabiti kar obstoječo spre- jemniško baterijo. Nastavitev vezja Vezje priključimo na napajanje in pri¬ klopimo servomehanizem. Vezje mora de¬ lovati že v prvem poskusu, le hodi še niso pravi. Da bomo lahko nastavili pravilne položaje ročice na servomehanizmu, si naredimo šablono iz kartona, ki jo pritrdi¬ mo na servomehanizem. Tega najprej pri¬ ključimo na RV-sistem in si s svinčnikom zarišemo srednjo in vse končne lege roči¬ ce. Upoštevamo tudi trimer in nastavitev povečanega hoda servomehanizma, če nam oddajnik to omogoča. Ko imamo hode, ki jih generirata naš oddajnik in sprejemnik, točno določene, lahko umeri¬ mo tudi našo napravico. Servomehanizem priključimo na servotester in oba poten¬ ciometra nastavimo točno na sredino. S trimernim potenciometrom Tr 1 nastavi¬ mo položaj ročice servomehanizma na sredino, kot smo jo zarisali na kartonski šabloni. Ker naše vezje generira nekoliko več hoda kot RV-sistem, je najbolje na ohišju pod potenciometer narisati skalo, od kod do kod je hod servomehanizma aktualen. Ta rezerva je določena pred¬ vsem zaradi uporabe različnih servome- hanizmov. Na sliki se vidi, kolikšen hod ima servomehanizem (Graupner) in ko¬ likšnega generira naša napravica. Ampermeter je najbolje umeriti s po¬ močjo umerjenega merilnega instrumenta, ki ga vežemo zaporedno med pozitivnim izhodom in pozitivnim priključkom servo¬ mehanizma. Instrument nastavimo na ob¬ čutljivost do 1 A in s trimerjem nastavimo naš kazalčni instrument, da kaže enako vrednost. Ponavadi si moramo narediti tudi novo skalo na kartonu, ki jo vstavimo v ohišje kazalčnega instrumenta. felEpb š:cj poku] Ttlstar Kraj in čas tekmovanja: Tekmovanje se bo odvijalo v soboto, 14. septembra 2002, v Kamniku (Mengeško polje) s začetkom ob 9.00 uri. Tekmovalci naj pridejo vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja. Prijave: Modelarski klub Kamnik, Med¬ vedova 12, 1241 Kamnik, ali modelar@ panoptikum.si Startnina: Štartnina ob pravilni pred¬ hodni prijavi znaša 2500 SIT in se plača jtred začetkom tekmovanja. Za prijavo na mestu tekmovanja je štartnina 3500 SIT. V Startnino sta vključeni majica s štartno številko in malica. Pritožbe: Pritožbe v pisni obliki spreje¬ mamo do konca tekmovanja. Kavcija 5000 SIT se v primeru pozitivne rešitve vrne. Pritožbe rešuje vodstvo tekmovanja. Pravila tekmovanja: Tekmuje se samo z modeli TELSTAR 400 in EON 400, sestavljenimi iz kompleta. Mo¬ tor mora biti tipa 400, največje število celic je 8. 4- Večje spremembe na modelu niso dovo¬ ljene. 4- Tekmovalec ima lahko dva modela. •4- Tekmovalec ne sme imeti pomočnika. 4- Tekmovanje bo imelo dva ali tri turnuse in dva fly-offa, v katera se uvrsti 10 najboljših. 4- V vsakem turnusu bo imel tekmovalec v svoji skupini na voljo 15 minut (900 s). Šte¬ je se let z vklopljenim motorjem in brez njega. Vsaka sekunda je 1 točka. Za prista¬ nek lahko tekmovalec dobi še dodatnih 100 točk. (Pristanek 10 cm od označene¬ ga mesta prinese 100 točk, vsakih nadalj¬ njih 10 cm 1 točko manj). 4- Pristanek po 15 minutah ne šteje. 4- Zadnje tri minute leta v vsakem turnu¬ su tekmovalec ne sme vklopiti motorja. (Pristajanje v točko s pomočjo motorja ni dovoljeno.) 4- V vsakem turnusu se preračunajo toč¬ ke tako, da jih prvi dobi 1000, naslednji pa ustrezno manj. V primeru enakega šte¬ vila točk štejejo boljši pristanki. 4- V finalu se rezultati iz prvih treh turnu¬ sov ne prištevajo. 4- Zmagovalec dobi 100.000 SIT, preosta¬ li pa praktične nagrade. Vse dodatne informacije in pripombe sporočite na modelar@panoptikum.si CKT 1 september 2002 31 Namizni nogomet MATEJ PAVLIČ Od svetovnega nogometnega prvenstva so minili skoraj trije meseci, kar je vsekakor dovolj, da so se strasti umirile. Nekateri so zmago Brazilcev napovedovali že prej, zato jih njihovo veliko zmagoslavje na koncu ni presenetilo. Slabše volje so bili trenerji in navijači drugih ekip, katerih varo¬ vanci oziroma ljubljenci niso upravičili (bolj ali manj real¬ nih) pričakovanj. Poleti je bilo dovolj časa za razglabljanje 0 tem, kdo je bil glavni krivec za medlo predstavo naše re¬ prezentance. Mnogo časa je bilo tudi za igranje nogometa v naravi. Z začetkom šolskega leta pa se bodo te možnosti precej zmanjšale; nekoliko zaradi časa, ki ga ne bo več na pretek, precej pa tudi zaradi vremena, ki s pogostim jesen¬ skim dežjem nikakor ne gre preveč na roko ljubiteljem »žo¬ gobrca«. Da bi ti še vedno lahko gojili svojo ljubezen do tega športa, si lahko naredijo preprost namizni nogomet, s kate¬ rim bodo nadomestili pravo žogo in travnik (slika 1). Na¬ mizno nogometno igrišče je sestavljeno iz dveh skupaj zlepljenih enako velikih kosov vezane plošče in obdano z letvicami. Deset nogometašev vsake ekipe ponazarjajo bu¬ kovi čepi, enajsti pa je oseba, ki si prizadeva s pomočjo le¬ senega loparčka spraviti žogo v nasprotnikov gol. Z nekaj pomoči odraslih in z osnovnim orodjem za obdelavo lesa je mogoče opisani igralni pripomoček narediti v dveh po¬ poldnevih. Dela je sicer precej manj, vendar pa je treba upoštevati sušenje lepila in barv. Gradivo Osnovna ploskev je iz dveh kosov 5 mm debele vezane plošče z merami 30 x 40 cm. Namesto trave je uporabljeno zeleno markizno platno, iz kakršnega so rolojske zavese. Poleg tega potrebujete še nekaj manj kot dva metra po- skobljanih smrekovih letvic s prerezom 25 x 10 mm, s ka¬ terimi je obdano igrišče, dva koščka 4 ali 5 mm debele ve¬ zane plošče za izdelavo loparčkov, košček smrekove levice 8x8 mm za vratnice golov in 20 bukovih moznikov 0 8 x 35 mm. Namesto žoge si priskrbite jekleno kroglico ali fr¬ nikolo s premerom 10-12 mm. Da bi preprečili drsenje igrišča po podlagi, iz surove gume izrežite štiri tanke noži¬ če. Podobne stvari so naprodaj tudi v trgovinah z okovjem. Za lepljenje uporabite belo polivinilacetatno lepilo za les, za zaščito okvirja kateri koli brezbarvni lak, za barvanje moznikov in vratnic pa so dobri tudi flomastri, če seveda nimate kakih drugih obstojnejših barv. Orodje Glede na to, da noben sestavni del ni debelejši od 10 mm, lahko cel namizni nogomet naredite s pomočjo na¬ vadne modelarske režij ače. Seveda si lahko pomagate z električno krožno ali nihajno žago, da bodo posamezni kosi čim bolj natančno izžagani. Potrebujete tudi sveder za les s premerom 8 mm in električni vrtalnik z navpičnim stojalom (ali akumulatorski vrtalnik/vijačnik HP 12 K, ki je opisan v ločenem okvirčku, slika 16). Pripravite si še bru¬ silni papir različne zrnatosti, manjši čopič, kladivo in nekaj mizarskih svor. Izdelava Risba 2, ki kaže polovico igrišča, je narisana v merilu 1 : 2, zato morate vse mere podvojiti. Še bolje je, če risbo povečate s fotokopirnim strojem, da bo polovica igrišča velika 30 x 20 cm. Položaj izvrtin za bukove čepe prenesite na 30 x 40 cm velik kos 5 mm debele ravne vezane plošče in na obeh straneh izžagajte pravokotno odprtino 25 x 60 mm, ki bo služila za gol (slika 3) Izrezanih koščkov ne za¬ vrzite, ker ju boste še potrebovali! Na hrbtno stran nato enakomerno nanesite lepilo (slika 4) in obe plošči dobro stisnite s svorami (slika 5). Pri vrtanju pazite, da bodo luk- V , Slika 1. Namizni nogomet za dva igralca 32 september 2002 TIKI 1 Slika 8. Ob notranje robove nanesite lepilo. Slika 9. Vse skupaj stisnite z mizarsko svoro. noža nekajkrat zarežite platno nad vsemi luknjami v leseni podlagi. V nobenem pri¬ meru ga ne izrezujte ali tlačite v luknje, saj bodo to bolje naredili mozniki. Osnovno ploskev sedaj položite na trdno podlago. Po vrsti v vsako luknjico kanite majhno kapljo lepila in nato vanjo s kladivom zabijte moznik (slika 12). Pazi¬ te, da bodo čepi stali popolnoma pravo¬ kotno na igralno površino. Čas med suše¬ njem lepila izkoristite za pripravo loparč¬ kov (risba 2), letvic za okvir igrišča, gumi¬ jastih nožič in vratnic (slika 13). Bukove čepe na vrhu še pobarvajte - izmenično, vsako drugo vrsto, z belo oziroma rdečo barvo (slika 14). Okvir lahko ob rob pod¬ lage samo prilepite, še bolje pa ga je utrdi¬ ti z nekaj kratkimi žebljički. Na spodnjo stran prilepite še štiri gumijaste nožiče (slika 15), ki bodo preprečevale drsenje po podlagi. Na koncu na sredino igrišča prilepite košček lepilnega traku in na njem s floma¬ strom označite središčno točko. Če imate jekleno kroglico, jo postavite na označe¬ no mesto in s kladivom nekajkrat nalahno udarite po njej. Tako ste dobili plitvo Slika 4. Za enakomerno nanašanje lepila uporabite čopič. Slika 6. Vrtanje lukenj z akumulatorskim vrtalnikom/vijačnikom HP 12 K; na vrhu ohišja sta dobro vidna elektronska libela in indikator napolnjenosti akumulatorske ba¬ terije. Slika 10. Krajšanje in brušenje bukovih moznikov Slika 5. Obe plošči trdno stisnite z več mi¬ zarskimi svorami. nje res navpične (slika 6) in ne globlje od H mm, sicer boste imeli pri lepljenju bu¬ kovih moznikov težave. Površino nato obrusite in prelepite s kosom zelenega markiznega platna, ki naj bo nekoliko večji od lesene ploskve. Lepi¬ lo nanesite na tanko in čim bolj enako¬ merno, najbolje kar z manjšim čopičem. Vse skupaj dobro obtežite in pustite, da se lepilo popolnoma posuši. Pravokotna izreza, ki ste ju prej izžagali, potisnite na njuno prvotno mesto in z ostrim modelar¬ skim nožem zarežite platno pod kotom 45° od obeh vogalov proti robu (slika 7). Z lepilom namažite stene vdolbine (slika 8), zavihajte platno navzdol in ga pritisni- Slika 7 . Platno nad vdolbino z obeh strani zarežite. te s pravokotnima izrezoma, stisnite s svo¬ ro (slika 9) ter počakajte, da se lepilo posuši. Medtem se lahko lotite izdelave »igral¬ cev«. Bukove čepe toliko skrajšajte, da bodo dolgi 25 mm, in jih na odžaganem delu zgladite z brusilnim papirjem (slika 10). Na drugi strani naj ostanejo nekoliko zašiljeni, sicer jih ne boste mogli zabiti v luknje. Iz platna izreži¬ te dva 25 x 60 mm velika pravokotni¬ ka (slika 11), prile¬ pite ju na dno go¬ lov in spet pritisni¬ te z lesenima izre¬ zoma. Nato s koni¬ co modelarskega Slika 11. Izrezani košček platna prilepite v vdolbino. Slika 12. Lepljenje in zabijanje moznikov v luknje TIK' 1 september 2002 33 Slika 13- Vratnice naredite tako, da na belo pobarvano letvico s prerezom 8x8 mm z debelejšim črnim flomastrom narišete črte. ZA SPRETNE ROKE Slika 14. Tudi tu se »igralci« obeh ekip razli¬ kujejo po barvi. Slika 15. Gumijaste nožiče preprečujejo pre¬ mikanje »igrišča« po gladki podlagi. vdolbino, v katero boste na začetku igre postavili vašo »žogo«. S tem je izdelava na¬ miznega igrišča pri koncu. Pravila igre Prvi pogoj za igro je popolnoma ravna površina, na kateri stoji »igrišče«. Če kro¬ glico postavite na poljubno mesto na igralni ploskvi, se ne sme odkotaliti z nje¬ ga. V nasprotnem primeru morate ustrez¬ ni vogal podložiti s koščkom kartona. Naj¬ bolje je, da si jih nekaj pripravite že vna¬ prej. Pravila igre so zelo preprosta. Z največ tremi »potezami« je treba s pomočjo lo¬ parčka spraviti kroglico s sredine igrišča v nasprotnikova vrata. Ker igralcu strel ne¬ posredno proti golu preprečujejo nasprot¬ nikovi (bukovi) igralci, si lahko pomaga z odbojem kroglice od ograje ali čepov na igrišču. Če zadene že s prvim strelom, dobi 3 točke, če mu uspe v drugo, dobi 2 točki, če doseže zadetek s tretjim strelom, pa dobi 1 točko. Potem je na vrsti drugi igra¬ lec, ki seveda začne s sredine. Kaj pa, če igralec niti po tretjem strelu ne doseže za¬ detka? Takrat »dobi žogo« nasprotnik, ven¬ dar ta za spremembo ne začne s sredine, ampak z mesta, kjer se je kroglica ustavila po tretjem neuspešnem strelu. Akumulatorski vrtalnik/vijačnik HP 12 K Ko se že zdi, da je razvoj kakega orodja pri kraju, proizvajalci spet presenetijo z zanimivo novostjo. Tako so pri Black & Deckerju novi generaciji akumulatorskih vrtalni- kov/vijačnikov s skupno oznako HP, ki je namenjena predvsem zah¬ tevnejšim domačim mojstrom, pa tudi uporabi v šolskih in klubskih delavnicah, v zadnji del ohišja vgra¬ dili zelo uporabno elektronsko libe- lo, ki s petimi rdečimi signalnimi diodami kaže, kdaj je sveder (oziro¬ ma izvrtina) v vodoravnem ali v navpičnem položaju. Druga novost je iz treh zelenih signalnih diod se¬ stavljen indikator napolnjenosti akumulatorske baterije, ki pove, ko¬ liko časa bomo orodje še lahko upo¬ rabljali. Da bi bila pravilna uporaba takoj razumljiva tudi šolarjem oziroma vsem tistim, ki doslej še nikoli niso imeli v rokah tovrstnega orodja, so oznake na ohišju drugačne, kot smo jih vajeni sicer. Tako so namesto šte¬ vila vrtljajev narisani simboli vija¬ ka različnih velikosti. Hitrovpenjal- na glava omogoča preprosto menja¬ vo svedrov oziroma nastavkov za vijačenje. Razvijalci so pri konstrui¬ ranju posebej pazili na ergonomijo in uravnoteženost orodja. Prav za¬ radi tega je spremenjena tudi obli¬ ka 12-voltnega akumulatorja, ki omogoča preprostejši in ustreznejši način vgradnje v ohišje, z znatno iz¬ boljšanimi električnim stiki. Slika 16. Model z oznako HP 12 K ima izjem¬ no velik navor - 15,1 Nm, kar mu omogoča raznovrstno uporabo. Zmogljivost vrtanja je do (d 10 mm v jeklo in do 25 mm v les. Število vrt¬ ljajev od 0 do 750/min izbiramo z različno močnim pritiskanjem na vklopno stikalo, smer vrtenja pa s preklopnikom ob glavnem stikalu. Orodju, ki stane 24.500 SIT (brez DDV), je priložen triurni polnilnik akumulatorskih baterij, vse skupaj pa je spravljeno v trdnem plastič¬ nem kovčku. Več informacij najdete na spletni strani www.g-mm.si. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah E-TRADING CONRAD ELECTRONIC BTC Emporium, klet Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 01/185-25-51 MANTUA MODEL Cesta Andreja Bitenca 36 1000 Ljubljana Tel./faks: 01/152-50-46 ČIP, d. o. o. Sokolska ul. 44 2000 Maribor Tel.: 02/429-03-03 GRŽE - TRGOVINA IN STORITVE, d. o. o. Tržaška cesta 57 6230 Postojna Tel.: 05/726-43-45 Faks: 05/726-42-80 TOP MODELTEHNIK Bratov Hvalič 145 5000 Nova Gorica Tel.: 05/302-44-78 Faks: 05/302-76-42 MIB0 MODELI, d. o. o. Stara cesta 10 1370 Logatec Tel.: 01/750-90-60 Faks: 01/756-44-01 KZ KRKA, TRGOVINA HOBI Rozmanova 10 8000 Novo mesto Tel./faks: 07/332-40-85 Trgovina In servis MAJSTER Ervin Šinko, s. p. Cankarjeva 23 9000 Murska Sobota Tel.: 02/532-14-63 Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna številka in kraj: . BIACKS. DECKER SROiOZIP ^MINICRAFT G£ C M&M proizvodnja in marketing d.o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si 34 september 2002 TEKI 1 Znebite se spletnih vohljačev MIHA ZOREC Odkar je internet postal zanimiv za ogla¬ ševalne agencije, so se začeli kot gobe po dežju pojavljati razni vohunski programčki. Ti spletni vohljači prikrito in proti volji upo¬ rabnika zbirajo, beležijo in sporočajo agen¬ cijam njegove spletne navade. Ponavadi so del zastonjkarskih ali preizkusnih progra¬ mov, še bolj prefinjeni pa so »piškotki« (ang. cookies) - majhne datoteke, ki se skupaj z elementi obiskane spletne strani prenesejo v začasno mapo (Windows/Temporary In¬ ternet Files). Oglaševalske agencije so na¬ mreč hitro spoznale, da internet omogoča samodejno iskanje, zbiranje, analiziranje in razvrščanje potencialnih kupcev in njihovih storitev, kar jim omogoča zelo natančno »ci¬ ljanje« z oglaševalskimi akcijami. Pri tem je še najmanj vpadljiva in za uporabnika morda celo koristna možnost selektivnega prikaza reklam. Spletna stran ne prikazuje vedno enakih reklam, temveč izbor prilagodi profi¬ lu obiskovalca. Bolj nadležna plat delovanja vohljačev se pokaže, ko kar naenkrat začne¬ mo prejemati gore e-pisem z najrazličnejši¬ mi »superponudbami«. In kako se zavarovati? Zelo preprosto. S spletnimi vohljači je podobno kot z računal¬ niškimi virusi. Zato je dober in redno poso¬ dobljen protivirusni program prav gotovo najboljša zaščita. Žal pa ni programa, ki bi nas ščitil pred lahkovernostjo. Za oglaševal¬ sko nadlegovanje smo velikokrat krivi kar sami, saj jim podatke damo kar prostovolj¬ no. Se še spomnite, kolikokrat in kje vse ste pustili svoj e-naslov? Tako kot so se z virusi pojavili protiviru¬ sni programi, so se tudi s spletnimi vohljači pojavili lovci na vohljače. Eden takih je tudi Ad-ware. Osnovna različica, ki jo lahko brez¬ plačno snamete na naslovu: www.lavasoftu- sa.com, z lahkoto najde vohljače spletnih og¬ laševalcev in jih, če želimo, popolnoma od¬ strani. Programček Ad-ware odlikuje izred¬ no preprosta uporaba in tudi to, da je poslo¬ venjen. Odstranjevanje spletnih vohljačev s programom Ad-ware Namestitev in nastavitev jezika Namestitev je zelo preprosta. Na splet¬ nih straneh podjetja LavaSoft poiščemo stran za snemanje (ang. download): www.la- vasoftusa.com/downloads.html in izberemo mesto snemanja npr: CNET ( Doivnload Ad- auiare 5.83 from CNET). Po končanem pre¬ nosu (velikost programa je 870 kB) sname¬ mo še modul za slovenski jezik, do katerega pridemo s klikom na povezavo na dnu strani oziroma na naslovu: www.lavasoftusa.com/ lang.html. Obe datoteki shranimo v posebno mapo na trdem disku. Namestitev poženemo s klikom na pre¬ neseno datoteko (Aaw.exe) in v nekaj se¬ kundah je program nameščen. Nato odpaki- ramo modul še za slovenski jezik ( Slove - ne.zip) in datoteki Slovene.ini in Slove- ne.bmp prenesemo v mapo, kamor smo na¬ mestili program Ad-ware, oziroma v podma- po Lang (C:\Program FiIes\Lavasoft Ad-Awa- re\Lang). Slika 1 prikazuje začetno okno programa Ad-ware, ki pa je ob prvem zagonu v angle¬ škem jeziku. Jezik spremenimo tako, da klik¬ nemo na gumb Nastavitve in v oknu Cu- stom settings na prvem nastavitvenem listi¬ ču Options oziroma Izbire odpremo meni Jezik in kliknemo na želeni jezik (slika 2). Lov na spletne vohljače Lov na spletne vohljače sprožimo s kli¬ kom na gumb Preglej. Pred tem lahko v le¬ vem delu okna v polju Odseki za pregled iz¬ beremo, kaj bomo pregledovali. Vendar je v prvem pregledu najbolje pregledati vse ra¬ zen disketnega pogona. Potek pregleda nazorno prikazuje desni del okna. V polju Povzetek pa lahko vidimo trenutno poročilo pregleda (slika 3). Pre¬ gled celega sistema traja kar precej časa (tudi do 5 min), saj program opravi okoli 30 različnih testov. Med pregledom lahko sicer uporabljamo druge programe, vendar to ni priporočljivo. Po končanem pregledu se v desnem delu okna prikaže seznam z najdenimi voh¬ ljači oziroma njihovimi komponentami (sli¬ ka 4). V rubriki Sistem lahko tudi vidimo imena prepoznanih organizacij (npr. Dou¬ bleclick). Najdene elemente, ki jih ne želimo od¬ straniti, označimo (postavimo kljukico) in pritisnemo na gumb Izključi (slika 5). S tem izbrane elemente izključimo iz nadaljnje obravnave in preprečimo, da bi jih po pomoti izbrisali. Odstranjevanje vohljačev Preden se lotimo brisanja vohljačev, je pametno narediti varnostno kopijo najdenih datotek. Zato pritisnemo na gumb Naredi kopijo (ang. backup) in v oknu Shrani kot oziroma Save As vpišemo ime trenutne var¬ nostne kopije ter jo shranimo (slika 6). UslalaJinjii Sedaj je vse pripravljeno, da se znebimo spletnih vohljačev, ki so se zaredili v našem računalniku. S kljukicami označimo ele¬ mente, ki jih želimo odstraniti, in pritisne¬ mo na gumb Nadaljuj. Če želimo označiti vse naenkrat, je veliko bolj preprosto, če z desnim klikom miške pokličemo priročni meni in na njem izberemo možnost Označi vse (slika 7). Pred začetkom brisanja se pri¬ kaže še potrditveno okence (slika 8), in če pritisnemo na gumb Da, spletni vohljači z vsemi dodatki zginejo z računalnika. Za vedno, no, do naslednjič, ko nas bo spet kakšna spletna stran premamila, da sname¬ mo njihov »nepogrešljivi«, brezplačni pro¬ gram. TIKI; 1 september 2002 35 IZDELEK ZA DOM Ura z morskim motivom MATEJ PAVLIČ Merjenje časa sega daleč v preteklost. Prva ura, ki je v pradav¬ nini služila človeku, je bilo opazovanje nebesnega svoda in ob¬ zorja ter beleženje stanovitnega menjavanja letnih časov oziroma dneva in noči. Ko je človek zabodel v zemljo palico ter opazoval daljšanje in krajšanje njene sence v različnih časih dneva, se je ro¬ dila sončna ura, ki je v svojem tisočletja dolgem razvoju doživlja¬ la mnoge spremembe. Prvenstvo v njeni nezmotljivosti ji je od¬ vzela šele preciznost današnjih kvarčnih ur, s katerimi je mogoče ugotoviti tudi majhne odklone v kroženju Zemlje. V še ne tako odmaknjeni preteklosti so znali ure izdelovati le posebej za ta poklic izučeni mojstri, danes pa se - po zaslugi ce¬ nenih kvarčnih mehanizmov - tega lahko loti skoraj vsakdo. Naj¬ več dela je z ustreznim ohišjem, vanj pa potem vgradimo le še škatlico z mehanizmom in baterijo ter na os nataknemo kazalce. V nadaljevanju vam predstavljamo načrt za izdelavo stenske ure nekoliko nenavadne oblike, saj je kombinirana z obrisom mornarja ob krmilnem kolesu (slika 1). Takšnih prizorov danes skoraj ni več mogoče videti »v živo«, zato lahko z njo polepšate počitniško hišico ob morju ali pa jo podarite kakemu ljubitelju morjeplovstva. Ker izdelava ni zahtevna, se je lahko loti vsakdo, vendar po¬ sebno začetnike opozarjamo na previdnost pri delu z električnim orodjem. Ti se bodo ob nastajanju izdelka naučili uporabljati mo¬ delarski lok, urili pa bodo tudi svojo natančnost in potrpežljivost. Izdelek lahko naredite pri tehničnem pouku, saj združuje večino temeljnih postopkov obdelave lesa: prenašanje motiva na gradi¬ vo, lepljenje, vrtanje, žaganje, brušenje in barvanje. Gradivo Za izdelavo potrebujete dva 340 x 370 mm velika kosa čim bolj kakovostne vezane plošče (en naj bo debel 3 in drugi 5 mm), kos tršega kartona debeline okrog 0,5 mm, nekaj bukovih letev s prerezom 20 x 30 mm za okvir, zanko za obešanje slik na steno, 4 (ali 12) risalnih žebljičkov za številčnico, temno lužilo, belo bar¬ vo ter brezbarvni lak za zaščito izdelka pred vlago in prahom. Za lepljenje uporabite belo lepilo za les. Urnih mehanizmov in ustreznih kazalcev ni težko dobiti. Naj¬ cenejši so na voljo že za nekaj sto tolarjev, za bolj kakovostne pa je treba odšteti poldrugega tisočaka. Orodje Poleg rezljače z žagicami (št. 4 ali 5), podložne mizice in mo¬ delarskega vrtalnika s svedrom 1-1,5 mm potrebujete še risalno orodje (dva trikotnika, daljše ravnilo, šestilo in svinčnik), od- stranljivo lepilo (ali papir za kopiranje), škarje, modelarski nož, žago za les s finimi zobci ali električno krožno žago, nekaj manj¬ ših mizarskih svor, kladivo, grob in fin brusilni papir ter manjši čopič. Izdelava Načrt na risbi 2 je narisan v merilu 1 : 4, zato ga morate naj¬ prej ustrezno povečati s fotokopirnim strojem in dobljeni fotoko¬ piji natančno sestaviti ter zlepiti z nekaj koščki lepilnega traku. Na gladko obrušen kos vezane plošče ga lahko prenesete s po¬ močjo kopirnega papirja, vendar pa obstaja precej lažji, hitrejši in predvsem natančnejši način. Fotokopijo načrta po hrbtni stra¬ ni premažete ali popršite z odstranljivim lepilom (Scotch Attacca- Stacca oz. Post-it v obliki lepilnega svinčnika ali 3M SprayMount v razpršilcu), nato pa jo prilepite na 3 mm debelo vezano ploščo. Ko ste z žaganjem gotovi, samo odstranite ostanke prilepljene fo¬ tokopije. Da bi lahko izžagali notranje zaključene površine, morate v vsako najprej izvrtati luknjico, skozi katero boste s spodnje strani potisnili v modelarski lok vpeto žagico, jo nato napeli in zategnili še zgornji vijak. Res skrbni in natančni morate biti pravzaprav le pri žaganju ravnih linij okvirja in okrogle oblike krmilnega kole¬ sa, povsod drugje pa vam žagico lahko zanese tudi nekoliko po svoje, saj se to na končnem izdelku ne bo prav nič poznalo. Slika 1. Morebitna večja odstopanja pri okvirju popravite z grobim brusilnim papirjem, nato pa s finim previdno zgladite vse robo¬ ve. To velja tudi za hrbtno stran, kjer so robovi še bolj razcefrani, ker so zobci na žaginem listu pač obrnjeni navzdol. Risba 2. Obris motiva krmarja v merilu 1 : 4; pred prenašanjem na 3 mm debelo vezano ploščo ga je treba povečati (dvakrat 200 %) s pomočjo fotokopirnega stroja, da bo velik 340 x 370 mm. 36 september 2002 TEE,! 1 In m IZDELEK ZA DOM v* ■?JSm ja ''y : i L ✓ & S/z£a 3 . Izžagan motiv krmarja Slika 4. Krog s premerom 142 mm nadome¬ stite z nekoliko manjšim iz kartona. Slika 5. Temno lužilo lepo poudari letnice lesa. Ko ste z izžagovanjem motiva krmarja gotovi (slika 3), iz enako velikega kosa 5 mm debele vezane plošče izžagajte še okroglo odprtino (slika 4), ki je na načrtu narisana s tanjšo črto. Tej odprtini mora ustrezati krog s premerom 14 cm, ki ga izrežete iz tršega kartona in mu na sredini naredite 10-12 mm veliko luknjo za os urnega mehanizma. Ker boste izdelek gotovo nekam obe¬ sili - temu je nenazadnje tudi namenjen - ga je priporočljivo zaščititi pred pra¬ hom in vlago ter obenem omogočiti nje¬ govo varno čiščenje. Da bi prišel motiv bolj do izraza, ga prebarvajte s temnim lu- žilom (slika 5) in nato prelakirajte z brez¬ barvnim lakom. Dober je tudi kateri koli temnejši zaščitni premaz za les (št. 4 ali 5 ), kakršnega se uporablja za barvanje na- puščev, lesenih ograj, oblog itd. Drugo ploščo in krog iz kartona (slika 6 ) prebar¬ vajte s kakršno koli belo barvo (na vodni, oljni, akrilni ali nitro osnovi). Sedaj ploščo z motivom na hrbtni strani na tanko premažite z lepilom, pri¬ tisnite na drugo ploščo in zlepek do¬ bro stisnite. V odprtino prilepite tudi krog iz kartona (slika 7). Oznake za polne ure naj vsakdo naredi po svojem okusu. Možnosti je veliko, na sliki 8 pa je prika¬ zana uporaba risalnih žebljičkov z belim plastičnim plaščem. Medtem ko se lepilo suši, pripravite letve za okvir. Če jih boste kupili v trgo¬ vini, izberite take, ki imajo notranji utor visok 18-20 mm; toliko namreč znaša debelina urnega mehanizma. Kdor ima električno krožno žago z možnostjo na¬ stavitve globine žaganja, lahko ustrezne letvice s profilom v obliki črke L naredi kar sam (glej lanski letnik revije Tim, št. 5, str. 34). Potrebuje le nekaj bukovih letev s prerezom 20 x 30 mm (slika 8 ), ki naj jih na obeh straneh odreže pod ko¬ tom 45°, nalepi na obod obeh plošč in stisne z mizarskimi svorami. Posušen okvir je treba še enkrat obrusiti, pre¬ barvati s temnim lužilom in prelakirati. Na sredini zgornje strani okvirja (slika 9) z dvema žebljičkoma pribijte zanko, s pomočjo katere boste uro lahko obesili na žebelj, ki naj približno 10 mm gleda iz stene. Urni mehanizem mora brez zatikanja sesti v odprtino in na sprednji strani toli¬ ko pogledati skozi luknjo, da ga lahko trdno zategnete z matico in nato monti¬ rate kazalce. Ti so včasih priloženi že me¬ hanizmu, sicer pa jih je mogoče kupiti pri nekaterih urarjih (slika 10). Približne dolžine so: kazalec za ure - 70 mm, kaza¬ lec za minute - 80 mm in kazalec za se- Slika 7. Lepljenje kroga iz kartona na hrbt¬ no stran sprednje plošče Slika 8. Okvir je narejen iz bukovih letvic s prerezom 20 x 30 mm. Slika 9. Pritrjevanje zanke za obešanje ure na steno kunde - 75 mm. Kazalce, ki se morajo vr¬ teti brez zatikanja, narahlo zategnite z matico na vrhu osi. Nastavite le še točen čas, vstavite 1,5-voltno baterijo (pazite na pravilno polariteto!) in izdelek obesi¬ te na zid. Slika 6. Vsi sestavni deli so pobarvani oziroma polakirani in pri¬ pravljeni za nadaljnje sestavljanje. Slika 10. Montaža urnega mehanizma in kazalcev TTEI 1 september 2002 37 ZA SPRETNE ROKE Nakit iz nenavadnih surovin ALENKA PAVKO-ČUDEN Nov kos nakita vedno pride prav. Izdelava nakita je zabavna, pa če ga potem nosite ali ne. Lotite se je torej, tudi če ste bolj »neokrašene sorte«. Tokrat predlagam izdelavo nakita iz malce nenavadnih surovin; pogosto jih srečujemo in uporabljamo, a sko¬ raj nikoli ne pomislimo, da bi jih upo¬ rabili za okras. Za začetek je primerna izdelava pa¬ pirne zapestnice. Zanjo potrebujete os¬ tanek velikega navitka toaletnega papir¬ ja ali podobno kartonsko cev, škarje, modelarski nož, akrilni vodoodbojni lak, čopič in ostanke časopisnega ali re¬ vijskega papirja. Kartonsko cev pošev¬ no zarežite, da dobite spiralni trak - te¬ melj zapestnice (slika 1). Slika 1. Kartonsko cev poševno zarežite s škarjami ali ostrim modelarskim nožem, da dobite temelj zapestnice. Časopisni ali revijski papir narežite na trakove in nato na manjše kose. Pa¬ pirne kose pritrdite na kartonski temelj zapestnice s kapljico brezbarvnega akrilnega laka. Nato od sredine navzven prelakirajte oz. prilepite celoten kos papirja. Na temelj zapestnice nanašajte košček za koščkom časopisnega ali re¬ vijskega papirja, dokler ves temelj ni prekrit (slika 2). Opisano okraševanje Slika 2. Koščke časopisnega ali revijskega papirja nanašajte na kartonski temelj za¬ pestnice podobno kot pri servietni tehniki. je zelo podobno servietni tehniki, ki je bila opisana v prejšnjih številkah revije TIM. Zapestnica bo zanimiva tudi, če bo¬ ste koščke časopisnega papirja natrgali, namesto da bi jih narezali. Končni vi¬ dez kartonske zapestnice je takle ... (sli¬ ka 3). Slika 3- Kartonska zapestnica, polepljena s časopisnim ali revijskim papirjem Zanimiv je tudi nakit iz pinijevih se¬ men. Če boste kak jesenski konec tedna »skočili« na morje, jih lahko naberete, če ne, pa uporabite kaka druga semena. Potrebujete še kovinsko žico premera pribl. 0,5 mm, ščipalne in okrogle kleš¬ če, šilo, čevljarsko vrvico in lesene ko¬ ralde. Kovinsko žico s ščipalnimi kleščami naščipajte na približno 2 cm dolge kose (slika 4). Slika 4. Kovinsko žico s ščipalnimi kleščami naščipajte na približno 2 cm dolge kose. Semena na ožjem koncu prevrtajte s šilom. Vsak kos kovinske žice z okrogli¬ mi kleščami na enem koncu zvijte v uho. Vtaknite ga skozi luknjico v seme¬ nu ter s kleščami pravokotno upognite navzgor. Žico zvijte v uho tudi na zgor¬ njem koncu (slika 5). Slika 5- Pinijeva semena boste lahko na nit nanizali le, če jih boste pritrdili na obeske iz kovinske žice. Na čevljarsko, usnjeno ali kako dru¬ go trdno nit izmenično nanizajte lesene koralde in obeske s semeni. Dve naniza¬ ni vrvici zavozlajte (spodnja je ustrezno daljša od zgornje), kot kaže slika 6. Za¬ piralo napravite tako, da en konec vrvi¬ ce zavozlate v zanko, na drugega pa pri¬ trdite koraldo zanki ustrezne velikosti. Za dopolnilo ogrlici lahko izdelate tudi uhane (slika 6). Slika 6. Ogrlico izdelate iz dveh nizov ko¬ rald iz pinijevih semen in lesenih kroglic. Zelo nenavadna je ogrlica iz nosil¬ cev golfskih žogic. Dobite jih v trgovinah z golfarskimi potrebščinami. Poleg njih (potrebujete jih približno ducat) si pripravite tudi le¬ sene koralde in najmanj dve školjki. Po¬ trebujete še najlonsko vrvico, debelejšo šivanko ali iglo ter kladivo. Nosilce za golfske žogice na zašilje¬ nem koncu prevrtajte z iglo in kladi¬ vom. Pazite, da s premočnim udarcem september 2002 TTRi. 1 38 J Slika 7. Potrebščine za ogrlico iz nosilcev golfskih žogic kladiva ali predebelo iglo ne razkoljete konice. Bolje je uporabiti vrtalnik in najtanjši sveder. Slika 8. Nosilce golfskih žogic prevrtajte z iglo ali svedrom. Prevrtajte tudi školjke; v vsako zvr¬ tajte dve luknjici. Ti sta lahko na nas¬ protnih koncih školjke; ogrlica bo manj žulila, če bosta bližje skupaj. Na najlonsko vrvico nanizajte lese¬ ne koralde in prevrtane nosilce golf¬ skih žogic, dodajte pa tudi školjke. Slika 11. Nenavadna ogrlica iz nenavadnih surovin - nosilcev golfskih žogic ZA SPRETNE ROKE Nosilce žogic lahko prej tudi pobar¬ vate, če vam naravna lesna barva ni všeč. Zanimiv učinek dobite tudi, če jih vzorčasto porišete s čopičem ali floma¬ strom za okraševanje lesa, keramike ipd. Za bolj tehnično usmerjene je pri¬ meren nakit iz minikondenzatorjev (sli¬ ka 9). Slika 10. Lasna sponka iz niza minikon¬ denzatorjev Če jim s ščipalnimi kleščami odstra¬ nite štrlečo žico, jih lahko v nizu nalepi¬ te na lasno sponko. Stranico, kjer ste odščijinili žico, je treba temeljito po- brusiti, da se pri uporabi ne opraskate. Iz štrleče žice kondenzatorja pa lah¬ ko z okroglimi škarjami naredite ušesa ter jih z njimi pritrdite na nosilce uha¬ nov (slika II). Slika 11. Uhani iz minikon¬ denzatorjev Najbolj nenavaden je nakit iz sladka¬ rij. Zanj potrebujete trde gumijaste bom¬ bone ali karamele, šilo, klešče, zapiralo, čopič in prozorni lak. Izberite čim bolj pisane bombone skladnih barv. Slika 12. Potrebščine za nakit iz sladkarij Bombone preluknjajte s šilom. Pre- lakirajte jih s prozornim lakom in poča¬ kajte, da se lak posuši. Nanizajte jih na najlonsko vrvico in na oba konca pritr¬ dite zapiralo. Konec vrvice večkrat za¬ vozlajte, ga speljite nazaj skozi luknjice sladkih »korald« in odrežite. Poleg ogrlice lahko izdelate tudi uhane, sponke za lase ipd. Nakit iz slad¬ karij seveda ni obstojen prav dolgo, te¬ žave se lahko pojavijo tudi pri višjih temperaturah. Izdelava je namenjena bolj zabavi kot dolgotrajni uporabi. Sladki nakit je primeren predvsem za posebne priložnosti, npr. kot del pust¬ ne maske ali kot šaljivo darilo, saj lahko nadomešča že neštetokrat videno pa¬ pirno embalažo (v tem primeru bom¬ bonov seveda ne smete prelakirati!). Slika 13■ Nakit iz trdih gumijastih bombo¬ nov in karamel Zeleno usmerjeni lahko torej izdela¬ te nov nakit z recikliranjem papirja, lju¬ bitelji narave pa uporabite naravne su¬ rovine - semena. Privrženci športa se lahko ovesite z golfarskimi drobnarija¬ mi, če si že ne morete privoščiti tega prestižnega športa. Tehnikom je na ko¬ žo pisana izdelava nakita iz elektron¬ skih elementov. Sladkosnedi pa si pri¬ voščite okrasje iz bombonov, če se med izdelavo seveda lahko uprete skušnjavi in jih raje ne pohrustate. TIMOVI OGLASI PRODAM motorni model RV-letala smiley brez RV-naprave ter lepo izdelan model ka¬ tamarana. Možna je menjava za RV-model avta hrošč (stari model) z mojim doplači¬ lom. Tel.: (031) 454-840 PRODAM model helikopterja robbe mo- squito z novimi glavnimi in repnimi rotor¬ ji velikosti 50, motor super tigre, pet ser- vomehanizmov ter piezo gyro. Cena je 70.000 SIT. Ožbej Kladnik, Leska c. 10, 2392 Mežica ozbej.kladnik@guest.arnes.si 1TTEI 1 september 2002 39 PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Kako spraviti jajce v steklenico in nato še iz nje MIHA ZOREC Zagotovo to ni vprašanje, s katerim naj bi si znanstveniki sveta belili glavo, in mar¬ sikateri »pravi« fizik bi ob njem pikro pri¬ pomnil, da to nima nič skupnega z naravo¬ slovjem. Pa ima! Odgovor nanj se namreč skriva v zanimivem in pomembnem narav¬ nem pojavu, ki je sicer neviden, opazimo lahko le njegove posledice. Na nekoliko ne¬ navaden način si bomo ogledali, kako se pli¬ ni krčijo in raztezajo ob spreminjanju tem¬ perature. Čeprav se sliši zelo učeno, boste kaj kmalu videli, da je lahko ta bavbav, ki šo¬ larje straši pri urah fizike, prav zabaven. Potrebščine: - mehko kuhano jajce, - prazna steklenica s široko odprtino (okoli 3 cm), - nekaj kapljic jedilnega olja, - posodica z vodo, - sušilnik za lase. Surovega jajca z lupino zagotovo ne moremo spraviti v steklenico. Z mehko kuhanim jajcem pa je že drugače, vendar tudi to ne gre preprosto. Čeprav je jajce mehko in odprtina na steklenici nekoliko večja, celega jajca ne bomo spravili v ste¬ klenico. Ob vsakem poskusu se bo jajce prej ali slej razpočilo. S preprostim stiska¬ njem jajca in tlačenjem skozi ozko grlo steklenice torej ne gre. Kaj če bi poskusili jajce od znotraj po¬ tegniti v steklenico? Sliši se nemogoče, saj ne moremo zlesti v malo steklenico. Brez skrbi. Ne, ne gre za nikakršno čarovnijo, v steklenici namreč že imamo »pomočni¬ ka«. Zrak v steklenici nam bo z veseljem priskočil na pomoč, le nekaj vzpodbude (toplote) potrebuje. Zrak v steklenici s sušilnikom za lase ali z vročo vodo močno segrejemo. Nato steklenico postavimo pokonci, odprtino hitro naoljimo (manjše trenje) in nanjo postavimo jajce (slika 1). Stavim, da boste čez nekaj trenutkov osuplo ostrmeli. Jajce bo začelo kar samo od sebe lesti v stekle¬ nico (slika 2). Nevidna sila ga bo vztrajno in neusmiljeno vlekla navznoter in v ne¬ kaj sekundah se bo nepoškodovano znaš¬ lo v steklenici (slika 3). Dobro je, če pred poskusom v steklenico nalijemo nekaj vode, da se jajce ne razpoči ob padcu na dno steklenice. Kaj pa zdaj, ko je jajce v steklenici. Samo po sebi se nam poraja vprašanje: kako jajce dobiti iz steklenice. Preprosto! Steklenico obrnemo na glavo, odprtino spet naoljimo in jajce namestimo pokonci. Nato prižgemo sušilnik za lase in začnemo segrevati steklenico (slika 4). Jajce bo v ne¬ kaj sekundah »skočilo« iz steklenice (sliki 5 in 6). Da se nam ne bi skotalilo z mize na tla, ga ujamemo v posodico z vodo. Kaj se dogaja? Zrak je mešanica plinov, ki so sestav¬ ljeni iz gibajočih se molekul. Živahnost © © (hitrost) molekul je odvisna od tempera¬ ture. Večja ko je temperatura, hitreje se molekule gibljejo, in obratno. Učinku nji¬ hovega zaletavanja v predmete pa pravi¬ mo zračni tlak. S segrevanjem zraka v plastenki posta¬ jajo molekule vse bolj živahne - vedno hi- Rešitve ugank iz 9.-10. številke revije TIM: Tematska osmerosmerka: Srečno pot! Številčnica: Z Vsevednikom hitro do re¬ šitve uganke Kemijska izpolnjevanka: kovine treje se gibljejo in z vedno večjo silo udar¬ jajo ob stene, ki jih omejujejo. Če bi bila steklenica trdno zaprta, bi se zračni tlak v njej vedno bolj povečeval, ker pa je odpr¬ ta, začnejo segrete molekule zraka odriva¬ ti zunanji zrak in uhajati v okolico. Če to¬ rej plin, ki ga ne omejuje trdna stena, se¬ grevamo, se poveča njegova prostornina. Plin se razteza in postaja tudi vse bolj re¬ dek, pri čemer tlak ostaja nespremenjen. Prav to se dogaja v prvem delu našega poskusa. Ko zrak v steklenici segrevamo, se njegova prostornina povečuje in zrak začne skozi odprtino uhajati v okolico. Če pa odprtino zapremo z mehkim jajcem in pustimo, da se zrak v steklenici spet ohla¬ di, pride do nasprotnega pojava. Zrak se pri ohlajanju krči in pri tem postaja vse bolj gost. Ker pa je steklenica zaprta, se skladno s krčenjem zraka tlak v njej manj¬ ša. Trdne stene steklenice z lahkoto klju¬ bujejo tej spremembi. Mehko jajce pa vedno manjši tlak v steklenici in okoliški zrak, ki bi rad zapolnil prazni prostor, v nekaj sekundah potisneta v steklenico. Na podoben način jajce spravimo iz steklenice. Ko steklenico obrnemo na gla¬ vo, jajce zapre odprtino. S segrevanjem steklenice se segreva tudi zrak v njej, ki se zaradi tega začne raztezati in ... Zagotovo znate zgodbo sami dokončati. S povečeva¬ njem temperature postajajo molekule zraka vse bolj živahne - zrak se začne raz¬ tezati. Ker segreti zrak omejujejo stene steklenice in jajce, ki zapira odprtino, se tlak v steklenici vedno bolj povečuje. Po¬ večanemu tlaku se mehko jajce ne more dolgo upirati in segreti zrak ga kmalu izrine iz steklenice. Poskusite še to Vzemite prazno plastenko in vanjo nalijte vročo vodo. Počakajte nekaj se¬ kund, nakar vodo zlijte iz plastenke in hitro privijte zamašek. Ali veste kaj se bo zgodilo? Nagrade (sestavljanke lesenih hišic proi¬ zvajalca Walachia) za vsaj dve pravilno re¬ šeni uganki prejmejo: 1. Gašper Šubic, Kopališka 3A, 1360 Vrhnika 2. Rene Vajda, Keltska 1, 2103 Maribor 3. Mojca Omejc, Kamnogoriška 90, 1126 Ljubljana UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d.. Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. septembra 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: to so Andrej Šadl, Šratovci 19, 9252 Radenci, Jan Adamek, Veliki breg 19, 4281 Mojstrana in Ljubo Saksida, Skrilje 1 a, 5263 Dobrav¬ lje. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. september 2002 TIE.I 40 l *£zgjSii V OSJIKTr/U 1- Privlačen model fun-fly 400, ki ga je konstruiral in izdelal Tomaž Cesar iz Ljubljane. Model je izredno lahke konstrukci¬ je, primeren za elektromotor tipa 400 z reduktorjem. 2- Hidroplan falcon nad gladino Koseškega bajerja. Model je grajen klasično iz balze in prekrit s folijo, le plovke so iz stiro¬ pora. Brez baterije tehta 740 g, poganja pa ga motor permax 480 z osmimi celicami 500 AR. V redu leti tudi z osmimi rni- njonkami Ni-Cd ali Ni-Mh. Pilot modela jej. I. Lokovšek, kon¬ struktor pa Tomaž Cesar. 3. Na sliki je utemeljitelj tankovskih enot nemškega Wehr- machta, generalpolkovnik Heinz Guderian. Figura, katere os¬ nova je izdelana iz bele kovine, je v merilu 1 : 35 in je delo Dejana Kruleja. 4. Italerijev SWS (Geriit 71) z metalcem raket (PzWfr. 42) v merilu 1 : 35 je izdelek vsestranskega maketarja Primoža De¬ benjaka. Kot pri večini svojih maket je Primož tudi pri tej iz svoje bogate knjižnice izbrskal sliko originalnega vozila. Na sliki je torej verni posnetek oklepnika. 5. Model germania je po načrtu, objavljenem v Timu št. 8/1993, izdelal Dani Hohnec iz Maribora. Namenjen je za Pobočno letenje na majhnem prostoru. Razpetina kril je 1000 mm, model pa je voden po nagibu in višini. Foto: T. Cesar, A. Kogovšek in Z. Žižek TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana Telefon: 01 4Z 902 25, faks: 01 47 902 30 Elektronska pošta: tzs-lj@siol.net Internetna knjigarna: www.tzs-online.com Tehniška založba Slovenije KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI ZALOŽBI, PO POŠTI, PO TELEFONU ALI INTERNETU. Atlas je prvi slovenski izvirni atlas, narejen po učnem načrtu za osnovno in srednje šole. Strokovno ga je pregledal prof. dr. Franc Lovrenčak. Atlas je v postopku potrditve na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje za uporabo pri pouku geografije. Vsebuje jasne in pregledne: • fizične zemljevide, • gospodarske zemljevide, • politične zemljevide, • reliefe morskega dna, • tematske zemljevide in • zemljevide Slovenije. ISBN 86-365-0406-6 Format: 23,8 x 33,3 cm 176 barvnih strani Cena: 5800 SIT III 1 • september 2002 TIRI 1 • september 2002 • 17 M 1 • september 2002 TELI 1 • september 2002 • 23 ► 4 H Vsa rebra - topolova vezana plošča 3 mm Nosilec motorja - letalska vezana plošča 2 mm B-B boooooooooooooooooooouCT (nOOOOOOOOOOOOOOO on nnn ^ n Šablone za izrez stiropora X