Gorica. Žalost nas je objela, ko smo izvedeli, da so dne 8. avgusta prišle italijanske 6ete v Gorieo. Cez leto dni so vstrajali naši junaki na izpostavlj&nih postojankah. sedaj so se morali udati italijansld artileri]ski [jremoči, In tako se je zgodilo, da je Lah vkorakal v nam toli omiljeno mesto. Gorica in zemlja okoli Gorice je okrvavljena s krvjo naših o^etov, mož in bratov. Zemlja, v katen spijo naši dragi večno Sjjanje, zemlja, ki je postala grobišče naših ljudi, nam je sveta in nam oslane sveta. Mi ne bomo dopustili, da bi na n]ej ostal verolomni sovražnik, ampak sami hočemo biti varuhi najdražjih nam grobov, Zato koprni naše srce, da se nam izpolni sedaj naša najsilnejša želja, da poslane Gorica in goriška zemlja zopet naša, zopet — avslrijska. Izguba Gorice nas je težko zadela, a nočemo mirovati, idoMer se nam zopet ne vrne. Naša južna bojoa črta. Po poročillli do 14. avg. Avstrijsko uradno porocilo z dne 13. avgusta pravi, da se natiaja naša nova bojna črta med morjem in goro sv. U;ibrijela. Gora sv. Gaibrijela se nahaja severno-vzhodno od Solkana in. je 646 m visoka. Severno od gore sv. Gabrijela držimo vse dosedajne postojanke. Od gore sv. Gabrijela proti jugu gre bojna črta vzhodno od Gorice, potem vzhodno od Dola, ki se razteza vzhodno od Dobertiobske planote, Italijataeko uraJdno poročilo z dne 11. avgusta pravi, da so Italijani prispeli na črli Dol do Crnega hriba ter da še mi držimo DeUeli vrli in vrh št. 121 vzbodno od Tržiča. C* pogljedamo zemljevid, vidimo, da gre naša bojna črta od Št. Petra pri Gorici v ravni Crti vzhodno od Tržiča do morja. Doberdobska plaJiorta je torej že v laških rokah. Zadaji boji za Gorico. Kakor se je pričakovalo, se je zgodilo. Po doi,L»«m miru so Lahi prešli konoem meseca julija na bojišču pri Gorioi vnovič v oienzivo, Dne 30. julija je pričela njihova artilerija silno obstreljeva,ti goriško in tolminsko mostišče t^r hrib Sv. Mihaela. Ta ogenj se je dne 2. avgusta še ojaM. IT'a dan je neka italijanska polstotnija napadla naše strelske jarko vzhodno od Tržiča z ročnimi granatami; bila pa je takoj odbita. Dne 1. avgusta je pričela sovražna infanterija v go$tih množicajh napaidati Doberdob. Žo dne 6. avgusta pa so se ti *oji razširili na celo črto gori do Tolmina, ¦¦¦ t Pri gori&keni mostlščn. Dne 6. t. m. zjutraj so pričeli Italijani s strašaim artilerijskim ognjem zlasti proti goriškemu mostišču in višini pri Podgori. Z mailimi presledki je trajal ta. ogeni dan in noč ter je za^ipal str^lske jarke, kritja in stanovališča našib hrabrih braniteljev, Besni infanterijski napadi so sledili neprestano drug za drugim od 6. t. m. popoldne. Neprestano so Lahi naskakovali n.aše pozicij« pri Podgorl in P«vml. Naše čete so se junaško branile ter še v tem štadiju vjele 72 častnikov in 2900 mož. Hrtfet te višine, kjer že (Mgo ne stoji nobeno drevo več, ki je prerit na vse strani in zamrežen z jarki, je videl te dni najstrašnejše prizore, ter ga smemo pp. vsej pra\aci imenovati eno najbolj krvavih bojišč v tej vojnu Na tisoče in tisoče Italijanov se je valilo preko tc pustinje in na sto in sto jih je izdihnilo na tem mo rišču. Našlm ni bilo več obstati. Umakniti so se morali s takozvane velblodje grbe te višine. Popolnoma rasztrgani jarki niso nudUi nobene varnosti ve8. Takrat je prišlo povelje, da se morajo naši umakniti za Sočo. Pričelo se je umikanje in ko je bilo vse končano. so zleteli mostovi čez Sočo v zrak. Dolgo že so bili ti mosfovi cilj so\Tažnih topov. Oblaki dima so se dvignili iznad So6e ter zakrili naše čete sovražnemu pogledii. In So6a se je zopet umirila kot meja med nami in Italijani. Tako je napočil dan 7. avigusta, trorica je bila sedaj v bojni Crti, ona Gorica, za katero so je bil boj od početka vojne z Itaiijo, nekdajj cvetoča, ilanes ena sama velika razvalina. Z one strani pa je udarjala granata za granato v razvalino. Tuintam se je dvignil plamen ter unicil, kar je še ostalo. In pričakovati je bilo, da se Gorica ne bo mogla diolgo držati, saj so stali italijanski topovi drug poleg drugega na višinah nasprotnega brega So6e. Naše vojaSke oblasti so praiyo6asno poskrbele, da ]e goriškp prebivalstvo imelo })riložnost se spraviti na viarno. 2e y pondeljek, dne 7. avgusta, so zapuščali zadn]i prebivalci opustošeno mesfo. Le malo jih j« ostalo. Nema in razdrta je sprejela Gorfioa itali;anske 6et» v torek. dne 8. avgusla. Oorlea — kup razvalln. •Kup razvalin je Gorica, Strašni so bili dnevi do dne 8. avgusta in prebivalstvo je neizmerno trpelo. Žene in posebno otroci so padali, zadeti od iz« strelkov, Vse polno trupel je ležalo po ulicab med ruševinami. Kri je tekla po cestajh in ulicah. Izdan j« bil ukaz, nai se reši, kdor se more. In ljudje so Mleli ven, kamor so mogli, pro$ vlaku, ki naj jih odpelje v varnejše dežele, ali so ae zafiasno ustavili S» kje v bližini. Beg iz Goriee je Uil splošen. Našl iunaki prl Gorlcl. Skoro 15 mesecev se je junašhoi naših 6et posrečilo odbijati vse napade na Gorico, feetudi z najtežjimi izgutfami. Goriško obmostj« ima svojo zgodovino, katero bomo mogli ceniti šele po vojsiki. Navdušenje naših lrrabrih čet, njib trdna volja, da ne prepuste so\ ražniku pedi zemlje več, kot je bilo to iz strategičnih ozirov potrebno, uprav ta krepkla volja in brezpripjerno junaštvo našili 6et je doseglo, da se je mogla kljub premoči, kl^jub divjemu ognju velikega števila italijanskih topov držati prva postojanka, o kateri so vsi strokovnjaki sodili, da. je ne bo mogoče dtžafi. In držali so to postojanlko naši junaki skoro 15 meseoev, dokler niso bili vsi jarki že taJco razstreljeni, da niso nudili prav nobenega kritja v©6j In še tedaj jih niso prepodili Italijani, zapustili so postojanko le na povelje vojnega vodstvart da se preIjrečijo ogromne žrtve, katerim so bili izpostavljenl. Najlepši dokaz za to je, da so še v zadnjili bojih za goriško obmostje vjeli nad 4000 Italijanov.. Kalvarija razstreliena. Kalvarijo so Italijani podminirali. Napravili sa pod zemljo rovdo Kalvarije ter so pod Kalvarijo zažgali razstreljiva. Le na tak način se je posrečilo Italijanom priti na Kalvarijo. Italijansko časopisje o bitki pri Gorici. »Idea Nazionale« piše: Nihče ne slati, koliko krvi in solza se je prelilo v petnajstih mesecih vojske. Gorica mora postati naša. ker smo ji žrtvovali cvet italijanske mladine. >Corriere dellaSera« in drugi listi smešno pretiravajo važnost uspeha. Trident in Trst so začasno vpokojili in trde, da je bila Gorica glavni namen, ki se je tudi dosegel. Italijanski vojaški kritiki pa ne prikrivajo, da je Gorica bolj moralnega kakor vojaškega pomena, če so avstrijske čete pravočasno zgrsdile na gorah nove postojanke, ker se je to zgodilo, je izpostavljena Gorica popolnoma uničenju. Boji vzhodno Gorice. Naše čete, ki so se umaknile na višine vzhodno Gorice, se uspešno branijo proti nadaljnemu prodiranju italijanskih čet. Uradno poročilo označuje fronto za Gorico kot naše nove postojanke, zato je smatrati, da so te pozicije že končnoveljavne. Naša hrabra krdela so se torej umaknila le toliko, kolikor je bilo z ozirom na krajevne razmere neobhodno potrebno. Vzhodno Gorice se raz prostirajo obronki Trnovskega gozia, kjer je mogoče prirediti dobre obrambene postojanke. Kako poteka naša nova črta, pa se še ne da dognati. Važno je, da so naše čete dosedaj odbile vse italijanske navale na Plave ter tako onemogočile, d» bi nas prijeli Laoi na severu z boka. 1000 granat na eno mesto. Topovska žrela 300 topov so bila naperjena proti 10 km dolgemu odseku. Na vsakih 30 me trov je takorekoč prišel en top. Mnoga točka je dobila kak dan po 1000 granat. Težišče vseh na padov v petih soških bitkah je bila višina Podgora, Oslavje in Sabotin. Na smrt so čakali. Medtem ko so se vojaške in civilne oblasti že davno preselile v kleti, so skozi okna še vedno gledali stari možje. Bili so po večini revni ljudje. ki so čakali v Gorici in se navadili vojske. Smrt meščanov je dobila obliko granate; niso bili bolni. marveC ubiti. Nad 300 italijanskih topov je bruhalo svoj ogenj od Moše do Števerjana, topovi vseh vrst: poljski topovi, lahke in težke havbice težki topovi, težki možnarji kalibra 21 in 28 cna ali 24 cm, ki streljajo bolj daleč kot drugi. LJudie bežljo . . . Goriško, 9. avg. 1916. Popolldanska ura je, ko to pišem. Begunci iz Gorice, Solkana in vseh krajev Vipavske doline zagrinjajo ceste. Matere z dojencki v rokah, polodrasla deca s svežnji na glaivi, z lacnimi, nemimi, polnimi vozmi. Vozovi vseb vrst, navadno pred njimi ljudje kot vprežna živina. Vse gre naprej, naprej ... Odrejeno je, da morajo vsi begunci čez kranjsko mejo in se ne smejo ustaviti na goriških tleh, Vsa cesta polna, težki avtomobili, ranjenci vjetniki . . . In vjetnikov je veliko. Lahko ranjeni korakajo po cesti v bolnišnice. Nehote mi vstaja v duši prizor iz Sienkiewiczevega ,,Z ognjem in mečem", ko pridirja kozak na trg_ na spenjenem konju s klicem: ,,Hmyel tije Lahe!" — Oj ta naša Gorica, ta naša solnčna Goriška, ke|daj bo konec vsega tvojega gorja. Lahi obstreljujejo neprenehoma našo Vipavsko dolino. Nocojšnja noč je bila tako strašna(. In topovi so tako strašho, strašnp grmeli in danes cel, cel datn — z izjemp Krog poldneva. Italijani nadaljujejo svojo taktiko a^tilerije in napadov v masah. Izgube imajo pa, strašne,^ kakor poročajo laški vojni vjetniki. N6kaj lašldh vojakov so vjeli danes pnav blizu Sempetra. V Gprici so le južni kplodvor in Stantfrež zasedle danes laške' pathilje, toda upiamo, da le začasno. Bo]i se z vso besnostjo nadaljujejo. Toda trdno smo uvorjeni, da bodo na&e 6ete vrgle sovražhika nazaj, In oajhujše smo že preboleli, to je freba konštatirali, če prav nas Sakajo še hudi boji. Sovražnik naj le počaka, ni še vseh dni.koueo. Položaj nikakor ni brezupen. Porofia se nam, da, se bojujejo v italijanskih vrstah poleg srbskih tudi francoski vojaki. Posebno Številno je zastopana najmodernejša francoska artilerija. Sploh imajo Labi kanonov kot peska, Položaj so sedaj trezno presoja, posebno še dejstvo, da je Sv. Mihael trdno v naših rokalr. Danes smo opazili na fronti samega Boroeviča. Novo upanje vsta-ja, nova vera prešinja naSa srca. čeprav smo imeli strašne trenutbe. nltalijani gredo." Sodi se, da je v Gorici ostallo še krog 6000 ljudi, ki so skriti po kleteh. Toda veliko civilnega. prebivalstva je v Gorici, Solkanu in Šempetru tudi nbitega in ranjenega. V stolnico v Gorico je priletela prva italijanska granata v nedeljo, dne 6. avgusta, zjutraj, ravno ko je 6. g. dr. Kobal pridigal. Stolnica je bila polna ljudij. Cerkev je pričela goreti. Nekaj oseb je bilo ranjenih. V torek, dne 8. avgusta, ob % na 4. uro je pa prebivalstvo bežalo iz mesta na klic: ,,Italijani gredo!" Gorica je gorela. Via Dogaina je pogorela do tal. Zavod za pogrebe Ziano je vozil mrtve zaporedoma po 50 do 6,0 skupaj. Hud je bil ogenj iz pušk. Mnogo ljudi je bilo ranjenih od ognja iz pušk. V. ,,Rdeco hišo" je padla granata. V hiši je bila družina, a nobenemu se ni zgodilo žalega. V torek zju-< traj ob y29. uri je krstil v stolnici monsignor Kolav6ič nekega otroka. Med lcrstom so padle granate, a zgolriilo se ni ničesar. Po Via Moreli so šle tri gospodične z glavarsfva. Srečale so naše vojake, a na drugem koncu so bili že Italijani. Naši in Itali;ani so se obstreljevali. NaSi vojaki so gospodicnam dali konje, da beže. Gospodične so jahale proti ,,Rdeči hiši." Tam sta bili zadeti dve gospodicni in ostali mrtvi. Na starem r)okopališču, v Via ^THeste in Via Dreossi so bili boji mož proti možu, Mnogo ie mrtvib, med njimi tudi mnogo civilnih ljudi. Via Municipio (trgovina Paulin), Via Monace, Raštelj, Via Cacevia (trgo-vina Pich), vse to je pogorelo Kaj prlpovedujejo beguncl. Begunci, ld prihajalo iz Gorice, pripovedujejo straSne reči. Vsem se ))ozna prežita vojna grozota. Gost- velikanski dira se je raztezal od Podgore do Sv. Valentina ob desnem bregu So6e, v mestu samera ,|e gorelo po vseh ktmcilr in krajih, poslopja so se rugila, vmes jok in krik otrok in žena, ki so padali jpo ulicah ali umirali pod ruše\dnfvni. V celih ulicah ni .videti niti ene hiše več kolikor toliko cele, vse ]e po- rušeno, razdrto, razbito, zidovje raznešeno na vse strani, ulice so zasute, zvoniki cerkva visijo postrani in padejo, ako že niso padli, na tla z velikim trušeem. Pod razvalinami mora biti pokopanih obilo oseb. Sodi se, da j« mrtvih okoli 160 oseb, ranjenih pa okoli 800. Ljuctje so vstrajali do zadnjega, potein so bežali, kamor je kdo mogel, v©n iz dima, tja proti Ajdovšfiini ali proti Prvačini na varno, Pa tudi tju, ))roti Vol6jidragi, Prvačini in Dornbergu so streijali Italijani ljuto in prizadevali škodo. Povsod po Sirni ravnini okoli Gorice, od Solkana do pod Kraške bribčke ob 'Mirnu in Sovodnjah in tja proti Vipavski dolini je besnela italijanska divjost in podila ljudi pred seboj. Z Gorico je bilo treba izprazniti tudi vso bliž njo okolico. Nesrečni ljudje so bežali in polnili so se begunski vlaki. Odšli so zadnji, ki so vstrajali v in tik mesta v svojih lepih vaseh, še en pogled nazaj, nk razvaline in z Bogom ti lepa goriška pokrajina! Obenem pa se je vzttadilo prepričanje, da se povrnejo na svojo grudo v srečnejše življenje. Begunce iz mesta in okoličanskih vasi: iz Solkana, ki je tako razbit, da ni niti ena hiša ostala cela, iz Standreža, Sempetra, Vrtojbe, Bilj, Renč, Volčjedrage in s slrani Sempasa, so spravili v vlakte in jih pdpeljali v Lipnico. Nekateri begunci so prišli na Kranjsko iz Ajdovščine. Kakor je kdo mogel, tako si je poinagal na vojaškil? vozovih, na vozovih z voli so se pripeljali, nekateri so mogli rešiti le še to, kar imajo na sebi, Zastopniki raznih oblasti so šli v Ajdovščino.. 0 laških pafruljah se pripoveduje, da so tekale za ljudmi in jih klicale, naj nikar ne beže, inarveč naj ostanejo. Sodi se, da je morali ostati še precej ljudi v mestu, ker pač niso mogli proč, na prim. iz središča mesta, kamor jo padala granata za granato, se je rušilo vse naokoli in se valil dim po ulicah, kako more človek oditi Kam? Tudi sosednl kraii lzpraznj[egL  Razven Gorice je ljudstvo zapustilo še Solkan, Kronberg, St. Peter, Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, Bilje, Renče, Štandrež, Volčjo Drago. Vlaki z begunci so se odpeljali v Lipnico. Tihi junaki. Noč od 6. na 1. avgusta jc bila vGorici mir na, bajnolepa. Ljudje so bdeli in se s strahom povpraševali: »Kaj bo prinesel drugi dan?« Vsi so slutili še kaj hujšega. Ia res! Že na vse zgodaj je pričelo italtjansko topništvo sipati ogenj in železo na ubogo mesto. Ljudje so začeli bežati, kakor so bili oblečeni, vun iz 'mesta proti Št. P. in V. Tam jih je sprejelo , naše vojaštvo na vozove in peljalo v P. A nekateri so še vstrajali v mestu. Da, celo osmelili so se in šli na ulice, kjer pa se jim je odprl pogled jia — rušenje in morenje. Moška, ženska, otročja trupla so ležala vsevprek. Ranjenci so stokali in ječali, a nihče se jih ni usmilil. Pač žrtve vojne. Vojaki so hiteli od biše do biše in tirali ljudstvo s silo vun, da jih rešijo pred smrtjo. Kakšoa zmešnjava je vladala, naj priča ta dogodek: Dimnikar je zbežal na plano v spodnji obleki z dimnikarsko metlo na rami in v eni roki z loccem, v drugi z budilnikom, in sličnih sluCajev se je ponavljalo več. Vsak je zagrabil prvo, kar mu je prišlo pod roke. in zbežal vun, da se reši. A marsikoga je dohitela smrt, ko se je že štel re9enim .. .m A bili so junaki, ki so opravljali kljub grozi svojo službo. Starček duhovnik monsignor K. je kljub ognju maševal in opravil sveti krst, dokler niso med svetim opravilom priletele granate v cer kev na zbraoo ljudstvo. Stolna cerkev je pričela goreti. Nikdo se ni upal gasiti, radi ognjenega dežja. Vendar sta se našla dva junaka, ki sta za trla ogenj — dr. J. K. in g. S. Vendar je postaia cerkev žrtev plamenov. Tihi junaki, ki se ne b hajo s svojim junaštvom. Zmešniava na begn. ,,Sloven6ev" poročevalec 1. B. poroča o begu nekega Goričana. Begunec pripoveduje: ,,Bežal sem v veCni zmešnjavi z drugimi kakor brez uma, Videl sem, kako se je že na razlifinih delih mesta jel dvigati dim in to je moj strah še povefialo. Tekel sem po ulici Rabatta, da bi pogledal, kaj je z mojimi sorodniki, ki ondi stanujejo. Že oddaleč sem vid,el, kako so ženske in otroci bežali na pol opravljeni, vsak v roki s tem, kar je pograbil v prvem bipu. Krik in jok, vmes pa prasketanje ogiija, trušč udirajočih se streh in lomljenje brun in Iramov. Pridem bližje gorečih hiš, kjer sem bil nakrat zavit v gost dira. Spodtakinem se in padem na nekaj mehkega. Ko se dvignem, sem z grozo op,azil, da sem padel na truplo — svojega botr?.. — Nehal je, kajti jok mu je vzel govorico. Tekel sem kakor nor dalje alkozi ulico. Vogel na fientpetersko cesto, Spotoma iste slike. Vmes so pa padale granate, kakor toča, in bobnenje je bilo tako, da ni bilo čuti posameznega strela. Na S-entpe- terski cesti sem že srečaval ljudi, ki so bežali z n»sta, napol ottlečeni, v spodnjiBp oblekah, matere z otroci na rokah, pri teh starčki. Vsem se je čitalo z obraza: Le ven, ven iz tega pekla, Boig pa naj kaznuje verolomnega Laha po svoji pravicnosti! Eden je imel v rokah lonec, dfugi svefinild itd,, kajti nihL" 6e se v zmešnjavi ni spomnil, da bi vzel kaj koristnega s seboj. Otroci so jokali, žene tarnale, možjepa stiskali pesti in škripali z zobmi ter se oziralS nazaj in grozili Laliu s poginom in mašcevanjem. M to gnečo pa so se mešali avtomobili, konji, vozovi i# t. d> Kjer je bil kak vojaški voz prazen, takoj so naložili vojaki nanj žene in otroke; drugi pa so korakali peš dalje, bosi, na pol nagi. Jedi ni vzel nihče s seboj. Glad jib je torej trl in otroci so zopef jokali. Govorili niso med seboj nič, kajti srca vseh so lo bila napolnjena z mislijo: MašSevanje!! Prenebal je govoriti. Prosil sem ga, naj mi pove, kako je prišel semkaj. Začel je: Ko smo priSll tako zapuščeni in aladni do prve vasi, so častniB takoj ukazali dati nam jesti. Jedli smo molfiec, bre^t besede. Samo iz oči vseb so čitali dobri gospodje srčno hvaležnost. Tupatam se je kdo ozrl na mesto, Kjer se je dvigal plamen in uničeval krasno naselbino. 'Mimo nas so hiteli vojaki z vozovi, topovi, br»nit verolomnemu sovragu v mesto. Nihče ni izpregovoril. samo nemo so nam zrle o6i in oni so videli enako bedo ter prisegli osveto Italijanu. Ko smo se nekoliko odpočili, smo se napotili §e dalje. Spotoma so se nam pridružili begunci iz drn^ gih obcin, 'Mimo nas pa so hiteli vojaki v mesto. — Prišli smo do železniške postaje. Tam so nas že Sa* kali vlald in vstopili smo. Ta je klical mater, oni oCeta, drugi brata itd, A redko se je kdo odzval, Ko smo Hili v vozovih, smo se odpeljali. Sele spotoma so nekateri pregledali položaj, v katerem so se nahajas* li. Brez obleke, brez brane, brez doma! In marsikoniu se je utrnila solza, ko se je domislil, da zapuSSa ono, kar mu je bilo najsvietejše, domovino, In zopet so se krčile riesti in prisegale: MaščeivaTiJe, mag6dvanje in zopet maSfievanje! Prenehal je, posilil ga je jok. Vjendar je iSez nekaj časa pripomnil: ,,'Gospod! Lah nas ie prepodil. A to za malc časa. Pride enkratdan, kose naSi bra* B r i vojaki vrnejo z m a <g o s 1 a v n o v G o* r i c o i n m i z n Jim i v n ai-S o v e d n o a v s t rijsko Gorieo!!! Pdveljniki. Poveljnik naše soške armade je zaslužni ge~ neralni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna"; branilec Gorice je bil.od začeika vojske podmaržal Zeidler. Boroevičev nasprotnik je vojvoda Aosta. kojega glavni stan se nahaja v Cervinjanu. Njegova tretja armada je spočetka zastavila med Gorico in morjem štiri zbore. V poznejših bitkah jih je ojačila na sedem zborov s 17 pehotnimi divizijami. Armada vojvode Aosta je v 14 mesecih izgubila. okoli 300000 mož. Boji pri Plavehjn Zagori. V spisu »Turudija in njegovi junaki pri Zagori« opisujemo velevažno pa strašno pozicijo pri Zagori in Plaveh, kjer poveljuje junak Turudija- že leto dni. Iz te pozicije hočejo Italijani zlesti na visino za Svetogoro na vzhodni strani in pogledati v Gorico s Trnovske planote. Ako bi se jim posrečilo tu prodreti, bi obvladali višine na vzhodni strani Gorice. Sedaj se zopet bijejo boji pri Plaveh in Zagori, zopet silijo Italijani aavzgor, ali zamaa je njihov napjr s]< i ka prej. Sunek na iužnem Tirolskem. Listi javljajo, da S9 začne vsak 6as sploSna 0» ienziva Italijanov. Boji ob Sofii imajo Daje samo na* men, zakriti prave italijanske namene, natperjene n» Trentino in v prvi vrsti na mesto Roviereto. — List ,,Italia" potrjuje te vesti, pisoč, da smo na predvečer velikih dododkov. Sovražnik dela samo defenaivno; tudi njegovi napadi imajo defenziven značaj,Avstrijska artilerija dela marljivo. <da bi že v kali zadiršila italijansko oienziVo. Molčeči krali. Iz Lugana poroča »Germania« iz najbližje okokolice italijanskega kralja: Viktor Emanuel je postal zelo molCeč mož. Od izbruha vojske kralj ni izrazil svojega mnenja v nobeni obliki, na noben način in ob nobeni priliki. Zanima se za dogodke, kot bi ga nič ne brigali. Samo enkrat je rekel neki deputaciji, ki se mu je poklonila: »Jaz vodim Vašo vojsko, moja čast zahteva, da jo dobro vodim.« Na razumljiv način je tedaj kraVj priznal^ da odklanja odgovornost za to vdj&ko. Vse druge izjave, ki so jih kralju podtikali, so i^mišljene. Kralj ae ni udeležil nobenih velikih slavnosti, ki sla jih priredila angleški ali francoski veleposlanik sprejel tudi ni Asquitfca, češ, da je bolan, kar je s* ravilo Renell Koddla v nemalo >adrego; le d'Anii uizio je bil enkrat v družbi s kraljem lotografiraa. Kralj je d'Annunzia tudi objel, mu segel v ¦r >ko, a rekel je le nekaj besedi, ki so bile popol loma brez pomena. Kralj vse posluSa z največjo lotrpežljivostjo, a ne reče ničesar. Ko je obiskal lani Viktor Emanuel v Neapolju gledališče San Carlo, so ljudje strastao miaile3tirali. Kralj se je l.ahajal takrat v družbi Sonnina, Salandra in dr^avnega tajaika Carcano. Ljudje so vedno burnejSrt pozdravJjali kralja, ki je končno vprašal Sonnina, če je demonstraciia za ali proti vojski Ko je odgovord Sonnino: »Za vojskol«. je rekel kralj nekolsko zasmebljivo Salandru: >Zahvalite se narodu gospod Salandra.« Ko so poročali kralju o izgredih (elavst-a 1. maja 1915 v Turinu proti vojski in Ua je bilo ubitih nad 70 dekvcev, je pozval Sauindro k sebi in mu je rekel: >Turin, prva bitka, ^i ste jo dobili proti italijanskemu Ijudstvu.c Kralj ->e je hotel znebiti Salandra in Sonnina in je po/val Giolittija; a po vseh mestih v Italiji so zaCele pokati bombe; ve6 celo blizu Kvirinala, Giolitti je oJklonil v tako pozni uri sestavo vlade; kralju ni preostalo druzega, kakor da je dopustil Salandru in Sonninu da sta napravila svojo vojsko. — Kadar bo kralj zopet govoril, takrat bo končaoa VOJbka. Tuiudija in njegovi junaki. Iz fio^očila, odobrenega. v vojnoporo6evalskem stanu: Globoko doli ob Sotfi leži Zagora. Skoro 500 m globlje oil sedla. čez katero vodi edina jdovozna oesta. Skoro 500 m navzdol mora stopati vsak" mož, »e prenese vsak top, vsak, Uanec juhe, vsaka nosilnica. In pot je vidna. Strma je in kar pred seboj lmaš tu nasprotno stran. to se pravi veliko nasprotno stran od sovražnika zasedenih vi&in, Ob ctnevu je vsak promet nemogo6, ponočl p& mora btti tutli vsak na to pripravjjen, da ga kaJta 6ez skale ra%pr3enu> «r»nata prUiane krvavflgft n& pol. Poi ae iinenui«: Zagoreka smrtn*po*. O ZaetJri »8 mer© rcfti, da je ai ve*; ie te par sten. malo judovja, kak kti* iz ofcna. prevrnjen dimnik. raSevine, kaameuje, drobei.izsir*>ikov, Sredi iskrrai vae gre frtai, par ruševin zunaj pozicija, pftr znotraj. 3eda& hiSa j» slcupna pos*st. En vogel imamo mi, drugpga Itaiijant, fronti sta le malo koraiov oddaljeni flruga <nj (Jrugp. Granate igrajo v Zagori podrejeno vlogo, metala roin delujejo tu noC in dan. Tudi ato vse tai06 n» Kaifenejo. pa potegne zražni nritisk sw. seboj vbo oKolico. Pa pok sainnasebi je tak, da more živce mq6nega moža uniftiti. Kakor bi hil potres, tako ae trese in pregiba zemlja. In dosti je dni, ko pride tafca mina vsaJco minuto. Včasih je odmora dve min-uti — oelo tioft traja včasih metanje min. Kako žive ljudje v Zagori. Cez dan v kritjn, a ponofci stegne glavo malo ven, ali more prifiakovati miiio vsa>k trenotek. Vsato tedien se menja tu moštvo. Ponofci n« spi noben človek v Zagori. Osem no6i 6ujejo. Vedno iste čete. Ze celih šest mesecev. Tn treba še misliti, kako tn diši po /Ve-plu. dinm. i/|)uli(evanju izstrelkov. trupel . . . Stiri gospodje so &e tu, ki se naJhajajo v (eru odseku že jedno leto. .led,on izmed njih je poveljnik, slarvnoznani Turndija, jedna najznačilnejših osebnosti ob soški fronti. On ]e iz rodu, iz katereiga je bil vojak oče. ded, praded. V SrDiji so bili razpisali že nagrado na njegovo glavo: 30.000 dinarjev za živega Turudijo. 10.000 za mrtvega. Ko je prišel v Zagoro. je videi itaiijansko pozicijo nad bregom, višjo nad našo. Vzel jo je in vrgel sovražnJka proti reki. tja. kjer je še vedno. Ali jarki so bili razstreljeni in batalion je bil brez kritja, in zavetja. Po težkem dnevu tega boja, jp zapovedal Turudija.ua kratko: Do jutri ^jutraj mora bataljon izginiti pod zemljo! In izginil je. DaJma/tinci so njegovi ljudje. Vse more impti nd njih, oni vse od njega. Za.gonii je jedna iiajstrašnejšili točk mi soški fronti. Dalmii.tineo gre v boj kakor lev, v odmorili je krotak klakor ovoa. Potem hoee pripovedoviali o svoji družini in želi. dn ga vpruša ofioir, ali so mu /e pisali otrooi. Ako je ratjjen. ho?.e, da vpraša ofioir. kako mu je in potPin gro za olioir]a v smrt. Za Turudijo bi se dali vsi razrezati. Pa ne le moStvo, anipa(k tudi kadeUo in oficirji. On je vedno ž n.iimi lu v Zagori, žp jedno leto. Ž njimi samo kadetie in poročniki, Šamo en nadnorofinik je tu. I>evo in desno sta i n.dia maior in stotnik. Nekofi je izgubii Ma jeden dan tri ftetrtinp svoip stotniie. On pa je neramljiv. Akb stresp gla.vit. loti.io krogle proč takt) pravijo Dalmatinci. Dokior slo:i on ob So5i, je nepremagljiv;i Zagora. Akn nalot na moža par metrov za na.jsnrednpšn rrto. sp mu polomni oko: Tukai ima.m umreti jaz. ti imaS umreti tam fisto sprpdaj! Tako pripovfiidu.jp.io Dalmatinci. V oktobru in novemln-ii so šli ftalija^ii uad Zagoro 12kriif tako inočni kaTcnr branvtolji. 50 s-tolnij proti 4. Brigadii iz Forii in Ravene. možjp kak-inr 1popardi. divji. drzui. gorki. vftliki. Ippi in straSni o!> jednem. Strjšno so bili poraženi. V strelskili jarkin so ležali mrtveci, rezerva ni mogla fiez . . . Prvi dan, ro bitki pri Plaveh. je z(aklical Tnrudija v oni liiši, katcre jelrlna stran je naša, druga sovražnikova, skozi stono: ...Laz scm tukaj, Turudija! Pri Plaveh sem vas pobil, )iri Zagori io jodnako!" Laški topovi so divjali v odgovor. Leto dni je preteklo od bitke pri Plaveb. Oo 3. uri 30 minut je prifiela. Gori na lii^bu i© bila vojaška maša. Ves ba.taljon stoi tu. Cudim se, da m mož z zlat-imi svetinjami v slovečem zagorskem bataljonu. Ti pač so vsi padli. Najgroznej&e na tej vojni je to, da najboljši najprvi izgine.io. Pokopališče. Oficirji imajo vsak bel kamen. mošlvo lepo izrezan lesen križ. Vsi so umrli ralndi. Po maši gre divizijski gtab k bavbični bateri^i. ki tudi prosHaivlja oMetnico. Moštvo stoji v dveh vrstah in general, njihov tovariš že leto dni. je imel nagovor. Vojaško se drži, ne more i-ia prikriti svojega aanutja: ,,Infanterija je z Va(mi zado^Oljjna." Za topničare iy\'vie^Ia pobv^la. Komaj konča svoi govor. odda;o Italijani salvo. Slovesno zveni, kakor za^ oder pripravljeno, skoro dramatično, General seže v roko vsakemu oirttikoviancu. 78 jih je, ki nosijo hrabrostni znati . . . Brezdno plamena. Š.vicarski list ..Le Journal" [>nrmša poročilo o bojih na soški fronti in pravl: Proga orH Sabotina do Gorice je brezdno plamenii. Italijani se imaio zahvaliti za svoj vspeh samo artileriji, ki je osrecSotočila tukaj vse topove. kar jih je imela n<a razpoljago in izpostavila branitelje gorečemu jeklenemu dežju. Obs(relje\iaiije ie bilo največie in naihujše v tej vojni. List ..Petit Parisien" porofia., da so imeli Italijani tu nad vse velike izgube. Podgora in Plavi so bile tako obstreljevane, da je Cadorna mislil, da ni ve6 Avatrijcev tam. Kaverno r>a so bile vs« eno polne Avstrijcev. tako da, so bili Italijani izpostatvljeni ognju strojnih pušk, ki ie zabteval naravnost neverietne izgut«. Iuglek o bojth na soSki fronti. Lord Northcliffe pra.vi v neVi brzoj&vki » soške tronte, da na Angleškiem komaj inorejo imeti pojem o stjrabpvitem boju na italijajisti Ironii. Ce bi se imelo objavljati samo število ranjencev, ki so jih vozili vozovi angleškega RdeCega kri^a, bi se obftinstvu že odprl« ooi. SovTažnikova srditost je raavidna m njttgm-iiga ravnanja. Naša južna bojna črta Po poroMlih Ao 18. avgttst«. li aystrijsMh uradnib porofiil ftnB 14. in 15. t. m. r« posneti, da nafea nova boina Crta ( gl©i 1. stran danftšnj^ Stevilke ^Slovenakega Gospodarja") teCe sledeče: Gora S v. G a b r i e 1 a—kraj M erna Cjužno od Gorice ob Vipavi)—li okvica (vas 1% km severovzhodno od Opatjega sela)—D e v i n (južnovzhodno od Trži6a ob morju. Na eeli Crti napadajo Lahi '/adnje dni z ogromno silo. V prostoru med Vipavo in Lokvioo so Italijani dne 13. avgHista napadli naSe postojanke ni^ mani kot sedfitnkrat. NaSi so ostali lastniki svojih novih postojank, Sovražni sunek na tera prostoru je naperjen p r o t i — T! r s t u!!! Tiiifi na prostoru med Solkanom in \teboidno od Goricp »e srditi sovražni napadi ponavljajo nofi in dar*. Od tnkaj silijo Italijani \ prelepo Vipavsko d o1 i n o. Xaša nova fronta na Primorskem. Haliiani so napadli tla (ioriškeni nove naše postojanke« S svojimi najtežjimi top<ivi «i)streljujejo vrh Sv. Gabrijela. in Sveto goro. ki loži ob ovinku Soče, severovzbodno od Gorice: njih pehota i>a naskakuie na.Se nove postojanke na nizkili grifih, \A leže vzbodno od mesta. Previduo so napredovali ftalijam proti (Ttam med Vipavsko dolino in moriem. KraSka planota južno od Vipavskp doline se inienujp zemljepisno Kompnska p1anot:i, Proti zahodiv naprej štrleei del te planotP je Doberdobska planota, ki je postala slavna v tej voiski: lo^i jo globoka soteskia Dol od vzhodne polinif-c rfkupnp kraške plr.note. Skozi to kraško sotcsko vodi deželna t^esta iz G.irice v Devin. Nova bojna črta je kra/ša. kakor jc bila starn. Med 'iem, ko so sp stare |)ostoianke na Doberdobski gorski planoti lahko obstreljevale s treli strani. braniio (;. in kr. r«pte sedaj bojno črto. ki grp, prpcej naravnost. CJorioa »e uaJiaijn prp.iko.slej v nl^spgu uajhujSih topniSldh bojev. Glp.die iiovft bojnp ('•i'tc i iSejii vojni pciroftevalci. da se more z vso gotovostjo trditi. da se nahaja za prvo ibojno frto 5e drnga, po Majinodernejših načebh zgrajena in prilaigodena izkuSniaTn sp(1;i,]iip svPtovne vojne. Izdajaler zupan v Gorlci. Ziiiiiii itaiiJHiiiski udvpfnik v Ciorici <lr. Cescintti jp bil odbp-/;)] v Itiilijn fte prptl izbruliom vojne. Dp. Cpsciutti jp liii | i>džn;:nii v (lorici. cdcn gl^vnili stelirov iredentistlčnega gibanja. Sedaj poročajo, da je dr. Cescutti odpotoval iz Florence v Gorico, da, tam opganizira italijansko upravo mesta. Malce težka Wo njegova ualoga, sr&di razvalin organizlrati to rnestno unravo. — Dr. Cesciutti je bil eden najbolj z;a.grizen.ih solvražriikov slo\|enstva, na Goriškem. Ž njim vred jc b;ije došlo v Gorico še več Lahov, ki so nred vojsko zbežali iz Gorioe.