6t. 43 L m VGori'Cuki« in »Marijine družbe«, klerikalna »izobraževalna« društva, to bi pač ne držalo mej, to bi le še bolj odbijalo in vleklo v tuji tabor tudi tam, kjer je slovenska postojanka še močna. Zato pa pravimo: ne strankarstva na meje, marveč rodoljubno, pravo narodno delo! Šola pa je glavna podlaga. Kdor pa zametuje šolo ob mejah, ta je sam pospeševalec raznarodovanja, ta je verski fanatik, učenec onega, ki je zasejal med del Slovencev krivi nauk: d a j e n a r o d n o s t p o g a n s t v o. Kdor pa stopa s takim krivim naukom na mejo. od tega pač nimamo pričakovati re s n i č n e g a n a r o d n o o b r a m b nega dela. — No, pa počakajmo malce sedaj, ko se pripravljajo klerikalci na veliko zborovanje za narodnoobrambno delo začetkom maja v Ljubljani. Bomo videli, kaj porečejo, potem bomo govorili dalje. Zborovanje delegatov komiteja za reformo ljudskega šolstva. Dunaj, 10. aprila 1910. Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemškc-avstrijske učiteljske zveze, društva »Freie Sehule« in Socialno-pedagogiškega društva komite za reformo ljudske šole. Ta komite sije postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega šolstva in da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega šolstva v naprednem smislu. Komite za reformo ljudske šole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil pozved-be najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite ima že 3000 izpolnjenih vpra-šalnih pol, katerih statistiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv material. Komite pa je v spoznanju, da bi po-zvedbe o razmerah ljudskega šolstva le v nemških delih Avstrije z ozirom ua skupni smoier ostale samo nepopolno delo, stopil v dogovor z drugimi avstrijskimi narodnostmi, lu so prišle v prvi vrsti v poštev neueiuške učiteljske organizacije, k; so za to novo gibanje pokazale veliko zanimanje in so se na povabilo komiteja tudi takoj lotile dela, kjer so si pridržale popolno avtonomijo. V nedeljo, dne 10. aprila t. I., so se torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih organizacij vseh narodov, da pod predsedstvom docentov dr. Rudolfa Gokl-scheida in dr. Gus- va Scheua poročajo o dosedanjih uspehih t ije in se posvetujejo o nadaljnem delu. Zborovanja so se udeležili: dr. Goldsheid in dr. Sencu .(komite za reformo ljudske šole), Denk in Lang (Nemška-avstrijska učiteljska zveza), En-slein in Spciser (Freie Seluile), dr. Gold-mami. Schmiedl, prof. dr. Jerusalem, prof. Kopetzkv in prof. Hartvvig (Socialno-pe-dagoško društvo, zadnji tudi kot zastopr nik Društva za šolsko reformo) in tajnik komiteja, jur. Klammer. Kot delegat zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji je prišel tajnik Matija Hajny (Jaivkoviec na Morav-skem), kot delegat Češke učiteljske Zveze Fr. Moravec (Praga) in Jos. Smrtka (Praga), kot delegat Moravske učiteljske zveze Al. Valcnta (Svabenice), kot delegat. Poljske učiteljske zveze Stanislav Palka (Bolmija) in Henrik Kanarek (Krakov), kot delegat Rusinske učiteljske zveze Aleksa Hajdukievvicz (Levov), kot delegat Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev R. Gangl (Idrija), kot delegat Dalmatinske učiteljske zveze Mirko Kirinčič (Korčula), kot delegat »Narodne Prosvjete« v Istri Anton Opašič (Pazin) in kot delegat Italijanske učiteljske zveze Anton Bettioli (Trst). Dr. Gustav Scheu je poročal o dosedanjem delu komiteja. Ko so vsi delegati, ki so zastopali skupno 48.500 organizo-vanih naprednih učiteljev in učiteljic, poročali o stanju dela v svojih organizacijah, je dr. Karel Fnglisch (Čeh) temeljito govoril o statistiškem delu prevzete naloge. Dr. Goldscheid je razvil v velikih potezah sliko o započetem gibanju in je stavil predloge za nadaljno delovanje celotne reformacije. Zborovanje je pokazalo popolno soglasje zastopnikov zbranih organizacij. Delegati posameznih narodnosti, v katerih področjih niso pozvedbe še završene, pač pa so že v teku, so se izjavili, da bodo pospešili svoje delo. Potem, ko bo ves material zbran in obdelan, se privede za vsako narodnost po komitejih, ki pa ne bodo sestavljeni samo iz učiteljev, temveč iz zastopnikov vseh slojev in stanov, javni shodi za ljudskošolsko reformo. Tu se bo o uspehih dela poučila najširša javnost, ki se bo izrekla v obliki predlogov, referatov in nasvetov za reformo ljudskega šolstva. Vsa ta akcija dobi naposled svoj višek v javnem državnem shodu za ljudsko šolsko reformo na Dunaju, kjer se bodo pregledali uspehi vseh posameznih shodov in dobili pozitivno obliko v modernem šolskem programu, slonečem na statistiških Kapitan Hatteras alt Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jaies Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Gospa Franklin, ki je bila že leta 1855. poslala doktorju Kanu eno Črno marmornato ploščo, je i. 1858. še eno izročila Maksu Clintocku, da jo postavi na otoku Beechev. Maks Clintock je svojo dolžnost vestno izvršil ter postavil to ploščo ne daleč od nagrobnega spomenika, ki ga je bil že skrbni John Barrov naredil v spomin Bellotu. Na tej plošči je bil ta-le napis: V spomin na Franklina, Croziera, Ivana Fitza in vse njihove vrle sobrate. častnike in zveste sodruge, ki so trpeli in umrli za znanstvo in slavo svoje domovine. Ta kamen stoji blizu onega kraja, kjer so prvič prezimili na severu in odkoder so odrinili, da bi ali triumfovali nad ovirami ali pa umrli. Naj bo trajen spomin njihovim rojakom in prijateljem, ki iih občudujejo, ter v veri utešenc žalosti one, ki je v poglavarju ekspedicije izgubila najbolj udanega in ljubljenega soproga. Ta kamen, na skritem obrežju oddaljenih pokrajin, je bolestno,govoril na srce. Doktorja je prešinila žalost in solze so mu pritekle iz očij. Na kraju, kjer so šli mimo Franklin in njegovi tovariši, polni srčnosti in upanja, ni bilo drugega kakor košček marmorja za spomin. In kljub temu opominu je šel Fonvard dalje po poti Frebusa in Terrorja. Hatteras je bil prvi, ki si je izbil take misli iz glavej zato je urno splezal na precej visok grič, ki je bil skbro popolnoma.brez snega. »Kapitan,« ga nagovori .lohnson, ki je šel za njim, »od tu bomo videli skladišča.« Shandon in doktor ju doideta, ko ta dva dospeta na vrh griča. Toda od tu so se izgubili pogledi v širne planjave, ki niso imele sledu o kakem stanovanju. »To je pa čudno,« de orožničar. »In kje-so torej skladišča?« vpraša Hatteras nemirno. »Ne vem... ne vidim,« jeclja .lohnson. »Vi ste najbrže zgrešili pot,« reee doktor. »Meni se pa vendar zdi, da je bilo na tem mestu...,« zatrjuje Johnson preudarjaje. »Kratko, kam naj gremo?« de Hatteras nestrpno. Pojdimo doli,« reče orožničar, »kajti mogoče je, da sem se zmotil! V sedmih letih sem res mogoče pozabil, kaka je lega kraja.« »Posebno še, ker je zemlja tako enolična,« pristavi doktor. »Pa vendar.....« godrnja Johnson. Shandon ni zinil ničesar. Ko nekaj minut hodijo, se ustavi Johnson: »Toda jaz se ne motim.« »Kako pa torej?« de Hatteras ter pogleda okrog sebe. »Iz katerga vzroka trdite to,« ga vpraša doktor. »Ali vidite tu prerahljana tla?« de orožničar ter pokaže pod nogami na nekoliko vzdignjena tla, kjer so se natanko razločevali trije grobovi. »Kaj pa sklepate iz tega?« vpraša doktor. »To so trije grobovi Franklinovih mornarjev. Jaz to dobro vem. Nisem se zmotil, sto korakov od nas bi se morala nahajati ona poslopja, in če jih ni, so jih najbrže----« Ni si upal s svojo mislijo na dan; Hatteras je z-dirjal naprej, silen obup se ga je polastil. Tu bi se morala odpreti njemu tolikanj zaželjena zakladnica, z najrazaovrst-nejšimi zalogami, na katere se je bil zanašal. Toda bile so razvaline, opustošenje in podrtije, kjer so bile civilizo-vane evropejske roke stvorile velikanske zakladnice za onemogle mornarje. Kdo naj bi bil vse to uničil? Morda živali tega kraja, volkovi, lisice, medvedje? Ne, kajti te bi bile uničile samo živila, ostala pa ni tudi ne cunja od šo-torove strehe, ne košček lesa, železa ali kakoršuekoli kovine, in kav je bilo za Fonvarda še najbolj strašno, ostalo ni nič goriva! Očividno so Eskimci končno spoznali vrednost teh predmetov, ki jih sami nimajo nič; kajti z evropejskimi mornarji so pogosto prihajali v dotiko. Kar je bil Fox odšel, so pogosto prihajali *na ta kraj izobilja, jemali in ropali brez prenehanja, pri tem pa so premišljeno uničili vsako sled, da bi tukaj kdaj kaj bilo; in sedaj je pokrivala tla debela snežna odeja! Hatterasa je to zmedlo. Doktor je zmajal z glavo. Shandon je vedno molčal in natančen opazovalec bi bil na njegovih ustnicah zasačil škodoželjno smehljanje. V. tem trenutku so dospeli 'ljudje, ki jih je bil posla! poročnik VVall. Koj so vse razumeli. Shandon je stopil h kapitanu ter mu rekel: isaša rinižnhst te "rta všai nri žadniih nredstavah nanolninio nledališko dvorano! podatkih. Da se ta šolski program uresniči, to bo skrb nadaljne agitacije in propagande. Delegati so izjavili, da ostanejo stalni referenti svojih organizacij in da se kot njih zastopniki udeleže vseh bodočih zborovanj. . Zborovanje je bilo zaključeno v navdušenem razpoloženju in v zavesti, da se je začelo veliko in znamenito kulturno delo. Po zborovanju komiteja za reformo ijudskega šolstva so se posvetovali vsi zastopniki posameznih učiteljskih organizacij, o skupni akciji, ki jo započne vse napredno avstrijsko učiteljstvo v dosego moderne službene pragmatike za vse Ijudskošolsko učiteljstvo v Avstriji. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji bo o tem velevažnem vprašanju razpravljala letos na svojem shodu v Krako-vem. Referat je prevzel poljski tovariš Stanislav Palka. DOPISI. ov jo za na želodcu trpeEe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stiCnimi čistil, kroglicami in grenCicami. Cenaorig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnijsko lasleduje. Mollo-vo Frane, žganje in sol na ribanje života. — Bolečine * olaj&njote in ofctepčujoce sta-roznano sredstvo proti trganja , in prchlajeuja vsake vrste, j Orij?. steklenica K 1*80 " Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicali. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. tvorni laložnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Corici v lekarnah: G. CristofoletU A. Gironcoli. oo Slovenci, kupujte in se naseljujte ob jezikovnih mejah! Le. na ta način ojačimo slovensko stvar v ogroženih obmejnih krajih. Baš sedaj je več ugodnih prilik za nakup gostilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in sploh za industrijska podjetja, nadalje neke graščine, večjega mlina, vse na Koroškem. V Celovcu je jako ugodna hiša za vinsko trgovino brez konkurence. V slovečem letovišču na Š t a j e r-skem so na prodaj lepe vile, popolnoma obrestonosne. Rojaki, ki imate denar in podjetnega (duha, pomagajte praktično reševati obmejno Slovenstvo! Vsa pojasnila daje potov, učitelj An te B e g v Ljubljani. Prilagati je znamko /a odgovor. Reka. — V nedeljo 10. t. in. se je vršil ustanovni občni zbor- »Slovenskega bralnega in izobraževalnega društva na Reki«. Vdeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Dvorana hotela »Sušak« je bila polna Slovencev z Reke, Sušaka in okoJice. Počastilo nas pa je s svojo navzočnostjo, kar moramo posebno omenjati, tudi mnogo Hrvatov, zastopniki češke kolonije na Reki, ter zastopniki ravnokar se organizajočih opatijskih in volovskih Slovencev. — Predsednik pripravljalnega odbora je ob 4. uri otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, ter v jasnem in razločnem govoru označil namen slovenskega društva na Reki, ter njegovo delo v bodočnosti. Povdarjal je najprej njegov izobraževalen namen, potem pa stremljenje za gospodarsko osamosvojitvijo slovenskega življa na Reki. Nato so se oglasili mnogoštevilni govorniki izmed zboro-valcev, ki so z navdušenjem pozdravljali mlado društvo in ga zagotavljali gmotne in moralne pomoči. V istem smislu govorili so tudi hrvatski govorniki in nam obljubljali pomoči in simpatije. Druga točka dnevnega reda je bilo tajnikovo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Tajnik je v kratkih besedah razložil težko pot, ki jo je imel odbor, predno je mogel spraviti društvo pod streho in sklicati občni zbor. Najtežje je bilo z društvenimi prostori, vendar se je >končno posrečilo, najti dve lepi, in za početek društva primerni sobi v sredini mesta. Tajnik je za svoje poročilo žel zahvalo in priznanje. Nato je bila volitev predsednika, osmih odbornikov, štirih namestnikov in dveh preglednikov. Z velikim navdušenjem je bil voljen predsednikom gospod Dušan Vilhar, veletržec na Reki. Tudi drugi odborniki so bili živahno pozdravljeni. Ko so bile volitve končane, se je oficijelni del shoda zaključil, zborovalci pa so še dolgo živahno debatirali z mulami, ki jih mogoče niso prinesli s seboj na shod. Sijajna udeležba in veliko zanimanje, posebno pa v delavskih krogih je prepričalo vsakega, da bo društvo procvitalo in uspevalo v kulturen in gospodarski prospeh reških Slovencev. Upamo, da nam bo mogoče, tekom jednega leta otvoriti majhno knjižnico, kar nam bo pa le v tem slučaju uspelo, ako se nas .ojaki v domovini z darili dobrih knjig spominjajo. — Pozivamo torej vse za slovensko stvar vnete lojake, da nas v tem oziru podpirajo, saj srno tudi mi obmejni Slovenci! Naslov Slovenskega društva je: Reka, Via Alessandrina No. 6/1. Iz kanalskega okraja. Gorenjepolje. — Dne 17. t. in. ob 3. t uri popoldne priredi šolska mladina na j Gorenjempolju v šolskih prostorih javno predstavo s sledečim vsporedom: 1) Po- j mlad je prišla, deklamacija; 2) Slov. fantje, slov. deklice —- Lepa naša domovina — Hej Slovenci, prizor s petjem; 3) Tolažba, prizor; 4) O nevihti, deklamacija; 5) Ko dan se zaznava — Lahko noč — petje; 6) Stanovi, prizor; 7) Urban iz Ribnice, prizor — petje; 8) Kje so moje rožice, Gozdič, Kukavica — petje ; 9) Sreče dom, dekl-imacija; 10) Otrokovo domoljubje, petje; 11) Oj z Bogom ti planinski svet, deklamacija, 12) igra v II dejanjih: Lažnjiva Danica; 13) Šaljivo sreč-kanje. Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 60 vin., stojišča 20 vin. Morebitni prebitek je namenjen šolskim izletom, v nakup šol. potrebščin ubožnejšim učencem, even. šol. knjižnici, — vsled česar se ne stavijo radodarnosti meje. Podpisani vabi najuljudneje k predstavi domačine, sosedne Kanalce, Desklja-ne, Plavčane itd. Kratek sprehod in že >te pri nas, upam, da se ne bodete kesali. Sklep: 17. t. m. k šol. predstavi na Gorenjepolje! — Henrik Klavora, voditelj. Iz Avč. — Tukajšno katoliško slov. izobraževalno društvo namerava prirediti I. maja t. 1. zopet veselico. Lansko leto je ista bila z »dobrim vspehom«, kakor se je govorilo, in letos? — Mogoče še bolje! Izbirajo, silijo, vabijo na vse načine, da bi mogli več udov pridobiti, skoraj šolski otroci, oziroma oni, ko so komaj končali v šolo hoditi, k temu prispevajo. Tudi pri neki igri bodo deklice, ki v šolo hodijo sodelovale. Ha, ha, to bode res kaj imenitnega. Sosedje Ročinjci, pozor; zadnjič, ko ste poslali lepak v Avče »vabilo k veselici« pisano je bilo, »pridite vsi v Ročinj«; koliko Avčanov Vas je posetilo, menda ogromno in zakaj? — Pribit je bil isti na javnem prostoru sredi vasi, kjer se največ ljudi zbira in koliko časa je visel na zidu? Prihajali so isto nedeljo ljudje ravno od popoldanske službe božje, prišli so štirje fantje katol. slov. izobražev. društva, eden izmed istih je takoj z dežnikom raztrgal to vabilo z zida, temu so sledili drugi otroci ter še oni na drobne kose raztrgali in zmečkali, tako da so še mimo idoči ljudje z radovednostjo vprašali, kaj se je godilo v tem šumu toliko zbranih oseb, potem, ko so jim povedali drugi ta dogodek, rekli so, da niso prav storili, čeravno so bili »katol. slov. izobr. fantje.« Res lepa omika! Iz ajdouskega okraja. Z Vipavskega. — V nedeljo so imeli klerikalci shod pri Rebku. žlo se je menda proti nameravanemu vinskemu davku, katerega hoče vpeljati finančni minister. Kaj se je govorilo in o čem se je debatiralo, ne bodem tu pisal. Pač pa moram tole pribiti: o tej stvari se je sklepalo in se je poslalo resolucijo na vlado pred me- seci, in sicer potom »Goriškega kmetijskega društva«, ki je bilo sklicalo tozadevni shod za vse vinogradnike Vipavske doline brez ozira na stranke. In mislim, da je bilo to tudi prav, ker je ono v prvi vrsti poklicano, da brani koristi kmeta. Bilo bi vsekako taktno in pošteno od klerikalcev, da bi bili to omenili na shodu v nedeljo. A ne to, še manj! Reklo se je bilo celo, da je stvar aktualna, ker se ni še nikdo pobrigal, da bi bil storil primerne korake proti nameravanemu vinskemu davku. To je laž! — Na shodu, ki ga je sklicalo »Goriško kmetijsko društvo«, je bil navzoč dični drž. poslanec Štrekelj, ki se je zavzel za stvar in storil primerne korake, pri vladi. Fon in Gregorčič pa spita! O ubogi backi, ki se puste farbati od neprijatelja kmeta v črnih sutanah. — To se je metalo revčkom peska v oči, da so skoraj oslepeli. Le nekateri bolj brihtni so kritizirali to postopanje in so rekli: »Kaj nam trobijo vedno eno in isto; saj to se'je že kedaj razpravljalo! Zakaj so klerikalci sklicali shod? Hoteli so imeti »trentaun«! Omenjeni davek ne bo, kakor kaže, sprejet v drž. zbornici. Klerikalci se bodo hvalili: vidite, kmetje! mi smo vas rešili; brez nas bi vas bila vlada zopet obtežila; mi smo vaši prijatelji in tako dalje bodo trobili, da so oni vse in vsi drugi nič. Backi ne vedo, da manj vpo-štetih ljudi ni v drž. zbornici kakor so naši klerikalci. To sta varn tiča! Gregorčič dobiva za svoje »delo« 15.000 K in Fon okroglo 12.000 K. Mogoče pa je, da so klerikalci imeli poleg še drug namen! V nedeljo dne 17. so volitve v mestni skupini! Vi škodljivci slov. naroda! Hoteli ste naviti bližnje Dobra vce, Cestarje, Križane! (Dalje v prilogi). Mali oglasi Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselnejSi se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravneJSc inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Jo mnnJMIi trgovcev iu obrtnikov v Gorici, katerih na deželi C*D »Gospod Hatteras, zdi se mi, da po nepotrebnem obu-pavate; saj smo k sreči pri vhodu v Barrovski preliv, ki nas dovede v Baifinsko morje!« »Gospod Shandon, k sreči smo pri vhodu v Welling-'tonov preliv, ki nas povede na sever,« ga zavrne Hatteras. »Kako pa bomo pluli, kapitan?« »Z jadri, gospod! Goriva imamo še več nego za dva meseca, in to je več, nego ga potrebujemo za bližnje pre-zimovanje. •»Dovolite mi, da vam povem . . .,« sili Shandon vanj. »Dovolim vam, da idete za menoj na ladjo«, ga prekine Hatteras. Pri teh besedah obrne hrbet svojemu poveljniku, se vrne na ladjo ter se zapre v svojo celico. ^ Dva dni je pihal nasproten veter; kapitan se ni prikazal na krov. Doktor je izrabil ta prisiljeni počitek ter prehodil otok Beechey; natrgal je nekaj rastlin, ki so tu in tam vs!ed narasle toplote vzklile na brezsnežnih skalah, nekaj resja, raznih vrst Hšaja in rumene zlatice, neke vrste kislici podobne rastline s širokimi listi ter nekaj živilu e kremen tarice. Fauna te pokrajine je bila bogatejša nego Flora. Doktor je opazil dolge jate gosi in žrjavov, ki so leteli proti severu. Jerebice, višnjevkasto črne race, vitezi, neke vrste prodniki, razni severni potapljači z dolgim truplom, neke vrste kure, s črnim truplom, belkastimi peruti in kakor korala rdečimi tacami in kljunom, so častno zastopali razred ptičev. Doktorju se je posrečilo ustreliti tudi nekaj sivih zajcev, ki se še niso bili prelevili iz svoje beie zimske kožuhovinc, ter eno višnjevo lisico, ki jo je bil Teli spretno prehitel. Medvedje so najbrže čutili navzočnost ljudi in jih zato ni bilo blizu, in tudi morski psi so bili skoraj plašni, najbrže iz istega vzroka kakor njihovi neprijatelji, medvedje. Zaliv je bil prenapolnjen z neko vrsto zelo okusnih polžev. Izmed žuželk se je doktorju posrečilo ujeti enega moskita (vrsta komarjev), ki ga je pa hudo piknil. Pri živalih z lupinami ni imel toliko sreče, dobil je samo neke vrste školjk in polžev z dvema hišicama. XXI. Smrt Bellota, Toplota je bila 3. in 4. julija še vedno pri 14°. To je bila najvišja točka, do katere se je povzpel toplomer v tem letu. Petega julija pa je udaril jugovzhodnik na dan v spremstvu gostih snežink, tako da je padla toplota za triindvajset stopinj. Hatteras je dal povelje, da odrinejo, ne da bi se oziral na slabo voljo moštva. Trinajst dnij je že minilo, odkar se Forward tudi za stopinjo ni več premaknil proti severu; tudi stranka, ki jo je zastopal Clit-ton, ni bila zadovoljna; kajti bili so trenutno edini s kapi-tanovim sklepom, da jo udarijo v Wellingtono,v preliv in zato pri delu niso kljubovali. m Ladja se ni dala brez truda pripraviti za odhod. Ponoči so jadra razpeli in potem jo je Hatteras pogumno udaril med ledene splave, ki jih je tok tiral proti jugu. Ljudje so se hudo utrudili pri taki zviti vožnji, ki jih je primorala pogosto jadra presukavati. Preliv Wellington ni posebno širok; oklepata ga na vzhodu severno obrežje Dewna, na zahodu pa otok Connvallis, ki so ga dolgo imeli za polotok. Ivan Franklin ga je I. 1846. objadral na zahodni strani. Preliv Wel-lington je preiskal kapitan Penny I. 1851. na ladji gospe Franklinove in na Sophiji; njegov poročnik Stevvart dospel do rta Beecher, 76° 20' širine ter je našel prosto morje. Prosto morje! To je bila naua Hatterasa. »Kar je našel Stewart, najdem jaz tudi,« je dejal doktorju, »od tu dalje pa se lahko z jadri popeljem proti tečaju.« »Toda, se li ne bojite, da bi se vaši ljudje ne___« »Moji ljudje ...« de osorno Hatteras. Potem pa na veliko začudenje doktorja reče tiho: »Ubogi ljudje!« To je bil prvi srčni občutek, ki ga je opazil doktor pri kapitanu. »Toda ne, za menoj morajo iti, za menoj pojdejo!« nadaljuje Hatteras odločno. Če tudi se For\vardu ni bilo treba boriti z ledenimi splavi, venuar se ni daleč prerinil proti severu, kajti vsled nasproti?'h vetrov se je moral pogosto ustavljati. S težavo je plul mimo rta Spencer in Imiis, v torek de--setega julija, pa je vendar končno preplul 75. vsporednik na neizrekljivo veselje Cliftona. Forvvard se je nahajal sedaj ravno na tistem mestu, kjer ste amerikanski ladji Rescue in Advance prestali strašne nevarnosti pod poveljstvom kapitana Havena. Doktor Kane se je bil tudi udeležil te ekspedicije. Koncem septemb .« 1850. je ledeni ssplav zgrabil ti dve ladji ter ju tiral ,. ; ¦ p-emagljivo silo v preliv Lancaster. To nez^ ,do je Shandon pripovedoval Ivanu Wallu v pričo nekatoih mornarjev. »Advance ,n Rescue je led tako pretresoval, privzdigoval ter sem in tje p; metaval, da so morali ogenj na ladijah pogpsiti. In vendar je bila toplota 18° pod ničlo! Celo zimo so bili nesrečni ljudje v ledu zadelani, vsak dan pripravljeni, da zapuste ladji, obleke pa si kar po tri tedne niso upali sleči. V tem strašnem položaju so prepluli tisoč milj in jih je slednjič pritiralo v Baffinsko morje.« Lahko si mislimo, kak učinek je napravilo tako pripovedovanje na ljudi, ki so bili že itak slabe volje. (Dalje pride.) Prilogi „$ofte" it. 43. z dne II. Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Solkana. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali solkanski starešine privolitvi novega župana 12 K 62 v. Pri slovesu gosp. Franceta Scherzer od » ta lejdih stanu« darovali gostje za družbo 12 K. . - ^b^;KiTd^aviTrarii-'serik»i*»k-tt-»p^u^^ 1T,otejUižj3eh zad()volJiv-niča. Živeli iiafifrafeljf ^darovalci, Bog | "Kralci- in igralke iz Lj ubija daj mnogo posnemovalcev ob sličnih prilikah! G. Fran Gorjup iz Kanala daruje družbi sv. CinJVL z^. Josipom Medve-ščekom iz Ložic vdobljeno stavo (ali je Sv. Križ Vipavski trg ali mesto) K 10.— Kaj pa to? — Družba sv. Cirila in Metoda je razpečala lani od 1. januarja do 31. marcija 210.800 narodnih kolkov, letos pa v isti dobi samo 114.000, torej 96.800 manj. Kaj pa to?! Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval igralec g. Bukšek 3 K. Hvala lepa! Domače vesti. Slovensko gledališče. — V četrtek 14. t. m. so naši dragi gostje dovršeno predstavljali angleško komedijo »Seba-stjan veliki knez georgijski«. O. Nučič se je kot »veliki knez Seba-stjan« zopet pokazal umetnika, ki pusti za kulisami celo .svojo osebnost in si nadene ono namišljenega bitja. Njegova igra je bila tako dovršena in gracijozna, da smo bili kar vzhičeni. Izborna je bila gospa Bukšekova, bogata plebejka, prav v svojem elementu — v vlogi, v katero se zna vživeti le ona. Tudi g. Molek je bil prav dober v »logi moža, ki je pač le senca svoje soproge. Jednako zaslužita našo najtoplejšo' pohvalo g.čna Kandlerjeva in g. Bukšek. Imeniten je bil g. Danilo — lord in ženiti v »rezervi«. Za njim nista zaostala g. VVinterova in g. Iličič. Knezu Milanu Milanescu, poslaniku države Oeorgije — vsa čast Všeč nam je bila g. Thalerjeva, kakor tudi g. Habič in Peček. K igri, ki je bila polna kontrastov in duhovitih dovtipov, je prišlo tako malo občinstva, da moramo zapeti zopet stari refren pesni o prazni dvorani. In vendar se nam je zdelo, kakor da je pisec te fine, duhovite veseloigre poznal tudi naše razmere, in jo spisal na adreso premnogih, da bi se kaj iz nje naučili; samo žal, da jih ni bilo. Sploh moramo sklepati vzpričo te hladnokrvnosti, da cel del našega občinstva nima smisla za kaj finega in v resnici dobrega. Županom v Solkanu je bil izvoljen v zadnji seji dosedanji podžupan gospod Jožef V u g a. Čestitamo, prepričani, da bo novi g. župan delal neumorno za vsestranski procvit Solkana! Zemljeknjižni izpit v slovenskem in nemškem jeziku z dobrim uspehom je napravil v Trstu g. Josip T u s u 1 i n, pis. oficijant v Kobaridu. Slovensko gledališče v Gorici. — Drevi se uprizori slavna Strindbergova žaloigra »Oče«. Glavne uioge igrajo gosp. Nučič, gdč. W i n t e r o v a, ga. B u k-š e k o v a, ga. II i č i č e v a, g. D a n i 1 o. g. Bukšek in g. P o v h e. Upati je, da se slavno občinstvo zavzame za to fino psihološko dramo, ki dela čast repertoiru vseh velikih gledališč. Žalostno bi bilo dejstvo, da bi se odigralo to najlepše in priznano delo pred prazno hišo, kakor se je v četrtek zgodilo! Jutri v nedeljo 17. aprila je zadnja predstava pomlada-iskega gostovanja naših ljubljanskih umetnikov in sicer se igra velezabavna burka »Svet brez moških« ali »Pereant možje«! Burka v treh dejanjih. Spisala A. Engei in J. Horst. Igra je pisana jedrnato in ima polno komičnih zapletkov; zlasti boj žensk proti moškim in narobe je jako drastično orisan. Glavne junakinje v tej igri so smešne modernistke, emancipiranke, ki kategorično zahtevajo, da morajo vsi moški -»giniti in da zasedejo njih mesta, služb. ... skratka ženstvo naj bi vladalo na svetu. Nai^ dejo se pa moš'd. ki neusmiljeno uženo prenapete modernistke, da kapitulirajo pred njimi popolnoma. Konec prvega akta je jako zabaven. Tri emancipiranke se spravljajo >.večer k počitku, in ko so slečene, pridrvi nenadno v njih sobo najhujši sovražnik — moški, ki beži pred vara- nim možem, pri čegar ženi je ravnokar Ijubimkoval; — nastane silen krik, vse tri begajo razburjene, se skrivajo in napode ubogega moža skozi okno v četrtem nadstropju. — Sodeluje vse osobje in slavna goriška c. kr. vojaška godba. Družabni večer pri Jelenu sinoči je bil še precej dobro, obiskan, tako da je — Nastopili so ne. G.čna Danilova je pela lepo »Punčko« in »Udovico malo« ter žela pohvalo. Povlie je nastopil dobro kljub indispoziciji; pel je kuplet »Jaz čutim že mokro« in »Kako je Fran-celj Koštrun prepotoval Evropo«. Zbudil je obilo smeha in veselega razpoloženja med občinstvom, ki ni štedilo s ploskanjem. Istotako je zbujal smeh Danilo s svojim prednašanjein v raznih točkah, ki so bile na programu ali jih je pa sam dodal. G.čna Thalerjeva se je izkazala kot izborna sopranistka, pela je namreč znano arijo »Micaele« iz opere Carmen ter drugo iz opere »Mignon«. Občinstvo je bilo z njo jako zadovoljno ter se je o njej le laskavo izražalo. G. Bukšek je pel izvrstno dve pesmi, omenjamo posebno »Mornarja«. Na klavirju je spremljal vse pevske točke z znano virtuoznostjo gosp. Ciril Eržen. Sploh je bil ves večer animiran, neprisiljena, prijetna zabava je plala po dvorani. Konečno se je zahvalil predsednik podružnice g. dr. Dereani sodelo-valcem in sodelovalkam ter občinstvu za udeležbo ter opozoril navzoče ob jeduem na tretji družabni večer, ki bo v kratkem, na katerem se bo proizvajala opera Rinal-do Rinaldiui. Dramski in pevski večer. — Vtorek, dne 19. aprila prirede igralci ljubljanskega dež. gledališča dramski in pevski večer. To bode nekaka poslovilna predstava1 priljubljenih nam igralcev. Sodimo, da je naša dolžnost, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička l Bovškega g. župana A. A. Mlekuša je tožil bivši občinski zdravnik dr. Fiirth radi žaljenja časti. G. župan je bil v Krniinu, kjer ima sedež društvo zdravnikov, obsojen «v zapor 8 dnij; v drugi instanci v Gorici pred okrožno sodnijo pa je bil župan g. A. A. Mlekuš popolnoma oproščen. Solkanske mizarje bi radi dobili po ceni v kremplje črni in rdeči osrečevala ljudstva. Doslej niso prav nič čutili »liberalne« pesti, naša stranka ni imela od n^zarjev nič, — odslej pa se hočejo zanimati za nje tisti, ki so ob vsaki priliki udrihali po mizarjih. Z ozirom na likvidacijo Mizarske zadruge opozarjamo mizarje, naj ohranijo popolnoma mirno kri. Prišlo je, kakor je moralo priti. T. o. z. je sicer zarubila vse premičnine in nepremičnine, toda njen namen je, ohraniti Solkancem, kar je v njihovo dobro. T. o. z. je tudi zadostno oborožena za boj proti vsem sovražnikom, Ko bo konec, potem javno obračunamo z ljudmi, ki žive le od zdražbarij in hujskanj. Krojaška zadruga in Teodoro Hribar. — Ko je ranjki dr. J. Pavlica ustanavljal »Krojaško zadrugo«, je bila »Soča« tako liberalna, da je krepko podpirala zadrugo ter poživljala ljudstvo, naj stori svojo dolžnost. Takrat je lazil po slovenski zemlji neki Teodoro Hribar, trgovski pomočnik v laški trgovini, ter delal zgago proti Kr. zadrugi in se potil za laško botego. »Soča« ga je zato primerno okrcala. Jezen je bil zagrizen Lah Teodoro pa je prihrulil v našo tiskarno kregat se po nemško — slovenskega ni znal nič. Slišal je, kar mu je tikalo, in pred vrata smo ga postavili. Čudna.usoda je zadela »Kroj. zadrugo«. Sedaj pa je ta Hribar gospodar Krof. zadr. »Novi čas« naznanja: »Občni zbor (Centralne posojilnice) je potrdil kupno pogodbo, s katero je g. T. Hribar kupil dosedanjo trgovino pod imenom »Krojaška zadruga« od »Centralne posojilnice«. Zgodilo se je torej, kar srno pripovedovali že zdavnaj. Krojaške zadruge ni več, na njenem mestu je laška botega Teodoro Hribar. Opozarjamo obrtno last, da je v izložbi še vedno napis Krojaška zadruga. T a napis m o r a izginiti! Tako so izigrali slov. klerikalci nekdanjo slov. Krojaško zadrugo v roke zagrizenega Laha. Slovenci in Slovenke! Vsi v laško botego Teodora Hribarja!!! , V Krombergu pri Gorici so imeli klerikalci nekak shod, na Katerem so ropo- tali šele sedaj proti vinskemu davku, ko je že skoro gotovo, da ne bo sprejet. Vse skup je bilo veliko farbanje ljudstva in lov na naročnike za lažnjivi novostrujar-ski list »Novi čas«, -r Kmetje so šli lačni s shoda, gospodje pa v farovž, kjer je trajala imenitna gostija dolgo časa. Kako so še nekateri kmetje zabiti! Bllžffltd zimskega Športa v Bohinju. -Bohinj vedno bolj stopa na pozorišče in nadejati se je, da v najkrajšem času doseže j,»ed svetovnimi zimskošportnimi kraji uvaževanja vredno mesto. To se je pokazalo slasti pretečeno zimo. Cela Evropa je trpela radi izvanredno neugodne zime. Ravno ta zima je bila za Bohinj najboljša preskušnja, ki je pokazala, da se nade, stavljene v Bohinj glede razvoja zimskega športa, morda v najkrajšem času nad vse pričakovanje izpolnijo. Kljub skrajno neugodni zimi je tudi letos obiskalo Bohinj pozimi nad 2000 tujcev. Seveda je k temu pripomoglo mnogo tudi ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ki je vpoštevajoč pozornost kranjske deželne zveze za tujski promet in delavskega mi-nisterstva, vpeljalo iz Trsta posebne športne vlake. Vsled tega se sme pričakovati že v najbližji bodočnosti najugodnejši razvoj Bohinja po zimi. Ravnatelj državnih železnic v Trstu dvorni svetnik G a 1 a in b o s in podravnatelj vladni svet. dr. A u r e d n i č e k sta se osebno zanimala za razvoj Bohinja in železniških zvez, ki bodo v doglednem času tudi državnim železnicam donašale dobička. — Kljub slabi zimi torej lahko trdimo, da je prctečena sezona jako ugoden napredek za Bohinj. Zanimivo je gotovo, da se je v Bohinjski Bistrici tamošnji kolar takore-koč že špecijaliziral za izdelovanje bohinjskih sank, ki so našle priznanje v vseh športnih krogih in ki vsled tega obetajo postati izvozno blago. Želeti bi bilo le, da se vsi na zimskem športu v Bohinju prizadeti krogi kar najbolj zanimajo za nadaljuj razvoj in po svojih močeh pripomorejo k temu, da se čim prej na celi črti izvedejo že zasnovane zimskošportne naprave. S tem ne bodo koristili samo sebi. koristili bodo celokupnosti, ker na ta način dosežejo blagostanje ljudstva in svetovno ime kraja. Kam, ali v slovensko ali v laško gledališče? — Iz mesta: »Naravnost neverjetno je, da je bila večina predstav v Trg. Domu neprimerno obiskana, par naravnost škandalozno slabo. In vendar imamo le,' repertoir ter izbrane igralce. Pripetilo se je, da je bil v Trg. Domu slab obisk, v istem času pa je sedela cela vrsta Slovencev v laškem gledišču ter se naslajala na igri glurnačev in glumačic, izmed katerih je vredna imena le Italia Vitaliani. Bili so taki, ki še niso bili v slov. gledališču, pa tudi taki, ki zabavljajo, da ni nič, kadar pa je kaj, takrat jih pa ni blizu. — Malo častno za prizadete! To pribijam« !« Goriški klerikalci in delavstvo. — Naši klerikalčki, ki se imenujejo krščanske socialce, kadar zberejo okoli sebe par delavcev, rešujejo delavsko vprašanje na krščansko-socialni podlagi s tem, da priredijo vsako leto procesijo na Sveto goro. Delavcev je pravzaprav malo pri taki procesiji, več je raznih drugih ljudi, pobožnih žensk, služkinj. Taka procesija bo tudi letos, in sicer jutri zjutraj. Prej morajo moliti, iti k spovedi in obhajilu potem pa še na Sveto goro, pa so dobri za eno leto! Drugo leto pa spet procesija, ki stane vsakega lepe novce; to je vse delovanje za delavca od strani slov. krščanskih socialcev v Gorici. — Mislimo, da se zavedo polagoma še tisti redki, ki še tičijo tam, kjer ni nobenega srca in nobene rešitve za delavca. Vojaški nabor. — Iz -Šempasa, Št. Ferjana, s Trnovega in iz Bilj je bilo klicanih k vojaškemu naboru 175, prišlo jih je 139; potrdili so jih na 3 leta 33, 18 pa v nadomestno rezervo. Nemška kranjska hranilnica in slov. klerikalci. — Nemška kranj. hranilnica je glavni steber ucinštva na Kranjskem. Podpirajo jo — slov. klerikalci! Slov. klerikalni list je javno pozval Slovence, naj ulagajo denar v to nemško šparkaso. — Nemška hranilnica pa tudi plačuje slov. klerikalce za to. Letos je ta hranilnica dala za nemško šolstvo na Kranjskem 60.000 K; za nemško gledališče .40.000 K, v različne klerikalne namene 43.000 K, za nove orgije v ljubljanski stoln: cerkvi 25.000 K! Torej tako je plačala nemška šparkasa svoje ^lov. podpiratelje! In fi ta- c ko plačani klerikalci hočejo priti reševat .meje!! Če jim »Schulvcrein« in.»Lega« ponudita srebrnjakc, pa bi krčili mejo bolj kot tujici! — Heil »Vseslovenska Ljudska Stranka«! Kje so naborniki? — Opaža se, da manjka pri letošnjem vojaškem naboru obilo fantov. Po trideset do štirideset jih manjka iz par občin. Doma jih ni, če ne bi prišli na nabor. So pač šli s trebuhom za kruhom po svetu: v razne evropske države ali pa čez morje! »Due maiali czechi«. — »Corriere«, glasilo zveze Pajer-Gregorčič, pripoveduje, da sta naznanili dve dami, ki sta se pripeljali iz Vidma v Italiji v Krmin, tamkaj-, šnji policiji, da sta ju nadlegovala v vlaku dva tujca, katera je policija v Krmin u na to zaslišala »Corriere« pravi, da sta ta dva moža češka državna poslanca ter ju zmerja z »majali czechi (Češki prešiči«.) Imen Čehov pa ne navaja!. Radovedni smo res, kaj je na tem resnice! Najbrže pa je vse skupaj debela laž, kakoršnih navadno mrgoli po »Corrieru«! »Slovenska Čitalnica« v Gorici je preložila svoj izredni občni zbor na dan 17. t. m. (nedeljo) ob JO"/, zjutraj. — Dnevni red je isti. Gg. člani so naprošeni, da se snidejo p o I n o š t e v i 1 n o. »Dostojni gospod učitelj«. — Gregorčičeva lista »Gorica« in »Prim. List« sta napravila v oklicu »Voljlcem slovenskih trgov in mest« velike poklone Križanom: na prvem mestu je seveda prečastni gosp, župnik, takoj na drugem pa »dostojni gospod učitelj«. Glejte, glejte, kako ga naenkrat spoštujejo in mu delajo komplimente, češ, pokloniti se mu moramo, potem, no, potem bo naša zmaga v Sv. Križu sijajna. Klerikalci so tiči in veliki hinavci ob volitvah. Ali poznamo jih dobro. Drugače so že zmerjali in psovali onega gospoda učitelja, sedaj jim je »dostojni gospod učitelj,« Prav zadnje čase blatijo nesramno in udrihajo falotsko po učiteljih, v Sv. Križu pa s komplimentom zahtevajo, da bi jim pomagal »dostojni gospod učitelj« k zmagi. No, no, vsi komplimenti ne bodo nič pomagali klerikalcem! Mesto paznika v kaznilnici v Gradišču ob Soči je razpisano, Prošnje na ravnateljstvo kaznilnice do 24. t. m. Pribijamo, da glasilo novostruiarjev »Novi čas« priporoča n a j topleje botego laškega trgovca Teodora Hribarja. Slovenski trgovci ne uživajo take milosti pri novostrujarjih! Avstrijsko mejo so prekoračili pri Višku v Furlaniji en častnik, dva podčastnika in 3 vojaki 97. pešpolka iz Sežane. Finančna straža laška jih je prijela ter jim pob.aia skice in fotografične plošče, potem stit jih dva oficirja spremila do meje. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu bode imelo svoj 1. redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem shajališču (gostilna Anton Mozetič). — Dnevni red po pravilih. — K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Tatvine je bila obdolžena Ana Muži-na iz St Ferjana in sicer da je v službi pri L. Venutiju pobrala razne reči, ki niso bile njene; obsojena je na 3 tedne ječe z jednim postom. Božjast je vrgla danes ob 8. zjutraj neko služlinjo pri vodnjaku na Kornu, Pri padcu se je precej poškodovala. Prenesli so jo takoj v vežo Attemsove palače. — Prvo pomoč jej je dal g. dr. Dereani, ki je slučajno šel mimo. V opazovalnici za umobolne v Gorici se je-nahajal dlje časa 50 letni Žid Henrik Kerner iz Varšave, proti kateremu se je vršila pri zadnjem porotnem zasedanju razprava pa je bila preložena; sedaj je sodna oblast odstopila od vsakega nadalj-nega preganjanja Kornerja. Po drva je hodil v gozdič 68 letni Filip Colautti iz Marijana ter se ni prav nič brigal za to, da ni imel pravice hoditi po drva ,v gozdiče, ki niso njegova iast. Dasi je bil opetovano opominjan, naj neha, ni hotel nehati, marveč je še strašno zabavljal in žalil gozdne čuvaje. Slednjič so ga prijeli iu naznanili. Pri sodniji je dobil 15 mesecev težke ječe s postom vsaki drugi mesec. • , Odprti lekarni. — Jutri popotudne bosta odprti v Gorici lekarni Poiitoiii-Li-beri. V teh dveii lekarnah bo tudi ponočna' služba v času od 17. do 24. t. m. " w$- Poziv na občinstvo! —'2e večkrat se je dognalo — in bilo je tudi omenjeno v listih, — - da so prišli naši odjemalci v prejšnje prostore tvrdke Ivančič & Kurinčič (Via Arctveseovado št. 5), kjer se jih ni opozorilo na to, da tu nimata več trgovine Ivančič-Kurinčič, dasi so odjemalci vprašali. Tem potoni prosiva podpisana, da nama p. n. občinstvo vsako tako neodkrito izjavo od gotove strani naznani, na kar ukreneva potrebne korake. Ob enem ome-njeva, da imava sedaj trgovino v Gosposki ulici št. 11. (prej !. Zornih.) (Več v oglasu!) ." • Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. sestniki reklamirajo zase pravico ribarjenja v določenih krajih, da treba za ribo-rejo velikih okrožji, ker drugače ni mogoče ploditi ribe; obrnejo se mi glavarstva, ila podajo o reklamantth poročila. Živinski semnji na Opčinah začno zopet, in sicer se bodo vršili dne 20. vsakega meseca. Zlet I. sok. okraja. — Kakor je bilo že v »Soči« objavljeno, se bo vršil glasom sklepa Prim. sok. župe zlet l. sokol, okraja v Sel« na Vipavskem dne 22. maja 1.1. ter so naprošena narodna društva, da ta dan ne prirejajo svojih veselic. Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Škoti« v Šmarjah je sklenilo pri rednem občnem zboru obhajati kar najslovesneje svojo desetletnico dne prvega majnika. Radi nepričakovanih ovir, posebno pa radi bolezni g. pevovodje, se je bilo že bati, da bo to nemogoče. Odbor pa ni miroval, ter dosegel sijajne uspehe o čemur se bo lahko vsak udeleženec osebno prepričal. goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se že vrse priprave za veliko športno slavnost, katera se bode vršila dne 12. junija t. 1. z jako obširnim programom. Lepaki za prednaznanila so se že odposlali. Zjutraj bo dirka Ajdovščina-Gorica, popoludne Mireti-Gorica, šaljivo srečka-nje, šaljiva pošta, srečkanje za fino novo dvokolo, javni ples, umetni ognji itd. Slavnost se bo vršila na obširnem prostoru pivovarne Oorjupa. Nudilo se bode slavnemu občinstvu zabave dovolj. Priglasilo se je že sedaj več dirkačev, med temi tudi naši bratje Hrvati. Triovsko-abrtiB ii guspoiarskt vati. Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v Trstu. — Opozarjamo na današnje vabilo Jadranske banke v Trstu v zadevi emisije četrtega milijona delniške glavnice, kakor tudi na ugodno obresto-vanje kapitala naloženega v teh delnicah. Natančni pogoji nove emisije navedeni so v današnjem inseratu našega lista. Kmečka posojilnica v Prvačini bo imela svoj občni zbor dne 5. maja 1910. ob 3. popoldne v svojih prostorih h. št. 16. z dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva. . 2.) Odobritev poročila in računskega sklepa za 1910. 3.) Razdelitev čistega dobička. 4.) Volitev načelstva. 5.) Volitev nadzorstva. 6.) Ra.voterosti. »Chantecler« v Gorici. — Edmund Rostandova živalska drama »Chantecler« je vzbudila po celem svetu mnogo zanimanja, — ir, ni čuda, da je uplivala tudi na modo. Modi je začrtala novo pot, dala jej nove ideje. Uspeh tega upliva je sijajen.— Industrija nam nudi nove, najrazličnejše predmete a la »Chantecler«. Zasluga podjetne tvrdke Pregrad & ČernetiČ v Trgovskem Domu pa je, da vidimo »Chaiiteclerja« tudi v Gorici. V izložbenih oknih omenjene tvrdke je razpostavljeno najrazličnejše blago za obleke in bluze v najnovejših barvah ponosnega »Chanteclerja«, ljubke fazanke in drugih v drami zastopanih živalji. Nianse barv so čudovite. Dalje vzbujajo pozornost okraski za obleke z motivi iz »Chan-teclerja«; solnčniki z bordurami in palicami a la »Chantecler«; šerpe. nogovice, igle za klobuke itd. Vse to si lahko ogledate -— brezplačno, ako se potrudite do Trgovskega Doma. V Salonu Robes se izdeluje obleke in bluze po najnovejšem pariškem in angleškem kroju. Trgovsko in obrtno društvom Gorici vabi svoje člane na letošnji redni občili zbor, ki se vrši na podlagi § 6, društv. pravil dne 24. t. m. v dvorani pri »Zlatem Jelenu« v Gorici ob 10 uri predpoludne z' naslednim dnevnim redom: 1. Poročilo tačasnega odbora o društvenem stanju po pravilnem redu; 2. Volitev novega odbora; 3. Slučajnosti. Želeti je, da se to koristno toda omalovaževano društvo še bolj oživi, zanimanje zanj med trgovci in obrtniki razširi, zato naj bi prišli na jto zborovanje vsi društveniki in tudi tisti, ki bi želeli pristopiti bodisi z mesta ali z dežele. Riboreja. — Vršilo se je napovedano posvetovanje glede na izvrševanje zakona o ribarstvu. Udeležili so se zastopniki dež. odbora, vlade, kinet. društev "itd. Razpravljalo se je zlasti o tem, da razni po- >a vzeti posebno posojilo posebno ' je kritiziral -finančno gospodarstvo drža-fsenskih odnošajev. Primanjkljaj ne \ ve. Chiari je priznal potrebo posojila, ali Politični pregled. Poslanska zbornica se je sešla zopet 14. t. in. Posi. Seitz, Choc in dr. Stransky so polemizirali proti dnevnemu redu, določenemu od predsednika, da se ima namreč kot prvo točko postaviti na dnevni red predlogo glede posojila. — Posl. Seitz je predlagal spremembo v tem smislu, da naj službena pragmatika tvori prvo točko in predloga o posojilu drugo točko dnevnega reda ter je zahteval poimensko glasovanje. V poimenskem glasovanju -je bil predlog posl. Seitza odklonjen z 219 proti 259 glasom. (Klici ogorčenja in protestni klici pri čeških radikaicih.). Zbornica je nato pričela prvo čitanje o predlogi posojila. Posl. dr. Elienbogen je najojstreje kritikoval postopanje vlade. — Potem je povzel besed/) finančni minister Bilinski ter se najprej obrnil proti očitanju, češ, da je zbornico presenetil s 182-miIijonsko posojilno predlogo. Minister je opozarjal, da je že prej omenjal, da bo trebi radi bosenskih izvira iz troškov za vojaške namene, ampak iz notranje-avstrijskih razmer, na podlagi izdatkov, ki jih je napravila vlada za razne kulturne in druge potrebe v smislu sklepa zbornice. Nasproti trditvi, da predloga ni dovolj utemeljena, je omenjal, da gre tu za vojaške izdatke in tu nikakor ne gre, da bi se v odprti zbornici razpravljalo o tem. V odseku pa poda domobranski minister vsa potrebna pojasnila. Iz zadnjega glasovanja bi bila vlada izvajala konsekvenee, ko bi se bilo šlo za večino, ki bi bila pripravljena prevzeti vlado in obveznosti, na mesto odstopivše. Od takrat, ko je vlada predložila predlogo, so se razmere na denarnem trgu poslabšale. Renta je padla za 75 vin. Tržna obrestna cena je poskočila od 3 na 3 jn en Četrt, obrestna mera v Londonu se je zvišala. Denarne razmere so se poslabšale. Ogrsko posojilo nam je odvzelo del denarja. Ako se nam sedaj govori o večini, dovolite nam, da se obrnemo na to večino in jo prosimo, naj nam dovoli čimpreje najetje tega posojila v znesku 182 milijonov kron, da nam bo mogoče dobiti isto še pod pogoji, katere bo mogoče sprejeti. Minister se je potem obrnil proti mnenju, kakor da bi bila gotovina v blagajnah del proračuna. Gotovina v blagajnah, v katere se -.stekajo vsi dohodki države, so sredstvo za tehniško možnost uprave. Minister je primerjal lansko in letošnje stanje gotovine v blagajnah. —- Lani smo imeli 420 mil. skupne gotovine v centralni blagajni, letos 190 mil. Iz te gotovine se ni skrivaj potrošilo ničesar. Škofu Jegliču se ni dalo i ž gotovine v b la g a j n a h niti s t < i i n k e. Ako je dobil predujem, se je dalo to le iz premoženja verske-g a z a ki a d a, v kari m a v 1 a d a p ra-v i e o i n k a r s e j e ž e v m a r s i k a t e-r i h slučajih p r a k t i c i r a l o. Davka ni minister odpustil škofu Jegliču nikake-ga. — Kar se tiče vprašanja, če so bili iz gotovine blagajn plačani časniki, ne ve on ničesar. (Veselost). — Posl. Wlnarsky: Vsa ministerska klop-se smeje I'—¦ Finančni ministeri Le pustite, da govorim! — Posl. Eldersch: Sedaj pride dobra šala! — Minister: Dobra šala? Ne vem, če se plačuje liste. O tem mi ni ničesar znano. (Veselost). Posl. Selinger: Po kom plačate? Finančni minister: Ne plačujem po nikomur, ker lahko zagotavljam na svojo čast, da cela zadeva časopisov sploh ne spada v delokrog finančnega ministra... (veselost) in sploh ne obtežuje e. kr. blagajn. (Ponovna veselost!) Veste prav dobro, da imamo dispozicijski fond. Ako se za časopise res kaj potrebuje, o čemur mi ni nič znanega, se utegne to pokrivati iz tega fonda. Zaključujem z zatrdilom, da je gotovina v blagajnah tako mala, da po trebuje ojačenja in z zagotovilom, da za tajne namene in posebno za časopise ne potrebujemo niti vinarja iz državnih blagajn. (Kdo plačuje potem vladne časopise?) — Minister je konečno prosil zbornico, naj kot dobri hišni oče omogoči upravitelju, njemu, finančnemu ministru, da napravi red. Zato izraža nado, da, če ne cela zbornica, se najde večina, ki mu omogoči, da najame posojilo, dokler so še kolikor toliko ugodni pogoji, da se dobi denar. Med vlogami se nahaja interpelacija posl. Dubiliča v zadevi odloka, ki ga je izdal naučni minister na deželne centralne vlade na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji v zadevi Hallevevega kometa. Interpelanti pravijo, „da ni rned prebivalstvom omenjenih dežel nikakega strahu glede kometa. Vest, da razprodaja ljudstvo svoja premoženja za vsako ceno, je popolnoma kriva. Interpelanti vprašujejo, naučnega ministra grofa Stiirgkha, če je res izdal tako naredbo in v pritrjevalnem slučaju, kako more opravičiti ljudstvo žaleča prisojanja, ki so zapopadena v omenjeni odloki. Med vlogama se nahaja tudi interpelacija posl. Pittacco v zadevi železniške nesreče pri Miljah. Radi železniške nesreče pri Miljah je interpeliral tudi poslanec Mandič. Poslanec Hribar je vložil predlog glede državne podpore za železnico OpČine-Sežana. Zbornica je včeraj nadaljevala prvo čitanje predloge o posojilu. Haberman nemška narodna zveza zavzame svoje stališče še le po vladnih pojasnilih v odseku. V nadaljevanju je izjavil posl. Bukvaj, da bi češki poslanci glasovali za predlogo, ko bi jo bila predložila vlada, do katere imajo zaupanje. Navajal je potem razne pritožbe čeških poslancev proti vladi in izjavil, da bi se najdostojneje praznovalo cesarjevo 80-letnico, ko bi prišlo do po-mirjenja med avstrijskimi narodi ter posebno med Čehi in Nemci. Kot predpogoj za začetek takega sporazumljenja vidimo v brezpogojni umaknitvi narodnih predlog ministerskega predsednika. (Živahno odobravanje pri Čehih). Generalni govornik za posl. Loser je izjavil, da dovoljenje posojila ne znači nikako zaupanje za vlado, pač pa je posojilo v interesu davkoplačevalcev!! Govornik proti, posl. Vojta je izjavil, da so Slovani proti predlogi radi germanizatoričnih tendenc vlade, posebno železniškega ministerstva. Slovani žele močno monarhijo, a morala bi biti na čelu države vlada, do katere imajo vsi narodi zaupanje. Vladni načrt o posojilu se je na to izročilo proračunskemu odseku. Po končanem prvem čitanju predloge o posojilu je pričela zbornica prvo čitanje službene pragmatike. Šusteršič in Udržal.'— Praški »Čas« je spravil v javnost pakt med Šusteršičem in Udržalom. Ta pakt, ki se je sklenil brez vednosti ostalih skupin Slovanske jedno-te, se glasi sledeče: I.) Dr. Šusteršič in Udržal ostaneta pri svoji sedanji taktiki, katere ne bodeta drugače menjala kakor po medsebojnem odobrenju. 2.) Zavežeta se, da bodeta v slučaju rekonstrukcije kabineta skupno postopala. 3.) Obe frakciji se sporazumeta glede novih volitev. — Ta pakt, pravi »Čas«, škodi enotnemu in složnemu postopanju Slovanske jednote. Se razume, da škodi! Kaže pa tudi, koliko je vredno Šusteršičevo kričanje po enotnosti in slogi v jugoslovanski delegaciji ter v'»Enoti« l Klerikalno hinavstvo je res že tako, da si človek ne more misliti večje hitiav-ščine od klerikalne. Najvišje med kleri- kalci stoji dr. Šusteršič, zato je tudi on največji hinavec. Pred kratkim časom je govoril na shodu v Mariboru, kjer je udrihal le na njemu lasten način po slovenskih naprednih politikih, po zvezi južnih Slovanov, posebej še surovo po štajerskem državnem poslancu dr. Ploju — v nedeljo pa je govoril isti dr. Šusteršič na Jesenicah, ali kako! Klica! je Boga na pomoč, naj bodo za Božjo voljo slovenski poslanci na Dunaju edini. V Mariboru mu ni bilo čisto nič za edinost, ampak tam je slikal zvezo juž. Slov. in slovenske napredne poslance za one, ki nočejo sloge in edinosti na Dunaju, dasi ni imel za tako udriha-nje nikake resnične podlage. Je pač stara resnica, da se ravnajo klerikalci po geslu: kakor kaže. — Kadar upa Šusteršič kaj dobiti ali zlezti kam višje po hrbtih jugoslovanskih poslancev, takrat je za slogo in skupno delovanje; Če misli, da mu jih ni baš treba, pa razdira in se tolče po prsih: kaj smo mi! — Žalostno pač, da stoji tak človek na političnem polju tako v ospredju! Dr. Šusteršič /a čim najtesnejšo zvezo jugoslovanskih poslancev. r— »Slov. klub« je dal dr. Šusteršiču pooblastilo, naj stopi v dotiko z »Zvezo južnih Siovanov« gledč čim najtesnejše združitve vseh jugoslovanskih poslancev ter glede reorganizacije »Narodne zveze«. No, prav bi bilo, da bi prišlo do take združitve in reorganizacije na dobri podlagi — ali predobro poznamo Šusteršiča in njegove; zato moremo reči, da išče Šusteršič tako združitev in reorganizacijo le v kake posebne sv(,je in strankarske namene! O razmerju med slovenskimi državnimi poslanci ter o »Slovanski Enoti« je govoril posl. dr. Ploj v nedeljo na shodu pri Sv. Marjeti blizu Ptuja na Štajerskem. Rekel je, da vlada med obema jugoslovanskima kluboma nesoglasje, krivde za to ni pri »Zvezi južnih Slovanov«, pač pa zbirajo nesoglasja neutemeljena in neresnična poročila v nasprotnih listih.. »Zveza Južnih Slovanov« ni napravila v zadevi vseučilišča nobenega novega sklepa, posebej pa ne nobenega protisklepa proti onim prejšnjim v »Narodni zvezi«. Glede »Slovanske Enote« je naglašal, da ima ta v sebi veliko nasprotujočih si strank in povrh nima pozitivnega programa, ampak le boj proti vladi. To je njena slabost. Neobhodno potrebno je torej, da stranke in člani s trdno voljo in z zaupanjem sedejo skupaj, poravnajo medsebojna strankarska razmerja in izdelajo pozitiven program, potem pa mirno, stvarno in dosledno delajo z uvaženjem zunanjega položaja in brez precenjevanja lastnih moči. Kaj je iskal minister Weissklrchner v Dalmaciji? — Na obedu v Majdami je rekel, da Dalmacija more dobiti od države mnogo; ako to želi, je v njenem interesu, da sta nasloni na krščansko socialno stranko, ki je najmočnejša v Avstriji ter največja politična moč v državi. Weisskirch-ner je pripravljal tla klerikalni stranki v Dalmaciji; načeloval bi jej posl. Peric! Razne vesti. Bivši predsednik ameriških Združenih držav Roosevelt se nahaja na Dunaju. Ustavil se je bil v Nabrežini ter je tam večerjal v kolodvorski restavraciji. »Slov. planinsko društvo« je imelo 13. t. m. občni zbor v Ljubljani. Zahtevali so nekateri spremembo pravil v tem smislu, da je osrednje društvo zveza vseh podružnic kot samostojnih društev, in v osrednjem odboru naj bi bile bolj zastopane tudi podružnice. Društvo je koncem I. 1909 imelo 3102 člana, in sicer osiednje društvo 976, podružnice pa 2126. Podružnic je bilo 20. Število članov se je lani pomnožilo za 393 članov. Društvo izkazuje za I. 1909 dohodkov 116.579 K 62 v, izdatkov 115.919 K 60 v. Sklenilo se je, da se skliče v svrho spremembe pravil jeseni izvanredni občni zbor. (Dalje na peti strani.) priporocujemo +*> kot priznano Mi 'iovarniiko znamk« pridatek i za k a i/o/ Naši dreadnoughti. — Naša mornariška uprava že več časa proučuje načrte o zgradbi dveh dreadnoughtov, ki se bosta zgradila v tržaškem »Stabilimento teenico«, pozneje zgradi dva drcadnou-glita ogrska ladjedelnica Danubius. Avstrijski vodljivi zrakoplovi. — Drugi vodljivi avstrijski zrakoplov so pričeli graditi, v Fischamendovi zrakoplovu i •r(fevrmna#i2rar&^ nik pl. Tapser. ' Otvoritev lovske razstave na Dima-; ju je odložena na dan 7. maja t. 1. '• Kongres francoskih železnicarskili -delavcev v Parizu -j«-14. t.~m. izvolil odbor, ki na'j. določi o tem, je li sedanji čas ugoden za štrajk ali ne. Chantecler — ubijalec. — Na Ogrskem v Perbetu je trosila gospodinja Jakobova živež med kokoši na dvorišču. Petelin je frfotal ter skakal okoli, kar zadene močno s perutjo puško ob steni; puška pade, se sproži ter smrtno zadene gospodinjo, ki je kmalu na to umrla. ; 130 tonelat dinainita je eksplodiralo v Kobe, kakor poročajo iz Tokia. Strašna je škoda v'mestih in okolici. Ranjenilt, je mnogo oseb. Iz Lizbone poročajo, da je bil tam strašen vihar, kakoršnih ne pomnijo. Več manjših ladij je razburkano morje preobrnilo in razbilo; nekaj mornarjev je potonilo. Treščilo je v cerkev v Monster-Szegu na Ogrskem nedeljo popoludne med službo božjo. Ena žena 'je ostala mrtva, 21 oseb je bilo težko ranjenih. Monte Carlo je podjetje, ki nosi na I. 20-30 milijonov frankov dohodkov. V kratkem izide bilanca, iz katere bo razvidno, da so se dohodki v poslednji sezoni povečali za 2 milijona in pol frankov. — Delničarji dobijo na vsako delnico 350 frankov. Znani slepar Strasnof, »šulkolega« d.ra Franka, je bil pred sodiščem v Mitro-vici radi raznih goljufivih manipulacij obsojen na 5 let ječe. Zrakoplovstvo. — Zrakoplovec Kinet 2 uri 19 min. v zraku. — Zrakoplovec Danijel Kinet, Farmanov učenec, se je spustil v zrak s svojim biplanom v družbi z ruskim zrakoplovcem Lebedevom; dvignil se je kakih 50 m visoko nad aerodromom v Monsmethonu ter je ostal v zraku 2 uri 19 minut. Dosegel je rekord v dosedanjem zrakoplovstvu. Dva kolosalna vola so ubili v klavnici v laškem Vidmu. Dala sta mesa 1144 kg; eden sam je tehtal 609 kg. ' Štrajk v Maržilju. — Poročali smo, da je tam vzbruhnil štrajk med mornarji; 12. t. m. pa so proglasili delavci generalni, štrajk. Trgovski pomočniki tudi štraj-'taflorStrajknJtteth je okoli 20.000. III. redni občni zbor »Slovenskega lovskega društva« se bo vršil v nedeljo, dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v -hotelu »Iliriji« v Ljubljani, Ker "je v zadnjem časti pristopilo k društvo mnogo članov s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, je želeti, da bi bili slovenski lovci teh dežela tudi v odboru zastopani. Zato vabi vse slovenske lovce, vzlasti pa one s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, da se občnega zbora udeleže. Goriška ljudska posojilnica | vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gotici VABILO Sadjarsko društvo v Toimmu ima na razpolago večje število krepkih jabolčnih drevesc, i katera oddaja po L0 \Nt). l{on)acL Člani društva naj poiščejo čim preje pripadajoča jim brezplačna drevesca. Naznanilo. REDNI OBČNI ZBOR, kateri bodo v soboto dne 30. uprila 1910. ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih Gosposka uiiea h*5na $fr. T. DNEVNI RED: I. Poročilo načelstva. ' , II. Poročilo nadzorstva. 3. Polrditev letnih računov in bilance za leto 1009. 1-. Razdelitev čistega dobička. f>. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. V GOKia, dno 10. aprila 1910. Načelstvo. • Odlikovana pokanja in sladcičarna SI. občinstvu da {-cm -olvoril naznanjam, novo mm mm Gorica Tekal išče Prana Josipa štev. 2 Podružnica v iil. Hunicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. na Komu št. O, Um* izvrAujoiu vsa naročila točno in solidno po najnovejša modi. Slav. občinstvu v mestu in na de/.eli se najlopleje priporočam Spoštovanjem Fran Siinčič, krojač. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A..Gabršček - Gorica. Vabilo na subskripcijo. V smislu poobiaščenja občnega'zbora z dne 14. marca 11)09 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 11)10, povišati delniško glnvnieo •Jadranske banke na K 4-,OtMMM)0* — in izdati 2500 lžniki liani1«!! poslopje i ii inventar trn ns. slnvke .Vlog, h, upniki l»cli»«kat glavnica Rezervni fondi Kn.n Kron ' Krou Kron Kron Kron Kron 1906 2,414.413 — 2,293.401' - 275 393-— 72 569'..... 2,813.475'-- 1,000.000-1,000.000 — 1 33.100-— 1907 2,555.400- 4,86f>.073- — 292 870- 84.611- 5,435.456- - ; 2,000.000-— 107,135-— 1908 3,286.358- ; 8,956 508 ••- 289.320' 155J43-- j 9,068.969-- 2,000.00u- -1.000.000 — i 1 160.500 — 1909 3,796.489- - 1 (>,242.898'— > 287.5()2- — 2:17.432'-- i 10,671.143 ¦- 3,000.000- - 208.000 — < 'isti Jobifek Kw ni vi Skupni promet d(!lldft 97.166'-.: K 311,002.571-82 5% .160.186-— I „457,800.-4106 5% 200 340 -j- „ 157.816'-: , 608,206.892-58 : 6°/0 * i 717,205.9*3-38 ' 6% V TRSTU, dne 31. marca 1910. JADRANSKA BANKA. iii"nrii--"ir-~- • Napoleon stopal od zmage do slave, Lil muz je v resnici prebrisane glave ; gotovo — (o tem zgodovina moUi) - -„0770" je on nosil, vsaj weni se zdi. J. Medved, Ma Tekališče, Josipa Verdi it. 32. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zalogu kemičnih in nnlifmskili barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, eene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe1o. Prve črešnje niso še prišle v Gorico, pač pa je že.doSl.o IlOVO pOlTlladaTl- sko in poletno blago tvrdki Ivančič & Kurinčič, djospos1;» milijonov znamko. Kiairoii, siadčiea. IJotu-liers a la reiue. - IVperminz. - - Kazna čokolada prve vrste ,j,. orijent sladkorja i/, čokolade v kraljevih vinogradih. ZALOGE, prej A. Maršner. Prag, Ferdinandova tfida, Vaclovsko namesti (vis-a-vis Primas) — Dunaj VI. Theobaldgasse N.o 4. Lekarna Cristofoletti =5# lonci na travniku. Trskino (štokfiževo) jetrno oljs. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino Železnato jetrno olje. Raki tetfi olja je sosd>no priporočljiva ohokom in d<;čkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jftdecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni. Zlezni otoki, golše, inalokrvr-ost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija, prečno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim M. odjemalcem glede čistote in - - ¦ stalne sposobnosti za zdravljenje.------- Cristofoletti jeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ~ Agro-Merkur v Ljubljani. (jr;u!i)i prostori fj«ii>cz ^rd!t>o^a ulica sM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro- Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- = vanje blaga === POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. IMJZOiJ! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. itd. Agro-Merknr preskrbi sploh vsano blago. — Agro-Merkur kupuje vse pridelke - in izdelke. ...... Cene najugodnejše ! Postrežba točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke I Varstvena znamka: „SIdro' RJŽI liniment. Ga p si c i comp. 1 " Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripozaano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K i 40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, lako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko sidrom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ tiateza leva " v jugi Jsabothgasse Štev. 5 no m Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: DomaOa knjižnica Seznam izbranih, najboljših drl slovenske literature in svetovne literature v ilolirili prevodih. ig. pi. KlGinmagp & M lamborg knjigarna u Ljubljani. Pijančevanje. Za posfeuJnjo i prašek ZENENT0 — brezplačno. Naguenjc k pijanPevanju se trajno odpravi. — Sužnji te strasti se jn osvobodijo proti svoji lastni volji. Prašek Zenento se primeša j&di ali pijači. Primerno za vsako starost in vsak spol. ___________._______________ Zenento je zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v drn7/ni oziroma med znanci osebe, ki so ndane pijančevanju, naj naroči takoj 1 prašek za poskoinjo. -ZENENTO se pošlje v pismu. Priložiti je znamko za i'.0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 70. Wardour Street, LONDON 2115 (Eiijjlaml). Pisma je fratikirati z znamko za 2f> vin; dopisnic« 10 vin. „Hercules" zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od .15. ter starejše od 80. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje: Glavno ravnateljstvo podporne zadrnge na Beki. &&&&-9-Q&.W.QLLLl&.&&,Lr.L. A. vrt. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga oljkinega olja prve vrste najboljši!) tvrdfc iz Istre, Dalmacije, Malfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron '96, 104, 112, 120, 1*23. i-36, 1-44, 1"60, i'80, 2"-, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo eene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spot zameni s polno. Zaloga Pravi vinski kis in navaden, - mila in sveč. -Cene zmerne, *#********#**¦** g = 5500 = f not. potrjonih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejšo odstranjujejo KaiserjeVe prsne karamele — z znamko t, r e h s m rek — J hripavost, zasliženost, katar, krčni I in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza 00 vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli --Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug- | giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni i — Gorica, L. Gliubich — Gorica, v mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v lekarni J. Hus — Vipava, Maks Kozover | Ajdovščina, L. Jursche — Ajel. ši nakup 1 Najcenejši in najboljši nakup SW v modni trgovini ENGELBERT SKUPEK Gorica -- Via Scciole 6 H Za g- o i Srajce Ovratniki Zavratnice Manšeti Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice gokolenke ei :epice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Juristovske oprave ei ' ' " Žepni robci Gamaše Klobuki Z a Srajce dame: ijc« Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum k_ Cene Ntvo{|o Holiriue! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. i Ban mma