Wiari . „SoLa" izhaja vsak petek in velja dopoStiprejemana all v Gorici na dom pogiljana: Vae leto.....f. 4.40 Pol leta ,....„ 2.20 6etvrt leta - . . . „ i.10 Pri oznanilih in tako tudi pri „po-ilanicah" se placuje j» navadno tristop-qo vrsto: 8 kr. fie se tiska 1 knit 7 *, » » „ 2 „ 6 » » » » 3 „ Z»TeLe 6rke po pro»toru. V Gorici, 3. aprila 1885. Tecaj XV. Posamezne gtevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakaroicah v* gosposki ulici blizn „treh kron", na starem trgu in v nmnski ulici ter t Train, via Ca-sorma, 3. Dopisi naj Be blagovoljno poSujajo urednifitvu „Soee" v Gorici na Travnikn 16,1., naroSnina pa opravniStvu ,,So8e" Via della Croce at. 4. II. Rokopisi se ne rracajo; dopisi naj io blagovoljno frankujejo. -- Delalcem in drugim nepremoinim ae narofohw rafts, ako >e oglaie pri opravniitvu. Ustajenje. Med najvedje praznike katoliik© cerkve Itejemo po rsi pravici velikonod, ki nam stavlja pred odi zmago Boga-dloveka nad peklom in smrtjo. S cerkve-nim praznikom ozko strinja so zlvljenje v naravi, ki jo bilo pozimi zamrio, a na pomlad zadenja z nova poganjati ter dajati naravi mod in krasoto. Zvelidar-jevo in naravino ustajenje spominja nas onega usta-jenja, ki ga caka narod slovenski, katero gotovo pride, ker mora priti. Cez tisod let, odkar eta odi zaprla sv. Ciril in Metod, zlvi narod slovenski Mvljenje nazavednega ali po okolildinah tladenega roda. To pa ne bo vedno trpelo, kajti otajal se je led na narodnera polji slo* venskem in Slovenec je probujen u2e ved let. 0 raz-nih dasih zablisknila nam je jutranjica boljSe prihod-nosti, a vsak krat se je zopet izgubila; v zadnjem petletji zakrila se nam je bolje nego kedaj. Ali to naj nas no straSi,ker tudi solnce mrkne vdasih ia se zdi, da je zgubilo svojo svitlobo in mod, pa kmalu zopefc poaije % vedjo modjo in svitlostjo, Tako jo z nalo narodno stvarjo, Narodnost svojo imamo od Boga, ki nas je stvaril in nam je dal milo donedi jezik slovenski, slovensko dut in naravo kot ded^eino nalo, Fonoani moramo biti na to, kar nam jt stvar-nik podaril, ter priz.idevati se, da ohranimo pohlevno sree, gostoljubne navade. versko dut, poiteno vedenje, s katerim nas je Bog obogatil Nevreden otrok vse-mogocnega Boga jo oni, ki ne ceui ali ki eelo zani-duje dobrote in prednosti, katere je dobil od svojoga zadetnika. V tern smislu veljajo besede: Strela udri iz visiue izdajaica domovine, prirojenih verlin in na-rodnega prava. Kar je Bog zasadil, ostane; nobena sila ne more tega razdreti; ali posamezniki morajo svoje modi na-penjati, da pospelijo bozje naraere, ker zoper voljo Bog nikogar ne tira v sredo in raj. Iz stanja zani-cevanosti, ponizanosti, dejanskega brezpravja pridemo gotovo do lepili dnij vsestranske ravnopravnosti se svojimi brati nem§ke in italijanske narodnosti. V to 8Vfho moramo pa sami delati in truditi se po svojih moceh, casi so presli, ko so pecena piideta od sebe letela v usta. Piestane naj mod namt vsak prepir in obvelja naj edtno le ljubezenyin sloga v neumoruem trudu za narodoo blaginjo. Siba bozja zadene one, ki premBljeno ved©" in hote netijo in Sirijo prepir in neslogo med narodom, ki trmoglavo hodijo svoje poti, da bi si ohranili ali priborili denar, <';ist, sluibo ali, kar je veliko huje, da bi osvetili zaljeno svoje samo-ljubje. Vsak rodoljub naj dela na to, da narodu po-more v dusnem in gmotnom ozku. Nevednost jo naj-dra^ja red v de^eli, rekel jo moder wsl; zato so moramo prizadevati, da narod v/budimo, podudimo, omikamo, da bo ponosea na svojo pokoljenjo, da no bo iskal tai v nedastnem slu^bovanji, ompak da bo znal sam sebe ceuiti, spoStovati ter potegovati se za svoje pravice, ki so mil od Boga odmerjene, katerih mu ne more odvzeti in zmanjSati niti najzvitejSi pla-dani zagovornik in pisafi. V povzdigo uarodno omike snujmo si bralna druStva in ditalnice po vsej dezeli. NajboljSi, najpolteuejSi, najpobo^nejsi narodnjaki naj stopijo na delo takim podjetjim, da jih ohranljo na pravi poti, da jih obvarujejo 'zmote, kajti nevedne uditi in kazati jim pravo pot je Slahtno delo, Id ima v Kristusu svoj uzor, po katerem so ravna. Iiude-diea naj oblije one, ki se hodejo ravnati po kakem udeniku, ki jo Bogu-dloveku nasproten, ali ki drugim po krivom podtikajo takega ueonika. Z dulevno prosveto pride sama po sobi tudi gmotna omtka, kajti razum, ki rosnioo pozna, vede do podetij in dojanj, ki lajSajo in BlajSajo dlovolko ^ivljenje, udi poti, po katerih si more dlovek zmanj- lati trud in znoj za vsnkdanji kruh. V torn oziru je vsakovrstni knietijski in gospodarski poduk neizmerne koristi, keru6i pridelovati in piidobivati 2ive?,zmanj- iim trudom, v vecji obilnosti, v 81ahtnojSi kakovo- j sti. Zato sliiva in dasfc nafiim kmetijskim u&tcljem in j zavodom. ki pospeSujejo znanje, kako treba obdolo- vati zemljo in ravnati z iivino, da dlovek late 2ivi. } Enako livalo zaslu^ijo obrtnijaka podjotja in sole ter ; posojilnico in hranilnice, ki spiejeniajo denar, katere- ga kdo ne potrebuje, ali ki posojujojo onim, ki so v zadregah, V Gorici imamo tako posojilnico, podpi- rajmo jo; ako se pokaze potreba, lahko osnujemo §e druge. Gmotna neodvisnost od na§ili narodnih in poli-tidnih nasprotnikov nam je neobhodno potrebna, ako hocemo vsestranPKo napredovati, ako hodemo biti go-spodje v svoji hi§i. Narod ki jo denarno odvisen, od-visen je v vseh ozirih, ako nasprotnik hode, ter ne more spiaviti svoje volje v veljavo, ako mu nasprotnik ne dovoli. Da dosezemo splosno gmotno neodvisnost, treba nam, dragi rojski, dela in sicer neumor-nega, neatrudnega dela. Ako se dela lotimo in v delu vztrajemo, tedaj bo nale ustajenje neizogibno in sijajno. Kdor koli ima narodno duSo, naj se dela poprime v svojem krogu in naj se ne atrasi zavihanih brk ali zamolklih kletvic naSih nasprotnikov. Po po§teni, postavni poti, z neptetrganim delom in trudom pridemo gotovo do veseloga ustajonja, da bomo radoatno peli narodni aloluja. Tako noupogljivo dolovanjo nam je toliko bolj polrebno, kor vsak trenotek, ki so zamudi, jo m vodno zamujen, in ker nam jo U zdaj dana prilika, da sodelujemo pn svojem uetajenji, V teku toga iota bodo voiitvo v drzavni zbor in, kakor se zdi, dopol-nilna volitev v deielni zbor. To dolo nas no sme najti nopripravljenih, umpak dobro podu^ono, izurje-ne, znacajne in stanovitao. Na enkrat ne pade hrast, ali na opetovane mahljajo se podore, naj bo Se tako trden; tudi narodno pulafie no sezidamo z onim ud&r-cem, all co sMno in znadajno dolamo, dobimo jo, imeli jo bomo, voseli je bomo, Eadostnega srca homo peli enoglasni, a gromoviti aloluja, kajti dan ua-gega ustajonja pride, so bli^a. Bojaki, na dolo; vaak-do na svojo mesto. Kolikor teLjo delo, toliko vosolejSo ustajenje, _________,, Josip Pagliaruzssi-Krilau. Krildna ni vod! Ta Xalostna novica ni protroela samo sro bliznjili mu sorodnlkov, prijatoljov in ssnaa-cev po Goi#kem, ttsmveo vsakegapnjatoya inpozna-telja pojezije po Sirni domovini slovenski. Piijazni in ljubeznivi obraz duhovitega povea krasnilt balad jo zagrnila dno I. marca t. 1. temna gomila; a njegov spomin ostane. Da pa bode slovenski svot pevca, kateroga ia poznaje po posmih, poznal ludi po lici, prinala danafinji wSlovan* sonoo fljegovo. Do» dajmo tudi kratek zivotopis pokojnikov. Josip Pagliaruzzi se jo rodil 26. maja leta. 1859. v Kobaridu, prijaznem trgu ob So6i. Ode mu je bil Izidor P., moL izSolan, omikan, izkulen, mnogoletni zupan kobaadski in dezelni poslanec od prve dobe zacensi do zadnje, ko mu goriSki Slovenei zaradi starosti in bolehnosti niso hoteli vec nakladati tako tczuvnega bremena. Kot 2upan zvr§eval je teko ve-stno, tako mo§ki svoje doEnosti, da bi ga lahko sta-vili vsem v vzgled; a kot dezelni zastopnik je veliko dobrega storil v korist dezeli, zlasti pa Kobaridu. Koliko je po njegovem trudu Kobarid pridobil glede lepote in zdiavja, v6 le oni, ki primerja nefcdanji in zdanji Eobaiid. Z uravnavo struge reke Idrijee in z" izsusenjera kobaridskega modvirja si je postavil stolen spomeuik. K temu delu je pad bilo treba njegovega jeklenega znadaja in njegove enerzije! Materi je bilo ime Marija. Bila je vrla gospodinja, dobrotnica siro-makov, ljubeda mati in uzor prave pobo^nosti. NaS Josip, „Pepi", kakor smo ga prijateljski nazivali, bil USTEK. SY. METOD NAM 7Z&LED UZOR! (Konec.) Mesto, drlave, narodi in njihovi jeziki so v tem tisodlefcji poginili, utopili so se v morji pozabljenosti. Pogubilo seje tudi mnogo slovenskih piemen. Izgini-li so n. pr, na sedanjem Grskem: Mildani, Jezerci, Manjaoi, Teiegostiei, Vageneti. Izginilo je tudi mnogo slovenskib. piemen na sedanjem Pruskem. SovraStva in mrzenja, ki je bilo mej Kemei in Slovenei, tudi kristijanstvo ni moglo popolno zatreti. Nemei, dasi pokristijanjeni, niso nehali prezirati in zatirati Slo-vanov iz neke prirojene jim olabnosti, in tako je v onih krajik naglo izginjeval slovenski jezik. Ljudstvo naSe se je siloma nnidevalo. Izginili so v 10. stoletji polabski Srbi; pali sopodudarci zmagovitih Hemcev v 12. stoletji Bodriei in Yeleti. L, 1404. je v Pomo-rji bajdd zadnji Velet umrl. Zdaj gospodari nemski jezik tam, kjer so bili kedaj disto slovenski kraji. Mnogo' slovenskih plemeu se je tedaj izgubilo v teku stoletij; drugi pa so dolgo dolgo pohlevno 2i-veli, ne da bi se zavedali. In vender je na§ jezik z na§im rodom vred prebil vstrajno vso to dolgo dobo in dandanas — »najvec sveta otrokom sliSi Slave!" Se je Slovanov okolo 94 milijonov! Dandanes po 1000 letih gre Slovan 5e le prav na dan, zacenja se se le gibati in zavedati se svojih naravnih pravic, ljubiti in gojiti svoj jezik, zadenja bolj prevdarjeno in premilljeno delati za svoj obstoj, za svojo narodnost. In prav tako 1 Zadosti dolgo smo pocivali in spali! Ha dan! Mila je nala materina beseda, podobna pohlev-nemu potodku, ki zeienje in evetje modi. Ona nam je vseh dobrot najvedja dobrota: zato jo imamo du-vati in braniti pred ptujscino. Kaker rastlina le onde prav raste in poganja, kjer jej je ugodna lega in prava primerna gorkota, jednako more narod le tedaj dospeti do pravega razvoja, ce ima narodni, materni jezik pri njein veljavo. Zato: potegujmo se za svoje pravice, za svoj jezik! Dosti dolgo se je pri nas koSatila in Sopirila ptujsfiina: v §olah, uradih, pisarnah, Stacunan, togo-vini ltd.; nai jezik je pa depel zanemarjen za durmi. In ptujci, kojim je nas kruh §el prav v slaat, smeli so nas zanicevati in sramotiti. Dosti tega! Duh Metodov naj nas obdd in uiiga za sveto stvar, za pravidno red! Ne iSdemo prepira, ne sovraStva; nismo narodnosti pijani ali oslepljeni, le pravko hodemo. ; Dal Bog, da bi nas res vse obdal in zvezal z \ vezjo jedinosti, sloge, vzajemnosti. Zal da se mnogo potov velja stara pesem; „V nas nikdar prave sloge ; nema; prave sloge i pravog jedinstva!" — ! No! Jedinosti, sloge nam je treba; zaduftiti i imamo vse osebne strasti; Jumakniti se ima vsa mri-; nja in sovraznost — kjer gre za domado blaginjo i proti tuji sili. „Vsi jednega Boga molimft, jednega : telesa udje amo, bodimo i jednega duha !tt (Preradp-i vie). Varujmo se klete nesloge, tega starega greha Sovra^iti nam ni treba nikogcr, tega nas sv. Metod ni udil. Del je pied smrtjo, naj ljubimo i gojimo svoje, pa ne zanidujemo ptujega! Ljubimo tedaj pred vsem sami sebe, to je, kar je naSega, do macega, narodnega. Ogibajmo se one nevredne lju-bezni do tujega, Ja kateremu so se srca Sloveuov od nekedaj nagibala; varujmo se sramotnega, poni2eval-nega, su^njiskega, hlapdevskcga uklanjanja proti se-bidnim ptujeem. Castimo se sami, in drugi nas bodo dastili. Ke"dor lastnine ne spoStuje, tega tujec zatti-duje. OtreBimo se vender one otrodjo bojednosti, nO dajmo se plaSiti: BTrd bodi, neizprosen, mo5 jeklen, Kader braniti je dasti in pravde Narodu in jeziku svojemu !u (Jurdid.) Zagovarjajmo in branimo svoj jezik z besedo; je y vzgledni druzrai najvzglednej§i. On je podedoyal vse lepe lastnosti svojih roditeljev: od odeta vestnost y zvrSevanji svojib do'.zn^sti, vatrajnost, trden, jeklen znacaj — po materi nezno rahlocutnost in iskreno poboznost, cd obeb pa bistro glavico. Zaeetne Sole je obiskaval v Kobarida, vse druge pa y Goriei, kjer je bil v vseh razredib prvi oblicnjak. Po dovrSenih srednjih Solah (1. 1878.) upisal se je aa Donaji med pravoslovce. Bil bi si morda izbral raje modroslovje, ki je bolj ugajalo njegovemu cutju in pesniskemu miSljenju, a oce, ki jeielel svojemu sinu ob§irnejLega in svobodnega delaliSca, namignil mu je, dabi ii njegm dobil rajo dobrega jurist*, — in ta migljaj je bil v&etkozi poslaSnemu »Pepiju« dovolj. Sicer pa mi je omcniii, da bi naS Josip, postavi ga v kateri atari bo6ei, — vestno zpolnjeval svoje dolznosti. Ucil ae je x vecrae doma, in to iz zdravstvenih orirov; le po nekatere mesece je bival na Dunaji. Y ucenji je bil pridon, neutruden. Sam mi je pravil, da je v&isi po 15 nr na dan aedel pri knjigah. Pravoslovske nanke je dogntf do prvega rigoroza, ki ga je pyebil prete- , klega leta; zdaj se je pripravljal na drugi. A ni ae : uiil samo pravdotnanatva; vedozeljnemu dahn je bilo to vse premalo. Ucil se je tudi raznih jezikov: go-voril in pisai je dovrSeno slovenScino, nemscmo in italijanScroo, poleg tega je govoril in bral francoSciuo ; in srbakohrvaScmo, ucil so pa ruscine in angiescine. . Sienografoval je slovenski in nemski. Xaredil jc po- f fitarako preakuSnjo in jo namerjal prebiti tudi iz brzo-javljenja. Yrhu vsega tega je vec casa praktikoval pri c. kr. okroznem sodisci v Goriei, kjer so njegove modi in njegov prid jako cenili: sam predsednik so- . diSea je izrekel, da takega tolmaca pri obravnarah Se ni imel. Poziieje je ustopil k izboraemu pravdo-sredoiku Frapportiju. Ne dovolj, poleg tega je tudi mnogo in pre-misljcno bral. Slovensko leposlovno {literature je poena! prav dobro, in o vsakem spisu si je naredil sa-mostojno, utemeljeuo sodbo. Tudi je prebral veliko nemikih in italijanskih uraotvorov. Italijanske no-vejie pesnike je poznal temeljiteje kakor mnog Ita-lijanj in o teh italijanskih pevcih je tozil dostikrat, kako poltno, umazano piio, ter v tej zadevi z vese-ljem kazal na naio mlado, v primeri z italijansko, devisko literatarico. Obialoval je tudi, da nasi bra-tje Ilrvatje najraje citujejo laake pesnike, docim bi lahko naili boljlih in ciatejslh virov. Pridno, z ra- , dostjo je prebiral srbske nirodne pojezije, in da ne brez ploda, pritrdi mi lahko vsak. Pri vsem tem mnogoatranskem delu se je cuditi, kje je nalel se casa za prodaktivno pesniiko delovanje. Kako ga je \ veselilo vse, kar je lepega, dobrega, uzvisenega; kako je bil vesel sosebno Iepih pesmiI Koliko jib je znal na pamet! Kako dobro jib je nmel in cutil! Tudi sam je zacel pesmi skladati ze rano. Najprva • pesem njegova: „Na junakovem grobu", —ti- t skana je v „Zvonua leta 1878., tedaj ko je imel pe- ] anik se le 19 let,—in vender kako lepa, polna, do- I vrsena je! S pocetka je skladal lirske pesmi, pozne- ; je je pisal z vecme balade. Sam mi je rekel, da j cuti za epiko ve5 moSi v sebi, nego za liriko. In napisal nam je res lepih baTad, ki so se z veseljem brale, a se z vecjim deklamovane po3lusale. Kdo se ne spomina balade: „Stara matt," „Smrfc cara Samuels ...?" Koliko bi bil lahko se storil s takimi zmo^nostimi in s take neumorno delavnostjo, ko bi ga nam bila bozja sodba pnstila! Toda njegovo telo je bilo presibko za tak dub, in njegovo delo presilno za take telesne mo6i. Jfas drnge ljudi treba vedno le priganjati k delu: a nasega Krilana sem moral tolikrat prositi, naj se ne preailjuje. A zastonj! ISo-tranji ogenj, hrepeneoje po dovrSenosti nista mu da- | j la mira, in tako so morale telesne sile obnemoei. I Toda recimo iskreno: kratko je zivel, a za ta cas ( storil vender veliko: precej pesmi njegovih je natis-\ nenih; a g. Klodi^-Sabladoski, dezelni solski nadzor- * nik, svak Krilanov mi pile, da je nalel v zapuscini ' 6 snopiiScv pesmi. Gotovo bode veliko dobrih. Te { se bodo pregledale, uredile in izdale v posebnem 1 zvezku—pokojniku in Slovencem v east. ; Toda, ako svet poznaje in cisla Kriliina pesni- ka,—disla se bolj tisti, ki ga je poblize pozaal, Kri- lana cloveka. Koliko lepih lastnosti, koliko kreposii " je bilo v njem zdruienjh. Bil je dober, pokoren sin, zveat prijatelj, ljubei brat (Gerieani so o tem rekli: • „un fratello al roodello!*') gored domoljub in dober I katoliSan. Ni ga pokvaril svet, ne zapeljivo veliko mesto: ostal je zveat Bogu, domn in svetim uzorom vsem. Bil je Btrogo posten, pravi^en in ljubezniv do vseh. Zato je pa uiival splolno ljubezen in sposto-vanje. Biagor n«si domevini, ako bi imela veliko takih mladeniev, kakeraen je bil Krilan!— „Slovan.* ; Prijatelj. a pokaSimo tudi, kaker sem dejal zgorej, dejanski to ljubezen do njega, do svoje domovine in svojega \ ljudstva! Sv. Metod nam bodi svitla zvezda vodite- \ Ijica! v Se jedno hocem spominati, kaker uze p. Stanko in po njem ?Slovana : „ali bi ne bilo mozuo, doseci zopet narodni jezik tudi v nasem bogosluzji. Saj uprav to, da imamo katolifiani ptuj jezik v bogoslu- ! zji, je mogocen zadr^ek, ki brani nage pravoslavne ! brate, da ne fiutijo volje, pristopiti zopet na naso j stran." ' Sv. Metod je govoril 1. 879 pred zborom v Ri- | mu tudi to: „Yedite, bratje, da se je slovenskemu | Ijudstvu tako priljubil narodni jezik pri sluzbi bozji, [ da se mu ne bode odreklo po nijedni c6ni. Jemati temu Ijudstvu iz ust njegov jezik pri svetotajnosti in pri sv. petji, delo bi se, trgati mu tudi v6ro iz srea ¦ in duSe] Vedite tedaj, precestiti bratje, in pomnite ! dobro. ^Ce hogete ohraniti v veri in jedinosti z nam5. I ono vejo slovenskega ljudstva, ki se danes nahaja v krilu sv. cerkye, in ga hocete v tem ohraniti; in ce hocete pridobiti za se oni del slovenstva, ki se danes Se neodloeno koleba mej izfcokom, ki propada, in za-padom, ki se vzdignje in preraja, to cuvajte sloven-ski jezik v bogosluzji, kaker oko v glavi 1" Tata se je potegoval svetnik za slovenski jezik j iiiel je dober namen in izbral si je dober pri-pomocek v dosego istega. Upray narodni jezik v hogosMji je paS dober V Prvadino! Z veselimi velikonocnimi prazniki zdruzijo Slovene! goriSke planjave in vipavske doline prelep n a-rodni praznik. Gorifiani se zavedamo casti, ki nam je dosla po slavnem nasem pesniku, Simonu Gregor<5ici, ter noiemo zaostajati za Jrugimi slovenskimi brati v slavljenji odlienega rojaka. Ob6ini dovnberska in prvaska sti izvolili slavljenea Lastnega obcana ter mn izrociti diplomo gastnega obSanstva drugi velikonocni praznik. Za isti dan bila je napo-vedana iz Ljubljane deputacija Iiterarnega zabavnega veSera s krasnimi darovi za naSega pesoika. Sloven-ska eltalnica v PrvaSini priredi o tej priiiki slavnost-no besedo z banketora, katere program smo prinef.Ii na drngem mestu, pri kateri bodo sodelovali gorilki diletantje v igralnem delu. Primernejsega kraja za tako slavljenje bi clovek ne mogel dobiti. Pod Gradi§dem, kjer biva narodov pesnik, na nizkera gndit ki se osamel vzdignje iz ravnine, v zraSni 5tti komaj ^etit me ocldaljen, po-sejane so med polji in viti hisc prva§ke davkarske obcine. Kraj je posebno za petje in godbo jako sprejemljiv tec v naroduem ozirn u2e davno probu-jen. Znasproti stojecega Gradil6a plava pesnikov duh v prijazno vas, ki je ponosna, da ima soseda tako imenitnega pesnika. V tem selu priredi se sveSaoost mo2u, ki je ne zeli, ki je pa visoko sposfcaje kot iz-raz probujenja in narodne zavesti milega mu roda, ki kaze, da pozna pesaisko veljavo in da je navdu-Sen za vzvilene reSi. Tak narod je hvale vreden in nai pesnik je prevec plemenitr da bi takega pocetja ne po^astil se svojo navzocnostjo. Pa ne le Prvafikovci in Domberisam z bli2njimi sosedi, ampak tudi Goricani in bolj oddaljeni se obil-no udeleze te slavnostne besede. Ysakdo ho5e poka-zati pesniku cast ter slaviti s tem njegova dela. Slovene! pokazemo, da smo vredni svojih moz, ako jih spodobno castimo. Zato, rojaki, komur je mogoce, naj ne zamudi te prilike, naj se udelezi slovesnosti, k-se gotovo lepo izvrii in ki bo v cast pesniku in zbranemu narodu. Y Prvacini naj se praznuje dostojen narodni prazniki Na svidenje, rojaki, v obilnem §te-vilu. Vipava, ki se vije pod imenovano vasjo, naj bo prica narodnega praznika; kralki svet, ki gleda od juga, mogocni Caven in 2fanos, ki strazlta vipavsko dolino ob severu in na vzhodu, naj prieujeta in pri- povedujeta poznim rodovom, da v dornbersko-prvaSki zupaniji v bliznji in daljni in najdaljnej§i okolici pre-biva izobrazen rod, ki pozna svoje zaslu2ne mo2e in jib zna ceniti. Slava slavljencu, slava slaviteljem ! pripomo(5ek, ki bi utegnil drnge razkolni§ke Slovene pritegniti, da bi se zopet zdruzili z nami. Porecejo nam: To ne gre, treba je ohraniti latinscino, da se ohrani in vzdrza katoliiki znacaj naSe ve>e. A ta sklep se mi ne vidi veljaven 1 Saj imamo tudi zdaj uze 5-6 razlifinih obredov v katoli-§ki cerkvi: latinski, armenski, sirski, melhiski, maro-niski in tudi uze slovenski I Ce se kaze, da je nprav slov. jezik mo6en pripomofiek v pridobitev odceplje-nih slov. piemen: ali so ne splala uporabiti ga, da se ta namen dose^e? To predpravico so imeli na§i stari, pa so jo izgubili vsled zavidnega rovanja nasih nasprotnikov. Moreda po tej poti bi dospeli do zaie-Ijenega jedinstva, ki bode sluzllo v povis.mjo bozje casti, pa ob jednem v narodni prospeh Prosimo se sv. Cirilom, sotmdnikom naiega blazenega Metodija: „0 Gospod, resi svojo cedo pred brezbozno i neversko zlobnostjo, pomnozi svojo sv. c&rkev, zateri v njej vsak razkol in razdvojenje in zdru2i vse v jedinosti. Vzbudi jej vrednih mo5, ki bodo vsi isto roi-slili v pravi veri in pravem izpovedanji. Yaruj Ti4 to ljudstvo s svojo moSjo, sprejmi ga pod svoje var-stvo !* — „0 sv. Hetodij*, dem se Strossmayer-jem, „prosi za nas, da nam Gospod ne vzkrati vec" tega jedinstva, saj jedinatvo je pogoj nase blaginje tu na svetu, v njem je porostvo naSe sloge in naSe med-sebojne ljubezni; samo ono nam more pripomoci do Srosvcte, prostoati i kreposti, v koji jedino se more ose5i tu vsak visji amoterf Telemir. Dopisi. !, 31. marca. — Za sliko sv. Cirila in Met'oda so dalje darovali: Aleksij Rafael dr. Rojic, zdravuik v Goriei, 5 gld.x Franc GoljevsCek, kaplan v Goriei, 2 gld.; Janez Juia iz Drnovka 2 gld.; Anton Grbec, oskrbnik na Dobrovem, 1 gld,; Skolarib Auton iz VipoI2 2 gld.; Liza Zorn iz Vipoli 1 gld.; Rajmund Sviligoj iz Drnovka 2 gld,; Terezija Sviligoj 1 gld.; Auton Bele, uCitelj v ViSnjevku, le 1 gld.; Janez Vyzourek iz Biljane 1 gld,; Martin Skubiti iz HIevnika 50 kr.; Jozef SIrk iz SlavC 50 kr.; Miha Sitk iz ViSnjevka 50 kr.; Jozef Sirk iz ViSnjevka 60 kr.; Jozef 8im6ic iz Dobrovega 30 kr.; Valentin Hren iz Biljane 30 kr.; Bla^ Matko^id iz Biljaoe 30 kr,; Jozef Polencic iz Bljane 20 kr.; Jozef MariniC iz Dobrovega 20 kr.; Miha Obljabik iz Slave* 40 kr.; Miha Mi&goj iz ViSnjevka 20 kr, Dva Neimenovanovica iz Gorice 40 kr.; vsega skupuj 22 gld. 40 kr. Ta je drugi izkaz radoclarnih doneskov za sliko sv. Cirila in Metoda. Vsota prvega ia dtugega izkaza zna§a 67 gld, Dobro napredujemo in sicer pa vsi pra-vici: vsaj se spodobi, da za^oemo vsaj sedaj iastiti prva apostola na§a. Slovaui imanao cerkve in altarje, ali podobe prvih naiih apostolov najdeS v na§ih cer-kvali in na altarjih malo kje. V tem oziru mora ve-ljati gaslo: dobro je, da pozuamo vse svetnike, pri-jatelje bo^je, a na§e najbolje. ZaCnimo torej popiav-Jjati to, kar so zanemarili v tem oziru predaamci na§i. Strossraayer nam zatrjuje, rekofi: Narod, kteri tie slavi svojih zasluznili mo^, ni vredon, da bi jih imel, da, ni vreden, da bi Live], da bi bival. In zakaj smo dol^ni apostola nasa toliko bulj Castiti? Zato, ker sta nam priaesla sv. veto, kcr sta ustanovila li-teratnro slovansko, katera je bila potrjena na altaiji sv. Petra v Riinu v navzocnosti svetega o6eta pajiuz* in svetega cerkveucga zbora. Zukaj smo dol^tu ge apostola na§a castiti? Bratje moji, narod slovenski, obrnimo se v duhu tiazaj za tisoc let io §e vcC; Kje najderao brata ua§a? morda v veselji in vadostl? Ne. Zgodovina nam pravi, kaj so delali soviazniki na§i zoper apostola na§a, posebno zoper sv. Metoda! 2a-lostni &isi! In kako malo se izve od vsega tega po solah! Istiua, kdor se hoce navdu§iti za resnico, treba je, da se uci zgodovine. Pokazimo torej, da zna-mo vsaj sedaj trud in trpljenje bratov irnslh po-§teti. Mihaljko Vuga, kaplau. Trnovo, ie. marca. — Blizu gozdnega cuvaja, kteri je ob enem obcinski tajnik, stanujeta dva brata sanica; stareji ima okolo 50 let. Zivita se po§teno, in se prihranila sta kak krajcar s tem, da ziice in kuhavnice izdelujeta iz javorjevega lead, kateri kupujeta iz cesarskega gozda ali od zasebni-kov; potem nosita svoje izdelke prodajat v.. Gorico. Y cesarskem gozdu na nekem kiaji je vihar pred ne-kim casom polomii od kraja mnogo drevja, med tem tudi javorjev. Ona brata vzameta pod drugim cuva-jem. kateri je nadzoroval oni gozd, oblast za nekaj polomljenega lesa; ali o tej priloznosti si ga ve6 pri-svojita, nego bi bila smela. Njiju sosed, 6uvaj, na§ tajnik, ju ovadi (jima naredi raport) Stareji brat zboli vsled strahu takd, da morda nikdar ved ne o-zdravi; sedaj je v Goriei pri usmiljenik bratih. Mlaj§i brat, zdrav, je mogel biti pri obravnavi pred okrozno sodnijo ter je dobil 5 mesecev zapora. Ker je pa zato Lnvaja s surovimi besedami raz2alil, so mu do-lozili §e en mesec. Kazen je ze nastopil in premi-Sljeval bo v teh 6 mesecih do koDee jnlija ubogi 21i-car, koliko je vreden javorjev les, kterega je vihar na tla podrl, in kaj se pravi, cuvaja s surovimi besedami zaliti. Godilo se mu je po postavi, ktera je zastran takih reci ostra.. Neki drug duvaj je na drugem konci gozda lov-skemu tatu, ki je srne zaaledoval, poslal iz pulke svinfenko v hrbet, Ikakor se izgovarja, zato, ker je bil od Onega s pu§ko napaden. Reve2 oblezi, trpi ve5 tednov, slednjiS umrje. 6uvaja to2ijo in okro^na sodnija mu razsodi 3 mesecezapo^;. Kakor se slili, oprostila ga je pa dunajska codoija popolnoma in do-bi §et ne vemo iz katere blagajnice, povrnjene vse atroske. Za polomljen javorjev les ali zoper ustre-Ijenega dloveka more po postavi in okoliS6inah Sovaj brez velike toiave pravdo dobiti s pomofijo paragca-fov. Cuvaji, dr2avoi mozje, nekaznovani, zapriselenl varhi cesarski, dobe vero pred sodnijami, kadar spri-fiujejo v slnfcbenih zadevah. ZatoJenec pa in njegove price so bili ze vedinom kaznovani zavoljo gozdnih prestopkov, zato jim po postevi ne gre toliko vere, ce tudi resnico govore. Ako je Suvaj vesten, je prav; ako pa je^ malo ali preve6 vesten, more to svojo mofi tako rabiti, da marsikoga uSfipne obiutljivo brez raz- (Dalje v prilogi.) K'"OT^lf!S5«Ff! —»¦ hrup, da je ministerstvo ukazalo vseu6ili§6e za-preti, Ker se je jedhak hrup Sirfl po druzihvi-sokih golah v Italiji, sovsa visoka ufiilisfia zaprta. DomaLe in razme iresti, Slovensko bralno in podpomo druStvo bo slavilo tisofiletiiico av. Metoda, svojega patroria, na belo ne&eljo, 12 aprila^ se aloveano av, maso ob 10. uri v cerkvi av. Antona pod Koatanjevico in po-poludne z izletom y blizoji Solkan, kjer se prhedi na vrtu ondaanjega gupana g. Mbzetica zabava, ob-stojeSu z godbe in petja, Svirala bo vojaska godba e. k. peSpolka St, 62, pel! bodo goriSki in solkanski pevci. Zacetek ob 31/* popoludae. Natanem program prineaemo prihodnjic'; a ze danes opozarjaino rojake na to avecanOBt, ObSiasM zastop DombeSko-Piwaike Lu-panije izroel na velikonoeni ponedeljek dne 6. aprila 1885. preljubljenerau naleroa- pesoiku, cast, gospodu Simonu GregorSiea, diploffio 6astnegaobfianstva pri alavnostni beaedi, katero priredi alavljencu na Laat Slovenaka fiitalnica v PrvaSini v dvorani g. Vinka Gregorida. Zadetek ob &%. uri zvecer. Spored: I, Slavnoatni govoi. II. „BledB, meSani zbor, vgl. Car-li; III. „Pravo junaStvo% podoba iz kmetakega 2iv-ljenja, apia.Joa. Stritar. IV, Jzgubljeni evef, mo&i zbor, poklonil prva§kim pevcem VoIariS. V. „Nevih-ta«S zl. 8. Gregory, deklamaeija, VI. „Domovinitt, molki zbor, vgl.Vilhar. VII. „Damoklejev msh\ glu-ma v enera dejanji. VIII. „Le pevaj, pevaj tieica", mesani zbor, vgl. VolariS. Dramaticni del besede so prevzeli gcriSki diletantje, pevske zbcrre pa zvrSajojo prvalki in doraberSki pevei. Vatopnina k beaedi 40 novcev, Cisti dohodek je odmenjen v korijit aloven-akemu otroskemu vrtu v Gorici. Po beaedi bo alav-noatni banket; kdor se Mi delefciti, ogldsi Raj se bla-govoljno vsaj do prihodnje aaboto pri g. Vinku Gre-goricu v Prvacini, ali pa pri Sitalnicnem (iuvaji v Gorici. Vsak oglaaeni delezaik plaea 1 gld. —| PaS ni nam treba priporooati, naj so rojaki v obilnem Itevilu udeieze te sveSanoati, kajti vzvl&eni namen jo aem priporoca, KatoliSko druStvo gorifiko bo imelo prihodnji cotrtek, 9. t. mM ob 11. uri predpoludne v hiSI gro-fmjo Matildo Coroninijeve avoj navadni meseSui shod a poducnimi gpvori. Ker ae bliz'ajo volitve v nieatiii zaatop, ni dVolniti, da pride zanimivo gradivo] na vrsto. Metodova slavnost opravljala se bo z voliko ave&anoatjo tudi po n^katcrih alovenakih krajih. Kne-zolkof mariboraki izdal je paatiraki list, v katerera naroduje duhovldini, naj ae \ vaeh zupniJBkih cerkvah na obletnieo amrti sv. Metoda, to je velikono^ni ponedeljek 6. aprila, poje alovesna* ma§a z zahvalno pesmijo. Za tiati dan in naaledno osmino izprosil je knezoSkof svojim vernikom od av. ofieta popolne od-puatke pod navadnimi pogoji. Tem alifine naredbe ukrenila eta tudi nadekofa zagrebski in tjosenski. Dopolnilne volitve v mesJuo atarcainatvo bi morale biti valed §. 44. mestnega §t»tuta dovraene uie meseca marca; a naatopili amo meaec april, in niti volilni imeniki niao razgrneni. To ae godi nava-dno vsako leto in naSi potrpezljivi GoriSani ae za to niti ne zmenijo. Kadar pride 6"aa, ze naredi vae oni, kateremu je na tem leiece, kak zastop ima gorisko rnegto. Taka politika je mea^anom lahka, da je tudi koriatna, no^emo trditi. V Veliki cerkvi na8tala bi bila preteklo ne-deljo lahko velika neareiSa, ker neki notec je za6el uwiti, na kar ao drugi nenorci, ne vede\ kaj jo in kaj ae godi, se bolje upili in napravili veliko zme-Snjavo. Odlikovale so ae kakor navadno o takih pri-likah zenske, ki ao 8e zagnale proti vratom v aakri-atijo, proti katerim 8e je prav takrat vila proceaija a av. R. T. Padel je ta in oni in kmalu bi bili tudi knezonadakofa podrli na tla, ako bi ga ne bit udrzal njegov kaplan. Svefie so kitro pogaaili, nebo je padlo n drcgov, zme8 je bila velika. stolni dekan je nesel naonBtranco s av. R. Telesom v presbiterij, kajti na proeeaijo ni bilo ve6 raisliti. Poaebna nesreca ae ni pvigodila, da bi mi vedeli. Nov ZVon, o katerem amo u2e enkrat ;poro-<5ali, poatavili ao v several zvonik cerkve av. Ignacija na Travniku. Zvon ima 28 atotov in prijeten zamol-kel glas. Ob enem so preatavili v imenovani zvonik, ki je bil do zdaj prazen, ge druga dva zvona iz juz-.nega zvonifca, ki ae lepo vjemata s6 avojim mocnej-Sim tovariSem. Farani 8v. Ignacija so veaeli te pre-membe in zboljsanja cerkvenega zvonila. Za otro§ki vrt nabral je drzavai poalanec, Joeip vitez dr. Tonkli tudi letoa lepo vsoto 200 gld. v poBlanskih krogih na Dunaji. Dalje so daio-vali v ta namen: L. R. 5 gl. in Pr. Goljav36ek v Goriei 2 gl. — Za deklisko aclo nabrd je g. vitez dr. Tonkli 200 gl., pla6al je podpisanili 50 gl. in dbdal ie dnigih 50 gl., tako da znaSa njegov dar 100 gl. Hvala po2rtovalnemu mozu in vaem dm-gim -darovaleem. Dalje ata plafiala L. R. 5 gl. in Fr. Goljev§6ek. 3 gl. Presrena zahvala vsem gospodom in uatanovama novih podpornikov. Profesorja Mateja Lazarja zadela je 1. aprila bridka zguba. Ediui sincek Milatin, §e ne dve leti star, izdihnil je po prav kratki bolezni svojo nedol2ao duSo v roke Gospodove. Vzaljena roditelja tolazi deloma Werka Mil en a, ki' ae jima dobro ravna; prijatelji in znanci niso mudili, izraziti apoSto-jranimfti8oprogoma srcno sodutje,-Bog ja tolazi,------- Kupdijska zbornica goriSka je bila aklicana preteklo sredo v sejo, da bi volila predaednika in zadela avoje delovanje. Namesto inzeniija Ersettiga, poklican je bil k seji zeroljemeree Gaaser, 6eS da B. ni naznanil o pravem dasu, da aprejme volitev. Zbor-•nik Stveuhel je puedlagai, naj zbornica ne voli pred-aednistva in naj ne zadenja svojega delovanja, dokler ne razsodi viaoko c. k. miniaterstvo o pritolbi g. Ersettiga, ki je o pravem easu odposlal pismo, v katerem je izjavil; da aprejme volitev, 6e tudi; kakor se govoii, pismo ni priSlo na adreaata. Vladni komiaar je ^elel, naj ae vr&i volitev, in razgovor je postal jako zlvahen. Blednjid ae jo sklonilo z 12 proti 2 glasoma (drugi zborniki so bili odsii), da se volitev odlozl Vladni zaatopnik je o tem brzojavno povoeal minifltru in vae je raaovedno, kako se Btvar koufia. O Gasseiji in pomenu njegovega imena amo govorili, ko amo poro^ali o izidu dotifinik volitev. Gosp. Fr. PovSe je nodal vzviienemu gospodu deMnemu glavarju grora Coronini-ju svojo od-poved kot de^elni poalanec goriSki, V danaSnji Ste-vilki amo prinesli pismo, a katerim ae g, poalanec po-slavlja od svojih volilcev veleposeatnikov. O. k. kmetijsko druStvo v Gorici vabi avoje ude in druge deXelane, katerim je kmetijatvo pri aroi, k rednemu oblnomu zboru, kttori bo v Gorici v druStvenera uradu v detertek dno 9. aprila t. Ii ob 10l/9 uri predpoldne. Dnevni red: 1. Poro-(Silo o druStvonem delovanji leta 1884. 2. DriiStveni ra^uni m leto 1884 in proradun m loto 1885. 3. Po-rocilo in predlogi o izaeljevanjii 4. PoroSilo in prod-logi o izglednih gnoji§6ih v de^eli. 5. Predlogi gled6 kmetijako-obrtnijake de^elne razatave, ki naj bi ae priredila leta 1887 v Goric!. 8. Dblocitev, kdaj in kje naj bi ae imel letoa en druStveni ob6ni zbor v desteli. 7. Volitev predaednika po namenu §. 21 dru-Stvenih pravil. 8. Razni predlogi. Opomba izdru§tve-trili* pravil; §.'21. Predaodnik in podpredaednik dru-gtva 86 izvolita za dve leti in ae potom Iehko zonet izvolita. §. 34. Kdor bi hotel predlagati razpravo ka-cega predmeta, kterega ni poatavil glavni odbor na dnevni red, mora avoj predlog piameno naznaniti od-boru vsaj 8 dni pred zborom. §. 36. Praviloma ao obdni zbori javni; toda nedru§tVeniki nemajo pravice niti kaj predlagati, niti glaaovati. Nedoslednost ni nikjer lepa, a najmanje v politiki, dasi 8lu2i mnogim kot atolicS, po katerem 86 pomikajo naprej. BCorrierett graja aklep meatnega staraSinatva puljakega v Iatri, ki je dovolilo podporo 20 tisoc goldinarjev za zidanje nemSkega gimnazija v Pu\ji, ter pravi, da, koliko ae ucenci mucijo, ako ae poducujejo a pomoejo neraaternega jezika, ve lo oni, ki je takim mukam pri6ujo6, kakor „OorriereB, in ki oe u^e tako dolgo bori in do zdaj ae vedno brez uapeha, da bi bo odpravila ta rana, in da Je oni more umeti v vsem obaogu, kako neprevidon in protipatrijoti5on jo bil doticni aklep meatnega atara-siustva puljakega. — Vemo, da aCorrieru* bi bilo ljubSe, da bi ae italijanski ufienci pouoevali v italijan-gfiini nego da se poueujejo v nemaoini, a da bi 8e bila „Corr.tt innjegova atranka vedno tako navduaeno potegovala za narodne arednje Sole v Gorici, kakor bi list rad povedal, dvomimo. Spominjamo ae, da, ko je dr. Tonkli leta 1883 zahteval v drzavnem zboru za Gorico narodne arednje Sole, jo „Corr*. atvar tako za3ukaval, kakor da bi hotel Tonkli aloveniti itaiijan-tske otroke. Takiat se ,Corr.tf gotovo ni bojeval za to, kar pravi sedaj. Mestno ateveainatvo se v tem ie dolgo ni oglaailo, da bi mi vedeli, ako se je aploh kedaj oglaailo. Dezelni zbor ae je oglasil zadnjifi pred tremi leti; a to ne kaze najviaje navduaenoati za kako atvar. Dozdeva se nam, da maraikomu je ljubSi nemSki ufiai jezik za italijanBkc otroke nego sloven-ski za filovenake, in da atiska v zepu figo, ko na-sprotno trdi. Ako bi Italijani kaj pridobili na polji narodnega Solstva^ morale bi bo to tudi Slovencem dovoliti. Nekaterim goapodom je pa tako zopern raz-voj slovenskega naroda, da jim jo ljubae, 6e ae lta« lijanom v narodnem oziru krivioa godi nego da bi priSli Slovenci do avojih pravio» Menimo, da je tako, in da ae ne varamo. Bog daj, da bi Be, ker potem bi bilo upanje, da bi kmaiu kaj dobili. Iz §t. Frjana, 1. aprila. IV. izkaz radodarnib doneakov za drustveno zastavn. Anton Jeretic' v Gorici 1 gl, Frjan Skorjanec 1 gl., Karol Dornik 1 gl., akupej 3 gld., a prejanjimi razkazi vkup 63 gl. 10 kr. — Dekleta ao darovala dalje za trak: Roza Knez 1 gl., Marija Komijanec 50 kr., Jo2efa Komijanec 20 kr., a prejgnjimi razkazi vkup 18 gld. 20 kr. Lepa hvala vsem darovateljem in arena proSnja do onih, ki niao Se darovali, a ki bi lahko' pnmogH drufiivu'. NovomaSniki bili so posveSeci v Tratu 27. marca naalednji 6&. gg.: Bekar Josip iz jfezane, Fonda Franc iz Kopra, Pip an Janez iz Skrbine na Kraau, S i 1 a Franc iz Povirja, S 6 u I a c Anton iz Zminja v Istri, Zaiotti Lovrenc iz Pirana. Nove mase bodo peli velikonoini ponedeljek 6c. gg.: Fonda v Kopru, Pipan v Skrbiui, Sila v Repnemtabru; OBtaii pa na belo nedeljo v avojih rojatnih krajih. Ker ima Maaka skofija veliko pomanjkanje duhovuov, pripo-rocil je rail. g. skof tr^aSki avojim bogoslovcem ce-trtoletnikom, naj nekoliko pohitijo z ulenjem, d«, o-pravijo potrebne akuSnje ae pred koneetn Solakega leta, kar se je tudi zgodilo. piiredi ttKmetako bralno drufitvo" dne 6, aprila o~ 5. uri popoludne v hiSi g, Andreja Rejca beaodo v apomin av. Cirilu in Metodu. Spoved: 1, Sokolska, stopaj za mofcki zbor, zl, Ant. Forster, 2, Siavnostni govor. 3. Sv. Cirilu i Metodu, peaem za mo^lce glase, zl. Dr. Fr, Liszt, 4. Venoo Vodtii-kovih peani za aopran in alt z moLkim zborom, zl. Ant. Forator, 5. Deklamaeija. 6. Hrvatska ietvorka, nlojiki zbor, zl. lltiav. 7, Dramatidni prizor. 8, Sa-bleuka, peaem za meaani zbor zl. Knitl. 9. Sre&kanje. K obilni udele^bi vabi odbor. „Ljubljanski List/ alovenaki Joke, pre^ve-kuje par Buhih mislij, ki ao mil od zgore dol dune a tako neslauustjo, da se cloveku ^elodcc obrafa, ako je siljen, brati tako ziobudvuiijo, zasukovanje, sum-nifienje, kiivo tolmuconje, paCenje |)oliti<5nih pivofiol-ccv, ki ue bi vedeli tma pisati, ako bi uo mogli ara-motitj dveh JjubljaiLskth Ivnnov, atikati in emeSiti radikalccv, ki si jih stvarjajo v avoji pmztii bu5i, zaganjati se v „Socoa, ne da bi jim daln nnjmanj^i povod, ufiti mifod politicnc zmernoBti, da so ne pro-obje naiodnih piavic. Da goopodjo Citatwljl ne bodo miHlili, da Btvar pretiravamo, naj jim potao iz dol-ge klobase, a katcio pozdiavlja „Lj. L," odhod dr-^avnih poHlaiitov % Dunaja, lo oni mail koftCck, ki zaduva „SoCo" posebe. Iz tega naj gg, Citatelji so-dijo, kaki kriatijani bo lifitiCovi poiovodjo, ki v bvc-tem postuem <5a«u ugaojajo take •ueuzitne burke toe nastavljajo reanici puet. Modrost „Lj. L,u o nSo6iM se glasi:; Nln goriska „Socaa ? Tudi ona neco zao-stati za „SlovanomM, njej je gospodin Starcevlc v Zagrcbu uzor pravega poslauca in d»mo)jiiba; a le akodu, da goriski Slovenci pri volitvuh take nmlo ma-I rujo za nSocinctt uzote in nasvete, kajti vesclej vo-I iijo po svoji gluvi poslance, ki nitnajo niti Staieevi-olj potrjcno DOMACI ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseci primerno meianje krvl, odpraviti pekvarjene aezdrave krvae dele, to je nie red lei tploh znanl in priljnbljeni if. Nnpravljen is najbotjaih, zdravniiko najkrepkejath Sfravlltkla ztllic, potrjen je posebno kakor gotova po-moft pri vaeh slaboatlh prenavljanja, posebno pri preae- ifcwja, pa Male* diSecia riganja, napenjanju, * *--•-"*--*- * {a zelorfci, zelodcneai blavanju, ... __________ _________, _________ krcu pre- aakaaaRJa Jalodca z jedmi, zasliienja, krvnem navalu, heneroldan, Jenakih boleznih, boleznih v 5revih, hipohon-drijl in mtanholijl (vsled slabega preaavljanja); on oziv-Ija tso delavnost prebavljanja, dela zdravo in Sisto kri in bolnc tela dobira zopet poprejino noe in zdravje. Yaled te izvrstne moCi je postal gotovo in potrjeno Ijtdaka daiiaSe zdravito ter se sploh razSiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Na tisoce pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. PoSilja ae 21a frankirana pJsoia proti povzetju zneska na vse atrani. MT SYARJENJE! "^f Da se izognejo neljubim n^akam, zato prosim vse p. n. gg. narofinike, na,i poTtsodi izreCno dr. BCZOT ziT^jenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja r Pragi zabtevajo, kajti opazil sein, da so narocniki na veS kra-jih dobili neuspegno zmes, ako so zahtevali sasao zivljen-ski balzam, in ne izreCno dr. Rozovcga ziv]jenskega balzama. Mt lie dobi Be samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni „k crnemo orlu" v Pragi, Ecke der Spor-nergasse Nr. 205—a. — V GORICI: G. Cristofoletti, lekarnicar; G. B. Pontoni, lekarnicar; B. Kiirner, lekarniCar. A. de Gironeoli lekam. Y OGLEJI: Da-maso d'EIia. — Y TRSTU: P. Prendini, lekarnicar; G. Foraboschi, lekamifiar, J. Serravallo; Ed. de leitenbarg, lekarnicar. Ant. Snttina — Y ZAGRE-BU: G. Arazdm, lekarnicar. m Vse lekarne in vecje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Praiko domaee mazilo zoper bale, rane in vnelje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri tnrih,gnojnih tokih, pri crvo t prstu in pri nohtanji, pri izlezah, otoklinab, pri zmaicenji, pri morski [mrtvi] kosti zoper revmaticne oteklir.e in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenib, rokah, v ledji ce sikdo nogo spahne, zoper kurja ocesa in porne no-ge, pri iazkopa::ih rokab, zoper HSaje, zoper cteklino po pike mrLesov, zoper tekoLe rane, odprte noge, zoper raka in vneto loio ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bnle in otekline se bitro ozdravifo; kjer pa ven teLe, potegne mazilo v kratkem vso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojiea ven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaraje pred snetom (crnim prisadom); tudi bcleSine to hladil-no mazilo poteii. — Odprte in tekoce rane se morajo z mlacno vodo umiti potem §e le se mazilo aanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za u h o. SkuSeno in po mnogib. poskusih kot najzaneslji-Tejse sredstvo znano odstrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno nie zgnbljen alnh. 1 sklenica 1 gl. a. t. mmim mum v Goriei, v nimskih nlicah h. §t. 14,________ sprejerca v tiaek knjlcey ka|i2lce9 casHllie^ Ttzilaie Hlte* vabila, okroZnice, sonete, peti-| cije, ceuike, jedilne liste, bolete, vozne ia mrtvaSke liste, ^alna piscia in vsakorgna dela, ki spadajo v delokrog tiskarske umetnosti po prav Dizkih cenah. | Tiskaraa ima v zalogi T»»k#vr»i»lli tlskasie sa ccrkveno r*ho9 kakor: sprite- | vala, raCune, dnevnike, zapisnike, pregleda, razkuze, posnetke, kaaonske table, matice (matrike) za | krst, birmo, zakoo, t,mrtT velikonoCue liste, kakor tudi popis dui (status) v latinskem, sloveoskcm, | italijanskera in uercSkem jezika itd. ttd. ¦J^T Tiskarna daje poroStvo za natanfoo in bitro postre^bo in za nizkost ecu. "!k))| Dnhovnikom v pokoji! i Podpisana podzopana Dolenje in Gorenje Cerovske obcine, v sporazumu s cerkvenimi pred-stojaiki, dajeva na znanje precastiti duhovscini v pokoji, da obcina Dolenje Cerovo bi rada sprejela enega duhovnika v pokoji, kateri bi imel vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik zju-tranjo prvo sv. ma§& s kratko homilijo. Za to pa bi dobival na leto v gotovini 100 gold. . in v naravi prosto stanovanje z Yrtom ter vin- i sko in 2itno biro v Dolenjem in Gorenjem Ce-rovem, koja bi zna.sala iiajinanj 4 bektolitre vina in 3 hektol. turaice. Dolenje Cerovo doe 24. marca 1885. ANDRU PODVERgClK pod^upan za Dolenje Cerovo ANTON PRINCiC pod/upan za Gorenje Cerovo. CTKl lOPEU Tlfi&NJK po dr. MaliLi je odloCno najboljgo zdravilo zoper protin ter : ravmatizem, trganje po udih, bolefiine r ¦' krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele nde in kite itd., malo dasa Ce se rabi, pa mine po potnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zabteva naj se samo „CTet zo$ei? trganje > po dr. Malifii" s zraven stojedint znamenjem; I steklenica 50 kr. _____ IV Za&vala. "^H| Ztfafrmtt. Gospodu pi. Trilkdczy-ju, lekurja v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domadft zdravila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen cedalja hujsa prihajala in uze ve5 dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vas dr. MalideV protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naroeim. In res imei je dndovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mnenih boleein. S popolnim prepriSanjem priznavam torej dr. Maliiev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-kemu boiniku v jednakej bolezni pripoi'oiam, Vaaej blngo-rodnosti pa izrekam najprisrdnejio zahvalo, z vsem sposto-vanjem udani Franc Jug, posesinik v Smarji pri Celji. 9H$T Planiuski zeliscui sirup kranjski, 1H izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsne in pljncne bolecine; 1 steklenica 56 kr. KorJstnejSi nego vsi v trgovinih se nahajajoci soki in siropi. 8^" Kri cistilne kroglice, e. kr. priv., "^f| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreiati in so se uze tisuckrat sijajno oavedocile pvi zabasanji cloveskega teles a, glavobola, otrpnenih udih, skazenem zelodci, jetrnih in obistnib, boleznih, v &ks»tuljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. Razpoailja se le jeden zavoj. IVarotfila se izvr^: najhitieje s poitnint povzetjem v lekarni pri „samorogu" M. pK lRHSQC27-ja na Mm tip t Mnogo prilirani, kdor kupi obleko v iimm mm immii, \ ki je najve5ja v Gorici, v kateri se dobi vsak das na vtiiko izbiro narejena obleka po naslednjih cenah: Fopotea poalaiaDjh M: n ppole d 8 k 30 gl. Mm psil&Wtt sukaje . 6 . 15 3 . ill . 8 . 30 . S . IS . Vrhu tega bogata zaloga vsnkovrstne robe iz raznih tovaren po naiofiilu vsled mete, kise iz-vrSi tofino in hitro. Novo clogli dolmaiii uajiiovcjsega kroja od 8 do 50 gl. za gosp6. Suki za gospe od 4 do 15 gld. A 0BC1KSEE K0PEL1 Y GORICI Via del Bagni 4. Tarn se nahaja tudi oddelek za zdravljenje z vodo, z drgne-nj era, s telovadbo, z vdihaiijem in za zdravilne kopeli. Drgnenje oskrbuje gospod K. Gottwald, mehano-terapist iz Prage. s Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je } prava dobrodejna ponioc in ni treba mno- '. gib besedi, da ae dokaze njihova tudovita : moc. de se le rabijo nekoliko dni, olaj§ajo ; in prezenejo prav kmalu najtrdovrattiile ze- : Iodine bolesti. Prav izvrstno vstrezajo ao- ' per bemorojde, proti boleznim na jetrih in ; na Vranioi, proti cievesnim boleznim in proti I glistam, pri Senskih mesednih nadleznoatih, ; zoper beli tok, bojagt, zoper bitje srea ter cistijo polcvarjeno I kri. One ne preginjajo samo omesjenih bolezni, ampak nas j obvarnjejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnib lekarnioah na aveta; za r narocbe in posil'atve pa edtno r lekarnici Cristofoletti V : Qorici, v Trstu v lekarni C. SSanetti in Q-. B. Rovis in ' v iekami Alia Madonna v Korminu. "Rna fiteklpnieo stane 3» novoev Veliki parniki s prvim razredom te linije vozijo redno v Few-York in sprejemajo blago in potnike po najni2jih cenah in s prav dobro postrezbo. Y NEW-YORK-Odhod iz Trsta. Parnik Teutonia. Odhod okolo 15. aprila. Kajnta za potnike 200 gld. — Srednji krov 60 gl. Zarad vozuje treba je obrniti se na J. T E R K U 1 L B, glavuega agenta za potoike? Via dell'Arsenale h. §t. IS, Teatro Comunale, Trat. Radi blaga na Emiliano d' Ant. Poglayen, glavnega agenta. 1 Iz prve roke Bi p.odajem v zavitkih po 5 Ko. Suhe slanike (Speckbueklinge) gl. ¦n Suho ploce (Speckflundern). . n « Losos slanike (Lach3heringe) . » „ Prekajene ogorje rGer. ial) . „ ., Ogor. zavija5o (Aal-Roulade) . * n Ogor en gelee (Aal en Gelee). „ „ Ribjo zavijaio (Piaehroulade; . „ „ Sardine (Kronsardinen) ...» r, Mes. slanike (Vollheringe) . . m „ Kaviiar uralski (Caviar, Ur. Perl „ fy, * . 1V4 » » 1.80 2.10 2.16 6.30 4.50 3.72 1.80 8.10 4.38 2.40 Izdajatelj in odgovorni nrednik: M. KORSlC. — Tiska: „Hiiarijanska tiskarna, v Gorici. je ze v ceni vraLnnjena. Avstrijsko carino piafia projemnik Hamburg. Max l^'eiiaa.eyer