Celje - skladišče D-Per 214/1978 lili I COBISS a GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXVIII - ŠT. 19. - 10. NOVEMBER 1978 Jasno začrtana možnost nadaljnjega uspešnega razvoja EMO Dne 2. novembra je bila konferenca članov osnovnih organizacij ZK EMO.- Ta konferenca je bila lahko bi dejali nadaljevanje zadnje konference ZK EMO o kateri smo že pisali y zadnji številki Emajlirca. Na dnevnem redu je bila ocena gospodarskih, samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v DO EMO. Poleg članov osnovnih organizacij ZK EMO so se konference udeležili: Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK za celjsko območje, Boris Rosina, izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS Celje, predsedniki delavskih svetov TOZD EMO, predsedniki osnovnih organizacij sindikata TOZD EMO, predsedniki SDK in drugi. Konferenco je odprl in vodil tovariš Branko Martič v svoj-stvu predsednika izvoljenega predsedstva konference. Tovariš Branko Martič je prebral oceno gospodarskih, samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v DO EMO, ki so jo na podlagi izvršene analize stanja v osnovnih organizacijah ZK pripravili sekretarji 00 ZK EMO. Tovariš Branko Martič je v svojem uvodu povedal: »Današnja konferenca ZK DO EMO je nadaljevanje zadnje konference ZK, na kateri smo poleg diskusije o ekonomski in ekološki sanaciji CINKARNE Celje, razpravljali o gospodarskih rezultatih od I. do IX. 1978, prognozi za letošnje leto in prvih ukrepih oziroma rezultatih na področju razvojne sanacije. Kvaliteta diskusije in sprejeta stališča na zadnji konferenci, pa čeprav je od takrat minilo le nekaj tednov, so dala prve rezultate. Danes že lahko trdimo, da so konference ZK nujno potrebne, predvsem zato, ker je še vedno vrsta problemov, skupnih vsem delavcem v DO. Gre nam- reč zato, da poleg vseh akcij, ki jih skozi redno aktivnost OOZK in drugih DPO in samoupravnih organov izvajamo, občasno sklicujemo vse komuniste na skupni dogovor o trenutnih razmerah in prisotnih problemih, oziroma na skupni dogovor o ukrepih za odpravo problemov.« Potrebna je usklajenost akcij Zadnje akcije nam potrjujejo že dalj časa prisotna razmišljanja o neusklajenosti med poslovnimi, samoupravnimi in političnimi akcijami. Ta ocena se predvsem nanaša na prvo polletje letošnjega leta, torej na posanacijsko obdobje, v katerem nismo dosledno in kvalitetno sledili ptiskusom vodstva DO in vodstev nekaterih TOZD na sanaciji razmer in odpravljanju vzrokov za slabo gospodarsko situacijo. Posledice take neusklajenosti so več kot o-čitne. Omenili bomo le nekatere, ki so po naših ocenah ključne in postavljajo pred nas komuniste zelo jasne naloge in akcije. Ukrepi, izvršeni v minulem letu, so o-mogočili vsem TOZD in delovni organizaciji kot celoti pozitivni zaključek poslovnega leta. Odmev znotraj in izven kolektiva na te rezultate je bil zelo pozitiven. To je bil en dokaz več, da se le da z ustreznimi premiki in ukrepi ob še vedno prisotnih problemih dosegati kvalitetnejše rezultate. Vse je kazalo, da se bo kolektiv končno le rešil akutnih problemov in ustvaril pogoje za razvojno sanacijo, kot smo jo i-menovali, in nadaljnji razvoj. Vse je kazalo, da bomo v teh naporih tudi uspeli. Zanemarjena dejstva Zanemarili smo le nekatera dejstva, na katera bi morali .biti pozorni že v fazi razprav o gospodarskem planu za tekoče leto. Takrat bi nam že moralo biti jasno, da nekaterim posameznikom in strukturam ne dišijo kvalitetni premiki in nov veter, ki je začel pihati v kolektivu. Osnovni cilj prej omenjenih ni bil v tem, da bi z novim gospodarskim planom dosegli optimum proizvodnih in človeških zmogljivosti. Torej dosegli tisto, kar je možno z majhnimi napori vsakega posameznika. NE! Ravno nasprotno. Delali so v smeri zmanjševanja obsega poslovanja, v smeri dokazovanja, da se v EMO ne da ničesar storiti in zviševanja OD, kar je nelogično in že vnaprej obsojeno na propad. Da so te ugotovitve resnične, smo se že večkrat v tem letu prepričali. / Še nizkih nlanov ne dosegamo Se tako nizke plane ne dosegamo, kar ima za posledico, da sta dve temeljni organizaciji združenega dela končali 9-mesečno obdobje z izgubo (POSODA in EMO-KONTEJNER), ostale pa poslujejo na robu rentabilnosti. Ob iskanju vzrokov za tako stanje ugotavljamo, da so le-ti subjektivne narave, torej, v nas samih in ne tako kot smo navajeni trditi, izven kolektiva. Navedli bomo le nekatere vzroke, ki so karakteristični za vse, oziroma večino TOZD. Proizvodni programi so v glavnem nespremenjeni. Skoraj vsi poskusi v smeri spreminjanja oz. opuščanja nekaterih proizvodov naletijo na neprekrit odpor. Mojstrska mentaliteta z vsemi svojimi negativnimi karakteristikami »argumentirano« zavrača (Nadaljevanje na 2. strani) Hrwnq«in (Nadaljevanje s 1. strani) sleherne spremembe. Argumenti so predvsem naslednji: »Ta delamo že 20 let«, »to znamo delati«, »stara tehnologija ne omogoča novih programov«, »če trg ne sprejema en izdelek, bo pa enega od 6.000« itd.Jasno je, da se zavedajo posledic sleherne spremembe. Jasno je, da vsaka sprememba zahteva od malega in velikega organizatorja dela dodatne napore. Na te napore niso pripravljeni, ker jim tudi brez sprememb dobro gre. O posledicah takega odnosa ne razmišljajo. V tem primeru ne gre le za neizpolnjevanje planskih nalog, temveč za celo vrsto spremljajočih posledic. Te se kažejo v relativno nizkih OD proizvodnih delavcev, njihovem nezadovoljstvu, visokem odstotku izostankov z dela in kar je najbolj nevarno, v dvomu ali bomo končno le uspeli sanirati razmere, kar smo si odločno in konkretno zastavili v preteklem letu. Iskanje lukenj v sistemu nagrajevanja Omenili smo že, da so OD proizvodnih delavcev relativno nizki. Toda to ni primer za neproizvodne v proizvodnji. Delni vpogled v plačilne liste nam daje odgovor, zakaj je tako. Nekateri vodilni delavci v TOZD postajajo strokovnjaki za iskanje lukenj v našem sistemu nagrajevanja. Nimamo sicer seštetih nadur po posameznih TOZD, toda podatki nam zelo jasno kažejo, kdo je deležen takega sistema nagrajevanja. Navedli bomo nekaj izstopajočih primerov. Nadure so prisotne le v redkih primerih pri najnižjih rangih. Od 17. in 18. ranga so vse bolj prisotne, tako da srečujemo skoraj v vsakem rangu »milijonarje« torej posameznike, ki »zaslužijo« okrog milijon in več. Takih primerov je vsak mesec 150—200, zato so upravičeno prisotni komentarji, da imamo tudi toliko »glavnih direktorjev«, ker toliko namreč zasluži glavni direktor. Tudi primer delavca, ki bi moral delati 27 dni po 16 ur na dan, dovolj jasno govori, kaj vse in kako delamo. Jasno je, da tak »sistem nagrajevanja« ne stimulira »prizadete« k dodatnim naporom v smeri kvalitetnih sprememb. Ob teh in drugih primerih, ki jih ne bomo naštevali, ker jih dobro poznamo, se postavlja vprašanje: kaj smo storili v smeri odpravljanja prisotnih ekscesov? Navedli bomo samo en primer, karakterističen za vse. Pismcmo opozorilo sekretariata samoupravnih organov, da je izplačevanje nagrad v nasprotju z našimi internimi akti, obravnavajo DS, vzamejo na znanje in na isti seji sprejmejo sklep o novem izplačilu, mimo samoupravnih aktov. Mislimo, da je komentar odveč! Več odločnosti Tako stanje narekuje večjo in bolj odločno angažiranost subjektivnih sil na področju odpravljanja prisotnih ekscesov in nenazadnje temeljite priprave na javno razpravo o katalogu del in nalog, ki je te dni stekla. V tej smeri so že stekle akcije v OOZK, Oceno, gospodarskega in družbenopolitičnega stanja v EMO je prebral Branko Martič njena TOZD v tem trenutku v najbolj kritični situaciji. Znano nam je, da je gospodarska situacija celotne DO močno odvisna od situacije ravno te TOZD. V tem razgovoru so ponovno potrjeni že znani vzroki za slabo stanje. O-menili smo že, da je eden od vzrokov mojstrska mentaliteta. V tej TOZD je verjetno najbolj prisotna. Težko razumemo, da odgovorni v tej TOZD vidijo ekonomski račun v majhnih serijah, ko pa vemo, da nam tudi večje serije zaradi slabe priprave in organizacije dela, visokih proizvodnih stroškov, ne dajejo možnost izločanja sredstev za enostavno, še manj pa razširjeno reprodukcijo. Slaba kvaliteta izdelkov presega vse dovoljene norme. Kljub opozorilu interne kontrole se stvari prepočasi spreminjajo, oziroma o-pozorila ne upoštevajo. Zasledimo celo take primere, da je kljub opozorilu kontrole blago prodano kot prvovrstno in smo ga na intervencijo kupca prisiljeni zamenjati ( primer kopalnih kadi, izplakovalnikov, orodij, kontejnerjev, frit itd.). Enake ugotovitve veljajo tudi za nekatere druge poslovne funkcije. organizirajo v glavnem vodilni delavci in sicer v okviru rednega delovnega časa. Zelo jasno je, da je to delo za njih bolj atraktivno in donosno in ga ni mogoče usklajevati z rednimi delovnimi obveznostmi. Na vse te in celo vrsto drugih problemov je vezana izredno slaba delovna disciplina. Postalo je normalno, da ustavljamo stroje, zapuščamo delovna mesta in delovno organizacijo pol ure pred koncem delovnega časa. Dosedanji poskusi, da bi se situacija spremenila, niso uspeli. Niso u-speli zato, ker so na čelu te kolone skupinovodje, obratovodje pa tudi nekateri direktorji. Zavirajoče skupine Ravno zadnja ugotovitev daje odgovor, kje so vzroki za tako situacijo. Gre namreč za posamez- Neaktivnost družbenopolitičnih organizacij V uvodu smo že omenili, da v prvem polletju ni bilo posebne aktivnosti. Ta ugotovitev predvsem velja za OOZK, ki so zaradi neaktivnosti komi- teja iskale opravic.Io za svojo neaktivnost. Tudi druge DPO niso dovolj kvalitetno in angažirano delovale. V zadnjih dveh mesecih je situacija diametralno nasprotna. Te dni se zaključuje prva faza e-videntiranja problemov, ugotavljanja vzrokov, na osnovi katerih se sprejemajo ukrepi. Aktivnost se ne nanaša samo na OOZK, temveč na vse družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. IO OOS, OO ZSMS, sestanki predstavnikov DS in SDK obravnavajo prej usklajena in dogovorjena področja, ki so po naših ocenah glavna žarišča večine problemov, s katerimi se srečujemo. Pri celotni akciji sledimo le enemu cilju. Iskanje vzrokov in odločnemu ukrepanju pri odpravi (Nadaljevanje na 3. strani) Diktirana proizvodnja Niso redki primeri, da zastopniki in prodaja diktirajo proizvodnjo, in sicer ne na osnovi raziskave tržišča, ampak na osnovi njihovih ocen, oziroma diktirajo tisto, kar se najlažje proda, ne glede na dohodek delavca. Niso tudi redki primeri škodljivih pogodb (primer TOZD EMOKON-TEJNER) ali pogodb z razno raz- Clani ZK in drugi udeleženci na konferenci sindikatu in ZSMS. Dogovorili smo se, da vse naštete organizacije obravnavajo celovitost problematike v svojih sredinah in na osnovi ugotovitev sprejmejo u-strezne ukrepe. Te dni, pred današnjo konferenco, so bile sklicane vse OOZK, IO OOS, organizirani posebni razgovori s predsedniki DS TOZD in SDK. O ugotovitvah in sprejetih ukrepih bodo poročali y teku diskusije. Na zadnji konferenci smo sprejeli tudi sklep, da se organizirajo skupni razgovori političnega aktiva DO in političnih aktivov TOZD. Pred dvema tednoma so se sestali predstavniki DPO DO in TOZD POSODA. Menili smo, da je ome- nimi zasebniki, LT itd. Ko smo že omenili LT, je prav, da tudi o njej spregovorimo nekaj besed. Prisotno je mnenje, da ni mogoče urediti odnosov na relaciji LT— DO. Poskusi glasnega razmišljanja o teh odnosih naletijo na opozorila, da je že marsikdo na tem področju »zobe polomil«. Gre namreč za zelo razvito pri-dobitniško dejavnost znotraj LT, v okviru katere pridobivajo posamezniki precejšnje postranske zaslužke, v večini primerov tudi vprašljive. LT zanemarja svojo o-snovno dejavnost, za katero smo več kot zainteresirani. Problem je tudi v tem, da dela LT vodijo in nike in skupine, ki načrtno in organizirano zavirajo napredek in vsako spremembo. Zanimivo je, da so zelo »aktivni« takrat, ko kolektivu dobro gre, ko se pozabi na njih in ko se ne čutijo ogrožene. Ravno v zadnjem času je ponovno čutiti njihovo aktivnost. Ocenjujejo, da je primeren trenutek za že ustaljene akcije, ki imajo za posledico kadrovske spremembe. Te spremembe sicer ne zadenejo njihove vrste. Po pravilu padajo za njih nevarni vodilni delavci in skoraj vedno glavni direktorji. Njihova prisotnost v kolektivu in še posebej prisotnost na nekaterih pomembnih, da ne rečemo ključnih pozicijah ovira, oziroma ne daje možnosti za realizacijo zastavljenih eiljev. Nevarni so tudi zato, ker znajo zelo rafinirano »omrežiti« in nastaviti »mine« tistim, ki so za njih nevarni. Po pravilu se je takšna strategija zelo obnesla in jo v zadnjem času ponovno uporabljajo. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kaj smo storili v smeri odpravljanja problemov in konfrontaciji z nosilci in povzročitelji problemov. (Nadaljevanje z 2. strani) le-teh pa tudi pod pogojem, da bodo posledice ukrepov tudi prepotrebne kadrovske spremembe. Razvojna sanacija Na ta način bomo lahko izpolnili sanacijski program, sprejet v preteklem letu. Izpolnjevanje sanacijskega programa je v vsakem primeru predpogoj za še bolj odločen poseg na področju razvojne sanacije. Čeprav je tisto, kar je v letošnjem letu storjeno še en dokaz, da smo ogromno zamudili, oziroma da se en del zamujenega da nadoknaditi. Dolgoletna želja članov kolektiva no normalnih pogojih na področju družbene prehrane je pred realizacijo. Načrtujemo, da bo objekt družbene prehrane zaključen do 8. marca naslednjega leta. Takrat bomo izrekli članicam kolektiva čestitke ob njihovem prazniku v sodobnem objektu. Prvi elaborati za novo tovarno energetskih naprav so že gotovi, v zaključni fazi pa so dogovori o finančni konstrukciji. Tudi ta investicija bo stekla v letošnjem letu in bomo z njo odpravili nemogoče delovne pogoje pod katerimi delajo delavci TOZD KOTLI in da s svojim izvajanjem tudi dam svoj prispevek k današnji konferenci. Tako kot vas, tudi mene skrbi gospodarsko stanje v kakršnem se nahaja EMO. Čeprav je potekel kratek čas od konference ZK, katero so imeli v prejšnjem mesecu, mislim. in menim, da bo današnja konferenca prelomnica situacije, v kateri se nahajamo. Težko mi je govoriti o celotni problematiki, zato bom omenil, kako in kaj moramo delati kot člani sindikata in posebej' člani ZK v sindikatu. Vseeno moramo, če hočemo govoriti o današnji problematiki, imeti pred seboj ustvarili možnosti za eno novo sodobno proizvodnjo. Sanacija TOZD TOBI in priprave na izgradnjo nove tovarne poteka po dogovorjeni dinamiki kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim oviram. Razveseljivo je, da se pri reševanju problemov te TOZD vključujejo predstavniki njihove matične občine. Omenili smo že, da je TOZD POSODA ponovno v težavah. Glede na to, da ta TOZD ne razpolaga z ustreznimi kadri,' ki bi bili sposobni sami brez zunanje pomoči odpraviti vzroke za tako situacijo, je sprejet sklep, da se formira posebna strokovna skupina. Predlagamo, da se še enkrat potrdi sklep zadnje konference ZK o nujnosti takega ukrepa in doda nov, da so člani skupine odgovorni tudi pred komunisti DO za realizacijo naloge. Našteli bi lahko še celo vrsto uspehov, ki smo jih dosegli v letošnjem letu. Interes strokovnjakov za delo v naši delovni organizaciji, zaupanje širše družbene skupnosti, zaupanje finančnih institucij do razvojnega koncepta in ne nazadnje, zaupanje kolektiva so razlog več, da še bolj določno vztrajamo pri odpravi vzrokov za prisotne motnje in za dosledno realizacijo začrtane poti. gospodarsko stanje prvih 6 mesecev v tem letu, ko smo ugotovili, da delamo in poslujemo uspešno. Zal je tako, da so nas ti rezultati uspavali, ali kar ugotavljamo in kar je resnica, da smo dovolili in to je najbolj boleče, dopustili, da je naše delo, ki je bilo plod vseh dejavnikov, poteptano in da smo prišli na našo staro pot, ki je zopet polna skrbi in iskanja poti za sanacijo stanja. Težko je priznavati napake, ki jih ugotavljamo, vendar mislim, da si jih moramo mi komunisti odkrito povedati in če so napake tudi pri nas komunistih, odpraviti. Zal vedno ni tako, da bi bili odkriti in pri- pravljeni delati, saj to kažejo naši rezultati dela, ki pa niso spodbudni. Zavedam se, da tudi mi člani sindikata, posebej še komunisti nismo naredili dovolj, da nismo imeli dovolj pred seboj gospodarskega stanja. Naše delo smo usmerili več kot bi bilo treba v smeri, za katere moramo povedati, da niso v zadostni meri vplivale na gospodarsko stanje.-Res je, da pogoji za politično delo niso urejeni tako, kot bi morali biti, in danes lahko ugotavljam, da si mora vsak z delom ustvariti pogoje dela in s tem dokazati tistim, katerim ni po volji, da je politično delo sestavni del delovnega procesa in da spremeni takšno mišljenje. Menim in vem, da smo izgubili tla pod nogami in tukaj lahko vidimo, da smo se pustili povoziti in to je tudi glavna krivda nas, ki delamo v sindikatu. Malo ali skoraj nič, kar vem, da je vredno obsodbe, nismo naredili, da bi med seboj iskali povezave pri delu sindikata s članstvom ZK, med sodelovanjem z mladino, samoupravnimi organi in s samoupravnimi delovnimi skupinami. Čeprav smo bili nosilci akcij, da se ustanovijo samoupravne delovne skupine, pa le-tem nismo v zadostni meri pokazali poti, kako in kaj je dolžnost takšne skupine, kaj je cilj, da so se takšne skupine ustanovile. Bilo bi narobe, če bi govorili, da se samoupravne skupine niso sestajale, toda mislim in vem, da te skupine niso dovolj ali v zadostni meri imele pred seboj gospodarskega stanja, niso imele dovolj pred očmi, ali bi lahko rekel, premalo so se zanimale, kako se stvari odvijajo in kako so skupni sklepi realizirani. Tu vidim našo napako dela sindikalnih delavcev, ker smo imeli premalo čuta odgovornosti, da smo pustili, da se je delo skupin izjalovilo in odraz tega je tudi stanje, kakršno je. Če je danes čas in kar mislim je, moramo naše delo temeljito spremeniti. Mi komunisti, ki imamo bogato preteklost, moramo vzeti stvari v svoje roke, prerezati dosedanjo prakso, ne moremo se zadovoljiti s takšnim stanjem in moramo cilje spremeniti in po tej smeri, katera ne dovoljuje, da slabo gospodarimo, se jih držati in če bo treba, na odgovornost poklicati vsakega posameznika, pa čeprav bo to kateri od nas komunistov. Tudi delo predsedstva sindikata na nivoju DO bomo spremenili. Več bomo posvečali pozornosti gospodarskemu stanju, saj če bodo rezultati dela zadovoljivi, bomo tudi lažje skrbeli za boljše počutje vseh nas. Zadnja seja predsedstva je to potrdila in tudi sklepi so bili sprejeti v tej smeri. Tudi delo IO OOS v TOZD se mora spremeniti, saj če gledamo z zakonom o združenem delu ali sklepi ravno končanega 9. kongresa ZSS, vidimo, da so glavni nosilci vseh akcij IO OOS v TOZD. Tako mora biti in tako je. Ne smemo pozabiti, da le z nalogo vseh nas, ki smo v tem samoupravnem procesu, bo odraz u-spešnosti, gledano skozi gospodarske rezultate dela vseh dejavnikov v DO. Morda sem bil premalo direkten, vendar mislim, da če bo sleherni izmed nas dal del napotkov svojega mišljenja o stanju, ki ni zadovoljivo, da bo delo konferen- Ervin Belak: več sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami ... Razgibana razprava Po predloženem gradivu se je začela razprava, ki je bila zelo razgibana. V razpravi so sodelovali: Franci Gazvoda, glavni direktor DO EMO, Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, Ervin Belak, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata EMO, Janko Koštomaj, Valentič Ljudmila, Franjo Peternel, Franjo Kuhta, Mirko Doberšek, Gostečnik Ivo, Draga Škerbot, Jožica Kovačič in drugi. Ervin Belak je dal naslednji prispevek k razpravi: »Tovariši in tovarišice! Želim, ce lažje in da bodo sklepi tudi odraz našega razmišljanja, kako stvari postaviti zopet na noge. Začnimo resno delati Tov. Franci GAZVODA, glavni direktor DO EMO je menil, da je ocena, ki je bila prebrana na tej konferenci, pa tudi razprava, ki je iz nje izbila, povsem točna. Pozival je k streznitvi, da se soočimo s problemi, ki so prisotni, da osvojimo poslovno politiko, ki si jo je zastavilo vodstvo DO. Ta streznitev pa je pri nas izgleda težko dosegljiva. Moja izvajanja, oziroma mojo osebno oceno ste vedno razumeli kot preveč optimistično. Gre namreč za dve stvari za kateri si moramo biti na jasnem. Prva je ta, da ima DO EMO definitivno možnost nadaljnjega razvoja, saj imamo izdelano razvojno sanacijo po posameznih programskih sklopih ter vemo in moramo vedeti, kaj moramo narediti in zato pri tem vprašanju ostajam optimist. Mislim pa, da je pred nami še nekaj let trdega dela in životarjenja. Res je, da je pri nas problem mojstrske miselnosti, vendar s tem problemom se moramo resno in konkretno spopasti. Da ne navežem dalje, trdega dela sem mislil v tem, da bomo probleme reševali konkretno od TOZD do TOZD in od stroja do stroja šli sanirati naš položaj. Zato pa je potrebno trdo delati, da bomo dosegli dober rezultat. Današnja diskusija je pokazala toliko nepotrebnih slabosti in rezerv, ki jih imamo, da bi lahko z njimi boljše delali. Zato mora naš optimizem izvirati iz možnosti, hrabrosti, realne situacije. Potrebno je, da se vsak posameznik v svoji skupini zelo konkretno spopade s problemi. Ali smo v stanju pošteno delati ali ne? V TOZD POSODA smo se prevečkrat lovili samo na besedah. Treba si bo jasno povedati resnico iz oči v oči, od primera do primera, le tako bomo prišli tudi do bolj poštenih in zdravih odnosov v naši DO. V tem TOZD smo sprejeli določene ukrepe, da se prouči odgovornost posameznikov, potrebna je večja samoupravna in politična odgovornost. Odgovornosti pa ne bomo iskali pri direktorjih, ampak v tistih strukturah, o katerih se je danes toliko govorilo. Treba se je lotiti tudi kvalitete dela, kvalitete nabave materiala itd, V diskusiji je bil omenjen problem kadrov. O tem se v EMO vse premalo pogovarjamo. Kadrovsko sanacijo smo delali sočasno z gospodarsko sanacijo, zato le-ta problematika ni nič manj pomembna. Ce bomo še naprej vodili takšno kadrovsko politiko, ne vem kam bomo prišli. Zato je nujno potrebno, da se današnja ocena in diskusija konkretizira po posameznih TOZD. Prepričan sem, da kljub temu da sta v prvih devetih mesecih poslovali z izgubo dve TOZD (posoda in emokontejner), ni treba delati preplaha, le bolj resno moramo začeti delati in sodelovati, da bomo do konca leta dosegli večji dohodek. Odločil sem se, da obiščem vašo delovno organizacijo Tako je dejal uvodoma tovariš Franc Šetinc, ko je govoril na konferenci. Njegov govor objavljamo v celoti. Danes, ko sem se peljal skozi Celje, sem razmišljal, v katero DO bi se napotil. Odločil sem se, da obiščem vašo delovno organizacijo. EMO poznam iz preteklih let, kot delovno organizacijo, ki je bila že v hudi krizi, poznam EMO, ki je pred nekaj časa stopila na dobro pot, naposled, odločil sem se za EMO, ker sem slišal, da ste zopet v krizi. Slišal sem, da bi vas nekateri radi spet ovirali na tej dani poti. Ko sem danes poslušal vašo informacijo, vaše poročilo, vašo razpravo tov. Gazvode, ni toliko pomembno, kaj jaz rečem. Pomembnejše je, kat} se bom jaz naučil, če bom bogatejši za izkušnjo več. Moram reči, da je moja izkušnja bogata, slišal sem program akcij za katerega ste o-cenili, da je preveč splošen, menim pa, da je to dober program, prosim pa, da se ga dosledna držite, da vztrajate na njem. Prosim, da podprete. tudi stremljenja, o katerih je govoril tov. Gazvoda. Mislim, da je vaša zastavljena pot dobra, samo bodite kon-sekventni, bodite odločni do drugih in do sebe. Potrebna je večja konkretnost ne na tej konferenci, ampak potrebna je konkretnost v vaših sredinah, v svojih OOZK, na sestankih samoupravnih organov. Konferenca ZK naj le pomaga OOZK, naj jim bo o-pora, naj koordinira njihove akcije, da bodo postale še samostojnejše in dogovornejše pri svojem delu. Danes ste govorili o mojstrski mentaliteti. Prav dobro vemo, kaj pomeni ta beseda. Vsi prav dobro čutimo, kaj je mojstrska mentaliteta. Vsi vemo, da pri tem ne mislimo na vse mojstre in skupinovodje, ker vemo, da so nekateri dobri in odgovorni. Vsi pa vemo, da imamo na žalost še vedno mojstre, ki napadajo tako samoupravljanje kot naše dobro gospodarjenje. Včasih smo rekli, da je mojstrska mentaliteta zaprtost ljudi, ki se opirajo vsakemu pogumnemu planiranju in so tehnološko zaostali. Mojstrska mentaliteta je mentaliteta ljudi, ki imajo radi samoupravljanje samo do svojega ozkega interesa in to so tisti, ki se brž ujamejo v veter lumpen proletarske miselnosti, jutri pa, če jim bo odgovarjalo, pa bodo v imenu samoupravljanja nahujskali ljudi, da bodo prekinili delo. O tem ne govorim na pamet, ker imamo že bridke izkušnje. Ne da bi na velik von obešali izkušnje ravenske železarne, saj tam niso bili glavni akterji pri prekinitvi del delavci, najbolj odgovorni so bili prav tisti, ki so tudi najbolj odgovorni za probleme v njihovi DO. Pa ni ravenska železarna izjema, samo nič ne pomaga sedaj jadikovati, tudi s takimi ljudmi je treba politično delati. Morda so med njimi tudi člani ZK, morda so pomotoma stopili v naše vrste in največ bomo storili, če bomo tudi s temi ljudmi začeli konkretno razčiščevati in s tem dali zgled, kako je treba od vsakega skupinovodje zahtevati, da je tudi politično odgovoren, da je od- govoren, kakšen zgled daje delavcem. Tovariš Dolanc je rekel, da hočemo več socializma, kot smo ga pripravljeni ustvariti. Tudi s to miselnostjo se je treba spopasti. Samoupravljanje je materializirana odgovornost, naj se gre za delavca, ali skupinovodje. V diskusiji se je pojavil tudi problem nediscipline. Tega problema res ne morejo odpraviti vratarji. Odvisen je od avtoritete samoupravljanja, avtoritete partije in tudi od avtoritete glavnega direktorja. Ta avtoriteta pa ne sme teme-lijti na strahu in spoštovanju, temveč na znanju o organizaciji dela, delovnega procesa, na zgledu, kako je treba delati. Vemo, da je slabša disciplina v naših pisarnah. Dobro vsi vemo, da je delavec nagrajevan od loncev, čeprav mogoče to ni najboljše nagrajevanje, vodilni delavec pa ni nagrajevan zato, da bo pisal po papirju, ampak zato, da bo dobro organiziral delo, zato da bo ustvarjen dohodek in da bo naposled tudi delavec dobil več za tisti lonec, ki ga naredi. Če je pa slaba organizacija dela, pa lahko pijemo kavo, se pogovarjamo o nogometu itd. Veste, to je problem, nisem drobničar, ker to je problem že naše širše družbe. Zato naj bo naše geslo več delati, ker trenuten problem naše družbe je ta, da več »pojemo kot je v skledi«. Ko govorite o vaši nedisciplini, je to resen problem. V širši družbi pa se kaže v tem, da imamo preveliko porabo. Ta problem je povezan z nadaljnjim razvojem samoupravljanja in prihodnostjo naše socialistične družbe. Zato moramo res konkretno začeti reševati probleme, pri vsakem stroju, na vsakem delovnem mestu posebej, sicer nas bo to trenutno blagostanje jutri udarilo po glavi. Naš sistem nagrajevanja moramo zgraditi tako, da bo stimuliral našo odgovornost za večji ustvarjeni dohodek, za boljši jutri. V tem smislu smo v slepi ulici. V širši družbi moramo čim prej izdelati prožnejši, bolj stimulativni sistem nagrajevanja, ki ne bo toliko restruktiven, ampak bo predvsem stimulativen. Vsaka DO mora zase izdelati tak sistem nagrajevanja, ki bo stimuliral ljudi k večjemu dohodku in večji odgovornosti. Na koncu bi izrazil željo, da bi prisostvoval vašemu sestanku, ko boste razpravljali v začetku prihodnjega leta o vašem zakluč-nem računu. Zelo bi bil vesel, če bi slišal, kako ste uspeli uresničiti sklepe, ki ste jih danes sprejeli, kako boste organizirali delo, kako se boste lotili planiranja (o tej temi danes niste veliko diskutirali). Tudi glede pravočasne dostave materiala je bil govor, nikar ne razpravljajte zgolj zaradi formalnosti. Ne izgubljajte se v poplavi številk, te nas ne zanimajo. Nas zanima, kako gospodarimo, ali so premiki, se pravi nekaj politeko-nomskih vprašanj, kot pravi tovariš Popit, ki morajo biti v o-spredju vsakega poročila. SKUPNI PROGRAM DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN ORGANOV UPRAVLJANJA V EMO Konferenca je potrdila skupni program dela osnovnih organizacij ZK, osnovnih organizacij sindikata, Zveze socialistične mladine Slovenije, delavskih svetov in Samoupravne delavske kontrole. Skupni program bo uspešen, če bo do potankosti izvajan, kajti njegovo izvajanje pomeni gospodarski napredek TOZD in DO EMO kot celote. Program ne sme ostati le na papirju in je dolžnost in pravica vsakega samoupravljalca, da ga izvaja in da zahteva njegovo izvajanje. Skupni program družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v DO EMO je naslednji: 1. Organizacija razprave o gospodarskem planu TOZD in DO. Nosilec: IO OOS TOZD in KONFERENCA OOS Rok: november, december 2. Predhodna razprava in sprejemanje stališč o predloženih gospodarskih planih. Nosilec: OOZK, IO OOS, OO ZSMS Rok: november 3. Mesečno spremljanje realizacije gospodarskega plana, produktivnosti in stroškov. Nosilec: OOZK, IO OOS, OO ZSMS, DS in SDK Rok: mesečno, stalna naloga 4. Spremljanje izvajanja samoupravno dogovorjenih odločitev. Nosilec: OOZK, IO OOS, samoupravni organi za svoja, in SDK za vsa področja Rok: stalna naloga 5. Analiza vseh vrst izostankov z dela. Nosilec: OOZK, IO OOS, samoupravni organi in samoupravne delovne skupine Rok: vsake tri mesece 6. Sprejemanje ukrepov za odpravo predčasnega zapuščanja delovnega mesta in slabe delovne discipline. Nosilce: OOZK, IO OOS, DS, SDK Rok: stalna naloga (mesečno spremljanje realizacije dogovorjenih ukrepov) 7. Analiza vzrokov in sprejemanje ukrepov za odpravo alkoholizma. Nosilec: OOZK, IO OOS Rok: stalna naloga 8. Spremljanje izvajanja konkretnih delovnih nalog in odločno u-krepanje zoper tiste, ki zastavljenih nalog ne izvajajo. Nosilec: OOZK Rok: stalna naloga 9. Sprejemanje v zvezo komunistov. Nosilec: OOZK Rok: stalna naloga, november 10. Angažiranje pri realizaciji razvojne sanacije. Nosilec: skupna seja Komiteja OK ZKS Celje in komunistov DO EMO. Rok: januar 11. Uveljavljanje in dogovarjanje načel svobodne menjave dela. Nosilec: OOZK in druge DPO Rok: stalna naloga, december 12. Kvalitativna analiza dohodkovnih odnosov in nagrajevanje po delu. Nosilec: DPO Rok: marec 13. Organizacija razprave o Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog. Nosilec: IO OOS Rok: takoj 14. Razprava in sprejemanje stališč o Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog. Nosilec: OOZK, IO OOS, OO ZSMS Rok: 7. 11. 1978 15. Vloga in delovanje delovne skupnosti skupnih služb in TOZD skupnega pomena. Nosilec: OOZK Rok: januar 16. Podružbljanje SLO in družbene samozaščite Nosilec: OOZK Rok: februar Dopisujte v naše glasilo i < ) ) PROGRAM Teden domačega filma v Celju Dne 15. novembra bo svečana otvoritev tedna domačega filma, ki se je udomačil že kot tradicionalna prireditev v Celju. Med pokrovitelji tedna domačega filma je tudi naša delovna organizacija. Našim članom kolektiva objavljamo program tedna domačega filma in upamo, da jim bomo s tem ustregli. Sekretariat samoupravnih organov objavlja PROGRAM razprave in sprejemanja pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji del in delovnih nalog, ki je sestavljen iz treh delov: 1. tekstualni del pravilnika 2. katalog del in nalog 3. vrednotenje del in nalog, ki je sestavni del pravilnika o delitvi OD Pravilnik je samoupravni akt TOZD, je v pristojnosti sprejemanja v TOZD. Da bi razprava potekala organizirano, predlagamo naslednji program: 1. Komisija za samoupravne splošne akte DO daje osnutek pravilnika v javno obravnavo vsem TOZD, Rok: 31. 10. 1978 2. Komisija za samoupravne splošne akte TOZD dajo osnutek pravilnika v javno razpravo v svoji TOZD. Rok: od 2. do 4. 11. 1978 3. Javna razprava na samoupravnih delovnih skupinah v TOZD in DS SS. Rok: od 2. do 18. 11. 1978 4. Usklajevanje pripomb na komisijah za samoupravne splošne akte v TOZD Rok: 22. 11. 1978 5. Usklajevanje med TOZD na komisiji za samoupravne splošne akte delovne organizacije. Rok: 25. 11. 1978 6. Potrjevanje pravilnika na DS TOZD in DS SS. NEPREKLICNI ROK: 22. 11. 1978 7. Veljavnost pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog in vrednotenje del in nalog je 1. 1. 1979. OBRAZLOŽITEV PROGRAMA SPREJEMANJA 1. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji del in delovnih nalog je samoupravni splošni akt TOZD in je v pristojnosti sprejemanja v TOZD. Ta akt je sestavljen iz treh delov: — tekstualni del — katalog del in nalog — vrednotenje del in nalog, ki je sestavni del pravilnika o delitvi OD 2. _ Rokovnik je sprejet za celotno DO, s tem da so določene javne obravnave opredeljene z roki. Začetek javne razprave je 2. 11. 1978 in zaključek javne razprave 18. 11. 1978. Usklajevanje pripomb v TOZD in DO dokončni rok 24. 11. 1978. Nepreklicni rok za dokončno potrditev je določen za 11. 12. 1978. 3. V okviru tega programa vsaka TOZD sprejme svoj akcijski program z opredelitvijo rokov za posamezne javne obravnave. Pri sestavi programa TOZD naj bi sodelovali predstavniki DPO in sindikata, vodstvo TOZD in predstavniki samoupravnih organov. 4. Material za javno obravnavo je preskrbljen za: — vse člane DS TOZD — komisijo za SSA TOZD — 10 OOS TOZD — vodstvo TOZD — predstavnike DPO — obvezno za oglasne deske v TOZD — vse vodje samoupravnih delovnih skupin v TOZD 5. Pripombe na pravilnik imajo pravico dati- posamezni delavci v TOZD, samoupravne delovne skupine, izvršni organi DPO in samoupravnih organov in strokovne službe. Pismene pripombe morajo biti točno opredeljene, za kateri del pravilnika se pripomba nanaša: tekstualni del, katalog del in nalog ali vrednotenje del in nalog, zaradi lažjega dela komisije za usklajevanje. 6. Usklajevanje pripomb iz javne razprave v TOZD mora biti o-pravljeno najpozneje do 2. 11. 1978. Komisija za SSA TOZD skupaj s predstavniki DPO, vodstvom in samoupravnimi organi pregledajo pripombe, ocenijo u-pravičenost ali neupravičenost, sestavijo poročilo za usklajevanje med TOZD, ki mora biti 25. 11. 1978. Po usklajevanju med TOZD komisija za SSA pripravi predlog za DS TOZD, ki dokončno odloča o pripombah. DS TOZD morajo biti posredovane vse pripombe s tem, da se predlaga, katere pripombe so opravičene in tudi pripombe, katere niso sprejete. 7. Pripombe na pravilnik morajo delavci vložiti v pismeni obliki na posamezni del v tajništvo TOZD ali na zapisnik samoupravne delovne skupine, ki se prav tako oddajo v tajništvo TOZD. Tajništvo TOZD morajo voditi posebno evidenco o sprejetih pripombah, ki jo s pripombami po zaključku razprave odda komisiji za SSA TOZD. 8. Vsak delavec, samoupravna delovna skupina oziroma pobudnik, ki je dal pripombo, mora biti pismeno obvešečn o upoštevanju ali neupoštevanju pripombe. PROGRAM TEDNA DOMAČEGA FILMA CELJE ’78 15. 11. slavnostna otvoritev ob 18.30 21. 11. slavnostni zaključek s podelitvijo nagrad ob 19.00 KINO UNION: 15. 11. ob 19.30 KO ZORIJO JAGODE 16. 11. ob 15.30 in 17.30 KO ZORIJO JAGODE, ob 19.30 BRAVO MAESTRO 17. 11. ob 15.30 in 17.30 BRAVO MAESTRO, ob 19.30 TIGER 18. 11. ob 15.30 in 17.30 TIGER, ob 19.30 VONJ POLJSKEGA CVETJA, ob 19.30 PES, KI JE IMEL RAD VLAKE 20. 11. ob 15.30 in 17.30 PES, KI JE IMEL RAD VLAKE, ob 19.30 OKUPACIJA V 26 SLIKAH, ob 19 PRAZNOVANJE POMLADI METROPOL: 15. 11. ob 16 in 18 MAKEDONSKA KRVAVA SFVATBA, ob 20 ČRNO BELO V BARVI (Slonokoščena obala) 16. 11. ob 16 in 18 VOLČJA NOC, ob 20. uri KRATKO POLETJE (Danska) 17. 11. ob 16 in 18 BOLEČINA, ob 20 SKRIVNOSTI RUŠEVIN (Portugalska) 18. 11. ob 16 in 18 MIRNO POLETJE, ob 20 ZMEDA V SALHI-NETI (Sovjetska zveza) 19. 11. ob 16 in 18 PLANINA GNEVA, ob 20 CIRKUŠKA AKROBATIKA (Kitajska) 20. 11. ob 16 CAS BREZ VOJNE, ob 18 in 20 LJUBICA 21. 11. ob 16 ZAKLETA SVA, IRINA, ob 18 in 20 PA ŠE KAJ KINO DOM: 15. 11. ob 16, 18 in 20 NORA LETA 16. 11. ob 16 in 18 MALI VOJAK, ob 20 KO ZORIJO JAGODE - 17. 11. ob 16 in 18 KALA, ob 20 BRAVO MAESTRO 18. 11. cb 16 in 20 PROTI KINGU, ob 20 TIGER 19. 11. ob 16 in 18 VLAK V SNEGU, ob 20 VONJ POLJSKEGA CVETJA 20. 11. ob 16 in 18 MIRKO IN SLAVKO, ob 20 PES, KI JE IMEL RAD VLAKE 21 11. ob 16 in 18 KEKEC, ob 20 OKUPACIJA V 26 SLIKAH FOSVETOVANJA 15. 11. ob 9. uri Okrogla miza o Ekranu 16. 11. ob 9.30 Položaj filma in filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju 20. in 21. 11. ob 9. uri Kateri vidiki sodobnosti zanimajo film, filmske ustvarjalce in gledalce 20. 11. ob 10. uri posvet kinooperaterjev in zbor podpisnikov SS proizvodnje, distribucije, reproduktivne kinematografije in televizije RAZGOVORI 16., 17 in 20. 11. — v delovnih organizacijah in na šolah t RAZSTAVI 10. 11. ob 15. uri otvoritev razstave Celjski amaterski film v Muzeju revolucije (odprta do 18. 11.) 13. 11. ob 18. uri otvoritev razstave karikatur makedonskega slikarja Darka Markoviča v Domu JLA (odprta do 21. 11.) KRATKI FILMI Tudi letos bo program Tedna domačega filma obogatil izbor kratkih filmov. Med njimi predvsem vseh slovenskih kratkih filmov, ki prihajajo v poštev za podelitev Badjurovih nagrad. Pred predstavami celovečernih filmov — premiernih in repriznih — bomo videli naslednje nove kratke slovenske filme: DOBER DAN CELJE, BELI NOMADI, BORIS KIDRIČ, KRUHEK, NARODNA NOSA, OTON ŽUPANČIČ, PALČEK, SREBRNI JUBILEJ PULE, ŽABE. Pričakujemo, da bo možno med TDF prikazati še nekaj drugih kratkih filmov, vendar vam trenutno še ne moremo sporočiti naslovov. Tečejo predvsem dogovori za predstavitev nekaj makedonskih kratkih filmov v revijalnem sporedu makedonske kinematografije v kinu Metropol. Iskrica Danes, ko se delavec vse močneje zaveda svoje oblasti, ki temelji na pravici do dela s sredstvi, ki so v družbeni lastnini in svobodno odloča o rezultatih svojega dela, sprejemajo v naši delovni organizaciji take sklepe: DS je obravnaval prošnjo nekega tovariša za popust pri nakupu radiatorjev, in mu le-tega odobril za I. kvaliteto 30 °/o oziroma za II. kvaliteto 40 °/o. Očitno se. nekateri ne zavedajo, da so sadovi njihovega dela družbena lastnina in ne morejo s skupinsko lastniško miselnostjo o njih odločati. Predstavljajmo si, kakšna situacija bi zavladala v delovni organizaciji, če bi podobno prodajali svoje izdelke ostale TOZD, na primer kontejnerje, kotle, peči itd. a Varovanje življenja in premoženja Ločevanje med zaščito socialističnih samoupravnih odnosov in varovanjem življenja ter materialnih dobrin ni najbolj posrečeno. Tako na primer ne moremo reči, da je eno zaščita pred odtujevanjem pravice do odločanja o rezultatih dela, povsem drugo pa zaščita pred odtujevanjem teh rezultatov. Tudi ne gre le za zaščito življenja in premoženja, temveč še za druge vrednote in pridobitve razvoja: nemoteno življenje in ustvarjanje, solidarnost vseh delovnih ljudi, enakopravnost in sožitje narodov in narodnosti, kulturne dobrine, socialistični patriotizem ... Dalje, med premoženje ne moremo šteti celotnega bogastva, ki ga predstavljajo naravni pogoji, pa jih je tudi treba varovati, itd. Skratka, Beseda našega delegata Vladislav Adamič je bil delegat na devetem kongresu sindikatov Slovenije. Je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Celju' čian republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije in član zveznega odbora sindikata delavcev kovinske industrije. V razgovoru v našem uredništvu nam je povedal naslednje: Vladislav Adamič Kot delegat na 9. kongresu ZSS želim v nekaj nadaljevanjih v v našem glasilu informirati člane sindikata o poteku 9. kongresa in o bodočih nalogah, katere stojijo pred sindikati v prihodnjem obdobju. Maribor je kot gostitelj 9. kongresa ZSS dne 25. 10. 1978 ves lep in okrašen, z improviziranimi koncerti pihalnih orkestrov in z nasmehi domačinov pozdravil blizu 700 udeležencev in gostov 9. kongresa' slovenskih sindikatov. Natanko ob 9. uri je predsednik slovenskih sindikatov Vinko HAFNER odprl kongres. Udeleženci smo z aplavzom spremljali predsednikove pozdrave domačim in tujim delegacijam ter številnim častnim gostom. Na kongresu so prisostvovale delegacije iz vseh naših republik in pokrajin, delegacijo ZSJ pa je vodil predsednik ZSJ tov. Mika ŠPILJAK. Delegati smo v svoji sredini prisrčno pozdravili stare revolucionarje tov. Franca LESKOŠKA-Luko, Miha MARINKA, Ivana Mačka-Matijo ter naj višje predstavnike slovenske! oblasti in druž-benopoiitičnega življenja Franca POPITA, Antona VRATUŠO, Janeza VIPOTNIKA in druge. Po uvodni svečanosti je predsednik slovenskih sindikatov tov. Vinko HAFNER podal referat o delu sindikatov med 8. in 9. kongresom. Dopoldanska plenarna seja je bila zaključena z referatom predsednika ZSS tov. Mika ŠPILJAKA. Po dveurni pavzi je kongres pričel z -delom v komisijah. Delegati smo bili razdeljeni v pet komisij, ki so zasedale ločeno. Delali smo v naslednjih komisijah: 1. Komisija za samoupravljanje in politični sistem 2. Komisija za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov 3. Komisija za izobraževanje in kulturo 4. Komisija za socialno politiko in družbeni standard 5. Komisija za organiziranost in kadrovsko politiko zveze sindikatov. Komisije so končale z delom ob 19. uri. Naslednji dan so pričele komisije z delom ob 8. uri in končale ob 12. uri. Zelo zanimil in pozitiven je podatek, da je na komisijah razpravljalo in podajalo napotke za nadaljnje delo nad 240 delegatov in gostov. Delegati iz Celja smo imeli- v komisijah 7 razpray. Drugo plenarno zasedanje kongresa se je pričelo ob 14. uri s poročilom o delu petih komisij, sprejemom statuta ZSS, volitvami za novo vodstvo slovenskih sindikatov in končno smo s spontanim aplavzom nagradili naj mlajšo u-deleženko kongresa, ki je prebrala pozdravno pismo tov. TITU. Tovariš HAFNER je v svojem sklepnem govoru ugotovil, da je bil kongres resnično delovni dogovor m da so delegati opravičili zaupanje svojih delovnih sredin. Predsednik slovenskih sindikatov je svoje izvajanje sklenil z besedami: »Nimamo več kaj govoriti, zdaj pojdimo na delo. Takoj po koncu 9. kongresa se je sestal novo izvoljeni republiški svet ZSS. Za predsednika je bil izvoljen tov. Vinko HAFNER, za podpredsednika Miran POTRČ in za sekretarja tov. Ivan GODEC. opozoriti želimo le na eno najpomembnejših nalog družbene samozaščite. Ugotavljamo sicer, da na primer gospodarska kriminaliteta stagnira oziroma v nekaterih vrstah celo upada, da je boljše ic učinkovitejše varstvo družbenega in osebnega premoženja in da je solidarnost pri odpravljanju posledic elementarnih in drugih nesreč čedalje večja. Tudi »podatki o gibanju nesreč pri delu brez dvoma kažejo na to, da so delavci in njihovi samoupravni organi naredili znaten korak naprej v izboljšanju in uveljavljanju celovitega sistema varstva pri delu ...« Ko se je začela bolj organizirana samozaščitna aktivnost v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, smo že takoj beležili številne primere opozarjanja delovnih ljudi, kaj vse lahko škodi osebni varnosti ne samo pri delu, marveč tudi sicer. Podobno velja za odnos do različnih špekulacij z družbenim premoženjem, do malomarnosti glede upravljanja delovnih sredstev in družbenih objektov. Tudi v sistemu samoupravnega in družbenega nadzora se je že marsikaj izboljšalo. V mnogočem se je torej spremenil odnos ljudi do lastne in družbene varnosti in je močno drugačen kot v mnogih 'družbah. Vendar na nujnost posvečanja večje pozornosti življenjski in premoženjski varnosti nas opozarjajo že podatki, na primer o prometnih nesrečah ali pa takšne in podobne informacije iz dnevnega tiska: »Zaradi požarov, lomov na strojih, eksplozij, izlitij industrijskih tekočin in drugih podobnih nezgod v delovnih organizacijah je bilo v Sloveniji letos v 9 mesecih 50 milijonov dinarjev škode. Nemogoče pa je’ceniti vrednost življenj 10 delavcev in hudih telesnih poškodb drugih dveh. Organi za notranje zadeve so o-bravnavali v 9 mesecih 137 različnih primerov, .med njimi jih je bilo 105 z večjo gmotno škodo. V 53 primerih škode gre iskati vzroke in odgovornost v malomarnosti in nevestnem ravnanju, v 10 primerih pa je bila škoda namerno povzročena. Nevestnost in malomarnost sta še vedno najpogostejša vzroka požarov in drugih nezgod, v nekaterih primerih pa gre za pojave nezaslišane brezbrižnosti. Razen pri požarih je površnost dokaj pogosta pri ravnanju s stroji, zlasti z raznimi stikali, ventili, merilnimi napravami in podobno. V večini primerov ni moč go-! voriti zgolj o odgovornosti delavca, pač pa je treba zastaviti tudi vprašanje, kako so opravljali svoje dolžnosti vodilni delavci, ki bi morali že po svojem položaju skrbeti za ustrezno varnost. Ponekod so nekatere naprave že dalj časa pokvarjene, pa jih nihče ne popravi, potem pa se zgodi nesreča. Ponekod so krive razmere v posameznih obratih. O tem govorijo primeri, ko so pokvarili stroje, da bi počivali, uživali alkohol med delom, da bi »nagajali« drug drugemu in podobno. Ti pojavi, ki jih ne gre posploševati, so takšni, da bi morali o njih razpravljati pristojni organi občinskih skupščin, zlasti z vidika družbene samozaščite. Razmere je treba ne le analizirati, temveč se je treba dogovoriti s temeljnimi organizacijami združenega dela za širšo akcijo varstva in zaščite družbene lastnine. Takšno aktivnost pa je vsekakor treba uskladiti s predstavniki političnih organizacij, zlasti sindikata. Lahko bi navajali še vrsto drugih primerov in podatkov, recimo o včasih prav zaskrbljujočih pomanjkljivostih v stanovanjski graditvi, o pomanjkljivih ukrepih glede čuvanja lastnine o zastrupljanju voda in ozračja, o posledicah birokratskega poslovanja in nevestnosti, kar vse večkrat doživljamo, beremo in »proučujemo«. Četudi ugotavljamo, da se družbena samozaščita že uveljavlja kot sestavina našega življenja, pa smo gotovo še precej od tega, da bi že povsem učinkovala kot najširši sistem preventive, ki naj deluje na vseh področjih samoupravnega, družbenega, političnega, poslovnega in tehnološkega odločanja. Na koncu gornjega povzetka je vredno razmisliti o širini lastne varnostne problematike ter poučne in koristne zaključke uporabiti v vsakdanji praksi. Pojav odtujevanja, poškodovanja in malomarnega odnosa nasploh do družbene lastnine ni tuj v skoraj nobeni delovni sredini. Pri vsakdanjem delu bodimo pozornejši, kot smo sicer, in kmalu bomo ugotovili, da tudi v naši sredini ni kot bi lahko bilo. Odbori za LO in DS so po zakonu o družbeni samozaščiti varnosti in notranjih zadevah pristojni, da v lastni sredini ugotavljajo stanje ter da predlagajo delavskim svetom ukrepe za odpravo nepravilnosti, kot so: kratenje samoupravnih pravic delavcem pri odločanju, odtujevanje oziroma poškodovanje materialnih dobrin nasploh, vnašanju in uživanju alkoholnih pijač, kršitve samoupravno dogovorjenega delovnega reda (nedelavnost, namerno povzročanje škode, predčasno odhajanje z dela in drugo). Z oceno varnostne problematike se imajo pravico seznaniti vsi delavci v TOZD najmanj dvakrat letno, če pa zato obstaja objektivna potreba, pa tudi večkrat. Delavci imajo pravico in dolžnost, da ščitijo, kar so s skupnim trudom ustvarili. S stališča družbene samozaščite bomo v Emo vedno bolj podružbljali funkcijo zaščite in preventivnih mer, ki jo sedaj še v večji meri opravljajo strokovne službe in institucije zunaj naše OZD. Podružbljanje zaščitne in varnostne funkcije pripomore k boljšim delovnim rezultatom in naši osebni ter skupni eksistenčni varnosti. E. O. EXnafoJieC’ Sport in rekreacija PETNAJSTLETNICA MODELARSKEGA KLUBA LT. EMO &ÉB *■<»- ...J............... ....■ ■*** s-' -* -m. _r «*'- »» - , ■ !■ ^.*5^ Jedilnica v izgradnji dobiva iz dneva v dan lepšo obliko. Prišel bo čas, ko bo sprejela svoje goste Pred petnajstimi leti natanko 21. 6. 1963 je bil na iniciativo že sedaj pokojnega tov. Jožeta Zapo-ška ustanovljen modelarski krožek, ki se je kasneje preimenoval v modelarski klub. Pri samem ustanovljenem krožku so že v začetku nastopile težave, to pa predvsem zaradi samega prostora — delavnice. Tako smo v začetku sklenili dogovor z Aero klubom Celje, da lahko koristimo njihovo modelarsko delavnico. Ker pa so tukaj nastale težave, smo našo dejavnost skupnega dela prekinili za približno Brodarska zveza nam ni nudila nabave potrebnega materiala za izdelavo modelov in tudi tekmovanj je bilo zelo malo, medtem ko je imela letalska zveza to bolje urejeno. Pri preusmeritvi v letalsko modelarstvo smo se eno leto bolj lovili, kot pa uspešno delali. Namreč pravila IFE so se zelo spremenila, konstrukcije modelov so v bistvu drugačne in tako smo se počasi privajali na novosti. Po določeni dobi so se že kazali prvi uspehi in to predvsem pri pionirjih v kategoriji Al in Fla jadri-licah. Tako so pionirji rasli v Člani modelarskega krožka društva LT EMO dosegajo velike uspehe v tej dejavnosti, ker so izredno vztrajni in prizadevni eno leto. Tako je vsak član našega kluba delal doma, dočim smo se raznih tekmovanj udeleževali skupaj. V tem obdobju enega leta smo izgubili kar precej mladih članov. Tako se nam je po letu dni končno nasmehnila sreča, da smo dobili svoj prostor oziroma delavnico. Poslopje, v katerem je še danes naš klub, je bilo zelo klavrno za pogledat in tukaj nam je prišlo naše društvo v naj večji meri na pomoč, tako da je celotno poslopje adaptiralo. Ko je bila delavnica opremljena, smo še preostali člani kluba zopet začeli, lahko rečem, čisto na novo. Po kakšnem letu dni dela v novi delavnici so se začeli kazati začetni rahli uspehi na raznih tekmovanjih. V našem klubu so v glavnem dve vrsti modelarstva. Tako imamo letalsko modelarstvo in brodarsko modelarstvo. V samem začetku je v našem klubu prevladovalo brodarsko modelarstvo, kjer smo že dosegali dobre uvrstitve na tekmovanjih z modeli motornih čolnov MČ1 in z jadrnicami G kategorije. Na republiškem tekmovanju smo med posamezniki dosegli že prvo, drugo in tretje mesto, postali pa smo tudi ekipni republiški prvaki. Tako smo se modelarji po uspehih in tudi neuspehih lotili letalskega modelarstva, v katerem smo videli svoj izhod. Namreč mladince in z njimi je raslo znanje in izobrazba.. V našem klubu se giblje število članstva od 36— 42 članov z različno izobrazbo; tako imamo osnovnošolce, vajence, ključavničarje, orodjarje, elektrikarje, trgovce, strojne tehnike, študente, inženirje in enega magistra tehničnih znanosti. Ravno ta raznolikost poklicev in zagnanost teh ljudi in tovarištvo, ki ga gojimo v klubu, nam je dalo te uspehe, ki jih dosegamo zadnja leta. Naši sodelujejo skoraj na vseh tekmovanjih republiškega, državnega, evropskega in svetovnega ranga. Tako smo imeli v državni reprezentanci kar tri naše modelarje, v republiški pa še več. Poglejmo rezultate s tekmovanj, ki so bila v preteklih nekaj letih. Tako so pionirji v kategorijah jadrilic Al in F1A že nekaj let ekipni republiški prvaki, med posamezniki pa zasedajo od prvega do desetega mesta. Na zadnjem državnem prvenstvu pionirjev, ki je bilo v Vršcu, so bili pionirji državni prvaki. Člani modelarji, ki pa so že bolj izkušeni tekmovalci, pa so želi še boljše uspehe; tako so večkratni republiški prvaki v kategorijah F1A in F1C — to so potrdili na državnem prvesntvu s prvimi mesti. Tako smo dosegli zelo dobre rezultate v kategoriji gumenjakov F1B, in sicer drugo mesto v republiki in državi. V kategorijah F2B akrobati imamo ravno tako republiškega in državnega prvaka. Kot največji uspeh je dosegel naš član Branko LESKOVŠEK, ki je bil v državni reprezentanci, ki je zasedla tretje mesto v ekipnem plasmaju, med posamezniki pa je Branko zasedel tretje mesto. Na svetovnem prvesntvu pa se je uvrstil na odlično šesto mesto. Za to je prejel naj višje odličje Letalske zveze Jugoslavije »ZLATEGA ORLA«. Tako bi še lahko našteval razne uspehe pa tudi neuspehe, ki nas spremljajo, kot v vsakem športu. Naši člani tekmujejo izven naših meja, kot na primer v: Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski, Bolgariji itd. Iz teh tekmovanj prinesejo zelo dobre rezultate in kar je najbolj pomembno, pridobivajo izkušnje in navezujejo stike z drugimi modelarji. Za te uspehe na tekmovanjih in prireditvah je treba zelo trdo delati v delavnici in pridno trenirati na letališčih. Uspešen modelar ne pozna prostih sobot, nedelj, praznikov, žrtvuje pa tudi nekaj dni svojega letnega dopusta, da zgradi svoje modele in da jih preizkusi, odstrani napake, ki se pojavijo, mi temu pravimo reglaža modelov. Včasih pa se zgodi, da se že pri prvem poizkusu model zdrobi na male kosce in tako je zaman večmesečno delo. Modeli so zgrajeni iz posebno lahkega lesa in prekriti z zelo lahkim papirjem ali folijo. Delavnico imamo primerno urejeno, orodje imamo, samo z materialom imamo težave, ker ga je na jugoslovanskem trgu zelo težko dobiti. Modelarji rešujemo to tako, predvsem starejši, da ga kupujemo onstran meja. Model-larski šport je namreč zelo cenjen v vzhodnih in zahodnih državah. Čeprav čitamo v časopisih in raznih biltenih, da moramo mladino vzgajati tudi v tehnični kulturi, saj v šolah imajo obvezni tehnični pouk, pa modelarstvo od družbe ne dobi zadosti sredstev. Če nebi naš klub vzdrževalo matično društvo LT EMO, bi bil njegov obstoj vprašljiv. Zelo žalostno je, če pogledamo kakšne igrače uvaža naša trgovina, saj sploh niso primerne za otroka kot ustvarjalca, in na drugi strani je žalostno, da si mora-jno modelarji vedno dobavljati material v tujini. Včasih je še pomagala izkaznica LT, medtem ko moraš danes, če nimaš sreče, krepko plačati carino. Pred leti, ko je bil tov. LESKOVŠEK-Luka na obisku v naši tovarni, smo člani kluba zaprosili njega, da je urgiral v enem od trgovskih podjetij, da nam je dobavilo motorje za letalske modele brez plačila trgovske marže. Ta odstavek sem napisal samo zato, da bi bralci razmislili o tem in si ustvarili svoje mnenje. Starejši modelarji se trudimo in želimo, da bi imeli čim več članov iz vrst mladine v klubu, in sicer takšne mladince, ki bi bili zares voljni delati ter uspešno tekmovati kljub težavam, ki nas spremljajo. Ob našem klubskem ter društvenem jubileju 30-letniei LT EMO vabim starše, da pridejo z otroki, ki imajo smisel oziroma veselje za modelarstvo, na ogled naše delavnice in da se seznanijo z našim delom, z modeli iz raznih kategorij, s katerimi tekmujemo, in prepričan sem, da bo marsikdo, ki sedaj misli, da je modelarstvo igračkanje, spremenil svoje mnenje in priznal, da to ni tako, ampak da je to zelo zahtevno delo. Prostori našega kluba so pri gasilskem domu v Gaber j ah oziroma poleg naše ambulante. Tehnika ljudstvo! Vodja modelarskega kluba Edi Zagozda SmetfiKee Redna letna zbirka Prešernove družbe 19/8 Člani-naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomuniz-ma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred'olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega im--presionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman. — Sočno in živo napisana pripoved o koroških grun-tarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba raz- ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost in tovarištvo, ter za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje in na skupno prehojeno pot ter na dosežene uspehe. Vsem zaposlenim v delovni organizaciji EMO Celje, TOZD TOBI Bistrica, želim še veliko u-uspehov pri njihovem nadaljnjem prizadevanju za doseganje čim boljših gospodarskih rezultatov ter mnogo osebnega zadovoljstva. Anton Tofant ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD tovarna posode za tovariško pozornost in lepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD tovarna posode in vsem delavkam in delavcem delovne organizacije EMO želim uspešen gospodarski zaključek leta 1978, da bi bili v bodoče ponosni na svoje uspehe ter delali in živeli v sreči, razumevanju, tovarištvu in prijateljstvu. Martin Zagožen ZAHVALA Ob smrti drage mame Frančiške Saiberl se najlepše zahvaljujem sodelavcem v službi kontrole kvalitete za izraze sožalja, podarjeni venec ter vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Fani Golob mer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. "Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti. — Ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis. — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priroč- Zakon o združenem delu prinaša med drugim tudi potrebo po uskladitvi delovnih razmerij. V to področje delovnih razmerij spadajo tudi vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo celotnega procesa pridobivanja dohodka. Naša DO in TOZD v njej pridobivajo dohodek z izvrševanjem svoje dejavnosti, za katero so registrirane. Gre za različne dejavnosti iz kovinsko predelovalne industrije. Da se ta dejavnost u-spešno odvija in daje dohodek, je te dejavnosti potrebno med sabo organizacijsko povezati. Tako so v splošnem aktu, ki je pred nami, popisana opravila oz. dela, ki jih je potrebno v naši dejavnosti opravljati. To so opravila od posameznih del s področja proizvodnje, prodaje, upravljanja in vodenja, financ in računovodstva, nabave, razvoja in drugih dejavnosti, potrebnih za funkcioniranje procesa pridobivanja dohodka v posamezni TOZD. V splošnem aktu je tudi regulirano funkcioniranje skupnih služb. V- posebni prilogi — katalogu del in nalog so podane zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci, da bodo posamezna dela lahko uspešno opravljali. nik. — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman. — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega u-pora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65 dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-naročniki prejeli v drugi polovici novembra. Posamezna dela iz kataloga del in nalog, ki se opravljajo, niso e-nakovredna. Določena dela so zahtevnejša, druga manj zahtevna. Zato so v posebni prilogi vrednotenja del in nalog vsa dela tudi ovrednotena. Iz metode vrednotenja del, ki je že bila sprejeta s pravilnikom o delitvi OD, izhaja, kakšna je vrednost posameznih del. Ni mogoče vrednost del izmeriti absolutno, zato so prikazane vrednosti del relativno, to pomeni, da so postavljene vrednosti glede na medsebojni odnos. Poudariti je, da se s tem pravilnikom določajo le vrednosti del (kažejo se v obliki indeksnih vrednosti) in nikakor ne pomenijo že delavčevega osebnega dohodka. Ta je odvisen od njegovega individualnega učinka pri izpolnjevanju delovnih nalog in skupnega učinka, ki se kaže v obliki uspeha TOZD. Merjenje individualnih učinkov pa se o-pravlja prek norm oziroma prek raznih normativov za režijska dela. Predvideno je, da se bo individualni uspeh vsakega posameznega delavca od 1. 1. 1979 meril za vse delavce v DO EMO. Humani in tovariški odnosi krepijo prometno varnost Na naših cestah je vsako leto vse več nesreč in mrtvih. Leto 1978 bo najbrž rekordno leto v žalostnem prelivanju krvi na naših cestah. In zakaj vse to? Najbrž samo zato, ker ne znamo ali nočemo brzdati svojih nagnjenj po hitri in nepreudarni vožnji. Samo zato, ker se začnemo prepozno zavedati posledic take vožnje — šele tedaj, ko je že počilo, in ko že teče kri. Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti, nepazljivost pešcev in podobno ravnanje -v cestnem prometu zanesljivo privede do hudih nesreč in strahotnih posledic. Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se umakne vselej preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. Saj smo vendar ljudje — tista živa bitja, ki z razumom spremlja dogajanja o-krog sebe in zavestno s posegom v ta dogajanja zmore obrniti vsakršno situacijo sebi v prid. Ali pa tudi ne!? Vozniki, posebej še tisti, ki Cipra vij ajo motorno vozilo, morajo včasih v trenutku uporabiti vse svoje sposobnosti. Zato naj se zavestno in pravočasno izognejo vsem vplivom, ki bi lahko zmaj-šali njihove vozniške sposobnosti. Na zmanjšanje vozniških sposobnosti za vožnjo vplivajo predvsem utrujenost, alkohol, zdravila in mamila. Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se zavedajo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količkih, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je predvsem lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega. Gotovo bomo lahko z upoštevanjem vseh prometnih predpisov in pravil, podkrepljenimi z medsebojnimi tovariškimi in kulturnimi odnosi vplivali na zboljšanje naše prometne varnosti in s tem zagotovili manjše prelivanje krvi. Kulturno in humano obnašanje v prometu je sestavni del etike voznika. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje SMO ATUtT NURMI OtLAVCC V ARHIVU KONIC itVWHNIA £MO NOTOR1A NOTA. 1 ¿O Al VAN- UPORNIK VR4TA AP RliKC AMTU.OP* no Ko »MR \ ,w ML . rv,p fciLnJ OS.IK TRAK NAf|T*K( 0NO1NA fiyiP... »aEitik UieiM jm L\j l\% 4 Oil vooov. NAFibJAVJ NOVI AAO m > iava-- IJ XAČRTAWA fAOCA ALI C.R4TA •OPOST AOBAJUt Rut TOVARNA V KAMNIKU OTOK PM MOMJ DIV. PLUCA 3 Ob CA vRACli oftAuoski PIU 0410*1» KONTAKT IMA umnim PRlVLAČ- NO*Tl VRHUNSKI ŠPORTNIK PRISTAN V AkilRN IHO MORIKA Al»A, SKAT ZNAMKA CICARBT R*KA V R06NI VRITA ■HAIUMU ftdt tiNUho «on AMKSAN- DK8. MLOV' JAOAAN4K Otok »£n£TKE MIOM IT UAC1 ^IVNISCK Above »i. StlLAOMtU tRilAo) PRI »IVAM» 1»A, CRiKA »O 61 »11A M00R04TI D£»RR &OTC4KA (Ipan.) PRAVILNIK O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DEL IN DELOVNIH NALOG