Eaznoterosti. X Kaj se je zgodilo z nekdanjimi rodlteljl BuroT? Prezident Pavel Eriiger leži na pokopališču v Pretoriji, Jakob Steyn, zadnji predsednik Oranije — republike živi a svojo ženo na svojem posestvu blizu Bloemfonteina. Eristjan Dewet je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranije in je jako bogat. Govore, da je uplenil neko angleško vojuo blagajnico in zakopal deoar, ki so si ga razdelili takratni voditelji. Piet Cronje, slavni junak, zraagovalec pri Magersfonteinu, se je pustil po končani vojni najeti od Barnuma, s katerim je potoval po svetu in uprizarjal t njegovem cirkusa boje ined Angleži in Buri, Tako nizko ni padel noben med burskimi voditelji, niti navadnih Burov ni mogel za drag denar pridobiti Barnum. Louis Botba in Jan Smuts pa sedita r trausvalskem ministrstTU, prvi postane gotovo še miniatrski predsednik, drugi ima pa tudi lepo bodočnost pred sabo, saj ima komaj 40 let. Tako je dokazano, da je tudi junaštvo — naprodaj! X 1400 mllijonOT za nstanore. Eakor poročajo iz Novega Jorka, znaša vaota Rockefellerjevih ustanov za dobrodelne namene 1400 milijonov kron. X Kruh iz bombažerega semena prižno peči v Ameriki. Obrtna zbornica v Cbikagi je te dni preiskovala iz bombaževega semena pečen kruh in se prepričala, da je bil po desetih dneh še vedno svež iu aladak. Bombaževa moka se bo prodajala po 1'/, centa funta; torej bo jako poceni. X Dohodki japonskega cesarja. Oivilna lista japonskega cesarja znaša 6 milijonov kron letDO. Razentega pa dobiva še dva milijona letnih obresti od onih 40 milijonov, ki mu jih je podaril narod. Cesar ima še nadalje Ietno en milijon kot dohodek od avojih lastoih iraetij, ki jih cenijo na 20 milijonov, a dva milijona od gozdor, ki so vredni baje dve milijardi. Na ta način dobira rumeni ceaar na leto 11 milijonov krou. Če pa pomislimo, da je v japonski cpsarski hiši več kot šestdeaet članov, ki jih mora eeaar kot glavar prerediti, je jasno, da on kot glavar ne atoji presijajao. X Kollko je Žfdor na sretn. Zoameniti semitolog, petrograjski prof. Chrotču, je izdelal točno statiatiko Židov. Po tej atatistiki je na svetu 11,681.000 Židov. Od tega odpada na Ecropo 8,748 000, na Ameriko 1,556.000, na Afriko 354.000, na Azijo 342.000, na Av^tralijo, 17.000. Od erropakih držav so najbogateje z Židi: Ruaijas 5,100.000, Avstro-Ograka s 2,100.000, Nemčija s 600.000. Balkanske dežele s 400.000, Belgija in Holandija imata skupno 105 000, Francoska 80.000, Italija 40.000, Anglija ima le malo Zidov. X Eardlnalski kolegij šteje sedaj namesto 70 le 53 kardinalov. Od teh je 6 kardinalskih škofov, 42 kardinalskih duhovnikov in 5 kard. dijakonov. 32 kardinalov je ItalijanoT. Avstro-Ogrska ima 6, Francija 3, Nemčija 2, Španija 4, toda aamo dva sta v Spaniji, dva sta v Bimu (med tema je Merry del Val), na Portugalskem, v Avstraliji, SeT. Ameriki, Juž. Ameriki, na Irskem in v Belgiji, ,je po 1. Najdlje časa je kardinal Oreglia, ki le dobil rdeč klobuk že pod Pijem IX, 38 kardinalov je imenoval Lev XIII., 14 Pij X. Po starosti je najatarejši dunajski Gruscha (90 let) in najmlajši Skrbenskj (46 let). Eakor 86 vidi, 80 tri petine Italijani. Eer bo v prihodnjem konsistoriju imenoranih več italijanskih kardiaalov, je skoraj gotovo, da zmaga pri prihodnjih papežkih volitvah Rampolla, če bo še živ! X Gtarderoba papežera. Med rsemi evropejskimi vladarji ima papež Pij X. najbogatejšo in najdragocenejšo garderobo. Vse obleke so posute z dragimi kameni. Posebns freda petdesetih ovac daje volno za papežere obleke. Prstano? ima izredno mnogo in marsikateri med Djimi reprezentuje precejšnje imetje. Eristus ni imel toliko oblek, njegovi namestniki pa izdajejo ogromne vsote za zunanjost. X NotI nnncij na Dnnajn. Sedanji Duncij na Dunaju, Granito di Belmonte, si je omajal svoje stališče s svojim nesrečnim ymešavanjem v Wahrmundore afere. Granito postane kardinal in njegoro mesto doseže znani benediktinski pater grof Galen, spoTednik prestolenaslednika Fran Ferdioanda. Tako poročajo nekateri nemški dunajski listi. X Stopettisoč štiriinosemdeset frankor za roko delarca. Steklarskega delarca Oharlesa iz Juraeta je prijela lokomoti?a, ko je šel preko proge, ia mu je odtrgala roko. Eer se je dokazalo, da Charles ni ponesrečil po laatni krivdi, je tožil državo za odškodnino; in ker je v tvornici stekla služil 600 frankov, mu je sodnija v Oharleroju pripoznalo odškodnino od 105.084 frankov. X 3000 otrok podrrženlh. Ravnatelj najdenišžnice t Ohikagi je nedavno izja?il, da je v meatu ravno 3000 zakonskih možr ki se kratkočasijo s tujimi otroki. Vsako leto vzame 250 žen, ki jim priroda ne dovoli materiastva, dojenČke iz najdeniščnice, da tako napravijo otrok željnemu možu očetovako veselje. To ae zgodi vselej takrat, kadar je mož na kakem daljšem potovaDJu. Seveda se ga že prej primerno opozori na veseli dogodek. Eadar se vrne, pa dobi malega kričača, dečka ali deklico, kar si je bolj želel, saj v najdeniščnici se lahko izbira. In srečni o6e je ves vesel, da. je ženka srečno prestala težavno uro. V Chikagi je neki milijonar, ki ima d?a taka otroka, ki je nanj jako ponoaen. Vodstvo najdeniščnic& seveda ne izdaja tajnoati, ker re, da pride na ta način do sreče marsikak otrok, ki bi bil sicer siromak vse sroje življenje. X Zemlja t sroji notranjosti. V blU žini Paruševica v pruski Šleziji je bila do nedavna najglobočja jama, zvrtana y zemljo. Globoka je bila 2003 m. Pred letom so nameravali blizu Ozuhowa v Šleziji izdolbiti jamo, kt bi bila 2500 m globoka, izvrtali pa so samo do 2239*7 m. Zanimivi so zlasti podatki o gorkoti v zemlji. Dokazalo se je, da je y globočini 500 m 26 3, v globočini 1000 m 40, 1500 m 68-4, 2000 m 78 3 in v največi globočini 2221 m 84*4 stopinj Celzija. V globočini od 40 m naprej je atala ? izdoljbini roda, dočim je v največi globočini do 19 m nekakšno mastno blato.