NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 52 - LETO 52 - CEUE, 30.12.1997 - CENA 280 SIT
Reka, ki teče, si najde pot, pravi
star pregovor. V življenju
človeka pa še kako prav pride
tudi nekaj sreče. Ravno obilico
te sreče vam želimo v novem
letu 1998. Sreče, da bi ohranili
delovno mesto in bili z njim
zadovoljni. Če ste v preteklem
letu ostali brez dela, naj vam ga
vztrajnost in sreča pomagata
najti. Vsem, ki ste odvisni od
narave, naj sreča nakloni obilo
sadov zemlje. Naj ne bo zmrzali,
ne suše in ne poplav. Naj vam
sreča pomaga do boljše ceste,
vašim otrokom do prijaznejše in
tople šole... Naj osamljeni
najdejo ljubeče srce in topel
dom, bolni zdravje, vsi pa
notranjo moč za prema govanje
težav, brez katerih v življenju
ne gre.
Vsem, dragi bralci, želimo veli-
ko poguma, trdnosti in ljubezni
v letu, ki trka na vrata. Da bi se
ga spominjali kot dobrega,
prijaznega leta.
Uredništvo
Foto: Gregor Katic
Kaj bodo pomnili naši župani
Leto 1997 si bo 22 županov in županja občin s Celjskega
zapomnilo po lepih in žalostnih, pretresljivih in prijetnih,
uspešnih in neuspešnih dogodkih. Stran 4.
Amigosi za vedno
Kronika s Celjskega
na strani 8.
Že za prvo mesto
Pred tekmo Celje Pivovarna
Laško : Badel Zagreb. Stran 16.
Romarji v so|u bakel
Pohod k cerkvi sv. Križa nad Belimi Vodami. Reportaža na strani 23
Anno domini 1997
Kronika leta norih krav in (ne)lustriranih
volov na strani 32.
V Petici še reportaže, ugankarstvo,
nasveti, avtomobilizem, glasba, humor...
Strani 17-32.
2
DOGODKI
ll!l'yilH'l!IIHl
Za občinske programe le 32 milijonov
v občini Laško bo v letu 1998 veliko dejavnosti odvisnih le od državnega denarja - Zaradi dolgov iz preteklosti negotova prihodnost
Proračun občine Laško bo
prihodnje leto znašal 823,5
milijona tolarjev, kar je za
približno devet odstotkov
manj kot v letu 1997. Občina
bo večino denarja dobila iz
državne blagajne, iz lastnih
virov pa bo zbrala le nekaj
manj kot 100 milijonov to-
larjev, pa še od tega bo mora-
la dobrih 43 milijonov tolar-
jev odvojiti za izplačilo sed-
mega kupona občinskih ob-
veznic. Za občinske progra-
me bo ostalo le okrog 32
milijonov tolarjev, kar po-
meni, da se Laščanom obeta
še eno sušno leto.
Občinsko vodstvo pravi, da
bi bile razmere zagotovo dru-
gačne, če bi se občani novem-
bra odločili za samoprispe-
vek. Krajevne skupnosti, ki
jim bodo prihodnje leto vzeli
tudi denar, ki se je zbiral na
račun nadomestil za uporabo
stavbnega zemljišča, bi lahko
imele nekoliko večje lastne
proračune, veliko lažje pa bi
bilo tudi načrtovati izgradnjo
nove osnovne šole v Laškem,
nadomestne šole v Jurkloštru
in doma za starejše občane v
Debru. V Laškem so se na-
mreč odločili, da bodo kljub
neuspelemu referendumu
vse tri naložbe izpeljali, pa
čeprav bo potrebno nekoliko
več časa in bo za marsikateri
drugi občinski program
zmanjkalo denarja. Že pri-
hodnje leto bodo za zbiranje
dokumentacije ter nakup
zemljišč za šoli in za dom
namenili 16 milijonov tolar-
jev, zato pa ne bo nič denarja
za ceste, vodovode in kanali-
zacijo, za vzdrževanje šport-
nih objektov in za investicij-
sko vzdrževanje v zdravstvu,
skromnejši bo tudi občinski
prispevek za kmetijstvo. Za
eno leto bo ukinjen ves nad-
standard v osnovnih šolah.
Občina bo zagotovila le 7 mili-
jonov tolarjev za ljubiteljske
kulturne dejavnosti ter za
vzdrževanje kulturnih domov
in obnovo sakralnih objektov,
tri milijone tolarjev za specia-
lizacijo v zdravstvu, ter dva
milijona za pospeševanje
podjetništva in 1,5 milijona
tolarjev za pospeševanje tu-
rizma.
S takšnim proračunom, ki
ga je laški občinski svet spre-
jel prejšnji teden, se seveda
strinja le malokdo od občin-
skega vodstva, svetniki pa za
nekatera področja, na primer
za turizem ali pa za sofinanci-
ranje krajevnih skupnosti,
predlagajo drugačno razpo-
reditev denarja, kar pa bo
mogoče šele ob rebalansu
prihodnje leto. Občina bi sicer
lahko napolnila občinsko bla-
gajno s kakšnimi novimi tak-
sami ali dajatvami, vendar se
za takšen korak noče odločiti.
Zato, ker bi takšni ukrepi
povzročili nejevoljo med ljud-
mi in ker mora kar 40 odstot-
kov denarja, ki ga zbere sa-
ma, takoj odvojiti za odplači-
lo občinskih obveznic.
JANJA INTIHAR
Nekaj več kot 17 milijonov
tolarjev, ki jih bodo zbrali za
uporabo stavbnega zemljiš-
ča, bodo v Laškem namenili
za pripravo nekaterih uredi-
tvenih načrtov ter za komu-
nalno ureditev tistega dela
naselja Debro, kjer je pred-
videna gradnja gasilskega
doma in stanovanjskega blo-
ka, v katerem bo občina ku-
pila neprofitna stanovanja.
Že prihodnje leto bodo za ta
namen odvojili blizu 28 mi-
lijonov tolarjev iz sredstev,
ki jih bo zbral stanovanjski
sklad.
Nova lekarna v Radečah
Tik pred božičem je Lekarna Celje odprla svoje nove
prostore v zgradbi zdravstvenega doma v Radečah.
Lekarna je velika okrog 120 kvadratnih metrov, za njeno
ureditev pa je nekaj denarja prispevalo tudi ministrstvo za
zdravstvo. Vodstvo radeške občine napoveduje, da bodo
kmalu napolnili tudi preostale prazne prostore v zgradbi
zdravstvenega doma. Namenili bi jih za fizioterapevtske
dejavnost in za dnevno varstvo starostnikov.	JI
V Konjicah so bili
varčni
v konjiški občini so s pro-
računskimi sredstvi gospo-
darili racionalno, kar kaže
podatek, da je poraba večja
od načrtovane le za 3,5 od-
stotka. To so ugotovili ko-
njiški svetniki pri sprejemu
rebalansa proračuna.
Ker državni zbor vse leto ni
sprejel proračuna, tudi občina
ni vedela, na kakšna sredstvi
iz državne blagajne lahko ra-
čuna. Merila so prišla šele se-
daj, pri čemer je razhka med
načrtovanimi sredstvi in
sredstvi, ki jih zagotavljajo
nova merila, majhna, saj zna-
ša le 1,3 odstotka, pa še to v
korist občine.
Vendar pa se občinski pro-
račun srečuje tudi z nepredvi-
denim problemom nižjih pri-
livov iz naslova dohodnine. S
tem problemom je občinsko
vodstvo že pretekli mesec
seznanilo ministrstvo za fi-
nance in zaprosilo za izpadla
sredstva. V primeru, da bo
odgovor negativen, bo občina
svoje obveznosti iz naslova
zagotovljene porabe porav-
nala januarja.	J.H.
Almanah šaleških oban
že peto leto zapored sta tednik Naš čas in Radio Velenje
pripravila almanah, v katerem je na 330 straneh strnjeno
celotno dogajanje v Šaleški dolini.
V	kronologiji mestne občine Velenje in občin Šoštanj ter
Šmartno ob Paki so zabeleženi vsi dogodki, ki so zaznamovali
življenje na gospodarskem, političnem, kulturnem, izobraže-
valnem in športnem področju ter na področju informiranja.
Almanah, ki pregledno in sistematično prikazuje pomembnej-
ša dogajanja iz leta 1997, je skozi vse leto pripravljala ekipa
približno štiridesetih sodelavcev, usmerjal pa jo je urednik
Boris Zakošek.	KL
Zgorn jesaviltjski almanah
Zgornja Savinjska dolina je bogatejša za almanah, ki so
ga pretekli teden izdali v uredništvu Savinjskih novic.
V	almanahu so predstavili nekaj značilnosti doline ob
Savinji, podrobno pripravili pregled posameznih občin z do-
godki letošnjega leta in predstavili vsa društva, ki delujejo v
Zgornji Savinjski dolini. Novo, prvo tovrstno izdajo je v
ponedeljek v Galeriji Mozirje predstavil urednik novic Franci
Kotnik, o jubileju, 30-letnici izhajanja, ki ga bodo Savinjske
novice slavile prihodnje leto, pa je strnil nekaj misli publicist
Aleksander Videčnik.
Almanah Zgornje Savinjske doline zelo dobro podaja pre-
gled dogajanja v letu 1997 in je hkrati dobra napoved, da se
bodo v Savinjskih novicah še lotili podobnih izdaj.	US
V Velenju ob dnevu samostojnosti
Ob dnevu samostojnosti, 26. decembra, je mestna občina
Velenje v orgelski dvorani velenjske glasbene šole pripravi-
la gala glasbeno prireditev. Profesor Nikolaj Žličar in sopra-
nistka Gordana Hleb (na sliki) sta ob tej priložnosti izvedla
nepozaben koncert, ki je ogrel občinstvo.
O odločitvi za samostojno pot Slovenije je spregovoril župan
Srečko Meh in nanizal tiste pridobitve v letih po osamosvojitvi,
ki mestu Velenju in občanom ohranjajo priložnosti za delo,
razvoj in prihodnost. Omenil je vrsto dejavnosti in podjetniš-
kih odločitev, ki so Velenjčanom kljub precejšnjim pretresom
ohranile na tisoče delovnih mest, soHden življenjski standard,
možnosti za šolanje in zaposlovanje. Tudi prostor, v katerem
je bila slovesnost, ni bil naključno izbran, saj je velenjska
glasbena šola kot skrbno načrtovana naložba desetletja posta-
la sinonim za visoko kulturo, šolstvo, predvsem pa za glasbe-
no izobraževanje na najvišji ravni.	J. MIKLAVC
Laški vodovod S
starim
upravljavcem
Pivovarna Laško bo oskr-
bo s pitno vodo ter odvajanje
in čiščenje komunalnih vo-
da v občini Laško prevzela v
upravljanje šele 1. marca
prihodnje leto in ne 1. ja-
nuarja, kot je bilo napoveda-
no julija letos.
Razlog za zamujanje je v pre-
veliki obremenjenosti občin-
skega vodstva in vodstva pivo-
varne z drugimi zadevami, po-
leg tega pa so v Laškem tudi
ugotovili, da za področje kanali-
zacije nimajo zbranih prav no-
benih podatkov, brez katerih pa
ne morejo skleniti posebne po-
godbe o upravljanju javne infra-
strukture. Občina in pivovarna
se tudi še nista dokončno dogo-
vorili, koliko delavcev iz komu-
nalnega podjetja, ki so doslej
skrbeli za področje vodooskr-
be, bo prevzel novi upravljavec.
TurisKcna
pvohka
pozdravlja
v Celjski turistični zvezi,
ki zajema območje 23 občin
širšega celjskega območja,
so izdali Turistično pratiko.
Prej Turistični koledarček,
zadnja leta pa Turistična prati-
ka, je po besedah urednika
Slavka Sotiarja izšla že šti-
riindvajsetič, njena podoba pa
je letos bistveno spremenjena.
Kam na izlet, kaj si ogledati v
kraju, kjer smo se znašli, kate-
re spomenike, pomnike NOB
ali naravne znamenitosti, mu-
zeje in galerije? Katere pomem-
bnejše turistične prireditve so v
posameznih krajih na Celj-
skem? Ali pa le preprosti odgo-
vori na vprašanja, kje so kopal-
ni bazeni, planinske postojan-
ke, turistične kmetije, dobra
gostišča. V pratiki so zajeti po-
datki o turističnih društvih,
predstavljene turistične agenci-
je, tisto, kar ji gre najbolj šteti v
čast, pa so številne uporabne
informacije. Pa najsi gre za tele-
fonske številke, naslove ali po-
datke o odpiralnem času. IS
podržavi^
Kučan prisegel
UUBUANA, 22. decem-
bra (Delo) - Pred državnim
zborom in v navzočnosti naj-
višjih predstavnikov oblasti
in diplomatskega zbora je
slovesno prisegel predsednik
republike Milan Kučan. V
daljšem predstavitvenem go-
voru je med drugim naštel
trinajst razvojnih točk, ki naj
bi Sloveniji omogočile vstop
v dialog sodobnega sveta. Za
dosego tega je potrebno poli-
tično soglasje, nujna pa je
tudi poprava starih krivic. Po
predsednikovem mnenju se
bo Slovenija morala čim prej
lotiti tudi vprašanja stranko-
kracije, ki se uveljavlja vztraj-
no in brezobzirno, kaže pa se
v delitvi položajev po stran-
karskih merilih in ne po stro-
kovnih kriterijih.
Mencinger za
štiri leta
LJUBUANA, 22. decembra
(Delo) - Senat ljubljanske uni-
verze je končno izvolil novega
rektorja. Univerzo bo prihod-
nja štiri leta vodil 56-letni pro-
fesor pravne fakultete dr. Jože
Mencinger, ki je bil izvoljen
šele v drugem krogu s podpo-
ro 26 senatorjev. Dr. Mencin-
ger bo rektorsko funkcijo
predvidoma prevzel 12. ja-
nuarja, ko naj bi univerza do-
bila tudi novo prorektorsko
ekipo, uvedli pa naj bi tudi
mesto menedžerja univerze.
obrambni tolar
UUBUANA, 23. decem-
bra (Večer) - V ministrstvu
za obrambo so napovedali,
da bodo prihodnje leto vlo-
žili v parlament predlog za
nove temeljne razvojne pro-
grame. Za glavne oboroži-
tvene sisteme je namreč
zmanjkalo denarja - leta
1994 jim je parlament name-
nil približno milijardo mark,
zato bodo ponovno predla-
gali enako vsoto, ki naj bi jo
zagotavljali do leta 2010.
Svetniki so proti
UUBUANA, 23. decem-
bra (Delo) - Državni svetni-
ki so izglasovali odložilni
veto na dva zakona iz svež-
nja tako imenovanih varče-
valnih ukrepov vlade, ki jih
je državni zbor po hitrem
postopku sprejel en teden
prej in naj bi začeli veljati s
1. januarjem 1998. Gre za
noveli zakonov o promet-
nem davku in o prispevkih
za socialno varnost, o kate-
rih bo moral državni zbor
ponovno odločati, prvega
zakona svetniki niso podpr-
li zato, ker njegova vsebina
ni usklajena med socialnimi
partnerji, pri drugem zako-
nu pa so proti zvišanju stop-
nje davka od prometnih
storitev s 5 na 6,5 odstofka.
Sedem let
UUBUANA, 26. decem-
bra (Delo) - Minilo je sedem
let, odkar je na slavnostni
seji slovenski parlament raz-
glasil uradne izide glasova-
nja na plebiscitu, na katerem
se je 88,5 odstotka volivcev
odločilo za samostojno in
neodvisno državo Slovenijo.
Ta dan smo v Sloveniji raz-
glasili za dan samostojnosti.
Streha nad glavo
V Podčetrtku osem novih stanovanj
v občini Podčetrtek bodo
z naložbami v izgradnjo os-
mih stanovanj začasno rešili
najnujnejše potrebe. V tem
mesecu so začeli z gradnjo
treh neprofitnih stanovanj v
središču Podčetrtka.
Gre za tri stanovanja v sre-
dišču Podčetrtka, v prostorih
nekdanjega vrtca, ki se je lani
preselil v nove ter večje prosto-
re. Tako gradijo dve dvosobni
ter eno enosobno stanovanje,
v skupni izmeri 135 kvadratnih
metrov. Nova stanovanja gradi
podjetje Grapo iz Sodne vasi, ki
so ga izbrali kot najboljšega
ponudnika, vseljiva pa morajo
biti sredi februarja. Zato bo
občina januarja pripravila raz-
pis za njihovo dodelitev. Gre za
naložbo v skupni vrednosti 8,3
milijone tolarjev.
V tej občini bodo največ sta-
novanj pridobili v Bistrici ob
Sotli. Tam so nedavno dokon-
čali dve dvosobni stanovanji,
kjer so izkoristili možnosti
neizkoriščene mansarde v sta-
novanjskem bloku. Obe ne-
profitni stanovanji, v vrednosti
7 milijonov tolarjev, so zgradili
v sodelovanju med občino in
stanovanjskim skladom.
Trenutno se v Bistrici ob
Sotli pripravljajo še na začetek
gradnje treh dodatnih stano-
vanj, pri čemer bodo izkoristili
prostore starega zdravstvene-
ga doma. Z gradnjo, ki pomeni
nadaljevanje živahne stano-
vanjske investicijske dejavno-
sti, bodo začeli spomladi.
BRANE JERANKO
1. SNOPIČ I	GOSPODARSTVO	| Q
Partnerstvo z Američani
Kovinotehna d.d. bo januarja podpisala pogodbo s Sears International Marketing Inc., eno največjih trgovskih firm na svetu
Januarja 1998 bo celjska
Kovinotehna v Chicagu pod-
pisala pogodbo z ameriškim
strateškim partnerjem
Sears. Gre za izjemno po-
memben slovenski projekt,
ki v praksi pomeni most med
vzhodom in zahodom,
i:: ■■
Kovinotehna s pogodbo po-
staja ekskluzivni distributer
in nosilec Searsovega imena,
vseh blagovnih in storitvenih
znamk kot so na primer Craft-
sman, Die Hard, Kenmore in
druge. Pogodba je sklenjena
za pet let, po izteku tega roka
jo je mogoče podaljšati. Po-
godba vključuje Kovinotehno
v poslovni sistem Searsa, v
njihove podatkovne baze, na-
bavne vire, Searsov izobraže-
valni sistem, sistem kreditnih
kartic in podobno. Kovinoteh-
no je Sears izbral za eksklu-
zivnega distributerja, poleg
tega jo je povezal v nabavno
službo, ki je za Evropo locira-
na v Firencah. Pogodba je eks-
kluzivna tako v oskrbi kot
prodaji artiklov Searsu. Deže-
le, za katere bo podeljena di-
stribucijska pogodba, so Slo-
venija, republike bivše Jugo-
slavije, Romunija, Bolgarija,
Madžarska, Poljska, Češka,
Slovaška in dežele bivše Sov-
jetske zveze. Projekt sprem-
ljata dva partnerja, to sta dru-
ga največja • svetovna banka
UBS ter AMR kot logistična
agencija. UBS bo po dogovoru
opravljal finančno podporo
projektu, odnose z Exim ban-
ko, divizija investicijskega
bančništva pa proučuje mož-
nost dokapitalizacije. Pred-
sednik uprave Kovinotehne
Aleš lic poudarja, da je med
celjsko delniško družbo in
ameriškim Searsom vzpo-
stavljen partnerski odnos,
Američani zaenkrat ne vstopa-
jo v lastništvo Kovinotehne, o
morebitni dokapitalizaciji pa
bodo odločali delničarji.
Sears je sicer ena največjih
trgovskih firm na svetu. Loci-
rana je v Chicagu, njegove os-
novne blagovne skupine so
tehnično blago, tekstil, pohiš-
tvo, oprema za avtomobile,
poleg tega ima firma več last-
nih blagovnih skupin. Sears
ima preko 40 milijard dolarjev
celotne realizacije, po svetu pa
ima približno 6000 trgovin
različnega tipa. Za sodelova-
nje s Kovinotehno se Američa-
ni niso odločili naključno tem-
več po temeljitih analizah. Te
so pokazale, da je Kovinotehna
najustreznejše podjetje, s kate-
rim bodo lahko uresničili svo-
je cilje v Srednji in Vzhodni
Evropi.
■■■■■ IRENA JELEN BASA
Za prihodnje leto v Kovi-
notehni d.d. načrtujejo 10-
odstotno realno rast prome-
ta in to predvsem na račun
realne rasti maloprodaje ter
inženiring dejavnosti do-
ma in v tujini. Načrtujejo
gradnjo 3 trgovskih cen-
trov v Rusiji in Ukrajini ter
odprtje franšiznih enot v
Hrvaški ter Bosni. Leto
1998 pa želijo zaključiti z
bruto dobičkom, ki bo last-
nikom omogočal izplačilo
dividend.
posvetu
Carlosu »Šakalu«
dosmrtna jeca
v Parizu se je končalo so-
jenje razvpitemu teroristu
Carlosu, imenovanemu Ša-
kal. Sodišče ga je spoznalo
krivega uboja dveh franco-
skih tajnih agentov in neke-
ga libanonskega revolucio-
narja leta 1975 in ga je obso-
dilo na dosmrtno ječo.
48-letni terorist venezuel-
skega porekla naj bi bil odgo-
voren za smrt okrog 80 ljudi
med njegovim propalestin-
skim bojem v 70. in 80. letih.
Leta 94 so ga po dveh desetlet-
jih bežanja ujeli v Sudanu in ga
na skrivaj prepeljali v Francijo,
kjer je v zaporu tri leta čakal na
sojenje. Carlos, s pravim ime-
nom Iljič Ramirez Sanchez je
najbolj znan po akciji, ki jo je
skupaj s pajdaši izvedel 21.
decembra 1975. Med zaseda-
njem Opeca na Dunaju je za
visoko odkupnino ugrabil 11
ministrov za nafto. Drama, ki
je tekla na relaciji Alžir-Tripoli-
Alžir je zahtevala smrt treh
ljudi, vključno z avstrijskim
policistom. Nekateri menijo,
da je Carlos sodeloval tudi pri
ugrabitvi in uboju 11 izraelskih
atletov med olimpijskimi igra-
mi leta 1972 v Miinchnu. Do-
kazi pa kažejo, da je kriv za
številne eksplozije v Franciji -
napad na ekspresni vlak 1.82,
ob eksploziji avtomobila-
bombe nedaleč od Elizejskih
poljan je istega leta umrla no-
sečnica, 60 ljudi je bilo ranje-
nih. Leto kasneje je Carlos na
silvestrovo »udaril« na mar-
seillski železniški postaji. Umr-
lo je pet ljudi. Med osemdnev-
nim sojenjem je Carlos ponav-
ljal, da ni ubijal za denar, tem-
več za cilj - osvoboditev Pale-
stine. Med branjem kazni pa je
zaklical: »Naj živi revolucija.«
Srbi le izvolili
predsednika
v Srbiji je bil drugi krog
ponovljenih predsedniških
volitev. V četrto je volUcem le
uspelo izvoliti novega pred-
sednika. Vendar pa je tudi
tokrat šlo za las, sa| je bila
volilna udeležba 50,53 od-
stotna, kar je ravno zadosto-
valo, da je volilna komisija
priznala izide.
Za kandidata levice Milana
Milutinoviča, Miloševičevega
prijatelja in dosedanjega jugo-
slovanskega zunanjega mini-
stra je glasovalo 58,6 odstotka
volilcev. Njegov tekmec, ultra-
nacionalistični četniški vodja
Vojislav Šešelj pa je dobil 38,14
odstotkov glasov. Šešljeva Ra-
dikalna stranka je socialiste
obtožila, da so »utoadli« okrog
100 tisoč glasov, in sicer tako,
da so v svojo korist priredili
podatke o volilni udeležbi. Po
njihovih izračunih je bila ta
samo 47-odstotna, kar bi po-
temtakem pomenilo, da izidi
volitev niso veljavni. Vendar pa
redki tuji opazovalci niso po-
ročali o nepravilnostih na vo-
liščih. Milutinovičevo zmago
so z olajšanjem sprejeli tudi na
Zahodu, kjer jim je vseeno
ljubši dialog z levičarji kakor s
skrajnimi nacionalisti, ki ne
priznavajo mirovnega spora-
zuma in procesa v Bosni niti
niso pripravljeni na kompro-
mis ^ede Albancev na Koso-
vu. Tesna zmaga na predsed-
niških volitvah pa je vlila pre-
cej upanja združeni levici, ki je
na zadnjih lokalnih volitvah
izgubila kar v 14 večjih srbskih
mestih, vključno z Beogra-
dom, ravno tako pa je izgubila
večino v parlamentu.
Prepočasen
mirovni proces
V	Bosni in Hercegovini so
bili v božično-novoletnem
času številni obiski, največ
pozornosti pa sta pritegnila
dva. Najprej ameriški pred-
sednik Clinton, nato pa še
nekaj ur zatem obisk nemš-
kega kanclerja Kohla.
Clintonov obisk je v javnosti
izzvenel predvsem kot praz-
nična voščilnica okrog 8500
ameriškim vojakom v okviru
Sforja, ki se domov ne bodo
vrnili junija prihodnje leto,
temveč bodo v Bosni ostali,
dokler bo potrebno. Bolj kot
temu pa je bil obisk namenjen
srečanju z voditelji Muslima-
nov, Srbov in Hrvatov, ki jih je
Clinton opozoril, da si prema-
lo prizadevajo za uresničeva-
nje daytonskega mirovnega
sporazuma. Na pogovoru z
njimi je ameriški predsednik
naštel pomanjkljivosti pred-
vsem pri vračanju beguncev,
težave s korupcijo med politi-
ki in pri ustanovitvi resnično
neodvisnih medijev. Tudi
kancler Kohl je med obiskom
poudaril, da bodo nemški vo-
jaki ostali v Bosni, dokler bo
tam trajala napetost med nek-
daj vojskujočimi se stranmi.
Po kanclerjevih besedah je
Nemčija za gostoljubje okoli
240 tisoč beguncev doslej za-
pravila okrog 16 milijard
mark, vendar se ti ne bodo
vrnili domov, dokler tam ne
bo zavladal pravi pogoj za živ-
ljenje - to pa je trajen mir brez
vojnih zločincev, ki morajo
pred haaško sodišče.
Zelena luc za
eurofighter
V	Bonnu so obrambni mi-
nistri štirih držav - Nemčije,
Velike Britanije, Italije in
Španije - podpisali sporazum
o izdelavi evropskega reak-
tivnega letala, imenovanega
eurofighter 2000.
Sporazum predvideva izde-
lavo 620 bojnih letal v vredno-
sti 70 milijard dolarjev. Projekt
eurofighter so v omenjenih dr-
žavah načrtovali že pred leti,
še v času hladne vojne, vendar
pa je bila njegova izvedba ote-
žena predvsem zaradi visokih
finančnih stroškov. Zagovorni-
ki projekta poudarjajo, da nje-
gov namen ni samo okrepiti
evropsko vojaško industrijo v
primerjavi z ameriško, temveč
bo v Evropi, ki jo pesti visoka
stopnja brezposehiosti, na no-
vo odpri okrog 100 tisoč delov-
nih mest. Prva letala naj bi
izdelali do leta 2002; do leta
2014 jih namerava Nemčija
kupiti 180 v skupni vrednosti
23 milijard mark. Ostale tri
podpisnice sporazuma bodo
kupile 450 letal, ki bodo brez
oborožitve stala okrog 71 mili-
jonov dolarjev. Vendar pa
prodaja letal ne bo omejena
samo na države podpisnice
sporazuma, temveč jih bodo
tudi izvažali.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Tisoči uporabnilc SKB NET
SKB NET - najnovejšo elektronsko storitev SKB banke,
ki je namenjena uporabnikom interneta, lahko stranke
uporabljajo od 1. septembra letos. Storitev je med stranka-
mi dobro sprejeta, kar kaže podatek, da so pridobili že
tisoč uporabnikov.
SKB NET omogoča opravljanje bančnih storitev preko
interneta in sicer vpogled v stanje in promet na tekočih, žiro
in deviznih računih ter plačevanje položnic in prenosnih
nalogov. V letu 1998 bo preko SKB NET mogoče opravljati še
druge storitve za pravne in fizične osebe. Prednosti uporabe
te storitve so prihranek časa, storitev je po zagotovilu
bančnikov popolnoma varna, provizija pri plačevanju polož-
nic in virmanov pa je za polovico nižja kot pri bančnem
okencu. Uporabnik lahko opravlja bančne storitve s pomoč-
jo SKB NET iz vseh koncev sveta.	UB
novo na borzi
Razgibano borzno leto
Leto 1997 je bilo precej raz-
gibano. Pri trgovanju z vred-
nostnimi papirji so bile letos
v ospredju delnice iz naslo-
va privatizacije.
Januarja in v prvi polovici
februarja so tujci s svojimi
nakupi povzročili rast prome-
ta in tečajev delnic. Indeks SBI
je dosegel najvišjo vrednost
10. februarja in sicer 1.655
indeksnih točk. Sredi februar-
ja, natančneje na »črni« pustni
torek se je indeks SBI strmo
obrnil navzdol. Banka Slove-
nije je namreč uvedla skrbniš-
ke račune za prilive in odlive
kapitala iz naslova tujih port-
feljskih naložb. Skoraj polo-
vico leta je indeks SBI večino-
nia padal, 17 junija je padel
celo na 1190,5 indeksnih
točk. Padal pa je tudi promet z
Vrednostnimi papirji. V začet-
ku julija je Banka Slovenije
omilila ukrepe. Tujcem ni po-
trebno imeti skrbniškega ra-
čuna, če sedem let ne prodajo
delnic slovenskim kupcem.
Tujci so se ponovno začeli
Vračati na naš trg. Tečaji del-
nic so se počasi začeli dvigati.
Avgusta se je SBI dvignil nad
1.600 točk. Tečaji se niso
dvignili samo zaradi nakupov
tujcev, temveč še bolj zaradi
pričakovanih velikih nakupov
s strani tujcev v jesenskih me-
secih. Ker nakupov ni bilo
veliko, se je trg v septembru
ponovno obrnil navzdol. In-
deks in promet z vrednostni-
mi papirji je ponovno oživel
decembra. Leto smo pričeli z
indeksom SBI 1156 točk, zad-
nji dan se bo indeks verjetno
gibal okoli 1400 indeksnih
točk. 22. decembra smo pre-
segli 103 milijarde SIT pro-
meta , kar je za 19% več kot v
letu 1996.
Na borzo je bilo v iztekajo-
čem letu uvrščenih 33 delniš-
kih družb. Največ smo letos
trgovali z delnicami Leka
(17,4 milijarde SIT), Krke
(17,2 milijarde SIT), Merca-
torja (9,5 milijarde SIT) in
Petrola (6,6 milijarde SIT).
V prvi polovici prihodnjega
leta pričakujemo predvsem tr-
govanje s privatizacijskimi
delnicami, ponovne nakupe
delnic s strani tujih vlagate-
ljev, v drugi polovici leta bo-
mo verjetno pričeli trgovati z
delnicami PID.
Piše: OROŽIM DARJA
rekliso
Generalni di-
rektor Cinkarne
Celje Marjan Pre-
lec: »Ob iztekajo-
čem se letu oce-
njujem, da se naše
poslovanje iz me-
seca v mesec iz-
boljšuje in lahko
napovem, da bo-
mo tudi v letu
1998 poslovali us-
pešno, seveda z
enakim prizadeva-
njem in trudom
kot doslej. V ob-
dobju zadnjih
dveh let smo skrb-
no varčevali, zato
smo težave pre-
brodili brez večjih
pretresov za celo-
ten kolektiv. Ob
vsestranski štednji in zmanjša-
nju naložb smo zadržali likvid-
nost in izpolnjevali tekoče ob-
veznosti. Že letos smo namera-
vali vso proizvodnjo iz starega
dela preseliti na novo lokacijo,
vendar bi bil to prevelik finanč-
ni zalogaj. Zagotovo pa bomo to
uspeli v letu, ki je pred nami.
Prestavitev in modernizacija
proizvodnje gradbenih mas in
lepil že teče in bo končana do
maja 1998, za prestavitev meta-
lurškega dela pa je tudi že vse
pripravljeno. Spomladi bomo
začeli graditi nov obrat. V proi-
zvodnji titanovega dioksida
smo pričeli s pripravami za
večje izboljšave, o novih nalož-
bah razmišljamo v metalurgiji.
Lastninsko preoblikovanje se
bliža h koncu. Februarja bo
skupščina delničarjev, izvoljen
bo nadzorni svet in postavljeno
novo vodstvo družbe. Ne more-
mo pa mimo ugotovitve, da nas
draga država le preveč obreme-
njuje z raznimi dajatvami in
nam kar naprej z nerealnim
tečajem tolarja zmanjšuje kon-
kurenčno sposobnost na zuna-
njih tržiščih.«	UB
Rekordna proizvodnja v
Gorenju
v Gorenju Gospodinjski aparati v Velenju bodo letošnje
delovno leto sklenili z rekordno proizvodnjo velikih gospo-
dinjskih aparatov. Naredili so 1.843.324 aparatov kar pome-
ni za petino večjo proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom.
Po zadnji oceni so s prodajo, večina izdelkov je bila prodana
tujim kupcem, iztržili 575,5 milijona nemških mark, kar je
četrtina več kot lani. V programu Kuhalni aparati so proizvod-
njo povečali za 15 odstotkov, v programu Pralno pomivalni
aparati pa so proizvodnjo povečali za tretjino in letos prvič
naredili preko 400 tisoč aparatov. Rekordna je tudi proizvodnja
v programu Hladilno zamrzovalni aparati, kjer so lansko
proizvodnjo presegli za 19 odstotkov Kljub dobrim proizvod-
nim in prodajnim rezultatom končni finančni uspeh ne bo tako
zadovoljiv. Razlog za to je ekonomska politika, ki izvoznikom
še vedno ni naklonjena.	UB
H mmmmmmmmsm^irnuA	I iiJ!.i'itiMjff!i
Kaj bodo pomnili naši župani?
Leto 1997 si bo 22 županov in županja občin s Celjskega zapomnilo po lepih in žalostnih, pretresljivih in prijetnih, uspešnih in neuspešnih dogodkih
v iztekajočem se letu 1997
zagotovo lahko vsak med
nami izbere dogodek, ki se
mu je najbolj vtisnil v spo-
min. Večino bomo pozabili,
a nekaj - dobrega ali slabega
- bomo ohranili v srcih in
glavah. In kaj takšnega, kar
se zanesljivo še dolgo ne bo
pozabilo, se je zgodilo v 23
občinah našega območja? O
tem smo povprašali 22 žu-
panov in 1 županjo - prvi del
ankete objavljamo danes,
drugo polovico odgovorov
pa 8. januarja, v prvi števil-
ki Novega tednika v letu
1998.
Pred reformo lokalne sa-
mouprave smo na Celjskem
imeli 8 občin, zdaj, tri leta po
reformi, se je število ustavilo
na 23, prihodnje leto pa bi se
ta številka znala še spremeni-
ti. Minister za lokalno samou-
pravo mag. Božo Grafenauer
namreč obljublja, da bo mi-
kro podoba Slovenije, razme-
jitev med občinami torej, do-
ločena v prihajajočem letu, ta-
ko da bodo novembrske voli-
tve 1998 na lokalni ravni re-
snično izpeljane v novih lo-
kalnih skupnostih. In če bo za
leto 1998 rdeča nit dogajanja
po občinah usmerjena v pri-
prave in izvedbo lokalnih vo-
litev, je bilo letos veliko bolj
pestro.
Tone Rifelj, župan Občine
Gornji Grad: »Veliko je bilo
manjših, a za našo občino ze-
lo pomembnih dogodkov v
iztekajočem se letu 1997. Med
njimi velja izpostaviti postavi-
tev novega mostu čez reko
Dreto, recimo, pa še bi lahko
našteval.
Najpomembnejši letošnji
dogodek, ki bo na življenja
naših občanov vplival še dol-
go časa, pa je zagotovo to, da
smo uspeli s kandidaturo za
Phare program, iz katerega
bomo dobili nepovratna
sredstva za projekt izrabe bio
mase za daljinsko ogrevanje.
Projekta se lotevamo skupaj s
podjetjem Smreka Gornji
Grad, republiškim ekološkim
skladom in svetovno banko
za razvoj, celotna naložba pa
je vredna 3 milijone mark.
Približno 65 odstotkov denar-
ja bomo dobili kot nepovrat-
na sredstva, preostanek pa
bomo sfinancirali s skupnimi
močmi.
Pričakujem, da bomo te dni,
do konca decembra, podpisali
pogodbo z dobavitelji, potem
pa bomo takoj v začetku leta
1998 nadaljevali z vsemi po-
trebnimi pripravljalnimi deli.
Z začetkom prihodnje kurilne
sezone, v oktobru leta 1998
torej, pa se bodo prvi Gornje-
grajci že greli po novem.«
Janez Zahrastnik, župan
Občine Radeče: »Med prijaz-
ne, vendar ne pretresljive do-
godke v Občini Radeče v letu
1997 lahko štejemo uspešno
nadaljevanje urejanja mest-
nega jedra in njegove Staro-
grajske ulice ter urejanje nove
obvoznice v Radeče. Temu je
dodati še nove kilometre mo-
derniziranih cest po vsej obči-
ni, novo računalniško učilnico
v naši šoli, novo lekarno...
Med najslabšimi dogodki
pa je izrazito v ospredje po-
trebno postaviti dejstvo, da
doslej nismo prejeli še nobe-
nega tolarja iz kakršnekoli
oblike rente za HE Vrhovo. Ta
pa že dve leti daje električno
energijo v omrežje. Gre za
primer, ki ga Evropa, na kate-
ro vsakodnevno prisegamo,
ne pozna. Da pa bo vse sku-
paj tudi pretresljivo, smo z
odločbo države izgubili še do-
bršen del nadomestila za
stavbna zemljišča, ki bi ga
občini morale plačevati Sav-
ske elektrarne. Gradnja HE
Vrhovo pa je bila, če izvzame-
mo zdajšnjo gradnjo avto-
cest, največji poseg v prostor
v zadnjem desetletju... Vse-
mu temu preprosto ni mogoče
verjeti, pa vendar je res.«
Anka Rakun, županja Ob-
čine Ljubno ob Savinji: »Živ-
ljenje v naši občini je potekalo
v znamenju praznovanja 750
letnice prve omembe kraja
Ljubno v pisnih virih. Občan-
ke in občani smo se prazno-
vanju posvetili in v čast praz-
niku slavili predvsem kon-
cem julija in v začetku avgu-
sta, ko je potekal 10-dnevni
program zgodovinsko uteme-
ljenih, kulturno etnografskih
in turistično zabavnih priredi-
tev. Častitljivemu jubileju, ki
je bil tudi medijsko zelo od-
meven, smo dodali še preču-
dovito knjigo >Ljubno ob Savi-
nji - 750 let< izpod peres doma-
čih avtorjev, pripravljene na
osnovi dokumentacije iz pre-
teklosti in obveze za prihod-
nost. Posebej vesela sem, ker
je bila sprejeta toplo in ker
danes krasi in bogati že vsako
drugo družinsko knjižnico v
našem okolju.
Tuji obiskovalci in mediji so
nam čestitali ob prazniku ter
izrazili pohvalo za dobro or-
ganizacijo praznovanja, ki je
bilo na visoki kulturni ravni
nam in domovini v ponos.
Bližajo se prazniki, decem-
ber je. Polni smo pričakovanj,
polni najlepših želja in toplih
voščil. Prav s slednjimi se
obračam na vse in vsakogar
posebej in želim zdravja in
sreče v letu 1998.«
Slavko Krajnc, župan Ob-
čine Vitanje: »Dogodek, ki se
mi je vtisnil trajno v spomin,
je bila organizacija okrogle
mize na temo >Javna dela v
Sloveniji, predvsem pa v obči-
nah, ki imajo več kot 50%
demografsko ogroženega ob-
močja<. V okviru okrogle mi-
ze nas je v Vitanju obiskal
tudi predsednik države Milan
Kučan, 36 županov, več pred-
stavnikov ministrstev in zavo-
da za zaposlovanje.
Najpretresljivejši trenutek
smo doživeli ob neurju, ko
nam je voda povzročila
ogromno gmotne škode, ki jo
bomo odpravljali še v letih
1998 in 1999. Pričakujemo tu-
di pomoč države. Zelo razoča-
rani smo bili ob obvestilu mi-
nistrstva za finance, da ne bo-
mo prejeli sredstev za izgrad-
njo nove šole, ki smo jo na
račun denarja, ki ga mora za-
gotoviti država, že skoraj do-
končali, saj se pouk v njej že
odvija. Vendar pa sem vesel,
da smo nastali položaj na kon-
cu vendarle uredili.
Na splošno sem zadovo-
ljen, da smo leto po progra-
mu uspešno zaključili in pri-
čakujem, da bomo tudi v letu,
ki prihaja, uspeli uresničiti
program, ki smo ga pripravili
v občinski upravi in ga bomo
občanom predstavili januarja.
Pričakujem, da bomo s skup-
nimi močmi in razumeva-
njem vseh nadaljevali začrta-
no pot naše občine in bomo
uresničili večino potreb in že-
lja vseh občanov.
Na koncu naj zaželim vsem
obilo zdravja in medsebojne-
ga razumevanja ter veliko us-
pehov v letu 1998.«
Peter Hrastelj, župan Obči-
ne Laško: »V Občini Laško
živimo sicer razgibano, želja
polno življenje, toda od želja
in potreb do realnosti je trno-
va in težka pot. Vendar z ra-
zumom in strpnostjo uspeva-
mo, čeprav z majhnimi kora-
ki, tu in tam kakšno zastavlje-
no nalogo tudi uresničimo.
Preveč bi bilo naštevanja
drobnih in uspelih rešitev, le
najpomembnejša torej - do-
končana podružnična šola
Sedraž. Med najboljše dosež-
ke vsekakor spada sodelova-
nje z investitorjem, ki je ure-
dil nabrežje ob Savinji in par-
kirišče na Trubarjevem na-
brežju, njemu gre veliko zah-
vale za opravljeno delo.
Naj dogodek je bil uspel
dogovor o dokončni izgradnji
oziroma zagotovitvi pitne vo-
de v naselju Trnov hrib. Z
optimizmom načrtovani sa-
moprispevek, z željo po hi-
trejši poti priti do doma starej-
ših občanov in nove šole v
Laškem in Jurkloštru, mi bo
ostal v slabem spominu. Toda
mi gremo naprej.«
Mag. Branko Kidrič, župan
Občine Rogaška Slatina:
»Vsak dosežek v občini, ki
pomembno prispeva k razvo-
ju kraja in kakovosti življenja
občanov, prav gotovo pomeni
za župana uspeh, in le-teh je
bilo v Občini Rogaška Slatina
v letu 1997 kar nekaj.
Kot najpomembnejši dogo-
dek v letu pa bi obeležil obisk
podpredsednika vlade Marja-
na Podobnika z ekipo mini-
strov v Rogaški Slatini. Ne gre
zgolj za obisk pomembne
osebnosti, temveč za pogovo-
re, ki naj bi že takoj in tudi
dolgoročno prispevali k reše-
vanju gospodarske in druge
problematike v občini Rogaš-
ka Slatina.«
Jože Zimšek, župan Mest-
ne občine Celje: »Med najpo-
membnejše dogodke mesta
Celja v letu 1997 sodi prazno-
vanje 100-letnice Narodnega
doma; pa ne le zaradi oprav-
ljene prenove in proslavitve
stavbe - simbola slovenstva iz
19. stoletja, ampak zato, ker je
mnoštvo donatorjev ponovno
dokazalo, da Celjani tudi ko-
nec 20. stoletja znamo strniti
moči.
Sicer se leto 1997 ni veliko
razlikovalo od predhodnih
dveh, treh let. Nadaljevali smo
zastavljene naloge na komu-
nalnem področju; zaključili
prvo fazo sodobnega regional-
nega odlagališča odpadkov,
zgradili cesto na Celjsko kočo,
začeli graditi cesto preko Go-
lovca in urejati staro mestno
pokopališče, nadaljevali ure-
janje Kersnikove ulice, za var-
nejši promet začeli graditi
okolju prijaznejša krožišča,
pričeli z urejanjem Šmartin-
skega jezera, in ker je bil pro-
račun države sprejet šele ko-
nec leta, v manjšem obsegu
kot bi želeli, vlagali v ceste in
kanalizacijo po krajevnih
skupnostih.
Namenu smo predali 52 ne-
profitnih, 9 socialnih in 4 služ-
bena stanovanja. Letos smo
bih med uspešnejšimi v Slove-
niji pri izgradnji šolskih objek-
tov: zaključujemo srednjo go-
stinsko šolo, športno dvorano
pri Gimnaziji Celje-Center,
posodobili in nadzidali smo
srednjo trgovsko šolo, gradi-
mo OŠ Ljubečna, prenavljamo
objekt Komunale za visoko-
šolski študij, zaključili smo pr-
vo fazo posodobitve atletske-
ga stadiona.
Na področju kulture smo ob
vrsti rednih dejavnosti v tem
letu uspešno gostili že 30.
MMPF, pridobili edinstven Pe-
likanov fotografski atelje v
Sloveniji, prvič podelili Vero-
nikino nagrado za slovensko
pesniško zbirko, prvič razpi-
sali natečaj za izvirno sloven-
sko komedijo in s predstavo
našega SLG zmagali na Boršt-
nikovem srečanju, kar je ned-
vomno krona kuhurnih uspe-
hov. Z javnimi deli pridobiva
Stari grad vedno lepšo podo-
bo, Poletje v Celju, knežjem
mestu pa postaja tradicional-
no in vedno bolj pestro ter
kakovostno.
Na področju zdravstva smo
proslavljah 110-letnico Bolni-
šnice Celje in pridobili enega
najboljših operacijskih blokov
v Sloveniji. V športu smo do-
segli izjemne rezultate atle-
tov, kegljačic KK Miroteks, ro-
kometašev Celje Pivovarna
Laško, mladih judoistk JK
Sankaku iz Celja.
Vzpodbudno ob vsem na-
vedenem pa je seveda to, da
so se v Celju zopet - res da v
manjšem obsegu - vrnile in-
vesticije v gospodarstvo, da
se gradi nekaj objektov in se
ponovno posodabljajo siste-
mi kot sta cinkarna in žele-
zarna. Prvi v Sloveniji smo
sprejeli tudi odlok o razglasi-
tvi gozdov s posebnim name-
nom. kar pomeni, da smo
zavarovali zelena pljuča me-
sta.
Prijetno je, da se do Vran^
skega vozimo po avtocesti,
zelo slabo pa, da ima Celje en
sam cestni priključek. Še naj
prej ostaja zaskrbljujoč od-
nos države do lokalne skup-
nosti. Zaradi dolgih pogajanj
tudi še ni sprejeta delitvena
bilanca med Celjem, Vojni-
kom in Štorami.
Mesto Celje je v letu 1997
izgubilo tudi tri ugledne mo-
že, ki so s Celjem živeli in zanj
veliko naredili: Egona Kuneja,
Zorana Vudlerja in opata Fri-
derika Kolška.«
Milan Dobnik, župan Ob
čine Žalec: »Otvoritev avtoce
ste je brez dvoma najpomem
bnejši dogodek v zgodovin
Savinjske doline. Življenje ^
krajih, skozi katere se je pre
valil promet, postaja prijaz
nejše. Dobra prometna pove
zava nudi tudi odlične možno
sti za razvoj gospodarstva
Prepričan sem, da nam jih b(
uspelo izkoristiti.
Najbolj pretresljivo je bih
takrat, ko so me poklicali, di
je padla mavčna plošča s stro
pa Kulturnega doma v Žalcu
nekaj minut po tem, ko s(
dvorano zapustili otroci, ki s(
bili na predstavi. Z >oh in ah
smo spravili skupaj denar zi
streho. Potem pa še to. Tod.
vse se je dobro izteklo, bil sen
zelo vesel, da smo rešili prob
lem, ki je že več kot deset le
pestil občinsko vodstvo in na
še prizadevne in uspešne kul
turne delavce.
Najbolj vesel in prijeten do
življaj sem imel ob otvoritv
telovadnice v Trnavi. Zaigra
sem košarko skupaj s svojir
košarkarskim idolom, legen
darno trinajstico Olimpij
Ivom Daneuom.«
1. SNOPIČ I	KULTURA	| B
Nov mule in Titanic
Novoletni program Celjskih kinematografov je pester in raznolik
z novoletnim sporedom so v Celjskih
kinematografih pričeli že pred tednom,
ko so na platnu kina Union prvič zavrteli
3. del družinske komedije Sam doma.
»Nov mule, nove težave«, je podnaslov te
najuspešnejše božične komedije v ZDA, ki
daje jasno vedeti, da se osemletni Alex
(Alex D. Linz), ki je uspešno nadomestil
zdaj že »velikega« Macaulaya Culkina, raz-
nim vohunom in lopovom tudi tokrat ne
namerava pustiti kar tako.
Najnovejša, že osemnajsta različica Ja-
mesa Bonda oziroma Pierce Brosnan, ki
Agenta 007 tokrat predstavlja že tretjič,
razvnema domišljijo celjskih gledalcev v
filmu z naslovom Jutri nikoli ne umre.
Gre za napeto pripoved o tem, kaj vse se
lahko zgodi, če pridejo sredstva javnega
obveščanja v napačne roke. Seveda pa v
filmu, ki ga bodo predvajali v kinu Union,
tudi tokrat ne bo manjkalo
usodnih srečanj in napetih
akcij, med katerimi sta pose-
bej zanimiva pregon z mo-
torji preko streh azijskega
mesta in pa skok z višine
10.000 metrov, ki se konča v
morju...
V kinu Metropol bodo da-
nes, v torek, in jutri, 31. de-
cembra še vrteli risanko o
grškem mitološkem junaku
Herkulu, zadnji dan v letu pa
grozlji\^o Krvavo obzorje,
znanstvenofantastično pripo-
ved o največji nesreči v veso-
lju, ki se je zgodila leta 2047;
nekaj let po tem, ko je bila
ustanovljena prva stalna ko-
lonija prebivalcev na Mesecu.
V Malem Unionu bo ljubi-
teljem filma od 30. decembra
pa vse do prihodnjega leta
dajal misliti film Moder v
obraz. Ali od jeze ali od mra-
za, pa boste morali ugotoviti
sami...
Prva velika predpremiera
prihodnjega leta pa se v Celj-
skih kinematografih napove-
duje v petek, 2. januarja, ko
bo v kinu Metropol ob 20. uri
spektakel Titanic, zgodba o
nesreči največje ladje na sve-
tu, ki je že med prvo vožnjo
končala v ledeni gori, filmske
ustvarjalce pa tako zelo raz-
vnela, da je ta, dobre tri ure
trajajoč film, predlagan kar
za šest nominacij Zlatega glo-
busa. »V tem filmu si nisem
za cilj zastavil prikazati zgolj
dramatične smrti te slavne
ladje, ampak tudi njeno krat-
ko in razkošno življenje. Že-
lel sem ujeti tudi lepoto, ži-
vahnost in upanje Titanika,«
je filmu ob pot povedal nje-
gov scenarist in režiser Ja-
mes Cameron. Morda so rav-
no to tiste lepe stvari, ki tako
ljubitelje kinopredstav kot ti-
stih, ki tudi na resnično živ-
ljenje gledajo kot na zanimiv,
napet in nepredvidljivo raz-
vijajoč se film, čakajo v letu,
ki prihaja...
N.-M. SEDLAR
TUdi takole Alex D. Linz. nova zvezda komedije Sam doma 3, opravlja z
lopovi, ki skušajo ogroziti njegovo sosesko.
z^sovanja
Odgovor '97
Piše: TADEJ ČATER
Naslov je kajpada zavaja-
joč. Pričajoča zapisovanja ne
bodo nikakršen odgovor na
iztekajoče se leto 1997, še manj
kakšna inventura dogodkov
in prireditev na polja kulture,
škandalov, kot bi dejal pesnik
in dramatik Milan Dekleva, s
katerim se strinjam, da je sle-
herni kulturni dogodek svoje-
vrsten škandal, ampak o tem
ob kakšni drugi priložnosti,
pač pa zgolj odgovor na v
naslovu omenjen Odgovor '97,
ki so ga nedavno, ob zavrnitvi
lustracijskega zakona, spisali
»slovenski razumniki«.
Odgovor '97 je torej izjava,
ki je svojevrstna podpora De-
klaraciji o protipravnem delo-
vanju komunističnega totali-
tarnega režima oziroma zlo-
glasni lustraciji. Razumniki,
če strnem, se zavzemajo zato.
da parlament »odločno in z
razločnimi besedami obsodi
delovanje komunističnega to-
talitarnega režima v Sloveniji
in s tem jasno razmeji demo-
kracijo od totalitarizma«.
Pravzaprav nič kaj takega, za
kar se ne bi zavzemala gotovo
več kot polovica državljanov
Slovenije. Toda v oči bodeče je
nekaj drugega: dejstvo, da so
razumniki dovolili odločati
namesto parlamenta. Da si
razumniki predstavljajo de-
mokracijo nekoliko drugače,
kot si jo predstavlja večidel
razvitega sveta. Da se poslu-
žujejo sredstev, ki niso najbolj
demokratična. Še več, ki so
»vzeta« iz totalitarnega ma-
gazina, da skratka zamenju-
jejo demokracijo s totalitariz-
mom, da si privoščijo tudi
takšen stavek v svoji izjavi, ki
pravi, da bodo »tokrat šli do
konca«.
Hja, dragi moji, kam boste
šli? In kje je ta konec? V parla-
mentu in nikjer drugje. In, če
so se poslanci odločili, da bo-
do Deklaracijo zavrnili, so se
pač tako odločili. Z glasova-
njem. To je namreč demokra-
cija. In morda še perverzen
dodatek; Deklaracija bi bila v
parlamentu zlahka sprejeta,
če bi zanjo glasovali tudi vsi
tisti, ki so jo predlagali. In
vprašanje, ki iz tega sledi;
mar si res vsi »razumniki«, ki
so podpisniki Odgovora '97,
tako zelo prizadevajo, da bi
Deklaracijo vendarle parla-
ment sprejel? Močno dvomim!
Med »razumniki« je vsaj eden
takšen, ki se je v komunistič-
nem sistemu okoristil. Pa če-
prav samo z državno - torej
komunistično in totalitarno -
subvencijo za svojo knjigo.
Kaj hočem povedati? Tako
kot je sama Deklaracija neke
vrste slepilo, metanje peska v
oči, tako je tudi Odgovor '97
eno samo ponavljanje že izre-
čenega in že nekajkrat prežve-
čenega. Ker, hja, tudi tisti po-
slanci. ki niso bili med predla-
gatelji Deklaracije, in ki so to
Deklaracijo zavrnili, so si pri-
zadevali za to. da parlament
le sprejme neko izjavo o prete-
klosti. Ne vem, če bo »razum-
nike« to zadovoljilo, vem pa
nekaj drugega; »slovenski ra-
zumniki« še vedno pišejo od-
prta pisma in raznorazne
»odgovore«, klešejo »ure
evropske resnice«, namesto,
da bi pisali knjige, delali fil-
me in predstave, vzpostavljali
konstruktiven in tvoren kul-
turni dialog, skratka in hkrati
s tem opravičevali tisto, za
kar se sami oklicujejo: »ra-
zumniki«.
In še to; ne vem. če »po
novem res boljše bo«, vam pa
to isto boljše in hkrati srečno v
letu 1998 iz vsega srca želim!
Ohranjajo tradicijo
zborovskega petja
Med mnogimi božičnimi
prireditvami v Celju je bil
koncert gimnazijskega pev-
skega zbora Prve gimnazije
dogodek, ki ga velja omeniti
zato, ker ni bil le priložnost-
no izbran, marveč je poka-
zal, da na tej srednji šoli
nadaljujejo tradicijo zbo-
rovske ustvarjalnosti.
Na dveh celovečernih kon-
certih v Narodnem domu in v
cerkvi svetega Duha so pevke
in pevci odpeli skrbno izbran
in pripravljen program, ki je
bil času in pevskim zmoglji-
vostim primeren. Koncertni
večer je bil prijeten za uho in
oči, kajti spoznali smo, da
gimnazijska mladina čuti po-
trebo po ustvarjalnosti na po-
dročju glasbene kulture, saj
so ustanovili tudi mladinski
orkester, ki je ob tej priliki
tudi nastopil pod vodstvom
simpatičnega in zelo talenti-
ranega študenta Simona
Dvoršaka, ki ga celjsko kon-
certno poslušalstvo dobro
pozna kot muzikalno občut-
ljivega pianista.
MARJAN LEBIČ
prireditve
llpUDALUŠČ^
V	Slovenskem l)udskem
gledališču bodo nocoj ob 19.
uri uprizorili novoletno pred-
stavo Minister v škripcih, re-
žiserja Dušana Mlakarja.
KONCERTI r
V	cerkvi Sv. Cecilije v Ce-
lju bo v torek, 6. januarja, ob
17 uri koncert božičnih pesmi
pevcev Društva upokojencev
iz Celja, ki jih vodi Jožica So-
ko.
V	Zdravilišču Laško bo no-
coj ob 20. uri koncert Godbe
na pihala iz Laškega.
V	cerkvi v Petrovčah bo v
torek, 6. januarja, ob 19. uri
božično-novoletni koncert
Celjskega pevskega društva.
RAZSTAVE
V	avli Kulturnega centra
Laško je na ogled razstava
likovnih del akademskega sli-
karja Franca Kosca-Karasa.
V	galeriji Keleia je do 2.
februarja na ogled razstava
Črta-ploskev-slika, iz zbirke
Kovinotehne-Keleia.
V	avli Splošne bolnišnice
Celje je do sredine januarja
na ogled razstava Prazniki v
decembru, ki so jo pripraviU
dijaki Srednje zdravstvene
šole.
V	Hermanovem brlogu v
Celju je na ogled razstava Hi-
treje, višje, močneje in razsta-
va otroške govorilnice ter te-
lefonskih kartic Telekoma.
V	galeriji Keleia je odprta
pregledna razstava Celjskih
mednarodnih slikarskih ted-
nov od leta 1988-1997
V	Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju je na ogled raz-
stava Oj, ta vojaški boben.
V	razstavišču Stara grofija
Pokrajinskega muzeja je na
ogled razstava Udomačena
svetloba.
V	menjalnici Eko pool raz-
stavlja olja na platnu Zoran Jo-
šič-Anastazija. Cikel je posve-
čen mojstrom impresionizma.
Na ogled bo do konca januarja.
KINO
Union 31.12. ob 16.30 in
18.30 ameriški film Sam do-
ma 3, od 1. do 71. ob 16.30 in
18.30 Sam doma 3, ob 20.30
pa ameriški film Jutri nikoli
ne umre.
Mali Unicn 31.12. kino-
predstava odpade, od 1. do
7.1. ob 20. uri ameriški film
Moder v obraz.
Metropol 31.12. in 1.1. ob 17.
uri Herkul, 31.12. ob 19. in 1.1.
ob 19. in 21. uri ameriški film
Krvavo obzorje, 2.1. ob 16. uri
Herkul, ob 18. Krvavo obzorje
in ob 20. uri Titanik, od 3. do
71. ob 17. uri Herkul, ob 19. in
21. uri pa Krvavo obzorje. 3.1.
bodo film Herkul vrteli tudi
ob 10. uri. Krvavo obzorje pa
ob 23. uri.
Kino Žalec 3.1. ob 20. uri
slovenski film Stereotip.
Pevci in godci
pod cvetočo
drnulo
Na tretjem srečanju koz-
janskih ljudskih pevcev in
godcev, z naslovom Pod cve-
točo drnulo, je bilo mogoče
slišati tudi tiste ljudske in
narodne pesmi ter viže, ki
jih sicer redko slišimo.
Na prireditvi v Lesičnem se
je letos predstavilo petnajst
skupin, ki jih je občinstvo bo-
gato nagradilo s ploskanjem.
Prišlo je približno tristo obi-
skovalcev, kar je za priredite-
lja velika spodbuda. Binko-
štovanju, Miholovem sejmu
in slikarski koloniji likovnih
pedagogov se tako pridružu-
je še ena tradicionalna prire-
ditev.
Letos ustanovljeno Turi-
stično društvo Pilštanj je na
prireditvi podelilo priznanja
za vzorno urejeno okolje.
Prejeli so jih župnik Jože Hri-
bernik, Kocmanovi in Černeli-
čevi iz Lesičnega ter Jugovi in
Lupšetovi iz Gubnega.
MATJAŽ ZAKOŠEK
Šaiešici likovniki v Šoštanju
člani društva šaleških likovnikov, ki so se jim pridružili še nekateri novi slušatelji, so se pred
kratkim udeležili likovne šole, ki jo vodi akademski slikar in znani likovni pedagog Lojze
Zavolovšek. V ciklusu predavanj in ustvarjalnih delavnic bo udeležence poučeval o tehnikah
risanja, materialih in likovnih metodah. Ob začetku delavnice v Šoštanju se je zbralo več kot
dvajset likovnikov, ki želijo svoje znanje izpopolniti (na sliki šaleški likovniki pri učenju
novih likovnih tehnik). Umetniki bodo ob koncu šole predstavili izbrana dela na razstavi v
Majerjevi vili v Šoštanju, veselijo pa se tudi videofilma, ki bo hkovna dela, shkarje in okolje
upodobil tudi z zvočnimi efekti in možnostjo dinamike prikazovanja slik.	J. MIKLAVC
Q I	DOGODKI
mnmvM
šoštanjske družine
pod začasno streiio
Stanovalce iz pogorele graščine bodo namestili v Vegradovem samskem domu v Velenju
Po požaru v zanemarjeni
Vošnjakovi graščini v Šošta-
nju je ostalo brez svojih do-
mov skoraj sto ljudi, med nji-
mi štirideset otrok. Prvo zasil-
no streho so družinam ponu-
dili sorodniki in prijatelji ter
Tovarna usnja Šoštanj v svo-
jem nekdanjem samskem do-
mu, kjer je nameščenih prib-
ližno petdeset ljudi.
Po novem letu bodo najver-
jetneje vse začasno namestili v
Vegradovem samskem domu v
Velenju, medtem ko kakšne
trajne rešitve za te družine, že
pred požarom večinoma social-
no ogrožene, za zdaj ne vidi še
nihče.
»Za stanovalce graščine smo
takoj po požaru poskrbeli, saj
so zaenkrat vsi na toplem, ima-
jo ležišča in tople dnevne obro-
ke, prek občine in organizacije
Rdečega križa pa dobivajo sad-
je in perilo. O položaju družin
smo obvestili republiški stano-
vanjski sklad, ki je imel graščino
v svoji lasti. Ukrepali smo po
svojih močeh, zdaj je na vrsti
država, da poskrbi za trajno
razrešitev stanovanjskega
problema družin, ki so ostale
brez domov,« je povedal šo-
štanjski župan dr. Bogdan Me-
nih.
Graščino, ki je bila sicer pod
spomeniškim varstvom, so last-
niki in skrbniki kljub opozori-
lom inšpekcijskih služb vrsto let
zanemarjali. »Objekt je v po-
stopku denacionalizacije, tako
da nam je zakon dovoljeval le
najnujnejša vzdrževalna dela
oziroma minimalna vlaganja,«
je dejala Nevenka Fajdiga, po-
močnica direktorja republiške-
ga stanovanjskega sklada, ki je
bil lastnik graščine od leta 1994.
»Sklad je letos spomladi kljub
temu poskrbel za obnovitev
dimnika in pristopil tudi k po-
pravilu elektroinstalacije.
V stanovanjskem skladu se
bomo v največji možni meri
vključili v razreševanje proble-
ma vseh stanovalcev, ki so bili
naši najemniki. Pri tem pa je
treba vedeti, da so možnosti
sklada izrazito omejene, saj
prostih stanovanj nima. Trajne
rešitve za stanovanja številnih
družin zaenkrat ne vidimo,« je
še dejala Nevenka Fajdiga in
dodala, da se z velenjskim Ve-
gradom, ki ima prazen samski
dom, dogovarjajo o možni na-
mestitvi vseh stanovalcev iz
graščine. V tem samskem do-
mu so nazadnje bivali begunci
in treba ga bo primerno urediti
ter poskrbeti za ogrevanje. Prvi
se bodo lahko v samski dom,
kjer bo cena za sobo s tremi
ležišči znašala približno 250
nemških mark, preselili morda
že pred novim letom ali takoj
po praznikih.
Po namestitvi v samskem
domu se bodo družine, ki so
večinoma ostale brez vsega,
soočile še s problemom plače-
vanja najemnine. Po besedah
šoštanjskega župana bi moral
stanovanjski sldad poskrbeti
vsaj za plačilo razlike v najem-
nini, če je že ne bi kril v celoti.
Republiški stanovanjski sklad
je svoje najemnike iz graščine
že oprostil plačila najemnine
za mesec december in menda
naj bi vsem plačal tudi januar-
sko najemnino v Vegradovem
samskem domu. Velenjski cen-
ter za socialno delo pa bo dru-
žinam dodelil enkratno denar-
no pomoč v znesku 22 tisoč
tolarjev. Do denarne pomoči so
seveda upravičeni samo držav-
ljani Slovenije in vsi, ki imajo
dovoljenje za stalno bivanje v
naši državi. Več kot polovica
uradnih stanovalcev graščine je
za enkratno denarno pomoč
že zaprosila.
V Podčetrtku odprli TIC
V Podčetrtku so pred dne-
vi odprli TIC, Turistično in-
formacijski center. Njihovi
prostori v Gasilskem domu
naj bi postali točka, kjer bo-
do lahko obiskovalci toplic
ter različnih krajev občine
izvedeli vse mogoče.
Tako so za obiskovalce
Podčetrtka že na voljo različ-
ne ustne ter pisne informaci-
je, med njimi turistični pros-
pekti, razglednice, zemljevi-
di ter brošure, ki te privlačne
kraje podrobno predstavlja-
jo. V prihodnje bo gost lahko
izvedel tudi različne podatke
o ponudbi zasebnih sob ter o
turističnih kmetijah, za sku-
pine bodo na voljo lokalni
vodiči, nezadovoljni (ali za-
dovoljni) obiskovalci pa bo-
do TIC lahko posredovali
svoje vtise.
Turistične možnosti obči-
ne Podčetrtek namerava TIC
predstaviti na treh sejmih v
Ljubljani in Mariboru, naj-
prej na marčevskem sejmu
Alpe-Jadran. Sicer pa name-
ravajo o dogajanju v Podče-
trtku redno obveščati turi-
stične agencije po vsej Slove-
niji. Prav tako bodo skrbeli
za pripravljanje različnih
kulturno-turističnih priredi-
tev po različnih krajih občine
ter o njih obveščali javnost.
Povezovati se želijo tudi z
različnimi društvi, na primer
vinogradniškim, ter jih vklju-
čevati v turizem. Kot so po-
vedaU, bodo tistim, ki bi se
želeli ukvarjati s turistično
dejavnostjo, nudili napotke
ter pripravili izobraževanje.
Pomembna naloga TIC bo iz-
dajanje Turističnih novic, kjer
bo mogoče izvedeti o tem,
kar se trenutno dogaja v Pod-
četrtku ter bližnji okolici. O
vsem, kar pričakujejo od de-
lovanja TIC, se bodo kmalu
po novem letu pogovarjali na
sestanku, kjer bodo sodelo-
vali vsi pomembnejši pred-
stavniki ponudbe v podčetr-
teški občini. Sicer pa so TIC
ustanovili po majski odločitvi
občinskega sveta in pogodbi s
podjetjem Inter-mak iz Vir-
štanja, v lasti Darje Štraus. V
njegovih prostorih posreduje
informacije Simona Gobec,
ki te kraje dobro pozna, saj je
iz bližnje Sv. Eme. V zimskem
času imajo ob delavnikih od-
prto od 9. do 15. ure ter ob
sobotah od 8. do 12. ure. Na
začetku glavne sezone bodo
odpiralni čas podaljšali.
ss BRANE JERANKO
Shellov bencinski servis v Velenju odprt ves dan
Te dni bodo v Velenju ob Partizanski cesti odprli Shellov bencinski servis, ki ga je v
štiridesetih delovnih dneh in pet dni pred dogovorjenim rokom zgradilo gradbeno podjetje
Vegrad iz Velenja. Naložba je vredna več kot 300 milijonov tolarjev. Bencinski servis, ki bo imel
na voljo 25 točilnih pip za vse vrste goriva, trgovino, majhno okrepčevalnico in avtopralnico, bo
imel štiriindvajseturni obratovalni čas, tako da bo moč kupiti gorivo prav vsak dan ob vsakem
času.	L. OJSTERŠEK
Polnoč na ulici
V šestih krajih na Celjskem pripravljajo silvestrovanja na prostem
Program predprazničnih
prireditev na Celjskem se
počasi izteka. Zadnje dni v
starem letu se bodo marsikje
pripravljali predvsem na
čim bolj vesel in zabaven
prihod novega leta in v ta
namen pripravili številna
silvestrovanja na prostem.
Za šolarje, ki imajo do 5.
januarja počitnice, v Občinski
zvezi prijateljev mladine Ce-
lje pripravljajo še danes, v
torek, in jutri počitniška pote-
panja. Namenjena so učen-
cem iz celjske, štorske in voj-
niške občine, danes med 10.
in 15. uro se bodo podali na
laški grad, v Laškem pa se
bodo tudi kopali. Jutri, zadnji
dan v letu, pa se bodo srečali
z dedkom Mrazom. Zbirna
mesta za počitničarje bodo v
Celju pred prostori zveze v
Gregorčičevi ulici, v Štorah in
Vojniku pa pred osnovnima
šolama. V Občinski zvezi pri-
jateljev mladine Celje pravijo,
da bodo potepanja v primeru
zelo slabega in premrzlega
vremena nadomestili z us-
tvarjalnimi delavnicami.
Pred hotelom Plesnik v Lo-
garski dolini pripravljajo velik
božično novoletni koncert pri-
jateljstva na snegu, ki bo v to-
rek, 30. decembra ob 17. uri.
Nastopili bodo Tereza Kesovija
in Rudi Šantl, Štajerskih 7 in Alfi
Nipič, podokničar Franc Pestot-
nik, Andreja Zakonjšek, trio
Darka Atelška, vokalna skupina
Savinjski Rožmarin, kvartet
Mavrica, otroški pevski zbor
Ljubno in otroci iz solčavskega
vrtca. Goste bo obiskal Božiček
s sanmi in konji, pripravili pa
bodo tudi ognjemet. Voditelj
programa bo Mito Trefalt.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo danes, v to-
rek, 30. decembra (ob 17. uri)
tradicionalni novoletni kon-
cert z revij skim orkestrom
Akord iz Celja. Njihov diri-
gent je Matjaž Brežnik, nasto-
pili pa bodo s sopranistko Li-
dijo Horvat.
Silvestrovanja na
prostem
Tudi letos v Celju na Glav-
nem trgu pripravljajo silve-
strovanje na prostem. Organi-
zator slovesa od starega in
pričakovanja novega leta je
Mestna občina Celje, priredi-
tveni program pa se bo začel
ob 21. uri.
Organizatorji za najdaljšo
noč v letu pripravljajo nekaj
presenečenj, znano pa je, da
bosta za zabavo in rajanje na
Glavnem trgu skrbela humori-
stična show skupina Alkotest
in ansambel Hmeljarski instru-
mentalni kvintet. Za gostinsko
ponudbo bodo poskrbeli v Go-
stilni Berger, med sponzorji le-
tošnjega mestnega silvestrova-
nja pa so ob tem gostišču še
Pekarstvo Rafko Brance, Elek-
troinženiring Lilija in Bistro
Scotch. Sicer pa bodo vsem, ki
se bodo v Celju odločili za silve-
strovanje na prostem, ponudili
slovenske narodne jedi, župan
Jože Zimšek, ki bo Celjanom
prvi voščil sreče, zdravja in us-
pehov v letu 1998, pa bo skupaj
s sponzorji poskrbel tudi za
100-litrski sod vina, s katerim
bodo na Glavnem trgu nazdra-
vili novemu letu.
V	Velenju prirejajo Radio
Velenje, Naš čas in Gost d.o.o.
veliko silvestrovanje na pro-
stem, ki bo na Titovem trgu.
Otroke bo dedek Mraz obi-
skal ob 18. uri in se skupaj z
njimi poslovil od starega leta
z glasbo in s plesom. Posebej
živahno bo od 23. ure dalje,
ko se bo začel program s pre-
gledom zanimivih dogodkov
iz leta 1997, razglasih bodo
tudi Naj osebnost leta po iz-
boru bralcev tednika Naš čas,
pet minut pred polnočjo pa
bo na vrsti praznična čestitka
velenjskega župana. Točno
opolnoči bo velik ognjemet,
ki mu bo sledila zabava z-
ansamblom Francija Zemeta.
V	Slovenskih Konjicah sil-
vestrujejo na prostem že vr-
sto let, pred Kulturnim do-
mom na Mestnem trgu pa se
vsako leto zbere veliko ljudi.
Tudi letos napovedujejo tra-
dicionalni veliki ognjemet,
občane pa bo nagovoril žu-
pan Janez Jazbec.
V	Zrečah bo silvestrovanje
s torto in ognjemetom v več-
namenski dvorani in na pro-
stem pri Termah. Ob 23.30
pričakujejo prihod dedka
Mraza, ob 00.30 pa pozdrav
župana Jožeta Koširja.
Prvo silvestrovanje na pro-
stem pripravljajo tudi v Vita-
nju. Domače turistično druš-
tvo vabi krajane, da se okrog
22. ure zberejo na športnem
igrišču pred kulturnim do-
mom. Poskrbljeno bo za živo
glasbo, skupaj bodo nazdravili
s šampanjcem, mlajši sladko-
snedi pa bodo dobili silvestr-
sko torto. Ob polnoči bodo
prisluhnili novoletni poslanici
župana Slavka Krajnca.
Silvestrovanje na prostem
bodo pripravili tudi na Rečici
ob Savinji, kamor bodo orga-
nizatorji, člani turističnega in
kulturnega društva, povabili
glasbenike in pripravili prire-
ditev z naslovom Vošči svoje-
mu sosedu.
V	Šentjurju pripravljajo več-
je silvestrovanje na Resevni.
Med sedmimi silvestrovanji v
zdravilišču Rogaška Slatina
pa bo posebnost silvestrova-
nje v planinskem domu na
Boču. Med tremi novoletnimi
plesi v tem mestu bo poseb-
nost ples v pižamah, ki bo v
petek 2. januarja (ob 20. uri),
v restavraciji hotela Sava.
Igral bo ansambel KristaU,
vstop je prost.
Foto: GK
Najmlajši Celjani so čar prednovoletnega časa lahko doživeli tudi v mestnem drsališču, kjer je
celjski drsalni klub pripravil otroško drsalno revijo s štirimi najbolj priljubljenimi pravljicami.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Štefanov blagoslov konj
Sv. Štefan, ki goduje 26. decembra, je zaščitnik konj - Blagoslov v Šentilju, na Gomilskem in na Teharjah
Na Celjskem zadnja leta
spet obujajo tradicijo blago-
slova konj, ki jih lastniki pri-
peljejo pred farne cerkve 26.
decembra, na godovni dan
sv. Štefana. Sv. Štefan velja
za zaščitnika konj, blago-
slov konj, ki po zgodovin-
skih virih sega v čas 10. sto-
letja, pa je na Slovenskem
zamrl koncem tridesetih let
tega stoletja.
V Šentilju pri Velenju se je
na Štefanovo zbralo več kot
tisoč obiskovalcev. V tej vasi,
ki premore 997 duš, so na-
mreč pred cerkvijo sv. Ilije
opravili blagoslov konj. Bla-
goslovil jih je šentiljski župnik
Jože Kužnik. Zbralo se je bli-
zu sto ljubiteljev in vzredite-
Ijev konj. Eni so na njih prijez-
dili, drugi so jih pripeljali, tret-
ji, kot na primer Vinko Vra-
njek iz Slovenj Gradca, pa so
se pripeljali s svojo konjsko
vprego. Na blagoslov so pri-
peljali konje iz društva Savinj-
ska konjenica, konjeniškega
kluba Velenje, Country kluba
Legen pri Slovenj Gradcu,
društva Furmani iz Šmartna
pri Slovenj Gradcu, Šempetra,
s Polzele, Bevč, Vinske Gore,
Šaleka, Ložnice, Andraža,
Kavč, Podkraja, Škal... V kul-
turnem programu so nastopi-
li domači pevci, mladi pa so
pripravili še likovno razstavo
na temo Moj konj. Največ de-
la ob prireditvi je opravila de-
setčlanska družina Mirka
Vranjeka in še kakšnih 30 pri-
zadevnih krajanov ter 49 da-
rovalcev, ki so prireditev pod-
prii finančno ali kako druga-
če.
Na Gomilskem želijo, da bi
blagoslov konj postal spet
tradicija, zato so konjerejsko
društvo oziroma konjerejci
Savinjske doline letos že dru-
gič pripravili blagoslovitev
konj.
Konjerejci so na god sv. Šte-
fana prišli k župnijski cerkvi
sv. Štefana na Gomilskem z
več kot 40 konji, ki so bili po
stari navadi ovenčani, blago-
slov pa je opravil pater Manes
Zdolšek iz Petrovč, ki je v
svojem nagovoru na kratko
orisal zgodovino tega lepega
običaja.
V parku na Teharjah pri
Celju se je na Štefanovo zbralo
18 konjenikov oziroma lastni-
kov konj, nekateri so se pri-
peljali z vprego, drugi so pri-
jezdih. Letošnji blagoslov
konj so v kraju, na Ledini,
pripravili še uspešneje kot la-
ni, ko so po skoraj šestdese-
tih letih, potem ko so na Šte-
fanovo leta 1938 zadnjič bla-
goslovih konje, spet oživili to
navado.
Po virih so na Teharjah že
vse od prvih omemb kraja
ohranjeni zapisi o »štefanova-
nju«, ko so se v bližini cerkve
zbrali lastniki s svojimi konji
iz vseh krajev fare in prisos-
tvovali blagoslovu. Tokratni
praznik je organizirala Kra-
jevna skupnost Teharje, kul-
turni program so pripravili
starejši in mlajši pevci tehar-
ske cerkve s. Martina, župnik
Ivan Koren pa je opravil
obredno slovesnost in blago-
slov konj.
Konjerejci, kmetje in šport-
ni konjeniki so pripeljali konje
iz Trnovelj, Lipovca, Sv. Lo-
vrenca, Prožinske vasi in Štor
ter okoliških zaselkov.
J.M.,L.O.,T.T.
Na teharski Ledini je konje blagoslovil župnik Ivan Koren.
Vino in zdravje
Mnogi slovenski zdravniki
se pojavljajo v javnosti kot
avtorji strokovnih pa tudi
drugih knjig. Med prijetnimi
presenečenji smo pred tedni
dobili knjigo primarija dr.
Petra Kapša iz Novega mesta,
ki je pripravil celovit zapis o
vinu in njegovem pitju.
Knjigo, ki jo je izdala novo-
meška založba ERRO, pričenja
z zgodovinskim pregledom
pridobivanja in uživanja vina.
Nadaljuje z zapisom o sestavi
vina in njegovem pitju ob raz-
nih priložnostih, od svečanih
zaobljub, zdravic, sklepanja
pogodb in verskih obredov, do
jemanja in uživanja za osvoba-
janje od zavrtosti in bežanja od
tesnobnosti, utrujenosti in ža-
losti. Avtor posebej opiše rdeče
in belo vino. Zanimiva pope-
stritev v knjigi so tu objavljeni
nekateri reki o vinu. Najobsež-
nejši del knjige je namenjen
strokovnemu delu, t.j. vplivu
vina na počutje in zdravje člo-
veka. Z zelo nazornimi ana-
tomskimi slikami je opremlje-
no vse besedilo, ki pojasnjuje
reagiranje človeških organov
pri zmernem in prekomernem
uživanju tega »zdravila«. To pa
vino v zmerni količini in poseb-
nih primerih tudi je, zatrjuje
avtor. Ob koncu knjige se avtor
posveti še nekaterim navodi-
lom za vsakdanji čas: preganja-
nja mačka, vpliv alkohola na
voznike, vpliv vina na hormo-
ne, navodila za zmerno pitje,
zasvojenost in zapis o največ-
jem vinskem prazniku, marti-
novanju. Iz tega se lahko vsak-
do marsikaj nauči o zdravem
načinu življenja, o najpogostej-
ših boleznih našega časa ter o
varovanju pred njimi.
Posebno kulturno vrednost
knjigi pa daje slikovna oprema
z umetniškimi podobami moti-
vov, povezanih s pitjem vina. Tu
so sWce in fotografije od antič-
nih keramičnih in zlatih čaš,
vrčev in amfor do sodobno obli-
kovanih posod za vino ter re-
prezentativnih kelihov, izdela-
nih po načrtih našega arhitekta
Jožeta Plečnika. Poleg tega pa
lahko v knjigi občudujemo tudi
zbirko reprodukcij umetniških
slik svetovno znanih mojstrov,
kot so D. Velazques, G. Dore, H.
P. A. Renoir, Rubens ter doma-
čih ustvarjalcev, kot so J. V. Val-
vasor, H. Smrekar, predvsem pa
M. Gaspari s številnimi upodo-
bitvami slovenskih gostij.
CIRIL VELKOVRH
Zelena iucza
šolo
Gradnja popolne osnovne
šole na Rečici, tema za večno
nezadovoljstvo krajanov, se
bo očitno končno začela. V
republiškem proračunu je za
šolo namenjenih 60 milijonov
tolarjev, tako da bo podjetje
Cimperman pričelo graditi šo-
lo takoj, ko bo proračun spre-
jet.	US
Turnšekseširi
Elektro Turnšek po novem upravlja tudi Kabelsko-razde-
lilni sistem v občini Mozirje, oziroma v Krajevnih skupno-
sti Mozirje in Rečica,
Naročniki KRS bodo mesec dni spremljah kabelske spore-
de zastonj, nato naj bi plačevali 4 marke mesečno. Spomladi
bodo KRS posodobili in razširili, in takrat bodo naročniki za
popoln programski paket (41 televizijskih in 16 radijskih
programov) plačevali 9 mark mesečno.	US
Zlata Rancigaja z Gomiisicega
Mama Milena še gospodinji, oce Franc pa opravi še marsikatero delo s traktorjem
; Na Gomilskem v Savinjski
dolini sta te dni praznovala
zlato poroko 75 letna Milena
in Franc Rančigaj. Jubilej
sta proslavila skromno, v
I krogu družine, zakonsko
zvezo pa ponovno potrdila v
domači cerkvi sv. Štefana na
Gomilskem, obred je opravil
župnik Niko Kranjc.
Oba izhajata iz številnih
kmečkih družin, Milena se je
na Rančigajevo domačijo pri-
možila iz sosednje Grajske
vasi. Zanimivo pri tem paru
je, da sta bila kar trikrat tik
pred poroko, tako da si je
nevesta kupila kar tri poročne
obleke, toda dvakrat so poro-
ko odložili zaradi vojne. V
zakonu so se jima rodili štirje
otroci, dva fanta in dve dekle-
ti, najmlajši sin Tone pa je
sedaj tudi gospodar. Vsi štirje
že imajo svoje družine, tako
da imata slavij enca devet
vnukov.
Rančigajeva kmetija je ena
večjih v Savinjski dolini, saj
imajo trenutno 10 ha hmelja.
Franc je znan hmeljar, za kar
je prejel več priznanj, bil paje
tudi hmeljarski starešina. Če-
prav je breme gospodarjenja
v glavnem že prevzel sin To-
ne, je oče s srcem še vedno
pravi kmet in hmeljar in z
vsem dogajanjem v kmetijs-
tvu na tekočem. Med našim
pogovorom je dejal, da so se-
daj za hmeljarje slabi časi, se
pa spominja, da je tako že
bilo, saj so eno izmed letin
morali delno uničiti, so pa
kljub temu dobili nekaj plači-
la.
Zlatoporočenca sta še do-
kaj dobrega zdravja, tako da
še lahko marsikaj postorita,
mama še gospodinji, oče pa
marsikaj opravi s traktorjem.
T. TAVČAR
Utrinek s poročnega obreda v farni cerkvi sv. Štefana na Gomilskem.
Za lepši vstop v Laško
V času božično-novletnih praznikov je Laško na svoji vpadnici iz celjske smeri dobilo še
en lepo obnovljen sakralni spomenik.
Laški dekan in nadžupnik Jože Horvat je opravil blagoslov obnovljene kapelice srca
Marijinega pri Rozmanovih v Debru pri Laškem. Sedanja lastnika Nada in Branko Rabuzin sta
se zaradi zaščite propadajočega objekta in lepšega izgleda okolice odločila le-to obnoviti, saj je
kapehca stara že 175 let in doslej še ni bila obnovljena.
Rabuzinova sta jo obnovila z veliko ljubeznijo kar z lastnimi sredstvi. Strokovno in
materialno pomoč sta sicer iskala na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju,
vendar po njihovem mnenju objekt še ni toliko star, da bi bil vreden pozornosti.
Pri obnovi pa so jima pomagali še Peter Glavica z zidarskim delom, Tine Klezin, ki je restavriral
lesen kip Marije s srcem in Martin Hriberšek z nekaterimi kovaškimi deli.	VLADO MAROT
KRONIKA S CEUSKEGA
□
mnmm
Amigosi za vedno
Šesterica celjskih olimpijcev iz leta 1960 je še vedno tesno povezana - Brodnik direktor DARS, Lorger častni meščan,
Kolnik in Lešek svaka, Stamejčiceva rekorderka, Šinkovčeva v Zagrebu
Osnovna šola na Hudinji v novo leto
vstopa z novim ravnateljem. Mirko
Kolnik se je v začetku meseca upokojil,
njegovo mesto pa je kot vršilka dolžno-
sti zasedla Zdenka Ferlež, ki je bila
doslej psihologinja in se dosti ukvarja
z alternativnimi viri medicine.
Mirko Kolnik je bil eden šestih celj-
skih udeležencev olimpijskih iger v To-
kiu 1960. V atletskem deseteroboju je po
peti disciplini odstopil, po prvi službi
učitelja telovadbe pa je bil nekaj časa
tudi direktor Golovca (tedaj še Športno-
rekreacijskega centra; prvi direktor je bil
pokojni Nace Krumpak) in zadnjih šest
let ravnatelj hudinjske osnovne šole.
Njegov najboljši prijatelj je še vedno
drugi tokijski olimpijec, prav tako dese-
terobojec, Jože Brodnik. Po odhodu v
Ljubljano je bil nekaj časa
eden vodilnih mož največjega
slovenskega gradbenega gi-
ganta SCT, od leta 1994 dalje
pa je direktor DARS. Zato naj-
brž ni naključje, da si je Brod-
nik po lanski izvolitvi za pred-
sednika Atletske zveze Slove-
nije za podpredsednika izbral
ravno Kolnika.
Kolnik je tesno povezan še z
enim udeležencem iger v Aziji.
Njegova žena Milena je sestra
Romana Leška in takisto učite-
ljica telovadbe, a se nikoli ni
resneje ukvarjala s športom. V
kraljici športov je še vedno tudi
Lešek. Zadnji dve leti leti je
direktor Kladivarja Cetisa in
strasten lovec, zato so po nje-
govih uplenih zelo znameniti
srnini golaži. Uspešna je tudi
njegova bivša žena Irena, ki je
sprva vodila zapore na Igu,
zdaj pa je direktorica uprave za
izvrševanje kazenskih sankcij.
Na prvi olimpiadi na Japon-
skem so bili še trije Celjani.
Stanko Lorger je letos postal
častni meščan Celja in na sred-
nji ekonomski šoli še vedno
honorarno poučuje matemati-
ko, na atletskih tekmovanjih
pa je že dolga leta sodnik na
cilju. Draga Stamejčič je edina
slovenska atletinja s svetov-
nim rekordom in je bila vse do
upokojitve zaposlena v pro-
dajni službi Dela, Olga Šinko-
vec pa se je zelo zgodaj preseli-
la v Zagreb in se poročila z
legendarnim urednikom
Sportskih novosti Vilkom
Luncerjem, vendar obišče
skoraj vsak celjski miting.
Kolnikova imata edinko
Karmen, ki je pred meseci
doktorirala iz geografije (njen
učbenik je obvezen v osnovih
šolah) in poučuje na maribor-
ski fakulteti. Poročena je z
Bojanom Kolencem, enim
treh družbenikov stanovanj-
ske zadruge Suprastan in
pred leti članom vlade od-
stopljenega celjskega izvršni-
ka Mirka Kranjca, ki je bil
lani direktor Ema, zdaj pa ima
zasebno podjetje Itag.
ŽEUKO ZULE
Mirko Kolnik
Bojan Kolenc
Vidi za zahtevne dame
Modna hiša Vial, ki je za
slovensko tržišče ekskluziv-
na zastopnica nekaterih
znanih modnih ustvarjal-
cev, je na velenjskem gradu
pripravila modno revijo
Kultura oblačenja.
Predstavili so damske bluze
podjetja Resnik, poslovna
damska oblačila Ann Taylor iz
Pariza, večerne obleke nizo-
zemske firme Asable, poroč-
ne obleke podjetja Imogene iz
Nizozemske (na sliki) in
modne dodatke nemških pod-
jetij Kleemeier ter Duzey. Last-
nika modne hiše Vial, ki ima
svojo trgovino na Polzeli in
grosistično prodajo v Švici, sta
Albina in Vitomir Lichteneg-
ger. Zakonca pravita, da s pro-
dajno paleto Vialove modne
hiše zadovoljujejo predvsem
zahtevnejše želje iz damskega
sveta. Po njunem mnenju bo v
novi modni sezoni čutiti pou-
darek na ženskosti. V modi
bodo rahlo zakriti ali rahlo
odkriti deli telesa, ki poudarja-
jo postavo. Aktualne bodo
lahke tkanine krepkih barv.
Večer na velenjskem gradu sta
popestrila Franc in Nina Kom-
pare. Oče slovi kot eden izmed
najboljših trobentačev v Evro-
pi, hči Nina pa je nadarjena
sopranistka.
KL, Foto: GK
Pižama Icot smolcing
Med Kristalno dvorano in plesom v pižamah
V Rogaški
Slatini, kjer
se bo v naj-
daljši noči
plesalo kot
nikjer drug-
je, bo najbolj
odštekano v
petek zvečer.
Takrat bo v
hotelu Sava
znova raz-
vpiti pižama-
ples.
Franci Križan
Tisti, ki se
ne bodo do-
volj razmigali v silvestrski noči
ali jih plesna mrzlica ne bo
minila, bodo zagotovo med
približno 500 udeleženci piža-
ma-plesa. V Rogaški Slatini ga
pripravljajo že kakšno deset-
letje, pri tem pa izberejo tri
najbolj domiselne udeležence.
Vsak udeleženec dobi števil-
ko, animatorka Lea Ostrožnik
pa se bo za zmagovalce najbrž
težko odločila. Nagrade? Po-
navadi kakšna velika torta ali
buteljka in predvsem veliko,
veliko dobre volje. Med pro-
gramom bo posebna modna
revija pižam ter nekaterih ša-
ljivih oblek - vseh skrivnosti še
ne smemo izdati.
Na ples pridite v pižami!
Drugih radovednežev sicer ne
podijo, kljub temu pa je mogo-
če opaziti, da brez njih (pi-
žam!) ni pravega vzdušja. In
kakšne vse boste videli! Pro-
gaste, svilene, s čipkami ali
brez, prozorne, zapete do vra-
tu... Takšne kot jih premorejo
po vseh odličnih trgovinah
Evrope, saj bo med gosti pre-
cej Italijanov in drugih tujcev,
da o Slovencih ne govorimo.
Italijani, ki jih bogati sredo-
zemski temperament, bodo
gotovo med najvedrejšimi ple-
salci. Pri vsem skupaj je treba
povedati, da so iz zdravilišča
vse goste jasno obvestili, naj
prinesejo za novo leto zabavi
primerne pižame. Po navadi
pridejo tudi Slovenci od blizu
in daleč, pa ne zato, ker je
vstop prost. Prihajajo Slatinča-
ni, plesalci iz različnih krajev
proti Celju in Mariboru ter so-
sedi iz bližnje Hrvaške.
Tudi ljudje, ki so znane oseb-
nosti. V zdravilišču so najbolj
radovedni, kako se zavrtijo v
pižami direktorji zdravilišča ter
drugi veljaki od blizu in daleč.
Tudi domačin Franci Križan,
direktor Centra za promocijo
turizma Slovenije, na primer.
Slatinskega župana mag. Bran-
ka Kidriča v zadnjih letih na
plesu niso opazili, zato je mogo-
če, da ga bodo lahko videli v
pižami letos (sicer so ga poznali
v košarskarskem dresu s števil-
ko 9). To, da bo v pižamah igral
in zabaval ansambel Kristali, pa
je tako samoumevno.
BRANE JERANKO
Kruha in predvsem iger
Prednovoletni dnevi so tudi polni iger na sreče in želja po hitrem ter nenadejanem zaslužku na lotu ali novoletnem 3x3.
Želja je premamila mnoge Celjane.
Sobotno dopoldne se je kolona čakajočih na srečo pred poslovalnico Loterije Slovenije ves čas vila na Stanetovo. Vplačanih je
bilo več tisoč lističev in prodanih ogromno kartic za druge igre na srečo, podobna gneča pa je bila tudi v drugih krajih na širšem
celjskem območju, kjer prodajajo »srečo«.	Foto: GREGOR KATIČ
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Oživljene podobe
Kristusovega rojstva
V jami Bierl(eller, Centru Interspar ter Hudi luknji oživili like iz božične štalce
Praznično vzdušje in bo-
žično pričakovanje so na na-
šem območju, v jami Bier-
keller pri Dobrni, celjskem
Centru Interspar ter Hudi
luknji med Velenjem in Slo-
venj Gradcem, popestrili še s
predstavitvijo živih jaslic.
Sveti večer pred božičnim
dnem smo lahko na Celjskem
letos dopolnili še z ogledom
živih jaslic. Za jaslice, minia-
turno upodobitev hlevčka in
prizorov Kristusovega rojs-
tva, ponekod še uporabljajo
izraz »zmrznjeno gledališče«,
ohranjen verjetno iz časov 11.
stoletja, ko so uprizarjali bo-
žične igre. In takšna zmrznje-
na gledališča, kar tri, so letos
zaživela tudi na Celjskem.
V jami Bierkeller pri Dobrni
so jaslice oživili učenci doma-
če osnovne šole. Podobe in
prizore iz božičnega hlevčka
so šolarji oživili že minulo
nedeljo, obiskovalci pa so ob
ogledu živih jaslic lahko pri-
sluhnih tudi koncertu božič-
nih pesmi.
Jaslice so že lani oživili v
Centru Interspar, letos pa so k
sodelovanju pritegnili 11-član-
sko folklorno skupino KUD
Kompole nad Štorami, ki so
pod vodstvom Mirana Bukovš-
ka in ob scenski ureditvi Fran-
ca Lukača ustvarili res imenit-
ne žive jaslice. Za žive jaslice so
vsak dan posebej ustvarili 20-
minutno živo sliko, ki so jo
trikrat po krajših odmorih za-
menjali. Marjan Marinšek iz
Kulturnega centra Ivan Napot-
nik v Velenju je pripeljal skupi-
no Šaleških predic. Štiri predi-
ce, Tanja Meža, Agata Šumnik-
Zgonec, Pepca Lešnik in Mca
Blagotinšek, so pred živimi ja-
slicami prepevale ljudske pe-
smi, ki so jih včasih ob božič-
nem času in v zimskih večerih
prepevali na kmečkih domo-
vih. Na citrah jih je spremljal
Marjan Marinšek, hkrati pa so
ženske izrezovale barvne po-
dobice iz papirnih predlog, kot
so takšne jaslične podobice
izrezovali na tistih domovih,
kjer si niso mogli privoščiti bolj
bogatih jasličnih figuric. Kdor je
bil še posebej prijazen do njih,
je bil deležen tudi kakšnega
sladkega okraska, ali pa oku-
snih jabolčnih suhih krhljev.
Baje so najbolj okusni tisti iz
stare sorte jabolk, ki jim pravi-
jo nageljčki, nam je zaupala
Pepca Lešnik.
Člani koroško-šaleškega ja-
marskega kluba Speleos Siga
iz Velenja in Kulturnega druš-
tva Avgust Hribar iz Doliča so
tudi letos v znani kraški jami
v Hudi luknji ob cesti med
Velenjem in Slovenj Gradcem
prikazah žive božične jaslice,
ki so bile na ogled 25. in 26.
decembra med 15. in 17. uro.
Na božični dan si jih je ogle-
dal tudi mariborski škof dr.
Franc Kramberger. V kultur-
nem programu so nastopili
oktet Zven iz Ljubljane, Svit iz
Velenja, doliška dekleta, paš-
ki oktet in drugi. Po približnih
ocenah si je žive jaslice v dveh
dneh ogledalo kakšnih pet ti-
soč obiskovalcev.
IS, UM, KL
Foto: GREGOR KATIČ,
LOJZE OJSTERŠEK
Poklon in darila novorojenemu - v Centru Interspar.
Na slamci, v revni štalci - v kraški jami Huda luknja.
Dete je rojeno - v jami Bierkeller.
Radio Rogla je medobčinski
Pobudniki za ustanovitev Radia Rogla - občine Zreče,
Slovenske Konjice in Vitanje, zreški podjetji Unior in Comet
ter konjiško podjetje Novice so prejšnji teden podpisali
pogodbi o sodelovanju pri pripravi radijskega programa.
Podpisniki bodo oblikovali devetčlanski programski svet,
ki se bo sestal v začetku prihodnjega leta. Njegova naloga bo
oblikovati takšno programsko shemo, da bo radio zadovoljil
predvsem dejavno populacijo. Ob tem pa mora biti tudi v
funkciji gospodarstva, turizma in lokalnega okolja. Zbrani
podpisniki - direktor Uniorja Ivan Špes, direktor Cometa
Marjan Lorger ter župani Jože Košir, Janez Jazbec in Slavko
Krajnc - so izrazih prepričanje, da bo nova radijska postaja
pomembna pridobitev pri hitrosti prenosa informacij, kar
postaja danes že vsakdanja potreba gospodarstva in lokalne
skupnosti. Sicer pa Radio Rogla na frekvenci 89.4 Mhz oddaja
že slab mesec.
Med krvodajalci tudi
gospodinje in upolcojenci
V Rdečem križu Laško so pred dnevi doživeli svojevrsten
rekord. Zadnje krvodajalske akcije v tem letu, ki je bila v
Zdravilišču Laško, se je udeležilo kar 271 krvodajalcev, od
tega se jih je trideset prvič odločilo za to humano dejanje.
Šeste letošnje krvodajalske akcije so se udeležili ljudje iz
Laškega in okolice ter iz Rečice, Marija Gradca, Vrha nad
Laškim in Šentruperta. Vzpodbudno je, da so se med krvoda-
jalce zopet vpisali mnogi, ki so sodelovanje na tovrstnih
akcijah že pred leti prekinili, občuten pa je tudi porast števila
gospodinj, kmetov, študentov in mlajših upokojencev. Sekre-
tar območne organizacije Rdečega križa Laško Vlado Marot
ocenjuje, da bo število vseh letošnjih krvodajalcev približno
takšno kot lani, to je okrog osemsto. Načrtovali so jih sicer
več, vendar se je letos v občini Radeče, ki sodi pod okrilje laške
območne organizacije, udeležba na krvodajalskih akcijah zelo
zmanjšala. Lani je bilo 257 krvodajalcev, letos pa le 206. JI
Zrečani k zdravniku v Konjice?
v Zrečah bo več tisoč občanov prikrajša-
nih za osnovno zdravstveno oskrbo, je bilo
slišati na zadnjem zasedanju občinskega
sveta. Nasvet direktorja Javnega zavoda
Zdravstveni dom Slovenske Konjice dr. Mar-
jana Berginca, naj hodijo k zdravnikom v
Konjice, so odločno zavrnili.
Z odhodom zdravnice ostaja v Zrečah le en
zdravnik. Zrečani ugotavljajo, da bi za normalno
osnovno zdravstveno oskrbo potrebovali tri
zdravnike, ki bi jim bili na razpolago v zreškem
zdravstvenem domu. Obiskovanje zdravnikov v
Konjicah zanje ni sprejemljivo. Takšen sklep
bodo poslali tudi vodstvu konjiškega zdravstve-
nega doma. Zahtevajo pa tudi, da v nadzorni svet
tega zavoda vključijo predstavnika zreške obči-
ne. Če obema zahtevama ne bodo ugodili do
konca januarja, bodo sprožili pravni spor. BF
Nova kapela v Kavčah pri Velenju
v Kavčah pri Velenju, na Cvenkovem vrhu, kjer vsako leto
za prvi maj zagori kres, je Martin Cvenk na svoji zemlji
postavil kapelo, posvečeno sv. Martinu.
Pri pridobivanju dokumen-
tacije in vseh soglasij, potreb-
nih za gradnjo, mu je na po-
moč priskočila krajevna
skupnost Podkraj-Kavče. Na-
črte za kapelo je izdelal Ibro
Džumhur, pri sami gradnji pa
je bil v veliko pomoč Cvenkov
sosed Tone Podpečan kot tu-
di številni drugi krajani, vsa
kovaška dela pa je opravil
kovaški mojster Franc Kvar-
tič iz Velenja. Kapelo sta bla-
goslovila šentiljski župnik Jo-
že Kužnik in župnik iz Stare-
ga trga v Velenju Janez Fur-
man.
L. OJSTERŠEK
10
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
mmmn
1. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
11
Q	INFORMACIJE	|
1. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE	| Q
Recišici gasilci uspešni
Gasilci iz Rečice pri Laš-
kem si bodo letošnje leto za-
pomnili vsaj iz dveh razlogov.
Prvi je ta, da so v vseh katego-
rijah na občinskem gasil-
skem tekmovanju osvojili vsa
prva mesta. Le za las jim je
ušla uvrstitev na tretje mesto
na regijskem tekmovanju in s
tem udeležba na državno tek-
movanje. Drugi razlog pa je,
da so se s skromnimi finanč-
nimi sredstvi lotili izgradnje
prizidka k 65 let staremu ga-
silskemu domu in ga tudi po-
stavili ter gradbeno »zaprli«.
V društvo je aktivno vklju-
čenih okrog 80 članov, z njimi
pa ob večjih akcijah sodeluje-
jo domala vsi Rečičani in so
tudi njihovi podporni člani, za
kar so jim nadvse hvaležni.
Njihova sedemdesetletni-
ca, ki so jo proslavili pred
letom dni, jim je najverjetneje
vlila toliko volje, da so se od-
ločili za uresničitev že pred
leti izražene potrebe po no-
vem prizidku. Po pridobitvi
vse potrebne dokumentacije
od letošnjega marca do sep-
tembra, so takoj pričeli z iz-
gradnjo. Prizidek jim je od
srede septembra do konca le-
ta uspelo pozidati, pokriti in
vgraditi okna ter vrata.
Objekt bo v celoti zaključen
do prihodnjega avgusta, ko
ga bodo predali namenu. Z
njim bodo pridobili okrog 80
kvadratnih metrov prepo-
trebnih prostorov, od garaže
za orodno vozilo, do garde-
rob in sanitarij, obnoviti pa
nameravajo tudi sejno sobo v
starem delu.
Izgradnja, ki jo vodi posebni
odbor bo po besedah predsed-
nika Gasilskega društva Rečica
Matjaža Pikla veljala 4,5 milijo-
na tolarjev. Denar so že doslej
prispevala podjetja iz Laškega,
oplemenitili pa so jih z več kot
tisoč prostovoljnimi delovnimi
in 125 strojnimi urami.
Prizidek h gasilskemu domu v Rečici pri Laškem med gradnjo.
Trnov Hrib bo dobil vodo
Prebivalci Trnovega Hri-
ba, razloženega naselja v str-
mih pobočjih nad Sedra-
žem, bodo predvidoma že
prihodnje leto dobili zdravo
pitno vodo. Zadnjih nekaj
let so namreč odvisni le od
oporečne kapnice, saj doslej
ni bilo denarja za izgradnjo
vodovoda.
Dvanajst gospodinjstev v
Trnovem Hribu je nekoč že
imelo neoporečno vodo, ki pa
so jo zaradi izkopavanja pre-
moga v bhžnjem rudniku iz-
gubili. Vodstvo občine Laško
se je zato pogajalo z Rudni-
kom Trbovlje, naj plača grad-
njo vodovoda do tega naselja
iz sredstev, ki so namenjena
zapiranju rudnika v Laškem.
Po številnih nesporazumih so
pred dnevi predstavniki obeh
strani le dosegli kompromis
in podpisali pogodbo, ki za-
vezuje Rudnik Trbovlje, da bo
do junija prihodnjega leta v
treh obrokih poravnal 25 mili-
jonov tolarjev za napeljavo
vodovoda. Vsi projekti za iz-
gradnjo so že pripravljeni, ob-
čina Laško pa bo že v začetku
leta objavila javni razpis za
izbor najugodnejšega izvajal-
ca.	JI
Podietnišivo
med dijaki
številni dijaki Šolskega
centra Velenje so obiskali
nekatera podjetja v Šaleš-
ki dolini, se poučili o or-
ganiziranosti, opremlje-
nosti in dejavnosti podje-
tij, nato pa so se lotili sku-
pinskega projektnega de-
la in svoje zaključke
predstavili podjetnikom
in učencem.
Po besedah mentorja
Franca Mokine so se dijaki
zelo dobro izkazali. Skupaj
z Alenko Mokotar in še
nekaterimi kolegi bodo že
v zimskem obdobju pričeli
z naslednjo praktično na-
logo. Spoznavanje podjet-
ništva v praksi bo učencem
srednjih šol prav gotovo
koristilo, ko bodo nadalje-
vah s študijem in tudi ka-
sneje, ko se bodo zaposlili
v podjetjih. J. MIKLAVC
IrekliSI
Henrik Kranjc, predsednik
sveta KS Gotovlje: »Naši načr-
ti za prihodnost so zelo veliki,
saj bi radi v naslednjih letih,
vsaj do leta 2000, izenačili
standard našega kraja s kraja-
ni v drugih KS žalske občine. V
začetku prihodnjega leta bo-
mo izvedli referendum za
uvedbo krajevnega samopris-
pevka. V petih letih bi zbrali 51
milijonov tolarjev. Program
samoprispevka pa vključuje
ureditev več cestnih odsekov,
sofinancirali bi izgradnjo ka-
nalizacije, uredili sobo za svoj-
ce v mrliški veži, tlakovali poti
na pokopališču, del denarja
namenili ŠRD Borut, 2 milijo-
na gasilcem za sofinanciranje
kombiniranega gasilskega vo-
zila, del denarja pa še za sofi-
nanciranje in vzdrževanje
dvorane itd.« T TAVČAR
Profesionalizacija pomoči
na domu
V Laškem bodo prihodnje
leto odprli Center za pomoč
na domu, s katerim bo obči-
na še na en način poskušala
pomagati starejšim ljudem
pri premagovanju vsakda-
njih težav. Center, v katerem
bodo redno zaposlene tri de-
lavke, bo deloval v okviru
oddelka za družbene dejav-
nosti, program pa bo izvajal
laški center za socialno de-
lo.
Center za pomoč na domu
se ne bo podvajal s progra-
mom javnih del za pomoč na
domu, ki ga v občini že šest
let skupaj z zavodom za za-
poslovanje uspešno vodi cen-
ter za socialno delo in v kate-
rega je trenutno vključenih 22
delavk. Oskrboval bo samo
ljudi, stare nad 65 let, poleg
tega pa bo zagotavljal stal-
nost kadra. Pogoji delovanja
pomoči na domu preko jav-
nih del se namreč pogosto
nepričakovano spreminjajo,
menjujejo se tudi delavke,
kar negativno vpliva na ob-
čutljive starostnike. V centru
bi bile sprva zaposlene tri de-
lavke, ki bi oskrbovale dva-
najst starejših in invalidnih
občanov, če bo povpraševa-
nje veliko in če bo na voljo
dovolj denarja, pa se bo števi-
lo zaposlenih sčasoma pove-
čalo. V občinskih službah so
dejavnost centra ovrednotili
na 6 milijonov tolarjev na le-
to. Dobro tretjino denarja bi
zbrali s prispevki oskrbovan-
cev, ostalo bo šlo iz zagotov-
ljenega občinskega progra-
ma.	JI
Musical za nove člane šolske skupnosti
Učenci višje stopnje OŠ Lava so minuli ponedeljek za prvošolce svoje šole, ki so jih
sprejeli v šolsko skupnost, pripravili zanimiv in pester kulturni program.
Tako so ob predstavitvi ponovitve musicala, s katerim so za učence te šole v začetku
decembra v dvorani kina Union nastopili plesalci plesne šole Mojce Horvat iz Ljubljane,
nastopila je sedmošolka Staša Amon, nadarjena pevka, ki se je predstavila z dvema pesmima iz
filma Evita, lepim glasbenim točkam pa je sledil še literarni del kulturnega programa, ki se je
prvošolčkom z OŠ Lava prav gotovo zasidral v lep spomin.	NMS, Foto.: SHERPA
radio celje
ODI. DO 8.1.1998
četrtek, 1.1.: 5.00 Silvestr-
ski program Radia Celje, 6.10
Halo, AMZS, 6.15 Domača
melodija tedna, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
programa, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00 Novice, 13.15 Za vola-
nom, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo-
bango, 17.00 Poročila, 18.00 20
vročih, 20.00 Saute surmadi,
21.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju-
ček sporeda in priključitev
RaSlo.
Petek, 2.1.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.10 Halo, Atomske To-
plice, 10.00 Novice, 10.30 Kra-
golnikova nagradna igra,
11.00 Novice, 11.10 Vedeževa-
nje, 12.00 Novice, 13.00 No-
vice, 13.20 Halo, Terme Laš-
ko, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo
bango, 17.00 Kronika, 18.30
Intervju - južnoameriška
avantura Celjana, 20.00 Izi
kvizi bizi, 21.00 DJ time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sobota, 3.1.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.20 Minutke za
srečo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega spore-
da - dopoldne z Zvonetom
Lebarjem - Nikoli nisi sam
(Klub osamljenih src), 10.00,
11.00, 12.00, 13.00 Novice,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Čestitke in pozdravi.
17.00 Kronika, 19.00 Športni
večer na Radiu Celje, 20.00
Izpolnjujemo glasbene želje
poslušalcev, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Nedelja, 4.1.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.20 Minutke
za srečo, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega spore-
da, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00, 11.00 Novice, 11.10 Do-
mače 4,12.00 Novice, 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jure-
ta Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 19.30 Glasba je živ-
ljenje, 20.00 Pod slovensko
lipo, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 5.1: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega programa, 10.00
Novice, 10.05 Športno do-
poldne, 11.00, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo
bango, 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vr-
tiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Torek, 6.1.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00, 11.00, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Bingo bango, 17.00 Kronika,
18.00 BBC top pop, 19.00
Zimzelen, 19.30 Radi ste jih
poslušah, 21.00 Rezervirano
za vedeževanje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
Sreda, 7.1.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda - dopoldne z Ivico Bur-
nik, 10.00,11.00,12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.15 Mah O,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.00 Novice,
15.30 Bingo bango, 16.00 Pop
loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full
cool, 21.00 Glasbeni ex-press,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Q I	KRONIKA
\mwm\n\
nočne
cvetke
•	v ponedeljek, 22. decem-
bra, se je na Cesti na Dobrovo
ponovila stara zgodba. Stane
je v pijanskem zanosu razbi-
jal po stanovanju ter ogrožal
svojo izvenzakonsko družico
ter njenega sina.
•	Andrej in Peter sta 23. de-
cembra zvečer preganjala
dolgčas tako, da sta se v bi-
stroju Vrček v Vinah preizku-
šala v pikadu. Tekma je po-
stajala iz minute v minuto
bolj ostra, zaključila pa se je
tako, da sta si tekmovalca
skočila v lase in se stepla.
•	V lokalu Stipy bar v Lev-
stikovi ulici se 24. decembra
šopiril in razbijal Aleksan-
der.
•	Nekaterim tudi božični
dan ni dovolj svet. Martinu z
Mariborske naprimer, ki je te-
ga dne spet zanetil prepir, ki
se je sprevrgel v pretep s si-
nom soimenjakom.
•	Marko z Razlagove je
imel 26. decembra zvečer
spet obisk. Obiskali so ga
Drago, Božo, Slavko in Robi,
ki so najprej veseljačili, po-
tem pa svojega gostitelja
pretepli. Junaki so jo odkuri-
li še pred prihodom policij-
ske patrulje.
•	V soboto ob dveh ponoči
je bilo vroče v lokalu Bacardi
v Škofji vasi. Gosta Aleksan-
der in Karel sta bila besna,
ker jima lastnik lokala ni ho-
tel odpreti, ko pa sta nepre-
kinjeno tolkla po vratih, se ju
je le usmilil in ju spustil v
lokal. V zahvalo sta ga prete-
pla.
•	V nedeljo je Jovan spet po-
skrbel za tipično vzdušje v
družini K. Najprej se je spravil
nad ženo, potem pa je prete-
pal še otroke. Razgrajača, ki
se ni umiril niti po prihodu
policijske patrulje, so vklenili
v lisice in ga odpeljali v pro-
store za pridržanje. M.A.
Za volanom s smrtno dozo alkohola
Pravilo je že, da se proti
koncu leta pripeti največ
prometnih nesreč, tudi tak-
šnih z najhujšimi posledica-
mi. Da bi malce omilili cest-
noprometno decembrsko ev-
forijo, so policisti UNZ Celje
opravili dve nočni akciji, v
katerih so preverjali pred-
vsem psihofizično stanje
voznikov. Med drugim so us-
tavili tudi voznika, pri kate-
rem je alkotest pokazal 4,45
g/kg alkohola v organizmu.
Akciji sta bili v noči na 20.
december in še naslednjo
noč. V obeh nadzorih so usta-
vili 1541 voznikov, ki so storili
470 rafličnih cestnopromet-
nih prekrškov, to pa pomeni,
da je bil kršitelj vsak tretji
ustavljeni voznik. Zaradi huj-
ših kršitev bo moralo sodnika
za prekrške obiskati 248 voz-
nikov, 142 pa jih je moralo
seči v denarnico na kraju kon-
trole oziroma prekrška.
Od vseh ustavljenih vozni-
kov je bilo 578 takih, ki so
morali opraviti preizkus z al-
kotestom. Rezultat tega
preizkusa pa je bil porazen.
Prisotnost alkohola je bila
zaznana pri 380 voznikih ali
pri vsakem četrtem, pod vpli-
vom alkohola (nad dovolje-
nih 0,5 g/kg) pa je bilo 182
voznikov, kar pomeni vsak
osmi ustavljeni voznik. Ker je
preizkus z alkotestom odklo-
nilo 23 voznikov, je to število
mogoče prišteti k tistim, ki so
bili med vožnjo preveč opiti.
Od 578 preizkušenih vozni-
kov je bilo popolnoma trez-
nih le 175 ali 30 odstotkov.
Zaradi vožnje pod vplivom
alkohola so policisti v obeh
akcijah začasno odvzeli 165
vozniških dovoljenj. In kdo so
tisti, ki so v vinjenem stanju
ogrožali svoja in življenja dru-
gih udeležencev v prometu?
V noči na soboto so policisti
PP Mozirje ustavili Franca Z.,
voznika tovornjaka, ki mu je
alkotest pokazal, da je vozil z
0,97 g/kg alkohola, po zako-
nu pa poklicni vozniki ne
smejo zaužiti niti najmanjše
količine alkohola, preden se-
dejo za volan. Mozirski polici-
sti so v naslednji noči ustavili
voznika osebnega avtomobi-
la Ivana A., pri katerem je
elektronska naprava pokaza-
la nedoumljivih 4,56 g/kg al-
kohola v organizmu. Takšna
stopnja bi bila za večino ljudi
smrtna, Ivan pa se je v tak-
šnem stanju podal v promet,
ki je že sam po sebi dovolj
velika nevarnost za nesrečo.
V času obeh akcij se je na
območju UNZ Celje pripetilo
16 prometnih nesreč, od teh
dve z lažjo telesno poškodbo
udeležencev, v 14 pa je nasta-
la le gmotna škoda na vozilih.
Alkohol kot sekundarni
vzrok za nastanek prometnih
nesreč je bil v obeh nočnih
akcijah ugotovljen pri petih
nesrečah.
: M. AGREŽ
gorelo je
Požar v delavnici
I.
V	ponedeljek, 22. decem-
bra okoli 13. ure je izbruh-
nil požar v mehanični delav-
nici Janeza T. v Goričici pri
Šentjurju.
Omenjenega popoldneva
so delavci varili dele na teren-
skem vozilu, v času, ko so
odšli na malico, pa je na vozi-
lu nastal ogenj, ki se je razširil
na vso delavnico. Poleg vozila
je zgorela električna napelja-
va, uničenih pa je tudi več
strojev in orodja. Požar, ki je
povzročil za okoli 10 milijo-
nov tolarjev škode, so pogasi-
li gasilci iz Šentjurja, Lokarij
in gasilci celjske pokHcne bri-
gade.
Dotrajani
televizor
V	četrtek, 25. decembra
dopoldne, je zagorelo v
dnevni sobi stanovanjske hi-
še na Cesti v Rastke v Ljub-
nem.
Požar je nastal zaradi dotra-
jane električne napeljave na te-
levizijskem sprejemniku,
ogenj pa je pogasilo 16 gasilcev
iz Ljubnega ob Savinji. Uničeno
je pohištvo in druga oprema,
skupna gmotna škoda pa zna-
ša okoli 250 tisoč tolarjev.
vžgal se je veniek
Minuli četrtek dopoldne
je nastal požar v stanovanj-
ski hiši v Topolšici.
Jožica S. je na plastično mi-
zo na hišni terasi postavila
adventni venček, prižgala tri
svečke na njem ter odšla v
stanovanje. Ko so sveče do-
gorele, se je venček vžgal,
ogenj pa se je razširil na les, s
katerim je obložena terasa.
Zgorela je miza in stoli, poš-
kodovane pa so lesene oblo-
ge in del nadstreška. Požar so
pogasili šoštanjski gasilci,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 200 tisoč tolarjev.
mini
krimiči
Kradel v vikendu
v času od 10. do 25. decem-
bra je neznani storilec vlomil
v vikend hišo v Mišjem Dolu,
last Adija S. Tam je ukradel
televizijski sprejemnik (čb),
zračno puško in pištolo, plin-
sko jeklenko in pečico, mo-
torno kosilnico ter več stekle-
nic vina. Lastnika je storilec
oškodoval za okoli 200 tisoč
tolarjev.
Odpeljal
radiatorje
v času od 17. do 26. decem-
bra je nekdo vlomil v novoz-
grajeno stanovanjsko hišo Ja-
neza R. v kraju Verpete. V
notranjosti objekta je odmon-
tiral in odpeljal sedem radia-
torjev italijanske proizvodnje.
Lastnika je oškodoval za oko-
li 150 tisoč tolarjev.
Pobral zlatnino
v soboto, 27. decembra
zvečer, je neznani storilec vlo-
mil v stanovanjsko hišo v Tr-
novcu pri Dramljah. Potem
ko je preiskal vse prostore, je
našel in ukradel več kosov
zlatnine. Lastnik Branko B. je
oškodovan za približno 150
tisoč tolarjev.
Zakopani
heroin
v soboto, 20. decembra
zvečer, so policisti sprejeli
obvestilo dveh občanov, da
se je neznan sumljiv moški
pripeljal s terenskim vozi-
lom in se ustavil v gozdu
med Zgornjo Hudinjo in
Novo vasjo. Tam naj bi ne-
kaj zakopal v zemljo.
Preiskovalci so se takoj
odpravili na kraj, ki sta ga
opisala občana, vendar kak-
šnega sumljivega predmeta
niso našli. Akcija se je nada-
ljevala naslednje jutro, ko so
pri pregledu terena sodelo-
val tudi službeni pes, izurjen
za odkrivanje mamil. Pes je
kmalu našel mesto, kjer je
bilo skrito mamilo, približ-
no pol kilograma heroina.
Delavci udara kriminalistič-
ne službe so po pregledu
terena mamilo zasegli, o
lastniku pa še zbirajo obve-
stila, da bi zoper njega po-
dali kazensko ovadbo za
kaznivo dejanje neupraviče-
ne proizvodnje in prometa z
mamili.	M.A.
Tragedija zaradi dimnika
v prejšnji številki smo obširneje poročali o požaru, ki je
20. decembra okrog 2. ure zajel staro graščino v Šoštanju
in zaradi katere je brez strehe nad glavo ostalo najmanj sto
stanovalcev te zgradbe.
Potem ko so gasilci požar pogasili, so bili več dni na delu
preiskovalci, ki so raziskovali vzrok požara. Ugotovili so, da
je pričelo goreti na dotrajanem dimniku, na katerem je bila
večja razpoka. Po prvih ocenah znaša gmotna škoda okoli 6
milijonov tolarjev, natančneje pa jo bodo ocenili strokovnja-
ki.
prometne nezgode
Na strehi v jarku
Na magistralni cesti zunaj
naselja Paka pri Velenju se
je v nedeljo, 21. decembra ob
11.55 uri, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Gmotna škoda znaša okoli
700 tisoč tolarjev.
Ljudmila J. (52) iz Šaleka je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Velenja proti Mislinji. V
Paki pri Velenju jo je na mo-
krem vozišču pričelo zanašati
v levo, zapeljala je s ceste in
trčila v nabrežino. Pri tem se
je vozilo prevrnilo na streho
in tako obstalo v jarku. V ne-
sreči je voznica utrpela hude
telesne poškodbe.
Umrl na kraju
nesreče
Na lokalni cesti v kraju
Babna Gora se je v nedeljo,
21. decembra ob 18.30 uri,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje.
Gojko B. (40) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Loke pri Žusmu proti
Gorici pri Slivnici. V ostrem
levem nepreglednem ovinku
ga je zaneslo na desno, zape-
ljal je preko bankine, potem
pa se je vozilo prevrnilo in
padlo pet metrov globoko ter
se ustavilo v potoku. Voznik
se je v nesreči tako hudo poš-
kodoval, da je bil na mestu
mrtev, sopotnik, 37-letni Mar-
jan D. iz Celja, pa je bil lažje
ranjen.
Trčil v peško
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je v torek, 23. decem-
bra dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je hude tele-
sne poškodbe utrpela peš-
ka.
Matej H. (19) iz Griž je vozil
osebni avtomobil po Ljub-
ljanski cesti iz smeri Medloga
proti središču mesta. Ko je
pripeljal v neposredno bližino
avtobusnih postajališč pri vrt-
narski šoli, je z njegove leve
strani prečkala cesto 16-letna
M.K. iz Laš. Voznik je sicer
močno zaviral, a trčenja ni
mogel preprečiti.
Nesreča v križišču
Na regionalni cesti v kraju
Pesje se je v torek, 23. de-
cembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Jože K. (38) iz Velenja je
vozil kolo z motorjem iz sme-
ri Šoštanja proti Velenju. V
križišču s cesto Lokavica-Ve-
lenje je zavijal levo na pred-
nostno cesto, takrat pa je iz
smeri Velenja pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 21-let-
ni Sebastijan M. iz Mozirja.
Vozili sta trčili, v nesreči pa je
Jože K. utrpel hude telesne
poškodbe.
Po nesreči
pobegnil
Na lokalni cesti v Gorici
pri Šmartnem se je v četrtek,
25. decembra zvečer, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne
poškodbe, pobeglega pov-
zročitelja nesreče pa polici-
sti še iščejo.
Neznani voznik osebnega
avtomobila je v bližini stano-
vanjske hiše Gorica pri
Šmartnem št. 53 z desnim
sprednjim delom vozila trčil v
dva pešca, ki sta hodila ob
robu vozišča Oba sta pri trče-
nju utrpela hude telesne poš-
kodbe, voznik pa se na kraju
nesreče ni ustavil,»ampak je
peljal dalje z ugasnjenimi ža-
rometi vse do diskoteke Pete-
hnček, kjer se je za kratek čas
ustavil. Kmalu za tem je vož-
njo nadaljeval v smeri Galicije
oziroma Pirešice v občini Ža-
lec.
Kdor bi kar koli vedel o
nesreči in pobeglem vozniku
(ali znamki vozila), naj to
sporoči na najbližjo policijsko
postajo ali na tel. št. 113.
M.A.
Delavnica je bila v hipa vsa v ognju.
Požar V delavnici IL
v soboto, 27. decembra ob 8.20 uri je izbruhnil požar v delavnici Ivana J. na Bezenškovi
ulici v Celju, katere najemnik je Enes D. iz Celja.
Dva delavca sta popravljala tovorno prikolico in pri tem z varilnim strojem rezala odvečne
profile. Med delom pa sta opazila, da je izbruhnil požar na levi bočni strani, kjer so bile
naložene cisterne z dizelskim gorivom, na tleh pa so bili razmetani razni predmeti, večinoma
prepojeni z naftnimi derivati. Eden od delavcev je uspel ventile na jeklenkah zapreti, potem pa
sta oba delavnico zapustila. V požaru je zgorelo ostrešje delavnice, okna, vrata ter več kosov
različnega orodja, poškodovana pa sta tudi tovornjak in prikolica. Požar je pogasilo 22 gasilcev
iz treh društev, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša 7 milijonov 600 tisoč tolarjev.
Foto: GREGOR KATIČ
1. SNOPIČ
ŠPORT
iS
Vrhunec košarkarskega dela
Boris Zrinski o reprezentanci, Kovinotehni Savinjski Polzeli, načrtih pred novim letom...
Trener Kovinotehne Sa-
vinjske Polzele in slovenske
moške košarkarske repre-
zentance Boris Zrinski je ob
Zmagu Sagadinu zagotovo
osrednja trenerska figura v
državi. S Polzelani se je uve-
ljavljal šest let, letos pa je
sedel še na vročo reprezen-
tančno klop. S svojim delom
v iztekajočem se letu je lah-
ko ponovno zadovoljen.
Letos sem doživel vrhunec
dela v košarki, saj sem s Kovi-
notehno Savinjsko Polzelo
zadržal drugo mesto v Slove-
niji in se uspešno predstavil
kot selektor izbrane vrste.
Podobne dosežke bo zelo
težko ponoviti.
Nenehno grozite Unionu
Olimpiji. Ste povsem zado-
voljni, ali bi želeli še kaj več?
Ljubljančani so še vedno
korak pred ostalimi sloven-
skimi kolektivi in drugo me-
sto Kovinotehne Savinjske
Polzele v državnem prvens-
tvu in pokalu je za nas vehk
uspeh. Zadovoljen sem tudi z
učinkom v novi sezoni, saj
smo kljub nekaterim nepo-
trebnim porazom čvrsto na
tretjem mestu na prvenstveni
lestvici. Še posebej pa veseli,
da uveljavljamo igralce iz svo-
je košarkarske šole. Pa tudi v
evropskem pokalu smo zaen-
krat izpolnili cilje.
Ko gre za Evropo ste pono-
vili lanski dosežek. Pred va-
mi je Stefanel. Ali lahko po-
novite igro iz lanske sezone.
ko ste se dokazali prav proti
Italijanom - proti Scavolini-
ju?
Zavedamo se, da sodi Ste-
fanel v sam vrh evropske
klubske košarke in je favorit
v obračunu z nami. Seveda pa
se ne predajamo, kajti v da-
našnji košarki lahko vsak
preseneti vsakogar. Italijani
imajo v svojih vrstah kopico
izvrstnih posameznikov. Od
Američanov Kidda in Baileya,
do domačih reprezentantov
Gentileja in Portalupija, ključ-
na moža pa sta tudi Grk Siga-
las in naturalizirani Grk Jova-
novič.
Ni kaj, zveneča imena ob
katerih se šibijo kolena. Ka-
ko do zmage?
Prava pot je le ena. Rešimo
se lahko samo z zavzeto igro
v obrambi. Na ta način bi
upali na ugoden razplet vsaj
na prvi tekmi na Polzeli 13.
januarja, ko bomo spet dodo-
bra napolnili dvorano.
Če se ustaviva še ob repre-
zentanci, ne bova odkrila
nič novega, če ugotoviva, da
je bil štart sanjski. Ali so vas
zmedle kratke priprave pred
prvimi nastopi?
Koledar tekmovanj je bil
pripravljen mnogo pred pri-
četkom reprezentančnih na-
stopov in ukrepati se pač ni
dalo. Sicer pa imajo natrpane
urnike tudi drugod po svetu
in nihče ni v kakšni posebni
prednosti. Pravzaprav imamo
srečo, ker smo majhni in lah-
ko hitro zberemo reprezen-
tante, kar ne morem trditi za,
denimo, Grke in Nemce.
Ali so osebne želje pred
letom 1998 tesneje poveza-
ne s klubom ali z reprezen-
tanco?
Klub ne bo v podrejenem
položaju. S Kovinotehno Sa-
vinjsko Polzelo želim zadrža-
ti drugo mesto v državi. Mor-
da lahko že v tej sezoni mi ali
Laščani pripravimo senzacijo,
čeprav menim, da to še ne bo
mogoče in bo Union Olimpija
še naprej kraljevala. S sloven-
sko reprezentanco pa si seve-
da želim zagotoviti nastop na
EP. Predvsem pa se nadejam,
da bo zdravje dobro služilo
najbližjim.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Boris Zrinski - energična reakcija s klopi.
športnik meseca za
športnika leta
Še zadnjič za športnike leta
Pred nami je še zadnji krog glasovanja za najboljše
športnike, športnice in ekipe na Celjskem za leto 1997.
Minuli teden ste največ glasov namenih Iztoku Pucu (34),
Urški Žolnir (35) in RK Celje Pivovarna Laško (45). Po treh
krogih glasovanja za športnika leta je trenutno pri moških v
vodstvu Iztok Puc 72, vsi ostali pa so daleč zadaj, saj je na
drugem mestu Matjaž Tovornik z 38 glasovi. Najtesnejša bo
odločitev pri športnicah, saj se za zmago potegujeta Urška
Žolnir in Katarina Srebotnik. Žolnirjeva je trenutno v predno-
sti, saj je zbrala 62 glasov, kar je 4 več od Srebotnikove.
Odločitev bo padla prihodnji teden. Vse pa je očitno že
odločeno pri ekipah, saj so celjski rokometaši zbrali kar 96
glasov, KK Kovinotehna Savinjska Polzela pa je druga s samo
19. Še zadnjič torej vabljeni k sodelovanju, izmed vaših
kuponov, ki bodo prispeli na naslov našega uredništva najka-
sneje do ponedeljka, 5. januarja, pa bomo ponovno izžrebali
nekoga, ki bo prejel nagrado našega uredništva.
športni
koledar
Košgrka
l.A SKL (M), 17. krog - Pol-
zela: KSP-Krško (19,30), Laš-
ko: PIL-Idrija (19).
NEDEUA,4.1.
Rokomet (M)
Liga prvakov, 3. krog - Ce-
lje: CPL-Badel Zagreb (18).
Hokej
1. liga, 10. krog - Celje:
Inpos Celje-HK Bled (18,30).
TOREK, 6.1.
Hokej
1. liga, 11. krog - Jesenice:
Acroni Jesenice-Inpos Celje.
SREDA, 7.1.
Odbojka (Ž)
1.A DOL, 1. krog - Gomil-
sko Gostišča Štorman-Mar-
sel Ptuj (17).
l.B DOL, 1. krog - Šoštanj:
Kajuh Šoštanj-Šentvid (17).
Odbojka (M)
l.B DOL, 1. krog - Šoštanj:
Šoštanj Topolšica-Ljutomer
(19).
komentiramo
Skromen tek
Pred leti je Gorenjev novoletni
tek v zdraviliškem kraju v Šaleš-
ki dolini presegel število 300 ude-
ležencev. Po selitvi prizorišča v
drug, turistično hitro razvijajoči
se kraj, je število tekmovalcev
doseglo 180. Ob naslednji selitvi
v okolico Podkraja pri Velenju se
je na štariu zbralo le še 130
slovenskih in hrvaških tekačev,
čeprav je organizator pričakoval
tudi Avstrijce in druge. Zanimi-
vo in skoraj nerazumljivo je, da
je za avstrijske tekače Slovenija
»zelo daleč«, kakor je bilo slišati
nekatera opravičila. Maroška
tekača, ki bi morala prav tako
nastopiti (in živita v Avstriji),
pa imata »težave« z menadžer-
jem, čeprav bi srčno rada prišla
v Slovenijo in se odpovedala tu-
di običajni štarinini. Po anketi,
ki so jo opravili organizatorji, si
slovenski tekmovalci želijo po-
dobnih srečanj in zato bo MTS
Gorenje v prihodnjem letu razpi-
sal celoletno pokalno tekmova-
nje. 12. novoletni tek, ki je ned-
vomno presegel pričakovanja
po številu tekačev in njihovi pri-
pravljenosti, so podprli številni
pokrovitelji, ki so zainteresira-
ni, da tek v Šaleški dolini najde
svoj večni prostor pod soncem.
Tek kot nujo sodobnega človeka
lahko razdelimo na tekmovalno
in rekreacijsko plat. V Velenju so
poskrbeli za ene in druge. Če-
prav se mnenja nagibajo na obe
strani, pa nekaterim »starej-
šim« veteranom ni bilo povšeči,
da so tekači nad 60 let tekli le
3800 m, ostali pa dvakrat več,
kar je po njihovem diskrimina-
cija. Nekatere moti preskromen
nagradni fond. Toda poleg me-
dalj najboljšim je vsak prejel
diplomo ter bil povabljen na
prijeten zaključek v restavracijo.
HINKOJERČIČ
Za konec žreb pokala
Pri NZS so letošnje aktivnosti zaključili z žrebom
polfinalnih parov v tekmovanju za slovenski pokal. Ru-
dar pri žrebu ni imel sreče, kajti pomeril se bo s >papirna-
tim< favoritom - Muro, ki je najuspešnejše slovensko
moštvo jeseni. Drugi polfinalni par je Primorje - Elan.
Velenjčani so pred sezono želeli v Evropo, pot do nje je
povezana izključno s pokalnim tekmovanjem, kar pomeni, da
bodo tudi morebitne okrepitve Rudarja izbrane tako, da bodo
lahko igrale tudi v pokalu. Sicer na slovenski nogometni borzi ni
pretirano vroče, tako da zaenkrat pri celjskem in velenjskem
prvoligašu ni prišlo do bistvenih sprememb. Ponudba in pov-
praševanje precej nihata, narekujejo pa ju najmočnejši klubi, pri
katerih pa se zapleta in lahko se zgodi, da bo v obdobju
prestopov prišlo do kakšnega večjega presenečenja. TL.
16
ŠPORT
\Mimm
Že za 1 • mesto?
S tekmo Celje Pivovarna Laško-Badel Zagreb se nadaljuje evropska Liga rokometnih
prvakov - Zagrebčani v Celju s Pušnikom in Ivandijo.
Napetost pred verjetno naj-
spektakularnejšo rokometno
predstavo se stopnjuje. Celjski
rokometaši s strokovnim šta-
bom so na Madžarskem med-
tem opravili še zadnje pripra-
ve ter odigrali nekaj prijatelj-
skih tekem.
Položaj na lestvici skupine A je
pričakovan in daje nedeljskemu
spopadu še poseben čar. O po-
sebnih pripravah zagrebškega
moštva na tekmo 3. kroga Lige
prvakov ni podatkov, posebnih
skrivnosti pa tudi ne.
Badel Zagreb
spremenjen
Rokometaši iz prestolnice so-
sednje Hrvaške so v tej sezoni
pomlajeni, pa zato z nič manjši-
mi ambicijami. Dvakratni
evropski prvaki (1992 in 1993)
in vicešampijoni iz lanskega leta
(tudi 1995) so v postavi, s katero
prihajajo v Celje, skupno zbrali
431 reprezentančnih nastopov
(največ 81 Slavko Goluža in
Zvonimir Bilič 74) in na njih
dosegli 843 zadetkov. Poleg
izrazitih strelcev Goluže in Jovi-
ča so ekstremno nevarni zlasti
desnokrilni 21-letni Mirza
Džomba in seveda zveneča
imena, kot veteran Zlatko Sara-
čevič, krožni napadalec Božidar
Jovič, pa mladi Tihomir Baltič,
vratar Venio Losert in celjski
publiki zelo dobro znana Silvio
Ivandija ter vratar Rolando Pu-
šnik. Badel Zagreb je od ustano-
vitve leta 1922 poleg omenjenih
lovorik osvojil tudi Super pokal
(1993) ter zbral 16 državnih in
pol toliko domačih pokalnih na-
slovov. Gojijo klasičen napadal-
ni rokomet prostora, iz katere-
ga izhajajo, koncept igre se v
zadnjih letih ni veliko menjal.
Nevarni so prav z vseh položa-
jev, slabša je obramba, vendar
sta tu dva vrhunska vratarja.
Spremembe tudi v
Celju
Reprezentančna bilanca celj-
skih rokometašev je v primerja-
vi z zagrebško naravnost za-
strašujoča (827 nastopov za
člansko reprezentanco in 1722
zadetkov), vendar številke in
statistika še zdaleč ne odtehta-
jo. Zlasti v derbijih »visokega
rizika«. Prezračeno moštvo Pi-
vovarjev (tretji vratar Dušan
Podpečan je posojen v Radeče,
Borut Papež v Trebnje in Gre-
gor Cvijič v Krško) je priprave in
tekme na Madžarskem izkori-
stilo za uigravanje posebnih
taktičnih kombinacij in za psi-
hično pripravo, več priložnosti
so dobili mladi Šantl, Marčen in
Žvižej. Po poškodbi se je vrnil
Roman Pungartnik, Aleš Pajo-
vič in Alvaro Načinovič igrata
brez težav.
Ze večkrat skupaj
Poleg kopice ligaških tekem v
nekdanji jugoslovanski prvo in
drugoligaški konkurenci ter šte-
vilnih prijateljskih tekem in raz-
nih turnirjih sta se nasprotnika
doslej štirikrat srečala na evrop-
skih tekmah. Bilanca je 2:2, ven-
dar so Hrvati v kvalifikacijah
vselej izvlekli ugodnejši izid ter
izločili Celjane (1992: CPL-Za-
greb Loto 18:17 in 17:26, 1995:
CPL-CB Zagreb 25:21 in 20:25).
Prav tako je Badel Zagreb v
letošnji Ligi prvakov v gosteh
gladko odpravil tržaškega Ge-
neralija z 22:20 in doma island-
ski Ka Akureyri s 36:23.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Z madžarskim Fotexom, ki vodi v skupini D Evropske lige, so se Celjani sestali že pred
sezono na Rogli. Na sliki: Jelčič strelja, akcijo spremlja Puc.
Bronasti Žalski trio
žalski in petrovški karateisti
so nastopili na Mednarodnem
božičnem turnirju v Murski
Soboti. Člani KK Žalec Sebasti-
jan Sorčan (kadeti do 55 kg).
Rok Gajšek (mladinci do 80
kg) in Gregor Jančič (mladin-
ci nad 80 kg) so si priborili
bronasta odličja.
V konkurenci mladinskih re-
prezentanc Italije, Slovaške,
Bavarske, Madžarske, BiH, Hr-
vaške in Slovenije je domače
barve zastopalo 8 Žalčanov ter
Asja Pešec (KK Petrovče). Rok
Gajšek, Matjaž Končina in Gre-
gor Jančič so tekmovali še v
ekipni konkurenci in dosegli še
eno tretje mesto (zmagala je
BiH pred Hrvaško). V drugi
ekipi Slovenije, ki je bila peta,
sta se borila tudi Blaž Skok in
Rek Pader. Z nastopi na DP,
pokalnih tekmovanjih ter med-
narodnih turnirjih si je celotna
peterica že zagotovila mesto v
mladinski reprezentanci za na-
stop na EP v Atenah. PŠ
na kratko
Rogla: Na drugem snow-
board veleslalomu so slavili
Avstrijci. Pri ženskah, kjer je
po prvem teku s prednostjo 2
sekund vodila Polona Zupan,
je bila na koncu najboljša
Martina Egger pred Evo Stei-
ger in Uršo Jurančič (Zupano-
va je v drugo padla in bila šele
šesta), pri moških pa Michi
Dabringer (4. Aleš Komočar,
5. Izidor Šušteršič).
Velikovec: Na mednarod-
nem pokalu v zimskem krosu
je na 800 metrski progi pri
dečkih do 7 let slavil Mihael
Štefl, na 8 kilometrov je Hin-
ko Jerčič (do 59 let) dosegel
četrti čas, v enotni kategoriji
pa je bil Ludvig Jerčič dvanaj-
sti (vsi MTS Gorenje).
panorama
KOŠARKA
1. ASKL (M)
16. krog: KSP-Maribor Bra-
nik 94:71 (53:35) Jagodnik 22,
Horvat 17, Šamanič 13, Koba-
le 10, Petranovič in Cizej 8,
Rituper 7, Jeklin 5, Čmer 4.
Slovan-PIL 66:81 (25:44) Beči-
rovič 22, Goljovič 19, Lisica 13,
Jurak 9, Kune 8, Dončič 5,
Dragšič 3, Šoštarič 2. Vrstni
red: Union Olimpija in PIL 30,
KSP 27, Postojna 25, Krka, He-
lios in Slovan 24, Maribor Ov-
ni 23, Maribor Branik 22,
Kraški Zidar in Idrija 21, Krško
17
[ ROKOMET ^
Prijateljske tekme (M)
CPL-Kuba 25:31 (9:14) Vu-
grinec, Stefanovič, Tomšič,
Puc in Pa jovič 4, Pungartnik 2,
Jelčič, Šantl in Šerbec 1. CPL-
Fotex 28:34 (16:15) Puc in Vu-
grinec 6, Šerbec 4, Jelčič, Pun-
gartnik in Stefanovič 3, Tom-
šič 2, Pajovič 1.
AnžičvKrško
Celjski rokometni vratar in
reprezentant Aleš Anžič, ki
je zadnjih nekaj sezon branil
vrata velenjskega Gorenja,
bo za pol sezone posojen
prvoligašu Krško. V vratih
posavskega ligaša je do se-
daj kraljeval znameniti Mir-
ko Bašič, ki pa se bo v pri-
hodnje lotil menadžerskih
poslov. V Velenju ostaja dru-
gi vratar Senica, za popolni-
tev pa bodo angažirali še vra-
tarja iz mladinskih vrst. PŠ
Lokostrelska družina Emeršičs prizanji
Za člane TVD Partizan Polzela - Grego, Jožico, Janeza in Saša Emeršiča - je bilo leto 1997
polno vrhunskih dosežkov.
Jožica je osvojila naslov evropske prvakinje v slogu Arrowhead ter bila bronasta na svetovnih
igrah neolimpijskih športov v Lahtiju na Finskem, dosegla je 9 državnih rekordov. Sašo je
izboljšal svetovni in evropski mladinski rekord Fita na 30m, bil drugi na EP v Nemčiji ter v
moštvu ekipnih zmagovalcev. Grega je v skupni razvrstitvi evropskega mladinskega pokala
zasedel v posamični konkurenci tretje in v ekipni prvo mesto ter bil štirikrat kadetski prvak
Slovenije. Vsa trojica pa je v svojih kategorijah osvojila naslov lokostrelca leta. Za vse dosežke
je Jožica na slovesnosri Olimpijskega komiteja prejela najvišje priznanje - zlato statuo, Janez je
dobil zlato plaketo za uspešno trenersko delo, Sašo in Grega pa srebrna znaka OK.	TT
Pot v negotovost
Prvič v zgodovini kluba
bodo odboj karice Gostišč
Štormana zaorale ledino v
prvi A ligi. Pričakovanja so
objektivna, toda ali bodo pri-
zadevni odbojkarski delavci
zmogli tudi finančni zalogaj?
Šempetranke bodo v sredo,
7. januarja, v športni dvorani
na Gomilskem prvič stopile
na prvoligaški parket. Klub,
ki je - pod imenom ŠD Šem-
peter in kasneje OK Spodnja
Savinjska - nastal marca 1993,
je lani v tem času še nastopal
v 2. DOL. Velik kvalitetni pre-
skok pripisujejo nenehnemu
delu z mladimi (imajo eno
najširše zastavljenih odboj-
karskih šol za deklice) in
predvsem lastnemu znanju.
»Cilj vsakega novinca je ob-
stati v ligi. Vemo, da so prvoli-
gaška moštva za nas skoraj ne-
premagljiva. V prvi polovici red-
nega dela bomo otipavali kon-
kurenco, v drugi igrali na polno,
nato pa skušali skozi kvalifika-
cije zadržati prvoligaški status«,
pravi trener Dragan Bojinovič.
Ob koncu sezone (play offa ne
bo) se po enokrožnem sistemu
formira liga šesterice (zadnji iz
l.A, prvi štirje iz l.B in prvak 2.
DOL) za popolnitev treh prostih
mest v l.A ligi. ■
Šempetranke bodo mini pri-
pravljalni ciklus opravile kar do-
ma, odigrale nekaj prijateljskih
tekem (Infond Branik, Bled,
ŠOU Vital idr.), o okrepitvah pa
za sedaj ne razmišljajo, čeprav
bi zaradi poškodb Andreje Vo-
deb in Ines Udrih potrebovali
prvo blokerko in napadalko.
Proračun za najelitnejše
tekmovanje še ni zagotovljen,
razgovori - tudi o novem ge-
neralnem sponzorju - še po-
tekajo, po vesteh iz šempeter-
skega tabora pa vsaj v prvem
delu tekmovanja tovrstnih te-
žav ne bi smelo biti.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: TONE TAVČAR
OK Gostišča Štorman - stoje: Dragan Bojinovič (trener), Ana Bojinovič, Andreja Vodeb, Simona
Zagožen, Sanja Barač, Ana Mlakar, Ines Udrih, Katja Skaza, Marjan France (pom. trenerja) -
čepe: Jasmina Matko, Darja Derča, Anja Štrculj, Petra Ambrož, Ines Ristič, Sara Marine in
Tanja Milič.
Vpajčolan	Glasba v
ovite gore	letu 1997
Silvestrski	Vitezi
make-up	belega mesta
Ko	Novoletna
pride polnoč... nagradna križanka
Razglednica iz
interlakna
Slikovito mesto v osrčju Švice je že 300 let cilj turistov
v osrčju Švice med jezeroma Thunersee in
Brienzersee leži slikovito mesto Interlaken.
Prvotni prebivalci doline Interlaken so bili
lovci in ribiči. Ime izvira iz latinskih besed
»inter lacus« (med jezeroma), ki so ga izbrali
menihi avguštinskega samostana, osnovane-
ga leta 1130.
Med reformacijo je bil samostan zaprt, nje-
govi ostanki pa so še danes vidni na področju,
kjer stoji protestantska cerkev. Interlaken je
skozi zgodovino postajal turistično vedno bolj
zanimiv, predvsem kot izhodišče za izlete v
prelepo okolico in okoliške gore, med katerimi
vsekakor prednjači Jungfrau (4158 m). Dostop
do višje ležečih ciljev v okolici je omogočen s
cestno in železniško infrastrukturo, s sedežni-
cami in z gondolami.
Nešteto možnosti
Prvi turistični zapiski o potovanju v tukajšnji
planinski svet segajo v leto 1690. Njihov avtor
je bil Margrave Frederic Albert iz Branderbur-
ga. Največji razvoj turizma je mesto doživelo v
letih od 1805 do 1808. Iz tega časa izvirajo
vožnje parnika po jezerih, zobate železnice na
Jungfraujoch (3454 m) in gradnje cest. Tako se
je image mesta kot privlačne turistične destina-
cije postopoma širil v ves svet. Turist, ki obišče
mesto, ima nešteto možnosti rekreacije in spro-
stitve.
Od maja do oktobra je odprt prvi muzej
turizma v Švici s poudarkom na začetkih
odkrivanja Jungfraujocha in Jungfraua. V
tridesetminutni vožnji s kočijo prijazni ko-
čijaži nudijo ogled celotnega Interlakna. S
ponosom pokažejo na zasneženi ledenik
Jungfrau. Skozi celo leto je odprt majhen
živalski vrt z medvedi, racami, pavi in faza-
ni. Privlačen je sprehod po gozdni stezi z
devetinsedemdesetimi vrstami dreves in gr-
movnic.
Zabave željnim so skozi vse leto na razpola-
go kino predstave, večeri folklore in tedenski
glasbeni festivali. Od maja do oktobra se odvi-
jajo gledališke predstave in večerni koncerti.
Najbolj atraktivna je 130 let stara zgradba v
središču Interlakna Casino Kursaal Interlaken.
V stavbi prirejajo različne kongrese, konferen-
ce, bankete, koncerte, gledališke igre in ostale
prireditve.
Najvišja evropska
železniška postaja
v mestu je poskrbljeno tudi za športne aktiv-
nosti: let z balonom po naročilu, ribolov, fit-
ness, kopanje, jadranje in seveda nešteto tere-
nov za ljubitelje smučanja v bližnji in nekoliko
oddaljenejši okolici. Najbolj znano smučarsko
središče v bližini Interlakna je Wengen z nad-
morsko višino 1350 m.
Prečudovit pogled na obe jezeri in gore
(Eiger 3970 m, Monch 4099 m in Jungfrau
4158 m) omogoča vzpon na bližnji Schynige
Platte. Po atraktivnosti in razgledu nič bolj
ne zaostaja Harder Kulm, kjer v času od
junija do oktobra prirejajo razne glasbene
prireditve.
Nepozaben je izleta na Jungfraujoch. Grad-
nja zobate železnice na vrh Evrope se je pričela
27. julija 1896 s prvim zamahom lopate na 2061
m nadmorske višine pri Kleine Scheideag. 1.
avgusta 1912 je bila železnica odprta. Na 3454
m nadmorske višine je tako še danes najvišja
evropska železniška postaja. Vožnja je skriv-
nostna, napeta in hkrati razburljiva, ker poteka
skozi tunel.
SUZANA SUHOLEŽNIK
V ozadju se na 3454 metrih nadmorske višine razprostira mogočni Jungfraujoch.
18
REPORTAŽA

V pajčolan ovite gore
Kako so nastajali zimski posnetki verske kulturne dediščine v gorah, kjer je tudi pozimi zelo lepo
s kolesom ali s smučarski-
mi palicami sem prevandral
domala celo Slovensko pla-
ninsko pot od Maribora prek
vseh najvišjih vrhov naših
gora do Triglava in od tod
proti jugu do Ankarana na
obali Jadranskega morja. Za
nalogo sem si izbral fotogra-
firanje verske kulturne de-
diščine: cerkve, kapelice,
križe in druga znamenja.
Zbirka diapozitivov je nara-
sla na 350 fotografij različnih
objektov. Čeprav delo še ni po-
vsem končano, sem z doseže-
nim že sedaj zadovoljen. Za
nekaj deset najlepših posnet-
kov sem pripravil fotografije in
jih z dovoljenjem umetnostne-
ga zgodovinarja in gorskega
reševalca Franceta Zupana pr-
vič razstavil v Knjižnici P. Vo-
ranc v Ljubljani. Poleg mnogih
prijetnih srečanj s starimi znan-
ci in njihovimi dopadljivimi ko-
mentarji sem bil vesel tudi kriti-
ke. Nek planinec in tudi odbor-
nik Planinskega društva PTT
me je po odprtju razstave pov-
prašal, če pozimi ne upam v
hribe. Ne le, da upam, ampak
grem zelo rad v gore tudi v
snegu. Pred osmimi leti sem bil
samo v januarju štirikrat na
Kredarici. Za dokaz svojih sim-
patij do zimske pokrajine v
gorah pa sem se odločil zbrati
tudi nekaj dokazov.
Gorska srečanja
Prvi poskus, da bi fotografi-
ral znamenje v zimskih raz-
merah, in to spomenik s prve
svetovne vojne, ki stoji na Pe-
skih v Krnskem pogorju, se
mi ni posrečil. »Taresni« pla-
ninci so mi marca pri Koči ob
Krnskem jezeru zaradi preo-
bilice snega odsvetovah na-
daljnjo pot. Zato pa je bil ribo-
lov na tej višini s predsedni-
kom Gorniškega kluba Janko
Mlakar dr. Hubertom Požar-
nikom zelo zabaven in za
mene tudi poučen.
Za drugi objekt sem si izbral
križ na Stolu. Že v petek popol-
dan sem odšel z doma, si ogle-
dal in fotografiral z raznih zor-
nih kotov melišča pod Stolovo
Belščico, ki v nenavadnih obli-
kah spominjajo na sveče in
monštranco, edini sakralni ob-
jekt na Slovenski planinski poti,
ki ni delo človeških rok. Ogledal
sem si tudi arheološke izkopa-
nine grobov in cerkve na bližnji
Ajdni. Prespal sem v Valvazorje-
vem domu, kjer se mi je zjutraj
pridružil še Jože Dolenec iz
Škofje Loke. Pol poti proti vrhu
je bilo kopne, pol pa še vedno
zasnežene, še vedno prijetne za
hojo. Tudi s posnetki na vrhu
sem bil kar zadovoljen. Pri vra-
čanju pa sva naletela na umet-
nostnega zgodovinaija Ferdi-
nanda Šerbelja, ki me je pova-
bil na pogovor v svoj kabinet v
Narodni galeriji v Ljubljani in
me kasneje še bolj vzpodbujal k
začetemu delu.
Neuspešna pot
Tretja točka pa je bila moja
priljubljena Molička planina s
staro Kocbekovo kočo iz leta
1894, ki je danes v ruševinah,
in s kapelo sv. Cirila in Meto-
da na Molički peči. Slednja je
bila prvič postavljena leta
1898, kasneje porušena in ob-
novljena leta 1990.
V Lučah sem se ustavil v
gostišču in si naročil porcijo
golaža s pivom, saj sem ve-
del, da ta dan ne bom použil
nič več toplega. Plačal sem
takoj, namesto napitnine pa
sem točajki poklonil svojo
razglednico s fotografijo ka-
pele sv. Križa na planini Loka
pod Raduho. Ko je fotografijo
videl tudi domačin pri sosed-
nji mizi Peter Jež (šele v Ljub-
ljani so mi povedah, da je
podpredsednik Gorniškega
kluba Savinjske dohne), je ta-
koj prisedel in me prosil, če
mu lahko naredim še posne-
tek stare Kocbekove koče.
Do garaže na nadmorski vi-
šini približno 1300 m, kjer
puščajo oskrbniki Kocbeko-
vega doma na Korošici svoje
jeklene konjičke, sem se tudi
sam odpeljal z avtomobilom.
Že tu je po kotanjah ležal
sneg. Tudi na bližnji planini
Podvežak (1570 m) je bilo še
več snežni krp. Po kratki ma-
hci sem nadaljeval pot s slabo
vidnimi markacijami. Reševa-
la pa me je dobro vidna gaz v
snegu vse do naslednje doli-
ne. Od tu dalje pa gazi v smeri
Mohčke planine ni bilo več.
Ura je bila že dve popoldan
in čeprav je bilo nebo jasno,
se nisem odločil za napredo-
vanje v neznano. Sam v tujem
svetu nisem hotel tvegati, saj
je bilo v naših gorah že vse
preveč nesreč. Svet je tu kraš-
ki s kotanjami in vrtačami, ki
pa so lahko za samohodca
usodne. Kar zgrozil sem se,
ko sem v Novem tedniku pre-
bral, da je v bližini ena naj-
globljih, več kot 1000 metrov
globoka kraška jama.
Odločil sem se za zahodno
pot po dolini navzgor, kamor
so vodile stopinje. Ravno odre-
zana gora pred menoj (kasneje
sem ugotovil njeno ime - 1970
metrov visoka Deska) me je
kljub neznanemu svetu in
skromnemu »kažipotu« vabila
na svoje teme. Sčasoma je bila
pot vse bolj strma, vendar je bil
sneg za hojo zelo prijeten. De-
rez si nisem navezal, saj sem
bil siguren v vsak svoj korak, in
to tudi v vršnjem delu, kjer je
pot prečkala pobočje nad hudo
strmino. Morda bi le bilo prav,
da tu ne bi hodil »bos«, oprem-
ljen le s palicami, ampak bi se
moral opremiti z derezami in
cepinom. Če bi mi le enkrat
zmanjkalo tal pod nogami ali
da bi le enkrat zdrsnil prek
gazi, bi se ustavil v precej glo-
bokem amfiteatru.
Zato pa je bil pogled prek
roba gore čudovit. Ravnica na
vrhu gore opravičuje njeno
ime. Na mojo veliko žalost se
je gaz tu izgubila. Ker pri hoji
navzgor nisem bil pozoren,
sem šele tu opazil, da si je moj
predhodnik na vrhu gore nadel
smuči in odbrzel nazaj v doli-
no. Načrtoval sem, da bi se
odpravil na Korošico, kjer bi
prespal v lepo urejeni zimski
sobi in se naslednji dan lotil
iskanja poti na Moličko plani-
no. Vendar poti ni bilo več, pa
tudi doma na Korošici nisem
videl. Videl pa sem Ojstrico,
našo drugo najlepšo goro, ta
dan pa gotovo najlepšo med
vsemi našimi gorami. S te stra-
ni se vidi njen vršni amfiteater.
Meglice z obeh strani pa so jo
ovijale kot svilen pajčolan mla-
do nevesto. Vesel in srečen
sem jo fotografiral in si jo za
vedno vtisnil v spomin.
Uspeli posnetki
Odločil sem se, da se čim-
prej vrnem v dolino, saj je bila
ura že štiri popoldne. Že pred
šesto uro sem dospel do pla-
nine Podvežak, kjer je bila
planšarska koča zaprta in za-
klenjena. Tu sem se moral
odločiti, ali grem domov kot
poraženec ali vztrajam in po-
skusim jutri še enkrat.
V bližnji baraki, kjer so imeli
nekoč hranjeno orodje, danes
pa le ostanke gradbenega ma-
teriala, sem našel otep sena.
Čeprav sem imel s seboj spal-
no vrečo, sem moral ponoči
kar nekajkrat pomalem telo-
vaditi, da me ni zeblo. Sreča je
bila v tem, da si nisem sezul
čevljev in sem imel vsaj noge
tople vso noč. Z mobilnim te-
lefonom sem ženi sporočil, kje
bom prespal in da je vse v
najlepšem redu. Če to noč ni
spala, sem seveda kriv jaz. Če
ni spala tudi svakinja Četa (ki j
je, mimogrede, pred leti pred-i
lagala, naj fotografiram vse
kapelice na SPP), pa ni moja
krivda, saj ženi nisem naročil,
naj ji sporoči ime mojega »ho-
tela«.
Naslednji dan sem imel
pred seboj vsaj 12 ur časa za
»kratko« pot v neznano. Imel
sem srečo, da je bila ravno
sobota, ko prihajajo v te viša-
ve tudi smučarji. Tako so mi
kar trije samotarji na različnih
mestih oziroma odcepih po-
kazali, kje naj hodim. Prišel
sem na Prag z zasneženim
križem, ki je do leta 1990 stal
na mestu današnje kapelice
na Molički peči. Ves čas sem
moral gaziti nedotaknjeno
snežno odejo. Tudi pot iz Ro-
banovega kota na Korošico ni
bila shojena. Pred staro Koc-
bekovo kočo sem se potrudil,
da sem fotografiral oba ob-
jekta brez ene same moje sto-
pinje v snegu. Delo sem opra-
vil tako, kot sem si želel.
V nedeljo sem bil pridno
doma, kot se za potepine
spodobi. Nestrpno pa sem v
ponedeljek čakal na razvija-
nje filmov v Dia Studiu Stane
Klemene. Vmes sem stopil še
na sedež Planinske zveze Slo-
venije in tam srečal Toneta
Škarjo, ki je mojo fotografijo
z Moličke peči že izbral za
letošnji stenski planinski ko-
ledar. Povedal se mi je, da je
bil v nedeljo na Molički plani-
ni, in kako se je čudil, da je
bila tam le ena sama gaz.
Lahko sem se pohvalil, da je
bila moja.
Nekaj skupnega in nekaj'
skupnih poti pa le imam s tako
znanim slovenskim alpini-
stom, kot je Tone Škarja. Če-
prav so moja planinska pote-
panja zelo, zelo skromna v
primerjavi z alpinističnimi us-
pehi slovenskih odprav, je
vseeno prijetno. Čez nekaj
tednov sem dobil tudi razgled-
nico z njegovimi pozdravi z
Nepala. Sam pa se rad pohva-
lim, da sem bil vsaj enkrat
nekje pred Tonetom Škarjo.
CIRIL VELKOVRH
Ojstrica (2350 m), ovita v megleni pajčolan.
Zasneženo razpelo pod sedlom Prag (1870 m); v ozadju Ojstrica (2350 m).
Planšarska koča na Podvežaku (1570 m).
PETICA
GIASBA	i q
vrtiljak polk in
valčkov'97
s pomočjo Novega tednika
se je uspešno odvrtel Vrti-
ljak polk in valčkov na Ra-
diu Celje. Poslušalci in bral-
ci so letos glasovali za an-
sambel Ekart, ki je na 3. fe-
stivalu polk in valčkov v
Vinski Gori slavil s pesmijo
Jožeta Burnika in Franca
Ankersta Ptičica.
Poslušalci in bralci so tako
ostali zvesti tradiciji, da ob
koncu leta nagradijo pesem,
ki je zmagala v Vinski Gori,
saj so pred Ekartom dvakrat
slavili Štajerskih 7. Ker gre za
zahtevne in kakovostne pe-
smi, smo lahko z našimi po-
slušalci in bralci zadovoljni,
saj znajo ločiti dobro od pov-
prečnega ali celo slabega.
Deset naj ansamblov oziro-
ma njihovih viž bomo pred-
stavili marca na veliki glasbeni
prireditvi v okviru abonmaja
polk in valčkov v Treh lilijah v
Laškem. Med desetimi naj-
boljšimi srečamo nekaj abo-
nentov, ki so med najboljšimi
vsa zadnja leta, kot so Šaleški
fantje. Šaleški odmev, Vigred
in Štajerskih 7, ki so se letos
nekoliko slabše uvrstili, ven-
dar niso imeli vidnejšega us-
peha na festivalu niti posebej
izstopajoče melodije. Nekaj je
tudi mladih ansamblov, kot
sta Toplišek in Lipovšek; vese-
li smo uvrstitve Klaužarja, ki bi
morala biti celo višja; za prijet-
no presenečenje so poskrbeli
Mesečniki; po dveh letih pa so
med desetimi ponovno člani
ansambla Ptujskih 5.
Zanimivo je, da sta se na
prvo mesto največkrat uvrsti-
la Šaleški odmev in Toplišek
(vsak po 7 uvrstitev), po eno
manj pa Ekart in Vigred. To-
plišek si je višjo uvrstitev pok-
varil v prvih treh kolih glaso-
vanja, ko je dobil le pet točk.
Sicer pa je letošnje glasbe-
no leto na Celjskem in v Slo-
veniji postreglo s še nekaj za-
nimivostmi.
Vrtiljakov jubilej
21. julija je bil v Šentrupertu
nad Laškim v gostišču Koc-
man 200. Vrtiljak polk in valč-
kov, to je glasbena oddaja Ra-
dia Celje, ki je na sporedu
vsak ponedeljek ob 20. uri. V
programu so presenetile Mla-
de frajle, ki se razvijajo v zelo
dobro skupino, in Vitezi polk
in valčkov, ki so kljub letom
znova navdušili približno ti-
soč obiskovalcev jubilejnega
vrtiljaka. Med gosti smo sre-
čali Vinka Šimeka, Alfija Nipi-
ča. Sama Pokorna, Igorja
Podpečana, Braneta Klaužar-
ja, Nika Zajca, Jožeta Burni-
ka, Jožeta in Cito Galič, Rudija
Trojnerja, celoten ansambel
Primorski fantje in še mnogo
drugih. Zgodil se je pravi
praznik slovenske glasbe.
Klub prijateljev
Letos smo v Šentrupertu
ustanovili Klub prijateljev polk
in valčkov, ki ima približno
300 članov, prvi predsednik pa
je postal Stanko Krajnc. Člani
kluba so se udeležili festivala
na Ptuju, pripravili so javno
radijsko oddajo v Tremarjah
pri gostišču Draksler in novo-
letno srečanje na kolinah v
Šentrupertu. Stane Krajnc za
prihodnje leto napoveduje še
več akcij, računa pa tudi na
večje število članov, ki niso
samo s celjskega, ampak tudi
mariborskega in ptujskega
okohša.
Abonma v Laškem
v Kulturnem centru Laško
uspešno pripravljajo že tretjo
sezono abonmaja polk in
valčkov, ki je edini tovrstni
abonma v Sloveniji. Za abon-
ma je vehko zanimanje, kar
80 odstotkov obiskovalcev je
rednih abonentov. Sicer obi-
skovalci prihajajo iz Šmartna
ob Paki, Konjic, Rogaške Sla-
tine in Zasavja, da Laškega z
okolico sploh ne omenjamo.
Abonmajska sezona se začne
septembra, ko se predstavijo
zmagovalci slovenskih festi-
valov, ter nadaljuje do aprila
prihodnje leto, skupno pa pri-
pravijo osem koncertov.
Koncerti so tretji četrtek v
mesecu ob 19.30. Tudi med
ansambli vlada za nastop v
Laškem izjemno zanimanje,
vendar pridejo »zraven« res sa-
mo najboljši, teh pa je žal v
Sloveniji zelo malo. Treba je
pripraviti skoraj 2-urni pro-
gram in igrati v živo, pri tem pa
je pomemben tudi učinkovit
nastop. Laški abonma ni revija,
veselica ali navadno srečanje in
prav zato mora obdržati svoj
nivo. Izredno zaslugo za uspe-
šen abonma, ki se mu čudijo
tudi pravi in ugledni glasbeni
strokovnjaki, ima ravnatelj
Kultumega centra Laško Jure
Jan, med stalnimi »sodelavci«
pa so Pivovarna Laško, vino-
gradnik Jože Slavinec iz Sve-
tinj, krojaštvo Turnšek in še
nekateri drugi.
Vsega po malem
Na Celjskem so praznovali
na Graški Gori, kjer so pripra-
vih 20. srečanje domačih an-
samblov. Presenetili so s ka-
seto nastopajočih, ki so jo
prodajali že na nastopu. Slavi-
li so tudi v Libojah, kjer je
Miro Kline s sodelavci pri-
pravil 25. revijo domačih za-
bavnih ansamblov. Prav liboj-
ska revija je tretje najstarejše
tovrstno druženje domačih
zabavnih ansamblov v Slove-
niji za festivaloma na Ptuju in
v Števerjanu. Ob tem gre
omeniti še zelo dobro pri-
pravljeni srečanji na Holceriji
v Vojniku pa v Šentjurju, ki ga
pripravljajo domači gasilci.
Med koncerti domače za-
bavne glasbe se zaradi dobre
organizacije vse bolj uveljav-
lja Šempeter v Savinjski doli-
ni, premika se v Žalcu, tradi-
cionalno dobro je po zaslugi
neumornega Francija Zeme-
ta v Vojniku. Malo manj od-
mevna je bila letos prireditev
v Vinski Gori.
Ansambli so pripravili tudi
nekaj jubilejnih koncertov,
kjer smo pogrešali učinkovit
nastop jubilanta, ki je svoj
praznik po navadi »skril« za
nastopi številnih drugih po-
vabljenih. Pred leti so jubilan-
ti z majhnimi, toda nujnimi
dodatki pripravili pregled
lastnega dela, kar je še najbolj
vredno jubileja.
Ansambli s Celjskega so us-
pešno nastopali na festivalih
na Ptuju, Vurberku in v Štever-
janu, izdali so nekaj kaset in
kar precej gostovali. Letos je
bilo najbolj odmevno gostova-
nje družinskega tria Pogladič,
ki mu je prvi nastop na Vur-
berku odprl pot v Ameriko.
Kaj še reči o letošnjem letu v
narodno zabavni glasbi? Pogre-
šali smo več javnih nastopov
ansambla Cverle, veseli pa smo
prihoda nekaterih novincev, ki
obetajo. Predvsem gre omeniti
Tophška (nagrada za debitanta
na Ptujskem festivalu), Drofeni-
ka s Sladke gore. Objem iz Voj-
nika in Mlade frajle, prijetno
osvežitev pa predstavlja vse
boljša Savinja iz Levca. Posebno
izstopajočih in izjemno bleste-
čih dosežkov pa letos ni bilo.
Upamo, da se bodo »zgodili« v
prihodnjem letu.
Vitezi ostajajo
vitezi
Rdečo nit na Celjskem prav
gotovo predstavljajo Vitezi
polk in valčkov, to je devet
izjemnih glasbenikov, ki so
imeli ali še imajo svoje an-
samble, o aktivnosti pa tako
ni treba posebej govoriti.
Zbrali so se na pobudo Radia
Celje, sedaj pa nastopih do-
življajo prave ovacije. Vitezi
polk in valčkov so Boris Ter-
glav. Vili Ograjenšek. Tone Vi-
deč, Franci Zeme, Mirko Po-
lutnik, Oto Rom, Viki Ašič,
Pavle Knez in Ludvik Kos.
Letos so vitezi dosegh ne-
kaj izjemnih uspehov, saj so v
studiu Mira Klinca Mimik v
Libojah (edina prava letošnja
pridobitev na glasbenem po-
dročju na Celjskem) posneh
dve skladbi ter posneli spot
za slovensko televizijo za od-
dajo Po domače. Ne smemo
pozabiti še Jožeta GaUča in
njegove družine iz Šempetra,
saj so postali kar mala trdnja-
vica domače zabavne glasbe.
Vrtiljak se bo še
vrtel
Seveda v tem zapisu nismo
omenili vsega, kar se je letos
na tem področju glasbe po-
membnega zgodilo. Kakor
koli že, ljudje imajo to zvrst
glasbe radi. To dokazujejo
prireditve, saj je večina zelo
dobro obiskanih. Starejšim
glasbenikom se pridružujejo
novi, ki, žal, večkrat ne poiš-
čejo lastne glasbene poti in
preveč »štancajo« po že uve-
ljavljeni poti.
In za konec se zahvaljuje-
mo vsem, ki so ob koncu leta
izrekli najboljše želje. Vrača-
mo jih z upanjem, da bo leto
1998 glasbeno še bolj učinko-
vito, kot je bilo letošnje.
^ ^TONEVRABL
Trio Pogladič iz Vojnika je letos prvič zaigral Slovencem v
Ameriki, kjer so bili nad igranjem tako navdušeni, da so
Pogladiče že povabili, naj jih obiščejo tudi prihodnje leto.
Mlade frajle, so se prvič predstavile na binkoštno nedeljo na
Celjski koči, zdaj pa že igrajo skoraj po vsej Sloveniji.
Primorski fantje imajo na Celjskem izjemno veliko oboževalcev, imajo pa tudi svojega
modnega krojača, to je mojster Martin Skubic z Ložnice pri Žalcu.
Šaleški odmev iz Vinske Gore je ansambel, ki obvlada vse glasbene smeri in tudi humor.
Deset »naj« viž Vrtiljaka
polic in valčicov '97
0	GUSBA
mmm\[i
glasbeni ex-press
1997
JANUAR
MARK OWEN (ex-Take
That) je posnel svoj prvi sa-
mostojni LP »Green Man«, z
njega pa se je tik pod vrh
angleške lestvice uvrstil tudi
single s skladbo Child (na sli-
ki).
Kraljica pop soula ARETHA
FRANKLIN je še za tri albu-
me podaljšala pogodbo z za-
ložniškim velikanom Arista.
Novi upi angleškega psiha-
deličnega brit-popa KULA
SHAKER so z No-1 albuma
»K« objavili drugi single Go-
vinda.
Na trgovinskih policah se je znašel novi izdelek ameriških
novo punkerjev OFFSPRING, LP »Ixnay On The Hombre«.
Po skoraj dvanajstih letih skupnega dela so se razšli člani
najpopularnejše španske ročk zasedbe HERGES DEL
SILENCIO, ponovno pa se je zbrala pred leti zelo popularna
pop-metal skupina REO SPEEDVVAGON.
DAVID BOWIE je praznoval svoj 50. rojstni dan.
Ljubljanska založba Dallas je na slovenski glasbeni trg
lansirala tretji, zadnji del serije albumov skupine THE
BEATLES »Antologv« (na sliki).
Znameniti angleški eksperimentalni tehno duo ORBITAL se
je z remixom šest let stare lastne skladbe »Satan« povzpel na
tretje mesto angleške lestvice.
Po izjemen uspehu singla Who Wants To Live Forever so
DUNE v sodelovanju z The London Session Orkestra pripravili
LP »Forever«.
Nuno Bettencourt, kitarist pred leti izjemno priljubljene
bostonske funk-metal zasedbe EXTREME, je objavil svoj prvi
samostojni album »Schizophonic«.
Katarina Radman in Peter Penko sta pod imenom COPTIC
RAIN pri nemški založbi Dynamica objavila tretji studijski
album »Clarions End«.
Svetovno dance sceno sta z novo ploščo »Pocket Universe«
spet prevetrila švicarska bizarneža YELLO.
Menagerji popularnega britanskega kvinteta EAST 17 so iz
skupine vrgli Briana Harveya.
Pri založbi Mute je izšel single In My Arms kraljev britanske-
ga elektro-popa ERASURE.
Ljubljanska Nika je objavila novi studijski album »Od Bižute-
rije do čilibara« srbskega pop-rock prvaka BAJAGE,
Slovenija je končno spet dobila pravi hip-hop rap izdelek -
kompaktno ploščo »Ko pride bog« dveh rosno mladih Mari-
borčanov DANDROUGH.
FEBRUAR
^ . . .	. .i^^immmmtimimmmimsmsm
3. februarja so v Hali Tivoli v Ljubljani godli ameriški rockerji
THE BLACK CROWES.
S ploščo »White On Blonde« in singlom Say What You Want
se je v velikem slogu na sceno vrnila škotska skupina TEXAS.
Umrl je polkovnik Tom Parker, oderuški menager Elvisa
Presleyja.
Popularno brit-pop skupino PULP je zapustil kitarist Russell
Senior.
Angleški biograf Anthony Hopkins je v knjigi Experience
seciral življenje in prezgodnjo smrt JIMIJA HENDRIXA.
Založba BMG je na trg lansirala video kaseto in kompaktno
ploščo z uspešnicami belgijske pop skupine VAYA CON DIOS.
AVTOMOBILI so konec lanskega leta v studiu Rose posneli
deset skladb in jih februarja objavili na albumu »Navaden
dan«.
Med 18. in 22. februarjem se je na Ažurni obali zgodil 47.
festival SAN REMO '97 - s tipično italo kancono Fiumi di
parole je zmagal duo Jalisse.
Vodilno brazilsko metal zasedbo SEPULTURA je zapustil
pevec Max Cavalera.
Po petletnem diskografskem premoru so se s ploščo »Sto-
ries Told&Untold« na sceno spet vrnili britanski rockerji BAD
COMPANV.
Izšel je novi album »Earthling« DAVIDA BOVVIEJA, založba
Virgin pa je na prvi single uvrstila odbito drum&bass kreacijo
Little Wonder.
Startera je objavila drugi album »Move My Heart« alter ročk
zasedbe BABY CAN DANCE.
Zaradi prevelikega odmerka mamil je umrl William Macken-
zie, pevec v začetku osemdesetih zelo cenjenega elektro-pop
dua THE ASSOCIATES.
NICK CAVE je na album »The Boatman's Call« uvrstil
dvanajst skladb, kot prva pa se je na single formatu znašla
balada Into My Arms.
Ameriški rocker BRUCE
SPRINGSTEEN (na sliki) je
prejel prestižno nagrado Po-
lar Music Prize.
Brit-popovci BLUR so obja-
vili svoj peti studijski album,
preprosto naslovljen kar
»Blur«.
V Grižah so ob udarni god-
bi trasherjev INTERCEPTOR
odprli ročk klub Urgenca.
Ročk klub Bar-Fly in Radio Celje sta organizirala BARFLV
FEST na katerem so nastopili Noxire, Abadon, Ta Bolša Moka,
Kladivo, konj in voda (na sliki), Funk you...
Na letošnjem izboru slovenske popevke za Eurosong '97 je
pred drugo uvrščeno Darjo Švajger s pesmijo Zbudi se zmaga-
la TANJA RIBIČ.
26. februarja se je zgodila že 39. podelitev prestižnih glasbe-
nih nagrad Grammy.
^^^ ......... MAREC ^ ____
Irski megazvezdniki U2 so objavili dvanajsti studijski LP
»Pop«.
Izšel je novi, tretji single Fell In Love With An Alien, z LP-ja
»Almost Heaven« skupine THE KELLY FAMILV.
Star 52-let je za posledicami srčne kapi umrl Brian Connolly,
pevec v sedemdesetih izjemno popularne glam ročk zasedbe
SWEET.
17. marca je končno le izšel tretji album »Before The Rain«
izvrstnega angleškega temnopoltega ženskega soul tria
ETERNAL (na sliki).
Acid-jazzerji US 3 so se z albumom »Broadway&52nd« po
dveh letih spet vrnili na glasbeno sceno.
Najuspešnejša slovenska skupina LAIBACH se je odpravila
na ameriško-kanadski del svetovne turneje, na kateri so
predstavljali LP »Jesus Krist Superstar«.
V	portoroškem Avditoriju je 12. marca koncertirala zvezd-
niška jazz ročk zasedba PARADOX, na taisti dan pa so v
Ljubljani rogovilili šampioni teksaškega ročka ZZ TOP.
Bobnar William Goldsmith je po sporu s Daveom Grohlom
(ex-Nirvana) zapustil ameriško ročk skupino FOO FIGHTERS.
Novi upi brit-popa MANSUN so posneli debitantski album
»Attack Of The Grey Lattern«.
Razpadel je ameriški ročk bend URGE OVERKILL.
V	kranjski dvorani Primskovo je 13. marca nastopila nevv-
yorška zasedba BIOHAZARD.
ROK'N'BAND so v rockabilly stilu posneli ploščo »Da padeš
dol«, primorski veterani zbrani v zasedbi HALO so obelodanili
zgoščenko »Anita ni nikoli«, ČUKI pa so se na LP-ju »Zobar«!
spet držali svojega že preizkušenega recepta.	I
25. marca je svoj 50. rojstni dan praznoval britanski popj
umetnik ELTON JOHN.	=
DEPECHE MODE so se po skoraj tri letnemu molku kot trio s
skladbo Barrel Of A Gun zmagoslavno vrnili v shovv-business,
PRINCE je prejel nagrado Black Image Avvard za življenjsko
delo.
Izšel je album »Nine Lives« bostonskih ročk prvakov
AEROSMITH.
Založba ZKP RTVS je objavila tretjo kompaktno ploščo
zagorskih knap-rockerjev ORLEKI.
Izšel je dolgo napovedovani novi album »Some Things
Never Change« skupine SUPERTRAMP.
Britanski dekhški kvintet SPICE GIRLS se je z dvojno single
ploščo »Who Do You Think You Are/Mama« že teden dni po
izidu zavihtel na vrh britanske lestvice single plošč in podrl cel
kup rekordov.
APRIL
člani ameriškega ročk benda SMASHING PUMKINS so
posneli naslovno skladbo za filmski mega spektakel Batman
and Robin.
Na glasbeno sceno so se po petih letih spet vrnile pojoče
temnopohe sirene EN VOGUE.
Založba Warner Bros. je s soundtracka »Evita« snela že tretjo;
uspešnico Another Suitcase In Another Hali.
Po izvrstnem prvencu »Pablo Honey« in nekoliko bolj
medlem nadaljevanju »Bends« se je na policah trgovin z nosilci
zvoka znašel tretji izdelek angleških kvazi-grungerjev
RADIOHEAD.
Angleški tehno-freaki THE PRODIGY so zavrnili ponudbo
irskih zvezdnikov U2, da bi kot predskupina nastopili na
njihovi megalomanski turneji PopMart.
ROBBIE WILLIAMS je končno le objavil dolgo pričakovano
single ploščo Old Before I Die.
Najpopularnejši nemški ženski trio TIC TAC TOE (na sliki) je
krenil na veliko evropsko turnejo.
Zbirka uspešnic kalifornijske country-rock zasedbe EAGLES
je s prvega mesta najbolje prodajanih LP plošč vseh časov v
ZDA izrinila Michaela Jacksona in njegov »Thriller«.
V okviru »Večerov z...« je 12. aprila v dvorani Forum v Celju
nastopil VLADO KRESLIN.
Londonski alter-art-tehno duo THE CHEMICAL BROTHERS
se je s kreacijo Block Rockin' Beats zavihtel naravnost na prvo
mesto britanske lestvice single plošč.
Poslušalci priljubljene britanske nacionalne radijske postaje
Virgin 215 so za naj ročk pesem vseh časov izbrali
CLAPTONOVO pesem Layla.
Legendarni blues kitarist, pevec in avtor JOHN LEE
HOOKER je objavil svoj novi studijski album »Don't Lool<
Back«.
Po dvanajstih letih skupnega dela se je razšel kalifornijski
kvartet SOUNDGARDEN.
Konec aprila je izšla plošča
Blood On The Dance Floor
MICHAELA JACKSONA.
Po triletnem diskograf-
skem premoru so se na glas-
beno sceno z novo pevko Sie-
dah Garrett in novim albu-
mom »Shelter« vrnili izvrstni
BRAND NEW HEAVIES.
Izšel je prvi album »Fresh«
angleške pevke GINE G, na
policah slovenskih trgovin pa
se je znašel tudi najnovejši
album »Ultra« tria DEPECHE
MODE.
Po šestih letih drgnjenja slovenskih klubskih odrov s(
štajerski razgrajači RAZZLE DAZZLE končno le prišli do svoj(
prve kompaktne plošče »Dober tek!«.
Med 18. in 20. aprilom se je na celjskem sejmišču zgodil 4
Mednarodni glasbeni sejem.
MAJ ......
3. maja so v celjskem klubu Kljub rogovilili dolenjski alterna
tivci SPIRITUAL PYROTEHNICS.
V soboto, 10. maja, je v podalpski prestolnici skupaj :
odlično metal zasedbo BODY COUNT nastopil legendam
rapper ICE-T.
PETICA I	OUSBA	~ Q
v okviru televizijske oddaje Planet In je 2. maja v Mariboru
nastopil D. J. BOBO.
Lendavski noiserji PSYHO-PATH (na sliki) so v prvih majskih
dneh le dočakali izid svoje prve kompaktne plošče Jiu Jitsu.
12. maja je izšel album »Flamming Pie« PAULA Mc-
CARTNEVJA, na isti dan pa je luč sveta ugledal tudi najnovejši
izdelek »Dark Days In Paradise« angleškega kitarista in pevca
GARVJAMOOREA.
V dvorani Point Teather v Dublinu na Irskem se je odvil 42.
izbor za popevko Evrovizije - zmagali so Angleži
KATRINA&THE VVAVES (na sliki) s pop-rock popevko Love
Shine A Light, TANJA RIBIČ pa je z balado Zbudi se zasedla
sohdno deseto mesto.
DAVID BYRNE, bivši šef in idejni vodja kultne ameriške
alter-pop zasedbe TALKING HEADS, je posnel LP »Feelings«.
Pri založi Helidon je izšel debitantski glasbeni izdelek »Igra«
dolenjskih rockerjev DAN-D.
Idrijska reggae pop skupina KINGSTON je v nekoliko
spremenjeni zasedbi posnela material za ploščo »Daj povej,
daj povej«, založba Megaton pa je objavila prvi izdelek DJ-a
HERBIEJA.
Izšel je drugi album »Klappe Die 2te« popularne nemške
dekliške zasedbe TIC TAC TOE.
Na trgovinskih policah se je znašla nova plošča »Album Of
The Year« ameriških funk metalcev FAITH NO MORE.
JON SECADA se je po triletnem premoru spet vrnil na
lestvice z albumom »Secada«.
24. maja je v Hali Tivoli ponovno nastopil nizozemsko-
angleški fantovski kvartet CAUGHT IN THE ACT.
V okviru tradicionalnih Dnevov mladih in kulture se je v
soboto, 24. maja, na velenjskem gradu zgodil vehki open-air
koncert, na isti dan pa je v celjskem Kljubu na mikro rave
party nastopil kibernetični petnogi trio DIG.
PER GESSLE, nekdanji šef švedske pop ročk atrakcije
Roxette, je objavil svoj prvi samostojni album »The World
Accorning To Gessle«.
31. maja je v Plečnikovih Križankah v Ljubljani nastopil
najbolj znan, prodajan in cenjen slovenski bend LAIBACH.
JUNIJ
.......I.........iiinji.ii.iiiiii.i!> !ii«Liiiii.n.iiw».M»iiiiiiii«inii.....[......... v
Pri ljubljanski založbi Dallas records je izšel dvojni retros-
pektivni album »Arhiv« znamenite slovenske pop atrakcije
VIDEOSEX.
SAMMV HAGAR (ex-Van Halen) je objavil svoj dvanajsti
album »Marching To Mars«.
Pri založbi Conan je izšla prva kompaktna plošča štajersko-
koroške rockovske naveze GUETTENSTAIN, založba Mega-
ton je objavila drugo zgoščenko dua D.A.Z., plesno-pevski
kvartet POWER DANCERS pa je posnel drugi album »V šusu«.
MARIAH CAREV in Tommya Mottolle, direktor diskografske-
ga velikana Sony, sta se po šestih letih »srečnega« zakona ločila.
Zaradi prekomerne doze zaužitih opiatov je umrl 36-letni
West Arkeen, dolgoletni sodelavec skupine GUNS&ROSES in
soavtor nekaterih njihovih uspešnic.
Izšel je najnovejši izdelek »Generation Swine« ameriških
glam-metalcev MOTLEV CRUE.
V soboto, 14. junija, je v velenjski Rdeči dvorani koncertiral
srbski pop-rock heroj BAJAGA, 16. junija pa je na taistem
prizorišču nastopila svetovno znana saksofonistka CANDV
DULFER.
Žalski metalci INTERCEPTOR so skupaj z Dej o Mušič (na
sliki) posneli pesem Uničimo tabuje.
16. junija je v Hah Tivoli v
Ljubljani v okviru svetovne
turneje World In Motion na-
stopil DJ BOBO.
PAUL WELLER, eden iz-
med najbolj cenjenih angleš-
kih ročk glasbenikov, je pri
založbi Island objavil svoj
četrti solo album »Heavy
Soul«.
V	reki Misissippi v bližini
Memphisa so našli utoplje-
nega ameriškega rockerja
JEFFA BUCKLEVJA.
V	petek, 20. junija, je bil v
ljubljanskih Križankah ročk
festival DA BEST OD
NOVGA ROČKA 91-96.
Kanadski ročk heroj NEIL
YOUNG je odpovedal celot-
no poletno evropsko turne-
jo, v okviru katere naj bi 24.
junija nastopil tudi v Ljublja-
ni.
RAFAEL ZUPANC-RAF je
v samozaložbi objavil album
»Poletje v letu 1997«.
Corona je založila prvi al-
bum »Como Ljubljana« v
Ljubljani delujočega Vene-
zuelca DIEGA BARRIOSA
ROSSA.
V	studiu Kif-Kif je nastal
debitantski izdelek idrijske
punk skupine ZALJUBLJE-
NA GENERACIJA.
V	organizaciji Pop teatra
se je na vrtu gostilne Ojstri-
ca med 22. in 24. junijem
zgodil tretji ulični jazz festi-
val.
38. mednarodni jazz festival Ljubljana se je spet odvijal v
Križankah od petka, 27. do nedelje 29. junija.
Založba Dallas je objavila prvenec »Črtica« poskočnega dua
MIZ (na sliki).
se nadaljuje
STANE ŠPEGEL
20 vročih rc 1997
TUJA LESTVICA
DOMAČA LESTVICA
tuje lestvice
vrtiuak polk in
valčkov
22
VITEZI BELEGA MESTA
mmm
PETICA
REPORTAŽA	I 0
Romarji v soju bakel
Pohod k cerkvi sv. Križa nad Belimi Vodami, kjer so pripravili božično mašo
Po obilnem božičnem kosi-
lu niso vedeli, kaj bi, pa so se
vsi skupaj odpravili k cerkvi
sv. Križa nad Belimi Vodami.
Takrat se je porodila ideja, da
bi pohod razširili med ljudi,
da bi vsi skupaj na Kriški gori
praznovali družinski praz-
nik - božič in se hkrati poklo-
nili slovenskemu prazniku,
dnevu samostojnosti.
Iz te zamish je zrasel pohod,
ki se ga je v četrtek zvečer
udeležilo približno 3 tisoč lju-
di. Od vsepovsod so se vile
množice, nekateri so s sabo
prenašali bakle, narejene do-
ma ali kupljene, drugi so si
svetili z rudarskimi svetilkami,
tretji z baterijami, manjkalo ni
niti leščerb. Nehote je vsakogar
prevzel čisto poseben čar, po-
vezan s prazniki ali pa z zado-
voljstvom, da si prisostvoval
tako doživetemu dogodku.
Križ na gori
Romarska cerkev sv. Križa
je podružnica župnije sv. An-
dreja v Belih Vodah. Že v Sve-
tem pismu beremo, da se je
očaku Abrahamu in izraelske-
mu voditelju Mojzesu Bog ra-
zodel na gori, pa tudi Slovani
so bogove častili na višinah.
Tudi cerkev sv. Križa nad
Belimi Vodami je postavljena
1050 metrov nad morjem. Po
cerkvi se hrib imenuje Kriška
gora, staro ime pa je Oslovska
gora. Pravijo, da je to ime do-
bila v poznem srednjem veku,
ko so benediktinski menihi iz
Gornjega Grada pastirovali
vse do Škal. Menihi so za ježo
uporabljali osle. Medtem ko
so v belovodski cerkvi sv. An-
dreja opravljali bogoslužje, so
se njihovi osli pasli na bližnji
gori, ki so jo domačini ustrez-
no poimenovah.
Ob koncu 18. stoletja je belo-
vodski kmet Sovinek našel na
vrhu Oslovske gore križ, ki je še
danes na glavnem oltarju velike
romarske cerkve. Preden je naj-
deni križ prišel na oltar, je pre-
hodil dolgo pot. Sovinek je križ
našel na drevesu, pod katerim
je bil vol, ki se je oddaljil od
črede. Ko so križ odkrili trije
možje iz mozirske fare, so ga
odnesli s seboj in ga postavili v
novo znamenje pri Mikeku v
Lepi Njivi. Začel jih je preganja-
ti nek notranji nemir, da križ ne
sodi tja, in so ga po sedmih letih
vrnili. Potem je Sovinek posta-
vil križ v hišno kapelo, toda tudi
on ni imel miru, dokler ni križa
odnesel nazaj na goro.
S pomočjo kmeta Beriožni-
ka je postavil na gori velik križ
in nanj namestil najdeno zna-
menje. To se je hitro razvedelo
in Belovodčani ter okolišani
so začeli zahajati na goro. Ka-
dar je bil v Belih Vodah prošnji
shod, so se ljudje zbrali pri
križu na gori in šli v procesiji k
cerkvi sv. Andreja. Za spomin
so si odrezali košček velikega
križa. Leta 1804 so na Kriški
gori zgradili leseno uto in va-
njo postavili križ. Na goro je
prihajalo vedno več ljudi od
bUzu in daleč. Na stene ute so
romarji obešali razne podobe
in uta je postala kapela.
Leta 1831 je v Belih Vodah
razsajala griža, ki je v mesecu
in pol pobrala 22 krajanov.
Takrat so se Belovodčani
zaobljubiH, da bodo na gori
pozidali kapelo, če griža po-
neha. Prošnja je bila uslišana
in postavili so prvo zidano
cerkvico. To je bilo v času
belovodskega kurata Andreja
Fileža. Cerkvena in državna
oblast sta izdali naročilo, da je
treba novo kapelo podreti in
da se ljudje ne smejo zbirati
na gori. Vendar je na goro
prihajalo vedno več romarjev
s svojimi prošnjami. Zaradi te-
ga so Belovodčani 1838 v Šo-
štanju vložili prošnjo, naj sve-
tokriško kapelo naredijo za
podružnico in jo blagoslovijo,
da bodo lahko darovali svete
maše. Odgovor je bil, naj naj-
prej povečajo kapelo, pozida-
jo zvonik in nabavijo zvon.
Že leta 1839 je bila pozidana
cerkev, ki še danes stoji. Leto
kasneje so pozidali zvonik in
kupili zvon. Že decembra 1840
sta škof in cesarski dvor dovoli-
la blagoslov nove cerkve. Za to
je bil pooblaščen škalski dekan
Andrej Urek. Tako je bila izpol-
njena dolgoletna želja kraja-
nov, v spomin na prvo bogo-
služje pa še danes pripravljajo
romarski shod ob binkoštnem
prazniku.
Leta 1842 so ob cerkvi zgradi-
li še romarsko hišo, poseben
pečat pa je dobila romarska pot
6	let kasneje, ko jo je ob priliki
kanonične vizitacije obiskal,
škof Anton Martin Slomšek. Le-
ta 1850 je bilo izdano dovolje-
nje za gradnjo večje cerkve, in
še istega leta je domači župnik
Rafael Vengust blagoslovil te-
meljni kamen. Romarsko cer-
kev so gradili 7 let, kar pomeni
7	let naporov in trpljenja. Leta
1857 je škalski dekan Gregor
Miklavžin blagoslovil novo cer-
kev in v njej daroval prvo sveto
mašo. Še danes je mogočna ro-
marska cerkev lep spomin na
pobožnost takratnih belovod-
skih faranov in romarjev.
Celjski opat Matija Vodušek
je leta 1860 blagoslovil oltar
roženvenske matere božje in
nov 2700-kilogramski zvon, ki
še danes pozdravlja romarje.
V petek, 8. avgusta 1862, je
cerkev blagoslovil tudi škof
Anton Martin Slomšek. Kma-
lu po posvetitvi je cerkev dobi-
la orgle, leta 1873 so blagoslo-
vili svete stopnice, ki romarje
spominjajo na stopnice, po
katerih je šel Jezus k Ponciju
Pilatu. Za konec so leta 1874
zgradili še župnišče.
Del teksta, ki govori o zgo-
dovini Kriške gore in nastan-
ku obeh cerkva, je povzet po
zloženki Sveti Križ nad Beli-
mi Vodami, ki jo je letos iz-
dal Župnijski urad Šoštanj.
Med prvo svetovno vojno so
iz male cerkve odpeljali tri zvo-
nove, na roženvensko nedeljo
1927 pa so bili blagoslovljeni
novi zvonovi, ki še danes od-
zvanjajo. Tudi po drugi svetov-
ni vojni so se dogajale neprijet-
ne stvari, saj so miličniki po-
skušali vse, da bi preprečili
romanje k cerkvi sv. Križa. Da
bi omogočili romanje tudi ti-
stim, ki se raje vozijo kot hodi-
jo, so leta 1972 pod vodstvom
župnika Štefana Faleža zgradili
cesto, ki so jo maja 1992 asfal-
tirali. Tako je cerkev sv. Križa
dobila današnjo podobo.
Premrle roke in
ožarjena lica
Po tej asfaltirani poti se je v
četrtek zvečer vila kolona ljudi.
Množica romarjev je pot začela
že pri Grebenšku, od koder je
do cerkve dve uri hoda. Po
Grabnu, na Kelnerje, po celi
dolini so svetile luči, ki so ka-
zale, kod hodijo romarji. Ti so
prihajali z vseh vetrov, registra-
cije na avtomobilih pa so priča-
le, da so se na Kriško goro
odpravili tudi Avstrijci, Dolenj-
ci in Štajerci. Največ je bilo
seveda krajanov obeh okoliš-
kih dolin. Šaleške in Zgornje
Savinjske. Mnogi med njimi so
se že večkrat udeležili pohoda,
med skupinami so že po poti
romale čutarice s kačjo slino,
marsikdo je neznancu daroval
kak priboljšek, potico, send-
vič, še čisto navadna mandari-
na, ki jo je podarila neznanka,
je imela popolnoma drugačen
okus. Vezi prijateljstva so se
pletle, pa če je bilo treba komu
malce pomagati ali pa samo
posvetiti, da je našel kapo...
Šoštanjski planinci so poskr-
beli za vodnike, na pomoč so
priskočili člani gorske reševalne
službe z Danijem Kopušarjem
na čelu, pohvaliti velja mladin-
sko komisijo pri PD Šoštanj...
Vsakemu je pripadal del organi-
zacije, levji delež pa vsa ta leta
nosijo Maksimilijan Korošec,
Jana Jelenko, Jure Verdel, Mi-
lan Hudej in Andrej Tamše. »Pr-
vo leto se nas je zbralo 280,
letos, ko smo pohod pripravili
šestič, pa ocenjujemo, da se je
pri cerkvi sv. Križa zbralo 3
tisoč ljudi. Verjetno so tega >kri-
ve< tudi ugodne vremenske raz-
mere, čeprav nam vseeno manj-
ka malce bele odeje in tistih
čarov, ki jih lahko privabijo le
zasnežene poljane,« je vidno
nasmejan in zadovoljen razla-
gal Maksimilijan Korošec. Ne-
kaj snega za vzorec in za manj-
šo kepo iz otroških rok, pa je v
okolici cerkve še ostalo.
Malce pred 19. uro sta se
smeh in klepet večine udele-
žencev že razlegala na Kriški
gori. Pod umetnimi lučmi so se
zgrinjale množice pohodnikov,
velika večina je romala vsaj pol
ure, kolikor traja pot od zad-
njega travnika, malce naprej
od Sovineka v Belih vodah, pa
do vrha hriba, kamor vodi zelo
strma asfaltirana cesta. Premr-
le roke so grele bakle, odmeva-
le so slovenske pesmi, od cerk-
venih do narodnih, srečevali in
pozdravljali so se znanci, vmes
pa so šoštanjski planinci brez-
plačno vsakemu udeležencu
delili čaj. »Tri alfe smo ga sku-
hali,« je pripovedoval eden od
planincev. To pomeni 450 li-
trov čaja, ki so ga natočili v
približno 4 tisoč kozarcev.
V cerkvi so že odzvanjale
pesmi članov Okteta TEŠ pod
vodstvom Mitje Venišnika, ki
so vsem poslušalcem, ki so si
»izborili pot« v cerkev, pripra-
vili nepozaben program, obo-
gaten z božičnimi pesmimi.
Božični maši seveda niso mogli
prisostvovati vsi pohodniki
oziroma romarji, vendarle se je
čudovito in nepozabno božič-
no vzdušje, podobno tistemu
pri polnočnici, širilo tudi izven
cerkvenih zidov. Sveto mašo so
darovali dekan Jože Pribožič,
župnik Mirko Horvat in kaplan
Silvo Molan. Še dolgo potem,
ko je bila maša končana, je na
Kriški gori vladalo drugačno
vzdušje, in mnogi pohodniki
so se težko ločili od znancev
ter starih in novih prijateljev.
Tudi pot nazaj v dolino so
osvetljevale bakle, iz vsake mal-
ce večje skupine je odmevala
pesem, klepet in smeh pa kar
nista zamrla. Še dolgo v noč so
se po pobočjih Kriške gore, pa
tudi v dolini, pomikale lučke.
URŠKA SELIŠNIK
-v,	Foto: CIRIL SEM
Cerkev sv. Križa, ki je gostila romarje z vseh vetrov.
Eden glavnih organizatorjev
in pobudnikov za pohod na
Kriško goro Maksimilijan Ko-
rošec.
Mašo so obogatili tudi pevci šoštanjskega mešanega pevskega zbora.
Izbor voščilnic 5« januarja
Odziv na našo akcijo, v kateri smo izbirali
naj voščilnico, je bil presenetljivo dober.
Marsikdo se je resnično potrudil in prijate-
lju, znancu, sorodniku ali pa kar tako napi-
sal res lepo voščilnico, ki jo je bil naslovnik
vesel in je ni takoj vrgel v koš.
Še več si od naše akcije obetamo prihodnje
leto, ko bomo tudi dodelali pravila igre in
najboljše lepo nagradili. Izbor letošnjih voš-
čilnic bomo opravili v ponedeljek, 5. januarja,
rezultate z reportažo pa bomo objavili v prvi
ponovoletni številki Novega tednika, ki bo
izšla 8. januarja. V prvem natečaju bomo
zagotovo nagradili najbolj izviren in prijeten
tekst voščilnice, dodali pa bomo še nagrado
ali vsaj pisno priznanje za najbolj všečno
ročno izdelano voščilnico.
Veseli bomo, če si boste med novoletnimi
prazniki vzeli čas in nam v oceno poslali
kakšno svojo voščilnico, ki ste jo dobili, in za
katero menite, da je izjemna; ali pa da nam
napišete kakšno razmišljanje o voščilih za
različne praznike.
Predvsem pa pohitite, kajri 5. januarja bo
posebna žirija, ki si bo ogledala voščilnice,
odločila, katera voščilnica si zasluži ime naj
voščilnica.
T.V.
Šl. 52. - 30. december 1997

24
ZAAVTOMOBILISTE
ll(M'ilH>l!IIHl
Dobro poslovanje korporacije VW
Nemški Volkswagen, četr-
ti največji izdelovalec vozil
na obli, je lahko zadovoljen
s svojimi letošnjimi poslov-
nimi rezultati. Doslej so iz-
delali 3,9 milijona avtomo-
bilov, kar je za skoraj osem
odstotkov več kot lani v ena-
kem obdobju.
Po besedah vodilnih mož v
tem koncernu ima korporaci-
ja v svojih rokah kar 10 od-
stotkov svetovne trgovine z
avtomobili, kar je nedvomno
izjemen rezultat. V Zahodni
Evropi so letos prodali 2,3 mi-
lijona avtomobilov in s tem
svoj tržni delež povečali na
več kot 17,8 odstotka. Zanimi-
vo je, da je sama tovarna
Volkswagen v tem času pro-
dala manj, so pa to nadome-
stili s proizvodnjo avtomobi-
lov v tovarnah Audi, Škoda in
Seat, ki so prav tako sestavni
del korporacije VW. Pomem-
bno je, da so v letošnjih enaj-
stih mesecih prodajo v
vzhodni Evropi povečali za 38
odstotkov, v Južni Ameriki so
prodali za dobre štiri odstot-
ke več, v Severni Ameriki kar
za 7,5 odstotka več in na ob-
močju Azije oziroma Pacifika
za 15,8 odstotka več.
Pri tem je zanimivo, da
Volkswagen išče nove proi-
zvodne kapacitete, kajti pov-
praševanje po nekaterih nje-
govih avtomobilih, denimo
passatu in audiju A6, pred-
vsem pa po golfu četrte gene-
racije, je zelo veliko. Poleg
tega se Volkswagen pripravlja
na izdajo novega svežnja del-
nic, s katero naj bi po seda-
njih ocenah dobil približno
šest milijard dolarjev. Ta de-
nar naj bi porabil za uvedbo
nekaterih novih modelov (de-
nimo malčka lupina), pa ver-
jetno tudi za nekatere druge
posle.
Manj je znano, da je imela
tovarna ob predstavitvi golfa
IV nekaj težav in zato tudi
zamuda s serijsko prodajo te-
ga povsem novega avtomobi-
la.
Golf IV
Težave s sprotno
dobavo ruskih lad
Ljubljanski zastopnik ru-
ske tovarne Lada, Lada Avto,
je imel letos na slovenskem
trgu zelo veliko težav.
Iz tovarne namreč ni sproti
dobival tistih avtomobilov, ki
si jih je želel, po drugi strani
pa so bile dobave zelo nered-
ne. Tudi zaradi tega letos ozi-
roma v letu 1997 ne bodo
prodali več kot tisoč avtomo-
bilov. Še vedno gre najbolje v
promet terenec niva, ki tudi
vodi v svojem razredu (pred
suzukijem vitaro oziroma sa-
murajem), ob tem pa napove-
dujejo, da bodo v letu 1998
vendarle začeli prodajati no-
vo lado z oznako 2110.
To vozilo je bilo doslej
predstavljeno na več avtomo-
bilskih salonih (kot limuzina,
kombilimuzina in kot kara-
van), vendar so z začetkom
njegove serijske izdelave zelo
dolgo ali predolgo odlašali.
Po sedanjih napovedih je se-
rijska izdelava pred meseci
vendarle stekla, lada limuzina
2110 pa naj bi bila slovenskim
kupcem na voljo spomladi ali
sredi leta. Ob tem pri Lada
Avtu zatrjujejo, da imajo pre-
več trgovcev, kar naj bi pome-
nilo, da se bo njihovo število
zmanjšalo.
Lada niva
Evropa: bolje kot lani
Posel z avtomobili v
Evropski uniji oziroma v dr-
žavah Zahodne Evrope je bil
novembra dokaj ugoden,
vendar pa to ne velja prav za
vse države.
Novembra so prodali 991
tisoč novih osebnih avtomo-
bilov, kar je bilo za 10 odstot-
kov več kot v enakem lan-
skem mesecu. Doslej oziro-
ma letos so prodali 12,5 mili-
jona avtomobilov ali za 4,3
odstotka več kot v enakem
obdobju lani. Vse kaže oziro-
ma je očitno, da na dobro
prodajo najbolj vplivajo po-
datki o poslu v Italiji. Tam
namreč še vedno veljajo vlad-
ne spodbude pri zamenjavi
starih z novimi avtomobili. To
odločilno vpliva na prodajo
avtomobilov na Apeninskem
polotoku, kajti v novembru je
bilo v avtomobilskih trgovi-
nah za dobrih 44 odstotkov
kupcev več kot novembra la-
ni. V enajstem letošnjem me-
secu se je za nove avtomobile
odločilo 187 tisoč Italijanov,
doslej pa že skoraj 2,3 milijo-
na, oziroma za 40 odstotkov
več kot v enakem lanskem
obdobju.
Ob tem nekateri analitiki
menijo, da se bo prodaja v
prihodnjem letu tako v Evro-
pi kot seveda tudi v Italiji
zmanjšala, še posebej v pri-
meru, ko ali če v Italiji ne bo
več vladnih spodbud. Tako
se je namreč zgodilo v Fran-
ciji, kjer so imeli leta 1996
prav tako posebne davčne
spodbude in je prodaja avto-
mobilov strmo rasla, letos pa
jim gre slabo. Seveda pa ima-
jo od boljše prodaje v Italiji
največ domače avtomobilske
tovarne, denimo korporacija
Fiat, ki je pred nedavnim za-
čela prodajati tudi svoj glo-
balni avtomobil palio.
Fiat palio
Razmeroma ugodno v ZDA
v ZDA so različno zadovoljni s prodajo v novembru.
General Motors in Chrysler sta namreč za svoje avtomobile
našla nekaj več kupcev, medtem ko je bil Ford povprečno
uspešen. V novembru je tako GM kot največji izdelovalec
avtomobilov prodal 355 tisoč vozil ali za 10 odstotkov več kot
lani. Chrysler, ki je med omenjeno trojico najmanjši, je
novembra svojo prodajo povečal za osem odstotkov. Pri
Fordu so prodali 282 tisoč vozil, kar je bilo skoraj točno toliko
kot v enajstem lanskem mesecu.
Po sedanjih napovedih naj bi v letošnjem letu v ZDA prodali
5,4 milijona vozil, od tega naj bi bilo dobrih 47 odstotkov
ovornjakov oziroma dostavnih vozil.
PETICA
ZAAVTOMOBILISTE
25
Prihaja audi A6 avant
Audi A6 je bolj ali manj uspešen avtomo-
bil nemške avtomobilske tovarne, ki pa je
doslej ponujala le limuzinsko izvedenko.
Sedaj tovarna ponuja v objavo prve uradne
fotografije karavanske izvedenke audija A6
z imenom avant, ki naj bi se na trgu pojavil
še pred uradnim začetkom pomladi,
Audi A6 avant je do zadnjega stebrička
strehe povsem enak kot limuzinska različica,
zadek pa je običajen oziroma nič tako druga-
čen kot je to pri limuzini. Po sedanjih napove-
dih tovarne bodo lahko kupci izbirali med
trinajstimi kombinacijami motorja in menjal-
nika, pa med številno opremo in seveda dve-
ma vrstama pogona (na prednji kolesi in
quattro). Porsche Slovenija, ki je uradni pred-
stavnik Audija pri nas, napoveduje točne cene
za avanta po novem letu, ve pa se, da naj bi
izvedenka z 1,9-litrskim TDl motorjem v
Nemčiji stala nekako 58 tisoč mark, medtem
ko naj bi stal A6 avant 2,8 quattro s tiptronic
menjalnikom skoraj 77 tisoč mark.
Audi A6 avant
Na pregled 160 tisoč renaultov
Če so za leto 1996 trdili, da
je bilo leto pregledov že iz-
delanih vozil zaradi različ-
nih tovarniških napak,, po-
tem je treba reči, da je bilo
letošnje leto po tej strani še
posebej »bogato«.
V zadnjem letu namreč
skoraj ni bilo tovarne, ki ne bi
imela takšnih problemov, pri
čemer je najbolj razvpit pri-
mer te vrste nemški Merce-
des Benz in njegov avtomobil
A razreda. Zanimivo pri vsem
tem je, da je na tem seznamu
relativno malo japonskih av-
tomobilskih tovarn, kar samo
potrjuje že bolj ali manj zna-
no dejstvo o izjemni kakovo-
sti japonskih avtomobilov.
Seznamu tistih tovarn, ki so
letos poklicale na ponovi pre-
gled svoje avtomobile, se je
sedaj pridružil še Renault. To-
varna je namreč ugotovila, da
se lahko v posebnih okolišči-
nah na nekaterih njihovih av-
tomobilih zaradi delovanja
statične elektrike napihne
oziroma sproži ena od zrač-
nih varnostnih blazin. Zato
bodo pregledali nekako 1650
tisoč twingov, cliov, lagun in
lagun break, izdelanih v času
od junija do novembra letos.
Vsakega kupca oziroma last-
nika bo tovarna, kar velja tudi
za Slovenijo, s pismom obve-
stila, naj se oglasi na pooblaš-
čenem servisu, kjer bodo opra-
vili preventivni pregled.
Renault kangoo kasneje
Novomeški Revoz je napovedal začetek
prodaje novega renaulta kangooja za 15.
december, sedaj pa je očitno, da bo avto
domačim kupcem na voljo dober mesec
kasneje, to je po 15. januarju. Zakaj se je to
zgodilo?
Kot pravijo pri Revozu, je povpraševanje po
kangooju prevehko, da bi lahko zadostili
vsem potrebam oziroma zahtevam in so zato
raje premaknili začetek prodaje. Bistveno ob
vsem drugem pa je, da gre kangoo dobro v
promet tudi v drugih evropskih državah. Po
svoje je odločitev Revoza razumljiva in vsaj
nekoliko temelji na dokaj slabi izkušnji pri
dobavi scenica, kjer so se dobavni roki zaradi
velikega zanimanja slovenskih kupcev precej
zavlekli.
Kangoo bo pri nas na voljo s tremi različnimi
motorji (1,2 litra, 1,4 litra in 1,9-litrski dizel) in
dvema različnima opremama, medtem ko bo
kangoo express, torej pick up različica tega
avtomobila, naprodaj februarja prihodnje leto.
Renault kangoo
Novi varnostni
trikotniki
z novim letom oziroma
s 1. januarjem tudi pri nas
začenjajo veljati nekatera
določila homologacijskih
pravilnikov, ki prinašajo
nekaj novosti.
Tako bodo morala biti
motorna vozila opremlje-
na z novim varnostnim tri-
kotnikom, ki je homologi-
ran v skladu z evropskim
homologacijskim pravilni-
kom ECE 27/03. To določi-
lo o novem varnostnem
trikotniku je bilo v sloven-
skem uradnem listu objav-
ljeno že pred tremi leti.
Bolj pomembno pri vsem
tem pa je, da morajo biti ti
novi trikotniki opremljeni
s slovenskim homologacij-
skim žigom, kajti v nekate-
rih trgovinah so se že poja-
vili varnostni trikotniki, ki
tej zahtevi ne ustrezajo. In
cena novega trikotnika?
Dobrih 1.500 tolarjev.
Renault megane
Izdelali milijonti renault
megane
Francoski Renault je s svojim meganom, ki je na voljo v
štirih izvedenkah (limuzina, kombilimuzina, enoprostor-
sko vozilo, kupe), kmalu pa naj bi bili naprodaj še karavan
in kabriolet, vsekakor zelo zadovoljen.
To je avtomobil, ki gre v Franciji izjemno dobro v promet,
poleg tega pa je najbolje prodajano francosko vozilo na tujem.
Pred nedavnim so izdelali milijonti megane, ki sicer nastaja v
treh tovarnah v Evropi, pred nedavnim pa so začeli avto
izdelovati še v Turčiji in v Argentini. Ob vsem tem je megane
peti najbolje prodajani avtomobil v Zahodni Evropi, kjer so v
letošnjih desetih mesecih prodali nekaj več kot 412 tisoč
avtomobilov (tržni delež je bil 3,6 odstotka). Megane je ob tem
zelo uspešen tudi izven Evrope.
Kupec RRže
izbran?
že pred nedavnim smo
pisali o tem, da namerava
britanska družba Vickers
prodati avtomobilski del
družbe Rolls Royce. Za An-
gleže vest ni bila pretirano
spodbudna, kajti to pome-
ni, da odhaja v (verjetno)
tuje roke ie zadnji njihov
avtomobilski simbol.
Med možnimi kupci se je
pojavilo več različnih imen,
med njimi tudi Volksvvagen,
pa BMW, Ford in tudi Mer-
cedes Benz. Graham Mor-
ris, prvi človek RR, je pred
nedavnim povedal, da je kar
sam izbral kupca, ki se mu
pač zdi najbolj primeren.
Vse kaže, da bo ime znano v
prvem četrtletju prihodnje-
ga leta. Razumljivo je, da se
bo odločil za tistega ponud-
nika, ki bi bil pripravljen od-
šteti največ, kajti, kot pravi
Morris, tako od njega tudi
pričakujejo delničarji.
Zanimivo pri tem je, da
naj bi BMW ne bil povsem v
ospredju, pa čeprav naj bi
imel nekaj prednosti, saj že
tehnološko sodeluje z RR.
Po sedanjih napovedih naj
bi bilo treba za tovarno od-
šteti nekako 600 milijonov
funtov.

Slavnostno zimzeleno praznovanje
Piše: DARJA HUGHES
dipl. designer
Že iz pradavnine, ki sega
vse v poganske čase in se
nadaljuje v krščanstvo, je
zimzelen simbolično rastli-
nje, ki nam krasi domačo hi-
šo v času zimskih praznikov.
Barve in prijetne vonjave
drevesa, šopka ali venčka, ki
smo ga razobesili po ograji,
nad kaminom, vrati ali okni,
dodajo prazničnemu ambien-
tu posebno naravno noto. Vaši
gostje, ki bodo z vami prežive-
li najdaljšo noč v letu, bodo
prijetno presenečeni ob vaši
iznajdljivosti in pestri dekora-
ciji.
Osnovni venček
Pravilo, ki se ga moramo
vselej držati, je, kajpak, pre-
prostost. Bolje, da se izogiba-
te uporabe igličnih zimzele-
nov (smreka, bor), ker so list-
nati bolj obstojni in jim zele-
nje ne odpada. Dobro je tudi
vedeti, da bodo daljša stebla
bolj dramatično učinkovala,
zato so zelo primerna za okra-
sitev kaminov ali okenskih po-
lic. Če boste venec razobesili
zunaj, bo ostal svež več ted-
nov, znotraj pa boste svežino
obdržali, če ga boste občasno
poškropili z vodo.
Za izdelavo venčka potrebu-
jemo raznovrstno zimzeleno
rastlinje (od štiri do pet različ-
nih vrst, narezano na 10-12cm
dolga stebla), tanko žico za
vezanje posameznih šopkov
in močnejšo žico za medse-
bojno povezavo posameznih
šopkov.
Začnemo z bolj košatimi
rastlinami in večjimi listi in v
sredino vpletemo bolj drobne
ali cvetoče zimzelene. Šopek
šestih stebel nato povežemo z
žico. Močnejšo (osnovno) ži-
co izmerimo do želene dolži-
ne celotnega venca, dodamo
pa še nekaj centimetrov za
končno pritrditev. Nato šopke
enega za drugim pritrdimo po
celotni dolžili osnovne žice.
Šopki naj se prekrivajo za 2-3
cm, tako da skrijemo žico.
Okrasitev venca
Večnamenski osnovni ven-
ček se lahko spreminja ob
različnih priložnostih.
Ko ste venček pritrdili, lah-
ko dodajate sveže cvetove, na
primer vrtnice, lilije ali druge
trajnejše cvetice. Posamezne
cvetove vtaknite v steklene
vrtnarske epruvete z vodo in
jih namestite v venček. Za
drugo priložnost dodajte vr-
šičke božjega drevesca ali sve-
žega sadja. Kasneje, ko se
zimzelen začne sušiti, dodajte
suhe cvetove snežnih kep
(hydrangea), suhih vrtnic, su-
hega sadja in storžev. Pritrdite
jih lahko z žico in lepilom. Če
se vam zdi to malo preveč
zamudno, potem lahko osta-
nete kar pri tradicionalnih bo-
žičnih okraskih in trakovih.
Za bolj rustikalen izgled se
podajo koščki mahu in lubja, za
aromo pa zvitki cimetovega
debla. Zelo eleganten izgled bo-
ste dobili ob dodatku raznovrst-
nih morskih školjk, ki jih lahko
predhodno pobarvate s kovin-
sko zlato ali srebrno barvo.
Veliko sreče pri izdelovanju
prazničnega venčka in srečno
v novem letu 1998 vam želi z
vašim Novim tednikom Darja
Hughes.
silvestrska
večerja
Melona s šunko
Ribja juha z belim vinom
Dušeni goveji zrezki
Piščanec s pomarančnim nadevom
Novoletno pecivo
Melona s šunko
Potrebujemo: 250 g kuhane
šunke, veliko zrelo melono,
sol, sveže mlet poper, malo
sadnega kisa.
Priprava: dobro ohlajeno
melono razpolovimo, odstra-
nimo pečke in jo narežemo na
zelo tanke rezine. Tudi kuha-
no šunko narežemo na zelo
tanke rezine. Na ohlajen krož-
nik razporedimo melonine in
šunkine rezine, vse posolimo,
popopramo in rahlo okisamo.
Ponudimo z rezinami franco-
skega kruha in metliškim ro-
sejem.
Ribja juha z belim
vinom
Potrebujemo: 200 g skuši-
nih filejev, 200 g očiščenih
morskih rakcev, 1,5 litra ne-
mastne juhe, 2 dl suhega bele-
ga vina, eno čebulo, 1 lovorov
hst, vejico majarona, sol, sve-
že mleti poper, nekaj kapljic
vvorcesterske omake, malo
sadnega kisa.
Priprava: v lonec vlijemo
govejo juho in ji dodamo na
kolobarje narezano čebulo, lo-
vorov list, vejico majarona in
vino. Vse prekuhamo in pusti-
mo stati 20 minut. Med tem
razrežemo ribje fileje na drob-
ne koščke. Koščke ribe in rak-
ce damo v juho in počasi ku-
hamo na majhnem ognju še
20 minut. Nato odstranimo lo-
vorov list in vejico majarona
in juho začinimo s soljo in s
sveže mletim poprom. Doda-
mo še nekaj kapljic worcester-
ske omake, nekaj kisa in po-
strežemo vroče v pogretih
skledicah.
Dušeni goveji
zrezki
Potrebujemo: 4 goveje
zrezke po 200 g, sol, sveže
mlet poper, čebulo, nekaj
kapljic worcesterske omake,
dl piva, olje za pečenje.
Priprava: goveje zrezke po-
tolčem po obeh straneh in do-
bro začinimo s soljo in sveže
mletim poprom. V vehki ponvi
segrejemo olje in zrezke po
obeh straneh popečemo. Nato
jih vzamemo iz ponve in spra-
vimo na toplem. V omaki, ki
se je nacedila, prepražimo se-
sekljano čebulo, jo prelijemo s
pivom in pečenkinim sokom
ter začinimo z worcestersko
omako. Goveje zrezke položi-
mo nazaj v ponev in jed duši-
mo toliko časa, da postane
meso mehko. Zraven ponudi-
mo merlot.
Piščanec s
pomarančnim
nadevom
Potrebujemo: domačega
piščanca, 3 stare žemljice, 2
jajci, malo mleka, pol čebule,
10 pomaranče, pol šopka pe-
teršilja, 1 jedilno žlico olja,
sol, sveže mleti poper, malo
curryja, šilce pomarančnega
likerja, vejico timijana, pol li-
tra suhega belega vina in 50 g
slanine.
Priprava: mesarja prosi-
mo, da nam prereže piščanca
na prsni strani. Nato mu izlo-
čimo kosti in pri tem pazimo,
da ne prerežemo kože na
hrbtu. Žemljice narežemo na [
drobne koščke in jih pome-
šamo s stepenimi jajci in
mlekom. Pomaranče olupi-
mo, pazljivo odstranimo
grenko kožico in iz ene po-
maranče stisnemo sok. Na
olju prepražimo sesekljano
čebulo, nekoliko ohladimo
in ji dodamo namočene žem-
ljice, peteršilj, pomarančne
krhlje treh pomaranč, posoli-
mo, popopramo in dodamo
malo currya in pomarančni
liker. V primeren pekač polo-
žimo s hrbtno stranjo piščan-
ca in ga napolnimo z nade-
vom. Nato ga zvijemo in po-
vežemo z vrvico. Začinimo
ga s soljo- in sveže mletim
poprom, polijemo z vinom in
pečemo v vroči pečici pri 200
stopinjah Celzija eno uro in
15 minut. Med pečenjem po-
gosto zalivamo. Medtem na-
režemo slanino na tenke tra-
kove in jih hrustljavo prepra-
žimo. Preostale pomarančne
krhlje segrejemo v poma-
rančnem soku. Piščančjo pe-
čenko razrežemo na rezine,
jo prelijemo s sokom, ki se je
natekel med peko, in rezine
okrasimo s hrustljavo slani-
no in s pomarančnimi krhlji.
Zraven ponudimo zeleno so-
lato in kuhan slan krompir.'
Novoletno pecivo
Potrebujemo: 350 g bele
moke, 120 g mletih lešnikov,
120 g sladkorja v prahu, jaj-
ce, rumenjak, 140 g masla,
malo pecilnega praška, šče-
pec soli, malo vanilijevega
sladkorja, 150 g marelične
marmelade, kozarček ruma,
sladkor v prahu za posip in
peki papir.
Priprava: iz moke, masla,
lešnikov, jajca, rumenjaka,
soli in vanilijevega sladkorja
zamesimo testo, ki ga zavije-
mo v alufolijo in damo za dve
uri v hladilnik. Nato testo raz-
valjamo na pomokani deski 4
mm na debelo. Z modelčki
izrežemo srčke. Iz polovice
srčkov izrežemo okrogle luk-
njice in jih odstranimo. Kekse
zložimo na s peki papirjem
pokrit pekač in pečemo 20
minut pri 180 stopinjah Celzi-
ja. Nato pečene kekse ohladi-
mo. Marelično marmelado
prekuhamo z rumom in s tem
namažemo cele srčke. S preo-
stalo maso napolnimo briz-
galko. Na namazane cele srč-
ke damo preluknjane srčke in
jih potresemo s sladkorjem v
prahu. Z brizgalko okrasimo
sredino srčkov.
BORIS JAGODIČ
kozmetičarka
svetuje
Svečani make-up
Svetujem vam,
da se za najdalj-
šo noč pripravite
nekoliko prej,
kar pomeni, da
že veste, v kakšni
toaleti in s kak-
šno pričesko bo-
ste pričakale od-
hod starega leta.
Vsekakor svetu-
jem uporabo teko-
čega pudra (po
uporabi dnevno-
hidrantne kreme),
ki ga lepo poraz-
delimo preko ce-
lega obraza (tudi
vek, ustnic in uh-
ljev) vse do vratu
in če bo dekolte
odprt - tudi tja. Ne pozabite,
da bo vaš obraz ta večer izpo-
stavljen močni umetni svetlo-
bi, zato je bolje, da izberete
malce svetlejšo nianso tekoče-
ga pudra. Preko njega (obvez-
no) nanesemo puder v prahu
(transparent), ki bo preprečil,
da bi se pretirano svetile. Na-
našamo ga z velikim čopičem
po enakem zaporedju.
Rdečilo za lica nanesemo s
srednje velikim čopičem na
senca in brado. Svetujem
vam, da uporabite terro coto
(rdečo zemljo), ki jo dobite v
drogeriji.
Za slovesen večer si malo
bolj opazno naličite veke,
vendar bodite pozorne, da se
bo ličilo skladalo s toaleto in
rdečilom za ustnice. Za pou-
darjanje vek običajno upo-
rabljamo 2-3 nianse (od svet-
lejše do temnejše) senčila v
kamnu. Tik pod obrvi nane-
semo svetlejše ali lesketajoče
senčilo. Lahko je srebrno ah
zlato, kar zelo lepo poživi
oko. Odločite se, kaj boste
poudarile, ustnice ali veke.
Nikar ne pozabite na bel kajal
svinčnik, ki ga uporabite na
notranjem spodnjem robu ve-
ke in ki pričara bolj sijoč po-
gled.
Še pred nanašanjem ma-
skare privihajte trepalnice s
posebnimi kleščami. Izbirate
lahko med črno, rjavo, sivo,
modro, vijolično ali zeleno
maskaro, v tujini pa jih proda-
jajo tudi v srebrnem oziroma
zlatem odtenku, kar ustvari
nenavaden pogled.
Če nosite očala, naj bodo ta
večer v malce bolj svečanem
dizajnu. Ne pozabite, da krat-
kovidne lahko bolj poudarite
oči, daljnovidne pa naj bodo
pri ličenju bolj skromne.
Ustnice si občrtajte s tem-
nejšim svinčnikom, kot je rde-
čilo za usta. Tega nanašajte s
kompaktnim čopičem, lahko
pa zmešate tudi dva ali tri
rdečila, da boste dobile želeno
barvo. Ustnice popivnajte s
papirnatim robcem, potem
rdečilo ponovno nanesite s čo-
pičem.
Tako, to bo vse. Pripravlje-
ne ste za odhod. Lepo se za-
bavajte in ko pridete domov,
ne pozabite odstraniti ličila.
Kozmetičarka VESNA
okoue in mi
Radosti
in obveznosti
Zimski čas prinaša v naša
življenja veliko radosti in
pričakovanj, pa tudi nekate-
re skrbi in neprijetna opra-
vila. Zlasti želimo opozoriti
lastnike zemljišč in stavbišč
v Mestni občini Celje na nji-
hove dolžnosti.
Letos že imamo izkušnjo s
poledico. V večini primerov
smo ravnali brezbrižno. V
Mestni občini Celje velja od-
lok o javni snagi in videzu
naselij, prav tako predpisuje,
kako se moramo obnašati v
zimskem času.
Lastniki parcel ali stavbnih
zemljišč, ki mejijo na javne
pločnike, so odgovorni za
odstranjevanje snega, posi-
panje pločnikov ob poledici
in preprečevanje padanja le-
denih sveč. Novo zapadli
sneg mora biti odstranjen do
7. ure. Če sneženje traja dlje
časa, je treba odstranjevati
sneg večkrat na dan, ali ko ga
zapade 10 centimetrov. Ob
poledici moramo pločnike
posipati s soljo. Če pa sol
zaradi temperature ne učin-
kuje, je za posipanje mogoče
uporabiti pesek, žagovino in
podobno.
Življenje v mestu si lahko
z malo truda olepšamo in
zmanjšamo možnosti poš-
kodb, predvsem pri otrocih
in starejših prebivalcih.
Da preprečimo padanje le-
denih sveč, moramo na strehe
namestiti snegobrane in ure-
diti žlebove ter odtočne cevi,
ali sveče odstraniti, pa pri tem
zavarovati pločnike, največ za
dan ali dva.
Še posebej nevšečno je, če
vas zaradi nespoštovanja
omenjenih navodil odloka do-
leti kakšna kazen ali odškod-
ninski zahtevek ob morebit-
nih poškodbah.
PETICA
_NASVETI_
27
nedeusko kosilo
Piše: sestra VENDELINA
Šampinjonova juha z
zdrobovim grahom
Telečji ptički, široki
rezanci, paradižnikova
omaka
Krompirjev zavitek,
kremna cvetača
Ananasova sladica
Šampinjonova juha
Potrebujemo: 30 dag šam-
pinjonov, 2 žlici maščobe, 1
žlico moke, 2 žlici sesekljane
čebule, 2 stroka strtega česna,
peteršilj, 1 dl kisle smetane,
žličko moke, 1 kozarec belega
vina.
Priprava: šampinjone oči-
stimo, na hitro operemo, od-
cedimo, narežemo na tanke
rezine, jih damo v kožico,
prilijemo vino in jih dušimo
toliko časa, da se šampinjoni
osušijo. Medtem na maščobi
pražimo moko, kmalu nato
dodamo čebulo in ko začne
rumeneti, zamešamo česen in
šampinjone, prilijemo krop,
smetanov podmet in kuhamo
še 1/4 ure. Okus izboljšamo z
jušno kocko, zakuhamo
zdrobov grah, vre naj 7 minut
in nazadnje pomešamo peter-
šilj.
Zdrobov grah
Potrebujemo: 3 dag marga-
rine, 1 jajce, 8 dag pšeničnega
zdroba.
Priprava: margarino zmeh-
čamo, umešamo, dodamo jaj-
ce in zamešamo zdrob. S
strojčkom ali cedilom zaku-
havamo grah.
Telečji ptički
Potrebujemo: 6 telečjih
zrezkov, sol, poper, 8 dag na
drobno narezane mastne sla-
nine, 8 dag sesekljane čebule,
narezan peteršilj, 2 žlici kisle
smetane, žličko moke, olje za
pečenje.
Priprava: zrezkom poreže-
mo kožice, pokrijemo jih s
polivinilom in potolčemo.
Zrezke osolimo, popopramo,
na vsakega naravnamo čebu-
lo, slanino, peteršilj, zvijemo
in povežemo z nitjo. Na vro-
čem olju jih okrog in okrog
rumeno opečemo, prilijemo
smetanov podmet in jih duši-
mo do mehkega. Medtem po
žlicah prilivamo krop in več-
krat obrnemo.
Široki rezanci
Na osebo računamo 4 do 8
dag rezancev. Kuhamo jih v
osoljenem kropu do 10 minut.
Stresemo jih na cedilo, splak-
nemo s toplo vodo. V kožici
jih pokapljamo z maslom ali s
sokom, ki ga dobimo pri te-
lečjih ptičkih.
Paradižnikova
omaka
Potrebujemo: 2 žlici olja, 3
žlice sesekljane čebule, 2
očiščeni in narezani zeleni pa-
priki, 5 srednje debelih, olup-
1 j enih in narezanih paradižni-
kov, sol, poper, peteršilj, ščep
timijana, lovorov Ust.
Priprava: na olju steklasto
spražimo čebulo, dodamo pa-
priko in kmalu nato še para-
dižnik. Ko se paprika zmehča
in paradižnik razkuha, omako
predačimo ali zmiksamo. Po-
novno prevremo in zamešamo
dišave.
Krompirjev zavitek
Potrebujemo: 35 dag moke,
pol žličke soli, 1 jajce, žlička
olja, topla voda; za nadev:
1,25 kg krompirja, 5 dag ma-
sti, 15 dag sesekljane čebule,
2 jajci, 2 dl kisle smetane, sol,
poper, muškatov orešek, ma-
jaron, peteršilj, 1 dl kisle sme-
tane in olje za pokapanje.
Priprava: zamesimo vleče-
no testo, hlebček namažemo z
oljem in ga pustimo pol ure
počivati. Krompir olupimo,
operemo in naribamo. Damo
ga na cedilo. Na masti spraži-
mo čebulo, dodamo krompir,
osolimo, premešamo in od-
stavimo. Dodamo dišave,
smetano in jajca.
Testo razvlečemo, po potre-
bi porežemo in 2/3 testa na-
mažemo z nadevom. 1/3 testa
pokapljamo s smetano in ol-
jem, zvijemo in zavitek polo-
žimo na namazan pekač. Pe-
čemo pri 190 stopinjah 40
minut. Med peko ga namaže-
mo s smetano in oljem.
Opomba: če po nadevu po-
tresemo s praženo sekanico
govejega ali mešanega mesa,
se okus zavitka še izboljša.
Kremna cvetaca
Potrebujemo: 50 dag težko
cvetačno glavo, sol, 2 jajci, 1 dl
kisle smetane, košček masla.
Priprava: cvetačno glavo
očistimo, namakamo v osolje-
ni vodi, zaradi mrčesa, kuha-
mo narezano v osoljenem kro-
pu do mehkega. Odcejeno
cvetačo zmiksamo, v kožici
med cvetačno kašo umešamo
smetano, maslo in stepeni jaj-
ci. Še malo segrejemo, zavreti
ne sme.
Ananasova sladica
Potrebujemo: otroške piš-
kote ali biskvitno ploščo iz 3
jajc, 9 dag sladkorja, 9 dag
moke, 2 do 4 dl sladke smeta-
ne, 2 do 4 dag sladkorja, vani-
lin sladkor, 1 pločevinka ana-
nasovega kompota, 1 žlica ru-
ma, za okras narezane pistaci-
je, mandeljni ali orehi.
Priprava: vtepemo sneg iz
beljakov, dodamo mu slad-
kor, rumenjake in med pena-
sto zmes zamešamo še "moko.
Testo razgrnemo na namazan
in z moko potresen pekač za
prst visoko. Pečemo pri 200
stopinjah 10 minut.
Ohlajeno testo narežemo
na kocke in damo v stekleno
skledo, navlažimo jih s kom-
potovo vodo pomešano z ru-
mom. Na piškotne kocke po
vsej površini naravnamo ste-
peno sladko smetano in po
smetani damo še ananasov
kompot. Po vrhu kompota
nabrizgamo smetano in po-
tresemo s pistacijami ali
mandeljni.
prehranazazdravje
Po družabnem pretiravanju
ob obloženih mizah
Bližajoči prazniki bodo v
dobri družbi in mizah, pol-
nih vina, potic, pečenk, sirov,
pršuta, omak, peciva... mini-
li, in poleg prijetnih spomi-
nov na preteklo noč prinesli
»dan potem« z glavoboli, pre-
bavnimi motnjami, bolečina
v želodcu, bruhanjem.
Seveda prej na to ne bomo
pretirano misUli, ampak se
bomo predali evforičnim,
prazničnim čustvom in se se-
veda naslednji dan prebudili s
prej omenjenimi težavami.
Obstajajo načini, da se tem
neprijetnim spremljevalkam
nočnega pretiravanja izogne-
mo ali jih vsaj omilimo.
Pri glavobolu, ko imamo
občutek, da nam glavo stiska
obroč, pomaga ležanje v za-
temnjeni sobi, z zaprtimi oč-
mi in z vlažnimi obkladki
(mešanica kisa in vode) na
čelu. Lahko si masiramo bole-
če dele glave, da se pritisk
postopoma zmanjša. Vzame-
mo lahko tudi tableto analge-
tika in pijemo veUko tekočine
(metin ali melisin čaj).
Pri prebavnih motnjah na-
slednji dan pijemo metin ali
melisin čas, ki omilita tudi
krče v želodcu. Še ves drug
dan se izogibamo mesu in
mastnim jedem in skušamo
jesti večinoma sadje in zele-
njavo ter fermentirane mlečne
izdelke (jogurti, skuta). Fer-
mentirani mlečni izdelki po-
magajo vzpostaviti ravnotežje
v črevesni mikroflori, kar je
važno pri pojavu diareje.
Diareja se pojavi zato, ker se
sluznica črevesja vname, kar
je nekakšna obramba orga-
nizma, da bi se rešil strupenih
snovi. Driska je torej, če ne
traja predolgo, lahko koristna,
ker pomaga pri uveljavitvi fi-
zičnega ravnovesja. Priporoč-
ljiv je post ob pitju večjih koli-
čin čaja. Drugi in tretji dan pa
preidemo na lažjo hrano - fer-
mentirani mlečni izdelki, ku-
han riž, juhe iz stročnic, čeža-
na iz kuhanih jabolk, kuhano
korenje. Lahko se nam prebudi
gastritis, ob čemer tudi najbolj
zaleže post, počitek, nato pa
dieta kot pri prebavnih mot-
njah (izogibanje mastnim je-
dem, pitje čajev, lažja hrana).
Pri bruhanju, ki ga veliko-
krat spremljajo slabost in bo-
lečine v želodcu, obstaja ne-
varnost dehidracije, če je to
predolgotrajno. Samo bruha-
nje je koristno, saj očisti orga-
nizem. Dobro je, da počivamo
še kakšno uro potem, ko teža-
ve minejo. Tudi ob tem se
priporoča dieta s pitjem več-
jih količin čajev, da povrnemo
izgubljeno tekočino, in uživa-
nje lažje hrane.
Ob pijanosti je najbolje že
pred odhodom v posteljo popi-
ti tabletko Alka Seltzerja ali pa
velik kozarec Cedevite ali aspi-
rina C. Drugi dan pijemo veliko
mineralne vode ali čaja (vsaki
dve uri skodelico čaja iz timija-
na in rožmarina), da pomaga-
mo ledvicam in odstranimo ra-
zen alkohola tudi toksične sno-
vi, ki jih jetra ne zmorejo prede-
lati. Jemo živila, ki vsebujejo
veliko ogljikovih hidratov (npr.
testenine) in pomagamo telesu
z zaužitjem vitaminov kom-
pleksa B. Če nam prija, se lahko
odpravimo tudi v savno.
Da se izognemo vsem tem
neprijetnostim, je priporoč-
ljivo jesti in piti v zmernih
količinah. Ker pa vemo, da se
to vedno ne da, vam želim
dober tek in na zdravje, ter da
bi se prebudili vsaj v lep, son-
čen in prijeten dan in prav
takšno novo leto.
NATAŠA JAN,
dipl. biol.
i recept J
1 tedn4
Če še ne veste, kaj bi sku-
hali za silvestrsko večerjo,
vam bo morda prišel prav
predlog poslušalke Ivanke
iz Celja, ki je v radijskem
kramljanju na Radiu Celje
predlagala slavnostne zrez-
ke.
Slavnostni
zrezki
Potrebujemo: velik zrezek
iz svinjine (po enega na ose-
bo), sol, poper, gorčico, ne-
kaj kislega zelja, nekaj vlo-
žene paprike, olje za pekač;
krompir.
Priprava: zrezke potolče-
mo, osolimo, popopramo in
namažemo z gorčico. Vanj
zavijemo nekaj kislega zelja
in vloženo papriko. »Zašpili-
mo« z zobotrebcem in še en-
krat premažemo z gorčico. V
pekač vlijemo malo olja,
nanj naložimo zrezke in jih
pečemo v ogreti pečici. Pre-
den so pečeni, jim dodamo
narezan krompir in jed sku-
paj pečemo še toliko časa, da
je mehak tudi krompir. Peka
naj traja približno 40 minut,
je pa seveda čas peke odvisen
predvsem od velikosti in de-
beline mesnih zvitkov. Do-
ber tek!
IVICA BURNIK
Št. 52.-30. decrnnber 1997

28
ZA RAZVEDRILO
mnm
PETICA
ZA RAZVEDRILO	I Q
ffl I	ČRTICA ■ ROMAN
\mnhm\n\
Pod večer
Listje na tleh izgublja rdeče-
rumeni sijaj in se prepojeno z
vlago lepi v spolzko preprogo.
Mehke obrise stopinj zaliva
voda. V meglo bodejo ogolele
veje starega jabolčnega nasa-
da. Pod njimi se kot izgubljen
drobiž svetlikajo pozabljeni
sadeži, nagniti, ranjeni od
kljuvanja ptic.
Še malo, pa bom prišla do
obrežja reke. Težki oblaki se
je skoraj dotikajo s svojo sivi-
no. Narasla buči in nosi v dalj
zemljo in pesek, ki se ga je
polastila na svoji dolgi poti.
Tudi taka mami s svojo prita-
jeno močjo, da postojim in ji
dolgo prisluškujem. Psom ni
do igre. Pred svojimi gospo-
darji počasi tekajo in se vsake
tohko s stresanjem iznebijo
vlage na kožuhih. Nihče jih ne
kliče, nihče jih ne svari ali
kara. Četudi je veter potihnil,
mlade breze drhte, kot bi jih
stresala otroška roka. Drobni
listi se le neradi odlepijo od
vej, oklepajo se jih, kot bi
prosili milosti.
Mimo mene pospeši korak
star gospod. Sam je. Za njim
pristopica stara gospa. Tudi
ona je sama.
Zora Hudales je upokojena
dramska igralka, ki je nekaj
sezon igrala tudi v celjskem
gledališču. S pisanjem je pri-
čela že kot študentka. Poleg
romanov in črtic je napisala
tudi knjigo Pravljice za Tan-
co, ki jo je namenila otro-
kom. Kot Savinjčanka si je
vedno želela živeti blizu
rojstnega kraja in Kamniških
Alp. V tekstu Pod večer piše o
prvih vtisih v novem okolju.
Na betonskem robu tik ob
vodi sedi skupina fantov in de-
klet, tesno drug ob drugem.
Zebe jih, zato je njihov smeh
trd. Zdolgočaseni pijejo iz ste-
klenic. Most nad reko nenado-
ma oživi. Iz megle se je izvila
skupina mladih tujcev, oprav-
ljenih v športna oblačila. Nekaj
se jih nasloni na ograjo in gleda
skupino pod sabo. Dekleta na-
govarjajo z žaljivkami, ki so
davno tega prišle k nam z juga,
a so se, žal, udomačile.
Hodim ob reki naprej. Ve-
jevje na obrežju je posejano z
belimi zastavami toge plasti-
ke. Nezemljan bi v njih videl
cvetove izrojenih sadežev. Hb-
dim naprej, čeprav je začelo
rositi in čeprav se dan nagiba
v pozen popoldan. Tedaj pa se
nad obzorjem zariše svetlo
oko. Čaplja se požene iz skri-
vališča in zakroži nad reko.
Velika ptica je kot puščica,
izstreljena iz srebrnega loka.
Potem se ji pridruži druga. In
tudi ta zakroži v velikem loku.
Žal mi je, da sta me očarali za
tako kratek čas.
Večer je legel na mesto. Do-
mov grede se ustavim v veliki,
razkošno osvetljeni trgovini.
Veliko otrok je tam, kjer je
mogoče kupiti vsako posa-
mezno stvar za tristo tolarjev.
Police s kipci se praznijo tako
naglo, da jih morajo vsake to-
liko znova napolniti. Le kje
bodo stali vsi ti izdelki iz po-
barvanega mavca? Otrokom
so najbolj všeč okraski za jel-
ke. Ne morejo se jih nagledati.
Tako pisani so, tako svetlika-
joči, tako vabeči in očarljivi.
Starši jih morajo vleči za roka-
ve iz mesta vseh čudežev.
Drobno dekletce sili v mater,
naj ji pove, kako lahko pride
Miklavž skozi zaklenjena vra-
ta. Odgovora ne slišim. Prav-
zaprav ga nočem slišati. Bojim
se, da bi dekletce slišalo, da
Miklavža sploh ni.
Hodim med množico, spa-
jam se z njo. Nihče me ne
opazi, ne ve, da v meni še
vedno odzvanja zagonetno
šumotanje narasle reke, ki ji
vseh teh luči ni mar. Tudi ji
ni mar prihajajočih prazni-
kov.
^^ - 20RA HUDALES
Zdaj pa le še nekaj: ti si zelo občutljiv, romantični sanjač. Tudi
menije Ivanka všeč; čedno in pridno dekle je. Veselilo bi me, če
bi kdaj postala tvoja žena. Toda do tega je še daleč. Tisti, ki nam
kroji usodo, vama lahko tik pred izpolnitvijo vajine najlepše
želje postavi nepremagljivo, zdaj nesluteno oviro. Si lahko
predstavljaš, kako zelo bi bil prizadet, če bi si izbrala drugega -
kolikor te poznam, bi te bolelo še veliko bolj kot je Šuntovega
Tineta. Zato je ne obožuj kot nekaj nezemskega, imej jo rad, a
glej v njej žensko kot v vsakem drugem dekletu. Druži se kaj več
s prijatelji, pa ne boš ves svoj prosti čas preždel v mislih nanjo.
To ne koristi ne tebi ne njej. Sicer pa, kadar misliš iti k njej,
nama povej, predvsem pa materi, daje ne bo tako skrbelo, kot jo
je prejšnjo noč.«
Vzel je uro v roke, jo odprl in po kratkem ogledovanju menil,
da je le zelo zaprašena in zamaščena in da Ivanki zaradi ure ne
bo treba name dolgo čakati. Pogledal me je od strani in
hudomušno pomežiknil. Tisti trenutek je bil moj najboljši
prijatelj.
Kmalu po kosilu sem odšel h Gabrijelu. Gabrijel je že dolgo
vedel za mojo ljubezen, kajti zaupal sem mu svoja čustva, zato
me tudi ni klical za meniha, kot so me nekateri, misleč, da se
deklet bojim, ker njsem iskal njihove družbe. Vzdevek je dobil
skoraj vsak. ki se je po značaju ali zunanjosti bistveno ločil od
drugih.
Že nekajkrat je izrazil željo, da bi rad videl Ivanko pa sem to
vsakokrat preslišal. Bil je dober prijatelj, skoraj vse je razumel,
čeprav je bil bolj kot ne vihravega značaja, včasih nagle jeze.
toda vedno je zagovarjal moralne vrednote. Mislim, da je imel
močan manjvrednosti občutek zaradi levega očesa, ki mu je
škililo nekoliko navzven. Imel pa je nečedno navado, da je
včasih rad izničil vse, česar sam ni imel ali se je zavedal, da si ne
bo mogel pridobiti. Postal je zaničljivo nevoščljiv. Drugič pa seje
iz istih razlogov trudil kazati uglajenega fanta, kar mu je
največkrat uspelo. Kdor ga ni poznal, je ob takih njegovih
nastopih dobil vtis, da je iz boljše družine. In prav zaradi tega si
ga nisem upal predstaviti Ivanki, saj nisem mogel vnaprej
vedeti, v katero skrajnost bo šel. Še isti večer sva šla na baklado.
jaz kot član gasilskega naraščaja. Gabrijel kot mladec telovadne-
ga društva Orel. Baklada je bila prirejena v čast generala
Simoviča. ki je postavil mladoletnega kralja Petra II. na prestol.
Vbakladije bila v veliki večini mladina. Seveda so seje udeležili
gospodje sreski uradniki, s sreskim načelnikom na čelu. župan z
občinskim tajnikom, učitelji, člani sokolskega društva v unifor-
mah, pa seveda še nekaj pomembnih smrtnikov. Mladina je
burno, a popolnoma neorganizirano kričala vzklike živijo, eni
enemu, drugi drugemu. Orli enim. Sokoli drugim. Bilo je
vsesplošno nerazločno drenje, ki ga je moglo razločevati le uho
ravnodušneža, ker pač ni vzklikal nikakršnih gesel, kot je bilo
slišati: živel general Simovič, živel kralj Peter II., živela kraljica
Marija, živela naša armada, zdaj hrabra, pa nepremagljiva, ali
moderna. Francozi so klecnili. mi ne bomo in še veliko podob-
nih. V splošnem kričanju, pa je bilo slišati veliko protidržavnih
in prostaških ter norčavih gesel.
Naslednji dnevi so minevali v napetosti in strahu. Najprej so
peki prenehali s peko belega kruha, kmalu tudi z vsemi
preostalimi vrstami, razen s koruznim, kije bil trd ko kamenje.
Oče je nož, katerega je mati imela samo za rezanje kruha, tako
zelo nabrusil, da je rezal dlake na njegovi roki kot britev, pa ga
mati kljub temu ni mogla uporabiti. Kruh sva rezala oče ali jaz.
Vedno bolj seje govorilo, da bodo Nemci napadli Jugoslavijo.
Pojavljale so se prve enote jugoslovanske vojske. Počasi kot
pogrebni sprevodi so odhajale naprej proti Celju, druge spet so
za kakšen dan ostale v Laškem. Večina se je nastanila na
dvorišču župnišča in okoli njega. Vojaki so bili utrujeni in
brezvoljni, kot bi prišli z večtedenskih težkih frontnih spopadov.
Vsak je imel pošev čez ramo in prsi zvit koc ter puško. Le eno
samo strojnico sem videl, pa še ta je bila stara - model z vodnim
hladilnikom iz prve svetovne vojne. 0 kakšnem tovornjaku ni
bilo sledu. Na mesto teh je imela večja enota dva ali tri parizarje
naložene z zaboji streliva ali vrečami velikih hlebcev belega
kruha, ki so jih vlekli voli. V teden trajajočem pohodu vojske
proti severu smo videli en sam srednje velik top, ki ga je vlekel
par volov in nobenega preleta kakršnegakoli letala, nobenega
tanka ali kaj njemu podobnega. Bili smo razočarani, zlasti tisti,
ki so še pred nekaj dnevi vzklikali naši modemi in nepremagljivi
vojski, kajti poznali smo tanke, težke topove in letala iz
časopisnih fotografskih reportaž o že poldrugoletni vojni v
Evropi
Na cvetno soboto popoldne mi je oče izročil popravljeno uro.
Stopil sem k peku Mavpotiču, kije poleg kruha pekel in prodajal
tudi razno pecivo in slaščice in kupil nekaj kremnih rezin, kijih
je Ivanka imela zelo rada. Toda na cvetno nedeljo nisem mogel
nikamor Zjutraj, kmalu po začeti jutranji maši, so se ljudje
vsuli iz cerkve in tekli po ulicah na vse strani kot brez uma. Oče
je stopil na cesto in bežeče vprašal čemu bežijo.
»Nemci gredo! Nemci gredo! Bežite!«
»Kam le?« je menil oče.
Stekel sem na Slomškov trg. Iz cerkve sta še prilezli dve stari
sključeni ženici in nazadnje tresoč se starček z grčavko v roki.
Nekaj ljudi je stalo raztreseno po trgu in pogledovalo po
meglenem nebu kot kure po jastrebu, bo priletel ali ne bo. Štiri
dekleta v belih haljah in z belimi naglavnimi rutami, označeni-
mi z rdečim križem, so z nosilnicama tekala sem in tja po trgu
kot brez uma. Vse je kazalo, da niso bile o ničemer poučene. Z
Gabrijelom, ki se mi je malo prej pridružil, sva jih opazovala,
potem pa jim je zakričal:
»Čemu pa tekate? Ste znorele? Ali ne vidite, da se še ni nič
hudega zgodilo, saj niti pasja bombica ni padla. Kdo pa vas je
sploh o čem poučeval? In kje je tisti, ki vas je sem poslal? Domov
pojdite!«
Gledale so naju ko prikazen, se umirile in nekako poparjene
odšle navzdol proti Trgu ujedinjenja.
»Zakaj jih nisi mirno opozoril? Videl si, da so revice bile hudo
zmedene, najbrž jih je bilo strašno strah. Tisti, ki so jih določili
za takšno delo in jih poslali sem, prav gotovo niso storili kaj več,
kot jih oblekli v bele halje in jim v roke potisnili nosilnici.«
»Menda imaš prav,« je zamrmral.
Razšla sva se. Ulice so bile prazne - vse je čakalo, kaj se bo
zgodilo. Vojakov v Laškem sploh ni bilo več - zgasnili so kot
kafra. Tega smo bili vsi veseli, kajti več ko bi jih bilo, večja je bila
nevarnost, da bo Laško, če že ne porušeno, pa poškodovano.
Veliki teden je minil brez večjega strahu ali vznemirjenj. Na
veliki petek pa je od nekod prišla manjša enota jugoslovanske
vojske in se ustavila ob hotelu Henke. S seboj so imeli dva težka
parizarja, naložena z vrečami kruha in vojaško opremo - kod,
uniformami in še čim. Ob nju sta bila vprežena po dva lepa vola.
Kmalu so prikapljali kmetje in pokupili koče in čevlje. Parizarja
in volov ni maral nihče kupiti, čeprav so bili napol zastonj. Vsak
je vedel, daje vojska nasilno jemala kmetom konje. vole. vozove
in še kaj. Kruh so pokupili meščani do zadnjega hlebca. Pod
mostom pri Prinčičevem kiosku sem videl črnolasega oficirja
čokate postave, ki se je sklanjal nad vodo. si potrgal široke,
zlato-rumene epolete z ram. mrmral pri tem meni nerazumljive
besede in ju prav narahlo položil na vodo. Odzibali sta se na
valčkih Savinje proti jugu.
PETICA
Ko pride polnoc«#.
v MODNEM VRTINCU	~| ^
Silvestrsko toaleta v zadnjem popoldnevu
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Vroče odštevanje ur, ki
nas ločijo od najbolj razi-
grane noči v letu, se je že
začelo. Če ste si, drage gos-
pe in gospodične, sprijaz-
njene z usodo, pripravile
domače copate, zalogo piš-
kotov in preučile ves silve-
strski televizijski program,
je povabilo na silvestrsko
zabavo gotovo udarilo kot
strela z jasnega. In zadelo
vašo garderobno omaro,
kjer v slavnostnem delu
kraljuje - dolgočasna praz-
nina. Kaj pa sedaj?
Za šiviljo je prepozno, za
napornim tekanjem po trgo-
vinah slutite razočaranje,
loteva se vas panika in najra-
je bi povabilo kar odkloni-
li... No, to bi bila še najmanj
bistroumna rešitev; ponuja-
mo vam nekaj boljših, saj si
lahko v predzadnjem ali ce-
lo zadnjem popoldnevu sa-
me ustvarite silvestrsko toa-
leto.
Z drobno, diskretno pre-
novo stare obleke, efektnim
modnim dodatkom ali, če
ste mlade, duhovite in sme-
le, z atraktivno predelavo va-
šega povsem običajnega ob-
lačila.
Da je na letošnjem večer-
nem modnem prizorišču
nadvse izstopajoča nežna
transparenca,	pogosta
spremljevalka drznih krea-
cij in svečanih izpeljank ele-
gantnih kombinacij, že go-
tovo veste. Najlažji voali,
prhutajoči šifoni ali žoržeti,
kipeči kot slapovi drug čez
drugega v več plasteh, us-
tvarjajo nešteto variant za
prenove. Kaj pa, če bi pro-
sojnemu krilu odvzeli kak-
šno plast ali podlogo ter s
tem ustvarili senzualno igro
zastiranja in odkrivanja? Za
sramežljiv ženski svet, ki
vendarle ne želi vsega na
ogled postaviti, pa bo k tak-
šnemu krilu imenitno do-
polnilo eleganten blazer.
Ne, prav nič grobo in pre-
težko ne bo deloval zraven
prosojnega krila, če mu bo-
ste nekaj romantične nežno-
sti dodale s čipkastimi apli-
kacijami. Iz nežne svilene
čipke, ki jo kupite kot trak
ali metrsko blago, izrežite
cvetlični motiv in ga prišijte
na blazer. Čipka naj bo v
istem barvnem odtenku kot
blazer oziroma krilo, delo-
vala pa bo kot prefinjena
vezenina in vzbujala vtis
razkošnosti. (si. 1)
Podoben »trik« lahko izpe-
ljete tudi na prosojni bluzi, če
so čipkaste aplikacije pošite s
svetlečo nitko ali drobnimi
bleščicami, pa bo videz pre-
novljene bluze še bolj slove-
sen. (si. 2)
Kako mali črni obleki nade-
ti atraktiven, super moden vi-
dez? Z aplikacijami, ki vzbu-
jajo nostalgijo na ekscentrič-
no modo slavne kreatorke El-
se Schiaparelli iz tridesetih
let. Njene kreacije so bile po-
gosto zelo duhovite in šokant-
ne, posebno tiste z bleščečimi
vezeninami, na katerih so se
šopirili samovšečni pavi, me-
tulji, kačji pastirji, morski ko-
njički... Podobne motive lah-
ko izrežete iz odslužene
orientalske rute, okrasne bla-
zine ali svilenega kimona, jih
prišijete na obleko in robove
prikrijete s svetlečim sukan-
cem oziroma drobnimi bleš-
čicami. (si. 3)
Malo črno obleko lahko v
zadnjem popoldnevu tudi
spremenite v pravo kraljevsko
oblačilo, le nekaj nizov biser-
nih ogrlic morate imeti, pa
pest ali dve bisernih kroglic,
ki jih prišijete na ovratnik kot
obrobo ali vzorec, (si. 4)
Za duhovite mladenke - du-
hovita ideja z gumbi. Za sre-
čo, seveda! Da bo sreče v pri-
hodnjem letu res veliko, da bo
okrogla in sijoča, se odenite v
»zlat gumbni oklep«. Če nima-
te pri roki toliko zlatih gum-
bov, da bi z njimi prešili del
suknjiča ali bluze, tecite v tr-
govino in kupite zlato barvo
za kovino, ki jo prodajajo tudi
v spreju, in gumbe pozlatite,
(si. 5)
Ko se bo izza razsvetljenih
oken razlegala bučna glasba,
bo čarobna svetloba iz lesten-
cev s svojo žametno mehkobo
objela tudi gola ženska rame-
na. Tako narekuje moda: če
ni dekolteja spredaj, naj bo
na hrbtu, če ga ni tudi tam,
naj bodo gola vsaj ramena. In
če že ne obe, naj bo razgalje-
no vsaj eno kot pri rimskih
togah.
Malce poguma, škarje v ro-
ke in klasičen ovalni izrez na
obleki se lahko spremeni v
asimetrično obleko, ki odkri-
va desno ramo. Ali pa levo,
kakor vam je ljubše, še lepše
pa ga boste poudarile z veliko,
starinsko ali modno oblikova-
no sponko, (si. 6)
In če ni časa niti za najmanj-
šo prenovo? Boa - dolg pernat
šal v kontrastni ali barvi osnov-
nega oblačila je med letošnji-
mi večernimi dodatki modni
hit, ki nam bo prijazno prisko-
čil na pomoč tudi, če bodo vse
ostale ideje zatajile, (si. 7)
Predvsem pa, ne glede na
to, kaj boste imele v najdaljši
noči oblečeno, ne pozabite
na prvo modno zapoved: Do-
bro se počutite v svoji obleki,
potem se boste tudi v svoji
koži!
Slika 1
Slika 2
Slika 3
Slika 4
Slika 5
Slika 6
Slika 7
Anketno nagradno vprašanje
meseca januarja:
KATERI MODNI DOGODEK OZIROMA TREND VAS JE V LETU
1997 NAJBOU RAZBURIL IN RAZŽALOSTIL ?
a)	smrt modnega kreatorja Giannija Versaceja;
b)	vrnitev pravega krzna v modo;
c)	zanemarjen, »heroinski« modni videz manekenk;
d)	to, da se v modi ne dogaja nič novega.

No, pa smo spet za leto dni starejši,
trgamo s koledarja zadnji list.
O tem, ali smo tudi pametnejši,
pa - brez zamere - dvomi vaš kronist.
Ko gledamo, kaj so nam naklonile
muhaste zvezdne konstelacije,
se zdi: bolj so usodo nam krojile
naše tranzicije, sanacije.
Če v drugem ne, v špetirih bolj bogata
kot lani naša letina je b'la:
Slaven'C lustriral je Slovenca brata,
nikakor ni nam sprava ratala.
Drnovšek novo vlado je kloniral
s Podobnikom (se ve, kdo bo padron!).
V	predsedniški palači aboniral
se tretjič ata Milan je na tron.
Večina konec s koncem je lovila,
vsak mesec čakala plačilne dni,
a vlada nam je leto nategnila,
da proračunske luknje videt ni.
V	nebo, v repatca smo zvedavo zrli,
al' nam pokazal bo v Evropo pot;
še duri v Nato niso nam odprli -
nas Bruselj je poslal v oslovski kot.
A kaj bi mlatili počez, globalno -
te mlačve je že vsak med letom sit!
V	rešeto vrzimo žetev lokalno,
tud' v njej veliko plev je za zvetrit'!
V emajlirki stroji so obstali
z Emo - posodo zdaj je konec res:
v Ljubljani malce pozno so spoznali,
da Turnšek ni pravi piskrovez...
A koga briga gospodarsko stanje
in to, kdo je Eterno pokopal?
Bolj mestne svetnike skrbi vprašanje,
kdo je s sejninami bogat postal.
Pod Bočem bije plat zvona glažuta,
toži, da Nemčev sklad je slab skrbnik;
da občina je upnica prekruta,
tuli zapufan laški obrtnik.
V mes'cu, ko kultura paradira,
podira v Žalcu se kulturni hram;
občinski svet pa glasno se špetira:
začenja proračunski se daj-dam...
Polna smeti savinjska so dvorišča,
a za poznano varčnost tu ne gre:
da bi dokazal, kdo je kralj smetišča,
sosedom Gomjegraj'c Podhom zapre.
Obiska dva so v Nazarjah gostili:
Podobnika in Janšev »kmečki cvet«-
so gostje toVko rožic nasadili,
da mogli so Savinjski gaj odpret'...
Spodnji Savinjčan odškodnino hoče,
ker mu pred pragom cesto Dars gradi;
Štorman več Brodnika gostiti noče,
ker Darsova mu kuhinja smrdi.
Kronika Celska, spet na svetlo dana,
spomin na slavne čase prebudi;
v ateljeju mojstra Pelikana
nostcdgične nas slika naredi.
Savinjske Alpe v črno so ovite:
tam, kjer se vzpenja Turške gore svet,
pri vaji za podvige plemenite
^ v globino pade srčnih fantov pet.
V Štorskih fužinah plavž so ugasnili,
čeprav menda jim jeklo gre v denar
So ravenski metalci res sklenili,
da Štore bodo dane na oltar?
Iz Laškega je slišat' vest grozljivo,
da Turnšek odslej varil bo - čaj!
A brez strahu! Še bomo pili pivo
in sok bo le dodatno naprodaj!
Na vlado penzionisti se jezijo,
v Celju zbobnajo protestni zbor
(Za tiste pa, ki jim že dol visijo,
kot naročen je Poznikov Amor...).
Ko škof ljubljanski najbolj splav preklinja
in ga pregreha krajnska bode v nos,
Ljubencem je tradicija svetinja
in, kot veleva šega, splav'jo - flos.
V Žalcu Ferralitu je zvonilo,
preveč zvonar si pufov je nabral.
A tokrat, glej, se čudo je zgodilo
in iz pepela res je Feniks vstal!
V Celju pa med grajske razvaline
iz slavnih časov mestne kronike
se vrne duh poknežene rodbine,
grofice Celjske in Veronike.
Krajani na Ostrožnem so v zagati,
dilema njihova res ni od muh:
mar še velja po starem praznovati,
aV Tita naj zamenja sveti Duh?
Narodni dom stoletnico dočaka
v nekdatijem blišču, pražnje okrancljan.
Župan v čast slovenskega očaka
z balkona uprizoril je - vulkan!
Še huje se v Velenju je iskrilo -
tam 'zbruhnil predvolilni je špetir:
se Zupanu je »rdeče« zameglilo,
namesto perja je frčal - papir
Savinjčani (spet) občino delijo,
kriče, da jim pod Žalcem ni za z vet -
se zdi, da petelinčki jih bodrijo,
ki hocjo vsak na svojem gnoju pet'...
Iz knežnjih dvorov lep obet se čuje,
da Emu bliža se vstajenja dan.
Mar občina Posodo res rešuje,
aV točke le nabira Zimškov klan?
Je iz Rogaške slišat' vest veselo:
steklarna vendar ni v črepinje šla!
Menda ji je od sreče dobro delo,
ker je država ni pohrustala.
Pivce za šanki prav hudo vznemirja
(ne prvič letos!) laški pivovar:
kupuje konkurenta iz močvirja,
postal bo Unionov delničar
V	Konjicah pa ujeli so lisice
(tudi nekaj lisjakov b'lo je vmes),
ki so pod štempljem prave travarice
varili za pijančke čudno zmes.
V	Velenju pomladanski Sever brije,
rad bi prepihal stanovanjski sklad.
Mar tam se res godijo lumparije,
al' gre za Francev »kronični napad«?
Od zgoraj so pošteno zabelili
nam že kar prvi novoletni dan:
v snegu in ledenih sveč idili
skoz' mesto se prebijal je Celjan.
Ker v občinski je blagajni tuga,
varčno odloči mestni županat:
»Naj sneg pobere z ulic kar odjuga!«
in zimsko službo raje pošlje spat.
Tud' v gospodarstvu je močtio drselo,
(a tega ni bil kriv frontalni val):
med lačnimi zlatarji spet je vrelo,
in Teko je štacune razprodal.
Ko kup fabrik pod težo pufov peša
in Topru - Mode navček je odpel,
celjski bankir na velik zvon obeša,
da lani spet dobiček je imel.
Grozljiva vest 'spod Boča vse pretresa:
v Tekačevem krvavi pir je bil!
So štiri duše morale v nebesa,
da se nekdo zlata je polastil?
V Metki statve več ne ropotajo,
šila in prejo Švicarje pobral;
dve leti tkalke mu molče garajo -
za Ion jih bo na cesto pometal.
Z gradu nad mestom vrgli so graščaka,
ki ni s turisti gostoljuben bil.
Jim zdaj uspelo najti bo jmmka,
ki celjsko bo Trnjulčico zbudil?
Glej vojno - pivovarsko, ne tapravo!
Na zlatoroga skače kozorog!
Kozlič se rad bi kitil s tujo slavo
in »kapitalca« spravil v kozji rog.
Tud' prvi maj se v stare čase vrača,
duh proletarski je od mrtvih vstal.
Za delavca je praznik vsaka plača -
še sindikat mu ni za golaž dal.
Žalski župan se v lastnem soku cmari:
ker »grafične čestitke« je delil
in sploh z reprezentanco ne skopari,
Žolnir mu je ušesa spet navil.
Ponosno kaže celjska medicina,
da novo je »srce« dobil špital
in da recept sanatorja Fakina
ga pred bankrotom je obvaroval.
»Viva la musica« že spet prepeva
v Celju zbran pojoči mladi svet.
Iz Levca pa nostalgično odmeva
»Ho-ruk!«, nas spomni brigadirskih let.
Po letih muk Zlatarno končno zvije -
res je trpežnost delavcev brez mej,
a pri podaljševanju agonije
sanatorjem je zmanjkalo idej...
Ko celjska gospodarska barka tone,
šmartinska flota varno reže val
in če »Kraljica« z »Goldijem« ne klone,
župan nekoč postal bo - admiral!
»Gorenje bo ostalo kar slovensko,«
je prvi mož koncema sporočil.
Čeprav zanima tujce salamensko,
(za zdaj) je vse snubače odslovil.
Brihtni Laščani vodovod so dali
upravljat pivovarjem. O, daj bog,
da bi cevi tako hudo zvozlali,
da bi iz pip pritekel - zlatorog!
Se šolarji pouka veselijo,
le prevorski ne sedejo še v klop:
ne špricajo, ministra le svarijo,
da v stari jim učilni pada strop.
Tud' obrtniška srenja protestira,
državi z nepokorščnino preti:
na MOS, ki rekorde vse podira,
je nekam znano lajno slišati.
Zdaj, ko je DARS s savinjsko avtocesto
provinco bližje centru pripeljal,
še kancler Janez sejemsko je mesto
(sicer zelo na hitro)-obiskal.
V Celju pa še en prometni vozel
odslej voznikom živce bo kravžljal:
ljudstvo sprašuje, le kateri kozel
krožišče na Hudinji je speljal.
Še en »projekt« je sprožil komentarje:
kot mož, ki za blaginjo mesta tli,
župan, iščoč zapeček za klošarje,
v Gosposki jim kotiček dodeli.
V Zlatarni spet se sveti! Aleluja!
Potem, ko jo pokopal je stečaj,
pokojno mater Aurodent obuja,
da bi povrnil ji nekdanji s'jaj.
V Laškem samoprispevek so tehtali
za nove šole in lepšo starost,
a le v Jurkloštru »ZA« so glasovali -
drugod ni solidarnost več krepost.
»Le vkup, le vkup, nategnjeni Kozjanci
Dovolj so nas prinašali okrog,«
ker luknjaste so ceste, prašni klanci,
v Gorici je zatrobil bojni rog.
Od vekomaj velja slovenska šega
(se vsaj ob njej še ne razdvajamo),
da od vsega dobrega in zlega
S kozarcem vinca se poslavljamo.
Pa se še zdaj držimo te manirel
Skrbi, težave v kot postavimo,
pozabimo zamere in špetire
in si prijateljsko nazdravimo!
Naj nam veselo bo silvestrovanje,
saj ko napočil čas bo treznosti,
spet bogatejši bomo za spoznanje,
da se naš nori svet naprej vrti.
In če ga v pravo smer bomo vrteli,
tud' novo leto, ki že ven štrli,
bomo na njem nekako preživeli-
tako vam vaš NT&RC veli!