Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol lela.......15'— za četrt leta.....« 7-50 za I mesec......« 2"50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 49 II. letnik Tretja proslava ujedinjenja Slovencev in Hrvatov s Srbi. V sredo, 1. decembra smo v tretjič proslavili znameniti zgodovinski dan, ko so narodni zastopniki Slovencev in Hrvatov svečano proglasili z regentom Aleksandrom državno ujedinjenje troimenskega plemena Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodno navdušenje je bilo v prvem hipu nove dobe na vrhuncu. Polagoma se je poleglo, prišli so dnevi trdega dela, prišle še marsikatere bridke preizkušnje. Vsak trezen poznavatelj naših razmer je moral vedeti, da bo treba napornega dela, predno se za silo zacelijo rane, ktere je svetovna vojska zasekala vojskujočim se narodom, zlasti še nam Slovencem, Hrvatom in Srbom. Kdor pa se je udajal prijetnim sanjam — in teh je bilo pri nas mnogo in mnogo — da se razmere črez noč zboljšajo in povrnejo predvojni dobri, ali pa še celo boljši časi, se je čutil nekako prevaranega, ker se to ni zgodilo. Iz tega jo sledila pri mnogih nezadovoljnost in ker ti nezadovolj-neži niti sedaj niso hoteli trezno premisliti in presoditi razmer, niti sedaj niso našli pravega krivca. Čisto po krivem so začeli dol-žiti radi slabih gospodarskih in političnih razmer našo mlado državo, zlasti njene glavne predstavnike Srbe. To nezadovoljnost med prebivalstvom pa so še širili in večali razni temni elementi, ki so hoteli v kalnem ribariti. So to elementi, ki bi radi radi tegn razbili našo državo, da bi mogli sami potem po svoji volji in v svojo korist gospodariti. V obmejnih pokrajinah, zlasti pri nas na Staro kresalo. Vojak Imbre je primarširal po cesti: ena dva ! ena dve ! Imel je tornistro na hrbtu in sabljico na strani, kajti bil je v vojski in gre domov. Na cesti je srečal staro copernico,bila jezo-perna, spodnja čeljust visela ji je ravno do popka. Ona mu reče: „Dober večer, Imbre! Kako imaš lepo sabljo in veliko tornistro! Ti si pravi vojak ! Ti naj imaš toliko denarja, kolikor ga hočeš ! „Hvala lepa, ti stara copernica!" odgovori ji Imbre. „Li vidiš to veliko drevo tukaj ?" pravi copernica, kazaje na drevo, ki jima je stalo ob strani. „Ona je znotraj čisto votla; tu je moraš preplezati do vrha, tam boš zapazil luknjo, skoz katero se moraš spustiti doli in tako prideš globoko do dna. Jaz ti bodem vrv okoli pasa privezala, da te, ako me pokličeš, zopet potegnem nazaj !" „Kaj pa naj počnem tu doli v drevesu ?" vpra&a vojak. „Po denarje!" pravi copernica. „Vedi, ko prideš do dnu drevesa, takoj bodeš v veliki dvorani; tu je vse razsvetljeno, ker gori čez sto svetilnic. Potem bodeš zagledal troje vrat! Zamoreš jih odpreti, ključ tiči v njih. Greš Štajerskem, so med temi ljudmi zlasti še tujerodci in narodni odpadniki, ki so svoj čas ravno z narodnim odpadom prišli do gospodarske moči in politične veljave. Ti ljudje ščuvajo in hujskajo proti naši državi, ne zato, ker je v naši državi slabše nego v sosednjih državah, recimo v Avstriji. Oni dobro vedo, da je pri nas mnogo bolje, saj njihovi pristaši silijo iz Avstrije k nam. Ali tem hujskačem se sedaj pri nas ne godi več tako dobro, kakor poprej, ko so imeli oni vso gospodarsko in politično moč v rokah, ki so jo med nami neovirano izvrševali. Zato sejejo nezadovoljstvo med ljudstvo z neopravičenim ščuvanjeru, češ morda so le posreči razbiti državo in priti do nekdanje moči. Ravno to napenjanje sovražnih elementov pa mora vsem trezno mislečim ljudem odpreti oči, da vidijo, kjo so naši neprijatelji, kje pa prijatelji. Ko so kmalu po polomu nenasitni Lahi zasedali naše kraje in hoteli že vkorakati v Ljubljano, kdo se jim je odločno ustavil in zakričal: Stoj : No kb»aka naprej, sicer imaš opraviti z nami! Bih eo Srbi, ki so že takrat preprečili, da si nista Lah in Nemec nas vseh lepo med se razdelila. Res je, da smo izgubili važne dele našega narodnega telesa med Lahe in Nemce. Ali če hočemo upati, da ohranijo ti rojaki narodno zavednost, da ostanejo v kulturnih stikih z nami, da se kedaj celo oproste tujega jarma, ali bi jim mogli mi ostali Slovenci sami nuditi toliko moči, nego če smo združeni a Hrvati in Srbi v enotno, močno državo ? Sicer pa si noben trezen človek niti mislite ne more, kaka bi bila gospodarska in politična samostojnost onega milijona nas Slovencev, ki smo že'svobodni. Naša rešitev j je v močni enotni državi v Jugoslaviji. li v prvo sobo, zagledal boš v sredini na tleh veliko kišto, na njej sedi pes, ima par oči, ki sta tako veliki kakor dve repi, vendar zato te ni treba skrbeti! Jaz ti dam svoj plavi predpasnik, katerega razprostri po tleh, potem pojdi hitro, vzemi psa, ga postavi na moj predpasnik, odpri kišto in vzemi iz nje denarja, kolikor hočeš ; je sam kufer. Hočeš li rajši imeti srebro, moraš iti v zraven ležečo sobo; ali tam sedi pes, ki ima par očes, tako velikih kakor mlinska kolesa ; to te pa naj ne straši. Posadi ga na moj predpasnik in vzemi denar ! Ako pa morebiti hočeš imeti zlato, ga moreš tudi dobiti, kolikor ga hočeš, kolikor ga n^sti zamoreš, ako greš v tretjo sobo. Ali pes, ki sedi na kišti z zlatom, ima tudi dvoje oči, od katerih je vsako tako veliko kot zvonik. Verjemi mi, to je pravi pes ; ali zaradi tega se ti tudi ni treba nič bati. Postavi ga na moj predpasnik, ne stori ti nič, in vzemi iz kište zlata, kolikor hočeš !" ,,To bi ue bilo slabo!" reče Imbre. „Ali kaj pa naj tebi dam, stara copernica, kajti nekaj moraš imeti tudi ti ?" „Nič" se odreže copernica, „niti enega groša jaz nočem ! Za mene vzami ti samo staro kresalo, katero je moja stara mati notri pozabila, ko je zadnjikrat tam notri bila!" „No, privezi mi torej vrv za pas!" dovoli Imbre, Volitve v konstituanto. V nedeljo, 28. novembra, so se vršile in izvršile prve naše državne volitve, volitve v konstituanto. Umljivo je, da je bila velika radovednost, kako iztečejo te volitve. Radovednost je bila toliko večja, ker se je pojavilo na volilnem poprišču mnogo strank. V prejšnjih časih smo imeli v glavnem tri stranke: Napredno, duhovniško in socialno-demokratsko. Razen tega je v narodno mešanih krajih, kakeršno je naše Štajersko, odločevalo še narodno vprašanje. Narodnostno vprašanje je pri sedanjih volitvah odpalo. Različne stranke so se ustanavljale po drugih programih in načelih. V Sloveniji se je ustvarilo G strank, katerim se je v štajerskem volilnem okrožju pridružila kot sedma virstvena stranka iz Prekmurja. Kaj je povzročilo toliko število strank P Ktere prejšnje stranke so se cepile in zakaj ? Na to moramo odgovoriti, da je bila temu vzrok nezadovoljnost z uspehi dosedanjih strank. Ta nezadovoljnost se ni pojavila samo v najširših plasteh našega naroda, pojavila se je tudi pri razumništvu. Programi prejšnjih strank so postali nekterim preobširni, drugim zopet preozki. Jasno vidimo to pri socialnih demokratih. Ti so od nekdaj v borbi proti obstoječemu družabnemu redu. Ko pa so nekaj časa v naši kraljevini bili v vladi in imeli tako priliko, da svoje nazore uresničijo v dejanju, se je pokazalo, da je veliko laže govoriti in zahtevati, nego delati in ustrezati. Takoj so se pojavili neza-dovoljneži s pozitivnim delom svojih voditeljev in ustanovili novo stranko komunistov, „Tukaj je" pravi ona „in tukaj moj plavi predpasnik." Potem je splezal vojak na drevo, da se spustiti v luknjo in že stoji, kakor je povedala copernica, doli v veliki dvorani, kjer je gorelo veliko svetilk. Odpre prva vrata. Uh ! tu sedi pes, ki ima velike oči kakor repa in ga debelo zazija. „Ti si korenjak !" si misli Imbre, ga postavi na copernični predpasnik in vzeme toliko bakrenega denarja, kolikor ga je v žepe natlačiti mogel, potem kišto zapre, postavi ga gor in gre v drugo sobo. Resnično, tukaj sedi zopet pes, ki pa ima tako velike oči, kakor dva mlinska kolesa. „Ti pa me rajši no glej !" pravi vojak, „bi te znale oči boleti", ter ga zopet postavi na predpasnik. Ali ko pa je zagledal v kišti toliko srebrnega denarja, vrže ves bakreni denar od sebe in polni žepe in tornistro s samim srebrom. Sedaj gre še v tretjo sobo. Tu je bilo strašno ! Pes je imel res dve tako veliki očesi, kakor zvonik, ki sta se mu vrteli po glavi kakor dva mlinske kolesi. „Dober večer !" ga pozdravi srečni Imbre in privzdigne svojo kapico, kajti takega psa preje še nikoli ni videl, ali ko ga je nekaj časa natančneje opazoval, si misli: ,Dosti je!' postavi ga na tla in odpre kišto. Huj, tolik kup samega zlata! Mogel bi celo mesto, in zraven še celo stari ptujski zvonik kupiti. 9 ki zahteva Se mnogo več nego navadni socialni demokrati. Prepričani pa smemo biti, ko bi prišli komunisti do vlade in mogli uresničiti svoje zahteve, da bi potem postala nezadovoljnost med prebivalci še stokrat večja nego je sedanja. Program Jugoslovenske demokratske stranke je bil za večino naprednega prebivalstva preobširen. Ta program je bil med vsemi edini, ki ni hotel skrbeti za posamezne stanove, nego je hotel čuvati koristi vsakega stanu, kolikor je to mogoče v skupnem življenju vseh stanov, ki so tuko tesno navezani drug na drugega. Ker pa so sedanje gospodarske razmere tako težke, da ni mogoče ustreči niti vsem opravičenim zahtevam posameznih stanov, ako nočemo oškodovati enega stanu na korist drugega, je umljivo, da ae je pojavila pri raznih stanovih želja, da osnujejo stanovsko stranko, ki naj ščiti v prvi vrsti njihove stanovske koristi. Nastala je tako samostojna kmetijska stranka, stranka najširšega našega stanu. Edino pri duhovniški stranki ni bilo pri nas cepitve. Po vsej Sloveniji raztresena duhovščina tvori stranki najtrdnejšo oporo, ker se stranki ne sme izneveriti. Njen politični program je neizpremenljiv: s pomočjo vere pridobiti si in ohraniti politično gospodstvo. S kako močjo so izšle stranke iz sedanjih državnih volitev? Primeroma največ poslancev je dobila klerikalna stranka, 15 po Številu. Vendar ne verjamemo, da bi bili klerikalci zadovoljni s tem uspehom. Zakaj oni so preveč vajeni le ukazovati in gospodariti po svoji volji. Za skupno delo z drugimi jim ni. Kakor jim pri njihovem poklicu v cerkvi ne sme nikdo ugovarjati, temveč le slepo poslušati in ubogati, tako bi radi tudi v politiki nastopali. Kdor se jim slepo ne pokori, tega bi najrajši kratko uničili, pa naj bo še tako pošten ali celo veren človek. Računali so klerikalci, da dobe pri volitvah vsaj polovico poslancev, s čimer bi bila usoda naše Slovenije na milost in nemilost izročena njihovi samopašnosti po izgledu Šušterčiča. To število pa je premalo za izvršitev strankar-kih načrtov. Kazen naprednih strank so dobili precej glasov in poslancev socialni demokrati in komunisti. To sta stranki, ki sta za popolni družabni preobrat. Veliko pa je vprašanje, kako bi bilo prebivalstvo zadovoljno, ako bi te stranki dobili gospodstvo v roke. J z primera vsaj, kjer sta te stranki prišli vsaj za nekaj časa do vlade, ne moremo sklepati, da bi prinesli človeštvu srečo. V Nemški Avstriji so po prevratu prevzeli državno vodstvo socialni demokrati v roke. Ali tožbe v gospodarskih zadevah niso ponehale. Ljudstva socialni demokrati niso osrečili in pri zadnjih državnih volitvah so ostali v manjšini. Komunisti, kakor vemo, gospodarijo na Ruskem. Ali čujojo se glasovi o bednem stanju.po kmetih in po mestih. Razmere so še hujše ko po drugih deželah. Radi pozitivnih svojih uspehov torej niti socialni demokrati niti komunisti niso dosegli tolikega števila poslancev. Volilci so jih volili le iz nezadovoljnosti s sedanjimi razmerami. Večina Ja, to je vendar samo pravo zlato! Sedaj je zalučal vrli Imbre ves srebrn denar, kar ga je napolnil v svoje žepe in tornistro proč in napolnil zato zlata, ja napolnil je z njim ne samo žepe in tornistro, pač pa tudi v kapo in črevlje in še v zavezane hlačnice, ga je nabasal, da je komaj hodil. No, pa saj ima denarje! Potem je zopet svoje delo kakor prej opravil in skozi drevesno luknjo copernici zaklical: „Potegni me sedaj gor, ti stara copernica, gor bo šlo malo težje, jaz sem čisto brej." „Ali imaš kresalo tudi ?" ga vpraša ona. „Sakrabolt" pravi on, „to sem pozabil." Hitro poišče kresalo in copernica ga potegne gor in glej, zopet je stal na cesti, težek in debel, kakor bi imel jutri povreči same cekine. Sedaj vpraša Imbre baburo, kaj misli ona e kresalom. ,,To ti nič mar" ga zavrne ona. ,,Dobil si denarje, meni pa daj kresilo!" Nadaljevanje sledi. teh volilcev pa bi gotovo obrnila hrbet tema strankama, ko bi stranki na njih hoteli izvrševati svoj program. Drugi seveda bi pa bili zadovoljni z izvrševanjem tega programa. To pa so vsi tisti, ki bi radi razbili naš družabni red, razbili pa tudi našo državo. Res je treba zboljšati naše družabne razmere. A teh družabnih razmer ne bomo nikdar zboljšali s tem, če zahtevamo enako plačilo za delo in nedelo, ker potem bil sploh neumen vsak, ki bi hotel še delati. Nikdar ne bomo zboljšali sedanjih družabnih razmer s tem, da si premoženje sedanjih posestnikov in kapitalistov osvoje drugi brez vsakega dela. Zato bo naloga vseh onih strank, ki imajo resno voljo, da najdejo tak temelj naši državi, na kterera bom mogoče vsem graditi državno poslopje. Opustiti bodo morali težnje po strankarski ureditvi državnih razmer, ki bi koristile samo posameznikom. Ako se združijo v delu za celokupno državo, bodo koristili najboljše tudi vsaka svoji stranki. j Izid volitev na Štajerskem, j ¦ ¦ s...........................................................• Označba političnih strank. JDS Jugoslovan, demokratska stranka. SKS Samostojna kmetijska stranka. SLS = Slov. ljudska stranka. NSS Narodna socijalistična stranka. KS.T Komunistična stranka Jugoslavije. JSDS — Jugoslovanska socijalna demokratska stranka. VSP Virstvena (gospodarska) stranka za Prekmurje. Ljutomer: SLS 2328, NSS 67, JDS 282, JSDS 313, SKS 1653, VSP 16, KSJ 30. Prekmurje : SLS 5437, NSS 125, JDS 172, JSDS 989, SKS 153, VSP 1497, KSJ 108. Ptuj: SLS 4748, NSS 299, JDS 747, JSDS 2722, SKS 4094, VSP 83, KSJ 394. Konjice: SLS 1061, NSS 37, JDS 197, JSDS 770, SKS 622, VSP 15, KSJ 32. Brežice: SLS 1387, NSS 159, JDS 409, JSDS 2083, SKS 2415, VSP 62, KSJ 216, Slovenj Gradec in Guštanj: SLS 2558, NSS 225, JDS 441, JSDS 4128, SKS 698, VSP 86, KSJ 208. Celje: SLS 4805, NSS 422, JDS 1199, JSDS 4601, SKS 2196, VSP 77, KSJ 2583. Maribor mesto: SLS 413, NSS 590, JDS 484, JSDS 917, SKS 28, VSP 29, KSJ 402. Maribor okraj: SLS 4820, NSS 348, JDS 525, JSDS 3733, SKS 3225, VSP 125, KSJ 1642. * * * Končni rezultat iz Štajersko prekmurskega volilnega okrožja: SLS 27.857, NSS 2472, JDS 4456, JSDS 20.349, SKS 15.084, VSP 1800, KSJ 5665. Vseh volilcev v okrožju je okrog 119.000 ; volilo jih je 77.463, torej samo 65°,0. meško volilno okrožje je končal včeraj svoje delo in objavlja uradni izid skrutinija. Oddanih je bilo skupno 67.351 glasov. Količnik znaša za poslance s splošnimi pogoji 5.612, za kvalificirane pa 22.450 glasov. Potemtakem odpade na SLS 5 splošnih in 1 kvaliticiran mandat, na SKS 3 splošni in 1 kvalificiran, na JDS in JSDS pa 1 splošen, na KSJ pa 2 splošna in 1 kvalificiran mandat. SLS dobi torej 6 poslancev (Brodar, Gostinčar, Nema-nič, Stanonik, Škulj in prof. Sušnik.) SKS 4 (Kušar, Majcen, Pucelj in Rajar.) JDS 1 (dr. Žerjav.) JDS 1 (Etbin Kristan.) in KSJ 3 poslance (Žorga, Mlakar in Fabjančič.) Na Štajerskem izvoljeni poslanci. Dobile so: SLS 27.583, SKS 15.284, JDS 4456, JSDS 20.258, NSS 2272. Prekmurska stranka 1940, komunisti 5665. Po teh izidih su izvoljeni: Za SLS Iv. Roškar, Franc Pišek, Josip Klekl, Martin Krajnc, Vladimir Pušenjak, Josip Skaberne, dr. Korošec in dr. Hohnjec; za SKS Ivan Urek, Josip Dr of eni k, Ivan Mrmolja in dr. Bogumil Voš-njak ; za JDS dr. Kukovec; za JSDS Etbin Kristan (izvoljen tudi na Kranjskem, na njegovo mesto pride Ivan Krušič, rudar v Trbovljah), Filip Kisovar, Jožef Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun ; za NSS Ivan Deržič (ki je izvoljen tudi v Ljubljani, mesto njega pride Blaž Zupane, brivec v Laškem); za komuniste Mihael Koren in dr. Milan Lemež (izvoljen v Ljubljani; na njegovo mesto stopi Ivan Favai, profesor v Mariboru.) Rezultati iz ostale Jugoslavije. Dosedanji izid v celi državi. LDU. Beograd, 30. nov. Po zadnjih vesteh, ki pa še vedno niso popolne, je izid volitev v državi nastopen : radikalci 96, demokrati 95, demokratski disident 1, komunisti 53, socialni demokrati 10, narodni soci-jalisti 2, radičevci 47, kmečka stranka 44, slov. ljudska stranka in brv. pučka stranka 22, hrvatska zajednica 4, muslimani 25, izven-stranke 1. SLS 15, SKS 8, JSOS 6, KSJ 6, JDS 3, NSS 2. Uradna razdelitev kranjskih mandatov. Glavni volilni odbor za kranjsko-novo- Opcijska pravica. Regent Aleksander je podpisal naredbo o pridobivanju in izgubi državljanstva države SHS potom opcije in prošnje. Glasom te naredbe postanejo državljani SHS vsi bivši avstrijski podaniki, (i so imeli dne 1. januarja 1920 desetletno pravico na onih bivših avstrijskih ozemljih, ki so pripadla nam in ki so to pravico obranili do 16. julija 1920 (dan, ko je stopila v veljavo senžermenska mirovna pogodba.) Osebe, ki so si pridobile pravico pristojnosti šele po tem roku, morejo postati jugoslovanski državljani samo potom odobritve pokrajinske vlade, za kar pa morajo vložiti prošnjo. Osebe na ozemljih, ki so bila priso-jena Italiji, Rumuniji, Češkoslovaški ali Poljski morejo optirati za našo državo do 16. julija 1921 pod pogojem, da so imeli pristojnost na ozemljih, ki so pripadla Jugoslaviji. Prijave in prošnje za državljanstvo se imajo pri nas nasloviti na deželno vlado. Osebe v inozemstvu se morejo obrniti na notranje ministrstvo potom diplomatičnih oblasti držav, kjer se nahajajo. Osebe, ki imajo pravico pristojnosti na ozemlju, ki je pripadlo drugim državam, lahko postanejo jugoslovanski državljani, če do 16. januarja 1921 izjavijo, da želijo to postati. Za ozemlje, ki je pripadlo Italiji, velja rok od šestih mesecev od dne ratifikacije rapallske pogodbe dalje. Za prijave v tej zadevi je kompetent-no notranje ministrstvo. Osebe, ki se nahajajo na na3eni ozemlju, pa imajo pravico prsitojnosti v kaki drugi državi, morejo do 16. julija 1921 optirati za jugoslovansko državljanstvo. Te osebe imajo pravico, da pri morebitni preselitvi vzamejo s seboj vso svojo premičnino. — 3 — Gospodarstvo. Kako je ravnati z vinom, ki porjavi ? Če pustimo novo vino nekoliko časa v kozarcu stati, da pride v dotiko z zrakom, tedaj opazujemo lahko v nekaterih slučajih, da zgineva svetla barva in da prične vino od vrha doli rjaveti; spremeni pa tudi svoj okus in duh. To napako lahko opazujemo vedno tam, kjer se pri trgatvi ne odbira gnilo grozdje in če se mošt iz gnilega grozdja ne zdravi že od početka. Prepreči se torej ta napaka, če pri trgatvi odbiramo zdravo grozdje od gnilega, če gnilo grozdje takoj stisnemo in dobljeni mošt na-točimo v močno zažveplan sod ali pa če mu dodamo 5 gramov natrijevega bisulfita na en hektoliter. Črez dva dni. ko se je vsedla vsa gošča, ga s pretakanjem ločimo od nje in prezračimo ter ga na to zakvasimo z zdravim burno kipečim moštom. Previden kletar bo pa pred vsakim pretakanjem napravil zgoraj omenjeno poskušnjo z vsakim vinom. Če vidi, da mu vino pri poskušnji porjavi, ga mora pretočiti v zažveplan, snažen sod, ali pa mu mora primešati 5 gramov natrijevega bisulfit na en hektoliter. Natrijev bisulfit se pomeša v kupici z vodo, vlije v vino, ki ga je nato dobro premešati in zamašiti. Umevno je, da lahko zdravimo z natrijevim bisulfitom samo vino, ki ne leži več na drožeh, sicer bi se te zopet vzdignile. Raba natrijevega bisulfita je posebno priporočljiva pri vinu, ki je predvrženo rjavenju, ako pride v dotiko z zrakom, ker se ž njim lahko zažvepla vino, ne da bi ga bilo treba pretakati in če je na ta način ozdravljeno, mu potem zrak pri pretakanju ne škoduje več. Ker se pa natrijev bisulfita na zraku rad naglo razkraja, kar slabi njegovo učinkujočo moč, ga je shraniti v posodi, ki se da dobro zamašiti. Vino, ki je že porjavelo, se sicer po daljšem ležanju sčisti tudi samo, če smo ga zdravili z žveplanjem bodisi z uporabo žvepla ali natrijevega bisulfita. če mu pa hočemo napako hitro odstraniti, ga moramo povrh še čistiti. Čisti se lahko z želatino, katere se rabi 30 do 35 dkg na polovnjak. Čistilo se pa pripravi takole: Želatino, kolikor se je rabi, je zaviti v snažen prt in zdrobiti v majhne koščke, katere je potem namakati tako dolgo v mrzli vodi, da se že-latina zmehča in razbuhne. Nato se voda odlije. Potem se med vednim mešanjem priliva vino (približno 4 litre na 30 dkg želatino) tako dolgo, da se želatina popolnoma razpusti. Sedaj se naj dobro stepe s čisto, t. j. snažno metljico, da se močno speni. Tako pripravljeno čistilo je vliti v sod, iz katerega se je poprej odtočilo Ido 2 škafa vina. Ko je čistilo v sodu, se naj vino s snažnim lesenim drogom dobro premeša. Nato se prej odtočeno vino dolvje, še enkrat pomeša in sod zaveha. Prve dni je treba tu in tam po zgornjih dogah potrkati s kakim kladivom, da se čistilo ne prijema dog. Čistilo dela takorekoč mrežo po vsem vinu. Ta mreža se pogrezuje in potegne s seboj vse snovi, ki povzročajo kalnost, oziroma rjavenja vina. Krepka, oziroma trpka vina se dado na opisan način lepo čistiti, ne tako pa mehka šibka vina, ki imajo premalo čreslovine v sebi. Takemu vinu je treba dodati pred čiščenjem nekoliko čreslovine ali tanina. Računi se do 30 gramov na polovnjak. Če nismo vino že prej močno zažveplali z žveplom ali z natrijevim bisulfitom, tedaj mu sedaj neposredno pred čiščenjem primešamo še 15 gramov natrijevega bisulfita na polovnjak. Uspeh bo sigurneji. Za dva do štiri tedne se je tako čiščono vino popolnoma sčistilo. Sedaj ga pretočimo v nekoliko zažveplan sod. Vživati pa se ne sme to preto&eno vino naj- manj še šest tednov ne, da se med tem izloči odvisni žveplov dvokis, ker bi sicer ta povzročilo glavobol. Natrijev bisulfit, tanin in želatina prodajajo v drogerijah. Ker bo treba sedaj prvo-krat pretakati, naj vsak preje poskusi, ali je njegovo vino stanovitno na zraku. Ako ni, ga naj zažvepla po opisanem načinu, da prepreči rjavenje in mu ne bo treba čistiti. Malo zažveplati sode se pa priporoča tudi pri pretakanju sicer zdravega vina. Vina, ki se nagibljejo na porjavenje, je vedno pretakati tako, da pridejo kolikor mogoče malo v dotiko z zrakom, najbolje s sesalko (pumpo) iz soda v sod. Jos. Zupane. * Dopisi. Na Miklavžev večer opozarja vse občinstvo ptujski Sokol, ki ga priredi v soboto, 4. t. m. ob 20. uri zvečer v društvenem domu. Deca nima k temu pristopa. Darila se sprejemajo v društvenem domu v soboto popoldne od 16. do 18. ure. Miklavžev večer za deco se vrši v nedeljo ob 17. uri v Narodnem domu, kjer se sprejemajo darila od 10. do 12. ure in od 16. do 14. ure. Naše dame prosimo za pecivo, katero se naj pošlje v nedeljo dopoldne v Narodni dom- Telovadba starejše ženske vrste se vrši vsak pondeljek in četrtek od 18. do 20. ure v gimnazijski telovadnici. Ptujski Sokol. Državna razredna loterija. V prihodnih dneh začela bode poslovati naša državna razredna loterija. Vsako kolo je razdeljeno v 5 razredov ter se bodo izdajale cele, polovične, četrtinske in osminske srečke, cena celim srečkam za vsak razred znaša 192 K in bode v vsakem kolu izžrebana polovica vseh srečk. Glavni dobitek znaša 4,000.000 K. Interesenti se opozarjajo, da si naročijo in pustijo rezervirati srečke že v naprej čim preje, da se jih zamore naročiti. Pooblaščeno prometno mesto za državno loterijo v Ptuju je Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Smrtna nesreča. Dne 10. t. m. zvečer je padel Martin Preložnik, posestnik iz Zg. Ple-terja, ki je bil precej vinjen, tako nesrečno iz voza, da je dan pozneje vsled pridobljenih telesnih poškodb umrl. Požar. Dne 17. t. m. je v hlevu posestnika in mlinarja Petra Zadraveca v Loper-šicah, občina Frankovci, izbruhnil ogenj, ki je uničil hlev ter krog 5000 kg sena in slame. Škoda znaša približno 50.000 K. Zavarovano je bilo za 1200 K. Požar je nastal vsled neprevidnega ravnanja s svetilko. Požar. Dne 20. t. m. opoldne nastal je v gospodarskem poslopju posestnika Franca Toplaka v Domovi, občina Pacinje ogenj. Zgorelo je dotično poslopje z opravo in krog 30.000 kg sena, ter hiša soseda Franca Čuš-a z nekaj živežem, obleke in oprave. Škoda znaša pri Toplaku približno 100.000 K, pri Čušu pa 30.000 K. Zavarovana sta bila prvi za 1800, drugi pa za 2000 K. Požar so povzročili otroci, ki so si tik omenjenega poslopja zakurili. Slovenske obrtnike-mojstre opozarja invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo na sledeča dejstva: Velika večina slovenskih invalidov je zelo dela- in redoljubna, izjeme so čedalje redkejše. Slovenski invalid je uvidel, da si le z lastnim sodelovanjem more izboljšati sedanje bedno stanje in zagotoviti si lepšo bodočnost. Mnogo slovenskih invalidov je tako pohabljenih, da ne morejo več opravljati svojih prejšnjih poklicev ; zato se žele izučiti novih poklicev in invalidska uprava jih v tem pogledu podpira. Ustanovila je takozvano invalidsko šolo v Ljubljani, kjer dobivajo stanovanje, hrano in drugo oskrbo invalidi, ki se hodijo učit v šole in k obrtnim mojstrom. Obrtniki-mojstri, ki imajo invalide-vajence, priznavajo soglasno, da imajo v teh invalidih prvovrstne redne in uporabne vajence, ter so ž njimi povsem zadovoljni. Invalidska uprava želi, da bi se krog obrtnikov-mojstrov za sprejemanje inva-lidov-vajencev kolikor mogoče razširil v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije. Invalidska uprava jamči za vsakega invalida, ki ga pošlje kakemu mojstru v učenje; zato želi, da bi se mojstri, ki bi lahko sprejeli invalide za vajence, priglasili v našem uradu (invalidski oddelek, St. Peterska vojašnica v Ljubljani.) Tekom prihodnjega leta napravi Invalidska uprava enak in morda še večji invalidski zavod v Celju. Za sedaj bi tudi invalidska uprava rada namestila invalide-vajence po drugih krajih in je pripravljena prispevati mojstrom samim za vzdrževanje invalidov ter pričakuje od strani mojstrov ponudb in priglasov. Šest let niso videli domačih. V ruskem ujetništvu živi še več Slovencev in Hrvatov. Goreče pozdrave iz Turkestana pošiljajo sledeči: Fortunat Stanovšek iz Šoštanja pri Celju, Ivan Matjašič iz Vurberga pri Ptuju, Kari Mastnjak in Kos Ivan od sv. Jurija ob južni železnici, Josip Kostanjevec iz Stoujc, okraj Ptuj, Regela Benko, selo Strnec pri Zagrebu, Jagorinac Fabijan iz Cvetlina, obč. Bednja, Ivan Bebek iz Koprivnice in Ivan Grolac iz Grižan. Ako želite stariši ali sorodniki in znanci kaj najtančnejšega od zgoraj navedenih, obrnite se na mene pismeno ali pa ustno, ker rad ustrežem na vsako vprašanje. Vrnivši iz ruskega vjetništva Anton Jurgec, posestnik v Gruškovcu 151, okraj Ptuj. Politične vesti. Regent Aleksander je lahko obolel vsled prehlada povodom svojega potovanja po Sremu. Nevarnosti ni nobene. Potovalnim učiteljem za čebelarstvo na Štajerskem in v Prekmnrju je imenovan Juran-čič iz Slov. Goric. Sprejet je v državno službo. Trgovska pogodba med našo kraljevino in Italijo. Po členu 6 Saintmargheritske pogodbe ima se najpozneje v teku dveh mesecev sestati konferenca strokovnjakov, da sklene trgovsko pogodbo med obema državama, ki naj bi omogočila oživotvorjenje gospodarskih stikov in ureditev finančnih in prometnih od-nošajev med obema državama. Ta pogodba je za nas Slovence kot mejaše napram Italiji izredno važnega pomena, ne samo radi naših razvitih trgovskih stikov s predvojno Italijo, temveč predvsem radi gospodarskih zvez, ki nas vežejo z zasedenim Primorjem. Velike važnosti je tudi ureditev tranzitnega prometa posebno preko Trsta, poraba tamoš-njih skladišč in drugih pristaniščnih naprav. Da bi zbrala potreben materijal, poživlja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse interesente, da ji javijo, kakšne predloge, želje oz. zahteve imajo v tem oziru. Interesenti naj predložijo svoje predloge v prometnem, carinskem, trgovskem in finančnem oziru takoj, da bo redakcija materijala še pred odhodom delegatov mogoča. Nova delniška družba za industrijo usnja se je ustanovila v Ljubljani, z glavnico 6 milijonov K. Upravni svetniki so štirje Polaki in zeta K. Polaka star., namreč bivši poverjenik inž. Remec in dr. Megler. Poldrugo milijardo dinarjev kredita naši državi je dovolila Narodna banka. Dolg se mora vrniti v 10 letih. Cena sladkorju v Ameriki je za kg 15 K našega denarja. Zakaj neki velja pri nas kg nad 60 K? _ 4 — Trgovska pogodba z Italijo. Grof Storža se je posvetoval z našim poslanikom v Rimu glede predpriprav za trgovska pogajanja z Jugoslavijo. V smislu teh dogovorov odpotoval je neki višji italijanski uradnik v Beograd. Naša severna meja. Med Kokošenjakom in Sv. Lovrencem je počel tehnični odsek razmejitvene komisije postavljati na delinitivnih točkah državne mejnike med Jugoslavijo in Avstrijo. Komisija bo počela zopet delovati, ko se bodeta vrnila japonski in francoski delegat z dopusta. Mura je končnoveljavna meja. Tako je odredila poslaniška konferenca v Parizu ter izrekla, da te meje razmejitvena komisija ne sme revidirati, ker je meja itak neizpremen-ljivo določena v sanžermenski pogodbi. Poprava mej bi se mogla izvršiti le sporazumno med Jugoslavijo in Avstrijo. Razno. Invalidni davek. Vlada je sklenila pobirati za leto 1920/21 takozvani invalidni davek, kateri se bo odmerjal po svoti uplačanih celoletnih skupnih davkov. Kdor n. p. plačuje na leto do 80 K vseh davkov, bo moral plačati 8 K invalidnega davka. Ta davek bo naraščal s svoto plačajočih davkov in ne bo presegal 20% od predpisanih celokupnih letnih davkov. Invalidni davek se bo pobiral naknadno od vseh onih, ki so za leto 1920 že plačali davke. Zamudne obresti od invalidnega davka se pa bodo pobirale začenši od 1. decembra t. 1. Izvoz sadja. Držbvno ravnateljstvo carine naznanja, da je oproščeno od osiguranja valute pri izvozu samo sveže sadje, ne pa tudi suho sadje, kakor se je marsikje napačno razumelo. Vendar enkrat! Stari bankovci po 1, 2 in 10 K pridejo v najkrajšem času iz prometa in sicer stopi tozadevna naredba v veljavo takoj po končanih volitvah v ustavo-tvorno skupščino. Zasačena tihotapka bankovcev. Iz Maribora nam poročajo : V četrtek, dne 25. t. m. je v dunajskem vlaku med vožnjo od Št. Ilja do Maribora kontrolni orožnik opazil, kako je neka ženska v roki sumljivo obračala zavitek papirja. Orožnik ji je vzel zavitek iz rok in našel v njem 10 tisoč nežigosanih bankovcev. Nato je orožnik tihotapko natančneje preiskal, posebno sumljivo debele platnice nakupovalne ročne torbe — in res je našel med temi platnicami nič manje kot 150.000 nežigosanih avstro-ograkih bankovcev, ki jih je nato z žensko vred — gotovo že staro tihotapko — izročil carini. — V sredo pa so nekemu tihotapcu zaplenili 49 kg srebrnih kron. Nove poštne znamke prihajajo iz Amerike. Ministrstvo za pošto in brzojav je naročilo v Ameriki nove poštne znamke v vrednosti 180 milijonov dinarjev. Prvi del teh znamk v vrednosti 60 miljonov dinarjev je že prišel v Beograd. Med temi znamkami se nahajajo tudi tri vrste invalidskih znamk, ki jih bo ministrstvo naknadno izročilo v promet v korist invalidom. Nove znamke pridejo v promet po novem letu. Italijanska nasilstva. v Gorici so Italijani dne 17. novembra vrgli bombo proti dvorani hotela „Central", kjer je imela „Glasbena Matica" koncert. Vse steklo v dvorani in v bližini je bilo razbito. Pred vhodom so se našle še štiri granate, ki se k sreči niso razletele. Tako delajo Italijani za prijateljski sporazum z Jugoslavijo. Zopet spremembe imena. Deželna vlada je Marenberk, ki ga je svojčas prekrstim vfMar-brek, sedaj zopet krstila v Marenberg. Zveza Ljutomer Murska Sobota. V ministrstvu soobračaja se izdeluje načrt za zvezanje proge Ljutomer-Murska Sobota. Proddela za gradnjo proge se v kratkem prično. Nov gospodarski list. V soboto je pričel v Mariboru izhajati nov list „Splošni prometni vestnik." List je strokovno glasilo za gospodarstvo, trgovinb in obrt in bo izhajal dvakrat na mesec. Beguncem ! Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca t. 1. in je sedanje poslovanje vidiranja potnih listin zelo dolgotrajno, se poživljajo oni begunci, ki se mislijo vrniti do konca leta, da se javijo takoj radi propustnice pri politični oblasti svojega bivališča, ki jim izda propustnico. Oblasti, ki izdajo propustnice, vpošljejo le-te skupno podpisanemu uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidiranja od strani italijanske delegacije. Urad za zaščito beguncev. 8 i! olaii shtof 1 iz trdega lesa proda Franc Kancler, mizar v Spodnji Hajdini pri Ptuju. iši-podgane - stenice ¦ ščurki in vsa golazen mora poginili ako porabljate moja najbolj preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek za uši v obieku in perilu 10 in 20 K, proti mravljam 10 K, proti ušem pri perutnini 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, mazilo proti garjam 12 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. J (j N KER, ZAGREB 112, Petrinjska ulica 3. Prva jugoslov. tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju kupuje svinjske kože po najvišjih cenah. Sprejmejo se v tovarni na Bregu, pri usnjarju g. Francu Potočniku, Minoritski trg štev. 3 in v trgovini Josipa Piricha, Hrvatski trg. v Malem Bukovcu potrebuje 2 vincelira in 1 nadvincelira Ponudbe kakor spričevalo naj se pošljejo na .Gospodarsko upravo' Mali Bukovec via Legrad. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W Blanke v Ptuju.