S
6063/s
309004385

*
S
s

tZT"
|NA JAPONSKEM
'.‘N'-'	"
t'>
SPOROČIL
LT .
IVAN BOLLE
riTDitelj c. kr. kmet. kem. poskuševališča v Gorici

i
Poslovenil E. KI-

PRIOIiČENO PO NAROČILU c. kr. ministerstva za poljedelstvo.
I‘s.

&
'/j mnogimi podobami
V GORICI
Tiskal in izdal Giov. Paternolli <	1S98.
'
'<{	f ' 8,r;	. •	.
i
j mr

SVILOREJA
NA JAPONSKEM
SPOROČIL
IVAN BOL LE
ravnatelj c. kr, kmet. kem. poskuševališča v Gorici
Poslovenil E. 1^1.
PRIOBČENO PO NAROČILU c. kr. ministerstva za poljedelstvo.
Z mnogimi podobami
V GORICI
Tiskal in izdal Giov. Paternolli 1898.
Ta knjižica ol>scya posnetek iz poročita priobčenega v „Atti e Memorie* c. kr. kmetijskega društva v Gorici kot glasilu c. kr. kmet. kem. poskuševalisča v Gorici. Isto poročilo smo objavili tudi v nemškem in madjarskem jeziku.
Predgovor
S podporami, katere sta mi blagovoljno naklonili avstrijsko in ogersko ministerstvo za poljedelstvo, mogel sem leta 1893. potovati na Japonsko in se tam muditi celo svilorejsko dobo istega leta.
Naslednje poročilo obsega v posnetku vse to, kar sem mogel poizvedeti v najvažniših svilorejškili središčih o tamkajšnji sviloreji. Drugi strokovnjaki so dolgo pred menoj obhodili te kraje, a ravno zato, ker je preteklo že dolgo časa od tega, ali tudi iz drugih razlogov, se niso mogli spuščati v tako podrobno in vse obsežno popisovanje današnjega položaja japonske sviloreje, kakoršnega se more lotiti veščak, kojemu so znane zadnje novote na svilorejskem polju.
Pred vsem moram naglašati, da je naredilo Japonsko v zadnjem času tudi glede sviloreje velikansk napredek, saj ga občutimo tudi na evropskih trgih, kamor dohaja iz onih daljnih dežel vsako leto več surove svile. Ta napredek pa se je uresničil v teku malih let ne samo zaradi tega, ker Japonci ročno izkoriščajo znanstvene pridobitve, ampak posebno zaradi tega, ker je japonskemu svilorejcu tako rekoč prirojena ljubezen do sviloreje, vsled česar on z največjo skrbnostjo, natančnostjo in vztrajnostjo goji svoje sviloprejke ; zato pa mu veliko bolje uspevajo kakor našemu svilorejcu, kateri je v obče malobrižen. V tem tiči tajno sredstvo japo-skih svilorejcev, od katerih bi se naši lahko marsikaj naučili;
— Il-
iri tej neumorni marljivosti se ima Japonec zahvaliti, da svi-loprejčne bolezni, katere nadlegujejo njegova rejališča enako kakor v Evropi, ne delajo takih porazov, kakoršnim so razpostavljene v časih naše sviloprejke.
Potrudil sem se, da sem v tem poročilu pregledno razložil vse, kar sem našel zanimivega na Japonskem glede načinov reje sviloprejk, dobave in mikroskopičnega preiskavanja svilodnega semena in pa gdede svilne obrtnije in zdelo se mi je tudi potrebno na podlagi nabranih statističnih podatkov v poštev vzeti svilni izvoz z Japonskega, ki tako močno vpliva na naše trge in proti kateremu se nam ni drugače bojevati nego z enakim orožjem, s kakoršnim so si Japonci priborili svoje sedanje stališče : „Izpolnujmo vodila razumne sviloreje, izbirajmo dobre pasme, zdravo seme in bodimo skrbni! “ To bodi geslo evropskemu svilorejcu.
Med glavnimi predmeti, s katerimi sem se bavil za časa svojega bivanja na Japonskem, so bile bolezni sviloprejk. O njih so tam še malo podučeni, ravno zato pa je možno na tem polju še marsikaj zanimivega poizvedeti in doseči novih uspehov. Naletel sem na posamezne slučaje vseh tistih bolezuij, katere se nahajajo v Evropi: Pegavica in apnenska bolezen izvirate tudi tam iz enakih uzrokov kakor pri nas. Mlahavica in sušica sta bile tako redki, da nisem imel zadostnega gradiva za natančneje priskavanje teh boleznij. Nasprotno pa je rumenica zel«) nadlegovala rejališča in istočasno so hirale sviloprejke tudi po bolezni, ki jo provzročuje ličinka muhe Uij. Doznal sem, da sta obe bolezni zajedave naravi.
Znanstveni in praktični pomen te iznajdbe je lahko umeven, če se pomisli, da je laže zdraviti bolezen, kadar se poznajo njeni uzroki. Če je dokazano, da je bolezen nalezljiva, je s tem označena tudi pot, po katerej se prihaja v okom
- III —
škodi, ki jo prizadeva rumenica. Ista bolezen napada tudi divje gosenice, n. pr. ličinko smerečjega prelca (Psilura monaca), in ugonablja te znane škodljivke, katere so znamenito škodo delale v jelovih gozdih na Avstrijskem in Nemškem, dokler so še nastopale v vidikih množinah Po pomoti se je menilo, da sta rumenica in mlahavica ista bolezen.
Na Japonskem so me sprejeli povsod prav uljudno in ljubeznivo, kakor se more pričakovati od prav omikanega ljudstva. Vsfe osebe, s katerimi sem občeval, so kazale živo zanimanje za namen mojega znanstvenega potovanja in so me v tem izdatno podpirale. Brez tega bi najbrže ne bil mogel izpolniti svoje naloge.
Posebno pa se imam zahvaliti prerano umrlemu in od vseh, ki so ga poznali, obžalovanemu avstrijsko - ogerskemu konzulu v Jokohami, gosp. I. vitezu Kreithner-ju, da so me vladna oblastva na vsem mojem potovanju najljubeznivejše podpirala. Obhodil sem pokrajine nad in pod Tokio, eminentno svilorodne provincije Sinshiu, Oshiu Gioshiu in Jama-machi. *)
Po predlogu ravnatelja kmetijskega oddelka, gospoda Sliiro Fudzita je dovolil prevzv. gospod trgovinski minister S. Gotb, da me je učeni dr. Ch. Sasaki, profesor na kmetijskem zavodu v Komaba, ki je oddelek cesarskega vseučilišča v Tokio, spremljal po vseh imenovanih provincijah.
Za to izkazano mi ljubeznivo podporo izražam tu svojo iskreno zahvalo, kakor ostanem vedno hvaležen cesarskemu kmetijskemu društvu, svilorejskemu društvu in razumnim svilorejcem, s katerimi sem prihajal mnogokrat v dotiko, za njih izredno prijaznost.
Pisatelj.
*) V severu Tokiu ogledal sein si kraje: Fultusliirni, Yanagava, Kakeda, Shi-mamurn, Tomioko, Ueda, Shitvodairi, Nagauo in Joshidn; na jugu pa: Oji, Senda-gaya, Atzuini, Gori, Sliizitoka, Avuuo, Nagoja, Kioto in okolico.



<•






1. Svilorejnice :
Stavbe. — V nobeni drugi svilorejski deželi nimajo za svilorejo tako priležno napravljenih stanovališč in posebnih svilorejnic kakor na Japonskem. Stavljene so čisto priprosto, stanejo primeroma malo, vztrajajo proti pogostim potresom in so do nekake meje zavarovane tudi proti podnebnim nepriličnostim, pa jih je prav lahko prezračevati, tako da združujejo v sebi vse, kav si more razumen svilorejec želeti v prid svojim sviloprejkam.
Svilorejnice in stanovališča so stavljena več ali manj po enoličnih načrtih; zadnja so po imovitosti lastnika več ali manj obširna; navadno imajo samo pritličje, včasih pa tudi še eno nadstropje, a vsi prostori so tako napravljeni, da postavljajo vanje lahko mnogo les; kajti Japonci ne potrebujejo, kakor Evropejci, hišne oprave, ki zalega mnogo prostora, mariveč so njih sobe popolnoma gole, in samo kadar je čas vleči se k počitku, potegnejo žimnice iz stenske male shrambe, kjer so bile pospravljene čez dan. Stanovanje je lahko spremeniti v svilorejnico, samo da se prav dobro osnaži. In to opravijo s toliko skrbnostjo, da bi niti holandska gospodinja ne mogla skrbniše osnažiti svojih hramov.
Kadar prihaja čas reje, izpraznijo popolnoma celo hišo, snamejo slamnate odeje, s katerimi so bili pokriti podi, pobrišejo prah in vso nesnago in pomijejo natančno celo stavbo, kar je pri japonskih hišah lahko, ker so vse lesene ter sloni streha na priprosto zloženih tramih. S prav posebno skrbnostjo očedijo vso za svilorejo potrebno opravo 'n sicer se to zgodi navadno na bližnjem potoku, kjer jo operejo in splaknejo s tekočo vodo *).
Vsi japonski strokovnjaki naglašajo v svojih spisih važnost tega sredstva, katero se tako lepo vjema s šegami in navadami ljudstva, kojernu gre snažnost nad vse. Podoba 1, posneta iz stare japonske
*) Posamezni svilorejci rabijo za to celo raztoplino 2—3 % žvepleno-kislega cinka, da se oprava popolnoma osnaži in nekako razkuži.
Snažen j e svilorejnice in oprave po stari japonski knjigi.
— 3 -
knjige o sviloreji, nam predstvalja sliko katera kaže, kako so že v starih časih skrbeli za to, da so tako rekoč prenovili ali osvežili stanovanje, predno so postavili vanje sviloprejke.
Omenili smo, da so stanovališča blizo enako zgradjena kakor svilorejnice ; če popišemo torej prva, velja to tudi za druge.
Okrog poslopja je navadno iz debelega kamenja zložen tlak; na njem se vzdiguje na eni sami, kakih 40 cm visoki stopnjici pod, ki je za celo pritličje na isti razini in pokrit z mehkimi, iz bičja pletenimi,
Pod. 2.
Lice svilorejnice v Odji.
in v lesene okvire vloženimi štorjami, ki so vse po okoli 1 m dolge in 2 m široke ; verandi podoben hodnik obdaja na vseh štirih straneh notranje prostore, naj so staniee ali svilorejnice (Pod. 2). Ti notranji prostori so po potrebi razdeljeni v male sobice; postavljene so namreč med pod in strop lesene, premične stene (fusunia), ki se poljubno snemajo tako, da je lahko narediti iz enega prostora več sob, ali pa narobe iz večih sob eno sobano. Namestil oken imajo shoji, to jo okvirje, ki so zloženi iz lesenih, v obliki mreže križajočih se deščic in pokriti z močnim japonskim papirjem iz murbinega luba. Ti okvirji so v podil in v stropu vloženi v zareze tako, da se tudi lahko premičejo ali pa
snemajo. Ce se stene (fusuma) in okvirji (shoji) popolnoma odstranijo, širi se lahko zrak od enega konca poslopja do druzega in tako so obilno prezračujejo prostori o času velike vročine, kar zelo ugaja sviloprejkam Ker so okvirji (shoji) pokriti s prozornim papirjem, prihaja v vse notranje prostore stanovanja prav prijetna svitloba. Crez dan služijo ti okvirji, kadar treba, kot druga zvunanja stena (Pod. 3.), katera varuje notranje prostore mraza, pa ne zavira pristopa svitlobe.
Pod. 3.
Svilorejnica v Od,ji od strani.
Po noči zapirajo s premično leseno steno, katero imenujejo amado, celo hišo. To steno rabijo tudi po dnevi kot zvunanjo bran proti vetru in dežju, katera bi sicer pokvarila tenke papirnate okvirje, da si stoje neposrednje pod spodnjimi strešicami (lindami). Črez dan je ta stena pospravljena na hišnih oglih. Ventilacijo (prezračevanje) olajšujejo kolikor premični okvirji nad hodnikom, toliko odprtine v stropu, skozi katere izhaja skaženi zrak ter prodira potem na prosto skozi veternice nekako line, ki je postavljena na strešno sleme ali blizo njega. (Pod. 4). Streha je krita z debelo, težko opeko, ali pa s slamo.
Pod. 4.
Lina z veternioami na slemenu svilorejnice.
Pod. 5.
Svilorejnica N. Sasaki-ja od strani in v preseku.
Stojala (štelaže), na katerih slon<5 lese, stojd trdno med podom in stropom, kakor kažeti podobi 3 in 5.
— G
Razumeti je lahko, da, ker je stavba vsa lesena, ne more imeti ne pravili pečij, ne dimnikov, zato se prostori navadno segrevajo s premičnimi žerjavnicami, o katerih bomo pozneje govorili. Velike svi-lorejnice v Shinanu in v drugih svilorejskih središčih so večkrat dvonadstropne, toda v zgornjem nadstropju odstranijo včasih lesen pod, tako da dobe en sam obširen prostor s stojali, ki stoje drugo nad drugim in le oh straneh ostane ozek pas poda za one, ki oskrbujejo svilo-prejke.
Pod. 6.
/runanji pogled na svilorejnico N. Sasald-ja.
Ena najboljših svilorejnic, katere smo videli, je bila last Nan-ghaza Sasaki-ja, očeta d.ra Oh. Sasaki, katero je zgradil na svojem letovišču v Sendagaja Linjasiki blizo Tokija; predstavlja nam jo podoba 5. Stavba je blizo taka, kakoršno smo zgoraj popisali, samo da so prostori viši in da je bolje preskrbljeno za prezračevanje, kakor v navadnih svilorejnicah.
Iz podobe 5 je prav jasno videti, kako je zvezano tramovje poslopja. Pod hodnikom a so cevi e, katere vodijo po odprtinah J
7 —
zvunanji zrak v vse prostore. V podstrešju je nekaka shramba zraku b, narejena iz dvojnega stropa; ta zavira nagle spremembe topline; na stropu shrambe b izpušča nekak dimnik j skaženi zrak po lini — </, ki je postavljena na strešnem slemenu d pod. 6 ter je previdena ne z veternicami, ampak z deščico e, koja se od znotraj poljubno odpira, kakor je več ali manj potrebno, da se prenovi zrak. Prenovitev zraka urejujejo tudi pod podom okvirji a, pod. 6 s premičnimi deščicami,
Pod. 7.
Svilorejnica v Fuknskimi; spredaj stare murve, na levi Godown, v ozadju rejališče s prezračevalnico.
katere se lahko skupaj zložijo druga zraven druge, da zaprejo zraku pristop pod pod, ali pa raztegnejo vsaksebe, da se, kolikor treba, ohrani primeren hlad v svilorejnici.
V nekaterih krajih n. pr. v Fukuskimi so strehe svilorejnic pokrite s slamo in ob slemenu imajo zaporedoma dolge line za prezračevanje. — Podoba 7. — Japonci imajo prirojeno spretnost v pletenji slame ; oni narejnjo cele svilorcjnice iz pletene riževe slame. To so vam okrogle koče, ki imajo pod iz debele slamnate Štorje,
slamnate stene in enako streho, vrh katere je s strešico pokrita odprtina za prezračevanje, ki se od snotraj zapira; na podu so razložene lese s sviloprejkami. Vhaja se skozi vrata, ki imajo s prozornim papirjem prevlečen okvir; todi dobiva notranji prostor svetlobo. (Pod. 8 in 9).
Pod. 8.
Okrogla, slamnata svilorejnica.
Trdnejše stavbe in obširniše od ravno omenjenih so tiste svilo-rejnice, katere so zgrajene kakor hišice, imajo na dve strani obrneno streho, vrata, okna in veternice za 'prezračevanje ob stresnem slemenu. (Pod. 10). Najboljšo stavbo slamnatih koč smo pa videli na svilorejskem poskuševališču v Odji pri Tokyo. Podoba 11 nam kaže zvunanjost koče, v katero se vstopa skozi vežo a, zato da ne prihaja mrzel zrak neposrednje na sviloprejke, kadar se odpirajo vrata; b je okno z okvirjem in s premičnimi deščicami ob celi steni.
Podoba 12 predstavlja notranji prostor koče , hodnik loči pravi, reji odmenjeni prostor od zvunanjosti; rejališče se odkriva in zagrinja s štorjo a, katera se vzdiguje in spušča po vrčicah, kakor zagrinjala pri oknih ; slamnate stene razdelujejo prostor v male sobe. Namesto poda so raztegnene po tleh slamnate Štorje in kot strop so razpete tudi Štorje. Prostor se segreva, kakor druge svilorejnice, z žerjavnicami
Pod. o.
Notranjost slamnate svilorejnice.
ISlanmate koče, dasi jih ni prav mnogo na Japonskem, se nam zde prav pripravne za rejo sviloprejk v peti starostni dobi, ko je že tak letni čas, da se ni več bati občutljivega mraza. Ker slama slabo vodi gorkoto, vzdržuje se v slamnatem poslopju trajna temperatura. Taka stavba tudi ne stane mnogo ; zato se lahko redč sviloprejke v zadostnem prostoru in ni jih treba gatiti, kakor se to drugod godi v tesnih kmečkih hišah. Po končani reji pa so te koče pripravne še za marsikatero drugo rabo.
10 —
Omenili smo že, da so japonske hiše in svilorejnice vse lesene in da torej ne morejo imeti ne pečij, ne dimnikov po evropejskem na činu ; dosledno so stanovanja po zimi slabo zavarovana proti mrazu.
Pod. 10.
V hišah, ki so po starem zgrajene, nahaja se vjštirikotni lukinji, koja meri na vsako stran 40 cm, v sredi poda zomljona peč imenovana
Kotatsu, ki je znotraj pokrita s pepelno plastjo, na kateri gori leseno oglje. Ce se kuri po tem načinu, zadostuje ena peč za 3 '/2 metre dolg in enako širok prostor; za večje prostore treba dveh pečij. Za ventilacijo so v stropu in sicer v sredi in na oglih napravljene odprtine. (Pod. 13.)
Pod. 11.
~ ?L Svilorejnicn v Odji odjstrani (Jod spredaj stoje obrezane murve.
Kadar gori v peči, postaviti je nad jamo s papirjem prevlečen okvir, da se bolj razširi gorkota in da oglje gori bolj počasi. Kadar se je pa ogenj ugasnil v peči, pokriti je jamo v podu z obojem.
V	obče pa rabijo Japonci priproste, okrogle lončene žerjavnice, okoli 30 cm široke in 20 cm visoke, v katerih gori oglje sredi pepelne plasti. Žerjavnice postavljajo na lesena stojala, da jih lahko prenašajo. (Pod. 14.)
V	bran proti požarni nevarnosti pokrivajo žerjavnico z hranilom iz bambusovih palic ; ono ima odprtino, skozi katero prižigajo oglje, in pa leseno okroglo ploščo, katera brani, da se preveč ne segrejejo bližnje lese.
Žerjavnice služijo prav dobro v to, da se notranja toplota pomnoži za par stopinj in da se tako zapreči nagla prememba temperature, kakoršna se rada dogaja v dobi sviloreje. Lesene stene (fusuma) in s p ap rij e m prevlečeni okvirji (shoji) dopuščajo na eni strani, da se
Pod. 12.
Znotranji prostori iste koče.
neprenehoma spreminja zrak, na drugi pa vzdržujejo tudi trajno temperaturo. Na svojih izletih smo se prav čudili, ko smo našli v svilo-rejnicah, ki so bile na tako priprost način zakurjene, do 20° C topline, ko je zvunaj vedno lilo in jo vsled tega hladen zrak (10° C) pretresal človeka.
Vendar pa moramo opomniti, da o zimskem mrazu ne dajejo žerjavnice tiste enakomerne gorkote, katere bi bilo potreba, in da trpe po zimi v japonskih stanovanjih več mraza, kakor je prav ; tudi dim je nadležen, in neprijeten duh, zlasti kadar sc prižiga oglje, nikakor ne priporoča te kurjavo. Vsakakor pa zadoščajo žerjavnice v svi-lorejnicah popolnoma svojemu namenu in ne bojih možno nadomestit,
Pod. 13.
Svilorejnica z jamo v tleli za kurjavo in odprtinami v stropu za prezračevanje
Pod. 14.
14 —
dokler ostanejo stavbe človeških stanovanj in svilorejnic edino lesene. Največja nedostatnost žerjavnic je ta, da zakrivljajo požare, proti katerim pa so Japonci bolje oborožen', nego samo z orijentalskim fatalizmom, s tem namreč, da ima vsak imovit gospodar izdatno zalogo stavbenega lesu, da lahko zopet zgradi hišo, če mu je pogorela stara.
2. Reja.
Valitev, s katero se začenja reja, vrši se na Japonskem v isti dobi, kakor pri nas in se ravna po tem, ali poganjajo murve zgodaj ali kesneje, ali pa, da še bolje določimo, po večji ali manjši gorkoti meseca aprila. Japonci puščajo seme v prostorih, kjer je hranijo in o
Fig. 15.
Mm
Rešeto za svilorejo.
katerih bomo pozneje govorili, dokler se ne razbarva, ali prav za prav, dokler se ne prikažejo prvi ovaduhi (špijoni-znamenja). Toda, če je april mrzel, se ti ne prikažejo in tedaj prenesejo, kakor hitro so jajčeca svitlo osivela, papirje (kartone) v vališče, kjer povikšajo prvi dan toplino z žerjavnicami od 15° O, kjer jo približno stala, do 18° C; v naslednjih dneh vzdržujejo 21 do 23'/20 C topline in to, dokler so ne odprejo jajčeca, kar se zgodi v 3 do 4 dneh. Po noči pa pada toplina za 2 do 3 stopinje, in še večji skoki se lahko dogajajo vsled nepre-videnih vremen ali pa tudi pri malobrižnih svilorejcili, kakor je lahko razumeti, in kakor se dogaja tudi pri nas. V vališču se razvesijo mokre
rute ali namočeni papir, da se ohrani vlaga v prostoru. Črviči se izvale v enem ali dveh dneh. Če pa odlaša izvalitev več dnij, je to znamenje, da se je seme pred valitvijo slabo pr,pravilo, ali pa da se ni prav vršila valitev.
Pravih valilnic nismo našli na Japonskem.
Fig. 16.
v
1
Stojalo.
Crviče otresajo z lepenk (kartonov) s tem, da te rahlo otepajo na robe strani z bambusovo palčico nad spodaj raztegneno polo papirja ali lepenke, na katero padajo črviči; tiste pa, ki se še držč
lepenk, odstranijo s tičjimi peresi; nekateri pa rabijo za snemanje rodečih se črvičev prav drobne mreže ali prevrtan papir.
Crviči se pokladajo ne rešeta, in sicer so ta okrogla, kakoršna rabijo Kitajci, ali pa štirivoglata. Taka rešeta so spletena z debelih slamnatih vre, imajo obliko krožnikov z navihanim robom in so od 75 cm do 1 m široka. Taka rešeta se imenujejo TVaraza in rabijo jih mali svilorejci; zdaj se pa že poizgubljajo ter umikajo štirivoglatim, imenovanim Talcekago, ki so trdnejša, se lažej snažijo, ne zalegajo toliko prostora, se ročniše uporabljajo in so bolj trpežna. Veliki svilorejci se poslužujejo samo takih rešet. Narejena so iz dvojnih bambusovih zrezkov, ki so tako prepleteni, da tvorijo nekako mrežo, katera ima močneji, z bambusovih šibic spleten rob ter meri 75 cm širjave in 150 cm dolgosti. (Pod. 15).
Na te mreže se raztegnejo, po prvem spanji, tenke, enako velike Štorje iz riževe slame in na nje se položijo črviči. Te mreže ustrezajo svojemu namenu prav tako, kakor v Evropi rešeta pokrita s papirjem za črviče v prvi dobi.
Na vsakem rešetu je lahko 350 do 400 godnih sviloprejk in treba približno 100 rešet za izrejo enega kartona semena, ki odgovarja eni naši unči po 25 gr.
Stojala, imenovana Santama, katera nosijo rešeta ali lese, so narejena iz lesenih remeljnov s počresnimi bambusovimi palicami, kakor kaže podoba 16, pa tako, da se lahko razložijo ; visoka so od 2 '/„ do 3 '/2 m ; včasih so remeljni stojal pritrjeni med pod in strop svi-lorejnico ter nosijo celo vrsto rešet (Glej pod. 12) ; k zgoranjim se pristopa s pomočjo lestvic ali stopnjic; med enim in drugim rešetom je 25 do 30 cm prostora . Na prav visokih stojalih je med viši m i rešeti še več prostora, ker se blizo stropa nabira skaženi zrak.
3.	Krmljenje.
Japonci pobirajo listje, katero pokladajo črvičenj, z vejami vred; hranijo je na najhladnejim kraju rejališča; nekateri veliki svilorejci i*abijo za to posebne podzeinljuhc. Oe je listje mokro po dežju, razložijo veje ob hodniku, da se posuši. Pogostoma potapljajo spodnje konce vej v posode napolnjene z vodo, da ohranijo listje dalje časa sveže. V neki veliki svilorejnici v Janagava smo videli rabiti nekako
mlinu na sapo podobno pripravo za osuševanje mokrega listja. Na lesenem stojalu sloni premična os, v katero so zapičene tri vrste lopatic, vsaka vrsta enako oddaljena od druge ; na osi je pritrjena ročica ali
Fig. 17.
Sušilnica.
kljuka za vrtenje. Okoli stojala se razvesijo mokre veje. Kadar se z ročico zavrti os, gonijo lopatice močno sapo proti vejam, ki se vsled tega naglo posuše. (Pod. 17). Ker na Japonskem ravno v dobi svilorejo rado dcžujo in je težavno, oskrbljati sc vsak čas s suhim listjem, izumili so to pripravo, katera, kakor se zdi, prav dobro izpolnuje svojo nalogo.
Japonci pokladajo sviloprejkam do 4. tega spanja razrezano listje in se poslužujejo v ta namen posebnih nožev, katere imenujejo Ku-tcakirihochigo. Ti noži imajo široko ostrino, prav posebno obliko, pa so različne širokosti po starosti sviloprejk, za koje imajo rezati listje. (Pod. 18).
Listje režejo na močnih, 140 cm dolgih, 80 cm širokih, na tla položenih deskah, tam je nakopičije 20 ctm na visoko in potlačijo z
Fig. 18.
Rezala za listje.
drugo desko. Najprej je režejo po eni strani, potem, nc da se kaj zmakne listje, po drugi, na prvo navpični strani, tako da dobo listje zrezano v štirijaski obliki. (Glej pod. 19). Razrezano listje stavijo v posebne jerbase, spletene v obliki loparja, na katerem mečejo rczanico na enak način v zrak, kakor se dela, kadar se cisti žito ali rastlinsko seme Tako se razdrobljeno lisije otrobi ropovlja in drobiža, kateri bi po nepotrebnem zagačal ležišče sviloprejkam.
Listje se ne poklada z roko, ampak se natroša skozi bambusova sita, 7 cm visoka, od 20 do 25 cm široka, ki imajo ’/2, 3/4, 1 in 1 */* cm široke petlje, in se rabijo zaporedoma v I. II. III. in IV. starostni dobi. S temi siti se razdeluje listje enakomerno; kar pa pada čez rob površine, ki jo zalegajo sviloprejke, to se s tičjimi peresi skrbno približa ležišču. Navadno se rabijo v to peruta neke vrste vranov. (Glej podoba 19). Da se listje priležniše poklada sviloprejkam, nasloni se
Fig. 19.
Poldadauje listja.
vsaka lesa posebe na konja (lesena priprava) in s sitom se natroša listje na njo. (Pod. 19).
Krmljenje se vrši od ranega jutra do noči vsake 2 do 3 ure. Koliko listja treba, da sc pokrmijo črviei enega kartona v vsaki sta rostni dobi, to je na podlagi 5 letnega opazovanja zabeležil razumni svilorejeo Tsuneo Juji iz Nagoja*) v naslednjem razkazu, v katerem
*) Ta in drugi liajsltrbniši svilorejei tehtajo listje /.a vsako leso do četrtega spanja.
smo primerjevalno zabeležili po Haberlandtu konsum listja za eno unčo (25 gr) semena, ki odgovarja skoro japonskemu kartonu :
Doba	Kolikrat krmljeno	Poraba listja	v kilogramih
		za en karton na Japonskem	za 1 unčo po 25 gr. po Haberlandtu
Prva ....	7	10-7	1-3
druga	G	24-3	4 7
tretja....	G	750	3G-5
četrta .	.	.	5	1G5-0	137-5
peta ....	4	558-0	G04-3
	Skupaj 833 klg.		784-3 klg.
Po skušnjah naših praktičnih svilorejcev se računa poprečno za vsako unčo semena 10 kvintalov listja, kajti pri obširni reji gre mnogo v zgubo in je zelo težko držati so Haberlandtovih podatkov, ki so posledica prav natančno izvedene reje. Na Japonskem porabljajo manj listja, kakor ga potrebujemo mi za izrejo enake množine domačega se mena; ker se japonske sviloprejke brže zaprejajo ter narejajo manjše mešičke, potrebujejo tudi manj hrane.
Kakor se navadno rede sviloprejke, ne krmijo se v prvih dobah tolikokrat, kakor je navedeno v razkazu; nekateri kmetje pokladajo listje do četrtega spanja samo štirikrat ali kvečjemu petkrat na dan, potem pa samo trikrat; v obče, tudi kjer se pravilno goje sviloprejke, ne pokladajo listja v 5. dobi več kakor štirikrat na dan, kajti večkratno krmljenje bi pobralo premnogo delavcev.
Po našem menenji so mešički japonskih sviloprejk zato primeroma majhni, ker dobivajo sviloprejke v zadnji dobi premalo hrane in ker je takrat že zelo vroče. Tu v Evropi izrejeno japonsko seme daje vedno debelejše mešičke, in znane so nam bele japonske pasme, ki so imele pri nas po 15 letni reji skoro enako velike mešičke, kakor naše najboljše pasme.
21 —
4. Prekladanje črvičev.
Na Japonskem je veliko bolj razširjena navada kakor pri nas, da od časa do časa prekladajo svilne črviče, ter jih drže vedno na suhem, snažnem, zdravem ležišču. V ta namen rabijo mreže imenovane ami; nikjer pa nismo našli, da bi se posluževali prevrtanega papirja. Mreže, kakoršne rabijo do 4.,eg“ spanja, so iz tanke konopne preje, prepletene z 1 čjem grmovja Dgospiros Kuki, da so trajniše. Mreže za prvi dve starostni dobi sj kakih 70 cm dolge in 50 cm široke in njih petlje merijo 3 mm2., one za tretjo dobo so I m dolge, 65 cm široke s petljami 8 mm2; in one za četrto dobo so enako obsežne s petljami 12 rum2. Na obeh robih po širokosti so mreže pritrjene v bambusove letvice, ki so ovite v močan, na nje prilepljeni papir; prijemši letvice v roke, prenašajo Japonci mreže. Po četrtem spanji rabijo za prekladanje črvičev močneje mreže iz ovitega bičja; te so nekoliko manjše od les, da ne lezejo črviči čez rob in ne padajo na tla. Rabijo se štirivoglate in okrogle mreže, kakor so lese take ali take; dobiti jih je prav po ceni, zato pa jih ima vsak svilorejec.
Prekladanje se vrši na istih konjih (kavaletah) imenovanih Ka-godai, na katerih se poklada črvičem krma. Ti konji so lahki, prepog-ljivi, zalegajo malo prostora in se lahko prenašajo do vsacega stojala, zato so jako pripravni za to delo. (Glej podobi 19 in 20).
Na leso slonečo na konju položijo nad črviče mrežo in na njo natrosijo listja, potem denejo leso zopet na stojalo. Na to vzamejo drugo in vsako naslednjo leso in opravijo isto delo. Med tem časom so črviči na prvi lesi iz spodnjega ležišča skozi mrežo prilezli na sveže listje in so polagoma zagrnili mrežo. Zdaj snamejo to mrežo in jo položijo na slamnato štorjo nove lese, na kateri razširijo črviče, posebno po vsakem spanji. Štorjo z ležiščem vred položijo na tla in tako delajo naprej, dokler ne preložijo vseh ležišč. Ležišča naložena drugo vrh druzega spravijo s štorjami vred iz rejališčn, da jih daleč od tega nakopičijo ter narode iz njih gnoj. Iztepene in osnažene štorjo postavijo na solnco sušit in po tem, ko so popolnoma sulic, rabijo jih za drugo prekladanje ležišč; tudi stropne Štorje razpostavljajo z enakim namenom pogostoma solncu.
Ker so japonski črviči nekoliko leni in ne zlezejo hitro na listje, mariveč jo objedajo rajše z ležišča skozi mrežo, treba jih z roko
- 22-' — Pod. 20.
Znotrapji prostor svilorejnice N. Sasacki-ja.
/notranji prostor svilorejnice v Ueda.
prekladati, posluževaje se v ta namen dveh tenkih lesenih ali bambusovih palčic, s katerima se tako dela, kakor s kako pinceto (kle-ščicami).
Navade zastran prekladanja črvičev niso povsod enake; nekod jih prekladajo pogostoma, drugod bolj redkoma ; v nekaterih svilorej-nicah opravljajo to delo do četrtega spanja vsak drugi dan, v drugih po prvem spanji vsaki dan, povsod pa prekladajo ležišča začasa pete dobe vsaki dan in mnogi delajo to iz previdnosti celo pa dvakrat na dan, kadar je vreme vlažno. Prekladanje se vrši navadno okoli 10. ure predpoludne, redko kedaj o zgodnejih urah, da se preveč ne zakesni prvo krmljenje.
V nekaterih svilorejnicah rabijo namestu mrež riževe pleve, katere natrošajo po večkrat na dan v tako debelih plasteh, da skoro zakrivajo črvičc. Pred prekladanjem ležišč natrosi se na pleve celega svežega listja in ko so črviči na nje zlezli, preložijo se na druge lese. Riževe pleve se rabijo samo do tretjega spanja, ker hi bilo predrago, ako bi se rabile tudi v naslednjih dobah, ko zalegajo črviči že veliko prostora. Svilorejci menijo, da ohranijo plevo suho ležišče in ker zadržujejo bolehave in mrtve črviče v spodnjih plasteh, zavirajo, da se bolezni ne morejo prijemati čvrstejih in še zdravih črvičev na površju. V novejem času so začeli v Italiji rabiti v enak namen šoto, toda do zdaj ne vemo še nič zanesljivega o tem, kako se spOnaša tako ležišče; menimo pa, da je vredno poskušati uporabo plev tam, kjer se dobivajo po ceni, zlasti za tiste reje, pri katerih jo v prvih dobah zapaziti kak slučaj parasitičnih boleznij, posebno apnenske bolezni ali krčevice. Sušenje ležišč s plevami zavira gotovo in zakesnuje izpahavanje trosov ali kalov na mrtvih povapnjenih črvičih ter loči bolne od zdravih in zabranjuje torej do neke meje prenaglo splošno okuženje sviloprejk.
5.	Zapredba.
Japonski črviči se gode, kadar je vreme ugodno in gre vse po redu, v približno štirih tednih in končujejo zadnjo dobo vedno nagleje, kakor črviči naših domačih pasem. Ta mošnji svilorejci pripravljajo gradivo za zapredbo dolgo časa poprej in uporabljajo v to skoro izključno riževo slamo. V ta namen rabijo posebne priprave, katere
dopuščajo, da se slama v snopih, kakor je dolga, na njih naglo trikrat ali štirikrat pregne v cik-cak obliki. Tako pregnjeno slamo ovijejo
Pod. 21.
Svitek slame za zaprejanje sviloprejk.
tako, da je stlačena skupaj v svitek. V tej obliki je tudi na prodaj. Tak svitek je 40 ctm širok in 20 ctm visok. (Pod. 21).
Pod. 22.
Grm za zaprejanje sviloprejk.
Kadar se napravljajo grmi za zaprcdbo, razpuste se ti svitki, da se razširijo in podaljšajo, kolikor je lesa široka; za prvim svitkom se razvije drugi in tako več vrst druga zraven druge, dokler je losa zagrnjena. (Pod 22). So na drug način napravljajo grmo za zaprcdbo
— 25
in sicer tako, da postavljajo slamo steblo zraven stebla po konci in jo na vrhu tako skupaj upognejo, da je videti, kakor bi stale v vrsti male piramide. A taka priprava zahteva mnogo dela in zato jo le redko kje uporabljajo.
Opomniti je, da v takih grmih, naj so napravljeni po tem ali po onem načinu, nimajo črviči mnogo prostora, da bi lazili v navpični nameri (navzgori, ali navzdoli), ker so grmi le okoli 12 ctm visoki. Japonski črviči so po svoji naravi leni in ne lazijo tako čvrsto okoli, kakor naši domači; zato pa tudi ne potrebujejo visokih grmov.
In tu se nam vsiljuje vprašanje, ali niso morda taki pregosti in malo prostorni grmi, kakoršnc rabijo na Japonskem, krivi, da se tako pogostemu zapri jate po dve sviloprejki v en mešiček, ki ga imenujemo z italijanskim izrazom dopijon (dvojček); in skoro si ni drugače mislili, nego da je trajna uporaba gostih grmov v japonskih pasmah prouzro-čila, da je postal doublonizem (tvorjenje dvojčkov) deden, kojemu ne moremo v okom priti, dasi napravljamo pri nas drugačne grme.
Na to vprašanje je možno odgovoriti samo na podlagi večletnega, skrbnega opazovanja, in kadar se dozna, da je tako, kakor domnevamo, odpravi se morda polagoma nedostatek v reji, kateri tlači ceno sicer izvrstnim japonskim pasmam.
Zaradi prirojene počasnosti japonskih pasem ni grmov postavljati na lese, na katerih se nahajajo sviloprejke, mariveč pokladati jih je na posebno lese, kamor se z roko prenašajo godne gosenice. V to se rabite zgoraj omenjeni palčici, s katerima se prijemajo sviloprejke kakor s pinceto. Prevzdignene gosenice se pokladajo na ološen krožnik, da se ne morejo prijemati z nožicami in potem se enakomerno porazdele po grmih. *) Grme postavljajo Japonci v posebne prostore, koder jih ni, pa na stojala, koja so rabili za rejo in sicer začenši od zgoraj. Tudi za to delo se poslužujejo večkrat omenjenih konjev, kateri tako dobro ustrezajo pri prekladanju in krmljenju sviloprejk (Pod. 20).
Nekateri svilorejci imajo navado, da potrošajo po grmih iz riževe slamo — katero imonujejo oriwarn — ostružke, deloma za to, da grme bolje zakrijejo, deloma pa tudi, da se gosenice lažej zaprejajo. Nekateri menijo, da so s tem zavira tudi narejanje mnogobrojnih dopijonov. Čudno se nam je zdelo videti, kako nekateri nezvedeni svilorejci svoje
*) Nekateri svilorejci dovaja godne sviloprejke poprej na nove lese in potem jih zakrivajo z grmi in z riževo slamo.
grme pokrivajo s štorjami in celo z odejam', češ, da svetloba no nadleguje sviloprejk.
Kak teden po tem, ko so se dele gosenice presti, oberejo se mešički, a mehki, omadeževani, pohabljeni zapredki, posebno pa dopijoni (Tama ito) se ločijo od popolnih. Japonci prenašajo mešičke v blizo takih koših, kakoršni so naši, samo, da so manjši in z bambusovih šibic
Tod. 23.
Koš za prenašanje mešičkov.
redko spleteni. Najprej jih devajo v Žaklje iz debele tkanine n s temi v koše. Med take mešičke, kateri so odbrani za rejo ali za dobavo semena, postavljajo sredi koša po konci votel, iz bambusovih šibic pleten cilinder, da se mešički na potu bolje prezračujejo. (Pod. 23) Mešičke kupujejo agenti sviloprcjnic. Začasa našega potovanja niso imeli na Japonskem za to posebnih trgov razven onega v Numatzu Omija; od tod izvirajo pogoste, opravičene pritožbe svilorejcev o slabo urejeni kupčiji s svilodnimi mešički.
6,	Koliko prihodka daje japonska sviloreja.
Razumen svilorejec, in takih je mnogo na Japonskem, oskrbuje z največjo paznostjo in natančnostjo svoje sviloprejke ; kaj tacega je zelo redko videli v Evropi Nekateri vodijo redne zapisnike o vsem tem, kar mora vplivati na uspevanje sviloreje: oni zapisujejo vremenske spremembe, kdaj so se črviči levili, kakšo listje so jim je pokladalo, koliko listja se je porabilo za vsako krmljenje, kolikokrat so se prekladala ležišča, toplino in higrometrično stopinjo dotičnih prostorov in še marsikaj druzega. Vse te podatke nabirajo v posebne razkaze in po njih uravnujejo vsa opravila, ki se tičejo sviloreje; gospodar pa pazi skrbno na to, da se vse natančno izvršuje.
Take reje nam pač ne morejo služiti v to, da po njih izračunimo prihodek, ker so oskrbovane s tako natančnostjo, kakoršne ne treba, kadar se redč sviloprejke samo za obrtne namene. Vendar pa zahteva tudi taka reja nekoliko več dela, kakor ga uporabljamo pri naš:h domačih rejah. Naj omenimo samo mnogokratno prekladanje ležišč, veliko skrb za snago *), vsakdanje sušenje štorij itd vse to pobira mnogo časa, ali pa mnogo delavnih rok. Pri obširnih rejah je lažej uporabljati delavno osebje in zato se za isto primeroma manj potroša, kakor pri malih rejah. V kaki večji svilorejnici smo videli rediti do 40 kartonov; večina svilorejcev pa redi le srednjo množino ali pa tudi le malo kartonov.
Po podatkih, katere so nam dali prakt:čni svilorejoi, znašajo stroški za obrtno rejo 8 kartonov :
8 kartonov semena
po	1 Ven**) vsaki	....	8	Yen..........enako	13	gl.	00	kr.	a. v.
70 dnin
po	12 Sen................ 8	„	40	Sen,	„	14	„	28	„	„
murbino listje............80	„	....... „	130	„	—	„	„
Skupaj	.	.	90	Ven	40	Sen,	enako	103	gl.	88	kr.	a. v.
*) Nekje Bino našli pri vliodu v svilorejnieo umivalnik, v katerem so ri morali delavci in delavko roke umiti, preden so začeli delo.
**) Japonski denar jo do zdaj sroborni dolar imenovan Yen razdeljen v 100 Sen. Yen jo veljal leta 1893 okoli 1 gl. 70 kr. torej en Sen 1*. solda; zdaj se je vrednost nekoliko zmanjšala.
28 —
Prihodke je ceniti tako-le:
Kadar se je sponesla reja, daje vsaki karton 12 Kwan*) mešičkov — ali 45 kilogramov, ki se prodajo poprečno za 30 Yen **) ali 51 gl., to je po 1 gl. 13 kr. a. v. 1 kilogram; 8 kartonov vrže torej 240 Yen ali 408 g', a v kosmatega prihodka. C e odbijemo od tega zgoraj izračunjene troske, pokaže se čistega prihodka od 8 kartonov semena 143 Yen GO Sen ali 244 gl. 22 kr. a. v. — to je 18 Yen ali 30 gl. a. v od vsačega kartona. Ta prihodek poraste lahko do 40 gl. od kartona, kadar se pridela od enega kartona semena namestu 45 kilogramov, kolikor je poprečnega pridelka, 50 kilogramov, kolikor daje 1 karton v najboljših letinah. Mali svilorejec, kakoršnih je, na Japonskem, kakor pri nas, največ, dobiva še večji prihodek, kajti on ne računa dela, ki ga opravi družina in sodi, da izkoristi najbolje svoje listje, če sam redi sviloprejke. Omenjamo še, da mali svilorejec ne trosi denara za posebne svilorejnice in za posebno opravo, ker je že njegova hiša tako vrav-nana, da mu služi v svilorejnico, orodje pa si nareja sam in kupuje le kako malenkost, n. pr. mreže, termometre ***). oglje itd. Zdaj ponehavajo nekoliko dohodki od obrtnih rej, ker stanc delo čedalje več vsled rastočih potrebščin ljudstva, katero se z velikimi koraki pomika naprej na potu napredka.
7 Priprava semena.
Obrtni j sk o seme. — Za pripravljanje tega semena uporabljajo Japonci navadno kartone in murvnega luba; ti so 35 cm dolgi in 22 cm. široki in se postavljajo na vodoravno podlago drug zraven druzega tako, da se na širši strani drže skupaj. Te kartone ogradijo s štirivoglatimi, 5 cm visokimi palicami, da ne morejo metulji utekati čez rob.
Ko so se metulji skozi G ur spoprijeli, ločijo jih in postavijo samico na karton držeč okoli 45.000 jajčec, približno toliko, kolikor jih gre na našo unčo po 25 grm. S svojo spretnostjo in potrpežljivostjo znajo Japonci doseči, da se karton enakomerno pokrije z jajčeci, ne da
*) K\van jo onak 3'756 kilogr
**) Cono 1 Kwana mešičkov so nam leta 1803 naznanili z ‘3 Yon, 65 Sen, ali v naši veljavi 1 gl. 13 kr. za vsaki kilogram, čo so računi 1 Yon 1 gld. 70 kr. a. v.
***) En termometer za svilorejnico stane na Japonskem 6 novcev.
bi bilo kaj praznih prostorov vmes, ali pa da bi bila jačeca nakopičena drugo vrb druzega.
Natančni semenarji zavijajo vsak karton v žakljič iz lahkega papirja ter se poslužujejo za hranitev in prenašanje posebnih skrinjic iz lesa drevesa Pauloienia imperialis, ki je zelo šupljikav in lahak, vrh tega pa še prevrtan, da se lahko sprehaja zrak. Navadno pa se obešajo kartoni na okvirje v svilorejnicah ali pa v takih hišah, v katerih se ni bati naglih temperaturnih sprememb. Veliki semenarji prenašajo o pozni jeseni svoje seme v tako imenovani Godoicn, to je, enonadstropno poslopje, trdno zidano, z železnimi oknicami in vrati; v njem hranijo tudi dragocenosti, da jih obvarujejo požarov, ki se tam pogostoma dogajajo. Tak Godown — Japonci ga imenujejo Toso — nam predstavlja podoba 7 na levi strani.
Januarja meseca, ko je najhuji mraz, imajo navado, da potapljajo kartone v velike posode ali kotliče napolnene z mrzlo vodo; ta kopelj traja do tri in tudi štiri dni zaporedoma, v katerem času spreminjajo vodo vsako jutro in vsak večer. Ko so vzeli kartone iz vode, jih posuše in kadar ne zgubljajo več na teži, spravijo jih v omenjeni Godown ali v skladišče. Tudi Japoncev se je polotila babja vera, da mraz lahko umori šibko ali bolno seme in da je kopelj sredstvo, po katerem se odbira in se ohrani seme zdravo. Če to tudi ni res, je vendar dobro, da se seme po zimi enkrat opere, da se odstrani tisti prašeč, ki se je polegel na seme, ko se je pripravljalo in pozneje, ko se je hranilo, saj je lahko v njem kaj kužnega, kar bi se lahko prijelo mladega zaroda.
Tudi planinsko prezimovanje semena je na Japonskem nekaj navadnega ; nekateri semenarji iz Nagana hranijo celo svoje kartone do pomladi v jamah, ki se nahajajo na bližnjih visokih gorah, kjer stoji temperatura trajno malo stopinj nad ničlo. Zgodi se, da jih hranijo do julija meseca, v katerem času prodajajo kartone kot take, ki so za dvakratno rejo.
Ge se prezimovanje semena vrši pravilno, tedaj je to delo koristno v deželah, kjer imajo milo zimo in kjer zgodaj nastopa toplota v pomladi; a predolgo ne sme trajati prezimovanje; kajti prenagla pre-meinba temperature, katerej se v tem slučaju razpostavi seme, je gotovo škodljiva. Umetnega prezimovanja, kakoršno so z uspehom uvedli naši prvi svilorejski zavodi, ne poznajo še na Japonskem.
Tam pripravljajo vsako leto okoli 2 'ji milijonov kartonov, katere porabljajo vse domači svilorejci, ker je sedaj izvažanje semena popolnoma ustavljeno. Pred 25 leti pa se je izvažalo do 3 l/s milijonov kartonov na leto, katere so rabile svilorodne evropske dežele, da so se zavarovale proti škodi, ki jo je učinjala pegavica (telesečna bolezen) med domačimi pasmami. Toda, ker se je bilo naglo razširilo pripravljanje semena po celičnem sistemu, ni trebalo več, da bi se evropski svilorejci zatekali na Japonsko in tako se je zgodilo, daje cena japonskemu semenu naglo padla. Leta 1893. smo seme	plačevali	na Japonskem	še
po 2 Yen, 15 Sen, leta 1897 pa je bilo še	po samo	30 Sen.	Sicer	pa
so Japonci lahko zadovoljni, da je nehalo izvažanje kartonov, kajti dandanes pripravljajo tam seme z večjo skrbnostjo,	kakor o	času,	ko
je cvelo izvažanje in ko je tudi najmanjši	svilorejec skrbel	samo	za
to, da je pripravljal seme za Evropo, naj je bilo kakoršno koli.
Leta 1878 so uvedli na Japonskem uradno preiskavanje kartonov, katero sc še izvaja v namen, da se izključi reja okuženega semena. Te preiskave se vrše pri polit, oblastvib svilorodnih okrajev ali pa pri svilorejskih zadrugah. Preiskovalci so učenci svilorejskega posku-ševališča v Od j i in ravnajo se po Cornalia-vem načinu. Izid preiskave zabeležujejo na narobestrani kartona s timbrom ali pečatom.
Oe najdejo na kartonih nad 14% okuženih jajčec, jih ne poverijo z nikako znamko, mariveč jih koj po preiskavi sožgejo v prisotnosti enega uda svilorejske zadruge. Za preiskavo vsacega kartona je plačati svilorejski zadrugi 3 Sen ali 5 novcev a. v.; polit, oblastva pa opravljajo preiskave brezplačno. Svilorejske zadruge imajo svoje sedeže v središčih svilorodnih pokrajin.
Kadar se seme preiskuje v dobi od oktobra do januarja, ni preiskava zanesljiva; bolje je, če se preiskujejo uzorci šiloma valjčnega semena februarja ali marca meseca; o takem semenu je lužej dognati, ali je kaj kužnega v njem. Sicer pa treba priznati, da preiskava semena o zimskem času ne služi v nič druzega, nego da se izključijo iz reje močno okuženi kartoni; a lahko se zgodi, da se proglasijo kot zdravi ali le malo okuženi taki kartoni, o katerih se pizneje spozna, da so bili zeh) okuženi. Omeniti je pa, da se kartoni, na katerih ni nad 4 % okuženja, zaznamujejo na poseben način kot taki, kateri so sposobni za rejo v pridelovanje semena, da je pa po dotični reji dobljeno seme mnogokrat tako okuženo, da obsega do 14 % bolezni in ni niti več sposobno za pridelovanje mešičkov, da se torej mora pokončati.
— 31
Ali iz teli, ali iz drugih razlogov zavisnili od tega, kako se rni-kroskopično preiskuje ogromna množina kartonov *), niso japonski svilorejci nikakor zadovoljni z obstoječimi kontrolnimi naredbami, uia-riveč menijo, da jib treba prevravnati.
Mi od svoje strani smo preverjeni, da ne bo nobena preuravnava mnogo koristila, mariveč da bo japonskega svilorejca najbolje zavarovalo proti škodi in zagotovilo mu zdravo svilodno seme, če se kolikor možno razširi odbiranje semena po celičnem sistemu, kajti samo po tem načinu je dobiti seme, katero ne bo okuženo po pegavici ali tele-sečeni bolezni.
Celično seme. — Mnogi japonski somenarji pripravljajo seme po celičnem načinu ; toda tako pripravljenega semena je v primeri s potrebščino premalo. Namestu navadnih tuljevib žakljičev, kateri so v Evropi jako pospeševali odbiranje semena, rabijo na Japonskem s številkami zaznamljene papirnate pole ali pa lepenko, na katero leže oplojena, a od samca ločona samica svoja jajca; za osamljenje metuljev služijo pločnati zavitki ali bambusove celice, kakoršne smo pri nas rabili pred 25 leti. Kartoni odgovarjajo po velikosti obrtnijskim kartonom in na vsakem je 28 zaleg. Samica ostane G ur na kartonu, potem jo denejo v zavitek, na katerem jo zapisana tista številka, s katero je zaznamljena nje zaloga.
Po končani mik: oskopični preiskavi metuljev in zabeležki posledka pregledavajo posamezne jajčje zalege, izrezujejo bolehava jajčeca in dopolnujejo praznine z zdravimi; enako nadomeščajo tudi redke, nerodovitne in take jajčje zalege, kojim je znati, da niso pravilne, z boljšimi ; semena ne odločajo od kartona z navadnim izpiranjem, ampak ga puščajo na njem. Kakor se navadno računa, je na vsakem kartonu po 105 zaleg; nekateri semenarji menijo, da jih zadostuje 84. Polit, oblastva preiskujejo na to mikroskopično te kartone po Cornalia-vom načinu in če jib najdejo zdrave, zaznamujejo vsako jajčjo zalego z rudečim pečatom. Pristojbina za preiskavo tacoga kartona znaša 3 '/j Sen. Taki semenski kartoni služijo za reprodukcijo (pridelovanje semena); na njili sme biti k večjemu 8 odstotkov kužnosti v metuljih. Japonci ne delajo takih poskušenj, da bi preiskavah
*) Vsako loto preiskujejo na Japonskem 200 milijonov kartonov za pridelovanje mešičkov, 200.000 pa za nadaljno rejo. Preiskava zadnjih je poverjena samo polit, oblastvoui. Cena kartonov — imenovanih Tanegami — se spreminja od 1 do 2 Yen in tudi več; to se ravna po njih izvirnosti.
metulje, kateri so po umetnem načinu prisiljeni, izlazili iz mešičkov. Poznamo samo ednega semenarja, kateri pripravlja neko množino semena v tuljevih žakljičih. Tako seme pošilja čez morje v Ameriko in od tam v Itahjo, kjer je preiskujejo v namen, da se uporablja kot bela pasma za križanje z domačimi.
Japonske pasme. — Ker Japonci v novejem času prav skrbno goje svoje sviloprejke, zboljšale so se očitno njih pasme in namesto zelenoprejk z drobnimi, manj vrednimi mešički so stopile polagoma beloprejke ; njih jako fini in dragoceni svilni pridelek sprejema tudi najnežniše barve.
Dvorodne pasme, katere imenujejo Japonci Natzugo, to, je poletne otroke, gojč samo v okolici Miharu a v provinciji Jvvachi in tudi tam le po malem. Harugo ali pomladanski otroci pa so obče razširjeni in sicer kot zelenoprejke ali Kingo, to je zlati otroci in beloprejke ali Shirogo, to je beli otroci, obojni imajo majhne zapredke v primeri z našimi domačimi mešički, saj jih gre do 850 na en kilogram. Pred leti so redili tudi kitajske pasme, imenovane .Inko in koreanske pasme; zdaj so jih popustili, ker se imenovanih pasem rade lotijo bolezni in ker se pozno zaprejajo. Poskušnje z evropskimi, zlasti s francoskimi pasmami se niso posrečile; te pasme so bile slabotne in so rade hirale za mršavico ali sušico. Tudi bagdadsko pasmo z debelimi mešički so poskusili, a pozneje tudi popustili, ker je kazala očitno nagnjenost k m'ahavici ali črni crkavici.
Očitno je, da gorko in istočasno vlažno otoško podnebje ne dovoljuje, da bi se tu druge pasme aklimatizovale ali privadile in zato se japonski svilorejci drže svojih, pa kažejo hvalevredno previdnost v tem, da dobivajo seme z gora in je potem goje V dolini in sicer v velikih svilorejskih središčih. Tako dobiva n. pr. Joschiu, kolikor potrebuje semena, iz Shinano, kjer se prebivalstvo skoro izključno bavi s pridelovanjem svilodnega semena.
Najbolj cenjene sviloprejske pasme v Shinano so :
1.	Kiujiro s primeroma majhnimi, belimi mešički;
2.	Aojiko z debelimi, belimi mešički ;
3.	Shihaku z zelenimi mešički ;
4.	Koishimaru z majhnimi, vlačnimi, belimi mešički; že njegovo ime jo označujo: „trda kakor kamen". Zadnjo imenovana pasma volja v Shinano kot najbolj dragocena in razširjena.
V Shimamura, drugi svilorejski pokrajini, kjer je mnogo zavodov
za pridelovanje svilodnega semena, prevladujejo zopet druge svilo-prejske pasme in sicer med zelenoprejci Kirne in Shimako, med zele-noprejci Iiiohalcu, Daimuta, Maroshibo, Vamatomishiki, Shiratatna, Ara-tama, Tsunamato; med temi se vrste po dobroti prva Riohako, druga Daimata in tretja Maroshibo, ko se Vamatominshiki odlikuje po posebno lini svilni niti.
Po preiskavah, ki so jih naredili na svilorejski postaji v Oji, bi bile najboljše pasme tudi z ozirom na čvrstost sviloprejk :
1.	Koishiniaru s čisto belimi mešički, z zelo tenko svilno nitijo, a s pičlim prihodkom ; njene gosenice so jako krepke ;
2.	Aoziku ali Aobiki z bolim mešičkom, fino svilo,a še z manjšim prihodkom, kakor poprejšnja pasma;
3.	Akajikn ali Akazilto; njih mešički imajo lepo belo barvo in dajejo mnogo dohodka, a nimajo tako tenke svile, kakor poprejšnji; pri vsem tem je ta pasma svilorejcem jako priljubljena in se čedalje bolj širi, dasi ima mnogo dvojčkov in rijastih zapredkov. *)
O drugih manj razširjenih in manj vrednih pasmah ne bomo govorili; prvič, ker jim ne znamo zanesljivih imen in drugič, ker niso niti v svoji domačiji tako temeljito znane, da bi mogli prav ocenjati njih vrednost. Posamezni svilorejci so naredili poskušnje s križanjem raznih pasem, a uspeh ni bil ravno povoljen.
G. Bolezni sviloprejk.
I. Kužne bolezni.
Vse v Evropi znane bolezni sviloprejk nadlegujejo tudi japonske sviloprejke. Najbolj razširjena bolezen je ravno pegavica (pebrina), Biriusibiifo. Čudno je pa, da tamošnje reje ne trpe mnogo vsled tega zajedavca, dasi je okuženje tako splošno, da je zelo težko dobiti kartone kupčijskega semena, kateri bi bili prosti te glivične bolezni To je bilo znano že takrat, ko so z Japonskega uvažali še mnogo semenskih kartonov v Evropo, ker je tako seme dajalo še lepe prihodke; nahajali so se takrat celo taki priprosti svilorejci, kateri so trdili, da telesca nič ne škodujejo sviloprejkam, saj jih je bilo najti celo na takih črvičih, ki so sc kazali popolnoma zdrave.
*) To pasmo smo uvedli na Goriškem in južnem Tirolskem, kjer se dobro spo-naša in se sposobujo tudi za križanje.
34 —
Vendar pa se ne da tajiti, da prizadeva pegavica na Japonskem včasih med sviloprejkami enako zlo kakor v Evropi. Leta 1891. je uničevalno razsajala po svilorejnicah ; sodili so, da so to zakrivili mali svilorejci, kateri so sami hoteli pripravljati seme, namestil da bi bili to kočljivo delo prepustili preskušenim semenarjem. In znano je, da je takih na Japonskem prav mnogo. Tu so vam taki semenarji, kateri znajo na podlagi svojih dolgoletnih skušenj po zvunanjih znamenjih zbirati najzdravejše seme za reprodukcijo. Tudi takih ni malo, kateri znajo mikroskop rabiti pri izbiranji semena; pa tudi vladni organi, katerim je izročeno nadziranje semenskih kartonov, preiskujejo seme ter zamotajo brez prizanašanja vse močno okužene kartone.
Toda vse te previdnostne narcdbo ne zadoščajo še v to, da bi popolnoma zavarovale sviloprejke proti glivici, katera provzročujc pegavico, in nam se je večkrat ponudila prilika, da smo jo našli v rejah. Sicer goje Japonci svoje sviloprejke s toliko skrbnostjo, da ne more bolezen tako močno nastopiti, da bi zelo zmanjšala svilni pridelek. A kdor pozna sedanje razširjenje bolezni, lahko zanesljivo pro rokuje, da se okuženje v teku let razvije do tako stopinje, da se naj-pravilnejši in najskrbnejši reji več no posreči, da bi zadržala nezgodo, kak or š na je pred dobrimi 30 leti vsled pegavice zadela evropsko svi-lorejce. Ce se ni na Japonskem do zdaj še razširilo odbiranje semena po celičnem sistemu tako, kakor je razširjeno v Evropi, tiči krivda deloma tudi v tem, da tam še ni nikdar bolezen tako hudo nastopila, da bi bila pokončala cele reje, kakor jih jo pokončevala nekdaj pri nas. Naj se pa sčasoma razvije ta kužna bolezen tudi tam, potem se takoj zganejo tudi marljivi Japonci, kateri so polni naprednega duha, ter gotovo ne zaostanejo za evropskimi svilorejci niti glede celičnega pridelovanja semena, niti glede znanstveno sviloreje.
Mlahavica ali črna crkavica, imenovana Tareko ali Nankabtjo, ona huda nadloga evropskih svilorejev, so obnaša na Japonskem blizo tako kakor pegavica. Redko kdaj se zgodi, da bi pokončala celo rejo, in mi smo jo našli na svojem potovanju samo tu pa tam, tako da nismo imeli povoda, baviti se posebno ž njo. Vendar pa jo smatrajo na Japonskem kot najnevarnišo bolezen, katera pograbi svilorejcu v gotovih letih polovico pridelka. Vsi zvedeni svilorejci soglašajo v tem, da imata največji vpliv na to bolezen letni čas in pa način sviloreje. Neugoden letni čas in zakesnjone ali nepravilno oskrbovano reje vzbujajo v črvičih nagon k mlahaviei, katera nastopa na Japonskem z
enakimi znamenji kakor v Evropi, ne tla bi se vedelo, kaj jo pro vzročuje.
Tudi mršavica ali sušica je tam znana pod imenom Okiehijimi, pa jej ne pripisujejo one važnosti, katera jej tiče vsled njene dozdevne zveze z mlabavico. Japonci menijo, da ta bolezen prihaja od nepravilne reje.
Apnenskn bolezen ali krčevica velja kot od nekdaj najbolj znana bolezen in označujejo jo z imeni Koshari, Osliari in Hakkiobhjo. Te bolezni 3e po pravici bojo, ker jim včasih zelo skrči svilni pridelek. Grospod Ikeda iz Agano, znameniti svilorejec trdi, da glivični trosi od Botnjtis Bassiana provzročujoči apnonsko bolezen obdržujejo še po tretjem lelu življenjsko moč oziroma kalivost; to prihaja najbrže od velike, na Japonskem vladajoče vlažnosti, katera zabranjuje, da se ne zamori popolnoma kal bolezni.
Za razkuževanje proti apnenski bolezni uporablja gospod Ikeda v svojih svilorejnicali dvoodstotno raztoplino cinkovega žveplika, s katero oplakne trikrat do tič no prostore, prvič koj po končani reji, drugič po zimi in tretjič pomladi pred začetkom nove reje; uspeh je nckda povoljen.
loUcico ali zlatenico imenujejo Japonci Umiko ali Fushiko. Ta bolezen napada posamezne sviloprejke, kadar jih stavijo presti, kakor se to tudi pri nas godi. Kadar je vreme vlažno in mrzlo, prizadeva tolščica lahko veliko škode. Leta 1893. smo se lahko o tem osebno prepričali *).
Te sviloprejčne bolezni smo preiskavah na svilorejskein posku-ševališču v Oji in sc popolnoma prepričali, da prihajajo od zajedavih glivic. Pozneje preiskave so nam razkrile njih nalezljivost in pa kako se množo zajedava glivice. Posledice dotičnih preiskav priobčimo na drugem mestu, tu naj samo mimogrede omenimo, da smo našli tudi hrastovo gosenico (Anthcrea Yama Maij na Japonskem hirati za zlatenico.
Sicer pa no trpi svilni pridelek na Japonskem samo po boleznih, katere napadajo sviloprejke, preden jih stavijo presti, ampak tudi po rijavih zapredkih in po dvojčkih, kateri znatno manjšajo vrednost
*) V nekaterih krajih na Japonskem vlagajo zlateničove gosenico najprej V kis, potom jim razpenjajo svilne žlezo, (la dobe tako zvoni španski konopee, po japonsko Tcugutu imenovan, ki ga rabimo pri nas kot vrčico, na kojo pritrjaino trnke.
svilnega pridelka. Tamošnji svilorejci soglašajo vsi v tein, da mrzlo in vlažno vreme o času reje pospešuje pri japonskih zelenoprejkali tvorjenje rijastili mešičkov in tudi mi smo si po primerjeva'nili skušnjah utrdili to mnenje, ker smo bolezen ustavili s tem, da smo zaprejališča (grme) potrosili z živim apnom in tako posušili ozračje okoli sviloprejk.
Kar se tiče dvojčkov ali dopijonov smo že zgoraj izrazili menenje, da nastajajo morda vsled tesnobe v grmih in da se je izcimil iz tega ta nedostatek v pasmi. Japonski svilorejci so zapazili, da se število dvojčkov množi, kadar je v dobi zaprejanja velika vročina, in da se manjša, če je takrat hladno vreme in se vsled tega gosenice počasneje zaprejajo in se torej ne moreti lahko po dve gosonici skupaj zapresti v en mešiček.
V obče pa imajo japonski svilorejci glede boleznij na sviloprejkah in dotičnih vzrokov razne predsodke; v tem mnenju pa se strinjaj i vsi, da neugodno vreme, slabo seme, malomarno preziranje pravil umne sviloreje, kakoršna veljajo tudi v Evropi, škodljivo vplivajo na rejo. Sicer pa je na Japonskem tudi precej umnih, marljivih svilorejcev, kateri so se strokovno izučili na svilorejskem poskuševališču v Odji-u, poznajo dosedanje poizvedbe o sviloprejčnih boleznih ter hočejo tudi praktično izkoristiti to, kar je doznalo znanstvo.
II. Uji ali zajedava muha sviloprejk.
Pod imenom Uji nadleguje na Japonskem neka bolezen svilo-prejko, katero prouzročuje ličinka neke muhe.
Po njej napadene sviloprejke poginejo, preden se zapredejo in tudi zapredene narede tenak zapredek, včasih tudi pravilen ali skoro pravilen mešiček, pa tako da gosenica pogine preden, ali pa kader se že zabubi; iz takih mešičkov torej ne izlazi metulj. To prizadeva svilorejcu v nekaterih letih občutljivo škodo, a še huje so prizadeti semenarji, Ko so namreč srečno končali svojo rejo, od katere so upali dobiti mešičke za pridelovanje semena, ali pa kadar so kupili primerno partijo meščikov, ter nepotrpežljivo čakajo, da iz njih izležejo metulji, kako britka je tedaj prevara, če izleze le iz redko katerega zapredka metulj, iz velike večine njih se pa prikažejo beli črviči! Seveda se je po ljudski veri svilna buba zaradi bolezni spremenila v ličinko muhe Uji. V časih jo škoda tako velika, da dobi semenar ali svilorejec komaj polovico ali tretjino metuljev, kakor bi jih dobil, ako bi bili mešički
prosti zajeduvih glivic. Tudi posestniki sviloprejnic so lahko prizadeti po škodi, če se predolgo mude z parjenjem mešičkov, ker se med tem lahko mušja ličinka prerije iz zapredka in ko je ta prvrtan, ni več sposoben za razmotavanje svile.
Ker nam ni ostajalo časa za natančneje poizvedbe in preiskave bolezni Uji, ne moremo nič zanesljivega poročati d tej zajedalki, ki ima na Kitajskem in Japonskem svojo domovino ter pričakujemo, da nam profesor Sasaki, kadar konča svoje poizvedbe, kaj več razodene o tej do zdaj še sporni zadevi. Našo menenje se nagiba na to, da prihaja
Pod. 24.
Muha Ugimya sericaria, katera prizadeva bolezen Uji.
muha Uji o času roje iz murvnih vrtov v bližnje svilorejnice in da pušča tam svojo zalego, kjer je gotova, da dobi hrano na telesu svi-loprejk.
Proti priletavanju mušjih zajcdalk v svilorejnice bi se bilo na priprost način zavarovati s tem, da se odprtine v stenah zagrnejo s tuljein ali kako drugo mrežasto tkanino, katera bi zabranila občevanje muli, a ne zavirala zraku vhoda v notranjo prostore ; to sredstvo se je že priporočalo od druge strani.
Da se semeharjem zmanjša škoda, ki jo prizadeva ličinka zajo-dave muho, zadošča po našem menenji natančna preiskava mešičkov, da se dozna, ali in za koliko so bube napadene po zajedalki. Če se pokaže, da je znamenit odstotek bub okužen, tako da jo v takem slučaju dotična partija mešičkov nesposobna za reprodukcijo, jo še
vedno lahko opazimo, predno izfrče metulji ter porabimo za dobavo svile. Ako bi so uzorec mešičkov umetno dal izvaliti pri toplini 30 °U, bi to pospešilo razvoj m.'ade Uji-jeve ličinke in tako bi se brže poizvedela njena navzočnost. Sicer pa se nam pozdeva, da se nahajajo v kolikaj močno okuženih partijah mešičkov v mešičku samem po zaje-dalki umorjene ali pa vsaj take gosenice, katere nosijo očitna znamenja okuženja po Uji na sebi, in ko previden semenar zapazi tako očitne znake, porabi dotično partijo mešičkov rajši za dobavo svile, kakor za reprodukcijske namene ali za pridelovanje semena.
Tudi v Evropi imamo več takih v vrsto Tachjnidov spadajočih muh, katere ležejo svoja jajčeca na gosenice marsikaterih divje živečih žuželk, da vsled tega poginejo napadene gosenice, in lahko bi si bilo tedaj misliti, da ena ali druga takih muh okuži ravno tako tudi svilo-prejko; vendar ni bilo do zdaj še nikdar slišati, da bi bil kak mušji zajedalec napadal naše svilop:ejke. Škoda bi se samo tedaj lahko primerjala oni, ki jo prizadeva muha Uji na Japonskem, ako bi ta mušji zajedalec pri nas tako mnogobrojno nastopal, kakor v daljnih jutrovih deželah, kar se pa ne godi. Nam se ga je tudi tem manj bati v Evropi, ker je skoro izključeno, da bi se k nam zanesel v dobi zabubanja, prenašanje mušjega jajčeca je pa kar naravnost nemogoče, ker kratka doba izvalitve ne stoji v nobenem razmerju z dolgo potjo v Evropo.
7.	Svilna obrtnija.
Daši zadevajo naše poizvedbe bolj svilorejo nego svilno obrtnijo na Japonskem, zdi so nam vendar primerno, da povemo mimo grede tudi kaj o zadnji, ker jo jo smatrati kot prav posebno japonsko, ki se razlikuje od evropsko domače svilne obrtnijo. Znamenito število svilorejcov in kmetov sc peča z metanjem svile in s tekanjem svilenega blaga, katero rabijo na Japonskem, kakor je obče znano, tudi za narodno nošo srednjega stanu.
Za motanje odločene mešičke so nekdaj morili na solncu, in šo dan danes delajo tako nekateri revni svilorejci. Drugi devajo sveže mešičke v reščota, pokladajo ta drugo vrh druzega in jih razpostav-Ijajo tako učinku vročega para vzdigujočega so iz kotla vrele vodo, da se tako mešički oparijo in umore bube v njih. Večina svilorejcov se poslužuje v to zidanih ognjišč, v katerih gori lesno oglje, tako da se bube vsled vročino in razvijajočega so ogljikokisa pomore ozi-
39
roma zaduše. Take peci so prav priprosto zidano : v tleh jama za ogenj, 59 cm nad njo je postavljenih šest ali tudi več sit drugo nad drugim, pa tako, da je med enim in drugim 30 cm prostora, vse skrbno zazidano, da ne morejo uhajati gorkota in dušilni plini; slednjič odprtina, ki se hermetično zapira ter služi za nakladanje in razkladanje peči in dimnik za vravnavanje ognja. Za parjenje večjih množin mešičkov služijo velike, obokane peči z obstranskimi klopmi, na katere
Poil. 25.
Odmotavanje svile.
sc v koših postavljajo mešički; kurijo se od zvunaj. Vodni par rabijo samo v novejših predilnicah; v obče menijo japonski svilorejci, da par, ki so dviga iz moš čkov, zadošča za ohranitev potrebne vlažnosti v prostoru.
Iz peči uzote mešičke pokrivajo s štorjami ali drugačnimi odejami, da so polagoma oldade, potem jih posuše in odbero ali sortujejo. Ker je na Japonskem zelo vlažno, treba prav skrbnega sušenja, da mešički,
kar se rado zgodi, ne splesnijo. U ta namen se pospravljajo posušeni mešički v žakljiče iz v olju namočenega papirja in ti se pokladajo v lončene vrče z hermetičnim pokrivalom.
Skoro vsi svilorejci so se posluževali do zdaj za odmotavanje svile prav priprosto oprave; mnogi delajo še zdaj tako. Delo opravljajo ženske, katere imajo, klečč na tleh — klopij in stolic ne rabijo na .Taponkem -- pred seboj vso potrebno opravo, kakor nam kaže podoba 25. Na malem, lončenem ognjišči tleje leseno oglje, navadno netivo Japoncev in segreva vodo v nad njim stoječem kotlu iz olašcne, železno ploščevine. V kotlu so mešički, ki se imajo odmotati. Motovilo za navivanje svile je leseno in stoji zraven kotla.
Japonci znajo sicer s svojimi ročnimi motovili jako spretno delati, a njih tkanina ne doseza vendar nikdar one popolnosti, po katerej se odlikuje surova svila, ki jo z zboljšanimi stroji izdelujejo v velikih evropskih predilnicah. Hanks, — tako imenujejo na Angleškem v kupčiji ročno svilo, — kaže vedno take nedostatuosti, da je manj vredna od filalures, to je, od one svile, ki jo predejo v novodobnih predilnicah. Hanks namotavajo v večje, enako dolge štrene in take prinašajo pod imenom re-reels na evropski trg.
Že od leta 1872. je sprevidela japonska vlada, da treba svilo-prejo sboljšati in v ta namen uvesti v Evropi vdomačene sisteme. Zato je dala zgraditi v Tomioka, v prefekturi Gummn, veliko parno predilnico s tristo motovili. Svila iz te tovarne je izvrstno predena in se po enakomernosti, svetlobi, trdnosti in prožnosti lahko meri s svilnim pridelkom najimenitniših evropskih svilopredilnic in so dejansko tudi veliko draže prodaja kakor llanks.
Ko so na Japonskem prestali prvo poskušajo, zgradili so pola goma po zasebni inicijativi še več drug.h predilnic, tako da izdeluje današnjega dno nad 00.000 motovil po evropskem sistemu više 30.000 Piculs *), to jo, več kakor 1,812.000 kg. surove svile, kar odgovarja blizo tretjini skupnega pridelka surove svile na Japonskem.
Dandanes jo dospelo japonsko svilnato blago do tolike popolnosti, da se v znamenitih množinah oddaja na evropskih in prav posebno na ameriških trgih.
*) Piculs 00-4 klgr.
8.	Statistika svilnega pridelovanja in svilotrštva.
S svilorejo se pečajo najbolj na otoku Nippon ali Hondo, glavnem otoku japonskega kraljestva, na drugih otokih, kakor na Shikoku, Kiusshiu in Yesso in pa na sosednih manjših otokih sc ni do zdaj še tako razširila sviloreja, da bi vplivala na skupno produkcijo cele dežele.
V osrednji pokrajini otoka Nippon je dosegla sviloreja najviši razvoj in ne more više, ker se porablja vse murvno listje, kolikor gaje.
Ker je japonska vlada spoznala, da pomanjkanje murvnega drevja zadržuje, da se sviloreja ne more tako razviti, kakor bi bilo želeti, pospešuje na vso moč murvorejo.
Kako važno je pridelovanje svile na Japonskem, sodimo lahko po množini blaga, ki se izvaža: Lela 1891. je šlo z Japonskega za 150 milijonov frankov svile, ko se je za vse izvožene pridelke skupaj iztržilo 335 milijonov frankov.
Za rižem, kojega pridelujejo na leto za poprečno vrednost 1 '/■> milijard frankov, daja svila glavni prihodek in zato jo lahko razumeti, zakaj vlada tako izdatno podpira svilorejo Od kar se je odprla kupčija z inozemstvom, je zelo naglo napredovalo izvažanje svile in je dospelo do najviše stopinje v zadnjih petih letih. Da bo možno soditi, kako se je vršilo izvažanje v preteklih 25 letih in ocenjati, koliko svilo prideluje in spravlja v svetovno kupčijo Japonsko, priložili smo naslednji razpregled, kateri nam kaže, koliko svile se je pridelalo v Evropi in v Levantu in osrednji Aziji in koliko se je tega pridelka izvozilo iz skrajnih jutrovih dežel v dobi od 1. 1872. do 1890. Sestavljen je na podlagi podatkov, katero priobčuje vsako leto zaveza svilnih trgovcev v Lionu.
Kolikor zadevajo v tem razpregledu zapopadeni podatki skrajne jutrove dežele, posneli smo jih iz statističnih zabiležb trgovskih zbornic velikih ekspertnih trgov, torej ne razkazujejo vsega pridelka. *).
*) Za Japonsko smo porabili podatke trgovske zbornice v Vokohaina, prezrši izvoz drugih trgov. Daši se dogovori v kupčiji s surovo svilo vrše navadno na yoko-hamskem trgu, dogaja so vendar, da se nekoliko blaga izvaža tudi od drugod, zlasti iz Ivobč, kjer je kupčija z nižo svilo in posebno s svilnimi odpadki jako živahna. Opomniti je šc, da se razkazi yokoha»nsko trgovsko zbornice nanašajo vedno na dobo od 1. julija do 130. junija naslednjega leta, to je na čas, v katerem se vrši izvažanje, ko osvetljujejo poizvedbo japonskega statističnega urada kupčijski promet v sol učnem letu*
- 42 —
TJ
O
►g
3
g<
o
o
'rs
s
g<
o
o
3
£<
O
o
*
c<
o
►d
o
5
c<
O
t-»
(1892 ■		(1887 •		OD J. lO		(1877 ■		00 to	
■ 1896)	>—*	|_t	>_4	»_* Co rjj c/ co Oj O C P o co 3: c ^ ec tc	■ 1891)	1887 1888 1889 1890 1891	■ 1886)	1882 1883 1884 1885 1886	■ 1881)	1877 1878 1879 1880 1881	• 1876)	1872 1S73 1874 1875 1876
*■ 1	3.865.000 5.156.000 4.701.000 | 4,287,000 ! 4,263,000	| 4,342,600	4,535,009 4.754.000 3.830.000 4.447.000 4,147,006	000‘999‘K |	3.377.000 4.086.000 3.520.000 3.216.000 4.134.000	3,016.454	oj PSPSP cocoop-i « CO »*- 05 -1 H Oi C5 H 1C o o c o o	05 O 00 § o	2- » W	-1 O jSSjSKB 11111 o o o o o
k 1—• 1	991,000 1.343.000 1.244.000 1.123.000 1.388.000	|	717,610	738.000 589.000 707.000 789.000 835.000	704,200	675.000 850.000 730.000 589.000 677.000	C5 to 1	603,700 545.000 640.000 727.000 621.000	669,580	334,600 674,000 952,700 744,400 642,200
5,372,000	4.856.000 5.501.000 5.141.000 5.796.000 5.576.000	| 1	SSfcSS Hill	3,588,000	4.029.000 3.647.000 3.373.000 3.337.000 3.554.000	| C i	3.740.000 3,901,500 4.325.000 4.611.000 3.853.000	| 3,986,020	3,335,000 3.543.300 4.197.300 4,308,700 4,545,800
1 1	2)0,000 287.000 193,090 340.000 370.000	o« 1	791.000 1,011,000 596.000 224.000 229.000	Ž S>' !	456.000 536.000 208.000 445.000 781.000	495,740	671,700 358.000 581.000 486.000 382.0	0	554,660	574.000 644.700 604,200 386,400 564.000
3,007,200	U> 05 Ctt tt> N5 1Š§11 iiiii	J« p J4 !	2,128,000 2.450.000 2.130.000 2.018.000 2,994.000	r 1 1	1.250.000 1.612.000 1.484.000 1.351.000 1.484.000	1 1	1.040.000 963.000 950.000 1.145.000 1.200.000	754,200	721.000 726.000 597.000 697.000 1.150,000
8,650,400	GO CO GO 00 “J 00 0.'4- *-“cO !!!!! o o o Q o	! 6,720,800	•-1 O ^1 05 C5 iiill Silil	5,511,400	O’ O' O* O' Ot "£Cž"c'w C W	w' O' Š 5	5 § o o o o o	S9 a r 1	o> oj er O" o« !!!£! Hill	5,315,450	4.630.000 4.914.000 5,398,-700 1,374,100 6,260,600
14,320,200 ;	.*■ i- .*■ ;i £ 8 “ 3 £ 111;!	11,795,000	iiill	7= I i	p®?.®? C5!OW* 1 -1 co »4- ►— oc co iiill	1 y P	>-» K* o o cc co co oVlc o'c* O -1 4- CO O JD' »4 U	ec 05 05 *4- CO l— O O C O O	1	8,897,800 8,603,000 10,073,800 9,575,300 8,215,450 |
H
£>
I? SF
1
g a. s S-3 &
H 5' S- «
pr d p p-C <s: Č, o
»
"o
1
11
Ul
PT
•g
<2.
02
P!
TJ
5S
O
<
OJ
m
I
*
oliko kilogramov surove svile se prodaja na svetu.
Pridelek	I	Izvoz iz jutrovih dežel
— 4.3 —
V Evropi je produkcija 3 mi'ijonov kilogramov, kolikor je poprečno znašala od leta 1872 do 1882, polagoma porasla, povzdignivši se v zadnjih petih letih do 4 '/2 milijona. Ta pomnožitcv prihaja skoro edino od tod, ker se je čedalje bolj skrbelo za pridelovanje zdravega semena in so se tako zaprečile bolezni sviloprejk, katere so še pred 25 leti pokončevale cele reje, grozivši s pogubo evropski sviloreji. Sedanja evropska produkcija ne doseza niti polovice tega, kar se svile izvaža iz Azije v Evropo in Ameriko, da so za aga množeča so potrebščina manufakturnih tovarn v teh deželah. Izvoz iz Levanta in osrednje Azije je ostal do leta 1893. nespremenjen ; od takrat naprej pa sc je znatno povzdignil; a to je le deloma pripisovati pomnoženi produkciji, mariveč prihaja od tod, ker obsega statistika od leta 1892. naprej tudi Kavkaz Transkavkazko, Perzijo in Turkestan, kojih produkcija jo bila poprej čisto neznana.
Izvoz iz imenovanih dežel v Evropo je v primeri z eksportom iz skrajnih jutrovih dežel veliko manjšega pomena. S Kitajskega in Japonskega so prihajale leto za letom ogromne množine surove svile k nam in so tlačile ceno evropske svile*). Samo s Kitajskega so izvažali poprečno po 3 '/* — 4 milijone kilogramov v prvih štirih petletjih ; v zadnjem petletju pa je rasla množina izvoženega blaga od leta do leta in je dosezala poprečno 5*/3 milijona, ko je skupni izvoz :z skrajnih jutrovih dežel v zadnjem petletju presegal 8 */s milijona, in to o času ko je znašala produkcija celega sveta samo 14 x/3 milijona kilogramov.
Tu pa nastaja prašanje: Ali se bo v prihodnjih letih v enaki meri množil izvoz s Kitajskega V Po tem, kar razodeva statistika o zadnjih potih letih, bi se bilo pač bati take množitve; a zabiti nam ni, da zaradi nedostatnih občil (železnic in drugih cest) ni mogoče, da bi se na Kitajskem kopičil surovi pridelek, to je svilodni mešički na tistih trgih, na katerih bi se lahko zgradile novodobne svilopredilnice; brez teh pa niti ni misliti, da bi še nagleje rasla konkureneija z evropsko svilo, kakor je ias'a v preteklem petletju.
Marsikatera novo postavljena svi!opredilniea na Kitajskem ostaja zaprta, ker nima gradiva za prejo, ali pa ker so se na težavnem potu
*) Vrednost organzin - svilo je padala v zadnjih 25 letih tako - le: Leta 18(58. jo bila najviša poprečna cena vtem stoletja, to je 127 frankov 1 kilogram; leta 1872. jo padla na 100, 187G na 80, 1880 na 00, 1885 na 52, 1891 na 47, 1804 na samo 42 frankov. Tako je znašala leta 189G. na goriskom trgu srednja cena tukajšnjih svil* mešičkov samo 1 gl. 13 kr. 1 kilogr., to je približno polovico one cone, po kateri so jo plačevali pred 20 leti.
— 44
pokvarili svilodni mešički, katere je prejela iz notranjih dežel. Dokler cvete na Kitajskem sistem vzajemne ločitve, skoro ni misliti nato. da bi se Znatno pomnožilo izvažanje, ker mu je na potu preveč ovir. Vse kaj druzcga je pa s svilnimi odpadki, katere je lahko brez škode kopičiti in tudi laže izvažati od mešičkov. Ker ti odpadki žal premno-gokrat nadomeščajo surovo svilo, utegne se zgoditi, da bode pomnoženo izvažanje tega blaga iz prve svilorodne dežele, katero je pa eksporlna kupčija še le deloma izkoristila, do neke stopinje še dalje tlačila cene domačemu svilnemu pridelku.
Drugi pomisleki se nam vsiljujejo, ko se oziramo na svilno produkcijo in izvažanje japonskih dežel, katere stoje v obeh teh panogah zraven Kitajskega na prvem mestu. Prve, omena vredne poskuse izva žati svilo z Japonskega so naredili lota 1859. to je, takrat, ko so se japonska pristanišča odprla evropski kupčiji. Izvažalo se jo vsako leto več blaga, a največ leta 181)5, ko se je izvozilo skoro 3'/2 milijona kilogramov, to je 1 milijon manj, kakor je prideluje cela Evropa. Po zgoraj navedeni oceni skupne svilne produkcije sodimo, da prideluje Japonsko okoli t>'/2 milijona kilogramov surove svile. Od te množine ostaja navadno polovica v deželi, da se založi potrebščina svilnega blaga, katerega se poslužuje za svojo obleko — to lahko rečemo brez pretiravanja — polovica vsega prebivalstva.
Pridelovanje surovine je dospelo že do vrhunca in se ne da pomnožiti drugače, nego da se razširi inurvoreja in uvede sviloreja še v drugih pokrajinah ; saj takih je. še zadosti na Japonskem. Prepričani smo, da se posreči vs trajne mu prizadevanju japonske vlade, doseči v tem oziru še,lepih uspehov; saj so Japonci sami jako podjetno ljudstvo, katero se čvrsto giblje na vseh poljih današnjega napredka. Toda napredek ustvarja bogatstvo in to rodi veče zahteve ; torej ni dvomiti, da provzročijo te večjo uporabo svilnatega blaga v deželi in da se potrebščina založi, treba, da se pomnoži produkcija. I11 kakor se je skrbelo in se skrbi za svilorejo in sviloprejo, enako se bode skrbelo tudi za tkanje, da se ne bodo pošiljale več surovine v inozemstvo, amp.ik da so bo izvažalo nar. jeno blago Da je japonska svilenimi že zdaj priljubljena v inozemstvu, to nam dokazuje čedalje množeče se izvažanje *).
*) Statistika trgovske zbornice v Yokoltami kaže, kako važna je ta eksportua kupčija: Tako so jo 11. pr. v dobi od I. januarja do 6. maja 1S92. izvozilo iz tega mosta v Ameriko nič manj nego 31<>.<>71 tncetov svilnatih rut in v Evropo 140.857. V istem času so je izvozilo druzcga svilnatega blaga 1,772.378 klgr. v Ameriko iti t,734.024 klgr. v Evropo.
V naprej je torej videti, da l>o Japonsko, pomnoževaje polagoma svoj surovi pridelek, izvažalo ga čedalje več v inozemstvo v obliki izdelanega blaga in da bo tudi s tem delalo evropski in ameriški svili čedalje večjo konkurencijo ter tako vplivalo na splošno ceno svilnega pridelka. Prizadete države bi so utegnile ubraniti take slučajnosti, če naložijo visoke carine v varstvo domačega pridelka. Toda po dosedanjih skušnjah zgrešujejo take naredbe pogostoma svoj namen in načela svobodnega prometa s blagom, katera uplivajo v nekaterih obrtnijskih deželah določevalno na trgovinske razmere, bi se nikakor ne ujemala s takšnim umetnim zaviranjam obrtnije in kupčije. In naj bi se tudi obremenilo svilnato blago z visoko uvozno carino, bi se kaj tacega nikdar ne smelo goditi s surovo svilo, ker zahtevajo svilne tovarne za surovino nepogojno prostost od carine, da se lahko z uspehom ubranijo evropske konkurencije.
Razume se samo po sebi, da pri tem trpi največ svilorejec; on se po vsej pravici pritožuje, da se njegov trud niti približno ne izplačuje tako, kakor se je pred 20 leti, da dandanes sploh ni več doseči primernega dobička in da — kar je še huje — ni nobenega upanja več, da se zboljšajo razmere, mariveč da je pričakovati v bodočnosti, če ostanejo stvari, kakoršne so, le novih prevar. Če slutnje ne varajo, se je zares bati, da so za vselej minuli oni stari, dobri časi, ko se je dobivalo za svilo tako rekoč toliko zlata, kolikor je tehtala. Samo ena slučajnost bi utegnila evropski sviloreji v sedanji revi ugajati, in sicer ravno bolezen pegavica, katera je od polovice tekočega veka do pred 20 leti, to je do tistega časa, ko so iznašli pripomoček proti njej, tako občutno kvarila evropsko svilorejo.
Pegavica se širi zdaj v jutrovih deželah in krati svilni pridelek, in če se zlo razvije kakor v Evropi, potem smemo gotovi biti, da bo pojemalo izvažanje svile. Japonsko se bo znalo sicer kakor Evropa uspešno braniti, konservativno, vsakemu napredka sovražno Kitajsko pa se bo s prirojeno žilavostjo hotelo držati starega kopita in ho tako po lastnej škodi pomagalo, da se zopet povzdigne evropska sviloreja.
Druga bolj neposredna in zanesljiva slučajnost je ta, da rastejo zahteve blagostanja ali recimo, potratnosti povsod, v vseh stanovih in slojevih ljudstva. Statistika sama nam to potrjuje. Da se zadosti večji potrebščini, treba, da se pomnoži produkcija. To se da v manjši meri izvesti v Evropi, v večji v skrajnem Orijentu in v prvi vrsti na Japonskem. Na ta način bi se pobotale ponudbo in prašanja in ohranila
nekaka trajnost in stalnost kupnih cen, kar je za uspešen obstoj obrtnije neobhodno potrebno. To, kar smo povedali o pridelovanju in izvažanju svile iz skrajnega Orijenta, opravičuje našo sodbo, da se bode zanaprej oboje množilo, pa da ta večja produkcija ne poraste tako naglo, kakor do sedaj, ampak se bo množila po stopinjah, kakor se bo množila potrebščina, ne da bi pripravila cene tako v nič, kakor o času, ko jo surovina iz takih dežel, katere niso bile poprej nikdar v svetovnem prometu, tako rekoč čez noč preplavila evropske trgove.
Evropski svilorejec računa tedaj lahko na to, da ostanejo cene svilodnih mešičkov najbrže tako stalne, da mu bodo plačevale trud vsaj v toliki meri, kakor v zadnje preteklih letih in da, če bi se cene tudi kaj zibale navzgori ali navzdoli, bo to bolj zavisno od tega, ali je šla sviloreja več ali manj po godu, kakor od trgovinskih spletek ; seveda ni v poštev jemati političnih nemirov, kateri so pa le začasni. Evropski svilorejec ima v primeri z onim iz skrajnih jutrovih dežel to prednost, da rodi boljše in dražje pasme ; če bo te razumno zbiral in množil, bo lahko vztrajal v boju z inozemsko konkurenci jo. V tem pa naj ga podpirajo tudi fabrikanti, kojili izdelki vzbujajo pogostoma opravičene tožbe Fabriški izdelki naj se zboljšajo po željah konsu-mentov. To bode koristilo tem in onim ter povzdignilo svilno obrtnijo sploh.
Poročevaje o sedanjem stanu japonske sviloreie smo pač morali razložiti vse to, kar se je po našem mnenju primerno zdelo, da se prav osvetli kolikor gospodarska važnost svilne produkcije in ž njo združene kupčije v oni daljni deželi, toliko vpliv te kupčije na evropsko svilno obrtnijo. Ne da bi ne ocenjali po pravi vrednosti tega vpliva, menimo, da smemo vendar pomiriti naše svilorejce glede njih prihodnjo osode ; samo to jim priporočamo prav nujno, naj se ravnajo natančno po načelih, ki veljajo dandanes o sviloreji: „dobro seme, dobre pasme" in naj goje svojo sviloprejke z ono ljubeznijo in marljivostjo, koji sta povzdignile japonsko svilno obrtnijo do današnjega razvoja; kajti žal, da v naših svilo rejcih še ni one napete skrbnosti in vztrajnosti, katerih bi bilo želeti v korist našej svilni produkciji.
Razkaz podob.
Snnzenje svilorejnice in oprave po stari japonsjci knjigi .	.	. stran
Lice svilorejnice v Odji.................................................„
Svilorejnica v Odji od strani .	,..........................„
Lina z veternicami na slemenu svilorejnice...............................„
Svilorejnica N. Sasaki-ja od strani in v preseku .....	„
Zvunanji pogled na svilorejnico N. Sasaki-ja.............................„
Svilorejnica v Fukuskimi.................................................„
Okrogla, slamnata svilorejnica...........................................„
Notranjost slamnate svilorejnice.........................................„
Slamnata koča za svilorejo v Odji, presek, lice in od strani .	„
Svilorejnica v Odji od strani.............................................
Znotranji prostori svilorejnice v Odji...................................„
Svilorejnica z jamo v tleh za kurjavo in odprtinami v stropu
za prezračevanje................................................„
Lončene Serjavnice.......................................................„
Rešeto za svilorejo........................................................
Stojalo.............................................................
Sušilnica...........................................................
Rezala za listje...........................................................
Polcladanje listja .................................................
Znotranji prostor svilorejnice N. Sasaki-ja................................
Znotranji prostor svilorejnice v Veda....................................„
Svitek slame za zaprejanje sviloprejk......................................
Grm za zaprejanje sviloprejk.............................................„
Koš za prenašanje mešičkov...............................................„
Muha Ugimga sericaria, katera prizadeva bolezen Uji ...	„
Odmotavanje svile.............................................
2
3
4
5
5
6
7
8
.9
10
11
12
13
13
14
15
17
18
19
22
22
24
24
26
37
39













■









KAZALO
PREDGOVOR...............................................st>ar
1.	Svilorejnice.................................................
Stavbe .... -.................................................
2.	Reja....................................................»
3.	Krmljenje....................................................
4.	Prekladanje črvičev..........................................
5.	Zapredba.....................................................
6‘. Koliko prihodka daje japonska sviloreja.................n
7. Priprava semena...............................................
Obrtnijsko seme.............................................»
Celično seme..................................................
Japonsko seme.................................................
6". Bolezni sviloprejk...........................................
Pegavica....................................................n
Mlahavica...................................................n
Mrsavica..................................................n
Krvevica ali apnenska bolezen.............................n
Tomiča..........................................................
Uji ali zajedava muha sviloprejk. .	.......................
7.	Svilna obrtnija................................................
8.	Statistika svilnega pridelovanja in svilotrštva................
1
1
1
14
16
21
23
27
28
28
31
32
33
33
34
35
35
35
36
38
41