Leto XVII. V Celju, dne 5. junija HAfi. Štev. 64. DOMOVINA 1'rriolllio bfcala trikrat na teden, vsak Mnifflek, iula in petek ter ve\)a *a Ia tmarrmtr u__ K-vuuri-vi «-«ttl M 1 iknni— m^.aIi«. e—«. Avstrijo ln Nemčijo 12 kron, pol leta B kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko oe plačuje od vsake pctit-vmte po 20 vtnartev za vaa- jo na b«unerj« c«m m. .t - uopmoNacovoUte fran- ln dru** delete toliko več. kolikor zna£a poštnina, namre«: Na let j 17 kron. kokrat:» večje inoerate in mnogokratno loserlnato tirati, rukopiai ae ne vrneta pol leta 8 kron 50 vin. Nasotnina se pošilja upravnimi plataje »e vnaprej. znaten popost ■eteina priloga »Slovenski Tehnik11. Najnovejši hrvatsko-mad-žarski spor (I)r. F. Kd.) Donaj. 1. junija 1907. Zgodilo se je. kar so prorokovali poznavalci lahkoverne hrvatske in šovinistične madžarske daše. Madžari ao potrebovali Hrvate in jim dajali lepe obljnbe. Hrvati so Madžarom verjeli in jim priskočili na pomoč, a zastonj čakali na izpolnitev obljnb. Dne 3. oktobra 1905 je del opozicijo-nalnih hrvatskih narodnih zastopnikov naznanil v reški resoluciji javnosti, da smatra za svojo dolžnost, „... boriti se vzporedno z ogrskim narodom za izpolnjenje vseh državnih prav in% svoboščin, v prepričanju, da bodo rečena prava na korist hrvatskemu in ogrskemu narodn ..Kossnth Ferencz je takrat resolucijonašem pač marsikaj obljnbil, kar bi bilo izostalo, ako bi bil sanjal, da postane 6. aprila prihodnjega leta skupni hrvatsko-ogrski trgovski minister v koalicijskem ministrstvu na Ogrskem. Minister Kossnth je na prošnjo resolneijonašev milostno dovolil nekaj v civilizirani Evropi samoobsebi nmljivega, namreč tudi na Hrvatskem volilno svobodo, in tako se je zgodilo, da so v majn 1906 reaoluci* jonafti porazili zaveznike Kossathovih nasprotnikov, skrajno kornmpirane madžarone a azijatskimi Šegami sa-trapa Hedervarjrja. Ko so ai pa pogledali navopečena .brada" pri želez-aiikem vprašanja v duše, začudili ao aa drag pred drugim: Madžari so že Uko vajeni hrvatskega mameluštva, da jih je odločni nastop sedanje hrvat- ske delegacije čisto presenetil, resoln-cijonasi pa od svojih «pobratimov-niso pričakovali tako impertinentnega napada na svoje pravice. Po hrvatsko - ogrski nagodbi iz I. 1868. izgleda železniško vprašanje tako-le: .Vsem kraljevinam ogrske krone so skupni posli ...železnice..." (,§ 9). Hrvaščina je pozitivno določena kot edini uradni jezik po vsem hrvatskem teritorija za autonomno in za skupno upravo, ne samo v zunanji službi in v občevanja s strankami, ampak tndi v notranjem urtdovanja in občevanju skupnih ministrstev s njihovimi organi na Hrvatskem (§ 2. al. 3, § 4. al. 2, §§ 66., 58—60), in pravi § 67. še izrecno: .Za organe skupne vlade se določa hrvatski jezik kot službeni jezik v mejah kraljevin Dalmacije-Hrvatke-Slavonije." Kot v formalnem in faktičnem ozira posebna državna individualiteta ima Hrvatska na papirja zajamčeno pravo, „da bo imenovala osrednja vlada tudi one svoje organe, ki bodo uradovali v obsegu teh kraljevin, kolikor bo le mogoče z ozirom na njihovo strokovno izobrazbo izmed domačih sinov kraljevin Dalmacije - Hrvatske • Slavonije" (§ 46). Nemadžar more iz teh čisto jasnih določil izvajati samo eden logični zaključek; da je oa hrvatskih železniških progah uradni jezik izključno aamo hrvaščina, da ae morajo železniški nradniki po možnosti imenovati izmed domačih sinov in da morajo v vsakem slučaju ustrezati prvemu pogoju usposobljenoati, t j-, da morajo biti popolnoma vešči hrvaščine kot svojega uradnega jezika. LISTEK. „Hau, hau, hau!" ali kako Je dijak Mihec lajal, mlinar čmel pa bežaL (Srtaal Valerij LoaialU.) (Koa«). -Kith!" zažvižga mlinar, .ali da* dva goldinarja, brate?* Dijak kar poskoči a sedeta .Dva goldinarja, imejte usmiljenje, ta dve milji hoda" Mlinar se nasmeje na vse grlo. .Ako nočei. pa pojdi, z Bogom! zakliče, oategnivii vajeti, .glej, na neba se bliska, nastane naliv, premočiš se do poslednje niti, prehladi* se kakor pes, a potem se boš moral mazali z Iganjico ter se nemara celo dati zdraviti celo od zdravnika. Preračuni vse to ter vzemi v poStev Se ono zoprnost radi bolezni, pa boS videl, da te skoro zaman popeljem." Jihec se zamisli in očividno se je nekaj nevarnega kuhalo v njegovem oerčju. .Ila! kaj mi je početi?" reče orno, .resnica, pametni ste, zelo pametni. torej vam dam dva goldinarja." .Daj jih!" .To se zgodi Sele v vaSi biSi, ker moram petak ztnenjati v gostilni. Med tem vam dam v zastavo svoj sveženj." .Ko. nu!" pritrdi mlinar, .daj sem!" Mihec hipoma skoči na voz ter se zadaj vsede na sedež čmel požene konja io precej nato krene raz cesarske ceste na zasebno pot. Čez trenutek se ogleda ter reče dijaku: .No, znaS mar nekakšnih vaSih bajk, ker sem nekoliko zaspan", doda, gladeč si debeli trebnh, kakor je bil navajen. Toda evo, dijak se nekako čudno zakrivi, kakor bi bil se nasrebal kisa ali posrebal nakrat žlico popra. Madžarska praksa se je postavila seveda tudi tukaj z nagodbo v kolikor mogoče veliko nasprotje: hrvatska imena postaj so se omaknila madžarskemu prisilnemu jopiču, pri železniški upravi so ie nastavljali Madžari brez trohice tnanja hrvaščine, od I. 189«. morajo celo železniški poduradniki hrvatskih prog delati izpite v madžarskem jeziku. 2e v novi eri madžarsko-brvatakega pobratimstva ae je pripetilo, da odlični brvataki profesor in pisatelj dr. Matič na hrvatski postaji ■i dobil vozne kaite, ker jo je zahteval hrvatski a ae madžarski! Za opra-vičenje svojih lopovščin Se niso bili Madžari nikdar v zadregi, zato je skupna hrvatsko -ogrska vlada in pa ograka regnikolarna deputacija že pred leti iznenadila avet a specialno madžarskim izgovorom, da organi rvaem kraljevinam ogrske krone" skupnih železnic nimajo značaja .javnega urada", Se manj pa .javne oblasti", ampak predstavljajo .privatno pod-vzetje ogrske države." Tako so mislile prejšnje .liberalne" ogrske vlade, Koaauth Ferencz, dnSa sedanje koalicijMe vlade, pa je stopil ie korak naprej. Dne 8. oktobra 1906 je brzojavil resolncijooaienr .Pozdravljamo uaie brate Hrvate iu Dalmatince . . . Pričakujem Vaa < ljubeznijo in polni aade." Kot akupni hrvatsko-ogrski trgovinski minister, pod čigar področje spadajo tudi železnice, pa se je podvizal dokazati svojo ljubezen s tem, da je skusil dati nepostavni zlorabi na hrvatskih železniških progah zakonito lormo: predložil je železniškemu .Ej, dajte mi mir s basnimi", odvrne ter se prokobali v kot na vozu. Mlinar ga začudeno pogleda, potem pa krepkeje potegne konja za vajeti, ker se je bil ravnokar približal mali rekici, katero je bilo treba pretres ti. Dijak nakrat skoči zadaj na vosu ter zaklepeta z zobmi, kakor bi ga po-tresla mrzlica. .A kaj ram je, plaSljivec?" vpraša mlinar, nekoliko vznemirjen. .N-i-č mi ni . . ." odvrne dijak klepetajoč z zobmi ter oabuli oči, da mu je samo to, kar jo belega, ostalo na vrhu. .Kaj, vi ste bolan?" ga vpraSa mlinar v resnici prestračeu. .Ne. br. . . nff . . ." izreče dijnk ter se znovič zakrivi, da ti ni bilo ljubo ga pogledati. Mlinar se nekoliko odmakne in 1. lini mravljinci mu z.:£omaze od nog do glave. Močno zatepne vajeti ter jame voziti preko reke. Dijak znovič ves strepeta. .Br uff!* zaječi dijak, .ne ve-. odseka aačrt zakona, ki določa tadi za železniške proge po Hrvatskem madžarščino kot uradni jezik ter zahteva od aradaikov na hrvatskih progah znanje madžarščine. Hrvataki reaolucijonaii ao se tem aaklepn z t so odločaostjo uprli. In isti Koaaath Ferencz. ki jim je 8. oktobra 1906 brzojavil: ,. . . spominjamo Hrvate aa to, da smo vsa prava, koje smo ai do tedaj izvojevali, bratski z njimi podelili . . ." jim je sedaj taklical. da se rajii poslovi od ministrskega stol ca. nego da bi, ne morda delil a preko-dravtkimi pobratim! kako novo dobljeno pravo, ampak priznal veljavnost tamo tema, kar te imajo Hrvati črno ua belem. Iz ropotarnice je moral prirorenti aeveda zopet plesniv madžarski izgovor, da ao železnice .privatno podvzetje ogrske države", ia da ae na nje ao more raztezati ( 57 hrvetako-ogrska nagodbe. Toda tadi t teorijo o .privatnem podvzetja" Madžari poiteaim potem ne morejo priti do cilja. Hrvatska in Ogrska ate sklenili kot popolnoma eaakopravai državi iaternacijo-aalao pogodbo (tehnični iiraz: aa-godba), po kateri tvorita proti iao-zematvu le drtavao skupnost (hrf. državna zajednica, madž. žilami kOzoseeg, aem. ttaatliche Gemeinschaft, i 1) aa pa dtiavaega jedinatva (ttaatliche Einheit). Ograka kraljevina kot taka more brez dovoljeaja Hrvatske aa hrvatskem teritorija ravno tako malo imeti privatna podjetja, kakor n. pr. Kitajska, ali pa na ogrskem teritorija Hrvatska ali Avstrija. Vsak nepristrantk človek mora kako bo, ohnha!" .Kaj vam neki je, ta sto zlodjev?" zavreiči mlinar rea prestrašen. .Ni-česar, toda aaajte", zajeelja dijak, .pred eaim tednom me jo agrizail stekel pes na poti!" .Pee!" aakriči mlinar. .Stekel!" ponori mlinar ia laaja mo nalik ježo planejo po konca na glavi. .Toda jaz aem te izlizal", reče dijak, klepetajoč z zobmi ter vet ae tresoč. Mlinar obledi kakor najbelejša moka iz njegovega mlina in zobje so mu klepetali tako kakor njegova najglasnejša presejalka. Med tem pa krene voz v vodo ter brni po njej višje nego do polovice kotea. Dijak poskoči na ravne noge. Spreobrne oči, iztegne jezik, stegne naprej roke ter zavreSči na vse grlo: .Voda. voda! ul.Jha!hau!bau!haul* Mlinarja že ni hilo več na vozu. Odvrže bič in vajeti ter smuk v vodo pritrditi izvajanjem vaeač. prof Pli-veriča, poražerega pristaša poratene ■Ura sudiaronske rtrinkc .Ako so p* Meioico .podTretje', to ao pod-rretje obeh političnih narodov (hrvatskega i« ogrskega). pa ae nora aa teritorija Takega teh političnih narodor raraati po njegovih zakonih ia aredbah. Ni ia ne nore biti nikake nad teritorijem ia narodom jedae ia drage zemlje t zraka viseče ogrske drlave." • .Sploh pa j« z ljudmi. ki si apajo evropsko javnost pitati s sofi-stiko. da aa hrvatskem teritoriju organi železnic. izrecno priznane skupne hrvatsko - ogrske institucije pod vodstvom in nadzorstvon skupnega hr-vatxko-ogrskega trgovinskega ministra, aiso organi skupne hrvaisko - ogrske vlade, dostojna in poitena debata nemogoča. Hrvatski delegati so morali pretrgati pogajanja s prepričanjem, da ao s svojo vero v iskrenost .po-bratimskih" madtarskih objemov sebe ia hrvatsko javnost britko varali . . . Na Reki ao obljabili resolucijonaii 3. novembra 1905. da bodo zahtevali svobodonmne ustavne naredbe, in sklenili. .da se aaj isbegava vsak povod ia vzrok medsebojaega trenja." Ker pa akoro ai točke v hrvatsko-ogrski na-godbi, ki bi je Madhri Se ne bili kriili. in ker so resoIncijonaAi sicer lahkoverna, a poitena hrv.,taka in ne mameluika stranka, ta sklep ni mogel dolgo drla ti. In tako se je zgodilo, da ao reaolacijonali pribojevali le tiakovao svobodo, četadi po peštenskem diktata in valed danajske kratkovidne straho-petnosti precej oSkrtano, in da je priplavalo na povrije jezikovno ielez-niiko vprašanje, torej ena najbolj aporaib točk. A kaj sedaj?! Gotovo je. da bo Železniški načrt v sedanjem skupnem hrvatako-ogrskem saboru sprejet ker ima 40 hrvatskih delegatov na ■jem le osebni glas kakor vaak ogrski poslanec in ker jih bodo izmed 413 ogrskih poslancev podpirali samo narodnostni poslanci. Kako je manjkal Hrvatom pri sklepanja hrvatiktnjgr-skegs daalizma njihov Deik. vidi ae aedaj zopet Hrvatski minister Joaipovič je priiel v popolno aeaorlaaje s hrvatsko vlado, a ne mara odstopiti, ker je odgovoren ogrskemu sabora. Da infor-mira tak minister krono rodno v Madiarom prijaznem in Hrvatom ns-aprotnem smisla, je jasno. Madiari ae tolaži jo, da radi malenkosti kakor je lelezni&ko vprašanje Hrvati ne bodo tirali raspora do skrajnosti A Hrvati • Dr. Jot. Pttvtri«, 8p»«-Jc» • drtaTM-pravalk pitaajih krvatake-ofiikih. 1W)7, r * ne morejo popastiti ni trohire. sko si nočejo nakopati imena izdajice. Stvar ni tako malenkostna, ker zahteva in-direktno od Hrvatov, da morajo ali v avoje šole uvesti madžarščino. ako hočejo, da dobijo njihovi sinovi službo na teleznicah. sli pa pustiti, da jim kradejo knih madžarski pritepeni uradniki. za otroke kojih je topovska atara madtsronaka vlada dovolila na Hrvatakem madžarske tole z dvojuim namenom, da se madžarska deca ne pobirati in da se hrvatska pomadžari! Hrvati bodo najbrž britko občutili nemoo resolncijonašev. ds uiso mogli spremeniti sk.ajno reakcionarnega volilnega reda! V istem času. ko zahtevajo Madžari od krone ustavnih garancij proti neastavni vladi grozijo Hrvatom s komisarjem, ker tako zahteva njihovo viteitvo in svobodoumje! Pravo Hrvatov v tem vprašanju je sicer popolnoma jasao. a Hrvati ne smejo pozabiti resničnosti besed češkega vsenč. prof. Kadleca: ..Vprašanje ogrsko-hr-vatskega odnošaja it kakor vsa |k>-litična vprašanja vprašanje moči, in če bi ogrsko - hrvatska nagodba nudila Hrvatom tadi večja prava, bode se v praksi vendar ravnala samo po razmerja moči obeh strank" *. Prejšnja prevelika in nenaravna navdušenost resolncijonašev za Madžare naj ae sodi kakor koli. priznati ae jim mora, da so prvič zrušili ko-rampiran sistem Khaenovskih madža-ronov in si s tem pridobili čantno mesto v hrvatski politični zgodovini, dragič. da branijo v železniškem vprašanja s svojo vlado pošteno in odločno hrvatske pravice. V tem boja zaslužijo, da jih podpirajo dostojno hrvatsks javnost in ns dragih programih stoječe hrvatske stranke. Slovenci pa svojim bratom iskreno želimo, ds v svojem pravičnem boju častno zau- • Dr. Karal Kadlec. Uhenkt a chorrat-*kt Mirt. Praga 1906. p. 1». Politični pregled. Itriiinto delsle češka ljudska aapredna stranka je imela 3. t m. shod svojih zanpnikov v Pragi. .Cai" pile v pozdravnem nvodaika od t. t m. .Bodoča čeika politika ae mora biti dragačaa nego demokratična ia napredna: mora biti taka v tem večji meri kot politika katerega koli drazega naroda, po Števila mogočne jiega, kajti obstanek češkega naroda ae more hiti zavarovan proti velikanu, v katerega je za- gozden. s samim številom in fizično močjo, ampak z ono notranjo močjo, katero daje demokracija in napredno stremljenje. To je smer. katero nam kale zgodovina in katero so naSi najboljši molje spoznali kot pravo. Nič ni lalje nego zlorabiti besede in malo je besed, katerih bi naše politične stranke tako pogostoma ne zlorabile ali pa rabile na nepravem mostu, kakor te dve: demokracija in napredek. « Realizem je pa ačil. da se ne smemo zadovoljevati z besedami ampak gledati na stvari; zato mora stranka, katera se je porodila iz ojega. dokazati svojo demokratičnost in naprednost stvarno, z dejanji, ne s praznim govorjenjem o ajej. Ia to je pri nji dosedanji maloStevilnosti njen ponos, da govori nje delavnost za njo: za probajo Širokih vrst ljudstva je storila več. nego mnogo močnejše stranke, postala je nepopularna. ker je preganjala demagogijo laskajočib se lali in sladkih obljnb. ker ae je postavila kar najodločnejSe proti osivelim se predsodkom, proti privilegijem vsake vrste ia proti klerikalizma. Ni si Se mogla pridobiti mas. ker ae ni hotela poslalevati cenenih sredstev: znala je pa za mase delati . . . Delo v naroda, katero čaka čeiko napredno straako ni ne majhno ne lahko; telimo si. da bi nje mnogo obetajoči začetki bili vdeletencem shods v spodbudo in v bodrilo za na-daljne delovanje." Besedilo prestolnega govora, s katerim bo drtavni zbor odprt je bilo v skupni seji ministrov le določeno. Združenje nemških naprednih strank v enoten klub Se ni gotova stvar. V nedeljo so zborovale vse dogovarjajoče se stranke, vsaka sa se in vsaka za se je priznala potrebo takega skupnega kluba, pa prosti vsenemci ali nemSka radikalna stranka za Avstrijo, kakor se se*-i imenujejo, stavi strankarske koristi nad vse. zato Se ni gotovo, ali bode ta napredni nemSki klnb sploh vstopil v livljenje. Liberalni nemSki listi tarnajo radi tega ter slikajo nevarnosti, katere prete naprednim Nemcem od mogočnih slovanskih skupin, socijalnih demokratov in klerikalnih zvez, v jako tivih barvah. Koliko atisa bode to prizadevanje napravilo aa nemike napredne poslance. se Se ne ve. Ministrski predsednik baron Beck je izjavil pri aprejemn pavolskih industrijalcev. da so vse govorice o kakor zlod v smolo. Nakrat ae zatopi, da ga od stekline napaden človek ae bi vgrabil a svojimi zobmi, a potem aa sredi reke jame drviti na vso moč ter kričati na vse grlo: »Nasilje, pomoč! a podle! ha-kal" In drvil ter vreščal je revef z zapitimi očmi, ae zmeneč ae za to, da nihče ae drvi sa njim in da ja voz doapel te iz vode ter zrno zdrdral dalje po cesti. Prestrašenega mlinarja ni aič oviral debeli trebuh, niti precejinjl moinjiček. drvil je kakor bi bil obseden po sredi reke ter vreičal, vreščal: .Pritecite mi na pomoč, relite me!" Ia ie le potem, ko je dirjal te četrt are daleč, ae Je mogel ogledati ia dospeti aa obretic. A dasiravno ni videl nikogar, je vendar le dirjal neprestano preko polja, preko strniiča, preko gloga in trnja ter beial, betal, dokler ae končno vea onemogel ai •gradil na tla, med tem pa ae je Udi ie stemnilo ter je jelo nalivati kakor iz čebra. V mlina Je med tem časom nastal k ni, truič, zmešnjava. da ao ae kar stene tresle Dijak zdrav ia vesel, nalik ribi, Je doapel z vozom k mlina, toda gospodarja, ki Je kotel, kakor je bil dejal, iti pei za vozom, da ni bilo in ga ni bilo — Mlinarica ae Je praakala po glavi, poiiljala aluiabnike In hlapce ra vse strani ter vso noč ni zatisnila očesa. Šele proti jutra je ves utrajen, blaten in zaaopljen ter bled kakor mrlič dospel nesrečni mliaar doma V eni noči an je bil vpade! trebuh za polovico in ie aedaj se revei ni povsem otresel prebitega straha. V prvem hipu ni bilo mogoče spraviti besede iz njega. Zlezel je pod pernico, naročil, aaj ga maiejo z Iga-njico, ga ogrevajo a toplim zdrobom ter končno celo poslal po zdravnika v mesto. Zgodilo ae ma Je povsem Uko, kakor je bil napovedal revnemu dijaka. Dragi dan. ko ae je bil ie popolnoma zavedel, jel je iele praviti neka- terim znancem, kaj se mu je bilo pripetilo groznega ia vsi so se bili spustili v smeh. Treba nam je namreč vedeti, da revni dijak steklega psa niti videl ni. marveč da je le doprinesel tako ialo, ker Je hotel kazaovati bogatinca za njegovo sebičnost ia trdosrčnost kakor Udi zato, da zaupajoč mu denar, najsi Udi je bil sam prostak. ter ai cenil prav nič denarja, se je norčevsl z ljudmi, ki nočejo iiveti nalik iivalim, marveč bi se radi dvignili ter ai izo-obrazili v sebi duha, ki ga je vlil vanj najvišji Stvarnik. Po takem nauku se je aai mlinar takoj popravil, posUl je zdatno boljSi in kar je ie največ, nasrkal se je velikega spoštovanja do ljudi, ki so se v ioli nečesa ačilL Svojega dogodka s revnim dijakom pa se je tako sramoval, da ga ničesar ni tako razjezilo, kakor to, če mu je kdo omenil oni nesrečni „haa! haa! ban!" vladni krizi popolnoma izmišljene. Uspehi soc. demokracije ne delajo vladi najmanjše skrbi. Baron Beck je prepričan. da soc. demokracija ne bo smela ovirati pozitivnega dela, če bo hotela sama doseči kak uspeh. Tadi itevilna moč soc. denokratake stranke ga ne plaSi. Število Se nikakor ne priča o obstanku soc. demokratske nevarnosti. katere po baron Beckovea prepričanju sploh ni. ("'im večja je stranka, tem večja njena odgovornost in tembolj si mora prizadevati, da doseže uspehe. Bsron Beck ne verjame, da se bodo soc. demokratje izključevali iz plodovitega delovanja in to tem manj. ker večno zanikanje in kritiko-vanje ne vede stranko k procvita ampak k propada. V niljeavstr. deželnem zboru je urgiral posl. Seitz predlog o premeni deželnega voli'nega reda. Posl Geasmann je izjavil, da sami. da je vlada kaznovala nekatere uradnike aamo zato. da bi krščanskim soc. napravila askoliko neprilik pri oijih volitvah. S tem hoče Gesamann odvrniti som od svoje stranke, da so bili ti uradniki v sporazumljenjn s krit soc. nkorjeni. Pogajanja z Ogrsko se bodo prihodnji pondeljek v BndimpeSti nadaljevala. V U namen a* odpeljejo tja skoro vsi avstrijski ministri. .Magjar OrazOg". glasilo stranka neodvisnosti piSe, da bode vpraianje o takozvanih astevnih garancijah re-Seno za časa kraljevega bivanja v Budimpešti o priliki 4»leuice kronanja. vlada predloži potem takoj do-tične zakonske načrte parlamenti), kateri je reši še pred poletnimi počitnicami. V ogrskem parlaiuentn je izjavil Slovak Hodža v imenu nemadžarnkih narodnosti, da te sprejemajo zakon o zavodih io ustanovah, ki imajo biti osnovane o priliki 40 letnice kronanja v znak ndanosti kralju, da pa upajo, da bode sedanja vlada in sedsnji parlament izročil vlado države v smisln kraljevih namenov novi vladi ia novemu parlamenta, izvoljenemu temeljem sploSne, enake in Ujae volilne pravice. Vaaajo driave. — Bavarsko., Prve volitve aa tameljn sploSne in enake volilne pravice niso prav nič spremenile politični položaj v deželi. Klerikalci imajo alej kot prej absolutno večino v detelnem zboru. Veliko ogorčenje je vzbadilo v naprednih meščanskih krogih dejstvo, da so soc. demokratje v po renski pro-vinciji sklenili volilni kompromis s klerikalci. Mhnchener .Allgemeine Ztg." v jako ostro in odločno pisanem članku obsoja to postopanje centroma. Tudi v veliki vojvodiui Oeden-burski bode vpeljsna direktna inUjna volilna pravica. Ministrski svet Je sklenil predložiti zakonski načrt zbornici — Nemčija. .Kftlni iche Zeitung" piSe. da bode Nemčija zahtevzls. naj bodo razprave mirovne konference v Haagu javne, ker ni nobenega pametnega razloga za to, da bi osUle tajne Tajnost ni v interes« nikogar ia če je treba, da se tn pa tam kako vpraianje Ujno obravnava, sklene večina udeležencev, da se to zgodi — sicer pa je javnost razprav popolnoma opravičena zahteva. Dopisi. la Petrovi. Nekaj o našem slavnem dr. Jančiču. Pri zadnjih volitvah je dobil nas vrli e. Roblek kljub neumorn i agitaciji našega doktorja večino. To je Povalejevega pristaša popolnoma poparilo in on ne ve. na kak način bi dal svoji jezi duška. Pa sveti duh ga je morda razsvetil. Našel je sredstvo. Nekega dne bi bil moral učiti v šoli veronauk. a gospod častitega imeni- je to uri« o porabil za kaj drugega. Vbogo mladino je mučil s svojo oeslano in ponesrečeno politiko. Mladina je seveda potrpežljiva in nerazsodna. zato lahko tam Jančič razvija svojo politično modrost brez skrbij. da bi ga kedo zavrnil. in kaj je rekel? Da se sedaj ne bo več brala maša v Petrovčah. ker so polne brezbožnih Antikristov, ki so volili g. Robleka. Le potolažite se doktor! Mi smo bili verni prej. ko Vas še ni prinesel nesrečni veter in smo tndi še sedaj, čeprav Vi vznemirjate našo vas. Če pa smo volili g. Robleka. smo s tem le pokazali, da tudi sami znamo razsoditi. kaj je prav iu da ae ne dumo komaudirati od nekaterih netopirjev. Vaša in vaših vlada je izgubila trdna tla in zato raje molčite! Izbrnhi Vaše jeze su le onemogli udarci suhe veje ob močno, krepko drevo. Mi gremo pogumno po svoji začeti poti naprej in imenujte naše hiše tadi luterske — nič za to! Po Vašem mneuju je vsaka svobodomiselna hiša luterska. Prej Vam niso bile naše hiše luterske. ker ste lahko k umu zahajali, a sedaj, ko so se Vam vrata zaprla radi vaših do skrajnosti netaktnih nastopov. sedaj so loterske! Poznate zgodbo o lisjaku in kislem grozdju? Saj ste učenjak, da Vam ga ni para. Nadalje se je zaganjal nad nekaterimi otroci češ: .Vaši očetje so pro-kleti. ker ue gredo ob nedeljah v cerkev in raje kolnejo zunaj uje". Damo kratek odgovor! Mogoče smo boljši kakor Vi. ki nosite svetost na obritem obrazu, pri tem pa obre-kujete stare*, osivele poštenjake. Mi smo miroljubni in ne maramo v svoji sredini razgrajačev. Zapomnite si to. Srca naše mladine pa ne pohujšujte s takimi obrekljivostmi; sicer bodo bodoče Marijine device še bolj obrekljive, kakor so sedaj. K delitvi okoliške občine It. Jur. Ni še tako dolgo, kar se je ločil Šentjur v trg in okolico, in zdaj slišim, naj bi se okolica zopet delila v v — nevem koliko občin. Hm. hm. — Če je dr. Pov. temu namenu res na-sproteu, ue samo nn videz, ima — enkrat — prav; toda zdi se mi. da bi se ravno on prav nič ne branil, zasesti n. pr. v občini Brezje vsaj županski stolec. ker smo mu poslaniškega — spodneslL Bi Vam tudi go«pod sosed-doktor. mirno svetoval, da opustite vnaprej vse opazke o »osebnem koristolovstvu" itd., že veste, zakaj. Zdaj p0 volitvah pride čas resnega dela. in č,. \ am je tega mar. opustite najprej osebne napade, ker bi Vam jih sicer moral vračati. Nevem natanko, kaj je s to zadevo, niti kako daleč je dospela; hočem le splošno in stvarno odločujoče kroge nanjo opozoriti, ker si mi Zdj ta korak — nepremišljen ali v«,j prenagljen, vendar pa vsaj tako važen, da sme in mor' cela ' 'nost o njem soditi. Da je mogla ta misel sploh sprožiti v naši lepi. zavedni občini, je iskaii vzrok tam kakor pri prvi delitvi t:Qa od občine, ki je bila tako malo potrebna kakor — recimo — nekoristni, in jo tudi mnogi ob- sojajo. Res: nekdo je začel hnjskati, hujskanje je rodilo želje, želje pa so rodite delenje; delen je pa je tisti zlobec. ki ne rodi nič dobrega, ker le v zdmženju je moč! V dolgih letih, kar bivam v Št. Jurju. sera slišal mnogo pritožb proti — občinskemu odboru, sedanjemu kakor prejšnjemu, ko smo bili še združeni vsi; vsebino teh pritožb naj danes kratko omenjam. Spodnji tržau še danes pravi: »Največ se stori, dosti se potroša samo za zgornji trg. nas pa se — zanemarja!1* Okoličan (.pred delitvijo občine): »Tržani delajo le za sebe — na nas ne pride nič. torej: cepimo se!*4, in sedaj, ko smo se razcepili, godrnja se znova po okolici: »Le za tiste kraje se skrbi, od koder imajo odborniki — večino; nas drnge se zanemarja, torej: cepimo se!" To je vsaj popolnoma naraven razvitek in — žalibog — precej resničen. Priznam takoj tri resnice: t žavno je, vladati veliko občino, še težje, vsakomur ustreči po njegovi želji; najtežje pa je. biti vsem enako pravičen. Vsled tega ne sodim nikogar, ker bi to tudi nič ne koristilo; želim le. da mi vsak. ki po-šteuo iu trezno misli, pripozn i, da je vsaj nekaj teh mnogih pritožb bilo upravičenih več ali manj. Naj si bojo vzroki torej ti ali oni. o tem je danes že večina prepričana, da z delitvijo v tržko in okoliško občino nismo dosegli ničesar, to je: bila je nepotrebna. Poleglo se je sicer nasprotje med trgom in okolico, oba odbora imata seve manj dela kakor eden. zato pu imamo vsi trpeti tem večje stroške — kar je največja dobrota! Toda, gospodje, do tod je šlo. dalje ne gre po tem potu. Naše zavedne slovensko občine (in tem pač smemo Št. Jur prištevati!) čakajo v bodoče še mnogo večje dolžnosti ko dozdaj. Ne le slabe ceste, razna poslopja, koristi posameznih krajev in poedincev, da ne govorim sploh o novih potrebah novega časa. ampak čaka in kliče vas celi narod, za kterega bo moral vsak posameznik, vsaka občina žrtvovati kar največ mogoče. Kličejo vas ubožci in posebno šolski otroci, ki bi tndi radi opoldne kaj toplega vžili, a če vas čaka tudi (sicer še vedno nerojeri) -Sokol", da vzgoji vaše sinove v krepke, zdrave in poštene mladeniče, kremenite značaje in neomahljive Slovence; kličejo vas in prosijo podpore »Dijaške kuhinje", ki varujejo vaše siuove-dijake, da ne poginjajo od gladu, prepuščeni na tnjem le sebi in svoji krvuvi usodi; z isto pravico pa vas kliče ali bolje zahteva od vas podpore naša skilpna »Ciril-Metodova družba". »V edinosti" pravimo rje moč"'. To je gotovo že vsak iziued nas pov« darjal ali vsaj — bral. I, seveda, zato pa: le delimo se! Veliki gospodar več pridela, več prihrani in lahko torej več odloži za razne namene; saj vidite, kako se denar enkrat nakopičen k sam od sebe »gmera" — a revni kočar? Kar pridela, to zavžije. in še dosti? rat suho škorjo grize; pridno dela in dosti trpi — pa. če se čudež v kaki Jotriji" ne zgodi, si le niktiar nič ne prihrani. Oo je to res. mar mislite, da je gospodarstvo celih občin drugačno? Mislim, da ne. Čim bolj bomo združeni, tem več bomo dosegli, tem lažje bomo izpolnjevali . velike dolžnosti, ki nas čakajo. Iz tega splošnega stališča obsojam odločno vsako deljenje in slabenje občin, če ni neobhodno potrebno, v nadi, da se bojo vendar kedaj zavedale v večjem številu svojih d o I ž n ustij, svojeodgovor-nosti napram celemu narodu! — In sploh kara pridemo, če dobimo mesto ene počasi kakih deset občin, da bi skoro vsakih pet hiš že lahko itnelo svojega župana itd.? Majhni vzroki imajo včasi velike |>osledice. in tako važna vprašanja se ne smejo površno marveč t vso resnobo prevdarjati. Brez podrobnih dokazov o škodljivosti delitev za občine same (kar vsak lahko spozna) in preko »osebnega koristolovstva", ki se ga — vemo zakaj — dr. Pov. najbolj boji. preidem k vprašanju, kako je obdržati občine nerazdrnžene. To je jasno: vzroke treba odpraviti, zakaj se hočejo ti in oni občani deliti — pa bo mir. Pa kje tiči pravi vzrok? Morda poznajo dragi dragačne ko jaz; pa kar se mene tiče. sem trdno prepričan, da je iskati vzroke najprvo v nezadovoljstvu z občinsko upravo, v pritožbah, ki sem jih zgoraj kratko omenil. Vem, da občine ne »sedijo na denarju", a da bi se mnogo, kar se je opustilo, bilo moralo storiti, dokaze za to dobi, kdor se zanima, od prizadetih. Gg. odborniki, ravnajte se po edino pravem načeln, da ima vsak kraj in vsak posameznik razmeroma iste dolžnosti, da vsi plačujemo davke, in imamo torej vsi enake pravice. Vi oskrbujete naše skupno premoženje, na čela stojite eni veliki rodbini, in morate povsod po enakih delih deliti pra vico brez ozira na desno in levo; le tako je mogoče preprečiti nemir in prepir in vse zlo, ki se iz tega rodi; le tedaj bo mogoče vsestranski napredek. Posebno pa pričakujemo od vrlega g. župana, da v tem smislu upliva tudi na druge odbornike in jih opozarja na velike dolžnosti proti občini in narodu. Kot tak se ne strašite napadov — saj vemo, komu ste trn v peti! —, pač pa nezabite, da so te dobromišljene besede namenjene skupnemu napredku, omenjene pritožbe pa da so glas ljudstva. To v dobrohoten povdarek! — I« Trbovelj. Krasno se razvija in uspeva naše mtado »Učiteljsko drnštvo" za hiški okraj. Dosedaj je imelo 4 vrlo obiskapa zborovanja. Zadnje zborovanje bilo je v nedeljo, dne 26. majnika t. L in sicer v Trbovljah-Vodah. Z veseljem moramo konšta-tirati, da je štelo drnštvo začetkoma :t» članov, a po tej kratki dobi je naraslo število članov do danes na 61. torej vsi učitelji in učiteljice laškega okraja razun štirih. To je res vesel pojav učiteljske zavednosti in krepke organizacije, na katerem je treba učiteljstvu laškega okraja čestitati. Nrš priljubljeni in zaslužni predsednik g. Ant. Onus je z njemu lastno vestnostjo poročal o različnih šolo in učitcljstvo zadeva-jočih stvareh, zlasti v zborovanju »Lehrcrbunda" v Gradcu, čegur član je tudi naše društvo in katerega se je g. predsednik udeležil s 15 drugimi sloveuskimi odposlanci. Šol. vodja iz Razborju tovariš Blaže Jnrko ie v le; :-tn referatu razpravljal času primerna vprašanje »Kako naj podpira družina učiteljevo delovanje v šoli". Kdor pozna gosp. predavatelja, lahko misli na izredni užitek, katerega so imeli poslušalci ob njegovej razpravi — so sob no. ker je vzel večino snovi iz lastnih dogodljajev, iz lastnega življenja. Zel je vsestransko pohvalo in zahvalo za trud in želimo, da bi se še večkrat oglasil. K letnemu glavnemu zborovanju »Zveze slov. učiteljskih drnštev". ki se bode letos vršilo dne 20. avgusta t1. v naši divni Gorenjski in sicer v Radovljici je odposlanih 7 članov zastopnikov po številu članov našega okr. društva in sicer tovariši: Vodušek ml., ReS, Moli. Plavšak, Sorčan, Logar, Kuhar in gdčni. Lapornik in Umberger ' kot uamestnici. Prihodnje okr. učiteljsko zborovanje se je odločilo dne 10. novembra 1907 in sicer na Zidanem moatn. Zborovanje bode zanimivo že uradi nastopa gdč. Ant Tnx. Predmet: Risanje po naravi z nčenci tamošnje šole. Ker naše društvo ne bode več sborovalo to šolsko leto. sklenilo ae je udeležiti zborovanja »Celjskega učit društva" dne 7. julija t L, da se vredno vrne sosednim tovarišem njihove prijazne obiske pri naših zborovanjih. Radostno in navdušeno moramo pozdravljati vsakokratni obisk našega velikega organizatorja, tovariša Armiaa Gradišnika, predsednika celjskega okr. drnštva in neustrašenega zagovornika naših pravic. Slava mu! Po zborovanju je bil skopni obed v rndniški restavraciji narodnega re-stavraterja in uda našega učit društva g. Antona Dolničarja. Skrbel je za najfinejšo postrežbo v vsakem ozira, kar ga priporoča tndi vsem dragim obiskovalcem Trbovelj. Bilo je lepo in živahno! Krasne j-šega si ne želimo! Vsi tovariši in prijatelji šole so se zbrali v velikem salonu ter so se naslajali ob milih zvokih našega pridnega ačit. orhestra (Plavšak, Moli. Vodušek, Kalan in Cimperšek). Slišali smo tadi več Ijabkih solo-spevov z glasovirjem (gdč. Umberger-Kuhar) nekaj dičnih komadov za gosli in gla-sovir (naš mladi nmetnik Moll-Vašte) in tako nam je popoldan prehitro potekel v veselja in brataki ljubezni in vzajemnosti. Ogledali smo si skupne velikanske naprave elektrarne, za kar srčna hvala velikemu prijatelju učiteijstva blag g. ravnatelju Tent-schatu in tudi za prostovoljno prepustitev salona. Našim ljubim in vsikdar dobrodošlim gostom — »osebno vrlim Celjanom in nadebudnemu bodočemu tovarišu Ljubljančanu, kakor tndi vsem prijateljem šole in učiteijstva, kateri vedno stoje na strani našega napornega dela, pa kličemo »Naprej za šolo in procvit naroda"! Na svidenje dne 7. julija 1907 v Celja. Ante. Slovenske novice. štajersko. — Čudna skopost Oni Nemci, ki so začasa državnozborskih volitev bili napram Slovencem v Celju tako dobrosrčni, da so jim kupovali žganje, vino in »Pferdegolasch", so sedaj postali tako lakomni, da so prepovedali nekaterim služkinjam hoditi k njihovemu studencu po vodo — z litrom! In če bi bili to prepovedali morda radi tega, češ, da ondi polivajo, bi nikdo nič ne dejal — a vzrok je drug! Seveda. Slovenci niso tako neotesani, da bi za« branjevali vodo v »Narodnem domu", dasi bi to lažje storili nego g. S., češ. »tu je gostilna — in vrt na katerem sede gostje itd." Ni nam toliko ležeče ua vaši vodi. a da raje plačujete za vino ob volitvah, da nam pa v nevo- 1 i 1 ii i ta časih niti vode ne privoščite, nam ni bilo znano! Pa počasi-- in upamo, še dobite dovolj vode tam — kjer ni prepira in kjer so vsi enaki, revež in cesar! Nikar ne mislite, da v Celju ni več vode!--- X. — V odbor eerkv. sklada celjske mestne župnije so bili izvoljeni v pon-J« deljek pri okr. glavarstvu od obč. odborov mesta Celje, okolice Celje in Vel. Pirešice 3 Nemci in sicer gg. dr. Jabornegg, Raknsch in Terschek ter 2 Slovenca gg. dr. Hrašovec in Ivan Glinšek. S tem je boj za večiut) v tem odboru končan in sicer neugodno za Slovence. To je deloma posledica nemškega rekurza proti odmeri cerkvenih doklad na osebno dohodninski davek, katero je namestništvo razveljavilo, deloma pa tadi nastopa gosp. opata Ogradija, kateri je s svojim vplram mirno izročil slovensko večino nemški manjšini — Celjani, v nedeljo v Bakov tlaki Klado, a delavno .Bralno društvo v Oaberja" priredi v nedeljo, dne 9. jnnija veliko Ijodako veselico v dobro snani iu priljubljeni gostilni g. Štefana Kotel je v Bukovem tlaku. Na sporedu ste dve šaloigri, godba, petje, šaljivi ribolov, ples, korijandoli itd. Podrobnejše poročamo v petek, a opozarjamo te danes vse celjske narodne kroge na to prireditev. — Izpred sodišča v Celja. 99-letni kovač Janez Kapar je nastopil pri Sv. Lovrenca na Dr. p. kot ekse-kutor in tivinozdravnik ter je ljudi ogoljufal za razne pristojbine. Kot gu je rad pil in je prišel tako daleč, da je nustopil to pot, ki bi ga naj privedla do denarja Bil je obsojen k osemmesečni ječi. — Salame ao dišale pekovskima učencema Knezu in Simončiču pri peku Scbmartacbaaa v Celja. Zato sta večkrat obiskala zalogo g. Zanggerja in sta ai privoščila salam. Policija ju je zapila. — Proti postopanja Jr. Prem-aehaka, teleznišk. zdravnika v Celju, so protestirali glssno in odločno uslui-benci in delavci Jatae železnice, zbrani na zato aklicanem shodn zadnjo aoboto pri .Zelenem travniku". Pravijo, da postopa dr. Premachak proti njim ne-osnovano kruto in surovo ter du je zadnji čas. da se ga odstrani. Deiavci imajo popolnoma prav; saj ordinacije dr. Premscbska ao menda le svetovno znane radi njihove površnosti, posebno kadar ae gre za člane bolniške blagajne ali pa priproste delsvce. — V spominsko knjigo davčne oblasti 1. stopinje v Celja Gorao-savinčaaje tive le od lesa. Srečen je kmet, ki glešta kaj v lami, toda trgovec z lesom je odvisen od sreče kmeta in od srečne usode pri trgovini Tega vsega ne upoitova davčnn oblast, ta mo preračuni nn topi način rea njegov denarni obrat ia mu n spravi čudovito krasno bilanco, pa ne zastonj. Za svoj trud tirja s plačilnim nalogom precej visok obrtni davek ia osebno dohodninski davek. Tedaj kaj navadno ne zre davčna oblast? 1. Da je les sedaj nnvndno zelo drag; 8. da so poskočile delnvne moči zn 60—80%; 3. da ni sploh delavnih moči; 4. da vremenske nezgode včasih vničijo velik del premoieaja podjetniku in dn včasih odjemalec na Hrvaškem ali v Srbiji vstavi plačevaaje; 6. da mora trgovec z lesom plačati te pol leta ali celo leto pred sekanjem kmeta polovico (rine cene brez obresti ker je kmet redno v denarnih stiskah. Da ni vse to pretirano, hočemo stvarno dokazati. Začetkom maja t I. je imelo več trgovcev les na vodi iu ae ga jo naknpičilo v Sarini pod Jezerskim mostom za 40—60 tisoč kron. Da hi ga voda ne odnesla, je bilo preskrbljeno, toda ponoči nastane povodenj in je odnesla vea les po Savini navzdol. Eno tretjino hlodov to naili z velikim trudom v rečiiča. dve tretjini ate pa „ splavali nn Hrvaško Žal, da je bilo med poškodovanimi podjetniki več manj premotnih kmetov, ki ie v 10. letih ne bodo pretrpeli ikode, ki jim jo je prizadela ta povodenj. — .Triglav", hotelska drutbs na Kranjskem. Opozarjamo s tem naie častite bralce na tozadevni oklic v iuaeratnem delu lista. Podjetje samo pa z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo. To je bila, da se tako izrazimo, .prava beseda o pravem času". Apeli- ramo a tem na naše premotnc ljudi in denarne zavode, da to novo podjetje, katero bo gotovo zelo koristonoano. denarno zasigurajo z naknpom delnic. Natančnejše glej inaerat! — Novi driavnl zbor se snide. kakor je sedaj konečno določeno, v pondeljek. dne 17. junija — Iz aoduljake »lutbe. Pisarniški oflcijal Iv. Lubetz je prestavljen kot viiji pisarniški oflcijal iz l,aškega v Ormoi. — Umrl je v Kokarjib znani vrl narodni tupan g. Jernej Seštir. Vsem bralcem .Domovine" je gotovo dobro znsn ta prvoboritelj sa pravice slo-venskegu jezika pri deielnih in drlav-nih uradih. Priobčil je celo vrsto tozu-devnih člankov, kateri so izhajali v lanskem letniku natega lista. Naj bi našel med našimi narodnimi inpuni mnogo posnemovalcev! N. v m. p.! — Betica. Dne 1. junija t L je našel hlapec gostilničarja Jot. Stiglica na Bečici f>6letnega Antonu Slemenšku is Vezovice, okraj Konjice, pod kozolcem obešenega. Slemenšek je bil berač, imel je od namestnije dovoljenje, da sme prositi z lajno. Že prej je govoril Slemenšek o samomoru, ker je zapustil le 6 vinarjev, prignala ga je gotovo beda v to nesrečo. — Rečica ob Savlal. Dne 99. L m. je bil občni zbor hranilnice in posojilnice na Bečici. Lahko ae reče: bil je in ni bil. Bil je, ker ga je aačel-stvo sklicalo in se je tadi za to poskrbelo, da so prifli tudi udje. Ni pa bil. ker niso mogli predloiiti računov in niso pod milirj Bogom nič storili Odbor in udje so nezadovoljni z načelnikom ter so si ga to pot malo privoščili. Načelaika. ki bi bil tako brez glave, ie nismo videli. Sklical je občni zbor zadruge, ki ima z denarjem opraviti, ni pa ae zpomnil na to, da je treba tadi račane predloiiti Kaj pa se dela ne takih občnih zborih? Ali se morebiti hraike pečejo ali butci v modrijane spreminjnjo? Ki smo mislili do zdaj, da je na takih občnih zborih glavna reč predložitev, odobreuje in zaključek računov enega leta. ali kratko: denarno gospodantvo v enem letu. Beneker in First pn morebiti mislita, da ae prestano zelje adom pred noa meče. Revizor, ki je priiel iz Ljubljane, je tndi Uko zanikurna in lena stvur na sveta, da odločno odklanjamo, da bi ie kdaj priiel k nam, sicer se bomo ie mi nalezli njegove lenob« in neslanosti Ce je priiel sem, aaj bi bU delal! Ali ni plačan in to? Znsluiil ni nič, če pn kaj zahteva za to, da je na Rečici Bogu čaa kradel, naj ga pa plača načelnik, in ne poaojilnicn, ker je načelnik aklical zbor in tudi revizorja aem poklical. To je gospodarstvo, da ae Bogu namili Potem se pa nn-čelstvo ie nekaj ujeda in repenči nad tem, ker se ma je očitalo, da slabo gospodari Ne samo slabo, ampak najslabše, kar je mogoče. Zahteval je, nnj ae voli nov odbor. Ta bi bila lepa! Le počakajte, Benekerjev očka, ie ate voz preobrnili, ga boate Udi naloiili ia v tir lepo apravili. Potem pa vas tako več ae maramo. Pa glejte, da ne bo prihodnji občni zbor ob sv. .nikoli* in skrbite za to, dn bomo Udi mi vedeli zanj, sicer vsa bomo zopet okrcali Pa brez zamere . . . — Velika narodna slavaoet se vrti 16. janija v Kaplji na vrtu goap. ApaU ob drlavni cesti med St. Jurijem ob Tabora in Vranskem. Priprave se vrte v velikanskem obsegu. Sodelovanje mnogih narodnih druitev je zasigarano. Pri veselici svira narodna godba iz Soitnnja Vsa Savinska dolina bode stavila u daa svoj praznik. Narodna drnitvn nnj ae blagovolijo na gornji dan ozirati in svoj« prireditve pre-loiiti — V St. Juriju ob Taboru je razpisano učiteljsko mesto. Kogar zanima krasna Savinska dolina s svojim inteligentnim in premolnim prebivalstvom. naj se pobrine za to mesto. V kraju se nahaja poštni ia brzojavni urad in izvrstne gostilne. Vsak vrl naroden učitelj našel pa bode tudi vsikdsr zaslombo v učiteljstvu naklonjeni. znani Julnovi hiši. Natančnejša pojaanila daje Jos. Gosak, zač. voditelj tamkaj. Kok poteče 20. t. m. Gosp. A. Sehmldt, učitelj la načelnik drnitvn Sentpeterska godba izročil je podpisanemu šolskemu vodstvu 33 K 14 h čistega dobička od koncerta, prirejenega v prilog tukajšnji šolski kuhinji. Velerodni g. c. kr. okr. glavar Prahl izvolil je poslati v isti nsmen 10 K vstopnine. Veleceuienim duriteljem, ndeleinikom iu prireditelju g. Schmidtu Ur sotrudnikom v imenu šolske mlsdine prisrčna zahvala! Na-daljni prispevki se hvaležno sprejemsjo ter se bodo svoječasno objavljali v časopisih. Šolsko vodstvo St. Pavel pri Preboldu. — Umri j« v Konjicah pri svojem stricu g. Ai Stopic, sin znanega posestnika is Žabje vasi. Bil je obče čislan sadje- in viuorejec. Zapustil je leno in pet nepreskrbljenih otrok. — Iz Ptuja. Tu imamo sedaj pekovski itrajk. Pomočniki zahtevajo vitje plače. — Danes, v torek, sta trčila voz dr. Stubeca in trgovski so-trudnik Bračič blizu Gosposke ulice skupaj. Bračiča je zadelo oje v trebuh iu je priiel povrh tega še pod konje; dobil je Uko teike notranje poškodbe, da bo tetko okrevai — V Spodnjem U sate raja pri 8v. Lenarta v Slov. gor. so ljudje sedaj radi nekegn uboja, kateri se je dogodil ie pred 34 leti, zelo razburjeni. Leu 1673. je bil ubit poaestnik Škof iz Žikarc. Skof je peljal tedaj ponoči vino iz Žikarc k Sv. Trojici v SI. gor. Ked U. io 19. uro ponoči so ga napadli nn obč. centi v Srednjem Gaate-raja trije fantje, izmed kaUrih ga je eden adaril z neko palico Uko močno po gUvi. da je bil na mesta mrtev. Zaprli ao posestaikovega sina Bolnarja, kateri je takoj obatal uboj in bil radi tega 3 leu zaprt Po presUni kazni je umri kakor Ijadje pravijo, ker je radi tega preveč taloval. Ljadje so sčasoma na to pozabili. Sedaj pa pripovedujejo, da Bolnar ni ubil Škofu temveč nek drug, kateri je danes tupan in ugleden mol v celem kraju. Tn je dni Bolnarja znatno vsoto, da je prevzel krivdo nase, a bolelo ga je pozneje to tako, da je umrl. Orožništvo ie pridno preiskuje u zamotano zadevo. - 6. dr Benkovič nas prosi, da priobčimo sledeči popravek: .Ni res, da sem z raznimi obljubami pridobil nemčurje, da so ili in gredo v najhujii boj zoper tnpann g. Roša; pač pa je rea, da nisem nikomur nič obljubil. Ni res, da sem se udeležil veselice, prirejene v Hrastniku v proslavo moje zmage, Ur z Nemci v braukl slotnosti heilal pozno v noč. Pač pa je res, da meni o kaki veselici v Hrastnika r proslavo moje zmage prav nič ni bilo znano in se je seveda nisem udeletii* — Prekmurski Slovenci. Ljubljanski .Slovenec" poroča, da ti aame-ravajo medmurski in prekmurski Slovenci ustanoviti svoj list O potrebi in koristi tega lisU smo nedavno razpravljali v .Domovini" v posebnem članku. Zato pozdravljamo to namero, leleč, da bi beseda prav k mala meso postala. — Murski Sokol je svoj pešizlet k Kali Nedelji prelolil na nedeljo, dne 16. t m. Spored sledi pravočasno. — It Maribora. Pred takajinjim porotnim sodiščem je bila oproičena poštna ekapedijentinja Alice Petek, obtolena poneverjenja. bil je pa obaojeu . poštni ollcijant Schwarz k lOmesečui a ječi. ker je v Ptuju poneveril nekuj k denarja. č — XXVI. redni občni zbor |i .UsUedni Satire Skolske" (osrednje ' šolske matice) se je vršil 30. maja v i Pragi. .U. M. S." je imela 1906. loU < dohodkov: 716.950 K 50 v (za 14.000 K < več nego 1905. i), troškov pn 733.450 j kron. Koncem 1906. 1. je vzdrževala I .U. K. S.* 3 srednje šole (9 gimn. iu 1 realko I s 96 razredi ur »43 učenci nadalje 56 ljudskih šol a 190 razredi ter 7161 učenci — 49 otroških vrtcev a 4050 otroci; skopaj torej 107 zavodov s 12.174 učenci. Na teh zavodih delojejo 4 ravnatelji, 53 učiteljev-rav-nateljev in upraviteljev šol, 54 učiteljev in učiteljic, 10 vrtnnric-rarnatoljic. 39 pedagogičnih upraviteljev in 56 vrtnarje. Kar se tiče nreditve gmotnih razmer učiteljstva. storil je odbor potrebne korake k temu, da bi sočasno, kskor hitro stopi v veljavo zakon o obveznem zavarovanju privatnega uredništvu, nuatals tudi veljavnost pokojninskega zavarovanja za učiteljstvo. vrtnarice in uredništvo matice. V svojem govora rekel je podpredsednik dr. Ja-roslav Pospišil, da se .U. K. S." nima tudi v bodoče bati. da bi ji nastale kake tetave zaradi premtnjenega političnega položaja v češkem narodu. Dr. Pospišil pravi doslovno: .Bilo je bal delavstvo, tn treba dodati, soc. demokratsko delavstvo, katero se z vso vstrajao ognjevitostjo, s katero se drli svoje stranke, drli tudi narodne stvari :n se ne da odvrniti tndi najhajšema terorizmu od tegu. da bi ne po-iiljalo svojih otrok v češke iole" Pred par dnevi je prof. Kasar;k dejal: .Sicer je pa narodno vprašanje posebno za narodne maajšiae obenem tudi gospodarsko in socialno vpraiaaje". čaa bi bil, da to Uko jasao načelo spoznajo Udi slovenski .rodoljubi" vseh meščanakih strank — in da Uma boljiemu spoznanju primerno nrede svoje postopuaje proti slovenskemu delavstvu, zdrutenemu v jugoslovansko socijalno demokracijo ali pa v nemško soc. dem. S Um. da je v svoji rodoljubni ogorčenosti izobčujejo iz naroda, delajo ti gospodje slovenstvu večjo škodo nego narodno nezavedni delavci sami. Pridobiva se Ijadi z dobro beaedo in pametnimi razlogi — ne pn apaov-kaml in prazno oiabnostjo. Sestanek slovenskega In čeikega teaatra v Pragi. .Splotno slovensko iensko draitvo* poživijo iznova svoje ceaj. članice in prijnUljice drnitvn, nuj ae udelete o priliki vseeokolskegu zleU v Pragi sesUnku češkega ia slovenskega ieustva! Volnja velja tja in nazaj v III. razreda it K, v II. razr. 43 K. Tadi za stanovanje so poskrbele ljubeznive Cekiuje. Vendar jo nujno potrebno, dn se zgiarijo udeletenke vsuj d- 10. jnnija, ker sicer ae bodo oddala stanovnnja drugam. Kot vstopnice k vsem sokolskim prireditvam se dobe legitimacije po 4 K sa osebo. Katera izmed dam ae teli udeleiiti teh prireditev, naj blagovoli vpoelati Ma-gajničarki .Splošn. alov. len. drnitvn"^ gospodični A. Kudivec (Ljnbljnnn' Preiernove ulice) 4 K, dn jej draitvo preskrbi legitimacijo, katerih je le ie malo, zato naj se udeletenke čim preje zglssijo. Na razna vpraianja z deiele odgovarjamo, da ae vrši sestanek, oziroma aokolaki zlet koncem junija in prve dni juliju t I.: od 28. jnnija do 1. ali 9. julija Sicer pa opozarjamo na tozadevne notice in podlistke v .Slov. Narodu', .Slovenski Gospodinji" in .Slovenskem Sokolu" it 4. in 6. — ttiitrtu sadraga za tele- ejavo is krompir t goriški okolici, o katere ustanovitvi «mo poročali avoje-časno todi mi, noče uspevati, _Edinost" piše o tem: .D« prospeva taka zadruga, treba ji je ugotoviti trg. odjemalce. ker presneto malo pomaga, ako to organiziraai prodaeeati. če ai odjemalcev. Da n pa zagotovi trg, treba je nekaj sposobnih, trgovsko izobraženih Ijndi. ki bi delali za zadrngo. Teh zadrnga doslej ni dobila, niti jih itkala (!) In tako stojimo danea pred dejstvom, da je vkljnb eksportni zadregi vse oatalo pri starem. Taji pre-kipčevalei in agentje so priili zopet v v množicah v Gorico in to atavijajo cene kot so jih stavili vedno. Da je tttanovljeaa eksportna zadrnga. ne ve nihče (!) Bojimo ae zelo. da s tazim krapom ustanovljena zadrnga pade v vodo vsled nepravih rok, v katere je prišla, s tem pa te diskreditira U ideja ta nedogleden čas". Svarilen vzgled — in obenem opomin na voditelje naših slovenskih zadrug ia podjetij! — -Gorica" la dr. Gregorin. St. «6 klerikalnega goriškega lista .Gorica* očita v dveh člankih in celi vrsti ne baš dostojnih notic dr. Gregorinu v Trstu, da je on pripomogel s svojo kandidaturo na Krasu, katera je po mnenju .Gorice" dejanje .tolike politične lahkomi&ljenesti. da bi jo mogli pričakovati od kakega političnega mladeniča. ne pa od zrelega moža" Štrekljn do zmage. — Boj med klerikalci in liberalci na Goriškem je dosegel že naravnost ostndne oblike. Po tvojih glasilih hujskajo svoje pristaše k bojkotu nasprotnih podjetnikov in jih dolže najbolj nečastnih dejanj. Znamenje, da smo še Slovenci politično popolnoma ueodgojen in nezrel narod! Mrene vesti. — rčlteljsko društvo sa laški okraja Vabilo k rednemu obč. zboru, ki se vrši v soboto, dne 15. jnnija 1.1. ob 3. nri popoldne v šolskem poslopju na Zidanem mostu. Nn dnevnem redu je nujna zadeva in sicer edina točka: ,Razprava o regulaciji učiteljskih plač." Na veselo svidenje! Predsednik. Gregorčičeva slavnost v tiradcu. Kakor 2e objavljeuo. priredi akad. tehn. društvo .Triglav" v Gradcn dne 8. junija t I. Gregorčičevo slavnost v prid Gregorčičevemu spomeniku. Iz posebne prijaznosti sodeluje pevski zbor graških Slovenk, dalje gospica I. Mikolič (sopran), gospica Hia Sivka, gospica Marica \ eršec t klavir) in gospodje dr. Bela Stnhec (bariton). E. Vargazon (tenor) in E. Srebro (gosti). Vabila se razpošljejo tekom prihodnjih dni in pripravljalni odsek prosi vse one prijatelje društva, ki bi event. ne dobili vabila, da se obrnejo na društvo. Slov. drnštvo „Domovina" v tiradru priredi v nedeljo 9. junija 11. vrtno veselico na vrtu gostilne U. Pše-ničnika (Georgigasse na voglu Annen-strasse). Na vsporedu je tamburauje, petje, šaljiva pošta, ribji lov, kranjski semenj itd. Zvečer se vrši v dvorani ples. Začetek ob 3. uri popoldue. Vstopnina 40 v. Vse graške Slovence k mnogobrojni udeležbi nljudno Odbor. NB. Veselica s« vrši ob vsakem vremenu. Ob lepem na vrtu sicer v dvorani - lil. redni občni xbor t p. L slovenskega »kad. druStT|| 8|oTe "V® , n"Ju 8e vrši dne 7. rožnika 1907 ob pol 8 nri zvečer v prostorih /um grftnen Tor". vin.. Iterchenlel-dergasse 14. Slovanski gostje dobrodošli! Književnost in umetnost. — .Venec slovenskih plesov" sa glasovif je ravnokar izdal Fran Korun v zalogi Otona Fišerja v Ljubljani. Cena :i K. Skladatelj si je vzel motive iz domačih slovenskih pesmij B- pr. .Bliža se železna cesta" io druge. Posamezni komadi so naslovljeni: .Triglav" koračnica: .Smo Slovenci" poloneza; .Oeljanka" polka in še pet drugih s slovenskimi imeni in napevi. Lepe, lahke, melidiozne skladbe imenovanega glasbenika in učitelja na orglarski ioli so vsestransko priporočila vredne, kajti ljudstvo na slovenskih tleh jih bode vsikdar rado poslušalo. bodisi pri teh ali onih prilikah. O natančnosti tega dela se še bode izpregovorilo. suKnfi isa*d»ttig* u illtfr prlptrate firma Karel Kocian tvornlca za sukno v Humpolou aa tmAkmm. 183 cena. 9 V.orci franko. Zahvala Za vse dokaze globokega sožalja j.ovodoro nenado-mestne izgube moje predrage lene in matere mojih otrok gospe MarijePustišek izrekam tem potom vsakemu posameznemu najpresrčnejšo zahvalo. OibaM PnatMali, šolski vodja na Svetini. Takoj ppoda oziroma v najem da I uro iz Celja prostorna zidana 3««2-1 obstoječa iz 7 sob. 2 kuhinji. 3 kletmi in ledenico: v hiši je tudi dobro upeljana gostilna in tobakarna. drugi prostori so pa zelo pripravni za trgovino. Nadalje je še zidan hlev. v katerem ima 10—12 konj prostora, kozolec in 7 oralov njiv in travnikov. Vse se odda pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se pa izve pri lkm%mmm Juteriek posestnik. Rečica št 40. p. Iraški trg. Zavarovanje zoper točo i sprejema pod prav ugodnimi pogoji ..DIIHBlf". Zavarovanja sprejema In pojasnila daje podpisani, do katerega se je treba obrniti zamo z dopisnico A. KUHAR, komisar, Celje-Gaberje. Iščem spretno prodajalko za zalogo moke v Celju, takšne ki so enak posel že opravljale, imajo prednost. PETER MAJDIG, paromlin V Celju. V stalo mm npvajm^Jo niii toni iijjepci v paromlinu, Sp. Hudinja, MII8H8WWWI Dobri rudarji dobijo stalen in poiten zaslužek t novem raiokopn Cbarlotte Mirit pri lisici (Eibimld) u Štajerskem. Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja ob smrti nepozabnega nam (»četa. oziroma brata, gospoda $adoslava Škoflek-a naMIMj* • P«h«J« izrekamo tem potom uajsrcnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo renj. gg učiteljem tovarišem, g. ,1. Goričarju kot zastopniku trga Mozirje, g. dijakom za ganljivo petje ob odprtem grobu kakor sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki to predragemu rajnkemu izkazali zadnjo čast. :to:t 1 Žalujoči astali. Steekenpferd lilijino milo »0-11 od Bergmanu a dr.. I»raidaai in DeCia n« Labi wtwae|e «a«k atavfeaaMi d«l kakor »topnir. podbojev. fa«ad. naatavkov i. t. d. iz razliinih kameno* in cementa. laniM ki psdskspskl atallj« am nmaUa earfc____ kakor: altarjev. pritnic. obhajilnih miz krntnih in kropilnih kamnov iM. cerkva, dvoran in hodnikov % Samotnim ali cementnim tlakom. raaja pahiitveaih pia& ii raz- Unilfiju žilffi te različnih manaarnih vrat fraaitsv in aijenitav p* raznavratnih luriaih in pa najnižjih cenah. SSSUJJI .-■»lihj. rakav iprstt,$£i iI?p*3C»- ■eaftaajt . ■i« la atr S t rakav a} iavriaaa rta* ta načrta kakar tati praračnae aa za- htavanja brezplačna. :: m EDINA SLOV. TRGOVINA V SLOVENJGRADCU = mazwamjawa na sva otvoriia TRGOVINO * HEi««m SLAPOM V HlSl ■ARjHjggfA DOMA. SE PRIPOROČAVA ZA OSIUM OBISK DRUŽKOVlfc & VALEHČAK, SLOVENJGRADEC. .Triglav, hotelska dražba z omejeno zavezo oa Kranjskem*. Oklic. V modernem življenju zavzema tajski promet v narodnogospodarskem oziru znatuo mesto kot važen pridobitni vir domačega prebivalstva. Opozorjena po vspehib tnjskega prometa v drngih državah je tndi nnša vlada izpoznala važnost tega vira za narodno blagostarje ter delala nato, da so se ustanovilo po posameznih kronovinah deželne zveze aa tnjski promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tnjskim prometom v zvezi Tudi na Kranjskem obstoji taka deželnn zveza in c. kr. železniško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnimi doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov čin: najbolj na roko. V interesa naše domače narodnogospodarske politike je, da se tokn časa ne antavljamo. ampak si sami zagotovimo pridobitne vire tnjskega prometa, s tem pa tndi povzdignemo ugled naše domovine. Prizadevanju kranjske deželne zveze za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici kot centrali bodočega tnjskega prometa na Gorenjskem s tem. da se je kupilo od železniškega ministrstva velik hotel z gospodarskimi poslopji in krasne stavbe stavbnega podjetnika Teeonija. ki so med gradnjo žeteznice služile kot stanovanja in pisarne irradbenefca vodstva in nraduištva. Ti objekti so dvonadstropni z nad 60 krasnimi sobami in pritiklinami in so se kupili za tretjino napravnih stroškov. Vsak previden finančnik mora iz tega izpre-videti, da je tukaj dana jako cena in solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se hotelo ta poslopja zidati nanovo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 8000 m7 iu kateremu se bo z naraščanjem tnjskega prometa cena vedno višala. To srečno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko društvo pod imenom „Iriglao, hotelska družba z omej. zau. na Kranjskem " Ta nova oblikn družbe v zmisln zakona dne 6. marca 1906 d z. AH je jako prikladna za taka podjetja, ker se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pri taki družbi se torej lahko smatra nele kot pospeševanje domačih interesov, ampak tudi kot premišljeno in varno nalaganje kapitala, kar je tudi naš namen. S tem ne bo torej osnovano samo lepo podjetje v uajkrasnejsem delu naše domovine, ampak obenem podjetje, ki mora doležnikom donašati koristi. Ako vabimo torej k udeležbi, smo si svesti, da obenem priporočamo dobro in solidno podjetje. Imenovana že kupljena posestva leže v najposrednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. 'Vsled direktne zveze s Trstom. Gorico in Dnnajem računajo lahko naši hoteli na obilen obisk tuj«ev, tembolj ker je Bohinjska Bistrica izhodišče za najlepše tare v julijskih alpah. Ker se za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zidati drogi hoteli, upamo na močen obisk. Bivše poslopje železniškega ministrstva se bo porabilo za modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceco-nijevi vili pa kot stanovanja sa letoviščarje, ki bodo imeli hrano v hotelo, da se revstavracija bolje izplača. Ker je bohinjsko jezero vsled veleromantične divjekrasne lege in okolice z zdravim planinskim zrakom daleč naokrog skoro nedosežno, se bo tnjski promet kaj naglo nagibal tndi k jezero. Ob jezera je le en hotel, ki je last verskega zaklada, zato bi bila najlepša prilika, da se tndi tam zgradi hotel. V ta namen smo si tndi že osigorali s predkupnimi pogodbami najlepša zemljišča, ki so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba in projektovanje hotela ob jezera ae bo pa prepustilo sklepu dražbe, katero hočemo ustanoviti in ki bo morala to napravo financijelno in tehnično natanko presoditi, da bo izključena vsaka dvomljivost. Upamo tndi, da se morda dobi za zgradbo tega hotela garancijski fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in dragih korporacij, da se s tem paralizujejo večji gradbeni stroški S tem upamo, da smo dovolj jasno označili svojo akrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovini in solidni podlagi- Ustanovitev dražbe je nujna zadeva, kajti hotel kakor tndi stanovanja v kupljenih poslopjih se te urejajo in preskrbujejo z vsem potrebnim, da se a 1. julijem 11. lahko popolni obrat prične. Hotelska dratLa Triglav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 300.000 K. ki se bo osnovala iz deležev priatopiviih družabnikov. Najmanj« delež s zmisla zakona znaša 500 K, dalje so se določili deleži po 1000 K, 6000 K in 10.000 K. Pri podpisa in pristopu k dražbi je plačati najmanj eno četrtino, odnosno pri deležih a 600 K najmanj polovico deleža, drago četi t i no 14 dni kasneje in ostanek tekom 6 mesecev. Vplača ae pa tudi lahko takoj cel delet, kar je tembolj priporočati, da ee pri banki vzeto posojilo poprej plača in tako prihrani drago ohrestovanje. Pri tej priliki omenimo, da sme posamezna oseba vzeti le po en delež v gori omenjenih sueških. Po sebi je umevno, da postane družabnik po višini svojega deleža deležen tndi čistega dobička. Iz navedenega je razvidno, da nam je predvsem leteče na tem, da z osnovno glavnico otvorimo te to sezono obrat hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. Izvedba osulih točk načrta, zlasti zgradba hotela ob Bohinjskem jezeru, je pridrtann občnemu zbora, oziroma odbora snujoče se dražbe, ki se no z novim oklicem obrnil na iirie sloje občinstva, kajti sa zvišanje glavnice je te v pravilih skrbljeno. Na to se bo tudi skoro moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezera teli vse prebivalstvo Gorenjske ia ie tndi (naša rodoljubna doltnost, da v tem planinskem raju, ki sta ga opevala Prešeren v „Krstu pri 8avici" ia Baambach v ,Zlatorogu". ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem in prijateljem naie krasne narave. Pojasnila dajejo, pristopne izjave in denar sprejemajo naslednji gospodje oziroma zavodi: v Bohinjski Bistrici župnik I. Piber. v Ulju ar. V. Kukovec, od vet kandidat v Celovcu dr. Janko Brejc, odvetnik, v Urici dr. Drag. Treo, odvetnik, v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka, župan Ivan Hribar in primarij dr. V.Gre-gorič. v Mariboru odvetaik dr. F. Rosina, v Nove« mestu odvetnik dr. J.Schegula, v Baderijlol odvetnik dr. J. Vilfan, ? Trata Jadranska baaka in odvetnik dr. M. Pretnar. V Ljubljani, meseca maja 1907. Za pripravljalni odbor: Bernard Aadsljiak, nadučitelj v Litiji, Ivan Berbuč, profesor in deželni odbornik v Gorici, Ivan BtrUč, župnik v Bob. Srednji vusi, dr. Janko Breje, odvetnik v Celovcu. Fran Fajdige, posestnik v Sodražici, dr Anton Srugerčič, profesor bogoslovja ia detelni po-hltnec v Gorici, Kornelij Goiup, vitez Slavinjski, veletrtec v Trstu, Ivan Goriup, veleposestnik in dež. poslanec na Opčinah, dr. Vinko Bregerlč, primarij v Ljubljani, dr. Gustav fcegorin odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, tnpan in detelni poslanec v Ljubljani, Franc Jurca, veletrtec v Postojni, dr. Franc Jurtela, odvetnik v Ptuju, Franc Knaflič, posestnik v Smartnem pri Litiji. Ivan Kant, vele* trtec v Ljubljani, Franc KeHaumt, veletrtec v Ljubljani, dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, dr. Vekoslav Kukevec, odvet kanJdat v Celju, dr. Danilo Bajaren, odvetnik v Ljubljani, Vinko Majdič, veletrtec v Kranjn, Ivan Piber, tupnik v Bohinjski Bta/ici, Josip Pegatnik. poaestnik ia detelni poslanea v Podnartu, Karol Psllak star., tovarnar v Ljubljani, dr. Matej Pretnar, odvetnik v Trstu, dr. Franc Roeina, odvetnik v Mariboru, dr. Otokar Rybaf, odvetnik in detelni poslanec v Trstu, dr. Josip Senoue, odvetnik in detelni poslanec v Celju, dr. Ivan Tevtar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, dr. Fran Teeolniek, odvetnik v Ljubljani, dr. Dragotin Tree, odvetnik v Gorici, dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani, Ubald pL Trnkeezy, lekarnar in predsednik kranjske deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani, dr. Janko VHfha, odvetnik in tnpan v Radoljici. Pripomba. Kot pisaraa nove drulbe podnje urod delelni čete ta tojski promet oa Krmi j tkem v Ljubljani, hotel Llovd. kjer te dobe vaa pojasnila ia tudi potrebne tiskovine. Slike nakopljeaib poslopij se lahko og'edajo v tej pisarni ali pa pri gg tanpniklb.