Stav. 318._
gm m ■ ■■ ■ ii i m ——imrnmmmmamKmmm—mmmmmmmmM
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega Št 20, I. nadstr. — Vsi jopisi na] se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankuana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajalci) in odgovorni urednik Štefaa Godina. Lastnik konsorcij lis*n .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-37.
Naročnina z n a š a : Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............
za tri mesece............... • 6-
za nedeljsko izdajo za celo leto.......
za pol leta	.......260
V Trstu, v žetrtak. 16. novembra 1916.
ftnlk Xii.
Possmczne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrsi........K —
\*saka nadaljna ................. •
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema i ns era t ni oddelek „edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Piača in toži se v Tr^tu.
Uprava in ioseratni oddelek se nahajata v uiici Sv. Frančiška Asiškega Št. aO. — PoštnohranilniČni raćun 8t. 841.652.
mm najnovejših dosodkov.
Italijanska fronta. — Položaj neizpre-menjen. Vzhodno Gorice zgubili Italijani en jarek, okoli 500 mož in 7 strojnih pušk. Uspešen letalski napad na sovražne postojanke pri Ronkih in Doberdobu.
Romunska bojišča. — Na severnem \ laškem nadaljni uspešni boji. Drugje nobenih važnih dogodkov.
Ruska bojišča. — Srditi, a popolnoma ponesrečeni ruski napadi ob Narajovki.
Zapadno bojišče. — Bitka ob Sammi se nadaljuje. Novi, močni angleški napadi severno Ancre in med Le Sarsom in Guendecourtom. Vsi navali krvavo zavrnjeni, Angleži zamogli zasesti le vas Beaucourt. Tudi francoski naval na gozd St. Pierre Vaast ponesrečen.
Balkanska bojišča. — V Dobrudži položaj neizpremenjen. Trdnjava Bukarešt zopet obmetana z bombami. — V bitoljski nižini Bolgari vzdržali v^e srdite francoske napade. V kolenu Črne zavzel sovražnik par višin.
Turška bojišča. — Nikjer nobenih važnih dogodkov.
Razno. — Nemški veleposlanik na Dunaju, pl. Tschirsky, umrl. — Burjan v Bcrolinu._
Z boii£{.
Dunaj, 14. novembra.
Razveseljivim uspehom na sedmograški iažni fronti se sedaj pridružujejo tudi znatni napredki zveznih čet na vzhodni fronti tega operacijskega torišča. V gyergyo-škem okolišu so se morali Rusi vsled ob-koljevalno zastavljenega pritiska naših čet umekniti na mejo in tudi dalje proti jugu, med Bekaškim prelazom in uško dolino je sovražnik izgubil več svojih trdovratno branjenih postojank. Pri Sosmezo, na obeh straneh v Okno vodeče ceste, poizkušajo slej ko prej zaman Romuni zaustaviti naše prodiranje, ki napreduje korak za korakom.
Tudi na južni sedmograški meji so zvezne čete mogle pridobiti tal, kar izhaja iz visokega števila ujetnikov in plena, dasi-ravno se danes kaki kraji niso imenovali. Pri Oršovi se je položaj razvijal še dalje ugodno za nas; sovražnik je bil porinjen na vzhodni brez Cerne in ima tu v svojih rokah le ozek kos ogrskih tal.
Z Donave se javlja nov uspeh naših monitorjev, iz katerega je razvidno, da smo mi gospodarji na reki. in to nam bo pač v bodoče donašalo koristi.
Na macedonski fronti se vrši močnejše ofenzivno gibanje proli desnemu krilu nemško-bolgarskih bojnih sil v smeri proti Bitolju. Francoska obkoljevalna kolona obstoječa zlasti iz konjenice, ie severo-zapadno Prespskega jezera v kariškem okolišu v boju z nemško-bolgarskimi četami, ki varujejo bok in so doslej uspešno ovirale sovražnikova prizadevanja, da bi prodrl proti Ohridi in Resni, torej za hrbe? Bitolju.
Na sommski fronti, na obeh straneh potoka Ancre, osem kilometrov severno Alberta, se je posrečilo Angležem, da so otopili ostri kot, ki ga tvori tamkaj nemška fronta, vendar pa so se izjalovili vsi nadaljni sovražnikovi poizkusi, da bi povečal mali uspeh, ki ostane pač brez vpliva na trdnost sosednjih nemških odsekov.
boiišče — Pola- držala .Pri taki predpripravi je veselje,so signatarne vlasti kršile ves čas na našo|Isti podvodnik je eno jadrnico potopil, eno — Vzhodno Gorice | naskakovatl« je rekel neki sobojevnik, škodo glavna določila te pogodbe. Nasi pa privedel v Sevastopol.
..... - - • Stara postojanka je bila neugodna, na- politični odnošaji napram našim zavezm-
...... ' ' kom se razvijajo na obojestranskem za-
skupna
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: Na severnem Vlaškem smo boj nadaljevali z uspehom. Romuni so ostavili v naših rokah 23 oficirjev, 1800 mož in 4 topove. V vzhodnem mejnem ozemlju in v zasneženih Gozdnatih Karpatih nobenih posebnih dogodkov — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri C. in kr. silah nič važnega.
Italijansko žaj je neizpremenjen so zavzele naše čete en italijanski jarek, ujele 5 oficirjev In 475 mož In uplenile 7 strojnih pušk.	v
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer. fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. nov. 1916.
V zgodnjih jutranjih urah 14. t. m. je eno naših pomorskih letalskih brodovij zelo uspešno obmetalo z bombami sovražne postojanke v Ronkih, Vermeljanu in Doberdobu. Sovražno letalo, ki je napadalo naše brodovje, ie bilo pognano v beg.
Brodovno poveljstvo.
ffemšKo wMm poročilo.
BEROLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Bitka severno Somme se nadaljuje. Od jutra do noči trsjajoea borba dne 14. novembra spada istotako v vrsto veiikih bojnih dni. V nadi, da bodo zamogli izrabiti začetni uspeh, so napadli Angleži vnovič z novimi masami severno Ancre in večkrat med Le Sarsom in Gueudeeotirtom. Sicer se jim ie posrečilo zavzeti vas Beaucourt, toda na vseh drugih točkah širokih napadenih tront so se razbili krvavi navali iz-subonosno pred našimi postojankami. Posebno so se odlikovali pri odbijanju sovražnega navala devinski (magdeburški) pešpoik št. 66, badenski pešpoik št. 169, kakor tudi polki četrte gardne divizije. Močen francoski napad je bil izvršen v svrho osvojitve gozda St. Pierre Vaast. Vapadi niso izvojevali nobenega uspehs in so se končali s krvavim porazom.
Vzhodno bojišče. — Fronta :rinca Leopolda Bav.: Na vzhodnem bre-vju Narajovke so bili proti pred kratkim osvojenim postojankam zapadno FoJw. Krasnolesja izvršeni divji ruski napadi, ki r-o bili vsi odbiti, na eni točki s protinapadom. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: Na vzhodni fronti Sedmograške Se bilo le neznatno bojno delovanje. Tekom za nas uspešnih bojev v gozdovju in gorovju, ki se nahaja ob cestah, vodečih na Vlaško, so izgubili Romuni včeraj 23 oficirjev in 1800 mož na ujetnikih, na plenu topove in več strojnih pušk. Balkansko bojišče. — Macken-?enova armada: Položaj je neizpreme-nien. Trdnjava Bukarešt je bila obmetana z bombami. — Macedonska fronta: Bolgarske čete, posebno balkanski pešpoik Nieg. Veličanstva cesarja, So neomajno vzdržale srdite francoske napade v bitoljski nižini. V kolenu Crne se je posrečilo sovražniku zavzeti par višin. Da se prepreči bočno učinkovanje proti dolinskim postojankam, je bila naša obramba tamkaj umaknjena nazaj.
Prvi generalni kvarrirmojster: pl. Ludendorff.
O bojih ob Narajovki.
BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Boji pri Lipnici dolni ob Narajovki dne 11. t. m. so bili za Ruse posebno iz gubonosni. Potem ko je ruska artiljerija ;>d 5 zjutraj streljala z divjo energijo, ne da bi prizadejala Nemcem kake imenovanja vredne izgube, se je pričel ob popoldne ruski naskok. Vendar pa ruske na-skakovalree kolone nikakor niso mogle dospeti do nemških postojank. Še predno so zamagle metati ročne granate, se je razbil njihov napad ob naših ovirah. Neposredno nato je sledil nemški protinapad, ki je iztrgal Rusom tri zaporedoma le žeče jarke. Nemške čete so se zamogle prepričati o uničujočem delu njihovih mi-novk. »Minovke so naskakovale«, so rekle. Ruska postojanka je bila dobesedno v razvalinah. Niti najmočnejša kritja niso
PODLISTEK.
Njegov (as.
Roman. Iz angleškega.
Ves ta čas sta se spodaj v salonu pogovarjala kneginja in Stefen Strong.
—	Da, mon ami, — je rekla, — morate priti. V enem tednu, dan po mojem plesu se odpeljemo, da pokažemo Tamari Moskvo, odtam pa še eno noč v Miloslav. — Pojdejo tudi Olga in Sonja s svojim soprogom, Anglež, Sergej Grekov in Valon-ne. Prav veselo bo.
—	Pomislite dolgo pot in moje stare kosti. — ji je ugovarjal Stefen Strong smehljaje, — toda ker želite vi, ljuba kneginja, moram seveda z vami.
Bila sta si stara in zelo zaupna prijatelja. in /njim je kneginja razpravljala sko-raj o vseh svojih načrtih. Vstal je in si na-žgal svalčico. Nato je stopil po sobi. se zopet vrnil in se končno vsedel. Kneginja ga ie začudeno gledala.
—	Vera. povejte ini resnico, — je pričel
nasprotno pa novo obvladujoča. Rusko vojno poročilo z dne 1Ž. t m. osnačuje nemška prizadevanja južno Dornevatre kot brezuspešna. Razlaga je napačna. Pri bojih z ruske strani ni $lo za ohranitev obrambne črte ob Bistriciori, ampak za razbremenilni sunek v bok Kovessove armade, da se prepreči njeno prodiranje v tolgye-škem odseku m proti prelazu Bekas. Nameravan razbremenilni sunek ni uspel preko začetka. Rusom se ni posrečilo držati črte, pač pa so se morali dne 12. t. m. umakniti iz Bistriciore in izprazniti tudi 1385 m visoki Bitca Arsurilor, ki se nahaja 5 km za njihovo prvotno črto.
Bolgarsko uredno poročile.
SOFIJA, 14. (Kor.) Macedonska fronta: Južno Malega jezera so naše sprednje enote napadle slabe francoske oddelke in lih pognale nazaj proti Korici. Med Pre-spanskim jezerom in železnico Bitolj— Lerin živahen topovski ogenj. Na fronti Kenali—Polog so se vsi napadi sovražnika ponesrečili s težkimi izgubami. Sovražnik je obnovil napade v noči od 13. na 14. t. m.; a je bil zopet odbit. V Vardarski dolini, ob vznožju Belašice planine in v dolini Strume slab lopovski ogenj in mestoma spopadi patrulj. — Romunska fronta: Avstrijskoogrski monitorji so pod zaščito obrežnih baterij uplenili pri Giur-giu sedem tovornih ladij, med njimi pet obloženih. — V Dobrudži so se bližali sprednji oddelki sovražnika našim posio-nkarn. Nobenih važnih dogodkov. SOFIJA, 15. (Kor.) Macedonska fronta: Tekom dneva so bile postojanke v bitoljski nižini v zelo srditem sovražnem io-i>cvskem ognju, posebno vzhodno železnice. Krepki napadi sovražnika so se Izjalovili vsled trdovratnega odpora naših čet. Sovražnik, ki je prodrl na nekatenn točkah v naše postojanke, je bil uničen. Samo pred fronto enega naših bataljonov smo našteli nad 400 trupel. V kolenu Crne živahen boj. Bolgarske in nemške čete so se umaknile v postojanke severno vas! Tepavci in Ćegel. Na mogleniškl fronti, ob Vardarju, ob vznožju Belašice plaiilne In ob Str umi raz ven slabega topovskega ognja nič važnega. Ob obali Egejskega morja se je približala neka torpedovks izlivu reke Marice in je izstrelila brez uspeha par bomb. — Romunska fronta: Ob Donavi puškini streli med stražami in topovsko delovanje pri Tutrakanu in Si-listriji. — Fronta v Dobrudži: Nič bistvenega. Ob obali Črnega morja mir.
Turško uradno porodio.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front nobenega ažnega dogodka._
TURŠKA ZBORNICA.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Parlament je bi danes ob eni popoldne otvorjen od sultana vr navzočnosti članov kabineta, dvornih m državnih dostojanstvenikov, načelnika nemške vojaške mrsije in poslanikov Drestolnim nagovorom, ki je opozarjal na turške zmage v Dardanelah in Kutelama-ri, kakor tudi na uspehe v Perziji, kjer so prodrli Turki v bližino Teherana. V Jemenu so bili pognani Angleži do Adena, v Tripolitaniji doživlja sovražnik poraz za porazom. Prestolni govor govori nato o neuspehu solunske ekspedicije entente in omenja vstop Romunov v vojno, ki doživljajo neprestano poraze. Pri tem se spominja tudi hrabrosti turških čet v Galiciji in Dobrudži. Vsled odprave kapitulacij smo pričeli z zvezno nemško vlado oogaianja, ki naj uredijo naše pravne od-nošaje na podlagi evropskega mednarodnega prava in na temelju medsebojnosti. Upam, da bodo ti dogovori v kratkerr sankcijonirani in predloženi parlamentu v potrdilo. Odpovedali smo pariško in londonsko pogodbo, ki ste postali niče vi, ker
končno, — kako je s stvarjo? Reči moram, da se mi je zazdela prošlo noč precej nevarna.
Kneginja ga je pogledala vprašujoče m ponovila:
—	Zakaj nevarna?
—	Le poglejte! Gricko je popolnoma nenavaden človek, niti tip Rusa, niti kake druge narodnosti. 2njim se ne da računati On je pač on, poleg tega pa najprivlačnej-Ša osebnost, ki se da misliti.
—	No____in?
—	In- če bi vedela vi, v kaki preprosti, naravni okolici ie vzrastla Tamara----
—	Stefen, res, — ga je prekinila kneginja in je nestrpno potrkljala z nogo po tleh, — prosim, govorite jasneje, kaj pa
mislite vendar?
—	Sposobna je prav toliko, da bi se merila žnjim, kot majhen otrok. To je, kar
mislim.
—	Merila! Zakaj naj bi se pa vendar merila žnjim? Moški so vendar predolgo-časni! — Kneginja je vzdihnila in nadaljevala potem: — Ali ne vidite, kako želim da bi se ljubila? Će bi ga le vedno ne od-
upanju in odkritosrčnosti. Naša politika napram našim sovražnikom bo obstojala v vztrajanju v vojni s tem, da si medsebojno pomagamo, dokler ne bo izvojevan mir, ki nam bo dovolil razvoj posebnih zmožnosti in prirodnosti naše dežele in našega naroda. Odnošaji napram nevtralnim državam so prijateljski. Prestolni govor zaključuje s priznanjem požrtvovalnosti naroda in s pozivom na parlament, da naj deluje z ono edinostjo, ki jo je pokazal dosedaj. Po prečitanju prestoinega govora je bil izvoljen za predsednika zbornice Hadži Adil bej,- za podpredsednika Husein Džahid bej in Ahmed Geizi paša.
Sovražna laradnm poročila.
Italijansko uradno poročilo.
14. novembra. — Na trentinski fronti delovanje obojestranskih artiljerij. Naša je motila gibanja sovražnih kolon in vozil v dolini Brente v pasovih Col Santa in Folgarije in na visokih planotah Tonezze in Asiaga. Sovražna letala so vztrajno poizkušaia rekognoscirati naše ozemlje ter so jih pognali nazaj ogenj zračnih obrambnih baterij in napadi naših letalcev. V visokem Vanoju je zamoglo sovražno brodovje metati bombe na Canal san Bovo ter so bombe ubile dva vojaka in iekaj živali. — Ob ostali fronti do morja mestoma artiljerijske akcije. Na Krasu je naša pehota prodirajoč popravila nekaj frontnih delov. Na novo zasedenem o-zemlju smo našli en možnar za metanje bomb z municijo. Dne 12. t. in. so sovražna pomorska letala metala bombe na Ra-veno, Ponte Lagoscuro, Polosello, Mag-giavacco in Ariano Polesine. Niti žrtev, rji ti škode. Ravnotako brez uspeha so se končali včeraj po nasprotniških brodov-jili nad Romansom, Vermeljanom in Doberdobom izvedeni poletu Neko letalo, ki je skušalo napasti enega naših opazo-alnih priveznih balonov, je, zadeto po Lopovskem ognju, padlo na sovražna tla proti Nabrežini.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 13. t. m.: Zapadna fronta: Ob Narajovki v ozemlju vasi Lipnice dolne in Svistelnikov je naša artiljerija obstreljevala jarke sovražnika, ki je odgovarjal z metanjem min in bomb. Boj se nadaljuje. Ob Bistrici so izvršili naši poizvedovalci posrečeno poizvedovanje v ozemlju vasi Bohorodčani. V Gozdnatih Karpatih so bili napadi sovražnika jugozapadno vasi Dzubronia zavrnjeni z bajoneti z velikimi izgubami za ovražnika. Južno Dornevatre se nadaljujejo trdovratni napadi sovražnika v ozem-iju Hola in Tolgvesa. — Romunska fronta: Sedmograško: "Sovražnik, ki je v dolini Jiu podvzel ofenzivo, je potisnil romunske
bijala tako in se mu tako zoperstavljala, potem bi se stvar gotovo dobro iztekla.
—	Snoči pač ni bilo v rdeti, da bi se mu zoperstavljala, — ie menil Stefen Strong — in če se Gricko samo šali in ne misli resno, naj bi ga bilo sram.
—	Pa menda vendar ne mislite, da naj bi se vmešala jaz?
—	Samo toliko, da bi mu ne dajala neomejene priložnosti. Saj se spominjate one sezone v Londonu, svojega brata Alekseja in Tamarine matere in kaj se je izcimilo iz vsega tega?
Kneginja si ie z roko zakrila oči m vzkliknila očitajoče:
_O, Stefen, kako kruto je Od vas, da
me spominjate teh stvari!----Toda to
tukaj je vendar vse kaj drugega----saj
sta oba prosta, in moja najljubša želja je da bi se Gricko m Tamara vzela. — Nato pa je nadaljevala v drugem tonu: — Zdi se mi, da je vaš predlog popolnoma napačen. Jaz jima nameravam celo nuditi priliko, da se snideta čim večkrat. Potem bo njena nežna ljubkost vplivala nanj in spoznal bo njeno notranjo vrednost. Po-
ete nazaj. Romuni so pričeli z ofenzivo severno in južno te doline. Srditi napadi v ozemlju Campolunga in pri Oršovi. Boji se nadaljujejo. — Fronta v Dobrudži: Na levem krilu so prodrle naše čete nekoliko proti jugu. — Vzhodno morje: V noči od 10. na 11. t. m. je prodrlo brodovje sovražnih torpedovk novega tipa s hitrostjo 36 vozlov v Finski zaliv. Gosta megla je preprečila, da bi se jih pravočasno opazilo. Vsled tega je imel sovražnik več minut časa, da je izstrelil na BaltiŠ Port sto strelov, večinoma šrapnelov. 7 prebivalcev, med njimi pet otrok in dva vojaka, so bili ubiti in 4 vojaki ranjeni. Vrh tega je bilo poškodovanih par poslGpij in ubitih 12 konj. Med tem ko se je sovražnik naglo umikal, srno potopili večino njegovih tor-nedovk. Zasledovanje ostanka sovražnega oddelka smo vsled goste megle in pravočasnega razkritja sovražnih ladij opustili.
Mi nismo imeli nobenih izgub. — Crno morje: V Bosporu je uničil eden naših podvodnikov parnik, ki je zavozil na suho.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Poročilo romunskega generalnega štaba z dne 14. t. in.: Severna in severozapadna fronta: Na zapadni meji Moldave je prisilila naša artiljerija sovražno k molku. V dolinah Tro-tuzu, Uzu in Casin sovražnik že od 29. oktobra neprestano napada. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Napravili smo protinapade in ujeli 2 oficirja, 81 mož in uplenili 3 strojne puške in vojni materijal. Od doline Putne do Predeluza razven topovskih bojev in nevažnih spopadov nič bistvenega. V dolini Prahove srdit topovski boj. V ozemlju Dragoslavele nas je napadel sovražnik s pehoto in artiljerijo in nas prisilil k opustitvi ozemlja. Na našem levem krilu je napade! sovražnik na desnem bregu Alute srdita naše postojanke, ki so ponovno menjale lastnika. Končno je dosegel sovražnik z novimi številno močnejšimi silami nekaj napredka. Naše čete so bile po srditih bojih prisiljene. da so se umaknile. Južno Bombestija in ob Črni topovski boj in patruljni spopadi pehote. — Južna fronta: Ob Donavi nič novega. — V Dobrudži nobene izpre-membe.	_
Baron Burian v Berolinu.
BEROLIN, 15. (Kor.) Minister za vr.a-nje zadeve, baron Burian, ie prispel v spremstvu poslanika Mereyja in šesa svojega kabineta, legacijskega svetnika grofa Hoyosa, opoldne semkaj. Na kolodvoru sta ga sprejela poslanik princ Ho-henlohe in legacijski svetnik grof Larisch. Takoj po prihodu v hotel Adlon se je podal minister k državnemu kancelarju Bethmannu-Hollv/egu, s katerim je kon-feriral o tekočih političnih vprašanjih, kar je bil namen potovanja. Konferenca se bo nadaljevala po zajutrku, ki ga priredi državni kancelar na čast ministru. Zvečer se bo vršil pri poslaniku princu Hohenlohe diner. ki se ga razven ministra Buriana in državnega kancelaja Bethmami Holhvega udeleže še državni tajnik Jagow in državni podtajnik za vnanje zadeve Zim-mermann.	_
t VELEPOSLANIK TSCiHRSKY.
DUNAJ, 15. (Kor.) Nemški veleposlanik pl. Tschirsky je danes popoldne popolnoma nepričakovano umrl. Poslanik, ki je dalje časa trpel na neki notranji bolezni, se je dal pred približno 14 dnevi operirati. Operacija je potekla ugodno in tudi nadaljni razvoj procesa je obljubljal popolno okrevanje. Popolnoma nepričakovano je nastopila danes opoldne embolija, ki ji je veleposlanik ob 5 popoldne podlegel.
t Franc Ženišek.
PRAGA, 15. (Kor.) Slikar Franc Ženišek. profesor akademije umetnosti v Pragi, je danes v starosti 67 let umrl.
Otvoritev dume.
PETROGRAD, 14. (Kor.) Duma je bila otvorjena po slovesnem Te deumu v navzočnosti članov kabineta.
tem se bosta tudi nehala prepirati. Njena vzdržnost in odpornost ga silno razburjate. Marsikedaj kar ne vem. kaj vse stori v svoii razburjenosti Gricko.
—	Nihče ne more z gotovostjo predvidevati njegovih dejanj, — je dejal Stefen Strong smehljaje. — Toda ker ste zadovoljna vi, nočem reči ničesar več, samo glejte, da moji rojakinji ne strete srca.
—	Zelo me užaloščate, Stefen, — je rekla kneginja. — Vi---- vi pred vsemi
drugimi, ki vendar poznate vezi, ki me vežejo s Tamaro! Kako morete sploh misliti na možnost, da bi jaz mogla pripomoči, da bi se Tamari strlo srce!
—	Draga Vera, oprostite mi! — je prosil in ii poljubil roko.
—	Mislite si, da nisem rekel ničesar in da preDUŠčam vse vam. Toda ne pozabite računati s strastjo človeka kot je Gricko. Saj vemo, da ni napravljen iz ledu.
—	Sodite ga vsi napačno mojega ubogega Gricka, — je rekla kneginja, samo napol potolažena. — V resnici je plemenitega značaja; že pride čas, ko uvidite to tudi vi drugi____
General Roques pri kralju Konstantinu.
ATENE, 14. (Kor.) Francoski vojni minister, general Roques, je bil pri kralju Konstantinu v avdijenci. Glavni predmet konference je bila ustanovitev pasu, ki naj prepreči spopade med kraljevo armado in venizelisti.
Novi nemški poslanik v Carigradu.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Novo imenovani nemški poslanik Kiihlmann je prispel semkaj.	__
Avijatik Hubert Defels padel.
PARIZ, 14. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča: Letalski poročnik rlubert Defels jc bil pri njegovem devetem zračnem boju sestreljen.	_
Potopljeni parniki.
AMSTERDAM, 14. (Kor.) Vest, da ie bil ameriški parnik »Columbta« potopljen šele potem, ko je polegel vihar, tako da je bilo mogoče spustiti čolne, je vplivala pomirjevalno.
LONDON. 14. (Kor.) Dva ribiška par-nika &ta bila potopljena. Posadki se bih izkrcani.
Razne politične vesfL
Nemščina v trgovinskih zbornicah. Iz
Opave se poroča 14. t. m.: V današnji seji trgovinske in obrtne zbornice je sporočil predsednik, da je trgovinski minister izdal na zbornico naslednji odlok: Trgovinsko ministrstvo odreja, da mora trgovinska in obrtna zbornica v bodoče pri poročilih in vlogah na trgovinsko ministrstvo in vsa ostala avstrijska centralna mesta ter C. in kr. skupna ministrstva uporabljati Izključno nemški jezi k kot poslovni jezik teh osrednjih mest. _ja odlok se je istočasno izdal tudi trgovinskim zbornicam v Pragi, Plznu, Bu-djejevicah, Krakovem, Lvovu, Brodlh (sedaj na Dunaju), Ljubljani, Zadru, Splitu in Dubrovniku ter vladnim komisarjem trgovinskih zbornic v Gorici (sedaj na Dunaju), Trstu, Rovinju (sedaj v Pazinu)
Stran II.
„EDINOST" štev. 318.
V Trstu, dne 16. novembra 1016.

in Roveretu. — Poslovni jezik prvih treh trgovinskih zbornic je češki, nadaljnih treh poljski, ljubljanske slovenski, zadrške italijanski, splitske in dubrovniške hrvatski, zadnjih štirih italijanski. Odlok trgovinskega ministrstva pomenja torej
pismu predsedniku ukrajinskega narodnega sveta, dru. Levickemu — užaljen in razočaran umaknil iz političnega življenja. Da razumemo težo tega dejstva, moramo vedeti, kaj je bil Wassilko in kake vrste politik je bil. Bil je avstrijski monarhist do
moimiega poslovanja svobodno Izvoljenih trgo\ inskih in obrtnih zbornic.
Češki nemški radikalci so imeli 11. t. m. zborovanje, na katerem se je poročalo o političnem položaju in drugih stvareh. Podala se je končno naslednja izjava:
»Deželno vodstvo nemške radikalne .stranke za Češko jemlje na znanje poročila poslancev o njihovem delovanju na političnem in gospodarskem polju ter jim izreka zahvalo in zaupanje. Zaupniki nem-škoradikalne stranke na Češkem zahtevajo z ozirom na velike žrtve nemškega naroda v tej vojni (drugi avstrijski narodi seveda niso žrtvovali nič! — prip. ured.) slej ko prej izpolnitev pravičnih zahtev avstrijskega nemštva, katerih uresničenje je tudi v državnem interesu. Popolno posebno stališče Galicije in izločitev zastopnikov te dežele iz državnega zbora smatrajo za predpogoj uspešnega razvoja države. Zahtevajo ureditev jezikovnega vprašanja in temeljito preureditev šolstva v smislu velikonočnega programa (popolno ponemčente uradov in šol! — prip. ured.) ter žele ozke politične, gospodarske in vojaške zveze z nemško državo. Izločitev parlamenta smatrajo zastopniki vseh krogov in poklicev za težko škodo, vendar pa izjavljajo, da je uspešno zasedanje mogoče le tedaj, če se izpolnijo neki predpogoji in ustvarijo neke uredbe.«
Češko novinstvo o nemških zahtevah. O sklepih zborovanja nemških poslancev piše »Narodni Politika«: »V interesu Nemcev bi bila gotovo uvedba nemškega državnega jezika, ali v interesu države, v kateri ne biva samo nemška manjšina, marveč jo tvorijo vsi nje narodi, je izključno le popolna enakopravnost. To je resnična podlaga, na kateri se more ta država razvijati kot močan in nepremagljiv faktor v sredi evropskih vlasti. Kot enako zaščitnico vseh svojih enakopravnih narodov jo bodo vsi branili vztrajno, požrtvovalno in proti vsakemu sovražniku. Skupno izjava, v kateri iz jako prozornih motivov kličejo po posebnem položaju Galicije, jc gotov v nov nujen poziv do vseh čeških strank, naj se v tem resnem času slednjič ne obotavljajo več ter naj se združijo v enotno in trdno zvezo v obrambo pravic češkega naroda v deželali češke krone. Pred to prvo narodno zahtevo poleg neizogibne zagotovitve prehrane morajo danes stopiti v ozadje vsi drugi interesi.« »Narodni Listy« izvajajo: »Jezikovna vprašanja se ne dajo nikdar in nikjer prelomiti na kolenu in bo tem manje možno danes, ko je nemški državni kancelar v svojem zadnjem govoru izrecno izjavil, da pričakuje s polnim zaupanjem, da vojna dovede politične razmere, ki odgovarjajo svobodnemu razvoju vseh narodov, malih in velikih. Uvedba nemškega državnega jezika ne bi bila torej sedaj čin, ki bi odgovarjal interesom države in narodov, kakor tudi niso bili podobni poizkusi te vrste v prejšnjih časih nikdar v soglasju žnjimi. O samostojnem položaju Galicije je možno sedaj razpravljati le v okvirju cesarskega ročnega pisma, torej v ustavnem okvirju, pri čemer se treba ozirati na uravnan razvoj vseh narodov države. Iz vseh tistih »neodložljivih« zahtev z dunajskega zborovanja izhaja le, da so v absolutno neprimernem trenotku vržena v javnost in da resnični državni interesi ne stoje za njimi. In, je-li so v interesu nemškega naroda v Avstriji, to je dvomljivo tem bolj, čim bolj se dotikajo suverenosti države in nje primata.« »Venkov« se obrača proti »nezaslišanim zahtevam« nemških poslancev, ter meni, da se mora obrniti proti njim »poln in odločen odpor vsega naroda.« Toda ne zadošča — nadaljuje »Venkov«, — da le čar sopisje tolmači ta odpor, marveč je potrebno, da se dvigne z vso vehemenco po koncentriranem taboru vseh čeških strank. Kavno sedaj, da je potrebno, da se vse stranke takoj, brez dolgega in odvišnjega razmišljevanja, združijo in protestirajo proti nemškim napadom. — Ako se to ne zgodi — potem treba seveda v tem kritičnem času najodločneje nastopiti proti tistim elementom, ki tako najnujneje potrebno akcijo onemogočajo iz malenkostnih vzrokov. »Komur je ležeče na usodi naše države, mora biti na naši strani; ali mi moremo svoja načela in postulate braniti z uspehom le tedaj, če nemudoma pride do koncentracije vseh čeških strank in frakcij.«
Malorusi in avtonomija Galicije. Odmevi iz tabora galiških Malorusov poučujejo naše vladne kroge, da se navskrižja med narodi rešujejo le na ta način, da se res rešujejo po edino pravi poti — po sporazumu: med strankami na podlagi pravične poravnave navskrižij. Sporazumi med narodi se ne dajo dekretirati. Naš vladar želi v svojem ročnem pismu, naj bi bila Galiciji podarjena samosialnost v blagoslov za oba v deželi živeča naroda. Ta plemenita želja se pa more izpolniti le tako, da se Malorusi in Poljaki sporazumejo med seboj za tako uredbo medsebojnega življenja, da bo obojnim zagotovljen primeren delež na politični moči v deželi. Po našem mnenju bi se bila morala torej že pred proglasitvijo samostalnosti Galicije uvesti akcija za sporazum med Poljaki in Malorusi. In ker se to ni zgodilo in si Malorusi vsaj domnevajo, da je opravičena bojazen, da bodo podrejeni enostranskemu strankarskemu režimu Poljakov, se oglaša na njih strani skoro presenetljivo energičen odpor, ki ima drastičnega izraza v dejstvu, da se je stari voditelj Ukrajincev, poslanec Nikolaj Wasilko odpovedal in — kakor sam naglaša v svojem poslovilnem
čisto naravnost germanizacijo avto- mozga in tako odjenljiv nasproti vsakemu
ukrepu od strani vlad, da so bili drugi slovanski politiki često ozlovoljeni radi njegove praktične politike. Bil je vedno poosebljena lojalnost in zmernost. Ce se tak mož ozlovoljeno in razočarano umika, pomenja to mnogo in mora biu viaui 'v r^scn opomin, kako kočljivo je gališko vprašanje že radi razmer v deželi, a potem tudi z ozirom na splošni politični položaj v državi. Vsega uvaževanja vredno je, kar pravi dunajska »Information« povodom odstopa Wassilka radi proglasitve avtonomije Galicije: »Le iz grenkih izkustev Ukrajincev, iz obupa in duševne depresije tega naroda, si je možno pojasniti, da je beseda o »posebnem položaju« Galicije delovala na njih kot strašno nesrečonosno strašilo. Le s tega gledišča se more razumeti usodepolni korak poslanca Wassilka, ki je užaloščen, »težkega in strtega srca« — to so njegove lastne besede — pobegnil Lz političnega življenja.« — Tako je prišlo in je moralo priti iz razloga, ki smo ga gori označali: ker se ni stvar začela na pravem koncu — s sporazumom od naroda do naroda med Poljaki in Malorusi. Citamo sicer, da se hoče vlada sedaj takoj lotiti tega problema. Dobro. Ali znano je, koliko lažje je sprvega spraviti voz v pravi tir, nego pa pozneje, ko je zavožen v jarek. Tako je s sporom med Malorusi in Poljaki in tako tudi z onim med narodi Avstrije. iVlari ni že dovolj grenkih izkustev, ki govore, da se avstrijski problem ne da rešiti drugače, nego potom sporazuma na podlagi enakopravnosti in enake pravice. Kdor se noče učiti iz teh izkušenj, mu nove grenke izkušnje ne izostanejo. — Sporazum med narodi ne gre morda v račune kakemu Wolfu, ali interes države ga zahteva apodiktično. Tega naj se ne pozablja pri urejanju novega položaja Galicije!
Sarrailova ofenziva v bolgarski luči. Iz
Sofije se poroča 14. t. m.: Včeraj sta porekla dva meseca, kar se je pričela Sarrailova ofenziva. Sovražnik, ki je od 2. do 6. novembra dobil ojačenia očividno napenja vse sile, da bi dosegel kak uspeh. Zadnji boji ob kolenu Crne reke so prinesli sovražniku kljub velikim žrtvam samo majhen krajevni uspeh. Italijani so se bili najslabše med vsemi Četami za-vezne armade. Vdajala so se kar cela krdela. Francozi so jih odpotegnili s fronte. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da so odpovedali Rusi. Neki ujet francoski častnik je pripovedoval, da so 29. oktobra Francozi razorožili cel ruski polk, ker se njegov poveljnik ni hotel pokoriti Sarrailo-vim naredbam. Poleg Srbov, katerih število se vedno manjša, se odlikujejo s hrabrostjo Francozi. Angleži, ki stoje v središču, se omejujejo na artiljerijski ogenj. Danzadnevom prihaja pet do šest sovražnih letalcev, ki pa ne dosegajo nič, ker so bolgarske čete dobro zakopane. Neki ujet srbski artiljerijski častnik je pripovedoval, da je dve tretjini topov zaradi neprestane porabe neporabnih. Ce Sarrail ne dobi ojačenj in se prehrana ne zboljša, bo kmalu moral opustiti svojo- akcijo, ker se polagoma začenja uvidevati, da se bolgarska fronta ne da predreti. Zdravstveno stanje bolgarskih čet je sijajno, prehrana obilna. Pred kratkim so čete dobile zimsko obleko. Med njimi vlada popolno zaupanje v srečen konec. — Kakor poroča »Az Est«, se je vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Čekov, izrazil napram njegovemu dopisniku, da je položaj na macedonski fronti kljub napadom, ki jih je pričakovati, izvzemši majhna kolebanja, neomajen. Tekom dvomesečne ofenzive da so Srbi izgubili polovico svojega moštva. Poset francoskega vojnega ministra Roquesa da najbrž velja opustitvi solunskega podjetja. Mogoče pa da je tudi, da se za časa navzočnosti vojnega ministra poizkusi predreti fronta. — lz Curiha se poroča, da bo najbrž ena prvih prihodnjih ententnih potez odhod iz Soluna, podobno kot svoj čas z Galipolja. Sarrail je baje že dal znaten del v Solunu nakopičenega vojnega materijala nakrcati na ladje, a se nakrcane ladje še nahajajo v Solunu, da počakajo ukazov, kam naj od-plujejo. »Baseler Nachrichten« pa poročajo iz Londona, da je Angleška sprožila naknadno proučitev smotrenosti solunskega podjetja. General Murray da je odpotoval na solunsko fronto, da potem poda svoje mnenje angleški vladi.
Amerika in Nemčija. »Morningpost« poroča iz Washingtona: V političnih krogih se za prihodnji teden sklicani seji kabineta z voditelji kongresovih strank pripisuje velik političen, morda za čas vojne odločilen pomen. Neki član vlade je sporočil poročevalcu: Naše roke so bile nekaj mesecev vezane zaradi priprav za volitev. Sedaj imamo zopet proste roke in bomo delali neovirano. Posvetovanje, ki se bo vršilo prihodnji teden, določi politično postopanje amerikanske vlade za prihodnji čas. Vlada meni, da so diference z Nemčijo bistveno resnejše kot pa z Angleško. Mnenje, da Nemčija uredi podvod-niško vojno tako, da bi upoštevala varnost nevtralcev in nesoboriteljev, smo sedaj opustili. Predsednik in njegovi svetovalci uvidevajo, da od Nemčije ni pričakovati zboljšanja glede njenega ostrega nastopanja. Najbrž pride do pretrganja diplomatskih odnošajev z Nemčijo in potem morda še do resnejših posledic. Odločno da se je za to, da se Amerika izogne vsaki nevarnosti spora z Angleško, vendar pa tudi Angleško resno posvari. — »Thnes« javljajo tudi iz Washingtona, da predsednik VVilson sedaj krepkeje nastopi v pod-vodniškem vprašanju.
Vojno in bodočnost.
Vojna ie izbruhnila ravno v času, ko se ie naše mesto nahajalo v velikem razvoju.
Pripravljalo se je celo vrsto ukrepov in naprav, ki bi bile, če bi se bile uresničile, pospeševale trajno razširjanje tržaške trgovine in postavile mesto na prvo mesto v svetovni tekmi. Nekatere stvari, kot turska železnica, so bile že srečno izvršene; dTuge važne naprave, kot novo Franc Jožefo pristanišče, pridobitev juž-noamerikanskih trgov za razpečavanje naših domačih proizvodov, so bile na tem, da se uresničijo.
Vojna nas je prihitela sredi teh marljivih priprav. Posreči so se dogodki zaobrnili tako, da moremo brez skrbi zreti v bodočnost Trsta, ker vojni dogodki ustvarjajo nove možnosti, ki zajamčujejo našemu pristanišču bolj kot prej eno prvih mest med pomorskimi trgovinskimi mesti. Doba procvita Trsta je bila ozko zvezana z njegovim nadvladujočim vplivom v Levanti: njegova veličina in pomen sta bila sad njegove trgovine z bližnjim Vzhodom, in ko je breobzirna tekma omajala njegov nadvladujoči položaj na vzhodnih trgih, je razvoj Trsta začel zastajati. To dejstvo nas je prisililo, da smo iskali novih potov za svojo trgovino, da zopet vzpostavimo staro stanje procvita. Sedaj nam je vojna zopet zagotovila tudi Vzhod kot območje našega delovanja. Turška in Bolgarska ste z nami, Srbija in Crnagora ste zasedeni po nas, in kakršnakoli bo njuna bodoča usoda, ne boste se mogli odtezati tesnemu gospodarskemu prometu z nami; Grška kaže danes razločno, kak kurz bo imela njena nadalj-na politika, in Romunska danes že bridko obžaluje, da je krenila po napačni poti. Ta stvarni položaj zagotavlja Trstu zo-petno pridobitev njegovega prednostnega položaja na Vzhodu, ker bo pot preko Trsta ena najvažnejših poti, po kateri bodo morali proizvodi iz osrednjih držav in vanji.
Po vojni bo Trst videl za svoje delovanje odprto široko območje, proti vzhodu in proti zapadu. In zato se pripravlja na čas, ko mu mir zopet odpre svetovna trgovinska pota. V tem pričakovanju deluje z vnemo tržaško me/čanstvo, dasi-ravno mora sedaj veliko več trpeti neposredno pod učinki vojne, kot pa prebivalstvo drugih mest.
Zato stori in mora storiti Trst vse, da pripomore k skrajšanju vojne.
To je tudi povod, da se bo Trst s posebno vnemo udeleževal podpisovanja petega vojnega posojila. Popoln uspeh posojila more kar najbolj skrajšati trajanje vojne in iznova pokazati sovražniku, da ste osrednji državi nepremagljivi tudi na finančnem polju. Zadnji govori četve-rozaveznih državnikov nam kažejo, da začenjajo s pravim merilom presojati, kaj vse se je storilo doslej in kaj Še zmoremo.
To mora biti izpodbuda za vse, da vztrajamo do srečnega konc§. Vsem, posebno pa Trstu, ker bo za naše mesto dan miru prebuditev v novo življenje, izhodišče v sijajajno bodočnost_
patentnim praškom .Patent Waschpulver- kateri se dobi v vseh prodajalnah jestvin, mirodilnieah in zalogah mila. Glavna zaloga pri tvrdki ALEŠ-S AN DRO MARANGON1, Trst, n\ Cbiozza 30. (B)
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1, —;
manufakturnoga blaga. —
Bogata iVKora
zmerne.
BaiilHIMlISHIllll
Kmečka hranilnica in posojilnica v Klanca
(registr. zadruga z neom. navezo)
vabi na
Aprovizaciiske stvari.
KOŠTRUNJE MESO.
Danes se bo prodajala na Lesnem trgu partija koštrunov, ki jih je nabavila občina. Cene mesa so naslednje: prednji deli s priklado K 5'44 kilogram,
zadnji deli s priklado K 6'24 kilogram. * ♦ •
NAJVIŠJE CENE KLOBAS.
Temeljem ministrske odredbe dne 6. julija 1916, drž. zak. št. 211 se odrejuje v dopolnitev § 7 namestništvene odredbe 9. avgusta 1916, dež. zak. in naredbenik št. 33, naslednje: Najvišje cene za prodajanje na drobno naslednjih vrst klobas smejo biti za 1 kg te-le:
1.	za mesene klobase: domače, neoka-jene klobase K 10, domače, okajene kloba-
se K 12.	,, .
2.	za trajne klobase: salam K 16, sala-
min K 10.	'
3.	za mehke klobase: stisnjena klobasa
(Presswurst) K 7.
PORABA MESA.
Temeljem § 1., odst. 3 ministrske odredbe 14. julija 1916, drž. zak. št. 218, se odrejuje: Prepoved za razprodajo sirovega ali pripravljenega (kuhanega, pečenega, okajenega, osoljenega i.d.) mesa ob v I. členu ministrske odredbe dne 1. septembra 1916, drž. zak. št. 285, določenih dnevih tedna (ponedeljek, sreda in petek) ali nuditi jedila, ki so povsem ali deloma iz mesa, se ne nanaša na tu spodaj označene vrste klobas: krvavice in jetermce, stisnjene klobase in brunšviške klobase.
mora biti, da se v slučaju odcepitve Ga-1 nmfilfvfto t\ ffllfP !n P?1?* Vg? ■ Iicijc mora prej zagotoviti nedotakljivost	M IUW.J^™™^^®.
člena XIX. svobodni narodni in gospodarski razvoj vseh narodov, onemogočitev vsakega kulturnega boja. polna in nedotaknjena suvereniteta Habsburžanov ter popolna neodvisnost Avstrije od vsake zunanje države.« — Pravo besedo je zapisala »Straža«: gre za naš obstanek!
Tak ie iredentlzem Slovencev, ki ga jim očita »Soldatenzeitung« — vzklikajo »Primorske Novine«, zabeleživši, da je slovensko učiteljstvo ob vsern svojem mizernom gospodarskem položaju nabralo nad 3 milijone kron za Rdeči križ in druge vojno-dobrodelne namene.
Enokronski baukovi. Kakor se poroča z Dunaja, se pospešujejo pri Avstro-ogrski banki priprave za izdajo enokrcnskih bankovcev, tako da izda banka te bankovce še pred božičem. V Nemčiji imajo bankovce po eno marko že od začetka vojne, in ko je tekom zadnjih mesecev začelo postajati pomanjkanje drobiža občutnejše, so mu odpomogli s tem, da so nakovali več drobiža in izdali več bankovcev po eno marko. Z izdajo enokronskih bankovcev pač tudi pri nas izgine pomanjkanje drobiža.
V	ozemlju Srbije, zasedenem po avstrij-sko-ogrskih četah, so se otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni uradi Rača v Srbiji, Slepak in Zabrež v Srbiji. Pošiljati se smejo na imenovane urade: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci; od teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci.
V	ozemlju Albanije, zasedenem po av-strijsko-ogrskih četah, so se otvorili za privatni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni uradi Leš, Tirana, Dure, Elbasan in Kula-Lums. Pošiljati se smejo na imenovane urade: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci in odprto predana pisma
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 26. novembra 1916 ob 3l/% popoldne v občinskem uradu v Klancu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa za leto 1915.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti. KLANEC, dne 12. novembra 1916.
NAČELSTVO. Opazka: Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru z istim dnevnim redom pol ure kasneje drug občni zbor, kateri sme sklepati ne glede na število navzočih članov.
2 _ _ _ _
označeno vrednostjo; od teh uradov. lliiilKŠlI HgUlll Ili^llHifl dopisnice, odprta, pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci in odprto predana pisma z označeno vrednostjo. Navedeni uradi poslujejo tudi kot vojnopoštni uradi za tamošnja poveljstva, čete in zavode. V kolikor ti etapni uradi poslujejo kot vojnopoštni uradi za tam nastanjena poveljstva, čete in zavode, se morejo sprejemati in odpošiljati tudi vojnopoštni službeni zavitki za ta poveljstva, čete in zavode; razventega tudi vojnopoštni zasebni zavitki na te in njih svojce pod pogoji, ki so veljavni za to prometno pano-
g°Podaijšaiije legitimacij žena in otrok g uslužbencev južne železnice za leto 1917. S
Obratno nadzorništvo južne železnice na- i J znanja: Rodbine v Trstu bivajočih usluž- g bencev južne železnice se obveščajo, da m se bo vršilo podaljšanje trajnih legitimacij I j za leto 1917. na tržaškem južnem kolo- ♦ dvoru 10. decembra 1916. Legitimacije se 5 morajo torej najdalje do 8. decembra 1916 ■ oddati pri postajnem načelniku na trža-ij škem južnem kolodvoru.	|
Mestna zastavljalnice. V petek, 17. t. m., j -
se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale ^"
na dražbi dragocenosti, zastavljene me- H ^UliSfli^ltetfll seca decembra 1. 1914. na bele listke serije
ZDRAVNIK
Med. Dr. Kuro! pgrnlčlc
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 II!. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira
v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za »•tranje« nervozne In otrolk« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
■	Glavno zastopstvo	g
i Splošnega ljudskega zavarovalnega društva S
99
£h
v Trstu ulica del Forni it. 9, 13. n2d.
katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojfm članom naj se takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja plačevalnih ■ remi] in naj prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
— Otafi ie odprt vsaki flan od 8 do IZ. —
a
i
♦
s ;
i
136 in sicer od št. 162.601 do štev. 163.700. — Isti dan popoldne od 3V2 do 7 se bodo prodajale razne suknene obleke zastavljene leta 1915. na rdeče listke serije 138. Mestna zastavljalnica naznanja, da je prispel z Dunaja del dragocenosti, zastavljenih na svetlomodre listke serije 137, in sicer od št. 2 do št. 2000. Latniki dotičnih zastavljenih listov se pozivljejo, da dvignejo dotične predmete proti plačilu zastavljal ničnih terjatev.
Izvažanje plemenskih prašičev. Kranjska deželna vlada dovoljuje na semenjske dneve na Kranjskem prodajati in izvazati plemenske prašiče.____
•Ci ««
o
vsaki večer ob 9 V,

Vstopnina K IZ-
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. _ POŠUEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ullzl delle Poste štev. 14, vhod v Uiici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-venski jedilni listi.___
:iMO LI O G L ASIj:
Novi dohodi za sezoi I
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
narco confortl, Trst, v. campaniie Zl
□□ □□
ie računajo po 4 »tot. besedo. -Ua»tno tiskan« besede se ra5u- | ■-Jg-1 najo enkrat ve5. — Najmanjša ^ r-ir-i : pristojbina znaia 40 atatink. : | LJ LJ
Zlatarnica <3. Pin©
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerno.
j« več kvintalov čokoladinega na-mmwmdomeBtka .Mar^ner" in 5 vagonov dalmat nskega vina. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti.	(c)
Naprodaj
Domače vesti.
Za naš obstanek. Pod tem naslovom priobčuje mariborska »Straža« članek, ki ga pa je cenzura grozno oklestila. Beleži, da stoje nenemške narodnosti po odcepitvi Galicije v parlamentu veliki večini nasproti. Posebno je osupnil mariborski list govor predsednika nemškega »National-verbanda«, dr.a Grossa, ki je menil? »Ako niso potoki nemške krvi zastonj tekli, potem se mora uresničiti tesna politična, vojaška in gospodarska združitev z Nemčijo, uvedenje nemškega državnega jezika in odcepitev Galicije.« — Pa nadaljuje — netiskana govor cenzure in moramo že prepustiti fantaziji čitateljev, kako je reagirala »Straža« na Grossove besede, ki so govorile le o nemški krvi! »Straža« zaključuje: »Stvar odcepitve Galicije pride v državni zbor, reši se torej parlamentarnim potom. Deviza avstrijskih Slovanov
VlimilflM žaklje vsake vrste, cunje in bombaž. RUPUjCm F. Babič Molin g-ande 2J
736
KllIlMVffrf z	spričevali in ki je popol
aununiu noma vajena samostojnega £.ospo dinjstva želi mesto k -aroostojnemu gospodu. -Mesto lahko nastopi 24. t. m. Nasl )v pove Inser odd Ed nosti.
VnnvitnvM žaklj e vsake vrste. G. Stebel, ulic* HUPUjem Torrente 36 Zaloga Ža ijev. 731
■■■siat
■
i 8 a
Trst - Oia Stadion 10 - Trst |
Odprt od 8* 2 zvečer naprej [
Cena: l. orste K Z. II. vrste K1. S
■ IHSIIMIBBRIIIIIIIIIIlUlIltaSI
Ita debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo. gumijeve podjetnike, razni gumbi, denarnico, mazilo za čevlje, električne avatiljke, baterije, pi.emaki papir kopirni svinfiniki, zaponke, pfstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnie hlače ogledala ustnike, razne glavnike,zaponke „Patent Knopfe in drugo prodaja JAJCOP TLEVJ. ulica S. Nicolo ttev. 19	3*
4fflrlf A vsake vrste kupuje prva slovanska trgo-tDKIJB vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	722
Vlltlllfom v°lDO> bombaž, cunje in kovine p° IlUPUjlSlll visoki ceni. Vi« Settefontane štev 260. Finzi. Montebello.	732
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice dells Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. :-: :-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE.