V Ljubljani v petek 27. marca 186,1. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ '20 „ „ „ za čet. „ 1 „ 75 „ „ „ po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 8 „ 60 „ „ „ za žet. „ 2 „ 5 „ „ „ Rokopisi se ne vračujejo. NAPREJ Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 10 dvakrat, trikrat natisne, veče črke pla- čujejo po prostoru. Za vsak tisk inora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. Mt. S5. Ta list Izhaja vsak vtorek In petek. Tečaj I« Oznanilo. >er bode prvo četrtletje kmalo pri kraji, vabimo čestite bralce, ki so si naš list naročili samo za '/4leta, in druge domorodce, naj se blagovolijo dalje naročiti. „N a p r e j" velja za Ljubljano: za '/4 leta 1 gld. 75 kr. 3 „ 5d0 v v V* 9 mesecev 4 55 v ?? za i / /4 po posti: leta 3 * gld. 55/2 55 "55 „ 9 mesecev 5 ^ 90 o 60 60 5? kr. 55 55 Tiste gg. naročnike, ki niso plačali vse četrtletne naročnine, prosimo, da blagovolijo doplačati, ko se bodo zopet naročali. Tistim gg. dopisnikom, ki so nam poslali veče sestavke, dajemo na znanje, da se njihovi spisi natisnejo , brž ko mine deželni zbor. Vredništvo. Ljubljanski deželni zbor. 24. marca (33. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Gr. prvosednik je oznanil, da je v pomnožen odbor g. Vilhar izvoljen za zamčnika, in potem se je volil se en zamenik. Volitev je izbrala g. pl. Langerja. V odbor za svobodno iskanje nove rude so bili izvoljeni gg.: Mihael baron Cojz, dr. Toman in Dežman. G. dr. Županje oznanil, da prejme volitev za deželnega odbornika. Prrfdno se je srenjski zakon tretjič prebral, prišel še enkrat na vrsto 1. paragrafa 2. oddelek za črko a). Poročevalec g. baron Apfaltern je svetoval, naj ostane, kakor se je sklenilo. Vstal je živ razgovor, v kterem so se glasili za nasvet g. barona Apfalterna gg.: knez in škof Vidmar, dekan Toman, clr. Bleivveis (slovenski) in dr. Toman; za vladen nasvet pa g. Dežman. G. vladika (škof) je rekel poleg druzega: „najmlaji kaplani so vsaj po 23 let stari, in imajo dovolj izobraženosti, okolnosti so jim popolnoma znane, da tedaj lehko volijo in smejo biti izvoljeni, dasitudi imajo duhovska opravila. Mladi duhovni so to, kar morajo biti; narod jih ljubi, oni pa narod, ker so sami iz naroda, s kte-rim žive. Uže za cesarja Jožefa se je reklo, da z Lahom je treba varnejše ravnati; Slovenci se pa lehko ob kratkem odpravijo, in da ni težave slovenski katehizem premeniti z nemškim. Znanstvo in umetnost je največe blago, kterega pa nima nihče sara za-se. Moje breme je težko, zatorej bodem prosil Nj. veličanstva, naj bi se sklenilo v Rimu, -da popustim sedež, na kterem sem zdaj." G. dekan Toman je mlade duhovne primerjal z mladimi uradniki, kterim nikakor ni hotel dati kake prednosti. Dr. Bleiweis je djal: „sklep je bil uže gotov, in jaz se ustavljam, da bi se podrl; ustavljam se, da bi prvosednik prav ne bil vodil zadnje seje; ustavljam se tudi zarad zbornice, ki denes ne more narediti črnega, kar je bilo poprej belo. Mi nečemo, da se podere, kar je bilo skleneno, ampak da ostane. Ce more izvoljen biti vojak, ki služi cesarja, zakaj ne duhoven? če uradnik, zakaj ne kaplan? če učitelj, zakaj ne katehet? če ranocelec, ki zdravi rano, zakaj ne kaplan, ki celi dušo ? Ce je tak zakon veljal 1849. leta, iz tega še ne vidimo, da bi moral tudi zdaj veljati. Ako bi se vlada zmirom hotela držati le starih zakonov (postav), ne bi novih pokladala pred zbornice." Podpiral je odborov nasvet. G. dr. Toman pak je govoril, da se je treba držati tega, kar je bilo uže odobreno, in da po ustavnih načelih morajo volilno pravico tudi kaplani imeti; da se mora duhovnim čast hraniti; da naš narod se drži cerkve in cerkev naroda; ločitev daje nemogoča. G. Dežman se je opiral na zakon, po kterem smejo voliti in voljeni biti samo dušni pastirji kacega kraja (ortsseelsorger), in rekel je, da kaplan ni sam svoj, kar je dokazoval iz Miillerja. Imenoval je srenjska zakona leta 1849 in 1850, za ktera je trdil, da veljata še zdaj, in pristavil je, da po nekterih krajih bi v prvo volilstvo poleg župnika, dveh kaplanov in zgodnjika prišlo samo nekoliko srenjčanov, ki plačujejo največi davek. — Glasovanje pak je zopet potrdilo, kar je bilo uže zadnjič potrjeno. Potem se je bral srenjski zakon in vse njegove premembe, ktere je naredila zbornica, in soglasno je bil potrjen. G. baron Apfaltern je na to svetoval, tudi ženske in mladoletniki, ako so v tacih okolnostih, da bi mogli brez volitve hoditi v srenjske seje, ko bi jim ne branila mladost in spol, naj bi smeli pošiljati pooblaščence; zato naj deželni zbor vladi svetuje, da bi v tej zadevi prenaredila državni zakon, dan 5. marca 1862 št. 18. v državnem zakoniku; vzlasti naj bi se popravil X.člen. Potrdilo je glasovanje. G. Guttman je podpiral svoj nasvet, naj bi se namreč poprejšnja služnja leta vštela tistim c. k. uradnikom, ki prestopijo v deželno službo. Zbornica je sklenila, da tacim uradnikom in služabnikom se poprejšnja leta morajo tako všteti, da potem dobe vso penzijo ali pripo- rnoček v počitku od vseh let in od tiste stopinje svoje poprejšnje službe, v kterej so prestopili. Za tem je prišel na vrsto zakon o cestah. Poročevalec je bil g! Mulley. Bral je tega zakona ime in paragrafe, ki so obveljali od 1. do 22. §. 22. pravi: tožba kake srenje, da pri cestah ni kaj prav ukrenil cestni odbor (ki mora izvoljen biti iz deželnega odbora), ali da ni kaka reč po godi plačana, mora biti poslana deželnemu odboru. Ako ima deželna uprava kake važne vzroke, z dogovorom deželnega odbora lehko razpusti cestni odbor, to da mora biti v 14 dnevih druga volitev. Začel se je razgovor, v kterem so se glasili gg.: baron Schloissnigg, pl. Strahl, baron Apfaltern, pl. Wurzbach, Dežman, dr. Toman in Kromer. G. baron Apfaltern je nasveto-val, naj bi se vzela beseda: „poboganje" (einverstandniss) namestu: „dogovor" (einvernelimen), kar pa ni obveljalo. G. Kromer je nasvetoval, naj se vtakne med 1. in 2. oddelek: ta (deželni odbor) lehko z 20 gld. oglobi (kaznuje) cestnega odbornika, kteri bi ne izpolnjeval svoje dolžnosti. Podpiran je bil ta nasvet, pa vendar ni prišel do glasovanja, ker je obveljal g. pl. S t rahla nasvet, ki govori: in deželna uprava in deželni odbor, oba imata iz važnih vzrokov, če se dogovorita, pravico razpustiti cestni odbor. V 14 dnevih mora biti druga volitev. Vsi drugi §§. so bili potrjeni po odborovem nasvetu.— Tudi ta zakon prinesemo čestitim bralcem, kadar mino seje deželnega zbora. 25. marca (34. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Na vrsto je prišlo učilniško patronstvo. Poročevalec je bil g. Dežman. Poleg druzega je povedal, da prvi slovenski katehizem se je bil vpeljal pod cesarjem Jožefom, ki je bil tudi pomnožil učilnice tako, da je imela vsaka župa (fara) svojo, po kar so bili odpravljeni samostani in redovi. Hotel je stoletja pustiti za seboj, kar pa prepoveduje narava. Tudi vladika (škof) Ravnikar je učilnicam obilo pripomogel. Vzlasti od leta 1850—1860 se je mnogo popravilo: naredile so se nove knjige, in slovenščina se je učiti jela; sezidalo se je v deželi 64 novih učilnic in kupilo v ta namen 32 hiš; za letom 1860 se je pa zopet vse obrnilo na slabejše, kar pa mora deželni zbor popraviti, ker tega želi tudi vlada. — Potem je g. Dežman bral odborovo poročilo, iz kterega podajamo to-le: patronstvo je bilo učilnicam postavljeno leta 1787. Patronove dolžnosti so bile: 1) kadar se je zidala učilnica, moral je plačevati delavce; zemljiški gospod je dajal les; srenja pak je morala pomagati z vozom in z roko; 2) patron je moral napraviti, česar je potrebovala učilnica znotraj; 3) moral je plačevati tretjino najemščine, tam kjer ni učilnica imela svoje hiše; 4) tretjino, kadar se je učilnica zunaj belila; 5) tretjino dimnikarjem; 6) tretjino za orodje, ki je potrebno, kadar bi ogenj bil. Do leta 1848 je plačevala drugo tretjino zemljiška gosposka in zadnjo tretjino srenja. Po tem letu pak je morala srenja dve tretjini plačevati. Patron je tudi moral: 7) plačevati zemljiškej gosposki polovico tistega, kar je veljala šolska kurjava, ktero je morala dajati grajščina, kmetje so pa sekali in vozili. Zato je pa imel patron te-le pravice: 1) lehko je svetoval, kdo naj pride za učitelja; 2) veliko pravico je imel, kadar so kacemu učitelju službo jemali; 3) imel je besedo, kadar so preiskavali učilnice; 4) lehko se je pritožil zarad kacega učitelja. Pa uže leta 1848 in 1849 je bila mnogo tega spremenila vlada, in zdaj gre za to, da bi se učilniško patronstvo čisto odpravilo. G. dr. Zupan je pak nasvetoval, naj bi se ne govorilo o zakonovem načrtu, kdo namreč ima pripomoči, kadar bi se zidala kaka učilnica, dokler ne dobimo zakona, kako se ima odpraviti cerkveno patronstvo. Ta nasvet je bil podpiran, in zagovarjala sta ga g. Mulley in g. dr. Toman; ometala sta ga c. komisar g. Rotli in g. Kromer. Glasovanje ga ni potrdilo. Potem se je pričelo pretresovanje. §. 1. pravi: učilniško patronstvo, ki ki se opira samo na zakon, mora nehati in tudi vse njegove pravice in dolžnosti, ako bi se med seboj drugače ne zmenili vsi tisti, ktere patronstvo zadeva. Učilniška patronstva, ki se opirajo na druge reči, naj ostanejo, kakor do zdaj. G. dr. Z u-pan je nasvetoval, naj ostane učilniško patronstvo, ki se opira na zakon, dokler se odpravijo vsa patronstva, in odbor naj razsodi, in potlej nasvetuje, koliko bi po tem načelu prihodnjič morali patroni učilnicam pomagati. Vnel se je razgovor, v kterem sta se glasila g. c. komisar Roth in g. Kromer. G. poročevalec Dežman pa je dokazal, da ta nasvet zahteva tisto, kar je zahteval prvi dr. Zupanov nasvet, ki je bil ovržen, in torej tudi ta nasvet ni prišel do glasovanja, ampak mala večina je potrdila odborov nasvet. §§. 2., 3., 4., 5. in 6. so obveljali. §. 7. govori: pri tistih učilnicah za dečke in dekleta, s kterimi bodo poznejše združene cele pripravnice (učilnice za učitelje), naj zaklad normalskih učilnic plačuje tretjino stroškov. G. dr. Toman je svetoval, naj se ta paragraf še enkrat odboru da napresodeS, ali bode zaklad normalskih učilnic pomagal še drugim učilnicam, ali samo postonjskej in novomeškej ? Temu so se ustavljali gg.: Roth, Kromer in Dežman; toda zbornica je vendar odobrila z veliko večino. Vse drugo je obveljalo, kakor je želel odbor. Tudi ta zakon prinesemo poznejše. Prihodnja seja 26. dan t. m. Na vrsto je imelo priti: porotnice; tretje branje srenjskega zakona; most pri Krškem; kaj zahteva tržaška srenja povračila za porode in za najdence. 26. marca (35. seja.) Glasovali so za porotnice gg.: A m-brož, Bleiweis, baron Ant