PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTHOST
GLASILO ENOTNIH SINDI KATpV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., Štev. 31 - Cena 4 lire •	_TRST, četrtek 18. julija 1946._
Komaj so fašistične tolpe prenehale z ubistvi, ropanji in požigi,
že so reakcionarni gospodarski krogi pričeli nov napad na neupogljivo demokratično delavstvo.
Mera potrpežljivosti je polna!
Uredništvo in uprava: via Inibriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Dfanaisl slavnih dni
Ni potrebno ponovno omenjati tržaškim tn primorskim delavceinr zakaj so moral; ponovno stopiti v borbo brez predaha proti fašističnim tolpam, ki kužijo naše mesto. N; potrebno govoriti, zakaj so morali spet dokazati moč ljudskih množic, ki se odločno upirajo in v kali zatirajo vsak poskus novega uveljavljenja fašizma v naši pokrajini.
Dnevi pred stavko so preveč spominjali na mesece neposredno pred nastopom Mu-soliuijevega fašizma v lefu 1921. Takrat so bile opustošene tako italijanske kot slovenske demokratične ustanove sindikalni sedeži. delavski krožki, uredništva naših časopisov. Naši delavci so bili tedaj podlo in zahrbtno napadani, pretepani, skvadristič-ne tolpe so razsajale po našem mestu, terorizirale so naše mirne prebivalce in počenjale nezaslišane zločine.
Ta. pouk je bil strašen ali koristen za vse naše delavstvo; strašen posebno zato, ker je sini na tisoče in tisoče življenj njihovih tovarišev in ker je povzročil tudi zadnjo najstrašnejšo vojno, ki se ie končala s. slavnimi majskimi dnevi 1945. leta.
Tolpe zločincev, ki so prišle k nain v času okupacije anglo-ameriške vojaške uprave, so mislile, da se bo ta igra lahko ponovila tudi v 1946. lelu. Mislile so nastopiti s svojim nasiljem in skušale dokazati pred vsem svetom, da ljudstvo naše pokrajine želi tako teritorijalno rešitev, kot pa v resnici ni. Nato so pa imele namen zlomiti vol.io našega ljudstva z metodami skvadrističnega kova
Varajo se tisti, ki mislijo, da n; bilo doseženo ničesar pozitivnega, ker ZVU ni razpustila civilne policije in ker ni zaprla CLN-ovskih. kriminalcev.
Naša borba se je pričela s točno določenimi cilji, ki so bili tudj pojasnjeni v prvem stavkovnem biltenu, ko se je svetu naznanilo, kaj tržaško ljudstvo misli o »ne-pristranosti« ZVU in njenih policijskih organih.
Pozitiven in jasen uspeh prvega dela naše borbe sestoji v tem, da smo zadavili temne sile sašizma, da smo brez milosti preganjali fašistične tolpe, ki kužijo naše mesto in da smo mobilizirali naše množice proti vsakemu ponovnemu poizkusu, ki bi grozil obstanku tržaškega delovnega ljudstva.
V tej borbi, ki predstavlja močno preizkušnjo za široke sloje naših delovnih množic, so so Julijski sindikati ponovno pokazal v svoji pravi luči.
Škedenjski dogodki so jasno dokazali, koga zastopajo ti razbi,jaški sindikati ter potrdili, da ščitijo delodajalske interese. Tu-
di sedaj so hoteli napovedati boj proti delavcem in so zato mobilizirali vse svoje moči da bi zlomili odpor ljudskih množic.
Ti delavci, ki so pristali na razbijanje stavke, niso navadni stavkokazi, marveč jih moramo obsojati kot zavestne ali nezavestne podpornike fašističnega preporoda. Tudi tisti ki se smatrajo za antifašiste in ki verujejo besedam CLN-ovskih demagogov, tisti, ki so podpirali njihova dejanja, morajo končno spregledati in uvideti, da služijo fašizmu v nasprotju z resničnimi delavskimi interesi.
Proti Julijskim sindikatom, ki se izdajajo za branilce delavskih interesov, in proti »socialistični« stranki, ki se izdaja ra. stranko zaščitnico proletarata, je danes naperjen gnev in prezir delavcev vsega sveta, ker ravno oni danes 'povzročajo preporod fašizma.
Tisti, ki so okužili naše mesto s plačanimi terorističnimi tolpami, naj se zavedajo, da če bodo še enkrat skušali dvigniti glavo tako, kot so jo dvignili sedaj, bo tudi naše ljudstvo znalo odgovoriti z istimi sredstvi, kot je odgovorilo nacistiinemu in republikanskemu fašističnemu okupatorju na hribih, v gozdovih in v mestih za časa osvobodilne borbe.
Ivan Bukovec-Vojmir
Stavka ie prenehala
a borba se nadaljuje
Zaprli so ladjedelnice I
Ravnateljstvo CRDA-e izziva novo vrenje med delavstvom
Po končani stavki je delavstvo obračunalo z oboroženimi fašističnimi tolpami in stavkokazi, a ravnateljstvo CRDA-a hoče ovirati čiščenje fašistov
calo delovno ljudstvo potoni svojih predstavnikov, je trajala dvanajst dni. Tega .sredstva se je poslužilo ljudstvo v borbi proti Ali takrat so delavske množice odločno j vandalizmu, razbijanju in ropanju fašistič-
Splošna protestna stavka, ki jo je okli- svoji borbi proti vjcrn zatiralcem ljudske
’ voljo in demokracije.
Nič ni moglo omajati ljudske volje; ne grožnja, da je stavka ilegalna, ne vojaška
odgovorile v ogromni večini na ta nesramna in podla izzivania, ki jih je odsoclil ves demokratični svet, In so proglasile splošno stavko.
Stavka, ki so jo vodile vse resnično demokratične in protifašistične organizacije naše pokrajine, je imela torej politični značaj obrambe demokracije in vseh tistih osnovnih načel, za katera so se borili vsi zavezniški narodi in za katera so dali svoja živlienia tisoči in tisoči naših najboljših tovarišev.
Četudi je ZVU z izgovorom, da je stavka politične prirode, proglasila stavko za pro-tizaknnilo. se vendar mi kot organizacija, ki zastopa veliko večino delavcev naše po-kraiine zavedamo, da bi privolili v neovirano delovanje fašističnega terorja če ne bi zavzeli jasnega in odločnega stališča nar sproti temu fašističnemu nasilju.
Prav zato danes ponovno izjavljamo pred vsem svetom, da imajo tržaški delavci svojo močno sindikalno organizacijo postavljeno na razredni borbi in ki je pripravljena vsak čas na borbo v obrambi delavskih osnovnih pravic.
Naša sindikalna organizacija zna odločno in vedno pravočasno braniti gmotne interese delavstva. Ona se obenem zaveda, da mora v vsakem trenutku vzeti v roke svoje orožje ko se morajo braniti demo-kraciia. protifašistična načela in ustanove. Če hočeio neki krogi poudariti težo zakona in nadaljujejo z gonjo demokratičnih organizacij, na i se tudi zavedajo, da tržaško delavstvo s širokimi ljudskimi množicami Vred. hočeio za vsako ceno braniti demokratične pridobitve pa se tudi vrniti na barikade, če bo potrebno preprečiti povratek fašizma v našo pokrajino.
Velika splošna stavka predstavlja eno naivečjih stavk, kar jih pomni zgodovina naše pokrajine. Dokazala je nerazrušljivo strnjenost naših- liudskih množic dokazala je enotno stremljenje ogromne večine demokratičnega, in protifašističnega ljudstva Juii-st-p hraiine
Splošna stavka je dokazala, da še ne more ničesar ukreniti brez pristanka in .olje širokih liudskih množic, ki resnično sledijo protifašjstčnm načelom, so se za fo borile in' sc* še nadalje pripravljene boriti se za iste idale
Roli k0 kdai prej je imelo priliko, tako naše ljudstvo kot svetovna javnost, videt;, rla elementi ki so povzročali teroristično napade predstavljajo le osamljene skupine. Po verin; dijake, ki so še do včeraj kričali po tržaških ulicah »Bog naj stokrat prekolne Angleže« in katerim so italijanske in slovenske množice dale zadnji opomin.
Sedaj smo dokazali vsemu demokratičnemu svetu, kakšen je resnični odnos sil med naprednimi tržaškimi demokrati in reakcijo. ki ii stoji na čelu CLN. V tej borbi smo doživeli tudi solidarnost vseh delavcev sveta. Prihajali so telegrami iz Francije, Belgije. Hrvaške. Slovenije in iz drugih dežel ter nam dokazovali, da ves demokratični svet čuti z nami borbo za demokra-ciio.
Če so domači fašisti hoteli dokazati svetovni javnosti, da oni predstavljajo ljudstvo in če so hoteli s terorističnimi ^napadi vplivati na teritorijalno rešitev naše pokrajine, so dosegli prav nasprotno. Jasno so se pred svetom razkrinkali in dokazali, da niso nic dnige^a kot plačane zločinske tolpe, im-Portirani teroristi, ki jih - vzdržujejo lažni dpmokrati - domači in mednarodni fašisti.
Naše ljudske množice so zadale reakciji tak udarec da ga bo dolgo čutila. Zaman je reakcija skušala razbiti stavko s pomočjo istih fašističnih tolp. ki so ji Pvei služile Za teroristične napade in jih ie sedaj upo-rahiia za razne javne službe Zaman tudi sedaj skuša zmanjšati uspeh stavke in kriči na ves glas da se ie stavka sama po sebi, razpustila, da ni uspela itd Celo nekateri naši delavci so dvomili o uspehu
stavke
Zato-moramo predvsem ugotoviti, da je stavka' prenehala, ko je bila na. višku svojega razvoja in strnjenosti kar dokazuje, da se stavka ni razsula, marveč rla je prenehala. k0 so to določile demokratične or-ganizaeiie Da ie stavka bila kompaktna, dokazuje tudi-dejstvo, da so bile množice pnornvl jene boriti se do kraja
Borba ni prenehala s stavko. Ona se na-daijuie. in sp hn nadaljevala vedno bolj enprgUno in neustrašno, dokler ,ne bodo doseženi tisti cilji, ki s0:si jih postavile demokratične organzacije ob pričetku stavke.
nih tolp CLN-a.
Prodane duše, prežete z rasističnimi in šovinističnimi idejami, so nemoteno in s pomočjo civilne policije, ki jo je ustanovila anglo-ameriška vojaška uprava, izvršila vsa grozodejstva nad antifašističnimi ljudskimi ustanovami in nad demokratičnim ljudstvom Vsa ta dejanja nas spominjajo fašističnih podvigov v preteklosti.
Obletnica enega izmed podvigov v preteklosti pada na 13. julij. 26. let je preteklo, odkar so od šovinizma prenapete in histerične razbojniške tolpe nastopile proti »s’ciavom« in požgale Narodni dom.
Po zmagi nad nacifašizmom v tej vojni smo menili, da se bomo rešili tega banditizma, ki ga mora poštena svetovna jav4 nost obsojati in obsoditi. Toda žal smo mo rali ugotoviti, da niti odgovorna anglo-ameriška. vojaška uprava ni pokazala interesa, da bj zatrla kvarne pojave v družbi, ki jih jo zapustil fašizem. To- ugotovitev še bolj krepi dejstvo, da anglo-ameriška uprava ni preprečila vseh fašističnih podvigov v zaščito demokratičnega ljudstva in njih imovine.
Demokratično ljudstvo se mora samo ščititi, samo mora obračuna vati z. ostanki fašizma in s saboterji borbe proti fašizmu
Tako So tudi pretekli četrtek okrog 10. ure dopoldne stavkujoči antifašisti preplavili središče mesta, razbili šipe številnih trgovin, gostiln in kavarn ter s kamenjem napadli maloštevilne tramvaje, ki so še vozili. Stavkajoči so s svojimi ženami in družinami pričelj tvoriti gruče na prometnih središčih.
. Delovno ljudstvo je popolnoma obvladalo položaj in nastopalo dostojno, a odločno v
in policijska zaščita stavkokazov.
Nič ni moglo omajati borbene odločnosti delovnega ljudstva, kajti spomini na pobijanja, požiganja, zlostavljanja — skratka na vsa divjaštva imperialističnega fašizma so preveč znana in živa v spominu tukajšnjega prebivalstva. In baš zaradi tega je naša odločnost tolikšna, da je ne more nihče zatreti.
Ob priliki ofenzive , antifašizma proti fašizmu so bije tudi v centru mesta vse trgovine, vsi lokali zapili. Sicer je takoj nastopila mnogoštevilna policija, a n j mogla opraviti s tako številnim ljudstvom. Ni čakala — kot za časa napadov fašistične dr-hala — da bi se napadalci razšli. Med mno, žico so se čula ogorčena očitanja kot: »Fašiste ste mirno puščali ropati in požigati, uboge delavce pa bj radi preganjali, kadar sami planejo na razbojnike in kaznujejo fašistične stavkokaze .. «
Ugotoviti moramo da je množica kljub velikemu številu policije obvladala položaj in da jo niti streljanje policije ni zastrašilo. Ta dan je pomenil silno okrepitev stavke in izraz premoči stavkajočih množic, ki so s svojo odločnostjo popolnoma obvladale položaj ne samo v zunanjih delih mesta, ampak tudi v samem središču Povsod se je razvil ogorčen lov n'a stavkokaze, povsod so se vršili atentati na javna prometna sredstva, ki so bila. še v obratu Kot bi trenil. so tudi v središču zaprli vse lokale in tudj številni motorizirani policiji ni uspelo zavreti stavke na pohodu. Vendar pa pri tem ni prišlo do ropanja in napadov na zasebno lastnino izvzemši razbijania šip in lokalov stavkokazov.
Splošna stavka se je v noči od 12. do 13. julija s proglasom vseh antifašističnih organizacij zaklmčila. Proglas se glasi:
Že med preteklo dolgo stavko so delavci tržiške ladjedelnice izvedeli, da so njihovi stavkokazi, par sto italjanskih južn,jakov, organizirali udarne skupine. Te skupine so imele nalogo terorizirati ostalo delavstvo po istem primeru, kot se je dogajalo v Trstu. Tudi na vhodu so bili zamenjani vsi vratarji, ki so bili znani kot demokrati in postavljeni taki, ki s0 odgovarjali reakciji in upravi ladjedelnice. Celo nekega skva* drista so postavili tja, kot dobrega in preizkušenega slugo v interesu organizatorjev terorističnih band. Nekateri delavci so celo trdili, da se je usidrala pred ladjedelnico neka manjša ladjica polna orožja in mu-nicije. Nekateri govorijo tudi, da je civilna policija pri svoji intervenciji aretirala enega čuvarja, vpletenega v to zadevo. To orožje naj bi služilo fašističnim bandam v ladjedelnici, ki so baje imele namen napasti delavce po njihovem povratku ob koncu stavke.
Vse te vesti so krožile že ob priliki stavke. -
V ponedeljek so se delavci spet prijavili na delu v ladjedelnici. Nastalo je močno vrenje, ko so našli med teroristi enega z ročno bombo. Delavci so ga takoj razoro-jžilj in ga. predali agentom civilne policije, ,ki so stalno v tovarni. Kmalu nato so našli ;eelo neko skupino fašistov, ki so se sprehajali po aeronautičnem oddelku. Na čelu te skupine je bil »vodja« oborožen z revolverjem, medtem ko so ostali nosili kolce. Za časa stavke, ko v tovarni ni bilo niti enega demokratičnega delavca, so ti fašisti zbrisali nekaj napisov, ki so izražali delavsko voljo Po ljudski oblasti. Ravnotako so odnesli tudi neke napisne plošče, obešene pred sedežem tovarniškega odbora.
Jasno je, da je to vzbudilo ogorčenje med delavci, čim so se poiavili v tovarni po dvanajstdnevni stavki, Takoi so pristo-
pili k delu in sami odstranili največji del terorističnih skupin skupaj s stavkokazi.
Tovarniški odbor Enotnih sindikatov je takoj poslal sledečo spomenico upravi CRDA-e:
»Tovarniški odbor Enotnih sindikatov opozarja upravo CRDA-e iz Tržiča, na kar sledi:
1.	ne dramatizirajte ali pretvarjajte dogodkov, ki se razvijajo v ladjedelnici, marveč strogo, mirno in nepristransko preučujte izvor teh vesti.
2.	sindikalna organizacija odklanja vsako odgovornost za eventualne incidente, ki bi
Francoski demokrati so solidarni z antifašisti Trsta
Stavka v pasu A je odjeknila v svetu.
Ob prilikj veličastne proslave francoskega narodnega praznika, obletnice padca Bastille v Parizu so delovne in demokratične maso izrazile svoje občudovanje nad herojsko borbo ljudstva Trsta in Julijske krajine proti fašistične mu nasilju.
Tudi sicer so Parižani pokazali svojo solidarnost s tem. da so se odzvali pozivu stavkujočih in delavskih organizacij Treta ter zbrali 100000 frankov v njihovo pomoč.
Akcijo solidarnosti vodijo vse demokratske in antifašistične organizacije.
Pismo in spomenica
pojasnujeta francoski konfederaciji dela zločinske napade fašistov na sindikalne in antifašistične ustanove
PROGLAS
Smatramo, da smo v glavnem dosegli cilje, zaradi katerih smo stopili v borfcov po zaslugi tega jo bomo lahko nadaljevali.
Ker ni več stavkovnega odbora, ki so ga oblasti razpustile, vas vabijo podpisane organizacije, ki s© bile solidarne s stavko, da poslušate niihov nasvet in prekinete stavko danes, v petek 12. julija jpolnoči, ter da se povrnete na svoja delovna mesta; da vedno bolj strnete vrste vseh poštenih vse do uničenja fašizma in do osvoboditve pred vsemi njegovimi terorističnimi in izzivalnimi podvigi.
STAVKA JE PREKINJENA, BOHBA, PROTI FAŠIZMU SE NADALJUJE!
ŽIVELA SPLOŠNA STAVKA, SREDSTVO, S KATERIM SE BORI LJUDSTVO PROTI FAŠIZMU!
ŽIVELA ENOTNOST IN BORBENOST NAŠEGA LJUDSTVA!
ŽIVELA SOLIDARNOST MED DELAVCI IN KMETI, MED MESTOM IN DEŽE LO, MED ITALIJANI IN SLOVANI!
SLOVANSKO ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA UNIJA — ENOTNI SINDIKATI — ZVEZA ITALI.ANSKO SLOVANSKIH ANTIFAŠISTIČNIH ŽENA - ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE — ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV - MESTNI OSVOBODILNI SVET ZA TRST — KOMUNISTIČNA PARTIJA JULIJSKE KRAJINE
•Stavka je prekinjena,, a borba proti fašizmu ni končana. Proti ,fašistični nevarnosti se moramo boriti strnjeni z vsemi svojimi silami.
. S sedanjo stavko i« odločnim. nastopom ljudskih množic na ulicah smo zadali fašizmu močan udarec. Toda borba proti njemu se mora nadaljevati brez prestanka.
Osnova te borbe mora biti budnost vsega našega ljudstva, mora biti združitev vseh demokratičnih sil, mora biti ofenzivni duh vseh protifašistov.
V soboto so . tržaške ulice zopet, zaživele.
Ta dan sj občutil, kako močno je stavka omrtvičila tržaško življenje, začutil si vso resnico o moči tržaškega demokratičnega delovnega - ljudstva. Zaman je bilo pisanje in vpitje protiljudskih elementov in njih časopisja. Dogodki so močnejši od želja in širokoustenja.
. Tret je s stavko dokazal da je antifašističen in da bo v borbi proti fašizmu uspel.
Sicer borba, še ni končana, a odločnost in borbenost demokratičnega ljudstva sta nam porok, da bomo uspeli. In uspeti moramo in uspeli tudi bomo!
100.000
petrolejskih delavcev Slavka
100.000 delavcev v petrolejskih rafinerijah v južnem Iranu in v vladnih rafinerijah v Mesbach Fatemi, je stopilo v stavko. Proglašeno je bilo obsedno stanje in odrejena je bila, vojaška zasedba vseh sindikalnih sedežev, kot pravj današnje poročilo glav-neea sindikalnega, odbora v Teheranu.
Po tem poročilu §6 stavkujoči zasedli vsa prevozna sredstva za petrolej. Stavka se vršj v znak protesta proti britanskim provokacijam.
i lapni
Medtem ko se je v zaporih v ulici Tigor gladovna stavka končala, je pet pri Jezuitih priprtih antifašistov iz Tržiča začelo gladovno stavko, ki še vedno traja. 10. t. m. so, poslali polk. Bovvmanu naslednje pismo:
Tižiška FSS nas je 6. julija are tirala v naših stanovanjih z ob tožbo, da smo odgovorni za ljud ske demonstracije in nadaljeva nje stavke na tržiškem področju Zato ogorčeno protestiramo proti temu samovoljnemu ukrepu in smo se odločili, da začnemo danes cd 8. dopoldne gladovno stavko.
S tem hočemo doseči, da se napravi kraj takemu protidemokratičnemu delovanju zavezniških policijskih siL To delovanje nikakor ni v skladu s cilji in ideali, za katere smo se skupno z vami borili proti nacifašizmu.
(slede podpisi)
Šest polnih dni je trajala gladovna stavka ki se je včeraj zaključila.
Stavkujoči so sicer oslabeli, a dokazali so svojo odločnost in doslednost v borbi za demokracijo.
. V imenu Žnotnih sindikatov Julijske krajine je tajnik sindikalne komisije in član delegacije za Julijsko krajino v Parizu Aleksander Destradi poslal pismo gene-, ralnemu tajniku Francoske konfederacije dela gospodu Frachon-u Bencu zaradi, zadnjih terorističnih napadov neofašistov na sindikalne ustanove v Trstu.
Bene -Frachon je tudi predstavnik francoskih sindikatov v svetovni sindikalni federaciji.
V	tem pismu opozarja tov. Destradi Francosko generalno konfederacijo dela na splošno stavko delavstva v Trstu, TržiCu, Gorici in Pulju, ki sse vrši, v znak protesta zaradi napadov fašisti&nih in Šovinističnih tolp.
V	pismu poudarja, da so te tolpe na-
padle, ranile in ubijale delavce, ter ugotavlja velik fašistični teror, ki vlada sedaj v teh krajih.	A
S tem pismom pozivajo Enotni sindikati Julijske krajine konfederacije dela, naj se zavzame za obrambo tržaških delavcev v interesu demokracije in miru.
Fašisti v Trstu
Spomenica se glasi: «Takoj po ukinitvi ljudske demokratične uprave, ki je bila izvoljenj a za časa osvobodilne borbe na osvobojenem ozemlju in porjena po končni osvobodiva, je vojaška uprava imenovala upravne organe iz vrst šovinistične italijanske manjšine in ponovno uveljavila italijanske fašistične zakone iz leta 1943. Razen tega vojaška uprava sistematično in na najbolj nedemokratičen način ukinja demokratične in antifašistične ustanove in organizaciji ter zapljenjuje njih prostore.
Ovira svobodo tiska in združevanja, na drugi Strani pa blagohotno trpi gonjo fašističnega tiska, ki razpihuje fašistično in šovinistično mržnjo.
Vojaška uprava je onemogočila vsako čiščenje fašistov, posebno iz šol in sodišč. Na ta način je pripomogla, da se je no-novno pojavil fašizem med velikim številom študentov in da na sodiščih oproščajo v imenu italijanstva Trsta velik del vojnih zločincev in najodgovornejših kolaboraci-jonistov, kakor so Pagnini, Vidusso, Zop-polato in mnogo drugih. NTa ta način omogoča vojna uprava da se v Trstu zbirajo še nekaznovani fašisti, ki prihajajo iz vseh krajev Italije.
.Vojaška uprava je osnovala civilno policijo, ki jo v veliki večini tvorijo stari fašistični policisti, črne srajce, karabinerji, domobranci, jugoslovanski fašisti in fašistični begunci iz cone «B». Pri tem izključuje borce za svobodo in sploh 'vse antifašiste.
Uloga civilne policije
Civilna policija aktivno pomaga novim fašističnim tolpam pri njihovih manifestacijah. Pretepa antifašiste, vdira v prostore antifašističnih organizacij ter jih pustoši.
Civilna policija množično zapira antifašiste, ter jih pretepa, da bi se tako, kakor sami policisti izjavljajo, osvetlili zaradi poraza, ki ga je doživel fašizem zaradi delovanja antifašistov.
Spomenica navaja mnogoštevilne primere aretacij antifašistov po civilni policiji, ki strelja na stavkujoče delavce In jih pretepa. Proti civilni policiji je bilo vloženih na stotine tožb pri tržaških sodiščih. Vojaška uprava nd obsodila niti ubijal-
cev: nasprotno, komandant zavezniških vojaških sil general Harding je čestital civilni policiji.
Razumljivo je, da je to stališče vojaške uprave povzročilo samo nove izpade fašistov.
V	Julijsko krajino je prišlo na desettisoče šovinistov in kolaboracionistov, ki jih novači in plačuje tako imenovani Komite! narodnega osvobojenja za Julijsko krajino (CLN).
Na drugi strani je vojašika uprava prepovedala domačemu in okoliškemu prebivalstvu, priti v Trst na proslavo 1. maja.
Na tu način so fašisti s pomočjo civilne policije ustvarili nevzdržen položaj.
Oni streljajo in ubijajo antifašiste, medtem ko je civilna policija pred kratkim aretirala in pretepla 400 antifašistov. Neko dekle so celo oslepili.
Teror je dosegel višek, ko so štirje zunanji ministri sprejeli odločitev o Trstu.
V	imenu italijanstva Trsta so pod. zaščito civilne policije oborožene fašistične tople blokirale mesto, vršile hišne preiskave, ranile in ubile nekoliko delavcev. Opustošili so sedeže antifašističnih organizacif, Enotnih sindikatov, slovenske knjigarne in sedež Primorskih partizanov.
Ist« zločine so izvršili v Pulju in v Gorici.
Vojaška uprava je ' očitno z namenom da uniči vse antifašistične organizacije, zaplenila v mestnem okraju Sv. Jakob prostore SIAU-a in zveze antifašističnih žena kakor tudi sedež kulturnega krožka.
Zakonita borba
1. julija je vse delavsko prebivalstvo cone «A» proglasilo splošno stavko, ki je legalno orožje delavstva. Vojaška uprava je proglasila to stavko za nelegalno.
Ne glede na te ukrepe, na fašistični teror in na teror civilne policije se stavka v polni solidarnosti nadaljuje.
Ista delegacija pismo svetovni generalni federacji sindikatov ter jo pozvala naj zaščiti demokratske pravice delavstva cone «tA# Julijske krajine in Trsta, in to z intervencijo na Svet zunanjih ministrov, zahtevajoč, da se spoštujejo demokratična načela in da se onemogoči preporod fašizma. Prosila je tudi, naj pošliejo v Trst preiskovalno komisijo, da ves svet spozna položaj v tem mestu.
Splošna, stavka v coni A je odjeknila po svetu. S pomočjo stovke je demokratično delovno ljudstvo seznanilo svetovno javnost s stanjem v naši pokrajini in z vzrohi Luhojšnjih prilik.
Delovno ljudstvo je izvršilo z zadnjo stavko tisto, bar je dolžnost/vseh iskrenih borcev za svetovno varnost in nur, za demokracijo.
Mnogo pametnejše je doprinesti sedaj nadaljne. žrtve v borbi proti fašizmu. Z uspešno borbo sl bomo vstvardli vse potrebne pogoje za misno žživljenje in sožitje med narodi, dostojno življenje vredno člo-veha.
Mnogo pametnejše je to borbo dokončati sedaj, kot da bi si za bodočnost nakopali novo gorje, novo suženjstvo, novo teptanje in izhoriščanje.
Nočemo več gorja; dovolj ga je bilo, trpeli smo in borili smo se proti njemu mad 26. let. Zato proč s šovinizmom, proč z vsemi ostanht fašizma, leglom neofašiz-ma, ki se ga poslužuje brerzramna reakcija!
se lahko dogodili v vsem času, dokler se oborožene tolpe ne izključijo iz ladjedelnice, kamor so prišle le zato, da izzivajo nerede. Ena teh tolp ima svoje sestajališče v bližini tovarniške komisije. Neki člaji omenjenih tolp, po imenu Casalino, doma iz Redipulj, je bil danes pregledan v clek-tromebanični delavnici in se je pri njem našla ročna bomba.
3.	civilna policija mora zapustiti podjetje, ker predstavlja njena prisotnost grožnjo in izzivanje ladjedelniškega delavstva. Tovarniški odbor Enotnih sindikatov.
Že istj večer se je zvedelo, da ima uprava ladjedelnice namen zapreti podjetje, kar je spet povzročilo nove nemire med delavstvom. Da h; sc pa vedelo, za kaj se tržiški delavci borijo, so takoj izobesili na največji žerjav dve zastavi: jugoslovansko in italijansko z rdečo zvezdo, a, med obema plapola velika rdeča delavska zastava.
V torek se je delo pričelo kot po navadi. Okoli 9.20 ure je prišel v tovarniški odbor upravnik podjetja ing. Verzignassi in dejal. da se v mehaničnem in pomorskem oddelku spet dogajajo isti incidenti kot včeraj. ter da delavci mečejo ven pristaše fašističnih tolp. Tovarniški odbor je tedaj poslal svojega zastopnika v ta oddelek z nalogo da. ugotovi stanje. Z njim je odšel tudi direktor Costanzi, ki se je na pol poti spet oddaljil.
Nekaj mojstrov in nadzornikov je bilo pred zgradbo uprave, a sindikalni zastopnik je odšel dalje v mehanično delavnico, kjer je bilo vse mirno
V- tem času je odšel upravnik Verzignassi k nadzornikom in mojstrom ter jih pozval. naj se vrnejo na delo. Ti so se ustrašili in se niso hoteli vrniti, četudi so jim sindikalni zastopniki zagotovili, da se jim ne bo zgodilo nič hudega. Ker tudi tedaj niso hoteli na delo, sta odšla, oba direktorja. v svoje urade in s 'sireno dala znak prestanka dela.
Par sto delavcev je odšlo iz tovarne, medtem ko je ogromna večina, skoro vseh' 6000 delavcev, ostal v delavnicah in mimo nadaljevala svoje delo. Nastopil je mir in vse je bilo v redu.
Ne malo. so se delavci začudili, ko je uprava ob 10.45 prekinila električni tok in hotela s tem nasilno preprečiti delo. Ih vendar so delavci še vedno delali, sicer malo teže, a delali so vendar le. V tem so Tvrišli neki angleški in ameriški novinarji, ki so delavce slikali, kako si pomagajo večkrat tudi z ročnim pogonom tam, kjer je bilo potrebno, ker toka ni bilo. Tako so delavci nadaljevali do poldne, ko so se na* potili v menzo; po kosilu ob 13. uri, so odšli iz tovarne.
* * *
Čudno naključje (če je naključje), ‘da uprava CRDA-e odpušča, s stražarskega mesta demokratične uslužbence in na njihovo mesto postavlja ... skvadriste, da istočasno na drugem kraju podjetja pristaja' ob obalo tajinstvena ladja z orožjem, po tovarni pa se sprehajajo z bombami in revolverji oborožene tolpe. Kdo plača in organizira te tolpe, To nam je znano: ostanki fašizma!
Kdo plača in namešča fašiste na vhodih v tovarno, je tudi znano: uprava CRDA-e.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se je uprava podjetja poslužila samovolje, ko je pri popolnem miru v tovarni določila, naj se preneha z delom, ne da. bi prej vprašala za nasvet tovarniški odbor. Če so bili v tovarn; neredi, zakaj uprava ni poklicala policijo, saj jo ima vedno na razpolago (vsaj ona!). Predvsem bi se uprava morala malo zanimati za stanje v tovarni, nato poklicat; policijo, se zatem posvetovati s tovarniškim odborom in šele nato, če ne bi bilo mogoče urediti stvari, dati znak za prestanek dela.
Čudne stvari so ta uprava CRDA-e, policija in oborožene tolpe!
Mareikak zaključek b; pameten in pošten človek lahko napravil iz tega; prvi je ta. da se delavstvo ne da izigravati in da je sposobno samo napraviti red ter delo mirno nadaljevati, kadar hoče in kadar ga policija, reakcija ali fašistične tolpe ne ovirajo!
CRDA se je razkrinkala
Uprava CRDA-e je samovoljno zaprla svoje ladjedelnice v Trstu pri Sv. Marku in v Tržiču. Na ta način je vrgla na cesto okoij 9000 delavcev z izgovorom, da so bili v obratih nemiri. Po nekih vesteh je celo izjavila, da ima za to pooblastilo odgovornih krogov. Čudno je le dejstvo, da je predhodno postavila za stražarje znane fašiste, a odpustila antifašiste.
Skrb za zdravje v ZSSR
Več kot 100.000 oseb je na počitnicah in se .zdravijo v zdraviliščih in sanatorijih ministrstva za javno zdravje ZSSR, več de-settisoč oseb pa je na počitnicah v sanatorijih in hišah za oddih, ki so last sindikatov in raznih ministrstev. Kot pred vojno, tako posvečajo tudi sedaj posebno skrb otrokom. Okoli 1000 otrok odhaja drug za drugim na počitnice v »Artex«, hjer so najboljši sanatoriji za otroke, na južnem obrežju Krima. V Kjelovodsku so odprli sanatorij za zdravljenje otrok s kopelmi. Vsa mesta v kliniki slovite topliške ustanove za otroke so zasedena. Delavci in uradništvo podjetij in uprav Vladivostoka, Kimbarov-ska in drugih sibirskih mest ter Urala so na počitnicah v letoviških središčih daljnega vzhoda.
Skupščina Enotnih sindikatov
za komenski okraj
29. pr. m. se je vršila v Ivanjgradu druga reakciji, izkoriščevalcem delovnega Ijud-
skupščina Enotnih sindikatov za komenski okraj. Skupščino je otvoril tov. Abram, predsednik okrajnega odbora. Pozdravil je člana okrožnega odbora Enotnih sindikatov in vse navzoče.
Tov. Lozej Jožpf, tajnik okrajnega odbora, je podal poročilo o delovanju odbora. Dosedanji odbor je bil izvoljen lani in sicer 1. novembra. Odbor jo ugotovil, da je potreba ustanavljati nove odbore tudi po vaseh. Začele so rasti podružnice ES Doslej je bilo ustanovljenih 28 podružnic splošne mešane stroke in ena oodružnica nrosvetno-kulturnih delavcev Od vsega začetka se je ljudstvo zelo zanimalo ve sindikalno organizacije, kar priča tudi število članov Okrajni odbor je'doslej izdal 2912 izkaznic Sindikati bodo pridobili še neke' članov, toda ne veliko, ker so skoraj vsi delavci in nameščenci že včlanjeni.
Posle rešujemo s težavo Primanjkuje nam novih, mladih kadrov kj bi bili strokovno sposobni. V zvezi s tem smatramo za potrebno, da se vrše sindikalna preda-vania v večjem obsegu, kar bi rodilo večje uspehe.
Glede povezave med kmeti i" delavci moramo ugotoviti, da je nad vse odlična To
stva, se je prenesla na f0 področje. Cimprej se bomo gospodarsko popolnoma osamosvojili. temprej bomo onemogočili vse špekulacije in rovarjenja protiljudskih elementov.	i
Sledila je volitev novega odbora v ka -terega so bili izvoljeni tovariši, ki bodo po mnenju volilcev znali razviti še večjo delavnost in dovolj izdatno zaščititi interese delovnega ljudstva.
Pri slučajnostih je tovariš Lozej .1. omenil. da mora delavstvo s čitanjem sindikalne literature in časopisja izpopolnjevati svoje znanje Dejal je. da se mora Delavska enotnost popularizirati in širiti, kajti iz Alje črpamo borbeni duh in naloge za nadaljno delo Pozval fe tudi vse. naj pridno sodelujejo pri stenčasib v svojih organizacijah in podjetjih.
Poročilo iz Kostanjevice
Tudi podružnica Enotnih sindikatov iz Kostanjevice noče zaostajati. K NO O je pred časom na zborovanju predlagal ljudstvu, naj bi se na vasi popravili občinski vodnjaki ter napajališča za živino. Vaščani so za to delo zbrali razen material. Podružnica Enotnih sindikatov je podprla delo tako. da ga je bilo mogoče,, popolnoma izvesti. Napravljenih je bilo škunno 470 prostovoljnih delovnih ur.
Mladina je nadalje organizirala popravilo ceste, pri čemur je bilo obavljenih 1643 delovnih ur. Podčrtati moramo, da se
Cona B je v polnem jeku ustvarjalnega dela. Ljudstvo si z največjo naglico gradi domove, popravlja si ceste, obnavlja in razje teh del udeležil tudi delovni odred pio-lširja obrate. Titov0 tekmovanje se razvija nirčkov, ki , so napravili 662 delovnih ur ”	nm'ih 軫nv • v znan
Poročila iz cone B
Odziv prebivalstva cone B ob priliki stavke
ljudstvo samo. ko $e zaveda, da dela zase, , ,	.	. . ,	.	, .	za svojo bodočnost, ko branj svoje interese
nam dokazuje dejstvo, da so nabiralne ak- Ta poizkus je obenem dokaz sposobnosti nacije za. brezposelne delavce odlično uspele šega ljudstva da prevzame vse ustanove in tudi nri nas čeprav 'e bil komenski okraj da uspešno vrši vse posle javnega značaja, v zadnij vojni zelo prizadet.	.Kmet za kmetom je vozi! v Trst hrano za
c- ,	....	,	I svoje tovariše, delavce v stavki, nihče ni
Sindikalna organizacija ima zelo velik > . • .	•	—
ugled in zaupanje v vipavskem, območju
v znamenju novih časov, v znamenju novih uspehov in temeljev za bodočo srečo in blagostanje. Kako lepo je popravljati svoj dom, svojo domovino, svojo ljudsko domovino!
Istočasno pa imamo v eni in isti hiši. julijski krajini, mračen kotiček, kjer^ čuješ le o nasilju nad ljudmi, nad protifašističnimi poštenjaki, nad ljudskimi institucijami Pri nas v coni' A se toliko zahteva obnova predvsem tistih objektov, ki so važn; za zaposlitev našega delavstva: obnova ladjedelnic. Nihče pa noče nič slišati o tem. najmanj pa tisti, ki je najodgovornejši. Toda zato imamo na ulicah številne fašiste, ki so se pri-tepli od povsod, ki dobro živijo in ki so jih postavili celo v 'podjetja. Kdor jih noče sprejeti, pa ima opravka s podjetjem, s policijo in i. t. d
Če nočeš biti izdajalec svojih demokratičnih in protifašističnih načel, se moraš pa.
Pretekla stavka nam je pokazala, kaj vse Izvršuj odbor Svetovne sindikalne zveze I ziti. ka,i.ti pcvsod ti preti nevarnost Ko se zmore ljudska volja in ka, u^e mapraviti |z zadovolj3tvoni podčrtava akcije, ki so jih	v tako kratkem S na’
POdvzeli v Združenih državah Amerike - ravit;J to.|iko dela. K0 hodiš po coni A. se Kongres industrijskih organizacij (KIO) in
na popravilih ceste. Mladina in pionirji iz Kostanjevice so se tudi udeležili udarniškega dela v Komnu ter so tam napravili 176 udarniških ur.
Antifašistična ženska zveza v tej vasi. ni zaostajala za ostalimi organizacijami. Ker ni mogla delati drugega, je napravila 785 delovnih ur pri likanju in krpanju perila za borce odreda Jugoslovanske armade, ki Se nahaja v vasi.
To je kratek pregled dela v teku enega meseca v vakj Kastarijeviea.
Prehrana ob času stavke
zaradj tega. ker jp podvzela vse potrebne korake, da se je nosestvo grofa Levezofa i odvzela hrano, pravilno razdelilo. Zn to leto so nogcdili z grofom, da mu bodo rlab' 25% ni m-irielkov in sicer v denarju, na norPcgi preračunan ja tega blaga v denarno vrednost Tudi v kraških vaseh ie ugled sindikalnih organizacij sitno zra«tel. kajti delovno ljudstvo budno «ledi vsem naporom sindikalnih organizacii in nhbovih oredstnvni-kov. da bi se izboljšal socialni noložai delavstva ter izvedlo pravilna razvrstitev in zaposlitev delovnih sil V našem okraju imamo zaposlenih 204 moških. 42 žensk in 18 vajencev. Brezpo selnih je 372 moških raznih strok, it žensk ter 87 vajencev, skupaj torej 500 Da bi se brezposelnost ne povečala oziroma, da bi se zmanjšala smo odločili, da poedine podružnice. kjer vlada brezposelnost, zberejo delegate, ki bodo odšli do guvernerja, ‘mu pojasnili položaj jn zahtevali, da se delavci z na daljnim I obnovitvenimi deli zaposlijo.
Možnosti za obnovitvena dela je v našem okraju dovolj: predvideva se. da bi bilo s temi delj vprašanje brezposelnosti reše-
odrekel svoje pomoči, marveč se je nasprotno vsak sam javljal. Vedeli so naši kmetje,
J J
namenjeno meščanom, vedeli so, da prevzemajo s tem veliko odgovornost nasproti skupnosti pa so zato še odločneje šli na pot s svojim tovorom, pripravljeni, da z vsemi sredstvi branijo, kar je delavskega.
Ne samo, da so kmetje prevažali hrano, prevažali so jo tudi delavci $ tovornitm avtomobili. Ni jim bilo žal ne noči ne časa, ki je bil običajno določen Za odmor. Ves čas stavke n; bilo odmora; otroci so morali jesti, vse družine so morale biti prehranjene, zato tudi nihče ni mislil nase.
Pri sam; delitvi, ko jim hrana ni bila zaplenjena, je bi! tak vzoren red, kot ga drugače nismo vajeni Sami delavci so pazili na red. imeli so na rokah rdeče trakove, da bi jih vsakdo razpoznal in se na njih obračal s prošnjo ali pritožbo. Pritožb je sicer bilo zares malo: vsi so skušali podvze-mati take ukrepe, ki bi odgovarjali splošnim željam. V trgovinah, ki so jih trgovci dali na razpolago delavcem, so si organizirali po navadi tako, da so delavske žene na. eni strani prihajale, a na drugi strani odhajale, ko so dobile določeno količino hrane. Nik dar ni bilo zastoja, vse se je odvijalo na polno zadovoljstvo vseh,
Samo po sebi se nam je vsililo vprašanje: zakaj. Sepral ne more organizirati tržaške prehrane? Predvsem zato ne. ker se naslanja na »liberalno« trgovino, k; daje prednost velikim trgovskim tvrdkam, ki gledajo Predvsem na svoje zaslužke in ne pomišljajo na potrebe lačnih. Za trgovca je predvsem važno zaslužiti, nato šele izvršiti svojo trgovsko nalogo.' imamo sicer tudi take trgovce. ki skrbijo za ljudi — odjemalce, vsaj v isti meri kot, zase Tj naši trgovci so se Ob tej priliki izkazali kot pravi posredniki in pomočniki vsega ljudstva, Toda še ti trgovci so večinoma tisti, ki so izšli iz zatiranega delavskega razreda in razumejo njegove težave. Treba pa jih je postaviti za vzgled vsem ostalim tistim, ki jim je treba pokazati, kako se mora delati, če se ne želijo postaviti proti delavstvu oz. proti in-teresom največje večine svojih odjemalcev, [največ, žensk
Končno je tovariš Nardin pozval vse navzoče, da se v čim večjem številu udeležijo diskusije, naj kritiziraio vse tisto, kar mislijo. da odbor ni izvršil ali pa izvršil površno. itd.
Tovariš Rudež Ludvik ie zaprosil za na.; svet v pogledu mlatve žita. ki je zvezana z velikimi stroški Mali kmetje imajo preveč stroškov ki jih ne bodo zmogli. V tej zvezj se j? sklenilo protestirati pri ZVIT
Tovariš iz Rihenberka je pojasnil, da zahteva srof Levezofa tri dele pridelka Te zahteve pa sc ne bo upoštevalo vse dotlej, dokler grof ne podpiše pogodbe. Ne bo se vpošievala njegova želja po izkoriščanju našega ljudstva in njegova samovolja.
Tovariš Nardin je pozval navzoče, da ljudstvu pravilno tolmačijo smisel udarniškega dela. s pomočjo katerega se bomo gospodarsko popolnoma osamosvojili: naj se s tem delom nadaljuje, kajti borba proti
Kmečki problemi
Policijskemu napadu sledi prevara
Veleposestniki v Furlaniji, ki so pred časom poslali nad svoje kolone policijo, niso dosegli ničesar Sicer sta dva kolona. Za-niello in Narducci, še vedno zaprta, vendar pa policij ne zapira novih. Toda tam kjer se eden ustavi, začne drugi — in obratno.
Ob tej priliki se je ustavila policija in so nadaljevali svoje nasilje posestniki.
Zgodilo se jo takole:
Kmetje in posestniki sd se bili sporazumeli. da bodo oddali v skladišče novo letino žita pod sledečimi pogoji: 7.5% na ime kmeta-kolona, 25% na ime posestnika, s tem da ostane pri kolonovih 75% 2o°/0 vezanih. dokler se končno ne reši spor;" s temi 25% ne moreta razpolagati niti kmet niti posestnik. Kmet stvarno razpolaga, le s 50% oz. s polovico pridelka, do novega sporazuma, kj bo določen v Uradu za delo pri ZVIT.
Obe strani sta se sporazumeli, da je tako prav in se je vrenje med kmeti pomirilo, četudi je medtem policija skušala z nasiljem upi i vati na kmeta v korist bogatašev.
Posestniki so pa takrat pokazali tudi svojo novo podlost Četudj so pristali na zgo raj omenjene pogoje, so izmislili prevaro:
Ko oddajo kmetje po mlatvi svoje pridelke v skladišče dobilo potrdilo, da so oddali toliko in toliko kilogramov žita. Ker je bilo sedaj dogovorjeno da gre 75% na ime kmeta, bi bilo prirodno. da se na potrdilo zapiše da je toliko oddal. Posestniki so pa dali nalog uradnikom, naj zapišejo na potrdilo imena obeh. strani, delodajalca in kmeta, Ravnntako tudi na žito. ki bi se moralo srlasit: «amo na posestnika, oz. na ostalih 25% pridelka.
Na ta način se je zgodilo, da so posestniki resnično oddali na svoje ime svoj in kolonov delež nori skupnim imenom z delavci ter je oddaja žila v skladišče resnično izvršena na vsakega pol.
Tako so prevarill nekaj kmetov, ki nič hudega sluteč, niso dovoli pomislili kam cilia ta »nedolžna« dvoimenska vknjižba. Prišli so k svoiim sindikalnim zaupnikom in jim razložili stvar Severin so ti takoj Ugotovili, prevaro in kmete opozorili, naj se ne dajo še nadalje varati
Ti poskusi so se pojavili tudi v drugih krajih, ali jim kmetje ne nasedajo več. Nastalo je novo vrenje novo vznemirjenje.
Kaj bo sedaj ukrenita Oblast?
Verjetno bo poslala spet policijo.. Kaj pa bo policija podvzela v imenu zakona nam ni znano; toda slabe skušnje...
v Veliki Britaniji — Kongres britanskih Tfade-Unionov, s katerimi so boleli vplivali na svoje vlade, da bi te zadovoljivo rešile vprašanje praktičnega sodelovanja Svetovne sindikalne zveze izraža končno prepričanje, da bo ta progla naletel na topel odmev in energično podporo delovnega ljudstva vsega sveta, vseh sindikatov in vseh drugih demokratičnih organizacij.
sprašuješ, kako je mogoče imeti tako slabo vest in J'e obnavljati ničesar, kar je bistvenega jvo hodiš po tistih vaseh ali mestilvin vidiš, kako se delavci in nameščenci zvečer mirno sprehajajo ali pogovarjajo, ti nehote pade na itm, kakšno je življenje v Trstu: Več kot 10 bojnih ladij v pristanišču. na stotine demokratov zaprtih, na stotine fašistov v prostosti, tisoči in tisoči zavednih delavcev lačnih, stotine kavarn, gostiln barov, trgovin polnih vseh dobrot itd.
Socialno zavarovanje
Delavke in nameščenke v pasu B
Na dan 1. 5. 1946 je bilo pri Pokrajinskem vičenk cca 800, tako da dobi vsaka pavza vodu za socialno zavarovanje v Kopru i prečno mesečno Lir 1.600.—.
(PZSZ V Kopru) zavarovanih 2.371 žensk od 1 Zavarovanke dobe za svoje otroke otrp ■celotnega števila vseh zavarovancev 11.136, ske doklade in sicer za vsakega »•"■v*1 t, j.. 21% vseh članov je bilo ženskega spo- dnevno Lir 24.— ali mesečno Lir W0.
Od tega skupnega števila 2.371 ženskih j članov odpade na posamezne zavode poslovalnice: v Ajdovščini 354. v Idriji 131. v Ilirski Bistrici 160. v Izoli 855, v Kopru 458; v Piranu -85 in Postojni 325. V primerjavi z moškimi zavarovanci izkazujeta poslovalnici v Idriji in v Piranu le 10% žensk j vsega članstva, dočim je v Izoli 45% vseh zavarovancev ženskega spola, kjer so iste zaposlene v obeh tovarnah »Arrigoni« .in
»Ampelea«.	1 ........ “J““
Kako so plačane te zavarovanke je raz- ’	•
vidno iz ugotovljene povprečne dnevne za-varovane mezde, ki je znašala 1. 5. 19461 Lir 168.16, .kar smatramo za njihov pov- ! prečni dnevni 'zaslužek Razlika mod nji-1 hovim in moškim dnevnim zaslužkom zna- j ša skoro Lir 90.— -v škodo žensk. Delni
Policija, bari, fašisti četniki, ustaši, zapori, lakota, razkošje, cenene ženske — to je, današnja slika Trsta,
V coni B pa je vse tako preprosto, vse tako naravno, tako delavno. Te dni pa smo tudi tu opazili večjo razgibanost in živahnost. Povsod se je fazpravljalo o stavki delovnega ljudstva cone A. Z neugnanostjo so se povsod obračali na vsakogar, ki je prišel iz Trsta a!i Gorice Zjutraj so vsi čakali na časnike. ves dan so spravljali na stran hrano in zbirali pomoč za delavce iz mračnega kotička ene in iste hiše.
Da, ravno te dni je bilo pcvebn0 potrjeno, da je vsa Julijska krajina enotna, da hoče eno, da se noče ločiti, kijub raznim presojanjem »strokovnjakov« iz zapada,
Bilj-so potrebni kamioni in voz;ovi, da bi se pripeljalo vse blago, ki so ga zbrali delavci in sploh 'prebivalstvo cone B za delavce v coni A. Bilo je potrebno občutljivo srce vseh, da so nam mogl; dati vse, kar so nam dali. Bilo je potrebno globoko razumevanje za protifašistično borbo, saj so tudi oni občutili dvatisočletno kulturo!
Delavci cone A se zavedajo, da so pred-sfraža, branik vseh ostalih delavcev vzhoda ter so zato hvaležni za podporo, ki jim nudi zaledje; so pa tudi odločni nadaljevati borbo z vzklikom: Smrt fašizmu — svobodo narodu I
Obnova v Čekovniku...
Pierl kratkim sem bil na obisku v Čekovniku. 'Po je ma jhna vasica, ki leži naa Idrijo, pred tremi leti'je bila skoraj vsa požgana in izropana, s strani fašistične horde. Dasiravno je bila skoraj vsa vas izropana. vseeno nj šel skoraj noben partizan pražen od hiš.
Mladina1 je, vse .ponosna, kajti v •njeni sredi prebiva tudi naša partizanska mamica Čornologar.jeva, ki je dala za našo borbo štiri sinove. Ustanovila si je svojo brigado, ki bo nudila pomoč pri načrtni obnovi.
Kakor za časa borbe, se tudi sedaj vsi zanimajo za razne probleme Tudi obnovi-so posvetili vso pažnjo. Tako so s skupno pomočjo že obnovili nekaj gospodarskih poslopij. Tudi les imajo pripravljen za ostrešje. Nekateri kmetovalci so sklenili napraviti sj apnenico. Pri tem pa tudi ne pozabijo na svoje sosede Vojskarje, ki so jim
...In nrzli Rum
Tudi v Mrzli Rupi pri Vojskem §e z vso naglico pripravlja stavbni materij al in pesek za obnovitev od italijanskih fašistov požganih hiš. Tako so pri Grudnovih že spravili hišo pod streho. Enako se pripravlja temelj za. obnovitev hiše pri tov. Vončini Filipu, ki je v ta namen pripravil že ves potreben stavbni les. Pa tudi tov, Filip Vončina namerava obnoviti hišo. Tudi en je že marsikaj pripravil za obnovitev svoje hiše. Da mu bode omogočena- neovirana obnova, pripravlja v ta namen oglje, ki bo služilo naši industriji; na ta način mu bo omogočena hitrejša obnova požgane hiše. S tem je naš dobri »Omevnikar« pokazal, da, je treba v borbi za našo obnovo in po-, polno gospodarsko neodvisnost noprijeti s podvojeno silo za delo 9-v'iš po* Mrzli Rupi, opaziš pripravljene ogromne kupe peska, ki bo služil za obnovo vasi Vojsko. Ves ta pesek so minuli teden pripravili člani trgovskega in gostilniškega udruženja.
Opaža se, da se vse resno zaveda naše borbe za gospodarsko obnovo; vsi so se oprijeli dela naše načrtne obnove, kajti dobro se zavedajo, da je treba najprej našim požganim kmetom pomagati ako hočemo deželo čim prej gospodarsko dvigniti.
Ob brezposelnosti ima zavarovanka f ra vko do podpore za '26 tednov'v tedenskem
znesku Lir 80.— do Lir 510.—.	v ...	. .	. .. ,
Plače nameščenk - uradnic znašajo me- ™ *li pomagat prevažat različen materijah Sečno od lir 8.99L- do- Lir 17.982- v Po košnji bodo še šli vsi na prostovoljno javnih ustanovah, v zasebnih usianovan pajJGo na Vojsko. Z« obnovo so prispeval'
od Lir 8.991— do Lir 17.982. - v jnvnTt i ‘90 1"-
ustanovah, v zasebnih ustanovah pa od Lir Pa tudi na delovno- ljudstvo v.Trstu, ki
15994___ do jjr 20 000.---.	|8e mora še danes boriti proti ostankom fa-
Mezde delavk znašajo na uro od Lir 30 - išizma. niso pozabili: zbrali so. 992.—.lir pro j do Lir 63.25.	i stovoljnih prispevkov.
Razstava idrijskih dijakov
Tudi naši dijaki hočejo pokazati na razstavi uspehe prvega šolskega leta po končni osvoboditvi. Iz razstave, ki je nameščena v dveh okrašenih učilnicah, je spoznati vso iskreno ljubezen, ki jo danes goji naše učiteljstvo do zaupanih jim otrok. Že pr; tej razstavi je marsikatera skrbna mamica prišla do prepričanja, da so današnji vzgojitelji naših otrok zrasli iz naroda, ki je mnogo pretrpel v času fašistične okupacije, da hočejo s praktičnim poukom v šoli olajšati napredek našili otrok v njih bližnji bodočnosti.
Razstavljene so krasno izdelane čipke ter številni modeli učenk obrtne šoie v izdelavi perila in obleke V drugem oddelku so razstavili dijaki rudarske in tehnične šole, kjer so številni skrbno izdelani načrti za stavbe ter razne geometrične risbe. Iz raznih razstavljenih predmetov vidimo, da so se dijaki tehnične in rudarske šole udejstvovali tudi v praksi. Vodstvo tehnične in rudarske šole si je pri praktičnem pouku nadelo vso skrb za obnovo naše požgane vasi Vojsko. V ta namen so dijak; tehnične in rudarske šoie izdelali par tisoč spojk, ki bodo služile pri izgradnji strešnih ogrodij. Izdelano je tudi večje število raznega orodja, ki bo služilo pri naš; načrtni obnovi. Iz tega je razvidno, da je vodstvo tehnične šole razumelo pome" letošnje obnove, ki je dalo dijakom pri strokovnem pouku naravnost pobudo ter na ta način doseglo uspeh že v prvem šolskem letu
Starši
Ukaz št. 146
Anglo-aineriškf vojaška uprava je izdala prebivalstvo pozdravlja brezplačno obnovo z št. 146. Ta ukaz obravnava poprav" ori vojne uničenih ali poškodovanih hiš
vzrok temu je dejstvo da so delu v,m vne-.	m Ta ukaz ob,avuava popravila stanovanjskih hiš. želi pa tudi, da se čim-
Izoll ali V Ivipi" zapo |	T^SVnrlnvanih hiš V nl'oi nrirno poimiSHati
prej prične razmišljati o obnovi gospodar-
katerih obratih
Jure Xv»o° lL:U na™	Tm X opustošenib krajih, ki so brezplačna t. j. brez skih P^jm^i.^etojLsetuMJtd.Vrn
žanje dnevnega zaslužka
Če je torej prehranjevalna služba zares uspešno dokončala svoje delo, pa n; niti najmanj oškodovala našega kmeta. V kolikor kinetie niso prostovoljno darovali hrane za stavkujoče. jim je bilo vse redno plačano takoj ob prevzemu blaga. Blago se je prevzemalo po vaseh, tako da so si kmetje prihranili ves trud prenašanja hrane v mesta, a na ceni niso utrpel; niti najmanjše škode Tudi to je dokaz za Sepral, da če se neka ustanova postavi izven ali celo iznad ljudstva, ne more razvijati tiste delavnosti, ki ji je naložena.
Delitev hrane je bila izdatna. Pomisliti moramo samo na dejstvo, da je bilo razdeljeno v času stavke hrane Za 135.000 oseb.
To razdeljevanje se še nadaljuje, kajj ti deiavci so potrebni, a kmetje so se sedaj še bolj navezali na delavce, kajti posebno ta stavka je učvrstila vez med temi m drugimi, tako da je praktično nerazrušljiva za vso bodočnost.
Po strokah je zavarovanih pri industriji brane jn pijače in sicer 917 Potem slede
Proglas svetovne
sindikalne zveze
Na zadnjem zasedanju Svetovne sindikalne zveze, ki se je vršilo v Moskvi, je bil izdan proglas vsem sindikatom, vsem demokratični morganizacijam in delovnemu ljudstvu vsega sveta,
Priobeamo glavne dele proglasa, ki med drugim pravi:
P0 zaslugi skupnih naporov ljudstva Združenih narodov je smrtonosna zarota, usmerjena na zasužnjenje človeštva, doživela popoln poraz.
Nedavna preteklost, kakor tudi ogromni napori organiziranega delavskega razreda vsega sveta pr; delu na povojni obnovi, dajejo delavskemu razredu posebne pravice, da sodeluje pri postavljanju mira, ki mora zagotoviti varnosti, da z mednarodnim sodelovanjem osvobodi človeštvo nove nesreče.
Delavski razred je dosledni zaščitnik mini in njegova opora. Zato je zahteva, da aktivno sodeluje pri gradnji in očuvanju mira preko Svetovne sindikalne zveze, ki zdržuje preko 67 milijonov delavcev in nameščencev iz 55. dežel, nadvse tehtna in opravičljiva.
Gospodarsko socialni £vet Organizacije Združenih narodov je po dolgem iskanju načina za rešitev tega vprašanja dal Svetovni sindikalni zvezi edino pravico, da pošlje na zasedanje sveta svoje opazovalce.
Predstavniki Svetovne sindikalne zveze imajo besedo samo v specialnem komitetu, ki je podrejen gospodarsko-socialnemu svetu.
Člani Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze so soglasno mnenja, da se ne more dopustiti, da najbolj reprezentativna organizacija delovnega ljudstva vsega sveta ne more uspešno sodelovati v delu Organizacije Združenih narodov, kjer ee rešujejo problemi splošne varnosti in mednarodnega sodelovanja.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze še enkrat podčrtava, da ne bo dovolil, da bj igrala Svetovna sindikalna zveza drugorazredno vlogo, da se ji krati polnopravni položaj in zahteva, da se postopa po čl. 71 Povelja Združenih narodov.
Straškov ali obvez za lastnike.	tudi dela izvajati. To njihovo željo nave-
Za »opustošene kraje« :<• anglo ameriška' kujejo gospodarske potrebe.	Ureditev go-
vojaška uprava proglasila sledeče kraje:	spodarskih prilik in normalni	razvoj kmeč-
zensKe	v	lavni"	m	oocinssm	uura.u.	- Mačkovi je. Kazlje, Selo: Štanjel na Krasu;	kega gospodarstva zahtevata,	da se z vso
pri	javnem	prometu	ie	prijavljenih	199 ir, j Ribernberg: Tomaševico. Komen, Vbjšeico:	resnostjo _naglo pristopi tudi	k reševanju
v trgovinskih obratih je zavarovanih 157. {Mali Dol: Miren: Rubije. Prvačino; Dorn-i tega perečega vprašan,a. ,
Razmerama zelo malo' žensk ic oriiavlie-jberg: Bilje. Solkan: Kromberg: Bukovico:	N. dvoma da spadajo v okun ukaza st
Št peter; Medjo vas: Cerovi je: Mavbnje, |146 tudi tiste hiše, ki so bile prizadejane Vižovije; Stanovišče: Žago. Gornjo Breto; po bombardiranju ter torej na. ta način Čezsočo. Vilo Svina: (Svinj dol) in RPžnojv vojni poškodovane. Edina nejasnost je v dolino. V feb krajih so se. oziroma se bodo tem, da omenjeni ukaz izrečno ne prekli-
nih v domačih gospodinjstvih im sicer le 46.
Od celotnega števila 2371 ženskih zavarovancev imamo prijavljenih le 56 vajenk, ki so zavarovane po predpisanih minimalnih mezdah in kj so pretežno zaposlene v trgovinskih obratih (18). v svobodnih poklicih (15) in pri oblačilni industriji (13)
Značilno je, da izkazujejo zavarovanke izredno visok povprečen odstotek bolnih (6.10%), kar kaže izčrpanost iti zmanjšano odpornost žensk, zaradi trpljenja in pomanjkanja med vojno.
Delavke in nameščenke so zavarovane za primer bolezni, onemoglosti, starosti; smrti in nezgode po odredbi o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja v Slov. Primorju in sicer enotno, delavke in nameščenke po istih predpisih. Prispevki se predpisujejo in odtegujejo po zavarovani mezdi.
V	primeru bolezni ima bolnica (delavka in nameščenka) pravico do teh-le podpor: do brezhlaene zdravniške pomoči za 52 tednov, do zdravil, 'kopeli; zdravilnih voda, obve-zil: naočnikov; hodulj, podpasov. umetnih nog; do hranarine ob nesposobnosti za delo za dobo do 52 tednov in sicer dnevno od Lir 26.— do Lir 533.—: do zdravljenja, v javnih bolnicah, vseučiliških klinikah in porodnišnicah.
V	prmeru smrtj zavarovanke se izplača pogrebnina v znesku od Lir 3600.-- do Lir-24.000.—. V primeru smrtj zavarovanca dobi vdova pogrebnino v znesku Lir 800.— do Lir 16.000.—. Pogrebnina se izplačuje tudi ob smrt; staršev in otrok.
V	primera poroda dobi porodnica babiško pomoč, zdravljenje, zdravila: pomožne priprave, oskrbo v bolnicj ali porodnišnici, po-rodnino za 12 tednov v dnevnem znesku od Lir 30.— do Lir 600.—. nodporo za dečjo opremo v znesku Lir 1.000.—, dojnino za 12 tednov v znesku dnevno Lir 20.—
V	primera poroke dobi zavarovanka priporno': v znesku Lir 3.000.— in zavarovan-kina hčerka v znesku Lir 1.500.—.
V	primeru nezgode dobi zavarovanka brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, bolnico, pomožne priprave, hranarino in rento za ves čas nesposobnosti za delo ali pa trajno. Renta znaša mesečno od Lir 250.— do Lir 2.000.—; poleg tega se nlačujejo rente vdovam najmanj Lir 1.125.— mesečne, rento otrokom po Lir 437.— in sirotam po Lir 1.125.— mesečno.
V	primeru onemoglosti irna zavarovanka pravico na invalidsko rento v mesečnem znesku najmanj Lir 1.750.—. vdova pa najmanj Lir 1.125.—. otrok Lir 437.—. sirote Lir 1.125.—
V	primeru starosti ima zavarovanka po izpolnjenih 60. letih starosti pravico na starostno rento v mesečnem znesku najmanj Lir 2.250.— (pokojnina), vdova pa najmanj Lir 1.125.—, otrok Lir 437.—, sirote Lir 1.125.—.
Na rentah se izplača zavarovankam in vdovam v coni B Slov. Primorja mesečno nad Lir 1,300.000— in sicer je takih upra-
pričela popravljat) uničena ali pa "oškodovana stanovanjska.
Osnova za določitev »opustošenib krajev« je bila poškodovanje zaradi rajne ali pa, zaradi naci-fašističnega t. j. , nemškega ah italijanskega maščevanja proti pat i ižanskemu delovanju.	>•
S tem je anglo-ameriško vojaška uprava izrekla priznanje našemu delovnemu ljudstvu za vsa njihova nesebična in iskrena žrtvovanja v skupni borbi proti naci-fašiz-mu.
Člen prvi omenjenega ukaza se glosi:
Odstavek 1:
a) S tem se potrjuje in odreja, da bodo popravila ali obnove hiš, ki jih je ZVU že opravila, ali jih še bo opravila v vsakem I izmed opustošenib krajev, omenjenih zgo-
cuje ukaza št. 14. katerega določila Ro v popolnem nasprotju z določili ukaza 146
Pričela ie žefev!
Skromne kraške njivice so se pozlatile, klasje dozoreva in upanje na novi kruh v svobodi dozoreva v ljudeh.
Na vsakem klancu naletiš na, žanjico, ki gre s srpom v roki na žetev. V senci, nekje na polju čuješ klepanje srpa, ki odmeva čez polja in doline.
Ali ta plod je letos dozorel pod zelo težkimi pogoji, večkrat celo v znamenju ubi-stev, požigov in ropov, katerih žrtve so bili naši antifašisti, 'tako kmetje kot delavci.
Ravno ob času žetve so žanjice sklonjene
raj. izključno na stroške ZVU. Lastniki ne I orile 0 tvža5k}h dogodkih, o fašističnih bodo zdaj niti kdaj pozneje imeli nikake tvih Q ivi]ni policiji.'0 ^držanju
obveze, da bi plačali ali prispevali k stroškom takih popravil hiš ali njih delne obnove.
b)	Niti ZVU, niti kaka draga, ustanova lio mogla staviti lastnikom teh hiš kakršnekoli zahteve zn stroške teh popravil ali obnove, "Aj gre za celotno ali delno popravilo hiš. ne zdaj ne kdaj pozneje.
c)	Niti ZVU. niti kaka druga ustanova, ne bo imela zdaj alj kdaj pozneje kakih terjatev do lastnika ali lastnine, bodisi z vknjižbo ali pa kako drugače za stroške teh popravil -ali obnove, naj gre za celotno ali delno popravilo hiš.
Odstavek 2:
Sem pa tja se poleg zgoraj omenjenih krajev lahko javno proglasijo za opustošene kraie. kot zgoraj omenjeni tudi drugi kraji. Za popravilo ali obnovo hiš v' takih kraiih bodo veljale vse določbe stavka prvega člena, ki vključuje določbe o popolni ter stalni oprostitvi lastnikov ter lastnine od slehernega obveznega plačila ali prispevkov za stroške takih popravil ali obnove, nai gre za celotno ali delno popravilo hiš.
Odstavek 3:
Popravila ali obnova hiš v opustošenib kraiih se bodo opravljala do takega obsega, kot se bo v skladu z navodili, ki lih bo izdal glavni častnik za javna dela pri ZVU, zdelo potrebno, da bodo hiše spet primerne za stanovanje.
Iz ukaza je razvidno, da se obnova po tem ukazu nanaša na vsa že izvršena, kakor tudi na vsa bodoča popravila v vseh zgoraj navedenih »onustošenib krajih« U-kaz ne izključuje možnosti, da se proglasijo za opustošene tudi drugi kraji. Taka proglasitev pa se bo morala izvršiti javno
Vsa ta dela se vršijo pod vodstvom glavnega častnika za, javna dela pri ZVU, majorja Richardsovna. Tehnični vodja del je poročnik Gybson, strokovni Pa ing- Dobro-Ijubov.
Dosedanja dela so dala rezultate, ki so skoro v vseh pogledih zadavoljivi. Kmečko
ZVU itd. To so dnevi borb, težav in neomajne vere v pravičnost svojih teženj, vere v svojo moč in boljšo bodočnost.
Letošnja pesem žanjic je pesem, ki spominja na partizanske čase. TJ časi so minuli, ali ne povsem. Zvečer, ko pride trudni gospodar domov in ko na sestanku razpravljajo o tržaških dogodkih, o stavki itd., zbere zadnje moči in se ponudi za prevoz brane v mesto.
Ali na poti se zave. Sem ter tja, kakor pred dobrim letom, brzijo kamioni policije, kot je prej drvela druga policija. Nastaja skrb, ali bo Uspel prepeljati, ali mu bodo zaplenili vse, ali bodo mogoče tudi njega zaprli, ali bodo morda streljali nanj
Mimo njega stopajo žanjice, ki se vračajo domov. Večkrat se je zgodilo, da so žanjice tudi ob tem času nastopile kot partizanke, soborke in branile brano namenjeno mestnim delavcem.
Srp, ki je nekdaj predstavljal znamenje srečno in mirno pripravljenega kruha za družino in mestne delavce, se je moral spremeniti v orožje za obrambo tistega kruha. ki so ga hoteli oropati policisti. Srp, ki predstavlja skupaj s kladivom bratstvo-kmečkega in mestnega delavca, je te dni predstavljal resnično in močno borbeno sredstvo za obrambo drugega simbola: klar diva ki predstavlja industrijskega delavca.
Letošnja žetev je žetev borbe za bratstvo obeh strok: kmetov in delavcev, je torej sredstvo za jačanje bratstva med mestom in deželo, je torej simbol borbe za demokratične pravice.
Take žetve še ni imelo primorsko ljudstvo, pa tudi tako plodne ne.
Zato bo naša žetev bogata. Naši kmetje se zavedajo, da se v Trstu in Gorici ne sme roditi nov fašizem, kajti takoj bi poplavil tudi deželo Privedel bi s seboj tudi vse ostale priveske, kot so: narodnostno zatiranje. fiskalno suženjstvo, razlastitev večine, naših kmetov in ponovno propadanje našega podeželja,
Dokler pa bosta kmečki srp in mestno kladivo tako odločno, branila, svoje pravice in bosta tako kot sedaj tudi še nadalje branila. svoje bratstvo, protifašistično trdnjavo,
ne bo več fašizma, končno ho vendar morala zmagati demokracija I
Prosvetni delavci ob honca šolskega leta
Naši učitelji in profesorji so zaključili prvo legalno šolsko leto. Otroci so te dni že odšlj k končni maši in so tudi s cerkvenim obredom dali zadnji pečat preteklemu letu.
Precej otrok je takoj drugi dan odšlo na počitnice; ki jih je organiziralo socialno 'skrbstvo pri MOS-u za Trst.
Kljub vsem svečanostim in otroškemu veselju pa si lahko opazil grenko noto prt vseh: otrpkib, starših in učiteljih.
Učencem slovenskih šol v Trstu niso predana legalna, spričevala od ZVU, šolsko leto, torej ni priznano učitelji so bili takoj odpuščeni. Tako se letos naši učitelji in učenci poslavljajo od šole.
To je zadnji udarec, od velikega števila udarcev, ki ga je slovenska, šola dobila, v prvem povojnem letu v Slovenskem Primorju.
Težka je,bila borba za materinski jezik. Preganjani so bili učitelji od oblasti; veliko število jih je bilo odpuščenih, ali ne belogardistov! Saj jim stoji na čelu vojni zločinec, na. smrt obsojeni kolaboracionist, prof. Srečko Baraga.
Preganjane so bile naše knjige zato, ker so pisale o Jem. kar je vsak naš otrok, Vsak naš človek doživel v času vojne, zato, ker so pisale o resničnih dogodkih o naši najnovejši zgodovini.
Zanimivo je bilo videt; naše malčke, kako branijo svojo knjigo pred kremplji vojnega zločinca, okupatorjevega sodelavca. Tako so jo branili kot v času osvobodilnih bojev ko. so čez gmajne, na skrivaj nosili male bstičke s slovensko besedo, skrite v nogavici alj nekje v loncu ali senu. Takrat so jih ^skrivali, danes jih odprto branijo.
Starš; so odhajali domov s »partizanskim« spričevalom. S ponosom so ga nosili. To spričevalo je čisto, neomadeževano, ne disj po Nemcih ali fašistih, nanisal ga je, podpisal in potrdil pošten, ljudski učitelj.
Pravile so matere, da če jim spričevala; ne dajo »oni«, ga pa, vendarle imajo, lep-!'n boljšega; a otroškega znanja ne bo nihče več ukradel.
NAROČNINA
ZA
»PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST"
Tj "
Letna . , Polletna . Četrtletna
j! za cono ji A in B
lir 200-— |j din 80--„ 100— j! „ 40--„	50—	„	20--
Placuje se: V con; A potom sindikalnih organizacij, oziroma v Trstu pri Ljudski založbi. Via Carducci 6.
V	pasu B potom podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost.«
V	Jugoslaviji pa potom Pošt. hranilnice in sicer iia čekovni račun št. 2Q-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost«
Odgovorni urednik: Albin ZABRIC