leto yi.
19-oktnbra 1955
ŠTEV.127.
x
/8
SLOVENSKA REPUBLIKA
Ni dolgo tege, ko so pristaši gibanja za slovensko državo v Argen= i- tini pričeli izdajati nov list. Tvomesečnik SLOVENSKA POT pa naj bi'po = segal tudi na druga področja kot kaže pisanja in študija vreden prikaz t "Svobodne Cerkve v svobodni družbi", o čemer smo več Čuli in tudi pisa= Li lani ob priliki katoliškega shoda v Avstriji.
2	Uvodničar je pametno zapisal, da je "zahteva po slovenski državi
narodni program in ne more biti zadeva eno 'game stranke,še manj kake sku Pinc..." Upamo,da se v tem vsi strinjamo in da smo vsi veseli,da je bil La program slovenske države ur^Liičen leta 1945 z republiko Slovenijo in njeno ustavo. Na dejstvu, da si je slovenski narod priboril svojo ^nžavp in da ta država torej obstoja, ne spremeni prav nič žalostna oko ■ liščinn, da jo država pod komunističnim režimom in da njeni državljani ^iso svobodni. Narod ima v ustavi zapisano še "pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi". Ni dvoma, da more ti dve praviri uporabiti le v svobodi, čeprav se s tem nikakor nočemo lotiti brezplodnega Reševanja uganke, ali bi slovenski narod s svojo državo leta 1945 vsto= Pil v zvezo s Hrvati in Srbi ali pa bi se naslonil kam drugam oziroma rotel biti povsem samostojen,če bi tedaj bil svoboden.
Pri pobornikih slovenske države nas pogosto moti izhodiščna točka, £cr v vsem svojem pisanju izhajajo iz predpostavke, kakor da države ne Pi imeli. Takšno stališče je zgodovinsko netočno in politične zgrešeno, panika nekaj, kar je, in podira pridobitev, ki jr enkrat za vedno uvel ja Hla narodu nesporno pravicr do lastne države. Takšno stališče obenem Ponuja nasprotnikom te pridobitve orožje proti nam, namesto da bi v vsem izhajalo iz dokončne postavko, da je država tu in da o tem ni nobe debate več. Kar bi bilo bolj na mestu in potrebno, je misel in delo, fcako tej slovenski državi priboriti svobodo, kako napraviti iz njenih državljanov svobodne ljudi,pa tudi kako zavarovati državne meje,ohranje P-e ali priborjene s toliko krvjo.
_ o tem nočemo reči, da je gibanje za slovensko državo brez smisla a Li potrebe. Nasprotno; s pametnim pisanjem in delom more krepiti sloven sko državno zavest, vlivati vere v samega sebe in opozarjati na življem ske probleme malega naroda in njegove male države.
Vendar pa so se te stvari v slovenski emigraciji in kot kaže že tu di prej razvijale po neki čudni poti. Prišlo je do tega, kot da so za Slovensko_državo le nekateri ali celo le ena, dve skupini,drugi pa da bi sili proti. Op več: s tem osnovnim dejstvom o obstoju in priznanju slovenske države so se preveč izključujoče vezale enostranske kombinacije, *si spadajo že v politično računico in na žalost včasih celo med špekula ^ije. Tako je z_razvojem postalo že kar neizogibno, da je "pristaš slovenske države" bil istočasno srbofob ali pa vsaj pro tijugoslovan. Pri -^lo je do tega, da je bila slovenska državotvornost onega,ki se je zav~ emal za zvezo s Hrvati in Srbi manj vredna ali celo problematična v ^asprotju z visoko državotvornostjo tistega, ki se je zavzemal bilo za /ezo brez Srbov bilo za čisto samostojnost( no,teh je zdaj reš že zelo ^alo^bilo-za nekako zvezo v srednji ali sploh "združeni" Evropi.
Zato je prepotrebno, da te stvari postavimo na svoje mesto. Kajti Lp mogoče nerazdružno in izključujoče vezati slovensko'državnost le na' -isti zunanjepolitični program, ki ga zastopa kakšna določena politična a. Slovenska državnost je danes tisti faktor, ki nas mora tako dlu
žiti, kot nas'je nekdaj pod tujo peto družila slovenska narodna sagest. Nihče pa ni pooblaščen niti ne raor^ imeti take pravice, da bi drugemu sodil njegovo količino ali kakovost državnosti ali patriotizma.sploh. Vprašanje.je na mestu le tedaj, kadar nekdo to dvoje izdaj a,zanika ali izpodbija.
Öe bomo izhajali iz te osnove, potem ne bo slovenska državna idejs nič trpela, če se bo kdo v zunanjapolitični orientaciji oziral proti Hr vatom in Srbom, drugi bo iskal mesto slovenske države v zvezi s Hrvati, Avstrijci in Madžari, tretji pa morda v Združeni Evropi.
Vidimo,da se pristaši gibanja za slovensko države zdaj prvič prebi jejo do gornjih ugotovitev kot smo navedli is uvodnika'SLOVENSKE ROTI. La bi le temu ostali zvesti in da bi vplivali tudi na ostale sodelavce!
La se razlikujemo
Žal pa j e za uvodničarjem glavni Člankar g.Jože Kessler v "Razmišljanju o bodočnosti malega naroda sredi Evrope" potegnil premalo vidne in močne črto med enim in drugim. Öe se je namreč odločil propagirati in braniti slovensko državno misel, je ta toliko lepa in'močna,da je ni treba v isti sapi že tudi vreči v politi'; ni vrtinec in jo napravljati odvisno od te ali one kombinacije. Kajti s tem je storil prav to,kar snu na začetku obsodili. Kot slovenski'domoljubi nikakor ne prenesemo,da bi nam kdorkoli utemeljeval potrebo po slovenski državi in istočasno delal reklamo recimo za nekako Avstro-Ogrsko. Prvo je stvar in last vsega na^ roda, _drugö pa je stvar in last posameznikov ali političnih skupin.
Ko smö si vsi edini glede slovenske države, ki živi in bo živela, se pa močno razlikujemo v tem, kje bo boljše živela. Medtem-ko izhajamo iz stališča, da so nam Avstrijci in Italijani enako, nevarni,pa naj bodo potem že nacisti, fašisti, krščanski demokrati,überall ali socialisti, včeraj ali danes in jutri, je g-J ■K essler mnenja, da je treba palitiČ no neodvisnost Avstrije (proti Nemcem) tako krepiti, da ji "ne smemo- V naprej ürckati svoje pripravljenosti" za sodelovanje. Razlikujemo sc tudi v tem, da nočemo imeti nobenega posla z utaši,ker imajo kaj Čudne-pojme o krščanstvu in demokraciji, doČim poborniki SLOVENSKE POTI išče* jo in vzdržujejo z njimi stike.
Gotovo pa je sedanji odnos Republike Slovenije zvezne Jugoslavi je in obratno^v toliko prehodnega značaja kot je takega pomena tudi ko= munisticni režim v Jugoslaviji. V svobodi bodo svobodni narodi odločali v kakšnem razmerju in obveznosxih bodo njihove države.
A danes je važno, da najdemo najbolj učinkovito obliko borbe za svobodo slovenske države. In tu je slovenska emigracija potrebna,zdrav= 1 j enj a!
BE3ELE ^ SLOGI
Na drugem mestu poročamo o precej zakasneli objavi predloga Slo = venske^Pravde "za združeni nastop svobodnih Slovencev". Lasi je ob Času predložitve kazalo,da bo imel predlog zagovornike celo v samem Narodnem odboru, zdaj jasno sledi iz zavrnitve, da SIS ne pristaja na koneentra= cijo, dokler se vse brezpogojno ne podredi njenemu vodstvu. Kam bi prü peljala takšna dirka z enim konjem,kot vestnik SLOVENSKA PRAVLA posreče no uporablja Attleejevo primero, vidimo v sedanjem Narodnem odboru, od iCajerega je praktično ostalo le ime in kar je Slovensko demokratsko' stranko pripeljalo v slepo ulico, ko mora v teoretiziranju iskati p.i,oti=
0	,.ez aktivni politiki.( So cialista v odboru rešuje samo jugoslovanski značaj stranke,ki kaže dokaj življenja in pobude.)
Pravdin predlog je propadel kljub temu,da se je dejansko omejil zgrl.] na "sestanek zastopnikov petih skupin". Saj je vendar Slovenska
1	ravna na zakl jučku spomenice jasno izjavila,da ne bo vztrajala na svojem okvirnem predlogu (o Odboru in Svetu),Če b^ stavljen kak boljši pred log. Kljub temu^strankam ni niti do sestanka! Kako bolj bi stranke lopu “mi e z /ra trni, c e hi Pravda stavila podroben predlog!
To nas sili do zakljuoka, da Slovenska Pravda jemala strankarje in njihove izjave preveč.hesno in da je temu vprašanju - čeprav je za učinkovit nastop emigracije važno - posvečala preveč izključno pozornost. Ne vemo sicer vzrokov dr.Zelotove odklonitve, toda Če je molčal zaradi programa o "slovenski državi", potem ni njegovo stališče nič manj zamere vredno kot je dr.Krekovo. Poleg tega pa je š* značilna zmeda med e= migrantskimi prvaki v tem, kakšno mesto pripada slovenski državni ideji. Vestnik SLOVENSKA PRAVDA je t^ precej osvetlil in k temu utegne tudi da našnji naš prvi uvodnik doprinesti krepak delež.
Nič odveč pa ne bo, če ob tej priliki zapišemo, da takšno monopoli stično stališče g.dr.Kreka žene drugače misleče,ki sicer žele ali so.že leli sodelovanja in sloge, v skrajnosti, ki jih ne bi bilo treba in ki slovenski stvari niso koristne. Kako si moremo sicer razlagati bratenje 2 ustaši in podobnimi izmečki Hitlerjevega novega reda? V slovenskem Primeru je bilo ponovno potrjeno pravilo, da tudi nasprotnik narekuje taktiko in da ekstrem rodi ekstrem.
PRED POHODOM NA TRST?
Zapad je ostrmel,ko je Tito zagrozil s svojimi četami,če pride do prepustitve angloameriške cone Svobodnega tržeškega ozemlja italijanski vojski.Zakaj Tito zdaj grozi z vojsko,ko pa ni septembra 1952 protesti^ ral na Edenov predlog za delitev ozemlja in ko KPJ že dve leti stoji na stališču,da je delitev ozemlja sprejemljiva zanjo, če Jugoslavija obdrži cono Bjkar smo poročali 21.septembra v uvodniku "Tito noče Trsta"?
Vzrok leži v strahu pred Italijo in njenim poželjenjem, kar se tako fročno odraža iz jugoslovanske note zapadnima velesilama od 9.oktobra,dan Potem, ko sta Anglija in Amerika izjavili,da bosta cono A izročili v za cedbo italijanski vojski. Ta angloameriška izjava je bila iz zapadnega stališča trikrat ponesrečena’ prišla j^ oh neprikladnem času; ponudila : 0“ Sovjetski zvezi briljantno priliko,da z obsodbo "očitne kršitve mi= rovne pogodbe z Italijo" napravi še več zmede in si nadene avreolo bor= ca za zakonitost in pravico malih narodov;štor j ena je bila brez predhod j r*ega posveta tako z Jugoslavijo kot z Varnostnim svetom, pod Čigar var = stvom se nahaja Tržaško ozemlje. Pritrdimo 0B3ERVERJÜ,da še bedo sovjet ski sateliti (in dodamo še:kominformisti v Jugoslaviji) po Titovem di = Plomatskem:-pp.razu vprašali, "če se je vredno "vezati^na buržuazne kapi= tališ te,da"te potem morda nepošteno izigrajo", - in dopisniku NEWS CHRO NIČLA iz Trsta Verncn Bartlettu,da "to ni ekonomija,potegniti nekaj ti= soč vojakov iz Trsta za ceno takega poraza v mrzli vojni",ko se je Mosk va pred Varnostnim svetom zavzela za izpolnitev mirovne pogodbe in ime= kovanje tržaškega guvernerja.
Šibka laška vlada je seveda zagrabila za zapadno ponudbo in takoj iz javila,da je to prvi korak za dosego celotnega ožemi ja.Tu je Tito pla M-Jil pokoncu. Kajti Zapad ni umaknil marčne iz jave( 1948), po kateri naj ti Italija_dobila vse tržaško ozemlje, niti ni izjavil, da ne bo dopustil ^a bi Italija za ceno A stremela še po coni B,Istri,Dalmaciji itd.Jugo slavija je bila upravičeno nejevoljna,da kot soudeleženec pri upravi C z eml j a ni bila v naprej obveščena in da se je vsa stvar kot kaže skuha la v samem Rimu na pobudo ali posredovanje ameriško ambasadorke ge.Luče; Saj je vendar iz Rima prodrla že 5.oktobra prva vest o nameravani izjavi.
Sovjetska intervencija je Jugoslaviji neljuha.Članek Moše ?ijade v ICLITIKI 14-oktobra,da sovjetska vmešavanje v tržaški problem "ni niti ^ interesu Jugoslavije niti ne tržaškega prebivalotva"pa samo potrjuje, 9a je Jugoslavija proti Svobodnemu trž,ožemi ju in da bi rada na predlo= 2 enih razgovorih (brez njih ne bi. mogla) še kaj izvlekla koristi v coriA,
I	S slovenskega stališča je vsa stvar dokaz,da v politiki ni večnih
zavezništev,da sc večni samo interesi. Ce bomo tako vodili svojo poli= ziko, se home izognili marsikateremu porazu in ne bomo slepo zaupali in
se zanašali na "zapadne prijatelje". Čeprav tudi jugo sl.diplomacija nosi del krivde za nesrečo,utegne vendar na dolgo dobo to poslednje spozna = nje in izkušnja tudi pri nas doma ljudi''pripeljati k zdravi politični presoji in realizmu.
KLIC TRIGLAVA 53jBucks Hill,Chapel End, Nuneaton, Warwi^ičshir e
i2haj_a_l JLin_3 Lpqnedel jek _v_mesecui
V SLOGI JE MOÖ!
Izvršni odbor Slovenske Pravde je 1.oktobra v istoimenskem vestni^ ku objavil besedilo predloga, ki ga je lani lo.maja našlo vil'•prvakom treh slovenskih političnih strank v emigraciji in g.dr.Žebotn, predsedni ku Akcijskega odbora za slovensko državo. Pismo razpravija"o "združenem nastopu svobodnih Slovencev", pod čemer je mišljena preosnova in razši= ritev Slovenskega narod-nega odbora. Iz celotne vsebine objavljenega pred loga in člankov v 62.štev."Slovenske Pravde" je mogoče sklepati,da je obstojala želja, naj bi Slovenska Pravda,ki se je več let vztrajno pri= zadevala za uretev emigrantskih razmer, slednjič stavila konkreten pred log,kako naj bi do tega prišlo.
Umestno se je Izvršni odbor Slovenske Pravde pri predlogu za zdru= ženi nastop skliceval, da so "tudi prvaki Slovenske Ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke ob različnih prilikah ugotovili,da na= pori za osvoboditev slovenskega naroda niso dovolj uskladeni in so obe= nem poudarili,da narodnopolitične naloge naraščajo in zahtevajo sođelo^ vanja vseh svobodnih Slovencev in Slovenk". La bi bil zdaj objavljeni predlog podkrepljen, je vestnik "Slovenska Pravda" fliedvbesedilom citiral nekaj teh izjav C gg.dr.Kreka,ing.Bevca,dr.Lrnovška,dr.Žebota,urednika "Slo venij e")in na koncu tudi objavil izvlečke iz korespondence med Sle -vensko Pravdo in dr.Krekom v letu 1949 prav v zadevi reorganizacije Narodnega odbora.
Lva predloga
vPo začetni oceni razmer in političnih sil slovenske emigracije, je Izvršni odbor ^Slovenske Pravde izrazil preosnovo Slovenskega narodneg-i odbora "v širšem Svetu in ožjem Odboru". Prvega naj bi sestavljali zastopniki treh predvojnih političnih strank( SLS,SDS in SSJ) ter dveh i ~ vojnih političnih skupin (Slovenske Pravde in Akcijskega odbora za slo' drzavo);dal j e zastopniki nepolitičnih,kulturnih,stanovskih in narodnost no-lokalnih zdrož en j, drn štev in skupin; povabljeni naj bi dalje bili ■, i di zastopniki obmejnih Slo vencev, pr itegnj eni pa tisti javni delavci, k-5 se zanimajo za narodnopolitično delo in mu utegnejo koristiti. Tako še= stavljeni 3yet(,ki more biti zelo širok) naj iz svoje sredine izvoli 0d= bor z izvršilno močjo. Odbor je odgovoren Svetu.
Kot drugi aktuelnejši predlog pa je Slovenska Pravda predložila se s-tanek zastopnikov petero političnih skupin, ki so naštete zgoraj .Na ta kem sestanku (v Ameriki) naj bi si predstavniki skupin izmenjali pogl de glede preosnove in naj bi določili,kdaj . bodo spet prišli k delo
nemu sestanku,če bodo na prvem posvetovalnem spoznali,da osbtoie možne sti sporazuma.	-
Kot znak dobre volje je ob zaključku spomenice izjavila Slovenska ravda, da 'ne vztraja pri tem,da je njen zgoraj konkretizirani predlog o 0''ret'u m Odboru) edini pravilen; vol jni smo poslušati druge predloge ln	dol?ri volDi bomo končno našli sporazumno rešitev". Takšen
nepo i icen zaključek v strankarskem pomenu besede dovolj zgovorno pove» a polaga olovenska Pravda važnost predvsem sestanku petero skupin,kjev bi bilo osebno mogoče izmenjati misli - česar je doslej manjkalo.La 1 bi vede!10 cem ne.] na sestanku govore, je bil stavljen okvirni predlog o ovetu m Odboru.Razprava o tem bi nujno razčistila ozračje in pokazala an so pogoji za dosego sporazuma.
r- z:
Slab odziv
Z daljšim pismom je odgovoril g.dr.Jelenc, ki zastopa socialiste v
0rUI E’r?d?ednllc SDS g.ing.Bevc pa je sporočil, da je poslal p 6 l0Sv0lanotn izvršilnega odbora svoje stränke;razumem,da se ti ali m so odločili za Pravdm predlog ali pa se niso mogli zediniti; gotovo v
,da odgovorili niso. To tudi nista gg,dr .Krek in Zebot.	....
, n ..oleg besedila tega predloga objavlja vestnik "Slovenska Pravda" . : dal]s° obrazložitev, zakaj se je organizacija toliko prizadevala za zre ženi nastop.k a koncu pa objavlja "Ugovore in prigovor e",ki jih je bilo i ^ > i sli zaznati po stranskih, poteh ter nanje odgovarja.	(pc)
"SAMO SLOGA SRB IH A 3PASAVA" (01 posetnega do planika)
II
.V življenju erbske emigracije je tild usodno leto 1947. .Tedaj ti se moralo.'organizirati Srb.gko narodno predstavništvo. Toda obstojali sta dve .po. v sem nasprotujoči, si tendenci b.e.m. woo. ljudje .iz Jugo jsl 5 ' venskega -narodnega o'dbora( v Londonu) hoteli v takern 'Predstavništvu pr e -moč predstavnikov srbskih političnih strank, so desničarski elementi c= koli b.jugoslovanskega veleposlanika g.Kcrstantina Rotiča hoteli,da mu dajo prvenstveno" antipartijski znač-aj in protijugoslovansko podobo-V la ki situaciji bi moralo priti do intervencije staro-izseljeniških organi • zabij,a'se je dogodilo baš nasprotno. Cerkev, Srbski narodni savez In Srbska narodna odbrana (pod predsedstvom g.Lučiča) v Združenih državah so 'se postavile ua stran.g.Po tiča in tako je prišlo do izrazitega srbskega 'foruma - db Srbskega centralnega nacionalnega odbora,.v katerem so' bil pro leg g.Potiča še gg .Purič, Draškovič, Ljuj ič, L jcno.vić, Žuj evid 'in ne' kaj tč'asa tudi episkop m.irenej Ljordjevid,.ki pa je odbor kasnpje zapu = stil.	’
Tako -sestavljeni odbor je na srbski strani odkrito'napadla le 'ena skupina - "0 slobod jenj e" . Večina srbskih emigrantskih organizacij., pa tudi onih iz domovine, je stala ob strani te borbe.proti 3CN0-. Ljudje v Juge slovanskem narodnem odböiu so tu in tam odgovarjali na. napade g. Potica. Res pa je, da kanadska Srbska narodna odbrana pod predse.dst.yom . na'jpr e j g. Bul ata a kasneje g .Marko vida, ni hotela sodelovati, z. S CŠičbjbmv-’■ vendar pa se je pazljivo varovala vsakega spora, -v katerega pa je bila končno pahnjena prav od samih članov 3CN0.
Kakor je bilo leto 1947-usodno za organiziranje srbske emigracije, utegne biti letošnje leto 1953»odločilno ali pa 'vsaj pomembno. Letos pe namreč prišlo do dveh dogodkov velikega pomena: manifestacija. v Kanadi . in razpad v Združenih državah, -Bistveno v tej situaciji je,da je SONC izgubil podporu dveh največjih izseljeniških organizacij - Cerkve in Srbskega narodnega saveza.
III
Na srbskem dnevu na Vidovdan letos v Niagara Palls je prišlo na iniciativo kanadsko Srbske narodne odbrane in po prizadevanju predstav bikov ameriške in kanadske zadruge "Gslobodjenje" do resolucije,ki sa jo podpisali v imenu Cerkve episkop g.Lionisije, v imenu Srbskega narod bega saveza g.Radakovič ter zastopniki Srbske narodne odbrane v Kanadi, Srbske bratske pomoči,Narodnega ravnogorskega pokreta, Saveza "Oslobodje bje" in drugi. To zborovanje so dejansko pozdravili vsi prvaki srbskih Političnih strank, torej tudi iz Jugoslovanskega narodnega odbora, kot.' začetek resnega dela. Kaže,da. je tudi številčno močno Udruženje boraca KJV zelo blizu ide ji, izraz eni na srbskem dnevu.Kar je važno poudariti,
’-o resolucijo podpirajo vse izseljeniške organizacije razen Srb.narodne odbrane v USA,ki pa se je zadnji čas precej oslabila vprav zaradi podpi banja SCNOja. Lasi niso ideje v resoluciji najbolj sveže,je zanimivo,da Sodjih podpisali iz sel jenci:srbski narod v Jugoslaviji bo s svobodno iz baženo voljo določil svoj odnos do drugih narodov v skupni državi;pred= Otavniki političnih strank in drugih emigr,organizacij naj sodelujejo Pri o stvarjanju srbskega predstavništva;"Baška resolucijah ki je brez byoma.zastarela za jugoslovansko platformo, v letu 1953 - po mojem mne -• ■'LjU-) je bila proglašena za osnovo srbskega zbiranja. Ta'resolucija ne omenja srbske države,iz javi ja se za federalizem,za polno narodno suvere bost in odklanja nedemokratskeelemente. Kralj ni bil omenjen v tej ka= badski resoluciji. Torej čeprav ta niagarska resolucija ne more biti pobova za o stvaritev jugoslovanske platforme proti komunizmu in Titu, bendar predstavlja za Srbe veliko pridobitev. Č-e bodo pametno in slož= bo nadaljevali in predvsem skromno, če bodo izseljeniške organizacije bo konca moralno in materialno podpirale emigrantske - utegne priti do
obrege ^aklj.ie^a,	(Zaključek prihodnjič)
NOVA ELEKTRARNA V SLOVENIJI (Dopis)
Med jugo slovenskimi oblastmi in švicarskim podjetjem Brown,Boverie & Co. ter Bratje Sulzer ‘dzoz, je bilo.sklenjena pogodba za nakup opreme nove ter mo-elektrarne v Šoštanju. Eloktričnn energija,ki jo bodo v--obra tu pridobivali iz lignitnega premoga, bo v glavnem na razpolago za tovar no žrl ini c e ^ in. aluminija, ki se gradi v Strnišou na Ptujskem polju. Tam naj bi pričeli s proizvajanjem aluminija koncem leta 1?55.
Švica na žalost ne spada med tiste državo, ki velikodušno nudijo Jugoslavijo heodplatno podporo v trdnem upanju, da se bo Tito - v primer nem trenutku - boril proti Sovjetom v obrambi civilizacije in drugih. us= tanov Zapada. Švica je nevtralna država in njeni gospodarski'odhošaji z Jugoslavijo temelje na strogo trgovskih osnovah, t^rej na "kapitalističnih" načelih. Kakor z veliko večino drugih evropskih držav ima Jugoslavi ja tudi s Švico neugodno plačilno bilanco ter znaša njon sedanji dolg že 45 milijonov švicarskih frankov. Jugoslovanski izvoz v Švico znaša pov= prečno 20 milijonov frankov na leto in morajo od toga letno odriniti 9 milijonov v odplačilo dolga, ki se je nakopičil od leta 1948. Šele ro dolgotrajnih pogajanjih, ki so za skoro dve leti tudi prekinila gradnjo šoštanjske oloktrarne, ker pač ni bilo niti kreditov niti opreme, in. po intervenciji švicarske vlade sc je komunistični Jugoslaviji posrečilo do hiti posčj-ilo v znesku 28,500.000 švicarskih frankov v švicarskih bankah-Teko bodo zdaj s tem denarjem nakupili pctre.bno strojno opremo, ki je bosta 30?fc izdelali tovarna "Prane Leskošek" v. Mariboru in "Miha Marinko" v Trbovljah,kar bosta dobili plačano v švicarskih frankih.
^Toda Jugoslavija je kot protiuslugo Švici morala pristati na osnova nje švicarske firme oh jadranski obali, ki bo monopolne razpolagala z jugoslovanskim aluminijem. Ta tvrdka bo imela tako izključno pravico proda; janja aluminija, ki bo namenjen inozemstvu. Do leta 1959.bo šel ves dobi* oek za plačilo dolga; če pa dobička ne bi bilo, pa bo morala kriti izgu= bo jugoslovanska Narodna banka.
222.000 konjskih sil
h
Dograjena termoeletrerna v Šoštanju bo imela 8 agregatov,od katerh bo vsak proižvajnl 37.000 H?. Tak° bo s polno zmogljivostjo dajala toli= ko elektrike kot so jo pred nedavnim proizvajale vse slovenske elektrarne skupaj.
Jugoslovanski vladi je zares trda predla, ker ni iiogla dokončati že prejetega veleobjekta. Kajti strniška tovarna aluminija bi bila brez has ka, če ne bi imela dovolj elektrike, ki jo zahteva ogromne količine elek troliza alTBjminija. Kor bodo šoštanjski agregati grajeni postopoma, bo i= tak predvidoma do leta I960, treba strniški tovarni dobavljati električ r-i Tok iz drugih elektrarn, ki pa so že zdaj obremenjene - na škodo malih t‘7°v* rTa^° ho spet tovarna v Kidričovem( kot se zdaj imenuje Str = nišoe)tista, ki zahteva’ Čim prejšnjo izgradnjo in polno izrabo obeh elek tramov gradnji - v Vuhredu in Medvodah.
Soštanjska elektrarna stoji v bližini velikih nahajališč lignitnega premoga, v osrčju Šaleške doline, kjer je znani velenjski rudnik. Ta je doslej dobavljal lignitni premog stari velenjski elektrarni,ki ga porabi dnevno približno 300 ton. Nova elektrarna pa ga bo zaradi ekonomične j še izrabe spočetka porabila na dan okoli 2000 ton. Kajti v velenjski elek = tram j stane ena konjska sila 4 kg lignita, \T šoštanjski bo pa le 1,3 kg.
+ V Sloveniji je še kakšnih 150.000 hektarov zemlje,ki bi jo mogli s sistematičnim melioriranjem spremeniti v rodov'tna polja. Tako bi*'dose= gla dodatna	* kmetijska pro iz
vodnja vrednost 4 do 6 milijard din 1etno.
+ Povprečna dolgost življenja je v Jugoslaviji 51 let;naj višja je v Sloveniji (56 let),najnižja pa v Bosni in Hercegovini (43 let)Na 3000 Jugoslovanov pride ena bolniš ka postelja in en zdravnik.(V USA pride 1 postelja na 100 ljudi.)
5 v
štev.127.
JAVNO M F TE N J E
Zgodovinski paberki: G .urednik !'Tole so odgovori na pisma, ki ste jiF ob= lavili.(2 'ozirom 'na' mojo ankeio) v 124.in!25 . štev.Klica Triglava:
JC&LH:Uredniku sen poslal kot dokaz moje trditve vabilo na kosilo "ob priliki nove maše*"',-ki ja-je ;imel v Brid^portu č.g.Rebol 14.junija'letos, in izrezek iz "Ameriške"domovine"od 25.junija letos,kjer poroča,da Je 'i mel g.Rebol novo mašo v Clevelandu 21. junija in da je to -bila "že 16.no va maša v naši fari".- Slovenski duhovniki poučujejo slovenske otroke katekizem v angleščini v Clevelandu in Bridgepor tu .Nisem tega pisal zlo', namerno,ampak ker je nujno potrebno,da se vsaj nekateri vzdramijo in da dvignejo svoj glas,da to pelje v pogubo. (CC)
P.E.: Kako lepo bi bilo,če bi našlo vil voj e pismo na Vatikan, ki •vzci’ žuje Vzhodni institut, ki se v velikem stilu pripravlja- na misijonsko .-de lo v Rusi j i, čeprav je današnja stvarnost drugačna.( Pr. I.)	:,
J.H.: Pravite,da Rusi niso veliki po civilizaciji. Za'božjo voljo,ko da bi bili^ civilizacija in kultura eno in isto. Rusi niso. po -civil-izaci ji prav nič zaostali za Ameriko, o ameriški kulturi se pa prav. zares; še-Ue more govoriti, medtem ko. je ruska kultura znana vsemu svetu. Toi.e Je pa ameriška "kultnra": 65 milijonov Amerikancev ne pripada .ntbeni r Veri; 90^ vsega časopisja in knjižnih založb je v judovskih rokah; vsak tretji sklenjeni zakon je ločen; domačinov Indijancev je komaj še pol milijona.Tu je tekla kri v rekah,ko je evropski kulronosec Anglos^k = son - začel"civilizirati" in "kultivirati" domače Indijance. Eisenhower je na.zahtevo svoje vlade vrnil pol milijona roških vojakov,ki se niso hoteli vrniti v Rosijo in so končali po strejiščih in v Sibiriji.Sicer Pa počakajmo 'nekaj 'deset let,pa bodo tudi drogi govorili o- nas tako,kot ^daj govori o Rusih g.JH.Mnogih od nas ne bo več med živimi,drugi pa bo o tako pljuvali na naš mučeniški narod kot pljujejo zdaj na mučeniški-m^ski narod .( Pr.I.)
. -ABC: Ali se Vam ne zdi malo prehudo,da se pleše v dvoranah pod cerk= vi"jo? Zgoraj^Na jsvetej še - spodaj pa ples! ( CC)
;vZ ooitkom o _ cepljenju sil pa je tako kot da bi se smeti uprle etli.Hiša pri nas ni čista in kdor ne želi prezračenja in očiščenja,ta ne zeli reda ali pa nima jasnih pojmov, karj to vodi.	XYZ
olovenscina: Zares ni napak ukloniti se in-govoriti s tujci v hjiho = yem jeziku in.zaradi vljudnosti v njihovi družbi tudi s Slovenci,bodisi srbo-hrvaseini kot angleščini ali katerem-koli jeziku. Seveda če gre samo za.razgovor. Prugače,če gre za priznanje enakopravnosti jezika.Pa= es y diplomatskem svetu vsakdo hoče,da bi bil tudi njegov jezik med u= ednini jeziki; in prav je. tako,če se že ni mogoče zediniti za en sam di lomntski jezik. - V llC.št.je Klic Triglava govoril nekoliko o razme= an v Kolegiju Svobodne Evrope v Strasburgu;prav je dodati,da je takrat z® u-vrsoenje slovenščine med učne jezike, to je-uradne jezike, poleg o ednjih. jezikov, albanski, ap.gleški, bolgarski, češki, fräncoski, madžar= sy-i,poljski,rumunski,slovaški,srbsko-hrvatski in trije nordijski jeziki. v	veliko vec lent za vprašanj^volike,gre za mednarodno priznanje slo
^eVa>kar predstavlja: literatiir o), ko t se zanje morajo še po = sebno boriti Slovenci v Italiji in Avstriji. - Razume se, da sm§eSloven= nu36	to Priznanje, toda! z eno izjemo,ki je podobno kot
^ r vy "t " InO.st.KI.- tudi izjavil, da "slovenščina sploh ne pride v po = +.bv 'J0 P0010131 SR kril Klic Triglava, g.ing.Jerasu in meni pa posve oster napad, našlovi j en 'To tuji glavi". Anonimnemu piscu - brez dvo = vT KrJvea sam! - so razmere v omenjenem kolegiju podrobno poznane,in yrav ima, da je podpis odveč. Mari bi bil naslovil članek "Po lastni gla i , saj pravijo, da zasluženi kazni nikoli ni moči ubežati-! Morda pa- je -0P^QV?;!;®Ca-Pr?šern? ~ dobesedno razumel ironi jo :(" Slo vencem) ... gr e, Slave 7sf,m,163 ati, tace lizat’".	Dr. Ciril Mejač
T noyemtru pričnemu objavljati Za Socialni sklad 29.oktobra je studijo g.Franca Erjavca o na daroval g.M.G. znesek B 1.0.0 -Stanku slovenskih političnih stank Prisrčna hvala!
Spomenik': G.urednik! Letos ste v u vodniku o vetrinjski tragediji pi= šali,da niso vrnitve domobrancev odredili nižji britanski komandan= ti,ampak da so jo odredili odgovor ni zaradi predčasnega do.govora.To= da pr-ed dobrim letom ste pa pisali da odgovorni niso vedeli,da je bi= lo poslanih 12.000 domobrancev de= mov v smrt.loslednost za bogovel G.
(Obe navedbi sta točni.Do slej nam= •reč nihče ni dokazal,-da so odgo -vorni vedeli, da bodo domobranci po biti .("poslani v smrt"), nismo pa zanikali,da ne bi vedeli za repa= triacijo( vrnitev v domovino).UrKi)
G.urednikIPrišlo mi je na misel da 'bi pogledal,kaj pravi Dedijer o Yetrinj'ah in drugem v svoji knjigi o Titu.Ver jemite ali ne,tam nisem mogel 'na*jti ničesar niti ne o VetnL nju" niti ne o ostalih pokoljih^ki so jih partizani izvrševali.Pač pa Dedijer mnogo" govori o humanosti, principih Z.druženih narodov in. Ti= tovi cenitvi človeka.Pravi eolo,da je bil "-slučaj"> da se je sacialna revolucija v Jugoslaviji vršila is točasno kot "osvobodilna vojna" in da bi v primeru,.da vojne ne bi bi= lo,ta revolucija mogla biti "skoro nekrvava". Po Dedijerju so Titovi • opričniki velikodušno oprostili- "za peljanim" in so kaznovali le "pov= zročitelje kolaboracije in ižka-riš čevalce delovnega ljudstva" V Miren bergu so se nacisti izgovarjali s ■ "povelji od zgoraj" in z "neodgovor nimi elenmti".Dedij er se ne izgovar ja niti z enim niti z drugim,ker e noszavno molči,a odgovornosti svo= je partije in centralnega, komiteja s tem niti najmanj ne zmanjšuje.O= bratno,samo potrjuje Jo,Bilo bi za res po srečeno,ako bi Tito nekega dne izjavil,da o pokol jih "ni imel pojma" in da njegovo očetovsko srr ce kaj takega ne bi preneslo,Bolj verjetno kot to pa je,da bi on iz= javil isto kot je izjavil prod so= diščem leta 1928,ko so ga sodili_ za komunistično aktivno st,namreč da
se ne čuti krivega,ker dejanj e,ki ga je zagrešil,ni greh v njegovi partiji.In to bi mu javnost rada pritrdila.Streljanje v tilnik ni greh v komunistični partiji.--!..Zi
Pravica pa taka! fr- C,urednik!V do = polnilo" uvodnika v minulem KTju bi lahko navedel članek Milentija Po po vida, člana CK ZKJ, v julijski "Na ši stvarnosti".Po njegovem bi mora la biti sodišča organ revolucije, ne pa platforma za neko objektivno iskanje■resnice,kar je sicer tudi Pijade na drug,zmenejši način po= vedal..Pri tem je Popovič omenil slučaj partizana,ki je stal pred' sodiščem, ker je pretepel reakcio nar ja, pa je zato-dobil več mesecev zapora..	K-č,
Trst: G. urednik! Trst je tor e j. š el,-zamo precej nepričakovano,ker si nisem mogel misliti, da bodo Angle ži pripravljeni storiti takšno lum parijo.Saj vendar s.tem ne bodo dosegli sporazuma med'Jugoslavijo in Italijo,Po mojem bo rezultat,da se bedo v Jugoslaviji zelo okrepi; li kominformistični elementi ..Tito seveda nemore'našaj,pač pa se bo= do manj kompromitirani komunisti pričeli spraševati,kakšne koristi prinaša sodelovanje z Zapadom.Zla sti oni,ki nimajo mnogo od veliko dušne pomoči,ki jo nudi Amerika.p
+ Dr-Sto j an Bajič, znani naš jami delavec iz mlajše predvojne .ge= neracij e,sedaj profesor na univer= zi v Miami,Florida (USA)je bil 27y sept.tl.imenovan za rednega člana -Svobodne mednarodne akademije znanosti in Umetnosti v Parizu.
+ B.kralj Peter je 4*oktobra pri= cel' objavljati v 3UNDAY DISPATCH Članke z naslovom ''Moje življenje"
+ G .E .Davies, parlamentarni pod =s.
tajnik za zun.iadeve v laburi= stični vladi je bil na obisku v Jugoslaviji
CVETKA- IZ DOMAČEGA LOGA
"...Tako je n.pr.Miha Krek član Narodnega odbora-za svobodno Evro= po,ki je ameriška organizacija za pobijanje komunizma.v evropskih dr žavah,ki so pod komunizmom..."
("Slovenska krščanska demokraci= ja v emigraciji",KATOLIŠKI GLAS -20.avgusta 1953.)
V upravi Klica Triglava je na prodaj še nekaj izvodov knjige "SLOVENCI I SRBI".Cena 1 dolar oz.7 angleških šilingov.
Celoletna naročnina za KLIC TRIGLA VA znaša 24/-,za četrt leta pa 6/-Za inozemstvo odgovarjajoča vsota z doplačilom za letalsko dostavo.-