Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Te lefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 844 TRST, ČETRTEK 3. JUNIJA 1971, GORICA LET. XX. ZAGRIZENOST Ljudje pripisujemo posameznim narodom svojske vrline in napake. O Škotih povsod po svetu vedo, da so skopi. Angležem pripisujejo flegmo, Špancem ponos, Italijanom lahkotnost. Francozi so zelo »naravnostni« Ko hi pri Slovencih iskali napako našega narodnega značaja, bi skoraj ne mogli iti mimo zagrizenosti. Pregovor pravi: Zagrizel se je ko klop. Klop se z okončinami in čeljustmi zagrize v Zunanjo plast kožnega tkiva. Zlepa ne popu šti. Cesto ga prej mrtvega ko živega spraviš iz telesd. »Zagrizen« človek ravna podobno. Z vsemi silami se oklepa svojega mišljenja in ne popusti, da bi mu prišli do živega. Strastno je navezan na svoje prepričanje in se ne da omajati tudi s tehtnimi razlogi. Zagrizenost je znak omejenosti. Zagrize-nec ima majhno obzorje, vidi samo nekaj pedi pred nosom, živi v majhnem svetu svojih skromnih spoznav, delnih uvidov, skrčenih razgledov. Zagrizen je zato, ker zelo malo vidi, še manj razmišlja in si nič ne prizadeva za svoje osebno gledanje. Zagrizenost je znamenje majhne osebnosti. Velika osebnost je usmerjena na velike in brezmejne vrednote, majhna osebnost pa se zadovolji z drugorazrednimi in delnimi vrednotami. Samo kdor se dvigne nad vsakdanjost, more zreti široka obzorja pravih vrednot. Zaradi boja za obstanek se majhni narodi res nagibajo k zagrizenosti. Ta boj zaposli veliko narodovih sit in jih s tem odvrača od širnih pogledov na velike vrednote in dobrine človeštva. človeka dostikrat oropa veselja ob srečanju z osebnostjo, ki zna pravično presoditi misel svojega sogovornika, ne glede na to, ali mu je prijatelj ali nasprotnik. Sposobnost za lastno mnenje in prepričanje, posebno pa še sposobnost, da znaš svoje prepričanje brez hlastanja in strahu odprto, prepričljivo braniti, je ena najlepših potez oblikovne osebnosti. Taka osebnost Slovencem manjka. Nekateri narodi, npr. Nemci, se zagrizejo v delo, mi pa se zagrizemo v svoje prepričanje. Delo more biti koristno in proizvajalno. Zagrizenost v prepričanje pa je neplodno, dostikrat celo škodljivo in v danih primerih uničujoče. Prepričanje mora biti najprej plod treznega preudarjanja, tehtanja in primerjanja. Če zberemo dobrine in vrednote in jih po zavzetem premisleku strnemo v svetovni nazor in potem celotno čustvenost in hotenje zastavimo za svoje prepričanje, potem je to prav. Če prevzamemo prepričanje od drugih, npr. otroci od staršev, moramo ob svojem času vse preveriti in osebno preiskati in si po svojem premisleku vse osvojiti. Toda prepričanje zaradi prepričanja, brez raziskave vrednot, ki jih prepričanje sestavlja, je vsaj znamenje nezrelosti, če ne že tudi osebne omejenosti. Zagrizenost nam je Slovencem v preteklosti mnogo škodovala. Tudi danes smo podvrženi tej — nečednosti. Moramo jo premagovati s treznim preudarkom. (»Družina«) Demokracija in nasilje Umor državnega pravnika Scaglioneja na Siciliji, mafija, politični atentati in spopadi vsakovrstnih skvadristov, ugrabitve na tekočem traku z namenom izsiljevanja, gnus ni umor trinajstletne Milene Sutter v Genovi, ki je pahnil vso javnost tega velemesta v obupno jezo, neprestani ropi bank in Zlatar jev, ki dokazujejo, da je postalo to, poleg ugrabljanja in izsiljevanja, že stalen vir do hod kav cele kategorije ljudi, uboji in umori za vsako malenkost, ki dan za dnem polnijo časopisje — vse to vzbuja vtis, da se Italija utaplja v kaosu nasilja in da lahko pomeni to konec italijanske demokracije. A ne samo italijanske. Podobne novice prihajajo (udi iz drugih držav z demokratično ureditvijo: \7. Nemčije, Holandije, Danske in Francije, čeprav položaj nikjer ni tako vznemirljiv kakor v Italiji. Na Švedskem je celo mestna uprava Stockholma kapitulirala pred tolpo mladih razgrajačev in jim plačala pol milijona lir odkupnine, da bi prizanesli mestu s svojim razgrajanjem. Povsod se kaže demokracija šibka nasproti nasilju. Povsod se zdi, da mu ni več kos in da dviga roke pred nekaterimi najakutnejšimi problemi modernega življenja. Kljub temu smo še vedno prepričani — in bomo ostali vedno prepričani — da je demokratična, pluralistična ureditev najboljša možna ureditev. To pa nas ne sme napraviti slepe za spoznanje, da demokratični sistem ni nekaj dokončnega, togega, nekaj, česar ni tre- ba več spopolnjevati. Vse tisto negativno, kar smo omenili zgoraj, dokazuje nasprotno, namreč da je tudi demokratični sistem potreben neprestanega izpopolnjevanja, dopolnjevanja in utrjevanja. Zlasti pa je nujno, da postanejo demokratični sistemi aktivnejši prt reševanju problemov, ki jih prinaša s seboj moderno življenje, odločnejši nasproti nasilju, trdnejši pri obrambi individualne in kolektivne svobode, pravičnejši pri razdeljevanju narodnega dohodka, ostrejši pri kaznova-njunasija vseh vrst. Demokracije, če hočejo ostati demokracije, nikdar in v nobenem primeru ne bi smele popustiti pred nasilnimi metodami in se dati izsiljevati nasilju ali dopustiti, da se v demokratičnem sistemu kaj takega dogaja, da so namreč posamezniki ali skupine brez zadostne javne opore izpostavljeni nasilju dn izsiljevanju. Kjer 'se to dogaja, začenjajo ljudje izgubljati zaupanje v demokracijo dn njene vrednote ter sanjariti o »redu trde rOke«, o redu diktatur in totalitarizmov, ne vedoč, da bi se izročili s tem še hujšim, višje organiziranem dn institucioniranim oblikam nasilja in nečloveškosti. Da pa bodo to razumeli, jih je treba vzgajati za demokracijo in jim predvsem dejansko dokazati, da bistvo demokracije niso nemoč, pasivnost in kaotičnost, ampak svoboda, zajamčen red, spoštovanje prava, varnost pred nasiljem in pravičnost. 25 let republike V sredo, 2. junija, je poteklo 25 let od ljudskega referenduma, na katerem se je italijansko ljudstvo odločilo za republiko. Savojska monarhija, ki je v prejšnjem stoletju imela precejšnje zasluge za združitev Italijanov v enotno državo, je pred 25 leti izšla z ljudskega glasovanja poražena, saj ji večina Italijanov ni mogla odpustiti zgodovinske krivde za nastanek fašizma, za njegov prihod na oblast in za vse pustolovščine, ki jih je ta nato zagrešil. Odprava monarhije je bila tudi dokaz zrelosti ljudstva in sad prizadevanj italijanskih republikanskih gibanj, ki so monarhično državno ureditev upravičeno smatrali za oviro na poti k vse večji demokratizaciji družbenega življenja. Razvoj v teh 25 letih priča, da je bila takratna odločitev večine Italijanov pravilna, saj je Italija, čeprav je izšla iz vojne poražena in imela ogromno materialno škodo, dosegla v tem razdobju takšen gospodarski razmah, da je danes ena industrijsko najbolj razvitih držav na svetu. Republikanska državna ureditev seveda ne more sama po sebi rešiti vseh problemov, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Res pa je, da nudi široke možnosti in ustvarja pogoje, da lahko pride polno do izraza ustvarjalna sposob- nost tako posameznika kot posameznih družbenih skupnosti. Italija bo prav gotovo še bolj napredovala, če bodo znali državljani svoje svobodne institucije ohraniti in braniti ter jih izpopolnjevati, kot predvidevata duh in črka ustavne listine. Kot pripadniki slovenske narodne manjšine moramo najprej ugotoviti, da smo prav v okviru republikanske ureditve dobili 6■ člen ustave, ki določa, da »republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine«. Čeprav drži, da je ta norma predvsem deklarativnega značaja in da manjšine nimajo od nje dejansko nobene koristi, če se ne izvede s pomočjo ustreznih zakonskih ukrepov, je treba vendarle priznati bistveno razliko med sedanjim in prejšnjim stanjem, ko so nam kratkomalo zanikali pravico do obstoja■ Slovenska narodna manjšina mora torej ob 25. obletnici ustanovitve republike še glasneje in vztrajneje terjati, naj država končno prične izvajati republikanske ustavne predpise, kot ustreza volji velikih in daljnovidnih duhov, ki so državi in državljanom s pomočjo moderne in demokratične ustavne listine nudili možnost, da so se izkopali iz razvalin v katere jih je bil zasul fašizem. RADIO TRSTA Boj za čisto vodo se je začel prepozno? ♦ NEDELJA, 6. junija, o'b: 8.00 Koledar; 8.30 Kme tiljiska oddaja; 9.00 Sv. maša; 10.45 Za dobro vo. (jo; ll.15 Oddaja za naj mlaj še; L. Tumlalti: »O dečku, ki ni poznal meje«; 11.35 Rilnigaralja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 M. Gorki1: »Na dnu«. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira A. Rustija; 17.10 Revija zborovskega petlja; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19-30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraiji Sin ljudje v Slovenski u-motnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 7. junija, ob: 7-00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Moch; 12.10 Pomenek s po slulšaJvkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolilrusikl ansambel; .17.20 Za mlade poslu-šavce: Dilsotime. Obletnica meseca »Pred 700 leti je Marco Pold začel svoje bajno potovanje« -Ne vise, toda o vsem; 18-15 Umetnost; 18.30 Deželni skladateljii; Samospevi. Izvajata sopr. Su-ban ih 'prof. Bidussi; 18.50 Jonesov jazz orkester; 19.10 »Odvetnik za Vsakogar«; 19.15 Goriški po-lifoniski zbor, vodi Seghiilzžiljeva; 19.30 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 2.1.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solista. Pianist Igor Štuhec. Štuhec. ♦ TOREK, 8. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pelsmi; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce; Plošče za vas - Novice Iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnoist; 18.30 Komorni koncert; 18.45 »Iron Starš«; 19.00 Otroci pdjo; 1910 N. Zorzenon: Zgodbe iz življenja v ladjedelnici!; 19.25 Zbor »F. Prešeren« iz Boljun-ca vodi Žerjal; 19.45 Glasbeni best-sellerji; 20.00 Šporlt; 20.35 Strauss »Arabella«, opera v 3 dej. ♦ SREDA, 9. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.20 Liki iz naše preteklosti »Ernest Sešek«, pripr. M. Bambič; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Ansambli na Radiu Trst -Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar »Sloven ščiina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.10 Higiena Sn zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Folklorna glašba; 20.00 Šport; 20.35 Siimf. koncert. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 10. junija, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Sv. maša; 9.45 Martucci: Tema z variacijami e es duru, op. 58, za klavir. Igra Devetak; 10.00 Praznična matineja; 11.00 Ljudske pesmi, izvaijaita bas Stabej in pianist Lipovšek; 11.15 N. Kuret: »Koren tečen«. Pravljičar, 11.45 Gershwin: Amerikanec v Parizu; 12.10 Pdd farnim zvonom župne cerkve na Leisah; 13.30 GJaJsba po željah; 14.45 Glašba iz vsega sveta; 15.30 F. BjornisOth: »Besede za dva glasova«. Radijska drama; 16.05 Koncert orkestra. Glasbene Matice iz Trslta. VOdi Kjuder. Sodelujejo sopr. Bratuž - Kacjan, bais. Salndin in pianist Bertoncelj. Drugi del. Dvorak: Slovanski ples št. 10; Mozart: Cherubiinova aTija iz »Figa-rove svaldbe«; Puccini: OOllinova arija iz opere »La Boheme«; Dvorak: Arija iz »Ruealke«; Gounod: Melis bova serenada iz »Fausta«; Strauss -Boscel: Suita po temah Straussovih valčkov za. klavir in ork.; 16.55 Mali vokalni ansambli; 17.20 Za mlade pošlušavce: Disc-time - Kako in za-kalj - Ne vse, toda o Vsem; 18.15 Plesna čajalnka; 18.50 Lesjakov kvartet; 19.10 Pilsamii bafliončki; 19.30 Ižbrali 'smo za vas; 20.00 šport; 20.30 »Most prt Queensboru«. Rad'ijska drama; 21.50 Skladbe 'davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 11. jundlja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek Slovenskih pesmi; 11.50 Hamptoh 'itn njegovi solisti; 12.10 Slovenska ljudska umetnost lin obrt; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušdvce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni šlovenlski 'sklada-teiljii. M. Bravniičar: Rapisodlična fantazija za vro Eno in ork. Simf. orkester RTV Ljubljana vodi Prevoršek. Solist D. Bravničar; 18.45 »The Diamond Four«; 19.10 Bernobihi - Bompiani: Od humanoida do robota: »Zmagoslavje natančnosti«; 19.20 MoSki vokalni kvartet vodi Mamolo; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Strokovnjaki so izračunali, da bo morala Zahodna Nemčija investirati do leta 1985 po najmanj šest milijard rnaiilk letno (nad 900 milijard lir) za čiščenje voda oziroma za ohranitev čistosti tistih tekočih in stoječih voda, ki doslej še nilso onesnažene z industrijskimi od-plakovinarai. (A takih voda je zdaj že malo.) Po letu 1985 pa bo treba dajati v isti namen še več. Celotna potrebna vsota za očiščenje nemških voda v prihodnjih 30 letih pa znaša najmanj 230 milijard mark (okrog 35.000 milijard lir). Samo za čistilne naprave v odtočnih kanalih bi bilo potrebnih do leta 2000 140 milijard mark (skoraj 22.000 milijard lir). Strokovnjaki menijo, da se je začel boj za čiščenje voda tako v Nemčiji kot v vsem zahodnem svetu prepozno. V Nemčiji je postal to že političen problem, ki ga vse stranke realistično presojajo. Vse se strinjajo v tem, da je treba začeti -obsežno akcijo prolbi onesnaženju voda, a se za Zdaij še niso zedinile, kdo naj to plača. Vsekakor bo morala prevzeti del Straškov nase nemška zvezna Vlada oziroma fe deracija; naj večji del stroškov pa naj bi plačali tisti, ki kuži jo in mažejo vode, zlasti velika industrijska podjetja. Problem je v tem, kako pravno veljavno porazdelili te stroške. Naj večja nemška rek a Ren velja danes za »največjo nemško greznico« in strokovnjaki si belijo glave, da bi si izmislili načine, kako bi napravili iz Rena spet vir pitne vode za 30 milijonov ljudi. Nemci pa so se te naloge temeljito lotili. Ne gre jim samo za to, da bi zanaprej obvarovali Ren pred dimom, odplakovinami iz greznic in industrij ter škodljivimi odpadki, ampak tudi pred spremembami 'temperature vode iz umetnih vzrokov. Tako zahtevajo Strokovnjaki za čiščenje voda, da atomske elektrarne, ki 'jih i zdaj gradijo ali jih namervaljo postaviti v bik žimi Rena, ne bodo smele spuščati v Ren vode, ki bi presegala 28 stopinj Celzija. Atomske e-lektrarne bodo morale imeti poisebne »hladilne« stolpe, v katerih bodo hranile vodo, dokler se ne bo primemo shladila. Nato jo bodo lahko spet uporabile in tako jim ne bo 'treba še bolj zapletati problema s čiščenjem vode in z varovanjem živalstva ter rastlinstva v Renu. Posebni problemi se pojavljajo seveda tudi v Italiji, pa tudi v Sloveniji, kjer nameravata Slovenija in Hrvaška skupno zgraditi atomsko elektrarno v bližini Brežic, Ob reki Savi. Tudi vode v Italiji in Sloveniji so že hudo onesnažene. Potrebna bo enako odločna akcija za nj-hovo čiščenje, kot jo pripravljajo v Nemčiji. VREMENSKE PREROKBE »Ljubi maj, krasni maj« je s svojim neprestanim deževjem in slabim vremenom šel že v kraj. Vremenski preroki pa že oznanjajo, da bo maju podoben tudi ta mesec junij, ki mu pravimo tudi rožnik. Pravijo, da se bo do svetega Petra in Pavla mešalo deževno in jasno vreme. Vmes bo tudi treskalo, grmelo in se bodo pojavljale nevihte, kar bo zlasti prizadevalo živčno šibke ljudi pa tudi pridelke na polju. V tolažbo pa napovedujejo vremenjakar-ji, da bosta drugi in zadnji teclen v juniju lepa in sončna. Domača pratika in tudi pratkarsko napovedovanje po,slovenskem tržaškem radiu kažeta tako. Slovenci imajo Kot znano, se je slovenska javnost pred dvema letoma hudo razburila, ker je izpadla iz programa gradnje novih avtocest v Jugoslaviji avtocesta Št. lij - Gorica. Tedaj se je govorilo celo o slovenskem »cestnem uporu«. Zdi se pa, da imajo Slovenci sploh kompleks cest in da jih ne spravi nič drugega iz ravnovesja kot — ceste. Zadnji čas so se namreč razgibali študentje ljubljanske univerze. Medtem ko so ostali precej hladni, ko se je skoro vsa evropska študentovska mladina šla revolucionarje in so ostali gledavci, ko so demonstrirali beograjski študentje, ter se niso pri družili gibanju zagrebških študentov, pa so se zdaj razvneli zaradi — ceste. Po Aškerčevi cesti, ki pelje mimo univerzitetnih inštitutov, hrumi namreč velik promet in študenti so prišli do prepričanja, da tega ne morejo več prenašati. Tako so kratkomalo »zasedli« cesto, ali bolje re- Gospodarstvo In dete; 20.50 Koncert operne glas be; 21.35 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 12. junija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 De-kameran »Federtgo degli Alberighi«. Napisal G. Boccaccio, prevedbi A. Budal, dramatizirala L. Reharjeva. Izvaljaljo diijaki Slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16 50 Znani pevci; 17.20 Za mlade pošlušavce: Sobotni sestanek. Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik. I. Theuerschuh; 19 30 otroški zbor iz Lese, vodi Boštjančič; 19.45 The Modem Jazz Quairtet; 20.00 Šport; 20.50 Iz moje mladosti: J. Kravos: »V Dobravljah gori«. Dra matiziral Peterim. Radijski oder, režira Kopitarjeva; 21.30 Vabilo na ples. kompleks ceste čeno, posedli so po njej in onemogočili promet. Milica jih je —kot poročajo — precej dobrohotno in z razumevanjem gledala. Toda tako je bila zadeva po mnenju nekaterih študentov premalo dramatična. Saj vendar potrebuje tudi Ljubljana svojo »študentovsko revolucijo«! In tako so začeli »uganjati revolucijo«, dokler jih niso nekaj priprli. To je dalo njihovim prijateljem vzrok za zasedbo nekaterih univerzitetnih poslopij. Kot poroča ljubljanski tisk, je bilo ob tisti priložnosti slišati tudi nekaj »bojevitih« vzklikov. Res. Slovenci kažemo včasih velik talent za to, da naredimo iz malih problemov — velike, iz velikih pa — male. Če bi imeli več smisla za humor in bi znali pravilno oceniti lastne akcije, bi bila Slovenija zelo vesela dežela. Isto velja seveda za naše tukajšnje slovenske razmere. Tu se nam zdi največji problem — problem cestnih napisnih tabel. Mnogo manj nas npr. skrbi, kako tone naša predmestna mladina v tujem morju. ŠKEDENJSKO KULTURNO DRUŠTVO V Škedenjskem domu bo na sporedu v torek, 8. junija 1971, PEVSKI VEČER Nastopili bodo »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja ter »ŠkedenljSki dekliški zbor. pod vodstvom Dušana Jakomina. Na sporedu je tudi nastop Davida In Mare s Kolenkov -ca. Začetek ob 21. uri. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls,Trst Madžarski etnograf o svojem ljudstvu 29. aprila Ije Imel madžarski etnograf dr. Ka-raly Gaal, Univerzitetni) iprofeisor na Dunaju in avtor več knijiig, v društvu »Uramiia« v Gradcu predavanje o »Romantiki in resničnosti v madžarski folklori«. V 'predavanju je posl u š av c e o-poeoril na smešinoist iin nesmiselnost nalvadne srednjeveške predstave o Madžairiih, predstave, kli 'so si 'jih ustvarili ljudlje po Osladnih operetah, kot na primer »Cigan baron« in podobno. Take Madžarske nli bilo nikoli 'in takega madžarskega ljudstva nlii, je rekel. V dOlgem predavanju je nato razkril naravnost Strašno preteklost madžarskega ljudstva, ob kateri se zazdi zgodovina slovenskega naroda kot idila. Madžarsko kmečko ljudstvo ni nikoli poznalo 'nltti najmanjše ljudske 'avtonomije, ki bi biila posrednica mod mpmi in oblastjo. Bilo je neposredno, na milost in nemilost izročeno brezobzirnim potuljčehim plemičem din Vladarjem največkrat tujega rodu 'in krvi, kot so bili npr. An-žuviinci ali Habsburžani. Nikoli n'i imelo časa, da bi bilo zares poglobilo svojo kulturo. V 13. stoletju so Strašno Opustošili Madžarsko Mongoli ih pustili za sobolj močno razredčeno, izropano prebitvavstvto in razvaline. Potem so se začele vojne s Turki, ki so nato za 150 let zagospodaii na Madžarskem. Tudi oni so prinesli opustošenje, revščino lin nevednost. Vendar se je preprostim ljudem bolje godilo pod Turki kolt pod lastnimi plemiči. Zato se je dogajalo, da so madžarski kmetje bežali izpod oblasti svojih plemičev k Turkom. V takih razmerah se je ohirariillo zelo malo iz Vime madžarske folklore 'iz časa naselitve, neglede na to, da Madžari že 'tedalj nllso bili etnično enotno ljudstvo, ampak so ga seistaVljnla altajska plemena s severa, sorodna Jafcutom, iin turška plemena iz Južne Rusije, iz kraljev ob Volgi. Pozneje so se pridružili Madžarom še ostanki Obrov in Kumani. (Po domnevah raznih madžarskih učenjakov so Szeklenji na današnjem Sedmograškem potomci Avairov, medtem ko žilve potomci Kuma- Slovenska gledališka sezona 1970-71 v Gorici je eden naših najvažnejših letošnjih kulturnih dogodkov. Prišla je namreč popolnoma do izraza kulturna zrelost ljudi, ki so s svojim nesebičnim prizadevanjem omogočili uresničitev zastavljenega programa. Enotirna formula je dokazala pravilnost prizadevanj v tej smeri. Nismo dvomili v pozitiven Odziv goriške publike, ker smo vedeli’, da je dovzetna za kulturno besedo, kadar te besede ne pogojujejo drugi faktorji, ki siromašijo njeno biitmoštino vsebino. Enotam formula je bla lettos najjasnejši dokaz tega. V 'programu za abonente, ki je bil v celoti izpolnjen, je bilo osem del. Od teh jih je pet uprizorilo maše gledališče, dve deli sta bili vzeta iz repertoarja Primorskega dramskega gledališče iz Nove Gorice začelo sezono c Cankanje-Gorici gostovala Drama SNG iz Ljubljane. 26. novembra 1970 je Primorsko dramsko gledališče iiiz Nove Gorice oltvorilo sezono s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi v Katoliškem domu; 14. januarja 1971 je v gledališču Verdi nastopilo naše gledališče s Tolstojevo Močjo teme; 31. januarja z dvema predstavama ter drugega februarja z eno je naše gledališče nastopilo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu z Nušiče-vo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«; 25. in 26. medijo Petra Ustanova »Romanov in Julija«; H., 12. in 13. marca je v Prosvetni dvorani naše gledališče uprizorilo HOlbergovo komedijo »Jep nov med Donavo lin Tiso im jim še danes pravijo Kumani. Ljudje na primer pravijo, da se nekdo poroči s Kumamlko, če se poroči z dekletom iz tistih krajev.) Nekateri so prepričani, da gre pri Szčklerjiih za potomce Obrov, ki jih je Rairel Veliki naselil na vzhodnem Štajerskem ih Gradiščanskem, kot melj no Obrambo, pa so 'jlih Madžari v 10. stoletju po porazu na Loškem polju poteg-Obri sorOdni. nliM s isObOj v panonsko raivninOi, ker so jim bili Madžarska folklora se je v vseh teh mešanjih v glavnem izgubila in danes je zelo 'težko dognati, kaj je prvotno ih kaj prevzeto. Etnografi so ‘se mnogokrat motali, ko so videli v kakem ljudskem motivu prvotni folklorni element, nazadnje pa se je izkazalo, da je bil prevzet šele pred sto leti ali manj od Avštrijcev ali drugih sosedov 'ih samo temeljito asimiliran. Da je to ena slika, ali sta dve iz današnjih dni, ko se vse moderno vrti, se kar čudno zdi. Pa preberimo, kar je bilo pred dnevi zapisano v velikem turinskem dnevniku, pravzaprav le preprosto ponovimo. Nekaj kilometrov oddaljen od mesteca Finale Ligure v Liguriji leži visoko v gorah kraj Orco — že ime zveni turobno. Trideset na pol razpadlih hiš se stiska na strmem hribu, v senci razpokanega zvonika. Orco je namreč župnija za stopetdeset ljudi, večinoma starcev, ker se je mladina že vsa izselila v doline. Kot t ponekod pri nas v Beneški Sloveniji. Revščina zija od povsod. In kako zelo, to je pa razložil slučajnim pe s hriba«; 29. marca je Drama SNG iz Ljubljane nastopila v gledališču Verdi s Shakespearovim »Macbethom«; 15. in 1'6. apnila je naše gledališče uprizorilo v Katoliškem domu Smoletovo »Antigono« ter je 13. 'in 14. maja s komedijo Vitaliana Brancaltija »Raffaele« zaključilo v Katoliškem domu sezono. Poleg teh predstav, ki so bile v abonentskem programu, je naše gledališče 23. decembra 1970 dvakrat uprizorilo v Katoliškem domu za naše najmlajše »Kekca«. Predstava za najmlajše je tudi v Gorici postala že tradicionalna. 30. aprila Sta bili še dve otroški predstavi v odrski postavitvi ljubljanskega mladinskega gledališča, ki je v Katoliškem domu uprizorilo »Čipka ih Capka«. Naše gledališče je v istem skupnem dogovoru gostovalo 19. marca v Doberdobu v Župnijski' dvorani z Nušičevo komedijo »Kaj boljo rekli ljudje«, z iisto komedijo pa 12. aprila še v Števerjanu in 27. aprila v Štandrežu. S komedijo »Raffaele« je naše gledališče gostovalo še v Štandrežu v Župnijski dvorani 22. maja, v Doberdobu v Župnijski dvorani pa 23. maja. Z »Raffaellom« bo še gostovalo v Števerjanu 31. maja. Naše gledališče je v okviru Prešernovih proslav nastopilo v Doberdobu z Večerom poezij 'dr. Franceta Prešerna v Pro svetni dvorani, sodelovalo na Prešernovi proslav; februarja je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gobice nastopilo v Katoliškem domu s ko-(Dalje na 7. strani) rodno 'individualnost. Poudaril je, da je narod skrivnosten, a ždiv organizem, ki se lahko prilagaja najrazličnejšim razmeram 'in asimilira v svoj prid vse mogoče vplive. Na stotinah primerih, prikazanih s skiioptačni-mi Slikami je poltem prikazal razliko med romantičnimi predstavami o madžarski folklori in dejanskim Stanjem. Prof. Karoly Gaal dobro pozna tudi Slovenijo In redno obiskuje Prekmurje ter vOdi etnografske raziskave med ■tamkajšnjo madžarsko manjšino, enialko kot med Madžari na Gradiščanskem. Z nekaterimi .Slovenskimi etnografi, kot na primer z Nikom Kuretom in Vilkom Novakom, ga vežejo- prijateljski odnosi. fj V DUHU VARČNOSTI Vatikanska uprava je izdala odlok, da ne smejo imeti vatikanski državljani avtomobile razkošnih in dragih znamk. Vsi kardinali in drugi vatikanski dostojanstveniki se jih morajo iznebiti. Ostala bosta le dva avta obiskovalcem upognjen in shujšan možak, ki je tovoril breme dračja na hrbtu strmo v hrib. Na vprašanje, kam in kako, je odgovoril: »Niti drv nimamo; nekaj suhljadi sem nabral, da skuham toplo večerjo zase in za nekaj bolnih sosedov. Trideset let sem že župnik tu gori: Nekaj zelenjadi in oljk pridelam, kokoši in kunci so mi pa pocrkali. Pred dnevi so mi ukradli iz sobe še zadnje prihranke. Kar razjokal sem se. Nimam beliča niti za hleb ruha, kaj še za podplate na čevljih. Oprostite, grem pozvonit, da se zberemo v cerkvi prosit božje pomoči, saj je človeška predaleč.« Takšno je življenje revnega duhovnika in njegovih faranov v tistem kraju danes, v drugi polovici 20. stoletja, v »dobi blaginje« — a ne za vse. Pa človeška pomoč tudi za njega in za njegove le ni bila predaleč. Skupina dijakov iz Turina je zvedela za njihovo revščino in je nabrala stotisoč lir za prvo pomoč in za prve tople obroke hrane župniku in faranom. Tudi takšna konkretna aktivna mladinska pomoč bližnjemu se zdi danes, v dobi lahkih parol in »seksualne revolucije« ter dirjanja za »totalnimi rešitvami« na ideološki podlagi, nekaj izrednega. — o — URADNIŠKE PLAČE Glavno državno računovodstvo je izdalo te dni seznam o višini uradniških plač. Najvišja plača državnih uradnikov znaša 5,139.300 lir na leto, takih visdkih uradnikov je pa v uradnih seznamih le 29. Uradnikov s tremi milijoni in tristo tisoč lir plače na leto je v seznamih le 3426. Niti do enega milijona in pOl ipa ne pride 334 tisoč uradnikov. Te uradne statistike pa ne dajejo prave slike o državnih izdatkih za svoje nameščence. Kje so pa ministri, podministri in drugi podobni nastavljenci z milijonskimi plačami. Pa poslanci, ki so si izglasovali — brez enega protivnega glasu, niti od strani komunistov — po en milijon mesečne plače? — o — Zaradi pomanjkanja prostora bomo prispevek »Stara govorica« nadaljevali prihodnjič. Uredništvo Slovenska gledališka sezona v Gorici Moč madžarskega naroda iin njegovo življenjsko odpornost Vidi prof. Gaal ralvno v tem, da je preneslo vse nesreče, da ni podleglo germani- te vrste za sprejem tujih vladarjev in držav- zacijfi in slavizaciijd ter Si je ohranilo svojo na- ( nih predsednikov. 'šiiba iz današnje dobe blaginje \f T'tztibhi>(jfi -------------------------- TRST NA DRUGEM MESTU V EVROPI V THGOVAVJU Z VZHODNOEVROPSKIMI VALUTAMI Nepričakovano in sikoro nenadoma je Trst postal drugo evropsko tržišče za vzhodnoevropske valute. Verodostojni bančni krogi sodijo, da znaša vrednost deviznih sredstev, s katerimi mesečno operirajo v Trstu, približno milijardo lir. Po dinarju, ki je že tradicionalno »blago« za tržaške menjalnice, so se poleg mark, šilingov, francoskih in švicarskih frankov, dolarjev in funtov šterlin-gov, pojavile romunska, češkoslovaška, bolgarska, polj sika, madžarska valuta in v zadnjem času tudi sovjetska. Tisti del tržaških trgovcev, katerih dejavnost je predvsem ali popolnoma namenjena jugoslovanskim odjemalcem, je na nove valute reagiral podobno kot z dinarjem, to se pravi, da jih je večina sprejela brez pomišljanja. Vendar pa pomanjkanje uradnega kvotiramlja v Trstu povzroča precej težav. Večina se drži uradnih kurzov z Dunaja in Zuricha, nekateri pa so se celo opremili s teleprinterji in lahko minuto za minuto spremljajo spremembe kurzov. Obstajajo celo taki, ki so si omislili lastno mrežo obveščevalcev, ki sproti poročajo o pogojih na tržaškem trgu, na katerem naj bi obstajalo neke vrste neuradno vrednotenje vzhodnoevropskih valut. Na splošno se valutne menjave na tem področju naslanjajo na ponudbo in potrošnjo in je zato zelo težko zajamčiti se pred izgubami. Obseg tržaškega valutnega trga, na katerega vplivajo tudi številni menjalci, ki nimajo zadevnega dovoljenja osrednje banke, je zelo težko definirati. Menjalci brez licence namreč večkrat operirajo z velikimi vsotami. Na podlagi raziskave pri bankah in uradnih menjalnicah, je bilo moč izračunati, da v nekaterih mesecih, predvsem poleti, obrnejo na tržaškem trgu neverjetno vsoto 10 milijard lir tuje valute. Po približnih cenitvah, naj bi od tega odpadlo na dinar približno 40 odst. na marko 25 odst., na vzhodnoevropske valute (madžarski florint, romunski ileu, poljski zlot, bolgarski levv, češkoslovaško krono in rubel) 20 odst.; preostali odstotek naj bi obsegal dolarje, funte šterlinige in druge valute. ✓ Prisotnost vzhodnoevropskih valut, pred vsem rubla na tržaškem trgu se zdi precej nerazumljiva, če pomislimo na stroge zakone, ki urejajo izvoz domače valute iz Vzhodne Evrope. Vendar pa si je ta pojav moč z lahkoto razložiti. Podobno kot na meji z Italijo veljajo v Jugoslaviji podobni sporazumi tudi z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. številni Jugoslovani, ki kupujejo v Trstu, preprodajajo dalje (predvsem zlato) kupcem iz Vzhodne Evrope. In tako, sicer ilegalno, pridejo do vzhodnoevropske valute, ki se potem steka v Trst. Podobno sc dogaja pri nas, saj iz Jugoslavije prihajajo — protizakonito — dinarji in prav tako proliza-nito prečkajo mejo zlato, manufaktura in na tone drugega blaga, katerega carina prepoveduje. Gre torej za tihotapljenje, vsaj v , 80 odstotkov primerov. Zanimiva je tudi nadaljnja pot vzhodnoevropskih valutnih sredstev. Za dinar ni nobene težave, saj je povpraševanje precej močno skozi vse leto, poleti pa se še poveča zaradi številnih nemških turistov, ki potujejo v Jugoslavijo. Druge valute pa se v glav-, nem vračajo preko Avstrije in Švice. To olajša tudi zelo nizka cena te valute na zahodnoevropskih valutnih tržiščih: v Trstu je namreč moč kupiti rubel za približno 100 lir, njegova uradna vrednost v Sovjetski zvezi pa znaša preko 700 lir. — o — USPEŠEN TEČAJ ZA STARŠE Prejšnji petek je Združenje staršev osnovne šOle pri Sv. Ivanu v Trstu zaključilo prvi del letošnjega tečaja za starše. Spomladi je bilo na sporedu devet predavanj, ki so jih imeli slovenski pedagogi in strokovnjaki. Predavanjem je vztrajno in z zanimanjem sledilo lepo število staršev. Tečaj se bo nadaljeval v jeseni po začetku šolskega leta. — o — P. D. »PRIMOREC« — TREBČE V torek, 8. junija, ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za klavir, vidimo, Mnogi tožijo, da mladina nima nobenega' skupnostnega čuta več, nekateri krivijo za to vplliiv slabega tiska, slabih filmov iin podobno Na drugi strani pa ostaja svet, ki velja za res nega: 'kulturniki., prosveitniki, šolniki — vsi1 ja v ni delavci, ki so (poklicani oblikovati ljudskega posebno mladega duha. Kako pa pravzaprav ta sveit iz gleda? Naljde se slovenski »'pisatelj«, ki hoče odrešiti naše- Slovenstvo s tem, da vemo kapilra. vse enodnevnice, ki j iih spočenja od teh ničnega zagona itn blagostanja utruijeni zaipad ni duh. Prepričan ije, da deluje za odprtost slo veostva, zaman bi ga o čem drugem prepričevali. Naljde se drugi, ki nam piše romane o Grkih in Rimljanih allli drame o Angležih im Škotilh (le zakaj ne še o Germaniih aili Zuluka frih?) • Za vise žitvljenlje nosi pečat svOje klasič ne izobrazbe. Nadebudni slovenski skladatelj dalje svdjini sestavkom in kaki operi skrivnost na imena, da sam Bog ve. komu in kaj hoče povedati. Šole so polne kalupskega mišljenja, ponavljanja ipogosto že davno zgrešenih pojmo vanj. Ali mi v vsem tem neka sebičnost, samo-pašnost, vzvišeno samotgledanje alli pa »umir jeno« življenje, (prijetna vsakdanjost -in ždenje Samo ničesar prelomnega, takoj se sproži val pritiska im obsojanja, kajti bati se je, da bo po rušena. mlirna vsakdanjost, da se bo zatemnila osebna Slava itd. Ali ni mogoče tako stanje za sebrtištvo po reklu: jaz ssm tisti, ki vem. Toda allli si se že vprašal v sebi, s katkšnlimi pojmovanji je Obremenjena tvoja m umnost? Ali si poleg šol sko priučenega ali kulturniškega alli politikar skega gledanja na narodno skupnost sposoben še katerega, recimo državniškega, Skupnostne ga? Ali se lahko rešiš romantičnih im kozmopo litiskiih predstav, ali pa vsalj drugim pustiš dru gačno gledanje? Zares, ves »resni« svet bi morali pomisliti, da je duhovna in narodna miiisel, kli jo sporoča lju dem, toga, bledična, kolikor že ne neuravnove- OBVESTILO Kmetijsko pok raj insko narzoiimištvo' v Trstu prireja 15. in 1‘6. ijunlilja poučni liizllet za ogled kmetijsko inidustrijiskilh obratov v videmski pokrajini. Predviden je ogled: Zadružne mlekarne v Čedadu, ene izmed zadružnih kleti v okollilci. Čedada, zadružnih mlekarn v Miartegliiiainu 'iin Co-dernu di Sedegliano. Ižlet bo z avtobusom. Odhod iz Trsta - ulica Flavto Gialia (ob železniški postaji) v torek, 15. junija Ob 8. uri. Skupno kosilo bo v Špetru ob Nadiži'. Za kosilo se je treba prijaviti ob vpisu. Kot obidaljmo so potni stroški iin 'prenočevanje v breme Kmetijskega nadzomištva, hraina vključno s skupnim kosilom pa v breme udeležencev. Prednost za izlet imajo člani upravnega sveta Kraške zadružne mlekarne. Ost&r.a mešta so na razpolago do končnega števila 40 - 50 oseb. Prijave sprejema Kmetijsko nadzorništvo' v ulici C. Ghega st. 6, soba št. 2. Ob vpisu položijo udeleženci 1.000 lir v jamstvo. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST V sredo 9. juinrija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega, doma NASTOP HARMONIKARSKIH SOLISTOV IN ANSAMBLOV Nastopila bosta tudi ansambla »Miraimair« juntor — pod voldStvom prof. Eliaine Zajec in »Miramair« Senior — pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. Vstop prost! šena. Posnemanje m naučena pojmovanja res ni so tišto, česar bi se mladi rod oprijel. Nobeden se krepkeje ne loti umetniške obdelave naše preteklosti:, mogoče zaradi bojazni pred »nacio nallizmom« ali fraze »brez romantičnosti«. Toda to gre že predaleč. Iz Slovenskega naroda so naredili nekakšen mit tlačanov iin podložnikov, borcev za svobodo itd. da je čTOvek toga že naveličam in podzavestno tudii tiiSti, ki; kopirajo »sodobni« svelt iin nas delajo »Odprte«. Sl.oven ska zgodovina ni bila le hlapčevska (končno tu di to ni poniževalno), bila je tuidi Slavna in za služi svoj spomenik (le kje je bili kalkemu kne zu javno postavljen?). Biti ponosen na svoj narod ne pomeni isto gasno podcenjevati druge, kakor se mednarodno navdihnjeni ljudje takoj žbo.jijo. Kaj če bi za spremembo nekoliko pretresli iin prepihali uokvirjena in toga »klasična« in šOlarska pojmovanja. Kaj če bi si skušali izoblikovati družabni čuit, odpreti sebe nasproti človeku, v prvi vrsti nasproti rojaku. Kaj če bi se trudili za iskrenost in domačnost v družbi svojih ljudi doma in po svetu. Ali Ste opazili, da lahko Slovenec med Slovenci ostaja tujec in to tako pogosto, da človeka že prijema malodušje ne nad slovenstvom, ampak nad njegovimi ljudmi. Ideal in zgled nam ostane v vseh tistih odmaknjenih, požrtvovalinh ljudeh, ki se ne izpostavljajo. Gredo preko vseh razočaranj in malo dušij in kar naprej delujejo z neuničljivo vero v poštenje, v plemenitost in matranlje zadovoljstvo, ki ga daje delovanje za skupnost. Koliko plemenitosti in zaupanja pomenijo Stalni darovi, Skromni, vendar jih spremlja ‘stara modrost. Kamen na ‘kamen. Zgled vseh teh ljudi je še kako sodOben, kričeče modern, toda, koliko Ijiiih je, ki ga opazijo, ga upodobijo in posredujejo svetu? Rad bi 'povedal, da želim temu zgledu slediti, slediti plemenitosti, ne glede na to, kaj opisujejo knjige, časniki in ves tiilsk ter to. Slediti čutu Skupnosti iin ne zasebnofštvu. Litoralis harmoniko in kitaro. Vljudno vabljeni! ZASEBNIKI ALI SKUPNOST? _______________________________/s Pomembne hullurne izmenjave Prejšnji mesec sta bili v sosedni furlan- Plešivo MEJNI PREHOD Mejni prehod pri Plešiivem, iki veže Brda s krminsko okolico, pa tudi z Gorico, postaja od dne do dne gospodarsko važnejši. Po uradnih podatkih so našteli čez ta blok že 266 tisoč prehodov v letošnjem letu samo do maja. Dnevno se ga poslužuje najmanj 450 do 500 ljudi, število se stalno veča, odkar vozi avtobus iz Dobrovega v Krmin. Ta proga bi se lahko podaljšala do Gorice, Neugodno pri vsem tem pa je, da je možen prehod čez plešivski blok le s prepustnicami in ne še tudi s potnimi listi. Oblasti na obeh straneh meje so se že menile o potrebi, da se blok pomakne v višjo kategorijo, tudi za prehode s potnimi listi. Kakor se zdi, pa tudi mešana komisija za videmski sporazum le bolj počasi razmišlja in študira. •iiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiinaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiaitiniiiiiiiiiiiiii PORAVNAJTE NAROČNINO! '(»■lllllllllllllllllllllMlintllllllllltlllllllllinilllllllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PRAZNIK REPUBLIKE Včeraj so tudi v Gorici uradno praznovali dan ustanovitve italijanske republike. Na zunaj ni bilo videti kakih posebnih svečanosti. V dvorani pokrajinskega zbora je imel dopoldne slavnostni govor za to 25. obletnico predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi, popoldne je priredil goriški prefekt sprejem v vladni palači za predstavnike vseh političnih, kulturnih gospodarskih in drugih ustanov. Demdknistjunska in socialistična stranka sta dali nalepiti proglase, ki poudarjajo pomen republike in njene demokratične smeri. Obe pa poudarjata, da pri volitvah za republiko niso mogli dati svojih izjav vsi državljani, ker so še bili po novih mejah ločeni od narodne skupnosti. Republikanski lepaki pa pozivajo ob tem prazniku vse stranke, naj zasledujejo tudi preko svojih ideoloških stališč skupne in nestrankarske koristi. Skoraj bi rekli, da ji še danes mi meja slavesmiki domovini, ki sega preko dome-čih krajev še vedno v Ameriko in v Avstralijo. ' Na dvanajstem občnem zboru izseljenske Matice v Ljubljani so našteli, da živi šc pol milijona slovenskih izseljencev preko *n izven meja domovine matice. Največ jih živi v Zdmženih ameriških državah, in sicer kakih tri sto petdeset tisoč. V Kanadi več kot 30 tisoč, v Južni Ameriki m v Avstraliji tudi približno enako število slovenskih izseljencev. Delijo pa se v staro ekonomsko emigracijo, ki je šla že pred prvo svetovno vojno iz domovine s trebuhom za 'kruhom. Na žalost se ta podoba izseljencev -v zadnjem času, sicer v manjši meri, sPet ponavlja. Ne smemo pozabiti, da živi nekaj deset tisoč »gospodarskih« izseljencev in njih potomcev še vedno tudi v zahodno evropskih državah (v Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu in v Franciji). ški pokrajini dve pomembni kulturni srečanji na znanstveni višini. V Vidmu so se srečali italijansko - furlanski geografi s slovenskimi iz Jugoslavije in tudi iz Trsta. To je bil že tretji tak sestanek, ki je obravnaval zemljepisna vprašanja z Obmejnega italijansko - slovenskega ozemlja. Taki sestanki se bodo še nadaljevali, prihodnji bo sklican v Sloveniji s podobnim sporedom. Drugo kulturno - znanstveno srečanje so pa imeli slovenski in furlanski arheologi. Prvi so si ogledali starožitnosti zlasti v Čedadu in okolici. Drugim so pa slovenski in hrvaški kolegi tolmačili starinske izkopanine in ostaline v Sloveniji in po severni Istri. Tudi starinoslovci so skllenili, da si bodo na prihodnjih sestankih izmenjavali kulturne izsledke iz svojih področij. SAMO NAČRTI Goriški turistični dejavniki so se začeli šele sedaj, tik pred počitnicami in poletno turistično sezono gibati in pripravljati načrte, da bi tudi naše mesto s svojimi zgodovinskimi, umetniškimi in naravnimi zanimivostmi postalo privlačna točka za tuje goste in za kulturne ali športne mednarodne prireditve. Doslej se je govorilo, da bo v te namene služila deželna palača v ulici Roma. Ostalo je pri načrtih. Saj goriška krajevna turistična ustanova nima niti primernih uradnih prostorov. Za kake prireditve, nastope ali sejme se pa mora občina ali pokrajina zatekati v športno lopo v dolinico ob Komu. Prav pomanjkanje primerne stavbe ali palače za domače in mednarodne kulturne, gospodarske ali športne prireditve je dalo izseljenci bi morali imeti vsaj teoretično popolnoma odprta vrata v domovino in možnost popolne zaposlitve doma, da ne bo narod umiral v tujini. Spodbudno pa je, da skušajo naši izseljenci in zdomci ohraniti svojo narodnostno samobitnost s povezavo v mnogotere organizacije. Imajo nad tisoč organizacij in društev, v katerih je vpisanih nad 200 tisoč članov. Najboljše so organizirani v Združenih državah, kjer imajo tudi 53 društvenih domov. Razne izseljenske skupine izdajajo tudi štirinajst dnevnikov in 21 mesečnikov. Zelo delavne so tudi razne kulturne in književne ustanove, zlasti v Argentini. Samo te so izdale po vdjni Okrog 1400 knjig. Naš narod v tujini ne bo umrl, če ga bodo znali nepristransko podpreti tudi ljudje v domovini. Naši rojaki izven domačih meja čakajo na stvarne 'kulturne podpore, da ohranijo sebe in svoje potomstvo v duhu dednega izročila. povod, da je predsednik turistične organizacije ponovno sklical vse predstavnike turističnih organizacij, da bi se pogovorili o nujni potrebi »goriškega kulturnega doma«, o katerem se samo govori, a ga nikjer še nič ni. SMETARSKA SLUŽBA Gorica je veljala že pred devnimi desetletji za zeleno in čisto -mesto. Ni nosila zaman ime »avstrijska Nica«. Danes se pa zdi po večini mestnih delov kot neka smetišnica in shramba vsakovrstnih odpadkov. Mestna uprava je že pred časom obljubila in se tudi nekoliko potrudila, da bi zboljšala snaženje mostnih ulic in odnašanje smeti ter odpadkov. Naročila je v ta namen poseben avtobus in je nastavila -pred hišami v nekaterih ulicah še nekaj posod za odpadke. Vse to prizadevanje pa še ni doseglo svojega namena. Smetarji, ki jih je odločno premalo, ne morejo opraviti svojega dela. Zato vidi vsak gost in tujec pred raznimi vežnimi vrati im v uličnih kotih cele kupe smeti. Ko posije popoldansko sonce, se dviga smrad kot iz podgorskih tkalnic. Poleti bo treba turistom poskrbeti tudi za plinske maske. Zadeva odnašanja smeti in cestne snage je prisilila nekatere občinske može, da so vložili na župana tozadevno vprašanje. Upamo, da bo mogel pred poletno vročino kaj u-kreniti za mestno snago. ZA FURLANSKO UNIVERZO V Vidmu že Obstaja fakulteta za tuje jezike v okviru in v odvisnosti od tržaškega vseučilišča. ’ Ta podrejenost pa seveda ni po godu furlanskim vodilnim krogom, ki poudarjajo avtonomnost furlanskega jezika in furlanske kulture. V tej smeri je že od nekdaj vodilno furlansko filološko društvo v Vidmu. Na eni svojih zadnjih sej je sprejelo tudi nujno zahtevo, da se v Vidmu ustanovi popolna u-niverza z vsemi fakultetami, im to predvsem zaradi zgodovinske Vloge Vidma in njegovega položaja kot središča Furlanije. Furlanski kulturniki zahtevajo, naj -se že v prihodnjim šolskem letu odpre poleg dosedanje fakultete za tuje jezike in književnost vsaj še pedagoška fakulteta za vzgojo srednješolskih učnih moči, seveda predvsem v furlanskem duhu, kar je docela razumljivo in pravilno. Prav bi pa tudi bilo, če bi furlansko filološko društvo, ki se tako vztrajno in popolnoma v duhu demokracije bori za pravice in samostojnost furlanstva, včasih dvignilo svoj vplivni glas tudi za pravice slovenskega jezika in kulture v vzhodnih deli videmske pokrajine. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo NIŽJE SREDNJE ŠOLE V GORICI, ul. Rain-daccio 10, sporoča, da bo v ponedeljek 7. 'junJilja, ob 19. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek samo za tretje razrede. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. J£je domovina si? se sprašuje pesnik spričo množičnega izse- Po drugi vojni se je pojavila zlasti v Juž-Ijevanj-a rojakov v tujino. ni Ameriki slovenska^ politična emigracija, ki Sam si odgovarja v veličastni »Dumi«: »Si pa dobiva danes že gospodarsko lice. Vsi ti tu? Preko morja? In ni ti meja?« 17 KULTURNEGA ŽIVLJENJA 3. in 4. številka reVije ,,Vrostor in čas Svoje tržaške ljubitelje in bravce je te dni razveselila m'oya, 3. in 4. številka revije »Prostor in čas«. V njej si .pesništvo in esejistika dobro držita ravnovesje, le pripovedništvo je zastopano nekoliko bolj šibko. Pesmi' so prispevali zanjo France Pribemik, Tatjana Dunda in Franci Černigoj, Kajetan Kovič pa je objavil izbor iz poezije avštrilj iškega pesnika Georga Trafcla. Zanimive iso Pribemikove pesmi, napisane na motive najstarejših slovenskih rokopisov in Trubar jevega katekizma iz leta 1550, pa tudi na motiv prvega slovenskega romana »Deseti' brat«. V pesmi »Iz katekizma 1550 I« iprarvi: »Vsem Slovencem moje ljubezni bi rad na vse večne čase zapisal besedo, ki 'bi ne bila milost besedo mesa lin krvi besedo zemlje in duše besedo ki 'bi bila roljstvo besede in besedo ki v njej smrt bo imela besedo Zakaj spoznan« poslej bomo umirali s svojim imenom. S 'terni pesmimi 'se začenlja nova številka revije. Mira Ceti je napisala nekako zgodovinsko novelo oziroma potopis po Valvazorju »Kako je nastala ‘knjiga o dežel« Kranjski«; v uvodne zapisku trdi, da gre za zapiske Valvazorjevega ko-pista Janeža Lenarta. Bravec se spričo starinskega sloga ne zna razložiti, ali je novela res napisana po kakih starih Virih dlli gre samo za plod fantazije? Vsekakor je zanimiva in dobro izraža 'tedanjega duha in slog. Nekoliko suhoparno se bereta kratki noveli Marjana Tomšiča »Spoznanje« dh »Smrt«. Zanimiv je esejistični del. Niko Košir je n£v pisal eiseij »Iz prevajalčevih zapiskov«, v katerem prikazuje težave pri prevajanju fiz italijanščine. Miha Likar je Objavil razmišljanje o zdrav- 99 stvenlih problemih v zvezi z novo bolnišnico v I Ljubljana. V njeun svari pred pretiranim optimizmom, ki ga vzbuja moderno zdravstvo. Dejansko stanje namreč postavlja optimistične 'statistike na 'laž. Janez Orešnik je Objavil zelo učeno jezikoslovno razpravo »Novo v teoriji naravnih jezikov«, a mislimo, da 'bi se dalo isto povedati tudi bolj preprosto 'in bolj zanimivo, saj tudi jeziki niiso nastajali tako komipliciraino. Zdi se, da se loteva slovensko jezikoslovje vsega, samo ne znanstvenega preučevanja o nastanku 'slovenskega jezika samega. Dobro pa Ije, 'da je Orešnik opozoril na del nove zahodne literature o teoretičnem jezikoslovju. Božidar Debenjak zanimivo razpravlja O' »Treh vprašanjih v kulturi«, Aleš Lokar 'je napisal esej »Kristjani 'in svoboda vesti«, Objavljen je odlomek iz Kocbekove knjižice »Eros iln seksos«, pod našlovom »Spolnost v dobi demokracije«. Smiljan Samec je prispeval članek »Ob rob petdesetletnici slovenskega baleta«, v katerem je načel žalOštno poglavje o tem, zakaj sta bila izrinjena iiz slovenskega baleta Pino iin Pia Mlakar, ki sta spravila Slovenski balet na evropsko višino, s katere je potem naglo spet Zdrsnil. Rado Bordon pa je objavil komentirani besedili mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Katarina Bogataj piše o izidu Brochovega romana »Vergilova smrt« v slovenščini, Vladimir Kavčič kritično o podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad, Vid Jelnikar pa o Beethovnovem letu. Božidar Debenjak Opozarja na »mitologije Dimitrija Rupla«, Bogo Grafenauer , pa nekoliko grobo in zviška odgovarja prof- Rudolfu Kolariču na njegovo teorijo o pokristjanjevanju Slovencev, objavljeno v prejšnji številki te revije. Mislimo, da bi se morali slovenski zgodovinarji navaditi razpravljati bolj Vljudno in z večjim spoštovanjem do mnenj drugih, brez zaverovanosti v svoje laštne teze/ Posebno zanimiva im aktualna sta tudi dva kritična zapisa Drage Ahačič, v katerima opozarja na pereče družbene probleme, npr. na zapravljanje študentovskega denarja. Na koncu je objavljena obširna rubrika knjižinlh ocen, poročil in zapiskov. Želimo 'si, da 'bi revija bolj redno izdaj ala, čeprav na manjšem številu strani. fj PRVI ROMAN V FURLANSKEM JEZIKU Literatura v furtahščirti sega sicer že precej daleč v preteklost, vendar nikoli rui prerasla regionalne, narečne literature. Kot taka je obsegala sicer precej Obširno in zanimivo pesništvo, ni pa premogla nobenega daljšega pripovednega dela, razen novel. Zdaj pa je izšel prvi prav) roman v furlanščinli. Napisal ga je Carlo Sgor-lon. Roman ima naslov »Prime di sere« (Pred večerom) in je iizšei pri Furlanskem filološkem, t.j. jezikoslovnem društvu, ki zalaga skoro vso furlansko literaturo. Vsebina romana je čisto sodobna in deda ni mogoče uvrstiti v tdkOlitrmemoviano folklorno literaturo — pravijo kritiki. Roman pripoveduje o človeku, ki se po 27 letih zapora, rta katerega je bil Obsoijen zaradi našilja, vrne v domači kralj, kjer pa ga ljudje sprejmejo z nezaupanjem. Skuša se vživeti v nove razmere i|n spet navezati na življenje v domači pokrajlinii, a ne najde stika z ljudmi. Ti ga odhajajo zaradi' tistega, kar je storil, čeprav je poplačal za svoj greh. Končno pa le najde Stik z dvema človekoma, z neko vdovo in njenim otrokom, ih zdi' se, da mu bo to vrnilo vedrino in miir. Dejanje se dogaja v krajih Gasisacco, Treppo, Vendoglio iln Buia ter je 'postavljeno v čifeto realističen okvir. Sgarlian je Skušal pdustvairdti v romanu kar najbolj pristno življenjsko 'ožra<^e tamkajšnje pokrajine in prikazati 'relšniičrie značaje ljudi. Kritiki poudarjajo, da 'gre za pravi modemi roman, s katerim se je OarlO Sgbrlon še enkrat razodel kot dober pripovednik, furlanska literatura pa je lahko vesela te svoje nove pridobitve. F.J.-80 SMRT V Ko se je vračal po tihih, večernih cestah proti mestnemu središču, je bilo v nijem svetlo od sreče. Cestne svetilke so prijazno žarele in iz snega je izhajal srebrn, prazničen slilj. Pri srcu mu je bilo tako, da bi kar ogovarjal ljudi od sreče, in kar čudno' se mu je zdelo, da hodijo redki ljudje mimo njega, ne da bi' občutili! žar sreče, ki jo nosi v sebi1, in se začudeno in zavistno' ozrli vanj. »Niiti ne slutijo, kako sem srečen!« 'si je rekel skoro na glas. Ni se mu še hotelo domov, zdelo se mu je, da je podstrešna soba pretesna za njegovo srečo. Zato ‘je 'dolgo hodil po cestah iln miSlil na Majdo. Skušal sli 'jo je predstavljati, kako je prihitela na cesto in kakšna 'je bila, ko 'sta govorila. Obnavljal 'si 'je v mislih vsako rtjeno kretnjo, vsako njeno črto, vsak izraz njenega obraza, toda dojeti 'jo (je mogel le za hip, potem se mu je spet izmuznila kot vedno. Bila je kakor prikazen, ki se je pojavila iz 'teme, se mu vabljivo nasmehnila in ‘spet izginila. A ko je že začenjal postajati žalosten, ker se mu 'je nijena podoba izmikala, jo je za hip zagledal v mislih kakor živo, zagledal je njene oči, njen 'izraz, zavih njenih ustnic pri govorjenju, 'lesk belih zob v svetlobi cestne luči, gibanje njenega telesa pri hoji, iln spet mu je postalo vroče od sreče. Hkrati ga je bilo skoraj strah tako močnega občutka sreče. »Kako ije mogoče biti tako srečen?« se je porodilo vprašanje v njem.. Vise doslej ni slutil, da je taka sreča sploh mogoča. »Bogve, če lahko taka sreča dolgo traja. Ali lahko traja vse življenje?« Skušali si je predstavljati vse svoje življenje z Majdo in spreletel ga je srh ob milsli na tako srečo. Toda ali je kaj takega res mogoče? Ozrl se je v nočno nebo, kot bi čakal Odgovora Od tam. Safj ni mogoče, da bi bili vsi 'ljudje, ki ljubijo, vsi, ki so poročeni, tako srečni. Vse do danes ni slutil, da bi mogli biti tako srečni'. Toda nekateri med njimi, tisti, ki resnično lljubijo, vendarle morajo tudi Občutiti podobno srečo, je razmišljal. »Ali pa rje to le meni dano? Zakaj ravno meni? Kdo sem jaz? S čim sem to zaslužil? Ali pa bom moral to posebno drago plačati? Prisluhnil je »vdjli notranjosti, nejasnim slutnjam v sebi, toda nobenega Odgovora ni mogel razločiti, razen pritajene bojazni, da človeku ni nič podarjeno, da je treba vse plačati, vsak srečen hip je treba poplačati s 'trpljenjem. Tako je vedno govorila mati, ki ni verjela v srečo, in tako so govorili filozofi. Ali so 'se motili? V tem hipu sreče se mu je mati zaradi' svoje nevere v srečo zasmilila še bolj 'kot kdajkoli- V tem 'trenutku bi jo bil objel in jo stisnil k sebi, kakor ni še nikoli storil, ter ji dal nekaj od svoje sreče. Šele pozno zvečer se je vrnil v svojo sobo. Ni se mu dalo učiti in tudi me brati. Tako se je razpravi! in legel spat. Ugasniiil je luč ih v temi sanjaril naprej. Pravokotnik Okna v poševnem stropu je bil rahlo ožarjen od daljnih luči na cesti ih se je zdel zlalt.. Meseci, ki so sledili, so šli miimo. kakor v sanjah. Čas je štel od petka do petka, ko je hodil čakat pred Opero. Še vedno jo Ije lahko videval le po enkrat na teden, toda zaradi tega ni 'trpel. Res ije ves teden hrepenel po njej, mislil nanjo iln težko čakal dneva iin ure, ko jo bo lahko počakal, v nenehnem skritem strahu, da je ne bo vildel priti 'iz stranskih Opernih vrat, če je prišlo kaj vmes — in kaj vse se lahko zgodi! A vendar je bil srečen in celo tisti 'strah je spadal k sreči, da ga ne bi bil 'hotel pogrešati, tudi če bi bilo to mogoče. Napravljal je čakanje še lepše in veselje ob svidenju še večje. Tu pa tam jo je tudi Slučajno srečal, ko je šla po opravkih, v kakšno 'trgovino ali k šivilji. In bilo je čudno: vsakokrat je slutil, da jo bo srečal, im srce mu je začelo utripati, od sreče, še preden jo 'je zagledal. (Dalje) if&flol* ti o h met! j h tu c* Kdaj nastopi peronospora Pogoj za razvoj peronospore, ki je slej ko prej najnevarnejša trtna bolezen, je vlaga in hkrati toplota. Prav zato nastopa po dežju. Zadnje čase smo imeli precej dežja: Ker smo že v juniju in so dnevi in tudi noči tople, je pričakovati, da bo po dežju trta izpostavljena močnim napadom s strani glivic. Treba bo torej čimprej škropiti proti peronosipori. INKUBACIJSKA DOBA Peronospora spada v razred glivic ples-nivk. Prav zato nastopa po vlagi, 'kakor vse plesni in gobe. Glivice se razmnožujejo s trosi ali sporami. Ko pride glivica s kalčkom v list vinske trte, pravimo, da je nastopila o-kužba. Te okužbe ne vidimo s prostim očesom. čas od okužbe do nastopa pravega obolenja, ki je vidno kot rumeni oljni madeži ali plesnive prevleke, imenujemo inkubacijska doba. Ta doba je odvisna od toplote, če je malo toplote (npr. 12-13 stopinj se glivice sploh ne razvijajo), traja inkubacijska doba približno 10 - 13 dni, pri večji toploti npr. 18-23, navadno junija, pa je inkubacijska doba krajša (4-6 dni). Pozneje, v juliju, traja inkubacijska doba seveda mnogo manj, približno 2-3 dni. KDAJ ŠKROPIMO? Okužbe preprečimo, če škropimo vinograd mod inkubacijsko dobo. Ker pa vsak vinogradnik ne more vedeti, kdaj je pravi čas škropljenja, je dobro, da posluša poročila ,^j^ronosjx)rne službe slovenskega radia. Antiip^r^osporho službo izvajajo s pomočjo postaj, ki so opremljene z meteorološkimi instrumenti. Ker niso vse lege enako izpo- stavljene okužbam in tudi niso vse trte enako Občutljive, niso niti antiperonosporične postaje za vte vinograde stoodstotno zabe-ljive. Stari vinogradniki imajo navadno »dober nos« in škropijo tedaj, kadar mislijo, da je čas primeren za to. Mlaj'ši pa naj si rajši nabavijo dober termometer iin pridno vpisujejo v beležko temperaturo in dan, ko je deževalo. Peronospora napada predvsem liste, toda tudi drugim delom trte ne prizanese, kakor viticam in mladim poganjkom ter napada celo grozde. Obolenje nastane na gornjem delu lista, kjer se nastali tros (oljni madež), ki nato prodira v notranjost lista, ker se na spodnji strani lista kaže kot bela pega ali plesniva prevleka. Napadeni listi porjavijo in se posuše. Isto se dogaja tudi na jagodah, ki začno od zunaj rjaveti, dobijo nato usnjato rjavo barvo, se nagrbančijo, posušijo in sčasoma odpadejo. Najbolj učinkovita sredstva so tista na o-snovi ameba kot npr. A s por ali sedaj tudi Ul-traspor, ki je še boljši in ki po zagotovilih strokovnjakov celo pospešuje rast trte, pa tudi Vi'sex, Vitene, Maneb. Proti peronospori uporabljamo tudi Cafaro. Modre galice oziroma boddojske brazge pa ni primerno Uporabljati v začetni razvojni fazi trte, temveč pozneje, poleti. Poškropiti moramo obe strani lista temeljito. Najboljši škropilniki so atomizerji, ker razpršijo pripravek v zelo majhne kapljice. Slovenska gledališka sezona v Gorici (Nadaljevanje 5 3. strani) v Prosvetni dvorani v Gorici ter z recitacijskimi večeri našega gledališkega umetnika Stketa Raztresena nastopilo petkrat. Abonentov je bilo 434, v skupnem Številu pri vseh predstavah 3453; ostalih obiskovalcev pri aibanentskih predstavah 'je bilo 1-515. Povprečje pri vsaki predstavi za abonente je znašalo 331. Pri ostalih predstavah itn recitalih je Mo 2182 obiskovalcev. Vseh predstav skupaij je Mo na Goriškem 24; tem je treba še dodati 6 recitacij -skih večerov. Skupno število obiskovalcev je bilo 7.150. Za albOnente !iz okolice ter za otroke pri otroških predstavah je naše gledališče organiziralo prevoz s 43 avtobusi. Goriška gledališka sezona se 'je začela razmeroma pozno. V okviru približno petah mesecev je bito treba razvrstiti osem del abonentskega programa. Vsklajevanje terminov za tri dvorane je organizatorjem povzročilo velike težave, zaradi katerih ni Mo mogoče ustreči abonentom kot bi bilo potrebno. Naljvečji nedostatek je M prav v pomanjkanju stalnega sedeža za abonente. Ta nedostatek bo treba nujno odpraviti za prihodnjo sezono. Goriška gledališka sezona je torej izpolnite pričakovanja. Poleg goriške publike, ki je glavni nosilec uspeha, gre zahvala Sloveniski prosvetni zvezi. Zvezi slovenske katoliške prosvete in EMAC-u. Treba pa je izreči posebno priznanje časnikarjem, ki so sledili vsemu našetmu delu in mu daijajli potrebni poudarek. Z velikim zadovoljstvom lahhko ugotovimo, da je kulturna beseda prerasla okvire ozkih strankarskih gledanj in prešla v dialektiko višjih skupnih interesov, kjer so tudi nacionalne razllike vir človeškega bogastva. tedenski pregled domačega športa mladinske igre POKRAJINSKO PRVENSTVO V ZENSKI ODBOJKI Pretekli teden se je zaključilo pokrajinsko prvenstvo v ženskli odbojki v okviru mladinskih iger. Leto6 je bila udeležba nadvse zadovoljiva iC-^ >(£ 5 & rt ** M>0 C 6 rt t3 C/) "d I O 1 o'a 0) S 13 is o .a ^ >o jy ’£ s a 1 M N