TRGOVSKI LIST Časopis sbo. trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 19. novembra 1935. štev. 119. iakai m sta&a potfKuiaci? V Jugoslaviji, pa tudi v drugih državah, se pogosto slišijo upravičene pritožbe, ker ni dostikrat denarja niti za najpotrebnejše stvari, dočim se na drugi strani denar kar razmetava. Tako ni mogoče dobiti denarja za povečanje ljubljanske bolnišnice, kjer postajajo razmere vsak dan bolj nevzdržne, dočim se za celo vrsto drugih »nanj nujnih stvari izdajajo milijoni, kakor n. pr. za ureditev beograjskega pristanišča. Iadajati denar za manj potrebne stvari, da ga potem manjka za najnujnejše, pa je jasen znak slabega gospodarstva, še težji znak slabega gospodarstva je, kadar se ne Odpravijo napake, ki so brezdvomno jasno Ugotovljene. Gospodarski krogi so v svojih spomenicah in zahtevah navedli že cele kupe takšnih težkih napak, a nič s© ni borilo, da se te napake tudi odpravijo. Posledica tega je, da nimamo ne od milijardnega premoženja naših gozdov in ne <«' milijardnega premoženja naših zemeljskih zakladov skoraj nobenega dobička. Kakor da bi živeli v izobilju, tako se nočitveno ponavljajo vse stare napake in delajo vedno nove. Posledica tega pa je, da kljub skrajno reduciranim plačam in mezdam, kljub strašno revnemu in napornemu življenju Hašega kmeta ter kljub vsemu pritisku davčnega vijaka vedno manjka denarja v državni blagajni in da se vedno vsako ■proračunsko leto zaključi z deficitom. In jasno je, d« e« razmere ne bodo zboljšale, dokler bo trajalo to slabo gospodarstvo. In to slabo gospodarstvo bo trajalo, dokler ne bodo imeli o uporabi državnega denarja odločilne besede oni, ki so ta denar spravili skupaj. Samo tisti, ki pozna vrednost denarja, ki je ta denar zaslužil, tudi ve, koliko dela in naporov je bilo treba, da se je dobil ta denar. Trgovci, industrialci, obrtniki in podjetniki pa so tisti, ki kosijo danes glavno pe#> davčnega bre-*nona, ki tudi vedo, s kakšnim trudom in 8 kakšnimi žrtvami je bilo mogoče zbrati denar,-ki ga zahteva davčna uprava. Baš H krogi pa imajo pri določevanju držav-nih izdatkov najmanj besede in zato se ni čuditi, če se tako malo gleda na jo, kako se porabi javni denar. Tistega, ki ne plačuje davkov, tudi ne boli, kako se ta denar uporablja. Kdor pa se je moral vse leto boriti, da je spravil skupaj odmerja ni davek, ta bo tudi gledal na to, da se bo davčni denar čim koristneje uporabil. Zato je prvi pogoj dobrega gospodarstva, odločajo o državnih izdatkih oni, ki nosijo glavno davčne breme. Že v lastnem interesu si bodo ti prizadevali, da se tudi en dinar ne zapravi po nepotrebnem. Ti ljudje pa tudi ne bedo trpeli, da bi se očitne napake nekaznovano delale še naprej. Samo mislite si industrialca, ki i'i trpel, da bi se pri nabavah sirovin delale takšne napake, kakor se delajo pri državnih in tudi komunalnih nabavah! Z energično roko bi napravil red in brez Usmiljenja pognal vse, ki bi bili krivi slabo sklenjenih dobav. Vzrok več, da dobe v državnem gospodarstvu odločilno besedo ljudje; ki so se v lastnih podjetjih naučili, kako se mora pravilno gospodariti. la zahteva pa je utemeljena še iz čisto ‘ehničnega razloga. Vse državno gospodarstvo ni v svojem bistvu nič drugega ko velikansko gospodarsko podjetje, ki se mora prav tako ravnati po splošno veljavnih Poslovnih pravilih, ko vsako zasebno podrtje. Podjetnik, ki zaposluje v svojem P°djetju par sto ali par tisoč delavcev, ta '®, kako se mora delati, (Ja podjetje pralno obratuje. Zalo tudi nikdar ne bo Prišel na čelo velikega zasebnega podjetja °vek, ki je novinec v podjetju, ki ne po-stroke in ki še nikdar ni imel prilike, * bi spoznal, kaj je vse potrebno za pra- vilno obratovanje podjetja. Pri državi pa se ta kvalifikacija ne zahteva in če zahteva politični interes te ali one skupine, postane šef največjega urada tudi politik, ki je za to mesto absolutno brez vsake kvalifikacije in ki še nikdar ni imel prilike, da bi spoznal, kaj se to pravi biti šef. Ali je potem čudno, če imajo v njegovem uradu vsi večjo besedo kakor on Nekateri listi so poročali, da bo izvajanje sankcij proti Italiji najbrže odloženo za en mesec. Kako malo verjetna je bila ta optimistična vest, so dokazali ti listi sami, ko so istočasno objavili vesti o izdanih ukrepih posameznih vlad o izvajanju sankcij. In tako so sankcije tudi v resnici v ponedeljek stopile v veljavo. V Italiji bodo celo ta dogodek ovekovečili na posebnih spominskih ploščah na vseh občinskih doni ih. Po sklepu velikega fašističnega sveta bodo namreč vklesali na teh ploščah, da je 18. november oni črni dan sramote in krivice, ko so se začele proti Italiji izvajati sankcije, da se prepreči razvoj in napredek italijanskega naroda. Sankcije proti Italiji bodo izvajale skoraj vse države, ki so včlanjene v Zvezi narodov. Od članic ne bodo izvajale sankcij edinole Avstrija, Albanija, Madjarska in Paragvaj, od drugih držav ne bodo izvajale sankcij Nemčija, Brazilija in ZdriH žiene države Sev. Amerike, toda slednje bodo strogo nevtralne in zato ne bodo dopuščale izvoza orožja, vojnega materiala in sirovin, ki jih potrebuje vojna industrija, ne v Italijo in ne v Etiopijo. Kakor smo že poročali, je tudi naša vlada že zaukazala izvajanje sankcij. . Uvoz iz Italije je prepovedan, izvoz je na splošno svoboden, vendar pa se ne smejo izvažati v Italijo: konji, mezgi, osli, velblodi in druga vprežna živina, kavčuk, železne rude in staro železo, boksit, aluminij, krom, mangan, nikelj, titan in nekatere druge rudej Vsakih 15 dni morajo carinarnice poročati sam, ali je čudno, če ne pridemo do dobrega gospodarstva? Pogoj dobrega gospodarstva je, da odločajo o državnih izdatkih v prvi vrsti oni, ki morajo z davki skrbeti ža dotok državnih dohodkov. Več besede, in sicer odločujoče besede gospodarskim ljudem je zato prvi in glavni pogoj, da pridemo do dobrega gospodarstva. finančnemu ministrstvu, koliko se je tega blaga izvozilo v druge države. Ce bi se izkazalo, da so se izvozile v primeri z drugimi leti nesorazmerno velike količine, bo prepovedan izvoz tega blaga tudi v druge države. Izvoziti se smejo samo še pošiljke, ki so bile 18. novembra na poti, a tudi te pošiljke morajo biti izVožene v enem mesecu. Zveza .narodov bo strogo kontrolirala, če se izvajajo sankcije in bo v primeru potrebe tudi izdala ukrepe proti nezadostnemu izvajanju sankcij. Poziv Narodne banke izvoznikom in uvoznikom Ker je klirinški promet z Italijo radi sankcij ustavljen, je pozvala Narodna banka izvoznike v Italijo, da prijavijo: vse terjatve za blago, za katero ni bila vplačana protivrednost na žbiralno-klirih-ški račun v Rimu do 18. novembra. Prijavo je poslati po pooblaščenem zavodu, V prijavi 4>a je navesti valuto, znesek terjatve, ime • in bivališče ital. dolžnika, osnovo, iz katere izvira terjatev in vrsto izvoženega-blaga. Vsi uvozniki blaga iz Italije pa naj prijavijo svoje dolgove italijanskim upnikom za blago, ki so ga uvozili iz Italije do 18. novembra, in sicer brez ozira na poreklo ■blaga. V prijavi je navesti podobne podatke; kakor jih morajo navesti izvozniki. Podatki morajo biti resnični, ker bi se ■izvajale kazenske sankcije zaradi neresničnih podatkov; ki jih podjetje plačuje za izposojeni kapital, porabljen za investicije. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in svoj pravorek tako izčrpno utemeljilo, da radi splošne važnosti tozadevne razloge dobesedno priobčujemo. Glasi se: »Iz odinernih spisov izvira, da je davčno oblastvo v davčno osnovo prištelo tudi obresti od onega dela izposojenega kapitala, ki se ije porabil za investicije. To pri-štetje pa ni v zakonu osnovano, kakor izvira iz naslednjega: Po členu 54 točki 4 zakona o neposrednih davkih so odbitne obresti dolgov, ki obremenjujejo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane. To določilo je razumljivo le v zvezi z določilom člena 55 točke 6, ki veli, da se od kosmatega dohodka ne smejo odbiti obresti od celotne lastne ali tuje vložene glavni«]e -v kakršnikoli obliki. Vložena glavnica pa je tisti kapital, ki je udeležen na finan-cialnem uspehu podjetja in ki zato seveda tudi jamči za eventualne izgube. Obresto-vanje take glavnice bi pomenilo neobdavčeno odvzemanje čistega dobička podjetja in preprečevanje takega p- ' 'panja 'je bas ražlog določbe člena 55 to ■ ? 6 zakona o neposrednih davkih. Poleg vložene glavnice pa lahko obstoji v podjetju še izposojeni kapital, ki ga je treba fiksno, ne glede na financialni uspeh eventualne izgube podjetja. Obresti za ta kapital so dejanske režije za podjetje in, te ima v mislih določilo člena 54 točke 4 zakona o neposrednih davkih. Naziranje toženega oblastva, da se upoštevajo po tem določilu obresti od izposojenega kapitala le tedaj, če se je le-ta porabil za obratno glavnico, pa ni osnovano niti v besedilu zakona niti v gospodarski" funkciji obeh omenjenih vrst kapitalov (vloženega in tujega izposojenega). Besede »dolgovi, ki obremenjajo posel« se ne morejo razumeti v tem smislu, da gre za dolgove. ki so se najeli kot obratni kapital, nego označujejo te besede le dolgove, ki -se nanašajo na podjetje, ki je zavezano pridobnini (poslovne dolgov »Vt.!čjii‘.,;a podjetja) v nasprotju z dolgovi, ki jih ima lastnik podjetja kot privatnik, ali ki se nanašajo na kako drugo njegovo podjetje. Pravilnost te interpretacije potrjuje tudi določilo odd. A ari I. odst. 5 točka 0.) pravilnika k čl. 120 zakona o neposrednih davkih v obliki novele z djie 18. febhiarja, 1934. da je pri preizkušanju obresti paziti Sna' to, ali so zadevni krediti v zvezi p poslom;, ali pa so vzeti za dru"e namene in ‘ potrebe, lastnikove. Nadalje ni naziranje toženega oblastva utemeljeno v gospodarskih razlogih. Kajti izposojeni kapital se lahko porabi tudi za investicije, obratno pa se vložena glavnica (lastna ali tuja) lahko porabi ne samo za investicije, nego tudi kot obratna glavnica. Vzpričo te dvojne funkcije obeh vrst ka-pilalov bi bil moral zakon pač izrečno povedati, da so obresti od izposojenega kapitala odbitne le toliko, kolikor se je le-ta porabil za obratno glavnico. To namreč ne izvira iz besed s dolgovi, ki obremenjujejo posek, kakor je že zgoraj povedano. Nadalje se to ne more zaključiti iz določila čl. 55, toč. 6.) zakona o neposrednih davkih, da so neodbitne obresti od »tuje vložene glavnice v kakršnikoli obliki:, češ da spadajo pod ta pojem tudi posojila, najeta za investicije. Kajti sem spada le tak kapital, ki parlicipira na financialnem uspehu podjetja. Pravilnost tega naziranja potrjuje zlasti pravilnik k čl. 120 zakona o neposrednih davkih v obliki novele z dne 18. februarja 19:14, ki določa v oddelku, kijer govori o neodbitnih režijah, da so ne-odbilne obresti in ostale postranske dajatve na celotno vloženo lastno ali tujo glavnico (tihi družabnik). Tudi ne bi držal eventualni ugovor, da so obresti izposojenega kapitala, ki se je porabil za investicije, potrebne za dosego dohodnega vira samega in torej v smislu prvega odstavka čl. 54 zakona o neposrednih davkih neodbitne. Reg je namreč, da Od&itMst ponesrečil. Nadalje je sklenil veliki fašistični svet, da se mobilizirajo vse sile italijanskega naroda, da se obrezuspešijo sankcije. Etiopski vojaški Vivet je baje sklenil, da lx> za vsako ceno preprečil nadaljnje prodiranje italijanske vojske, ker bi sicer pre-več trpela morala etiopske vojske. Z abesinskega bojišča sc poroča o velikih in krvavih bojih na južni fronti. Italijani še niso dosegli Sasabane. Nad italijansko fronto se je pojavilo prvo etiopsko letalo, ki so ga Italijani sicer obstreljevali; a ne zadeli. Iz francoske in angleške Somalije se prijavljajo dobrovoljci v etiopsko armado. Množe se poročila o uporih delavcev v Eritreji, ki zahtevajo, da se puste domov. Na intervencijo francoske vlade je Mussolini odgodil veljavnost prepovedi uvoza blaga iz Francije. ltimski tisk si prizadeva, da dokaže, da nima Italija nobene zveze z nemiri v Egiptu. Tajnik abesinskega izdajalca rasa Gukse je prebežal nazaj k Etiopeem. Italija je znižala mejo za nakazovanje deviz za tuje račune od dosedanjih 10.000 na 1000 lir. •V seznamu držav, s katerimi prekinja Italija vse športne odnošaje, ni Jugoslavije. Zaloge petroleja italijanske vojske zadostujejo baje samo še za šest tednov. Po italijanskih vesteh pa so te zaloge mnogo večje. Zanimivo pa je, da se baš sedaj vodi posebno ostra agitacija, da Amerika ne bi več dobavljala Italiji petroleja. Ameriški izvozniki petroleja pa se zelo upirajo, da ne bi izkoristili te lepe prilike za bogat zaslužek. Pristanišče v Haifi namerava angleška vlada izgraditi kot pomorsko oporišče za svoje brodovje. Na podlagi poslanice predsednika Roosevelta so v Manili slovesno proglasili neodvisnost Filipinov. Združene države Sev. Amerike so se odrekle Filipinom predvsem iz gospodarskih razlogov. Kur so mezde na Filipinih zelo nizke, je kvaril sladkor s Filipinov ceno domačemu ameriškemu sladkorju. Poleg tega je plačevala Amerika 14 milijonov dolarjev letno za upravo na Filipinih. Rili pa so še drugi razlogi, da so v Ameriki zelo zadovoljni, ker so se rešili konkurence s Filipinov. Nevarnost pa je sedaj, da se bo japonski imperializem razširil tudi na Filipine. Po uradnih nemških podatkih se je v Nemčiji zvišalo število brezposelnih v oktobru za 144,000 na 1,828.000. Ze v septembru ie tmrastlo število brezposelnih za 80 tisoč. jlcgeesi po doldcfraU covanju Samostojni predlog zborničnega svetnika Milana Senčarja na zadnji plenarni seji Zbornici Na plenarni seji Zbornice TOI je stavil , »zbornični svetnik Milko Senčar glede vprašanja regresov po § 11 zakona o zavarovanju delavcev naslednji predlog: Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 11. tole: Oni delodajalec, ki v določenem roku osmih dni ob vstopu delavca v delo ne predloži prijave ali predloži neresnično prijavo, mora uradu za zavarovanje delavcev plačati brez pravice do odtegljaja od nameščencev: 1. prispevke, ki so dospeli od dne, ko so nameščenci vstopili v obrat, do dne, ko so dejansko predložili prijavo, ali če bi prestalo delovno razmerje prej, dokler je trajalo delovno razmerje. 2. Denarne podpore in zdravilne stroške, kateri so nastali vsled bolezni zavarovanca, ki ni prijavljen v zakonitem roku, in sicer za bolezen, ki je nastala preden se je predložila prijava ali najkasneje 8 dni po izvršeni prijavi. 3. Škodo, ki se je povzročila, ker se ni prijavila izprememba o delovnem razmerju, ali ker se je predložila neresnična prijava. Strogo dobesedno izvajanje teh zakonskih določil povzroča pri delodajalcih veliko nejevoljo in nebroj pritožb. Te pritožbe so tudi povsem upravičene in utemeljene, kajti upoštevati se mora naslednje: Nameščenci podjetij, ki imajo veliko število delavcev radi pomot, ki so povsod mogoče, prijavijo n. pr. enega delavca prepozno, drugih 100 pa pravočasno. Druga podjetja, ki zaposlujejo delavce na večjem teritoriju, iz čisto tehničnih ovir ne morejo pravočasno prijaviti v zakonitem roku 8 dni n. pr. v oddaljenih gozdovih. Državna podjetja dostikrat ne prijavijo delavcev pravočasno samo zato, ker so vezana še na različne druge zakonite predpise. Tudi je upoštevati, da preprečijo pravočasno prijavo težke bolezni podjetnikom, zlasti manjšim, ki si ne morejo preskrbeti izvežbanih namestnikov in nimajo tudi ne posebnih pisarniških moči. Vse take in podobne utemeljitve kažejo, da je sedanje določilo zakona prestrogo in da kazni po § 11 v veliko primerih zadenejo delodajalca naravnost po krivici. Dokler morajo okrožni uradi absolutno izvajati ta določila in dokler niti samoupravne instance, niti ministrstvo ne upošteva nobenih olajševalnih okoliščin, se ustvarja z regresnimi plačilnimi nalogi ncrazpolo-ženje do socialnega zavarovanja in povzroča tudi škodo, ki jo okrožni urad za zavarovanje delavcev radi tega trpi. Ta škoda se sicer ne da izraziti v številkah, vendar pa je večja kakor predpis regresnih prispevkov, ki znašajo na leto okoli 300.000 dinarjev. S tem se ubija tudi vsa popularizacija delavskega zavarovanja. Pri takšni praksi pa so tudi še tako učinkoviti ukrepi, ki se delajo za širjenje smisla za socialno zavarovanje, brez vsakega haska. Ni dvoma, da imajo stroga določila § 11. o regresih samo namen, da delodajalce silijo, da vrše točne prijave za svoje uslužbence in prav gotovo je, da nimajo ta določila namena, da škodujejo soc. zavarovanju, da ustvarjajo nerazpoloženja, izzovejo kritike in pritožbe in da v težjih primerih ogrožajo celo finančni obstoj prizadetega podjetja. Veliko je namreč regresnih plačilnih nalogov, ki predpisujejo delodajalcem kazni do l)iu 5000'— in tudi nad ID o 10.000'—. Mnenja sem, da je to strogo določilo zakona za sedanje čase neumestno in da bi se zato morale eliminirati vse strogosti. Zato bi bilo nujno potrebno, da se čim-prej izpremeni sedanje določilo § 11. zakona o zavarovanju delavcev. Dokler p zakon ni izpreineujen, naj Zbornica stavi na kompetentna mesta te nujne predloge: 1. Sedanja določila se ne smejo razlagati absolutno in za vse primere prekršitve prijavnega roka. 2.- Na utemeljene in z dokazi podprte prošnje, se regresni zahtevek zniža ali v celoti odpiše v primerih: kjer se uradno ugotovi, da podjetje ni imelo namena oškodovati soc. zavarovalnih institucij, kjer podjetja zbog tehničnih zaprek ne morejo vršiti pravočasnih prijav, ob primerih težjih bolezni delodajalca in drugih ozira vrednih okoliščinah. 3. Kjer se ugotovi, da podjetnik ni imel namena oškodovati zav. institucij in v drugih primerih, kjer delodajalec ne nosi nobene krivde radi prepoznih odjav, naj bi se regresni plačilni nalog sploh ne izdal. Prosim, da blagovoli zbornični plenum sprejeti moje predloge, ki so upravičeni in utemeljeni. Zbornica je predloge gosp. Senčarja soglasno sprejela. iaUJteve novosadske’ Na zadnji plenarni seji novosadske zbornice je podal njen predsednik Mirosavlje-vič obširen pregled o stanju gospodarstva na področju zbornice. Iz njegovega poročila posnemamo na kratko: Gospodarsko stanje še ne kaže znakov večjega poleta. Ureditev gospodarskih razmer preprečujejo večni eksperimenti s kmetsko zaščito, ki pomeni sistematično slabitev nekmetskih slojev. Tudi znižanje plač državnih nameščencev je imelo za gospodarstvo slabe posledice. Izvoz je trpel predvsem zaradi nefunkcioniranja plačilnega prometa s tujino. Glede izvoza v Nemčijo in Italijo vlada še nadalje popolna negotovost. Tujina se je zlasti zanimala za naše industrijske rastline (konopljo in hmelj), zaradi plačilnih težkoč pa je bila ugodna prilika zamujena. Na področju zbornice se je v prvih desetih mesecih 1.1. prijavilo 2224 novih obratov, odjavilo pa 1445 obratov, da se je skupno število obratov povečalo za 779. Trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 685, odjavljenih 560, obrtniških 1117 prijavljenih in 709 odjavljenih, gostinskih pa je bilo prijavljenih 354 in odjavljenih 161. Kakor se vidi iz teh številk, je položaj trgovine in obrta v Vojvodini neprimerno boljši kakor v Sloveniji. Na koncu seje so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva in ugotavlja: Zbornični svet se strinja s tem, da država prevzame dolžnost plačnika za kmetske dolgove, odločno pa nasprotuje vsakemu izdajanju obveznic na račun vlagateljev. Svet nadalje ugotavlja, da ni prinesla kmetska zaščita dosedaj nikomur koristi. Organizacija naše izvozne trgovine niti zdaleka ne odgovanja našim potrebam. Imenujejo naj se trgovinski atašeji, pri sklepanju trgovinskih pogodb naj sodelujejo zbornice in odpravijo naj se vse devizne težkoče, ki oviraijo naš izvoz. Uvedejo naj se premije za izvoz moke. V zakon o pobijanju nelojalne konkurence naj se vnese kot poseben prestopek prodajanje v brezcenje in zlasti izpod lastnih cen. Predlogi tarifnega odbora za znižanje prevoznih tari! naij se izvedejo, ker se je Novi razpisi volitev v zbornice Z odlokom trgovinskega ministra z dne 8. novembra so razpisane volitve v trgo-vinsko-industrijsko zbornico v Osijeku. Volitve bodo 15. marca. Volilno telo trgovinskega odseka ima dve volilni okrožji, in sicer I. za mesto Osijek in II. za ostale kraje. Po dve okrožji imata tudi industrijsko telo in gostinski odsek. Volitve v obrtniško zbornico v Splitu so razpisane na dan 23. februarja. Na svoji zadnji plenarni seji je zbornica tudi že izvolila glavni volilni odbor. Trgovinski minister je nadalje razpisal volitve v obrtniško zbornico v Banji Luki. Tudi glavni volilni odbor za le volitve, ki bodo 23. februarja, je že imenovan. Tečaji za polaganje mojstrskih izpitov Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI bo priredil tudi v Ljubljani |>osebne tečaje, ki naj olajšajo kandidatom pripravo za polaganje mojstrskega izpita. Obisk tečaja bo brezplačen. Predaval bo zbornični tajnik dr. Josip Pretnar. Prvi tečaj se prične meseca decembra ter bo v večernih urah. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 28. novembra t. 1. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani s posebno dopisnico in točnim naslovom, da jih bo mogel zavod obvestiti o pričetku in učnih prostorih tečaja. Neobdačeni odpisi dejanskih izgub Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal to pojasnilo: V smislu toč. 6. in 7. čl. 83 zakona o neposrednih davkih Je dovoljeno podjetjem, zavezanim na javno polaganje računov, da odpisujejo dejanske izgube neobdačene, za verjetne izgube pa da ustanavljajo ne-obdačljive rezerve. Za verjetne izgube se smatrajo tudi tečajne razlike vrednostnih papirjev, kar se izkaže v knjigah podjetja na dan zaključka knjig. Ker je torej po zakonu predvideno, da se morejo za takšne izgube ustanavljati davka prosti prihranki iz tekočih dohodkov podjetja, se ne more dovoliti, da bi ostali računski dobički pri tečajih vrednostnih papirjev neobdačeni kot rezerva za ev. tečajne izgube. Računski tečajni dobički, ki se pokažejo na dan zaključka poslovnih knjig, se morejo zato prvenstveno uporabiti samo za kritje računskih izgub, izkazanih v knjigah v istem razdobju, ev. tudi pri drugih vrednostnih papirjih. Zato se morajo smatrati vsi računski tečajni dobički, ki se ne bi uporabili za kritje računskih izgub pri drugih vrednostnih papirjih, temveč bi se prenesli v kak poseben rezervni fond, kot prihranek po točki 9, čl. 82. zakona o neposrednih davkih in se morajo kot takšni obdačiti. Znižana avstrijska carina na jugoslovanska jabolka še velja Znižana carina na jabolka v višini 2 zlatih kron za 100 kil velja v Avstriji za jugoslovanska jabolka po trgovinski pogodbi le do 15. septembra, in bi se po lem času morala plačevati zvišana carina 5 zlatih kron. Ker pa je med tem Avstrija sklenila z Italijo novo pogodbo, po kateri velja znižana carina za jabolka do 30. novembra, velja po klavzuli največje ugodnosti ta znižana carina tudi za naša jabolka. Do dne 30. novembra sme torej Avstrija pobirati od naših jabolk samo znižano carino 2 zlatih kron za 100 kil. Najnovejši Telefonski imenik za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12‘— za komad tiskarna Merkur w Lsubiianh Gregorčičeva ul, 23 Belgijski minister o pomenu trgovine Na Vlil. kongresu mednarodnega združenja detajlnih trgovcev v Bruslju je pozdravil kongres v imenu belgijske vlade minister za gos|K>darstvo Van Isaker ter pri tej priliki izrekel te pomembne besede o vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu: »Polagam posebno važnost na to, da vam sporočim, da se vlada popolnoma zaveda velikih in neobhodnih nalog, ki jih opravlja tudi mala trgovina v narodnem gospodarstvu. Vlada posveča tem nalogam ne-prestano svojo pažnjo in se nad vse prizadeva, da prepreči vsako potegovanje v trgovske običaje, da ne bi bil zaradi tega oviran svoboden razvoj trgovine. Dolžnost vlade je, da se zavzame za zahteve raznih skupin narodne skupnosti, da zaščiti interese potrošnikov, n da pri tem tudi ne pozabi na interese trgovine. Vlada se prizadeva, da okrepi stanovsko zavest in s tem tudi solidarnost posameznih stanov in zato tudi podpira sklepe, ki so jih sklenile razne trgovske organizacije. Ti razili ukrepi vlade so tudi že dali uspešne rezultate in eden teli je tudi sedanji vaš kongres, Na tem kongresu imate priliko, da se posvetujete o vaših stanovskih in strokovnih vprašanjih, a da se ba-vite tudi z vprašanji fiskalne narave, kjer je vaše sodelovanje z oblastmi nujno potrebno. Vlada želi, da more trgovec, ki je že po svojem poklicu poklican, da vpostavlja mednarodne odnašajo — to svojo nalogo izpolniti v najvišji meri. Da pa bo trgovec to nalogo tudi v resnici dobro izvršil, se mora tudi sam potruditi, da bo vedno na višku. V složnem delu njegovih stanovskih organizacij je pot, ki vede trgovstvo k dosegi teh ciljev.« Tako ne govori samo belgijski minister, tako belgijska vlada tudi dela in zato je Belgija napredna in bogata država, ker dobro razvita trgovina je bila in je pogoj narodnega blagostanja. rŽ>en«gstvo — Stabilizacija sovjetskega rublja Sovjet narodnih komisarjev je zaukazal stabilizacijo sovjetskega rublja na podlagi pet rubljev = i dolar. Obenem je prepovedano vsako prodajanje blaga v tako imenovanih torgsinih za tujo valuto tujcem. Od 15. novembra dalje se ne sprejemajo več tuje valute kot plačilno sredstvo. Z istim ukazom je predpisano Državni banki, da zamenjuje tuje'valute po tečaju en rubelj = trem Irancoskim frankom, kar odgovarja preje navedeni relaciji en dolar — petim rubljem. Sovjetska turistična agentura slnturist« ne sme več delati zaključkov v tujih valutah, razen njenih podružnic v tujini. Ukaz o stabilizaciji rublja je napovedoval narodni komisar za finance Grinko že več časa, ker more po njegovem mnenju Sovjetska Rusija s svojo milijardo zlatih rubljev in vedno večjo proizvodnjo zlata brez strahu izvesti stabilizacijo. Valutna reforma na Kitajskem Kitajska vlada je prepovedala vsa izplačila v srebru in obenem zaukazala dolžnost prijave vseh srebrnih zalog. Vsa plačila se smejo v bodoče izvrševati le v bankovcih vladnih bank. Obenem se ustanavlja Narodna banka Kitajske. Tečaj kitajskega dolarja se stabilizira na podlagi: en kitajski dolar je enak 2975 ameriškim centom ali pa 1 šilingu 2 in pol penija funta. Praktično pomeni to stabilizacijo kitajskega dolarja na 225 odstotkov zlate enote, ki služi kot podlaga pri carinskih obračunih. Vrednost zlate enote se računi po londonski alati notaciji in je s tem kitajski dolar odvisen od londonskega denarskega trga. Izvoz srebra še ni prepovedan, prepoved pa je pripravljena, če se tuje banke ne bi hotele prilagodili odredbam vlade. ❖ Francoska banka je povišala obrestno nioro za menice od 3 do 4, za lombarde pa od 4 na 5%. Povišanje je posledica velikega odtoka zlata iz Francije. Samo v prvih 8 dneh novembra je odšlo iz Francije za 1 milijardo frankov zlata. Po izkazu nizozemsko banke z dne 4. t. m. se je njena zlata podloga povečala za 17,(i na 790,7 milijona goldinarjev. Ker pa je obenem tudi naraste! obtok bankovcev, Se je njeno klitje zmanjšalo od 74,6 na ,?4;3«/o. , Ameriške banke, ki so dosedaj redno 'Ukazovale samo izgube, so začele izkazo- vati zopet dobičke. V prvem letošnjem polletju so dosegli dobički ameriških bank že znesek 71 milijonov dolarjev. Anglija bo baje dovolila Sovjetski Uniji posojilo 15 milijonov funtov, ki se bo obre- stovalo po 7 in pol odstotka in ki se bo odplačalo v 10 letih, (i milijonov funtov toga posojila se bo uporabilo za kritje starih angleških terjatev do Rusije. VV • I • i • V • / J$Wi& st teastofiHUu za svicacsUc iavbztiUtt Veliko število švicarskih izvoznikov išče zastopnike za prodajo svojih proizvodov v Jugoslaviji. Kot kandidati prihajajo v poštev samo strokovni trgovci, ki imajo dovoljenje oblasti za vršitev zastopniškega poklica in ki se morejo izkazati o svojem dosedanjem delovanju. Zastopstva se iščejo za naslednje proizvode: 1.) Tekstilna stroka. ref. št. 585.7 Preja in sukanec vseh vrst. Pogoj: konsignacija ali lasten račun. Področje: Dravska, Savska in Primorska banovina. 535.7 Svilene tkanine (nouveautčs). Pogoj: Provizija. Področje: Dravska, Savska, Primorska in Zetska banovina. 535.7 E! st!'-e tkanine (junii-tkiva). Pogoij: Provizija, ev. konsignacija. Področje: Dravska, Savska, Primorski in Zetska banovina. 535.7 Tekstilni stroji. Pogoj: Provizije. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.7 Tehnični artikli za tekstilno indu- strijo. Pogoj: Provizija. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 2.) Elektrotehnika. 535.12.5. Ventilatorji za uporabo v indu- striji in obrtu. Pogoj: Provizija. Področje: vsa Jugoslavija, razen Dravske banovine. 535.12.5. Statični kondenzatorji. Pogoj: Provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.12.5. Stroji za navijanje. Pogoj: provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.12.5. Aparati za rezkanje kolektorjev (Kollekterfrasapparate). Pogoj: provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.12.5. Elektrotehnični izolirni materini. Pogoj: Provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali i>o- samezna področja. 3.) Tehnični pred m c t i. 535.7 Gumasti kabli in gumasti obroči za zrakoplove. Vrv za startanje z zračnimi jadrnicami. Pogoj: provizija. Področje: Dravska, Savska, Primorska in Zetska banovina. [Pcbavc^iicffflcf/t Splošni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra ponudbe o dobavi cokel z lesenimi podplati; do 28. novembra pa o dobavi raznih strokovnih revij. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. novembra ponudbe o dobavi železnih mrež, žaginih listov in za- kovičnih spojk. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi električnega materiala, električnega motorja, krovne lepenke; do B. decembra o dobavi hidrostatične tehtnice; do 12. decembra pa o dobavi elektromotorja. Nabava 31.000 pol papirja. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 31.000 pol tiskovnega papirja z direktno pogodbo. S pet dinarji kolkovane ponudbe sprejema direkcija do 25. novembra do 11. ure v pisarni ekonomskega odseka, soba štev. 42. Istotam tudi pogoji po Din 10’—. Komanda mornarice Zemun sprejema do 20. novembra ponudbe o dobavi bakrene mreže, cinkove pločevine, svinčene pločevine in žice, kositra itd. 535.12.5. Trde tkanine in proizvodi iz trdega papirja za tehnične svrhe. (Novost.) Pogoj: Provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.12 Sredstvo za varjenje (Patent). Pogoj: Konsignacija. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.16 Beti iz lahke kovine (Leicht- metallkolben) za eksplozivne motorje. (Patent.) Pogoj: provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija. 4.) Stroji. 535.5 Stroji za kartonnžno industrijo. (Bieg-, Stanz-, Rili- und Ritz-maschinen.) Pogoj: provizija. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 5.) Potrebščine za avtomobiliste in kolesarje. 535.16 Dvigalo za avtomobile vseh vrst ua električni pogon (novost). Pogoj: provizija ali lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.16 Ventili za pnevmatiko (za avto- mobile in bicikle), aparat za merjenje pritiska v pnevmatiki. Pogoj: provizija in konsignacija, ev. lasten račun. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 6.) It a z n o. 535.14 Ure za stolpe, mehanizmi za zvo- njenje. Pogoj: provizija. Področje: Savska, Primorska in Zetska banovina. 535.14 DraguIjarstvo in dragi kamni za ure. Pogoj: lasten račun ali provizija. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. 535.15 Kurivo v trdem stanju (Patent) za šport, gospodinjstvo, bolnice itd. Pogoj: samo lasten račun.61 Področje: vsa Jugoslavija. 535.9 Patentni — avtomatski svinčniki za pisarne in reklamne svrhe. Pogoj: lasten račun ali provizija. Področje: vsa Jugoslavija ali posamezna področja. Interesenti za zgoraj navedena zastopstva se naprošajo, da se s prikladnimi podlogami takoj obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, P. O. B. 279, kateri je tudi pripravljen dati nadaljnja navodila. 2unao/o ir 9 o vino Due 30. novembra bo pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija za dnevne dobave telečjega mesa, mleka in že-m©lj za čas od 1. novembra 1.935 do 1. maja 1936. Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 28. novembra ponudb© o dobavi železne pločevine in 1 električnega motorja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi 10.000 kub. metrov jelovih desk, 100 plošč železne pločevine, 10 komadov kolut za električni kompresor, 5000 opek, 420 drevesnih sadik (hruške, jabolka, češnje, orehi, akacije), jelovega lesa ter večje množine okov za okna in vrata. Pri Vojn»-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije; dne 2". novembra za dobavo 11.500 kg papirja, dne 7. decembra za dobavo 5000 kg antimona, dne 13. decembra za dobavo 6 kontrolnih ur, dno 18. decembra za dobavo 300 kg olja, 3500 kg strojnega olja, 800 kg a to-olja, 1500 kg režieucga olja,-65 kg ricinovega olja, 1250 kg vazelina, 75 kg govejega loja; dne 21. decembra za dobavo 750.000 kg medeninastih rondel, 17.000 kg medeninastih trakov, 1000 kg medeninaste žice; dne 23. decembra za dobavo 250.000 kilogramov jekla, 90.000 kg jeklenih trakov, 250 kg jeklene žice. Ponovni dvig cen za sirovine Razen /m pšenico so zopet narasle cene za skoraj vse druge sirovine. Koruza se je v Chicagi zopet dvignila na 59,5 centa. Bombaž se je podražil od 11 centov koncem oktobra na 12*35 centa v prvi polovici novembra. Juta je dosegla v Londonu prvič ceno 20 luntov za tono. Od kovin se je baker pocenil na 35,8 funta, zaradi preobilice blaga na trgu. Cena kositra se je dvignila od 221 na 232, svinca pa na 18,25 funta za tono. Cena sirove gume se je dvignila za 6 in tri osmine penija. * . V London je odpotoval načelnik trgovinskega ministrstva dr. Pilja, da se pogaja z angleško vlado glede kompenzacij, ki bi jih mogla dobiti Jugoslavija od Anglije za izgubljeni trg v Italiji. Izvoznike v Levanto opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da bo med 3. in 15. decembrom parnik »Carmen« vkrcaval blago v Sušaku, Splitu in Dubrovniku za Aleksandrijo, Port Said, Jaffo in Haifo. V Šibenik so prišli trije španski lesni veletrgovci, da se pogode glede dobavljanja našega lesa v Španijo. Saldo grško-jugoslovanskih bonov v obtoku je bil dne 8. novembra 51,3 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 46,3 milijona Din. Nemčija je odobrila Jugoslaviji naknadni uvozni kontingent 40 vagonov svežega grozdja. Italija je sklenila z Avstrijo pogodbo, s katero dovoljuje Avstriji dodatni uvozni kontingent 50.000 ton raznega lesa. Avstrijska vlada je znižala carino na svinjsko mast in svežo slanino od 30 zlatih na 10 zlatih kron. Za prekajeno slanino pa se plača carina od 25 do 30 zlatih kron. Med Madjarsko in Italijo je bil sklenjen nov plačilni sporazum, po katerem more Madjarska svobodno razpolagati s 308/# na njen račun izvršenih vplačil. Nemška zunanja trgovina je bila v prvih 9 mesecih t. 1. pasivna za 31 milijonov mark, dočim je bila lani v istem času pasivna za 265 milijonov mark. Sklepi mednarodne železniške unije v Parizu Konference Mednarodne železniške unije v Parizu se je poleg ministra dr. Spahe udeležil tudi gen. direktor drž. železnic Dimitrije Naumovič, ki je podal novinarjem o sklepih konference daljšo izjavo, iz katere sledi, da je bil dosežen sporazum v teh vprašanjih. Za potovanja družb se morajo dovoliti posebne olajšave. Predpisi mednarodne službe se morajo poenostaviti in pregled prtljage potnikov naj bo čim manj zamuden. Priporoča se tudi znižanje potniških tarif, da se s tem poveča mednarodni promet. Za prevoz vzorcev trgovskih potnikov se dovolijo posebne olajšave. Postopanje pri carinjenju ekspresnih pošiljk naj se poenostavi. Na vseh obmejnih postajah naj se postavijo velike table, na katerih naj bodo razločno označene razdalje do posameznih važnejših mest v državi. Nadalje je bilo sprejetih več resolucij glede uporabljanja praznih vagonov, cistern ter avto vagonov. Končno je bilo izvoljeno novo predsedstvo unije s predsednikom Man-gejem (zastopnikom Francije) na čelu. Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe Ivan lelatin Ljubljana Zaloga svele pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postre2bal Zahtevajte ceniki Prostovoljno bolniško društvo trgovcev se ustanovi. Ker je prejel socialni odsek Združenja trgovcev v Ljubljani zadostno število načelnih izjav za ustanovitev prostovoljnega bolniškega društva trgovcev v Ljubljani, je sklical za v ponedeljek zvečer socialni odsek poseben sestanek, da se ljubljanski trgovci pogovore o pravilih novega društva. Sestanek je bil dobro obiskan in je dokazal, da ljubljansko trgovstvo hoče, da se njegovo socialno zavarovanje izvede. Sestanek je otvoril in vodil predsednik odseka g. Albin Smerkolj, ki je podal na kratko poroč lo o izvršenem delu ter poročal o tenu ijnih osnovah pravil novega društva, ki jih je izdelal socialni odsek. Razvila se je nato živahna in zanimiva t<2iy vseskozi stvarna debata, v katero so posegli predsednik Zbornice Ivan Jelačin, tajnik dr. IMcss, bivši načelnik Združenja Gregorc, načelnik Soss, trgovci Bahovec, Verbič, Kamenšek, Stane VLlinar, Železnikar, Florjančič, Zorman, Golob, Pezdir, Kr,ek in dr. Po. izčrpni debati je bilo sklenjeno, da se prostovoljno bolniško društvo .trgovcev V Ljubljani na vsak način ustanovi, da se predlože pravila čim prej v odobritev, skliče še. en prijateljski sestanek, nato pa ustanovni občni zbor novega društva. Nadalje se je sklenilo, da se izdelajo pravila na 'podlagi izkušenj mariborskega bolniškega društva. Obši.rno se je, sklepalo tudi o višini prispevkov ter se je. pri glasovanju izkazalo, da hočejo dati ljubljanski trgovci novemu< društvu dobro materialno podlago, vendar pa pri tem ne bodo člani preobremenjeni. ■ r Zadružna zveza v 1. 1934 Po podatkih, kakor jih navaja Slovenec«, je štela Zadružna zveza v 1. 1&H4 667 zadrug, za 6 manj ko v’ letu 1933. Od teh zadrug je bilo največ kreditnih (338;),, nato nabavljalnih irt konzumnih (82»), živinorejskih (57), kmetijskih strojnih (88); mlekarskih (33), stavbinskih (30), obrtnih (25), zadružnih elektrarn (21) in raznih (43). Promet zveze je znašal v 1. 1934 550,9, 1. 1933 le 263,2 milijona Din. Novi postavki v bilanci sta sanacijski fond za zadruge in valorizacija, ki je dala 4,7 milijona Din in se je v glavnem uporabila za odpise, ki so dosegli vsoto 5,9 milijona Din. Od valorizacij je ostalo še 1,7 milijona Din, ki so se naložile v smislu čl. 15 uredbe. Reeskontni kredit pri Nar. banki je znižala Zadružna zveza od 2,0 na 1,85, loinbardni pa od 1,72 na 1,13 milijona Din. Rezerve v višini 0,48 milijona so bile v celoti uporabljene za odpis. Vloge v tekočem računu so se dvignile od 199,3 na 201,2, naložen denar od 114,0 na 124,9, efekti od 16,3 na 27,7, terjatve v tekočem računu pa so padle od 62,9 na 61,9 in tuji deleži od 113,2 na 112,6 milijona Din. Razveljavljena obsodba Bat’e v Novem Sadu Kakor smo poročali, ije mestno poglavarstvo v Novem Sadu obsodilo vodjo podružnice Bafe v Novem Sadu zaradi nedovoljene razprodaje. Obsodbo je banska uprava razveljavila tako iz formalnih ko stvarnih razlogov. Iz formalnih, ker ni bila obsojena tvrdka zaslišana in ker ni mestno poglavarstvo dokazalo; da se je uporabljala nedovoljena reklama. Iz stvarnih, ker je bilo v inkriminiranem inseratu izrečno objavljeno, da se bo prodajalo 5000 parov čevljev z manjšimi tvorničnimi napakami ter je takšna-prodaja dopustna. Iz inserata je mogel vsakdo razvideti, da ne gre za opustitev prodajalnice, temveč da * se bodo poleg prav izdelanih novih čevljev, prodajali tudi defektni. Zato da je tudi vsakdo vedel, da ne gre za razprodajo. | Homa m po svetu. Kneginja Olga se je po Stedenskem^ bi- • vanju pri svoji sestri vojvodinji Kentski vrnila v Beograd. Spomenik kralju Aleksandru I. je ,bil v nedeljo slovesno odkrit na Sušaku. Spo-nVenik je delo kiparjev Kršimiča in Augu- stinčiča. Spomenik je odkril kr. namestnik dr. Perovič. V imenu vlade je položil venec na spomenik trgovinski minister dr. V rbanič. Spomenik v čast padlim dijakom v osvobodilnih vojnah je bil slovesno odkrit v nedeljo v Skoplju. Spomenik je delo slovenskega kiparja Dolinarja. Francoski minister Herriot obišče v decembru Jugoslavijo. V našifkem procesu je bila v ponedeljek razglašena razsodba. Glavni obtoženci so bili obsojeni na robijo od 2 in pol do 8 let. Bivši poslanec Nikič je bil obsojen na 4 leta robije in trajno izgubo državljanskih pravic, bivši poslanec Jevreino-vič pa na 3 leta robije in trajno izgubo pravic. Baron Guttman na eno leto in 4 mesece ječe; generalni direktorji pa so bili obsojeni: Svetozar Grgin na poldrugo leto ječe, Filip Schlesinger na 2 in pol leta ječe, Adolf Schlesinger na 7 let robije, Aleksander Sohr na 8 let robijo, cela vrsta drugih obtožencev pa je bila obsojena na krajše kazni. Nekateri obtoženci so bili oproščeni. Poslopja javnih in carinskih skladišč na Sušaku, ki bodo enonadstropna, so začeli graditi. Naše železnice so porabile v letu 1934. skupno 1,495.000 ton premoga, za katerega so plačale 246 milijonov Din. Premog so nabavljale v 53 zasebnih in državnih premogovnikih. Potrošnja goriv je kljub povečanemu prometu padla za 2'9®/o, potrošnja mazil za stroje pa celo 7'5°/o, kar' priča o zboljšanju gospodarjenja pri železnicah. Zagrebška občina je znižala mestnim nameščencem plače od 60 do 200 Din na mesec. Obenem je odpisala 100.000 Din dolga, ki ga dolgujejo mestni nameščenci občini za svoj dom na Slemenu. Bivši samostojni demokrati v Zagrebu, ki so pristaši Svetozarja Pribičeviča, ustanove svoj tednik »Novo riječ«. Na zemljišču Batine tvornice v Bo rovu so začeli s poskusno gojitvijo industrijske rastline »Luffa cylindrica«, ki se uporablja za vložke v čevlje proti potenju. Državni upravitelj Horthy je odlikoval odvetnika dr. Hidja, ki se je proslavil po svojih zvezah z organizacijo vstašev. Ma-djarska gospoda pa« misli, da sme nekaznovano izzivati ves svet. Število odvetnikov na Češkoslovaškem je naraslo od 4511 odvetnikov v 1. 1934. na 4836 v 1. 1935. Grof Bethlcn se namerava potegovati za mesto predsednika Madjarske akademije. V Bruslju so eksperimentalno ugotovili, da potrebuje radiogram za pot okoli sveta 2 minuti. Največji kinematograf na svetu zgrade v Moskvi. V tem kinogledališču bo 20.000 sedežev. Anglija je v zadnjih 8 mesecih proizvela 907.000 ton jekla, za 95.000 ton več kakor v istem času lani. Ze 8 let ni bila proizvodnja jekla v Angliji tako velika ko letos. 690 novih industrijskih podjetij je bilo ustanovljenih v Sovjetski Rusiji v letošnjem letu. Na 10 let ječe in denarno globo 250.000 mark je bila obsojena prednica nekega nemškega samostana zaradi tihotapstva valute. Poleg tega so bile zaplenjene vso tihotapljene obveznice v vrednosti 96.000 mark in 625 000 holandskih goldinarjev. Samostan jamči poleg tega z vsem svojim premoženjem za plačilo globe. Pač več ko drakonična obsodba! Ze v 24 urah 'ZZ ST klobuke Itd. SkroM in iretlollk« graje«, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbnrgova ni. I, Telefon it 88-78. j ‘Radio ~ Cjubljana Sreda, dne 20. nov. 12.00: Odmevi i2 daljnih dežel (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18 00: Otroška ura. — 18.40: Po bližnjem vzhodu (g. Nande Majnik). — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Uvodna beseda. — 20.25: Prenos z Dunaja: Beethovnova VI. in VIL simfonija. — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila. — 22.15'. Prenos iz kavarne »Nebotičnike. Četrtek, dne 21. nov. 12.00: Plošče. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Čas, objava sporeda. — 13.15: Opoldanski koncert (radijski orkester). -**■ 14.00: Vremensko poročilo, borzpi tečaji. — 18.00: Kmečki trio (gg. Gregorc Janko, Stanko Avgust in Nachforg Franc). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila. — 19-30: Nacionalna ura, — 20.00: Operetna glasba (radijski orkester). — 21.00: Koncert pevskega, zbora Glasbena Matice v počastitev sv. Cecilije. — 22.00: fcas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: Plošče. Štev. 11395/11. Nabava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 27. novembra 1935 nabavo 2000 kg bencina 715—725 g/l. Natančnejši pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, . dne 8. novembra 1985. KLIŠEJE vseh vrsl ali i*vrš ujm najuoi id n ki €9 ML €9 ST-DSU HUB LIANA DALMATINOVA 13 M jf fS za knjigoveznice, tovarne kuvert, miMSjmm ■ CY kartonaže in ostalo industrijo, f A A za etiketiranj«? na papir, Jh/VfCl les, steklo, pločevinp etc. izdeluje v neprekosljivi kakovosti in dobavi po najnižjih cenah vv5avfn/aMd.. Tacen -Šf. Vid nad Uubliano Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte vzorce! JVapoča/fc »Trgovski lisi"? Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-lndustrljako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana. TISKARNA Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd. Vse tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah Ljubljana mmum Račun Pošfae hranilnice a. 13.108. Telelon 35-52 Gregorčičeva 23 Lastna knjigoveznica